OD KOLIZEJA DO KOLOSEJA str. 4 ŽUPANJA O SVETILNIKU str. 5 (Mef) Tako-le so se postavili pred fotografski objektiv trgači na kmetiji Korenika Moškon, potem ko so pobrali še zadnje letošnje grozde in slišali napoved strokovnjakov, da bo tudi letošnja letina vrhunska, tako da bodo spet lovili najvišje naslove na različnih vinskih sejmih doma in v tujini. Pravzaprav se v slovenski Istri že nekaj časa dogaja prava enološka revolucija, ki je nekaj letih pospravila s stoletno tradicijo in neuklonljivimi navadami istrskih vinogradnikov, ki so prisegali na svoj način obdelave vina, čeprav je že cela Evropa in tudi velik del Slovenskih kmetov že desetletja skrbel za vino na povsem drugačen način. Ko so v najbolj zagamani haloški gostilni v vsakem trenutku postregli z deset in več sortami vina, od sladkega do suhega, od zgodnje do pozne trgatve, smo v slovenski Istri celo v najbolj mondenih hotelih še vedno vztrajali na črnem in belem. Šele v začetku osemdesetih let se je začelo nekaj premikati in danes se nam ni treba skrivati pred drugimi evropskimi vinarji. Toda Istra ni regija hitrih premikov in nezaupanje je prvinska hiba Istranov, zato so potrebovali par desetletij, da so se znebili nezaupanja do stroke in se izobrazili ali naučili spretnosti delanja vina. Kdaj se bodo znebili medsebojnega nezaupanja in se morda le dogovorili za enotni, regijski nastop na vinskem tržišču pa bo treba videti. Veliko slovenskih vinarjev je to storila že pred leti saj skupaj več in bolje delajo pa tudi zmanjšujejo stroške in skrbijo za blagovno znamko. V slovenski Istri je takšnih povezav bore malo, še več, najraje bi kar vsak imel svojo vinsko klet z vso drago tehnologijo, ki je potem izkoriščena le nekaj deset odstotkov. Vsak vztraja na svojem polnjenju in lastni prodaji, kar seveda pomeni, da nihče od njih dejansko ne zmore zadovoljiti kakšnega večjega naročila. Za zanesljiv vstop na evropski trg je namreč celo klet Vina Koper včasih premajhna. Nekaj pa je res. V spopadu velikih se prav lahko zgodi, da bodo preživeli mali, kajti v svetu je vse bolj prisotna in popularna ideja o tem, da je malo tudi dobro. In če bo kaj takega obveljalo tudi na vinskem trgu, potem se istrskim vinogradnikom njihova nezaupljivost lahko še dobro obrestuje. Le takšne letine, kot je letošnja, potrebujejo. I\/I OTO IN/I A>OC tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola {< Banka Koper K* 11. november 2004 iJb šifra OBALA V MALEM nepremičnine immobili BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080 18 33 www.sifra-nepremicnine-sp.si ROKOMETAŠI KAR ZMAGUJEJO str. 9 mssm MO) KOT Vedno ista zgodba s temi tipi z M an d raca. "Marjan, ti kar riši", noben pa nič ne plača. In da bi mi vsaj dali kakšno dobro idejo, a kaj bo v četrtek v časopisu niti v sredo še ne vejo. Potem mi sporočijo: "Marjan, ti kar nekaj nariši," zato ker se bojijo, da bom naredil red v tej hiši in bom spremenil ta Motohov kot v novo rubriko: honorarni bojkot. AVTO C E N T E K Avto Center Jereb. Izola Izdelki za zdravo življenje (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30 -17.00 sobota: 8.30-12.00 PTT's NOT DEAD To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti. _______ ALI Sl V IZOLI RES ŽELIMO KVALITETNEGA BIVANJA ? Ne le, da za denar vse, ampak zaradi denarja gorje. Še en primer, kako odločitve strokovnjakov spreminjajo kraj v naše dobro: BENCINSKI SERVIS JAGODJE - SEVER. Zakaj ? Že pred začetkom gradnje servisa smo krajani predstavnike Petrola in tedanje občinske strukture opozarjali na neprimernost takega objekta v neposredni bližini stanovanjskega naselja. Vendar INTERESI so in tako je na najbolj atraktivnem predelu Izole zrasel benzinski servis. Takoj po odprtju le tega so naši strahovi postali resničnost. Poleg osnovne funkcije, servis že štiri leta služi kot KAMIONSKI TERMINAL, PRENOČIŠČE, ZABAVIŠČE, SMETIŠČE, STRANIŠČE ... To pa še ni vse. Iz vsega napisanega sledijo: naše neprespane noči zaradi kričanja, »prepevanja«, tuptupanja glasbe iz parkiranih avtomobilov, hrupnega speljevanja le teh, smradu po izpušnih plinih in strah pred ekološko katastrofo, ki bi jo povzročil odvržen cigaretni ogorek. Takemu dogodku smo bili že priče leta 2002, ko je zagorelo ravno pod BENZINSKIM SERVISOM. Za nameček, pa je na novo asfaltirana Parenzana, preko poljske poti na servis postala poligon za mlade ropota željne motoriste, ki ne izbirajo ne dneva in ne ure za svoje podvige. Da bi postalo naše življenje znosnejše smo napisali že veliko prošenj krajevni skupnosti Jagodje - Dobrava, Inšpektoratu RS za okolje in prostor, občini Izola, se osebno oglasili pri županji in nenazadnje Petrolu. Vsemogoči odgovori so prihajali rešitev pa ne. Po nešteto telefonskih pogovorih z g. Kapelj Bojanom, direktorjem sektorja za razvoj in načrtovanje BS pri Petrolu nam je 28.07.2003 poslal ukrepe za sanacijo stanja na območju BS Jagodje - sever, ki pa za nas niso sprejemljivi, ker bi le delno rešil problem. Postavili naj bi žično ograjo, kot podaljšek obodnega zidu na obstoječi zid postavili 40 cm pleksi stekla in posadili grmovnice. Taka sanacija nas po nobeni logiki ne more zaščititi pred hrupom. Ugotovitve Petrola d.d. kot naročnika ukrepov za sanacijo in odgovornega projektanta g. Gorazda Kobala so: citirano «Obravnavana lokacija ima izjemno razgledno lego in bi jo postavitev protihrupne ograje razvrednotila. Tudi zaradi vizualne izpostavljenosti iz širšega območja mesta Izola, bi bila postavitev protihrupne ograje sporna« Da je naše bivanje pod črpalko razvrednoteno to seveda ni pomembno. Da se po več dni ob zidu parkirane tovornjake, pokrite z rumenimi ponjavami vidi do sredine Tržaškega zaliva to tudi ne kvari vizualne podobe Izole. Iz vsega dogajanja tako ugotovimo le, da «rešiti problem« ni vključeno v izvrševanje interesov nekaterih. Naš problem bi bil rešen, če bi protihrupna zaščita bila v skladu z 19. členom odloka o zazidalnem načrtu za BS Jagodje - sever , ki ga je 8.4.1997 razglasil tedanji župan g. Gasparini in je bil objavljen v Uradnih objavah občine Izola 17.4.1997 in da bi bila Parenzana tisto čemur je namenjena - kolesarska in pešpot. To je še eno pismo, s katerim spodbujamo Izolane naj glasno zahtevajo »Izola naše mesto-mesto kvalitetnega bivanja« Pa še to naj o našem bivanju ne odločajo ljudje, ki ne živijo v Izoli, ki ne živijo z nami. Krajani Oljčne ulice (sledijo podpisi) NAGRADNA IGRA VRATA NAM POVEDO" V soboto 20. 11.2004 ob 19.00 uri bodo v galeriji Horvat Grup v Smareglijevi ulici (ob hotelu Marina) odprli razstavo fotografij izolskih vrat z naslovom Vrata nam povedo. Ob tej priložnosti se lahko udeležite nagradne igre v kateri lahko dobite eno od naslednjih nagrad: Vikend paket za dve osebi v okolici Šmarjeških toplic kosilo ali večerjo za dve osebi v eni od izolskih restavracij umetniško fotografijo Žrebanje bo 20. 11. ob 19. uri v Galeriji & co (Horvat Grup). Kako lahko sodelujete v nagradni igri? V Galeriji & co ali v TIC-u na Sončnem nabrežju 2 dobite vprašalnik s fotografijami šestih izolskih vrat, oziroma detajli vrat. Ugotoviti morate na katerem naslovu so vrata ali detajli z vrat, ki so na fotografiji. Dodate še svoje ime in naslov ter list vrnete najkasneje do 19. 11. ob 18. uri v Galerijo Horvat ali v TIC. Ohranimo lepa izolska vrata! Pobuda Horvat Group je prva, sledilo jih bo še več tudi s sodelovanjem muzeja S. Mašere iz Pirana in seveda Občine Izola. Medtem pa naredite kaj za to, da se bogastvo lepih izolskih vrat ohrani! Dobrodošle so tudi vaše pobude! ŠE ENKRAT 0 VZPONU IZOLSKE ZVEZDE Civilna liniciativa Gibanje za Izolo se oglaša na članek objavljen v Žurnalu 29.10. z naslovom: Vzpon izolske zvezde. V podnaslovu:Ljubljanska družba Argolina bo v Izoli gradila pet apartmajsko - poslovnih objektov. Vprašanje je - le kdaj. Odgovor: Ljubljanska družba Argolina ne bo gradila (na območju bivše tovarne Argo) pet apartmajsko - poslovnih objektov. Še več: gradila ne bo niti enega apartaja. Verjetno se sprašujete zakaj ne bo gradila niti enega apartmaja? - Zato, ker na tem območju (območje stare tovarne Argo), ni možno graditi apartmajskih kapacitet. Stari (vendar še veljavni Zazidalni načrt Marina), ne dovoljuje gradnje apartmajev. - Novi zazidalni načrt (v sprejemanju) na območju bivše tovarne Argo, ne predvideva gradnje apartmajskih kapacitet (po sklepu občinskega sveta). - Obvezna razlaga Občinskega sveta Izola, zahtevana s strani Upravne enote Izola, je bila objavljena v Uradnih objavah Občine Izola (v Mandraču 4.11.2004) ne predvideva na območju bivše tovarne Argo nobenih apartmajskih kapacitet (glej obvezno razlago odloka o Zazidalnem načrtu Marina V Izoli; Uradne objave PN,št.4/90). Zato se z mnenjem direktorja Argoline Čokla ne obremenjujemo. To ni samopostrežna trgovina, kjer vsakdo (g.Čokl) izbira kar hoče. To so zakoni, v katerih točno piše, kaj je dovoljeno (pojasnjuje Civilna iniciativa Gibanje za Izolo). Vprašanje torej ni, kdo bo v Izoli gradil, ampak kaj bo v Izoli gradil. Direktorju Argoline pa ob tem očitno ne preostane nič drugega, kot da se sprijazni, da na lokaciji bivše tovarne Argo apartmajev ne bo gradil. Civilna iniciativa Gibanje za Izolo Kocjančičeva 10, Izola Novogradnja ob Prešernovi LIUBLJANA IMA KOLIZEI, IZOLA IMA K0L0SEI Vsako mesto ima svoj pečat in vsak pečat ima svoje častilce in svoje nasprotnike. Tudi Izola ima nekaj svojih pečatov, enega pa prav zdaj dodaja Stavbenik oziroma Primorje, ki je investitor drugega stanovanskega kompleksa ob med Ulico oktobrske revolucije in Prešernovo cesto. Že prvega stanovanjskega bloka, zgrajenega v obliki odprte črke V se je prijelo kar nekaj imen, ki mu niso bila posebej naklonjena, še največkrat pa mu rečejo kar Alkatraz. In če smo se te arhitektonske betonske gmote nekako že navadili bomo potrebovali veliko več razumevanja in tolerance pri ocenjevanju novega stanovanjskega kompleksa, ki je zdaj že pod streho v neposredni soseščini prejšnje zgradbe. Najprej so to bližino seveda opazili stanovalci prvega kompleksa, ki so opazili, da so jim takorekoč pred nosom raste visoka zgradba, ki v sebi nima prav nič mediteranskega, kaj šele, da bi bila vsaj malo prijazna do okolja. Ambicije investitorja so seveda razumljive, saj želijo na najmanjšem prostoru doseči najvišji ekonomski učinek, zato jim pač ni do tega, da bi se šli kakšne mediteranske sprošče oblike, kot si jih lahko privošči stara hišica, ki se njikakor ne umakne grozečim betonskim sosedom. ISTRABENZ KUPUjE KOLINSKO IN POSREDNO SE DROGO Ko smo čakali na vesti o združevanju Droge in Kolinske smo dokaj presenetljivo izvedeli, da se je Istrabenz odločil za prevzem Kolinske, kar je na borznem trgu povzročilo kar nekaj razburjenja. Akterji tega dejanja niso še komentirali, nekateri strokovnjaki pa pravijo, da je bilo kaj takega pričakovati. In kako je z združevanjem Droge in Kolinske. Svetovalci Droge in Kolinske so v predvidenem roku pripravili zaključili strokovna poročila, ki bodo omogočila bodo podlaga za odločitev o nadaljevanje nadaljevanju projekta združevanja. Na podlagi strokovnih poročil naj bi upravi Droge in Kolinske še letos podpisali pogodbo o združitvi. Ta bo kot rezultat pogajanj določila ključne elemente združitve: ime novega podjetja, njegov sedež, upravo in menjalno razmerje. Izbrani sSvetovalci so kot rezultat dvomesečnega dela v septembru in oktobru letos pripravili strokovne podlage, ki vključujejo podrobno sinergijsko študijo, poročilo o davčnem, finančnem in pravnem skrbnem pregledu ter analitična izhodišča za določitev menjalnega razmerja. Predvidoma v drugi polovici novembra bosta pripravljeni strokovni podlagi, ki jih bosta do konca novembra obravnavala tudi nadzorna sveta obeh družb in se opredelila glede nadaljevanja projekta združevanja. V nadaljevanju bodo izsledki strokovnih poročil osnova za pogajanja, v katerih bodo sodelovali člani uprav in nadzornih svetov obeh družb in naj bi se zaključila s podpisom pogodbe o združitvi. Slednja bo določila ključne elemente združitve: ime združene družbe, sedež, sestavo uprave in menjalno razmerje. In ker pravzaprav nihče zares ne spremlja kaj vse gradijo investitorji pri nas seje zgodilo tudi to. Morda bodo kasnejši rodovi ugotovili, da je arhitekt želel z neposrednim stikom dveh stanovanjskih kolosov doseči pristno bližino mediteranskih uličic, mi pa lahko le ugotavljamo, da so kupci nekaterih stanovanj v starem kompleksu vrgli denar proč. Seveda bodo arhitekti rekli, da" nek novinar pač nima pravice kar tako nekaj besedičiti o arhitekturi, zato predlagam naslednje: Ob novi zgradbi naj takoj po slavnostnem odprtju postavijo knjigo v katero bodo občani ali kdorkoli drugi lahko napisali svoje mnenje o tem betonskem kolosu. Potem se bo videlo, kaj je prispeval k mediteranskemu izgledu našega mesta. KAKI JE DOBER TUDI ZA ČEVAPČIČE Konec minulega tedna so na svoj račun prišli ljubitelji zlatega jabolka, ki mu sicer pravimo kaki in ki mu vsakoletni praznik pripravijo v sosednjem Strunjanu. Čeprav je bilo vreme primemo celo za prireditev na prostem pa se je v šotoru pred strunjansko plažo kar trlo obiskovalcev, ki so domov lahko poleg svežih zlatih jabolk - kakijev - lahko odnesli tudi nevsakdanje dobrote, med njimi žižule v sadjevcu in kakijeve rogljičke. Cena kakijev je bila prazniku primerna. Prodajali so jih po enotni ceni 200 tolarjev za kilogram, kupcev pa je bilo toliko, da so bili prodajalci presenečeni. Vse več je tudi pridelovalcev kakijev, ki je bil včasih drevo bolj "za zraven" zdaj pa imajo nekateri zasajenih po nekaj sto kakijevih dreves. Posebnost tokratnega praznika je bila kakijeva torta oziroma krostata, ki jc bila težka kar 60 kilogramov in je nasitila več sto ljubiteljev te neznane dobrote. Tudi letošnji, 4. praznik kakija v Strunjanu sta organizirala domače turistično društvo Solinar in Kmetijska svetovalna služba v Kopru, razstavi pa so dodali še več predavanj o proizvodnji, uživanju, in sušenju kakija, ter razstava kakija in likovnih del o tem čudovitem zimskem okrasku naših krajev, (ur) Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju z: www.izolanka.com ^ kit šifra Izola - Kristanov trg 2, tel. 05/ 64011 10, fax: 05/ 640 11 11 OBALA V MALEM 080 18 33 nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI immobili S.p. Ivan Konstantinovic univ.dipl.ekon. Teden starejših občanov ZA UPOKOJENCE JE OKTOBER POSEBEN MESEC 18. oktobra je Društvo upokojencev Izola v sodelovanju z Rdečim križem Izola in Domom upokojencev Izola pripravilo že 24. teden starejših občanov. Pripravili smo več zanimivih prireditev in predavanj. Imeli smo slavnostno sejo Društva upokojencev Izola, ki je bila v ponedeljek, 18. oktobra, v novi sejni sobi Občine Izola. Seje se je udeležilo kar precej povabljenih gostov, med katerimi sta bila tudi predsednik ZDUS iz Ljubljane g. Gobec in naša županja ga. Breda Pečan. Zapel je pevski zbor društva upokojencev. Tako smo tudi uradno začeli z dejavnostmi, ki jih izvajamo ob tednu starejših občanov. Varovanci doma upokojencev iz Izole so pod vodstvom Marjetke Popovski pripravili že 100. koncert skupine Val morja in Marinaio bend. Gospa in gospod Benčič sta v dvorani rdečega križa prikazala lepo zbirko slik iz Istre in dva videa. Predstavitev je bila nepozabna, saj nas je popeljala v prelepe istrske kraje, nam prikazala pristne istrske motive in nas spomnila na daljnja šestdeseta leta, na tedanji pust in na prihod prvega helikopterja v Izolo. Naša literarna skupina je v hotelu Delfin pripravila dobro obiskano predstavitev svoje nove zbirke Šepetanja 3. V okviru tedna starejših občanov vsako leto pripravimo tudi nekaj predavanj o našem zdravju. Tako smo se letos odločili za predavanje o pozabljivosti, ki nam ga je zelo lepo predstavil dr. Dernikovič. Poslušali pa smo tudi predavanje ge. Karmen Birsa o samoobvladovanju duševnih bolečin in stresov. Lepo doživetje je bil kostanjev piknik v Domu upokojencev v Izoli, kjer je nastopal pevski zbor društva upokojencev. Varovanke doma so nam predstavile nekaj svojih pesmi, program pa je popestrila skupina Vruja Ob prijetnih zvokih njihove glasbe, pečenem krompirju in kostanju smo skupaj zapeli in se prijetno zabavali, nekateri pa so celo zaplesali. Naše pridne upokojenke so se potrudile in obiskale okoli 280 starejših občanov ter jim odnesle skromno darilo in z njimi malo pokramljale. Na koncu pa smo pripravili še zaključni večer v hotelu Delfin, kjer so nas naši pevci ponovno razveselili s svojim nastopom. Teden starejših občanov v Izoli je, kljub nekaterim manjšim zapletom, kar dobro uspel. Upamo, da bomo prihodnje leto praznovali že 25. teden starejših občanov, kar pomeni da bomo skupaj že četrt stoletja. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali: finančno, materialno ali z osebnim delom, še posebej, ker se zavedamo, da delovanje našega društva temelji predvsem na prostovoljnem delu vseh članov. S pomočjo Rdečega križa Izola smo tiste, ki so nam pomagali pri delu, kakor tudi ostale upokojence, v soboto 6. novembra povabili na martinovanje v Vitovlje v Vipavski dolini. Seveda pa, kot je že v naši stari navadi, nismo šli samo na martivnovanje. Pred obilno večerjo smo želeli še nekaj duševne hrane, zato smo se odločili, da si ogledamo Vipavski Križ. Zabave je bilo za vse dovolj. »Muzikanti) Franko Sever se je pošteno potrudil, da smo le malo sedeli. Ogledali smo si, kot se za martinovo spodobi, kar dobro založeno vinsko klet in poizkusili novo vino. Domov smo se vrnili zadovoljni, čeprav malo utrujeni in zaspani, saj je petelin že prvič zapel. (Andrejka Baloh) MeTra Izola Suhar Mariella s.p. Smrekarjeva 62,Izola - Isola tel.: 05/ 641 66 13 Vhod je z Manziolijevega trga (ob knjigarni Libris) V naši trgovini vam nudimo _ >J^rtr " bogato izbiro metrskega in VB kilskega blaga, potrebščine =1Čai za šivanje ter opravimo manjša šivilska dela. Nel nostro negozio trovate un ricco assortimento di stoffe a metro ed a chilo e vi offriamo servizi sartoriali. ^ Pridite, čakamo vas od ponedeljka do petka dopoldan od 8. 30 ure - 12. ure in popoldan od 16.ure do 20. ure, v soboto pa samo dopoldan. STAREJŠI STAREJŠIM ZA VEČJO KAKOVOST BIVANJA DOMA Društvo upokojencev Izola je eno izmed 12 društev, ki se je v zadnjem času pridružilo skupini društev upokojencev po vsej Sloveniji, ki so pristopila k projektu - STAREJŠI STAREJŠIM ZA VEČJO KAKOVOST BIVANJA DOMA Že iz naslova projekta je razumeti, da naj bi starejši, se pravi prostovoljni upokojenci, pomagali oziramo s svojim delom na terenu, ugotavljali potrebe starejših, ki živijo doma. V svoji soseščini naj bi obiskali vse starejše od 69 let in izpolnili v ta namen pripravljeno anketo, ki zajema vprašanja o osebnem počutju, kakovosti bivanja, o druženju in prostem času ter o potrebah po dodatni pomoči pri osebni negi, čiščenju stanovanja, pri dnevnih nakupih, prinašanju hrane, pri urejanju vrta in podobno. V petek, 8.10.2004 je bil na sedežu društva organiziran posvet, katerega sta se udeležili vodja projekta dr. Mateja Kožuh Novak iz Slovenske filantropije - Združenje za promocijo prostovoljstva in vodja projektnega sveta ga. Angelca Žiberna iz Zveze društev upokojencev Slovenije. Poleg aktivnih članov društva so se posveta udeležili tudi vsi predstavniki vladnih in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko starejših občanov. Glavni poudarek je bil na dejstvu, da je starejše populacije vedno več, medtem, ko država socialni problematiki namenja vedno manj sredstev, iz česar sledi, da bo morala civilna družba sama poskrbeti zase. Ob koncu velja še povabilo vsem, ki bi pri projektu želelili sodelovati, vse informacije dobite na sedežu društa upokojencev v Izoli, Plenčičeva 3 , tel. 05 641 97 37 pri koordinatorju projekta vsak torek med 9 in 11 uro in sredo med 17 in 19 uro. MESEC PREDAVANJ O ZDRAVEM ŽIVLJENJU V mesecu novembru, ki je posvečen preventivi na področju odvisnosti, bo v Zdravstvenem domu Izola organizirano strokovno predavanje na temo DEPRESIJA IN BOLEZNI ODVISNOSTI, ki bo potekalo v sejni sobi ZD Izola dne 15.11.2004 ob 12:00 - 13:00 Predavateljica doc.dr. Mojca Zvezdana Dernovšek dr.mcd., spec.psih. Predavanje je namenjeno tako strokovni kot širši javnosti. 15. novembra 2004, bo v sejni sobi Zdravstvenega doma Izola organizirana strokovna delavnica v okviru projekta za zdravstveno osebje na temo PREMAGOVANJE IN ZDRAVLJENJE DEPRESIJE ZA BOLNIKE IN SVOJCE dne 15.11.2004 ob 13:30-14:30 Predavateljica doc.dr.Mojca Zvezdana Dernovšek dr.mcd., spec.psih. Delavnica vključuje tudi predstavitev nove spletne strani o depresiji, ki so jo zasnovali pri Inštitutu za varovanje zdravja. Predavanje je namenjeno zdravstvenim delavcem, še posebej tistim, ki bi kasneje bili zainteresirani za samostojno vodenje takih delavnic. Vsi zainteresirani se lahko prijavijo na tel.05/6635020 do 12.novembra CENTER ZA PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD PREPOVEDANIH DROG mesecu novembru, ki je posvečen preventivi na področju odvisnosti, bo v Zdravstvenem domu Izola organizirano strokovno srečanje na temo UŽIVANJE EKSTAZIJA IN PSIHIČNE POSLEDICE, ki bo rotekalo v sejni sobi ZD Izola dne22.11.2004 ob 12:00 - 13:00 3redavateljica: Mercedes Lovrečič dr.med., spec.psih vodja Informacijske enote za prepovedane droge pri IVZ RS ter nacionalna coordinatorka Reitox-a ’redavanje je namenjeno zdravstvenim in pedagoškim delavcem. Kotizacije ni. Krajinski park Strunjan v v BILO JE PREVEC HRUPA ZA NIC Magister Robert Turk je vodja območne enote Zavoda republike Slovenije za varstvo narave, po ideologiji je naravovarstvenik, po hobiju ljubitelj narave, po pristopu pa vztrajen in nepopustljiv, čeprav z leti vse manj, kot pravi sam. A to še ne pomeni, da se je navadil pogledati skozi prste. Le zaveda se, da nekaterih stvari ni mogoče urediti ali razrešiti kar tako, zgolj z zakonodajo ali oblastjo. Naravni rezervat in krajinski park Strunjan sta v veliki meri njegovo delo in če bi se tega projekta lotil danes ne bi bil tako prepričan v uspeh kot takrat, ob koncu osemdesetih let. »Takrat je bilo javno, skupno, recimo mu družbeno dobro« nekakšna svetinja in vedno pred zasebnim interesom, danes ko je lastnina postala zasebna in ko je javno samo še nekakšen nebodigatreba, pa bi bil precej manj optimističen glede možnosti za realizacijo tega pomembnega projekta« je povedal v pogovoru, ki ga bomo v celoti objavili v naslednjem Mandraču. Povedal je, da je bilo veliko slabe volje in hude krvi ob pripravljanju in sprejemanju Uredbe o koncesiji za upravljanje Krajinskega parka Strunjan kar nepotrebne in skorajda izsiljene. Dejstvo je namreč, da se z Uredbo, ki je začela veljati 23. oktobra, objavljena pa je bila v Uradnem listu RS številka 114 iz leta 2004 za prebivalce in obiskovalce tega območja pravzaprav ne dogaja nič posebej novega. »Iz Uredbe smo spravili vse kar bi dejansko nižalo kvaliteto življenja tukajšnjih ljudi« pravi in med drugim pove, da so iz Uredba umaknili dovoljenje za športni ribolov iz območja naravnega rezervata in le v določenih obdobjih spomladi in jeseni dovolili ribolov tistim, ki od ribištva res živijo.« V pogovoru smo izvedeli kaj se sme oziroma, kaj vse je prepovedano opravljati na moiju v rezervatu (med drugim ostaja prepoved sidranja v Mesečevem zalivu) in kaj je mogoče urejati na kopnem območju krajinskega parka, ki v Izoli sega vse do ceste za Strunjan. Pravzaprav je dovoljeno vse kar dovoljuje zakon o gradnjah in občinski prostorski dokumenti, seveda pa je ob tem le treba upoštevati to, da prav vse ne sodi v naravni rezervat oziroma krajinski park. Tudi v Zavodu za varstvo narave upajo, da bo vlada čimprej pripravila razpis s katerim bi dobili koncesionarja, ki bo upravljal s krajinskim parkom. »Imel bo kar precej nalog, od njega pa pričakujemo, da bo uspešno skrbel za urejene razmere v krajinskem parku in prevzel nekatere naloge, ki jih zdaj opravljamo mi« je povedal mag, Robert Turk. Več, tudi o mejah krajinskega parka in o usodi najemnikov zemljišč ter lastnikov pomožnih objektov znotraj Krajinskega parka pa v naslednjem Mandraču. NOVO v Reviti BABY BOOM TEST nosečniški testi po zanesljivo najnižjih cenah UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje Tel.: 64 - 040 - 64 Prejeli smo ŽUPANjl NJENA "ZGODBA" NE PRISTOJI Spoštovani, Ni sicer navada inšpektorata komentirati razna izvajanja in opravičevanja oseb, ki jih doleti inšpekcijski ukrep. Vendar pa je gre v konkretnem primeru za »zgodbo«, kot svoje pisanje naslavlja gospa Breda Pečan, ki je županja in poslanka Državnega zbora, torej nosilka javnih pooblastil. Ker v njej gospa Pečan, kot da bi bila povsem neuka in prava nevešča državljanka, navaja, kako težko se investitor prebija skozi »birokratske latovščine« in pravne praznine predpisov, inšpektorji, ki celo hodijo skupaj in glej jih falote -fotografirajo objekte, povrh vsega pa so nekateri od njih še pripadniki (nasprotnih?) političnih strank, ki ne vidijo drugih, seveda na »črno« zgrajenih objektov, pač pa se ukvarjajo zgolj in samo z domnevno nezakonitimi gradnjami, ki jih je na območju Svetilnika zgradilo občinsko komunalno podjetje, pa menim da se moram kot predstojnica inšpektorata odzvati, saj bi se v nasprotnem primeru v javnosti, ob upoštevanju položaja in veljave gospe Pečan, lahko ustvaril vtis, da je njena zgodba ceh) verodostojna. Uvodoma naj poudarim, da se inšpekcijski postopki uvedejo in vodijo po uradni dolžnosti. To so samostojni in med seboj nepovezani upravni postopki. Nobena stranka v inšpekcijskem postopku svojega nezakonitega ravnanja ne more opravičevati z nezakonitim ravnanjem drugih oseb, zato se tudi gospa županja ne more uspešno sklicevati na morebitno nezakonite posege svojih občanov. Pa tudi sicer so zoper nedovoljene gradnje že uvedeni postopki, saj inšpektor lahko s svojimi ukrepi poseže v dogajanje kadarkoli, njegovi ukrepi namreč ne zastarajo. Sploh pa inšpektorji tukajšnjega inšpektorata uvajajo postopke zoper vse kršitelje, ne glede na njihov socialni status in ne oziraje se na to, ali ti kršijo zakone zgolj sami, ali pa pod pokroviteljstvom lokalne skupnosti in »pomembnih« oseb. SVETILNIK NI BIL DELEŽEN POSEBNE OBRAVNAVE Ker je v konkretnem primeru pristojni inšpektor ugotovil, da je za dela, ki jih izvaja navedeni investitor potrebno pridobiti predpisano dovoljenje, je tako, kot v vseh ostalih primerih izdal inšpekcijsko odločbo, ki je (ker je bila pritožba Komunale Izola s strani instančnega organa zavrnjena) postala dokončna. Ko pa odločba postane dokončna, pa je dovoljena in tudi predpisana izvršba. Zato v tem primeru ne gre za nobeno posebno obravnavo, pač pa za povsem utečen postopek gradbene inšpekcije, ki se na enak način, praktično vsak dan, izvaja na celotnem področju države. Navedbe gospe županje, da »ne more mimo ugotovitve, da pri vsem skupaj nekaj vendarle ni v redm, če inšpektorja, ki je pristojen za Izolo, spremlja inšpektor, pristojen za Piran itd., skoraj ni vredno komentirati, pa vendar: Inšpektorat za okolje, prostor in energijo je upravni organ, ki je pristojen izvajati nadzor na celotnem območju države, torej lahko npr. gradbeni inšpektor iz Murske Sobote vrši nadzor v Portorožu, kot tudi obratno. Organizacijsko nadzor za območje obalnih občin izvaja Območna enota Koper, vendar tudi v njej ni določenih izključnih »krajevnih pristojnosti« po posameznih inšpektorjih. Posebno pa lahko z vso gotovostjo zatrdim, da noben izmed inšpektorjev, ki so zaposleni na inšpektoratu ne nadzira gradenj in drugih področij »ljubiteljsko«, kot to meni gospa županja. Inšpektorji so namreč osebe z javnim pooblastilom, ki svoje delo opravljajo in ga morajo opravljati skrajno profesionalno, kar pa za razne druge nosilce javnih pooblastil očitno ne velja. Na konkretni inšpekcijski postopek tudi ni vplivala politična orientacija uradne osebe. Sodelovanje inšpektorjev v političnih strankah tudi sicer ni prepovedano in kot predstojnica nimam nobene pravice povpraševati zaposlenih, v katero stranko so vključeni ali katero stranko volijo. Glede na vsebino in potek upravnih postopkov pa sem povsem prepričana, da nanje politika nima nikakršnega vpliva. To namreč potrjujejo postopki sami, kar lahko tudi vsakdo preveri sam - že iz tistih, ki so bili medijsko odmevni. Bojana POHAR, Glavna inšpektorica RS za okolje, prostor in energijo Pripis uredništva: Pismo glavne republiške inšpektorice smo v uredništvo prejeli tik pred zaključkom redakcije, zato smo ga lahko uvrstili le pred zapis županje Brede Pečan, ki ga objavljamo na straneh 6 in 7. Za to nedoslednost se bralcem opravičujemo. Posegi na svetilniku ŽUPANJA ODLOČNO ZAGOVARJA KOMUNALO Zgodba o posegih na Svetilniku ima že kar dolgo brado, vsaj toliko, kolikor je staro rojstvo želje po boljši ponudbi v času poletne sezone ob istočasni želji upravljavca, javnega podjetja Komunala, da območje uredi tako, da njeno vodstvo in delavci ne bodo neprestana tarča kritik in negodovanja občank in občanov ter kopalcev in obiskovalcev kopališča in parka od drugod. Kot županja sem doživela prvo izkušnjo s tem območjem v začetku leta 1998, ko je takratno vodstvo JP Komunala predlagalo podpis pogodbe o upravljanju za območje Svetilnika, v kateri je bilo določeno (tako kot tudi v pogodbah v prejšnjih letih), da JP Komunala ureja območje kopališča in parka, sredstva za urejanje pa pridobiva iz najemnin za javne površine, ki jih oddaja posameznim najemnikom (gostincem, trgovcem, slaščičarjem, izposojevalcem kopaliških artiklov...). Sestavni del pogodbe je bil vsako leto tudi finančno ovrednoten program urejanja območja, konec leta pa je sledilo poročilo o izvršenih delih, prikaz prihodkov in izračun stroškov ter seveda končni rezultat. Na osnovi take pogodbe sem vsako leto po letu 1998 podpisala direktorju JP Komunala pooblastilo za vodenje postopka pridobivanja odločbe o dovolitvi priglašenih del za začasne objekte, ki so stali na Svetilniku. Zagotovo se teh začasnih objektov vsi bralci tega besedila še zelo dobro spomnite! Za leta 2000, 2001 in 2002 lahko navedem, za katere začasne objekte je bila izdana odločba o dovolitvi priglašenih del, za leta pred tem pa je mogoče podatke hitro pridobiti. Za ilustracijo dodajam podatek o površini kontejnerjev, postavljenih v letu 2003, ki so bili po odločbi inšpektorja odstranjeni. Leto 2000 2001 2002 2003 objekt m2 m2 m2 gostinska dejavnost - začasni lesen montažni objekt šesterokotne oblike s premerom 6,5m in 3m višine 17 17 17 trgovska dejavnost - stojnica 7 7 7 trgovska dejavnost - kiosk tipske izvedbe 7 7 7 gostinska dejavnost - tipski montažni objekti z zunanjo strežno površino.. .površina samo objektov 33,5 skakalna mreža 32 32 32 gostinska dejavnost - mobilna kuhinja z baldahinom 14 14 14 zabaviščni park za otroke - montažni objekt avtodrom 90 90 90 slaščičarna tipski kontejner 20 gostinska dejavnost tipski kontejner 20 sanitarije tipski kontejner 2 kom.x 20 m^ 40 gostinska dejavnost - slaščičarna tipski kiosk z nadstrešnico Sl 51 51 SKUPAJ 21K m2 251,5 mJ 218m2 | 80mz Vsako leto posebej je vodstvo Komunale izvedlo zbiranje ponudb za najem prostorov, saj so bili začasni objekti v zasebni lasti. Dejansko so bili vsi stalni, z izjemo enega samega: gostinskega objekta »Tamarix«, ki se je iz neznanih razlogov zameril sosedi in je po dolgotrajni borbi preko inšpekcijskih služb, Ministrstva za okolje in prostor ter sodišča končno moral zamenjati prostor in se preseliti na (veijetno še manj primeren prostor) območje samega Svetilnika ob restavraciji Adriatic. Nezadovoljstvo obiskovalcev in kopalcev z videzom in vedno večjim širjenjem prostora za gostinsko dejavnost je iz leta v leto rastlo in v začetku leta 2002 je tudi zaradi vedno večjega negodovanja v občinskem svetu padla odločitev, da je treba narediti rez in začasne objekte odstraniti ter postaviti na primernem mestu primemo velike in primemo število začasnih objektov, ki bodo služili gostinski ponudbi, slaščičarni in sanitarnim namenom. Seveda je bilo odločitev laže sprejeti kot izvesti in šele v letu 2003 so lastniki objektov svoje kioske in druge »začasne« objekte dokončno demontirali in odpeljali. Sestavni del odločitve o »čiščenju« območja Svetilnika je bil tudi dogovor, da bo JP Komunala prej omenjene gostinski in slaščičarski ter sanitarne kontejnerje nabavila in postavila na svoje stroške, saj naj bi jih kasneje tudi sama dajala v najem in si s tem povrnila vlaganja. Tako odločitev smo sprejeli predvsem zato, ker so nas izkušnje naučile, da je izjemno težko doseči odstranitev montažnih objektov, ki so v zasebni lasti. Obenem s projektom za postavitev kontejnerjev je Komunala naročila tudi projekt ureditve tako kopališkega kot tudi parkovnega dela območja Svetilnika z razširitvijo parka na območje vrtov, ki so sedaj v brezplačni zasebni rabi, z ureditvijo poti, počivališč, osvetlitve, tlakovanjem površin za sprehajalce in zasaditvijo grmovnic in zatravitvijo preostalih površin. Stroški ureditve javnih površin seveda bremenijo občinski proračun. Dejstvo je, da je prvi poseg, to je izgradnja podesta za postavitev štirih kontejnerjev in postavitev slednjih, potekala v letu 2003, ko je že začel veljati Zakon o graditvi objektov. Ta je navajal, da se do izdaje Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov ... »uporabljajo določbe občinskih predpisov, izdanih na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUN (stari zakon o urejanju naselij)« in .... »da je začasni objekt predviden na obstoječi gradbeni parceli oziroma na zemljišču, na katerem se izvaja sezonska turistična ponudba...«. Pravilnik je bil izdan šele konec leta 2003. Zato je bilo seveda povsem razumljivo, glede na prej naštete odločbe iz let 2000, 2001 in 2002, ki jih je JP Komunala pridobila za podobne, po skupni in posamični površini pa bistveno večje objekte (skupno 218 m2 oz. 251,5m2, posamično pa 33,5 m2, 32 m2, 51 m2, 90 m2) od na novo postavljenih štirih kontejnerjev skupne površine 80m2 in posamične površine 20 m2, da smo glede na določila 8. in 205. člena zakona o graditvi objektov šteli te štiri začasne objekte tudi po tem zakonu za enostavne objekte. KAJ RAZUMEMO POD ENOSTAVNI OBJEKT"? - enostavni objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbeno - tehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje; enostavni objekti se razvrščajo na pomožne objekte, začasne objekte, vadbene objekte, spominska obeležja in urbano opremo; - za enostavni objekt ni potrebno gradbeno dovoljenje, če investitor pred začetkom gradnje pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, in če je njegova velikost, način gradnje in rabe ter odmik od meje sosednjih zemljišč v skladu s predpisom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona (pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov!). Zaradi pretekle prakse, tudi dosedanje uporabe Odloka o prepovedi parcelacije... na tem območju (Dom Dva topola in cela vrsta sosedov - tudi lastnik hiše na naslovu Levstikova 3 - je dobila celo gradbeno dovoljenje na osnovi tega odloka, ki samo za Komunalo in Občino Izola nenadoma nima statusa prostorskega izvedbenega akta!!) smo šteli, da je v skladu s 3. členom zakona o graditvi objektov potrebno pridobiti lokacijsko informacijo, ki bo povedala, kaj vse je potrebno, da lahko JP Komunala vse štiri kontejnerje postavi na svoje mesto. V skladu z lokacijsko informacijo je JP Komunala pridobila vsa potrebna soglasja in natojudi postavila podest ter kontejnerje. ZAPLET SE ZAČNE Z INŠPEKTORJEM Junija 2003 je na gradbišče prišel gradbeni inšpektor gospod Tomi Umer, zaslišal prisotne na gradbišču ter povedal, da bo izdal pisno odločbo. Po obisku inšpektorja in pred začetkom urejanja sprehajalnih poti so predstavniki občine in Komunale občanom, ki naj bi jim vrtove spremenili v javne površine (park, igrišča) razložili, kako bo potekalo urejanje parka in kopališča. Kakih posebnih pripomb ni bilo. Vihar se je začel, ko je Komunala začela z zemeljskimi deli in pripravo škarp za utrjevanje poti in počivališča. Zaradi negodovanja krajanov smo sklicali zbor krajanov, da bi jim razložili, za kaj gre. Priznam, da me je od vsega, kar sem na tem zboru slišala (in slišala sem marsikaj, od najgrših psovk do obtoževanj vseh vrst) najbolj razžalostilo to, da jih je kar nekaj reklo, da poti ne smejo biti tako široke - zato, da se po njih ne bodo mogli voziti invalidi! Do takrat sem bila prepričana, da smo Izolani strpni in razumevajoči do ljudi s posebnimi potrebami! Posegi na svetilniku v IN KRITIZIRA RAVNANJE INŠPEKTORJEV Minilo je natanko osem mesecev od prvega ogleda, ko je inšpektor dejansko 23. februarja 2004 izdal odločbo, s katero je JP Komunala naložil, da mora takoj ustaviti gradnjo plažnega objekta (ki je bil že zdavnaj končan, kar je inšpektor tudi vedel, saj je bil osem mesecev prej prisoten, ko so dela že zaključevali) in v roku 60 dni objekt odstraniti. Seveda se je P Komunala pritožila, saj je dosedanja dolgoletna praksa izdajanja odločb o dovolitvi priglašenih del tako vodstvo podjetja kot tudi vse druge, ki smo imeli vsako leto opraviti s spomladanskimi pripravami Svetilnika na kopalno sezono in s pridobivanjem dovoljenj za začasne objekte, utrjevala v prepričanju, da gradbeno dovoljenje ni bilo in ni potrebno. Ministrstvo je najprej vrnilo postopek v odločanje na prvi stopnji, nato pa ponovno odločbo inšpektorja Tomija Umerja potrdilo in zavrnilo pritožbo JP Komunale. Glede na nedorečenost zakona in nejasno situacijo je Komunala vložila tožbo na Upravno sodišče in to še do danes kljub mnogim urgencam ni izreklo sodbe, prav tako pa je tudi zavrnilo izdajo sklepa o zadržanju izvršitve odločbe inšpektorja. Vrhovno sodišče, ki ponavadi zelo hitro ukrepa v takih primerih, se je na pritožbo proti negativnemu sklepu o zadržanju izvršitve odločbe odzvalo (seveda s potrditvijo odločbe Upravnega sodišča - ali bi naj sedaj, mesec dni po izvršenem dejanju, to dejanje zadržalo?) šele pred tremi dnevi. Zanimivo bo videti, ali je vendarle mogoče doživeti trenutek, ko bo sodišče TE države razveljavilo odločbo upravnega organa TE države po tem, ko je škoda že bila povzročena in bi bilo mogoče pričakovati odškodninsko tožbo proti inšpektorju in njegovim nadrejenim na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Treba je namreč vedeti, da so pravna praznina, ki jo je povzročil Zakon o graditvi objektov z ukinitvijo postopka izdaje odločb o dovolitvi priglašenih del in kasneje tudi zelo nejasna določila Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov povzročili po celi Sloveniji izjemne težave in nastanek mnogo večje množice nedovoljenih gradenj, kot jih je nastajalo do sedaj. ZAKON JE POZABIL NA PARKE? Nekoliko drugačna je bila situacija v zvezi z urejanjem pešpoti, ki naj bi predstavljale ogrodje končne ureditve parka in kopališča na Svetilniku. Po projektu je bilo treba zaradi padajočega terena in nevarnosti odplavljanja zemlje in gramoza ob večjih nalivih izvesti betonske oporne zidove - škarpe, ki pa nobena od njih ni presegal magične višine l,2m, ki jo navaja Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov v 5. točki 6. člena. Ko smo iskali v tem pravilniku določila, ki govorijo o pešpoteh v parkih, seveda nismo o tem našli niti besede. Pač pa smo našli v 6. alineji 1. točke 7. člena pravilnika besedilo, ki govori o tem, da med pomožne infrastrukturne objekte, ki so enostavni objekti, sodijo tudi kolesarske steze in pločniki ob cestah do širine 3 m! Kako je mogoče, da med enostavne objekte sodijo kolesarske steze in pločniki ob cestah, sprehajalne poti v mestnih parkih pa ne? Glede na to, da pravilnik ne govori o rekonstrukciji pločnikov ob cesti, ampak o novogradnji, se nam je zdelo samoumevno, da smemo tudi naše poti v mestnem parku šteti za nekaj podobnega in za njih pridobiti lokacijsko informacijo ter na osnovi nje urediti park pri Svetilniku tako, da bo končno urejen kot se spodobi. Zanimivo je, da pravilnik šteje med enostavne objekte tudi nizkonapetostno distribucijsko omrežje in objekte javne razsvetljave, kar je inšpektor prav tako štel za nedovoljen poseg, čeprav ga pravilnik dovoljuje in je bilo treba vse cevovode za razvod električnih kablov in temelje za svetilke javne razsvetljave prav tako odstraniti. Isto velja za kanalizacijski in vodovodni priključek, o katerem govori 8. točka 7. člena pravilnika! Tudi te naprave je inšpektor velel odstraniti! Na kratko povedano: če bi se inšpektor poglobil v celotno problematiko in preveril, kaj vse pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov šteje za enostavne objekte, bi konec koncev moral ugotoviti dve dejstvi: 1. da so vsi posegi na Svetilniku, ki jih je izvajalo JP Komunala, nedvomno legalni in 2. da je Pravilnik vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov najmanj kar je nedosleden in nejasen in da je zato velika verjetnost, da se bo prej ali slej pokazalo, da je minister za okolje, prostor in energijo naredil s sprejemom tako nejasnega pravilnika milo rečeno hudo napako. Gre za to, da se pri takem pristopu k oblikovanju pravilnika, v katerem nizamo sezname različnih objektov, mimogrede zgodi, da vsaj nekaj pozabimo našteti, ne navedemo pa zelo uporabne dikcije »smiselna uporaba določil«, ko gre za zelo podobne, vendar izpuščene (v našem primeru enostavne objekte) primere. Tako se je na primer zgodilo prav to: pravilnik našteva, kaj vse smemo izvesti kot enostaven objekt na vrtu, med enostavne objekte*šteje tri metre široke pločnike in kolesarske steze ob prometnicah, 60 m3 greznice, 35m2 velike cestninske postaje s 7,5m visoko nadstrešnico, obravnava postavljanje obsežnih energetskih, cestnih, pristaniških in letaliških objektov in naprav kot enostavne objekte, popolnoma pa pozabi na kopališča, parke, otroška igrišča in podobno. INŠPEKTORJI VIDIJO LE NA ENO OKO Naj zaključim: po vsem naštetem sem še dodatno prepričana, da posegi na Svetilniku niso bili nezakoniti. Ne le, da bomo zahtevali, da o sporu razsodi Vrhovno sodišče RS. Zahtevali bomo tudi ustavno presojo Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov in Zakona o graditvi objektov, saj sta oba predpisa zaradi svoje nedorečenosti povzročila celo vrsto problemov pri izvajanju posegov v prostor, pa ne samo v našem primeru, ampak tudi v obratnih primerih: ko so nekateri investitorji zavestno izvajali dela, ki bi jih po lokacijski informaciji, pravilniku in zakonu morali izvajati na podlagi gradbenega dovoljenja. Kadar se inšpektorji ukvarjajo samo s takimi domnevno nedovoljenimi posegi, kot je postavitev plažnih objektov in urejanje parkovnih poti na Svetilniku, popolnoma pa zanemarijo že pregledane črne gradnje kot na primer -v dolini Pi vol (gradnja stanovanjske hiše na državnem zemljišču, ki je bila že zdavnaj pregledana, pa še zmeraj ni odstranjena, nikakor pa ni mogoče trditi, da črnograditelj ni dosegljiv za inšpektorja, saj stanuje le nekaj deset metrov nad črnim objektom, - zasipanje hudourniške grape v državni lasti, iz katere se med drugim napajajo akumulacijska jezerca v dolini in v katero je bilo nasutih preko 18.000m3 odpadnega gradbenega materiala) ali črne gradnje na pobočju nad Strunjansko dolino, pa -črne gradnje na rtu Korbat,kjer je zaščiteno arheološko najdišče ali pa - gradnje na območju arheološkega najdišča Kaštelir v Kortah, kjer nastaja korak za korakom naselje vikend hišic, ali postavitev - kontejnerja in kovinske ograje na zemljišču občine pri veslaškem klubu Argo ali -kamnite ograje pri gostilni Lina na Šaredu, ali daleč - preseženega gradbenega dovoljenja pri postavitvi ograje okoli doma Dva topola, ki je stala inšpektorju pred nosom, ko se je trudil odstraniti plažne objekte, da ne naštevamo še vseh drugih, človek ne more mimo ugotovitve, da pri vsem skupaj nekaj vendarle ni v redu. Kako to, da inšpektorja, pristojnega za Izolo, neprestano spremlja na njegovih ogledih (samo) občinskih posegov v prostor inšpektor, pristojen za piransko občino, da ne omenjamo, da ta isti inšpektor (verjetno ljubiteljsko) prihaja med delovnim časom, ko bi nujno moral nadzorovati gradnje v Piranu, kar sam nadzira in fotografira prav vsak poseg v Izoli, ki se ga loti občina preko Komunale ali kako drugače, da ne omenjamo nenavadnega naključja, da je ta inšpektor slučajno tudi predsednik ene od izolskih političnih strank? Zgodba o domnevni nedovoljeni gradnji na Svetilniku se je, kot sem na začetku napisala, začela že davno. Končana pa še ni in upam, da bomo konec doživeli kmalu. Kakšen bo, pa ve, kot bi rekli 'naši stari, samo ljubi bog. _________________________________________________________(Breda Pečan) Nogomet 2.SNL Svoboda - Izola Argeta 0:2 (0:2) LJUBLJANA - Športni park Svoboda, gledalcev 100, sodnik Vojko Goričan (Sl. Konjice) 7. Strelca: 1:0 - Hasič (18), 2:0 -Valenčič (45). Izola Argeta: Rupnik 7, Maletič 7, Sirotič 7,5, Franetič 7, Nadal 8, D. Božič 7, Rastoder 7,5, B. Božič 7,5, Hasič 7,5 (od 73. Meš-), Čauševič 7,5, Valenčič 8. Trener: Darijo Pribac. Rumeni kartoni: Valenčič, Maletič. Kar sedem prvenstvenih krogov oziroma slaba dva meseca so Izolani čakali na novo zmago, a le malokdo je verjel, da jo bodo dosegli proti Svobodi. Ta je želela doseči hitro vodstvo, zato so njeni igralci takoj začeli z obleganjem izolskega gola. Močan strel Miladiča je na srečo Izole zaustavil prečnik, sicer večjih priložnosti spričo zanesljive obrambe gostov Ljubljančani niso imeli. Kljub pretežno obrambni igri so Izolani preko Sirotiča poskusili presenetiti domačega vratarja s streli od daleč. Uspešnejši so bili v hitrih protinapadih: tako je Valenčič posredoval žogo Hasiču, ki je v hitrem preboju uspel premagati domačega vratarja. Domači igralci so na vodstvo Izole odgovorili s serijo strelov na izolski gol, a je izolska mreža ostala nedotaknjena. Proti koncu polčasa bi bil lahko Hasič vnovič uspešen, a je netočno streljal. Tik pred odhodom na odmor so Izolani podvojili vodstvo: Rastoder si je priboril žogo na svoji polovici, jo posredoval do Čauševiča, ta pa do Valenčiča, ki je z lepim strelom ukanil vratarja Svobode. Drugi del so domači nogometaši začeli precej ofenzivno, a je kljub številnim prizadevanjem ostalo le pri željah. Izolani so namreč zaigrali še bolj srčno in jim onemogočili izvedbo vsakršnih akcij. Tudi tri menjave domačega trenerja niso prinesle pričakovanega, čeprav je Džafič malo pred koncem zadel okvir vrat. Izolski napad tudi v tem delu ni miroval, zlasti po zaslugi povratnika v ekipi Edisa Čauševiča, ki je s svojo igro precej poživil izolski napad. Tako so imeli gostje še tri zelo zrele priložnosti za povečanje vodstva, a pri strelih Hasiča in Meša žoga ni našla poti v gol. KAPUČINO Izolani so tako z zelo borbeno igro zasluženo prišli do novih točk, s katerimi so zmanjšali zaostanek na lestvici. Stadion na Viču so zapustili dvignjenih rok v prepričanju, da je po tretji zmagi v gosteh zdaj že čas tudi za zmago na domačem igrišču. Izolani z novimi točkami sicer niso napredovali na lestvici, so pa zmanjšali zaostanek v točkah. Pred njimi so s štirimi točkami prednosti Livar, sedem več jih ima Factor, osem pa Krško, s katerim bodo Pribčevi fantje igrali v nedeljo ob 14. uri. Vodi Nafta pred Dravinjo in Rudarjem. Edis Čauševič je po tekmi povedal: »Lepo je bilo znova zaigrati s starimi prijatelji in mislim, da smo se lepo ujeli. Tekma je bila napeta, k sreči pa smo tokrat izkoristili ponujene priložnosti. Proti Krškem bomo po tej zmagi nastopili psihološko in tudi kadrovsko okrepljeni (vrnitev Šestiča), tako da načrtujemo prvo zmago na domačem stadionu.« BRANKO VUGA 3. SNL-zahod KORTEŽANI STRESLI VODILNE Avtoplus Korte:NK Kolpa4:l(l:0) Kortežani so gostom z Dolenjske, ki so pripotovali kot favoriti z vrha prvenstvene lestvice, pokazali koliko je ura na malijskem hribu in so jim nasuli štiri zadetle ter se na vseha pet točk približali še vedno vodilni Kolpi in Šenčurju. V soboto pa jih čaka odigravanje tekme z Brdi, ki so jo prekinili zaradi dežja in nevihte pred štirinajstimi dnevi. Odbojka 2. SOL Hitachi - Dravograd 3:0 (25:15, 25:9, 25:9). Hitachi - Kolar, Habjan, M. Pešič, J. Pešič, Čeklič, Dobrinja, Stanič, Bandelj. Izolske odbojkarice so z zbrano igro povsem nadigrale tekmice s Koroške in tekmo končale v slabi uri. Gladko zmago so si priborile z zbrano in nadzorovano igro, izkazale pa so se z dobrim sprejemom in zanesljivo igro v polju. Tretji prvenstveni uspeh Izolank je poleg vzpona na lestvici ekipi še dodatno okrepil samozavest pred sobotnim srečanjem s Solkanom. BV Balinanje Tekmovalna komisija OBZ je pred dnevi dokončno potrdila ligaške rezultate in Izolani so tako po osmih letih spet člani super lige. Sicer pa je bila sezona zelo uspešna, Mitja Kragelj je državni podprvak v igri posamezno, v igri krog pa je osvojil 19. mesto. Zelo uspešno so nastopali na območnih tekmovanjih: člani posamezno - Bembič Jože, Mezgec Miro člani dvojic - Mezgec, Jerman, Carpenetti člani natančno zbijanje - Kragelj Mitja, Bembič Jože člani igra v krog - Kragelj Mitja člani hitrostno zbijanje - Jerman Iztok Pohvalo zasluži tudi ženska ekipa za osvojeno 3.mesto. Balinarska zveza pripravlja nekaj sprememb v tekmovanju državnih lig, velik poudarek se namenja manjšim selekcijam in prav tu so Izolani najtanjši. Ob naporih za streho in čimbolj tekmovalno ekipo bo balinarska šola največji izziv. POGLED f\ S STRANI /ž piše ŽARKO 'U'"'*" za Kapučino Šporrt Nekateri so za letos že končali tekmovanja.Rokometašice so se z nezasluženim porazom le začasno poslovile, ostajajo še tri jesenska kola.. Nadaljevanje bo januarja, mdtem pa bo v ospredju reprezentanca. Tudi tokrat brez naših ne gre, žal res ne igrajo za Izolo, pa vendar. Argenti, Čvorak, Hmjič in Petrinja so na širšem spisku, mislim pa, da imajo realne možnosti za reprezentančni dres. Po vseh menjavah pa mislim, da so cilje le postavili nekoliko previsoko. Izolanke verjetno niso najbolj zadovoljne z zalogo točk, nekaj realnega primanjkljaja je. Časa več kot dovolj za pravo regeneracijo, predvsem pa za utrjevanje samozavesti. Moška stran rokometa, skoraj brez problemov. Tekmovalno so člani 100%, ostalim ekipam gre tudi dobro.Primorski derbi v Ajdovščini so kljub povprečni igri zasluženo dobili, dobro so odigrali v obrambi, dobra oba vratarja. Seveda bodo Izolani gotovo igrali v končnici za napredovanje, vzhodna stran ne premore »dostojnega nasprotnika in 1. liga je realnost. Predvidevam, da se bodo problemi takrat podvojili, rokometna miselnost je že nekaj časa usmeqena proti pravi profesionalizaciji. Problem je bil že večkrat aktualen in ob vsej volji so stvari bile vedno rešene samo polovično. Normalno, da bo vse odvisno od denarja, vendar kakšne zelo svetle »luči« žal ni na obzorju. Izolski sindrom ( finančna sredstva ne samo za delovanje klubov.) Bolj pereč je problem z objekti. Klubi in društva selijo svojo dejevnost kot mačka mlade, pohvalimo pa se lahko s prvaki vseh vrst. Tisti, ki so namenjeni za pomoč, finančno in še katero drugo, žal samo zahtevajo poročila in izpolnjevanje obrazcev. Strategijo in plane se je že stokrat predelalo, toda iznajdljivost posameznih uprav nas drži na površju. www.goldenindex.com Namizni tenis RAHOTIHOVA DEVETA Pogovor med vrati Paula Škaviankava - pna češka rokometašica v Izoli V soboto in nedeljo je v Radljah ob Dravi potekal 1. TOP 12 KS za članice. Na turnir je selektor za članice pozval tri igralke Arrigonija. V prvi kvalitetni skupini je Kristin Rahotin s tremi zmagami in osmimi porazi osvojili končno deveto mesto. Uvrstitev je nekoliko pod pričakovanji .Povedati pa je potrebno, da je Kristina izgubila vsaj tri povsem dobljene dvoboje, ki so negativno vplivali na njeno nadaljno igro. V drugi kvalitetni skupini je zelo ugodno presenetila Kristin Fatorič, ki je z dvemi porazi in devetimi zmagami osvojila odlično drugo mesto. Nika Marušič je bila s petimi zmagami in šestimi porazi sedma, kar je tudi nekoliko več od pričakovanega. Vse tri igralke so turnir odigrale po svojih najboljših močeh. Predvsem velja povdariti dobro pripravo na posamezne dvoboje ter medsebojno pozitivno navijanje in spodbujanje. Košarka IZOIANI ŽE ZMAGUIEJO Minuli vikend so se na OŠ Anton Ukmar igrali košarko tudi mladi Izolani. Res je, da so zmagali vsi, ki so prišli, je pa res tudi, da so največkrat zmagali Naši. Naš košarkarski podmladek se je na turnirju, ki so ga, velja dodati, odlično izpeljali člani Športnega društva Koš in Karizma 1, najbolje odrezal v kategorijah 97-98 in 95-96. Obe ekipi sta zmleli nasprotnike (OŠ JPV in OS Anton Ukmar) in osvojili pokal, najstarejša ekipa, ki je igrala v konkurenci letnikov 93-94, pa je osvojila tretje mesto. Če se nam želi kdo pridružiti, naj pride v OŠ Livade, kjer treniramo ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 14.30. Rokomet 1.SRL-ženske ŽRK Izola - ŽRK Merkator Tenzor Ptuj 29:30 (13:19) ŽRK Izola : Škvaronkova, Stubelj, Šimer,Benulič, Božič, Mitruševska 8 ,Maršič 1, Hmjič 15, Lesnik, Bizjak, Čulina, Poljšak, Kaltak 5, Kerič Izolanke so tokrat bile blizu, pa vendar daleč. Prvi del tekme je bil odločilen, saj so naredile preveč napak in tudi Škvaronkova je tokrat delovala manj zanesljivo. Gostje so vse napake domačih kaznovale z goli in razlika je še kako bila pomembna. Tekma je bila do desete minute izenačena, nato pa so gostje s protinapadi povedle za pet zadetkov. Domačinke so se uspele zbrati in se spet približale na dva gola, toda igrale so preveč spremenljivo, kar so gostje izkoristile in na odmor odšle z najvišjo prednostjo (19:13). Drugi polčas je bil veliko boljši. Boljše v obrambi, dobra realizacija (21:22), toda , nekaj nezbranosti in gostje so spet pobegnile (22:27 -24:29. Izolankam se je spet uspelo približati in vzpostaviti ravnotežje, toda niti 15 zadetkov Manuele Hmjič ni bilo dovolj za zmago gostiteljic. V nervozni končnici so gostje le ubranile zmago, morda nezasluženo. Bilo je precej negodovanja in pripomb na sojenje, toda žal so sodniki sestavni del rokometa. Prvenstvo se sedaj prekinja, škoda. Ekipa dobiva formo, manjka le začetna zbranost, saj je kasneje težko loviti razliko, dosedanji porazi so plod te nezbranosti. Prvenstvo v ženski ligi se bo nadaljevalo šele 9. januarja. Že ta taden s pripravami na EP, ki bo decembra na Madžarskem, začenja ženska reprezentanca. Na širšem seznamu selektorja Robija Beguša so tudi štiri »Izolanke«: Manuela Hmjič (Izola), Jelena Čvorak (Zamet), Anja Argenti (Krim) in Ana Petrinja (Žalec). -kakšna je in kako je začela tvoja rokometna pot? Začela sem v osnovni šoli, 3ri 11.letih sem na rriporočilo učiteljice prišla v dub Zora Olomouc. Sledilo je igranje v vseh selekcijah, z 18.1etom pa sem nadomestila prvo vratarko ekipe, ki se je žal smrtno ^onesrečila. Za prvo ekipo sem branila 7 let. Pri 19. letih sem bila vpoklicana v reprezentanco. Leta 2002 sem s češko reprezentanco na Danskem osvojila S.mesto. Lani sem želela oditi na Dansko, vendar sem zaradi pogodbe morala odpovedati angažma. Do sedaj se lahko pohvalim z dvema državnima naslovoma. -kako pa si sploh pristala v Izoli? Do dogovora je prišlo, ko jeu bilo v Olomoucu kadetsko evropsko prvenstvo. Boris Čuk je bil tam, pogovori so bili uspešni, sicer pa ŽRK in Zora sodelujeta že vrsto let. -koliko si že spoznala slovenski ženski rokomet? Žal še nismo odigrali proti vsem ekipam. Vem, da je ekipa Krima zelo močna. Do sedaj me je nejbolj prepričala Olimpija, ostale so podobne naše ekipi. -je možna primerjava s češkim ženskim rokometom? primerjava je možna, tudi kvaliteta je zelo podobna. Zadnji dve leti se pri nas igra inter liga (češka-slovaška) kar dviga kvaliteto, ekipa Olomouca je bila tretja. -kako se počutiš pri nas v Izoli? Prijetno in zelo dobro, v restavraciji »Gušt« me razvajajo, žal mi je tudi malo dolgčas. Dve uri treninga mi vzame premalo časa. Prijavila sem se na tečaj slovenščine, vendar smo bili le trije in je odpadel. Ostati v Izoli bi bilo lepo, toda čaka me še leto študija (šport za invalide), vmes je tudi nekaj domotožja, najbolj pa pogrešam mojega psa Hara. -plani in želje? Največ je rokometnih, seveda nameravam končati tudi študij. Že naslednji teden se pričnejo priprave naše reprezentance kjer si moram zagotoviti mesto. Z Izolo sem vezana eno leto, kasneje pa bom videla kako in kaj. -bo ekipa Izole ostala v l.A ligi? Jaz bom dala vse od sebe (verjamem, da tudi soigralke) tako, da bo »moja« Izola še naprej prvoligaš. Žarko Kovačič f' Gostilna - Trattoria CANOVA VERDI Manziolijev trg Izola Vabi na: RIBJE in MESNE SPECIALITETE ŽIVA GLASBA VSAK PETEK, SOBOTO in NEDELJO Igra VILI NOVAK Sprejemamo REZERVACIJE za razne priložnosti - do 25 oseb ODPRTO VSAK DAN od 12.00 do 23.00 Telefon: 641 41 90 TAPETNIŠTVO • Izdelava in predelava oblazinjenega pohištva • Tapeciranje vrat ) Xonig ( • Dekoraterstvo in svetovanje • Ponudba raznovrstnega tekstila in usnja GSM: +386 41 745 267 • Tel.: 05 62 84 676 2. SRL-moški zahod RK Ajdovščina:RD Izola 22:26 (12:12) RD Izola: Dragan Kevič, Andrej Kleva 4, Jan Cetin 3, Luka Volk, Matjaž Muha 4, Goran Radojkovič, David Zorič -Stepančič 1, Mitja Lukežič, David Bubnič, AlenK leva 2, Elvin Čosič 2, Goran Čebular 5, Matej Velušček, Roman Žeger 5 Izolani nadaljujejo z zmagami in tudi v gosteh z ekipo Ajdovščine niso imeli prevelikih težav, čeprav so prvi polčas končali neodločeno. Tokrat je dobro odigrala ekipa, nihče ni izstopal med strelci in prav to je bil morda pravi recept za tako pomembno zmago s katero so se utrdili na vrhu lestvice. / Jadranje OPTIMISTI M MARTINA Jadralni klub burja ta konec tedna organizira II. Martinova regata za jadralce v razredu optimist. V soboto in nedeljo bodo mladi jadralci v dokaj hladnem a tudi vetrovnem vremenu opravili še zadnji resni trening pred puljsko regato, ki je prva kriterijska regata za sestavo reprezenrtance v letu 2005. Seveda pod pogojem, da jim bodo Hvaški organizatorji dovolili nastop, saj so nedavno regato na Malem Lošinju, ki naj bi bila kriterijska tudi za naše jadralce, preprosto zaprli za tuje jadralce. Najboljši najboljšemu Viktor Topolšek, direktor najboljše avto-trgovske hiše leta 2003 Porsche Koper je v petek našemu bronastemu jadralcu Vasiliju Žbogarju takole izročil ključe novega jeklenega konjička. Žbogar, ki ima rad hitro in dinamično vožnjo se bo od sedaj po obalnih cestah podil z novim Audijem A3 1.9 TDI Sportback, da je za volanom vsaj tako spreten kot za krmilom svojega laserja pa lahko le upamo. In da ne bo nesporazumov - štirikolesni lepotec na katerega bodo kmalu prilepili še Žbogarjev podpis ni nagrada za bronasto kolajno v Atenah, temveč sredstvo s katerim naj bi Vasilij čim hitreje prišel do novih vrhunskih rezultatov. Kot je povedal Viktor Topolšek so v Porschejevi avtohiši v Žbogaijeve jadralske sposobnosti verjeli že pred Olimpijskimi igrami, kar se je obrestovalo obojim. Vasilij vsakih 6 mesecev dobi nov avto s katerim nima stroškov z zavarovanji in registracijami, Porsche Koper pa je dobil reklamo vredno brona. Abrahamova regata Ideja o Abrahamovi regati se je porodila očetu Diplomatske regate -Branku Auguštinu, ko je lani praznoval svojo 50. obletnico. Za prijatelje je organiziral "Abrahamovo regato" zaprtega tipa, in ker je le-ta imela pozitivne odzive tudi izven ožjega kroga sodelujočih, se je odločili, da jo v letošnjem letu organizira za vse jadralske Abrahame. Ker organizatorji niso vedeli koliko jadralcev se bo letos srečalo z Abrahamom, so se dogovorili, da lahko na regati sodelujejo vse jadrnice, ki bodo na krovu imele vsaj enega novopečenega ali preverjenega Abrahama, in tako se jih je v soboto na štartni liniji zbralo kar 11. Jadrnice so regato odjadrale v rahlem vetriču, ki je se je do konca regate tudi izpihal, nakar so se zadovoljne posadke zbrale v Hangaiju na klepetu in "bobičih". Žur se je nadaljeval v hotelu Riviera, kjer se je zbralo 60 udeležencev od tega kar 23. Abrahamov, pokale najboljšim pa je podelil najstarejši slovenski aktivni jadralec, 88 letni Mirko Bogič. Vsi Abrahami so prejeli medalje, najstarejša Abrahamova ekipa pa je bila posadka jadrnice Tamara, na kateri je jadralo 7 Abrahamov, ki so skupno šteli kar 382 let, 2 meseca in 15 dni. Za Miss Abraham je bila izbrana Lili Kuzmanič, naziv Mister Abraham pa si je v hudi konkurenci priboril njen mož Frane Kuzmanič, oba člana posadke jadrnice Lastovka. Tae Kwon do KICKB0XIN8 - HUDALES, HEDŽIČ. POPOVIČ.. ZMAGOVALCI To nedeljo (07.11.2004)je bil v Zagorju ob Savi 21.tradicionalni odprti mednarodni turnir v semi in light kontaktu, ki se ga je udeležilo 287 tekmovalcev iz 7 držav. Značilnost tega turnirja je, da se ga udeležujejo tudi privrženci ostalih stilov borilnih veščin in sicer iz taekwon-do-ja, karateja, pondokwana, budokaja...., ki se hočejo preizkusiti v športni borbi v kickboxingu. Med udeleženci iz Slovenije so bili tudi tekmovalci izolskega kluba borilnih veščin KiT (KBV KiT), ki so dosegli nekaj odmevnih rezultatov. Med zmagovalce, v šemi kontaktu, v kategoriji dečkov, do 135 cm, se je vpisal Jaka HUDALES, v članskem razredu je v kategoriji do 57 kg prvo mesto pripadlo Sanjinu HEDŽIČ in ponovno, kot v letu 2003, je slavil zmago v zvrsti light kontakt, do 70 kg Sašo POPOVIČ. Po daljšem premoru, se je uspešno vrnil na blazine Andrej BEZJAK, ki je v šemi kontaktu, v kategoriji do 69 kg prišel do finala, kjer je nato osvojil 2. mesto. Med nosilce medalj se je vpisal še Admir SINANBEGOVIČ, ki je v šemi kontaktu, v kategorji do 89 kg osvojil 2.mesto, v light kontaktu v kategoriji do 89 kg pa je 3.mesto pripadlo Aleksandru ŠKORJANEC. Nastopili so še Andrej ŠKRGAT, Matevž RADIN in Dario SVJETLANOVIČ ki so napredovali v 2.kolo, vendar so kasneje žal izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. V l.kolu pa sta izpadla Bojan KLOBAS in Safet ZEKIROSKI, slednji pa je s svojim nastopom, kljub porazu, povsem upravičil pričakovanja vodstva ekipe. V petek v olimpijski pripravljalni center na Rogli potujeta Sašo POPOVIČ in Admir SINANBEGOVIČ, ki se bosta udeležila reprezentančnih priprav za nastop na bližnjem EP. Tu se jima bo kot trener reprezentance pridružil še trener izolskega kluba Bojan KOROŠEC. Žal pa je morala zaradi poškodbe gležnja, po nasvetu zdravnikov, nastop za reprezentanco odpovedati Damjana TOMŠIČ. Vsekakor je letošnje načrtno delo obeh klubskih trenerjev Bojana KOROŠEC in Sebastijana ČAUŠEVIČ obrodilo sadove, saj so nekateri člani kluba na SP, na svet.pokalih, na mednarodnih tekmovanjih in končno v državnem prvenstvu posegali po najvišjih mestih. Klub ima tudi več standardnih članov slovenske reprezentance, člani kluba pa tudi aktivno sodelujejo v organih Kickboxing zveze Slovenije, ki jo uspešno vodi Izolan mag. Darko FILIPUT. Vsekakor ostaja pa še ena neizpolnjena želja članov kluba, ki je že več let prisotna, to je želja, da bi klub deloval v prostorih, ki bi bili članom na razpolago za treninge čez celo leto, se pravi v svojih prostorih, kajti le to vodi v dober amaterizem, nadaljevanje zastavljenega dela, doseganje rezultatov... Judo Pokal Trsta 2004 Judoisti in judoistke ŠD Vitalis so nastopali na Pokalu Trsta in dosegli lepe uspehe. Prvič je zabeležen uspeh tudi pri dečkih, kjer je dosežena prva kolajna na večjih tekmovanjih. Poleg tega sta Miha Cergol in Samir Hopovec dosegala posamične zmage in se uvrstila oba na 7. mesto v svojih kategorijah. Ml. dečki: 2. mesto: Sašo Krušič (do 46 kg), St. deklice: 3. mesto: Sara Čehič (nad 63 kg) Kadetinje: 2. mesto: Jerneja Salober (nad 70 kg), Sliki: Sari Čehič ŠD Vitalis, za 3. mesto uspel met uchimata CENTER ZA KULTURO ŠPORT IN PRIREDITVE IZOLA vabi na 24. MARTINOV TEK SIMONOV ZALIV(START) -BELVEDER -DOBRAVA ŠTEV lO(OBRAT) -SIMONOV ZALTV-MARINA V IZOLI(OBRAT)-SIMONOV ZALIV(CILJ) Športna zveza Koper in Regijska pisarna OKS-ZŠZ Koper vas vljudno VABITA na posvet z naslovom POVEZANOST CIVILNE ŠPORTNE SFERE IN NJENO AVTONOMNO DELOVANJE NEDELJA 14.11.04 PRIJAVE OD 9. URE DALJE ŠTART OB 11. URI MOŠKI OB 11,05 ŽENSKE OB 11,10 MLADI OB 11,15 POHODNIKI Letošnja že 24. tekaško pohodniška preizkušnja, ki bo obenem novinarsko DP, bo tako kot lani v Simonovem zalivu pri Izoli. Društvu novinarjev športnikov Slovenije (SCIJ) je tokrat stopil ob stran dnevnik Primorske novice. V nedeljo, 14. t. m., ob 11. uri se bodo na progo najprej odpravili tekači, pet minut pozneje tekačice, ob 11.15 pa še pohodniki. Na prireditev prireditelji vabijo vse ljubitelje športa in zdravega življenja, novinarje pa prosijo, naj jih opozorijo, da jih bodo vpisali v posebno novinarsko kategorijo. ŠTART IN CILJ STA NA ZELENI POVRŠINI KOPALIŠČA V SIMONOVEM ZALIVU. SODELUJEJO: FUNDACIJA ZA FINANCIRANJE ŠO V REP. SLOVENIJI, LJUBLJANSKA BANKA D.D. ISTRABENZ KOPER, JAVNO PODJETJE KOMUNALA IZOLA, HOTELSKO PODJETJE SIMONOV ZALIV IZOLA, DROGA PORTOROŽ, ZAVAROVALNICA ADRIATIC, DELAMARIS IZOLA, HOTEL DELFIN IZOLA, OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE, ZAVAROVALNICA TRIGLAV, SANIS D.O.O. IZOLA, AVTOCENTER JEREB IZOLA, PRIMORSKE NOVICE KOPER VABLJENI! TRI LETA ZA DVE STOPNICI Na fotografiji je parkirišče za novim Zdravstvenim domom, v ozadju pa je lepo vidna telovadnica in poslopje osnovne šole Vojke Šmuc. Vsak dan na tem kraju lahko opazujemo otroke in starejše rekreativce, ki si pot od telovadnice do doma krajšajo s plezanjem čez ograjo in skakanje s kakšen meter visokega zidu. Že vsaj tri leta je slišati prošnje naj tam odrežejo meter ograje in postavijo dve stopnici, vendar odgovora ni bilo. Zdaj so podobno pobudo na seji OS podali tudi občinski svetniki. Bomo videli, če bo kaj bolje. ki bo v sredo, 10.11.2004 ob 17,30 uri v sejni sobi Območne gospodarske zbornice Koper, Ferrarska 2, 6000 KOPER Predstavili vam bomo rezultate ANKETE, ki jo je Športna zveza Koper izvedla med svojimi članicami, gradivo REORGANIZACIJA in PROGRAM DELOVANJA Športne zveze Koper po reorganizaciji, POBUDO za sodelovanje z Javnim zavodom za šport MO Koper in PREDLOG SPREMEMB občinskih aktov s področja športa. Želimo, da na posvetu odgovorimo na dileme in odprta vprašanja, ki se nam pojavljajo ob našem delovanju s ciljem, da najdemo najustreznejše rešitve bodočega delovanja civilne športne sfere. Po predstavitvi bo priložnost za razpravo ter izoblikovanje stališč civilne športne sfere Nekaj iztočnic za razpravo * Funkcionarji v športnih društvih, večinoma amaterji imamo vedno manj časa za delovanje, zakonodaja pa do športnih društev ni prizanesljiva in od njih zahteva skoraj toliko kot od ostalih subjektov, ki so s svojimi storitvami prisotni na trgu. * Pri lastninjenju športnih objektov je večina društev izvisela, kljub velikim vložkom v preteklosti, saj za volonterska opravila ni imela dokazil. Sedaj bo morala plačevati drage najemnine? ♦Stroški licenciranja kadrov postajajo za društva vedno večje breme, brez licenc pa ne bomo mogli delati Koliko nam država in lokalna skupnost omogočata te stroške pokrivati in kako pogosto jih je potrebno obnavljati? * Kadra ne moremo zaposlovati, ker za to ni dovolj sredstev. Prispevki in davki na plače niso veliko nižji od tistih v gospodarstvu. Veliko je administriranja ob izplačilih nizkih zneskov nagrad. * Ali se društva res nimajo interesa povezovati, kot se velikokrat sliši. Ali so za tem drugačni razlogi? Zakaj se več kot 5.000 društev ni pridružilo študentom in kulturnim delavcem ob razpravah o novem dohodninskem zakonu? * Zakaj so lokalne skupnosti, kjer so ustanovile javne zavode za šport, marsikje v Sloveniji prekinile s financiranjem delovanja športnih zvez in posredno onemogočile povezovanje športne civilne sfere. In kaj ima ta vest z Izolo? Položaj v naši občini je, glede omenjenih vprašanj povsem enak tistemu v Kopru. Razlika je pravzaprav le v tem, da se o teh in podobnih vprašanjih v Izoli ne pogovarjamo, oziroma se vsaj uradno ne pogovarjamo nikjer. Pa bi športni delavci tudi v Izoli potrebovali marsikaj od tistega, kar so odgovorni za družbene dejavnosti Občine Izola zagotavljali in obljubljali takrat, ko je bilo treba na vrat na nos ustanavljati Center za šport, ki se je kasneje združil v enotni Center za kulturo, šport in prireditve. Namesto da bi bilo denarja za športna društva, strokovnjake in športnike več kot dotlej ga je v resnici za dejavnost manj, že najmanj štiri leta ni bilo nobenega strokovnega posveta ali predavanja, problematika športnih objektov je potisnjena v kot, amaterski klubski delavci so vse bolj v birokratski službi države. Zato nam je pobuda Kopra lahko za vzged.. ^ I© » Več kot čistilnica « • vse za šivanje • nogavice in MUHA • šiviljska popravila • kemična čistilnica okrasni trakovi ordure modni gumbi nogavice Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija, tel.: 05/677-97-90 URNIK: 8:00-12:30, 16:00-19:00, sob: 9:00-12:30 Prihaja december J v v DRSALIŠČE NA MANZIOLIJEVEM TRGU? Program letošnjih prireditev v prazničnem decembru sicer še ni znan, znano je le to, da letos ne bo nekoč tradicionalne nagradne igre izolskih trgovcev, ki je deset Izolanov razveselila z novimi avtomobili. Toda brez presenečenj le ne bo šlo in po neuradnih informacijah se pripravljajo na ureditev pravega ledenega drsališča, ki naj bi ga postavili na Manziolijevem trgu in bi bilo tam ves december. Ker gre za finančno dokaj zahteven projekt je marsikaj odvisno tudi od odločitve MObitela, ki je menda pred časom obljubil sponzorstvo tega projekta, vendar zdaj še preverjajo ponudbe, ker nihče zares ne ve, koliko bo stala ta zanimiva zabava za decembrsko razpoložene Izolane in goste od drugod. »ZANIMIVI IZOLANI« Mestna knjižnica Izola Vas prisrčno vabi na 3- srečanje v nizu redu ib mesečnih večernih klepetov Večerni gost bo Silvano San, novinar, publicist, kulturni delavec, podžupan in aktiven č/an skupnosti Italijanov v Izoli, v četrtek, IS. novembra 2004 ob 19. ari v čitalnici knjižnice. Ul. Osvobodilne fronte 15, Livade-lzota Pogovor bo vodila novinarka Radia Koper-Capodistria Nataia Benčič__________________ GALERIJA HERMAN PEČARIČ PIRAN LUTKE IN USTVARJANJE V GALERIJI (pedagoški program OG, namenjen otrokom vrtcev in prve triade devetletke) Lutkovna skupina UŠ: Črvava zgodba in ak. kipar PRIMOŽ SELIŠKAR, mentor kreativnih delavnic na temo predstave Sreda, 17. in četrtek 18. november 2004 (od 8. -12.30. ure) Po prvi lanskoletni in zelo uspeli izvedbi projekta Lutke in ustvaijanje v galeriji, s katerim želimo približati dejavnost Obalnih galerij najmlajšim: otrokom vrtcev in učencem prve triade devetletke, tudi letos organiziramo ogled tridesetminutne lutkovne predstave in na to temo še kreativno delavnico. Vabimo vas, da nas obiščete v galeriji Ponedeljek je Slovenijo obiskala ameriška delegacija, in to prav v podizolski Shoto klub. Sestavljena je bila iz dveh članov. Prvi, vodja, je izredno sejo vodil na svojevrsten način: s kitaro v roki, kričeče in plešoče. Drugi, na koncu seje izredno prepoteni član, pa je vse skupaj podkrepil z razbijanjem po bobnih. To so bili Snacktruck iz Filadelfije, alternativno eksperimentani duo, ki ga nekateri primerjajo z že kultnimi Lightning Bolt. Prišli so skoraj nenapovedano (takoimenovani last minute koncerti...), odšli pa skozi dolg aplavz prisotne niti ne preveč mlade publike. Pokazali so nam, kako je mogoče z uporabo samo dveh inštrumentov s hrupom popolnoma napolniti klub, navdušiti poznavalce in delovati simpatično. Lahko bi mu rekli tudi jazz, če se puristi le tega ne bi zmrdovali nad takšno količino diztorzije. Pa nič zato. Skoraj tričetrt ure dolg koncert so podaljšali še za precej improviziran, kljub temu pa izredno tehničen bis, nato pa so se podali v podpisovanje cedejev in vinilov, v pokušino lokalnih alkoholnih zvarkov in razpravljanju o pred kratkim končanim “sit com”-om, ki se mu po ameriško reče “presidential elections”. Prijetena alternativa televiziji, skratka. Prihajajo Dežurni krivci Direktno iz legla demokracije v Izolo SNACKTRUCK OB 1. RAZSTAVI ČLANOV DRUŠTVA LIKOVNIH PEDAGOGOV PRIMORJA Ko smo pred šestimi leti ustanovili Društvo likovnih pedagogov Primorja, smo si zastavili tri področja delovanja: strokovno podporo in pomoč likovnim pedagogom, projekte za otroke in mladino ter naše lastno ustvarjanje. Vsako od teh področij, je znotraj društva zaživelo svoje lastno življenje, ki pa se seveda med seboj tudi prepletajo in dopolnjujejo. Tokrat je pred nami prva društvena razstava. Pravzaprav tokrat ne razstavljamo prvič, to smo počeli že ob naših enodnevnih likovnih srečanjih. Vendar pa je to naša prva skupna razstava, kjer je vsak sodelujoči sam (po bolj ali manj tehtnem premisleku) izbral dela, ki jih je predložil za razstavo. Zato naj bo ta razstava prva (takšna). Morda lahko rečemo, da ta dela (večinoma) niso plod trenutnega dnevnega navdiha, kar se je dogajalo na prejšnjih razstavah. Po drugi strani pa so v veliki meri prav to, saj večina članov društva priznavamo, da je likovno ustvarjanje tisto področje naše aktivnosti, ki se vse prevečkrat umakne v drugi, tretji itn. plan. Pred nami je torej razstava. Na njej sodelujemo zalo raznoliki člani, od likovnih pedagogov do ljubiteljskih slikarjev. Vsem nam je skupno predvsem to, da pripadamo neki skupini, ki nam daje spodbud in energije za naprej. Med nekaj manj kot 50 člani nas je danes v Društvu likovnih pedagogov Primorja aktivnih dobra polovica. Kar niti ni tako malo. Obenem pa si zelo želimo, da bi bila ta številka še večja. Da bi se v kolesja naših programov vključili še tisti likovni pedagogi in likovniki, ki se doslej v njih niso prepoznali. Ta razstava je tudi spodbuda. Predsednik društva: Vasja Nanut SEZNAM RAZSTAVLJALCEV: Ksenija Pfeifer, Tanja Samec, Vlasta Markočič, Mojca Lenardič, Vesna Marion, Vasja Nanut, Igor Pucer, Silva Čopič, Ervin Pregelj, Ivica Kompare, Laura Kompare, Ticijana Valenčič, Damijana Čermelj, Karmen Orel, Jana Pečečnik Žnidarčič Sobotno alternativno izolsko koncertno dogajanje bo namenjeno trdim zvokom prleških alter rock zvezdam Dežurni Krivci. So skupina, ki ne potrebuje posebne predstavitve, saj po izdanih treh albumih, taborjenju na lestvici videospotov priljubljenih Vidcospotnic, maratonskem koncertiranju po vsej Sloveniji (lani so predstavili svoj zadnji album, “Kakor človek”, v koprskem MKC-ju) so se že nekako vsidrali v sam vrh slovenske klubske scene. In prav v živo v klubih pride do izraza ves njihov potencial. Ni slučaj, da je ljubljanski Radio študent izbral njihov promocijski koncert v Mursko soboškem Mikk-u leta kot eden od vrhuncev koncertnega dogajanja za leto '03. Koncert bodo otvorili obalni rokerji No habla. Prispevek pa bo znašal skromnih 500 sit. nova i*o\i:m:i,.jKova poslastica RED ANMIMAL HA K & NEW TREST Ponedeljek pa bo namenjen rokerjem Red Animal War in The New Trust. Po nekaj albumih in evropskih turnejah so se odločili, da je čas, da si ogledajo tudi našo obalo. In prav tako je čas, da si jih sami ogledate. Zagotavljamo, vredni so malo krajšega medtedenskega spanca... prispevek bo spet znašal skromnih 500 sit. ameriškim izredno kakovostnim emo * ik x J iik. L" f koncert Orkester SEATA SEJDIČA - ODPADE Premiera predstave VAJE V SLOGU je prestavljena v december Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola vljudno vabi na predstavitev publikacij projekta Interreg Glasovi, Zvoki in I Civilizacija Jadranskega Pomorstva v četrtek, 11. novembra 2004 ob 19.00 uri, m v Manziolijevi Palači vIzoN. KINO ODEON - Art kino H. 11. ob 18.30 FAHRENHEIT 9/11 Režija: Michael Moore HUob20.30 ter 12.-14.11.ob 18.30 ob20.30 NA ODRU - PODIUM Režiser:fannNoir 12.-14.H.ob20.30 ter 15.in16.H.ob18.30TERMINAL- THE TERMINAL 15.inl6.H.ob20.45 ter n.in 18.11.ob 18.30 ZBOGOM LENIN Režila: Wolfgang Becker 17.-19. H. ob 20.30 ATAN AR JU AT; HITRI TEKAČ-THEF1SI RUNNER Režija ZachariasKunuk USTANAVLJAMO ZBOR Kulturni center Izola na novo ustanavlja moški ali mešani pevski zbor, ki ga bo vodila izkušena in priznana zborovodkinja MIRJANA BONIN. Vabimo vse, ki si želijo lepega in ubranega petja ter druženja, da se prijavijo na telefon 05 / 641 55 71 ali 641 35 13 ob delavnikih med 8. in 12. uro ali GSM: 031 321 537. (Čas nriiave: do 26. novembrai POETIČNA ZGODBA MARINE VICARI Razstava z izpovednim naslovom »V senci starodavnih vej«, se pred nami prezentira kot zelo poetična zgodba. Marica Vicari je mlada likovnica iz Vicenze,(v lanskem letu diplomirana na beneški akademiji iz slikarstva, kjer nadaljuje s podiplomskim študijem) ki svoje slikarstvo poslanstvo izvaja skozi klasično sliko, podprto z bogato vsebinsko podlago. Kljub temu, da je razstava v palači Manzioli ambietalno postavljena in vključuje tudi objekte, predmete je primarni nosilec avtoričine izpovedi slika, podoba. Lahko bi rekli, da avtorica upodablja rastlinje, gozd. V iluzionizmu organsko-vegetacijske kromatske podlage so izzvana različna vzdušja. Morda se pred nami odraža specifična ideja panteizma, vsekakor pa občutenje lepega, dobrega, pozitivnega v naravi. Marika Vicari izvaja svoje delo v zanimivi tehniki. V osnovi se opira na črtalo, ki ga njena roka popelje po leseni podlago oziroma papiqu. V določenih izvedbah dajejo njene slike vtis grafičnosti jedkanice, akvatinte ali morda celo spominjajo na subtilne akvarelne mojstrovine starodavnih azijskih umetnikov. Vsekakor avtorica obvladuje svojstveno tehniko, ki v precej omejeni barvni lestvici omogoča zelo pester izraz. Vsa subtilnost se ustvarja v rahlih rjavkasto-sivih tonih, kot igra svetlobe in sence. Izvedbeno je mešana tehnika, kjer avtorica uporablja grafitni svinčnik, tuš pigment oziroma olje idealna zmes črtnega in ploskovnega, tako da je rezultat v podobah zelo sugestiven in prefinjeno izpoveden. Umetničin izjemen občutek uvršča tudi izvedbeni material, leseno podlago, med elemente izpovedi. Rastlinje, gozd v katerega nas slikarka vodi je v določenem smislu resničen in naraven a hkrati nadnaraven, magičen in idiličen, kar pomeni, da usklajena prehodnost med abstraktno in realno podobo izjemno podpira avtoričino idejnost. Vezanost na naravo je danes oblika »raztujevanja« človeštva. V dobi globalne, virtualne resničnosti medmrežja je pričujoča umetniško prezentirana resničnost pristnega, naravnega okolja lirična izpoved, ki skozi senzibilnost duha umetnika govori o polnosti, vrednosti življenja. Marika Vicari nas svojim delom gotovo prepriča. / Dejan Mehmedovič TELO V GIBANJU - pinine plesne delavnice KONTAKT S TELESOM Včasih dojemamo svoje telo kot nekaj samo po sebi umevnega. Ustavimo se šele ob užitku ali se zdrznemo ob bolečini. Na delavnici bomo ozaveščali telo s plesom, dotikom, prostorom in stikom z drugimi ljudmi. Plesali bomo z vodo, zemljo, zrakom in ognjem ter z ljubeznijo povezali vse štiri elemente. Tudi hrano bomo začutili na živ način. Delavnico bo vodila Ana Kerševan, likovna in plesna pedagoginja, oblikovalka in plesalka. Že osem let sodeluje v mednarodni skupini Lexa von Somerna, nizozemskega umetnika, kjer kot plesalka soustvarja v plesno glasbenih predstavah doma in v tujini. Plesno predznanje ni potrebno. V soboto, 20. novembra in v nedeljo, 21. novembra 2004 od 10.00 do 16.00 ure,v Centru za korekcijo sluha in govora, Sončna pot 14a v Portorožu Info: KID Pina Koper: tel.:6300 320 (med 12.00 in 18.00 uro) ali e-mail: jasna@pina.info, Irena, tel.:6258 729 ali 051 356 278 in Ana, tel.: 041 846 728. galerija INSIJLA in Italijanska samoupravna Izola razstava 'V senci starodavnih vej' Marika Vicari Razstava, je postavljena vzporedno v dveh razstaviščih, bo do 23. novembra na ogled v Manziolijevi palači in Galeriji Insula v Izoli. Palazzo / Palača Manzioli • URNIK: 9-14,17-20-sobota in nedelja zaprto Galerija Insula -URNIK: 9-14,18-20-sobota 10-13- nedelja zaprto _..----------— — •.'1' ■ - ■c" galerija ALGA Vabljeni na otvoritev razstave slik slik Stefana TURKA iz Trsta, v četrtek, 11. novembra ob 19.30 JSKD ulica Girodana Bruna 6 Izola Območna izpostava JSKD Izola vabi na odprtje 1. skupinske razstave likovnih del članov . n . _ . DRUŠTVA LIKOVNIH SOljClIll 0VDBHI|I1 PEDAGOGOV PRIMORJA, ki bo v petek, 12. novembra 2004, ob 18. uri v izolski Sončni dvorani Razstava bo na ogled od 12. novembra do 3. decembra 2004 ob ponedeljkih, sredah in petkih med 17. in 19. uro. Kavarna Zvon RAZSTAVA SLIK v v Mirande VALENTINČIČ rojene 1944, po poklicu ekonomistke Tehnika: olje na platn Motivi: portreti, kompozicije tihožitij in Soline-Piran galerija KERUBIN razstave KODES avtorice MIRANDE RUMINA R8»».i8S Borut Popenko: Pocket paint, slike Galerija Meduza Koper GALERIJA IIVSLLA slikarska razstava »Heroika« ERIK LOVKO Pretorska palača v Kopru. Razstava bo v Pretorski palači v Kopru na ogled do 24. novembra. MESTNA KNJIŽNICA IZOLA Vabi na predavanja Študijskega krožka »Intelektualna samoobramba«. Predaval bo dr. Dušan Rutar. Drugo predavanje bo v petek, 19. novembra 2004 ob 19. uri v čitalnici Mestne knjižnice Izola v Livadah, Ul. Osvobodilne fronte 15 VSEBINA PREDAVANJ - TEČAJA INTELEKTUALNE SAMOOBRAMBE 1. Uvod - zakaj tečaj intelektualne samoobrambe, kaj je intelektualna samoobramba 2. Primer intelektualne samoobrambe - prva in druga vojna v Iraku, štirje miti 3. Noam Chomsky: a. model medijskega vplivanja na ljudi (predstavitev knjige N. Chomskega z naslovom Nujne iluzije) b. mediji in oblikovanje soglasij (predstavitev knjige N. Chomskega z naslovom Nujne iluzije) c. avtoritarni režimi uporabljajo silo, demokratični industrijo propagande in medije, da nadzorujejo ljudi (predstavitev knjige N. Chomskega z naslovom Od kolonizacije do globalizacije) d. anarhizem in demokracija (predstavitev knjige Dušana Rutarja z naslovom Noam Chomsky o anarhizmu & demokraciji) /e. globalizacija in fašizem (predstavitev knjige Dušana Rutarja z naslovom Globalni fašizem) 4. Zaključek-zakaj so se ljudje pripravljeni podrejati gospodarjem a. Culture jam b. alternativne oblike združevanja ljudi c. antiglobalizacijska gibanja d. alternativni in radikalni mediji. Vsa predavanja bodo potekala v čitalnici Mestne knjižnice Izola v Livadah, Ul. Osvobodilne fronte 15, Izola. Poslušali bomo predavanja po 3 šolske ure ob petkih zvečer. Naslednji datumi so: 2 8.januar 2005,25. februar 2005,15.april 2005,27.maj 2005, IS.junij 2005. VSTOP JE PROST. INFORMACIJE: Mestna knjižnica Izola, Marina Hrs, tel. 66 31 280/285, ali (Damijana Ivančič, tel. 041 965223) ________ Trgatev za desetko V KORTAH PRAVIJO, DA BO LETINA SUPER Kot vsako leto je tudi to jesen, tako kot na ostalih vinogradniških kmetijah v slovenski Istri, tudi na kmetiji Korenika in Moškon potekala trgatev. Organizacija trgatve obeh lastnikov je bila, po mnenju udeležencev, naravnost vrhunska in s strani trgačev ocenjena s čisto desetko v univerzitetnem žargonu. Ze preizkušenim in dolgoletnim trgačem se je v letošnjem letu pridružila še skupina novih, ki so se prav hitro vključila v družbo, tako da so tvorili celovito in homogeno ekipo. Seveda tudi šale ni manjkalo, med najbolj razpoloženimi in zato zadolžen za sprostitev trgačev pa je bil Matjaž Kos, ki je vice kar stresal iz rokava. No, takšnih je bilo še kar nekaj, tako da jim ob delu res ni bilo dolgčas.. Po napovedih kmetijskega tehnika Mateja Korenike je letošnja letina pravzaprav vrhunska in to pri vseh sortah grozdja. Naj spomnim, da so v kleti Korenika in Moškon letos predelali kar 190 ton grozdja različnih sort, tako da njihova vinska klet premore kar osem vrst različnih vrhunskih vin. Kot avtohtono za Istro značilno vino sta Malvazija in Refošk, medtem ko so vrhunska vina Malvazija, Refošk, Cabernet, Sauvignion, Muškat, Beli Pinot, Sivi Pinot, Merlot in Chardonnay vstekleničena.. Seveda se obetajo vsaj takšne letine, kot je bila lanska in kot je bilo letošnje vino, za katerega so v vinski kleti Korenika in Moškon prejeli izredno bero medalj na različnih vinskih sejmih. Na Kmetijskem živilskem sejmu v Gornji Radgoni je vinska klet Korenika in Moškon prejela kar dve zlati medalji za vrhunsko sortno vino Cabernet Sauvignion in Muškat, srebrno medaljo pa za vrhunska vina Refošk, Malvazijo in Beli Pinot Na vinskem sejmu v Ljubljani so prejeli srebrno medaljo za vrhunsko vino Cabernet Sauvignion, na Slovaškem pa dve zlati medalji za vrhunski vini Muškat, ki je postal prvak sorte inCabernet Sauvignion. Res je bila letošnja trgatev na njihovi kmetiji v znamenju desetke. Korenikova hči Martina je namreč cel mesec pridno delala in trgala grozdje, takoj zatem pa je opravila še diplomo na Visoki šoli za Menagement in to kar z desetko. Res je, bila je trgatev za čisto desetko. Zlatko Kristančič ČE JAZ NE BI IMEL PRIJATELJEV SE NE BI POČUTIL. BREZ NJIH BI BILO TAKO DOLGOČASNO, DA BI BIL SKOZI SLABE VOLJE. KER PA JIH IMAM DOSTI, SEM SLABE VOLJE SAMO VSAK DRUGI DAN. JAZ SE S PRIJATELJI HECAM, JIH DOSTI PUSTIM PRI MIRU, SE KREGAM Z NJIMI, KO JE SLABO VREME, KO PA SO PRIJATELJI ŽALOSTNI JIH POTOLAŽIM. NI VAŽNO ČE JE PRIJATELJ MOŠKI ALI ŽENSKA, MENI JE VSEENO. ČE PA JE KAKŠNA PRIJATELJICA RES LEPA, SEM ŠE BOLJ PRIJAZEN. (JADRAN) Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper. OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA ŠTAB ZA CIVILNO ZAŠČITO Obvestilo za javnost - občane občine Izola Delo Civilne zaščite in ostalih služb za zaščito, reševanje in pomoč smo že večkrat predstavljali in prav v mesecu, ki se je iztekel smo v Občini Izola in štabu Civilne zaščite, izpeljali preventivne aktivnosti v zvezi z »Mesecem požarne varnosti«. Slednje imajo namen tudi obveščati občane o nevarnosti, ki pretijo v našem vsakdanu in organe, ki lahko priskočijo na pomoč ob stiski oz. ob naravnih ali drugih nesrečah. Tako Občina Izola kot tudi druge lokalne skupnosti, v sodelovanju z drugimi institucijami v sistemu zaščite in reševanja, organizirajo obveščanje, opozarjanje in alarmiranje. Kljub temu in zaradi dejstva, da je sestava organov, ki se ukvarjajo z reševanjem maloštevilna, je izrednega pomena t.i. načelo osebne in vzajemne pomoči, ki zajema vse ukrepe in zmožnosti, da si lahko občani v najnujnejših zadevah sami pomagajo, če gre za nesreče manjšega obsega oz. da s tem zmanjšajo posledice nesreč za njihova življenja in premoženje. Pomembno je tudi, da sistem obveščanja, opozarjanja in alarmiranja sestavljajo tudi občani sami, saj je tudi dolžnost vsakega izmed nas, da prijavi neposredno ogroženost zaradi nesreče in s tem omogoči reševalnim enotam, da se iz prve roke seznanijo s situacijo na terenu. Iz teh razlogov ponovno opozarjamo občane, da v primeru neposredne nevarnosti za življenja in premoženje javijo le-to na številko klica v sili: 112 (Center za obveščanje) in operativcu povedo: • kdo kliče, • od kod kliče, • kaj se je zgodilo oz. kakšna nevarnost preti njemu oz. drugim, • v kakšnem obsegu je opazil nesrečo ali izredni dogodek. Na ta način bomo prav vsi postali del sistema obveščanja in s tem pripomogli k bolj učinkoviti seznanitvi pristojnih ter morebiti rešili kakšno življenje. Želimo vam varne in prijetne dneve, Nam. poveljnika Civilne zaščite. Damjan BARUT JE IZOLA DROCERAŠKO DRUGI KRANJ? To je kot zakleto. Kadarkoli v javnost pridejo podatki o preprodajalcih z drogo je med njimi vsaj en Izolan, kot da brez nas preprosto ne bi šlo. Prejšnji teden smo najprej izvedeli o aretaciji dveh Izolanov v Francoskem Lionu, ki so ju zasačili francoski policisti in sta menda dobila vsak po tri meseca zapora, ob koncu tedna pa so nas obvestili o dokončanju široke akcije prestrezanja preprodajalcev droge na območju Primorske in Ljubljane. Tako-le so zapisali: "Sektor kriminalistične policije PU Koper je 25. in 26.10.2004 zaključil večmesečno kriminalistično preiskavo, vodeno zoper skupino preprodajalcev heroina z obalnega in ljubljanskega območja, ki jo je usmerjalo Vrhovno državno tožilstvo, Skupina tožilcev za posebne zadeve. V februarju 2004 so prvič ugotovili, da se na območju Izole s preprodajo prepovedanih drog ukvarja 37. letnik, že večkrat obravanavan in kazensko ovaden s strani policije za izvrševanje kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Sume o vpletenosti navedenega v prepovedano trgovino s prepovedanimi drogami so potrdili tudi tuji varnostni organi - Carabinieri iz Trsta, ki so ugotavljali, da slednji preprodaja prepovedane droge tudi njihovim državljanom. Kriminalisti PU Koper so pričeli s koncem februarja 2004 izvajati odobrene prikrite preiskovalne ukrepe in metode dela zoper identificiranega Izolana in že 1. marca so prijeli 35. letnega državljana Italije, ki je mamila kupoval od Izolana, nato je delavcem SKP PU Koper uspelo identificirati 27. letnega dobavitelja kokaina iz okolice Kopra. Ze 16. marca so prijeli 35. letno državljanko Italije s prebivališčem na območju Milj, ki je imela v posesti cca. 1 gram kokaina, predhodno kupljenega od Izolana. Z ugotovitvijo dobavitelja kokaina, so kriminalisti razširili preiskavo in na koncu v zgodbe v katero sta vključena še dva Koprčana, Ljubljančanka in njen mož, ki ima tudi državljanstvo Gane. Po opravljenih hišnih preiskavah je bila vsem osumljenim odvzeta prostost do 48 ur, vsi so bili s kazenskimi ovadbami poslani na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča iz Kopra. Od 6 privedenih osumljencev je preiskovalni sodnik odredil pripor zoper 4 osumljence. KRIMINALNE HOLIDAY ON OIL Na glavni cesti se je pokvarilo tovorno vozilo. Iz polomljenega kardana je začelo iztekati olje, olje na cesti pa je povzročilo še trčenje dveh osebnih vozil, ki sta vozili za tovornjakom. JEBEN... REDARJE ! V starem delu mesta je možakarju prekipelo zaradi večkrat izrečenih kazni zaradi napačnega parkiranja. Tokratna kazen ga je tako razjezila, da je začel kričati in zmerjati redarja, na koncu pa so morali priti še policisti, ki so kazni za nepravilno parkiranje dodali še prijavo sodniku za prekrške zaradi kršitve javnega reda in miru. POSUŠENI DELCI Dečki so imeli v postopku (tako se temu uradno reče) mladeniča, ki je imel pri sebi polivinil vrečko s posušenimi rastlinskimi delci za katere sumijo (policisti, ne lastnik), da gre za prepovedano substanco. NA pamet bi lahko rekli, da gre očitno za travo, ki ni namenjena industrijski proizvodnji. Seveda so dečki delce zasegli in po končani analizi ga verjetno čaka srečanje s sodnikom za prekrške. SLABO SLIŠI On koncu tedna je za popestritev dolgočasnega dneva poskrbel možakar, ki so ga maligani tako zapeljali, da se je najprej besedno potem pa še fizično lotil svoje partnerke. Kar nekajkrat so morali intervenirati policisti a ni kaj dosti pomagalo, saj je kar naprej vztrajal pri svojem, tako da so ga na koncu pridržali in poslali na znani naslov nad tržnico. LAKOTA JE PROBLEM Neznani storilec je minuli konec tedna razbil steklo na oknu enega izmed izolskih gostinskih lokalov ter skozi odprtino vstopil v notranjost. Tam se je očitno odločil, da se bo le najedel, saj prijavitelji pogrešajo le testenine, kljub vsemu da je imel možnost ukrasti tudi vrednejše tehnične predmete. NAIVNOST STANE STO JURJEV Starejša občanka je možakarju, za katerega je menila, da je vreden zaupanja, izročila svojo kreditno kartico in ga prosila, da ji dvigne nekaj denarja. Možakar je to storil, hkrati pa nekaj malega dvignil še zase. Seveda skrbni lastnici kartice to ni zbežalo in tako so policisti državnemu tožilcu ovadili 44 letnega Velenjčana, ki ga sumijo tatvine bančne kartice. Z odtujeno bančno kartico je opravil gotovinski dvig v višini 90.000 sit. V VETRU KOMUNALNIH ZASTAV Neznani storilec je prejšnjo noč iz kovinskih drogov po Izoli ukradel pet zastav. V Dantejevi ulici občinsko, evropsko in slovensko, v Bazoviški in na Cesti v Jagodje pa občinsko. Očitno je občinska najbolj na ceni. IZSILJEVAL JE PREDNOST Ob 19.30 uri se je na križišču Južne ceste in Ceste v hrib v Jagodju zgodila huda prometna nesreča. Nesrečo je povzročil 26-letni Mariborčan, ki svojega vozila VW Golf ni ustavil pri znaku "Stop", temveč je zapeljal v križišče. V tistem trenutku se je pravilno po Južni cesti iz smeri Kajuhove ulice pripeljal 16-letni voznik kolesa z motorjem, doma iz Izole. Med njima je prišlo do neizogibnega trčenja v katerem je mladi Izolan zadobil hude telesne poškodbe in je bil odpeljan na zdravljenje v Bolnico Izola. SKROMNOST PA TAKA Izolski policisti zaradi kaznivega dejanja goljufije obravnavajo 44 letno Celjanko, ki je začasno prijavljena v Izoli. Omenjena je osumljena, da je v preteklem mesecu izrabila 54 letnega prijatelja. Najprej si je od njega sposodila 390.000SIT, nato pa si je brez njegove vednosti, večkrat sposodila njegovo bančno kartico ter nedovoljeno dvignila denar. Skupna vrednost vseh dvigov znaša 279.000 SIT. Poleg tega mu je iz kleti ukradla še nov pralni stroj. Dečki so tatico hitro odkrili, saj je bila takorekoč soseda, stroj so vrnili za denar pa se še ne ve. ALKO LESTVICA Martin je vse bližje in sok se je spremenil v mošt, mošt pa že gre v vino. Temu primerno se večajo tudi količine alkohola v krvi voznikov, ki so jim dečki ta teden ponudili brezplačno pihanje v njihovo magično napravo. Tokrat se je bil oster boj za prvo mesto v katerem je zmagovalec napihalkar 2.55 g/kg, drugouvrščeni pa 2.21 g/kg. Daleč zadaj je ostal bronasti z 1.24 g/kg, voznik začetnik pa je napihal solidnih 0.36 g alkohola na kg krvi. MALI IZOLSKI OGLASI Stanovanja, poslovni prostori -Manjši opremljen apartma ODDAM eni osebi do konca junija 2005. Zmemacena. Tel: 6415100 - Opremo za trgovino [police in ostalo) Prodam. Tel - 64 00 010 - IŠČEM HIŠO ALI VEČIE STANOVANIE Z vrtom V NAIEM. Plačili takoj. Sanja 041 246 116. NUJNO •fiarsonjeroVUubljanioddamo, tel 05/6413240ali 931 -212 872 ■PodamoStarejšo vseljivo hišo na Gažonu, papirji urejeni. Tel: 051411978 - TRIČLANSKA DRUŽINA išče majhno eno ali dvosobno stanovanje za daljše obdobje v Izoli, tel 041 821 569 -Prodam hišo v Lukinih, info 041233451 - Kupim Starejše Stanovanje, (lahko) potrebno obnove. Tel 041 608 765 -Opremljeno dvo ali triSObnOstanovanje v Izoli, Kopru ali okolici najamem za dobo najmanj enega leta. Plačilo v naprej. Tel:. 040 756 629 ■ Oddam poslovni prostor, 40m2 na tržnici v Izoli, tel 041 345 605 - UGODNO PRODAMO gradbeno zemljišče- Otok Ogljen, mesto Ugljen,, 610 m2,150 m od morja, voda, telefon, elektrika, asfalt, tel. ++385/91/58 11 069 - IŠČemO dVO ali trisobno Stanovanjeza daljše obdobje. Opremljeno ali ne tel.: 041 504 487 - V Ljubljani prodam Stanovanje (30 m2). Tel.: 031 418 254 •Tričlanska družina najame opremljeno (2-3 sobno) stanovanje za daljše obdobje, tel 041 730 721 Motorna vozila -Renault5,1,4,letnik95, prevoženih 90.000 Im prodam. Tel: 6514 232 -PRODAM MERCEDES A-170, klasic, dizel, podaljšan, letnik 2001,41.000 km, bele barve - 031 684041 -Datana,lesena, 5,7m, z vgrajenim motorjem Penta 5 KM.naprodaj. Info. 041 724 209. - Modri Citroen AX, letnik 91, registriran do 9.8.PR0DAM za 110.000 Sit. Tel. 041 607 868 -PRODAMPASAR04,15MZMOTORJEMTOMOS10INFORMACIJENA TEL.041 756520. - PRODAM kOpaČiCO Tomos s plugom, tel zvečer 641 44 53 - JADRNICO 8m. UGODNO PROD AMacI 041 361 825 -Prodam lord fiesto 1.3anodelno leto 1998, letnik 99,3-vrata, bela, garažirana, l.lastnik, 20000km, deljiva zadnja klop, avtoradio. Nekaramboliran. Cena 820.000SIT. Tel: 041 597 551 - Kupim izvenkrmni motor od 10 - 20 KS (po možnosti prvi lastnik) Tel: 05 6240 376 Prodam v paketu trezo Lampadana 8kw in kopačicoza 400.00 sit. Tei.:04i 908046 Delo - Zaposlimo KI/ natakarja ali natakarico za delo v lokalu Istra, tel 041 345 605 -Študent inštruira matematiko ter 'italijanski jezik tudi na domu. 041 567 555 -Slikopleskarska dela izvajam. Tel.: 031 862 579 Razno ■ Poceni prodam pomivalni SlTOj Ocean, 2 kavča, dvosed in fotelj. Vse dobro ohranjeno. Tel. 641 62 67 -Skrinji), rabljeno v dobrem stanjuPODARIM Tel: 6415100 ■ Poceni prodam IhladO papigo NIMEO doma zvaljeno, samček, priden pevec. Tel.: 6419 649 - Večjo peč za centralno kurjavo na olje, komplet z gorilcem, radiatorji in cisterno PODARIM. Poskrbeti morate le za demontažo in lasten prevoz. Tel.: DORO Izola 640 40 25 ali 031 617 715 -Prodam nova ZUnanjakovinska vgradna vrata s podbojem bele baive. 05 6413186ali 031 343803 -Kupim italijansko Slovnico avtorice S.Berce. tel 031 343 803 ali 05/6413186 ■ KUPIM PEČ na petrolej po zmerni ceni. 041 254 886 - Kavč, tTOSed notranja postelja podarim. Pogoj lasten prevoz, info 041 614 434 -ProdamSedežno kotno garnituro s foteljem, dobro ohranjeno. Tel.051411978 KOMPOSTIRAN KOZJI GNOJ V VREČAH PRODAM, tel 040 342200 - Ob stari železniškiprogi si lahko za 180 SIT po kg naberete bio-sliv. tel 041426 886 ali 64137 778 - Prodam Skrinjo 100l(6OX6OX85cm), 3 predali za 15.000 SIT in oljno peč 35Kw z PRODAMO BI0K0UIGN01. tel tel 040 342200 je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik:: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marce-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522._ MOTOHOV KOT NENAVADNO OPOZORILO V poročilu o nedeljskem poplavljanju morja v Izoli smo zapisali, da na spregled ni bilo nobene od služb, ki sicer skrbijo za varnost ljudi in imetja. V tem Mandraču že objavljamo napotek o tem, koga je treba v takem primeru poklicati, v mandraču pa je nekdo razpel jadra z dvema zelo koristnima številkama za takšne primere. v v MASAGE CENTER HOTEL BELVEDERE Tel.: +386 (0)51 258 658 Masaže Klasična ročna Športna intenzivna ročna Program za težave z vratom, v križu Aromatska masaža in kopel Shiatsu ročna masaža Tajska masaža Tudi ob letošnjem tednu starejših občanov so aktivistke društva upokojencev obiskale kar 280 starejših občanov ter jim odnesle skromno darilo in z njimi malo pokramljale. Na koncu pa so pripravili še zaključni večer v hotelu Delfin, tako da je Teden starejših občanov v Izoli je, kljub nekaterim manjšim zapletom, kar dobro uspel. Prihodnje leto bodo praznovali že 25. teden starejših občanov, kar pomeni da bodo skupaj že četrt stoletja. Organizatorji prireditev ob tednu starejših občanov in tudi drugi upokojenci so si po napornem tednu zaželeli malo oddiha in so v soboto odšli na martinovanje v Vitovlje v Vipavski dolini. Pred martinovo večerjo so si ogledali še Vipavski Križ. PONEDELJKOVE POSLASTICE Ponedeljkovi večeri so v Shoto klubu rezervirani za takoimenovane "last minute" koncerte. Gre za nastope izvrstnih skupin, ki imajo prost dan med svojo Evropsko turnejo in ta ponedeljek sta popestrila eksperimentalna virtuoza Snacktruck iz Philadelphie. Bilo je - izvrstno drugačno. Vozila SEAT, letnik 2004, do /flO.OOO SIT ugodneje. Ponudba velja za omejeno količino vozil Cordoba, Leon, Toledo in Alhambra. Fotografiji vozil sta simbolični. Cordoba: emisije CO2: 130-156 g/km, poraba goriva: /1,8-6,5 I/100 km Leon: emisije C Oz: 135-211 g/km, poraba goriva: 5,0-8.8 I/100 km Toledo: emisije CO2: 140-168 g/krn, poraba goriva: 5,2-7,! I/100 km Alhambra: emisije COz: 173-233 g/km, poraba goriva: 6.4-9.7 I/100 km Letnik 2004 je letnik zmagovalcev. Tistih, kii si drznejo biti še boljši. Okronajte se z novo lovoriko - osvojite izbrane modele pod izjemno ugodnimi pogoji in uživajte vi neponovljivi zmagi. Pri vašem trgovcu z vozili SEAT. AVTO CENTER JEREB d.0.0. Polje 9/b, 6310 Izola Tel.: 05/616-80-11, Fax: 05/616-80-14 www.a-jereb.si