Primorski
Poštnina plačana v gotovini p AA „ Abb. postale I gruppo i^eiia "U IlF
nevnik
Leto XXIX. Št. 12 (8414)
TRST, nedelja, 14. januarja 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
IVA in
Uvedba davka na dodatno prednost IVA vznemirja že dalj časa italijansko javnost. Zasti °d 1. januarja letos se s tem yprašanjem intenzivno ukvarjajo javna občila, stanovske organizacije, poslovni krogi in Predvsem širši krog potrošnikov. IVA spremlja kakor sen-vsak proizvod od trenutka, ko ga v obliki surovine vključijo v proizvodni postopek, pa Vse mimo tovarne in razpeče-valne mreže tja do prodajalca drobno in končno do zadnjega člena verige, to je1 do Potrošnika. In prav pri zadnjem členu verige nastajajo najhuj-*a trenja: medtem ko so namreč tovarnar, grosist in detaj-~st le nekakšni izterjevalci davka na račun države, saj sami Jie dajejo nič od svojega, ko bremenijo fakture z IVA, mora potrošnik plačati davek, ne ča bi ga mogel tudi sam prelesti dalje na koga drugega.
je bila zamišljena kot obdavčitev izrazito posredne najave, to se pravi kot davščina, •d naj bremeni potrošnjo dobrin in storitev v državi, ne Slede na to, kdo je potrošnik: phlijarder ali brezposelni delavec.
In vendar je IVA po svojem Jhstvu pozitiven davek. Poglej-dro, .zakaj. Predvsem bo poenostavil davčno strukturo v Ita-Ah, ki je res potrebna teme-*Jite preosnove. V tem pogledu Predstavlja IVA prvo fazo preosnove, ki pa bo po vsej verjetnosti trajala še dolga leta. IVA j® namreč z enim samim zadahom odpravila davek na poslovni promet IGE in vrsto tro-fdrinskih in drugih davščin, tar •J0 da je s seznama davčnih dajatev v Italiji s 1. januarjem zginilo 23 postavk.
Ge se bodo napovedi finanč-PEga ministra uresničile v ce-toti, bo IVA pripomogel k pra-ričnejšii porazdelitvi davčnih dremen v Italiji. Državne in krajevne blagajne napajajo da-hes predvsem posredni davki so davki, ki jih plačujemo, P°gosto ne da bi se tega zaznali, ko natankamo gorivo, stopimo v kino, poslušamo gramofonsko ploščo, privozimo na avtocesto, prižgemo cigareto ali kupimo hladilnik), neposredne davke, t. j. davke, ki jih držaja in krajevne ustanove izterjajo poimensko od državi j a-bdv, pa plačujejo predvsem tiri3 sloji prebivalstva, ki imajo kontrolirane dohodke, to je Predvsem delavci, uradniki in fta ^ splošno nameščenci. Premožnejše kategorije državljanov (industrij ci, veliki trgovci, Profesionisti in drugi opravljal-m svobodnih poklicev) pa v dobri meri odtegujejo svoje dohodke visokim davščinam na razne načine, ki si jih je izmislila bogata italijanska fan-mmja in ki jih dobro poznajo rako imenovani «svetovalci», ki so v številnih primerih nič dru-§aga kot upokojeni davčni urad-mki ali cedo funkcionarji. Z navzkrižno kontrolo naj hi IVA sedaj občutno mejila možnost davčnega utajevanja, tako da m se ustrezna bremena konč-n° pravičneje porazdelila na Pleča vseh davčnih zavezancev, poglavitno besedo pri tem oo mtel osrednji «matični urad« davčnih zavezancev v Rimu, ki bo opremljen z vrsto Elektronskih računalnikov. Sre-Jdsče se v zadnjem času le redil0 omenja, čeprav si je bivši pmančni minister Preti (inprav gotovo tudi njegov naslednik jlsecchi) prav od teh računal-mkov obetal otipljivo večji do-"pk finančnih sredstev v državne^ blagajne. IVA naj bi nam-ec zagotavljal državnim blagajnam nad 3.000 milijard lir na leto.
-Z uvedbo IVA se Italija uvr-.,a kot zadnja med «davono ar e j ene« članice EGS, saj so smge države v šesterici že po-arbele za poenotenje svojih posrednih davčnih sistemov IfElgija: TVA 1. jan. 1971, Franca: TVA 1. jan. 1954 in za aetajliste 1. jan. 1968, Zah.
. ernčija: Mehrwert steuer 1. tj- 1968, Luksemburg: TVA 1. an. 1970 in Nizozemska: BTW Jan. 1969).
na m se je IVA pri nas uvedel a «italijanski» način: ustrezaj* zak°nodaja se je spreminja-m dopolnjevala do zadnje ga trenutka, tako da je bilo tre-a nekatere že natiskane for-^Ularje in priročnike zavreči, na -so bili neuporabni, novih id* še vedno primanjkuje. (J-dba nove davščine je našla
^Pripravljene ne ie poslovne
roge in potrošnike, ampak tu-' r* samo finančno upravo. Opa-ovalec se ne more znebiti vti-
la v veljavo v trenutku, ko se cene številnim proizvodom in storitvam dvigajo iz razlogov, ki nimajo nič skupnega z novim davkom. Kjub zagotovilom finančnega ministra, da se cene zaradi IVA v poprečju ne bodo dvignile, so se blago in storitve v Italiji od 1. januarja vendar podražili. Potrošnikom je seveda težko dopovedati, da so cene narasle tudi iz drugih razlogov in ne le zaradi IVA. številni trgovci na drobno — s temi se namreč praviloma srečuje potrošnik — sami ne vedo, do kod sega IVA in do kod siceršnje podražitve, žal pa je tudii v tem primeru marsikje prišla na dan bolj ali manj prikrita špekulacija. Dogaja se namreč, da se potrošnik znajde tudi pred cenami, ki obsegajo IGE in druge odpravljeni e davščine, IVA in morda še kakšen dodatek «za vsak primer«. Proti tem špekulacijam napoveduje Medministrski odbor za cene od 15. januarja dalje posebno nadzorstvo na državni in občinski ravni, kar naj bi odpravilo neupravičeno navijanje cen in ugladilo pot dejanski davčni preosnovi.
Kljub zagotovilom o stalnosti cen se torej zdi realna domneva, da bo IVA dejansko povzročil občutno podražitev življenjskih stroškov. Že v teh prvih desetih dneh smo imeli vsi priložnost, da smo doživeli v tej ali oni trgovini neprijetno presenečenje. Podražitev bo še bolj izrazita v trenutku, ko bodo v trgovinah pošle zaloge blaga, ki so jih trgovci nabavili po starih cenah. Ko se bo sedanja zbeganost polagoma unesla, bo splošna podražitev torej ostala. Vprašanje je le, za koliko odstotkov se bo dvignil poprečna nivo cen. Trenutno bi težko določili njegovo višino, ker je tržišče v Italiji pa tudi v samem Trstu kot razdražen panj. Lahko pa sklepamo o razmerju podražitve na podlagi izkušenj, ki so si jih na tem področju nabrale druge članice Evropskega skupnega tržišča: uvedba davka na dodatno vrednost je namreč povzročila v Evropi naslednje globalne podražitve: v Belgiji za 5,6%, v Franciji za 4,1%, v Zahodni Nemčiji za 4%, v Luksemburgu za 4,2% in na Nizozemskem (edini državi, ki si je upala zamrzniti cene za pol leta — česar se italijanska Conf-commercio brani z vsemi štirimi) pa za 6.8%.
ELIO FORNAZARIČ
VRSTA OPTIMISTIČNIH URADNIH IZJAV VZBUDILA MRZLIČNA PRIČAKOVANJA
Kissinger se vrača v ZDA na posvetovanja Morda že izdelan osnutek sporazuma o miru
Nixonov svetovalec govori o «zelo koristnih pogajanjih», severnoviet-namska delegacija pa o «napredkih»
PISMO IZ RIMA
da je bilo marsikaj pri ^prepuščeno improvizaciji. avščina je poleg vsega stopi-
Medici se je vrnil z obiska na Kitajskem
RIM, 13. — Zunanji minister Medici se je vrnil z uradnega o-biska v LR Kitajski. Takoj po povratku v Rim ga je sprejel predsednik vlade Andreotti. Ob prihodu na rimsko letališče je Medici izjavil, dia je njegov obisk v Pekingu utrdil prijateljstvo med italijanskim in kitajskim narodom. Še posebno je poudaril, da je na j večja kmečka revolucija, ki jo svet pomni, preobrazila način življenja in proizvodnjo naroda, ki jšteje več kot 700 milijonov prebivalcev, od katerih se še vedno 80 odstotkov preživlja s kmetijstvom.
PARIZ, 13, — Kljub nujni previdnosti, ki jo narekujejo nedavni tragični razpleti pogajanj za mir v Vietnamu, je pravi val optimizma prevzel politične opazovalce ob današnjih uradnih izjavah po novem, več kot sedem ur in pol trajajočem sestanku med superpogajalcema Kissingerjem in Le Duc Thojem. Kissinger je medtem že odpotoval iz Pariza v ZDA, kjer bo jutri poročal Ni-xonu.
Ob odhodu iz Pariza je Kissinger dal naslednjo izjavo: «Izpopol-nil sem zelo široka in zelo koristna pogajanja s severnoviet-namskim posebnim svetovalcem Le Duc Thojem. Vračam se v Wa-shington. da bi poročal predsedniku. Predsednik bo odločal o naslednjem koraku za čimprejšnjo dosego miru v pravičnosti in pomiritvi. Istočasno bo William Sul-livan (vodja ameriške delegacije na tehničnih pogovorih — op. ur.) ostal v Parizu, da bi nadaljeval pogajanja z Ngujen Co Thachom, namestnikom severnovietnamskega zunanjega ministra, o tehničnih problemih. Posebni svetovalec Le Duc Tho bo prav tako ostal v Parizu. Jaz bom ostal v zelo tesnem stiku z njim po običajnih kanalih«.
Če je Kissinger govoril o «ko-ristnih» pogajanjih, je severno-vietnamska delegacija v uradnem poročilu, ki so ga objavili po današnjem srečanju med superpogajalcema, šla še dlje: «Zasebni stiki tega tedna — je rečeno v poročilu — med Le Duc Thojem in Xuan Thuyjem ter dr. Kissingerjem so zabeležili napredke. Izvedenci obeh strani, bodo nadaljevali z delom v ponedeljek, 15. januarja, v Gir - Sur - Yvettu».
In še tretja uradna izjava, ki vzbuja optimistična pričakovanja: glasnik Bele hiše Ziegler je med sporočilom, da se Kissinger vrača v ZDA, povedal, da prihajajo njegova posvetovanja z Nixonom «po šestih dneh resnih pogovorov s severnimi Vietnamci«. Dejstvo, da se je glasnik poslužil pridevnika «resni« pomeni, po mnenju opazovalcev, da so tudi Američani zadovoljni s potekom zadnjega kroga pogajanj.
Spričo tolikih optimističnih izjav je povsem razumljivo, da so se takoj pojavile govorice, da je bil že izdelan osnutek sporazuma, ki ga mora sedaj podpisati še Ni-xon, nakar ga bosta lahko obe strani podpisali in s tem napravili konec vojni v Vietnamu. Seveda ne manjkajo tudi taki, ki opozarjajo na pretekla razočaranja, predvsem po zadnjem nepričakovanem Kissingerjevem odhodu iz Pariza, ki je privedel do ponovnega bombardiranja sevemoviet-namskih mest. Značilno pa je, da je ameriško televizijsko o-mrežje «ABC». še preden so bile dane omenjene izjave, objavil vest, da so Američani in severni Vietnamci že rešili zadnje velike sporne točke in da so pripravljeni podpisati mirovni sporazum. V tem okviru naj še omenimo neuradno izjavo francoskega zunanjega ministra Schumanna, ki
je v nekem zasebnem razgovoru dejal, kot je sporočila radijska postaje «Evropa — 1», da «še utegnil dobiti stavo«. Minister je namreč še pred časom stavil z nekim prijateljem, da bo mir v Vietnamu dosežen še pred 20. januarjem. ko bo Nixon ponovno ustoličen v Beli hiši.
Vojna pa se medtem nadaljuje: ameriški bombniki nadaljujejo napade na severnovietnamsko o-zemlje južno od 20. vzporednika, kar je sprožilo danes nov uradni protest hanojske vlade. Leteče trdnjave pa so danes spustile kar 1200 ton bomb na področje kakih 50 kilometrov od Sajgona, kjer naj bi se zbirale severnovietnamske čete, ki naj bi pripravljale napad na južnovietnamsko prestolnico. Tudi iz Kambodže poročajo, da se stopnjuje partizanski pritisk na glavno mesto Pnom Penh. Osvobodilne sile so že zavzele vrsto vladnih postojank ob reki Mekong ter praktično ustavile ves promet na tej edini plovni poti do mesta.
LONDON, 13. — Kitajski minister za trgovino Pai Hsiang-kuo je dospel na šestdnevni uradni o-bisk v London, kjer se bo s pre-mierom Heathom, zunanjim ministrom Douglas-Homeom in z gospodarskimi ministri pogovarjal o možnosti razširitve trgovinske izmenjave
Severnovietnamska pogajalca Le Duc Tho (desno) in Xuan THuy pozdravljata časnikarje in fotografe pred včerajšnjim srečanjem s Kissingerjem - Tudi njuna nasmejana obraza naj bi dokazovala, da so pogajanja končno stopila na pravo ter da obstajajo resne perspektive, da bi kmalu podpisali sporazum
za prenehanje vojne v Vietnamu
Zakon o policijskem pripora kmala pred pravosodno komisijo
Levica napovedala oster boj temu protidemokratičnemu ukrepu - Tudi republikanci in de-mokristjanska levica proti policijskemu priporu - Moro odločno za obnovitev leve sredine
RIM, 13. — Andreottijeva vlada je že vložila v palači Madama zakonski osnutek o policijskem priporu, ki je že toliko polemike izzval v vseh političnih krogih. Osnutek bodo predstavili senatorjem na ponedeljkovi seji, nakar ga bo predsedstvo senata izročilo v razpravo pristojni pravosodni komisiji.
Pričakujejo, da bo v tej komisiji razprava zelo ostra, saj so že vse levičarske sile, nekateri
demokristjani in republikanci odločno izjavili, da nasprotujejo temu nedemokratičnemu ukrepu, ki bi omogočal policiji, da lahko ustavi in pridrži za določen čas kateregakoli državljana, če sumi, da namerava storiti kako kaznivo dejanje.
Bivši predsednik ustavnega sodišča Branca je nedavno izjavil, da niti fašizem se ni upal vnesti v italijansko zakonodajo podobnega ukrepa. Pripomnil je, da policijski pripor ni bil predviden z zakonom od leta 1889, ki ga je omenil glavni državni pravdnik Guarnera v Rimu ob odprtju novega sodnega leta. Komunisti in socialisti so seveda ta
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiitiiiiitniimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiillliiiiiiiiiiliiiiiiniiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiigilii
SINDIKATI NAPRAVILI OBRAČUN PETKOVE SPLOŠNE STAVKE
Zadovoljstvo zaradi enotnosti najrazličnejših socialnih slojev
RIM, 13. — Tri sindikalne organizacije so danes napravile prvi obračun včerajšnje vsedržavne splošne stavke. Federacija CGIL, CISL in UIL je objavila sporočilo, v katerem pravi, da so se včerajšnje stavke udeležili skoraj vsi delavci industrije, kmetijstva in velika večina delavcev in uradnikov ostalih strok. «Italijansko delavstvo — pravi sporočilo — je s svojimi veličastnimi sprevo -di, demonstracijami in shodi izrazilo svojo negativno sodbo o gospodarski in socialni politiki sedanje vlade.«
Tri osrednje sindikalne organizacije z zadovoljstvom ugotavljajo, da so se delavcem v včerajšnji stavki pridružili dijaki in študenti ter prebivalci ( najrazličnejših socialnih slojev ’ in da je ta velika demonstracija zlasti na jugu imela izreden uspeh, kar potrjuje pravilnost izbir in boja sindikalnega gibanja za večjo zaposlitev, razvoj juga in za so-
cialne in gospodarske reforme. Sporočilo še posebej poudarja, da so italijanski delavci med včerajšnjo stavko s svojim demokratičnim in omikanim ravnanjem zavrnili vsak poskus fašističnega izzivanja. Sporočilo se zaključuje, da predstavlja stavka 12. januarja važno etapo v življenju sindikalnega boja. Sindikati se obvezujejo, da bodo s pomočjo delavskega boja lahko dali velik prispevek k rešitvi resnih socialnih iin gospodarskih vprašanj v državi.
O včerajšnji veličastni stavki piše tudi uvodnik jutrišnjega socialističnega glasila «Avanti», ki ga je napisal namestnik tajnika Giovamni Mosca. V njem pisec pravi, da petkova stavka, ter odločno stališče kovinarjev pri pogajanjih za novo delovno pogodbo predstavljata izraz splošnega nezadovoljstva, ki se širi v državi med vsem prebivalstvom. Mosca pravi, da je stavka tudi
izraz odločnosti boja delavcev za rešitev vprašanja zaposlitve in razvoja na jugu, zlasti pa še trdne volje, da ne bodo odstopili od zahtev za socialne reforme, ki so jih postavili že leta 1968.
Nocoj se je zaključila 48-uma stavka uslužbencev pošte in telekomunikacij, ' ki so jo napovedale CGIL, CISL in UIL. Stavkalo je 180 tisoč uslužbencev, ki zahtevajo predvsem preureditev poštne in telefonske službe in nov stalež osebja., Sindikalne organi-, zacije upraviteljev bencinskih črpalk pa so danes sklenile, da bodo 24. januarja ob 19.30 vse bencinske črpalke zaprte za nedoločen čas. Zaprte bodo tudi «samopostrežne» črpalke. Na avto cestah pa bodo med zaporo servisne postaje zaprte vsak dan od 12. do 13. ure in od 20. do 21. ure. Upravitelji bencinskih črpalk zahtevajo višji delež pri prodaji bencina.
zakonski, osnutek, že . večkrat • ostro obsodili in napovedali v parlamentu boj proti njegovi odobritvi, ki bo tudi boj proti sedanji Andreottijevi vladi desne sredine. Republikanski Poslanec Mammi, član osrednjega vodstva stranke, je odločno obsodil podporo temu zakonskemu osnutku, ki jo je dal glavni državni pravdnik Guarnera in napovedal, da se bodo republikanci v parlamentu uprli njegovi odobritvi.
Senatna pravosodna komisija, ki bo prva preučila zakonski osnutek, šteje 26 članov, od katerih 11 demokristjanov, 3 socialisti, 6 komunistov, eden neodvisna levica, eden socialdemokrat, eden republikanec. 2 misovca, eden liberalec, in sicer dosmrtni senator Montale, ki pa zaradi zdravstvenih razlogov že dlje časa se ne udeležuje sej komisije. Formalno ima vlada na papirju 14 članov v komisiji, kar pomeni večino. Toda stališče republikancev, nekaterih socialdemokratov in zlasti predsednikov demokristjanske levice ne dajo Andreottijevi vladi upanje, da bo ta zakonski osnutek v pravosodni komisiji našel plodna tla.
Bivši predsednik vlade Moro je te dni na obisku v beneški deželi in bo imel jutri pogpvore tudi s svojimi pristaši v Furlaniji - Julijski krajini. Na dosedanjih sestankih je izrazil začudenje nad negativnimi odmevi v nekaterih krogih na njegove izjave o možnosti obnovitve dialoga in sodelovanja s socialisti. Potem ko je dejal, da ima pravico in dolžnost predočiti vprašanja, ki so tesno povezana z demokratičnim razvojem, je Moro ponovno poudaril veljavnost svojih izjav in zahtev po obnovitvi politike leve sredine. Ostro je obsodil nestrpnost in pristranske kritike na svoja stališča. Med temi kritiki so se po Moro-vih ugotovitvah izkazali predvsem socialdemokrati, ki ga obtožujejo, da hoče oživiti vlado leve sredine s sodelovanjem komunistov. Moro je dejal, da ti kritiki niso evropski socialdemokrati, temveč predstavniki neke nejasno izoblikovane konservativne stranke, ki močno obremenjuje sedanjo italijansko politiko.
V pogovoru s svojimi pristaši v beneški deželi je Moro pouda-' ril, da je treba začeti z dialo
gam s socialisti, da se ne sme-samovoljno govoriti o nesposobnosti socialistične stranke za demokratično politiko, da bi s tem omogočilo nadaljevanje sedanje politike, ki nima zadostne številčne podlage, kakor tudi ne, zadostnega ' političnega prostora in bi znala sčasoma povzročiti resne napetosti. Poleg tega je Moro tudi zavrnil perspektivo novih volitev, ker ne bi ničesar rešile, temveč bi po njegovem mnenju lahko še bolj zaostrile politični položaj.
Zasedanje socialistične internacionale v Parizu
PARIZ, 13. — Prisotnost izraelske predsednice Goide Meir na zasedanju socialistične internacionale, ki se je začelo danes v Luksemburški palači v Parizu, je dala povod za protiizraelske de-
monstracije, ki so trajale več ur. Prišlo je do ostrih spopadov med policijo v popolni bojni opremi in demonstranti, ki so vzklikali protiizraelska gesla. Nekaj oseb je bilo ranjenih.
Sploh je prisostnost ogromnega števila policajev glavna značilnost dosedanjega poteka zasedanja, katerega se poleg Goide Meir udeležujejo še štirje evropski premieri: Avstrijev Kreisky, Danec Jorgenson, Šved Palme in Finec Sorsa. Italijo zastopa številna delegacija, v kateri sta tudi tajnik PSI De Martino in PSDI Orlandi. Zasedanje poteka za zaprtimi vrati.
PEKING, 13. — Kitajski predsednik Maocetung je danes sprejel predsednika Republike Zaire (bivši belgijski Kongo) Mobutu-ja ob prisotnosti premiera Čuen-laja in zunanjega ministra Či Peng - peja.
III
Ameriški «superpogajalec» Kissinger je po šestem zaporednem pogovoru z Le Duc Thojem odšel iz Pariza v ZDA, da bi poročal Nixonu o poteku mirovnih pogajanj. Tako njegove izjave ob odhodu, kot tudi besedilo uradnega sporočila severnovietnamske delegacije, ki govori o «napredkih», dajejo misliti, da so se pogajanja premaknila z mrtve točke in da je mir končno dosegljiv. Govori se celo, da prinaša Kissinger Nixonu v odobritev osnutek mirovnega sporazuma. Besedo ima torej ameriški predsednik.
Senat bo kmalu začel razpravljati o zakonskemu osnutku o policijskem priporu. Na jutrišnji seji bodo obvestili senatorje, da je bil zakon predložen, nakar ga bodo izročili v obravnavo pristojni pravosodni komisiji. Osnutek, ki je izzval že toliko polemike v Italiji zaradi svoje nedemokratičnosti, bo tudi v komisiji naletel na odločen odpor, zlasti levice. Poleg tega pa so že mnogi člani demokristjanske levice in republikanci izjavili, da bodo glasovali proti policijskemu priporu.
Sindikalne organizacije so ob-iavile sporočilo, v katerem z za-
dovoljstvom ugotavljajo velik u-speh petkove splošne stavke proti vladni gospodarski in socialni politiki. Sindikati še posebno poudarjajo važnost, da so se stavke udeležili in se ji pridružili najrazličnejši socialni sloji, kar je velikega pomena za nadaljnji boj za socialne in demokratične reforme.
Z govorom državnega pravdni-ka dr. Pontrellija je bilo včeraj tudi v Trstu odprto novo sodno leto. Med drugim je dejal, da je bilo lani v naši deželi 36 tisoč kaznivih dejanj, ni pa govoril o številnih primerih političnega nasilja neofašističnih skupin. Sodno leto je uradno odprl predsednik prizivnega sodišča dr. Renzi.
Novi tržaški občinski odbor se je včeraj sestal na svoji prvi seji, na kateri so razdelili odborniška mesta po že znanem predhodnem sporazumu med strankami leve sredine. Slovenska odbornika sta Dušan Hreščak (PSI) za policijo in prehrano ter dr. Rafko Dolhar (LSS) za socialno skrbstvo
Izvršni odbor Kmečke zveze je včeraj sprejel resolucijo v zvezi s kraškimi rezervati ter zavzel stališče do zakona o gorskih skupnostih.
Šestdeset tisoč predsednikov
Prepričati se moramo, da živimo v deželi altruistov, ra-dodarnežev, širokosrčnih ljudi, ki si na vse kriplje prizadevajo, da bi pomagali bližnjemu. O tem se lahko prepričamo, če preberemo rezultate ankete, ki jo je izvedla «Mediobanca», finančni institut, ki deluje s statistično resnostjo. Tema ankete: kako se upravlja javni denar. Z drugimi besedami, raziskava zadeva vse nas, ki dejansko nudimo ta denar v upravljanje državi.
In ta denar dajemo — tu želim biti točen — devetinpet-deset tisoč tristo štiridesetim (59.340!) predsednikom. Toliko je namreč predsednikov javnih ustanov, ki upravljajo naš denar, če upoštevamo število Italijanov, imamo vsakih 900 oseb enega predsednika. In če pomislimo, da za vsakega predsednika imamo navadno še enega ali več podpredsednikov, tajnike, svetovalce, izvedence in razno nižje osebje, potem se to število močno razširi, verjet. no do stotin tisočev.
Naš račun izključuje zasebne in verske ustanove, ki so, kot vemo, zelo številne. In tako lahko pridemo do zaključka, da je najmanj milijon Italijanov, ki nekaj upravlja. Ti torej greš po cesti in se niti ne zaveš, da je vsakih petdeset oseb, ki jih srečaš — vštev-ši starce in otroke — vsaj ena, ki upravlja tudi tvoj denar.
In to dela seveda iz golega altruizma: od 59.340 javnih u-stanov, kolikor smo jih našteli, se namreč kar 42.500 ukvarja z dobrodelnimi storitvami, s podporami, s socialno zaščito. Motimo se torej, ko se bojimo, da nihče ne bi skrbel za nas. Nasprotno! Pomislite, koliko ljudi si prizadeva, da bi nam pomagalo, da bi nam nudilo, kar potrebujemo, če imamo namreč enega «sploš-nega» predsednika vsakih 900 Italijanov, imamo enega dobrodelnega predsednika vsakih 1300
Mogoče pa je prav v tem vzrok za tolikokrat grajano brezbrižnost in brezskrbnost Italijanov. Seveda, kaj bi si toliko gnali k srcu, kaj bi sploh delali, ko pa je toliko zaslužnih ustanov, ki skrbijo za našo socialno zaščito! Dejstvo je, da država obojeročno trosi denar za nas, kot dokazujejo tudi državni obračuni zadnjih let, v katerih je primanjkljaj presegel vsa pričakovanja. To je lahko samo posledica tako intenzivnega dobrodelnega delovanja.
Ostaja samo en dvom: kdo pa skrbi za te predsednike, podpredsednike in tajnike, ki jih je cel regiment? Mogoče to funkcionira kot znana «vertga svetega Antona», saj veste, kako to gre: ti pošlješ deset pisem s sto lirami desetim različnim osebam. Te nato storijo isto, v kratkem pa ti dobiš na tisoče takih pisem in vsi postanejo bogati.
Mogoče pa je realnost le nekoliko drugačna, kot bi lahko sklepali iz neke druge ankete, ki so jo pred kratkim izvedli o rimski občinski podporni u-stanovi. Rezultat ankete je bil sledeč: ustanova je za vsaki dve liri, ki jih je namenila podporam, potrošila kar 98 lir za plačevanje predsednika, podpredsednikov, tajnikov in raznega osebja, številke so nedvomno točne, saj jih je potrdil sam predsednik te ustanove na tiskovni konferenci, ki jo je sklical, da bi potožil, da nima denarja za plačevanje osebja.
MARIO DEZMANN
V Rimu svetovna konferenca o Vietnamu
RIM, 13. — Od 2. do 4. februarja bo v Rimu izredna svetovna konferenca za Vietnam. Odbor «Italia - Vietnam« je ob tej priložnosti pozval vse sile, ki se v Italiji in po svetu zavedajo, da je mir dosegljiv in nujen, naj pristopijo k izredni konferenci, katere namen je zahtevati podpis oktobrskega sporazuma o prenehanju vojne in vzpostavitev miru v Vietnamu.
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA VČERAJŠNJI SEJI IZVRŠNEGA ODBORA KZ
Stališče Kmečke zveze o kraških rezervatih in o gorskih skupnostih
Kraševci morajo biti neposredno zastopani v ustanovi za ureditev in zaščito kraškega okolja ter o tem soodločati • Zakon o gorskih skupnostih raztegniti na našo deželo in na tržaško področje
Včeraj se je v svojih prostorih sestal izvršni svet Kmečke zveze in razpravljal o vprašanju kraških rezervatov in o zakonu o sorskih skupnostih. Po izčrpni razpravi je sprejel resolucijo o kraških rezervatih, ki jo bo naslovil odgovornim oblastem in drugim dejavnikom, ter zavzel stališče o vsedržavnem zakonu o gorskih skupnostih.
Resolucija o kraških rezervatih se glasi:
«Izvršni odbor Kmečke zveze, 13. 1. 1973 v Trstu, ob tem ko izraža obžalovanje in najostreje zavrača protidemokratično metodo da o za vso krajevno skupnost tako važnem, za prizadeto prebivalstvo pa življenjskem vprašanju ureditve in zaščite kraškega naravnega okolja, razpravljajo in odločajo od zgoraj imenovani birokratski organi in so javnost in najbolj neposredno zainteresirani Kraševci prisiljeni dvomiti, da se za takim skrivnim postopkom prikrivajo interesi, ki nimajo nič skupnega z dejansko skrbjo za zaščito in ovrednotenje Krasa, se sklicuje
na vlogo Kmečke zveze, izraženo v pismu z dne 27. 6. 1970 poslancu Belciju, načelnikom parlamentarnih skupin parlamentarcem izvoljenih v deželi Furlaniji Julijski krajini in vsem članom komisije za kmetijstvo poslanske zbornice, ki je takrat razpravljala s pooblastilom sklepanja o zakonskem predlogu za zaščito kraških naravnih rezervatov, v kateri je naša organizacija izrazila predvsem razočaranja tržaških kmetov nad dejstvom da je državni parlament dokazal večjo občutljivost za zaščito rastlinstva in živalstva na Krasu kot za zaščito narodnostne skupnosti, ki na njem živi, in je predlagala, naj bo ustanova, ki bo upravljala kraš-ke naravne rezervate neposreden demokratični izraz zainteresiranih skupnosti ter naj se odpravijo vojaške služnosti in uvedejo odškod nine za omejitve, ki bi .jih ustanavljanje naravnih rezervatov postavljalo prebivalstvu kraških vasi. zahteva
da se osnutek predloga deželnega zakona, ki je javnosti in prizadetim popolnoma neznan razen po meglenih poročilih v tisku o njegovem pripravljanju, predloži v razpravo demokratično izvoljenim predstavnikom krajevnih skupnosti ob sodelovanju sindikalnih predstavnikov. pred njegovo odobritvijo v deželnem odboru in deželnem svetu potrjuje
svoje stališče, da mora kakršnokoli ustanovo za zaščito Krasa u-pravljati. ob sodelovanju strokovnjakov, le neposredno predstavništvo krajevnih javnih ustanov, ki e-dine izražajo po demokratičnem pooblastilu potrebe in voljo prebivalstva in edine morejo, v skladu s smernicami deželnega urbanističnega načrta in s pristojnostmi, ki jim jih priznava državni zakon o goratih področjih, torej v okviru konzorcijev med občinami in gorskimi skupnostmi, skrbeti za ureditev ozemlja in zaščito naravnega okolja glede na dejanske interese prizadetih skupnosti, pooblašča
predsedstvo in tajništvo Kmečke zveze, da spodbujata pristojne u-stanove in organe, da se vendar izda deželni zakon o ustanovitvi gorskih skupnosti ki bi že moral biti v veljavi in da se skliče posvetovanje javnih uprav o osnutku deželnega izvršilnega zakona za zaščito Krasa, s sodelovanjem sindikalnih in strokovnih organizacij, sklene
da se ta resolucija predloži predsedniku deželnega odbora deželnemu odborniku za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo, deželnemu odborniku za urbanistiko, deželnemu odborniku za turizem, predsedniku deželnega sveta, načelnikom svetovalskih skupin v deželnem svetu, predsednikoma tržaške in goriške pokrajine županom občin Trst, Dolina, Repenta-bor. Zgonik. Nabrežina in Doberdob*.
* • *
Stališče Kmečke zveze o zakonu o gorskih skupnosti na našem področju pa je naslednje:
Vsedržavni zakon št. 1102 z dne 3. 12. 1971 predvideva ustanovitev novih medobčinskih krajevnih ustanov v gorskih predfelih — gorske skupnosti.
Izreden pomen tega demokratičnega in naprednega zakona je, da se omogoči prebivalstvu gorskih predelov, da samo neposredno o-dloča o gospodarskem in socialnem preporodu in razvoju ozemlja na katerem živi in dela.
Izvršni odbor Kmečke zveze pozdravlja spre.jet.je tega važnega zakona. Zaveda se. da mora njegova uresničitev predstavljati tudi pomemben korak naprej k izboljšanju položaja delovnih kmetov gorskih področij. Zato vztraja, da se tudi v naši deželi Furlaniji - Julijski krajini čimprej sprejme ustrezni deželni zakon o gorskih skupnostih, ki naj na podlagi demokratičnega in avtonomnega samoodločanja prebivalstva doprinese k uresničenju razvojnih družbeno - gospodarskih in urbanističnih načrtov gorskih področij.
V gorska področja spada tudi precejšen del tržaške pokrajine. V ta področja ie po mnenju KZ treba vključiti tudi celotni občini Zgonik in Devin - Nabrežina ne-vkl.jučeni del občine Doline ter zahodni tržaški Kras v tržaški pokrajini. Ti predeli imajo pogoje, da
so vključeni v ta področja.
Glede postopka pri ustanavljanju gorskih skupnosti meni Kmečka zveza, da so za to nujno potrebni posvetovanje in soodločanje demokratičnih izvoljenih predstavnikov prebivalstva ter mnenje političnih, družbenih in strokovnih organizacij. Zato bo nujno da bi pri sestavljanju statutov posameznih skupnosti v naši pokrajini sodelovala tudi naša organizacija Kmečka zveza, ki zastopa večino kmetov tržaške pokrajine.
Le upoštevajoč avtonomno in neposredno odločanje prebivalstva gorskih predelov bodo lahko postale gorske skupnosti dejansko in u-činkovito sredstvo za razvoj demokracije, za gospodarski in socialni preporod hribovitih področij.
Tržaška trgovina s kavo predmet posvetovanj v Rimu
Naš dopisnik iz Rima nam je sporočil, da se je v uradnih krogih zvedelo, da ie ministrski pod tajnik za trgovinsko mornarico Si-monacci imel sestanek s pristojni-
mi glavnimi ravnatelji ministrstva, s katerimi ie preučil položaj ki je nastal v zvezi z nevarnostjo, da bi odvzeli tržaškemu pristanišču trgovino s kavo. Zvedelo se je tudi, da naj bi Simonacci že sklical sestanek v prihodnjih dneh s predstavniki Avtonomne ustanove trža škega pristanišča in tržaškega pri staniškega poveljstva. Takoj nato pa naj bi bil v Rimu sestanek s političnimi in upravnimi predstavniki Trsta in naše dežele.
Padec delavca z višine treh metrov
Med gradbenimi popravili svoje hiše v Čamporah se je včeraj predlpoldne precej hudo poškodoval 44-letni delavec Filiberto Cocian-cich. Ko je stal na deski ki jo je bil postavil na tri metre visoko zidarsko ogrodje, .je nenadoma izgubil ravnotežje ter strmoglav:! z obrazom navzdol na kup opeke. Ponesrečencu je takoj priskočil na pomoč svak Aldo Romio, ki mu je pomagal pri delu.
Zaradi globokih ran in udarcev po obrazu in raznih dirugih delih telesa so ga pridržfeli na kirurškem oddelku kjer se bo moral zdraviti od deset do tridest dni.
Tajništvo KPI o petkovi stavki
Po petkovi splošni stavki je avtonomna federacija -ržaske KPI v tiskovnem sporočilu izrekla pohvalo delavcem in študentom, ki so sc množično udeležili stavke in manifestacije po tržaških ulicah.
Tajništvo KPI poudarja, da so se manifestacije' udeležili poleg delavcev tudi pripadniki drugih kategorij kot študentje, trgovci in odborniki, ki niso stopili na ulico le iz solidarnosti do dlelavcev, pač pa, da bi zahtevali reforme in demokratično ureditev države, kljub temu da je njihova organizacija, ki je vključena v Confindustrio, nasprotovala stavki.
Tajništvo obenem ostro obsoja fašistično provokacijo proti delavskemu sprevodu. Študentje in delavci, ki so se udeležili manifestacije, pa so složno in uspešno nastopili proti fašističnim pobalinom.
Ob koncu tajništvo KPI izraža upanje, da se bo v prihodnje še bolj okrepil enotni nastop in sodelovanje med delavci, študenti in drugimi proizvodnimi kategorijami v boju za dosego posameznih a vendar' konvergentnih ciljev za preobrazbo družbe.
VČERAJ NA PRVI SEJI ODBORA
Imenovanje odbornikov tržaške občinske uprave
Programska izjava župana Spaccinija na zaključku prve seje občinskega sveta
V torek seja deželnega sveta
V torek se bo ponovno sestal deželni svet. Na dnevnem redu so odgovori na vprašanja raznih svetovalcev, nakar bo svet razpravljal o dveh novih zakonih v korist slepcem in gluhonemim dežel anom ter civilnim invalidom
IHiiiiiimiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmimiiiuiiiiiimiiiimiiiiimiiiiMiiiiniiiinnmiiiiiimiiiimiiiiiiiimimuiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiH
VČERAJ V PARADNI OBLIKI V TRŽAŠKI SODNI PALAČI
Odprtje novega sodnega leta govorom državnega pravdnika
Konservativni pogledi na vlogo sodstva v naši družbeni, socialni in politični stvarnosti ■ Bežno o bombnih atentatih, ničesar o primerih političnega nasilja ■ V deželi v enem letu 36.000 prekrškov
V	tradicionalnem paradnem okviru, o katerem mnogi menijo, da že navzven izpričuje izvor in zastarelost italijanskega sodnega sistema, je bila včeraj tudi v tržaški sodni palači otvoritev sodnega leta. Ob 10.30 je izpred urada predsednika prizivnega sodišča krenil sprevod sodnikov in drugih sodnih funkcionarjev. Pred vsemi sta stopala, kot drugi v her-melinovem ovratniku in z rdečim plaščem do tal, predsednik prizivnega sodišča dr. Renzi in državni pravd-nik dr. Pontrelli.
Sprevod se je zaključil v veliki dvorani porotnega sodišča, kjer so že čakali predstavniki krajevnih jn državnih oblasti, odvetniki, konzularni zbor in izbrana publika. Za porotno mizo so se razvrstili sodniki, tako da je zaporedje rdečih plaščev nekoliko poživilo sicer monotono arhitekturo dvorane. Na visokem naslonjaču je sedel državni pravdnik, ki — po izročilu — bere ob začetku vsakega leta daljše poročilo, v katerem navaja a-nalitične podatke o dejavnosti sodstva v preteklem letu in začrtuje smernice svojega urada za leto, ki se začenja. Že dalj časa dajejo opazovalci tem govorom tudi poseben politični pomen, saj je mogoče iz povedanega (predvsem pa iz zamolčanega) oceniti «poli-tično» usmeritev te dejavnosti, ki je res strogo neodvisna, zato pa nič manj politična, če v tem primeru »politiko* obravnavamo predvsem v okviru stalno prisotnega konflikta med starim in novim. Staro pa v italijanskem sodstvu pomeni predvsem dediščino prejšnjega režima, s svojimi represijskjmi zakoni in mentaliteto, novo pa to, kar je pokojni milanski državni pravdnik dr. D'Espinosa imenoval «zvestobo protifašističnemu imperativu republiške u-stave* in nujnost socialne prisotnosti sodnika, ki ne more živeti v nekem abstraktnem svetu, ko se okoli njega družba premika s presenetljivo dinamiko.
Pred dnevi je v Rimu odprl sodno leto dr. Guamera in v njegovem govoru so mnogi spoznali značilnosti starega sodstva, ki je nepronicljivo za ideje socialne pravičnosti in spremembe v družbi. Podobno bi lahko zapisali tudi za besede, ki smo jih slišali v dvorani tržaškega sodišča.
V	svojem uvodu je dr. Pontrelli obudil svoje spomine na Trst, kamor je bil pred kratkim premeščen iz Milana. Tako se je spomnil nekega »romanja* v letih svoje mladosti, nekaj let po prvi svetovni vojni. Skliceval se je na «neizčrpno strast italijan-stva*. O sedanjem Trstu je dejal, da je vojna katastrofa zarezala vanj globoke rane, da pa danes gleda v bodočnost v okviru evropskega miru.
Omenil je nato dolžnost sodnika, da se predstavi ljudstvu in v tem smislu parafraziral misel rimskega državnega pravdnika o «hermeIinovih ovratnikih*, ki bi jih ne smeli oporekati.
V	analizi civilne dejavnosti sodišča je omenil upadanje prestopkov, z izjemo zakonskih ločitev (ne pa razpo-rok!), za katere meni, da «rušijo družino*.
Ko je daljši del svojega govora posvetil počasnosti in strukturni zaostalosti sodstva (pri tem je pomislil le na pomanjkanje funkcionarjev, ne pa na spremembo sistema), je dr. Pontrelli analiziral kazensko dejavnost. Kaznivih dejanj je v deželi bilo lani 36 tisoč, od teh nad 12 tisoč kraj. Razburljivo pa je, da so se v Trstu pojavili roparji in izsiljevalci. Povečalo se je število prekrškov zaradi žalitve države in oblasti, znižalo pa se je (?) število prekrškov proti pravilom javnega reda.
Dr. Pontrelli se niti z besedo ni dotaknil sto in več dejanj' političnega nasilja, za katerega nosijo izrecno
Na včerajšnjem sestanku novega občinskega odbora so razdelili posamezna odborniška mesta. Odbor je sestavljen tako: prof. Lucio Lonza podžupan in odgovoren za davke in takse, Ennio Abate politične zadeve, generalno tajništvo in javne industrijske storitve (ACEGAT itd.), Luciana Benni šolstvo, Giuseppe De Gioia ekonooiat, Fulvio Del Tutto proračun in programiranje, Antonio De Luca urbanizem, dr. Rafael Dolhar socialno skrbstvo in dobrodelnost, prof. Fausto Fara-guna kulturne ustanove, inž. Vitto-rio Gasparini mladina, šport in prosti čas, Dušan Hreščak policija in prehrana, dr. Livio Lonzar splošne zadeve in decentralizacija, Ugo Orlando demografska služba, dr. Paolo Pecorari zdravstvo in higiena, dr. Iginio Vascotto osebje, dr. Ugo Verza javna dela.
Novi odbor se bo sestal prihodnji teden, ko bo župan prisegel in ko bo določil, kdaj bo prihodnja seja občinskega sveta.
Petkova prva seja novoizvoljenega tržaškega občinskega sveta se je zavlekla pozno v noč. Kot smo že podrobno poročali so na seji svetovalci KPI zahtevali za slovenske svetovalce, da imajo pravico govoriti' v materinem jeziku, kar pa je bilo s formalnimi razlogi zavrnjeno. Za predlog sta glasova la poleg svetovalcev KPI tudi dr. Dolhar in svetovalec MIT Marche sich, katerega ime smo v poroči lu pomotoma izpustili.
Na petkovi seji je zaključil raz pravo ponovno izvoljeni župan inž. Spaeeini, ki je prečital uvodno programsko izjavo, v kateri ugotavlja, da gre za politično in operativno nadaljevanje prejšnje uprave in v tej zvezi pravi, da je uprava avtonomna in ima lastno večino, da pa bo nadaljevala s konstruktivnim sodelovanjem z opozicijo. Župan je nato orisal tri osnovna poglavja programa, ki se nanašajo na razrešitev socialnih, urbanističnih in gospodarskih vprašanj.
Župan Spaeeini je svoja izvajanja zaključil z izrazi zaskrbljenosti zaradi vojne v Vietnamu in s potrditvijo politike miru in sožitja na našem področju, ki jo rušijo epigoni škvadrizma. Podčrtal je načelo, da temelji tudi sodelovanje levega centra na idealih odporniškega gibanja proti fašizmu.
katere se bi moral prej ali slej zagovarjati nred sodnimi oblastmi. Kot je znano, so mu policijski a-genti ki so ga po aretaciji spremljali v zapor, pozabili natakniti lisice. Ko so nato pred glavnim vhodom zapora odprli oklopni tovornjak, je Sussich izrabil priložnost, udaril čuvaja in zbežal. O njem ni bilo včeraj ne duha ne sluha, čeprav ga policija, kot trdijo na kvesturi, vztrajno išče.
Rafael Alberti danes v Avditoriju
Danes ob 16.30 bo v gledališču, Avditorij, pod pokroviteljstvom krožka za socialne in politične vede «Che Guevara», gost španski pesnik Rafael Alberti, ki bo skupaj s pisateljico Marijo Terezo Leon bral svoje poezije. V slovenščini bo Albertijeve pesmi podal pesnik Miroslav Košuta.
Člani ansambla «Canzoniere Trie-stino» bodo zapeli nekaj pesmi iz časov španske državljanske vojne. Večera se bodo udeležili Luigi Vino, Emilio Vedova, Carlo Levi, Giuseppe Zigajna in Albe Stainer.
Alberti in Leonova bosta iutri gosta kina Verdi v Miljah.
Kot nameščenka Zveze vojnih invalidov NOV Tržaškega ozemlja, pri kateri sem bila uradnica več kot 24 let, čutim dolžnost, da se sedaj, ko zapuščam svoje službeno mesto, poslovim preko našega dnevnika od vseh članov Zveze oziroma staršev in vdov padlih borcev ter invalidov narodnoosvobodilne vojne.
Ema Kerševan
Danes praznuje v Tržiču svojo 70-letnico
ANTONIJA ŠTRUKELJ por. RIJAVEC Mož. hčerke, Marta ter drugi sorodniki in prijatelji ji želijo še mnogo let zdravja in veselja v njihovem krogu.
Zloglasni Sussich še vedno na svobodi
Medtem ko .je . deveterica, fašističnih razgrajačevi ki so predvčerajšnjim s petardami motili sprevod stavkajočih delavcev in študentov, varno za zapahi, je znapi vodja zloglasne «Avanguardia na-zionale* Claudio Sussich še vedno na svobodi, čeprav se je proti njemu nabrala cela vrsta obtožb, za
V torek,
16. januarja ob 20.30 v Slovenskem klubu
ODO, KALAN:
«DO ŠVICE
IN PO OVINKU NAZAJ*
Predavanje bodo dopolnjevali barvni diapozitivi.	Vabljeni!
Govori državni pravdnik dr. Pontrelli
odgovornost neofašistične skupine. Še dan pred odprtjem sodnega leta je eden izmed nasilnežev ušel policijskim organom, katere je — resnici na ljubo — zelo pohvalil.
Zaradi ropov (129) in tatvin, ki so po Pontrelliju dokaz nezadržne strasti v iskanju blagostanja, je javnost zaskrbljena. Hudo bi bilo, je dejal, če bi se državljani začeli sami organizirati, ker jih policija ne more ščititi. To pa zato, ker je «prešibka» spričo organiziranega napada na družbo. Kritiziral je predlog o ukinitvi dosmrtne kazni in navedel, da se del javnosti zavzema za smrtno kazen. Zahteval je tudi spremembo «zakona Merlin*.
Pontrelli je nato omenil štiri primere, za katere pa je prezrl široko politično obeležje. Za atentat v Pe-tovljah je dejal, da niso izsledili krivcev in da iščejo v vseh smereh. Za atentat na dolinski naftovod je dejal, da gre za palestinske teroriste, kar dokazujejo tudi izvidi strokovnjakov za eksplozive. Za preusmeritev letala
dov prijatelj, misovec Cicuttini, je Pontrelli dejal, da nekateri indici dokazujejo politično naravo primera (ni pa navedel katero), takoj nato pa povezal ta primer s splošnim fenomenom preusmerjevanja letal v svetu.
O uporu v tržaškem zaporu, ki ga je sprožil mladoletni «pustni» morilec Diego Fabbro (ki je bil znan kot fašistični pretepač), je dr. Pontrelli bil mnenja, da se ne vključuje v »splošni vsedržavni prevratniški načrt, ki ga vodijo od zunaj*. V mislih je verjetno imel preiskavo genovskega javnega tožilca Sossija, ki so jo demokratični krogi podvrgli tako ostri kritiki.
O mladinskem kriminalu (niti besede o stalnem nasilju pred šolami in v Drevoredu) je dr. Pontrelli dejal, da je grozljiv. Predlagal je, da bi čimprej uredili mladinski zapor pri Padričah, na področju, kjer so sedaj begunci.
Svoj govor je zaključil z mislijo o pomembnosti sodne policije in njene samostojnosti. Zatem je predsednik prizivnega sodišča dr. Renzi tudi formalno odprl sodno leto.
AVTonGmnfl dežela furlm-julijski kraju
RAZPIS NATEČAJA
Z odlokom predsednika deželnega odbora štev. 04190/ Preš. od 20. novembra 1972, objavljenem v deželnem Uradnem vestniku štev. 48 od 30.12.1972, je deželna uprava razpisala
natečaj za 8 mest tehničnega svetovalca na poskušnjo v staležu inženirjev in arhitektov v vodilni karieri osebja avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine.
Prošnje za pripustitev k natečaju, naslovljene na pred-sedništvo deželnega odbora dežele Furlanije — Julijske krajine — Generalno tajništvo, Trst — in napisane na kolkovanem papirju za 500 lir v smislu navodil, ki jih vsebuje omenjeni Uradni vestnik, morajo dospeti na predsedstvo deželnega odbora najkasneje do 29. januarja 1973 ob 18.30.
Uradni vestnik dežele je na prodaj v Trstu v knjigarni »I. Svevo« na Korzv. Italija štev. 22, v Vidmu v papirnici »Benedetti* v Ul. Mercato Vecchio štev. 13, v Gorici v papirnici Paternolli na Korzu Verdi štev. 50, v Pordenonu / knjigarni «Minerva» na Trgu XX. septembra.
Ustrezne informacije so na voljo na sedežu deželnega odbora v Trstu, Ul. Carducci štev. 6, na sedežih deželnega odborništva za krajevne ustanove v Vidmu, Ul. Savorgnana štev. 10 in na sedežih pokrajinskih uradov krajevnih uprav v Gorici, Largo Culiat štev. 7 ter v Pordenohu, Ul. Cavallotti štev. 10.
v Ronkah, v katero je vpleten Fre-
.............................................................................................................................
Danes, NEDELJA, 14. januarja SREČKO
Sonce vzide ob 7.43 jn zatone ob 16.46 — Dolžina dneva 9.03 — Luna vzide ob 12.10 in zatone ob 3.03 Jutri, PONEDELJEK, 15. januarja PAVEL
Vreme včeraj: najvišja temperatura 6,5, najnižja 2,8, ob 19. uri 4,7 stopinje, zračni tlak 1029,1, narašča, veter 14 km na uro, vzhodnik-severo-vzhodnik, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,4 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 13. januarja 1973 se je v Trstu rodilo H otrok, umrlo pa je 14 oseb.
Včeraj-danes
Antonella Bonazza, finančnik Vin-cenzo La Porta in gospodinja Nadia Cassio.
SKBOFLEX
VSfc ZA KINO IN
FOTOGRAFSKI MATER1A1 trst. Ut. Mazzini 53. tel. 733-361
Prijatelje naprošamo da
znance s obiščejo
UMRLI SO: 70-letnj Francesco Tamaro, 66-letna Olga Bonifacio, 69-letni Cataldo Bove, 77-letna Giusep-pina Mozan por. Brana, 82-letna Caterina Maich, 76-letni Giuseppe Zadnik, 71-letni Giovanni Boscolo, 74-letna Francesca Marchio, 68-letna Pierina Bubnich por. Canziani, 95-letni Nicolo Parentin, 81-letna A-lessandra Vigolla, 76-letna Maria Spetz, 49-letna Elvira Zerkvenik pro. Passante, 65-letni Nicolo Benvin.
OKLICI: bolničar Fabio Castro in delavka Edda Prodan, daktilograf Sergio Ciccaglioni in gospodinja Ro-salinda Costa, uradnik ing. Giorgio Eusepi in uradnica Maria Scara-mucci, podčastnik J. V. Mario Prodan in gospodinja Antonietta Na-dalutti, podčastnik Giovanni Avelia in gospodinja Anna Zagaria, šofer Dano Ritossa in trg. pomočnica Maria Dolores Mislei, trg. pomočnik Sergio Bandera in trg. pomočnica Daniela Iurissevich, računovodja Corrado Turcatj in profesorica dr. Paola Levi, trg. pomočnik Giovanni Reppi in študentka Rosanna Debril-
li, zastopnik Renzo Valle in uradnica Clara Dodič, trgovec Marco Bezenšek in računovodja Sonia Carli, strugar Diego Comelli in frizerka Patrizia Grimaldi, inženir Paolo Sirotto in uradnica Helga Zu-gna, šofer Giuseppe Dicandia in otroška vrtnarica Gioeli Cipollone, častnik Giorgio Tessaris in gospodinja Adriana Cervini, trgivec Claudio Venturi in gospodinja Liana Prinz, šofer Rimo Vogrig in gospodinja Anna Carannante, inženir Claudio Santon Cordovado in študentka Vittoria Morone, univ. študent Franco Del Čampo in univ. študentka Ariella Cuk, pristaniški delavec Er-vino Serraval in trg. pomočnica Nadia Boschetti. uradnik Luciano Carli in šivilja Agnese Bezzon, mehanik Elio Davanzo in trg. pomočnica Loredana Artes, pristan, delavec Giovanni Bresaz in študentka Ambra Ambrosi, univ. študent Lucio Buzzin in študentka Marina Pieraz-zi, trg. pomočnik Sergio Pala in gospodinja Rossana Zimerman. urad nik Luciano Calligaris in uradnica
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Čampo S. Giacomo 1, Gri-golon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1, Ai Due Mori, Trg Unita dltalia 4, Al S. Lorenzo, Ul. Soncini 179 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26, Rossetti - Emili, Ul. Combi 19, Al Samaritano, Trg Ospedale 8, Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 dežurne vse lekarne dnevne in nočne izmene.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 786-301
Viale XX Settembre št. 16/111
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE SNG iz Maribora
ROGER VITRAC
VIKTOR ALI OTROCI NA OBLASTI
prevod	BRUNO HARTMAN
dramaturško in jezikovno vodstvo BRUNO HARTMAN scena	DRAGO TURINA
kostumi VLASTA HEGEDUSIč glasba	ALBERT KRAMER
režija	DINO RADOJEVIČ
Igrajo:
Victor — Peter Ternovšek; Charles Paumelle — Janez Klasinc; Emilie Paumelle — Minu Kjudro-va: Lilli — Hermina Kočevarjeva: Esther — Anica Sivčeva: Antoine Magneau — Volodja Peer; The-rese Magneau — Milena Muhičeva: General — Boris Brunčko; Ida Smrtnjak — Majda Hermanova: Zdravnik — Roman Lavrač; Velika dama — ...
DANES ob 16. uri za abonma C in F.
SASA ŠKUFCA
JANKU IN METKA
otroška spevoigra v treh dejanjih Razpored predstav glej pod rubriko Gledališča.
SLOVENSKO
AMATERSKO GLEDALIŠČE — Trst
V petek, 19. januarja ob 21. uri v dvorani PD «Ivan C' ";ar>, Ul. Montecchi 6
premier«
JOŽE JAVORSEi*
POVEČEVALNO
STEKLO
Farsa v treh delih Predstavo so pripravili:
Scena: IVAN VERČ Kostumi: MARIJA VIDAU Asistentka kostumografinje: LUČANA PRIBAC Režija: SERGEJ VERČ Igralci: Ivan Verč, Boris Kobal, Magda Križmančič, Aljoša čok, Jasna Petaros, Milica Kravos, Drago Gašperlin, Anica Žerjal, Boris Mihalič in Branko Sulčič. ________________
Tehnično vodstvo in razsvetljava: Silvester Metlika inspicient: Robert Ota; šepetalka: Lučka Batista; sklepno pesem naštudiral: Janko Ban.
__A____
Ponovitev v nedeljo, 21. januarja ob 17. uri v isti dvorani. Predstavi bo sledil razgovor z občinstvom.
___4»__
Pričetek točno ob napovedanih urah. Med predstavo ni vstopa. Iz tehnično uprizoritvenih razlogov je število sedežev omejeno na sto.
Prosveta
Gledališča
KULTURNI DOM
Danes, 14. t. m. ob 16. uri Vitrac «Viktor ali otroci na oblasti» za abonma red C — prva nedelja po premieri in red F — okoliški.
Vozni red avtobusov za okoliški a-bonma v nedeljo, 14. t. m.:
Avtobus štev. 1: Col 14.55, Veliki Repen 15.00, Mali Repen 15.05, Salež 15.15, Prosek 15.25, Kontovel 15.25.
Avtobus štev. 2: Trnovca 14.35, Praprot 14.40, šempolaj 14.40, Cerov-lje 14.55, Vjžovlje 15.00, Sesljan - križišče 15.00, Nabrežina 15.10, Sv. Križ ob 15.15.
Stalno slovensko gledališče v Trstu sporoča, da predstava F. Benedetiča «Pravila igre*, ki je bila najavljena v tedenskih časopisih za torek, 16. t. m., odpade zaradi tehničnih ovir.
V	torek, 16. t. m. ob 15.30 Saša Škufca «Janko in Metka*.
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, 14. t. m. ob 16. uri v Komnu s predstavo V. Rabadana »Kadar se ženski jezik ne suče*.
Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734-265).
VERDI
Danes popoldne ob 16. uri za dnev--ni red v vseh prostorih tretja predstava Verdijeve opere «Moč usode* z istimi izvajalci kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent Ferdinando Previtali. Režija Carlo Maestrini. Koreografija Anna Brillarelli.
V	torek ob 20. uri prva predstava Wa gnerjeve opere «Siegfried». Dirigent Siegfried Kochler. Režija Frank de Quell. Protagonist Joan Cox, v ostalih vlogah: Wolf Appel, Tomislav Nera-lič, Franc Wemer, Hans Novvack, E-va Tamassy, Cunnila of Malmberg. Laura Cavalieri. Predstava velja za red A v parterju in ložah ter za red B na galerijah.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje predaja vstopnic za obe predstavi.
AVDITORIJ
V	torek, 16. t. m. ob 17. uri Achille Millo s predstavo «Ljubite se eni nad drugimi* Jacquesa Preverta. Nastopajo še Marina Pagano, Pjero Sam-mataro in Gabriele Gabrani. Cene: parter 2500 lir. balkon 1.500 lir. Popusti za abonente gledališča Rossetti in za abonente »Gledališča danes*, ki začne delovati 2. februarja s skupino Rocca s Shakespearovim delom «Sen kresne noči* v režiji Egista Marcuc-cija.
ORKESTER GLASBENE MATICE
V soboto, 20. januarja 1973 ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu
JUBILEJNI KONCERT
Na sporedu bodo dela Beethovna, Prokofjeva in Lipovška.
Kino
KINO Nfl OPČINAH
predvaja danes ob 15. uri
«1 CORVI
TI SCAVERANNO LA FOSSA* Igrata G. Hill in Femando Janco
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu bo imelo v ponedeljek, 15. januarja svoj redni »slovenski večer* v društvenih prostorih v Ulici Donizetti 3. Posvečen je slovenskemu izseljenstvu. O življenju naših ljudi v Argentini bo spregovorila Anica Kraljeva. Začetek ob 20. uri.
Razstave
V	Tržaški knjigami razstavlja do 31. januarja najnovejše slike in risbe malega formata tržaški slikar Jože Cesar.
V	galeriji Rossoni razstavlja Rina Ladavaz - Di Pierro.
Razstava bo odprta do 20. 1. 1973.
Mali oglasi
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega očeta.
deda in pradeda
JOSIPA SM0TLAKA
se prisrčno zahvaljujemo, še posebno se zahvaljujemo darovalcem cvetja, gospodu župnemu upravitelju Francu Vončini, ženskemu pevskemu zboru iz Mačkovelj in organistki Amaliji Štorman.
Družine SMOTLAK
Oreh, Mačkovlje, Lakotišče
Nazionale 14.00 «Biancaneve e i sette nani*. VValt Disney.
Fenice 15.00 «... piu forte, ragazzi!* Barvni film. Terence Hill in Bud Spencer, Cyril Cusack.
Eden 15.00 «Barbablu». Richard Burton in..Raquel Welch. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 14.30 «Le mille e una notte*. Barvni film. Barbara Bouchet in Femy Benussi. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 15.00 «Funerale a Los Angeles*. Barvni film. Jean Louis Trintignant, Ann Margret in Angie Dickinson.
Ritz 15.00 «La Calandria*, L. Buzzan-ca, Barbara Bouchet. Barvni film-Prepovedano mladini pod 14. letom-
Aurora 15.30 «Lo chiameremo Andrea*-•aivm tlim.	Nino	Manfredi in	M-
Me>ato.
Impero 15.00	«Jus	primae	noetis*-
i.aivni tlim. Lando Buzzanca. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 15.30 «11 elan dei marsiglie-si*, Jean Paul Belmondo. Barvni film. Prepovedano	mladini	pod	14.
letom.
Cristallo 15.00	«La	prima	notte	d>
quiete». Alain Delon. Barvni film-Prepovedano mladini pod 14. letom-
Fiiodrammatico 15.00 »Beffe, licenzie ed amori del decamerone segreto*-Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 14.30 «11 braccio violento detla legge*. Barvni film. G. Hackman-
Vittorio Veneto 14.30 «La violenza quinto potere*. Barvni film Dina če Laurentiisa. Prepovedano mladini pod 14. letom
Abbazia 14.30 «Un papero da un mi bone di dollari*. Barvni VValt Dis-neyev film. D. Jones.
Astra 15.00 «Pippo olimpionico*. Barvni VValt Disneyev film. Sledi dokumentarec «Gran Canyon».
Ideale 14.30 «Quelle sporche anime dannate*. Barvni film. Jeff Came ron, Donald 0'Brian in Cbrista Nel'
DRUŽINA iz Turina išče 18 - 20-leUio dekle za varstvo 15-mesečnega otroka-Pisati na SPI — Cassetta 4021 — 1018” TORINO.
»CITROEN« — mehanična delavnic8 Samarittani in Miceo in prodaja nadomestnih delov v Ul. Rittmeyer 4/8-
ZAHVALA
Žena in otroci se ganjeni zahvaljuj jemo vsem, ki so kakorkoli žalovati z nami ob bridki izgubi našega dragega moža in očeta
Franca Ivančiča (Giovannini)
Forfetarjeva računica
V nadaljevanju prejšnjega članka o ola.jšavah forfetarjev preidi-takoj k razpredelnici s praktičnimi primeri.
Vzemimo kot prvi primer trgov-Ca- ki ima letno čiste (brez IVA) brodaje za 8,000.000 lir in zaradi Ppenostavljenja primera na podla-® alikvote 6 odst. če izbere for-vidimo iz razpredelnice, dia bo Plačal za celo leto polovico davka Pa osnovi 3,937.500 lir torej vsega 118.125 lir na dodatno vrednost. Va to lahko z gotovostjo lahko ra-*Vna ob navedenem prometu, seveda njegov proračun bo toliko zanesljivejši, kolikor bolj se bo njegovo predvidevanje približalo stvar Pcmu prometu, ki ga bo imel ob koncu leta. Poglejmo sedaj, koliko oi plačal z istim prometom po normalnem načinu. Recimo, da zna-sajo za istega trgovca z istim prometom vse nabave in stroški, na katere je plačal IVA, v skupnem čistem snezku 6,400.000 lir. Na ta znesek, ki kakor vidite prinese trgovcu 25 odst. kosmatega dobička Pa nabave, znaša zgornji davek po b od§t. 384.000 lir, ki ga odbijemo spodnjega (6 odst. od 8,000.000 jjf). ki znaša 480.000 lir kar da “«■000 lir. V tem primeru se mu iorfait ne izplača.
Vzemimo drugega trgovca z istim Prometom ali z nižjimi nabavami, Pecimo 5,714.250 lir. V tem primeru je zaslužil kosmato 40 odst. Pa nabave in bi plačal po normalnem tiru 6 odst. od 8 mil. lir J? ie 480.000 lir manj 6 odst. od 0.714.250 lir to je 342.855 lir kar oa 137.145 lir. V tem primeru se oo odločil seveda za forfet. Paradoksalno bi izgledalo, da je zakon tu ugodil trgovcu, ki ima več-kosmati dobiček s tem da mu Podi popust s forfejem. Toda ni tako; večji kosmati dobiček še ne Pomeni večji čisti dobiček. Lahko, da gre tu za vrsto trgovine, ki zahteva več dela, razpadljivo bla-f. dolgo ležanje v skladišču, toda . glavnem zakon tu podpira ma-ega trgovca. Če pogledate razpredelnico, boste opazili, da se že pri nekoliko višjem prometu tudi pri u odst. kosmatem dobičku na na-avo ne izplača več forfet. Po dveh zgornjih primerih opažamo, ?a se nahaja nekje med 25 odst. P odst. kosmatim dobičkom tak odstotek, pri katerem je trgovcu ''Sceno kateremu načinu se pod-^Pže. Izračunali smo ga in ugoto-vm> dla znaša 32,62 odst. na nabada ze 6,032.358 lir. Po normalnem bi ob takem položaju imel ‘Cdeči račun: spodnji davek kot Jforaj 6 odst. od 8 mil. lir je C|čO°0 lir manj zgornji 6 odst. od ?;>»2.358 lir je 361.941 lir, kar da 8.059 lir, torej isto kot forfet. dstotek 32,62 kosmatega dobička a nabave predstavlja zato za trgovca s prometom 8 mil. lir mejo diference. Odstotki indiference so Stolpcu 4, medtem ko so vpi-^ani v stolpcu 5 odstotki kosmatega “a prodajo kot meja indiference za Se ustrezne milijonske zneske letnega prometa. Iz razpredelnice kaj razberemo, da bodo imeli , °rist od forfeja le trgovci z nižjim letnim prometom, strokovnja-* predvidevajo kvečjemu do 12 jjP-.lir, vsi ostali, razen zelo red-P izjem, naj kar preidejo k oor-amemu načinu, če ne, bodo sa-
mo anticipirali državi denar, ki ga jim bo vrnila ob izravnavi naslednje leto, ko bodo uvideli ob zad-nji prijavi da se jim izplača ana litičen način. Z druge strani opozarjamo vse tiste male trgovce, ki bi utegnili imeti koristi od forfeja. naj dvakrat prej pomislijo, ker jih opcija na koncu leta stane, da se obvežejo potem za dve leti na forfet, kar pomeni nevarnost, da plačajo v naslednjih letih več kot normalni, če se jim promet poveča. Skoraj bi rekli, da se forfet trgovcem ne izplača. To bodb morda videli že v prvem trimesečju in ko bodo le-ti po vsej tej analizi skeptično pomajali z glavo, vprašujoč §e čemu potem takem vse to, bomo takoj odgovorili, da so olajšave tega režima predvsem usmerjene k drugim strokam malih podjetnikov, to ie od obrtnikov dalje, ki v svoje poslovanje vlagajo višji odstotek svojega dela in dela svojih nameščencev glede na nabave in stroške z odtegljivo IVA, strokam torej z višjo odmero dodatne vrednosti zaradi česar bi novi davek povzročil prehud udarec najbolj labilnemu sektorju sedanjega gospodarstva zaradi silnega razmaha tehnologije.
Navajamo kot drugi primer obrtnika (mizar, mehanik, avtomehanik, električar itd.), ki ima letni promet brez davka 18 mil. lir. Ker velja za njega skoraj izključno ali-kvota 12 odst., bo znašal za tega obrtnika letni forfet 1,023.750 lir. V tem drugem primeru bomo vzeli vse odstotke na prodajno ceno, ker v glavnem operirajo v tej smeri.
Recimo, da obračuna v ceni storitve 40 odst. za izdelavni material in 60 odst. za delo in zasluži za vračunani material 10 odst. kosmatega dobička na prodajno ceno torej ga stane dejansko blago 36 odst. na prodajno ceno cele storitve in kosmati zaslužek 64 odst. Spodnji davek 12 odst. od 18. mil. lir je 2.160.000 lir, nabave 36 odst. za 18 mil. lir znašajo 6,480.000 lir in na to 12 odst. zgornji davek je 777.600 lir. Z odbitkom od prejšnjega imamo razliko 1,382.400 lir. torej definitivni davek po analitičnem načinu je v takem primeru mnogo višji in forfet se izplača. Neki drugi obrtnik z istim prometom računa v skupni ceni 65 odst. za material in 35 odst. za delo in ravno tako zasluži 10 odst. pri ceni na materialu v račun, torej ga dejansko stane material 58 odst. celotne storitve in 42 odst. je njegov kosmati zaslužek na skupno ceno. Spodnji davek znaša kot v prvem primeru 2,160.000 lir, nabave ea stanejo 58 odst. od 18. mil. 10,440.000 lir, na katere plača 1,252.800 lir zgornjega davka. Če to odbijemo od spodnjega, imamo definitivni davek 907.200 lir. V tem primeru se forfet ne izplača. Opažamo, da se ob visokem kosmatem dobičku forfet izplača, kmalu spodaj pa že ne več. Nekje na sredi je meja indiference. Izračunali smo jo in znaša točno 47,39 odst. (poglej razpredelnico). To pomeni, da ga stane material po čisti ceni 52,61 odst. od skupne cene, v ceno odjemalcu bo vračunal za material 58 odst. in delo 42 odst., če računamo zaradi primera s prejšnjimi isti kosmati dobiček na material. Pogle.imo koliko bo plačal po normalnem ti-
ru. Spodnji davek kot zgoraj 2 mil. 160.000 lir, čiste nabave pa 52,61 odst. od 18 mil. lir to je 9,469.800 lir. za katere bo plačal zgornjega davka 1,136.376 lir. če ga odbijemo od spodnjega, imamo definitivni davek v znesku od 1 mil. 23.624 lir. Davek je isti kot pri forfeiu. Obrtnik bo ob koncu leta prej dobro premislil, preden se bo odločil za forfet.
Iz razpredelnice bodo kmalu vsi obrtniki razbrali upoštevajoč seveda svoje poprečne odstotke dodatne vrednosti s katerimi smo zgoraj postavili račune, v katerih mejah se jim forfe izplača. Njihov odstotek mora izpasti dokaj nad mejo indiference v trenutku opcije, ker drugače tvegajo kot smo prej povedali za trgovce, da se jim računi v naslednjih dveh letih spreobrnejo. Drugače pa bodo že izsledki knjig v prvem ali vsaj drugem trimesečju nazorno pokazali kakšen je njihov položaj in naj si ne belijo glave preveč s tem verižnim preračunavanjem. Načelno svetujemo vsem, da prijavijo in plačajo za sedaj forfe, končna prijava jim tako in tako omogoča izbiro. Če bodo izbrali normalen način, pomeni da so državi anticipirali nekoliko več, kot je bilo potreba in bodo to poravnali ob zadnjem plačilu.
Za one pa, ki bi ob koncu leta zgornjo mejo režima, to je 21. mil. lir promet, tako in tako ne preostane nič drugega, kot normalni režim za celo leto nazaj in plača-nje izravnave (conguaglio) kot smo to omenili že v prejšnjem članku.
Brez pomisleka pa lahko že vnaprej računajo da se izplača forfe vsem onim ki v svoje storitve vlagajo v zelo visokem odstotku nad mejo indiference samo svoje delo, kot so recimo profesionisti, prevozniki, trgovski posredovalci itd.
POPRAVEK — V članku v včerajšnji številki se je tiskarski škrat vrinil v 24. vrsti srednjega stolpca in prosimo čitatelje, da v stavku «Vzemimo na primer profesio-nista ki bi imel na koncu leta 21 000.000 lir prometa*. popravijo 21.100.000 lir. drugače računi ne držijo.
R. Jagodic
i IV'"'!
;	:	.....: . C C	......	!
Poslanec Albin škerk pozdravlja občni zbor
Pogled na del udeležencev občnega zbora
SLOVENSKI OTROK SPADA V SLOVENSKO SOLO
Prejeli smo in objavljamo:
Spošt. uredništvo
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
V zvezi z vašim člankom z dne 3. decembra 1972 pod naslovom «NEVERJETNO», bi vam želel dla-ti kot direktno prizadeta oseba, nekaj točnejših podatkov o zadevi, o kateri želite, da se o njej razpravlja v javnosti.
Pred tržaškim civilnim sodiščem teče med menoj in ženo pravda za ločitev zakona že tri dolga in mučna leta. Sedaj naj bi ta pravda po želji nekaterih ljudi, ki radi brskajo po privatnih zadevah drugih, dobila politični značaj. In vse to zaradi vpisa enega otroka slovenskih staršev v italijansko osnovno šolo (da bi bil to edini!!!). Res je, da je bil ta otrok s sodnim o-dlokom dne 3. 7. 1970 prisojen v začasno oskrbo materi, meni pa priznana pravica, da otroka obiskujem.
Z drugim odlokom dne 24. 6. 1972. o katerem pa se v gori navedenem članku iz malomarnosti ali nalašč ne govori, sodnik daje očetu
lllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUMIIlillllIlliiilllllllllililiiilliiiiilllllilllllliiiiiilllllillliimiliiiiiiiillllllllliiilllllllU
Z OBČNEGA ZBORA SPD «1. GRUWN» IN ŠD «SOKOL»
Premajhno zanimanje domačinov povzročilo organizacijsko krizo
Posl. Skerk: Društvo mora branili pravice slovenskega prebivalstva - Treba je popestriti delovanje v domači vasi
Občni zbor predstavlja običajno praznik vsakega našega društva. Ob prisotnosti članov takrat društveni odbor prouči prejšenje delovanje in daje napotke za bodočo sezono. Občni zbor se tako sooči z vsemi vprašanji, ki zadevajo društveno delovanje. Če tako pojmujemo pomen občnega zbora, moramo reči, da je bilo zborovanje članov SPD Igo Gruden in ŠD Sokol res neobhodno potrebno.
Občni zbor je odprl predsednik Antek Terčon, ki je v osebnem po-
llllllllltlllllfl||||||||||||||IHIIIIIllllllllllllllll|U|lmilIIIllllll|lllllllll,|,|,lll|||||||||||||l||||||||||||||m||||||||||||
V PROSVETNEM DRUŠTVU «IVAN GRBEC»
Nastop skedenjskih otrok z igrico «Mucin dom»
“Ttr* .

RAZPREDELNICA OBDAVČITVE FORFETARJEV
Čisti letni Poslovni promet VDrez davka IVA)
5.000.	000
6.000.	000
7-	000.000
8-	000.000 0-000.000
70.000.	000
R.ooo.ooo
12.000.	000 18.000.000
14.000.	000
15.000.	000
16.000.	000
17-	000.000
18.000.00
18-	000.000 20.000.000 21-000.000
.....
Meja indiference
Znižanje	Obdavčljiva osnova	po odstotku dodatne vrednosti na nabave na prodajo	
2	3	4	5
5.000.000						
4.687.500	1.312.500	12,27	10.93
4.375.000	2.625.000	23,07	18,75
4.062.500	3.937.500	32,62	24,60
3.750.000	5.250.000	41,16	29.16
3.437.500	6.562.500	48,88	32,81
3.125.000	7.875.000	55,73	35,79
2.812.500	9.187.500	62,02	38,28
2.500.000	10.500.000	67,72	40,38
2.187.500	11.812.500	72,95	42,18
1.875.000	13.125.000	77,77	43,75
1.562.500	14.437.500	82,18	45,11
1.250.000	15.750.000	86,28	46,32
937.500	17.062.500	90,07	47,39
625.000	18.375.000	93,61	48,35
312.500	19.687.500	96,88	49,21
—	21.000.000	100,-	50,—

¥ ‘	7
bi ■ f
g
; - ‘ ^
L/i~2l ■
BN I Wi||-. ' ¥ d:

Prizor iz igrice «Mucin doma
že včeraj smo na kratko poročali o uprizoritvi otroške igrice «Mucin dom» v škedenjskem prosvetnem društvu «lvan Grbec*. Danes se moramo k njej še povrniti, da izrečemo priznanje tudi vsem nastopajočim
Zgodba igrice je preprosta in dru gačna biti ne more. saj gre za
""■iiiiimimiiiiiiiiiiilliiiiiitiimiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiii.......................imiiiiiiiimiii..
Darovi in prispevki
SPOMENIK PADLIM
y Gabrovcu
w. sP°min 10. obletnice smrti pok. ^arne Frančiške Rebule daruje y®a Rustja 3.000 lir.
opomin 7. obletnice smrti starata s Uie zofka Černjava — Ko-5.000 lir.
Usta in Miro darujeta 5.000 lir. JariaRlesto cvetja na grob pok. ta Ai?-e Visintin — Gruden daruje-321 in Ivana Kralj (Gabrovec ‘ 2-000 lir.
?A SPOMENIK PADLIM V NOB
iv. SKEDNJA, s kolonkovca OD sv. ANE
far i štrani L0°0 Ur, Radi Pe-tis°- jj^OO lir, Filipčič Albino 2
sedemdesetletnici none Tončke 0rJe Marta 1.000 lir.
Po|j sedemnajsti obletnici smrti Mar- ni0*a Rafaela ter v spomin 6a„-aria Medveščka daruje Albina
ycar 5.000 lir.
{^Počastitev spomina Zore Ivan-y e daruje Mira Šuman 5.000 lir. ^..Počastitev spomina Kristine Soč- daruje Adalgisa Bjekar ti-
(tof Počastitev spomina Fani Pajer y lota Mira in Darinka 3.000 lir. 6l0, Počastitev spomina Marije 5oo v daruje Kristina Mozer
var'
k,, ^°oastitev spomina Marije Blo-aaruje Emil Furlan 500 lir.
ZA SPOMENIK NOB
V	BAZOVICI
Namesto	cvetja	na	grob	pok.
Olge Metlika daruje Matilda Križ-mančič 5.000 lir.
Namesto	cvetja	na	grob	pok.
Olge Križmančič daruje družina Grgič (št. 176 — Nendotovi) 10 tisoč lir.
V	počastitev spomina pok. Olge Metlika daruje Marija Grgič (Šem-čeva) z družino 2.000 lir.
V	spomin drage mame daruje Ude Hrvatič 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin mame Marije Santin roj. Rojc darujejo hčerke 5.000 lir za PD Slavec — Ricmanje.
Namesto	cvetja	na	grob	pok.
Zore Ivančič daruje družina Kokelj 2.000 lir za Dijaško matico.
Ob 20. obletnici smrti moža Pavla daruje Valerija Pšenička 2.000 lir za Dijaško matico.
Ob L obletnici smrti nepozabne sestre Celestine daruje Delka 1.000 lir za Dijaško matico.
Jože Obad daruje 5.000 lir za ŠD Olimpija iz Gabrovca.
V	spomin pok. Marije Blokar daruje M. Birsa 1.000 lir.
Ob L obletnici smrti tov. Nina Gregoriča darujeta Emil in Tončka Colja 2.000 lir za PD Ivan Cankar.
V	počastitev spomina tov. Marjana Medveščka in,tov. Zore. Ivančič
darujeta Emil in Tončka Colja
5.000	lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Olge Križmančič por. Metlika daruje Zofka šajsnikova 1.500 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Olge Metlika daruje Antonija Grgič (Laikova) 2.000 lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob pok. Olge Metlika daruje Ana Križmančič (Lukotova) 2.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na pokojno Kristino Kralj darujeta Barbara in Mario Gregorič 5.000 lir za Dijaško matico
Za kritje stroškov za uprizoritev otroške igre «Mucin dom» daruje N. N. 5.000 lir Prosvetnemu društvu «Ivan Grbec» iz Skednja.
Ivanka in Franc Resinovič darujeta 3.000 lir za Dijaško matico.
ZA ŠENTJAKOBSKO KULTURNO
DRUŠTVO so darovali:
Družini Turk — Debelli 10.000 lir, gospod C. K. 2.000, gospa D I. 5.000, družina K. 5.000, gospa P. G. 6.000, gospa M. I. 10.000 lir, gospa B. M. 5.000, gospa P. A. 2.500 lir.
Ob poroki Škrinjar Rudi — Du gulin Tanja svojci 15.000 lir.
Peter in Josipina Petaros v počastitev spomina Josipa Smotlakn
10.000	lir.
«otroško igro za otroke*. Njena osnovna misel je že zdavnaj preverjena resnica, da prijatelja spoznaš v nesreči. Igrica ima tudi zelo vzgojno poučno poanto. In kako so jo otroci uprizorili?
Čeprav gre prvo priznanje Vidi Verkovi in Marti Volkovi, ki sta ves ta drobiž mesece in mesece u-čili in pripravljali za nastop, moramo priznati, da so bili vsi nastopajoči dobri. Predvsem so bili o-dlično pripravljeni, tako da se ni nikjer nikomur zataknilo. Čeprav je res da sta bila Barbara Korošec kot naduta muca in Renato Furlan kot njen mož muc posebno pridna niso bili prav nič slabši niti drugi celo mah pujsi — Marta Cerkvenik, Tamara Pahor, Rosita Ferlugaf Aleksander Vatovec, Marko Ličen in Pavel Furlan, seveda ob uvoštevanju razlike v vlogah in starosti. Skratka, igra je bila lepa, nastop vseh in posameznikov pa živ, prisrčen tako da so bili s prireditvijo vsi zadovoljni. Kozla in kozo sta upodobila Elizabeta Uršič in Ani Rutar, petelina in kokoš sta igrala Lilija in Pavla Fornasaro debelušno pujso je dobro izpeljala Tanja Furlani, mlado muco in muco sta igrali Elizabeta Bos-si in Antonella Rutar, vrana sta bila Pavel Kocjančič in Peter Volk, gosko je igrala Jožica Mrzek, bobre pa Bruno Furlgn, Milena Vrabec in Igor Černič. Igro je najavil in ob koncu zaključil Pavliha, ki ga je igrala Sonja Marži.
Če smo omenili Vido Verkovo in Marto Volkovo, ki sta nosili glavno breme v pripravah, moramo dodati. da so pri pripravah sodelovali tudi drugi člani škedenjslcega. prosvetnega društva «Ivan Grbec*, ki so se izkazali tudi na dan prireditve same. Med člane društva, ki so se pri tem najbolj odlikovali, spadajo nrav gotovo Avgust Grmek. Franko Volk, Angel Žerjal in še marsikdo.
ročilu najprej na kratko orisal delovanje obeh društev v zadnjih sedmih letih. Osrednja točka njegovega poročila pa je bila obravnava hude krize, ki je v zadnjem času zajela organizacijski aparat obeh društev. Na prosvetnem področju skoraj ni bilo delovanja, razen pevskega zbora, kjer pa redno vadi le še kakih 10 pevcev. Lastnih prireditev je bilo zelo malo pa tudi gostovanj ni bito kaj več. Na športnem področju je stanje prav tako kritično. Kljub uspehom, ki jih je doseglo v prejšnji sezoni v odbojki, namiznem tonisu, minibasketu, otroški telovadbi in telovadbi za odrasle ter z organizacijo kvalitetnega in dobro obiskanega odbojkarskega turnirja za 5. trofejo Sokola, društvo životari. Vse je prepuščeno volji posameznikov: odbonovih sej je zelo malo, udeležba pa je prav tago majhna. Sklepi odbora ne obvezujejo nikogar,^višek omalovaževanja odboro-
vega”cfe!a pa so dosegli tišST Tu
so sklicali trening odbojkarske ekipe prav ob isti uri, ko se je odvijal občni zbor.
O takem društvenem stanju priča, po predsednikovem mnenju, dejstvo, da so se na zadnji odbo-rovi seji le trije odborniki prijavili kot kandidati za novi odbor (lani jih je bilo 23) ter da sta se za predsedniško mizo na občnem zboru sedla le predsednik in blagajnik. Antek Terčon je zato pozval vse, ki želijo v prihodnji sezoni pomagati društvu, naj se javijo sami.
V drugem delu svojega poročila je Antek Terčon govoril o sodelovanju z drugimi organizacijami. Dejal je, da je bito srečanj s SPZ žeto malo in da je temu kriva predvsem kriza društvenega odbora. Nekoliko več je bilo stikov z ZSŠDI, vendar tudi teh premalo. Skrhalo se je sodelovanje s ŠK Kras, ki se je omejilo na skupen nastop na namiznoteniškem državnem prvenstvu v Fiuggiju in na skupnem treningu v Mozirju, ki ga je priredilo ZSŠDI.
Nekoliko bolj rožnato je bilo blagajniško poročilo, iz katerega je izhajalo, da je društvo vsaj delno premestdo finančno krizo, v kateri je bito lansko leto. V letu 1972 sta imeli društvi 4.726.000 lir izdatkov.
Sledila je diskusija, ki je bila tokrat precej nenavadna, brez običajnih pozdravov in čestitk, ki bi bili v takem trenutku neumestni. Razprava je bila precej živahna, saj se je oglasilo lepo število članov. Vanjo je posegel tudi posl. Albin Škerk. ki je dejal, da ima. F društvo predvsem politično nalogo, j saj brani pravice slovenskega prebivalstva devinsko - nabrežinske občine, zato ga morajo podpreti vse stranke, ki zbirajo slovenske glasove. Poudaril je, da Slovenci notre-bujejo močno društvo, ki jiih bo v vsakem trenutku lahko zagovarjalo. Žunan devinsko - nabrežinske občine dr. Legiša je dejal, da je ta kriza pravzaprav le kriza rasti.
Če organizacija raste, mora rasti tudi njen birokratski aoarat, sicer za;de v hudo krizo. Poleg tega je treba iskati krivdo tudi v individualizaciji posameznika, ki se čedalje bolj zapira sam vase in se oddaljuje od družbe.
Iz vseh ostalih posegov v diskusijo je bilo jasno razvidno, da imajo člani voljo, da pomagajo društvu v tem kočljivem trenutku, saj jih je mnogo prostovoljno ponudilo svoje sodelovanje. Večina se je tudi strinjala, da mora društvo popestriti delovanje v domači vasi, z večjo družabnostjo in športno rekreacijo.
Končno pa naj povemo še vtis, ki smo ga imeli po občnem zboru. Prepričani smo, da bo novi odbor, ki šteje 17 članov, resno poprijel za delo in bo kmalu ponovno uvedel redno društveno poslovanje. Občni zbor, ki se je začel s skoraj brezupnim poročilom, se je namreč zaključil v duhu optimizma in dobre volje. Mirno lahLo torej rečemo, da je v petek nabrežinsko društvo premostilo najhujšo krizo v svoji zgodovini.
BORŠT
V Borštu pričakujemo vse Tončke in Tončkice
Bliža se praznik našega vaškega patrona sv. Antena, ki bo 17. januarja. Na ta dan že mnogo let prihajajo v našo vas Tončki in Tončke in seveda tudi drugi. Že v jutranjih urah pridejo v Boršt, ker jim je ta- praznik ostal v spominu, saj se pri nas dobro počutijo. Zlasti tisti, ki ta dan godujejo, dobijo pri nas dober prigrizek in dobro kapljico, kar se za ta dan in posebno za god spodobi in prileže.
Da bo ta dan bolj svečan se PD Slovenec s sodelovanjem mladine iz Krekovega doma požrtvovalno pripravlja na kulturno prireditev, ki bo v dvorani šolskih sester in na praznični dan ob 20. uri ter v so--bctor"20:"t-'n»." cb -gft- tirt.-
Za letošnji praznik smo pripravili krajši koncert, ki ga bo izvajal mešani pevski zbor pod vodstvom Draga Petarosa. Nastopili bodo licenci glasbene šole z različnimi inštrumenti in zapeli ob spremljavi harmonike.
Tudi naša mladina je ostala zvesta tradiciji, kar je posebno zadovoljivo. Uprizorila bo tri kratke šaljive igre: Luknja v namiznem prtu, Prešmentana plastika in Čudežna kupčija. To zadnjo ho spremljala pesem in glasba, ki nam bo prikazala življenje naših Brežanov v današnji napredni dobi.
Upajmo, da bo naše požrtvovalno delo poplačano z velikim obiskom vaščanov, Brežanov in prijateljev iz naše bližnje in daljne o-kolice.
Vaščan
PADRIČE
Josip Žagar 60-lctnik
pravico — dolžnost da odloča o vzgoji in šolanju svojega otroka. S tem odlokom v rokah sem dne 30. 6. 1972 vpisal sina v italijansko osnovno šolo v kraju kamor po občinskem anagrafskem uradu pripada. S tem nisem otroku povzročil nikakršnih težav, ker obvlada dobro tako slovenski kot italijanski jezik. Prav tako mislim, da s tem nisem hotel, da bi otrok zatajil svoj materin jezik. To sem naredil iz osebne iniciative, brez kakršnegakoli zunanjega vpliva; vzgled imam od drugih staršev, ki so svoje otroke prepisali iz slovenske srednje šole v višje italijanske šole, da bi s tem dosegli zaželeni poklic. K tem bi lahko prištet tudi vaše dopisnike, ki se imajo za zagrizene Slovence, s tem pa ne pomislijo, da sejejo samo razdor in sovraštvo med današnjo mladino. Lahko bi vam naštel še nešteto primerov, ne da bi se zatekal k sovražnim geslom ali pa vlekel na dan 30 let staro politiko in to na račun 6-letnega otroka. Bolj pošteno se mi zdi vzgajati mladino v medsebojnem miroljubnem sožitju, ne pa izkoriščati nesrečo drugih za netenje sovraštva.
Kar se pa tiče tako imenovanih strašilnih pisem, niso to nič drugega kot navadna pisma, ki jih je moj odvetnik na mojo prošnjo poslal raznim ravnateljstvom osnovnih šol, s katerimi sem prosil naj se otroka vpiše pravočasno v že omenjeno šoto. Žalostno je priznati, da se nekateri požvižgajo na zakone in sodne odločbe ter proti moji želji držijo otroka kot ugrabljenega v svojih rokah. Jaz pa trdno zaupam pravici, da mi bo kmalu zadostila.
Nekateri «Slovenci» se požvižga-js na sodne odloke ter se imajo za privilegirane če vlečejo na dan stara gesla in zastarele stvari, da s temi netijo sovraštvo in gojijo novi modemi «rasizem».
Sem Slovenec in sem prepričan, da je med mano in takimi dopisniki «Slovenci» velika razlika.
Devin, 9. L 1#73
Ivo Leghissa
« * *
Objavljamo dobesedno in brez popravkov pismo, ki nam ga je poslal Ivo Leghissa, zaradi tega, da seznanimo naše bralce z njegovim mnenjem, ker v navedenem članku nismo sploh omenili imen staršev, niti otroka, pripomnili pa smo, da se nočemo vtikati v zadevo glede pravde za ločitev zakona. Tudi fdaj odločno poudarjamo pravico slovenske matere, da svojega otroka, sina slovenske matere in slovenskega očeta, pošilja v slovensko šolo, kar je v interesu predvsem otroka samega, in iippapičeno .pričakujemo, da. bo sodna oblast to upoštevala pri dokončni razsodbi.
Ne gre samo za enega otroka, am. pak za osnovno načelo in pravico. Leghissova opravičevanja ne bi bila sploh vredna odgovora, še mani m njegovi očitki in natolcevanja.
Odločno pa moramo poudariti, ne le da se z vpisanjem slovenskih
otrok v italijansko šolo ne strinjamo, ampak da tako dejanje še bolj odločno obsojamo.
To naše stališče ni nikakor v nasprotju z vzgajanjem mladine v medsebojnem in miroljubnem■ sožlt- nekoliko prerešetati tudi občinsko
ske šole prepovedane, kot so še danes prepovedane v tistih krajih videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci. Na svetu ni nobene narodnostne manjšine, ki bi na tak način hotela doseči svojo narodnostno smrt.
Stara gesla in zastarele stvari vlečejo na dan, netijo sovraštvo in gojijo novi modemi rasizem tisti, ki narodnostne manjšine zatirajo, ki nasprotujejo njihovim pravicam, ki podpihujejo nacionalno mrznjo, ki nočejo, da bi se slovenski otroci učili v svojem materinem jeziku, ne pa tisti, ki se za svoje pravice in za obstoj svoje narodnostne skupnosti borijo.
Pa še to. Ivo Leghissa je očitno imel, ne glede na to, da se sklicuje na posebno iniciativo», zelo slabega svetovalca, ko je sklenil dati otroka v italijansko šolo in prav tako slabega in Slovencem sovražnega, ko mu je navdihoval gornje pismo.
ŠE O TOPONOMASTIKI
Cenjeno uredništvo «Primorskega dnevnika*
Že v četrtek 11. t.m. sen Vam nameraval pisati, ko ste v poročilu o sporazumu o podelitvi odbor-ništev v bodoči tržaški občinski u-pravi (druga stran, drugi stolpec) napisali «Končno je v enem izmed poglavij (sporazuma o sodelovanju strank levega centra in SS) obravnavana tudi topomomastika, kjer je rečeno, da se bo nadaljevalo z dosedanjo politiko glede cestnih in drugih napisov in glede poimenovanja ulic».
Ta vaša informacija me ni zadovoljila. Saj je še nedavno bil objavljen dolg seznam novih uličnih imen in kot vselej, so tudi v tem seznamu manjkala imena slovenskih zaslužnih ljudi. To pomeni, da sta stranki, ki sodelujeta v občinski u-pravi in sta zbrali ob zadnjih volitvah precejšnje število slovenskih glasov, pristali, da se nadaljuje pri poimenovanju ulic stara praksa. Ali pa ni bilo vaše četrtkovo poročilo točno?
Toda v četrtek Vam nisem pisal, ker sem računal, da se bo stvar v nekaj dneh razjasnila. No, razjasnilo se je, ko sem čital vaše današnje poročilo s prve seje občinskega sveta.
Človeka bi morda kar ganilo obžalovanje župana Spacdnija, da ne more dopustiti slovenske besede v občinskem svetu, če ne bi poznal štorijo, ki je stara več kot sto let. Morda se ni čuditi, če smo lepih besed siti do grla in še čez. Vsakega potrpljenja je enkrat konec.
Mislim, da je treba pristopiti k dejanjem. Za enkrat se bom omejil na ulično toponomastiko.
Kot volivec, ki sem dal svoj glas stranki, Id sodeluje v občinski u-pravi, imam pravico zvedeti ali je zgoraj citirana informacija «v nadaljevanju stare politike pri imenovanju ulic* točna in če je točna, zakaj se stranki, ki zastopata slovenske volivce, nista zavzeli za novo politiko, ki bi upoštevala navzočnost slovenske narodnostne skupine v tržaški občini. Pričakujemo pojasnila predvsem od obeh občinskih odbornikov, ki sta bila izvoljena s slovenskimi glasovi.
Z novo Dob«tiko pa bi bilo nujno
Brez hrupnih slovesnosti, preprosto in skromno, kakor je bil vselej navajen živeti, je včeraj prekoračil pomemben mejnik v svojem življenju — 60. leto starosti — Josip Žagar ali Pepi Škabčev, kot ga najraje nazivajo v Padričah. kjer se je rodil in kjer živi še danes. Čeprav so se trde preizkušnje v tej dolgi dobi marsikdaj 'neusmiljeno zgrnile nanj. ki je moral zelo zgodaj okusiti železni zakon kmečkega in nato delavskega življenja, se v vasi čujejo o njem besede: «Dobro jih nosi, Pepi, svoja leta*. In o njem res ni mogoče reči. da si je kdaj privoščil udobje in po čitek. Poleg trdega dela na kmetiji in pri občinskem podjetju za jama dela, je vselej našel čas tudi za delo v vseh treh organizacijah v vasi — gospodarski kulturno - prosvetni in športni. Dolgo let je namreč predsednik Gozdne zadruge, požrtvovalno deluje v pevskem društvu in je poleg vsega navdušen balinar. Ob ustanovitvi konzulte za vzhodni Kras so ga imenovali še za njenega svetovalca za vasi Gro-pado in Padriče. Kot dosleden demokrat in antifašist se je po vrnitvi iz italijanske vojske, ki ga je odgnala v južno Italijo, priključil južnoprimorskemu partizanskemu o-dredu. V NOB pridobljene in prekaljene vrednote ie zvesto ohranil do danes. Vaščani mu ob jubileju voščijo še na mnoga leta.
ju. Toda cena za tako sožitje ne. sme in ne more biti naša narodnostna smrt. Še najmanj pa prostovoljna.
Na podlagi mnogih primerov, ki so tukajšnji javnosti zelo dobro znani, smo prepričani, da je vpisovanje slovenskega otroka v italijansko šolo v ostrem navzkrižju Leghissovo trditvijo, da s tem ni hotel «da bi otrok zatajil materin jezik*. Slovenski starši, ki želijo dobro svojemu otroku, ga vpišejo v slovensko šolo tudi zaradi tega, ker se bo v slovenski šoli vzgajal v svojem priročnem okolju in se naučil slovenščine in italijanščine, kar mu bo v življenju zelo koristilo. Če bi vsi tukajšnji Slovenci vpisovali svoje otroke v italijanske šole, bi kot narodnostna skupnost samomorilno vzpostavili tisto stanje v dobi fašizma, ko so bile sloven-
komisijo za toponomastiko, saj menda niso v njo imenovani člani doživl.ienjsko. In končno, kdaj bodo v to komisijo imenovani tudi člani slovenske narodnosti?
Pojasnila pričakuje Volivec
PRODAJA,'ČIŠČENJE IN POLNJENJE

REZERVOARJEV
/ za nafto, gbrilno olje^itd.

LA C0MBUSTIBILE
Trstj:— Dom jo 38 Telefon: 81 02 58 - 82 03 31
POZIV SLOVENSKEGA OČETA
Prejeli smo in objavljamo:	> dotočeno samo v obmejnih področjih
«Na ozemlju tržaške pokrajine obi- 1° torej v etnično mešanih krajih.
skuje slovenske otroške vrtce približno 800 otrok. Ustanove, ki upravljajo te otroške vrtce, so razne občine (Trst, Devin . Nabrežina, in Zgonik) ter ustanova ONAIRC (O-pera Nazionale Assistenza Infan-zia Regioni Confine). Rad bi opozoril javnost na dejstvo, da ONAIRC upravlja poleg slovenskih tudi italijanske vrtce.
S L januarjem 1972 je stopil v veljavo zakon št. 565 z dne 19.7.1971, ki preureja ustanovo ONAIRC. Najvažnejši členi tega zakona so iz vidika naše etnične skupnosti nedvomno členi št. 5. 6 in 8.
Člen 5 govori o organih ustanove ki so:
Glavni svet v Rimu; občinski odbori v vsaki občini, kjer deluje ustanova; predsednik; računski dvor
Člen 6 govori o sestavi glavnega sveta (16 članov) in določa, da morata biti med njimi tudi en predstavnik nemške etnične skupnosti (predlaga ga avtonomna pokrajina Bočen) ter en predstavnik slovenske etnične skupnosti (predlaga ga avtonomna dežeia Furlanija - Julijska krajina).
Člen 8 govori o sestavi občinskih odborov in predvideva 7 članov. Tri imenuje občinska uprava (eden mora predstavljati manjšino), dva izvoli osebje ustanove iz svoje sredine, dva pa izvolijo sami starši.
Na žalost je ta člen zelo pomanjkljiv, ker ne zagotovi prisotnosti bodisi nemške, bodisi slovenske etnične skupnosti v občinskih odborih, čeprav je delovanje ustanove osre-
Na področju tržaške občine obiskuje slovenske sekcije ustanove ONAIRC približno 300 otrok. Vsaka sekcija je že izvolila po dva «veli-ka volivca* in le ti so si zadali na-’ da si sami priborimo to. kar žalibog prej omenjeni zakon ni določil.
Dne 16. t.m. bo že druga skupna seja teh «velikih volivcev* predstavnikov staršev na ozemlju tržaške občine (italijanskih in slovenskih) in na tej se.ii bo kot glavna točka določitev pravice, da se izvolita en predstavnik italijanskih staršev in en predstavnik slovenskih staršev.
Zato opozarjamo vse tiste osebe, ki so bile izvoliene kot «veliki volivci* v slovenskih sekcijah otroških vrtcev, da se te odločilne seje za gotovo udeležijo, ker samo z enotnim nastopom si bomo lahko priborih' pravično zastopstvo v te na novo uvedene občinske svete ustanove.
Poudarjam, da gre za nekaj povsem novega in lahko bi rekel, da je to nekakšna mala šolska reforma. kar se tiče otroških vrtcev, ker se kličeto k sodelovanju predstavniki občine, učnega osebja in starši. Zato je zelo važno, kako se te novosti že od samega začetka pričnejo izvajati.
* * *
Popolnoma se strinjamo z gornjimi ugotovitvami slovenskega očeta in podpiramo, njegov poziv, ker je zelo važno, kako bodo občinski odbori ONAIRC začeli delovati.
GORIŠKI DNEVNIK
DVA MESECA JE POKRAJINSKI SVET MIROVAL
Jutri zvečer na pokrajini odločitev: bo levosredinska koalicija vzdržala?
Se vedno nejasno stališče krščanskih demokratov in socialistov ■ Nesporazum o vodenju zunanjih centrov umobolnice - Bi morebitna kriza na pokrajini povzročila krizo v levi sredini povsod na Goriškem?
Prva letošnja seja pokrajinskega . V Gorici imajo tudi lekcije šahov-sveta bo jutri zvečer ob 20.30. j ske tehnike. Tako lekcijo je prof. Pravzaprav bo to prva seja po i Portelli imel včeraj popoldne.
dvomesečnem počitku, saj je do različnega glasovanja med socialisti in demokristjani prišlo v pokrajinskem svetu lani 14. novembra. Dva dni pozneje .je socialistični zastopnik v odboru, podpredsednik Marko Waltritsch, šel iz sejne dvorane, ko se je glasovalo o najemu v službo novih zdravnikov teden dni pozneje pa je omenjeni socialistični zastopnik po odločitvi vodstva PSI podal na svoje mesto ostavko.
V	tem času je ožji pokrajinski odbor zasedal brez socialističnega predstavnika. Med strankami leve sredine je prišlo do več sestankov na katerih so obravnavali nastali spor in možnost ugodne rešitve vprašanja vodenja goriške umobolnice. Ni odveč, če na kratko ponovimo vzroke spora. Goriško psihiatrično bolnišnico so enajst let vodili prof. Franco Basaglia in zdravniki, ki $e sklicujejo na njegovo šolo «odprte bolnišnice*. Prof. Basaglia trdi. da je moč umsko bolne ozdraviti in da jih je treba zaradi tega puščati na prosto, seveda pod določenim nadzorstvom, jih ponovno uvajati v vsakdanje življenje, ne pa jih zapirati v la-gerje, kakršne so do sedaj bile u-mobolnice. Njegova šola ima precej pristašev v Italiji in ni nič novega drugje v Evropa. Za tako zdravljenje so socialisti, komunisti in tudi del krščanskih demokratov. Drugi iz večinske stranke pa menijo, da je treba biti pri tem o-preznejši, zaradi tega so tudi z odprtimi rokami sprejeli 20. oktobra lani ostavke ki so jih poslali poverjeni ravnatelj dr. Casagrande in drugi zdravniki.
Demokrščansko - socialdemokratska večina je dala nalog vodenja umobolnice padovanskemu psihiatru dr. Carucciju in skupini drugih zdravnikov, ki pa niso nikdar imeli opravka s psihiatrično bolnišnico. Zaradi tega so se po prevzemu px>slov v bolnišnici lanskega 20. novembra tudi nekam slabo počutili v umobolnici.
V	teh dveh mesecih je prišlo do več sestankov med zastopniki levosredinskih strank. V resnici je šlo za dialog med socialisti in demokristjani, kajti ostali- partnerji -so stali nekako ob strani, čeprav so v vsem podpirali demokrščansko stališče. Domenili go se o podpiranju nove psihiatrije, nesporazum pa ostaja glede vodenja zunanjih centrov; po mnenju enih naj bodo ti odvisni od bolnišnice, po mnenju drugih pa naj bodo samostojni. Menda pa je polemika o tem odveč, kajti čez leto dni bodo vsi zdravniški centri postali samostojni v okviru medobčinskih temeljnih zdravstvenih konzorcijev.
Jutrišnja seja utegne torej biti odločilna za sodelovanje med socialisti in krščanskimi demokrati ne le v pokrajinski upravi marveč tudi v drugih občinah, kjer ti dve stranki sodelujeta. V prejšnjih dneh smo že čutili namige, da bi prišlo do krize tudi v goriški občini in morda tudi v Krminu, Gradišču in Gradežu, kjer sodelujeta v glavnem ti dve stranki tudi ob podpori drugih.
Delovanje šahovskega kluba
Goriški šahovski klub neumorno deluje. Prejšnjo nedeljo^ so brezhibno organizirali v našem mestu mednarodno srečanje v okviru obmejnega tekmovanja. V teku imajo svoje notranje prvenstvo. Tekme so-imeli pred nekaj dnevi v Foljanu.
razširili
Šahovski klub je po dolgih letih zapustil Garibaldijevo kavarno. Njegov sedež bo v restavraciji Donatella na Trgu Battisti.
V soboto dijaški ples
V soboto, 20. januarja 1973 ob 21. uri bo v prosvetni dvorani «Zla-ti pajek* v Gorici (Verdijev kor-zo 13) zabavni večer, katerega priredijo dijaki slovenskih višjih srednjih šal z Goriškega (gimnazija — licej, trgovska im učiteljišče).
Ta dijaški ples postaja že tradicionalen, saj so ga lansko leto že priredili dijaki trgovske šole, le-
tos pa ga priredijo dijaki vseh treh višjih srednjih šol skupno.
Izkupiček plesa bo služil za kritje stroškov pri šolskih izletih. Dijaki vabijo, da se plesa udeležijo mladi in tudii stari, saj bodo vsem poskrbeli zabavo, dober prigrizek in pristno kapljico domačega vina.
Za zabavo bo poskrbel domač ansambel.
Vabila so na razpolago pri vseh dijakih in na sedežu SPZ v Gorici, Ulica Malta 2.
Danes zvečer ob 19.30 bo v župnijski dvorani v Štandrežu večer barvnih slik, ki ga prireja prosvetno društvo «štandrež». Predaval bo R. Rodaro iz Gorice, ki bo prikazal lepote in zanimivosti ob rekah Donavi, Donu in Volgi.
Uspel partizanski miting v Gorici
Naši ljudje so sinoči do kraja napolnili prosvetno dvorano v Gorici. kjer je bil na pobudo Slovenske prosvetne zveze «Partizan-ski mitinga. Tajnik SPZ Edmund Košuta je pozdravil vse prisotne, m kar je v slovenščini spregovoril bivši partizan Danilo Nanut, v italijanščini pa je pozdrav ANPI prinesel bivši partizanski komandat Giovanni Padoan. Sledilo je nekaj recitacij, pevski zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine pa je zapel vrsto partizanskih pesmi pod vodstvom Klavdija Kolovinija.
Po predstavi je bil na voljo prisotnim partizanski golaž.
NA TISKOVNI KONFERENCI V BOLNIŠNICI
Oddaja 6 stanovanj v Braeanu
Goriški zavod za ljudske hiše je zgradil v Bračanu v občini Krmin seststanovanjsko ljudsko hišo. Stanovanja je moč odkupiti in plačati v 35 letih. Prošnje je treba nasloviti na sedež IACP v Gorici ali na županstvo v Krmin do 8. februarja 1973. Prošnje je treba napisati na posebnih obrazcih.
Prosilci bodo morali plačati kot prvi obrok 1.750.000 lir, mesečno odplačilo bo nato znašalo 28.900 lir. Stanovanja so štirisobna, s centralno kurjavo in garažo.
Živahna diskusija o goriškem centru za zdravljenje ledvic in hemodializo
Zagotovila, da bodo pospešili začetek njegovega delovanja - Sindikalni in drugi predstavniki proti drobljenju takih naprav in za njihovo
Kino
smotrno ureditev za učinkovito zdravljenje -ventivnim in zaščitnim zdravstvenim ukrepom
V četrtek zvečer je bila v učilnici šole za bolničarke pri Splošni bolnišnici v Gorici tiskovna konferenca v zvezi s problemom pokrajinskega centra za hemodializo, ki je v zadnjih dveh mesecih povzročil v javnosti živahno zanimanje in širok odmev zaradi pozitivnih in negativnih kritik v zvezi s tem problemom; prav iz tega razloga je vodstvo bolnišnice, oziroma njegov predsednik socialist odv. Peter San-zin, imel za potrebno sklicanje take konference, na kateri naj bi pojasnil stališče vodstva bolnišnice v tej zadevi in prikazal, kako dejansko stoje stvari.
Vabilu za konferenco se je poleg predstavnikov tiska odzvalo več deželnih predstavnikov, sindikalistov zdravnikov in drugih, ki se zani
so neposredno pri njem zainteresirani. Med udeleženci smo opazili deželnega odbornika za zdravstvo odv. Cesara Devetaga, odbornika za finance dr. Tripanija, svetovalca Cociannija, predstavnike zdravnikov, sindikatov, raznih strank ter raznih drugih krajevnih ustanov.
Predsednik upravnega odbora bolnišnice odv. Sanzin je po uvodnem pozdravu predočil prisotnim važnost hemodializnega centra v Gorici, katerega odprtje omogoča nakazilo 50 milijonov lir, ki jih je določila deželna uprava v ta namen. Ožigosal je pisanje nekaterih časopisov v krajevni kroniki o tem problemu, ki je po njegovem mnenju bilo premalo resno in deloma celo alarmistično; pri tem je menil zlasti članek, ki je bil objavljen v
z*iu.civj..uj\.\sv m ur ugiii, jvi. otr z,u.lxx , —------- .	"
majo za problem hemodialize ali» nekem časopisu dne 6. t. m. Tako
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiuiiiiiminmiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiuajiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
PREMIKI V KRŠČANSKI DEMOKRACIJI
Tor os (fone nuove) in Moro sta za ponovno sodelovanje s socialisti
Če bo struja «Forze nuove» zmagala na kongresu KD v Vidmu, je možno, da postane Toros predsednik deželne vlade - Moro govori danes v Gradežu - Težave v levi sredini na Goriškem
«Levičarji v krščanski demokraciji hočejo takojšnjo obnovitev dialoga in sodelovanja s socialisti*, je dejal na nekem predkongresnem sestanku svoje stranke v Vidmu sen. Toros eden najvidnejših predstavnikov struje «Forze nuove*. ki ji v vsedržavnem merilu načeluje posl. Donat Cattin. Toros govori v Vidlmu s pozicij sile, saj ima njegova struja relativno večino v furlanski Krščanski demokraciji. Predkongresni boj v videmski pokrajini (kongres KD bo konec meseca) je precej hud in to je u-gotovil sam Toros, ki je izrazil zaskrbljenost zaradi ostrega tona, do katerega je prišlo na nekaterih predkongresnih zborovanjih Če bo struja «Forze nuove* zmagala na -videmskem-- kongresu,- ni- izključeno-,-da bi Torosa predlagali na spomladanskih deželnih volitvah za predsednika dleželne vlade namesto Berzantija
Stankih z drugimi zastopniki levosredinskih strank. Za KD je stvar upravljanja zunanjih centrov za psihiatrično oskrbo le relativnega značaja. Odbor KD je odobril resolucijo v kateri se zavzema za nadaljnje sodelovanje s socialisti. Vendar je baje prišlo na tem sestanku do ostrih orotisocialističnih tonov, zlasti v govorih nekaterih predstavnikov «bazistov». V goriški KD je prišlo tudi do raznih trenj, ko sta načelnik svetovalske skupine v pokrajinskem svetu dr. Cian in podnačelnilr Cosani dala ostavko na svoji mesti.
V petek v Kromberku otvoritev razstavo Oskarja Kogoja
V Goriškem muzeju v Kromberku bodo v petek 19. januarja po-
Tako so šahovsko igro tudi v manjše kraje naše pokrajine.
miiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiHniiiiiiiiiiiiiiiHiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiniiiiHiniiiiniiiiiii
V Vidmu je predvolilni boj zelo | poldne odprli razstavo oblikovalca hud, saj se premoči Torosevih pri- Oskarja Kogoja. O njegovem delu stašev upirajo tako dorotejci (posl.
Armani, dež. svet. Mizzau in vsemogočna bonomijanska organizacija) kot morotejci (dež. odb. Comel-li, deželni tajnik Tonutti, itd ).
Tudi današnji govor Alda Mora v Gradežu, kjer bo zbral svoje somišljenike iz vse dežele ima namen da pomaga svojim pristašem v videmski pokrajini. Moro bo sicer govoril o splošni politiki, o sedanji sredinsko - desničarski An-dreottijevi vladi, proti kateri se on bori. Tudi Moro se zavzema za čimprejšnjo ponovno sodelovanje s socialisti.
Medtem ko prihaja do tako izrazitih izjav za ponovno uvedbo leve sredine v rimski vladi, pa se pri nas stvari krhajo. Ni še dano vedeti kakšen bo rezultat jutrišnje seje pokrajinskega sveta. Po prekinitvi pogajanj med levosredinskimi strankami prejšnjo sredo je prišlo do več stikov med socialisti in krščanskimi demokrati. Porajinsko vodstvo krščanske demokracije se je sestalo v četrtek zvečer; na tem sestanku so bili prisotni tudi tajniki sekcij. Šlo je torej za množično mobilizacijo voditeljev večinske stranke. Skupščina je odobrila delovanje strankine delegacije na se-
smo že večkrat pisali v našem listu. Kogoj razstavlja te dni v Moderni galeriji v Ljubljani, sedaj pa si bomo njegova dela lahko ogledali tudi na Primorskem. Razstava bo v kromberškem gradu odprta več časa.
NEPRIDIPRAVI SO OBISKALI DVA BARA
Nočni lopovi so si oskrbeli precejšnjo zalogo cigaret
Neznanci so se seveda polastili tudi denarja
Nočni lopovi so si spet izbrali tarčo dva javna lokala, kot so to delali ob raznih priložnostih lani. Včeraj ponoči so vdrli skozi vežna vrata v kavarno Leopolde Tomšič v Kraški ulici. V tej kavami prodaja Tomšičeva tudi cigarete im lopov ali lopovi so odnesli skoro 400 zavojčkov cigaret v skupni vrednosti 150.000 lir. Neznanci bodo torej lep čas kadili zastonj, seveda če jih ne bo policija prej poslala v zapor. Odnesli so tudi predal železne blagajne, v katerem je bilo približno 25.000 lir drobiža.
Isto noč so neznanci vdrli tudi v gostilno v Ulici Bombi, tik pred predorom pod gradom. Tu so pustili pri miru vhodna vrata, v gostilno' so šli skozi okno stranišča, potem ko so odstranili železne rešetke na oknu. Njihov plen je bil manjši, iz predala v miznici so odnesli namreč le 7.000 lir, zato so se spravili nad loterijsko blagajno in odnesli dve uri.
Aretirali so žensko
ki je kradla v trgovini
Tržiški karabinjerji so aretirali in privedli v zapor 45-letno P. C.
iz Tržiča ki je v veletrgovini Stan-da v Ulici Š. Marico ukradla nekaj izloženega jestvinskega blaga. Ženska se je v jutranjih urah napotila v trgovino in, kot to dela večina gospodinj, spravljala razne jestvine v torbo. Kot pa ne dela večina gospodinj, je ženska zapustila trgovino, ne da bi plačala. Prodajalka je to opazila in takoj obvestila vodstvo Stande. ki je poklicalo karabinjerje, ki so žensko aretirah. V torbi so ji našli približno za 15.000 lir ukradenega blaga.
Lucia Dagostino, 68-letna gospodinja iz Tržiča iz Ulice XIV. maja 35. se je ponesrečila v svojem stanovanju. V tržiški bolnišnici so jo sprejeli na 20 dni zdravljenja zaradi možganskega pretresa in udarca v prsni koš.
V salonu Meblo razstava grafik Maraževe in Bernika
V razstavnem salonu Meblo v Novi Gorici so odprli razstavo grafik Adrijane Maraž in Janeza Bernika. Razstava bo odprta do konca meseca. Zanimive grafike obeh slovenskih umetnikov, ki sta se uveljavila ne le doma ampak v mednarodnem umetniškem svetu, si bodo brez drorna ogledali tudi številni ljubi tel ji umetnosti s te strani meje. Razstavo si je moč ogledati vsak dan v urah, ko je odprt salon pohištva Meblo.
USPELO PREDAVANJE SPD
Lepota slovenskih gora v slikah in pripovedi
Predavatelji z Jesenic navdušili goriške planince Tesnejše vezi med SPD Gorica in PD Jesenice
Drugo letošnje predavanje, ki ga je priredilo Slovensko planinsko društvo v Gorici, je uspelo nad vsa pričakovanja. Gregorčičeva dvorana na Korzu je bila nabito polna, marsikdo ni mogel v predavalnico, da bi lahkp užival lepote naših planin na prelepih diapozitivih.
Predsednica goriškega SPD Sme- j tova je v uvodnih besedah lepo pozdravila jeseniške goste, predavatelja Marjana Dolinška in Stojana Košnika ter društvenega predsednika Janeza Košnika, ki je v kratkih besedah poudaril prijateljske vezi, ki obstajajo med goriškimi in jeseniškimi planinci. Te se bodo še bolj utrdile, ko bo letošnjega 24. februarja šla skupina gori-ških mladincev - planincev na pohod, ki bo spominjal na bitko med partizani in nacisti, ki je bila na najvišjem vrhu Karavank — Stolu 20. februarja 1942.
V prvem delu planinskega večera je Marjan Dolinšek prikazal pohod z Jesenic v Karavanke in Julijske Alpe. Gre pravzaprav za predavanje, ki ga je sestavil pokojni planinec in fotosnemalec Slavko Smolej, posneto na magnetofonski trak, uporabljajoč glas dramskega igralca Jožeta Zupana. Občudovali smo lahko Jesenice in o-kolico, gorski svet Karavank z najvišjim vrhom Stolom, krasno planinsko floro.
Za drugi del pa je poskrbel Stojan Vladimir, ki je tudi gorski reševalec. Tematika je bila podobna. Prikazal je nad 160 diapozitivov, med njimi' tudi nekatere s tradicionalnega zimskega pohoda jeseniških planincev na Stol, kjer je 20. februarja 1942 veliko število
AMATERSKA
DRAMSKA
SKUPINA
v Gorici vabi nocoj ob 17. uri v Katoliški dom na predvajanje trodejanke
SREČNI DNEVI
Napisal Claude - Andre Puget, prevedel Ciril Kosmač, režiral Aleksij Pregare.
Nemcev obkolilo in napadlo Cankarjev bataljon; v tej bitki sta padla dva partizanska prvoborca.
Na platnu smo lahko občudovali severno steno Mojstrovke (tu je lansko zimo snežni plaz zasul štiri planince), sleme Mojstrovke (tu se je ponesrečil zamejski planinec dr. Dolhar), cvetočo Golico, Sedmera jezera in še veliko lepih planinskih kotičkov.
Ljudje so bili zelo zadovoljni, kar je lepo izrazila na koncu predsednica Smetova, ki si je zaželela še več takih prijateljskih večerov z Jeseničani. Tretje planinsko predavanje bo v februarju.
NA ENOURNI DEBATI
Razpravo o prosti coni so prenesli za mesec dni
Večina svetovalcev je bila mnenja, da je potrebno začeti razgovore na podlagi podatkov ustrezne komisije - Odobrili so obračun za 1.1970
Na petkovi seji občinskega sveta v Gorici 50 svetovalci odobrili tudi obračun za leto 1970. Podrobno poročilo o obračunu je podal odbornik za finance Ciuffarin. Za odobritev v obračunu so glasovali vse razen liberalcev ki so se vzdržali in misovcev; v imenu slednjih je svetovalec Pedroni dejal, da bo njegova skupina glasovala proti, češ da je finančno leto v pretresu ponavljalo vedno isto stvar in ni nakazalo nobene dejanske rešitve goriškega gospodarstva. Poudaril je tudi. da skuša večina s številkami prikriti dejansko kritični polo žaj političnega upravljanja.
Po odobritvi obračuna bi morali svetovalci začeli razparvo o prosti coni. kot ie bilo predvideno v dnevnem redu, Stvar pa se je nekoliko zasuknila, ko je svetovalec Pedro-pi ' MSI) oporekal odboru, češ da hoče z razpravo o prosti coni preskočiti posebno komisijo, ki je bila izvoljena v lanskem juliju in katere naloga je bila preučiti položaj ker bo letos zapadel zakon o prosti coni v Gorici.
Okrog problema ali naj občinski svet razpravlja o prosti coni pred zaključnim poročilom ustrezne komisije ali šele kasneje, se je vnela razgibana debata. Battelo (KPI) je dejal, da bi zares bilo neprimerno začeti razgovore preden bi komisija prinesla konkretne rezultate študija in to tudi v številkah. Proti temu se je odločno postavil Lupieri (DC) ki je dejal da je vsaka izguba časa pogubna, kajti birokratska pot parlamentarne zakonodaje je dolga in utegnilo bi se zgoditi, da bi prišli do konca letošnjega leta brez kakršnega koli rezultata. Podobno tezo je zagovarjal tudi Zucalli (PSDI), ki pa je dejal, da bi morala komisija nadaljevati svoje delo, četudi bi prej začeli z razpravo v občinskem svetu. Tudi socialist Dellago in komunist Chiaron sta bila za to, da se razprava začne potem, ko bo občinski svet imel v rokah ustrezne podatke, na katerih se bo lahko razpravljalo kajti v nasprotnem primeru bi lahko prišli do drobitve idej s čimer bi ošibili akcijo enotne volje občinskega sveta
Končno sc svetovalci sklenili, da bodo razpravo začeli po-
čila svojo študijo, najkasneje pa v enem mesecu. Na podlagi rezultatov študije bodo nato začeli razgovore, komisija pa bo kljub temu še nadaljevala svoje delo
Pogreb 74-Ietne Jožefe Jarc-Klačinove
V goriški bolnišnici je prejšnji torek umrla 74-letna Jožefa Jarc poročena Purič, po domače Kla-činova iz Doberdoba. Pokopali so jo v četrtek na goriškem pokopališču. Pokojna Klačinova je morala kot drugi naši Kraševci med prvo svetovno vojno v begunstvo, po vrnitvi se je poročila z Angelom Puričem iz Križa pri Trstu. Imela sta pet hčera in pet fantov in truditi sta se morala, da sta preživljala tako številno družino. Po drugi svetovni vojni je morala večkrat zaradi bolehanja v razne bolnišnice, tu pa tam je živela pri hčerah, ki bivajo v raznih krajih na Goriškem in Tržaškem. Pokojnica je rada brala naš list. Naj ji bo lahka domača zemlja.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
ROJSTVA: Marco Devinar, Ivan Clemente, Mara Gergolet, Emilia-na Starpin, Sabina Tricarico, Simone Blason, Annamaria Morelli, Sabrina Acella.
SMRTI: gospodinja 83-letna Ot-tilia Paulin vd. Maglio, upokojenec 80-letni Pieitro Martellam.
OKLICI: prodajalka Fiorenza Go-riup in šofer Boris Rojc, prodajalka Sonja Klanjšček in kovinar Franko Feri, univ. študentka Fabiola Miurin in elektronski tehnik Marco Bianchi, delavka Maria Pipia in mizar Luigi Feliciello, gospodinja Livia Zampieri in častnik Enea Rossini.
POROKE:	vzgojiteljica Ramira
Bric in vzgojitelj Claudio Biancuz-zi, delavka Mariabruna Zaramella in uradnik Luigi Gazzillo, analist-ka Giordana Miloševič in elektro mehanik Luciani Drigo, ekonomist ka Maria Humar in kemik Nunzio Di Biase, uradnica MaristeMa Pa nizzi in izoblikovalec Aldo Goras-so, uradnica Ana Komic in indu-tem. ko bo komisija delno zaklju- ! strijec Giorgio Olivieri.
11
Več poudarka pre-na delovnem mestu
pisanje bi moralo biti bolj v skladu s socialnim pomenom in bi moralo biti tako, da bi lahko pomagalo odgovornim zdravniškim organom pri njihovem delu na delikatnem in za splošno zdravstvo važnem področju. Zadeva presega pokrajinski in gre v deželni okvir in zato je treba o problemu pisati bolj naklonjeno in ne ovirati njegove realizacije z omalovaževalnim in neodgovornim kritiziranjem.
Uprava goriške bolnišnice pripravlja realizacijo centra za hemodia lizo že od leta 1969, ter je že leta 1971 zaprosila za prispevek deželne uprave in pred nekaj meseci dobila nakazilo 50 milijonov za prve nakupe potrebne opreme. V letu 1973 bodo poskrbeli za potrebno specializirano osebje, za primerne, pa četudi provizorične prostore in za drugo. Kar so že u-krenili in kar bodo v prihodnje, ni bilo mogoče opraviti prej tudi zaradi neizogibne birokratske procedure. Vsekakor pa so med postavke bolnišničnega proračuna določili tudi potrebne vsote za izvedbo celotnega programa, ki ga nameravajo izvajati z vso možno pospešitvijo. V ta namen so postavili tudi poseben operativni odbor, ki mu predseduje zdravnik dr. Bal-dratti, za praktično izvedbo goriškega centra za hemodializo, ki je tako potreben za zdravljenje bolnih na ledvicah.
Po tem uvodu predsednika je dr. Baldratti govoril o centru s strokovnega stališča. Poudaril je pomen sodelovanja urologije in nefrologije, o delovanju ledvic, o njihovem zdravljenju s hemodializo, ki zahteva zdravljenje prizadetih bolnikov v posebnih centrih pri bolnišnicah, z aplikacijami umetnih ledvic itd. Tak center že obstaja pri deželni bolnišnici v Trstu, kjer že imajo tri aparature za tako zdravljenje, kjer lahko zdravijo 24 bolnikov v treh mesecih; te aparature nameravajo v kratkem povečati na 12. Dr. Baldratti je govoril tudi o nameravani ureditvi centrov za hemodializo tudi pri drugih bolnišnicah na področju naše dežele, med katerimi je celo ena v Palmanovi, Vidmu in drugod.
Njegovemu izvajanju je sledila diskusija. Znano je namreč, da so sindikalni predstavniki in nekateri drugi krogi očitali vodstvu bolnišnice in strankam, da postavljajo vso zadevo bolj na politično, kot pa na zdravstveno plat.
V	tem smislu je govoril med prvimi deželni svetovalec Bergomas (KPI), ki je v zadevi predložil tudi posebno interpelacijo v deželnem svetu. Dejal je, da ne morejo uporabljati diagnostičnih naprav zaradi pomanjkanja kvalificiranega o-sebja za zdravljenje ledvic. Po njegovem ni potrebno ustanavljati številne manjše in slabo opremljene centre za tako zdravljenje, ampak je treba dobro organizirati in opremiti tiste pri deželnih bolnišnicah. Ureditev takih zdravljenj je resna in zelo draga zadeva in ni, da bi jo jemali preveč lahkomišel-no. V svojem posegu je tudi polemiziral z odbornikom za zdravstvo ter mu očital demagogijo. Končno je priporočal naj bi poskrbeli predvsem za preventivno zdravljenje zlasti na delovnih mestih, kar je boljše in mnogo cenejše, kot drago zdravljenje po bolnišnicah, ko je že pozno.
V	tem smislu so govorili tudi Zu-liani in drugi predstavniki sindikatov, ki so očitali napačno polemiko o centru za zdravljenje bolnih ledvic in za aplikacijo umetnih ledvic, v katero so zapletli tudi sindikalne organizacije. Očitali so
V Krminu hitro potekajo dela za gradnjo modeme zadružne vinske kleti, za katero skrbi deželna ustanova za raizvoj kmetijstva ERSA. Gradnjo finansira v celoti država
in Met ho stala približno 400 mili- razvoju kmetijstva v naši deželi,
jonov lir.
ERSA je na podoben način poskrbela tudi za gradnjo sušilnic, drugih kleti, mlekarn in sploh takih naprav, ki bi lahko koristile
ki se mora postaviti na take go spodarske temelje, da lahko uspešno konkurira modernemu kmetijstvu drugih diržav v sklopu Evropske gospodarske skupnosti.
Razstave
Predavanja
Z A a V A L A
se zahvaljujemo vseh1-na zadnji poti naš*
strankarske špekulacije v zadevi. g0vodje (ragioniere) Prošnje je treba Kadar gre za okrepitev zdravstven nasloviti na urad Korzo Italija & nih naprav je treba programirati akcijo na daljše razdobje in preko pokrajinskega v deželnem okviru.
Tako načrtovanje v deželnem okviru bi moralo osredotočiti vazne zdravstvene naprave v sposobnih zdravstvenih zavodih in ne razpršiti potrebnih sredstev na preveliko število manjših zdravstvenih centrov, kar bi zdravljenje otežkočalo in ga močno podražilo.
Na kritična izvajanja so potem odgovorili predsednik odv. Sanzin, deželni odbornik za zdravstvo odv. '
Devetag in zdravnik dr. Baldratti ter med drugim zagotovili, da bo tudi v goriškem centru za zdravljenje ledvic in za aplikacijo umetnih ladvic poskrbljeno za učinkovito zdravljenje, ki bo poleg drugega za prizadete bolnike še brezplačno.
Tako se je živahna debata, ki je trajala skoro pet ur, zaključila s pozitivnim zagotovilom, da bodo pospešili ureditev goriškega centra za tako zdravljenje, ker je potrebno, da tudi na tem področju poskrbimo za učinkovito pomoč v zdravstvu tistim, ki so je najbolj potrebni.
Upamo torej, da birokratska pot tudi tokrat ne bo preveč zavlačevala dejanske ureditve tega zdravstvenega centra.
I. M.
Najtopleje
ki so spremili ljubljeno mamo in nono
Zalko Lutman
Posebna zahvala darovalcem cveti3, vaščanom in vsem, ki so na kakrše*1 koli način počastili njen spomin.
žalujoči hčerki Zdravk* in Dana z družinam*
Štandrež, 14. januarja 1973
Gorica:
VERDI 15.15—22.00 «Sbatti il mostro in prima pagina*. Gian Maria Vo-lonte in Laura Betti. Barvni film.
CORSO 15.00—22.00 «11 generale dorme in piedi*. U. Tognazzi in M. Melato. Barvni film.
CENTRALE 15.00—21.30 «1 2 figli dei Trinlta*, F. Franchi in C. Ingrassia. Barvni film.
MODERNISSIMO 14.45—22.00 «1 vizi di una vergine*. G. Suchs in C. Grumberg. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
VITTORIA 15.00-22.00 «Le figlie di Dracula*. P. Cushing in D. Priče. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
Tržič
AZZURRO 14.00 «Fritz il gatto*, barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
EXCELSIOR 14.00 «Che*. Barvni film.
PRINCIPE 14.00 «Improwisamente un uomo nella notte*. Barvni film.
MARCELLIANA 14.30 «1 due assi del guantone*. Barvni film.
S. MICHELE 14.00 «11 corsaro dell’iso-la verde*. Barvni film*
Nova Gorica
SOČA «Na poti za Shailock*, ameriški barvni film — ob 16., 18. in 20.
SVOBODA «Doc Holiday*. ameriški barvni film — ob 16., 18. in 20.
RENČE «Tujec imenovan — Pokopališče*, italijanski barvni film — ob
- 16. in 19. uri.
DESKLE «Učitelj in Margherita*, jugoslovanski barvni film — ob 20.
KANAL «Ratler Kid», italijanski barvni film — ob 16. in 20.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 2443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Rismondo, UL Toti, tel. 72701.
DEŽURNI ZDRAVNIKI
V Gorici, Sovodnjah in Števerjanu sta danes dežurna dr. Rodolfo Ge-novese. Ul. Fatebenefratelli 5, tel. 2902 in dr. Giuseppe Frandolic, Ul. Borsi 10, tel. 3703. Za Krmin in okolico j* dežuren dr. Venuti.
V občinski galeriji v Šempetru ob Soči bodo danes ob 10.30 odprli razstavo slik Cesarja Devetaga. Sedanji deželni odbornik za zdravstvo slika že od mladih let, pred časom je dobil tudi nekaj nagrad. Razstava bo odprta do 31. januarja v večernih urah.
Razna obvestila
športno združenje DOM in Slovensko planinsko društvo priredita v sredo, 17. januarja ob 20.30 v Prosvetni dvorani, Verdijev korzo 13, Gorica, večer namiznega tenisa za netekmovalce. Večera se lahko udeležijo samo imetniki izkaznice «šport za vsakogar*.
Prosvetno društvo »Oton Župančič* v štandrežu vabi v torek, 16. januarja ob 20. uri na predvajanje barvnih diapozitivov na temo «Primorska 1972». Slike bodo predvajali člani Fotokrožk* iz Nove Gorice. Slike so najboljše, kar jih je bilo prikazanih na lanski fotografski razstavi, kjer so sodelovali najboljši fotografi iz vse Slovenije.
Ravnateljstvo gimnazije ■ liceja in učiteljišča v Gorici obvešča, d3 bo danes, 14. januarja 1973 ob '0; uri roditeljski sestanek v risalni^ učiteljišča v Ul. Croce 3. Starši dijakov in njihovi namestniki s® vljudno vabljeni, da se sestank* udeležijo.
Goriška občina obvešča, da z?' pade 20. februarja rok za vlaganje prošenj za eno mesto dodatneg3 knjigovodje.
še do jutri — do 12. ure — je ča» za vlaganje prošenj za dve mesti knji'

Neroden padec iz voza
Pri tovorjenju voza je nerodno padel 66-letni Giovan Battista Bal-laminiut iz Štarancana, ki je delal na dvorišču hiše. V bolnišnici, kjer so ga sprejeli zaradi verjetnega zloma gležpja, je povedal da je padel z voza in se udaril: okreval bo v 30 dineh.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ^ spremili na zadnji poti našega df3 gega
Jožka Pelicona - Pepifo
se toplo zahvaljujemo. Posebno z3*1 valo izrekamo g. župniku Komjanctl za ganljivi obred, darovalcem cveti3, pevcem in pevkam ter sosedom.
žalujoča žena, sinova, s®*” hi, sestra ter nečakinj*
Sovodnje, 14. januarja 1973


PRED SOBOTNIM JUBILEJNIM KONCERTOM V KULTURNEM POME
Orkester Glasbene matice živi in deluje že dvajset let
140 koncertov, 44 gostovanj, 97 radijskih in 6 televizijskih snemanj, dela 200 skladateljev, tri operete itd.
Orkester Glasbene matice praznuje letos svojo dvajsetletnico. Ta jubilej bo počastil s koncertom v soboto, 20. t. m. Kulturnem domu.
Orkestralno udejstvovanje tržaških Slovencev je, kot vsako drugo, prekinil fašizem. Od 1. 1909 do nožiga Narodnega doma smo imeli orkester, ki je združeval v svojih vrstah poleg slovenskih tudi češke in napredne italijanske glasbenike. Nekateri od njih so o-stali zvesti orkestru GM tudi po njegovi oživitvi po drugi svetovni vojni in v njem še danes nastopata Julij Pavletič in Emesto Am-sticd. Od njegovih znapih članov naj omenimo še Josipa Merkuja, pa Guliča (očeta sedanjega uglednega virtuoza Gullija), Karla Rupla in Karla Pahorja in še bi lahko naštevali. Poslednji za njegovim dirigentskim pultom je bil Fran Topič.
Ko smo po vojni obnavljali naše kulturne ustanove na orkester še ni bilo mogoče misliti. Prednost sta imela Slovensko gledališče in Glasbena matica. Toda prav rast teh dveh naših vrhunskih ustanov je kaj kmalu postavila v ospredje tudi spoznanje, da je naše kulturno življenje brez lastnega orkestra okrnjeno. Mimo potrebe je tudi spomin na tradicijo silil k ukrepanju in prvi se je snovanja orkestra lotil naš priznani glasbenik, skladatelj in dirigent Ubald Vrabec. Njegova prizadevanja si-ser niso bila v okviru Glasbene matice v ožjem smislu, pa tudi rezultat ni bil trajen, toda predstavljala so začetek, na katerem je bilo potem lažje graditi. V okvir takega začetka sodijo tudi poskusi sedaj že pokojnega dirigenta Žebreta. Medtem pa je seveda tudi glasbena šola obnovljene Glasbene matice sama razmišljala o orkestru kot dopolnilnem telesu za študij in orkestralno uvajanje svojih gojencev, ki so medtem že prešli prve šolske čeri. Tako smo v letu 1953 ddbili prvi zametek današnjega orkestra. Sestavljali so ga poleg tedaj še maloštevilnih gojencev glasbene šole še nekateri že starejši slovenski in tudi italijanski orkestraši, ki se v tistih nelahkih časih niso bali sodelovati v slovenskem ansamblu, s čimer so javno izpričali svojo demokratično opredelitev. Vsaj za Prve nastope pa so prišli na pomoč tudi nekateri člani takratnega orkestra . dijaškega doma «Ivan Cankar* iz Ljubljane, iz katerega se je kasneje razvil današnji orkester RTV Ljubljana.
Ta prvi orkestralni zbor Glasbene matice, katerega vodstvo je prevzel dirigent Oskar Kjuder, je štel po potrebi od 15 db 30 članov, javnosti pa se je prvič predstavil še v istem letu s koncertom v Avditoriju in Skednju. Poslej je redno nastopal in vsako leto imel poprečno 6 do 8 koncertnih nastopov poleg priložnostnih sodelovanj na raznih prireditvah. Razumljivo je, da v naših razmerah orkestrovo življenje ni bilo vedno lahko. Vzponom so sledila včasih tudi krizna obdobja. Nemalokdaj so jih spremljali tudi pomisleki o umestnosti stalnega orkestra in razprave o njegovi sestavi in značaju. Toda vsakokrat so prevladali zdravi pogledi in premišljene odločitve, k čemur je velikokrat v največji meri prispevala tudi izredna požrtvovalnost orkestrašev samih in dirigenta, ki so premagovali težave vsakovrstnega značaja in v prvi vrsti gmotnega, z ljubeznijo in zanosom pristnih glasbenikov.
Danes po 20 letih je obračun
orkestrovega delovanja najlepše potrdilo o njegovi nenadomestljivi vlogi v našem kulturnem življenju in tudi o njegovi kvaliteti: 140 koncertov. 44 gostovanj, 97 radijskih in 6 televizijskih snemanj, 3 operete, 200 izvajanih skladateljev, z orkestrom je nastopalo o-krog 80 instrumentalnih in vokalnih solistov tudi evropskega renomeja., pet odraslih in štirje mladinski pevski zbori. Za dirigentskim pultom so se poleg Oskarja Kjudra zvrstili še Boris Švara, Kruno Cipci in Janko Ban.
Ne bo odveč, če navedemo vsaj nekaj imen solistov, ki so nastopali z našim orkestrom. Med njimi so bili iz matične domovine inštrumentalisti Dejan Bravničar, Rok Klopčič, Lazar Marjanovič (vsi violinisti), Ruda Ravnik in Pavla Uršič (harfistki), Jože Fa-lout (rog), Fedja Rupel (flavta), Ciril Škerjanc (violončelo), Tone Grčar (trobenta) ter vokalni solisti Vilma Bukov*ava (sopran), Danilo Merlak, Ladko Korošec (bas), Rudolf Franci (tenor), Nada Vidmarjeva (mezzosopran), E-lijana Bratuž (sopran). Med domačimi solisti instrumentalisti so bili poleg drugih flavtist Miloš Pahor, pianisti Gojmir Demšar, Aleksander Vodopivec, Ermdnij1 Ambrozet, Tatjana Uršič. Andro Jurkič, Dina Slama (tudi čembalo), Neva Merlak . Corrado, Fe-dora Ferluga, Nelo Piščanc, violinisti Žarko Hrvatič, Aleksander Župančič, Silvan Križmančič. Črt šiškovič, Paolo Jankovič, Ugo Par-tograndi (oboa), Vojko Cesar (fagot), Enio Krizanovvski (flavta), od vokalnih solistov pa med drugimi Ljuba Berce, Marija Bitenc, Nerina Pelicon. Nadja Pertot, Darij Zlobec, Elvira Piščanc, Ivan Sancin, nekateri člani SNG in drugi.
Orkester je razen na matičnih odrih, predvsem v Kulturnem domu in prej v Avditoriju ter drugod, nastopal na svojih turnejah v številnih jugoslovanskih mestih: Beogradu, Dubrovniku. Pulju, na Reki, v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Novi Gorici, Postojni, Idriji, Tolminu, Vipavi, Ajdovščini, Kopru, Piranu, v Italiji pa v Gorici in v Gradišču, snemal je na radiu Trst, Ljubljana, Beograd, Koper, Dubrovnik in Reka.
Izvajani repertoar je seveda, pogojevala sestava orkestra, obsegal pa je skladbe od predklasike, klasike in romantike do sodobnih del, pretežno za komorne in godalne sestave. Veliko pozornost je orkester posvečal skladbam domačih in sploh primorskih avtorjev. Tako smo v njegovi izvedbi poslušali dela Vrabca, Merkuja, Ote, Vodopivca, Kjudra pa še Simonitija , Srebotnjaka, Vasilija Mirka. Mihovila Logarja ter še Arniča in Cigliča.
Če pri vsem tem upoštevamo, in to je treba posebej podčrtati, da je delovanje orkestra dejansko na osnovi, ki jo je v naših razmerah mogoče označiti samo kot amatersko, potem je obračun, ki smo ga skušali prikazati, več kot zgovoren in bi brez dvoma zaslužil večjo materialno pozornost ne samo naših temveč tudi deželnih in državnih pristojnih dejavnikov, ki skrbijo za kulturne dotacije in preko njih za kulturno življenje določene skupnosti. Bodočnost orkestra se žal ne more v nedogled hraniti samo iz volje, vztrajnosti in prizadevnosti ljudi, ki ga sestavljajo in vodijo in tudi njegova kvalitetna raven nima zanesljivih perspektiv, če bo njegovo delo še naprej pogojeval samo amateri-
zem. Naše kulturne potrebe so danes že tako velike in zahtevne, da bi to spoznanje moralo roditi v najkrajšem času tudi konkretne sadove. Z njimi bi bilo tudi 20-letno delovanje orkestra dostojno poplačano.
JOŽE KOREN
(Po razgovoru z Oskarjem Kju-drom, Jankom Banom, Žarkom Hrvatičem, Črtom Šiškovičem in Julijem Guštinom). „
Godalni orkester Glasbene matice na terasi Narodnega doma 1920. V sredini dirigent Fran Topič
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiu
JUBILEJ SLOVENSKEGA TRŽAŠKEGA OPERNEGA PEVCA
Danilo Merlak - v 25 letih 72 vodilnih basovskih vlog
V jubilejnem nastopu bo pel Don Kihota v istoimenski Massenetovi operi
res ogromno. Ob odličnih basistih, ki so vso to dobo vsak po svoje soustvarjali v ljubljanski Operi, t.j. Ladku Korošcu, Frideriku Lupši pa tudi Zdravku Kovaču, je med njimi prav tako Danilo Merlak kot | svojevrsten visoki bas «chantant»
, kmalu našel svoje izrazito mesto, ki ga je vodilo do najodgovornejših vlog opernega repertoarja, vse od Toasa v Ifigeniji na Tavrid' ca do današnjega Don Kihota.
Seveda je Merlak tudi v ljubljanski Operi z uspehom ponovil malone vse svoje prejšnje paruje, s katerimi je že dotlej blestel: dodal pa jim je še vrsto novih, tako n.pr. predvsem Holandca, Dosifeja, Rajmunda, Zaharijo, Orovesa, Ga-lickega, Končaka, Mamirova v Ča-rodejki, Kuma v Soročinskem sejmu, Collina v La Boheme, Svečenika v Lovcih na bisere pa še Bravničarjevega Hlapca Jerneja, Desfosa v Oceanu, Decima Bruta v Kleopatri in še mnoge druge. V celoti je Merlak do danes od-pel na odru nič manj kot 72 basovskih vlog. Vsi ti prvi štirje basisti z Merlakom vred pa so tudi poželi izjemen uspeh z nastopom v Štirih grobijanih na Dubrovniških poletnih igrah, da ne naštejemo spet njihovega dragocenega sodelovanja z vsem drugim ljubljanr skim ansamblom ob njegovi zgodovinski turneji z uprizoritvijo Pro-
kofjevih Oranž. Nedvomen indivi-
Danilo Merlak
Basist ljubljanske Opere Danilo Merlak, naš ožji tržaški-škedenjski rojak, praznuje 18. t. m. 25-letni-co svojega umetniškega dela. Danilo Merlak sodi med ožji krog tistih slovenskih pevcev, ki so slovensko operno poustvarjalnost dvignili na evropsko raven. O njegovi umetniški poti je Smiljan Samec zapisal v opernem gledališkem listu med drugim naslednje:
Danilo Merlak je po rodu tržaški Slovenec (rojen v Trstu 5. sept. 1921), iz korenite in pristne slovenske delavske družine, ki si je z vsakodnevnim delom in vztrajnostjo znala ohraniti svoj narodnostni in socialni prostor na soncu. Toda mladi Danilo je že zgodaj začuti sposobnosti in veselje do petja, zato je začel študirati so-lopetje v Trstu ori prof. E. de Fi-lipiju in nato še pri prof. E. Be-
dualni umetniški višek zadnjih let pa je Merlak na slovenskem odru
lucciju v Bologni. Kot zaveden Slo- j f*iau gotovo dosegel z igralsko in
1 pevsko izredno lepo izdelano krea-
Razpis Finžgarjeve nagrade za izvirno leposlovno delo v prozi
mohorjeva družba
Zidanškova 7 — p. p. 36 63001 celje — Jugoslavija telefon: (063) 23-029 in 21-397 številka žiro računa 507-8-516
ustanovljena 1852
Tajništvo Mohorjeve družbe v Celju razpisuje
FINŽGARJEVO NAGRADO
za izvirno, še neobjavljeno delo, napisano v slovenščini, bodisi povest ali roman v obsegu 10 do 15 avtorskih pol (avtorska pola = 30.000 znakov).
V poštev prihajajo vsa umetniško zrela dela, zaželena pa so dela, ki obravnavajo problematiko slovenskega človeka in njegove dežele ne glede na čas, napisana v slogu, dostopnem čim širšim plastem bralcev.
Razpisujeta se dve nagradi, vsaka v višini 10.000 (deset tisoč) dinarjev neto.
Vsak nagrajenec bo poleg denarne nagrade prejel posebno diplomo in posebno plaketo s Finžgarjevo podobo ter avtorski honorar po pogodbi. Nagrajeno delo bo izšlo v redni knjižni z'-' Mohorjeve družbe za leto 1973 (predvidoma v Slovenskih večernicah) ali zunaj nje.
Udeleženec razpisa mora poslati Mohorjevi družbi v Celju jasno in čitljivo natipkan rokopis dela v dvojniku, označen le z geslom ali s psevdonimom, brez kakršnegakoli znamenja, po katerem bi bilo mogoče spoznati avtorja. Tipkopisa je treba dostaviti založbi do 30. aprila 1973. Če bi se kak avtor udeležil razpisa z več deli, mora biti vsako delo označeno z različnim geslom t' psevdonimom in odposlano založbi kot posebna poštna pošiljka.
Prejeta dela bo ocenila in za nagrado predlagala petčlanska žirija, ki jo sestavljajo: književnik prof. France Vodnik (predsednik žirije); literarni zgodovinar prof. France Dobrovoljc; književnik prof. Janez Menart; književnika dr. Rado Bordon in prof. dr. Stanko Cajnkar kot predstavnika založbe
Izid razpisa bo tajništvo Mohorjeve družbe javno sporočilo v dnevnikih Delo (Ljubljana), Dnevnik (Ljubljana), Večer (Maribor) in Primorski dnevnik (Trst), ter tedniku Tedenska tribuna -TT (Ljubljana) v sredo, 30. maja 1973. Obenem z izidom razpisa bo tajništvo sporočilo tudi, ka tera nenagrajena dela želi založba odkupiti in uvrstiti v program.
Avtorji nagrajenih in nenagrajenih del naj se glede na objavo o izidu razpisa pismeno oglasijo založbi do 12. junija 1973 zaradi sklenitve avtorske pogodbe.
Tajništvo Mohorjeve družbe si pridržuje pravico, da se nagrada ne podeli, če bi prejeta dela ne ustrezala kriterijem žirije. Teksti nenagrajenih del oziroma del, ki jih založba ne bo odkupila, bodo na zahtevo vrnjeni avtorjem.
venec je bil kajpak zadnji dve leti vojne interniran v več taboriščih v Nemčiji. Tam je tudi dočakal osvoboditev, še vrnil zatem v Tret in spet nadaljeval s študijem petja, tokrat v rodnem mestu pri prof. V. Bevilacqui. In tako je že : 1. febr. 1947 začel solistično pot, {ko je prvič nastopil v tržaški O-1 peri v vlogi Komturja v Mozar-, tovem Don Juanu, a kot začetnik j seveda še ni do kraja prodrl. Na i nasvet Mirka Poliča, ki ga je sli-j šal, je takoj nato sprejel angažma v Splitu, kjer je prvo sezono pel vrsto basovskih vlog. kot so Spa-rafucile v Rigolettu, gazda Marko v Eni z onega sveta, Zuniga v Carmen in Bonec v Mamade But-terfly. Toda že naslednje leto se je vrnil v Slovenijo in postal član mariborske Opere, kjer je takoj začel posegati po najzahtevnejših basovskih partijah. V štirih sezonah je bil tam Mefisto v Faustu, Povodni mož v Rusalki, Kecal v Prodani nevesti, Dedek Mraz v Sneguiročki, Osmin v Begu iz Se-raja pa še Ramfis. Don Basilio, Gremin, Sulejman v Zrinjskem idr., pozabiti pa ne kaže, da je tam nastopi tudi v vlogi župana pri krstni predstavi tedaj nove slovenske opere, Sveteiovih Višnjanov. Danilo Merlak je nasploh slovenskim delom in novitetam tudi vsa leta pozneje posvečal tehten delež svojega truda, pa bodi to kot operni ah tudi kot koncertni pevec.
Da je Danilo Merlak že v Mariboru dosegel umetniško zrelost, potrjuje tudi vrsta ocen, med drugim n.pr. tudi ocena njegovega prvega nastopa v vlogi Mefista. ki pravi: »D.M. je v vlogi Mefista podal izredno uspelo poustvaritev, tako i-gralsko kakor tudi pevsko, pri čemer sta mu pomagala voluminozni, izenačeni glas in jasna artiku-lacija*. Ob njegovem tamkajšnjem nastopu v Begu iz Seraja pa je zapisal kritik: «Daleč je nadkrilil vse ostale pevce D.M. kot nadzornik pašinega dvorca Osmin. Merlak je pevec velikih kvalitet: ima lep, bogat in kultiviran glas . . . Razen tega je rojen igralec s posebnim smislom za komične vloge. Njegov Osmin je kreacija, ki bi se uveljavila tudi na velikih odrih*. Ob takih ocenah tudi ni presenetljivo, da je 1. 1951 dobil Merlak nagrado na pevskem tekmovanju v Lau-sannu v Švici, kar mu je priborilo še povabilo za sodelovanje na predstavah, ki so jih priredili v Parmi v čast petdesetletnice smrti Giuseppa Verdija.
Po teh strmih uspehih se je Merlak zatem že 1. 1952 vključil v solistični zbor ljubljanske Opere, kjer deluje nepretrgano vse do danes. In kot operni ter koncertni pevec je v teh dtveh desetletjih ustvaril
cijo kralja Filipa v Verdijevem Don Carlosu, v še večji meri pa prav sedanjo sezono s posebno prepričljivo upodobitvijo igralsko in pevsko nadvse odgovorne vloge starega Šteline v uprizoritvi Suchono-ve opere V vrtincu. Že samo ta dva Meriakova umetniška dosežka sta nedvomen porok in obet, da smemo od njega zdaj upravičeno pričakovati kmalu še izvrstnega Borisa Godunova, ki ga vse od časov Roberta Primožiča z domačimi močmi na slovenskem odru še nismo imeli priložnosti videti. Za krono njegovega dela mu je ljubljanska Opera to vlogo nedvomno še dolžna.
Mimo vsega tega pa je treba zlasti še poudariti Merlakov dosedanji veliki delež, ki ga je kot operni in koncertni pevec posvetil domači, slovenski ustvarjalnosti. Tako je vidno sodeloval pri malone vseh domačih opernih delih. Ker se je pa veliko udejstvoval tudi kot koncertant, prav gotovo v teh delih ni bilo basovskega par-ta, ki ga ne bi bil oblikoval prav naš jubilant. Tako je bodisi kon-
I certno ali operno poustvaril številna dela slovenskih skladateljev, zlasti Sveteta, Kozine, Bravničarja, Škerjanca. Švare, Šivica, Merkuja, Arniča. Simonitija, Ubalda Vrabca, Kogoja idr. A ne samo to. S Haydmovim oratorijem Stvarjenje sveta v izvedbi orkestra zagrebške Radiodifuzije je tudi z uspehom prepotoval malone vso Italijo,
sodeloval pa je tudi pri Bachovem Matevževem pasijonu, Svatbi Stravinskega, Requiemu Verdija, Deveti simfoniji Beethovna, Magnificat Bacha; pel je torej basovske parte tako v klasičnih delih kot tudi v modemih novitetah. Kot koncertant je tudi .nastopil pri otvoritvi Kulturnega doma v Trstu in pri proslavi v rodnem Skednju ob stoletnici škedenjske Čitalnice. Povsod in vselej je torej kot pevec in u-metnik postavil celega moža. S svojim visokim basom, izjemno muzi-kalnostjo in izredno pevsko vzdržljivostjo, obdarjen še z odličnimi igralskimi kvalitetami, sodi Danilo .Merlak še danes v sam vrh umetniškega zbora ljubljanske Opere*.
SMILJAN SAMEC
Našemu ožjemu rojaku in zaslužnemu slovenskemu umetniku k njegovemu umetniškemu jubileju toplo čestitamo v prepričanju, da bo še dolgo prvak ljubljanske Opere in v upanju, da ga bomo lahko poslušali kdaj pa kdaj tudi v našem in njegovem Trsiu.
Mojzes je na ladji štel živali
Razmišljanje ob Plamnovi zbirki «Pesmi»
Ko se razgledujemo po slovenski poeziji zadnjih let, ne moremo mimo imena Iztoka Geisterja -Plamna. Čeprav na kratko, čeprav mogoče samo za bežen trenutek, se moramo ustaviti ob tem imenu, ki mu je tudi slovenska hterarna zgodovina dodelila kotiček v svojih spisih in izkazala pozornost ob raziskavah o sodobni slovenski poeziji.
Ime Plamna (to je psevdonim) je zablestelo na širnem nebu slovenske lirike okoli leta 1967-68, ko je objavljal po naših osrednjih revijah. Vendar so bile pesmi zbrane v knjigo komaj decembra 1972. Pesniška zbirka ima naslov «Pesmi* in je izšla pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Opremil jo je Milenko Matanovič.
I. G. — Plamen je v prej o-menjenih letih vznemirjal slovensko publiko prav tako in mogoče še bolj, kot jo je nekaj časa prej Tomaž Šalamun. Plamen je pisal poezijo, katere glavni namen je bil presenečati, slonela je na presenetljivih metaforičnih zvezah, na nedokončanih stavčnih konstrukcijah itd. Vendar so to zunanje, stilne posebnosti ob katerih se bomo tudi pozneje za trenutek ustavili.
Plamnova lirika pa ima tudi globlje razsežnosti, ki sicer niso mogoče izvirne, a vendarle so. Ena teh značilnosti (bistvena) je reistični svet, reistični sistem. Kaj je eden centralnih motivov rei-stične poezije (če ne bistvo samo)? Reisti so popredmetili vse, ves vesoljni svet, človeka, razna božanstva itd. Glavna težnja in pažnja je bila vsekakor na popredmetenju človeka. Človek nima več svojega psihološkega življenja, mogoče mu ostajajo samo izbruhi čustev. Od tod antipsiho-logistični roman Rudija Šeliga, od tod tudi napadi na I. G. — Plamna samega in očitek, da je tako poezijo, kot jo piše on, zmožen pisati vsakdo. In ravno to je Plamen hotel — takih očitkov in ta-kih ugotovitev.
Ostaja vprašanje, ali je to poezija ali ni poezija, ali je to velika, vzvišena poezija, ali ni velika poezija.
Po Croceju, kot sem ga jaz razumel, je pisanje I. G. — Plamna brez dvoma poezija. Ta lirika nima močnejših filozofskih oz. miselnih aspektov, je metafora v primordialnem stanju, je izliv nekega močnega čustva (ali pseudo-čustva). Torej Croce bi rekel, da lirika I. G. — Plamna je poezija.
Vendar modernemu človeku je metafora sama na sebi, pesem sa-
ma na sebi, oz. bolje (ker pesem je sama na sebi. pesem je individualna, samostojna danost) — modernemu intelektualcu (in ne samo intelektualcu) mora pesem pričarati svet, ki ga skuša upodobiti (oziroma sfero), mora prikazati neko miselno podobo in seveda — nuditi mora polno, prijetno branje. Zato današnjemu bralcu (podčrtam današnjemu) I. G. — Plamen ne more veliko nuditi. Zato je reizem že skorajda pustil prosto pot drugim naprednejšim smerem.
Torej lahko rečemo, da Plamen piše poezijo, ki pa vendarle ni velika poezija, kot tudi ni velika poezija (vprašanje je, ali je sploh poezija) jokajoče verzdfikatorstvo, silna patetika v pesmih itd.
Preidimo sedaj h kratki teksto-loški analizi in k analizi zbirke «Pesmi* sploh.
Struktura pesniške knjige je taka: razdeljena je na tri dele (zunanja struktura). V prvih dveh delih so pesmi zgodnjega obdobja Plamna, pesmi, ki hočejo učinkovati presenetljivo, ki iščejo ekshibicionizem po vsaki ceni. Tretji del je bolj umirjen, sestavljen iz kratkih utrinkov, a se dosti ne razlikuje od prvih dveh poglavij (pseudo - notranja struktura).
Zelo zelo težko se je poglobiti v take pesmi, ki nimajo izrazitih čustvenih, miselnih izlivov, ki nam poročajo, podajajo neke predmete — z eno besedo, ko pesnik stoji ob strani in se igra novinarja. Zato bi bilo brezplodno (in zguba časa in prostora), da bi skušal interpretirati pesmi eno po eno. V ilustracijo bom navedel nekaj metafor, nekaj krajših pesmi:
«V okviru ene same dimenzije/ je to tisti konj/ ko je izza hriba vzšlo tvoje oko/ in nedelja/ vilice v okviru dveh nasprotnih si dimenzij/ je to tista pot/ ko sem te nagovoril/ in ti je žlica padla iz rok/ lipa* itd. (Vogal na sva-tovščini). «Ali pa se s stolom kdaj kaj zgodi/ z očetom se je postaral/ z materjo razlezel* itd. (Ali pa se s stolom kdaj kaj zgodi). «Sveženj konj/ kos potice/ domača trava/ dlakavost hribov/ izbira poklica/ glas ključavnice/ šopi mačk/ brisalci šip* itd. Navedel sem po eno pesem iz vsakega dela in razlike bodo vidne vsakomur.
Naj zaključim s tem, da je prvenec pesnika Iztoka Geistra — Plamna zanimiv dokument, ki pa ne bo mnogo prispeval k razvoju slovenske lirike, ker je tudi prepozno (vsaj tri leta) izšel.
MARIJ ČUK
iiiiiunnrfinmmTmmniiirtinnnnrrkiirfirmiiiifnimtnniiitniimiituiiimnnimnnniiiiiinmiimTfifniiinnimnmnmjfiiminiiHrtiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiu
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE S POVEČEVALNIM STEKLOM V ROKI...
Uprizorilo bo prvo delo v letošnji sezoni: farso slovenskega dramatika Jožeta Javorška <Povečevalno steklo»
Slovensko amatersko gledališče bo prihodnji petek uprizorilo svojo prvo predstavo v letošnji gledališki sezoni: farso v treh delih slovenskega dramatika, pisatelja, esejista in gledališkega teoretika Jožeta Javorška «Pove-čevalno steklo*. Zakaj se je u-metniško vodstvo gledališča odločilo za Javorška kot prvo premiero v letošnji sezoni, je bilo že nekaj napisanega v revijalnem in dnevnem tisku, zaradi česar ne kaže na tem mestu obnavljati že izrečenih misli. Poudariti pa le moramo to, da je izbiro «Po-večevalnega stekla* vodstvu SAG narekovala osnovna repertoarna smernica gledališča, ki naj izbira oziroma uprizarja taka dela, ki bodo «sodobno angažirana, dinamična, živa, izrazito gledališka, tudi nemirna, vendar pa ljudska v najžlahtnejšem pomenu te besede*. In «Povečevalno steklo*, katerega krstna izvedba je bila pred 17 leti v ljubljanski Drami (režija Andrej Hieng), odgovarja v celoti vsem tem zahtevam. Celoten tekst «Stekla» je usmerjen v slovensko družbeno resničnost — matično in zamejsko, osnovna ideja farse pa je pravzaprav trojna: opravljivost, zlagana mo rala ter nestrpnost do vsega nenavadnega in tujega. Glažutarska
srenja, v kateri se igra dogaja (godi se na glavnem trgu starodavnega slovenskega mesta Glažute, ki slovi zavoljo svojih steklarskih delavnic), je dobesedno pod psihozo prihoda tihega, molčečega in apatičnega tujca Janeza Pohlina. Ta se kaže kot skrivnostni, nerazumljivi tuj človek, ki dobiva v alarmantnih izmišljotinah meščanov o njem vse bolj nenaravne dimenzije —- razsežnosti povečevalnega stekla!
Javoršek, ki pripada tisti poglavitni liniji gibanja, ki se je držala vsebinskih presenetljivosti in stilnih novot, kakršne so bile značilne za evropsko avantgardo neposredno po vojni, je vso farso spletel okoli dramaturško izredno presenetljivega domisleka — stekleno kletko, v kateri imajo mračnjaški (vendar pa simpatični) Glažutarji zaprtega Pohlina, da opazujejo njegovo sicer povsem normalno, a za glažutar-sko srenjo nenavadno in pohujslji-vo vedenje. V vsem je mogoče najbolj zanimivo to, da steklena kletka kljub svoji scenski statičnosti, deluje sila dinamično, saj se razvija tako, da zlezejo nazadnje vanjo skoraj vsi zagovorniki moralnega reda. Seveda pa glažutarska srenja ni enotna v svoji duhovni otopelosti. Nasproti
Igralci SAG vadijo Javorškovo farso »Povečevalno steklo*
nosilcu ideološko in moralno ukle-njene miselnosti, patru Brumnu, so prikazani liki samosvojega revolucionarja Filipa, dalje župana, oportunista, čeprav v bistvu dobričine, naivno prebrisane Klariče in drugih, ki tako ali drugače aktivno posegajo v zgodbo. Obe improvizirani varianti dramske zgodbe v zadnjem dejanju osvetljujeta dogodke z nasprotne perspektive, in sicer v obliki sentimentalno - patetične ljubezenske zgodbe na eni strani (Pohlin -Klariča) in boccacciovske zgodbe o prevaranem pohotnem menihu (Brumen - Klariča). Konec farse pa se preko prenosa tematike igre na igralce stopnjuje v ioneskovsko absurdni finale.
Taka je tedaj v glavnih potezah dramaturška zgradba te Ja-vorškove farse. Zu~io se nam je umestno napisati teh nekaj vrstic v pojasnilo same predstave, ki se je je gledališče lotilo z vso potrebno pozornostjo in ljubeznijo, saj gre za umetniško zanimiv tekst slovenskega avtorja (v Trstu smo pred 12 leti gledali v izvedbi Stalnega slovenskega gledališča njegove »Manevre?), prizadevnega in resnega umetnika, ki je kot malokdo med nami ves predan dramatiki in gledališču.
Kar zadeva osnovno uprizoritveno izhodišče, so v režijski zamisli Sergeja Verča vse osebe, z izjemo revolucionarnega Filipa in samotnega Pohlina, standrrizira-ne nekje v smislu Commedie delTarte, pognane v mehanizem dramskih zapletov in izrazito gledaliških presenečenj, hitrih in burnih efektov, po vzorcu zgodbic iz settecenta in ottocenta — kar zadeva tekstovno plat predstave, ter po vzorcu brechtovskega dezi-luzionističnega gledališča — kar zadeva čisto uprizoritveno plat te duhovite, vendar sila grenke farse. Povsem razumljivo je, da zahteva taka uprizoritev veliko dela, prizadevnosti in trmastega hotenja do zamišljenega končnega izdelka. Če k temu prištejemo še to, da je pri takem uprizoritvenem izhodišču bil potreben izreden tempo, pogovomost brez predaha in da je bilo potrebno odpraviti vse pavze, vsa čustvena oblikovanja ter v nadomestilo tega se prikopati do zgolj gole, čiste in kristalne misli, potem lahko rečemo, da je bil napor za mlado gledališče res velik in j«
_______________ SEVER
(Nadaljevanje na 6. strani)
PfimorškTdne\”riik
6
14. januarja 1fft
NEDELJA, 14. JANUARJA PONEDELJEK, 15. JANUARJA
TRST A
8.15, 13.15 14.15, 20.15 Poročila;
8.05	Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Orgle;
10.15	Tedenski program; 11.15 Mladinski oder — A. Marodič: «Kralj»; 12.00 Nabožna oddaja;
12.30	Nepozabne melodije; 13.00 Zvočni zapisi; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Koncert; 16.30 Glasba in šport; 17.30 Goethe — Jeza: «Nezakonska hči*; 19.15 Havajska kitara; 20.00 šport; 20.45 Pratika;
22.00	Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.55 Zabavna glasba.
TRST
Orkester; 11.00 Ljudski motivi;
14.00	Na športnih igriščih.
KOPER
6.30,	7.30.	12.30, 16.30. 18.30,
20.30	Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba;
9.00	Nesmrtne melodije; 10.00 Od melodije do melodije; 10.30 Orkester Delgado; 11.15 Znane popevke; 11.30 Dogodki in odmevi;
11.45	Ansambel Gallo; 12.05 Glasba po željah; 12.25 Zunanjepolitični pregled; 14.40 Pisana glasba;
16.40	Popevke; 17.00 Sosedni kraji in ljudje; 17.35 Glasba po željah;
18.45	Poje Stanka Kovačič; 19.00 Aktualna reportaža; 19.15 Orkester Esposito; 19.30 Prenos RL;
20.00	Glasba v večeru; 20.40 Orkestri; 21.00 Športna nedelja; 21.15 Operetna glasba; 22.00 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 15.00, 20.00 Poročila;
9.00	Skladbe za godala; 9.10 Nabožna oddaja; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče; 12.20 Hit Parade; 14.00 Vrstijo se plošče;
15.30	Nedleljske pesmi; 16.30 Popoldne z Mino; 17.28 Veliki variete; 18.15 Koncert; 19.30 Nadaljevanka; 20.25 Prisluhnimo spet;
20.45	Športne vesti; 21.45 Koncert;
22.15	Pirandello: «11 tumo».
II PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30 14.30, 19 30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Mike ob nedeljah;
12.15	Sprehod med notami; 13.00 Kvizi; 13.35 Alto gradimento:
14.30	Resna glasba v novi izvedbi; 15.00 Preizkušajo se diletanti;
15.40	Vam ugaja klasika?; 19.05 Plošče; 20.10 Operni svet; 21.00 Je vdova vedno vesela?
III. PRCGRAM 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Koncert; 11.00 Skladbe za orgle;
11.30	Baletna glasba; 13.00 Evropska folklora; 14.30 Pianist Ashkenazcy; 17.30 Plošče; 18.30 O voznosti cest; 18.45 Strani iz albuma; 19.15 Večerni koncert;
20.45	Poezija v svetu.
SLOVENIJA
7.00,	8.00 13.00, 19.30 Poročila;
6.50	Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Igra za otroke — M. Marinc: «Ne bom*; 8.46 Skladbe za mladino; 9.05 Koncert; 10.05 Še pomnite, tovariši... — Ambrožič-Novljan: Partizanska protiofenziva december 1942 -januar 1943; 10.25 Pesmi borbe;
11.50	Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Domači ansambli; 14.05 Operne melodije; 14.30 J. Lenčo; Črne humoreske; 15.05 Športno popoldne;
17.05	A. Poppe: «Križev pot» — rad. igra; 17.42 Jug. zabavni ansambli; 18.00 Letite z nami!; 19.00 Lahko noč. otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer»; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno — Lorca: Pesmi; 23.15 Jazz za vse.
ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.30 Igra poklicev elektrikarji; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 šport;
16.45	Spored za najmlajše; 17.45 Športne vesti; 18.00 Dnevnik; 18.00 Zadnjih sto sekund; 19.05 Napoved programa; 19.20 Polčas nogometne tekme in športne vesti;
20.30	Dnevnik; 21 00 « Puccini* — nadalj.; 22.10 Športna nedelja;
23.00	Dnevnik.
II. KANAL
18.30 Nogomet; 19.20 Velika priložnost: mladi talenti; 21.00 Dnevnik; 21.20 Nocoj z B. Bachara-chom; 22.20 Potovanje v Španijo.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnosti in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Prokofjev: Koncert št. 2; 19.30 Jazz;
20.00	Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Folklorna oddaja; 16.20 Koncert; 19.30 Kronike.
KOPER
6.30 7.30, 12.30, 14.30,	16.30,
17.30, 18.30. 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 8.40 Otroški kotiček; 9.00 Operni baleti; 10.00 Melodije; 11.15 Prisluhnimo jim skupaj; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.15 Spomini; 14.35 športni ponedeljek; 15.30 Plošče; 16.40 Zborovsko petje; 17.00 Narodno -zabavna glasba; 17.45 športni pregled; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 20.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Operna glasba; 21.00 Pisana glasba; 22.00 Popevke; 22.35 Skladbe za orgle.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 13.15 Hit parade; 15.10 Glasba za mladina;
17.05	Glasbeno - govorni spored;
19.10	Sindikalno - ekonomska panorama; 20.20 Prisluhnimo spet; 20.50 Športne vesti; 21.45 Mladi interpreti.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30. 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe;
9.15	Orkester; 9.50 Nadaljevanka;
10.05	Pesem za vsakogar 12.40 Alto gradimento; 13.30 Sprehod med notami; 13.50 Zakaj in kako?;
14.00	Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Zgodovina in folklora Piemonta; 23.05 Jazz.
III.	PROGRAM
9 30 Haydnove skladbe; 10.00 Koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 13.30 Berlioz in Mussorgski;
14.30	Polifonska glasba; 16.00 Mozartove skladbe; 17 20 Koncert;
18.15	Gospodarska rubrika; 18.30 O voznosti cest; 19.15 Večerni koncert; Beethoven in Chopin;
21.30	Craig: «Hamlet».
SLOVENIJA
7.00, 8.00.	10.00. 13.00,	15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Zabavni orkestri; 9.40 Reportaža iz vrtca
10.20	Pri vas doma; 11.00 Turi stični napotki; 12.10 M. Kozina Baletna suita; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 "Ruje pihalne godbe
13.30	Priporočajo vam...; 14.10 Mešani zbor «Slavček» iz Trbovelj; 15.40 Lahka glasba; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Orkester Ronald Binge; 17.10 Glasbeno popoldne;
18.00	Aktualnosti; 18.15 Jug. pevci zabavnih melodij; 18.35 «Interna-»;
19.00	Lahko noč, otroci!; 10.15 Ansambel Mihe Dovžana; 20.00 «Ti in opera* — Rado Simoniti:
22.15	Jazz; 23.05 F. Miklavc: Pes mi; 23.15 Popevke.
ITAL. TELEVIZIJA
9.45 Šola; 12.30 Poljudna znanost; 13.00 Ob 13. uri; 13.30 Dnevnik; 14.00 Šola; 17 00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.15 Prigode Robina Hooda: 18.45 Tedenski knjižni pregled; 19.15 Poljudna znanost: Potovanje na Daljni vzhod; 19.45 Športni dnevnik in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: «La fonte meravigliosa*;
22.20	Filmske premiere; 23.00 Dnevnik
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.00 TV razprave; 22.20 Simf. koncert: Na sporedu Mozartov c skladbe.
NA ZIMSKEM SPREHODU PRI KOROŠCIH (SV. BARBARA)
Milj ski hribi še vedno vabijo in kliče j o
Danes vas ni več ena sama družina - Ciril-Metadova šola - Značilen napis na vodnjaku
Na južni strani se okoli Milj od vzhoda proti zahodu raztezajo v širokem loku Miljski hribi — gričasti polotok med Koprom in Miljami, kot nekakšen podolgovat, nagrban in narezan hlebec. Po grebenu teče italijansko - jugoslovanska meja, ki je ta hlebec razdelila na dva dela. Manjša mejna prehoda sta pri Čamporah in pri Korošcih (Sv. Barbara), ob vznožju pa mednarodna bloka pod Škofijami (pri Rabujezu) ter pri Lazaretu v Šentjernejski dolini.
Miljski hribi, zlasti severni predel na italijanski strani, so posejani s hišami tako, da- marsikje niti ne ločiš vasi od vasi. Večji središči na tem predelu sta Čam-pore na zahodni strani in Korošci na vzhodni strani. Vmes so Hrvatini, ki so na jugoslovanskem področju in spadajo pod koprsko občino, medtem ko Čam-pore in Korošci spadajo pod milj-sko občino. Tako pri Čamporah kot pri Korošcih se meja skoraj dotika vasi, vendar glede prehoda nimajo domačini posebnih težav, saj je to najbolj odprta meja v Evropi. Tudi izletnikom,
Občni zbor NŠK bo 31. januarja
Prejšnji ponedeljek je bila v Trstu pripravljalna seja odbora Narodne in študijske knjižnice za sklicanje njenega letošnjega rednega občnega zbora ter o tekočem delu knjižnice.
Sklenjeno je bilo, da bo občni zbor v sredo, 31. t. m. ob 20. uri v čitalnici NŠK v Ul. Geppa 9 z običajnim dnevnim redom: 1. po ročilo o delovanju NŠK v letu z odobritvijo obračuna za 1. 1972 in predloga proračuna za 1. 1973 ; 2. razprava in program za letošnje delovanje; 3. razrešnica sedanjemu in izvolitev novega odbora; 4. razno.
Odbor je tudi na tej seji razpravljal o izvajanju dosedanjih sklepov za ureditev novih prostorov v Ul. sv. Frančiška 20 in odobril zadevni načrt. Predsednik in tajnik sta poročala tudi o izvajanju sklepa lanskoletnega januarskega občnega zbora, da se tudi pri tržaški občinski upravi storijo potrebni koraki glede prostorov. Zato je bila pred zaključkom pogajanj za nov tržaški občinski odbor naslovljena na tržaškega župana ustrezna prošnja. Zelo obširno je odbor razpravljal o pravilniku za notranje poslovanje, katerega načrte je sestavil in ga bo izpopolnil tajnik in u-pravnik NŠK prof. Samo Pahor, ki je sporočil, da je zaradi preobremenjenosti tiskarne izid «Letopisa NŠK za leto 197h vnovič odložen in bo verjetno izšel šele v prihodnjem mesecu. Odbor je pooblastil upravnika, da iz pičlih sredstev, ki jih je NŠK prejela za 1. 1972 od deželne uprave nabavi nekatere nujno potrebne dele opreme. Na seji je bilo tudi sklenjeno, da se sedanji odsek NŠK za zgodovino in etnografijo razdeli na dva samostojna odseka ter da se občnemu zboru predlaga, naj sklep odobri in odbor pooblasti, da lahko ustanovi nove odseke ter da poskrbi za ureditev odnosov NŠK na podlagi sklepa glavnega odbora SKGZ z načrtovanim institutom. Načelnik OZE pa je poročal o možnosti trajne ohranitve sedanje videmske razstave (v palači Kechler) o Srečku Kosovelu.
Končno je odbor odobril tudi nov urnik poslovanja NŠK, ki je v veljavi že od 1. t.m. in ki je: vsak dan od 9. do 19, ure razen ob sobotah, ko je NŠK odprta od 9. do 14. ure.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 14. DO 20. JANUARJA 1973
NEDELJA, 14. januarja
8.55 Ansambel Toneta Žagarja; 9.20 Mestece Peyton; 10.12 Kmetijska oddaja; 11.00 Otroška matineja; 11.55. 18.05, 20.00, 22.00 Poročila; 12.00 TV kažipot nato nedeljsko popoldne; 18.10 Grenak kruh; 18.55 Gonja . romunska oddaja; 19.45 Risanka; 20.30 šoferji; 21.15 Jug. jazz danes; 21.30 Športni pregled.
KOPRSKA BARVNA TV
12.25 Smučanje (Wengen); 19.45 Otroška oddaja: Napačen račun;
20.15	Na poti k zvezdam; 20.40
Film:	«Ponny Express»; 22.10
Jazz.
PONEDELJEK, 15. januarja
17.45 Zmajeve težave; 18.05 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Gvajana, dežela voda; 19.00 Mladina v letu 72; 19.45 Risanka; 20.00 in 22.45 TV dnevnik; 20.35 A. Ri-venale: Lepo je letet., 2r.5o P.' sledeh napredka.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Zabavno-glasbena oddaja;
21.15	S čolnom na Dunaj.
TOREK, 16. januarja
17.00	Smuk za ženske; 18.00 Mlada zora; 18.10 Obzornik; 18.25 Melodije za vse; 19.00 Nalezljive bolezni; 19.20 S kamero po svetu: Skandinavska srečanja; 19.45 Risanka; 20.00 in 22.35 TV dnevnik;
20.35 Diagonale; 21.25 R. Bratny: Kulumbovci; 22.15 Portret Lidije Sotlar.
KOPRSKA BARVNA TV
12.25	Smučanje: spust za ženske; 20.00 Risanke; 21.15 Poročila;
20.30	Popotovanje T. Sekelija; 21.00 Medicinski center: «Kriza»; 21.50 Narodna glasba.
SREDA, 17. januarja 16.45 Slalom za ženske; 17.45 Prigode psa Civila; 18.10 Obzornik;
18.25	Od filma do filma; 18.45 Tennika mrežnega planiranja; 19.10 Mozaik; 19.15 Zabavna glasba; 19.45 Risanka; 20.00 in 22.20 TV dnevnik; 20.35 Zlodjeva lepota — film; 22.05 Glasbeni nokturno: Marija Bitenc.
KOPRSKA BARVNA TV
10.25	Slalom za ženske nato no-
gomet Grčija — Španija, 2(100 Risanke; 20.15 Pr. .čila; 20.dc o-. ..n	SJ..20 Zabavno -
glasbena oddaja.
ČETRTEK, 18. januarja 17.20 čarovnik iz oza — gledališče Nova Gorica; 18.15 Obzornik;
18.30	Druščina Jehu — film; 18.55 Sredozemsko morje; 19.45 Risanka; 20.00 in 23.10 TV dnevnik;
20.25	Kje, kam, kako na oddih; 20.40 Četrtkovi razgledi: 21.30 V. Petrovič: Popje z ožganega grma; 22.20 D. Šostakovič: Katerina Iz-majlova.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 «Ko slišiš zvonove« — film; 22.00 Športni film «Leteti».
PETEK, 19. januarja
17.45	Pozor, kamera teče... in risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 profesor Baltazar — risanka; 18.40 Vzgojni problemi; Otrok se boji; 18.50 Za boljši jezik; 18.55 Mozaik; 19.00 Madžarski slikar Bela Czobel; 19.45 Risanka; 20.00 in 22.45 TV dnevnik; 20.35 Zločin in kazen; 22.25 Operacija brez skalpela — film.
KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila;
20.30	Film «Zgodba o G. Marti nu»; 21.20 Slikar Jože Tisnikar;
21.30	Zabavno glasbena oddaja.
SOBOTA, 20. januarja 16.30 Košarka lokomotiv: Crvena zverca — prenos; 18.00 Obzornik;
18.15	Kraljevič in berač — f>'m;
18.45	Filmski borb 19x0 lVxc zaik; 19.15 Humoristična oddaja; I
19.45	Risanka; 20 00 in 22.45 TV dnevnik; 20.30 Pesmi s čolna in ceste; 21.10 Na poti k zvezdam; 21.35 Arsene Lupin — film; 22.25 TV kažipot.
KOPRSKA BARVNA TV
19.45	Dvajset minut z Renatom !} Biorchijem in Marcello Belic:
20.15	Poročila: 20.39 «Kavama Rose» — film; 21.20 Grand gala UNICEF
ki večkrat nevede in nehote prekoračijo mejo, se ne zgodi nič hudega in jih kratkomalo vrnejo nazaj.
V tem letnem času Miljski hribi niso slikoviti, pokrajina je o-tožna, samo golo drevje in vinogradi, vse je nekam rjavkasto in sivo. Vse je tako mimo in spokojno, zrak je svež in čist, višje greš, bolj se ti pred očmi širi krasen razgled na Milje, na morje, na Trst in Kras, na Slavnik in na Julijce, na drugi strani pa na Koper in severno Istro. Krasno pa je v Minskih hribih spomladi, ko cveto breskve in češnje, ko poganjajo trte in zelenijo vinogradi, ali jeseni, ko se tako harmonično in čudovito prelivajo barve v vseh odtenkih, iz dvorišč kmečkih hiš Pa prijetno diši po grozdju in moštu. Kdor pa ima rad sadje, ga tu dobi od pomladi do jeseni. Tu je že Istra, istrski tip hiš in vasi, istrska pokrajina, istrsko pobarvano narečje, fliša-sta zemlja, rjav kamen. Vinogradi so kolikor toliko še obdelani, toda skoraj izginila je goveja živina, kmečke družine lahko šteješ na prste, sadno drevje propada, povrtnino pridelujejo le za svoje potrebe, opažajo pa se novi primeri naprednega, umnega specializiranega kmetijstva (vinogradništvo im vrtnarstvo).
Te dni sem obiskal Korošce (Sv.
Pogled na Korošce. V ozadju Milje, morje in Trst
Barbara). V zadnjih letih se je spet uveljavilo staro pristno slovensko ime te vasi, ki je bila ob koncu zadnje vojne še popolnoma slovenska, potem se je vanjo vselilo nad 20 italijanskih družin (večinoma poitalijančeni Slovenci). Prihajajo novi zeti in neveste, vedno manj je mladih, ki govorijo po slovensko, po vasi slišiš že bolj italijansko kot sloven-
Prostor, kjer bodo postavili spomenik padlim
Veljaven od 14. do 20. januarja 1973
®
OVEN, (od 21. 3. do 20. 4.) Brez skrbi se lotite svojih načrtov, ker boste dosegli zaželene cilje. Vendar bo vse ostalo pri materialnem uspehu brez notranjega zadoščenja. Pozneje boste kdaj ta uspeh obžalovali. Nekje boste sodnik. Bodite objektivni. Neko čustvo bo preraslo v ljubezen. Zdravje kar dobro.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Lahko upate, da se bodo vse vaše želje uresničile. Teda pošteno se boste morali potruditi, kajti sicer ne bo dosežen noben u-speh. Hkrati premislite, če so vsi vaši ukrepi pravilni, morda tudi pošteni. Za boljše počutje v družbi boste morali drugače ravnati. Prehladili se
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Nekateri vaši računi niso bili pravilni in jih boste morali spremeniti. To bo terjalo od vas kak napor, prineslo pa vam bo tudi manjše dobičke. Kljub vsemu boste zadovoljni, ker vas vest ne bo pekla. Skušajte ponovno pridobiti simpatije osebe. ki vas je imela rada. Glavobol.
RAK tod 23. 6. do 22.
7.) Odtujujete se svojemu krogu z vsemi I ustreznimi posledtoa-mi. Zgrešena je vaša nova pot, zato se vrnite na staro že preverjeno stezo. Nekoliko preveč samozavestni ste, kar včasih hudo odbija. Ljubljena oseba je močno navezana na vas, vi jo pa zanemarjate. Nekoliko utrujeni boste.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nekako unesli se boste in življenje bo Donovno uravnano steklo Drugič bodite nekoliko bolj zmerni v svoj:h zahtevah, kajti preveliki načrti niso za vas. Včasih se preveč zaženete tudi zaradi nekakšnega uglpda, kar je povsem napačno. Mir im tetoz^a ifeOo svojci. In tudi donro počutje.
DEVICA (od 23. « do 22. 9.) Slabo ste izkoristili dane možnosti in zato vas sedaj vleče v tveganje, da bi nadomestili zamujeno. Opekli se boste. Tudi sicer ste neKoliko neučakani in si s tem kvarite sleherno možnost uspeha. V ljubezni boste doživeli nove zmage, vendar ne pretiravaite. Nervoza.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Prepričani ste bili sicer v ne< kaj drugega, ravnali pa tako, kot je bilo prav drugim. S tem ste si pokvarili priložnost za boljšo uveljavitev. Vsaj sedaj spremenite svoj način. To bo koristilo tudi boljšim družinskim odnosom. Z zdravjem vse v najboljšem redu.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Trmasto rinete v napačno smer, čeprav vam razum pravi, da si boste s tem zapravili priložnost. Zato pričakujte več naporov in težav, ki pa jih ne prtite drugim, kot počnete pogosto. Vaši pogledi na čustva tudi niso povsem utemeljeni, skoraj bi rekli normalni. Glavobol.
STRELEC (od 23. 11. do 20.	12.)	Zaradi
prenagljenosti boste nekaj dni živeli v dvomih. In vendar se bo vse prav steklo, tako da bo zaključek tedna nadvse pozitiven. Ne bo pa tako v vaši ožji družbi in še najmanj v vaših odnosih z ljubljeno osebo. Potolažite se, ker se bo vse spet uravnalo. Prehladili se bo ste. ^
K070R0G fod 21. 12. do 21. 1.) Neko presenečenje v začetku tedna. Padec ali kaj podobnega v poslovnem življenju oziroma na delu. Morda bi vas znalo to spraviti k treznejšemu o-b^-avnavanju poslovnega življenja. S spretnostjo boste vse spet spravili na pravo pot. Tudi v čustvih se ho zadeva uredila. Zdravje odlično.
vodnar rod 21. 1. do 19. 2.) Zanesite se izključno na svoje moči. Kadar koli ste se op;rali na druge, vam je kaj spodletelo. Napredek v službi ali na delu, hkrati višji stroški, skratka ostali boste pri starem I sto bi mogli reči tudi za, vašo običaino družbo. Kar se zdrav ja tiče, vse v najboljšem redu.
RIR' 9H 9 zn 3.1 Prišlo bo do huj smrp na delu, " službi, »'uaiko v 19J rti': h v ljudmi, ki o-' dloča.jo tudi o vas in o vaši bodočnosti. Bodite pripravljeni. Vsako slepomišenje bi vam škodovalo. Škodoval bi vam tudi preoster odnos z osebo, ki jo imate radi. Kar se zdravja tiče, nobenih sprememb.
(D
sko govorico. V slovensko šolo je v letošnjem šolskem letu vpisanih skupno 8 otrok (3 v I. razredu), otroškega vrtca ni in ga nikdar ni bilo.
Vas šteje 360 prebivalcev, od katerih je 50 upokojencev, kmetje so trije in imajo skupno 14 krav. Drugi so zaposleni v ladjedelnicah, v tovarnah in pri raznih podjetjih, nekateri v Miljah, drugi v Trstu, v prostem času pa obdelujejo vinograde. Skupno pridelajo 320 do 350 hi dobrega vina, seveda če letina ni tako slaba kot je bila lani. V vasi imajo dve trgovini, dve gostilni ter mesnico. Samo še en domačin se u-kvairja s kamnarstvom, pred leti pa si je s tem težkim delom služilo kruh tudi do 150 ljudi iz te in iz sosednih vasi.
Na vasi me sreča Peter Viola, star'antifašist, borec v prekomorski brigadi, občinski svetovalec KPI, neumoren javni delavec, še-gav in zgovoren. Svojo vas in sovaščane pozna do obisti in se zavzema za njihove probleme in napredek. Je torej vaški starešina. Devet let je vodil društveno gostilno, zdaj pa je v «pokoju». V žepu ima sveženj članskih izkaznic, ki jih deli upokojencem, vmes pa se z vaščani pogovori o raznih zadevicah. Spremlja me po vasi, potem pa gor na vrh hriba, na «Kaštelir», tik do meje. Razkazuje, pripoveduje in odgovarja na moja vprašanja. Ko ga vprašam, kaj je v vasi novega, mi odgovori:
«Zmeraj je kaj novega. Prav je, da si prišel in da boš kaj napisal za Primorski dnevnik. Glej, tamle med ljudskim domom in domom Nadala Kolariča bomo postavili spomenik padlim iz naše vasi. Nekaj denarja smo že zbrali, nekaj ga še bomo, nekaj bo dalo društvo, nekaj je obljubila še ženska organizacija. Veš, ne bi bilo prav, da bi naša vas ne imela takega spomenika, kot ga ima skoraj vsaka vas. Vidiš, na tem trgu, kjer smo leta 1950 sezidali ljudski dom, je bil leta 1943 ustanovljen prvi Tržaški bataljon, v borbi in v koncentracijskih taboriščih je padlo 13 naših vaščanov. Naša vas pa ima sploh staro antifašistično tradicijo.*
Občina je uredila in očistila stari vodni rezervoar ali vodnjak, v katerega se steka izvirček. To je za rezervo če bi primanjkovalo vode iz občinskega vodovoda. Starejši vaščani pa vedno boli hodijo s kjantarcaini po studenčnico. To ti je voda. Niso kar tja v endan domačini vklesali v kamen na vodnjaku tole besedilo: «Pite koniči bistro vodo. vi p a nosniki vince sladkor.
Vse vaške ulice so lani asfaltirali, vaščani pa lepo uredili dvorišča. Poleg starih hiš rastejo nove, vmes so vrtovi in latniiki. Glavni del vasi se razteza na sončnem pobočju in na grebenu griča. Gornji del se imenuje Korošci. spodnji pa Škerjani, kjer ie ljudiski dom pa «Pri drevlh*. Tu je bilo do leta 1920 nekaj velikih hrastov.
Najbolj pogosti so priimki Korošec, čač, Škerjan, Merkandel. Po teh priimkih se tudi imenujejo razni predeli vasi, v katerih je namreč največ družin z enakim priimkom. Tako rečejo starejši domačini: Gremo h Korošcem, k Škerjanom k Merkande-lom, h čačem, k drevom.
Vaško izročilo Dravi da so naselje Korošci ustanovili ubežniki s Koroškega za časa turških vpadov, da je prvi čač prišel v vas za časa francoske zasedbe. Bil je na tržaškem gradu na straži, pa je zbežal in prekoračil mejo pri Žavljah.
Tako mi pripoveduje tudli visok, zgovoren možakar Just čač, ki ga srečava na vaški ulici pri čačih. «Veste, Čači izhajamo tam od Jezera» Potem se opravičuje, da ne obvlada dobro slovenščine. jaz ga pa kar poslušam, ker njegova govorica lepo zveni, slovensko, sočno z nekaterimi istrskimi izrazi kot drugi starejši Korošči.
«Vid’te, mi pravi., tam le zgoraj, „jei je zdaj mesnica, je bila prva slovenska Ciril - Metodova šola. Ustanovili so jo leta 1910. Tam sem hodil v šolo. Prvi učitelj je bil Anton Kerkoč iz Ajdovščine in je poučeval, dokler se ni začela svetovna vojna in ga je Franc Jožef poklical pod o-rožje».
Potem mi pokaže na drugo stran:
«Tam na hribu so Božiči in Hrvatini. Tam pa so imeli samo italijansko šolo Lega Nazionale. V naši vasi smo imeli prosvetno društvo, pevski zbor, tamburaški zbor. Ko sem bil mlad. smo bili bolj za socializen, za delavske pravice. Smo imeli tudi socialistično društvo, ki je kupilo tudi en kos zemljišča tam «pri dre-vih», smo imeli prireditve, potem smo imeli tudi delavsko zbornico.*
Peter Viola mi je potem pokazal, kje je bil sedež delavske zbornice in mi povedal, kako so ga škvadristi leta 1921 uničili. Pa so Korošci potem dali fašistom kar jim je šlo in se niso več tako drznili razsajati v tej vasi.
Vprašal sem potem Petra Violo;
«V ljudskem domu imate lepo dvorano (300 sedežev in primeren oder), vaški očanci mi pripovedujejo, kako je bilo nekoč bolj razgibano prosvetno življenje, povej mi, zakaj je zdaj vse to zamrlo. zakaj je tako malo otrok v slovenski šoli, zakaj ni slovenskega otroškega vrtca? Kaj bi se dalo še napraviti?*
Resno se je zamislil Piero. Čutil sem, da se globoko zaveda resnosti tega problema, da bi zelo rad našel rešitev. Potem mi je odgovoril:
«Naša vas ni nekje daleč v nedostopnem kraju pa smo nekako odrezani, sami. Nekoč smo bili v vasi vsi ena velika družina. čas in razmere marsikaj spreminjajo. V vasi nimamo dovolj elementov, ljudi, ki bi bili sposobni in pripravljeni nekaj delati in se žrtvovati za prosvetno življenje.
Ko pride k nam kakšna skupina, smo vsi zadovoljni, hvaležni smo jim in jim gostoljubno postrežemo ter jih povabimo, naj se še vrnejo k nam. Taki obiski pa so redki., kvečjemu poleti. Za ustanovitev slovenskega vrtca sem nagovarjal starše že pred 15 leti, pa večinoma niso tedaj razumeli. Zdaj, vidiš, zdaj spoznavajo in mi pravijo «P;ero, veš, da si i-mel takrat prav!*. Krivo je bilo nerazumevanje, krivo je bilo zgrešeno tolmačenje in pojmovanje in-ternacionalizma, napačni očitki «nacionalizma». Posledice pa nosi mlajši rod, ki je medtem odrasel in ki dorašča. Zavihati je treba rokave in se lotiti dela. Miljski hribi vabijo in kličejo, saj ni še vse izumrlo in izginilo.*
ALBIN BUBNIČ
Klavirski koncert Neve Merlak - Corrado v Celovcu
V okviru slovenske prireditve «Koroški kulturni dnevi», je nastopila 27. decembra 1972 v Celovcu pianistka Neva Merlak -Corrado.
Klavirski recital tržaške pianistke pri koroških rojakih se lepo vključuje v vrsto njenih pogostih in uspelih nastopov.
Spored, ki si ga je Merlakoma izbrala za koncert v Celovcu je obsegal skladbe Griega, Satieja, Martuccija, Debusspja, Gershivi-na ter dve deli slovenskih primorskih skladateljev:	Andante
Marija Kogoja ter Dve glasbeni vezili Pavla Merkuja.
Občinstvo, ki je polnoštevilno napolnilo Modro dvorano Doma glasbe, v kateri je bil koncert, je z zanimanjem prisluhnilo tržaški pianistki, ki je v svoji klavirski igri poleg skrbne tehnične priprave pokazalo, zlasti smisel za dognano, muzikalno poglobljeno izvajanje. Merlakova, ki so jo poslušalci nagradili s spontanim priznanjem, je izven sporeda na željo dodala še Thalber-gov koncertni studio.
Gostovanje naše pianistke v Celovcu se lepo povezuje s koristno pobudo tesnejših kulturnih stikov med našo deželo in Koroško, posebno še ko gre za sodelovanje pri slovenskih kulturnih prireditvah.
Slovensko
amatersko
gledališče
(Nadaljevanje s 5. strani)
zato upati, da bo obrodil zaželene sadove.
Farso «Povečevalno steklo*, katere premiera bo v petek, ponovitev pa v nedeljo popoldne, je režijsko pripravil Sergej Verč, sceno si je zamislil Ivan Verč, kostume je zasnovala Marija Vi-dau, kostumografinjo pa je asistirala Lučana Pribac. Tudi igralska ekipa je dokaj pestra, saj so se lanskemu ansamblu pridružili še nekateri novi igralci, posamezne vloge pa si delijo: Ivan Verč (Janez Pohlin, samoten človek), Boris Kobal (župan, oblastnik), Magda Križmančič (županova žena), Aljoša Čok (predsednik steklarskega ceha), Jasna Pe-taros (Kamnova hčerka), Milica Kravos (vdova prejšnjega župana), Drago Gašperlin (Filip, steklarski mojster), Anica Žerjal (Svirnica, klepetulja), Boris Mihalič (Oče Brumen, menih) in Branko Sulčič (Oče Benedikt, menih). Tehnično vodstvo in razsvetljava sta delo Silvestra Metlike, inspicient je Robert Ota, šepetalka Lučka Batista, sklepno pesem pa je naštudiral Janko Ban.
Natečaj za izvirna dramska dela v slovenskem jeziku ali v primorskem narečju
Prosvetno društvo Tabor — Opčine — razpisuje natečaj za izvirna dramska dela v slovenskem jeziku ali primorskem narečju z namenom, da spozna nove in približa dramatiki že znane avtorje.
Za natečaj velja naslednji
PRAVILNIK
1.	Predložena dela morajo biti napisana v slovenskem jeziku ali primorskem narečju, izvirna, neobjavljena in neizvedena.
2.	Udeleženci natečaja morajo poslati 3 izvode dela, jasno in čitljivo natipkanih, označenih z geslom ali psevdonimom, brez kakršnegakoli znamenja, po katerem bi mogli spoznati avtorja.
Geslo ali psevdonim mora biti natipkan tudi na posebni kuverti, v kateri naj bo list s podatki o avtorju in njegovem bivališču.
Natečajna dela je treba poslati na naslednji naslov:
Lucija Hrovatin — Via Ginepri 5 Opčine — tel. 211-161
s priporočeno pošiljko, ki jo je treba oddati na pošti najkasneje do 31. marca 1973, ko bomo proslavljali 50-letnico ustanovitve Mladinskega društva PROSVETA.
Če bi se kak avtor udeležil natečaja z več deli, mora biti vsako delo označeno z različnim geslom ali psevdonimom in odposlano kot samostojna pošiljka.
Odposlani teksti udeležencem natečaja ne bodo vrnjeni.
3.	Predložena dela bo ocenila in nagrade dodelila posebna petčlanska komisija, ki jo je imenovalo prosvetno društvo Tabor. Člani komisije so: prof. Stanko Kodrič, pesnik Miroslav Košuta, narečna pesnica Marija Mijot, igralec Drago Gorjup in prof. Olga Lupine.
4.	Za natečaj so določene naslednje nagrade:
a)	umetniško delo znanega slikarja;
b)	izbor slovenskih klasikov;
c)	abonma za gledališko sezono 1973-74.
5.	Za nagrajena dela si društvo pridržuje pravico, da jih predvaja v skladu s svojimi programskimi potrebami in lahko vključi v svoje sporede tudi tista dela, ki jih komisija posebej priporoči.
PD Tabor si pridržuje pravico, da sme zahtevati od avtorjev nagrajenih ali priporočenih del vse tiste spremembe, ki bi se po njegovem neprizivnem mnenju zdele potrebne za odrsko izvedbo.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT -
V PRETEKLEM TEDNU
Zmaga na turnirju za pokal «Pacco» največji dosežek naših naraščajnikov
Dvanajst zmag v 14 tekmah - V treh letih od začetnikov do tega velikega uspeha
V nedeljo se je zaključilo tekmovanje za naraščajniški pokal «Pac-TO». Prvo- mesto Brega predstavlja izreden rezultat, saj je Breg naša edina ekipa, ki ji je tak podvig uspel, že pred tremi leti so osvojili Brežani med istim tekmovanjem plaketo, ki pa je bila sad njihove discipliniranosti na igrišču, in ne njihove igre. Zato lahko u-pravičeno trdimo, da je letošnje Prvo mesto brežanskih nogometašev največja dosežek zamejskega mladinskega nogometa.
Letošnje prvenstvo za pokal «Pac-eo» je bilo razdeljeno na dve skupini. Breg je nastopal v skupini B, kjer so tekmovale še Giarizzole, Edera, Rosandra, Costalunga, Oremcaffe in Stock. Plavi» so odigrali prvo srečanje 17. 9. 1972, ko so nasuli v mrežo Oremcaffeja kar 8 golov. V naslednjih nastopih so nadaljevali z dobro igro. Huiimmiiiiimiiiiiummiiuiiiimmiiiiiiiiuniimii
Z današnjim dnem uvajamo novo občasno rubriko, v kateri bomo o-biavnavali vprašanja in pojave v baši zamejski telesni kulturi, ki iz lega ali onega vzroka presegajo ožji okvir običajne kronike. V novi rubriki Lhko z dovolj tehtnimi in zgošče-n'mi prispevki sodelujejo tudi naši bralci. Danes objavljamo prvi prispevek.
Zelo nas veseli, ko slovenska ek',-Pa doseže uspeh; veseli nas . tudi. če je to mladinska ekipa; še bolj Pas veseli, če gre za slovensko mladinsko nogometno ekipo. Tokrat s° nam pripravili presenečenje na-raščajniki Brega, ki so osvojili pokal «Pacco», najprestižnejši naslov p naši deželi.
To ni bila običajna zmaga. Breg is namreč sestavil svojo enajsterica iz izključno domačih igralcev jo zato lahko res imenujemo slovenska ekipa. Društvo iz dolinske občine je dokazalo, da je moč tpdi z domačimi silami doseči Pspeh.
Je ta dokaz neizpodbiten ali pa Me za golo naključje?
Dokaz je neizpodbiten. Jasno je, da je ta uspeh rezultat vestnega ln vztrajnega dolgoletnega dela. °reg je v teh letih — sedaj se že Paglo bliža osmemu — opravil^feš-n° in načrtno delo. Že od vsega ščetka vzgaja mlade športnike (spomnimo se na Franka Veljaka, ki sedaj nastopa v Novari) in. kar 3e mnogo važnejše, lastne kadre. Sedaj razpolaga z vrsto ekip, ki Pp vseh tekmovanjih žanjejo bo-Oate uspehe. Razpolaga pa tudi s trenerji in z voditelji, ki so izšli 12 njegovih vfist in torej poznajo fkolje, v katerem morajo delati. De kako je torej mogoče govorili 0 naključju?
Pa še nekaj je tokrat na dlani, *?. da so izgovori, da z lastnimi silami ni mogoče doseči boljšega rezultata. prazne marnje. Po tem Velikem uspehu je jasno, da je (davni vzrok vključevanja tujih pralcev v naša moštva le pomanjkanje resnega dela z mladino. Društvo ki bo skrbelo tudi za najmlajše si bo za nekaj let zagotovilo dovolj naraščaja m mu ne bo treba segati v tuj lonec
Nismo prvi, ki smo prišli do tega Zaključka. Pred nami so ga naka-ZaH že mnogi in dobro vemo za odgovor, ki je skoraj vedno isti: ni mladine, ni denarja.
,Ni res, da ni mladine, saj v na-,’h šolah narašča število učencev lP dijakov. Ni res, da ni denarja, kp Pa društva lahko odštejejo lep denar za tuje igralce. Ni res. da Se ne izplača: na nedeljski tekmi se ie zbralo 400 gledalcev (več kot ?.a marsikateri tekmi amaterskih lOaških prvenstev). Ni res, da je Za to dei0 škoda časa, saj je vzga-■topje najmlaiših osnovna naloga Vsakega športnega društva.
m. če je tako kaj je potem res?
Edina ekipa, ki bi jim lahko prekrižala račune so bile Giarizzole.
V	neposrednem spopadu so Tržačani izsilili remi, tako, da so ob koncu prvega dela prvenstva delili prvo^ mesto z našimi predstavniki.
V	šestih odigranih tekmah sta prepustili obe enajsterici nasprotnikom le točko.
Začetek povratnega dela prvenstva je bil za Breg težaven in to morda tudi zato, ker so stopil «pla-vi» preveč ležemo na igrišče. Prepričani So bili namreč v lastno zmago'in so'zato nasprotnika podJ cenjevali. Prav zaradi tega so doživeli proti Ederi edini poraz v vsem prvenstvu. Giarizzole so izkoristile' spodrsljaj Brežanov in so se zasidrale same n,a vrh lestvice. Za osvojitev prvega mesta ni preo-stajalo «plavim» nič drugega, kot zmaga nad Giarizzolami. Naši nogometaši so se za to tekmo zelo dobro pripravili: z borbenostjo in požrtvovalnostjo so premagali nasprotnike z 1:0 ter si tako zagotovili vstop v finalni del tekmovanja.
V polfinalni tekmi s Triestino, ki je osvojila drugo mesto v A skupini, so nastopil Brežani z okrnjeno postavo, kljub temu pa so se nad vse potrudili, zasluženo zmagali z 1:0 in se uvrstili v finale. Nasprotnik Brega so bile tudi tokrat Giarizzole, ki so šele po streljanju enajstmetrovk premagale solidno Muggesano.
Tudi v tretjem, odločilnem srečanju z Giarizzolami so dali Brežani vse od sebe in so po dveh podaljških strli odpor nasprotnikov. S prvim mestom so osvojili pokal «Pacco«, pokal za prvouvr-ščeno moštvo, napadalec Kraljič pa je prejel kot najboljši strelec prvenstva spominski «top».
Serija brežanskih nastopov je izredno pozitivna. Odigrali so 14 tekem: v 12 so zmagali, enkrat remizirali in le enkrat klonili. Dosegli so skupno 55 golov, prejeli pa samo 5. To se pravi, da so dosegli v vsaki tekmi poprečno 3,9 zadetkov. Srednji napadalec. Kraljič je bil s 17 goli najbolj učinkovit strelec prvenstva, Ota pa najboljši vratar.
Zmagovalci «pokala Pacco» so pričeli trenirati pred tremi! leti. V tem času so se iz dečkov, ki so brcali usnje po kraških gmajnah, spremenili -v.- najboljše naraščajnike. Največ, zaslug piri tem imata brez dvoma trenerja Zanon in predvsem Vatta. Slednji se je letos s 'požrtvovalnostjo lotil trenerskega dela. Svojini varovancem je posredoval vso svojo izkušenost dolgoletnega nogometaša in dosegel kar najboljše rezultate.
Zmagovito enajsterico sestavljajo sledeči nogometaši:
OTA KLAVDIJ, 1956. Vratar, opravil je vseh 14 tekem. Kapetan e-kipe. Med prvenstvom ni imel težkega dela, izkazal pa se je v finalnih srečanjih.
NOVELLO ROBERT, 1958. Desni branilec, 13 nastopov. Tehnično je dober, vendar ima premalo izkušenj.
ZOBEC DAVID, 1956. Levi hranilec, 9 nastopov. Nima izredne tehnične priprave, vendar to pomanjkljivost nadoknadi z borbenostjo.
ŽAFRAN MARIJ, 1956. Stoper, 13 nastopov. Pravi steber brežamske obrambe. Je telesno in tehnično odličen. Včasih se poda tudi v napad: dosegel je en gol. KOŠUTA AVRELIJ, 1957. Prosti branilec, 14 nastopov. Fizično je zelo dober, manjka pa mu izkušnje.
LOVRIHA MAVRICIJ, 1956. Krilec, 14 nastopov. Razpolaga z dobro tehniko. Izkoristi tudi priložnosti v napadu, saj je bil osemkrat uspešen.
BRŽAN MARCEL, 1957. Desno krilo, 14 nastopov. Je zelo hiter, nima izredne tehnične priprave, vendar je telesno v redu. Dosegel je 8 zadetkov.
LOVRIHA PAVEL, 1956. Desno polkrilo, 14 nastopov. Razpolaga z lepim pregledom nad igro in je uspešen tudi pri zaključeva-
nju. 10-krat je zatresel mrežo nasprotnikov.
KRALJIČ MARINO, 1958. Srednji napadalec, 12 nastopov. Najmlajši član standardne postave. Telesno in tehnično je odličen. S 17 zadetki je bil najboljši strelec prvenstva. Je nekoliko muhast, vendar, je na j večji up bre-žanskega nogometa.
STRNAD IVO, 1956. Levo krilo, 14 nastopov. ,Je tehnično dpber in nevaren v nasprotnikovem kazenskem prostoru. Preveč je živčen. Dosegel je li golov.
JEŽ PAVEL, 1956. Levo krilo, 12 nastopov. Je požrtvovalen, vendar preveč netočen pri zaključevanju. Enkrat je bil uspešen. Poleg teh nogometašev so igrali še: Sandi Klun (8 nastopov), Dino Kuret (4 nastopi in 1 zadetek), Marko Ferluga (3 tekme in 3 zadetki), Miran Žerjal (2 nastopa) in Franko Krevatin (1 nastop).
V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI
Fužinar ju ni pomoči?
Takšne priložnosti za zmago kot jo je imel Fužinar v 9. kolu I. ZOL, verjetno dblgo ne bo.
Ob analiziranju dogodkov na igrišču se opazovalcu zdi skoraj nemogoče, da točki nista ostali na Ravnah.
Oslabljeno Jedinstvo iz Brčkega, ki je pred tem kolom bilo na predzadnjem mestu lestvice, bi moralo biti prva «žrtev» Ravenčanov, ki bi prišli do prvih točk in tako vsaj' obdržali stik z ostalimi konkurenti za izpad.
V . prvem setu je Fužinar vodil že z rezultatom 13:8 pa ga je vendar zgubil z rezultatom 17:15. V drugem je pustil goste pri dveh točkah. V tretjem je spet. povedel, tokrat s 14:10, toda tudi to ni bilo dovolj za osvojitev seta, ki so ga dobili gostje s 16:14. Četrti set so spet dobili domačini (15:3), v odločilnem petem setu pa so . gostje pustili domačine pri devetih točkah.
Fužinar je igral slabo in neučinkovito prav v odločilnih trenutkih. Nasprotno temu pa so gostje igrali taktično zrelo in so uspeli osvojiti drugi par točk v prvenstvu, čeprav so v petih setih realizirali kar 15 točk manj kot Fužinar (53:68).
Fužinar je še vedno na zadnjem mestu brez točk in brez velikega upanja da bi se obdržal v ligi.
HE
NOGOMET
AMATERSKO PRVENSTVO
SMUČANJE
V OVČJI VESI
Juventina na tujem Seznam udeležencev
Sovodnje v Sta n dr ežu
Sovodenjci so med favoriti za osvojitev prvega mesta
Juventina bo danes igrala proti | Danes se prične povratni del 3. Pro Farri prvo povratno tekmo na kategorije v kateri igra slovenska
tujem igrišču. To bo res težka preizkušnja za «belo-rdeče», ki bodo skušali pridobiti vsaj točko na tako težkem igrišču, kar pa bi bil zelo velik uspeh, če pomislimo na rezultate, ki jih je štandreška ekipa dosegla v zadnjem času. Vsi navijači in igralci čakajo na tako zaželen pozitiven rezultat, zlasti zato, ker bo v nedeljski tekmi zopet nastopil Edi Tabaj, kapetan in gotovo najboljši igralec ekipe, ki je manjkal več kot dva meseca zaradi poškodbe na nogi.
Za to tekmo je trener Culot sklical sledeče igralce (ti naj se zberejo ob 13. uri na trgu v Štandre-žu): Plesničar, Nanut, Faganel, Tomažič, Paulin, Zin, Uras, Sirk, Mar. vin, Ferletdč, M. in E. Tabaj, Černič, Makuc.
Za najboljšega igralca tekme Lu-cinieo - Juventina je skupina navijačev izbrala Ivana Plesničarja.
ekipa iz Sovodenj, ki je kljub nedeljskemu porazu še vedno na drugem mestu lestvice (za Vermegiia-nom,' ki je v zadnji tekmi remiziral). To je vsekakor pozitivna polovica poti, če pomislimo, da so Sovodenjci samo dvakrat zgubili ves izkupiček in še tedaj po svoji krivdi. Sovodnje so torej solidna e-kipa, ki bo za vse ostale enajsterice, v povratnem delu prvenstva, trd oreh. Po več letih igra tokrat ta ekipa vlogo favorita, saj ima najtežje tekme doma, kot je tekma z Vermeglianom, ki vodi na lestvici.
Za nedeljo je trener Marson sklical sledeče igralce, (ki naj se zberejo na štandreškem igrišču): Devetak, Marson, Corva, Trivellato, Batistič, Ferfolja, Kovic, Petejan, B. Marson, Sambo, Florenin, Tomšič, Pozzo, Cotič, Uršič.
D.
iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuttmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
Mi j litji
V 2. ZVEZNI JUGOSLOVANSKI LIGI - ZAHOD
PO VELIKEM USPEHU ODBOJKARJEV SALONITA
Ekipa iz Kanala ne skriva svojih ambicij: osvojitev prvega mesta
Na teh igralcih Salonita leži glavno breme tekem. Od leve proti desni (stojijo) Bukovec, Tušar, Berdon, Murovec, (čepita) Perše in Jerončič
Odbojkarji kanalskega Salonita so lansko sezono oziroma leto zaključili v velikem slogu in dosegli v jubilejnem letu največji uspeh odkar igrajo v tem majhnem kraju ob Soči odbojko, pa čeprav so tudi v preteklih 25 letih, posebno pa v zadnjem desetletju, dosegli nekaj izrednih uspehov in uvrstitev, s katerimi bi bi lahko ponosen marsikateri večji in močnejši klub.
Začetek preteklega leta je za kanalske odbojkarje pomenil hudo preizkušnjo, saj so se kot novinci v elitni drugi ligi znašli po prvem delu prvenstva na samem dnu lestvice, s skromnima šestimi točkami.
Neuspehi v prvem delu jih niso omajali. Nasprotno! Hoteli so dokazati vsem, posebno pa sami sebi, da so boljši in tako slabe uvrstitve ne zaslužijo.
Trdo delo je rodilo sadove in moštvo Salonita, čeprav novinec, je ob koncu prvenstva, po presenetljivih zapletljajih, zasedlo odlično tretje mesto.
Tako visoka uvrstitev že v prvem letu igranja v zvezni konkurenci pa je imela tudi svoje slabe strani. Moštvo bi moralo v na-
slednjem prvenstvu doseči vsaj tako visoko uvrstitev, da ne bi razočaralo vedno številnejših privržencev, ki zahtevajo od svojih ljubljencev vedno več ter včasih tudi nemogoče.
Start v jeseni je bil za Salonit več kot uspešen. Po začetni krizi in slabi igri s Čajevcem doma, je moštvo trikrat zaporedoma gostovalo in prineslo domov vseh šest točk, od tega štiri s težkih terenov, kot sta igrišči v Brčkem in Karlovcu.
Morda je prav ta nepričakovan start opogumil Kanalce, da so se še bolj zagnali na delo ali pa jih je v te napore silil odličen start Kamnika, ki je na lestvici bi nekaj časa celo pred Salonitom. Da bi bili Kamničani pred Kanalci, pa se je v Kanalu vsem zdelo ne kaj nezaslišanega...
Moštvo je sicer skozi prvenstvo doživljalo krize, kar pa je povsem razumljivo. Spomnimo se samo tekme doma z Mariborom. Pravi čudež je, kako ni znalo tako rutinirano moštvo kot je mariborsko, izkoristiti priložnosti, ki se mu je ponudila. Sicer pa v športu že dolgo velja izrek, da je dober in zrel tisti, ki tudi v kritičnih tre-
nutkih uspe zmagati.
Konec jesenskega dela prvenstva je tako Salonit dočakal na odličnem drugem mestu s šestimi točkami naskoka pred tretjeuvršče-nim Kamnikom in samo dve točki za Metalcem iz Siska, ki je z angažiranjem odličnega Mladena Kosa, dolgoletnega kapetana državne reprezentance, postal čez noč kandidat za prvaka. Sicer pa je Me-talac že pred začetkom prvenstva izjavljal, da pomeni zanj osvojitev slabšega mesta kot je prvo, popoln polom.
Metalac v jesenskem delu prvenstva ne samo, da ni zgubil nobene tekme, ampak ni zgubil niti seta. Razlike v setih 33:0 po 11 kolih pa do sedaj v analih jugoslovanske odbojke še nismo zasledil.
In kaj je končni cilj Salonita? Sklep igralcev, in vodstva je ,ng-d^umem,’SCarta,S£ ^ prvo mesto, ’ ker druge izbire” ni. Ne, ”da bi' to bil velelnik, ki bi obremenjeval igralce' saj v. klubu vsi -peudac* jajo, da je tudi drugo mesto odlična uvrstitev, katere pa po vsej verjetnosti, zaradi naskoka šestih točk, ne bo težko obdržati. Tu moramo še enkrat povedati, da so v tej tekmovalni sezoni pravila spremenjena v toliko, da razlika v setih v primeru enakega števila točk, ne odloča ampak se igra še tretja tekma. In zakaj ne bi skušal Salonit seči po prvem mestu, če se
bo za to ponudila priložnost?
* # *
Ob kotnou naj posredujemo še nekaj statističnih podatkov, ki nam zgovorno povedo koliko truda in časa so fantje vložili v ta uspeh ter so dokazali, da se da nekaj doseči samo s trdim in vztrajnim delom. Kdor seje, ta tudi žanje.
Prvo moštvo Salonita je v letu 1972 odigralo kar 48 javnih tekem. Od tega je bilo 20 prvenstvenih, 23 prijateljskih in pet pokalnih. Od 20 prvenstvenih tekem je Salonit zgubil samo 4, od pokalnih je zgubil eno tekmo, prijateljskih pa je zgubil sedem (od tega 3 s tržaškim prvoligašem Are Lineo). Skupno je Salonit zmagal v 36 tekmah, porazov pa je bilo dvanajst. Razmerje v setih je 105:52 za Salonit. Vsekakor lep obračun. Sem pa seveda niso vštete številne trening tekme, tekme kombiniranega, B moštva in tekme mladinske ekipe. Samo mladinsko moštvo .je odigralo 17 prvenstvenih in prija-
teljskih tekem.
Moštvo Salonita je ta teden začelo s treningi. Spored priprav je naporen in točno izdelan, da bi bilo moštvo do začetka prvenstva čim bolje pripravljeno.
Emil Hvalica
NOGOMET
NEAPELJ, 13. — Neapeljski športni organizatorji se potegujejo za to, da bi mednarodno nogometno tekmo Italija - Anglija odigrali v mestu pod Vezuvom.
KOŠARKA
SAO PAULO, 13. — Brazilska košarkarska zveza je sporočila, da se bo svetovnega klubskega košarkarskega prvenstva v Sao Paulu u-deležilo pet naslednjih ekip: Ignis Varese (Italija), Jugoplastika Split
tečaja SPD Trst
Zaradi pomanjkanja snega je moralo SPOT svojo načrte nekoliko spremeniti
.(jPortoriko) in Club Sirio (Brazilija). ..Prvenstvo se bo začelo 6. maja.
Kljub zelo slabim snežnim razmeram, se je organizacijski odbor smučarskega odseka SPDT odločil, da se v nedeljo, 21. januarja prične smučarski tečaj, da ne bi letošnji tečaj popolnoma odpadel. Organizatorji zato prosijo tečajnike in njihove spremljevalce razumevanja, tako glede razporeditve tečajnikov po razredih (ker so te prilagojene ravnokar opisanim razmeram) kot tudi stanja prog.
Prvo nedeljo ne bo mogoče spremeniti razporeda po tečajih. Zaželene spremembe naj zainteresirani javijo v avtobusu vodji izleta, kdor se pripelje z lastnimi sredstvi pa organizatorjem na licu mesta.
Sprejemale se bodo samo spremembe glede sposobnosti, ne pa urnikov.
Prosimo tečajnike, ki se bodo pripeljali z avtobusom, naj ob vstopu povedo šoferju kje bodo izstopili: v Žabnicah (začetniki in 2. razred) ali v Ovčji vesi (nadaljevalni razredi) zaradi pravilne razporeditve smuči, zato da ne bo ob izstopu nepotrebnih zamud.
SEZNAM TEČAJNIKOV
V OVČJI VESI
VLEČNICA «KUGY»
Zbirališče tečajnikov ob vlečnici.
OB 10. URI:
Učitelj Luciane Giatti: TEKMOVALNI RAZRED — Deško Borut, Gorup Robi, Jazbec Branko in So-nia, Kuret Stojan in Igor, Kostnap-fel Kati, Lisjak Henrik, Magnani Patricja, Mesesnel Erika in Marko, Verginella Marta, Udovič Andrej in Košuta Erika.
Učitelj Nikolaučič: 3. NADALJEVALNI RAZRED — Glavič Silvana, Malalan Keti, Sossi Pavel, Starc Marko, Lozar Ingrid, Tretjak Vera, Cesari Mauro, Štoka Peter, Vato-vani Savino, Don Saša, Pahor A-drijan.
OB 12. URI:
Učitelj Luciano Giatti: TEKMOVALNI RAZRED - Don Patricja, Kostnapfel Marija, Majovski Kazimir, Majovski Sergij, Milič Bogdan, Orel Valter, Pečenko Davor, Starc Igor, Starc Andrej, Tomažič Bojan.
Učitelj Nikolaučič: 3. NADALJEVALNI RAZRED — Rojc David, Ban Valter, Mikeli Vasilij, Štoka Laura, Štoka Nataša, Pegan Andrej, Pegan Štefan, Milič Erika, Guštin Ines, Furlan Nadja, Maver Lavra.'
- OB '14."URI".................  •-
Učitelj Luciano Giatti: PREDTEKMOVALNI RAZRED - Don Andrej,
iiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiHimiiiiiiiiuuitiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
NAMIZNI TENIS
TUDI DEKLETA NA SP
Miličeva skoraj gotovo letos na SP v Sarajevu
Dokončni sklep o tem bodo sprejeli 22. t. m.
DRUGE VESTI NA OSMI STRANI
Trener državne namiznoteniške reprezentance Ugo Lucio je potrdil, da bodo na svetovno prvenstvo v Sarajevo poslal poleg moške tudi žensko namiznoteniško reprezentanco. Reprezentanca bo tako sestavljena iz štirih fantov in treh deklet.
Po tej odločitvi je že skoraj gotova prisotnost Miličeve na tem prestižnem prvenstvu. Dokončna odločitev pa bo padla prihodnji ponedeljek 22. t. m. ko se bo sestala tehnična komisija in bo odločala o imenih reprezentantov.
Prisotnost italijanske ženske reprezentance je na svetovnem prvenstvu vsekakor novost, saj dekleta niso nastopila niti lani na evropskem prvenstvu v Rotterdamu. Vsekakor je ta odločitev posledica dobrih rezultatov, ki jih je zabeležila Sonja v zadnjih nastopih. Ko bomo kaj več zvedeli o sestavi in o imenih reprezentantk, bomo
lahko tudi dali podrobnejše podatke in bomo obširneje poročali.
V sredo pa bo v Zgoniku družabni večer športnega krožka «Kras» na katerem bodo proslavili številne uspehe, ki jih je krožek dosegel v prejšnji sezoni in zaključili leto 1972 v prijateljskem vzdušju. Na večer so vabljeni vsi člani in prijatelji krožka.
ATLETIKA
COLLEGE PARK, 13. — Na mednarodnem dvoranskem atletskem tekmovanju v Marylandu sta bila premagana dva olimpijska prvaka iz Miinchna. Amerikanec Shipp je na 60 m z ovirami s časom 7” premagal Milburna, Amerikanec Woods pa je v metu krogle z odličnim rezultatom 21 metrov premagal Poljaka Komarja. Ta se je celo uvrstil šele na 4. mesto.
Berdon Neva, Junc Erika, Kuret Tanja, Kostnapfel Andrej, Margon Adrijana, Starc Miran, Škerlj Igor, Siega Marta, Tomšič Aleks, Vigi-ni Ingrid, Sosič Paride, Paoli Rosana, Vekjet Tanja, Štefančič T.
Učitelj Nikolaučič: 2. NADALJE. VALN1 RAZRED — Gec Anamarija, Rosner Barbara, Markovič Boris, Macarol Rosana, Kemperle Lavra, Škerlj Erika, Pertot Aleksander.
Učitelj Kravina: 3. NADALJEVALNI RAZRED - Brana Igor, Tomšič Kristina, Slokar Martina, Vassallo Andrej, Gerdol Peter, Magnani Pavel, Maver Helena, Mon-tanari Sandra, Škamperle Igor, Čer-gol Rada, Husu Dolores, Luksa Petra, Vassallo Mihela, Gerdol Giu-liana.
NICAH, proga deli’Angelo. Tečajniki:
OB 10. URI:
(Nadaljevanje na 8. strani)
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 14. JANUARJA 1973
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Križu
Vesna — Aurisina *
* *
14.30 v Bazovici
Zarja — S. Canzian *
14.30 v Dolini
Breg — Sagrado *
* *
14.30 v Foljanu
Fogliano — Primorje *
14.30	v Fari
Pro Farra — Juventina *
* *
3.	AMATERSKA LIGA
8.15 v Trstu, Ul. Flavia
Don Bosco — Breg B *
* *
MLADINCI
10.30	v Padričah
Gaja — Libertas Sv. Marko *
10.30 v Križu**
Vesna — Cremcaffd
*
•* •* -4»-' '—»*-•» •
8.30	v Trstu, Sv. Ivan S. Giovanni — Primorje
.%
9.00 v Trstu, stadion «1. maja Don Bosco — Union
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
11.00 v Benetkah
Lido Šanson — Bor *
* *
NARAŠČAJNIKI
9.30	na Kontovelu
Kontovel — Lloyd Adriatico *
11.00	na Opčinah
Polet — Servolana *
9.30	v Tržiču
Italcantieri B — Dom
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
10.30 v Trstu, stadion «1. maj» Breg — Alzano *
* *
MLADINKE
8.30	v Trstu, Elizejske poljan«
UGSS — Bor
9.00 v\Trstu, stadion «1. maja
Kontovel — Sokol *
* *
DEČKI
9.30	v Trstu, pri Banih Sloga — ARC linea
NAMIZNI TENIS
MOŠKA A LIGA
10.00	v Nabrežini
Sokol — Vitamirella
■li:!!
:::::::::::::::::::::::::::
Kako je Mussolini prišel na oblast
pomil ni m m:«
24. novembra se je sestala v dvorani Teatro del popolo lastna strankina organizacija Milana, kjer je bil «tovariš pro-esor Mussolini pozvan, da se odpove svojim vojnohujskaškim staMšoein in idejam«, prav tistim, ki jih je pred komaj mese-0601 dni prej sam najostreje kritiziral in napadal.
Mussolini je bil skoraj sam, obkrožen samo s peščico naj-vestejših pristašev, edinih, ki so bili pripravljeni, da branijo v°jega «vcdjo». Množica v dvorani je nestrpna, ogorčena, solzno razpoložena. Ljudje čuitjo, da jih je prevaral in ogolju-SJ človek, katerega protivojne članke so z zaupanjem po-°rno prebirali, kot je to sicer delalo na stotine tisočev Ita-Janov, nasprotnikov vojnih avantur, ki jih je že dotlej bilo adosti in katerih ceno so plačevali samo oni.
»Izdajalec! Judež! Prodana duša! Ven!«
. Tako so mu klicali od vseh strani mu grozili in ga zmerni-' 0:1 skušal z govorniškega odra nekaj povedati, pojas-tl> kot običajno izustiti kako demagoško tirado, vendar nje-|°vih besed ni bilo čuti, izgubile so se v poplavi vzklikov, groženj, nritS0V’ dričanja in psovk, že so frčale stolice proti govor-»k.emu odru in pultu, za katerim je skušal izdajalec zaman Palm d° ^esede- Bled ie ko smrt. Kot običajno neobrit, u-mhhh oči in naprej štrleče brade. «Vi me hočete obsoditi na Jotino na podlagi neke odločitve, ki ne pove ničesar...« Ta-

ko se je skušal braniti. To pa je samo še povečalo ogorčenje množice, ki mu je lučala kovance po pet centezimov, in kričala: «Judež! Ali so ti s tem plačali ceno za tvojo izdajo?«
«Ne boste se me otresli, ker sem in ostanem socialist«, jim je odgovarjal. «Socializem je nekaj, kar je zakoreninjeno v krvi.« To je poizkus opravičevanja, obenem pa izziv, ki je dokončno odločil Mussolinijevo usodo. «Pravim vam, da zaman rjovite, vse vas bo vojna potegnila za sabo!« To je bil poslednji stavek, ki ga je utegnil krikniti pred poslušalci, ki so se spreminjali v vulkan. Tista peščica njegovih pristašev, ki so bili z njim, je boljše od njega razumela, da je napočil tre nutek, ko morajo vsi skupaj čimprej izginiti, ker ni nihče več mogel vedeti, kako se bo vsa stvar končala. Skupaj s skupino svojih telesnih stražarjev in somišljenikov je Mussolini izginil iz dvorane skozi neke stranske izhode.
Omenjenega 24. novembra 1914 se je socialist Benito Mussolini zadnjič udeležil zborovanja aktivistov Socialistične stranke Italije. Tedaj je odšel s politične scene kot vodilni član Socialistične stranke Italije, čeprav je še nekaj časa potem zatrjeval, da se še zmeraj ima za socialista. Njegov časopis «Popolo d’Italia», pa je vse do konca vojne, do začetka 1. 1919, do ustanovitve fašističnega gibanja, nosil oznako socialističnega dnevnika.
Cesto se govori in piše, da je na Mussolinijev preobrat od pacifista do zagovornika vojne in intervencije odločilno vplivalo francosko zlato, s katerim je bila kupljena njegova nova opredelitev. Z drugimi besedami, uradni predstavniki francoske vlade so Mussolinija plačali, da bi začel kampanjo ter ustvaril v javnosti razpoloženje, ki bi italijansko vlado privedlo do vstopa v vojno na strani Anglije in Francije ter tako olajšala vojne napore antantnih dežel. Ponekje je ta trditev ostala kot uradna in edina razlaga ter pojasnilo Mussolinijevega izdajstva.
Kasneje se je izkazalo, da ni šlo v dobesednem smislu za
zlato, s katerim je bil plačan, da ni bilo to najneposrednejši in odločilni povod ter razlog spremembe njegovega stališča. Prejemal je namreč določena denarna sredstva kot «pomoč francoskih tovarišev in prijateljev«, dejansko pa da je pomoč prejemal iz francoskih in uradnih virov, že od trenutka, ko je začel izdajati svoj časopis in je v njem začel silovito ter precej uspešno kampanjo in propagando za vstop Italije v vojno na strani antantnih dežel.
Vendar je sredstva za izdajanje «Popolo d’Italia» prejemal v začetku iz domačih, italijanskih virov.
Način in pot, po kateri je prišel do teh sredstev, sta zgodovinarje še bolj prepričala, da do njegovega političnega preobrata nd prišlo ne iznenada ne slučajno, temveč da je v njegovi zavesti dolgo dozoreval.
Javnosti mi ušlo, da se je Mussolini prav v času, ko se je začela vojna in je on v «Avanta» ter na zborovanjih vodil kampanjo za popolno nevtralnost Italije, družil s Filippom Naldijem, lastnikom časopisa «Resto del Carlino». Ta zelo ugledni, konservativni dnevnik, ki še danes izhaja v Bologni z isto konservativno in reakcionarno politično orientacijo, ni bil naklonjen nevtralnosti Italije, nasprotno, precej energično se je zavzemal, da bi stopila Italija v vojno na strani antantnih dežel. To ni bila tajna za tiste, ki so vedeli, da je Naldi intimen prijatelj in zaupna oseba takratnega italijanskega zunanjega ministra. šef italijanske diplomacije je že takrat pripravljal teren za vstop Italije v vojno, da bi se uresničile njene ozemeljske zahteve na severu dežele na račun Avstrije. Zato mu je bilo potrebno, da se na to pripravi javno mnenje ter razširi krog pristašev, ki bodo pozdravili in podprli vojno angažiranje Rima.
Naldi je Mussolinija, ko je bdi še glavni urednik «Avanti», prepričeval, da mora vsak pravi marksist biti za intervencijo, ker je «Marx trdil, da pride po vsaki vojni do revolucije.« Mussolini, ki je, kot že rečeno, od marksistične literature pre-
čita! samo «Komunistični manifest», je tako na določen nad našel «opravičilo» za dvome in omahovanja. Sicer je v te času govoril nekim intimnim prijateljem, da se mu zdi, da sodelovanje Italije na strani antantnih držav opravičeno, n obhodno in neogibno.
Toda, kako naj se na straneh «Avanti» opredeli za inte vencijo, je govoril Naldiju, ko pa je ta časopis pod njegovi vodstvom vodil eno najmočnejših in najučankovitejših akcij i kampanj v nasprotni smeri. Pa tudi bi nikoli ne mogel pr pričati ostalih svojih tovarišev, da spremenijo svoje stališč oe ga ne bi spremenilo vodstvo partije. Če bi to skušal napr viti, bi moral oditi, zapustiti časopis Ostal bi sam z mal številnimi pristaši.
Tudi za to obstaja rešitev, in diplomatično pripravljeni Ne di mu je odgovoril, da ni težko najti denarna sredstva s ustanovitev novega časopisa, ki bo med delavci, kot socialisti ni časopisi!), širil razpoloženje za vstop v vojno. Denar, koliki bo potrebno, bo za začetek (okrog 30.000 takratnih lir) naš on, Naldi, prav tako papir, ki se ga bo plačalo, ko bo čas pis stal na lastnih nogah; sklenil bo nadalje pogodbo z oglasi agencijo in podjetjem za prodajo tiska, ki bosta skrbela za d hodke od reklame in distribucijo časopisa. «Resto del Carlinc mu bo odstopil na posodo tudi nekaj svojih tehničnih moči : časnikarjev in lahko se bo posluževal njihovega zunanjepoliti nega servisa To bi bilo vse, kar je bilo potrebno za začete ,,„Sam° tako je mogel Mussolini, dasiravno je 20. oktobi 1914 zapustil «Avanti» in vodstvo Socialistične stranke, že 1 novembra istega leta natisniti prvo številko svojega noves «socialističnega» dnevnika «Popolo dTtalia«.
Mnogo let kasneje, ko je bil fašizem že davno zrušen k< vladajoč sistem v Italiji, je Filippo Naldi izjavil, da je nep sredno po nalogu takratne vlade vplival in pritiskal na Musa unija, da bi se prelevil od nevtralista v intervenciomista.
(Nadaljevanje sledit
Uredništvo TRST Ul. Monfecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 8Č8 794 638 Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	83 382
Uprava	TRST	Ul.	Monfecchi	6/11	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Monfecchi	6/111	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1.350	lir —	vnaprej: polletna	7.500 lir,	celoletna 13.500 lir.
Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija »Dan* V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	14. januarja 1973
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem odcielku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT • Trst
TRŽAŠKI DNEVNIK
S TISKOVNE KONFERENCE V ZDRAVSTVENEM URADU
Gripa še ne povzroča večjih skrbi a se je treba pred njo zavarovati
Dosedanji občinski odbornik za zdravstvo Blasina ter nekateri drugi strokovnjaki o naraviučinkih, profilaksi in zdravljenju gripe
S prvim jesenskim ali zimskim mrazom nastopijo navadno tudi prva obolenja dihalnih organov. Telesna temperatura se zviša in človeka zajame nekakšna splošna telesna oslabelost in izčrpanost. Prva reakcija ljudi ob tem je navadno prepričanje, da se je začela epidemija zloglasne gripe. Ljudje se je bojijo, ker pride zahrbtno in ker zdravniki zanjo pravzaprav nimajo ustreznega zdravila. S pii-mernimi profilaktičnimi prijemi se jo še da omejiti, kadar pa se je človeka že oprijela, ni nobene druge pomoči, kot nekaj dni,počitka, čajnih napojev in morebiti zdravila, ki zniža vročino.
Z vedno pogostejšimi obolenji v zadnjih tednih se je tudi v našem mestu in okolici razširila bojazen, da se je tudi v naše kraje prikradla tako imenovana angleška gripa, ki je zamenjala azijsko. Ljudje so šušljali, da je novi virus hujši od prejšnjega in se ob prvih znakih telesne nerazpoloženosti posluževali vsemogočih lekarniških proizvodov, ki običajno bolj škodujejo kot koristijo, predvsem če jih jemljemo v pretiranih količinah.
V resnici stanje pri nas ni tako zaskrbljujoče, kot ga nekateri prikazujejo. Res je sicer, da novi virus, ki so ga izolirali v Angliji in mu nadeli znanstveno ime A2 42/72, lažje premaguje človekovo odpornost, ker ima nekoliko spremenjeno beljakovinsko zgradbo, vendar se ta virus pri nas še ni v tolikšni meri razpasel, da bi bilo vredno govoriti o epidemiji. Pri nas ga pravzaprav še niso izolirali, zato je možno, da je letošnje primere obolenj povzročil prejšnji virus, z znanstvenim imenom Al (Hongkong! 68, ali pa kakšen drug.
O vsem tem je bil včeraj govor v prostorih zdravstvenega urada tržaške občine, kjer so na pobudo občinskega odbomištva za zdravstvo priredili tiskovno konferenco o gripi. Konferenco je vodil dosedanji odbornik za zdravstvo Blasina, ki se je želel s to zadnjo pobudo najvestneje posloviti od šestletnega dela v odbomištvu, ki skrbi za zdravje občanov. S svojim strokovnim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami so izvajanje Blasine podprli tudi ravnatelj medicinske fakultete tržaške univerze dr. Ruol, primarij oddelka za nalezljiva obolenja tržaške bolnišnice prof. Ko-necny, občinski zdravnik dr. Fabiani ter podravnatelj občinskega u-rada za higieno in profilakso dr. Rosso.
Po uvodnih besedah odbornika Blasine, ki je apeliral na vse zdravstvene zavode in posamezne zdravnike naj s primernimi terapevtskimi posegi posvetijo večjo skrb predvsem priletnim osebam, za katere je gripa lahko tudi usodna, je občinski zdravnik dr. Fabiani dal nekaj statističnih podatkov o poteku gripe v zadnjih mesecih. Predvsem je poudaril, da so merila pri ugotavljanju bolezni večkrat površna, zaradi česar večkrat smatramo za gripo tudi navadna obolenja zgornjih dihalnih organov. V večjem številu so se znaki obolenj za gripo začeli kazati v novembru, ko so zabeležili .v raznih večjih industrijskih podjetjih od 3 do 9,5 odstotka bolezenskih dopustov. Po božičnih in novoletnih praznikih se je ta odstotek zvišal še za eno enoto, trenutno pa se je spet zmanjšal, kar pomeni, da je letos zbolelo za gripo približno enako število ljudi, kolikor jih zboli poprečno vsako leto ob zimskem času. Ob tem je omenil, da se je letos cepilo proti gripi nad šest tisoč oseb, kar je nedvomno pripomoglo, da ni zadobila bolezen širših razsežnosti. V tem je tudi dokaz, da pri letošnji gripi ne gre za angleški virus, kajti cepivo, ki ga ima občinski zdravstveni urad na razpolago, najbrž nima posebnega učinka na ta novi, močnejši virus.
Gripa je skratka bolezen, ki se je ne da z eno besedo opredeliti in to sta potrdila tudi prof. Ko-necny, ki se že dolgo let ukvarja z nalezljivimi boleznimi ter dr. Ruol. Predvsem je gripa bolezen, ki učinkuje na organizem na različne načine. Virus gripe lahko povzroči v človeku le navaden prehlad, lahko pa pride do hujših komplikacij, kakor na primer do pljučnice. Zdravniki večkrat iz navadnega ugodja enostavno diagnosticirajo za gripo tudi druge bolezni, zato je priporočljivo, da se pacient podvrže podrobnejšim analizam.
Med drugim je bil na konferenci govor tudi o profilaksi. Predvsem bi bilo treba bolnika izolirati od zdravega okolja. Virus gripe se namreč z bolnega na zdravega človeka prenaša že ob samem pogovoru ali ob kašljanju, ko se sprostijo v ozračje velikanske količine virusa, ki lahko naenkrat okužijo več desetin ljudi. Najbolj so zato izpostavljeni obolenju ljudje, ki se nahajajo v zelo obljudenih prostorih, tovarnah, šolah, avtobusih itd. Posebno vlogo igra seveda pri vsem tem podnebje in vreme. V mrzlih in vlažnih dneh
ima virus večjo moč, organizem pa manjšo odpornost. Marsikdo misli tudi, da je burja sovražnik gripe, ker čisti ozračje. To ne drži popolnoma. Edina lastnost burje v tem pogledu je ta, da je navadno ob takem vremenu malo vlage.
Velikega pomena je stalno in skrbno zračenje prostorov, kajti prah škodljivo vpliva na sluznice zgornjih dihalnih organov in se na prašnih delcih v ozračju tudi dalj časa ohranijo različni mikroorganizmi, med njimi tudi virus gripe.
SKLEP DRŽAVNIH ŽELEZNIC
Od ponedeljka dalje ponovno reden promet s kontejnerji
Položaj v luki se normalizira - Blokada bo verjetno ukinjena pred 20. januarjem
Včeraj smo poročali, da je minister za trgovinsko mornarico Lupiš podpisal odlok, s katerim se neodvisni ustanovi za tržaško pristanišče dovoljuje, da vzame občasno na delo 60 novih delavcev, s pomočjo katerih bi uvedli dodatno izmeno in s tem omogočili hitrejše pretovarjanje blaga zlasti ob prometnih konicah. Takšna prometna konica je nastala tudi pretekli teden, ko je pritisk železniških pošiljk iz zaledja postal prehud, da bi luki uspelo redno odpremijanje blaga v čezmorje. Čeprav je mini-
...................................„„„„„..
NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI
Na sejmu «Nloda 73» najnovejši dosežki jugoslovanske industrije
Sejem bo odprt do nedelje, 21. januarja - Vsak dan dve modni reviji - Na razstavi sodeluje 184 proizvajalcev
V prisotnosti številnih predstavnikov družbenopolitičnega in gospodarskega življenja so včeraj dopoldne na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli 18. sejem konfekcije, modlnih tkanin, pletenin, izdelkov -usnjarsko predelovalne industrije, usnja in raznih modnih artiklov «Moda 73».
Na 11.000 kv. metrih razstavnega prostora nastopa letos 184 jugoslovanskih podjetij, ki prikazujejo tkanine, oblačila obutev ter modne dodatke kot so na primer dežniki., klobuki in podobno, prikazani pa so tudi številni modni dosežki, ki so rezultat sodelovanja jugoslovanskih z inozemskimi modnimi hišami. Podjetja so uredila svoje izložbe na način, ki nai bi favoriziral zlasti sklepanje kupčij. Do 21. januarja bo namreč Gospodarsko razstavišče v središču pozornosti ne le širokega — domačega in inozemskega — občinstva, ampak predvsem domačih in tujih poslov nih ljudi. Izkušnje iz prejšnjih let opravičujejo pričakovanje da bo tudi letošnji sejem «Moda 73» doživel prodoren gospodarski uspeh.
Kakor v preteklih letih, tako bodo tudi letos ocenili in nagradili najboljše razstavljene proizvode. Komisija pa bo to pot ocenjevala eksponate na sami razstavi in ne več na podlagi vnaprej poslanih vzorcev. V torek bo predsednik mestne skupščine Ljubljana svečano podelil 13 «Ljubljanskih zmajev» in prav toliko diplom. Natečaja se udeležujejo vsa podjetja, prisotna na sejmu.
Tudi letošnji sejem spremljata dnevno dve modni reviji ki ju organizira Center za sodobno oblačenje in opremo. Popoldanska revija, na kateri prikazujejo približno 200 modelov, je ob 16.30, večerna (z istim številom modelov) pa ob 20.
Predstavnike oblasti, razstavljavce, gospodarstvenike in številne goste je
iiiiiiiiinuniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiuiiiiiiiii
na včerajšnji otvoritveni slovesnosti pozdravil predsednik organizacijskega odbora za sejem «Moda 73» Rudi Polak. Govornik je naglasil, da je moral odbor tudi letos zavrniti številne prošnje za sodelovanje na prireditvi, kajti razpoložljiv prostor je bil že dober čas pred zaključkom prijavnega roka do zadnjega oddan. Proizvajalci tekstila in usnjenih izdelkov se namreč čedalje širše zavedajo, da pomeni sodelovanje na ljubljanski prireditvi ne le pomemben dejavnik za uspeh na notranjem tržišču, ampak tudi učinkovito odskočno desko za razvoj izvoza v tujino.
Sejem je odprl podpredsednik Izvršnega sveta SR Slovenije ing. Tone Tribušon. V krajšem nagovoru je pod-
Spominu
Jadranke Gruden
V sredo, 3. t.m. so Nabrežinci in okoličani v velikem številu spremili na zadnji poti blago ženo Jadrano Gruden por. Visintin, tragično preminulo v cvetu let v avtomobilski nesreči na dan novega leta. Pok. Jadrana je bila znana kot vzor skrbne in delavne gospodinje ter vestne uslužbenke, katero njeni bivši tržaški delodajalci zelo pogrešajo, kar je dokazal množičen sprevod k njenemu poslednjemu domovanju.
Pokojnica se je rodila 16. 6. 1942 v Samatorci, odkoder so jo življenjske razmere preselile z družino v Nabrežino. Bila je hči zna nega aktivista OF Ivana Grudna iz Samatorce, katerega so pomla di 1944 obesili Nemci v Križu. Pokojna Jadrana je kraj tega tragičnega dogodka pogosto obiskovala ter nanj polagala cvetje. V družini veje demokratska miselnost, saj je naročena na napredno ča sopisje.
Pokojno Jadrano objokujejo svojci in vsi sorodniki, katerim je bila več kot sorodnica, saj se je v kritičnih trenutkih naravnost razdajala. Mlade žrtve cestnega prometa se bodo vsi njeni prijatelji in znanci še dolgo spominjali, družini pa izrekajo svoje iskreno sočustvovanje!
Vaščan
predsednik priklical v spomin polpreteklo dobo, ko je v Jugoslaviji primanjkovalo tkanin in obutve. Danes pa je domača proizvodnja teh artiklov dosegla že tolikšen razmah — je nadaljeval T. Tribušon — da je jugoslovansko potrošniško tržišče postalo že pretesno in se Jugoslavija čedalje krepkeje oslanja tudi na tuja tržišča. Ta preusmeritev velja predvsem za Slovenijo, kjer ima tovrstna industrija trdno podlago v dolgi tradiciji. Zlasti v zadnjih letih se je slovenska industrija s sodobno tehniko in tehnologijo, z znanjem in u-stvarjalnostjo strokovnjakov in delovnih ljudi razvila v enakopravnega tekmeca z drugimi razvitimi industrijami.
E. F.
ster Lupiš postavil pogoj, da sme luška uprava vzeti na delo nadaljnjih 60 delavcev le, če bo sama poskrbela za kritje ustreznih stroškov. je vodstvo ustanove sklenilo, da bo izvedlo ustrezni sklep ki ga je upravni svet sprejel že novembra lani, a ki vse doslej ni bil potrjen na ministrski ravni.
Včeraj se je naglo razširila nova vest. ki potrjuje dejstvo, da se položaj v pristanišču polagoma normalizira. Vodstvo državnih železnic je namreč sklenilo preklicati svoj sklep o blokadi železniškega prometa v smeri proti luki. Preklic ne velja za celoten promet, temveč samo za dovoz blagovnih pošiljk v kontejnerjih, ki jih bodo železnice odpremljale na pomol VIL Železnice bodo od 0. ure v ponedeljek ponoči začele ponovno sprejemati tovrstne pošiljke, namenjene v našo luko, ne glede na smer, iz katere posamezne pošiljke prihajajo. Sklep državnih železnic potrjuje domnevo. da bo blokadla verjetno odpravljena še pred 20. januarjem (kakor znano, je vodstvo železnic prekinilo železniški promet v smeri zaledje-luka za čas od 8. do 20. januarja), kajti v zadnjih dneh je pristaniško delavstvo odpremilo približno 1000 vagonov ter tako občutno razbremenilo samo luko in železniške postaje vzdolž dovoznih prog.
V torek in sredo openski tramvaj ne bo vozil
Vodstvo prevozniške službe podjetja ACEGAT sporoča, da bo v torek 15. in sredo 16. januarja tramvaj proge štev. 2 (openski tramvaj) vozil le na odseku Štorklja - Opčine zaradi zamenjave vlečne vrvi. Na odseku Trg Ober-diank - Škorklja bodo vozili avtobusi po normalnem urniku.


PONUDBA OBČINSTVU ZA 300 MILIJARD LIR Y OBVEZNICAH PO 7% 1973-1993
E N E L
BNTB NAZIONALB PER VBNERGIA BLETT1UCA
ZAJAMČENE PO DRŽAVI
ENOTNA NOMINALNA VREDNOST 1000 LIR EMISIJSKA CENA	985 LIR
POPREČNI EFEKTIVNI DONOS 7,47^0
(upoštevajoč denarne nagrade)
Užitek: 1. 1. 1973. Dospetek zadnjega povračilnega obroka: 1. 1. 1993. Poprečno trajanje 13 let in 7 mesecev.
SVEŽNJI: po 100, 500 in 1.000 obveznic.
IZPLAČEVANJE OBRESTI: posticipirano 1. januarja in 1. julija.
POVRAČILO: izključno z letnimi žrebanji od L januarja 1977 do 1. januarja 1993, razen možnosti antidpiranega delnega ali celotnega izplačila od 1. januarja 1980 dalje. L’Ente Nazionale per 1’Energia Elettrica (ENEL) — Državna ustanova za električno energijo — javnopravna ustanova s sedežem v Rimu, v skladu s sklepi, ki jih je sprejel njen upravni svet na zasedanju dne 22. novembra 1972, izpolnjujoč člen 6 Pravilnika, ki je bil odobren z Dekretom predsednika republike štev. 1720 od 21. decembra 1965, razpisuje obvezniško posojilo, imenovano «E NEL, 7% 1973-1993 v znesku 400 milijarcto, se stoječih iz 400 milijonov obveznic v nominalni vrednosti po 1000 lir vsaka, razdeljenih v 400 serij po en milijon obveznic vsaka. Od teh obveznic je bilo 400 serij za 100 milijard lir nominalnega kapitala oddanih raznim ustanovam, medtem ko daje ostalih 30? serij v vrednosti 300 milijard lir na razpolago javnosti bančni konzorcij, ki ga vodi MEDIOBANCA po zgaraj navedeni ceni ter s poravnavo obresti.
Te obveznice so:
zajamčene po državi za izplačilo kapitala ter za plačilo obresti:
oproščene vsakršnih taks, davkov in dajatev, sedanjih in bodočih, v korist države in krajevnih ustanov;
izenačene z občinskimi in pokrajinskimi kreditnimi listinami Blagajne vlog in posojil in so zato: vključene med vrednostne papirje, na katere je Zavod za emisijo pooblaščen dajati predujme: dovoljene kot jamstveni pologi pri javnih upravah; vključene med vrednostne papirje, v katere so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pooblaščene tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov in statutov vlagati svoja razpoložljiva sredstva; zakonito kvoti-rane na vseh italijanskih borzah.
NAGRADE V GOTOVINI
Za vsako serijo 1.000.000 obveznic bodo izžrebane naslednje nagrade:
8. oktobra 1973 2 nagradi po 3.000.000 lir vsaka 14.	»	1974 2	»	»	2.500.000	»	»
13.	»	1975 2	»	»	1,500.000	»	»
Skupno bo torej za vseh 300 serij obveznic, kolikor jih bo ponujenih javnosti, izžrebanih:
1973.	leta	600	nagrad	po	3.000.000	lir	vsaka	za	1.800.000.000	lir
1974.	»	600	»	»	2.500.000	»	»	»	1.500.000.000	»
1975.	»	600	»	»	1.500.000	»	»	»	900.000.000	»
4.200.000.000 lir
Prednaročila se bodo sprejemala pri običajnih bančnih zavodih od 15. do 22. januarja 1973, razen nenajavljenega predčasnega zaključka in bodo zadoščena v mejah razpoložljivih vrednotnic pri vsakem zavodu„
:::::::::
:::::::::::::::::::::::::
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
V mednarodni nogometni tekmi s Turčijo, veljavni za SP
Namesto visoke zmage za Italijo le bora točka
Kljub temu delnemu neuspehu je Italija v svoji skupini še vedno glavni favorit za napredovanje
NEAPELJ, 13. — Valcareggi ima eno samo srečo (odsotnost Mazzo-le), ki mu bo služila za opravičilo po tem res neverjetnem, a zasluženem spodrsljaju. Skromni Turki, ki so pred enim mesecem klonili Luksemburgu, so se vrnili domov s točko, ki je zanje samo prestižnega pomena, in s spominom na ploskanje, s katerim je neapeljska publika prej nameravala kaznovati domače moštvo kot pa nagraditi njih. Igra Turkov je bila, to je treba takoj poudariti, zelo požrtvovalna in disciplinirana, enolična ampak koristna, in nad njo se ne more nihče preveč razburjati. Turki so Se branili zelo hladnokrvno, vedno z jasnimi idejami in ko so se, sicer redkokdaj, odločili za prodor, so to vedno napravili po eni sami vodilni misli: dati lastni obrambi možnost, dt pride do sape in uredi svoje vrste. Nobene gro bosti, nobenega brezglavega razbijanja igre: to jim je treba priznati in zaradi tega je njihov uspeh povsem zaslužen.
Nekaj več bi morala igri dati le Italija in ne moremo reči, da domačini niso tega poskusih. Val careggi je razumel, da bi brezumen pritisk samo pomagal gostom, zato pa je predvsem v začetku pazil, da so se napadi začeli na krilih, predvsem preko razigranega Causia, ki je z roba igrišča podajal visoko pred vrata. Če se je kaj v italijanski igri zataknilo, je bilo to v naslednji fazi igre. Turki so namreč prestrezali vse visoke žoge in predvsem onesposobili tako povsem negativnega Ri-vo, kot požrtvovalnega a tudi osam ljenega Chinaglio. Valcareggi je slednjega zamenjal v drugem polčasu (bolje bi bilo ko bi vzel iz igre Rivo), toda tudi Anastasi ni mogel napraviti ničesar ob splošni negotovosti, ki je postopoma prevzela vso ekipo. Morda je na Ita lijane delno vplivala izredna zanesljivost nasprotnika, dejstvo pa je, da niti v zadnjih minutah, ko je bilo treba igrati na vse ali nič, Italijani niso zapustili vtisa, da samozavestno iščejo zadetek in v tem je morda imel prav televizijski reporter ko je tožil, da moštvo fatalistično čaka na gol, ki bi bil moral biti logična posledica razlike med moštvoma. Niti ni mogoče najti krivce za tako vedenje, razen morda neodločne napadalce. Agrop pi in Rivera, ki sta Causiu pomagala pri gradnji igre, sta napravila kar sta mogla: Rivera ni borben igralec, je pa tu in tam poskusil s svojimi dolgimi podajami, toda turški branilci so bili povsod. Agroppi je, obratno, predvsem oster borec, ni pa bilo mogoče zahtevati od njega, da bi dal moštvu potrebno ravnovesje. Tako se je zgodilo, da je kljub 20 kotom in stalnemu pritisku turški vra tar napravil pet, šest težjih pose gov, in to zelo dobro, v ostalem pa si je celo dovolil nekaj nego tovosti. Klonil pa bi kmalu le v treh primerih, v prvem polčasu v 14. minuti po strelu Causia ir.
Naslednja tekma te skupine bo Turčija — Italija (25. novembra). To bo za Italijo edinstvena priložnost, da se «opraviči» za spodrsljaj, saj bi ji nov neuspeh sicer pripravil res kup težav.
Postavi:
ITALIJA: Zoff, Spinosi, Marche-si; Agroppi, Bellugi, Burgnich: Causio, Capello, Chinaglia (po 45. min .Anastasi), Rivera, Riva.
TURČIJA; Sabri, Mehmet II, Ozer; Muzzafer, Zekeriya, Ziya; Fuat (po 87. min. Ozman), Bulent. Mehmet I, Cemil (po 82. min. Kuk-sal), Metin.
HllllllllllimilllllllllllllllllHIllllllltllllMIIIlIllllIIIIiUIIIIIIIIUlllllllllllllllllllllllllllllllUllllfIfllHIlUllllllim
v drugem po dveh gnečah pred svojimi vrati, ko so nasprotni napadalci skušali zadeti v črno od blizu.
Sedaj je položaj Italije nekoliko resnejši, čeprav še vedno ni mogoče verjeti, da bi ji prvo mestc v njeni skupini ušlo. Kritično pa bi postalo, če bi «azzurri» ne premagali Švice, ki bi si nato ob zmagi nad Turki pridobila vozovnico za Munchen. Po današnjem rezultatu je lestvica naslednja:
1.	Italija	3	1	2	0	4:0	4
2.	Turčija	3	111	3:2	3
3.	Luksemburg 3	1	0	2	2:7	2
4.	Švica	1	0	1	0	0:1	1
SMUČANJE
V GRINDEWALDU
Vseh prvih deset mest le za Švico in Avstrijo
Hud poraz Francozov in Italijanov - Jugoslovani na zadnjih mestih
GRINDEWALD, 13.	— Švicar
Bernard Russi je po daljšem času zopet zmagal in se je prerinil med kandidate za zmago v smučarskem svetovnem pokalu. V današnjem spustu v Grindewaldu je samo za 10 stotink sekunde prehitel svojega rojaka Colombina, kateremu pa je ostalo zadoščenje, da je znatno povečal svojo prednost na skupni lestvici.
Smuk se je na vsak način končal z zmagoslavjem Švicarjev in Avstrijcev: ti so zasedli vsa mesta od tretjega do osmega. Najboljši v njihovih vrstah je bil Tritšcher, ki je z odlično uvrstitvijo pokazal, da bi v boljših razmerah (tekmuje namreč v drugi jakostni skupini) lahko posegel v borbo za prvo mesto. Za Švicarji in Avstrijci je bil prvi Norvežan Haker (enajsti!), Francozi in Italijani pa so doživeli popoln polom. Posebno nesrečen je bil Varallo, ki je imel na sredini proge najboljši čas in bi verjetno osvojil četrto ali peto mesto, a je v zadnjih petdesetih metrih padel. Sploh je bil zadnji del proge težak in je povzročil več nezgod, sicer brez posledic za smučarje.
Jugoslovani so vozili zelo slabo in so se uvrstili na 48. (Gašperšič) oziroma na 51. mesto (Kavčič) med 53. tekmovalci.
Vrstni red:
L	Bernard Russi (Švi.)	2’07”78
2.	R. Colombin (Švi.)	2’07”88
3.	R. Tritšcher (Av.)	2’08”33
4.	K. Cordin (Av.)	208”35
5.	F. Klammer (Av.)	2’08”92
6.	D. Zwilling (Av.)	2’08”98
7.	W. Grissmann (Av.)	2'09”48
8.	K. Engstler (Av.)	2'09”51
9.	Wa!seher (Av.)	2'09”90
10.	P. Roux (Švi.)	2’10”07
Lestvica svetovnega pokala:
1.	Roland Collombin (Švi.) 106
2.	D. Zwilling (Av.)	82
3.	B. Russi (Švi.)	61
4.	M. Varallo (It.)	56
5.	P. Gros (It.) in Cordin (Av.) 50
7.	R. Tritšcher (Av.)	49
8.	H. Schmalzl (It.)	30
9.	G. Thoni (It.)	24
10. P. Roux (Švi.)	21
Seznam
(Nadaljevanje s 7. strani)
iiiuiiimimiiiiimiiiiiiiiiii|||||||||l||||ii||l||ntt|IIIIIIIIIII|||||||||||||||||m|||m||||||||||||||m|mn|n|m||m|||
KOŠARKA
V NARAŠČAJNfŠKI LICI
Visoka zmaga borovcev nad šibkim Don Boscom
Žerjal najboljši strelec «plavih» (25 košev)
Bor — Don Bosco 95:14 (53:6)
BOR: Mazzucca 12, Žerjal (k) 25, Siega 2, Udovič 3, Renato Furlan 5, Bruno Furlan 10, Perko 9, Parovel 7, Ražem 13, Košuta 9.
DON BOSCO: Lorenzi, Zonta 2, Vrabec, Scrigni 4, Cappellani, Pe-retti 8.
SODNIK: Festini (Trst).
Borovi naraščajniki so po predvidevanju premagali skromno peterko Don Bosca, ki se je predstavila na igrišču le s šestimi igralci, tako da je proti koncu srečanja ostala celo v treh. Borovci so začelij dokaj dobro in so predvsem z učinkovito igro v obrambi prestregli več žog in polnili koš s protinapadi, pri čemer je bil zlasti u-činkovit Žerjal, ki je v prvem polčasu dosegel več kot 20 točk.
«Plavi» so na splošno pokazali napredek: bili so bolj napadalni v obrambi, v napadu pa so igrali premišljeno in so iskali prostor za lažje mete. Tekma se je v bistvu odločila že v uvodnih minutah, ko borovci odvzeli nasprotnikom vsako pobudo in so dosegli tako visoko prednost (30 točk), da je postala za igralce Don Bosca vse bolj nedosegljiva.
Za Bor je bila to rekordna zmaga te sezone.
b. 1.
ODBOJKA
V ženski B ligi
Tesen poraz borovk
Borovke so sinoči v Bergamu o-digrale izredno lepo tekmo, vendar so doživele poraz. Lovable je namreč po dveh urah igre premagal Bor s 3:2 (11, —n, io, —12, 6).
* » •
Moška C liga
V	moški C ligi je Kras sinoči v Nabrežini premagal Caldini s 3:1.
* * #
Moška D liga
V	Mestrah je sinoči v moški odbojkarski D ligi Codognato premagal Dom s 3:0 (5, 7, 3).
# # *
V	1. italijanski moški odbojkarski A ligi je Casadio iz Ravenne premagal v Trstu domačo Are Li-neo s 3:1 (4, 6, —11, 11).
RUGBY
PARIZ, 13. — V okviru turnirja petih narodov je Francija v ragbiju premagala y. Parizu škotsko s 16:13,
Učitelj Kravina: ZAČETNIKI -Vekjet Dimitrij. Zahar Jurij Ver-ginella Katja, Ban Saša, Gerdol Ivana, Maver Henrik, Rebula Franko, Danieli Danja, Starc Alenka ih Štefančič Aleš Škerk Katja, Celea Majda in Maksimiljan.
Učitelj Mešnik: ZAČETNIKI ODRASLI — Junc Adolf, Maver Marija in Adrijan Škerlj Alojz. Žerjal Valter, Margon Ugo in Marina, Maver Slavina, Gabrovec Majda, Sedmak Pavel, Gerdol Adrijana, Tomšič Elda in Karel. Carlevaris Anamarija in Mljač Terezija. Bre-sciani Aldo, Guštinčič Edvin.
OB 12. URI:
Učitelj Kravina: ZAČETNIKI -j Zobec Silva. Salvi Sabina Velussi David, Candotti Robert, Cossutta Diego, Guštinčič Igor, Caharija Tomaž, Slavec Lavra in Ester. P eri tot Igor, Škerk Klavdij. Ceciliol' Aleksander, Civardi Marko, Rustja Moreno. Blason Andrej.
Učitelj Mešnik: 2. NADALJEVALNI RAZRED — Mljač Mojca i® Ivana, Tomšič Jasna, Gombač Igor. Paoli Peter in Boris, Mikeli Peter, Milič Livij, Štoka Nives. Carlevaris Andrej, Slokar Simona Sand® Andrej, Veddan Ubaldo. Sossi Mak' similjan.
OB 14. URI;
Učitelj Mešnik: 2. NADALJEVALNI RAZRED — Zidarič Dardi. Star? Valter, Rebula Sandra, Stocchi Vi* viana, Černič Igor, Štoka Nataša in Peter. Zobec Erika, Devetak Robert, Zobec Pavel, Zuppin Robert
SPDT naproša sledeče tečajnik® naj dostavijo točne rojstne podatk® (in svojega bivališča) v teku tedna1
Markovič Boris, Zuppin Robert Guštinčič Edvin, Carlevaris Andrej' Slavec Laura in Ester, Sossi Maks-
A SPLOŠNA PLOVBA ==? piran-jugoslavija
Zupančičeva TA 66320 Piran, pp 1 Telefon (066 ) 73-881 (10 linij) Telegram; Plovba Piran
Mednarodni pomorska prevozi z modernimi ladjami nosilno Sta 8.000 - 19.000 ton
-	LINUA OKOLI SVETA
-	LINIJA JADRAN ZAHODNA AFRIKA . JADRAN
-	PROSTA PLOVBA
-	POTNIŠKA SLUŽBA
-	SIMEX Ljubljana — samo stojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino ln zastopanje tuj Ib firm
Za vse lnlftnnadje se, prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša pred stavnlštva v Jugoslaviji In t inozemstva