PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini r>__ „ '4 A I* Abb. postale I gruppo " L6Da W lli Leto XXII. St. 141 (6428) TRST, četrtek, 16. junija 1966 PO IZIDIH UPRAVNIH VOLITEV Razprave o nadaljnji usmeritvi sedanje večine levega centra Sestanki vodstev vseh političnih strank - Stavka gradbenih delavcev in kovinarjev državnih podjetij - Drugi dan obiska Saragata na Švedskem RIM, 15. — Danes so se začela zasedanja izvršnih odborov strank, ki proučujejo volilne izide. Sestala so se vodstva KD, PLI in’ PSIUP, jutri se bodo sestala vodstva PSDI, PSI, KPI in MSI, v petek pa PRI in PDIUM. Po sestanku izvršnega odbora KD so izdali sporočilo, v kate- rem govorijo o zadovoljstvu zaradi uspeha in zlasti o napredku KD v Rimu, kar naj bi potrjevalo, da je KD ljudska sila, ki zagotavlja svobodo in napredek V poročilu je nadalje rečeno: »Izvršni odbor KD je ugotovil, da •o volivci potrdili linijo in zavezništvo levega centra, in čestita rezultatom, ki so jih dosegle stranke vladne večine.» Izvršni odbor KD istočasno govori o politiki demokratičnega napredka in o enotnosti stranke. Vodstvo PLI pa v uradnem poročilu ugotavlja, da je treba '0-krepiti bitko liberalcev proti grožnjam KPI in PSIUP«. Danes so razpravljali tako v po-»lanski zbornici kot v senatu, kjer so bila na dnevnem redu manj važna vprašanja, kar pa odraža splošni politični položaj, ko ni povsem jasna nadaljnja vladna usmeritev. V senatu so se dogovorili, da bodo načelniki skupin zumeta o nadaljnji sindikalni akciji. UIL je vprašala nasprotnika, ali je pripravljen začeti prava pogajanja o bistvu vprašanja, ne da bi to škodovalo postavljenim zahtevam. Zaradi pozitivnega odgovora je UIL sklicala svoj izvršni odbor za dokončno odločitev. Predsednik republike Saragat si je med drugim dnevom uradnega obiska na Švedskem ogledal dve važni strokovni šoli, nato pa je bil skupno z ministroma Fanfani-jem in Pieraccinijem gost občinske uprave Stockholma: Pri kosilu je bilo okoli 500 povabljencev. Popoldne si je Saragat v mestu Hamargarden ogledal šolo za usposabljanje mladine, ki je kršila kazenski zakonik. Na Švedskem je 25 centrov, ki skrbe za mladino, ki je zašla na krivo pot. V tej šoli ni stražnikov in so vrata odprta. Zvečer je Saragat priredil v čast švedskemu kralju Gustavu VI. večerjo. Minister za proračun Pieraccini pa je imel daljše stro-[ kovne pogovore s švedskim mi- ponovno razpravljali o ustavnem pa je imel daljše stro- zakonu, ki se iianasa na trajanje j icovne pogovore s švedskim mi dolžnosti ustavnih, sodnikov, v po- nistrom za načrtovanje in prora-slanski zbornici pa so razpravlja- čun Strangom. h o interpelacijah. 1 Danes so stavkali gradbeni delavci zaradi neobnovitve delovne pogodbe in splošne krize gradbeništva. 24-urno stavko so proglasile vsedržavne organizacije gradbenikov FILCA-CISL, FILEA-CG-IL in FENEAL-UIL. V kratkem se bodo sestala tajništva vseh treh sindikalnih organizacij in bo-1 javili, da bo predsednica indijske do razpravljala o nadaljnjih ak- vlade Indira Gandi prišla 12. ju-cijah. lija v Moskvo na štiri ali pet- Nadaljuje se vsedržavna stavka dnevni obisk. y Moskvi bo imela kovinarjev državnih podjetij, ki | vec, pogovorov s sovjetskimi vo- Indira Gandi obišče Moskvo NOVI DELHI, 15. — V indijski sovjetski prestolnici so danes Nemški tisk napada McNamaro BONN, 15. — Dnevnik «Bi)d» komentira danes z grenkobo zahtevo ZDA, naj Zahodna Nemčija plača 5,4 milijarde mark za stroške vzdrževanja ameriških čet v Nemčiji List močno napada obrambnega mi nistra McNamaro (ki bo prišel ju lija v Bonn), ki bi hotel, da bi poleg tega Zahodna Nemčija kupila v Ameriki orožje. «Kupiti moramo to, česar ne potrebujemo, pravi list, medtem ko nimamo pravice dobiti tega, kar bi nam bilo koristno, t.j. miroljubnih proizvodov vesoljskega raziskovanja.« List nadaljuje: «Gre za istega človeka, ki je umaknil ameriške vojake z našega ozemlja, ne da bi nas obvestil, za istega človeka, ki še dalje šibi obrambo ZDA v Zahodni Nemčiji, za istega človeka, ki nam je dal zgrešene informacije.® List zaključuje s poudarkom, da, če so Nemci kot zavezniki ZDA pripravljeni prispevati za stroške vzdrževanja ameriških čet, niso pripravljeni dopustiti, da bi Američani uporabljali Nemčijo kot «skladišče razbitin®. Tudi hamburški list «Welt» ostro napada McNamaro in piše: «Obna-ša se kakor šef oddelka velike trgovine, ki prepoveduje odjemalcem zamenjavo blaga, ki so ga kupili, proti predmetom iste trgovine, ki pa so v drugem oddelku « Robert Kennedy v Adis Abebi ADIS ABEBA, 15. — Etiopski cesar Haile Selasie je sprejel davi ameriškega senatorja Roberta Kennedyja. Sestanek je bil izredno prisrčen. Cesar je omenil svoje veliko prijateljstvo s pokojnim predsednikom Kennedyjem, ki ga je sprejel leta 1963 v Beli hiši, ter je povabil Jacqueline Kennedy in njene otroke, naj preživijo počitnice v Etiopiji. RESOLUCIJI IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ O SLOVENSKEM ŠOLSTVU Že letos je treba ustanoviti strokovne sole v Trstu in Gorici Veliko zanimanje med absolventi enotne nižje srednje šole za vpis v zavode trgovske in industrijske smeri V ponedeljek, 13. junija se je sestal izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je obširno razpravljal o perečih vprašanjih slovenskega šolstva. O seji izvršnega odbora SKGZ poročamo na drugi strani. Izvršni odbor je sprejel dve resoluciji: prva se nanaša na ustanovitev slovenskih strokovnih zavodov, druga pa na nekatera pereča šolska vprašanja. Obe resoluciji objavljamo v celoti. Reforma o šolstvu republike Italije, ki je spremenila vse nižje strokovne šole trgovskega in industrijskega značaja v enotno nižjo srednjo šolo ter uveljavila osemletno obvezno šolanje, je kljub svojemu naprednemu značaju močno prizadela del slovenske mladine. Mladina je pred reformirano šolo, in to vse do konca šolskega leta 1964-65, strokovno podkovana stopala iz nižjih strokovnih šol v poklice v industriji, obrti in trgovini. S koncem šolskega leta 1965-66 bo morala vstopati v razne poklice brez osnovne strokovne izobrazbe. Razen tega se ne bodo mogli za- Ceaucescu za samostojno politiko komunističnih strank se bo zaključila jutri in ki so joj ditelji. Proglasile vse tri sindikalne organizacije za 72 ur v zvezi z zahtevami za obnovitev delovne pogodbe. Sindikalni organizaciji PIOM-CG IL in FIM-CISL sta nocoj prekinili pogajanja s Confindustrio za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev v zasebnih podjetjih. Sindikalna organizacija UILM-UIL pa je I BUKAREŠTA, 15. — Prvi tajnik prepustila vsako odločitev svoje- romunske komunistične stranke mu izvršilnemu odboru, ki se bo Ceaucescu je govoril danes o med-nalašč sestal jutri. narodnem komunističnem gibanju Po sinočnjem sestanku, ki je bil m med drugim j^vil: «Ceprav tinmn tvpIpt sta sindikalni orga- smo za enotnost socialističnih dr-nizaciji FIOM-CGIL in FIM-CISL žav in mednarodnega komunistič-objavili uradno sporočilo o poga- neg&. gibanja na podlagi enakoprav. janjih. FIOM-CGIL pravi, da spri- nostb spoštovanja neodvisnosti m čo negativnih odgovorov o vseh nevmešavanja v notranje zadeve, točkah ie FIOM ugotovila, da ni se nam ne zdi več mogoč obstoj mn* nlorino nadaljevati pogaiani mednarodne centrale, ki bi priprav- 5 teva ^i nridržuie STObo^ Mala enotno politično linijo za vse 6 nSa mTeg akcije FIM-^ISL pa partije. Danes mora vsaka partija ueotarifa da idub dobri volji očrtati svojo splošno linijo, svojo Sli % «&$£ ss arAjatrsar vv sz nuL Sririlkalnl orranizaciil se bo socialstične države, ko pripravlja- sta^esUli v^etek da se spere jo svojo politiko, izhajajo «iz sploš-sta sestan v peiea, ua oe | ^ resnlc marksizma-leninizma», dodal pa je: «Vprašanja graditve socializma se ne smejo reševati na enak način v vseh državah, ker pogoji in razvojna raven niso povsod enake. Zaradi tega moramo, izhajajoč iz splošni skupnih načel, uresničiti enotnost o glavnih in temeljnih vprašanjih in pustiti nato Danes objavljamo dve važni re-1 vsaki partiji in vsaki državi nalo-soluciji izvršnega odbora Sloven- go, da razvija svoje probleme na ske kulturno gospodarske zveze o I način, ki bo zanje najbolj prime-zelo perečih vprašanjih slovenske- ren.» ga šolstva na Goriškem in Tržaškem z zahtevo, da se ustanovijo. . asa1 SLS. “r.SSSV Papež povabljen Stf r AEžSBJVSH v Indonezijo letom ustanovijo -j®0*® RIM, 15. - Indonezijsko posla- trgovske in industrijske s*"enve{{? Lištvo je objavilo sporočilo v zve-Tržaškem in Goriškem za 7j z obiskom indonezijskega mi- dei prvih absolventov enotne ni3tra za kmetijstvo pri papežu, So. v katerem javlja, da je minister iiiiiimimiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiniimuiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiHiHiiiuiniiiiiiiiHiliiiiiiiimiiiHiiiiiiiiimniiiiinnHiiiiiiimiiiiiiiHiiiiimiiiiimimmiiimiiiiiiiii NADALJUJEJO SE DEMONSTRACIJE V SAJGONU Budisti napovedujejo odpor proti ZDA če bodo skušale vsiliti kolonializem Spopad med demonstranti in policaji v Sajgonu ■ Kolektivna gladovna stavka v Hue iz protesta proti vladi in ZDA SAJGON, 15. — Budistični voditelj Fap Minh je izjavil, da se bo vietnamsko ljudstvo borilo proti ameriški navzočnosti v Vietnamu, če bo ameriška vlada še dalje podpirala generala Kija. «Ce nam hočejo Američani vsiliti kolonializem, je izjavil budistični voditelj, se bomo borili proti njim. Poslanik Cabot Lodge in drugi ameriški visoki funkcionarji govorijo z Budovimi usti, toda iz kačjega srca.® Na tisoče budistov v Hue in Ku-.--------—--------* nag Tri je začelo davi štiriindvaj-1 tudi ((filipinske in južnokorejskčr seturno gladovno stavko, da počastijo spomin boncev In vernikov, ki so padli v bitki pri Danangu pred enim mesecem. S tem so hoteli izraziti solidarnost z budističnim voditeljem Tri Kuangom, ki že osmi dan zaporedoma gladuje iz protesta proti sajgonski vladi. Navsezgodaj so se skupine vernikov ter redovnikov in redovnic zbrale v molitvi na ulicah okoli oltarjev, ki so še vedno po mestnih ulicah. Vendar pa niso ovirali prometa. Tudi v bližnjih krajih so bile danes podobne demonstracije. Pokrajinske oblasti so nalepile po zidovih lepake, s katerimi pozivajo prebivalstvo, naj umakne oltarje z ulic in naj znova odpre trgovine. V Sajgonu so bile danes nove demonstracije po ulicah. Proti demonstrantom je nastopila policija v bojni opremi in jih silovito napadla. plačance® ter je pozval njih vladi, naj ne pošiljajo več vojakov v Vietnam. številni budistični voditelji so poslali brzojavko Tri Kuangu s pozivom, naj prekine gladovno stavko. Brzojavka izraža ((vznemirjenost sajgonskih boncev spričo skrajne žrtve za vero in ljudstvo® ter poziva Tri Kuanga, naj prekine stavko da znova pridobi moči, da bo še dalje vodil borbo do zmage®. Ameriške čete nadaljujejo operacije v džungli blizu Kontuma. Ameriško poveljstvo trdi, da so v devetih dneh ubili 689 partizanov. Po šestih dneh bojev so se osvobodilne enote umaknile globlje v džunglo. Včeraj so ameriška letala izvršila 64 bombnih napadov na Severni Vietnam. Med napadi je bilo sestreljeno eno ameriško letalo trinajst kilometrov daleč od Hajfonga. riško letalo, ki je bilo sestreljeno nad Severnim Vietnamom od 7. februarja lani. Kakor je znano, pa govorijo hanojska poročila o več kakor tisoč sestreljenih letalih. Včeraj je glasilo severnovietnamske komunistične stranke javilo, da Je bilo od novembra lani do marca letos ubitih 110.000 sovražnikov, med katerimi 43.000 Američanov. List pravi, da so Američani zgubili štirinajst celih bataljnoov, 22 pehotnih polkov in 7 oklepnih bataljonov. Včeraj so nad Severnim Vietnamom sestrelili prvo ameriško letalo za nočne izvidniške polete. Sinoči je prišel v Sajgon kanadski poslanik Ronnig na posvetovanje s severnovietnamsko vlado. Domnevajo, da namerava obnoviti pogovore s predsednikom vlade Fam Van Dongom, ki jih je bil začel letošnjega marca glede sporazi rešitve spora. posliti vsi tisti absolventi nižje srednje šole, ki še niso dopolnili 15. leto starosti, kar predvideva posebno zakonsko določilo. Slovenska mladina torej danes po končanem obveznem šolanju nima primernih poklicnih zavodov in šol, razen Državnega trgovskega tehničnega zavoda (Trgovske akademije) v Trstu, v katerih naj bi se strokovno izobraževala. Tako je zaradi šolske reforme nastala v slovenskem šolstvu velika vrzel, ki je na Tržaškem poleg tega v nasprotju z določili Posebnega statuta londonske Spomenice o soglasju, ki izrecno našteva slovenske strokovne šole, ki so pa bile, kot rečeno, z reformo ukinjene. Tako stanje je povzročilo utemeljeno vznemirjenje slovenske javnosti v Italiji. V želji, da bi se pravočasno ta vrzel zapolnila, je Slovenska kulturno gospodarske zveza vložila že decembra 1964 prošnje na pristojna mesta z zahtevo, da se v Trstu ustanovita strokovna zavoda trgovske in industrijske smeri, v Gorici pa strokovni zavod trgovske smeri. V letu 1965 so bile te vloge ponovljene, z razliko, da je za tržaške strokovne zavode predložil do podrobnosti obdelano vlogo Sindikat sovenske šole v Trstu. Goriška občina je prošnjo za ustanovitev šole v Gorici prevzela in jo v lastnem imenu predložila, opremljeno z vsemi ustreznimi dokumenti, pristojne- otroke v predlagana poklicna zavoda industrijske odnosno trgovske smeri. Na Goriškem so člani šolske komisije obiskali vse starše 54 vpisanih dijakov tretjega razreda nižje srednje šole, od katerih se je 16 že odločilo vpisati o-troke v predlagani popisni zavod trgovske smeri. Že iz teh podatkov izhaja, da je za prihodnje šolsko leto zagotovljeno " zadostno število dijakov za vse tri zahtevane strokovne zavode. Ker pa je še veliko število neodločenih staršev, lahko računamo, da bi se vpisali v strokovne zavode sto dijakov. Potreba po zahtevanih zavodih pa je še močnejša, če jo vežemo na potrebe področja, na katerem živi prizadeto slovensko prebivalstvo. Ni namreč dvoma, da lahko slovenski strokovnjaki opravijo pomembno delo pri trgovskem in industrijskem posredništvu na stikaiišču treh narodnosti. Izvršni odbor Slovenske kultur-no-gospodarske zveze na seji 13. junija 1966 ugotavlja, da so slovenske organizacije pravočasno napravile vse potrebne in ustrezne korake za ustanovitev imenovanih strokovnih zavodov. Posebno pa še poudarja, da problem še vedno ni rešen in da je prav sedaj, ob koncu šolskega leta, za slovensko mladino, ki ne namerava nadaljevati učenja na slovenskih višjih srednjih šolah, bolj življenjskega pomena kot kadarkoli prej. Izvršni odbor Slovenske kultur-no-gospodarske zveze posebej o-pozarja na to dejstvo vse pristojne in odgovorne oblasti. Vsa slovenska javnost v Italiji zato nestrpno pričakuje ustanovitev strokovnih zavodov v Trstu in Gorici, ki naj bi začeli delovati že v letu 1966-67. Ta ukrep ne bi pomenil samo razumevanje za osnovne potrebe narodne manjšine, ki ji naj pripomorejo k bolj polnemu življenju in bolj enakopravnemu mestu v družbi, ampak predvsem izpolnjevanje duha in tudi črke republiške ustave ter mednarodnih dogovorov. Šolski zakon se mora dokončno uveljaviti Druga resolucija se glasi: Izvršni odbor Slovenske kul-turno-gospodarske zveze je na svoji seji dne 13. junija 1966 obravnaval stanje slovenskega šolstva v Italiji in je po poročilu načelnika Šolske komisije ugotovil sledeče: L Zakon štev. 1013 z dne 19. julija 1961 o slovenskem šolstvu, ki je pomanjkljiv v tem, da ne določa slovenskih šol tudi za Slovence v videmski pokrajini, še ŽENEVA, 15. — Švica se pravlja, da v celoti revidira svojo ustavo, ki je bila od leta 1874 do danes spremenjena in popravljena 70-krat. Švicarska zvezna javil, da je sedanja ustava preži- riška vlada še dalje podpirala Kije-vo vlado. Govornik Je ostro napadel i ??”$> jsfJssszrv,bl: - - . Sporočilo dodaja, da je papež lah- med pogovorom ugotovil, da je Med političnimi novicami iz Ev- I Indonezija .sedaj činitelj stabil-rope je brez dvoma najvažnejša nos^ v jugovzhodni Aziji in za-odobritev laburistične parlamentar. ra(j. tega jma važno nalogo ne skupine politike laburistične I vzdrževanje miru na svetu*, vlade vzhodno od Sueza. Predsednik VVilson je namreč izrecno ponovil, da bo njegova vlada oporišče v Adcnu zapustila ter ga nadomestila z oskrbovalnimi oporišči in da vlada ne bo več pošiljala svojih vojakov vzhodno od Sueza za vzdrževanje miru. Ven dar pa vlada ne bo umaknila svojih čet s področja Singapura, češ da bi to pomenilo «približati jedrsko vojno«. Glede Vietnama je Wil-son ponovil že znana stališča z razliko, da je poudaril, da namerava ločiti svojo odgovornost od ameriške, če bi ZDA bombardirale mesta s civilnim prebivalstvom. Za pogajanja pa je rekel, da se morajo voditi tajno. Zahodnonemški tisk se zelo razburja in napada ameriškega obramb-nega ministra McNamaro zaradi zahteve ZDA. naj Zahodna Nemčija plača 5,4 milijarde mark aa vzdrževanje ameriških čet v Nemčiji. V Južnem Vietnamu sc ameriške operacije proti partizanom nadalju-jejo, ameriški bombniki pa so tudi včeraj napadali Severni Vietnam. Hanojski tisk je sporočil, da je bilo od novembra lani do marca letos ubitih 110.00(1 sovražnikov, med katerimi 43.000 ameriških vojakov. Nadaljujejo pa se že tretji dan v Sajgonu poulične budistične demonstracije. v mestu Hue pa je začelo stavkati več tisoč budistov, da bi počastili spomin padlih v Danangu pred enim mesecem. Budistični voditelj Tri Kuang gladuje že sedem dni in študentje so sporočili, da bodo za njegovo smrt odgovorni Američani. za katera je neki drugi budistični voditelj izjavil, da sr b. . gvedskl kralj Gustav pozdravlja predsednika Saragata ob njegovem proti njim borili, «če nam hočejo prihodu v Stockholm vsiliti kolonializem*. 1 r BudistfdemonstrirajožeVetjTdan j ameriških poročilih je to 259° ams I Vela zaDoredoma po sai&onskih ulicah i proti vladi in proti ZDA ki tO Via-do podpirajo. Budistom je uspelo zasesti tri poslopja v neki važni sajgonski ulici ter jih obkoliti z barikadami. Policija je barikade odstranila, še prej pa so jih demonstranti zažgali. Nato je policija poslopja zasedla Tudi sajgonski budistični zavod je pozval prebivalstvo, naj popoldne postavi po ulicah oltarje in naj moli, da se reši življenje Tri Kuanga, ki gladuje že sedem dni. Med demonstracijami so neprestano bobnali bobni v glavni pagodi in s tem spodbujali demonstrante, naj ne poslušajo ukazov policije in naj odločno reagirajo proti vsem nastopom agentov. Na medicinski fakulteti so študentje organizirali tiskovno konferenco. Eden od njih je izjavil, da bodo za morebitno smrt Tri Kuanga odgovorni Američani. Dodal je, da ne bo moč zajamčiti življenja Američanov v Sajgonu, če bo ame- Ni govora o pošiljanju angleških vojakov v Vietnam LONDON, 15. — Laburistična parlamentarna skupina je odobrila danes z 225 glasovi proti 54 politiko vlade vzhodno od Sueza. Zavrnjena j€ bila resolucija, ki sta jo bila predložila levičarski poslanec Allaun in desničarski poslanec Wyatt, s katero sta zahtevala odpoved vseh britanskih obveznosti vzhodno od Sueza do leta 1969-70. Predsednik vlade Wiison je pred glasovanjem izjavil, da se politika vlade ni menjala, odkar je vlada na oblasti, z izjemo o dveh točkah: 1. Leta 1963 je vlada poudarjala potrebo, da pošlje več vojakov vzhodno od Suez* za vzdrževanje miru. Sedaj ni vlada več tega mnenja. 2. Junija 1964 je Wilson rekel, da je treba oporišče v Adenu obdržati, nedavno pa Je sporočil, da bodo to oporišče zapustili. Wilson je poudaril prizadevanja britanske vlade za okrepitev Združenih narodov ter je omenil primer petrolejskih ladij v Beiri in je dejal, da je Velika Britanija tedaj nastopila v imenu OZN. Dalje je izjavil, da Je britanska vlada obvezana upreti se vsaki vojni. Prvikrat v zgodovini je britanska vlada poudarila, da sedaj pripada preteklosti možnost, da bi sama vodila vojaške operacij«. V zvezi z Adenoin j« Wilson izjavil, da bodo to oporišče zapustili ter ga nadomestili z oskrbovalnimi oporišči. Pripomnil je, da morebitne britanske operacije, z uvedbo transportov z veliko samostojnostjo, narekujejo potrebo oskrbovalnih točk, ne pa oporišč. Zatem je Wilson •ziavil. da )e oblast OZN še omejena. Spor med vzhodom in zahodom *elo ovira dejavnost OZN in prav t&ko tudi razkol med Kitajsko in Sovjetsko zve. zo. To vpliva v Vietnamu- Glede Vietnama Je tVilson izjavil: 1. Sploh se ne postavlja vprašanje pošiljanja britanskih Cet v Vietnam. 2. Nikoli ni bil postavljen predlog, da bi povezali britansko politiko z ameriško v Vietna. mu v kakršen koli političen ali gospodarski sporazum. 3- Britanska vlada Je obvestila ameriško vlado, da se ji ne zdi potrebno bombardiranje središč, kjer prebiva civilno zgodilo. 4. Vlada namerava sp jeti vse potrebne pobude, da sporne stranke prišle h konfere; ni mizi. Wilson je nato izjavil, da ni več vprašanja udeležbe južnovietnam-ske osvobodilne fronte pri morebitnih pogajanjih, in je dodal, da je treba vsa pogajanja za mir v Vietnamu voditi tajno. Izjavil je nato, da vlada ne misli opustiti šestih načel za priznanje neodvisnosti Rodeziji in ne namerava na noben način sprejeti nezakonite razglasitve neodvisnosti. Nato je Wilson naštel, v katerih primerih bi mogli poslati britanske vojake v tujino: 1. Da se olajša evakuacija angleških civilistov v primeru krize. 2. Na zahtevo neke države Commonvvealtha. 3. V primeru udeležbe pri akciji OZN za vzdrževanje miru. Govoril je nato o Singapuru in je izjavil, da gre za zelo težavno vprašanje. Zdi se, da gre spor z Indonezijo h kraju in vlada namerava zmanjšati svoje sile na tem področju, zlasti v Maleziji. Glede Singapura pa je izjavil, da umik ni odvisen samo od Velike Britanije, in je pripomnil: «Na tamkajšnjem področju se ne smemo ozirati samo na strateške in teoretične možnosti, temveč tudi na želje novozelandske in avstralske vlade. Ce bi odšli, bi pustih Azijo v rokah Kitajske, ZDA in Sovjetske zveze z manjšim obrobnim vplivom Avstralije in Nove Zelandije ter Japonske, ki se pojavlja na obzorju. Velika Britanija ima zaradi zem-ljepisja in svojih vezi s Common-wealthom nalogo življenjskega prispevka. Svet je premajhen, da bi odšli in če bi to storili, bi pomenilo približati jedrsko vojno.® NA TRŽAŠKEM Klasična gimnazija • • • • • 17 dijakov Realna » • • • • • 18 dijakov Učiteljišče .... • • • • • 6 dijakov Strokovne šole • * • • • 61 dijakov Trgovska akademija . • • • • • 9 dijakov Poklic ; • • • • • 51 dijakov Za razne druge šole. • • • • • 7 dijakov Neodločenih • • • • • 25 dijakov 194 dijakov Neanketiranih . 0 « V * • 10 dijakov 204 dijaki NA GORIŠKEM Klasična gimnazija • • • • # 11 dijakov Učiteljišče .... • • • • , 1 dijak Strokovne šole • • • • « 16 dijakov Poklic • • • • , 17 dijakov Za razne druge šole. • • • 3 dijaki Neodločenih « 1» • 9 dijakov 57 dijakov Izid anketne komisije za šolstvo SKGZ med starši absolventov nižje enotne srednje šole na Tržaškem in Goriškem glede izbire | šol in poklicev. mu šolskemu skrbništvu, ki jo je z ugodnim mnenjem poslal ministrstvu v Rim. V Trstu je v imenu občinskega odbora odbornik za šolstvo to zahtevo javno podprl, župan pa je s pismom z dne 26. 2. 1966 priporočil ugodno rešitev vloge za ustanovitev strokovnega zavoda trgovske in industrijske smeri v Trstu. Ni znano, ali so pristojni uradi v zvezi s tem še kaj drugega ukrenili. Zahteva po uzakonitvi omenjenih strokovnih šol je zahteva vseh Slovencev v Italiji. V Odboru za slovensko šolo v Trstu, ki združuje vse stranke, ki vključujejo Slovence, je bila ta zahteva enoglasna. V Gorici so bile postavljene enake javne zahteve vseh organizacij, ki združujejo Slovence. Kako so življenjsko potrebne te strokovne šole, so zlasti potrdili rezultati ankete, ki jo je izvedla šolska komisija pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. Na Tržaškem je bilo anketiranih 194 staršev od 204 vpisanih dijakov tretjega razreda nižjih srednjih šol, od katerih se je 61 že odločilo, da bi vpisali svoje nima pravilnika, po katerem naj bi se nekatere preveč splošno postavljene določbe v posameznih členih izvajale. Zaradi tega se zakonske določbe le deloma izvajajo. Nekatere šole še sedaj nimajo organika, druge zopet so brez učnega načrta. Za stalna, zakonsko določena mesta, še ni bilo nobenega razpisa natečajev. Zato je treba čimprej izdati pravilnik k zakonu in pristopiti k izvajanju še preostalih členov v zakonu. 2. S posebnim zakonom je treba čimprej urediti pravni položaj obstoječih didaktičnih ravnateljstev za slovenske osnovne šole (pet v Trstu in dve v Gorici). 3. S posebnim zakonom je treba ustanoviti šolsko nadzorništvo za slovenske osnovne šole pri šolskih skrbništvih v Trstu in Gorici. 4. S posebnim zakonom je treba ustanoviti načelstvo za slovensko šolstvo pri šolskih skrbništvih v Trstu in Gorici. 5. Zaradi učnih in vzgojnih potreb učencev slovenskih osnovnih šol je treba dovoliti razširjanje mladinskih revij (danes »Galeb® in »Pastirček®) v samih šolskih prostorih. 6. V okviru skorajšnjega podržavljen ja otroških vrtcev bo tr*-ba poskrbeti, da bodo imele otroške vrtnarice strokovno kvalifikacijo, ki je potrebna za slovenske otroške vrtce. Že sedaj pa naj pristojne oblasti skrbijo za periodične seminarje sedanjih slovenskih otroških vrtnaric. 7. Da se dvigne kvaliteta slovenske šole, naj tudi Šolsko skrbništvo v Gorici poskrbi za prirejanje prav tako uspešnih strokovnih seminarjev iz slovenskega jezika, zgodovine in pedagogike, kakor so bili za slovenske šolnike v Trstu, in za študijsko izpopolnjevanje goriških šolnikov na ljubljanski univerzi. 8. Šolski skrbništvi v Trstu in Gorici naj poskrbita, da bodo slovenske šole imele vse učne in pomožne knjige, ki so potrebne za učinkovito podajanje predpisane šolske snovi. 9. Šolski skrbništvi v Trstu in Gorici naj poskrbita, da bodo imele slovenske šole v svojih knjižnicah zadostno število slovenskih knjig in v svojih kabinetih zadostno število avdiovizivne-ga materiala (filme, filtnine, plošče, slike, zemljevide itd.). 10. Šolski skrbništvi v Trstu in Gorici naj dosežeta, da se bodo poenostavili predpisi, ki veljajo za izlete šolske mladine v Jugoslavijo. 11. Pristojne šolske oblasti naj poskrbijo, da se bodo nehale krivice, ki se dogajajo v začetku vsakega šolskega leta v škodo učinkovitega delovanja slovenskih šol (ukinjanje samostojnih šol in njihovo spreminjanje v vzporedne razrede drugim šolam kakor lani na Katinari, združevanje ravnateljstev več srednjih šol in več didaktičnih ravnateljstev v eni sami osebi, neupravičeno skrče-vanje razredov in podobno). 12. Pristojne šolske oblasti naj poskrbijo, da bodo tudi slovenski otroci v Beneški Sloveniji deležni vsaj osnovnega pouka v slovenskem jeziku. Zaradi izredne pomembnosti problema, ki je nastal za slovensko manjšino s šolsko reformo v Italiji, je bila sprejeta posebna resolucija, v kateri se zahteva ustanovitev strokovnih zavodov v Trstu in Gorici. Wilson sprejel predstavnike pomorščakov LONDON, 15. — Nocoj sta predsednik vlade Wilson in minister za delo Gunter sprejela delegacijo izvršnega odbora sindikata pomorščakov. Po pogovoru je delegacija odšla na sedež Trade Unionov, kjer se je sestala s člani izvršnega odbora. Nov sestanek z Wilsonom bo jutri. Zdi se, da se začenja čutiti pritisk, ki ga izvajajo na stavkajoče vlada, Trade Unioni, ladjedelnicami, tisk in javno mnenje Baje se opaža pri nekaterih članih izvršnega odbora sindikata pomorščakov neodločnost glede nadaljnje akcije. Za sedaj je ustavljenih v pristaniščih 831 ladij; stavka nad 39 tisoč pomorščakov. SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ O SLOVENSKEM ŠOLSTVU Izčrpno poročilo in razprava o sedanjem stanju slovenskega šolstva Dr. P. Sancin je slasti poudaril nujnost nadaljnjih zakonskih določb - Pomembno delo Sindikata slovenske sole - Sedanje pomanjkljivosti naj se čim prej odstranijo V ponedeljek se je sestal izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki je prvenstveno razpravljal o perečih vprašanjih slovenskega šolstva, za kar so bili na seji prisotni tudi člani komisije za šolska vprašanja. Načelnik komisije dr. Peter Sancin je podal obsežno poročilo, ki je temeljilo na vprašanjih, ki jih je obravnavala šolska komisija v zadnjem letu in ki se nanašajo na nekatera najbolj pereča vprašanja slovenskega šolstva. Tako Je v uvodu omenil zakon št. 1012, ki je temeljni zakon za slovenske lole in ki je bil sprejet pred petimi leti. Vendar pa se ta zakon še vedno ne izvaja v celoti, ker Je bil shematičen in so šele v zadnjem času bili izdani nekateri dekreti o izvajanju. Se vedno pa niso rešena bistvena vprašanja in med njimi v prvi vrsti niso bili razpisani natečaji za staleže in torej slovenski šolniki še vedno nimajo ustrezne stalnosti. Delno se to vprašanje rešuje za osnovne šole, vrsta slovenskih šol pa še vedno nima uradnega ustanovitvenega dekreta. V zvezi z izvajanjem tega zakona je zato načelnik komisije dr Sancin ugotovil potrebo, da ministrstvo za šolstvo izda ustrezni pravilnik, ki bo zakon obrazložil, odstranil različna tolmačenja, istočasno pa je tudi podčrtal zahtevo po razpisu natečajev. Zakon je v mnogočem pomanjkljiv, tako da sploh niso bila u-zakonjena didaktična ravnateljstva in to pet ravnateljstev na Tržaškem in dve na Goriškem. V bistvu gre za nekako ((brezpravno stanje«, katerega je priče’ osporavati računski dvor. Zato je treba doseči posebno zakonsko normo, ki bo uzakonila ravnateljstva in istočasno razpisati natečaje za ta mesta. To je postalo še posebno nujno, ker sta šolska skrbnika že pričela s krčenjem ravnateljstev. Nikakor se ne moremo strinjati s tezo o krčenju, saj gre za slovenske šole, ki so raztresene po obsežnem področju in ki imajo svoj specifični značaj ter je njih uprava zapletenejša ter zahtevnejša. Zato pomeni krčenje števila ravnateljstev istočasno tudi zniževanje kvalitete slovenske šole. Poleg didaktičnih ravnateljstev Je treba ustrezno uzakoniti tudi šolska nadzomištva. Izkušnje drugih narodnostnih manjšin, ki prebivajo v Italiji, uče, da je potreben poseben način uprave manjšinskega šolstva in imajo zato Nemci na Južnem Tirolskem ter Francozi v Aosti namestnika šolskega skrbnika, ki skrbi izključno za nemške odnosno francoske šole. Ista potreba se kaže tudi za slovensko šolo, za kar bi bilo nujno potreben slovenski funkcionar tako v Trstu kot v Gorici Načelnik komisije je nato omenil prepoved razpečavanja slovenskih otroških revij «Galeb» in «Pastirček» po šolah, zaradi česar sta oba lista prišla v težave. Lista sta izpolnjevala pomembno nalogo, saj sta bila pomožno učno in vzgojno čtivo in sta se zelo priljubila, o čemer tudi priča visoka naklada. Zato je dr. Sancin predlagal, da se vztraja na zahtevi o dovolitvi prodaje v šoli takih revij, ki imajo nedvomno vzgojno - šolski značaj, pri čemer je vsako vzporejanje s stanjem na italijanskih šolah nemogoče. Komisija za šolstvo je razpravljala tudi o otroških vrtcih in o razlikah med občinskimi otroškimi vrtci in tistimi, ki jih vzdržuje ONAIR. To vprašanje bo rešeno s predvidenim novim zakonom o ustanovitvi državnih otroških vrtcev. Vendar pa bo istočasno treba prirediti ustrezne tečaje in periodične seminarje, da se slovenske otroške vrtnarice še b«lje usposobi za to odgovorno delo, ker za njih nimamo ustreznih strokovnih zavodov. V tej zvezi je dr. Sancin omenil tudi koristno pobudo Slovenske prosvetne zveze na Tržaškem, ki je sama priredila tak tečaj in možnost podobnih pobud. Komisija je tudi ugotovila, da so za šolnike na Tržaškem priredili dva seminarja, v Gorici pa takih seminarjev ni bilo. Nikakor ni sprejemljiva taka teritorialna omejitev in je potrebno, da goriško skrbništvo priredi seminarje tudi za goriške šolnike in da morajo imeti tudi goriški šolniki možnost izpopolnjevanja na ljubljanski univerzi. Komisija za šolstvo pri SKGZ je naredila tudi okviren pregled stanja knjižnic in drugih učnih pripomočkov na slovenskih šolah ter ugotovila, da je na splošno položaj naravnost porazen. Knjižnic na osnovnih šolah po večini sploh ni in imamo celo šolo s tremi slovenskimi knjigami. Naša dolžnost je, da oblasti opozorimo na to pereče vprašanje. Zadnji del poročila je dr. Sancin posvetil nujnosti ustanovitve strokovnih šol in je podrobneje analiziral razloge za to zahtevo, ki so bili kasneje formulirani v posebni resoluciji, ki jo objavljamo na drugem mestu. V živahno razpravo so posegli številni prisotni. Tako je Bene-detič omenil pomembnost vpisa v slovensko šolo ter pereče vprašanje večjega vključevanja šolnikov v slovensko narodnostno življenje. Prof. Umek Je orisal nekatere plati zahteve po novih zakonskih normah in govoril o koristnosti seminarjev. Dr. Škrlj je prinesel pozdrav Sindikata slovenske šole, ki je bil večkrat nosilec raznih pobud, ki niso imele izključno sindikalnega značaja, temveč so bile narejene v korist slovenske šole in slovenske manjšine na splošno. V tej zvezi je omenil vlogo sindikata za ustanovitev strokovnih šol, jesensko stavko v obrambo slovenske šole na splošno, vlogo mešani komisiji proti ukinitvi samostojnosti katinarske šole ter končno spomenico ministru za šolstvo Guiju. Dr. Škrlj je nato podčrtal pomembnost šolskega odbora in nujnost, da se sedaj sestane v zvezi z vpisom v slovensko šolo. Dr. Primožič je orisal težavno stanje zaradi pomanjkanja šolskih knjig, kar je bistveno dopolnil Korošec, ki je ugotovil, da na Goriškem že sedaj ni bilo čitank za I. in II. razred osnovnih šol. Ni povsem jasno, kje je krivda, saj je znano, da so bila iz Rima nakazana sredstva, da pa te knjige niso bile pravočasno tiskane in kaže, da bo stanje za prihodnje šolsko leto še slabše. Izvršni odbor je nato na predlog dr. Petra Sancina osvojil resolucijo o splošnih vprašanjih slovenskega šolstva, na predlog Samse in prof. Umeka pa posebno resolucijo o zahtevi za ustanovitev strokovnih šol na Tržaškem in Goriškem. Na predlog predsedstva je izvršni odbor nato sklenil, da bo sestanek glavnega sveta (občni zbor) SKGZ letos novembra ali decembra, da se tako omogoči temeljitejša priprava zasedanja najvišjega organa SKGZ. Izvršni odbor je toplo pozdravil Kmečko zvezo v Gorici, ki je pismeno sporočila svoj pristop. Končno je izvršni odbor potrdil člane novo ustanovljenih komisij za mladinska in športna vprašanja ter komisije za doraščajočo mladino. V torek hudi nemiri v Amsterdamu Policijski oddelki proti stavkajočim gradbenim delavcem v Amsterdamu Včeraj je bilo zopet mirno AMSTERDAM, 15. — Bilanca včerajšnjih hudih demonstracij gradbincev v Amsterdamu izkazuje okrog 50 ranjenih med civilnimi osebami in 16 med varnostnimi a-genti. Kot je znano pa so včerajšnja poročila navajala, da je bil med neredi neki delavec ubit. Demonstracije so nekateri mladi malopridneži izkoristili za plenjenje po trgovinah, vendar pa so se kmalu umaknili s področja, kjer so bile demonstracije. Aretiranih Je bilo 30 oseb. Zjutraj se je 24-uma stavka gradbenih delavcev nehala in delavci so šli spet na delo. Varnostne sile so dobile okrepčila za primer, da bi spet prišlo do nemirov. Kakih tisoč oboroženih mož je bilo ves dan v pripravljenosti, če bi bilo treba nastopiti. Zvečer je morala policija na trgu pred kraljevo palačo zares razgnati skupino demonstrantov, ki so se začeli zbirati. Sicer pa ves dan ni prišlo do nobenega incidenta. Poslanska zbornica se je sestala na izredno sejo ter razpravljala o dogodkih v Amsterdamu. luipge ^ gieduli&CG KOELN, 15. — Carina iž Koel-na je odkrila obsežno prodajo whiskyja, ki jo je organizirala neka mednarodna tolpa pod vodstvom državljanov nekaterih držav s Srednjega vzhoda. VČERAJ POPOLDNE MED MOČNIM DEŽJEM Dve Petnadstropna hiša se je zrušila osebi mrtvi in samo ena ranjena Okoliščini, da v tistem času ni bilo mnogo ljudi doma, je pripisati, da število žrtev ni večje NEAPELJ, 15. — Nenadoma se Je | vodo napojeni obok se je podrl, zrušilo neko petnadstropno poslop- Na srečo ob tej uri ni bilo mnogo je v Vico PuritA v predelu Mater-1 oseb v poslopju ali pa so bile v del. Kmalu so izpod ruševin izvlekli ] prostorih, ki se niso podrli. 28-letnega Alberta Covlna, univerzitetnega študenta, pozneje pa še 45-letnega Giuseppa Cenitija sodnega kanclista. Podrl se je le del poslopja. Stropni obok v petem nadstropju stare hiše — takšne so vse v tem predelu mesta — se je podrl. Teža zrušenega materiala je podrla strop spodnjega nadstropja in potem tako naprej do prvega nadstropja. Zaradi prejšnje vročine Je katran na terasi poslopja popustil in med deževjem, ki je nato nastopilo, je voda prodrla do stropa petega nadstropja. Z študent Alberto Covino je stanoval v tretjem nadstropju z materjo in očetom, ki pa sta ostala oba živa in nepoškodovana. V času nesreče je Covino sedel pri mizi. Reševalci so ga našli med ruševinami stoječega in kazal je še znake življenja, ki pa je trajalo le še malo časa Truplo Cenitija so našli med trami in ruševinami sredi med prvim in drugim nadstropjem. Živa pa je ostala Giuseppina Vol-picelli, stara 61 let. Našli so jo v pritličju. Nekateri močni tra- nmiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiimiimmimiiniiiitiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiimiii Zaradi nenavadne nesreče, ki je prejšnjo noč zajela La Spezio, ko je iz cevi med železniškim vagonom cisterno in napravo za klori-zacijo morske vode začel uhajati klor, je moralo v bolnišnico 150 oseb; od teh je bilo 40 vojakov in 110 civilnih oseb. Domov so jih že poslali 12, za ostalih 138 pa je prognoza dovolj dobra in bodo odpuščeni v prihodnjih dneh. Kot najbolj uspešno se je izkazalo zdravljenje z mlekom in tako je bila La Spezia danes že ob devetih zjutraj brez mleka. Od torka zjutraj do včeraj popoldne Je prišlo na zdravniški pregled kakih 300 oseb. Oblasti so ukazale preiskavo, da se ugotovi, kako je prišlo do tega, da se je cev preluknjala. Luknja je bila velika le nekaj centimetrov pa je ušla ena tona pli- na. Ce bi bila luknja večja in bi plin prihajal ven v večji količini, bi ga mogoče bližnji ribiči prej zapazili. Vendar je bila še sreča v tem, da je jutranji vetrič potegnil oblak plina na morje ter tako odstranil hujšo nevarnost. (Na sliki je še vagon cisterna, od ka tere je bila napeljana cev, iz katere Je plin uhajal; vidi se tudi oblak klora.) movi so jo zaščitili pred ruševinami. Ko se je poslopje podrlo, je v Neaplju padal močan dež. Potres v Skopju in na Salomonskih otokih SKOPJE, 15. — Tudi včeraj se je tresla zemlja v Skopju, kjer je, kot je znano, potres 26. julija 1963 povzročil toliko žrtev in škode. Včerajšnji potres je bil 3. ali 4. stopnje po Mercallijevi lestvici. Posledic ni bilo. To je bil 617. potresni sunek po tragičnem jutru v letu 1903. mr, MEHIKA, 15. — Tu so zabeležili močan potresni sunek z epicentrom okrog 8000 km zahodno od Mehike. Isti potresni sunek so zabeležili tudi na Honolulu in v Pasadeni v Kaliforniji, kjer so znanstveniki izjavili, da je moral biti potres po njihovem mnenju na Salomonskih otokih. Pozneje je bilo potrjeno, da je res bil potres na Salomonskih otokih, britanskem protektoratu v Pacifiku, in zlasti v mestu Honiara. Bilo je precej panike, vendar o kaki škodi ne poročajo. Ploha nad Milanom MILAN, 15. — Po soparnem in vlažnem dnevu se je to noč nad Milanom in okolico utrgal oblak. Pred dežjem je začel pihati močan veter, bliskalo je in grmelo, med samim dežjem PZ je padala tudi močna toča, ki ie v kratkem času pobelila ceste, trge in vrtove. Na nekaterih cestah je nastala poplava, ker voda ni mogla tako hitro odtekati v kanale. v svetu* sestal s furlanskimi migranti v Kanadi. RIM, 15. — Z dekretom predsednika republike je bil prof. Giuseppe De Meo, ki od oktobra 1961 vodi Centralni inštitut za statistiko (KSTAT), potrjen na svojem mestu še za nadaljnja štiri leta. De Meo je sicer profesor ekonomske statistike na rimski univerzi. Za svoje najnovejše objavljeno delo je prejel eno izmed Marzottovih nagrad. MILAN, 15. — Preteklo noč je nastal požar v eni izmed velikih Philipsovih tovarn v Monzi. Po žar je nastal najbrž zaradi kratkega stika. Škode je po prvih u-gotovitvah za kakih 50 milijonov. V Kanadi župani vseh Mont(e)realov sveta VIDEM, 15. — Zupan iz Monte-reale Valcellina Angelo Faranuz-zi je odpotoval v Montreal (Kana-da), kjer bo gost Franko-kanad-cev skupaj z županoma iz Monte-reala (L’Aquila) in Monreala (Palermo). Ti trije italijanski župani se bodo udeležili slovesnosti pobratimstva z Vsemi mesti, ki nosijo ime Montreal. Zupan iz Montereale Valcellina se bo kot predstavnik »Ustanove Furlanov Korošci se enodušno potegujejo za rafinerijo pod naslovom «Boj za rafinerijo na Koroškem: Enoduš-nost v prid dežele» piše celovški Slovenski vestnik o zadevi rafinerije, ob naftovodu Adrija • Dunaj. Gre namreč za to, ali na) bo rafinerija v Pliberku, torej na Koroškem, ali v Vfildcmu na Štajerskem. List piše: V četrtek minulega tedna Je delegacija, ld sta jo določila koroška deželna vlada in deželni zbor v zadevi rafinerije ob naftovodu Adrla-Dunaj, obrazložila v tej zadevi koroško stališče kanclerju Klausu kot šefu zvezne vlade. V delegaciji, ki Jo je vodil deželni glavar Sima, niso bili le predstavniki ostalih dveh strank v deželni vladi, marveč tudi poslanci velikovškega okraja vseh treh frakcij koroškega deželnega abors, poleg tega pa še predsedniki zbornice obrtnega gospodarstva, delavske zbornice in sindikalne zveze ter poslovodja »Družbe za pospeševanje razvoja vrednih področij«. Z odsotnostjo se je »svetil« le v delegacijo določeni predstavnik koroškega združenja industrialcev. Take enodušnosti Koroška še ni pokazala in tako odločnega poudarka doslej še ni dala v nobenem primeru uveljavljanja svojih upravičenih zahtev do države in njene vlade, kakor ga Je dala sedaj, ko gre za to, ali bo rafinerija mineralnih olj ob tem naftovodu grajena na Koroškem v okolici Pliberka ali pa v Wildonu na Štajerskem. Ta ugotovitev je zelo razveseljiva. Razveseljiva predvsem zaradi tega, ker so se vsi činitelji v deželni politiki v tem konkretnem primeru postavili za koristi dvojezičnega ozemlja dežele. To ozemlje, ki bo nosilo levji del bremen naftovoda v deželi, ima kot gospodarsko zapostavljeno in zaostalo ozemlje — kar je pred 10 leti priznala tudi zvezna vlada — prvenstveno pravico, da mu naftovod prinese tudi določene koristi v obliki rafinerije ali čistilnice mineralnih olj, s katero bi bilo na tem ozemlju ustvarjenih 200 do 300 novih delovnih mest. Poleg tega bi bili z njo ustvarjeni ugodni pogoji za nadaljnja industrijska podjetja v ožji in širši okolici. Tako gledano je prizadevanje za rafinerijo hkrati prizadevanje za membno, kot so ostala prizadevanje za rafinerijo ni nič manj po-memebno, kot so ostala prizadevanja; visoka šola, avtocesta Salzburg - Beljak in ohranitev čistosti naših jezer, da omenimo le glavna med njimi, če hoče Koroška doseči stopnjo razvitosti drugih zveznih dežel in blaginje njihovega prebivalstva. S tega so deželni glavar in člani delegacije utemeljili pred zvezno vlado zahtevo Koroške, naj zvezna vlada zagotovi gradnjo rafinerije v okolici Pliberka. Pri tem so naglasili, da je Koroška doslej utrpela že preveč škode zaradi obzirnosti do drugih zveznih dežel. Tako med vojno uničena tobačna tovarna v Celovcu, ki je zaposlovala 500 ljudi, ni bila več obnovljena, ker bi predstavljala konkurenco tovarni v FUrstenfeldu. Iz podobnih razlogov se je morala Koroška odpovedati tudi tovarni municije v Metlovi. Zaradi konkurence je prišla tovarna celuloze Rebrca v sedanji položaj negotovosti, pred katerim pa stoji iz podobnih razlogov tudi premogovnik v St. Stefanu. Deželni glavar je šel v svoji argumentaciji še dalj. Poleg gospodarskih argumentov Je postavil v ospredje tudi državnopolitične argumente ki niso nič manj tehtni. Prebivalstvo dvojezičnega ozemlja je bilo namreč skozi desetletja gospodarsko zapostavljeno. Tudi v se-danjem razvoju industrializacije i-ma manj ugodno izhodišče, kakor ga imajo drugod v državi, kjer Je bila zvezna vlada njihovim prizadevanjem bolj naklonjena, kot je bila Koroški. Zaradi tega se čuti avtohtono prebivalstvo tega ozemlja še vedno gospodarsko zapostavljeno. Resnica je namreč, da se mora avtohtono prebivalstvo s tega ozemlja, zlasti pa iz Podjune, še vedno odseljevati, ker na domačih tleh ne dobi stalne zaposlitve. Za- radi tega je kot narodnostna manjšina izpostavljeno diskriminacijam In raznarodovanju, kar pa nasprotuje določilom državne pogodbe, kot tudi modemi zaščiti narodnostnih manjšin- Koroški činitelji družbenega življenja so gNe rafinerije povedali jasne besede, predočili so vprašanje tako, je sedaj za zvezno vlado v resnici preizkusni kamen upoštevanja federalnih teženj, gospodarskih zahtev in državnopoli-tičnih vidikov Koroške. Sedaj leži na zvezni vladi, da prispeva svoj del k realizaciji rafinerije. Zvezna vlada kot Izvršni organ države, ki je lastnik Avstrijske družbe mineralnih olj (t)MV), ima pri rokah določene Prijeme. OMV je namreč na naftovodu udeležena z 51“/o, na družbi rafinerijo pa s 26“/o. Tako vlada v veliki meri lahko odlo-či v prid utemeljenih zahtev Koroške. Kancler Klaus je v tem pogledu svoj0 pomoč obljubil In pozval vse, id so bili pri razgovoru navzoči. da zastavijo svoj vpliv v prid Koroške. Slikarska razstava za nagrade CORMANO (Milan), 15. — Občinska uprava iz Cormana razpisuje nagrado za slikarstvo, ki se imenuje po umrlem odv. Ginu Bongiovanni - Radiče. Natečaja se lahko udeleže vsi italijanski slikarji. Nagrada Cormano — Gi-no Bongiovanni - Radiče ima na razpolago štiri nakupne nagrade. Prva nagrada znaša 500.000, druga 300.000, tretja in četrta pa po 100.000 lir. Slikarji se natečaja udeležijo z udeležbo na razstavi, ki bo od 4. do 25. septembra v Cormanu. Svojo udeležbo pa morajo zagotoviti do 12. julija. Dela pa bodo morali poslati v občinsko palačo v Cormanu do 18. ure 20. julija. Imena nagrajencev bodo objavili ter obenem izročili nagrade ob 11. uri 4. septembra, ko bo razstava otvorjena. Za vsa pojasnila se je treba obrniti na naslov: Segreteria del Premio in Cormano — Palazzo del Comune. V* I glnhbu Včeraj na beneški bienali otvoritev razstave v jugoslovanskem paviljonu BENETKE, 15. — Danes se je na beneški bienali pričela «vemice», ki traja tri dni. V teh dneh imajo časnikarji kritiki, razstavljavci in drugi povabljenci možnost, da si razstavo ogledajo še pred slovesno otvoritvijo, ki bo v soboto. V teh treh dneh prirejajo komisarji raznih državnih paviljonov še posebne otvoritve razstav posameznih držav. Ena takih predotvoritev je bila danes v jugoslovanskem paviljonu. Jugoslavija se je letošnje bienale udeležila z razstavo izbranih slikarskih in kiparskih del raznih jugoslovanskih upodabljajočih umetnikov. Na razstavi sodelujejo znani slikarji in kiparji: Radomir Damjanovič, Ivan Kra-tochvil, Vladimir, Makuc, Bogdan Meškov, Branko Miljuš in Slavko Tihec. Jugoslovanski paviljon na bienali je danes dopoldne odprl ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani Zoran Kržišnik. Slavnosti so se med drugimi udeležili jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vej-voda, generalni konzul v Trstu Rudi Janhuba in jugoslovanski slikarji, ki razstavljajo svoja dela na letošnji beneški bienali slikarske umetnosti. D. K Carlos Eduardo Prates prvonagrajenec AIDEM FIRENCE, 15. — Na tretjem mednarodnem natečaju za mlade dirigente orkestra, ki ga je organizirala AIDEM (Associazione lta-liana Diffusione Educazione Mu-sicale), je razsodišče soglasno sklenilo, da podeli prvo nagrado (milijon lir ter dirigentstvo enega koncerta v palači Pitti) kandidatu Carlosu Edvardu Pra-tesu (Brazilija). Tudi na drugem mestu je Brazilec David Macha-do skupaj z Gabriellom Bellinijem (Italija). Dodeliti je treba še tretjo nagrado. Prodanih za 400 milijonov del Honoreja Daumiera PARIZ, 15. — Na dražbi kipov, litografij in risb Honoreja Daumiera, ki je bila včeraj v Parizu, so iztržili 3,084.000 frankov (malo manj kot 400 milijonov lir). Dražbe so se udeležili zbiratelji iz raznih držav. Posebna telefonska zveza z Neui Yorkom je ameriškim zbirateljem omogočala, da so dražbi sledili in se je udeleževali. Ponatisnjen tretji zvezek Tavčarjevega Zbranega dela Ponovne izdaje nekaterih del domačih pisateljev v zadnjem času so razveseljiv dokaz zanimanja naših ljudi za dela domačih avtorjev in ljubezni do domače kulturne dediščine. Ce med ponatise prištejemo tudi dela Ivana Tavčarja, je to znamenje, da so dela Ivana Tavčarja še danes precej brana in da Tavčarjeve spise naši ljudje z veseljem jemljejo v roke. Temu niso samo dokaz najnovejše izdaje v raznih šolskih izdajah (Klasje, Kondor), temveč tudi izdaje pisateljevega zbranega dela. Pravkar je namreč pri Državni založbi Slovenije izšla druga izdaja tretje knjige Tavčarjevega zbranega dela v redak- Mladi italijanski pevec Gianni Morandi je v torek odpotoval z letališča Fiumiclno v Pariz. Z njim je na sliki zaročenka Laura Efrikian. Morandi bo osrednja osebnost na prireditvi v pariškem music-hallu «Oiympla» ciji Marje Boršnikove, ki je oskrbela seveda tudi običajne opombe, to pot obsegajoče kakih osemdeset strani. Sicer pa je tretja knjiga Tavčarjevega zbranega dela izšla prvikrat pred trinajstimi leti, leta 1953, in je razumljivo, da je to že lep čas od takrat m da so medtem že zrasle nove generacije bralcev in ljubiteljev knjig. Z novo izdajo zbranega dela oz. sedaj tretje knjige tega dela bo tem prav gotovo ustreženo. Ta knjiga vsebuje same bisere krajše Tavčarjeve pripovedne proze. Tretja knjiga Tavčarjevega zbranega dela je v ponatisu enaka prvi izdaji. Obsega pa najprej znameniti Tavčarjev ciklus kmečkih povesti Med gorami, v katerih se je pisatelj povrnil k domači zemlji in domačim kmečkim ljudem Poljanske doline m jih toplo, doživeto in plastično opisal. Prav ta ciklus povesti uvršča Tavčarja med najodličnejše oblikovalce slovenske besede. Nadalje obsega ta knjiga zbranega dela štiri zgodovinske povesti, na koncu pa še venec štirih okvirnih novel V Zali, ki so prav tako pripovedne mojstrovine. Gre torej za resnične odlične stvaritve izpod Tavčarjevega peresa, obenem pa tudi za dela, ki so kljub časovni odmaknjenosti do danes ohranila polno veljavo in ki jih naši ljudje tudi v današnjem času prav tako radi prebirajo kot pred pol stoletja, ko so nastala. Državna založba, ki je Tavčarjevo zbrano delo in tudi ponatis tretje knjige izdala v zbirki ZbrOr nih del slovenskih pesnikov ih pisateljev, je poskrbela za standardno opremo. Ob prebiranja opomb urednice Marje Boršnikove, posebno pa ob primerjanja teh opomb z opombami nekaterih drugih urednikov v zbranih delih drugih domačih avtorjev, pa se nam vendarle zdi, da je ® teh opombah obilo drobnih o-pomb k tekstu, manjka pa vsaj nekaj kritičnih širših oznak posameznih objavljenih del. Ela Peroci; Rišem dan Ce govorimo o Eli Peroci, seveda ne moremo mimo njenega dosedanjega literarnega dela. Zlasti ne mimo njenih knjig za otroke, s katerimi si je Perocijeva pridobila sloves odlične mladinske pisateljice, poznane tudi v tujini. In seveda tudi ne mimo njene prve knjige za odrasle, mimo romana Po šoli me počakaj, o katerem smo pred kratkim poročali. Skoraj istočasno se je Ela Peroci predstavila še s knjigo za odrasle bralce, s pesniško zbirko Rišem dan. Drobna, moderno opremljena knjižica, ki jo je izdala mariborska založba Obzorja, kaže kar obširno pesniško žetev pesnice, ki jo kot take doslej sploh nismo poznali. Zbirka obsega vrsto pesmi v prozi, razdeljenih na bolj ali manj običajne cikle. Toda če po knjižici polistamo, bomo takoj videli, da gre za pesniško zbirko, ki je pravzaprav na zunaj bolj moderna kot je v resnici po svojem notranjem bistvu in ki je sicer izraz neke nove umetniške ustvarjalnosti dosedanje mladinske pisateljice, Jci pa nas vendarle posebno ne prevzame. Sicer pa ie vsaka sodba v sodobni poeziji močno kočljiva. Neupoštevana dela bodo morda v bližnji prihodnosti cenjena, še več tistega, čemur se danes poje hvala, pa ho morda pozabljenega. Pesniška zbirka Perocijeve pa vendarle izzveni morda bolj kot prizadeven poskus kot pa zrela pesniška izpoved. Zbirka Rišem dan obsega drobne, intimne pesniške izpovedi in meditacije, ki se peesnici rojevajo ob drobnih vsakdanjih stvareh, ob vsakodnevnih doživetjih pa tudi nekaterih aktualnih vprašanjih našega časa. Motivno obsega poezije Perocijeve širok razpon. Tudi njene izpovedi so močna intimne, drobne, morda žensko lirično pobarvane, zaznamujoče tudi rahla razpoloženja. Toda v svojem pesniškem izrazu uporablja pesnica običajne, morda že malce staromodne rekvizite pesniškega izraza, ki pa danes vendarle ne učinkujejo na bralca tako kot nekoč in jim ta vsaj ne verjame, če se jim že ne posmehne. Vsekakor so nekatere pri pesnici običajne prispodobe, danes izgubile polno izrazno moč-Najmanj pa, kar lahko rečemo zanje, je to, da ne učinkujejo kot originalne. Tako torej lahko zajAšemo 0 pesniški zbirki Ele Peroci, da je njena poezija čustvena, intimna lirika, ki pa je morda bolj pripoved na kot izpovedna. Zato nas tudi ne prevzame in, ker je 0 nje) tudi malo originalnih prispodob, tudi ne navduši. Nihče ne bo mogel Perocijevi odrekati pesniške narave, saj so končno tudi njene knjige polne ne samo fantazije, temveč tudi liričnosti-Toda knjiga pesmi za odrasle izzveni le bolj kot priložnostni korak vstran z začrtane umetniški poti. Sl. MU [četrtkova črtica Nihče ni osamljen Bi! sem mlad detektiv in dolo-to me, da delam z Martinom. L'spelo nama je uloviti mladeni-W je bil osumljen umora z n°iem. Tajil je. Martin je bil pre-Pnian, da laže, in po osemurnem navzkrižnem zasliševanju je mo-priznal svoje dejanje. ”si ti dogodki, ki so se odigra-* filmsko hitrostjo, so napra-name globok vtis. En človek JJ W umorjen, drugi bo ves o-življenja preživel za kaz-zapahi... Žene, matere, bratje in setre — vsi so K»adeti. Ne glede na to, kako bo uspelo pozabiti in o-Pfosttti, njihovo življenje nikoli ne bo takšno, kot je bilo poprej. Tudi za Martina to ni bilo brez Pj*n«na. Ko sem ga spomnil na *“> me je ošinil z ostrim pogle-*•» in rekel: . — Vsak človek na tem svetu J* koga, ki skrbi zanj. Zapomni * to- — A kaj boš rekel za tiste pregnance brez imen, ki tavajo po sPztu in jih občine pokopavajo ** tvoje stroške. — Popolnoma osamljenih ljudi TOLMADGE POWELL *?• Nekdo skrbi, nekdo venomer za nekoga. , Minili so tedni in bil sem se e Popolnoma privadil na Marti-^ in njegovo filozofijo. Nekega dne so nama sporočili, J? so našli v parku Hgbernia dekle. Takoj sva z Mar-n°m odhitela v park. ,.*■dala je v grmovju, kakor da ■ spala. Bila je mlada, nežna zelo lepa, če bi bila bolj nego-[na-- Napadalec jo je zbil na oh' J0^0 ie 2 slavo udarila kamen. Truplo je skril v gr-y°vie. Ukradel ji je denarnico ZaPestno uro. Blizu kraja zlo-sva našla samo del zapon-e z jermena zapestne ure. p'' Koliko je imela denarja? j*. dolarjev? Morda deset? — je Jal Martin. — Po obleki je vi-**> da je bila ubožna. Vso po-zuost morava posvetiti zastav-•MPicam. Morilec te vrste bo »riT -??tovo Poskušal uro čimprej k[>SVa vedela, kako je bilo de-Jrj1 ime, in v naslednjih cjne/i. 'oče rti prijavil, da bi jo kje po-igdji. Obhod po zastavljalnicah bil brezuspešen in z zasliše-piem sumljivih oseb nisva mo-® ničesar izvedeti, kdo je bil borilec. Njeni starši gotovo ne žive mestu. Verjetno je prišla sem, jj: bi se kje zaposlila. Obiskala vo vse hiše, ki izdajajo cenena *čnočišča. I1j|ri dni sva hodila od hiše do Tretjega dne popoldne jo je i.ko gospodinja spoznala na sliki, sva ji jo pokazala. T Saj to je Marg Smith! ir*.- e£B° naiu ie v tesno, čisto „®,eo- Oprema je bila borna in »ue?u vzdrževana, a zatohla. Na J?1' ni bilo nobene slike, nobeni Mcraskov, samo na posteljni ^■rici je ležalo nekaj časopisov. ^ Koliko časa je stanovala pri ." Nekaj več kakor dva me- cca. " Kdaj ste jo zadnjič videli? .i Prejšnji četrtek. Takrat je ačala najemnino. ki'- Je imela obiskovalce? Lju-^Kca? m? Nizem opazila. Niti ne vem, je. Zanimala sem se sa-Id ’ če je bila zaposlena. Oela-tlr,Je v restravraciji Cloverlif kot f^karica. 0(j rni(a sva se k vozilu in se ^Peljala do omenjene restravra- v'~, Ali dela pri vas Marg Smith? je ,e vprašal Martin lastnika, ki sedel za blagajno. ia' delala je, a naenkrat je zgi v brez odpovedi. ^ Zakaj je odšla? Kako naj to vem? Ko je ne-Posi i n* bilo v službo, sem za-drugo dekle. ji ''Bi niste mogli misliti, da se t.Je kaj pripetilo? Da je bila, i7n°. bolna? hi t bila prva, ki je tako iz-i^-. Zakaj bi me naj torej boj Ali bi nam mogli o njej po-aal, toda ne vem kako. *i.Q*Coj sva se odpeljala v Cros-tf0.r.e> mestece v sosednjem o-Mariin je ustavil avto-1je? v glavni ulici. Po nekem Itoj u lastnem instinktu se je ta-odpravil v dom za nepre->h(°lene osebe. Nekaj minut po-ijJ? sva stala v upravnikovi pili ni' Pogledal je priloženo sliko prikimal. tu T>a. bila je ena od naših de- li^ l!pam, da ni ničesar zaitZ Ne, umorjena in oropana. — lip,,. Uho pripomnil. — Kje žive n* starši? C Nima staršev. Bila je neza-otrok. Rodila se je v ob .* bolnišnici in mati ji je da to^?np Marg Smith, preden je iLjOnila iz mesta neznano kam. 1j *e je živela pri nas, dokler \a°?egla IS let. Bila ie zelo !«lj 'n sramežljiva, brez prija-v ali prijateljic. *****kava se nikakor ni pomak- nila z mesta. Nihče ni ne videl ne poznal človeka, ki je umoril in oropal dekle v parku. Prvo sled sva odkrila šele pozno v sredo, ko je v najino sobo pridrvel policaj in mi izročil ceneno žensko zapestno uro. Skočil sem pokonci in nestrpno odhitel k Martinu. Odprl je mitnico in vzel iz nje zaponko, ki sva jo našla v parku. Prav ta del je manjkal na jermenu prinesene ure. — Kje si jo našel? — sva vprašala policaja. — Pri nekem Biddiiu. Ujeli smo ga s celo družbo kvartopircev. Biddii je bil droben in zgrbljen starček, star približno šestdeset let. Ločila sva ga od drugih aretirancev in ga zaprla v samico. — Odkod ti ta ura? — je vpil Martin. — Poslušajte..., je jecljal možakar. — Če je bila ukradena, prisegam, da nimam s tem nobene zveze. Nekdo mi jo je zastavil med igro. - Kdo? — Odšel je, še preden ste nas vse skupaj pobasali. — Kako se piše? — Edgar Collins. Stanuje v Vzhodni ulici 311. Hišo sva kmalu našla pa tudi stanovanje Edgarja Collinsa. Pazljivo sva prisluškovala, ali je kdo v sobi, in se o tem prepričala. Vrata so takoj popustila ob skupnem naporu najinih krepkih ramen. Zaspan, koščen in na pol plešast moški je naglo skočil iz postelje. Bil je visoke rasti in močan, stal je pred nama v umazanih hlačah in raztrgani majici. —■ Si ti Edgar Collins? — Sem. Pa kaj zato? — Midva sva od policije. Rada bi se malo porazgovorila s teboj! — je rekel Martin. — Neko dekle so minulo nedeljo umorili v parku Hgbemia. — A kaj to mene briga? — če si nedolžen, se brez potrebe razburjaš. Imamo dosti dokazov in verjetno se nismo zmotili. Collins naju je prestrašeno gledal, a nato je nenadoma skočil proti odprtemu oknu. Toda Martin je bil hitrejši, zgrabil ga je s svojimi krepkimi rokami in ga vrgel, na tla. ~ Tega nisem hotel storiti! — je jecljal Collins. — Sama je padla na kamen. To je bilo nesrečno naključje. Nisem je niti poznal... Zdelo se mi je, da ga hoče Martin krepko brcniti z nogo, vendar se je s skrajnim naporom premagal. Na pogrebu nesrečne Marg Smith sem se spomnil Martinovih besed: «Ni popolnih osamljencev na tem svetu!* Smrt Marg Smith je močno zadela Martina in mene, njegovega sodelavca. Živela in umrla je v samoti, a vendar ni bila sama. Martinu nisem ničesar povedal o svojih občutkih. Z njim se je človek le težko pogovoril. Toda dojel sem, da je on to vedel in razumel vse dosti bolje, kakor bi bil to zmogel jaz. — Ma znaš, Jakec, de tisti budisti tam u Vietnami se jeh zmislejo prou ku bertoldo. Uani so pruti ti-stemi Keji, ke ga podpirajo Amerikanci jn be ga forte radi vrgli dol. Ma ne delajo atentatov koker, denmo reč, Nemci u Tirolah, ma se sami sebe zažgejo dl pej začnejo štrajkat sez lakotjo al pej — jn tu je pej njeh novo orožje — nesejo na cesto njeh domače, hišne oltarčke taku, de zagradijo cesto jn ne more jet promet naprej^ Jn tisteh oltarčkov se nobeden ne upa tak’nt. Uni dan so na to vižo ustauli ano celo kolono Amerikancou. — Ja, jn anbot je an amerikanski džip no-malo dregnu an tašen oltarček, de se je prevrnil. Jn an budist, ke je tu vidu, je biu taku jezen, de si je nečko — ck — odsekau an prst. Jn pole ga je denu u ano flašco ses špirtam jn je nesu u ano njeh cerku na oltar. Ma so, a?! — E, tam u orjenti jemajo čista drugo pamet ku mi. Jn zatu so forte nevarni, zatu ke nucajo ano orožje, ke si mi nanka ne misle-mo. Tudi Kitajci se zadne cajte forte nekej prpraulajo. Zdej forte čistejo svoje vrste od vseh sort teletualcou, ke delajo samo škodo. — Ja, sm slišou, de so odžagali tudi direktorja od konservatorija u Šangaji. — Ma ke j ti ne pravem zmiram, de z muziko je križ? Jn ti pej z miri: cpeuski zbori, peu-ski zbori*! Videš, denmo reč, zdej ses temi narodnimi jeziki u cerkvah so pršle samo nove Štorje. Ke prej, ke je blo po latinsko, je blo za vse prou jn nobeden ni reku neč. Ma zdej se povsod postaula vprašanje: al je taljanska maša al je slovenska maša. Al je taljanska procesja dl je slovenska procesija. Nisi vidu uni dan na Opčinah pr procesiji? Narprej so se peuci začeli usajat, zatu ke je pršu ordine, de bo maša po latinsko, zatu ke bojo pr maši verniki dveh narodnosti. Ma pole pej pr procesji so peuci po vsi sili teli dat, ku be reč, slovenski karakter jn so pojali jn molili po slovensko na vso muč. Jn niso pestili drugeh do besede. Jn pole, kadar so šli nazaj u cerku, so nečko odgovarjali jn pojali po slovensko, čeglih je biu ceu obred po latinsko. So prou nalašč delali taku. — E, Openci so po streli. Zastojn jem ne rečejo, de so konji. Ma pestmo te reči, ke je bul-še ne preveč govort. Vidi, jest ti bom povedau ano od pravice. Znaš, ta je tudi iz Milana. Tam se je najdu an profesor, ke je šou nabirat izjave od mladeh štedentk jn šou tudi ž nimi h anmi avokati, de so lepu podpisali. Jn znaš, kej je blo u tistem rečeno? De se ravnatel tiste šule slabo obnaša ses mladmi mulami, de dela nespodobne mote jn govori umazane besede jn de je čez mero prjazen ž nimi. Ani starši so zastran tega vložili pruti tistmi ravnatelji tudi tožbo, de jem frderbava hčere. Jn znaš, kej se je zgodilo? Tis tga profesorja, ke je vse tu zbrou, so šošpendirali sez službe. Zatu ke pravejo, de tu uan ne be smeu naredet, zatu ke tu ni njegova kompetenca jn de je s tem samo frder-bau lepo razpoloženje na šuli. Ben, si vidu! — E, Jakec moj, sm vidu vre tolko reči! modni kotiček | Na Angleškem spori zaradi prekratkih kril Med Francozinjami so se za kratka krila opredelile že številne ženske, tudi ne več tako mlade Problem kratkih kril še vedno razburja ozračje, kar potrjujejo tudi številne polemike za in proti tej modi. Me smo svoje mnenje o tej modni novosti že povedale, zato poglejmo raje, kaj pravijo o njej drugod po svetu. V Londonu je baje moda kratkih kril v polnem razcvetu. Nosijo jih predvsem mlada dekleta, največ študentke. Začele pa so jih nositi tudi druge ženske, predvsem vitke ženske z lepimi nogami. Borba proti kratkim krilom pa v Angliji s tem ni zaključena. Angleži, ki radi delajo razne ankete, so na osnovi teh zbrali statistične podatke, iz katerih je razvidno, da bi kratko krilo lahko postalo eno izmed vzrokov celo za vedno številnejše prometne nesreče. Anketa je namreč ugotovila, da niso krivi prometnih nesreč samo neznanje, pijanost in predrznost pri vožnji, temveč tudi nepazljivost in raztresenost, ki bi ju lahko pogled na kratka krila — in seveda na skoraj gole noge — povzročil. NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZARADI VEDNO VEČJIH ZAHTEV GOSPODARSTVA IN TURIZMA V načrtu je gradnja nove teste med Zagrebom in Splitom Gradbeni stroški okoli 400 milijard - Težave za gradnjo v goratih in geološko slabih predelih - Gradnja bi se vršila v etapah - Mnenje strokovnjakov V Jugoslaviji so po vojni zgradili sorazmerno veliko cest. Ker pa je bilo pred vojno zelo zelo malo sodobnih cest, je jugoslovanska cestna mreža, v primerjavi s cestnimi mrežami bolj razvitih dežel, še vedno zaostala. Doslej so v Jugoslaviji zgra- mi m mi im uiii in im iiiiiiiiiiiiiMiiMiitiiiMiiiiiiiiiitiiiiiimimiiiiii milil n iiimimitimii m iiiiii iiiiiiiniiiiui Egipčansko piramido bodo «radiografirali» KAIKO, 15. — Čefrenovo piramido bodo «radiografirali», da bi ugotovili, ali je v tisti ogromni masi kamenja še kaka grobnica, ki še ni bila odkrita. Za izredni znanstveni poskus — ki ga bodo začeli čez kak teden in ki se bo zavlekel kako poldrugo leto in bo stal 223 tisoč dolarjev, kar je v naši valuti okoli 140 milijonov lir, od česar bodo dale ZDA devet desetin, eno desetino pa Združena arabska republika — so se dogovorili v Kairu na posebnih razgovorih, pri katerih so sodelovali podtajnik ameriškega veleposlaništva in predstavniki Združene arabske republike. Načrt za to akcijo so izdelali na egiptovskem vseučilišču v Ein Hasanu ob sodelovanju strokovnjakov ameriške komisije za jedrsko energijo. Poleg strokovnjakov ameriške komisije za jedrsko e-nergijo pa so pri tem sodelovali tudi ameriški strokovnjaki z raznih znanstvenih zavodov, kot na primer strokovnjaki s »Smitha-nianskega inštituta*, laboratorijev ustanove «Lawrence», ki se ukvarja s proučevanjem žarčenj in drugi. Vsa ta zelo zapletena znanstvena dela bo vodil dr. Luis Alvarez, docent za fiziko na kalifornijski univerzi Berkley, ki je prvi dal idejo za cradiografiranje piramide, da bi v njej odkrili morebitne grobnice. Ta ideja mu je prišla v marcu lanskega leta. S teni ameriškim »radiologom* bo tesno sodeloval egiptovski strokovnjak Ahmed Badawi * že prej omenjene egiptovske univerze. Seveda bodo naprave za merjenje kozmičnih žarčenj dali Američani, ki bodo dali na razpolago tudi strokovno osebje za rokovanje z njimi. Rezultati merjenj bodo po zaključku dela na razpolago tako egiptovskim, kot tudi a-meriškim vladnim in znanstvenim krogom. Da bi mogli »beležiti* žarčenja in to s pomočjo merjenja kozmičnih žarkov, bodo skopali v temeljih piramide ustrezno mrežo »prehodov*. Ker bodo kozmični žarki «zadeli» vso piramido enakomerno in v vseh smereh, bo vsak pra zen prostor, bo vsaka votlina nad že omenjenimi »prehodi*, zgrajenimi pod temelji piramide, dovolila prehod večjih količin kozmičnih žarkov do teh »prehodov* ali kanalov in tako bodo mogli ugotoviti, ali je v masi kamenja piramide resnično še kaka votlina, to se pravi ali je kak del piramide, ki ni sestavljen izključno iz kamenja. Za ta poskus so izbrali prav piramido Cefren, ker je možno pod njenimi temelji izkopati nekakšno mrežo «prehodov», ki so za ta primer edina možna rešitev za izvedbo že omenjenega načrta. dili Jadransko magistralo, ki povezuje istrsko obalo in se nato od Reke dalje spusti proti jugu ob Jadranu vse do Dubrovnika. Od tu se čez Titograd nadaljuje nova cesta vse do Skopja, kamor se steka tudi mednarodna cesta, ki steče od Sežane in se preko Ljubljane, Zagreba in Beograda nadaljuje vse do Skopja, od koder se podaljša do grške meje. Navesti bi morali še nekaj drugih novih ali moderniziranih krajših cest, ki spadajo v območje novih cest, zgrajenih po vojni, in obračun vseh večjih tovrstnih gradenj v Jugoslaviji bi bil zaključen. Ce vse to izmerimo v kilometrih, vidimo, da je bilo storjenega veliko, toda primanjkujejo Jugoslaviji še nove ceste, posebno takšne, ki bi deželo sekale «počez». Ena teh je nujno potrebna cesta, ki bi povezala Zagreb s Splitom, to se pravi, ki bi prečkala nekatere najbolj zaostale predele dežele. Gre za cesto, ki bi preko Dinarskega pogorja povezala o-srednjo Hrvatsko s Splitom in Šibenikom, torej z Dalmacijo in Jadransko magistralo. Zamisel za to cestno povezavo ni nova in so bili pred leti že izdelani idejni načrti, ki predvidevajo cesto, ki bi tekla od Zagreba preko Pisarovine do Bi-hača in Knina, kjer bi se razcepila v dva kraka, katerih eden bi šel proti Šibeniku, drugi pa proti Splitu. Danes se povezava med tema dvema področjema dežele tako rekoč imperativno vsiljuje in to iz več razlogov: Predvsem se ta cestna povezava vsiljuje zaradi povezave industrijskih centrov Zagreba, Splita in Šibenika. Nadalje je gradnja nujna zaradi povezave vzhodne Hrvatske in zahodne Bosne, katerih ekonomske možnosti so omejene prav zaradi pomanjkanja komunikacij. Kot tretji element, ki ga je v tem primeru nujno potrebno o-meniti, je turistični moment, saj gre za prvorazredno turistično transverzalo, ki bi po najkrajši poti povezala severne predele Hrvatske in tudi Vojvodino in del Bosne z Dalmacijo. V zvezi s tem bomo povedali, da obstaja od Zagreba preko Plitvic in Knina cesta, po kateri moremo priti do Splita v osmih urah in pol nič kaj prijetne vožnje, ker cesta ni najboljša. Ce pa uberemo po boljši cesti preko Reke in nato vzdolž Jadranske magistrale, potrebujemo za vožnjo od Zagreba do Splita kar 12 ur. Po IIIU4IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII|IIIIIIIIIIIIIIIIIIUlllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllll HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nesporazum, ki bi znal precej spremeniti vaše načrte. Nekdo vas bo spravil v zagato pred svojci. BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite čimbolj pomirljivo razpoloženi, da bi ne prišlo do razdora. Tudi v ljubezni nekaj ne bo šlo gladko. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Več poguma, hkrati pa tudi takta s poslovnimi tovariši. Ljubosumnost bi vam znala veliko škodovati. RAK (od 23.6. do 22.7.) PrevzeU ste zelo tvegano nalogo, ki je ne boste zlahka izvedli. Neka oseba se navdušuje nad vami. LEV (od 23.7. do 22.8.) Za rešitev finančnih težav si boste morali poiskati pomoč izven svojih krogov. Nervuza v družinskem okolju. DEVICA (od 23.8. 22.9.) Kar krep. ko si boste morali zavihati rokave, da bo šlo vse tako, kot ste si želeli. Z dejanji pokažite, kaj zmorete. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Cas vam je naklonjen, razmere so ugodne Le več pridnosti Je treba. Ne zanemarjajte domačih. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Izdelajte si točen program dela, da vas čas ne bo prehitel. V družini občutne spremembe. STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) Kar očitate drugim, dejansko velja za vas. Neki spor v družini bo imel blagodejni učinek. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Veliko bo dela in tudi zaslužka ne bo malo. Zadovoljni pa ne boste. Nekdo vas zelo ljubi. VODNAR (od 31 J. do 19.2.) Ko gre za večjo odločitev, bodite premišljeni, vendar pa tudi odločni. Ne zanašajte se na govorice zainteresiranih. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nekdo vam ponuja sodelovanje, ki pa je dokaj sumljivo. Vabilo na zelo prijeten večer. proračunih v zvezi z novo transverzalo Zagreb - Split pa bi to relacijo opravili že v štirih urah in pol. Za cesto Zagreb - Split preko Bihača, katere prvi kilometri bi šli po avtomobilski cesti Zagreb-Karlovac, se že pripravljajo načrti. Vso cesto nameravajo graditi v več etapah in sicer tako, da bi prva etapa zavzemala odsek od Bihača do Knina, druga pa od Knina do Dmiša in Splita. Zadnji odcep, ki bi bil dejansko prvi, pa je odsek Pisaro-vina - Bihač. Do Pisarovine pa bi cesta bila vključena v že o-menjeno cesto Zagreb - Karlovac. Rekli smo, da zamisel o gradnji te ceste ni nova. O njej se je razpravljalo in se še razpravlja. O njej so govorili v saboru SR Hrvatske in v skupščini SR Bosne in Hercegovine. Na osnovi teh razpravljanj so bili izdelani tudi še prvi proračuni, ki predvidevajo stroške v znesku 400 milijard dinarjev. V prvotnem idejnem načrtu je bilo govora o gradnji ceste z dvojnim kolosekom. Ker pa bi to terjalo še večje stroške, so se načrti omejili na gradnjo samo enega cestišča s širino 10 metrov, kar pa bi vendarle omogočilo povprečno brzino 90 km na uro, kar je vsekakor kar dovolj. Cesta Zagreb - Split bo dejansko le logično nadaljevanje ceste, ki vodi od Maribora do Zagreba (znan kot Zagorska magistrala), to se pravi, da bo nadaljevanje tiste ceste, ki v obratni smeri povezuje Zagreb odnosno Jugoslavijo z Dunajem, Miinchnom, Prago, Varšavo in druga mesta srednje in severne Evrope, ali če hočemo ponovno v obratni smeri bo to cesta, ki povezuje srednje in severne predele Evrope z Jugoslavijo in preko nove ceste z Dalmacijo. Ko smo tu navedli te povezave z raznimi mesti in prestolnicami nekaterih držav srednje Evrope, smo hoteli poudariti izreden pomen, ki bi ga nova cesta imela za nadaljnji razvoj turizma v Dalmaciji. Seveda se pri tem logično postavlja vprašanje, kje dobiti sredstva za gradnjo tolikšnega objekta, konkretno kje dohiti 400 milijard dinarjev, kolikor bi stala gradnja ceste med Zagrebom In Splitom. Ko so pred nedavnim v jugoslovanski zvezni skupščini razpravljali o družbenem načrtu za prihodnjih pet let, v ta načrt gradnja ceste med Zagrebom in Splitom ni bila vključena, ker so prišla prej na vrsto druga bolj nujna dela. Direktor skupnosti cest SR Hrvatske inž. Stjepan Lamer pa je o pomembnosti te ceste rekel med drugim takole: «V okviru modernizacije cestne mreže v SR Hrvatski se nam gradnja ceste Zagreb - Split vsiljuje kot zelo važna naloga.« Toliko, kar zadeva interes hr-vatskega področja, koder bo ta cesta tekla. V Sarajevu so prav tako zainteresirani za novo prometno žilo. Ker pa bo tekla tako rekoč na skrajni zahodni periferiji Bosne, niso za njeno gradnjo tako vneti kot v Zagrebu, ker polagajo večjo pozornost nekim drugim bolj »središčnim« cestam, ki bi povezovale osrednjo Bosno s severom, odnosno jugom. Predsednik okraja Bihač Jus Alagid pa je pri vsem tem rekel naslednje: «Za nas je ta cesta življenjskega pomena, ker vsa Bosanska pokrajina, pa tudi sosedna Li- ka predstavljata področje, ki bi se stekalo k tej magistrali. Za ti področji, ki sta najbolj nerazviti v vsej deželi, bi ta cesta pomenila več kot pet velikih tovarn.« Iz gornjega sledi, da bi se pri izbiranju sredstev za gradnjo te ceste morale vzeti v poštev prvenstveno ekonomske zmogljivosti SR Hrvatske, ki je za gradnjo te ceste najbolj" zainteresirana. Bihačko gospodarstvo pa bi pri gradnji moglo pomagati le toliko, kolikor bi mu to bilo možno. Toda za 400 milijard dinarjev stroškov bi SR Hrvatska, ob soudeležbi SR Bosne in Hercegovine, ne mogla prevzeti vsega bremena, kajti redni dohodki (republiški sklad za ceste, delež od cestnine in bencina, pa tudi delež gospodarskih organizacij) so že predvideni za modernizacijo drugih cest v SR Hrvatski. Iz tega izhaja, da bi bilo potrebno najti druge rešitve, ki bi temeljile prvenstveno na tujem kreditu. S tem v zvezi se računa na posojilo mednarodne banke, na tuje kredite ter na kombinacijo tujih in domačih kreditov iz gospodarskih podjetij. V zvezi s kreditiranjem gradnje te tako nujne cestne zveze med osrednjimi predeli države in Dalmacijo, je govora tudi o uvedbi takse ali cestnine, ki je v rabi že v mnogih deželah. Za zaključek bomo povedali, da bodo cesto med Zagrebom in Karlovcem začeli graditi že prihodnje leto. Od Pisarovine dalje proti Splitu pa se bo gradnja začela nekoliko pozneje. Tudi ravnateljstva raznih srednjih in višjih šol v Angliji so nar stopila proti kratkim krilom ter so prepovedala dijakinjam nošnjo teh vsaj med zaključnimi izpiti, češ da se dijaki bolj zanimajo za krila kot za šolsko snov. Dijakinje so se temu uprle in izjavile, da so dijaki pač zelo neresni, če jih lahko tudi takšna Včeraj je bil drugi dan stavke kovinarjev vseh podjetij IRI, to je ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev, Tržaškega arzenala in železarne Italsider Tudi včeraj je bila stavka popolna, saj so se je udeležili skoraj vsi delavci. Stavka se nadaljuje še danes. S to kar tridnevno stavko, so delavci po vsej državi močno pritisnili na podjetja IRI in njihovo združenje Intersind, ki hoče le v zelo skrčenem obsegu pristati na delavske zahteve. Odsek Trst-Videm odprt 1. julija Tiskovni urad ACI sporoča, da Je sklenil konvencijo z družbo Autovie Venete za cestno pomoč na odseku Trst-Videm, ki ga bodo odprli za promet 1. julija. Jugoslovanska pomorska družba »Lošinjska plovidba* z Malega Lošinja, ki se v Trstu naslanja na pomorsko agencijo »Mediteranea« je nedavna uvedla hitro pomorsko progo severni Jadran-Libija. Na tej progi je že plula ladja »Orju-la», tej pa se bo sedaj pridružila tudi ladja «Osor», ki bo iz Trsta redno odhajala vsakih 14 dni Nova proga »Lošinjske plovidbe* je vzbudila veliko zanimanje med tržaškimi pristaniškimi operaterji, ki se že redno poslužujejo omenjenih ladij. Motorna ladja «Osor» z nosilnostjo 1660 ton je že nekajkrat priplula v Trst, včeraj pa je kapitan ladje Dušan Marčelja priredil sprejem in trgovskim operaterjem ter novinarjem opisal prednosti, ki jih nudi novo ustanovljena proga. Ladja je bila zgrajena pred desetimi leti v Angliji, kjer jo je lošinjska pomorska družba kupila. Opremljena je z najbolj modernimi navigacijskimi napravami in je pripravna za prevoz embaliranega tovora. Proga je hitra, saj doseže ladja hitrost 14 in pol milje na uro, kar ji omogoči, da že v treh dneh, po postanku v Benetkah in na Reki, pripluje v afriška pristanišča. Za novo progo je kot rečeno precej zanimanja v Trstu, vzbudila pa je tudi zanimanje v Avstriji in delno tudi v Zahodni Nemčiji. RAZPIS POKRAJINSKE UPRAVE Natečaj za vodilno mesto v nevrološkem sanatoriju Pokrajinska uprava v Trstu razpisuje javni natečaj s teoretsko praktičnimi izpiti za eno vodilno mesto (prednice) v pokrajinskem nevrološkem sanatoriju. Prošnjo za natečaj je treba vložiti najkasneje do 12. ure 30. julija letos. Intere-sentke ne smejo biti stare več kot 30 let, predložiti morajo šolsko spričevalo nižje srednje šole ali enakovredne šole, diplomo zdravstvene asistentke ali potrdilo o usposobitvi za vodilna mesta. Vse informacije dobijo prizadete na u-radu za osebje tržaške pokrajinske uprave. Ul. Geppa št. 21. Nalezljive bolezni Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, da so od 6. do 12. t.m. ugotovili v tržaški občini sledeče število primerov nalezljivih bolezni: škrlatinka 12 (1 Izven občine); tifoidna mrzlica 1; srab 1; ošpice 51 (1 izven občine); norice 3; sklepni revmatizem 1; pri-ušesna slinovka 17 (3 izven občine); malteška mrzlica 1; rdečke 2 (izven občine); infekcijsko vnetje jeter 3 (1 izven občine); tetanus 1 (s smrtnimi posledicami); pela-gra 1. V KROŽKU «SALVEMINI» Drevi debata o reformi bolnišnic Drevi ob 19. url bo v sejni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolb 5 javna debata o «reformi bolnišnic«, ki jo priredi krožek socialnih študijev «Gaetano Salve-mini». Reforma bolnišnic je v ospredju zanimanja v državi. To kaže tudi odmev, ki ga je imel v javnosti zakonski osnutek, ki nosi podpis ministra za zdravstvo Luigia Ma-riottija. Razlogi za tolikšno zanimanje so sami po sebi umevni. Javno mnenje vedno bolj občuti žgoče vprašanje zdravstvene oskrbe v naši državi in zahteva njegovo rešitev. Bolnišniški zdravniki so s svojo agitacijo sprožili protislovja in nasprotja v samem italijanskem bol-nišniškem sistemu, ki se naslanja na hierarhično načelo paternalistič-nega primarija. Bolnišniški zdravniki so vedno bolj nezadovoljni s svojim položajem in zahtevajo stalnost službe, izboljšanje plač, možnost napredovanja v prenovljenih bolnišnicah, tako da se bo ovrednotila medicinska praksa, izvajana v skupinah. V nerodnem položaju pa niso le zdravniki marveč tudi upravitelji bolnišnic, saj vlada na upravnem, finančnem in organizacijskem področju v italijanskih bolnišnicah prava zmešnjava. Bol- večjo pomoč, po drugi strani pa niso za to dovolj kvalificirane in jim primanjkuje naprav. Uvodne besede v debato bo spregovoril prof. Stelio Ferolla, primarij bolnišnice «sv. Ana» v Ferrari, ki je vsedržavni tajnik združenja plačnih šolskih knjig. Razen tega je bil šele pred kratkim razpisan natečaj za sestavo učbenikov za slovenske osnovne šole. Spričo vsega tega poslanka naproša pristojnega ministra, naj čimprej ukrene vse potrebno glede natečajev za učbenike in njihovo razdelitev, ah pa za morebitne dogovore z Jugoslavijo, da se olajša nabava primernih učbenikov, o čemer je bilo govora med nedavnimi razgovori med predstavniki obeh držav. V drugem pismu pa poslanka Marija Bernetič opozarja ministra za občo vzgojo na pereče vprašanje sindikalnih zahtev otroških vrtnaric ustanove ONAIRC, kar je dovedlo ponovno do tridnevne stavke. Šolske vrtnarice zahtevajo povišanje svojih prejemkov, ki so zelo nizki. Zaradi tega je potrebna večja podpora države. U-reditev tega problema je zelo nujna v pričakovanju, da bodo šolske vrtce prevzele v svojo oskrbo krajevne ustanove. Kongres združenja za ladijsko pleskarstvo Včeraj se je pričel v Trstu 12. kongres čezoceanskega združenja ladijskega pleskarstva (Transocea-nic Marine Paint Association), katerega se udeležujejo delegati z vsega sveta. Poleg strokovnjakov in upraviteljev največjih družb, ki proizvajajo v 18 evropskih državah ladijske barve in lake, se u-deležujejo kongresa tudi Američani, Avstralci, Japonci, Malezijci, Filipinci in predstavniki iz Hong Konga. Popoldne je bila na kongresu «okrogla miza«, na kateri so razpravljali o vprašanju pleskanja ladij. Predsednik združenja Norvežan Bjercke je orisal namene te družbe. Rekel je, da je v njej združenih 18 tovarn barv, ki so specializirane za izdelovanje morskih lakov. V teh tovarnah izvaja- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA sporoča ljubiteljem ljudskih iger, da priredi v nedeljo, 26. junija popoldne ob 17. uri In zvečer ob 21. url v Kulturnem domu gostovanje odlične, dramske skupine prosvetnega društva «Lojze Košak« iz Kostanjevice pri Krki. Skupina dvainsedemdesetih igralcev bo nastopila s priljubljeno M1KL0V0 ZALO s::::::::::::::::::::::::::::::*::::::::::::::::::::::::: Vstopnina: odrasli 500, otroci 300 lir, pevci bodo imeli običajni popust. Rezervacija vstopnic bo možna od naslednjega ponedeljka dalje v Tržaški knjigarni. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU sporoča vsem otrobom, ki sodelujejo pri predstavi »Janko in Metka«, da se zaradi tehničnih ovir snemanje na ljubljanski televiziji, ki je bilo določeno za nedeljo 19. t.m., prenese na jesen. Prosvetno društvo »SLAVKO ŠKAMPERLE* sklicuje občni zbor v društvenih prostorih v sredo 22. junija t.l., v prvem sklicanju ob 20.30 ali istega dne ob 21. uri ob vsakem številu prisotnih članov. Odbor ■ j?l Prosvetno društvo «Ivan Cankai* Ul. Montecchi 6, priredi ,, v petek, 17. t m. ob 21. uri-Rapa šuklje: Večer umetniške besede «John Steinbeck«. Režija: Sergij Verč, glasbena oprema: Jurij Kufersm. Nasto-stopajo člani društvene dramske skupine. bolnišniških asistentov ter znan po jo tudi znanstvene raziskave in kolavdirajo lake, in sicer hkrati na Japonskem, v Hong Kongu, v državi ker dobro pozna ta argument. Pobuda krožka «Salvemini» je naletela na velik odmev med zdravniki in uslužbenci bolnišnic, iz česar se lahko sklpa, da bo debata živahna ter da bo zanimala vse prebivalstvo. ZA SREDNJE ŠOLE Podaljšan rok za objavo prednostnih lestvic * Šolsko skrbništvo sporoča, da je ministrstvo za občo vzgojo določilo, da se podaljša rok za objavo prednostnih lestvic profesorjev glede s upi ene in poverjenih mest na srednjih šolah v prihodnjem šolskem letu. Italiji, Angliji in na Nizozemskem. Tako lahko preizkušajo odpornost barv v vseh podnebjih. Poleg tega lahko dobavljajo ladjarjem lake e-nake vrste. Sledili sta dve tehniški predavanji. Prvi je spregovoril gospod Gay iz angleškega podjetja «Storry Smithsonvi, ki je govoril o pleskanju pločevine. Drugo predavanje pa je imel gospod De Vlieger iz nizozemskega podjetja «Mclyn», ki je obravnaval notranjo zaščito cistern za prevoz tekočih snovi. Kongresa so se udeležili tudi šte. vilni predstavniki oblasti in med njimi vladni podkomisar dr. Moli-nari, ki je zastopal komisarja dr. Mazzo. Dr. Molinari se je kasneje udeležil tudi slavnostne večerje. smrtne ostanke svojih pokojnikov, se lahko za vse formalnosti zglasijo od 15. julija do 6. avgusta letos pri čuvaju pokopališča, ali pa na odseku za pokopališča pri občinskem oddelku za javna dela v Prehodu Costanzi št. 2, V. nadstropje, soba št. 536. OBČINSKI ODDELEK ZA ZDRAVSTVO IN HIGIENO V MAJU Nad 5000 nadzornih ogledov v skladiščih in prodajalnah 170 vzorcev živil in pijač so poslali v analizo kemičnemu oddelku, 107 pa zdravstveno-mikro-grafskemu oddelku pokrajinskega laboratorija V preteklem mesecu je nadzorna. lija istega leta. služba občinskega oddelka za zdrav- osebe, ki bi nameravale ohranl-stvo in higieno opravila mnogo de- ti ln prei0žiti na drugo mesto pola, poleg običajnega strogega nad- - - ■ ----- zorstva nad podjetji, ki proizvajajo živila, skladišči in prodajalnami živil in pijač, ter še posebno na področju nadzorstva lahko pokvarljivih živil in pijač. Tehnično osebje nadzorne službe je v mesecu maju opravilo 656 pregledov stanovanj, ki so v slabem stanju in za katera mora občinska uprava izdati ustrezno potrdilo. V maju so uslužbenci zdravstve-no-higienske nadzorne službe opravili skupno 5.164 ogledov in vzeli v raznih skladiščih, tovarnah in prodajalnah 170 vzorcev živil in pijač, ki so jih poslali v analizo kemijskemu oddelku pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso, medtem ko so 107 vzorcev poslali v analizo zdravstveno - mikrograf-skemu oddelku omenjenega labora-torija. Osebje nadzorne službe je v preteklem mesecu naložilo 28 glob za kršitve občinskega higienskega pravilnika in napravilo 6 prijav sodnim oblastem zaradi kršitve raznih zakonov. Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča tudi, da je kemijski oddelek pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso poslal pokrajinskim zdravstvenim oblastem 13 poročil, v katerih so bili navedeni podatki o prekrških na osnovi analiz vzorcev, ki so jih laboratoriju poslali uslužbenci občinske zdravstveno - higienske nadzorne službe. Odobren načrt odseka avto ceste Včeraj se je na ministrstvu javnih del sestal upravni svet ANAS, ki je obravnaval vprašanje avto cest in odobril številne načrte. Med drugim je odobril tudi izvršilni načrt za odsek avtostrade Trst-Benetke med Latisano in Portogruarom za okrog 2 milijardi in 210 milijonov lir. Prekop grobov Občinska uprava sporoča, da bodo na pokopališču pri Sv. Ani kmalu preuredili za nove pokope kripto XII z desetletnimi žarami za plačilo (polje H-), kjer počivajo Dosmrtni ostanki umrlih in pokopanih od 7. maja 1956 do 15. ju- Važno obvestilo dvolastnikom Kmečka zveza In Zveza malih po. sestnikov opozarjata dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo zadevne prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni KZ in ZMP v Ul. Geppa 9 med urad nimi urami, to je od 8. do 14., ob četrtkih pa od 8. do 12. ter od 15. do 18. ure. Prinesejo naj s seboj številke parcel ter dvolastniške knjižice. Ker so se letos bistveno spremenila pravila glede vlaganja teh prošenj, pozivamo dvolastnike, ki nameravajo sekati drva, naj nujno javijo v uradih tajništev. Hotel se je zastrupiti Zaradi stalnih nesporazumov z ženo, se Je včeraj popoldne 47-letni Anastasio Olivo iz Ul. San Lorenzo in Selva 25 odločil za usodni korak, zaužil nedoločeno število tablet u-spavalnega sredstva in izpil jodovo tinkturo. Na srečo so se domači pravočasno zavedli nepremišljenega Olivovega dejanja. Moškega so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na prvem medicinskem oddelku zdraviti 8 dni. PREDAVANJE O RAKU Danes ob 20.30 bo na sedežu sekcije KPI pri Sv. Jakobu v Ul. S. Zenone 10 Javno predavanje o ugotavljanju in zdravljenju rakastih obolenj pri ženskah. Govorila bosta primarij tržaškega središča za rakasta obolenja dr. Mario Lovenatl In profesorica Dolores Cedila Mastran-gelo iz Istega središča. Vstop prost. Darovi in prispevki Ana Bratoš daruje 3000 lir za Dijaško Matico. Popravek Pri prepisovanju in objavi šolskih izidov na slovenskih srednjih šolah v Trstu se nam je v včerajšnji številki vrinila neljuba pomota v seznamu dijakov II. B razreda na srednji šoli pri Sv. Jakobu SREDNJA SOLA PRI SV. JAKOBU Razred 11. B: Izdelali so: Livij Pertot, Nadja Babič, Vesna Davi-dovič, Lavra Konic, Gabrijela Oz-bič, Nadja Pancrazi, Milena Puntar, Bianca Rakar. (Popravne izpite ima 8 dijakov, I je neocenjen.) Šolske vesti V Slovenskem znanstvenem liceju na Lonjerski cesti 13 je odprta razstava risb še danes, 15. tm. Slovensko učiteljišče pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio, ima razstavo risb še danes is. tm. Osnovna šola v Boljuncu bo imela zaključno šolsko prireditev v ponedeljek 27. tm. po šolski maši ob 10 30, Osnovna šola pri Domju bo imeda zaključno šolsko prireditev v šolskem poslopju v torek 28. tm. po šolski maši ob 10.30. Vabljeni starši in prijatelji mladine. Srednja šola prt Sv. Jakobu bo priredila razstavo risb in izdelkov v nedeljo, 19. junija tl. Otvoritev razstave ob 10. uri v risal ni-ci. Miramarski park. V nedeljo, 1®- nija otvoritev sugestivnih P™ stav »Luči in zvoki«. Oh nemščini «Der Kaisertraum von » ramare« in ob 22,45 v italijansc‘ ni (iMassimiiiano e Carloma«, torkih tedenski odmor. Izredne nje avtobusa «M» od barkovljan ske postaje. • * * Nazionale 16.00 «La citta nera* Charl-ton Heston, Elizabeth Scot,t-,.Hnri0 ExceIsior 16.00 «11 sorpasso« viu° Gassmann. Prepovedano mi pod 14. letom. Fenice 16.00 «Fi-uky e Johnny» nicolor. Elvis Presley. . Eden 16.00 ((Agente 007 mlfsi,°n. Goldfinger« Technicolor. Sean nery. ( Grattacielo 16.00 »Marines sansue gloria« Technicolor. Jim Mi« ' Alabarda 16.30 «Madame X« color Lana Turr r, John Fyr y jj Filodrammatico 16.30 «Orrizontaii lusso« Nadia Tiller. Prepovedal mladini pod 18. letom. . . Aurora 16.30 «Onibaba» Prepoveda mladim pod 18. letom. ... Cristallo 16,30 «11 giomo della ‘ detta« Technicolor. Kirk Doug Anthony Quinn. Garibaldi 16.30 «La corda tesa« ijni nie Girardot. Prepovedano 1111 pod 16. letom. reci)* Capitol 16.30 «West Side Story» nicoior. Nathalie Wood. Prepo no mladini pod 14. letom. Impero 16.30 «11 nostro agente m Prepovedano mladini pod H. . Vittorio Veneto 17.00 «Donne e diamanti« Tpchnicolor. Jean rais, Liselo-tte Pulwer. Fe. Moderno 21.00 Trofeja sv. Justa * stiva-1 neznanih popevkarjev« Astra 17.00 «La vergine di <• Prepovedano mladini pod 14- Ideale’ 16.00 «Bravados» Technicolor. Gregory Pečk, Jean Collins. Abbazia 16,30 «L’isola dei delfini di« Technicolor. Astoria Počitek. Razstave V občinski umetnostni galeriji razstavlja do 18. tm. slovenski slikar Demetrij Cej. DNEVNA AVTOBUSNA ZVEZA MED TRSTOM IN GRADEŽEM 19. t.m. bo začela delovati dnevna avtobusna zveza med Trstom in Gradežem po naslednjem urniku: Odhodi iz Trsta — avtobusna postaja (Trg Llbertš.) ob 7.30, 8.30 in 9. uri. Odhodi iz Gradeža — avtobusna postaja ob 17.15, 19.00 in 19.30. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. Junija 1966 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 9 oseb. UMRLI SO: 87-letna Maria Lorenzi vd. N icolini. 72-letna Giovanna Nordio por. Bisaro, 78-letna Mrria Tranl vd. Benedetti, 53-letna Elda Zorzut por. Mayerweg, 75-letna Giu-seppina Donda por. Finotto. 50-let-na Silvana Perco por. Semeraro, 81-letna Gluseppina Kalc vd. Gioca, 59-letni Mario Miotto, 82-letna Antonia Rebula vd. Iuretig. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Ali'Angelo d'oro. Trg Goldoni 8; Cipolla, (II, Belpoggio 4; Marchio Ul. Glnnastica 44: Miani, Drevored Miramare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 6.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Bu solini. Ul. Revoltella 41; 1NAM Al Cedro. Trg Oberdan 2: Manzonl. Ul. Settefontane 2 LETNI KINO „30 Satellite 21.15 — blagajna ob «v^ «A Ovvest niente di nuovo« o. Remarque, L. Mi-Iestone. .jg Paradiso 21.15 — blagajna ob-lu. «11 vendicatore del Texas» " coior. Robert Taylor. ... 15 Arena Diana (Ul. Revoltella) * ■ blagajna ob 20.30 (d due ma Technicolor. Franco Franom, cio Ingrassia. Slovenski ^ub priredi v nedeljo, 19. t. ro. IZLET V TUPELCE Odhod iz Trsta ob M-Cena vožnji 800 lir. - Yf» v vanje pri agenciji «Au?!°, Ul. Cicerone 4, tel. 29--43 Izlet je združen z ex ternPJlIs-natečajem za slikarje in nike. ___-- k ar3* SPDT priredi 19. 6. iz’e' na, jube-vanke t izhodiščno točko 2pell lju. Izletniki se bodo lahko P , na 2064 m visoko Begunjščico žičnico na Zelenico . ^est. Na razpolago je še ne „raVnad Vse obveznosti je treba P° do petka 17. tm. ,,, f. Odhod ob 5.15 z začetka u • Severo. 1/nntov*1 Prosvetno društvo Prosek-^? , j priredi v nedeljo 26. Junija * rogi Ribnico, Kočev- in Kočevski Vpisovan'e na sedežu društva, . t Prosvetno društvo Andrej t{l0. Opčin priredi v nedeljo 26. tm. g dnevni izlet v Pulj. Vpisovanj pekarni Drašček Ik.ajKA KNJIGARN'A Trat - Ul. »v. I 'ŽV 'It Idoli Novo: Mladinska knjiga: jn GOLIA: Gospod Baroda fir druge ljudske pesmi Mali oglasi KUPIM Stavbno parcelo v^ ‘^'por- v siovfj; skem Primorju (med Kopro* ^toiP' torožem) ali hišo z nc, NP" Ponudbe na naslov: Povh r vo mesto, Nad mlini 8. ZAHVAL A Vsem, ki so sočustvovali z nami in nam pomagali ob težki Izgubi naše nepozabne VLADIMIRE DANEV se najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župni ■ pevcem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so Jo spremljali njeni zadnji poti ln počastili njen spomin. žalujoči mož Andrej ter družin® Ban, Volpi in Daneu Kontovel, 16. junija 1966 Sporočamo žalostno vest, da nas Je v starosti 81 let za vedno zapustila naša draga mama ln nona JOŽEFA KALC por. GOJČA Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 16. t. m. oh J®' uri lz hiše žalosti v Gropadl št. 78 na bazoviško pokopal’® . Žalujoči sin Avguštin, hčeri Krl. na in Tončka z družinama, s*18 Ivanka, vnuka Mirko ln Svetko drugo sorodstvo Gropada, Postojna, Škofja Loka. 16. Junija 1966 Pogled na množico na pokopališču v Škocjanu pri Kopru, ki je predvčerajšnjim spremila Albina Dujca na njegovi zadnji poti. Množica posluša govor, ki ga je imel ob odprtem grobu tov. Sokol "••iiniiriiiiiinm,,,,l,llllIIII|llllimllMlll(|||1||1|1|||1|||||||1||||11|111|mi|1||ll|1||||1|||g|||1|1|Jgl||(||||1||(||||1||||||1||||||||11||||||I|||||||n|(|(ill||111|(|||11||J IZ TRZflSKIH SODNIH DVORAN Obtožen zaradi dvoženstva oproščen zaradi amnestije Vmes so bili zapleteni problemi zaradi državljanstva in opcije, toda prizivno sodišče je vse skupaj poenostavilo z aplikacijo amnestije („ 2^ tržaškim prizivnim sodiščem w®“sednik Cinelli, generalni pro-PjfpOr Santonastaso, zapisnikar bongl) se je moral včeraj ponov-Ji-P^govarjati 55-letni Francesco iz Vidma, Ul. Vat 19. ker ieha so obtožili dvoženstva, tora ? j* Prvič poročil po kontaktnem obredu (v katoliški cer-*en! ®ta 1939 na Reki z Eldo Er- Ro treh letih pa sta se za-i?ravno ločila- Ženska je litim sivela z nekim drugim mo-^čerk- s*tuPaj> s katerim je imela vn *°> ki pa so jo ob rojstvu iom*11 v matične knjige s priim-zakonskega moža njene ma- i^m so prišle vojne homatije a 1945 je jugoslovanska voj-% ?aSedia Reko. Že marca leta c)tr'.le Blecich dosegel od reškega t)re; Jn?Sa sodišča razveljavitev zakona (med drugim so °vanske oblasti tudi poskr-. za preimenovanje hčerke, ki ii) »njegova žena imela z dru- fcli'Takoj nato pa se je Blecich s Princ Eduino. sen? t° se je zgodilo pred 15. >eljav rom 195^’ k° je stopila v Hat0V° mirovna pogodba. Kmalu ftja,!® Blecich zahteval, da se mu ?0$u7 pravica do opcije, toda ju-. Ulj t*ahske oblasti so menile, da hrL.a Pravica ne pripada, ker je »OaSfke narodnosti. Sprišo-. -tega »L5: smatrali namreč mr-jugeslo-jj Ke?a državljana. «Pet ai let pozneje se je položaj i.sPremenil. Italijanski konzula«;® Predložil jugoslovanskim ob-seznam ljudi, ki. bi po nje-*lcn j mnenju utegnili uživati pra-do opcije. Med njimi je bil sti Blecich. Jugoslovanske obla-6L|° sprejele zahtevo in tako je ter i?.. dobil italijanski potni list W •» v Italijo skupaj s Prin-Najprej je živel v nekem taborišču, potem blizu oS® jn končno prišel v Videm. bi morda celo spreglede jjj legove zakonske nevšečnosti, ga prva žena ne tožila pred nekaj leti zaradi neplačevanja o-skrbovalnine Prav ob tej priliki se je zvedelo, da se je Blecich poročil drugič na Reki. Prva žena je zato vložila tožbo ter zahtevala, naj se mož kaznuje zaradi dvoženstva. Primer je bil precej zapleten, toda sodniki so ga rešili razmeroma na preprost način. Niso namreč sprejeli teze, da je Blecich prenehal biti italijanski državljan (zaradi tega, ker so jugoslovanske oblasti v prvem trenutku odbile zahtevo po opciji), temveč so menili, da je to državljanstvo ohranil vseskozi. Zato so primer obravnavali kot primer italijanskega državljana, ki je prekršek zagrešil v trenutku ko je reško ozemlje spadalo še pravno pod Italijo (se pravi pred stopitvijo v veljavo mirovne pogodbe). Zato so ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 8 mesecev zapora. Blecich se je pritožil proti tej razsodbi, toda tudi prizivni sodniki niso spremenili prejšnje razsodbe, Upoštevali so le nedavni odlok o amnestiji in pomilostitvi ter so popolnoma zbrisali kazen. je uslužben v Acegatovi remizi v Ul. Broletto. Bergamo je okrog 9. ure opravljal delo na parkiranem filobusu in pri tem rabil e-lektrični sveder. Zelo verjetno je, da orodje ni pravilno delovalo, ker se je nenadoma iz svedra sprožil električni tok in oplazil Bergama po levem zapestju. Ponesrečenega delavca, ki je zado-bil opekline druge stopnje, so z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi medicinski oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu. V kopalnici je padla Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 65-letno Upokojenko Adalglsb Tamaro iz"Ul. Giulia 65 zaradi zloma levega kolka. Ponesrečenka, ki se bo morala zdraviti tri mesece, je povedala, da se je ponesrečila predvčerajšnjim popoldne, ko jo je v kopalnici prijela nenadna slabost. Tamarova je tedaj Izgubila ravnotežje in padla, pri tem pa sl je povzročila poškodbo. V bolnišnico so jo prepeljali z rešilnim avtom. Nesreča na delu Na delu se je včeraj zjutraj ponesrečil 31-letni mizar Giuseppe Bergamo iz Ul. Baiamonti 101, ki !* IHO «IK1W» PKOSEM predvaja danes, 16. t.m. ob 19.30 Technicolor film: TROPPO CALDO PER GIUGNO (PREVROČE ZA JUNIJ) Igrajo' DIRK BOGARDE, SILVA KOSCINA In drugi. . Zabranjen vstop mladini pod 14. letom Pfedvaja danes, 16. t.m. ob 18. uri Technicolor Techniscope film: LA RIVOLTA DEL SUDAN (UPOR V SUDANU) Igrajo: Anthony Quayle, Syl-vla Syms, Derek Fowlds, Jenny Agutter, Johnny Sekka. piRivie Ln ILPTPRNE TRST v,a,e XX Settembre 16 tel. 96016 NABREŽINA (center) SESUAN (center) ZLA TI //V SREBRNI OKRASNI PREDMETI SLOVENCI, ko obiščete svoje sorodnike v Jugoslaviji in ko vas oni obiščejo, recite tim. naj kupujejo pri |AGAZZINI ALLA STAZIONE 81 C ULICA CELLIN1 št. 2 Z TELEFON št 24-125 *°N*B!KC1JA Največja Izbira oblek, površnikov, plaščev, vetrnih Jopi-čev, dežnih plaščev, perila, Intimne tn zunanje trikotaže, •rajo, kravat, nogavic, Itd. VSE PO NAJUGODNEJŠIH CENAHIII . «IZ NAJBOLJŠIH TOVARN NARAVNOST ODJEMALCU« (neka) korakov od glavne postaje) IN PERILO ZA MOŠKE. ZENSKE IN OTROKE Tatovi v hišo skozi odprto okno Neznani tatovi so v ponedeljek zvečer vdrli v hišo 45-letnega E-milia Comarija od S.M.M. Spodnje št. 583 in odnesli 80.000 lir, ki so jih našli v nekem predalu. Comari je tistega večera okrog 20. ure z družino odšel z doma. Pri tem je nekdo od domačih pozabil zapreti rolete okna kopalnice. To ugodnost so izkoristili tatovi, vdrli v stanovanje, ukradli denar in se nemoteno oddaljili. ' in pol kasneje se je Comari vrnil domov in" Ugotovil, da so ga neznanci prehiteli. Zglasil se ie na komisariatu pri Sv. Soboti, kjer je tatvino prijavil. Kolesje pralnega stroja mu je poškodovalo roko V svoji čistilnici ln pralnici v Ul. Rigutti 5 se je včeraj popoldne okrog 15.30 hudo ponesrečil 55-letni Angelo Rivolti iz Ul. Enrico Toti št. 21. Rivolti je malo prej odprl vratca avtomatičnega pralnega stroja ln iz odprtine začel jemati razno blago, ki ga je stroj ravnokar opral. Pri tem je z roko zadel v zobčasto kolesje vrtečega se bobna v pralnem stroju ln to mu je na desni podlakti povzročilo veliko rano. Ponesrečencu so prisotni priskočili na pomoč ln nekaj časa potem so Rivolti ja z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na ortopedski oddelek, Rivolti se bo moral zdraviti dva meseca, če ne bodo nastopile komplikacije. OB SOBOTNEM DEŽELNEM ZBOROVANJU Za nadaljnji razvoj živinoreje sta potrebna racionalizacija in pocenitev proizvodnje Načrli za postavitev zadružnih hlevov tudi na Goriškem - Zaokroženje kmetijske posesti - Centralna mlekarna in problem razdeljevanja mleka V začetku februarja letos no na sestanku, ki je bil na sedežu Furlanske zveze zadrug v Vidmu, predstavniki raznih kmetijskih organizacij in združenj iz naše dežele ugotovili potrebo, da se organizira sestanek deželnega obsega, na katerem naj bi predstavniki takih združenj In strokovnjaki obravnavali problem živinoreje v naši deželi, s posebnim ozirom na mlekarstvo in predelovanje mlečnih izdelkov. Sirarstvo in maslarstvo predstavlja že sedaj okrog 60 odst. kmetijskega dohodka v Furlaniji in zato bi mu morala tudi deželna u-prava posvetiti primemo in vsekakor večjo pozornost. S tem namenom so sklicali tak sestanek, ki bo v soboto 18. t.m. ob 9. uri v hotelu Cristallo v Vidmu in na katerem bodo razpravljali zlasti o predelovanju mleka na področju naše dežele. Tudi na Goriškem se je že večkrat razpravljalo o tem in o dru gih kmetijskih, odnosno živinorej skih problemih na strokovnih se Stankih in zborovanjih. Med taki mi problemi je v prvi vrsti mlečna centrala v Gorici, ki naj bi med drugim rešila problem zbiranja mleka po nižji ceni, kar bi omogočilo zvišanje odkupne cene pri proizvajalcih, ne da bi bilo treba zato povišati prodajno ceno, ki jo mora plačati potrošnik. Ta problem je važen za naše kmete v okolici Gorice in morda še v večji meri za tiste na Krasu. Dalje imamo tu problem zadružnih hlevov, kot drugo sredstvo za pocenitev proizvodnih stroškov v živinoreji in izboljšanje oskrbe živine. Nekaj takih hlevov so napravili v Beneški Sloveniji ter so se dobro izkazali. Sedaj skušajo take hleve urediti tudi v Gradiški in v Krminu. Z njimi bi zmanjšali proizvodne stroške, ki so preveliki in nerentabilni zlasti pri majhnih in žili do 100 in morda tudi več glav goveje živine, ki bi jih lahko skup. no upravljali z mnogo manjšo delovno silo in torej ceneje. Tudi zdravstvena in druga kontrola hi bila v takih hlevih bolj učinkovita, da ne govorimo o prodajnih možnostih živine. Po mnenju strokovnjakov, in o tem poleg drugih problemov obravnavali tudi na sobotnem posvetovanju v Vidmu, spolovinarski in kolonski sistem nikakor ne moreta rešiti problema rentabilnosti v kmetijstvu in še posebej v živinoreji. Tudi velika in srednja posest le deloma in samo v nekaterih primerih, uspeva. Zato se vedno bolj nujno kaže potreba, da se razvijejo zaokrožene in dovolj velike družinske kmetije, ki bi bile v živinoreji povezane med seboj preko zadružnih hlevov in morda preko splošne zadruge. Na ta način bi se znižali proizvodni stroški drobne posesti in dosegli znatno večji dohodki in torej tudi večji razvoj v živinoreji. Seveda bi bilo treba živinorejo pospeševati predvsem tam, kjer zemlja ni primerna za žlahtnejše kulture. Na izboljšanem krminsko - gradiščanskem polju, v katerega so v zadnjih letih potrošili za namakalna dela težke milijarde, bi bilo treba misliti na pridelovanje renta-bilnejših rastlin, da bi se ti stroški lahko v doglednem času izplačali. To je samo nekaj problemov s tega področja, ki neposredno zanimajo tudi Goriško. Zato je posvetovanje v Vidmu tudi za naše živinorejce in zlasti jih zanimajo zaključki in sklepi, ki jih bodo tam sprejeli. ZADNJA POT PROF. BEKARJA Pokojnega profesorja Milana Be-karja so včeraj pokopali na poljani miru ob mirenskem pokopališču v Gorici. Na njegovi poslednji poti ga je pospremila številna množica prijateljev in znancev, ki so mu ob pomanjkanju slehernega sorodnika bili pogostoma v tolažbo in pomoč. Žalni sprevod je krenil iz mrtvašnice civilne bolnišnice na Travnik, kjer so č. gospodje duhovniki prof. Franc Močnik, prof. Kazimir Humar in kaplan Jericijo v cerkvi sv. Ignacija opravili cerkveni obred. Pokojnika so nato na čelu dolgega sprevoda avtomobilov odpeljali na glavno pokopališče, kjer so pokopu prisostvovali številni pokojnikovi kolegi, profesorji na slovenskih šolah v Gorici in v Trstu, dijaki, bivši pokojnikovi dijaki, ki so nosili krsto, ter veliko goriških Slovencev, zlasti meščanov. Pred odprtim grobom sta se od pokojnika poslovila pesnik Filibert Benedetič in prof. Peterlin iz Trsta Filibert Benedetič, pokojnikov učenec, se je poslovil s sledečim ganljivim nagovorom: »Dragi gospod profesor, pesnik Milan Bekar! Težko je govoriti na grobovih. Ko lahko dihaš svoj zrak, prepojen v omamnem vonju skriv- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilii ii 11111111111111111111111111111 iiiiiiiiiiiiiiillililillillilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifiiiiii um DA SE POSPEŠI PROMET V MESTNEM SREDIŠČU Semaforska križišča na Korzu v Gorici sinhronizirano povezana v «zeleni val» Taksna ureditev prometa bo imela svoj smisel le v primeru, da bodo vozniki disciplinirani ■ la vožnjo od enega semafora do drugega je potrebnih približno 28 sekund razdrobljenih kmetijah, kjer ima- iu,. Semaforsko urejena križišča na obeh goriških korzih so od včeraj povezana ter delujejo sinhronizirano; s tem so na cestnem odseku, kjer delujejo štirje semafori (pred Garibaldijevo kavarno, kavarno Teatro, bivšim Trgovskim domom in pred poštno palačo) uredili promet, ki se bo odvijal po tako imenovanem »zelenem va jo po eno ali dve glavi živine, kar močno podraži delovno silo pri njih. Tudi na Krasu bi bilo potrebno prikazati korist takega za- druirfega-hleVa, kjer bi lahko zdru- Voznik bo potreboval za pot od enega semafora do drugega približno 28 sekund. Cas so določili na raznih prilikah. Motor v avto V Ul. Giulia na vogalu Ul. Gali-lel se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal 61-letni upokojenec Mario Salon Iz Ul. Rlsorta 1. Peljal se je navzdol po omenjeni ulici na motorju «gllera» TS 5742, ko pa je privozil do vogala, je treščil v fiat 600 TS 25627, ki ga je iz Ul. Galilei privozila Lidia Frankel por. Guini lz Drevoreda Raffaello Sanzio 20. Zaradi trčenja se Je Salon prevrnil z motorja in se ranil po desni nogi. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti 15 dni. «inilHIIIHIHIHHHIIIIIIIHIIHIIIII'IIIIIHIllHiiiilHHIII Drevi v UGG koncert opernih arij Predsedstvo pokrajinskega odbora za Gorico svobodne vsedržavne zveze civilnih invalidov prireja vokalni koncert opernih a-rij danes, IS. junija ob 21 uri v mali dvorani Untone Ginnastica Goriziana, Ul. Rismondo 2. Predsednik častnega odbora je od v. Alfredo Berzanti, predsednik deželnega odbora. Nastopali bodo sopranistka E-Ble Poggiani, tenorist Gianjranco Bertagna, baritonist Sergio Bru-nello, spremljala jih bo pianistka prof. Livia D'Andrea Romanelli, predstavljala pa Maria Loredana D’A ndrea. Peli bodo skladbe Puccinija, Bellinija, Verdija Giordana, Gounoda, Rossinija, Mignona in Leon. cavalla. Blagajna je odprta od 17. ure dalje. Pri bencinski črpalki je povozil ženico Včeraj okrog 14.45 ko je bila na obisku v St. Petru, je pri bencinski črpalki v tem kraju neki avtomobilist podrl 70-letno Olgo Agius Iz Gorice Ul. Gelsi 1. Z nekim zasebnim avtom so jo ob 18. uri pripeljali v goriško civilno bolnišnico. Tam so jo pridržali za 25 dni na .zcjravljenju, ker si je pri nesreči zlomila desno roko. podlagi gostote promet^ oj) i lih prilikah. III IH IIIIIHIIII llllltlll (HI IIMIIflllftllliaillllltfllllMiailtl II lillllllllll ||| mul || im | umi miiaii |||||,|f|,||l|l||||,|||| KER VODSTVO NI DRŽALO DANE OBLJUBE Stavka vrtcev ONAIRC na Goriškem je uspela Ali bo tudi letos razstava občinskih otroških vrtcev? V otroških vrtcih ONAIRC so vrtnarice in drugo osebje včeraj zaključili tridnevno protestno stavko, ki so Jo napovedali, ker vodstvo te ustanove še ni izpolnilo svoje obljube, da bodo povišali plače čim bodo dobili primeren povišek državnega prispevka. Tak prispevek so prejeli ln kot se zdi, bi ga hoteli porabiti v druge namene. Stavkali so v otroških vrtcih na Goriškem, Tržaškem m v videmski pokrajini, dočim so otroški vrtci v bocenski ln tridentinski pokrajini redno delovali, ker so se tam sporazumeli za manjši povišek plač. Danes bodo tudi na Goriškem otroški vrtci ONAIRC zopet redno delovali. Tudi vrtci po slovenskih vaseh so bili te tri dni zaprti, z izjemo v Doberdobu, kjer menda niso bili o stavki pravočasno obveščeni in so nadaljevali s poukom. Osebje namerava organizirati še eno protestno stavko, če vodstvo ne bo upoštevalo njihovih upravičenih zahtev in jim nudilo njihovemu poklicu primemo plačo. V občinskih otroških vrtcih v Gorici se je vršil pouk nemoteno in otroci se pripravljajo, da bodo tudi letos na skupni zaključni razstavi prikazali svoja ročna in druga dela. Kar se te razstave tiče pa še ni nič gotovega. V ponedeljek so se na goriškem županstvu posvetovali o tem, kje bi dobili primeren prostor v središču mesta, za ureditev take razstave, ki je že prejšnja leta doživela lep uspeh. Prihodnji teden se bodo dokončno pogovorili o tem problemu in prav bi bilo, da bi ga tudi pozitivno rešili. Danes dražba zastavljenih predmetov Po daljšem presledku bo v prodajnem oddelku zastavljalnice pri mestni hranilnici v Ul. Carducci v Gorici dražba zastavljenih predmetov, ki jim je zapadel rok, pa jih lastniki niso dvignili. Kot običajno bodo ob tej priliki prodajali tudi novo blago, ki so ga postavili v prodajo nekateri trgovci po znižanih cenah. Proslavo 20-letnice obnove društva priredi SPD iz Gorice v nedeljo 3. julija pri Kobaridu. V ta namen organizira popoldanski avtobusni Izlet v Kobarid. Na proslavi na prostem ob Soči nastopi po pozdravnih govorih in recitacijah tudi moški pevski zbor iz Stan-dreža, sledijo šaljive športne igre z nagradami. Odhod avtobusa s Travnika v Gorici ob 13.15, skozi Podgoro in štandrež. Vožnja za člane po 700 in nečlane po 850 lir. Vpisovanje in podrobnejša pojasnila pri A. Košuti, Ul. Mameli 8, do petka 24. junija. Visokogorsko turo priredi SPD v nedeljo 19. t.m. v Vrata pri Krnu. Podrobnejša pojasnila daje tajništvo SPD v Ul. Ascoli 1/1 v Gorici. Seveda pa bo ti korza v časovni razdalji skoraj er.e minute in pol samo v primeru, da se bodo vsi vozniki ravnali po navodilih, ki jih je sporočil občinski odbornik 7,a mestno policijo Ferruccio Fantini in ki jih na kratko povzemamo. Vozniki se morajo pred semafo-rom (rdeča luč) postaviti v dve vrsti ter izkoristiti ves razpolož ljivi prostor med vozili; prva vozila naj bodo ustavljena tik oh črti za prehod pešcev. Vozniki naj vozijo normalno,, brez velikih pospeškov; ne smejo se ustavljati ob parkiranih avto mobilih (ne ustvarjati tako imenovane »druge vrste«); preprečijo naj ustavljanje na stzzah pred semafori; izstopanje potnikov na teh stezah zavira promet ter uničuje prednosti »zelenega vala«. Tudi najbolj izpopolnjen sistem urejanja prometa ni učinkovit, če vozniki niso disciplinirani, zavoljo tega bodo stražniki sprva blagohotno ravnali z vozniki, ki bodo kršili zgornja navodila, pozneje pa jim bodo prisodili globo. mogoče prevozi- 6-letni Adriano Zanibon iz Staran-cana, Ul. Sauro. Nudili so mu prvo pomoč za rano na bradi; okreval bo v tednu dni. Prvo pomoč s prognozo 8 dni so nudili še 45-letnemu Silviju Bac-chelliju iz Devina, ki se je pri padcu ranil na desni nogi. SA/U" Gojenci glasbene šole lz Sovodenj in Štandreža s svojima učiteljema Silvanom Križmančičem in Heleno Plesničar, ki so z uspehom nastopili na zaključni produkciji v prosvetni dvorani v Sovodnjah. Starši in prijatelji nastopajočih so za to priliko napolnili prosvetno dvorano nostne mamice zemlje, in živ in neskončno zaljubljen, ko lahko z očmi gledaš nebo in v srcu poješ o naši deželi, o tvojem Krasu, ko lahko božaš zeleno sočnost trav in vej in v strune svoje duše ubiraš življenjske speve velike ljubezni, ko živiš in stojsaš po peteh iz tega sveta, tedaj je to vse. Toda nikdar življenje ne daje človeku svoje ljubezni zaman. Dragi gospod pesnik! Ljubezen vaše pesniške usode vas je naredila nesrečnega: nesrečnega prav tu, na tem za nas usodnem predelu sveta, kjer se še iz Trubarjevih časov nepopravljivo odigrava usoda slovenskega naroda. Kako žalostno sami ste bili, sami med ljudmi, ki jim vaša ljubezen ni pomenila več nič, sami s prikaznimi, ki so v vašem srcu za-dobile nesmrtni dih človeške duhovne večnosti. In kako vas je bilo strah teh prikazni, ki so edine lahko še potešile vašo bolečo samoto tu, v Gorici. Vsa povojna leta, do pred kratkim, ko je iz trpljenja in bolečin II. svetovne vojne spet javno zaživela slovenska beseda, ko je bilo treba, ker je pač to za nas življenjske važnosti, s srcem govoriti tu o slovenski ljubezni, ste vi našim mladim nebogljenim duhovom govorili o bajnih veličinah matere zemlje. In sedaj smo tu za jx>slednje slovo. »Pokop-Ijite me v Komnu, zraven Marije Device Bršljanske in spomenika padlim partizanom», ste mi rekli pred kratkim. «Zberi moje pesmi», ste mi rekli, »ker bom kmalu umrl». In tudi vaše poslednje besede so govorile o našem človeku, o našem narodu, o miroljubnosti in o neskončni pesmi, ki poziva vladarje sveta, naj ne kujejo orožja, ampak naj miroljubno vladajo, da se bodo svetili kot zvezde na nebu, da bodo pravi pastirji narodov. In taka se je vaša poslednja pesem utrgala iz srca: Pel sem o Krasu, ti bela [Kartuzija kot Pleterje, na poti k miru kraljici kraški f beli materi, kraški materi Bršljanski. V beli halji pojem, mislim [ Kartuzijanski Pozdravljen pesnik! Se bomo peli s tabo, tu, na tej zemlji, še bomo trpeli in zato tudi ljubili.» TEMPERATURA VČERAJ Včeraj v Gorici najvišja temperatura 27,5 stopinje ob 12.10 in najnižja 18,9 stopinje ob 6. uri; povprečna vlaga 85 od sto; dežja je padlo 3,6 mm. IIIUIIII1IIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIII MII lllllltlllllltlllllllllll IIH lllllll IIIIH1IIHIIIIIIII tllll III It liailtllllllll lil Hilli V ORGANIZACIJI IN A M Tečaj o socialnem zavarovanju n gojenke bolničarske šole zaključen Delovanje podružnice bolniške blagajne v Krminu Mlekarica iz Doberdoba je padla zaradi krave Ko je včeraj zjutraj oarog 7. ure 44-letna Roza Juren poročena Ferfolja Iz Doberdoba, Goriška ulica 7, peljala na mopedu nekaj posod z mlekom po cesti proti Selcam, ki je kmalu izven vasi neka krava zaprla pot. Da bi preprečila trčenje, je žena naglo pritisnila na zavore, pri tem pa padla In se poškodovala. Odpeljali so jo v tržiško bolnišnico, kjer so jo pridržali za 20 dni na zdravljenju zaradi poškodbe na levi strani čela in po nogah. Krava je last Jožefa Jarca iz Doberdoba, trg. sv. Martina, ki je ob tisti uri gnal svojo živino na pašo. Prvo pomoč so nudili tudi petletnemu Henriku Legiši iz Devina št. 75, ki je padel na cesti in se pri tem ranil na čelu. Okreval bo v 5 dneh. Pri padcu se je poškodoval tudi niiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiimiiiiiHiiHniiiiiiiiimiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiHiiiiiiiimiuiiiiiiiiii NESREČE NA CESTI IN NA DELU V veliki dvorani šole za bolničarke in zdravstveno osebje pri civilni bolnišnici na Sempetrski cesti v Gorici, so imeli te dni uraden zaključek tečaja o obveznem zavarovanju. Prisotni so bili redovnica, ki vodi ta zavod, ravnatelj ln zdravstveni načelnik pokrajinskega sedeža bolniške blagajne INAM in vse gojenke, ki so obiskovale ta tečaj. Namen tečaja je bil, da bi gojenke, ki zaključujejo pouk na tej šoli, seznanili z osnovnimi nalogami in namenom socialne zaščite, kar morajo vedeti pri svojem delovanju v odnosu z občinstvom. Zaključni govor je imel ravnatelj INAM dr. Alfredo Picco, ki je predvsem poudaril važno vlogo bolničark na področju socialne zaščite, važno vlogo, ki jim je zaupana in potrebo te ustanove, da lahko razpolaga z visoko kvalificiranim osebjem, tako strokovno kot kulturno, za izpopolnitev in izboljšanje zdravstvene službe. Dr. Motociklista v bolnišnici zaradi hudega padca v Pevmi Zapeljala sta s ceste na povratku z Oslavja - Smrt priletnega moža, ki si je zlomil stegnenico - Zlom noge pri vežbanju padalske tehnike Dva motociklista sta se pobila pri padcu na ovinku v Novi ulici (Bellaveduta) pri Pevmi. Nesreča se je pripetila prejšnjo noč nekaj pred polnočjo. Oba so pridržali na zdravljenju v goriškl civilni bolnišnici. Alfred Bitežnik, star 19 let, doma iz Ul. Rosselli 65 se Je nekaj po 23. uri peljal s svojim motociklom BMW 250, ki mu je na zadnjem sedežu sedel 17-letni Clau-dio Bezzon iz Ul. I. Brass 34, z Oslavja domov. Na omenjenem ovinku je izgubil oblast nad vozilom ter zapeljal s ceste. Pobil se je po glavi ter se ranil po obrazu; v bolnišnici se bo zdravil predvidoma 20 dni. Bezzon pa je zadobil šok ter rane po obeh rokah in se bo zdravil 15 dni. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico z rešilnim vozom Zelenega križa. Bitežnik zaradi udarca v glavo ni vedel navesti vzrokov nesreče, povedal pa jih je Bezzon, ki je bil pri zavesti. Vse kaže, da sta peljala prenaglo. V civilni bolnišnici v Gorici Je prejšnjo noč umrl 74-letni Aldo Corti z Korza Italija 204, ki si je pri padcu 27. aprila zlomil desno stegnenico. Tokrat so ga pridržali na zdravljenju za 60 dni; v zadnjih dneh se mu Je zdravstveno stanje poslabšalo in je zavoljo komplikacij umrl. Pri vežbanju padalske tehnike si Je prejšnji večer zlomil levo nogo v gležnju 27-letni Sergio Gre-gori iz Ul. Bassano 5. Ponesrečil se je pri skoku z višine enega metra. Nesreča se je pripetila na igrišču na Rojcah. Pri zapiranju zadnjih vrat svojega malega kamioneta si je priprl prst na desni roki 50-letni Abramo Viola s Trga Cavour; o-kreval bo v 5 dneh. Delavka 20-letna Nevia Bregant, zaposlena v slaščičarskem podjetju Corelli - Covoni v Ul. della Barca, se je v desno dlan zabodla s koničastim predmetom, uporabljivim pri izdelovanju čokola de; okrevala bo v nekaj dneh. Rapuzzi je nato razdelil med udeleženke tečaja umetniško izdelane diplome za opravljen zaključni izpit ob zaključku tečaja. Vodstvo INAM obvešča svoje zavarovance, ki živijo na področju občin Krmin, Kapriva, Slovrenc in Dolenje, da se lahko obrnejo na njegovo podružnico v Krminu za obnovo izkaznic INAM, za vpis svojih družinskih članov, za izbiro zdravnika in za vse morebitne podrobnejše informacije, ki jih želijo v zvezi z bolniško blagajno ln njenim delovanjem. Od tega tedna dalje bo ta podružnica poslovala vsak četrtek od 16. do 18. ure. Gorica VERDI. 17.00: «La cugina Fanny». L. Roman in W. Tiller; črno-beli ameriški film. CORSO. 17.00: «1 soldi«. E.M. Salerno in S. Koscina; Italijanski črno-bell film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. MODERNISSIMO. 17,—22.30; «Onl-baba«. Izredna svetovna filmska produkcija; japonski črno-bell ki-nemaskope. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.00 «Paracadutlstl di assalto««. Richard Bakalyan ln Jimmy Murphy; ameriški črno-beli film. CENTRALE. 17.00: «Rasputin, il monaco folle«. C. Lee in Barbara Shelley; ameriški barvni kinema. skopski film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Tržič AZZURRO. 18.—22. «La calda a-mante«; Francoise Dorleach, Jean Resailly EVCELSIOR. 17.30—22.: «La legge del piti forte«. Glenn Ford in Shirley McLayne. PRINCIPE. 18,—22. «La vera storia di Jess, 11 bandito« R Wagner in J. Funter SAN MICHELE. 19.30—22.30 «Furta Indiana«. Victor Mature in Saron Bali. Ronke EXCELSIOR. 2100: «La legge del signore«. Gary Cooper ln Tony Perkins. RIO. 19.30—22.; «All’ombra del rl-catto«. Edmond 0’Brlen in Vera Miles. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija št. 244, tel. 35-38. Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR Atletski odsek š.Z. Bor priredi v nedeljo 19. t.m. na občinskem igrišču v Boljuncu atletsko tekmovanje. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi, ki niso člani kake atletske sekcije. Spored tekmovanja MLAJŠI MLADINCI (rojeni leta 1950, ’52). Met krogle (5 kg) Skok v daljino z mesta Tek 100 m Tek 600 m Hoja 3 km. MLADINCI IN ČLANI (rojeni leta 1949 in prej). Met krogle (5 kg) Skok v daljino s mesta Tek 100 m Tek 1200 m Hoja 4500 m. Vpis pred tekmovanjem Začetek ob 8.30. Nad 600 veslačev iz 31 držav na svetovnem prvenstvu 1966 Tekmovanje najboljših sil na svetu bo od 8. do 11. septembra na Bledu Prve prijave za Bled 1966 čolni veslači Belgija 5 12 Francija 7 26 Italija 7 30 Švica 7 26 Nizozemska 7 28 Španija 3 17 ČSSR 7 26 Madžarska 6 25 Jugoslavija 7 26 Poljska 7 28 ŽAR 3 ’ 16 Romunija 7 20 Danska 7 26 ZDA 7 26 Grčija 3 8 Turčija 4 12 Finska 6 15 švedska 5 16 V. Britanija 6 24 Avstrija 4 15 Avstralija 3 18 Kanada 4 20 Z. Nemčija 7 26 Japonska 3 8 Mehika 3 7 SZ 7 27 Nova Zelandija 2 8 Bolgarija 7 25 V. Nemčija 7 29 Izrael 2 3 Argentina ? ? JUTRI NA GRADU SV. JUSTA Carbi-Lucini za italijanski naslov bantam kategorije Vse je pripravljeno na gradu sv. Justa za petkov boksarski večer, katerega glavna točka bo dvoboj za italijanski naslov bantam kategorije Carbi (Trst) — Luclni (Cre-mona). Spored večera, ki se bo začel ob 21.15, je naslednji: AMATERJI peresna — Bubnich (APT) — Dreon (SPT) welter *— Cocciolo (APT) — Valenta (CRDA) superwe!ter — Colauzzo (SPT) — Tomat (APU Videm) srednja — Černe (SPT) — Polo-nlo (CRDA) PROFESIONALCI superwelter — Oggiano (Cagliari) — D. Benvenuti (Trst) 6 rund bantam — Luclni (Cremona) — Carbi (Trst) 12 rund za italijan-s!jf naslov supeiiahka — Texeira (Brazilija) — Del Degan (Trst) 6 rund Včeraj je bila na Jugoslovana kem generalnem konzulatu tiskovna konferenca o letošnjem svetovnem prvenstvu v veslanju, ki bo od 8. do 11. septembra na Bledu. Konferenco, ki je privabila novinarje vseh tržaških časopisov, radia in tiskovne agencije ANSA, sta vodila s pomočjo tolmača Oscarja Sudolija iz Kopra člana organizacijskega odbora inž. Leopold Per-nuš in Marjan Gogala, ki je predsednik Press službe. Organizatorji so že dalj časa na delu, da bi uredili vse potrebno, da bo svetovno prvenstvo, drugo po vrsti, poteklo brez zastojev in v splošno zadovoljstvo tako tekmovalcev kot novinarjev. Z letošnjo prvomajsko regato na Bledu, kateri so prisotvovali nekateri člani mednarodne veslaške zveze, so imeli generalko, ki je pokazala še zadnje morebitne vrzeli, katere so organizatorji tudi na pripombe o-pazovalcev že v glavnem izpopolnili. Za tekmovalce in njihovo spremstvo ter za čolne bo vse najbolje urejeno, saj bodo v Zaki postavili poleg že obstoječih objektov tudi zasilne hangarje, kjer bo ves čas poslovala delavnica za popravila, ki bo v rokah tehnikov znane specializirane tovarne. Tudi novinarji bodo sproti obveščeni o izidih in bodo imeli na razpolago takojšnje telefonske zveze, teleprinterje in ves material, ki jim bo služil za takojšnjo obveščanje redakcij. Prireditelji so omenili, da so se čutili počaščene, ko jim je mednarodna veslaška zveza poverila organizacijo svetovnega prvenstva, ki bo pod pokroviteljstvom predsednika republike Josipa Broza Tita. Na Bledu je ena najboljših veslaških prog na svetu, saj je gladina vedno mirna in zato nudi vsem tekmovalcem enake pogoje. Prav zaradi tega je Bled prevladal kljub kandidaturam Vichyja, Duisburga in Essena. Mnogi so se še spominjali izredne organizacije evropskega prvenstva, ki je bilo leta 1956 na Blejskem jezeru. Tokrat bo z dograditvijo novih objektov organizacija še bolj popolna. Istočasno s svetovnim prvenstvom, za katero se je preliminarno prijavilo 31 držav z nad 600 veslači, bo na Bledu mednarodne veslaške zveze, seminar za sodnike in kongres športnih zdravnikov. iiiiiiinmiiimtiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiitllilllllin V TEKU NA 1500 m Evropski rekord Francoza Jazyja RENNES, 15. — Francoz Michel Jazy je danes izboljšal s časom 3’36”3 evropski rekord v teku na 1500 m. Prejšnji rekord je s 3’36”4 pripadal od 14. julija lani Nemcu Jur-genu Mayu. ATLETIKA PRVENSTVO ZA NARAŠČAJNIKE Samo na zaprekah Jeseniški nogometaši gostovali v Šempetru Izredno zanimanje za tekmo - Ogled Čedada in sedeža Pd I. Irinko odlični rezultati mestih. Do lepe borbe je prišlo v teku ------------------- 1 na 1000 m. Cirello, ki je odkritje Na sliki: med tiskovno konfe-J letošnje poletne sezone, ni priza-renco na jugoslovanskem general-1 nesel bolj znanemu Angelinu. Tek nem konzulatu. Ije bil hiter in zmagovalec je do- iiiiiiiiiiiiiHiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniniiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiHiinHiiiiniiiiiiiiiiiii JADRANJI V VZHODNOEVROPSKEM DISTRIKTU €SCIRE > Aleksander Lukež generalni sekretar KOPER, 15. — Na zadnjem sestanku Izvršnega odbora mednarod-zveze tekmovalcev razreda SNIPE je bil za prvega generalnega sekretarja novoustanovljenega vzhodno . evropskega distrikta imenovan Aleksander Lukež, pionir jadralnega športa v Jugoslaviji. S tem imenovanjem je bilo da no visoko priznanje jugoslovanskemu jadralstvu, posebno pa še Lu-kežu, saj je to prvič v zgodovini jugoslovanskega jadralstva, da Jugoslovan zavzema tako visok položaj v mednarodnih jadralskih organih. Lukež je rojen v Trstu. Nekaj časa je živel v Ljubljani, kjer .se je ukvarjal z motoristiko, po prihodu v Koper leta 1946 pa se je takoj pridružil jadralcem. Prvi u-čitelji so mu bili Tržačani. Ravno letos pa Lukež praznuje 20-letnico športnega udejstvovanja v jadralskem športu. O svojem imenovanju mi je Lukež povedal: Aleksander Lukež »Zaradi briljantnega ‘ vzpona jadralskega športa v Jugoslaviji, posebno v razredu SNIPE, sem bil imenovan za generalnega sekretarja vzhodno - evropskega distrikta. Zdaj spadata v ta distrikt poleg Jugoslavije še Avstrija in Turčija. Moja želja pa je, da pridobim v distrikt vse vzhodno-evropske države, še posebno pa balkanske. Zelo rad bi namreč videl jadralce na balkanskih igrah. Do danes tudi nismo uspeli, da bi jadralce uvrstili na olimpijske igre, prepričan pa sem, da bomo leta 1972 že lahko pozdravili jadralce razreda SNIPE med olimpijci. Jugoslavija je član SCIRE od le. ta 1957. Imamo trenutno tri flote, in sicer slovensko, reško in splitsko. Nameravamo pa ustanoviti še donavsko floto, ki bi zajemala reke in jezera. Prva leta so bili koprski jadralci najboljši, v zadnjem času pa so posebno Rečani neprekosljivi. Tu mislim predvsem na par GREGO - NIKOLIČ, državna prvaka, ki sta tudi na nedavni veliki mednarodni regati v Trstu zavzela prvo mesto in pokal Pu-pis. Da koprski jardalci stagnirajo je več vzrokov. Nimamo objektov, s katerimi bi se lahko kosali v svetu, kvalitetni jadralci so že starejši, mladi pa še nimajo dovolj izkušenj. Letos gradimo novo čolnarno in upam, da bo v naslednjih letih šlo na boljše. Potrebujemo pa predvsem trenerja za mladince v razredu KADET.« Aleksander Lukež je bil pred kratkim eden redkih, ki so prejeli častno diplomo Jugoslovanske zveze za telesno kulturo za dolgoletno športno udejstvovanje. Te da V Vidmu premoč predstavnikov AS Udinese V soboto in nedeljo je bilo v Trstu pokrajinsko prvenstvo za naraščajnike. Kljub hudi vročini in koncu šole so bili doseženi rezultati tudi zelo dobri. To pa nikakor ne pomeni, da je bilo prvenstvo ob pravem terminu. Ob ugodnejšem vremenu bi bili rezultati nedvomno občutno boljši in tudi vzdušje in udeležba bi bili na višji ravni. V Trstu so se posebno odliko- —- , . vali tekači čez zapreke. Pravza- segel kar 2’42”6. Zanimivo je prav gre za samo dva atleta, ki pa sta sama dosegla kar štiri odlične čase. V soboto je na progi 80 m Lavalle premagal borovca Furlana z 11 ”5 proti 11"7. Oba časa sta verjetno najboljša dosežka celega prvenstva. V nedeljo se je na progi 300 m razmerje moči obrnilo. Furlan je bil tokrat prvi z 42"1 proti 42”5 Lavalleja. Tako dobrih časov niso dosegli ne na pokrajinskih prvenstvih v Vidmu ne v Tržiču za Goriško. Zelo u-spešni so bili v Trstu tudi sprin-terji na 80 m. Zmagal je Deloren-zi z 9”3, desetinsko sekunde slabša pa sta bila še dva druga tekača. Borovec Sancin zaradi poškodbe žal ni mogel nastopiti, sicer bi gotovo posegel po prvih je na isti progi v Vidmu Lenar-duzzi dosegel 2’40”6, možno pa je, da ni imel izredno hude konkurence in je zmožen še nekaj boljšega časa. Vsekakor je Cirello talent za teke na dolge proge. V skoku s palico je De Fabbris zabeležil lep napredek in premagal letvico na že lepi višini 3,35 m. V Vidmu tudi ni manjkalo odličnih rezultatov. Zelo dober je bil na primer v kladivu Nonino, ki je dosegel skoraj 38 m. V tekih se je na progi 300 m čez zapreke izkazal Brandolino z 42”5, v sprintu pa Pellegrini s časom 9”3 na 80 m. Več kot odličen je bil še Pavan iz Torviscose v troskoku. Atlet je dosegel skoraj 13 m, kar pomeni, da bi lahko uspešno nastopal tudi v mladinski in članski konkurenci. Soliden čas 45”9 je v štafeti 4x100 m dosegla tudi četverka AS Udinese. Atleti iz goriške pokrajine so tekmovali v Tržiču. To je menda dokaz, da se center atletike na Goriškem, po otvoritvi stadiona v Tržiču, seli iz soškega mesta. Kvalitetno je bilo prvenstvo v Tržiču najslabše. Omembe vreden je le rezultat 12,42 m člana Olimpije Podberščka v metu krogle. Olimpija je dosegla v nedeljo še dve drugi mesti na 300 m z zaprekami (Kemauli) in v teku na 1000 m (Stergula). V nedeljo bo v Gorici tradicionalno tekmovanje za pokal «Fa-bretto« za mladinsko in člansko konkurenco, v Vidmu pa bo prvo večje tekmovanje za kategorijo mlajših naraščajnikov «ragazzi». Odkar je bila letos ustanovljena ta kategorija se namreč zveza še ni preveč potrudila, da bi priredila ustrezno tekmovanje in nudila mladim atletom možnost do nastopanja. Prejšnjo nedeljo sto se srečali v Šempetru ob Nadiži mladinski ekipi nogometašev z Jesenic in domačinov «Valnatisone». Za to tekmo je vladalo veliko zanimanje med našimi športniki saj so imeli že pred štiri leti prvo srečanje v inozemstvu prav na Jesenicah, kjer so ga zaključili z neodločenim rezultatom 2:2. Tedaj so se domenili za povratno tekmo, da bi jo odigrali v Beneški Sloveniji. Pred nedeljo je bilo opaziti po vaseh v Nadiški dolini lepake, ki so opozarjali na nogometno srečanje med mladinsko ekipo strokovne šole z Jesenic in domačinov iz Šempetra. Na programu tega mladinskega srečanja je bila tudi kulturna točka. Z nogometaši z Jesenic so prišli tudi pevci iste šole, ki so po kosilu zapeli nekaj lepih slovenskih narodnih pesmi. Točno ob 17. uri sta se pojavili na igrišču ekipi in po izmenjavi pozdravov in šopkov rdečih na-geljev je sodnik dal znak za zače- fpir fplrmp V znak 'tega prijateljskega mednarodnega srečanja, ki je bilo odobreno od pristojne federacije CONI in FIGC iz Vidma, sta viseli na še nedokončani zgradbici na igrišču italijanska in slovenska zastava. Precej ljudi je prišlo navijat na igrišče. Vedeli so, da bo tekma za domačine težka, saj so pred letom dni doživeli poraz od nogometašev iz Tolmina s 5:0. Pred tekmo so pevci z Jesenic zapeli še nekaj slovenskih pesmi. Tudi med odmorom so gledalci radi poslušali, kako znajo mladi fantje peti pod vodstvom prof. Poldeta Telage. Jeseniško ekipo so sestavljali Marjan Krajnik, Vladimir Sotlar, Dušan Laloš, Milan Jurič, Dragomir Ljušič, Gajo Vukčevič, Safet Mujagič, Savo Despot, Janez Gasar, Miloš Hrovat, Andrej Vidič, Janez Kunšič. Ekipo je vodil Franc Merlak. Domača ekipa pa je nastopila v naslednji postavi: Uršič, Jušič, Matelič, Komeljo, Karlič, šturam, Kručil, Strazzolini, Mottes, Cibau, Belida. Gole so za domačo ekipo dosegli v 12’ p.p. Mottes, v 30’ pa Strazzolini. V drugem polčasu so dosegli gole ob 5’ Mottes, ob 20’ Kru- MEDNAPOONI NOGOMET POLFINALE TURNIRJA Zfl MITROPfl CUP Wiener poražen 4:2 Fiorentina v finalu čil, ob 23’ in 35’ zopet Mottes. Za Jeseničane je dosegel edini gol v 39’ drugega polčasa Savo Despot. Tekma je bila zelo zanimiva. Domačini so bili bolje pripravljeni, saj so bili na letošnjem juniorskem prvenstvu na drugem mestu in se sedaj pripravljajo na nočno turnejo v Čedadu. Gostje pa so tehnično pomanjkljivost nadoknadili z borbenostjo. Jeseničani so igrali lep nogomet in so imeli večkrat priliko priti do gola. žal so imeli precej smole. Občinstvo je večkrat ploskalo gostom in tudi navijalo zanje. Po tekmi bi morala biti večerja, na katero je bil povabljen tudi župan Šempetra g. Gino Koredič, da bi pozdravil goste in tiste, ki so se potrudili, da je prišlo do tega lepega srečanja. Zaradi omejenega časa in šolske dolžnosti ter izpitov igralcev z Jesenic, ki so dijaki, so se kosila udeležili le nekateri voditelji kluba. Naši gostje so si ogledali tudi nekaj vasi v Beneški Sloveniji in znameniti Čedad. V Čedadu jim je predsednik prosvetnega društva Marjan Kont pokazal nekatere zanimivosti. Mladinci z Jesenic so si ogledali tudi sedež prosvetnega društva «Ivan Trinko«, kjer so se zanimali za delovanje tega našega društva v Beneški Sloveniji. M. K. kolesarstvo LUGANO 15. — Švicar Fred? Ruegg je danes zmagal v ^ etapi dirke po Švici na -dolgi progi Saas Fee—Lugano. ^ lijan Portalupi še vedno v splošni lestvici. .pdnji: Vrstni red na cilju je na 1. Fredy Ruegg (Sv.) 7.12 vprečna hitrost 35,117 k 2. Ferretti (It.) 7.15 36 3. Junkermann (Nem.) 4. Sartore (It.) 5. Pfenninger (Sv.) .,d 6. Maurer (šv.) 7.15’45 , JM- SPLOŠNA LESTVIC* 1. Portalupi (It.) 23 09 45 2. Chiappano (It.) 23.00 57 3. Brand (šv.) 23.11 27 r40« 4. Zollinger Rudi (Sv.) J-* itd. 5. Balmamion (It.) 23.1210 , * * * TURIN, 15. — Teofilo Šanson^ danes potrdil, da se bo njeg_de utuica v*«. — ovni ra lesarska ekipa udeležila i i[10. France. Ekipo bodo sestavlja li, Balmamion, Bariviera, c no, Da Dal, Ferretti, Marcou, ^ tore in še dva kolesarja, kiJ ^ najel v Švici. Šanson je 1Z° ’nt8. bo skušal najti dva dobra e^ po Sansonovo ekipo bo na o Franciji vodil Covolo. CAMPINGI V SLOVENIJI FIRENCE. 15. — Fiorentina je danes v polfinalu srednjeevropskega pokala premagala enajsterico dunajskega Wienerja 4:2 (3:0). Prvi gol je za Fiorentino dosegel v 22’ Chiarugi. Njemu je v 25’ sle- dil Brugnera, Hamrin pa je v 34’ dosegel iz enajstmetrovke zadnji gol prvega polčasa. V 8’ drugega polčasa je bil Brugnera še enkrat uspešen, Dunajčani pa so zmanjšali rezultat najprej v 10’ in nato še v 18’ s Hoflom. Kotov je bilo 3:3. Pred 12.000 gledalci je sodil Jugoslovan Varaždinac. Enajsterici sta nastopili v naslednjih postavah: FIORENTINA — Paolicchi; Plro-vano, Rogora; Marchesi, Ferrante, Brizi; Hamrin, Merlo, Brugnera, De Slsti, Chiarugi. WIENER SPORTKLUB — Szan-wald; Windisch, Webora; Linhart, Blutch, Knoll; Natzler, Hofl, Schmidt, Rafreider, Hocmayer. * • • ZUERICH, 15. — Tekmo četrtega kola za alpski pokal med reprezen- tanco Zuerlcha in Lausanne na eni strani in Juventusa na drugi je sodnik prekinil v 25’ drugega polčasa zaradi izgredov. Ob prekinitvi je bilo stanje 2:2. Prvi polčas se je zaključil z 2:1 v korist švicarske enajsterice. Ostala izida sta naslednja: V Bazlu: Spal — Bazi 3:2 (1:0) V Bernu: Young Boys — Catania 2:0 (0:0) • * • RIM, 15. — Portugalski sodnik Manuel Lousada Rodriguez bo sodil tekmo Italija — Argentina, ki bo v sredo 22. t.m. ob 19. url v Turinu. Stranska sodnika bosta Portugalca Julio Braga Barros in Mario Rosa Mendonca. • * • DUNAJ, 15. — Avstrijska nogometna reprezentanca, ki bo v soboto nastopila v Milanu proti Italiji, Je v trening tekmi premagala dunajsko enajsterico Gaswerka 1:0 LESCE — «SOBEC», 425 m. Površina 300.000 kv. m, parkiranje, pitna voda, elektrika s priključki, sanitarije na izplako, umivalnice, topli in mrzli tuši, restavracija, recepcija, trgovina, pralnica in likalnica, športna igrišča in naprave, minigolf, kopališče, week-end hišice. Leži v gozdu ob umetnem jezeru ob cesti Lesce . Bled. Lastnik TD Lesce. Cene v glavni sezoni 1966: N. din prenočitev 3,00 parkiranje oseb. avtomobila 1,50 parkiranje motornega kolesa 0,80 turistična taksa 1,00 LJUBLJANA — «JEŽICA», 310 m. Površina 10.000 kv. m, parkiranje, pitna voda, elektrika s priključki, sanitarije na izplako, u-mivalnice, tuši, športni prostori in naprave, restavracija, trgovina, recepcija, kopališče. Leži med drevjem ob reki Savi, v neposredni bližini Ljubljane. Lastnik Gostinsko podjetje »Bežigrad«, Ljubljana, Trstenjakova 2, tel. 341-113. Cene v glavni sezoni 1966: N. dm prenočitev 2,50 parkiranje oseb. avtomobila I,o0 parkiranje motornega kolesa 0,80 turistična taksa 1,20 MARIBOR — «BRESTERNICA», 275 m. Površina 2.000 kv. m, parkiranje, pitna voda, elektrika s priključki, sanitarije na izplako, umivalnica, tuši, buffet, recepcija, ribolov, kopališče, čolnarna, week-end hišice. Leži na jasi ob reki Dravi, ob cesti Maribor . Dravograd, oddaljen 7 km od Maribora. Lastnik hotel «Orel», Maribor. Cene v glavni sezoni 1966: N. din prenočitev 2,00 parkiranje oseb. avtomobila 1,50 parkiranje motornega kolesa 0,80 turistična taksa MUTA — «CARAVANIN», Površina 100.000 kv. m, 385 «• park#®' nje, pitna voda, elektrika s ključki, sanitarije na izP1 j0V lfl valnice, tuš, restavracija, ribolov, trgovina 2 km, w p^. hišice. Leži v gozdu ob ces ^ vograd . Maribor. Lastru d1?e o& sko podjetje «Jelka», Fa J Dravi. Cene v glavni sezoni 19®6- ^ '2,0° prenočitev i,50 parkiranje oseb. avtomobila ^ parkiranje motornega kole ^ turistična taksa ,arW pri- NEGOVA, 275 m Površina 10.000 kv. m, P1 nje, pitna voda, elektrik* ^j. ključki, sanitarije na izP* , ’ r» valnice, tuš, buffet, trgovina- ^ cepcija, lov in ribolov, jeze ’ ot> pališče. Leži v gozdu ob jez .jgiješ cesti Ivanjci . Negova, o 10 km od Slatine Radenci^ km od Gornje Radgone. TD Gornja Radgona. Cene v glavni sezoni 19®6, ^ 2,0° prenočitev 1,0° parkiranje oseb. avtomobila ^ parkiranje motornega kole turistična taksa NOVA GORICA — «KROMBE|Ul 100 m. .. Površina 3.000 kv. m, P8.. j«uald, pitna voda, elektrika s Pr! »mic*; sanitarije na izplako, unjJrtlpijslci tuši, buffet, trgovina, ' lcrbn'w bazen - kopališče, stalni o ^ športne naprave. Leži mea^aSv^ jem ob kopalnem bazenu Turistično društvo Nova ou Cene v glavni sezoni 1905* ^ prenočitev . 1,5° parkiranje oseb. avtomobil ^jO parkiranje motornega kole 0,00 i turistična taksa .............................................................................................................................................................................^ JURIJ KOROLJKOV | \r Človek, za katerega ni bilo skrivnosti Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču Sorge se je oglasil pri amstlelterju popoldne. Za mizo je sedel človek, ki se je začel rediti, mlad, z upognjenim hrbtom in velikanskimi čeljustmi. Obraz Je imel poln brazgotin — sledov številnih študentovskih dvobojev in to mu je dajalo krut izraz. Bilo je vroče in amstleiter je sedel v razpeti nacistični bluzi 2e na vratih je Sorge zavpil: «Heil Hitler!« in sprožil roko v znamenje fašističnega pozdrava. Potem je brez ovinkarjenja začel poslovni razgovor. «Pišem se Sorge,» je rekel in se zavalil v naslanjač. «Po gnilem režimu vveimarske republike sem osem let zavel izven moje domovine. Zdaj sem se vrnil in bi rad služil firerju in rajhu, ki ga je bil obudil. Predlagajo mi, naj bi šel na Japonsko kot dopisnik lista. Potrebujem nasvet: kako naj ravnam?« Sorge je zlahka privzel preprosto frazeologijo hitlerjev-cev, njihova primitivna gesla in se brez težav znašel v razgovoru s prepričanim nacistom, ki je želel služiti firerju. Cez kako uro sta se že tikala, zvečer pa sta skupaj sedela v Kaiser- hofu, priljubljenem shajališču frankfurtskih nacistov, udarjala s čašami po mizi, pila vodko, pela pesmi ter psovala Žide in komuniste. Amstleiter je bil še precej trezen, čeprav je imel kretnje čedalje bolj nezanesljive. Prepričeval je Sorgeja: «Ti, brat, ne misliš na to... Firerju je moč služiti povsod. Na Japonskem so nam prav tako potrebni zaupni ljudje... Bolje je, če popijeva! živeli!« Cez tri tedne so bili vsi dokumenti urejeni, amstleiter pa je obljubil Sorgeju, da mu bo pred odhodom omogočil srečanje z Gčbbelsom, takšno je bilo pravilo za vse dopisnike, ki so odhajali na delo izven meja rajha. Richard se je zahvalil svojemu novemu prijatelju, toda odločno je sklenil, da se bo izognil predvidenemu obisku. «To je vse,« Je končal Sorge. ((Prenesite tovarišem, predvsem Starcu, moje ognjevite pozdrave. Povejte, da bom ostal na svojem mestu do konca... Nij čim prej pošljejo ljudi — predvsem radiotelegrafista.« ((Seveda bom povedal,« Je odgovoril Ludvvig. «Iz centra prosijo, naj sporočim, da bo zveza za zdaj šla preko Šanghaja. Ljudje bodo prišli takoj za vami. Dali bodo signal takoj po vašem prihodu v Tokio... Pavel Ivanovič me je prosil, naj vas še enkrat opozorim, da so nam najbolj potrebne informacije o japonski politiki do Sovjetske zveze. Po zavzetju Mandžurije je to na prvem mestu... Drugič...« In Ludwig je začel naštevati vprašanja, ki so zanimala center in na katera so pričakovali od Sorgeja odgovor. ...Okupacija Mandžurije je bila izvršena 1931. leta z motivacijo «mukdenskega incidenta« ter Je omogočila japonskim armadam, da so prispele na daljnovzhodne meje Sovjetske zveze in Mongolske republike. To dejstvo je ostro spremenilo položaj na Daljnem vzho- du in krepilo možnost vojne. Tajni memorandum premiera Tanake je jasno skiciral napadalne poti japonske soldateske. V takšnih razmerah je bilo potrebno vedeti, kako se bo obnašala kvantunška armada, stacionirana v Mandžuriji, s kakšno močjo razpolaga in sploh kakšne kopenske, pomorske in zračne sile lahko vrže Japonska proti Sovjetski zvezi. Iz tega je izhajalo tudi to, da je bilo treba zvedeti, kakšen je bil sploh vojaški potencial dežele, za krmilom katere je stala agresivno razpoložena vojaška klika. To so bili vojaškotehnični in ekonomski problemi, toda sovjetsko obveščevalno službo so zanimali tudi politični problemi. Marsikaj je bilo v svetovnem položaju odvisno od tega, kako pristni bodo odnosi med Japonsko in fašistično Nemčijo po Hitlerjevem prihodu na oblast. Vedoč za njihove medsebojne odnose so lahko sodili o konkretnih, napadalnih namerah dežel, najverjetnejših nasprotnikov Sovjetske zveze. Prav tako je bila zanimiva tudi japonska politika do Kitajske, dalje angleško-japonski in japonsko-ameriški odnosi... Potrebna so bila dejstva, ki bi potrdila ali pa ovrgla domneve, da anglo-ameriški vladajoči krogi hujskajo napadalce k na-nadu na Sovjetsko zvezo. Ludvvig je jasno naštel vprašanja, ki so vodstvo najbolj zanimala. Na svetu sta se zelo jasno pokazali dva žarišči vojne — na vzhodu in zahodu. Richard Sorge in njegovi ljudje so imeli dolžnost opraviti najvažnejše naloge za okrepitev varnosti sovjetske države. »Ali naj nalogo ponovim?« Je vprašal Ludwig. «Ni treba,« je nasprotoval Sorge. ((Zanesem se na svoj spomin. Sicer pa smo o teh problemih razpravljali v Moskvi.« Obveščevalca sta se vračala po različnih poteh — Sorge se je po gozdnih poteh povzpel v zgornji del mesta in je bil kmalu v hotelu, mož pa, ki Je bil zveza s centrom, je prispel na avtomobilsko cesto ter se izgubil v pisani množici zdra- viliških obiskovalcev. Zmenila sta se za sestanek naS dne. Ludvvig naj bi izročil Richardu nekaj opreme za no zvezo. p^d8' Ponoči se je vreme poslabšalo in naslednjega dne J rahel in topel dež. Sorge in Ludvvig sta se srečala v poleg spomenika nekemu cesarju. Richard je poprosi ga za ogenj, mu prižgal cigareto in odšel stiskaje paket v rokah. Drug drugemu nista spregovorila nit* 0<$o? — moskovski odposlanec in obveščevalec, ki naj toval na Japonsko. pr0$e’. V sobi je Richard odprl paketek — v njem so b'le j.0d8' obeski ogrlice, zapestnice... Kot bi bilo vse kupljeno -f Jalni spominov in bižuterije. In še — rabljena vstop riške Opere brez kontrolnega žiga, polovica majhne, ske fotografije, nemška papirnata marka z odstranjen niško številko in še marsikaj... bil0 Ie Da, vse to Je bilo še pred kratkim! Zdaj Pa konec kratkega oddiha v Karlsbadnu. J)i d° Cez dva dni je Richard Sorge odpotoval v ^UnC0dbs|!, bi se poslovil od svojega starejšega brata. Vlak Je Jjt pozno ponoči in Richard se je šel še enkrat spre Karlsbadenu. Privlačevala ga je ulica, za katero irneJ,rg. . od matere šele ob svojem zadnjem prihodu v Ham , P Njegova mati je bila Nina Semjonova, ukrajinska ^ 'f je svojo usodo povezala z usodo Richardovega očeta, čuvar družinskih relikvij, izročil, legend, rodbinskega # Sorgejevih. Se takrat, ko odnosi med Richardovimi s po1' bili načeti zaradi življenjskih nesoglasij, ki so imela, tično podlago, se Je Nina Semjonovna Sorge, v0^Ae^o^ d ljeva, preko pisem spoprijateljila z Richardovim r9y v Friedrichom Sorgejem, sodelavcem Karla Marxa, v z njim nikoli ni srečala. (Nadaljevanje UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II, četrtletna "a 250 ltr~ polletna tMO lir. eeloletne '2.7»?^ OTU: “žoSSenl Ske m",|I'dinS)“l.SlmeLao'lo »"(llS euni, ainerjer) letno 100 atn (10 (00 etmtt tllnSr^ posm^ek«n rečni: Zeloautro trMK^e neke TgJjfŽLS1"