119. številka.
Ljubljana, v petek 25. maja.
XXI. leto, 1888.
Izhaja VBak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Za t u je dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne p<tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ah večkrat tisk«. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravništvojev Gospodskih ulicah št. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Anglija in Rusija v Aziji.
Zares velikansko delo je te dni izvršila Rusija. Dodelala je transkaspiško železnico, ki sedaj veže evropsko Rusijo z Askabadom. Po neizmernih stepah položili so ruski vojaki železniške reljse in tako daljne pokrajine azijske odprli evropskei trgovini. Izvestno ponosen sme biti ruski general Anenkov ki je s primerno majhnimi stroški vzgradil ruske) državi velevažno občilo. Po tej progi se bode širila kultura iz Evrope v Azijo.
Še večjo nagi) trgovsko pa ima ta železnica strategijo važnost. V prvi vrsti se je gradila iz strategičnih ozirov. Že grajena je tako, kakor zahtevajo važtie strategične železnica. Ob njenih postajah stavijo se velikanski vojni magacini in vojašnice. Po tej železnici bode Rusija v kratkem iz Evrope in s Kavkaza lahko poslala na tisoče vojakov v Azijo, na mejo afgansko, kjer se bodo morda v kratkem reševala važna svetna vprašanja. Poslednji čas že prihajajo u Azije vesti, ki nam pričajo, da pride prej ali slej v Aziji do velikega boja mej Busijo in Anglijo, ako ne bode poslednja Rusom pri jenjala v raznih važnih zadevah.
Da izvemo, kako sodijo o tej zadevi v Rusiji, navesti hočemo, kako sodi ruski general Sobelev, ki dobro pozna rusko politiko, zlasti orijentalno. Nekaj časa bil je bolgarski minister in zatorej mu mora dobro znano biti, kaj želi Rusija na Balkanu in po kacih ovinkih hoče doseči svoj namen.
General priznava, da se je Rusija začela pomikati še dalje v Aziji, da se odškoduje za neuspehe po zadnji orijentalski vojni, koje Avstrija zasela Bosno iu Hercegovino in Anglija prilastila si Ciper. Rus ja je v Aziji dosegla lepe uspehe. Ker je hitro zmagala Turkomane, se je povzdignila njena veljava v mohamedanskem svetu, dočim je Anglija v Indiji izgubila mnogo veljave. Ti uspehi so pa tudi kazali Rusiji pravo pot. Ni se dala zapeljati vsem zvijačam Anglije, da bi začela prodirati v Bolgarijo, temveč gledala je, da utrdi upliv svoj na afganski meji.
Zgradila si je Rusija železnico v Merv, Boharo in Samarkand. Ta železnica ni druzega nego priprava za bodoče rusko prodiranje v Indijo. Zgodo-
vina uči, da so skoro vsa podjetja, ki so imela namen, pokoriti Indijo, bila uspešna. Sedaj pač ne bode nikdo trdil, da bi Rusi ne rnogli v Indijo, ko imajo dobro zvezo s Srednjo Arijo. Kolikor silnejša je Rusija v Aziji, toliko slabša je Anglija v Indiji in bode toliko rnjši tudi kaj prijenjala v Evropi. Rusiji sedaj ni druzega treba, da si poišče trdno strate-gično stališče kje ob mejah Afganistana.
Rusij.i sicer ne želi, na vsak način zavojevati Indije, u utegnejo jo v to prisiliti okoliščine. Razne stvari pa že kažejo, da čas ni daleč, ko bode gorovje Hindukuš delilo angleška in ruska posestva v Aziji. Herat bode postal ruski, Angleži bodo pa zašel i Kabul in Kandahar.
Ko bodo Rusi in Angleži se tako približali, bode nastalo vprašanje, ali hočeta največji državi na svetu druga drugej nasprotovati ali pa sprijazniti se. Rusija b idk imela tedaj že 130 milijonov ljudij in to bode sililo Anglijo, da bode morala v Indiji imeti pol milijona stalne vojake, kar bode Indiji naprav Ijalo na leto 300 milijonov rubljev primanjkljaja. Take strašne posledice bode za Anglijo imelo rusko nasprotstvo že v miru. V vojni bi se pa gotovo spuntali Indijci, ko bi Rusi le priborili si prve bitke, in u hod v Indijo hode Rusom dnrt.
Uspehi vojne bi utegnili biti Čveterni, kakor bi se Rusiji ugodneje zdelo. Ali bi Rusija uničila angleško silo v Aziji in osnovala v Indiji nezavisne kneževine ali bi se ustanovila rusko indijska država ali bi se ustanovila zveza kneževin pod ruskim pokroviteljstvom, a'i bi se pa nazadnje sklenila zveza mej Rusijo in Anglijo, ter bi poslednja obdržala Indijo. Slednje pa bi se zgodilo, Če bi se Rusom zdela Anglija boljši sosed, nego fanatični mohame-danci.
Najbrž pa Še do vojne niti prišlo ne bode, kajti lahko se sporazumeta Anglija in Rusija tako, da bode poslednja pospeševala angleške koristi v Aziji, Anglija pa zato ruske ob Sredozemskem morji.
Tako sodi ruski general, m s tem si moremo marsikak postopek ruske diplomacije tolmačiti, ki se je dosedaj nam čuden zdel. Marsikak ukrep Rusije, ki se je dosedaj tolmačil kot bojazen, si sedaj lahko tolmačimo kot dobro premišljen korak. Zgodovina
poslednjih desetletij je ruske diplomate marsikaj izučila.
Mnogo neuspehov imajo Rusi poslednja leta zaznamovati v politiki bolgarski. Večkrat so se že Bolgari Rusiji tako po robu postavili, da je marsikdo sodit, da Rusi morajo zasesti Bolgarsko. Prišlo je drugače. V Peterburgu nošo zaradi tega premaknili nobenega vojaka, Če tudi se nikakor neso odrekli svojim težnjam glede balkanske politike.
Največje ovire Rusiji dela v Evropi Anglija in baš njej Rusija v Evropi najtežjo pride do živega. Da ni Anglije, zlasti angleškega zlata, bi se že davno bili udali Bolgari. V Peterburgu se Se spo minjajo, kako je v Krimskej vojni vsa Evropa začela aktivni oziroma pasivni boj z Rusijo. Boje se, da ne bi se Angliji posrečilo tudi sedaj sklopiti tako koalicijo, ko bi poskusili zasesti Bolgarsko. Zatorej Rusija ne bode začela vojne, ki bi morda zanjo utegnila biti osodepolna.
Sklenila je pa na drug način pripraviti Anglijo, da ne bode samo prijenjavala jej na slovanskem jugu, temveč ceio pospeševala njene koristi. Segradila je velikansko železnico in storila vse potrebno, da bode lahko prijela Anglijo tam, kjer je
najbolj   občutljiva.     Rusi   dobro   vodo,, do jo I;, llja
Anglije Ahih'jeva peta. Res je imeniten angleški državnik trdil, da Indija ne donaša dosti novcev angleške.) državnej blagajnici, da bi se jej torej lahko odrekli. V tem je nekaj resnice. Pa le tako dol^o bi mogli Angleži pogrešati Indijo, dokler bi bila slednja svobodna, ter bi ostale vse sedanje trgovinske zveze neprikračene. Drugače bi pa bilo, ko bi Rusi zaseli rodovitno deželo, iu skrbeli, da bi pavolo ceneje dobivale ruske \ovarne nego angleške. To bi bil hud, da skoro smrten udarec za Anglijo, kajti uničil bi najvažnejšo angleško industrijo.
Vsakdo si torej lahko misli, da bode zaradi Indije marsikaj prijenjala Rusom, to tembolj, ker v vojni, ki bi jo imela v Aziji ne more pričakovati, da bi jo podpirala kaka evropska velevlast.
V kratkem se bode zopet začelo reševati bolgarsko vprašanje, pa ne v Evropi, temveč ob afgan-skej meji in se bode rešilo po željah Rusije in v korist slovanstva.
LISTEK.
Crtice Kazaške.
Tit£xn.ja..
(Oeski spisal E. J o 1 i n e k , poslovenil Podvidovski.) (Da»je.)
Tudi na svojem mostovži tesno pred svojimi dverrai imel sem nočevalce. Pomislite si! Mlada kazaška dvojica! Da sta s kazaške strani, videl sem z noše, a za rana osvedočil sem se popolnem o resnici tega mnenja.
Toda takoj prvi naš sestanek spojen je bil z oviro. Ko sem namreč prišel od male nočne šetne po mestu domu, dobil sem svoje dveri, kakor zgoraj rečeno, zagrajene. V desnem kotu dveri ležala je Titanja, v levem ležal je zložno raztegneu Kazak Ilič. llič me ni oviral, ali, ako sem hotel priti v svojo sobo, moral sem neuljudno vzbuditi Kazačko, ker je počivala na strani, s katere so se dveri odpirale. Pričenjam polahko: vlečem delikatno naj-poprej za plahto, za zapasek, za pas, za korzetko, da i za predpasnik. A to vam je bila Kazačka — uiti ganila se ni. Nič ne pomaga, moral sem se oprijeti čutljivejših sredstev. Potegnil som za laske,
za prekrasne pletenice.  Titanja se je sicer ganila, | toda očevidno ni vedela, za kaj se gre, iu bila bi gotovo še dalje spala, ko bi ne bil pozvonil (se ve da uljudno) za njeno ušesce.
Tedaj se je prebudila, in sicer tako popolnem, da je z naglo kretnjo splašila iz spanja tudi Iliča.
Svetilka vrgla je motno svetilo na dekličino obličje ... Oj bila vam je to „molodyea!" Malo, da se neseni odkril — proti tukajšnjemu običaju — in resno opravičil svoje početje. Ker sem imel prost uhod, znašel sem se v svojej sobici — praznej in neveselej. Šinilo mi je v glavo, če bi morebiti ne bilo shodno in „slovanskej vzajemnosti" na pro-speh, pozvati soseda svoja pred dvermi v sobo. Opiral se je tu nekakov starožiten divan ob zid, ta bi baš Titanji godil, pa tudi|ta strgana preproga na tleh služila bi Iliču gotovo bolje, nego hladne škrli na mostovži.
Bavil sem si; sam seboj , ne vedoč, kaj naj učinim. Najbolj me je oviralo, da za trdno nesem vedel, kako sta si ta dva. Konečno sem se odločil inače. Vzel sem s svoje postelje podglavnico, a s tal ono preprogo in j1raztvorivši dveri postlal sem podglavnico Titanji pod glavo in s preprogo odel sem celo njeno telesce   Po vsej priliki bilo jej je
to povšeči — skrčila se je in ni izpregovorila niti besedice. Spavaj mirno, Itusalka moja!
Ilič ni dobil ničesar ; spal je brez tega tako, kakor oni ukrajinski junak, ki je dremal dve sto nočij, pa o sebi ničesar ni vedel.
Izvršivši tako ljudomilo de'o, legel sem tudi jaz. Toda zaspal nesem dolgo. Pred dvermi sta delali dve pili — Ilič je vrlo smrčal (in takovo kazaška pila nekaj izda!), sladko je tudi Titanja dremala: njeno smrčanje bilo je podobno malej otroškej pilici. Zato zvučela je pila Iličeva vsled velelepe resonance starih in suhih dveri.
PremiŠljevaje o Titanji zaspal sem naposled tudi jaz. Sanjalo se mi je, mislim, o njej. Ne čudite se, prosim. — —
Ko se zjutraj za rana vzbudim, smerovala je prva moja misel k dverira. Vlečem na uho. Nič! Hrčanja niti sledu. Ogledam se po sobi. Redni ljudje! Na zemlji leži podglavnica neokvarjena in preproga. Pred dvermi prazno. Moja soseda ustala sta takoj o prvem petelinjem petji ter sta se gotovo že topila v sejmskej vrevi . . .
Vsaj se gotovo še vidimo! Bil sem osvedočeu, da oba gotovo najdem pred kakim židovskim šatorom. Nesem se zmotil!
Justicna debata v državnem zboru.
Na Dunaji, 23. maja. [Izv. dop.] —j — . Kolika škoda, da rojenico Vašemu dopisniku niso v zihelj bile položile dragocenega daru pesniške navdahnenosti! Z epično slikovitostjo opisal bi v tem slušaji našim čitateljem slavnega B'oreg-gerja parlamentarni nastop, drzne napade njegove — in zasluženo plačilo, katero je doletelo Celjskega kalibana! Toda priroda ni privoščila te pisateljske prednosti Vašemu državnozborskemu kronistu, vsled tega je primoran, z neukretnim peresom svojim lotiti se težavne naloge, da vsaj v glavnih potezah nariše skromno podobo državne zbornice mej justično razpravo, in razne prizore, koje smo bili gledali pri tej priliki!
Otvoril je debato prijatelj naš For eg g e r. Že z davna se je znalo, da namerava opoi'.ieija ljuto napadati pravosodnega ministra, radi tega, ker se vsaj nekoliko kaže pripravljenega, da obistini načelo ustavne jednakopravnosti tudi nasproti Slovanom, zlasti pa Slovencem. Toda i pri tem naslovu se je srečkalo, in usoda je nanesla, da je baš najoe-spretnejšega naših nasprotnikov doletela naloga, pričeti napad na justično upravo. S tem, da je Foregger bil prvi „contra"govornik, se je „štrena" hudo zamotala častiti opoziciji, kajti tak brbljač več škoduje svoji stranki nego deset najbolj razboritih nasprotnikov škodovati more. Mnogo čudovitega smo torej, poznajoč možaka, pričakovali od Celjskega izvoljenca, toda vse naše nade je daleč prekosil !
Pričel je svoj govor s tem, da je očitajoč ministru Pražaku njegovo slovansko naroduost po-vspel se do gorostasnega izreka,  da Slovani sploh nimajo „keine rechtsbildende Kraft" ! To je bil nek uvod do obširne  razprave  njegove o slovenskih uknjižbah.   Izustil je tedaj to budalost baš v tre-notji, predno je govoril o javnih knjigah; „jurist" Foregger seveda nikoli nič ni čul o izviru baš teh javnih knjig, koje so sploh nastale na češknslo vanskih tleh tekom XIV. stoletja. O drugih zanimivih prikaznih slovanske pravotvoritelne sile, o raznih staroslovanskib pravnih zakonih Celjska pravniška svetilnica naravno nema nobenega pojma. Po tem dokazu svoje strokovne nevednosti spravil Qe je zastopnik Celjski na pitanje slovenskih gruntnih knjig, ter na to začel razpravljati in komentirati zadnja imeuovanja na Slovenskem, zlasti imenovanja držav-n ga pravdnika Ljubljanskega in drugega Celjskega notarja. Koncem svojega govora pa se mu je zlju-bilo, žaliti slovanski živelj sploh z nekvalifikovano psovko, da „Slovani nobenega pravnega  čuta ne-majo"!! Tako daleč se je spozabil poslanec Foreg-gerjeve preteklosti, mož, čegar ime se je toliko ime novalo v „barantijah", „Krachove" dobe mož, ki je o svojem času  ustanovil Dunujsko „Report- und Creditbauk" žalostnega spomina — tak junak upa se na dan s takim natolcevanjem! Malo poslušalcev bilo je zbranih okolu njega, še mej tem pičlim številom videl si  večinoma desničarjev, kateri so se zabavali nad čudnimi kozli Celjskega Demosthena, ko je pa spregovoril žalilne svoje besede, dvignili so se kakor jeden mož ter ostavili svoje prostore. Zadoščenja pri predsedniku si niso iskali, saj bo se dovolj glasno čule opazke, da „tak človek, kakor Foregger, žaliti ne more." Celo mej levičarji vladala je velika nevolja, — dasi narodno in politično na-
Sprehajaje se po mestu in blodeč po labirintu najrazličnejših židovskih šatorov in šatorčkov, pri čemer se nikakor nesem nehal ogibati neskončnemu blatu, ki je hodcem segalo do členkov in neredko celo v notranjosti zapitih prostorov sililo, sešel sem se slučajno s — Titanjo.
Visela je že v krempljih jednega žida na pragu neke stare žitne luknje. Ozrši me nasmehnila se mi je milo — poznala me je.
„Kaj pa ti tu delaš, Titanja? vprašal sem jo prijateljski.
„1 . . . kupujem tu za Iliča čapko, hočem mu storiti radost" •
„ln kje imaš Iliča?"
„V krčmi ga imam, pije".
In mej tem se je z nova jela razgovarjati z Židom.
Postal sem tako svedok smešnega pogajanja, ki ni vedlo k nikakeršnemu koncu. Žid stal je trdovratno na prvi ceni in pustil je le nekoliko kopejk. ko Titanja, ogledovaje si vedno hvaljeno čapko, ki se jej je po vsej priliki zelo sviđala, ni ponujala niti polovice zahtevanega. (D&\je prih.)
sprotje raste z dne do dne, tako zdivjali vender še nismo, da bi napadi a la Foregger mogli ugajati na kateri koli strani našega parlamenta!
Foregger bil je zadnji govornik včerajšnje seje, danes mu je imel prvi odgovarjati naš poslanec dr. Ferjančič. Toda ni bilo dovolj, da si ga je Ferjančič jako izdatno privoščil, - kakor bomo kasneje opisali - temveč niso tako z lahka bili izpustili ljubeznjivega Foreggerja. Kazen, kojo mu je bilo prestati, spominala nas je onej}Bšibe", s kojimi so se nekdaj pri vojakih strahovali grešniki in zločinci. Kdor je prišel do besede, vsak mu je jedno ali več prisolil, vsak je udrihal po tem človečetu. Predsednik S m o 1 ka pričel je sejo s tem, da ga je nk redu" pozval zarad njegovega včerajšnjega napada, s kojim je globoko žalil vse slovanske tovariše. To je prva zaušnica bila na Foreggerjevem obličji. Koj potem podeli se beseda dr. FerjančiČu, kateri je svojo tvarino razpravljal v l1,* urnem do vrženem govoru. Vsebina govora, podpirana po unanjosti in po klasičnem organu slovenskega govornika uplivttla je tako globoko na vso zbornico, ne le na desnico, kjer posedajo politični zavezniki Slovencev, da bodemo nekoliko obširnejše poročali o tem izbornem govoru. Za danes zabeležimo le splošno sodbo, kojo smo čuli iz mnogih ust, in katera se glasi: „Slovenska delegacija zadnji dve leti sem oči-vidno in izdatno napreduje" ! (Konec prih.)
Nemškutarija na Koroškem h Štajerskem z nemškim šulvereinom vred!
Govor poslanca dr. Gregorca v državnem zboru dne 3. maja 1888.
(Po stenografskem zapisniku). (Dalje.
Opozorim še na jedno posledico! Nemcem je na voljo dano, na Prusko po denarje hoditi za svoj nemški šulverein. No, tedaj pa tudi nema nihče braniti, ako bi tudi naši Italijani hiteli z mošnjo na Laško, Rumuni v Bukurešt, a Slov;, ni v Beligrad ali — v Moskvo. Kakšni prizor bi tedaj dajali avstrijski narodi Evropi? Nevolja mi trga srce, kadar pomislim, da se kaj takšnega pri nas godi vpričo c. kr. šolskih nadzornih uradov ter se vrši tako ostudna germanizacija, tako nespodobno barantanje z deco, ljudmi, dudami.
Zgodovina nam priča, kako so nekdaj Turki ropali krščanske otroke, da so jih doma pretvorili v mohumedane, janičare in Turke. Magjari kupujejo ubogih slovaških starišev otroke, premestijo je v magjarske vasi in trge, kjer jih pomagjarijo; in ove Turke in Magjare posnema pri nas v Avstriji nemški šulverein! Mislim, da je to za nemški, 60 milijonov broječi mogočni in slavni narod malo dostojno. (Dobro, dobro na desni).
Cesarski namestnik salzburški  pozdravljal je v imenu vlade šulverein, ko je ta ondu obhajal svoj občni zbor. (Čujte ! čujte, na desni.) Nam Slovanom je se to prav čudno zdelo.   (Zelo resnično!) Gospod   namestnik   je takrat   izražal nadejo, da si  bode  nemški   šulverein   tudi   za (avstrijsko) državo zaslug nabiral in za njene kulturne naloge, Ako misli namestnik pri teh kulturnih nalogah na ponemčevanje Slovanov, morem mu pristaviti še dva druga ali še više postaviti nad njega. To sta pred seduika deželnih šolskih svetov v Gradci in Celovci Zlasti pa je tukaj vse hvale vreden cesarski na mestnik v Gradci kot predsednik deželnemu šolskemu svetu Štajerskemu.  Kajti česar Slovencem nemšku-tarji ne morejo izciganiti,  nemški šulverein ne odkupiti, to umeta omeujena gospoda s svojimi šolskimi nadzorniki izžmikati. Govorilo je se že tukaj, kako je zabranil slovenskemu okrajnemu zastopu Ptujskemu začeti  poslovati,  da so mej tem stan nemško-liberalni okrajni zastopniki iz sebe izvolili na G let novi okrajni šolski svet. Namestnik skušal je opravičiti se v deželnem zboru štajerskem. Rekel je, da še ugovori zoper volitev novih okrajnih zastopnikov ne8o vsi rešeni po rednih prizivnih uradih. Vender to ni resnično, in le izgovarjanje v zadregah. Takšni ugovori morajo o pravem, po zakonu določenem čaBU biti  uloženi in rešeni.   Ko preteče v zakonu določeni  obrok, ne smejo se ne ulagati ne reševati.   Mene so tako poučili, da so vsi uloženi rekurzi že lani meseca oktobra bili rešeni in zatorej namestnik letos meseca januvarja ni mogel lehko reči, da še stvar ni pri kraji.
Ustrezajoč soposlancu g. dr. Vitezicu navajam, kako so dež. poslanca g. Spinčića, profesorja na učite ljišei v Kopru, premestili v Gorico na izobrazelišče uči-
teljic, to pa zaradi tega, da bi mu poslanstvo vzeli, ker ne prebiva več v Istri ji, kjer je bil izvoljen. Zgodilo je se baje to vsled ovadbe po društvu: ,Societa politica istriana", kakor bi gospod SpinČić bil agitoval kot okrajni šolski nadzornik za slovansko stranko. Ako je temu res tako, je prav znač-ljivo za razmere v Istriji.
V deželnem šolskem svetu v Gradci nemamo Slovenci nobenega postavnega zastopnika. Prepuščeni mu smo na mdost in nemilost.
Kot deželni šolski nadzornik posluje še zmiraj mož, ki nema vseh postavnih lastnostij; deželni šolski zakon štajerski določuje namreč, da mora jeden izraej deželnih šoNkih nadzornikov popolnem zmožen biti slovenskega jezika. Sedanji gospod nadzornik pa zna tako dobro slovenski, kakor jaz španjski ali kitajski.
Za slovenski Štajer imamo v Mariboru učiteljišče, ki p.i še zmeraj ni tako urejeno, kakor ono v Ljubljani, čeravno smo to že večkrat tirjali. (Konec prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 25. maja.
Agitacije za konfetijounlno Solo se še
vedno nadaljujejo. Škof v Linci MUlIer izdal je pastirski list, v katerem pravi, da ni veren katolik, kdor Be ne poganja za versko šolo, in spominja na Spasiteljev izrek: „Kdor ni z menoj, jo zoper mene." Priznava pa, da vladajo na Zgornjem Avstrijskem dobri odnošaji mej duhovniki in učitelji.
Vitanje države.
JBoIgurKki knez odpotoval je v Kazanlik, da ogleda tamošnje rožne nasade. Koburžan potuje po deželi, da bi pridobil narod zase, ker se mu prestol maje Povsoi ima razne govore, v katerih posebno poudarja, da hoče vedno delati za blagor Bolgarije.
Dne 15. junija po pravoslavnem koledarji praznovali bodo v Rusiji devetstoletmco, odkar so se Rusi pokristijanili. Glavna slovesnost bode v Kijevu in vse priprave vodita „Slovauski blagotvori-teljni obŠčeatvi" v Peterburgu in v Kijevu. K tej slavnosti prišli bodo tudi srbski, črnogorski in bolgarski biskupi Mej narod se bodo tedaj razdeljevale zastonj knjižure, v katerih bode pojasnjen pomen te slavnosti.
I3olgarski eksarh Josip je izročil tur&keniu velikemu vezirju spomenico, v katerej ga opozarja na žalostno stanje bolgarske cerkve v Makedoniji. Pravice, katere so se podelile bolgarskemu eksarhatu s fermanom iz 1869. leta, se prezirajo vsled ugovora grškega patrijarha. Eksarhat ne more imenovati metropolitov. Ker manka metropolitov, se ne morejo cerkve in svečeniki blagoslavljati. Zaradi tega manka svečenikov, ni nikogar, da bi otroke kerševal iu mrliče pokopaval. Jednako žalostne raz mere vladajo v šolskem oziru. Spomenica končuje, da tako stanje mora vzbujati nevoljo mej prebivalstvom in treba kmalu kaj storiti, da ne nastane kaka nevarnost. Eksarhat misli, da naj se imenujejo metropoliti za nekatere vladikovine v imenu eksarhata v zmislu cesarskega fermana, ki zagotavlja svobodo in jednakopravnost Bolgarom.
Boulaugerjevi pristaši začenjajo kazati svojo pravo barvo. Languerre že propoveduje, da gre občnej glasovnej pravici večja veljava nego ustavi. Če se bodeta predsednik fruiicoNke republike in in senat upirala novej zbornici, v katerej bodo Boulangerjevi pristaši imeli večino, je bode general s silo odpravil.
Nemška vlada je izdala, kakor že omenjeno strogo povelje, da vsi inozemci, ki pridejo čez fraucoMko mejo morajo imeti pravilne potne liste liste, katere mora potrditi nemško veleposlaništvo. Obrtne legitimacije tujih trgovskih tvrd k ne zadostujejo. Kdor ne bode imel reduega potnega lista, ga bodo nazaj zavrnili. Samo nemškim podanikom, prihajajočim iz Francije, bode dovoljeno brez potnega lista čez mejo. Nemčija je baje le zaradi tega izdala to naredbo, da pokaže Francozom, da je Al-zacija in Loreno nemška dežela, da torej vanjo smejo Francozi le pod pogoji, katere določujejo v Beroliuu. Ta naredba je zatorej Francoze jako neprijetno dirnolo, in Pariški listi že zahtevajo, da tudi francoska vlada kaj stori, s čimer bode ovirala Nemcem potovanje po Franciji. Ta naredba nemške vlade je pa kakor voda na mlin Boulangerjev. Francozi vidijo v njeni moža, ki se bode maščeval nad Nemčijo in je naravno, da se število njegovih pristašev množi, če Nemčija izdaja take naredbe.
Po poročilih, katere je dobila Rusija iz Srednjo l/.ij«'. bil je boj mej Salori in Afgani že na ruskej zemlji. Poslednji bili so torej prestopili mejo. Če bode Rusija zaradi tega zahtevala kacega zadoščenja, se ne ve.
Dopisi.
1% ltaiuuegorice 23. maja. [Izv. dop.] Dne 21. t. m. izročili smo hhulnemu grobu tukaj obče
spoštovanega io kot vrlega rodoljuba znanega Šimna Kapu-a po domače „Strijca Šimna". Nesrečni padec, preteklo zimo na ledenem potu zadal je prvi povod bolezni, katera ga je mučila do 20. t. m. in konečno vsled rartvouda naredila konec blagemu življenju. Kako se je še lani trudil 65 letni stri je Šimen pri pripravah za dr. Tomanovo slavnost, prav po otročje se je veselil slavnostnega dne, temveč ker je bil ranjcemu Lovretu součenec v vaški šoli. Ko so se lani imeli Čehi pripeljati skozi Podnart, brzo je sklical deklice Kamuogoriške in je peljal v Podnart pozdravit vrle severne brate, in obdarit je s šopki, tudi sam pozdravil jih je v Kainnogoričanov imenu.
Kjer je šlo za narod in njegove pravice, bil je Šimen vedno pripravljen pomagati po svoji moči. Družbi sv. Mohora pridobil je nad 100 udov in bil tudi sam dosmrtni ud. Pa tudi v domaČem kraji pomagal je rad revežem, posebno bolnikom in jih pogosto obiskaval in tolažil. V raujcem „Strijci Šimnu" izgubi ne samo narod zvestega sina, tudi Kamnogoiica pravega človekoljuba. Torej „večnaja mu pamjat", kakor je često sam izdihnil, kadar je čul, da je neizprosna smrt porazila tega ali onega rodoljuba.
Iz ltudollovega 24. maja. [Izvirni dopis.] Izlet v Metliko.) Ko smo letos tekom budgetne debate čitali govore naših državnih poslancev, smo se skoro razbudili nad njimi. Ti možje! Poslali smo je na Dunaj, da kar največ lepega in imenitnega povedo o naši deželi. Mesto tega poiskali so vse naše dolenjske klanjce in kanale, pretaknili vse ovinke in strmine ter nacrtali visokim gospodom neposlušajočim ministrom naša občila tako bridko, da smo se po pravici bali, da odslej ne bode nikdar več tujca mej nas, celo tistih krivonosih zgovornih in predrznih mož ne, ki prepotujejo našo deželo „v likerjih in pivu, suknu in železu".
Da nam naši poslanci nebes in milijonov izprositi ne morejo, to tudi Dolenjci že davno vemo. Zato pa smo se vender bali, da se bode odslej Ljubljančan, ki je čital budgetne govore Bogu in Materi božji priporočil ter svojega rojstva kosti na visoko premijo zavarovati dal, prodno se bode izročil tisti na štirih kolesih se premikajoči dolenjski koči, ki jo poštni voz imenujemo. In Če se ne motimo, je ta nezaželjeni uspeh že davno dosežen. Na vse plati se leto na leto razkrapljajo Ljubljanska narodna društva, le na Dolenjsko ne.
No mi smo se že davno privadili pregovora: pomagaj si sam iu Bog ti bode pomagal.
To bila je tudi vodilna misel, ko sta pred nekaj meseci „Dolenjsko pevsko društvo" in „Do-lenjski Sokolu v Novem Mestu sklenila prirediti na binkoštno nedeljo velik izlet v Metliko ter k ude-ležitvi povabiti tudi bližnja narodna društva iz Hrvatske, osobito iz Karlovca in Zagreba.
Binkošti, ta čas izletov! Ko sta zelena gozd in travnik, nad taboj sinji prekrasno nebo in novo življenje diha vsaka stvar, kako naj bi te vzdržalo v prašnem mestnem ozidju? Kako ne bi človek porabil vsake prilike, da „izleti" v prosto naravo, ko se še trdovratnim in starim fiiistrom razmajejo kosti.
Ali kar sta nam na binkoštno nedeljo priredila „Dolenjsko pevsko društvo" in „Dolenj. Sokol", to ni bil navaden izlet, to bil je nam pravi narodni praznik.
Šumelo je že dolgo pred .izletom po Metliki Novem Mestu, Crnomlji in Karlovci, da se ima na binkoštno nedeljo v Metliki sniti odlična narodna gospoda. Nihče se ni zmotil.
Nadepolnim in boječim srcem zrli smo binkoštno soboto na nebo. Mesec je imel še na večer megleno-žareče kolo okolu bebe — gotovo zuameuje dežja, govorila so hudobna usta. Ali, ko se je v rano jutro na binkoštno nedeljo razjasnil nebu obraz in je prvi izletnik obrnil svoje zaspane oči na kvišku, tedaj je zašumelo po Novem Mestu kakor v buče-linein panji.j
Ob treh že švigale se temne prikazni po mestu, postajale pod okni — na to se je Čul drobnega peska šum in glava za glavo se je prikazovala ob oknu.
Ko pa je ura udarila Štirikrat na zvon, tedaj stalo je že do dvajset voz pred mostom v Kaudiji za težko pot pripravljenih. Kdor je videl te živahne in vesele obraze, ni mogel misliti, da ti izletniki Bicer le preradi do sedme ure iu še dalje prebivajo v gorke postelje zavetji.
Četrt ure pozneje pomikali smo se že proti Gorjancem — nad GO glav. Za nami žarile so se Kamniške planine v jutranji zori, Triglav imel je
megleno kapo. Nesmo bili sV prav v znožji Gorjancev, ko je nas obsijalo vzhajajoče solnce.
Čez Gorjance ! Prijatelj, ki se bojiš klaujcev, prišel bi bil ta dan z nami. Kakor kača se vije nova cesta čez Gorjance. Krog tebe zelen gozd in svež zrak, za teboj grič za gričem, cerkev za cerkvijo, zadaj za temi pa mogočni znežniki, to je oživljajoč prizor. Vsa pot bila nam je nepretrgana izprememba. Zdaj greš počasi navzgor, kouji sopihajo, zdaj zopet se spuščaš varno v dolino in, ko si v ravnini, prhajo konji, ko da imaš priti še danes do kraja sveta.
Takova je bila pot do Metlike.
(Dalje prih.)
Domače stvari.
— (Deželni šolski svet štajerski) se je VBled dotične resolucije državnega zbora v svoji poslednji seji posvetoval o napravi slovenskih para lelk na gimnazijah v Celji in Mariboru.
— (Gospod državni poslanec M. Voš-n j a k) je včeraj v debati o justičnem ministerstvu zavrnil Foreggerja in dokazal, da justične razmere na slovenskem Štajerskem v narodnem oziru še nikakor neso urejene. Gospod minister P ra žak Be le po zakonu ravna, ako imenuje slovenščine zmožne notarje. Če se minister pritožuje, da ni dovolj slovenskih uradnikov, je temu krivo pomanjkanje slovenskih srednjih šol. Zato je nujno potrebno, da se v Celji in Mariboru napravijo na gimnazijah slovenske paralelke. Da se ravnopravnost ne izvede, pripisovati je znani sveti trojici: Hein-richer v Celji, Waser v Gradci in Schiner-ling na Dunaji. Heinricher celo prepoveduje podredjenim uradnikom, da ne smejo občevati z no" benim Slovencem. — Ves govor priobčimo po steno grafičnem zapisniku.
— (Knezoškofdr. Misija) praznuje dne 30. t. m. petindvajsetletnico svojega duhovenstva.
— (Imenovanja.) Davkarska kontrolorja gg. Ivan Skuše k in Vendeliu KUssell imenovana sta davkarjema, pristava Srečko N i š in Oton Gre bene c davkarskima kontrolorjema, praktikanta Alojzij Mušič iu Adolf Volovšek davkarskima pristavoma.
— (Parobrod „ImperatrixB,) ki so včeraj v Trstu v morje spustili, je ves od jekla in največji izmej Llovdovih parobrodov. Dolg je 131 metrov, širok 45, visok HVa metra ter drži 720O ton. Parni stroj, ki ga bodo gonil, ima 4000 konjskih sil in parobrod „Imperatrix" bode v jedni uri preplul 15 milj. Parobrod bode imel 240 električnih lučij in razne najnovejše stroje. Tako na primer bode poseben stroj delal led, s katerim se bodo hladili potniki, a tudi razne zaloge živeža osveževale. V prvem razredu bode prostora za 77, v drugem za 38, v tretjem za 140 potnikov. Vsak razred ima svojo jedilno, igralno sobo, sobe, kjer se puši, kabine za kopeli in druge prostorije.
— (Trgovsko bolniško in penzija ko društvo v Ljubljani) praznovalo bode v nedeljo dne 27. t m. petdesetletnico svojega ob stanka in delovanja. V ta namen bode dopoludne ob 11. uri v cerkvi srca Jezusovega slovesno cer kveno opravilo, h kateremu se vabijo p. n. gospodje člani, dobrotniki in prijatelji društva.
— (C. kr. kmetij ska družba kranjska) ima po bilanci za 1887. 1. 33.405 gold. 20 kr premoženja. V tej vsoti uračunjeno je družbeno posestvo z 8400 gld., papirna renta po kurzni vred nosti 6120 gold., srebrna renta 1580 gld. srečke iz 1860 1. 1611 gld., uloga v kranjski hranilnici 4000 gold., posojila zasobnikora 9157 gold.
— (Slana) je bila včeraj zjutraj po Ljub ljanskem barji.   Posmodila je deloma fižol.
— (V Braslovčah) ustanovilo se je dne 13. t. m. bralno društvo. Predsednik mu je gospod Fr. Prislan, njegov namestnik g. Fr. Ko run
— (Tatvina.) Po noči dne 22. t. m. udomili so neznani tatje v pisarno g. dr. It a dej a, .c. kr. notarja v Mariboru. Zlomili so železje v oknu 'o potem v pisarni premetavali razna pisma ter odnesli kakih 200 gld. gotovine, kolkov za 30 gld. zlat prstan itd., vsega vkupe za 313 gld. Pisarna je v Tegethotlovi ulici, na n \jživahnejem kraji, vender tutov ni nihče opazil, zato je sklep naraven, da so morali tatje biti zelo premeteni, straža pa zaspana aH vsaj premalo oprezna.
— (Samomor.) Dne 23. t. m. po noči ob 11. uii se je v Mariboru z revolverjem ustrelil odvetniški uradnik Hanus Drusenvvitz.
— (Iz Št. Jurija pri Kranj i) se nam poroča 23. t. m.: Danes zjutraj ob 5. uri naznanil nam je zvon ogenj v domači vasi. Pogorela je jedna sama bajta s podom vred. Nevarnost je bila velika, ker v „Kotu", kjer je bil ogenj, je kakih 29 čisto lesenih koč. Vrli gasilci, na čelu jim Ivan BI a g ne, rešili so mnogo in zabranili, da se ogenj ni dalje širil. Pogorelec je bil zavarovan pri vzajemni zavarovalni družbi.
— (V Dolenjem Bitinji) pri Kranji pogorela je v četrtek hiša in gospodarsko poslopje št. 27. Prostovoljna požarna bramba iz Kranja je jako brzo prihitela na lice mesta, a rešiti ni bilo nič več.
— (Vabilo) k slavnosti, katero priredi krajni šolski Bvet v prostorih g. J. Zatašnika h. št. 45 v Zg. Tuhinji v nedeljo dne 27. maja 1888 v spomin 40letnice vladanja Nj. Vel. presvetlega cesarja Frana Josipa I. Vspored: 1. Blagoslovljenje šolske zastave v farni cerkvi ob 2. uri popoludne. 2. Skupni odhod iz cerkve k h. št. 45. 3. Govor slavnosti primeren. 4. Cesarska pesem. 5. „Morje", zbor. 6. Deklamo-vanje učenca. 7. „Cesar Fran Jožef I.", pojo učenci. 8. „Slovenee sem", zbor. 9. Deklamovanje učenke. 10. „Avstrija moja", pojo učenci. 11. „Sokolska", zbor. 12. Loterija.  13. Prosta zabava. Začetek ob
3. uri popoludne. Iz prijaznosti sodeluje si. Kamniško pevsko društvo „Lira". Opomba: O neugodnem vremenu se slavnost ne vrši.
— (Iz Šmartina v Tuhinji:) V nedeljo dne 27. maja po maši o Va8- u" se bode nova šolska zastava blagoslovila, katero smo v spomin 40 letnice vladanja presvetlega cesarja Frana Josipa I. napravili. Vspored: 1. Blagoslovljenje šolske zastave. 2. Govor slavnosti primeren na gosp. župnikovem vrtu, kjer bode cesarjeva podoba postavljena. 3. Cesarska pesem mej pokanjem topičev.
4. Deklamavanje učencev. 5. Učenci pojo nekatere pesnice.   G. Razdelitev kruha in kave mej učence.
— (Ra z p i s a n o ) je mesto davkarskega kontrolorja, eventuvalno jedno ali več pristavskih mest pri davkarijah na Kranjskem. Prošnje do 25. junija.
Telegrami „Slevenskemu Narodu":
Dunajsko JNovomesto 24. maja. Danes dopoludne pripeljal se je državni vojni minister Feldmaršallajtiiant baron Bauer ter takoj obiskal vojaško akademijo. Domneva se, da je ta pohod v zvezi z osepnicami, ki v akademiji tako močno razsajajo, da se je včeraj akademijski park občinstvu zaprl.
Ko dan j 24. maja. Vest, da pride ruski car v kratkem za več časa semkaj, je neosnovana.   Na dvoru ne vedo o tem ničesar.
Krf 24. maja. Kraljica grška odpotovala je v Odeso, od koder pojde s svojo materjo veliko kneginjo Aleksandro Josefovno v Peter-burg.
Berolin 24. maja. „Berliner Tagblatt" dobil je iz Kodanja vest, da pride v 14 dneh ruski car z obiteljo za dlje časa obiskat dansko kraljevo obitelj.
Berolin 24. maja. Zagotavlja se, da se bode cesar Friderik začetkom junija preselil v Potsdam. Pozneje pojde nekda v Hom-burg, kar dr. Mackenzie posebno priporoča.
Berolin 24. maja. V parku v Šarlo-tenburgu prijavil se je včeraj zvečer stražnik Landhammer, da ga je nekdo obstrelil. Rana ni nevarna. Dognano ni, kdo bi bil na stražnika ustrelil, toliko je gotovo, da izmej vojakov nihče ustrelil ni.
Nlgurcu z<lruvileu uMpch. Vsein, kateri trpu VBled zapretja ali slabega prebavljenja, napenjanja, tiSčanja v prsih, glavobolja, pomanjkanja slasti j do jedij in drugih slabostij, pomaga gotovo pristni „Mol1 • o v S e i d 1 i tz-p raj Sek" Skatljica 1 glil. Vsak dan ga razpoSilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvomi založnik, na Dunaji, Tuchlaiibon 9. V lekarnah po deželi zahtevaj ae izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (13-7)
«toji (331—119) g
za vse leto gld. 4.60; za pol ieta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. j J
.j
utuArjft----rHEa .-, - ^•;--čl* ..
Loterij ne srečke 23. maja. V Pragi:    50,    24,     74,     10, 6.
r_T ii j o i :
2^. maja:
l'r MulH'i: Jevnikar iz Novegamesta. — Walle-heine z Dunaja. — Rosenberg z Dunaja. — Urbancič iz Povhovega gradca. —|Pokoniin z Dunaja. — Kuhnan, Obach z Dunaja. — Sehvvarz, Sirk z Dunaja
I■ i-i Slonu: Trolar, Polak, Sank z Dunaja. — Za-gorjan iz Reihenburg a — llilderbrand iz Bollberga. — Pe-trio iz TrBta.,
Pri bavarHkeui dvora: Peršin iz Gradca. Groch Markić iz Zagreba. Goldner iz Maribora. — Svoboda iz Gradca.
Umrli so v i,.jul>ljsini:
23. maja: Marija Obreza, posestniea, 76 let, Turjaški trg št. 8, za vodenico.
24. maja: Kristijan Zupan, pasarski pomočnik, 18 let, Florijanske ulice št. 15, za jetiko. — Vladimir Požar, gimnazij alnega učitelja sin, 2 dni, Poljanska cesta št. 6, za božjastjo.
25. maja: Martin Stražišar, posestnik, 08 let, Krakovske ulice Št. 1, za vnetico mrene.
V d e ž e 1 n o j bolnici:
21. maja: Anton Kronet, užitninski paziik, 70 let, za vodenico. — Stanislav Vagaja, delavčev sin, 6 mes., za kozami. (Poljanska bolnica.') — Anton Bukovnik, kovač, 43 let, za jetiko. — Tine Oepelnik, delavec, 40 let, za jetiko. — Janez Ješek, zidar, 24 let, za nabiranjem zraka v prsnem prekatu.
22. maja: Janez Pcčnikar, delavčev sin, 6 mes., za kozami. (Poljanska bolnica.)
23. maj*: Josip Pičuian, delavec, 63 let, za mrtvo-ii i lun i. — Martin Laznik, tesar, 51 let, za plučnico. — Andrej Sajovic hlapec, 26 let, za vnetjem možganske kožicu. — Katra Kotnik, gostija, 69 let; za vodenico.
Mcteorologieno poročilo.
9 o	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
rt I -J (M	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	739-3 mm. 737 9 mm. 738 6 m.n.	13 2" C 18-6"C 13-00 C	si. svz. si. jvz. si. vzb.	jas. d. jas. d. j as.	0*00 M.
Srednja temperatura 149", za 0'6° pod normalom.
78-35 8010 109'50 92 95 808— 277 40 126 75
- gld.
ZD-u-ria-jslsa, "borza,
dne 25 maja t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....gld.
Srebrna renta.....n
Zlata renta......n
6°/,, marčna renta .... „ Akcije narodne banke.   .   . »
Kreditne akcije..... „
London........n
Srebro........•>
Napol.........n
C. kr. cekini  .... „
Nemške marke.....
4"/  državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/0   . . Ogerska papirna renta 5°/0   . ... 5"/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig.   . . Dunava reg. srečke  5n/0   .   .     100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4l/.,°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. žebznice
Kreditne srečke......• gld.
Hudolfove srečke..... ■ 0 .,
Akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 „ Tramraway-društ. velj. 170 gld.   a v. .
1004 — :,-95 — 62 12'/, —
250 gld.   131 gld. 50
i00   -     167 „ 50
...    96 „ 70
...      5 „ -
105 „ 50
118 „ I 0
127 „ 70
99 ',1 30
179 „ —
20 „ 25
102 „ 25
224 „ 50
danes
78-40
8005 109-4')
92-95 868-— 27830 126-75
10-03 V,
5-95 62-12'/,
Med. -cm-i^r.
kr.
1
Z žalostnim srcem naznanjava pretužno vest, da se je najin presrčno ljubljeni dragi sinek
Vladimir Marija
v nežni dobi dveh dni danes popoludne ob l/ta. uri preselil v boljše nebeško življenje.
Ljubljana, 24. majnika 1888. (376)
Dr, Lovro, .Justinu Požar.
(Posebna naznanila se ne pošiljajo.)
Za Bkazano nam toplo sočutje, za podarjene lepe vence iu za popevano nagrobnico ob priliki smrti in pogreba našega dragega nepozubljivega soproga, očeta, starega očeta in brata, gospoda
ERNESTA SIRCE *,
se tukaj vsem presrčno zahvali
rodbina Sirca.
Žalec, dne 23. maja 1888. (375)
D! JIILIJ SUSH,
ravnatelj Elizabetne bolnice, vrnil se je s svojega  potovanja |in ordinuje kakor poprej od 2.—4. ure popoludne. (371-2
Prva kranjska mlekarska zadnifa
v Ljubljani
uaoja si p. n. občinstvu naznanjati, da se danes v podružnicah nasladne pekarije gospoda Jeana, Schrey-a v Gradišči, Židovskih in Slonovih ulicah začne prodajati
namizni sir v opekarskih kosih,
ki ga priznavajo povsod, da je izvrsten, in pol Emen-talski sir. (357—3)
2P 0
se ponuja pri vm'Ii boleznih, zlasti onih, ki izvirajo i/, spridene krvi, nadalje pri nadići, živčnih boleznih, ušesnih bolečinah, plut-nih 111 želodčnih boleznih, naduhi, slabosti, protiuu, trganji in pri vseh ženskih boleznih. Trakulja odpravi se v dveh urah z glavo vred, za kar se jamči. Metoda, ki je hitra in sigurna, pospešuje se z odličnim in skušenim sredstvom Obširna poročila pošljejo naj se z naslovom: (346 2) „Hyg,iea,-Offilcii5.t' BreslavL II.
w        Radi pomanjkanja znanja si išče tem S S potom osoba iz Ribniške doline s 15.000 gld. y^ premoženja pridnega
g soproga,
^ od 24—35 let starega. — Resne ponudbe Q s fotografijo naj se pošljejo pod 31. S. poste , restante Velike Lašče. (.377—1) /g
^^^^^vv^vV^t\.^vV.^vv.^v\.^^ ^Iv,^^ ^rv
pnSS: v V prodajaInicah koloni-8o.podinj.vu. jalnega blaga in delika-tes ter aroguerijah
se doniva
Najvišja odlikovanja in zlato kolajno.
Ko
" 1 1     1  1  f i   . -I
IStSf Bomllon-Eztract
'h
zaradi
dobrega ukusu
kaj
pridejalo,
izvrstno
mesno jUflO. i*mB^^^r    nizke cene
Marke: Extractum Puruni, Au.r Fines Iferbes und Trilffel- Wi)rze.
Fine moke za juho iz sočivja.
Napravljano pod varstvom c. kr. avstrijskega obrtnega nadzorstva in švicarske ohčnokoristne družbe.
• Osrednja zaloga: Wien, I., Jasomirgottstrasse 6. •
Prodajajo: Peter Lassnik, H. L. Weiizel, Sohussnlg & Weber. — V Zagorji: It. E. Michelic, Ivan Miil-ler,  Rudniška  brntovsku  skladnica.  —  V   lati ji: Ivan VVagfronik. (902 — 27)
^    —■!—■imiiiiMin um m 1 nn 1111111 li 11........11 i
VELIKA
(5000001
im. si x 3s
kol   največji   dnl>i(iU   v  liajsrc m-jeui Mlučaji ponuja veliki« o<I Hnin-buriiko dr>.ave zajamčena deimrna loterija.
Specijelno pa:
1	prem.	a mark	300000
1	dobit.	a mark	200000
1	dobit.	a mark	100000
1	dobit.	a mark	90000
1	dobit.	a mark	80000
1	dobit.	a mark	70000
2	dobit.	a mark	60000
1	dobit.	a murk	55000
1	dobit.	a mark	50000
1	dobit.	a mark	40000
1	dobit.	a mark	30000
7	dobit.	a mark	15000
■ t	dobit, a mark		12000
26	dobit.	a mark	10000
56	dobit.	a mark	5000
106	dobit.	a mark	3000
257	dobit.	a mark	2000
2	dobit.	a mark	1500
515	dobit.	a mark	1000
8;>*>	dobit.	a mark	5 0 0
30020	dobit.	a mark	145
15060	ilobit.	a mark	200,150,
NajrovejSa velika, od visoko državue vlado v 1IAMBUK0U dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija iiua 95.500 srečk, od katerih so izžreba 47.800 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,160.290 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseli 47.800 dobitkov, ki ho zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 55.000, v tretjem na 60.000, v četrtem na 70.000, v petem na 80.000, v šestem na 90.000, v sedmem pa eventuveluo na 500.000, specijelno pa na 300,000, 200.000 mark itd.
Podpisana trgovska hiša uljudno vabi k udeležitvi to veliko denarne loterije.
Častiti rtaročevalci se prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih murkah Tudi se denar lahko pošlje po postnej nakaznici, na željo se narocitve izvršč tudi proti postnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 eela originaliu» srečka av. v. gld. »5.«50.
1 polovicu original iu* srečke av. V. gld. 1.7*>. 1 četrtina  originalno srečke av. v. gld.—.90.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega ae razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-i m državnim grbom, listo dobitkov. Oobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajaj oče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti iu dotičuo vsoto povrniti. Na željo so madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa prod
30. majem 1888
nam doposlati.
(281—12)
124, 100, 94, 67, 40, 20.
VALENTIN & C0,
Bankgeschaft,
Izdajatelj in odgovorni urednik: iJi. Josip Vošnjak.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".