46. Številka.
Ljubljana, t ponedeljek 25. febrovarja 1901.
XXXIV. leto
Uhaja vsak dan zvečer, izhnal nedelje in praznike, ter velja po pose" prejeman aa avetro-ogreke delali aa vse teto Sč K, za pol eta 13 K, sa četrt leta 6 K 50 h, aa jeden meeee 2 K 30 h. Za LJubljano bres pošiljanja na dom sa vse leto 22 K, sa pol leta 11 K, aa četrt leta 5 K 60 k, aa jeden messe 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa et aa vse teto 9 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor snaSa poštnina. — Posamezne itsvllks po 10 h. Na naročbo bran istodobne vpoailjatve naročnine aa na ozira. — Za oznsnlls plačnje se od ituiatopne petitrvrste po 12 h, če se oananilo jedenkrat tiska, po 10 a, Se ae dvakrat, in po 8 h, če ee trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj aa izvoli frankovati. — Bokoptei ss na vračajo. — Uredništvo in uprsvnlitvo je na Kongresnem trgu It 12. Uprsvnlitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse adnuntetrativne stvari. — Vhod v uredništvo js te Vegova ulice iL 2, vbod v upravniStvo pa a Kongresnega trga SL 12.
.Slovenski Narod* telefon It 34. - Jatrodna Tlakama- telefon tt 85.
Shod v „Mestnem domu".
Na povabilo .Trgovskega in obrtnega društva za Kranjsko" zbralo se je včeraj v dvorani ,Mestnega doma" okrog 500 oseb, zastopniki vseh strank in vseh slojev. Tudi dame so priSle Saj Čutijo vsi krogi ljubljanskega prebivalstva posledice katastrofe iz 1. 1895., saj mori vse ista skrb, saj preti vsem ista nevarnost
Zanimanje za shod je bilo toliko večje, ker je brezobrazni način, na kateri je skušal „Slovenec" z lažnjivimi poročili in drznim falsificiranjem dejstev kovati iz potresne akcije kapital za svojo stranko in za svoje ljudi, obudil občno indigoacijo v vseh krogih ljubljanskega prebivalstva in se je vse škandaliziralo zlasti nad ciničnimi zavijanji in peifiinimi podtikanji v sobotni „Sloven-cevi'4 številki. ..,,
Zborovanje je otvoril drnStveni predsednik gosp. Fr. Terdina, ki je pozdravil ndeležnike, poslanca g. dr. Tavčarja in predsednika trgovske zbornice gosp. Ku S ar j a in opravičil odsotnost županovo, na kar je bil na predlog g. dr. Gregoriča voljen predsednikom zborovanja g. Terdina, podpredsednikom g. Maurer, za zapisnikarja pa gg. TrČek in Elb er t. Ko je bila volitev izvršena, je prišel dr. Šušter-šič, ki je bil na shod povabljen tako kakor tndi baron Schwegel.
Predsednik je na to predstavil vladnega zastopnika ter opozarjajoč na važnost razpravnega predmeta, na povračilo državnih ponapredačin, dal besedo g. dr. Grego-ričn kot poročevalcu.
Poročilo dr. Gregoriča.
Obširno in temeljito poročilo g. dr. Gregoriča se glasi takole:
Velecenjeni zborovalci!
Častna naloga se mi je poverila, prevzeti referat o današnji točki dnevnega reda. Prej pa ko preidem v meritorično raz pravo, meram z zadovoljnostjo konštatirati, da smo v tem vprašanju vsi jedini. V jedi-nosti sklical se je današnji shod, s čutom jedinosti prišli ste k shodu. Razpravljajmo tedaj tndi to pereče vprašanje državnega potresnega posojila, katero opravičeno raz-bnrja vse slojeve našega prebivalstva, brez razlike narodnosti in strank. Le če smo jedini kot sklenjena trdna masa, ne samo gleda cilja, jedini tudi glede uporabe sredstev zamoremo kaj doseči. Gospodarska vpra sanja se morajo na tem temelju razpravljati, drugače so a priori izgubljena. V dokaz, kako opravičeno je naše postopanje in kako utemeljena je naša prošnja, seči moram po vzrokih in začetku našega žalostnega in gospodarskega položaja, na potresno dobo leta 1895., ter navajati v kronologični vrsti jedinole dejstva brez vsacega pretiravanja. Na ta način mora vsak, če je imel tudi poprej predsodke; a mu sedaj le ne pomanj-kuje dobre volje, sprevideti, da vsled slabega gospodarskega položaja prizadetega prebivalstva, z malimi izjemami, ki pa skoraj ne pridejo v poštev, ni mogoče spolniti svoje dolžnosti nasproti državi. Če je bilo Jako težavno razdeljevanje potresne podpore in se je marsikaj grešilo, koliko natančneje in milejše bi se moralo postopati pri dovolitvi olajšav. Gospod deželni predsednik ne Pozna tako razmer, kakor jih poznamo mi, in če bi si preskrbel pravočasno ig prebi vabtva svoje informacije, bi njegove razsodbe gotovo drugače izpadle.
Ko je v nesrečni noči od 14. do 15. ■Prila 1896. grozna katastrofa uničila v ma-
lih sekundah milijone narodnega premo ženja, ni bilo mogoče pregledati nesrečo v polnem obsegu. Vsakdo mislil je le na osebno varnost
Komaj se je polegel prvi vihar, in so ae duhovi malo pomirili, pričeli smo šele preiskavati škode in misliti na popravo razdejanih hiš. Kako telko je bilo to delo, ve marsikateri hišni posestnik povedati; stavbne komisije so ae vrstile jedna za drago, in pretekli so meseci in meseci, predno so prišli do končnega rezultata. Pokazalo se je pri mnogih hišah, katere so skušali začetka popravljati, da se bodo morale podreti. Koliko časa se je a določitvijo stavbne črte izgubilo s pogoji, intabulacije držav nega potresnega posojila itd. V tem času ni imela hiša nobenega dohodka, posestnik moral je pa vendar živeti in plačevati obresti prejšnjih svojih dolgov. Stavbne cene povišale so se izdatno in preteklo je 2—S let, preden je dobil od svoje hiše dohodek. Predaleč bi segel, ako bi hotel na široko ta dejstva razpravljati in navajati. Prizadeti tu navzoči hišni posestniki pretrpeli so vse te muke in težave, ter so najboljše priče moje trditve, da prizadetim hišnim posestnikom ni ravno z rožicami postlano, ter da bi zaslužili veliko več ozira pri reševanju prošenj.
Ko je Njega Veličanstvo presvetli ce sar nekaj dni po potresu obiskal Ljubljano in gledal razvaline našega nesrečnega mesta, spregovoril je sledeče besede: „Tu se mora pcmagati". Pomagalo se je, a nasledke tako grozne katastrofe ni mogoče v ti kratki dobi preboleti.
Pri porabi moralo bi se na to dejstvo ozirati, ter usmiljeno postopati z nesrečnim prebivalstvom.
Postava z dne 8. julija 1895. dovoljuje pomoči potrebnemu prebivalstvu v Ljubljani, brezobrestno posojilo v znesku 1,700000 gld, ali proti varni vknjižbi ali proti jamstvu občina Vračitev posojila ima se pričeti 1. januvarja 1901. v 15 letnih obrokih.
Trgovcem in obrtnikom dovolilo se je tudi brezobrestno posojilo ki se mora vrnit j 1. januvarja 1898.
Ko se je ta postava sprejela, računalo se je z razmerami komaj 2 meseca po potresu. Za takrat cenjeno škodo bi morebiti svota in roki zadostovali. Nikakor pa podpora ni zadostovala za poznejše razmere. Veliko število hiš se je moralo podreti, na katere se niti mislilo ni. Vsled podiranja stavbe podrla se je tudi sosedna, na videz še dobra ohranjena hiša, in tacih slučajev ni malo. To dejstvo se je popolnoma prezrlo.
Dotični referent moral bi a temi razmerami pri rešitvi vloženih potresnih prošenj računati. Prizadeti hišni postnik dobil je sicer državno podporo, a ta je komaj zadostovala podreti stavbo in položiti temelj« Kaj mu je tedaj preostajalo, kakor napraviti dolg pri denarnih zavodih ter potolažiti obrtnike na poznejše boljše čase. Država ima varno vknjižbo, ni se jej treba bati ga svoj denar. Dejstvo, da nobeden hišni posestnik si ni zidal svoje hiše is državnih sredstev, ter se je moral izdatno zadolžiti, če ni hotel vsega izgubiti, ae je na roero-dajnem mestu popolnoma prezrlo in nikakor upoštevalo. Postopa aa tako, kakor da bi vsakdo avojo hišo ■ državno podporo sezidal tac Bog ve kak dobiček naprava
Popolnoma sem pa praverjen, da bi vsak hišni posestnik is srca ga rad odpovedal vsaki podpori, svoji lepi hiši, če bi ae ga postavilo v njegov prijšni stan. Na glade samo na to, da ima delava aa svoja
posojilo varnost na posestvu intabnlirano, dobiva tudi od novih stavb več dohod kov, vzrok več postopati a onim milejše, ki prinaša državi več dohodkov. — V tej kratki dobi od 14. aprila 1895 do 1. januvarja 1901 je bilo absolutno nemogoče se gospodarsko toliko okrepčati, da bi se zadostovalo zahtevam države glede posojila Ako bi bilo mogoče vediti za-naprej, kake posledice bo imela še potresna katastrofa, koliko bo direktno in indirektno še škodoval sonetni potres 15. julija 1897, dobila bi Ljubljana gotovo dvojno potresno podporo in rok bi se podaljšal na 1. januvarja 1910
Ako se pomisli to resnično dejstvo, moramo priti do zaključka, da je c kr. dežel, na vlada to dejstvo popolnoma prezrla, ali pa ni hotela z njim računati, ker drugače bi morala c kr. deželna vlada kot edini odločujoči faktor v tem vprašamo milejše postopati z nesrečnim prebivalstvom Ljubljane.
Toda ne samo to dejstvo se je popolnoma prezrlo; gledalo se ni tudi na zvišanje mestne doklade od 6% na 20%, na novi dohodninski davek, na novi davek na sladkor, od katerega dežela Kranjska plačnje lUta\))on& gld. na leto.
Bolj ko se je bližal termin vračevanja državnega posojila, večja postala je skrb, kako dobiti denar. Ako se pomisli, koliko bi moral hišni posestnik, ki je dobil od države posojilo, 1. januvarja 1901 plačevati, mi je, naravnost rečeno, neumevno, kako je bilo mogoče s tako trdo brezobzirnostjo ubozega dolžnika prijeti za vrat, Plačati bi moral 1). Vse davke in doklade, 2). Obrok brezobrestnega državnega posojila. 3). Obrok 3% deželnega posojila, 4). 3% od deželnega posojila, 5). obresti zasebnih dolgov pri denarnih zavodih, 6). V največ slučajih stavbene obroke denarnim zavodom, ki so pa precej visoki, kajti denarni zavodi niso hoteli drugače izposoditi denarja, 7). Zaostale tirjatve obrtnikom in stavbenikom
Koliko mu bi preostajalo od dohodka hiše, si lahko vsakdo izračuni, in želel bi le, da bi ae dotični referent o došlih prošnjah hišnih posestnikov in trgovcev enkrat nahajal v položaju takega nesrečnega posestnika. Kako drugače bi pač izpadle rešitve!
Velecenjeni zborovalci! Slika tega položaja ni pretirana, in reči smem, ker sem se s to zadevo obširno bavil, da se nahaja 90% posestnikov v takem položaju. Dejstvo je, da se je obrestovala hiša v Ljubljani pred potresom poprek z 33%, po potresu z 2-5%. Ako se pa vzame le one hišne posestnike, ki so dobili državno podporo, bi morali ti na avoje dohodke doplačevati, če bi morali spolnjevati vse svoje dolžnosti nasproti državi Iatinitost te trditve se lahko vsaki dan dokaže po zemljiški knjigi
Vse prizadevanje pred 1. januvar-jem 1901 dobiti kako zagotovilo olajšave je bilo zaman. Odgovorilo se je, naj počakamo do 1. januvarja 1901, takrat se bo videl položaj, in po tem ae bo ravnala Kakor hišni posestniki, dobili so tndi trgovci in obrtniki brezobrestno državno posojilo, katero bi aa moralo vrniti 1. januvarja 1898. Valed vloženih prošenj podaljšal sa je rok do 1. januvarja 1899 in as do 1. januvarja 1900. Daljša olajšava aa niso dovolila
Mi mi trsba slikati položaj trgovskega in obrtnega stanu v potresni dobi, Ljub-bila ja raavaliaa. Le
stavbenski obrtniki so imeli zaslužek, vse drugo je stalo. Le soliditeti toga stanu je bilo pripisati, da so se pojavile rszmerno malo število insolveno na tukajšnem trgu. Vse kar je le moglo, bežalo je iz Ljubljane, le veliko število delavcev je ostalo. Vsak promet je zaostal, kedor ni bil pri-moran priti v Ljubljano, se je je raje ogibal. Kaj čuda, da je vsaka trgovina stala, in da se je katastrofa občutila še dolgo Časa pozneje. Dne 28 marca 1900 izšla je postava glede dovolitve olajševanj pri vrnitvi državnega posojila o priliki elementarnih nezgod. Ta postava se glasi: .Vlada se pooblašča, da glede posojil danih iz državnih sredstev v posameznih kraljevinah in deželah v polajšavo stiske o priliki elementarnih prigodkov in sličnih nezgod v ozira vrednih primerih, prizna razmeram posojilojemnikov primerne olajšave glede rokov, ustanovljenih za vračilo dotičnih posojil, potem glede števila in višine vračilnih obrokov, eventualno da po gospodarski stiski dotičnih posojilojemnikov izjemoma dovoli tudi delovite ali celotne odpis6 teh posojil".
Iz besedila postave je razvidno, da obsega jako široko polje za vsacega do-tičnega referenta. Vsak je moral tedaj svojo prošnjo potom politične oblasti I. instance vložiti pri c. kr. deželni vladi. Kedo drogi ima pri presojevanju teh prošenj prvo in reči smem tudi zadnjo odločilno besedo, ko o. kr. deželna vlada? Dotični deželni predsednik je v vseh slučajih tndi zaupnik ministrstva in njegov izrek je merodajen.
V tem smislu so se vložile prošnje. Kako so se pa rešile, je vse osupnilo. Brez ozira na poprej omenjena dejstva, se je j veČina prošenj odklonila, le nekateri dobili so podaljšanje rokov od 15 na 20 oziroma 30 let Kolikor mi je znano, odpisal se prvi rok v 2 slučajih z 8000 oziroma 80 kron. Ista usoda zadela je večino prošenj trgovcev in obrtnikov.
Za Ljubljano pomeni tako postopanje katastrofo. Dotični dolžniki z malimi izjemami ne morejo plačati. Sklenilo se je poslati deputacijo na Dunaj k ministru notranjih zadev in ministru financ, ter jima predloži ta memorandum s prošnjo naj se vendar ozir jemlje na žalostni gospodarski položaj v Ljubljani in se rok vplačevanja podaljša vsaj na 1. jan. 1906 in raztegne od 15 na 30 let Prej ko je pa šla deputacija na Dunaj, razložila je ekscelenci baronu Hein-u deželnemu predsedniku v Ljubljani v posebni avdijenoi položaj, ter ga prosila pomoči, kot najbolj merodajno osebo v tem vprašanju. Deputacija dobila je pa takoj prepričanje, da nt gospod deželni predsednik pristopen drngim olajšavam, ko raztegniti roke na večjo vrsto let Efcscelenca baron Hein je mnenja, da se Ljubljančanom zadosti dobro godi, ter da ne potrebujejo tacih olajšav. Kakor ni bilo drugače pričakovati po izreku gospoda deželnega predsednika, ja bila prošnja odklonjena, ker ni mogoče v smislu postave s dne 28. marca 1900 dovoliti generalne olajšave.
Ako aa pa pomisli, koliko naredeb aa je izdalo a pomočjo § 14, bi bilo mogoča tndi to olajšavo tem potom dovoliti oš sa pa že povdarja postava ■ dna 28. marca 1900, bi aa popolnoma lahko vsaj doale prošnja v tam smislu rešila
Toda ta na pomagajo rakriminaoija Stojimo pred suhimi dejstvi, da ne pričakujemo od strani, od katera sa nismo
46. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 25. febrnvarja 1901.
XXX1Y. leto
Uhaja vsak dan zvečer, izimfil nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za evstro-ogreke dežele aa vse leto 26 K, za pol eta 13 K, aa četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, sa četrt leta 6 K 60 h, aa jeden messe 1 KWh. Za pošiljanje na dom računa ae za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znata poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanile pladnje as od stiristopns petit-vrste po 12 h, če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h. Se se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoli frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprsvnlitvo js na Kongresnem trga 8t 12. Uprsvnlštvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 61 2, vhod v upravniStvo pa a Kongresnega trga st. 12.
»Slovenski Narod- telefon a t 34. — „NaVrodna Tiskarna* telefon st 85.
Shod v „Mestnem domu".
Na povabilo »Trgovskega in obrtnega diuštva za Kranjsko" zbralo se je včeraj v dvorani »Mestnega doma" okrog 500 eseb, zastopniki vseh strank in vseh slojev. Tudi dame so prišle Saj Čutijo vsi krogi ljubljanskega prebivalstva posledice katastrofe iz 1. 1895., saj mori vse ista skrb, saj preti vsem ista nevarnost.
Zanimanje za shod je bilo toliko večje, ker je brezobrazni način, na kateri je skušal „Slovenec" z lažnjivimi poročili in drznim falsificiranjem dejstev kovati iz potresne akcije kapital za svojo stranko in za svoje ljudi, obudil občno indigoacijo v vseh kro-gh ljubljanskega prebivalstva in se je vse škandaliziralo zlasti nad ciničnimi zavijanji in peifiinimi podtikanji v sobotni „Sloven-cevi'4 številki.
Zborovanje je otvoril društveni predsednik gosp. Fr. Terdina, ki je pozdravil udeiežnike, poslanca g dr. Tavčarja in predsednika trgovske zbornice gosp. Ku šarja in opravičil odsotnost županovo, na kar je bil na predlog g. dr. Gregoriča voljen predsednikom zborovanja g. Terdina, podpredsednikom g. Maurer, za zapisnikarja pa gg. Tröek in Elber t. Ko bila volitsr izvršena, je prišel dr. Šušter-šič, ki je bil na shod povabljen tako kakor tudi baron Schwegel.
Predsednik je na to predstavil vladnega zastopnika ter opozarjajoč na važnost razpravnega predmeta, na povračilo državnih ponapredačin, dal besedo g. dr. Grego-riču kot poročevalcu.
Poročilo dr. Gregoriča.
Obširno in temeljito poročilo g. dr. Gregoriča se glasi takole:
Velecenjeni zborovalci!
častna naloga se mi je poverila, prevzeti referat o današnji točki dnevnega reda. Prej pa ko preidem v meritorično raz pravo, meram z zadcvoljnos^jo konštatirati, da srno v tem vprašanju vsi jedini. V jedi-nosti sklical se je današnji sh)d, s čutom jedinosti prišli ste k shodu. Razpravljajmo tedaj tudi to pereče vprašanje državnega potresnega posojila, katero opravičeno razburja vse slojeve našega prebivalstva, braz razlike narodnosti in strank. Le če smo jedini kot sklenjena trdna masa, ne samo glede cilja, jedini tudi glede uporabe sredstev zamoremo kaj doseči. Gospodarska vpra sanja se morajo na tem temelju razpravljati, drugače so a priori izgubljena. V dokaz, kako opravičeno je naše postopanje in kako utemeljena je naša prošnja, seči moram po vzrokih in začetku našega žalostnega in gospodarskega položaja, na potresno dobo leta 1895., ter navajati v kronologični vrsti jedinole dejstva brez vsacega pretiravanja. Na ta način mora vsak, Če je imel tudi poprej predsodke, a mu sedaj le ne poznanj-kuje dobre volje, sprevideti, da vsled slabega gospodarskega položaja prizadetega prebivalstva, z malimi izjemami, ki pa sko raj ne pridejo v pošte v, ni mogoče spol niti svoje dolžnosti nasproti državi, če je bilo Jako težavno razdeljevanje potresne podpore in se je marsikaj grešilo, koliko natančneje in milejše bi se moralo postopati pri dovolitvi olajšav. Gospod deželni predsednik ne pozna tako razmer, kakor jih poznamo mi, ih Če bi si preskrbel pravočasno iz prebi valstva svoje informacije, bi njegova razsodbe gotovo drugače izpadla.
Ko je v nesrečni noči od 14. do 15. tprila 1895. grozna katastrofa uničila y ma-
lih sekundah milijona narodnega premo ženja, ni bilo mogoča pregledati nesrečo v polnem obsegu. Vsakdo mislil je la na osebno varnost.
Komaj se ja polegel prvi vihar, in so se duhovi malo pomirili, pričeli smo fiele preiskavati škode in misliti na popravo razdejanih hiš. Kako teško je bilo to delo, ve marsikateri hišni posestnik povedati; stavbne komisije so se vrstile jedna za drugo, in pretekli so meseoi in meseci, predno so prišli do končnega rezultata. Pokazalo se je pri mnogih hišah, katere so skušali začetka popravljati, da se bodo morale podreti. Koliko časa se je z določitvijo stavbne črte izgubilo 8 pogoji, intabulacije držav nega potresnega posojila itd. V tem času ni imela hiša nobenega dohodka, posestnik moral je pa vendar živeti in plačevati obresti prejšnjih svojih dolgov. Stavbne cene povišale so se izdatno in preteklo je 2—3 let, preden je dobil od s?oje hiše dohodek. Predaleč bi segel, ako bi hotel na Široko ta dejstva razpravljati in navajati. Prizadeti tu navzoči hišni posestniki pretrpeli so vse te muke in težave, ter so najboljše priče moje trditve, da prizadetim hišnim posestnikom ni ravno z rožicami postlano, ter da bi zaslužili veliko več ozira pri reševanju prošenj.
Ko jo NjSga Veličanstvo presvetli ce aar nekaj dni po potresn obiskal Ljubljano in gledal razvaline našega nesrečnega mesta, spregovoril je sledeče besede: „Tu se mora pimagati8. Pomagalo se je, a nasledke tako grozne katastrofe ni mogoče v ti kratki dobi preboleti.
Pri porabi moralo bi se na to dejstvo ozirati, ter usmiljeno postopati z nesrečnim prebivalstvom.
Postava z dne 8. julija 1895. dovoljuje pomoči potrebnemu prebivalstvu v Ljubljani, brezobrestno posojilo v znesku 1,700000 gld., ali proti varni vknjižbi ali proti jamstvu občine. Vračitev posojila ima se pričeti 1. januvarja 1901. v 15 letnih obrokih.
Trgovcem in obrtnikom dovolilo se je tudi brezobrestno posojilo ki sa mora vrniti 1. januvarja 1898.
Ko se je ta postava sprejela, računalo se je z razmerami komaj 2 meseca po po tresu. Za takrat cenjeno škodo bi morebiti svotu in roki zadostovali. Nikakor pa podpora ni zadostovala za poznejše razmere. Veliko število hiš se je moralo podreti, na katere se niti mislilo ni. V-ded podiranja stavbe podrla se je tudi sosedna, na videz še dobra ohranjena hiša, in tacih slučajev ni malo. To dejstvo se je popolnoma prezrlo.
Dotični referent moral bi s temi razmerami pri rešitvi vloženih potresnih prošenj računati. Prizadeti hišni postnik dobil je sicer državno podporo, a ta je komaj zadostovala podreti stavbo in položiti temelj. Kaj mu je tedaj preostajalo, kakor napraviti dolg pri denarnih zavodih ter potolažiti obrtnike na poznejše boljše čase. Država ima varno vknjižbo, ni ae jej treba bati sa svoj denar. Dejstvo, da nobeden hifini posestnik si ni zidal svoje hiše iz državnih sredstev, ter sa je moral izdatno zadolžiti, če ni hotel vsega izgubiti, sa je na roero-dajnem mestu popolnoma prezrlo in nikakor upoštevalo. Postopa aa tako, kakor da bi vsakdo svojo hišo s državno podporo sezidal ter Bog ve kak dobiček napravil
Popolnoma asm pa preverjen, da bi vsak hišni posestnik is srca aa rad odpovedal vsaki podpori, avoji lepi nisi, ča bi sa ga postavilo v njegov prejlni stan. Na glada samo na to, da ima država sa avoja
posojilo varnost na posestvu intabolirano, dobiva tudi od novih stavb več dohod kov, vzrok več postopati z onim milejše, ki prinaša državi več dohodkov. — V tej kratki dobi od 14. aprila 1895 do 1. januvarja 1901 je bilo absolutno nemogoče se gospodarsko toliko okrepčati, da bi se zadostovalo zahtevam države glede posojila Ako bi bilo mogoče vediti za-naprej, kaka posledice bo imela še potresna katastrofa, koliko bo direktno in indirektno še škodoval zopetni potres 15. julija 1897, dobila bi Ljublana gotovo dvojno potresno podporo in rok bi se podaljšal na 1. januvarja 1910
Ako sa pomisli to resnično dejstvo, moramo priti do zaključka, da je c kr. dežel, na vlada to dejstvo popolnoma prezrla, ali pa ni hotela z njim računati, ker drugače bi morala c. kr. deželna vlada kot edini odločujoči faktor v tem vprašamu milejše postopati z nesrečnim prebivalstvom Ljubljane.
Toda ne samo to dejstvo se je popolnoma prezrlo; gledalo se ni tudi na zvišanje mestne doklade od 6% na 20%, na novi dohodninski davek, na novi davek na sladkor, od katerega dežela Kranjska plačnje »/»miljona gld. na leto.
Bolj ko se je bližal termin vračevanja državnega posojila, večja postala je skrb, kako dobiti denar. Ako se pomisli, koliko bi moral hišni posestnik, ki je dobil od države posojilo, 1. januvarja 1901 plačevati, mi je, naravnost rečeno, neumevno, kako je bilo mogoče s tako trdo brezobzirnostjo ubozega dolžnika prijeti za vrat, Plačati bi moral 1). Vse davke in doklade, 2). Obrok brezobrestnega državnega posojila. 3). Obrok 3% deželnega posojila, 4). 3% od deželnega posojila, 5). obresti za sebmh dolgov pri denarnih zavodih, 6). V največ slučajih stavbene obroke denarnim zavodom, ki so pa precej visoki, kajti denarni zavodi niso hoteli drugače izposoditi denarja, 7). Zaostale tir jat ve obrtnikom in stavbenikom.
Koliko mu bi preostajalo od dohodka hiše, si lahko vsakdo izračuni, in želel bi le, da bi se dotični referent o došlih prošnjah hišnih posestnikov in trgovcev enkrat nahajal v položaju takega nesrečnega posestnika. Kako drugače bi pač izpadle rešitve!
Velecenjeni zborovalci! Slika tega položaja ni pretirana, in reči smem, ker sem se s to zadevo obširno bavil, da se nahaja 90% posestnikov v takem položaju. Dejstvo je, da se je obrestovala hiša v Ljubljani pred potresom poprek z 33%, po potresu z 2*5%. Ako se pa vzame le one hišne posestnike, ki so dobili državno podporo, bi morali ti na svoje dohodke doplačevati, če bi morali spolnjevati vse svoje dolžnosti nasproti državi Istinitost te trditve se lahko vsaki dan dokaže po zemljiški knjigi.
Vsa prizadevanje pred 1. januvar-jem 1901 dobiti kako zagotovilo olajšava je bilo zaman. Odgovorilo sa je, naj počakamo do 1. januvarja 1901, takrat se bo videl položaj, in po tem se bo ravnalo. Kakor hifini posestniki, dobili so tudi trgovci in obrtniki brezobrestno driavno posojilo, katero bi sa moralo vrniti 1. januvarja 1898. Vsled vloženih prošenj podaljšal aa je rok do 1. januvarja 1899 in fie do 1. januvarja 1900. Daljše olajšave aa niso dovolila
Ni mi treba slikati položaj trgovskega in obrtnega stanu v potresni dobi, Ljubljana bila ja razvalina La poMinaini
stavbenski obrtniki so imeli zaslužek, vse drugo je stalo. Le soliditeti tega stanu je bilo pripisati, da so se pojavile razmerno malo število insolveno na tnkajšnem trgu. Vse kar je le moglo, bežalo je iz Ljubljane, le veliko število delavcev je ostalo. Vsak promet je zaostal, kedor ni bil pri-moran priti v Ljubljano, se je je raje ogibal. Kaj čuda, da je vsaka trgovina stala, in da se je katastrofa občutila še dolgo Časa pozneje. Dne 28 marca 1900 izšla je postava glede dovolitve olajševanj pri vrnitvi državnega posojila o priliki elementarnih nezgod. Ta postava se glasi: »Vlada se pooblašča, da glede posojil danih iz državnih sredstev v posameznih kraljevinah in deželah v polajšavo stiska o priliki elementarnih prigodkov in stičnih nezgod v ozira vrednih primerih, prizna razmeram posojilojemnikov primerne olajšave glede rokov, ustanovljenih za vračilo dotičnih posojil, potem glede števila in višine vračilnih obrokov, eventualno da po gospodarski stiski dotičnih posojilojemnikov izjemoma dovoli tudi delovite ali celotne odpis6 teh posojil".
Iz besedila postave je razvidno, da obsega jako široko polje za vsacega do-tičnega referenta. Vsak je moral tedaj svojo prošojo potom politična oblasti I. instance vložiti pri c. kr. deželni vladi. Kedo drogi ima pri presojevanju teh prošenj prvo in reči smem tudi zadnjo odločilno besedo, ko c. kr. deželna vlada? Dotični deželni predsednik je v vseh slučajih tudi zaupnik ministrstva in njegov izrek je merodajen.
V tem smislu so se vložile prošnje. Kako so se pa rešile, je vse osupnilo. Brez ozira na poprej omenjena dejstva, se je večina prošenj odklonila, le nekateri dobili so podaljšanje rokov od 15 na 20 oziroma 30 let. Kolikor mi je znano, odpisal se prvi rok v 2 slučajih z 8000 oziroma 80 kron. Ista usoda zadela je večino prešenj trgovcev in obrtnikov.
Za Ljubljano pomeni tako postopanje katastrofo. Dotični dolžniki z malimi izjemami ne morejo plačati. Sklenilo se je poslati deputacijo na Dunaj k ministru notranjih zadev in ministru financ, ter jima predloži ta memorandum s prošnjo naj se vendar ozir jemlje na žalostni gospodarski položaj v Ljubljani in se rok vplačevanja podaljša vsaj na 1. jan. 1906 in raztegne od 15 na 30 let Prej ko je pa šla deputacija na Dunaj, razložila je ekscelenci baronu Hein-u deželnemu predsedniku v Ljubljani v posebni avdijenci položaj, ter ga prosila pomoči, kot najbolj merodajno osebo v tem vprašanju. Deputacija dobila je pa takoj prepričanje, da ni gospod deželni predsednik pristopen drugim olajšavam, ko raztegniti roke na večjo vrsto let. Etscelenca baron Hein je mnenja, da se Ljubljančanom zadosti dobro godi, ter da ne potrebujejo tacih olajšav. Kakor ni bilo drugače pričakovati po izreku gospoda deželnega predsednika, ja bila prošnja odklonjena, ker ni mogoča v/ smislu postave a dne 28. marca 1900 dovoliti generalna olajšave.
Ako aa pa pomisli, koliko naredeb aa ja izdalo a pomočjo § 14, bi bilo mogoča tudi to olajšavo tem potom dovoliti. Če aa pa ta povdarja postava s dna 28. marca 1900, bi aa popolnoma lahko vsaj dofila prošnje v tem smislu rešile.
Toda tu na pomagajo rekriminadja Stojimo pred suhimi dejstvi, da na pričakujemo od strani, od katere ga nismo
tacega postopanja najmanj nadejali, pomoči. Preostaja nam Se državni zbor in pa av-dienca pri Nj. Veličanstva nsSem cesarja.
Priti moralo je pa Se hoje. Dne 16 t m. zvečer pojavil se je zopetni potresni sunek, in sicer bil je glede močnosti 4. vrste, odkar se jih je pojavilo od dne 14. aprila 1895 Vsa beda in groza prestani h nesreč nih dnij stopila je pred nase duševno oko, in nehote" je smatral vsak ta pojav elementarne sile kot opomin na bodočo nesrečo. V obče se vzbudi sočutje pri pojavih nesreče in skuša se tolažiti nesrečnega, ter olajževati njegov položaj. Toda varali smo se. Pred mrtvo trdo črko postave in pred tolmači postave izginiti mora vsako sočutje. Brezobzirno objavila je uradna »Lai-bacher Zeitung" dva dni pozneje dne 18 t. m poziv, da morajo dotični dolžniki plačati dne 1- januvarja 1901 zapadle ibroke brezobrestnega državnega posojila, in to tem preje, ker bi se moral tisti v na sprotnem slnčaju s silo iztirjati.
Kakor strela iz jasnega neba zadel je ta poziv prebivalstvo Ljubljane. Kakor en glas donelo ja: »Torej tako se postopa z nesrečnim davkoplačevalcem, ki ni zakrivil svoje nesreče", in skrajna razburjenost polastila se je prebivalstva. Najtrdosrčnejši upnik ne postopa tako s svojim dolžnikom, najmanj bi pa smela to storiti država z davkoplačevalcem, ki je v normalnih raz merah vedno spolnjeval svojo dolžnost in prispeval poSteno za vzdrževanje države. Trdosrčnost pa Se ni našla svoje meje. Iz-tirjaval in zaračunal se ni samo dotični rok, priSteli in vzeli so tudi 5% zamudne obresti. Začuieni moramo vprašati, ali je res naSa država že v tacih stiskah, da jemlje od ponesrečenih državljanov 5% obresti za svoje brezobrestno posojilo? Namesto da bi se dale, če je le mogoče, olajšave, da se malo oddahnemo, stisne se nam še vra* skupaj! Tako postopanje gotovo ni v smislu osrednje vlade na Du naju, in naloga naših poslancev je, pri razpravi o predlogu državnega poslanca dra. Šusteršiča glede potresnega posojila postaviti tako postopanje v pravo luč. Trgovcem in obrtnikom dostavili so se njih rekurzi meseca novembra lanskega leta, zamudne obresti računa se pa od 1. januvarja 1900 dalje. In vendar so trgovci in obrtniki sami nabrali pri zuaanph firmah okoli 100000 gld. za ponesrečene prebivalce, ter jih izročili c. kr. deželni vladi. Toda vse to se je prezrlo. Mej tem, ko se drugim kronovinam odpisujejo milijoni, ne najde uboga Kranjska nobenega ozira. Brez opomina, brez dovoljenja kacega olajševalnega roka se preti takoj z eksekucijo. Če bi drugod tako postopanje navedli, preverjen sem, da nam ne verujejo.
Predolgo časa rabim že, velecenjeni zborovalci, Vašo pozornost Lahko bi se še dolgo govorilo o tem, a moram skleniti, ker se bodo gotovo še drogi govorniki oglasili k besedi. Prosil bi Vas pa, da ne damo pri debati in tudi pozneje nobenega povoda komu napeljavati zadevo popolnoma na drogo polje. S tem bi si le škodovali, ako bi prekoračili se meje.
Dovolite mi, da končno stavim resolucije v praktično dosego našega namena:
I Zopetna prošoja na c. kr. deželno vlado v Ljub!|ani se ne vloži, ker ni upanja, da bi imela pri nje odklanjajočih nazorih kaj uspeha.
IL Kranjski državni poslanci se naprosijo, naj delujejo v svojih krogih na to, da zadobi nujni predig državnega po slanca g. dra. Šusteršiča pri členih ostalih klubov zadostno podporo.
III. Ako je pa v obstoječih razmerah nemogoče doseči nujni predlog g dra. Šusteršiča, bi bila naloga naših državnih po slancev, izposlovati one olajšave, katere zamorejo sploh doseči, da se te pravočasno razdeli.
IV. V slučaju pa, da bi c. kr. deželna vlada, oziroma c. kr. finančna oblast v Ljubija i izvajala silno iztrjevanje, naj se skliče takoj drugi shod, ki bi volil depu-tacijo, da prosi za avdienco pri Nj. Veličanstvu, ter na Najvišjem mestu razloži žalostni položaj našega mesta in ga prosi pomoči. Sbod naj se pa tudi takoj skliče, ako bi bila akcija naših poslancev brezuspešna.
Poročilo gosp. dr. Gregoriča, prečitano v slovenskem in v nemškem jeziku, je bilo sprejeto z živahnim odobravanjem.
O poročilu se je razvila kratka, a zanimiva razprava, v katero sta posegla drž.
poslanca dr. Tavčar in dr. SnsteršiČ in maj katero as ja primerila viharna demonstracija.
Oovor dr. Tavösrjs.
Poslanec ljubljanskega mesta ja opozarjal, da je ža na svojem volilnem shodu meseca decembra povdarjal, da pričakuje, da bodo vsi kranjski državni poslanci gleda vprašanja o državnem potresnem posojilu postopali enotno in edino. Na tem stališču — je rekel govornik — stojim še danes, odločno bi pa 8varil, uporabiti to stvar v kako reklamo in uporabiti to stvar v namen, da bi se drugi politični stranki s tem izpodkopalo stališče. Ako se bo tako postopalo, bo to stvari samo na škodo. (Živahno pritrjevanje.) Jaz se v tem ozira lahko sklicujem na ministrskega predsednika dr. plem. Körberja, ki mi je včeraj rekel, da bi vlada obžalovala, ako bi se razgovori z ministri na tak način izkori ščali, ravno tako, kakor je obžalovala, da so se privatna pisma ministrskega pred sednika na Dolenjskem porabljala za volilno agitacijo.
Jaz sem slej kakor prej vedno pripravljen k skupnemu in enotnemu pošto panju v tej zadevi. (Odobravanje). Jaz sem pripravljen, popisati vsak predlog, in mi je čisto vse jedno, Če stoji moj podpis na prvem ali zadnjem mestu, (Burno pritrjevanje) samo da se postopa enotno.
Jaz tudi ne odrekam nikomur zaslug v tej stvari reči pa mora u, da smo tudi mi od pričetka, ko smo prišli na Dunaj, se z vsemi močmi zavzeli za stvar in storili svojo dolžnost.
Finančni minister Böhm-Bavrerk nam je že v sredo povedal, da se ustavi iztirjevanje posojil. Ali reklo se nam je, naj tega še ne obešamo na veliki zvonec Take stvari se sploh bolje obneso, ako se ne razbobnajo, dokler ni čas za to. Mi smo že v torek dobili zagotovilo, da se iztirjevanje sedaj ne izvrši, a molčali smo, ker stvar še ni bila zrela. (Odobravanje )
V dolžnost si štejem, povedati pri ti priliki, kako stvar sedaj sploh stoji.
Stvar je prišla v dober tir. Kako bo izpadla, to se seveda še ne ve. Ali tisti gospod, ki ima sedaj v tej stvari prvo be sedo, mi je rekel: Če greste na shod v Ljubljano, povejte, da obstoji 95% gotovosti, da se bodo Ljubljani v zadevi potresnih posojil izdatne olajšave dovolile. V ministrstvu notranjih zadev se bodo v tej zadevi vršila posebna posvetovanja, katerih se udeleži tudi deželni predsednik baron Hein. Nam se je povedalo, da se vlada pri tej akciji ne postavi na fiskalično stališče, in povedalo se nam je, da tudi mišljenje barona H-ina ni tako, da tndi po mnenju barona Heina ne kaže fiskalično postopati.
Ugodno za celo zadevo je, da je v rokah grofa Pacata, ki nas je zagotovil, da ne bo pozabil, da je tako rekoč Ljubljančan in da je Kra; ac.
Stvar jo pa tudi v rokah barona Heina in zato bi jaz svaril, da bi se mu izrekla kaka nezaupnica. 0 baronu Heinu se lab ko to in ono reče, ali priznati se mu mora, da se je že mnogokrat zavzel za materijalni blagor dežele Kranjske, in zato bi jaz priporočal, naj bi se novic apeliralo na njpga, naj pokaže da ima srce za deželo Kranjsko in za Ljubljano.
Na volilnem shodu sem obljubil, da bom z vsemi močmi delal za to, da se glede potresnega posojila ugodi Ljubljani. To obljubo smo izpolnili. Lazili smo od ministra do ministra in se potegovali za korist Ljubljane. To pa lahko rečem: Če se je kaj doseglo, ga ni človeka, ki bi smel reči, jaz sem vse sam dosegel. (Viharno, dolgotrajno pritrjevanje in klicanje: Res je! Bravo!)
Končno je govornik naznanil, da ga je baron Schwegel, ki je bil povabljen na shod, pooblastil izjaviti, da bi se bil shoda rad udeležil, da pa je nujno zadržan, sicer pa da je z veseljem pripravljen, delovati v tej zadevi skupno z vsemi kranjskimi poslanci, in da se je vedno lahko zanašati na njegovo najenergičnejše sodelovanje.
Izvajanjem dr. Tavčarja je sledilo burno odobravanje.
Oovor Dzimskaga.
V imeni nemška stranke je g. Dzim-sky izjavil, da je njegova stranka s veseljem pozdravila skupno akcijo v tej aadavi, in da bo krepko sodelovala
III smo tu vsi samo Ljobljsnčanje in drazega ničesar ter smo as zbrali, da poskusimo doseči zboljšanje obstoječih razmer. Govornik se je pridružil mnenju dr. Tavčarja, naj se novic apelira na deželnega predsednika ter aa ga zlasti opozori, da so razmere v Ljubljani danes veliko slabše, kakor so bila kdaj poprej, in da poklicani faktorji ničesar niso storili, da bi se zaslužek prebivalstva povzdignil in promet pomnožil. Položaj je kritičen ne samo za hišna posestnike, trgovce in obrtnike, nego tudi za mestno občino. U/aževati je tudi, da utegne Ljubljana vsled nove zgradbe druge železniške zveze s Trstom mnogo izgubiti. Z ozirom na vse to je govornik priporočal, naj se sprejmejo nasvetovane resolucije.
Govor dra. šusteršiča.
Za g. Dzimskim je dobil besedo poslanec g. dr. Šasteršič, ki je izzval s svojim govorom viharno demonstracijo. Ko je dr. ŠusteršiC nastopil, je nastalo neko mrmranje po dvorani. Klio: Kaj brbljate; pustite ga govoriti, saj bo sv. Duh iz njega govoril! — Protiklic: Kaj mu boste zmerom sv. Duha očitali! — Klio: Ti pa tiho bodi, ti si tisti, ki si na volilnem shodu glasoval zoper Tavčarja, pa še volilne pravice nimaš.
Gosp. dr. Šasteršič je začel nekako tako le:
Slučajno sem dobil v roke včerajšnjo številko necega tukajšnega lista. Ko sem ga prečital, sem že vedel, v kakem okviru se bodo sukala izvajanja ljubljanskega poslanca. (Klic: Oho!) Mislim, da nisem prišel na politično, ampak na gospodarsko zborovanje, ali na napad ljubljanskega poslanca se moram braniti. (Kričanje) Očitanje, da delam v tej stvari kako reklame za-se (Klici: lati na! Raklamo ste delali!), zavra čam kot nevredno sumničenje .. .
Tu je nastal nepopisen vihar. Vse občinstvo je glasno protestiralo. Razburjenost je bila splošna. Poslušalci so vstali vsi raz sedeže in kričali vsi vprek. Proti dru Ša steršiču, ki je bil bled kakor smrt in je razburjenosti kar drhtel, leteli so vsako vrstni klici. Čali so se klici : Dol ž njim! Ven £ njim! Vihar je trajal nekaj minut, tako, da dr. Šasteršič ni mogel govoriti.
Dr. Tavčar: Kdo pa je Vas imenoval? Jaz nisem nikogar imenoval; jaz sem mislil na „Slovenca".
Dr. Šusteršič: Vzamem to z zadovoljstvom na znanje.
Šele čez nekaj trenotkov, ko se je vrišč polegel, je mogel dr. Šasteršič svoj govor nadaljevati, a bil je tako razburjen, da je komaj govoril. Rekel je: Prišel sem semkaj na povabilo. Nisem mislil, da se me bo osebno žalilo (Klic: Vi ste žalili!), ko bi vedel, da se me hoče žaliti, bi ne bil prišel.
Kakor znano, zastopam v državnem zboru celo deželo (Klici: Analfabete!j in torej tudi ljubljansko mesto in hočem povedati, kaj sem kot poslanec pete kurije storil v zadevi potresnega posojila
Vioiil sem nujni predlo i?, naj se posojilo odpiše. Ta predlog leži sedaj v odseku, ki se še ni konstituiral. Porabil sem svoj vpliv, da se stvar kolikor mogoče hitro reši. Storil sem, kar je bilo v moji moči, več se ne more zahtevati.
Ko je izSel v »Laibacher Ztg." poziv, da ja pod eksekucijo plačati zapadle obroke, obrnil sem se v sredo na fiaančnega mi stra, ki se je izrekel proti generalnemu preklicu. V četrtek sem se obrnil do ministrskega predsednika, ki je odredil, da se iztirjevanje ustavi. Stvar je zdaj odvisna od odseka, ki ga je parlament izvolil, in od vlade.
Povdarjam tisto, kar je povdarjal ljubljanski poslanec, da imamo v ministrstvu prijatelja v osebi grofa Paceta in pridružujem se mnenju dra. Tavčarja, da ne gre napadati barona Heina, o katerem je minister BöbmBawerk rekel, da ni fiska ličnega mišljenja.
Končno je govornik rekel, da bo tudi v naprej storil svojo dolžnost, če najde kaj pritrjevanja ali na
Ko je dr. Šusteršič končal svoj govor, sta dva navzočnika zaklicala: Dobro in Živio dr. Šasteršič! Vsi drugi so mol čali. Dr. Šasteršič je vzel suknjo in klobuk in nemudoma zapustil dvorano. Pri vratih mu ja nekdo polglasno zaklical: Adijo, gospodi
Razprava o resolucijah.
Gosp. dr. H u dni k je predlagal, naj aa ne sprejme prva resolucija, ki jo je na-svetoval g. dr. Gregorič in ki se nanaša na dež. predsednika barona Heina. Nadalje je rekel, da se mu mora z ozirom na pred-idočo razpravo dovoliti nekaj političnih opazk. Dr Šasteršič, je rekel, govornik je tu izjavil, da ni delal zase reklame. Na to moram reči, da je to neresnica. Dr. Šusteršič mora kot parlamentarec to vedeti, kako je z nujnimi predlogi, da treba zanje, dvetretinjske večine. Kaj je pa storil, da bi si jo bil zagotovil? Moral bi si bil vsaj zagotoviti domače poslance, a on tega ni storil. To kaže, da je postopal z g)tovim namenom, da je strogo gospodarsko zadevo z namenom potisnil na politično polje.
Gosp. dr. Gregorič je ugovarjal, da bi bila prva resolucija naperjena proti osebi barona Heina. Kritikoval je samo7 dejanja. Poziv .Laib Ztg.", da je plačati zapadli obrok potresnega posojila se še n; uradoma preklical. Toliko ozira vendar zasluži prebivalstvo, da se je ne pusti ves teden v nemiru. Zopetna vloga na deželno vlado bi bda na vsak način brezuspešna in je tudi nedopustna, ker so po zakonu generelne prošnje izključene. Nova skupna prošnja bi se torej na vsak način odklonila in naj se vsled tega tudi prva resolucija sprejme.
Nasproti temu je dr. Tavčar opozoril, da resolucija obieza ne-kako grajo, da bi torej bila nekaka nezaupnica, katere ni priporočati.
Shod je potem prvo resolucijo odklonil, drugi dve pa soglasno sprejel, na kar je predsednik gospod Trdina zaključil zborovanje. _
V IJuhlJaiil, 25 februvarja. Morala sv. Liguorija
je bila predmet zadnje seje državnega zbora. Nemški radikalni poilaaci Scein in dr. Bi-seakolb in tovariši so interpelirali radi konfiskacije prevoda spovednib navodil sv. Lv-guorija. R-tdi nemoralaosti in pobujSljivosti teh navodil se je dotiöna interpelacija morala Citati v taini seji. Med čitanjem teh navodd so nemški radikalci opetovano kli cali: To vie pravi sveti Alfonz L'smorijanski. Poslanec Šusteršič je kričal: \V >lf si naj da to Citati v svoji beznici? Poslanec Ka-threin je protestiral, da se čitajo nesramni L'guonjavi nauki. Oa in nieg >vi somišljeniki nočejo dalje poslušati Čitanje pa se je nadaljevalo. Poljaki in nemški klerikalci nO zapustdi dvorano. Slovenski klerikalec Pogačnik je moral citati navodila dalje in do konca. Predsednik V-stter je na to izjavil, da bi mu očital ves omikani svet, ako bj vsebino teh navodil iz interpelacije objavil. Gre se torej za to, ali naj se interpelacije prebita v javni seji Poslanec M irsey je go voril proti čitanju, dr. Šasteršič mu je pri-trjal ter se razburjeno prepiral z nemškimi radikalci. Nastal je velikanski brup, klerikalci in nemški radikalci bi se bili skoraj spoprijeli. Poslanec Etsenkolb je naglasa! da je nemškim radikalom v boju proti, uplivu Rima za osvobojo narodov. G>>vorn>k se je spominjal allokucje papeža Pija IX., ki je avstrijske zakoae preklel ia obsodil. Cerkev se mora s političnega torišča povrniti na versko polje, kamor jedinole spada. Vse slabo je prišlo in prihaja iz Rima. Poslanec grof Serenyi fevdalnega veleposest ništva je ugovarjal imenom češkega in mo-ravskega f-j^dnlstva, da bi se verski prepiri zanašali v zbornico. Posl. Hruban, član dr. Šusteršičavega kluba, je pritrjeval, takisto klerikalni italijanski poslanec C >nci. Posl. Ploj se je tudi izrekel proti objavljenju nemoralnih Liguorijevih naukov. Posl. baron Schwegel je imenom ustavovernega velepo-stništva obžaloval dogodke v seji in isra&il željo, naj bi se ne zanašala v zbornic) taka prepir neteča vprašanja. Treba je, da začne zbornica delati Posl Kaiser, člau nemške narodne stranke, je predlagal konec debate. Posl. Scheicher je skušal dokazati, da so nekatera mesta v prevodu Liguori je ve morale slabo prevedena, da so se časi izpre-menili, in da zategadelj Lignorijeva moralna teologija danes nima več veljave. (Poslanec Noske: Prav tako ste naredili s Talmudom" Končno se je glasovalo in se je sklenilo, da se nemoralna »morala" sv. Liguorija v javni seji ne prečita, in da se torej nesramna spovedna navodila na-objavijo. Nato se je vršila zopet javna seja v kateri smo poro-
{ali le ▼ sobotnih brzojavkah. Prihodnja jeja bo v torek. Razpravljanje francoskega društvenega zskona.
Radi bolezni frano. min. predsednika \r/aldeck Rousseaua je v razpravljanja dra Stvenega zakona nastala pavza, da konca obravnav pred velikocoSnimi prazniki ni pričakovati. Zakon bržčas letos še ne pride v veljavo, ker ga mora odobriti še senat Abbe" Daens, vodja krščanskih demokratov v Belgiji, je objavil v lista .Messsger de Broxelles" članek o verskih kongrega cijah, v katerem pravi: Iz samostana ne pride nikdar nič kakor dim iz dimnika. Samostani vedno le zbirajo in nabirajo, iz-dadö pa ničesar. Waldeck Rousseau je dejal, da znaša vrednost samostanskih premičnin nad milijardo, neprimičnine pa še mnogo več. Ta denar in to imetje pa porabljajo samostani v protirepubličanske in reakcionarne svrhe.
Vojna v Južni Afriki.
Iz Londona je došla privatna brzo javka sledeče vsebine: Tukajšnji listi trdijo, da je Botha prisilil generala Smith Dorriena h kapitulaciji. Le dan kapitulacije ni snan. Nekateri trdijo, da se je zgodilo 6 t. m. pri Botbwelu, drugi pa, da je Smith Dorien kapituliral, šele ko je bil zaseden Amsterdam O afčri sami se poroča: Smith Dorrien bi bil moral z 2300 možmi skleniti krog, katerega je nameravala ostala Šesterica angleških od delkov pod generalom Frenchom potegniti okoli Bjthe. Ta pa je presenetil Smitba ponoči. Del angleške kolone je razobesil takoj belo zastavo. 2000 mož, Sest topov, stre-Ijivo, orožje in mnogo konj je padlo Burom v roke. Ujeti častniki in vojaki so bili kmalu izpuščeni Prej pa so morali uniforme odložiti. Potrebno je, da se pokliče Smith Dorrien domov. Tako brzojavka, ki pa ni potrjena in nekoliko neverjetno stilizirana. Verjetno pa je, da je Botba Smitba Dor-rieua občutno porazil Dewet je baje zopet v budi stiski. „Daily Telegraphu" poročajo iz De Aarja, kjer je bilo zadnje čase več manjših bitk, katerih Kitchener niti ne omenja, da se je Dewetu operacija v Kaplanaiji korenito ponesrečila. Dewet, Fronemau in Herzog so potisnjeni severozahodno v Oranje. Ako bi bila reka Oranje še narasla, ujeti bi bili malone vsi (?) Buri. Pri Hopetownu je ušlo par sto Barov ter se vrnilo v Oranje. Večina je preplavala reko ter pustila svoje konje v Kaplandiji. Mnogo (koliko?) jih je kapituliralo ali pa jih je bilo ujetih Iz Londona poročajo tudi, da sta bila Dawet in Fronemann pri Read Triftu v veliki stiski ter sta skušala uiti v Griquetown in v Prisko. Nekaj razpršenih oddelkov pod Krui-tzingerjem se je vrnilo proti severozahodu. jT'mes"4 pa javlja iz Kapstadta, da hoče Dewet, počakati Herzogove Čete, s katerimi boskupnovdrl Še dalja v Kaplandijo Zatrjuje se, da je Dewetu desertiralo 400 mož. Iz teh ugovarjajočih se poročd torej vendarle ni jasno, kakšna je pozicija De weta, in ali se mu res godi tako slabo. Lažnjivost angleških žurnalistov je velika, zato treba poöakati novih, zanesljivejših poročil. Okoli 300 Burov je 20 t. m. blizu Heidelberga napadlo v Johannesburg vozeči poštni vlak. Porušili so tir, a bili končno pregnani. Pri Karreefonteinu so Buri vzeli in sežgali vso angleško pošto. Londonski tednik „Truth" je objavil pismo nekega konjeniškega častnika, ki trdi, da ni nobene nadr, da bi se vojna z Buri nehala. 3urov ni možno izstradati, če tudi bi trajala vojna še sedem let, a udali se ne bodo nikdar. Angibäkih čet je Še vedno premalo, čicvek ne more tri milje daleč, ne da bi ga napadu Bari. Dokler ne bo imel Kitchener 50 000 konjenikov, ne bo odločilnih uspehov.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 25. febravarja.
— Osebna vest. Pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Novem mestu g. Jakcb J a n je imenovan avskultantom.
— šusteršič v državnem zboru. Poslanska zbornica je imela v soboto zopet ^olgo, burno in brezuspešno sejo. V tej seji so se poslanci prepirali prav za prav radi oslovske sence. Nemški radikalci so izzvali te prepir z interpelacijo zaradi zaplembe neke brošure o moralni teologiji sv. Alfonza Liguorija. Po našem ponižnem mnenju ta stvar sploh ne spada v drž. zbor. Nemški
radikale! so s tem, da so stavili rečeno interpelacijo, sploh imeli la agitacijski na men pred očmi, katerega namena pa niso dosegli, ker se ja dotična interpelacija citata v tajni seji, in torej dotična interpelacija ne mora priti v javnost, človek bi mislil, da bodo vse stranke, katerim je kaj na tem, da bi drž. zbor že vender prišel do kakega koristnega dela, skrbele vsaj zato, da se take interpelacije čim prej spravijo s pota. Ali zgodilo se je ravno nasprotno, in k temu je posebno mnogo primogel naš dr. Šusteršič. Ko so se v tajni seji čitale tiste ostudne obscenitete, katerih v interpelaoiji, oziroma v moralni telogiji sv. Liguorija kar mrgoli, je začel dr. Ša-steršič besneti na tak način, da se je vse škandaliziralo. Tudi tu se je ostentativno silil v ospredje, in lahko se reče, da je bil on j edin i načelnik vseh resnih strank, ki je razgrajal kakor kak kočijaž in kar tulil. Videlo se je možu, da pretirava tudi ta, kakor sploh ima pri vsaki priliki navado, da pretirava. Postavil se ja pred vaacega klerikalnega govornika in ga s hripavim svojim glasom motil, kričeč vsak čas: So ist es! Sehr richtig! Na zadnje se je začel še z nemškimi radikalci prepirati, in sicer na način, ki se ne more drugače imenovati kakor pobalinski. Mej drugim je Wolfa zaklical, da je .ein verbummelter Student". V odgovor je dobil najpreciznejše in najjasnejše psovke, kar jih premore nemškoradikalni besednjak, kakor n. pr. „Schuft", .Sie sind ein wirklicher Schüfe", .ein ernster Schuft", .ein gewöhnlicher Schuster", .Pfäff sehe Canaille*, .Trottel", in še mnogo druzih taeih ljubeznivosti. Vse stranke na desnici in sploh vsi, ki hočejo, naj drž. zbor resno deluje, so bile nezadovoljne z obnašanjem tega klubovega načelnika. Vsestransko se je culo mnenje, da stranka, ki hoče v parlamentu resno delati, si mora izbrati načelnika, ki nima Wolfovih manir, in ki ne bo tratil dragocenega časa s tem, da razgraja in uprizarja škandale ter se povrh pusti še obsipati z cajžaljivejšimi psovkami. Če bodo še načelniki za delo zavzetih strank postopali tako kakor Wolf, potem zbornica sploh nikdar ne pride do dela. Po soji se je v poslanskih krogih govorilo, da so nemški radikalci sklenili, da bodo Šusteršiča, kateremu z dvobojem, kakor znano, ni blizu priti, kar v zbornici pretepli, če bi jih še kdaj nahrulil. Ker je bil Šusteršič v resnici surov in je takorekoč prvi začel pri branju interpelacije razsajati, je lahko mogoči, da se mu tudi to pripeti, kar bo seveda znatno pomnožilo delavnost njegovega »mnogoštevilnega, lepega" kluba.
— Uradni list trdi v današnji šte vilki, da se doslej še noben hišni posestnik ni opominjal zastran plačila zapadlega obroka potresnega posojila in se torej tudi še nobenemu niso zaračunale zamudne obresti. Nasproti temu se nam poroča, da so se dvema hišnima posesti* oama zarača-nile zamudne obresti, in da sta jih tudi plačali, da torej poročilo uradnega lista ne odgovarja resnici. Imeni dotičnih posestnic sta nam zaani.
— Nova tožba dr. Šustaršiča. Tor-quemada dr. Šusteršič je našel novo žrtev. Zdaj toži učitelja v Babinem polju gosp. Schullerja zaradi žlindre. Kot jedna prič nastopi župnik Miha Horvat, tisti, čigar kuharico je Šktf dr. Jeglič pred kratkim takorekoč lastnoročno iz farovža vrg*l.
— Novomeška tiskarna v klerikalnih rokah ? Od verodostojne strani se nam poroča, da namerava ljubljanska .Katoliška tiskarna" kupiti tiskarno g Jos. Krajca v Novem mestu. Klerikalci bi menda vso trgovino in obrtnost v deželi radi monopo lizirali.
— Vincencijeva družba razpošilja le t03 narodnim krogom — samonemSka letna poročila! To so vam tiči, ti klerikalci !
— Slovansko gledališča. Premijera slovenske izvirne narodne igre s petjem .Deseti brat" bo v četrtek, dne 28. februvarja.
— Slovensko gledališče. Sinoči so peli četrtič krasnega .Lohengrina", ki pa, kakor se vidi, Ljubljančanov nič kaj ne vleče v gledališče. Obiskano je bilo primeroma tako, kot zadnjič. Prvo dejanje se v zborskem ozira ni — posrečilo, lepo je uspelo tretje. Odlikovala sta aa zopet naša umetnika g.Olszewski in gdč Carneri.
— „Glasbens Matica". II. redni kon cert ,Glasbene Matica" bo v soboto,
9. man» v »Narodnem doma". Slavna slo venska društva prosimo, da se na to prireditev ozirajo. Pri konoertu izvajala se bodo tudi 3 domača izvirna dela: simfoničen „Adagio" za veliki orkester, katerega je zložil g. Anton Saj o vi o in dve izvirni novi slovenski pesmi g. dr. Gojmir Kreka.
— Nova žalaznica. Ljubljanski župan g Ivan Hribar in idrijski župan gosp. Dragotin Lapajne sta dobila dovoljenje, izvrševati tehnične priprave za zgradbo nor-malnotirne lokalne železnice od Vrbnike čez Št. Jošt in Hotederšioo v Idrijo. Dovoljenje je veljavno jedno leto.
— Društvo tisksrjev na Kranjskem je imelo svoj redni letni občni zbor dne 23. t. m. zvečer v .Narodnem domu". Iz od borovega poročila posnamemo, da je imelo društvo v svojem poslovnem letu 9457 K 73 v. dohodkov in 9317 K 76 v. izdatkov. Društveno premoženje se je torej povišalo za 139 K 97 v. in znaša konca leta 35 109 K 83 v. Odborov predlog, naj se daje vdovam članov tudi perijod čna, podpora, kolikor bodo sredstva pripuščala je zbor sprejel. V odbor so bili izvoljeni skoraj soglasno člani; J. Pavliček, načelnik; Fr. Tavčar, načelu, namestnik; O. Planino, računovodja; J. Klovar, blagajnik; R Pirkovič, blag. namestnik; K. Čeč, J. Mlinar, zapisnikarja; A. Mancini, O Trglav, knjižničarja; M. Rožaneo, J. Vehar, pri-sednika; M Fadljevid, K. Mohar, A. Strle-kar, pregledniki; O. Planine, potni blagajnik. Društvo ima 105 članov.
— Marijina bratovščina. Dne 17. t. m. vršil se je občni zbor društva Marijine bratovščine ob mnogobrojni udeležbi dru-štvsnikov v prostorih .Mestnega doma". Odbornikom bili so na novo voljeni gg.: Josip Komar, Mihael Mihslič, in Fr. Tome. Občni zbor je sklenil, da imajo novo opisani udje pravico do društvenega pogreba tekom jednega leta. Ob jednem se je sklenilo, da se bode za na prej v polepšanje mrtvaškega odra brezplačno iz društvene blagajne plačalo za popetje preprog v sobi vsacega umrlega. Naj nikdo ne zamudi pri like, postati ud tega prekoristnega društva.
— Nova premogova žila. Iz logaškega okraja se nam poroča: Preteklo jesen so v obližju župne cerkve v Rovtah nad Logatcem pri razkopavanju ondotnega sveta naleteli na premogovo ždo, ki je v prebi valstvu vzbndda upravičeno veselo nado — da ima rovtarski svet v sebi premog Od našlega materijala poslalo se ga je takoj nekaj na dunajsko preskuševališče, in od tam je prišel strokovnjaški izrek, da je večina doposlane tvarine pravi čisti premog. Kopalo se je na to dalje in z vedno večjim uspehom, kajti — izkopana tvarina se je, očistivši jo od prsti in štiber, porabila za kurjavo in temu namenu dobro služila. Za daljše preiskavanje ustanovil se je že kon-sorcij, ki bo stord potrebne korake za na-daljno delo.
— Posojilnica v Ribnici. Meseca januvarja t. 1. vložilo je 294 strank 119 759 K 93 vin, vzdignilo 170 strank 73 228 K 30 vin., posojlo pa se je izplačalo 14 strankam 22 636 K 98 vin. — Promet za mesec januvar iznaša 516 978 K 78 vinarjev.
— Hrvatsko akademično društvo „Zvonimir" u Beču priredi 10. t. m. v proslavo štiristoletnice hrvatske književnosti zabavni večer s kon certom in plesnim venčkom Začetek ob 8. uri zvečer. Glasba c. in kr. bos.-berc. peš-polka št. 1. Lokal: Hotel Savoy, VI., Ma riahilferstrasse št. 81.
— Mestna kopel. Od 10. do 16 svečana letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 404 kopeli, in sicer za moške 362 (prsnih 270, kadnih 92), za žen ske pa 42 (prsnih 11, kadnih 31).
* Afera gdč. Ubao. Veliki vpliv španskih jezuitov na občinstvo se je pokazal v sfšri gdč. Ubao, ki zanima vse časopisje. Gdč. Adela Ubao je član ugledne družine, je bogata dedkinja in nevesta nekega žu pana. Njen spovednik, jezait Cermeno pa jo je pregovoril s silnimi sredstvi, da se je odpovedala ženinu ter stopila v samo stan de las Eiclaves (suženj) sv. srca. Sta-riši so hoteli premoženje hčerke rešiti ter so dosegli, da se je morala vzlio odporu nun in jezuitov vrniti iz samostana, kamor je bila pobegnila skrivaj. Listi poročajo sedaj, da je gdč. Ubao tožila lastne stariše radi nasilnosti in pretepanja. Poroča aa
tudi, da ja jezuit Cermeno prisilil gdč., da je opravila pri njem glavno spoved, pri kateri je izvedel tudi za velikost njenega premoženja. Nato je razdrl njeno zaroko ter ji pisaril, končno pa jo je izvabil, da je ušla iz domače hiše ter se odrekla vsaki zvezi z družino, v kateri je vladala dotlej vzorna sloga. Mati je prosila sodišče, naj posreduje, da se ji vrne mladoletna hči. Sodišče pa je to odklonilo. Šele najvišje sodišče je na zahtevo odvetnika Salmerona, vodje republičanov, ugodilo materi ter vrnilo 24letno hčer. Seveda podpihujejo sedaj gdč. Ubao zopet jezuitje.
* Fackel obsojena. Radi opravljanja in podtikanja nečastnih namer je bil urednik dunajskega lista „Fackel", Kraus, obsojen na denarno globo 1800 K ali na tri mesece zapora. Tožitelja sta bila H. Bahr in ravnatelj nem. narodnega gledališča Bukovics. „Fackel" igra na Dunaju ulogo ljubljanskega , Dihurja".
* Nemirna gora. Iz Curiha v Švioi poročajo, da grozi dolini Travers v Neuen-burški Juri velikanska nevarnost Pri Noi-ragnu so veliki lomi cementa in apnenca. Nekaj časa sem pa se opaža, da je hrib počil in v njegovi notranjosti grmi. Geologi sodijo, da se ves hrib, nad mihon m1, premika, in da se odlomi, ko nastane južno vreme, ogromen kos hriba ter se zvali v dolino. V nevarnosti je cesta, železniška proga in nekaj vasi. Reka Avrense bo preplavila dolino, ako jo zasuje ondi hrib.
* Parnik se je potopil. Iz New Torka poročajo, da se je parnik .City of Rio da Janeiro" z 122 osebami potopil. Rešilo se je 79 oseb. Američanski konzul W< Id mann in njega žena sta utonila. Kapitan ladije je ostal do zadniega na poveljniškem mostiču in utonil. Parnik je vozil tovore, vredne pol milijona dolarjev, med temi je bilo za 600 tisoč mark zlata.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 25. februvarja. Poljski klub je imel včeraj več ur trajajočo tajno sejo, v kateri se je v najostrejših izrazih govorilo o Körberjevem minister-stvu. Körberju se je celo očitalo, da neče parlamenta, in da bi zopet rad s § 14. vladal. Reklo se je tudi, da bo poljski klub že našel pota, da vladno postopanje na odločilnem mestu v pravo luč postavi. Vzrok temu na-sprotstvu poljskega kluba proti Körberju je to, da je Körber takorekoč odpravil poljski departement v mini-sterstvu notranjih del. Poljski klub bo vlado vprašal, če hoče obnoviti rečeni departement in bo zahteval preciznega odgovora
Dunaj 25. februvarja. Ministrski predsednik dr. pl. Körber je bil včeraj opoldne v avdienci pri cesarja in mu je poročal o brezuspešnosti posvetovanja klubovih načelnikov gleda delovanja poslanske zbornice in o dogodkih v sobotni seji. 0 dogodkih v tej seji se je cesar tudi na dvornem plesu jako pikro izrekel.
Dunaj 25. februvarja. Razni poslanci iz Češke, iz Moravske in Šlezije hočejo nasvetovati, naj se od državnih prebitkov določi za vsako leto 20 milijonov v svrho gradnje kanalov. Zahtevali bodo, naj se dotični projekti takoj izvrše.
Dunaj 25 febr. Na mesto grofa Revertere je določen avstrijskim poslanikom pri Vatikanu grof Khevenhüller. Vatikan ima proti Khevenhüllerju vsakovrstnih pomislekov ter želi, naj se imenuje kdo drugi.
Carigrad 25. februvarja. Vsi tu živeči macedonski Bolgari so postavljeni pod najstrožje policijsko nadzorstvo. Policija je zaprla tukajšnjo tiskarno in aretirala lastnika, njegove sinove in več druzih Bolgarov.
London 25. februvarja. Poroča se, da se hoče Botha udati, ker so ga Angleži od vseh stranij obkolili. Dne 27. se bode baje vršil ragovor zastran pogojev kapitulacija
B S,
m 3 il< IjJ I I lülai M I I 11 I I II i i i l i l Mil I I 11 I I 111 l l 11 l II l, f,l |i
l      Po^or! I
i i
I Danes, v pondeljek, 25. februvarja, |
i ob pol devetih zvečer sestanek 1
I v ..Narodnem domu".   Lokal — |
§    druga soba na desni strani. i
—l-TTT-ri"TT-r~—— t—rr~rrrt-TT-t-TTrii[rin-ir>«iniiisiiw»iMwii n 1 i
„Henneberg-svila"
— le pristna, ako ae naroča naravnost pri meni — aa blase in obiske v črni, beli ali pisani barvi, od 66 kr. do 14 gld. 66 kr. meter. Vsakomur franko in s plačano carino dostavljena na dom. Vsorci ss doposiljajo takoj. Dvojna poštnina v Švico.
G. Hennebarg doo-s) Seiden-Fabrikant (k. u. k. Hofl.), Zürich.
Zahvala.
Za Jjabeznjivo in prekrasno darilo, izročeno mi, o priliki predzadnja , Lohen-grinove' predstave, izrekam neznanemu castitemu darovalcu najtoplejšo svojo zahvalo. Tit Olszevaky (441) operni pevec.
Umrli so v LJubljani:
V delelni bolnici:
Dne 20. febrnvarja: Jurij Žepič, dninar, 64 let, ostarelost. — Jožefa Jane, delavčeva hči, 29 dni, Sivljenake slabosti.
V otroBki bolnici:
Dne 22. februvarja: Barbara Osterman, sirota, 10'/« leta, Bkrlatica.
V hiralnici:
Dne 21. februvarja: Josip Hrovat, gostaC, 80 let, ostarelost. — Marija Hočevar, kajžarica, 78 let, ostarelost.
Meteorologično poročilo.
VUina nad morjem 50«-S m. Srednji mini tlak TMO mak
Cas opazovanja
Stanje barometra v mm.
Ä5*
lasa
Vetrovi
Nebo
23 24
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
734 7 — 68 sr.szahod
735 3 —13*0 si. svzhod
jasno
jasno
734 2 — 16 si. sever I oblačno
25.
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
7328 j— 4*6 brezvetr.
7317 '—130 si. jzahod 7307 — 06 si. j vzhod
jasno
megla 0 jasno   i o
Prodajalka
dobro izurjena aa trgovino mešanega blaga, aa takoj vaprajma. (409—4) Kje? pove upravniStvo .Slov. Nar,a.
ki je dobro izveden v višjem mlinarstvu in snaženju plena, dobi trajno alužbo kot ponoönl pomočnik v mojem valjicnem mlinu.
Reflektnjoci naj svoja dosedanje službovanje, spričevala ali njih prepise in svoje zahteva pošljejo naravnost mani
Valjični mlin W. Jochmann _v AjdovSčini. 086-3)
Srednja temperatura sobote in nedelje —100° n — 5-4J, normaJe: 06 in 0 7°.
Dunajska borza
dne 25. februvarja 1900. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dole; v srebru .  . .
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 44/A  .  .  . .
Ogrska zlata renta 4° „.......
Ogrska kronska renta 4'/0.....
Avstro-ogrske bančne delnice  . . . .
Kreditne delnice.........
London vista..........
Nemški državni bankovci za 100 mark.
20 rnaok............
20 frankov..........,
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini..........,
98*45 9835 118 05 97 95 11805 9370 1674-674 25 240-47'/, 117'40 23 50 1908 90 40 1132
Izvod iz voznega reda
vsljaven od dne 1. febrovarja 1901. leta.
Odhod ii IdnbljaiM jui. kol. Proga Oos Trbii. Ob 12. uri M m po noči oaobni vlak t Trbii, Beljak, Celovee, Fransensfeste, Ljubno; ces Selsthal v Anasce, Solnograd; eei Klein-Beifling v Stejr, v Line; čez Am-■tetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj oaobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovee, Fransens feate, Ljubno, Dunaj; ces Selzthal v S vinograd, Ino-moat; eea Amatetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoladne oaobni vlak v Trbii, Pontabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne oaobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Franzensfe8te. Ljubno; ces Selsthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomoat, Bregene, Curih, Oonevo, Paris; ces Klein-Beifling vSteyr, Line, Budejevice, Plzen Marijine vare, Heb, Fransove Tare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetteo na Dunaj. — Ob 10. uri po noci oaobni vlak v Trbii, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto ln Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kocevie. — Ob 1. uri 6 m popoludne oaobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m Zvečer oaobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amatetten, Lipskega, Prage, Fraucovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopolu-dne osobui vlak z Dunaja čez Amatetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobui vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak ž Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Kočevja Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob ii. uri b'2 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod ii Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. nn 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
Poštna hranilnice ček štev. 849.086. Telefon štev. 135.
Glavna slovenska
hranilnica m posojilnica
registrov sna zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova niša, v Ljubljani
sprejema ln izplačuje hranilne vloge ln
obrestuje po 4VTo od dne vložitve do dnevzdige
brez odbitka ln brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne in od 3— S popoldne.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
(40—8) D)?i M* Hudnik* predsednik.
Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne Številke »ljubljanskega Zvona in vse one knjige, katere so izšle v založbi „Närodne Tiskarne". — Te knjige so:
Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI, broširan ä 60 kr., elegantno vezan ä 1 gld.
»Ljubljanski Zvon', letniki II., III., V., VI., broširan ä 3 gld., vezan v Bonačeve platnice ä 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice ä 5 gld. 20 kr.;
— letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice ä 5 gld. 20 kr.
Posamezne Številke »Ljubljanskega Zvona"
po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov, n. Kaz. pravdni red, vezan ä 2 gld. 80 kr.
Zamikovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan S 50 kr.
Dr, Nevesekdo: ,.4000". Povest, brofi. a 50 kr.
A. ASkerc: Zalet v Carigrad, broi. ä 20 kr. Po znižani csnl priporočam: Fran Kocbek,
Turgenjev: Otoi ln sinovi. Roman, broširan k 50 kr.
— Štiri novelo, broi. h 20 kr. Benefi-Tfebizsky: Blodne dnie. Roman,
broširan a 70 kr. Lef e b vre: Pariz T AmsrUd, broširana 50 kr. Stat nominia umbra: Časnikarstvo ln
nail časniki, broširano a 40 kr. Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. Jelinek: Ukrajinskodnms,Povest, broširana
k 15 kr.
Halevy: Dnevnik, broširan k 15 kr.
— Kaans pripovedka,  broširane k 40 kr.
— Dve povesti, broi. k 25 kr. Theuriet:  Undlna. Povest, brofi. k 20 kr. So u vestr e: Vilsnski brodnik Povest, broi.
k 15 kr. Jurčič: Listki, broi. k 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broi. k 80 kr. Avstrijski pstrijot: „Parteiwesen dar
Slaven", brofiirano a 5u kr. 6
Pregovori, prilike In reki. [Prej 60 kr., sedaj
samo 30 lex*«
Sprejemam tudi naročila na vse modne tarnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. "
- Scliweiitner
knjigotržec
V Ljubjani, Dvorni trg štev. 1.
Gospoda Kham & Murnik v Ljubljani prodajata „Cvekov brinovec".
(440-1)
«r Štelaže
z zapahom, dobro ohranjene
se kupijo.
(436-2)
Kje? pove npravnistvo , Slov. Naroda1*.
(ia—45)
Hajd' nn beli vrh planine, Kjer solnca žarek sneg topil Tu gor* mi vsaka bol premine, Veselja srce prekipi, In vriskam, da od skal odmeva:
^Pozdravljena, prelepa zemlja! PozdravUen, krog sneženih glav! Napijam Vam, kar najbolj pravo Za grlo, tek in za prebavo Očeta Hlauerja ^Triglav*- !
Razglas.
Podpisani odsek za zgradbo nove kuratne hiše na Velikem Ubeljskem, pošta Razdrto, na Kranjskem, razpisuje
na dan 14. marca 1901
ob 10. uri dopoldan
6000 klg.
(403-4;
jamo
za zidavo kuratne hiše.
Stroški so proraöonjeni:
mojstrska dela na...... 5400 K
materijal na........ 3 400 ,
dnina in dovažanje na. . . . 2 000 ,
skupaj 1O800 K Dotični podjetnik mora vložiti 5 % kavcijo. Pogoji in načrti sc na razpolago 8 dni pred smanjsevalno dražbo pri podpisanem načelnika.
Na Velikem Ubeljskem, dne 21. februvarja 1901.
Za stavbinski odsek: (441—1)       Karol Fremrov, načelnik.
srednjelepega sena
se ceno proda.. Naslov v Grsdlšcah št. 7, I. nsdstr
Mlin z 9 kamni
s stanovanjem in bližnjim zemljiščem
oddaljen 5 minut od postaje sedaj pričete vipavske železnice
odda se s 1. julijem 1901 v najem,
Krasna lega, vse v dobrem stanu PoDudbe  na:   „Grof Coroninijevc oskrbništvo na Vogrskem, pošta St. Peter pri Gorici". 098—1)
Šivalne stnjc
* priznano najboljšega izdelkt
za rodbine in obrtnike
priporoča
ivan «tax
zaloffa šivalnih sti*ojev
Ljubljana, Dunajska cesta št. 17.
Ako se zahtev«, pošljem cenike brezplačno in poštnine prosto. (2076—151
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PBOSVETO.
LETNIK XXI. (i 901). Izhaja po 4' , pole obsežen v veliki ostnerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji, vse leto g K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 h. 11 Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
,.Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice
so že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to laliko in milo uč nkujoče domač« sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pri zlih nasledkih slanega prenavljanja in telesneg-a zaprrtja. Teh krogljic, ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve k.ros;IJiee ali Hserlioler-Jeve kri čistilne kros-IJire znane, stane skatljiea s 15 kro*;IJicami 91 krajcarjev, 1 zavitek s « skatljlcaml 1 zid 5 kr., pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane 8 poštnine prosto vpošiljatvijo: • zvitek 1 «Id. 95 kr., 'i zvitku 'i sld. 30 kr., 3 zvitki 3 «cid. 35 kr.,  IO zvitkov 9 si«!. 95 kr.   — Nateln
vporabe Je priložen.
Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga
J. Pserhofer'jeva lekarna
Dunaj I., Singer Strasse 15.
Prosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne kroglice"
zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudečimi črkami.
Balzam  zoper  ozeblino    esenca ~ Lahk0 razt°p]Ju-
J. Pssrhofer-Jev, 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr.
J. Pserhofer-jev sok iz
ozkega trpotca JESffi£&&. J. Pserhofer-jev balzam
7iinpr o-nUn 1 steklenica 40
AUJICl    *^UIMJ, a poštnine prosto
pošiljatvijo 65 kr.
Stoll-ovi Kola-preparati,
izvrstno krepčilo za želodec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., Vi B*ra 1 gld. 60 kr., V« litra 86 kr.
J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura
joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebav-ljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 gld.
J. Pserhofer-jev balzam zoper rane,   1 sS£kl£nica
Tannochinin-po mad a
J. Pserhofer-jeva, najboljše sredstvo za rast las, 1 pušica 2 gld.
Zdravilni ob I iz za rane
pok. prof. Stendel-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol
A. W. Bulrloh-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
ffS" Razen tn imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglasene tn- in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbe* vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. (190—5)
PosUJatve po polti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpoilje Aeaar, veoje maroebe tndl proti poesetjn sueška.
6o so prejo vposlje denar (najboljie s postno nakaznico), potem Jo poštnina mnogo oenejta, nego pri poslljatvah proti povzetju.
ladaialalj in odfotoni ondnik: Josip HollL
fsiatnina in tiak .Narodna Tiakazna".