Z7. StcifTta. | iMiinri, v akti, I. hkinirji 1W. Lieto. ^^^k ^Hj^H ^^BS ^k? ^^^B ^^^h ^^^^^^M ^^^H ^^^1 ^^^b ^^^^h ^^^L ^^^B ^^^H ^^^^^k ^^^^1 ^^H i^^^h ^^^B ^h^h ^^^B ^B^B ^^^B i^^B ^B^s ^^^^V .Slovenski Narod" folfa po poitli u Avttro-Ogrsko: M Neaajo: četo leto sknpaj ojprtj . K 2»-- ćelo Icto naprej . . . . K 33"— tttrt let« " " * *# * 7-__ *a Ameriko in vse drage dežele : o* metec m m . . . 2 50 ćelo Icto naprej . . . . K 3S,— Vprašanjem slede tnseratov se na priloži za odgovor dopisni«« «fl znamka. Đpravnlsiro (ipodaj, dvorilče lm). S&aflovs alie* st S. teleloa iltS. IsMafo vnk in sf •*«• tevseaUl sotone ta »rosalke. Inscrati se računa i o po po\ abljenem prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm Slrok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 vla., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 v n., parte in zahvale (cnak prostor) 10 vtn. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena narobila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Bfarodaa tiskaraa" Uleloa st. 09. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inscrati L t d, to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" veljt v lf«kl|oal dostavljen na dom ali fe se hodl poaf s « ćelo teto naprej . . . . K 26*40 I četrt leta „ . . • • t &Q$ pol leta „ .....13*20 | na mesee m ..... 2-20 ■■ Posamaina itavOka veija 10 vinar}«*. ———— Dopisi na} se frankirajo. RolcopisI se a« vrtČajo. OredaU^o: Caaflova slio« iL 5 (v pritllčja levoj ftoUfoa M. U. w masi piniji Dunat t. februari a. (Kor. urad.) Uradno $e razglaša: Izredao budi zimsko vreme onemosoča na vzhodn! fronti vsako večje bolno defovanjc. Tuđi z !talliansf:e£*:ih izvidnih oddelkov. Na oheh straneh Ancre In Somn^e vlada živa-hen artiljerijski boj. V futranHh in večernFh urah živ a Smo delovanle naših Izvidnikov, ki so pripeliali iu^o-zanaetno od Mi'-auroonta in severo-vzhodno 'vd Le S^rsa eneea častn»ka In 12 mož Iz sovražnfh jarkov. Na pot? GueiidecrirJjrt - Bcau?er:cmirt ^o vdrif An^ie"? no močnem orm?*' v širini ene stotnife. V protitippadu smo to točko zopet očTsiilL Več vjetih jo ostalo v naš'h rokah. Armadna skupna nemske-ga prestofonaslechnika. Ob vJ5"n? CoTTbre*; ?n v rr>?iHvi Af!!y so se vrnlle čete s šunka iz se-strel»erih frmcoskih č-t r 20 vje-Jm!. V Vocrezih so pr'nelHfi nn'1 iTvidnlkf z neVejra Podvzetja šest Francozav naza:. Na severni zanadni f^ont? so b!l! leta!ci zefo ddavni. Na§e flotHie so v anjT!ešVem (tefu Francos1 e napravile drasocene konstatacije Nasprotntki so utrpeli pri zračnih boj'h sedem letaL VZrTODNO BO?f?CE. Pri huđem mrazu in ▼ sneževju ■obenib posebnih dogodkov. MA(fFno\?KO BOH^čE. Položaj ie oeizpremen?sru • Prvi generr1 ^i kvartirri molster v. Ludendorff. Cesar kranjski deželi. Dana], 1. februarja. (Kor. urad.) Odeovor Njejjoveea Veličanstva ce-sarja deželnemu glavarju" dr. Šnšter-šiču pri sprejemu poklonitvene deputacije dežele Kranjske se glasi: Zahvaljujem se Vam za VaŠo izjavo lojalnosti. Prebivalstvo dežele Kranjske je dalovvečstoletni pripadnosti dedni hiši opetovano slavne dokaze dinastične zvestobe in vdanosti. Požrtvovanost obeh v deželi stanu j o Č i h narodnosti v sedanjem tež- kem boju in z junaštvom zvezana zvestoba k r a n] -skega vojaka Mi daje trdno jamsvtvo, da bo ostala Moja ljubljena vojvodina Kranjska, ki si je lahko svesta Moje očetovske naklonjenosti in skrbi, vedno trdna in zanesljiva opora ; Mojega prestola in Moje države. Naj Bog obrani krasno deželo Kranjsko! (Ta stavek v slovenskem jeziku. Op. uredništva) Posredujte svoji i domovini Moj cesarski ' pozdrav. Šfajerci in Korošci pri cesarju. V sredo sta sprejela cesar in ce-sarica m. dr. tuđi poklonitev štajer-skeea in koroskega deželnega odbora. Staierceni ie cesar deial: Zvesta vrdanost? ki mi jo znova obljubi jate, je bila v vojni kar najsijajnejše izj)ri-Čsna. Z vese-.iem in Donosom sem vi-•^el na raznih fro'ntnh hrabrost in ži-lavo vztrajnost Štnjercev m s hva-le/nim priznaniem se spominjam po-žrtvovalne odločnosti, s katero pre-naša prebi val?! vo đor? a n?.pore in te-žave te d^lcre vojne. Jaz in cesarica sva vedno posebno rada se mudila v zeleni deželi. Sporočite Štajercem našo ce^irsko zsbvalo ter oozdrav, poveite jim, da bv>m Va?5i lepi debeli obrrnfl svojo vladarsko skrb in Vai-be^.en (slovensko:) ter da jim po?H?nrn svoje najmilostivejše pozdrave!« Koro?vf deputaciji Je rekel cesar, da zasluži vzoma D^rtvovalnost zveste komške vojvodine njegovo r>a!no priznanja. »S ponosnim zado-?«?enien se sr.nrpTiinm bo'nifl činov s slavo nveič^n'h koro?1'ih nolkov. ki so tako uspe^no sodelovali, da obranimo domovino in tistavimo , osva.fafni nohlep sovražnfkov. Na-vdaialo me je z iskrenim veseljem. da sern m^?ref rbi^k^ti lepn debelo, v knteri tako rsd bivam, in da sem mojrel spreicfi stevilne dokaze vdanosti nanrnm meni !n maji hiši. Prosim Vas. da s^oročite mojim vrlim Korr^cem, kntere znova zagotav-Mnrn, da sem *;m r^Hostivo naklonjen, moj cesarski pozdrav.« O pomenu pooštrene podmorske vojne. Nemčija in Avstrija sta s 1. svečanom zaprli dohode vangleškajran-coska in italijanska pristanišća ter tuđi zveze z ententino makedonsko fronto. Ker bodo nemški podmorski čolni potopili v s a k o Iađ]o, ki bo hotela v zaprte okoliše, bodo na ta način izpodvezali ententi predvsem dovoz živil in municije iz prekomor- | skiji dežel. Anglija torej ne bo več • dobivala niti iz Amerike niti Iz svojih kolonij ogromnih množin vojnega ' materijala in živil in ravnotako ns \ ostale ententine države. Zlasti bo i tuđi Rusija sedaj popoinoma odreza- j na od svojih zaveznic. Druga, nič j manj važna posledica pooštrene podmorske vojne bo ta. da na eni strani Anglija ne bo mogla pošiljati svojih čet na zapadno fronto, angleške čete pa, ki se nahajajo na zapadni frontf, ne bodo več dobivale z doma ne hrane ne orožja. Isto velja za Sarrailo-vo armado. V splošnem: pooštrena ' podmorska vojna bo države entente izolirala od ostalega sveta, torej predvsem od nevtralcev, potem pa tuđi drugo od druge. To velja predvsem za Anglijo, pa tuđi v odlični meri za Rusijo in Ie Italija ter Fran-cija, ki sta sosedi na kopnem, si ohranita neposredni stik. Vojaško rečeno: pooštrena podmorska vojna naj oslabi sovražnike s tem, da jih glede na prehrano in orožje izstra-da. Izolirane In odkazane same na sebe so ententine armade nezmožne. pričeti na spomlad z onimi velikim! ofenzivami, na katere so se sovraž-niki že dolgo pripravljali, Seveda se dajo vsi zgoraj ozna^ čeni skrajni cilji pooštrene podmorske vojne doseči v različni intenzivnosti. To je odvisno od sredste,v (števila podmorskih čolnov), ki so centralnim državam na razpolasro in pa od protisredstev. s katerim! razpolaea sovražnik Blokada so-vraznega obrežja, kakrŠno sta pro-prlasili Avstrija in Nemčija. je po svojem obsesru. po sredstvih in posle-dicah nekai tako ekscepcijonalnega k v svetovni zgrodovini. neka] tako novela, da laiku ne preostaja drugega, kakor počakati in se zanesti na tište. ki so orjaško podjetje preudarill, pripravili in ki je bodo Izvršili. Uspeh bo boljše In učinkovitejše dokazal smotrenost nove metode, kakor vsa razmotrivanja. Podmorski čolni so strahovito orožje. Njihova vojna žetev )e bila že dosedaj ogromna in Avstrija in Nemčija n. pr. sta uničili od izbruha vojne pa do 31. decembra 19^6 3 podmorskim! čolni nad 3 mllijone ton angleških trgovskih ladij, kar zna§a skoro 15% celokupnega angleškega trgovskega brodovja. Seveda je Anglija svoje Izgube nadomestila delo-ma z lastnimi noviml ladjami, delo-ma s tem, da Je naiela ćelo flotiljo nevtralnib parnikov, toda nadome-ščanje gre do gotovih mej in tud! za Anglijo nastopa kritičel trenotek, ko se začns njena tonaža od dne do dna manjšati. Poznavale! razmer xatrjujefo# da bo kritičen trenotek angleškega brodarstva pomenil tuđi sačeteld krize v angleškem vojnem raziMaH loženju. Zaprti morski okottL Dolgo pričakovana pooatrfte1^ podmorske vojne je prinesla s sebof zaporo gotovih morskih okoliSer, % katerih bodo nemški podmorski Čof* ni lovili ladje, sovražne In nevtralne^ ki se pregreSe proti principom n«< vtralnosti in doloČIIom zapore. Žak porni okoliš je razdeljen na dva đela, na severu okrog Anglije hi ob fra* coski obali, i.a jugu v Sredozemskem morju pa med kolonijami sovražnih držav m temi državaml ter pet Gibraltaru in Sueza. Zaporni pas okrog AngBie m prlčne ob izlivu Schelde tik 6b zapadni mej! nizozemskih teritorijalnih voda, katerim se ogne v loku 20 morskih milj. Od severne meje nizozemskih teritorijalnih voda gre vzhodnas mejna crta območja podmorskih čoK nov naravnost proti severu do oto» kov Udshire na pol pota med Norveško in Orkneysktei otokL Tu se pri-bliža iheja 60 miij do norveške obail Od tod gre crta pr^ri zapada ter se^ ^ če meridian 0° (Oreenwlch) na vi* šini 62° severne širine, torej na Isti širini kakor danski FarSerii, katere odreže iz tega območja, Nato pa gre lok v razdalji 400 do 540 morskih LiSTEK. Ob vrnitvi. Po dolgih letih bivanja v tujini, Je poglzdal prijatelj Janko zepet v domovino. Bo!j kot kdaj prej, hrepe-ni srce v teh čudnih časih po sorodni - duši in bil sem otroško vesel, ko do-bim vest, da se snideva v naši pre-stolici. Jankota Stejem med one redke tovariše, ki jim je ostalo srce trdno in zvesto vzorom naše tako lepe, svobočne mladosti in ki jih ni okužilo ozračje dobe brez idej in jasnih ciljev. Jaz sem bil dva dni službeno zadržan in sele tretji dan njegovega bivanja v našem mestu sva se sešla. Živ m naraven, brez modernih mask v vedenju, je stal pred menoj. Mislil sem, da greva Iz mesta na izprehod, a Janko je pripomnil: »Se-diva rajši v miren kotiček v kavar-ni! Od trena razteptano okolico sem si ogled al včeraj, po čest ah pa soni se že rudj naveličal poctopatL« Obveljala je t^daj njegova. * Sedaj pa rovori, brate,« *—* rekel, ko dobiva svoi prostor, »kiko veš, da smo mi. ki tičtmo doma, ra-dtr/edni, kaj se godi zunaj in da je živa besedi vse kaj drugcea kot mrtve črke. ki jih požirjmo s tMo dragi materi hi prijateljih, jci bi jim notožil vso svojo bdect in si oJajial srce. V t#m £ud-■em^rsjipoJožtnji ten zasluži tadf l» kar ▼*» na mojfc pnft« U »¥«tf* njo. Pisal sem ti menda, kako se je zgodilo. V hišo Olginega očeta je pri-šcl častnik, gotovo bolj vajen Ijube-zenskih umetnosti kot jaz, in kmalu je bila Olga njegova igračica. Pra-vijo. da jo odpelje po vojni na Ogr-sko. kjer se bo lahko vozila v kočiji, saj je on baje bogat trgovec. Včeraj sem jo videl skozi okno, sedeč tu v kavarni. Sla je s svojo sestro na izprehod — boljše na .ogled'. Čudno se je izpremenila, oziro-ma prilagodila razmeram, >dkar je nis^m videl. Vitka je, da bi se skoro prelomila v pasu. S kako umetnostjo jefeto dosegla, ne veni, in pete ima najmanj decimeter visoke. Kakor čaplja v močvirju, s svojim! dolgimi bedri. Ce je to primerno carskim močvirjem, ne vem, mojemu in zdra-vemu kranjskemu okusu ni Dasiravno se je v metil nekaj zganilo, kot bolesten spomin, sem se moral vendar z zadovoljstvom po-smejatl, ko sem se ozrl še enkrat za čudovito karikaturo naše dobe in uzrl dve tanki, za splošno norostjo capljajoči nožici. Danes se smejem temu in si mislim: Naj gre kamor hoće! Naj gre z vetrom kar je pl#-velnattsra, zrnje pa bo ostalo. Ifl to bo zdravo, brez tuje primtsi. m k*-fer one vttuur. poieoe to tMHwngt zrnja Klasje Doljsin casov kot smo jftb imeli in jih imamo sedaj. ..c Prijatelj se je nekoliko razffrel pri tem. Hipoma pa se zopet nasmeje in pravi: »A čemu se razburjam? Clovek je res otrok razmer. Mi bi morali le z molkom prezirati vse kar je nasprotno naši notranjosti in biti le veseli, da nas ni odnesi a vse-poplavljajoča struja za drugim!« V trdl noči sva zapustila kavar-* no m spremil sem prijatelja. U i« stanova! zunaj mesta pri materi Medpotoma naju je došel pijan čiovek, ki se je vrača! iz mesta, ter naju je prav brez vzroka nahrnliL Nisva mu ogovarjala; odšel je hitro. poslavljajoč se z neizbranimi b+* sedami. »Ta pijanec ni izjema. Enake prizore lahko pogostotna doživiL Tudl kulturna slika... Prav nič mi ni hudo, da odidem v kratkem zopet v strelski jarek, med priproste vojake, ki so samo trdni ljudje in nlč x drugega. ljudje, kakor jih je astva-rila narava, in nimajo na sebi So nlč tega, kar sicer navadno skriva no-tranjo gnjiloba Krepko sva si stisnttt roki tn 80 točila. Teiko ml je bilo pri srca. ko sem se vrača! sam. StMdenfca Sinm 2. _________________________________________________jaujVEmn NAHUuV—e S febnmrja 1917,____________________________________________________ 27. itev. mili okrog Angllje do lpanskega rte Plnisterre in od tam nazaj Y vzhodnl tmeri 20 morskih mi U od ipamka obadi do francoske mela. Se bo4j interesanten Ja zaporni okol^ v Srrdozer^skem morju. Pomorsko vojno območje v Sre-dozemskem morju reže vse dovozne ecste Francoske in Italije ter kol wiijt ozira pa te na pravice Spanske In Grške do proste plovbe. Tako je prosta pot skozl Gibraltar, pać pa te prične območje akoj pri francuski meji in med Marokom in AUorjo. Od tam gre območje čez vse sred ve in vzbodno Sreaoieov-ko morje \stevSI Jadransko morje In Egejsko morje do Dardanel in na jugo - vzhodu do Sueškega prekopa- Da pa Grška ni odrezana od proste plovbe, je v tem območju odprta 20 morskih milj *1 i roka nevtralna cesta, ki gre jušn> o 37° severne in 11° 3e v gr*ke vrvie. Naknadno se je vzbodna rneja raprtejra morskega oko!i*a Anjriite tepremenila tako - le: Od točke 52° 80f severne Širine in 4° vzJiodne dol-fine preko točka 56* seveme širina m 4° vzbodne dolžine do točke 56° seveme ilrinc in 4° 50' vzhodnc dolžfne. Amerlkl dovoHecia pot do Angliie. Noti centralnih držav priložena | ppornenlca obsega poleg doloČb. vc-ijavnlh za vse nevtralne države, rudi določbe za rnebni promet med Anjli- j }o m Amerika Ta del spomenice se j glas): i »Od 1. februarja 1°17 navrc] se | bomo v omenjenfh zapornih morskih | okollllh okrog Anglije, Francoske In | Italije in v vzhodnem Srcdozcmskem J tnorjn brezposro'ho % vseml sredstvl Mprlj vsakemu morskemu prometu.« Omenjenf »o tu okoliši, nakar nadaljuje spomenica: »Nevtralnt ladje, k! plorejo po tem zaprtem okoliiu^ stort to na i kstno nevarnost. j Ce je tudf preskrbljeno, da s« bo ■ nevtralnlm Iadjam. ki so 1. februarja i na patu v pristanišča v zsprtih oko- i tišfh le grotov čas prizan^sia je ven- I dar nu|no svetovtti, da dobe na rsak razpoložijiv način ivtrilo ta da m jim smer iz_premtnl. Nevftalne ladje ki leže v prista- j nfščih zaprtih okotsšev. lahko še' a i isto varnostjo zapuste zaprte okoliše, » če odplovejo pred 5. februar]em In ; plovejo po najkrajši poti t prosti j okolil Promet rednih amerJlkih oseb- ! nfh paraikov se lahko nemoleno na- j dalju je, če Je: I 1. Falmouth namenibno prista-nlšče; 2. če rzamejo na petu tja fr\ rit- » wij smer v Sidilvs fn na točko 50* j severne Urine tn 20* rapadn* do!- ! ilne; na obeh potih ne bodo poloitne ■ nem^Ve mfne; ! 3 če imajo parniki te - le posebne j znake, v umerJSkfh pristanf«čih njim samim dovotjene: Stene ladtj nad Igorom morajo bnttl po 3 metre ih i rokm Tertflcahie proce Uinenoma bele hi rdeče, na vsakem jambom moralo Imeti veliko zastavo t belimi in rdečimi progami, na zadnjem delu moralo Imeti ameriSko državno ta-stavo. Ponoći mora biti zastava In barva ladje dobro vidna in morajo biti ladje popolnoma razsvetUtne. 4. Voziti se sme samo po en par-nfk na teden v vsaki smeri ter sme dospetf v Falmouth ob nedeljah in odplutl od tam ob sredah. 5. AmeriSka vlada mora garantirati, da ti parniki ne bodo vozili kon ter bande (po nemiki listi). Pooštrena podmorska vojna s stal&ča mednarodnesa prava. Dne 4. februarja 1915 je progla-sfla nemška admiralfteta vodovje | okoli Anglije in Irske za vojni okoliš j ter je naznanila. da bo počenSi z 18. i februarjem vsaka v tem okolišu za-sežena sovražna trgovska ladja tor* pedirana, pri čemer ne bo vedno mogoće hititi posadke m potnikov. Ker se an^e^ke ladje rade poslužu-jei"» nevtralne zastave, so tuđi ne-viraine ladje v nevarnosti. da jih na-padejo podmorski čolni. Ta proklamacija je pnvzročila znani ostr! spor med Nemčijo in Ameriko. katerega posledica je bila. da ie nemška vlada koneno odjenjala, ker se takrat ni hotela zaplesti v vojno z Zedinjenimt državami. Avstrijska In nemška nota z dne 31. Jamiarja IQ17 sta mnogo obseŽ--ie^si in ostrejŠi. Tokrat brezobzirna oodmorska vojna n! nanovedana le an^le^kim trjrovskim lađjam v zapr-tem okolišu, temveč vsem sovraž-nim !n nevtralnim ladlam, na katerc nalete podmorski čolni v pre-pnvedanih krajih, centralne države t»'di ne prevzamejo nobene obveznost! «?lede potnikov fn posadk. Prepovedani aT! zaDrti okoli^f so tokrat m n o ff o ohs'fcžnej?! kakor v februar ju 7 01^ *n po]pg podmorskih čolnov se bodo nponMf?!e t u d i mine. Ta metoda sevpda ne od^ovarla nravf!orn merinarodnecra prava, to ra že 7**0 ne. ker medrarodno pravo oneracfj s podmorskim! čolnt snlnh ie ne pozna inse torej nje^a đo!očh? ne ć?.*n nenosredno .Tnoro^Matf za moderne metode pod-mn^Ve volne. S formaHstičnejra s*a!!55a meHnprodn*»ra nr?va torej akcii> nem^Vfh !n avstr^kkfh pod-^mrskih čolnov ^1đT n! smatrati za hToVac*o ^ovraf.nrh onreži] v tehnič-nem srrfs't: te besfde. fzfeva bivar?Jfeira ▼omega ministra. V flnančnem odseku bavarskega de?e!ie£a zbora je izvajal vojni mi-nister ned drugim: Zn^agovita vojna v Rom uniji Je prifj^s1^ velike voja*ke fn gospoviar-ske uspehe. Za vojno odiočilnega uspeha pa operacije vendar nišo mo-2le rrinestl. Vsa odločitev leži ie pred rami. Pregled stanja entetnih armad ćckzzvjfZi da imamo pred seboj še te-fke boje In da moramo storiti vse, ^ar je mosroče. da se pripravimo. Po-tetn smemo tuđi z mirno zavestjo nričakovatf bodo*e napade entente. Jrkliučero je, da hi se po-srečilo pre-dreti nsše fronte in da bi mogli so vra?nfki Izraditi v ve-^jem ohsegu krairvne uspehe. Z mirovno ponudno oxn»f-cni položaj nam daje pravico in do-'ž^ott. da porobimo vsako sred- I *txo. da pospettmo odločitev vojne. Za to je neomejena vojna podmor- ; sk'-fi čo?r»ov primemo sredstvo. | Ole<1* nev?rnosti. da bo mo^Ia ta ''■ :>oožrtvo-vm'nrtt arm»^e. StoHla bo to tu cif ▼ VvV**;h tefV?h Casfh ter pr!r>omrHr1a k ftkorf ?!ln« domrtf m'tm, do katerega nam dajo prinelene žrtve oravico. Psii^iJifBBftatfialimlnB »Kotn!sche Zelttina« pravi v 4«!!ft^m čl«nka i naslovom »Podmorski čolni na planU: Ce ostane Amerika zvesta Doti, po katerf-fe hedila od radnje note sem, nam mora »daj priznat!, da nastopa NemČiJa le s vsemi otiimi sredtrvi, do katerili »e imela fe davno pravico ln katerih le fr nrira na mterese Amerike ni npor?blja!a- če bi se Amerika, če* sar pa ni prlčakovatl odio č i 1 a d r a c i £ c, bi to ne fsnremenfio nastopa Nin« tfje. Ce se dfimejo prot! nam aovf sovrafnlki, Je tti d f ml raeC tem ostrele ■ abruleit Nevtralae 4rfa?i a a | pokalejo barva. Komur Je i kakor fepa Inu, mora biti z flioit kdor pa stopi oi stran aotčenja In sa* fenstva. naj se ne čudi, če bodo nali adaral zadell tuđi njega. ĐeroOo, 2. februarja. (Kor. ur.) Glasom obvestila s strani, ki stofl blizu tukajSnjim dlplbmatom nevtraK nlh držav, lahko poda »Lokalantei-ger« to - le mnenje o poostritvl vojne podmorskih čolnov: Nevtralne države se ne bodo dale potegnltl v konflikt; usoda Romunske je bila zlasti za manjie države posebno podučm Glede Zedinjenih držav upravlčuje predvsem eno zaupanje, da namreč Amerika ne more NemČiji očitati, da bi bila preklicala svoje dane besede. Amerika ln podmorska vojna. Najvažnejie vojaško - politično \~praianje, ki postaja sedaj aktualno, je. kako stališe zavzame Amerika napram pooštreni podmorski vojni Združene dižave so dosedaj odkla-njalo skrajne konsekvence podmorske taktike ter so izjavile v svoji noti z dne 20. aprila 1916„ da smat-rajo v&ako torpediranje trgovskih ladij brez prehodne^a svarila in brei v vcljavnem mecinarodnem pravu piiznanesa vzroka za nedopustno. Združene države so takrat Nemiiji zagrozile: »Ako se namerava cesar-ska vlada še nadalje neusmiljeno in brez raz'očka s podmorskimi Colni bojevati proti trgovskim ladjam, ne ozirajoč se na to, kar smatrajo Združene države za svete ln nesporne zakone medriarodnejfa prava m za splošno priznane postave humanite-te» bo američka vlada konečno prisiljena sklepati, da ji oreostaja le Se en a pot, po kateri more kreniti. Ako nemSka vlada tnkoj ne opusti seda-njih rreto^l prwimor^kecra boja prot! rotni^kim fn tovarnfm 'adjam, ne preostala Združenim državam niče-sar ćruge^a. kakor da popoinorna nrekine dipiomati'ne zveze z Nemčijo.« Amerika ie smatrala torei, da smefo podmorski Čoln! torpedirah le take trgovske ladj-, kl vozijo kon-trebando: o tem se rrorajo podmorski čolni prepričati in pri tem morsjo porrele dati potnikom 'n posadki do-volj časa. da se spravijo na \ramo. Nem§ka vlada, kl je konačno ta princip akceptirala» si je 4. maja 1916 izrecno pridržala ohnovitev opušče-ne metode, aJco bi se Zdrtfženim državam ne p^rečilo doseči, da se tuđi Anglija povrne popolnoma na sta-liSče mednarodne?a prava. Združene države te?a pridrfka sicer nišo ak-ceptirale, toda Nemčija sra tud! ni preklicala in zato je ostal za njo ve-baven. M©dtem Je mirovno šibanje v Amenkl postalo vedno silnejše ln Združene države so danes manj kakor pred enim letom voljne se vme-Savati v evropejsko vojno. Pozabitl tuđi ne smer.o, kaj je bil neposredni vzrok njihovefca lanskega ostre^a nastopa. Ne nemška metodi kot taka, tem već deistvo, da je izdubilo vsled te metr>de več ameriških dr-žavljanov življenje. Pripravljeni moramo biti na tof da Združene države tud! tokrat ne odobrilo pooštrene podmorske vojne. Negotovo pa je, v kaki formi fn pri kateri prflik! se to ztfodi. Nemčija je dovolila afneriikini pasažirskim par-nlkorru ki voxijo na AnsrJeško, posebno Izjcmo — itorfla je torej vse. da se izogne nepHjetnemu sporu z Ameriko. Centralne države pa se tuđi tega spora ne bojilo. Maršal Hinden-burfc je iiiavil: Vo|a5ki položaj nam omogoča, da vzamemo na sebe vse konjtkvcnce, ki bi mogle nastati ii neomejene vojne s podmorskim! črvlni.« »L^ki!tn*flgrer« tnre H Fotter-dama: Po anjfl^ikih virih bo poča-kala ameriška vlada konkretni shi-čaj, predno se bo odločila priznati, da so tr^ovske ladje vojujočih se držav apravičene, napasti nemike podmorske čolne. Zedln}ene države. »Afrenzia StefanU poroča \x Ne^L. Yorka dne 1. februarja: Včeraj zvečer so vZedinjenlh dr-žavah zaprll v i a pristani-šča. Nobena ladja ne sme v prista-Hišče ali is njega. LFkrenilo se Je to. da se prepre«, da bi internirane nemike ladje poskusile ubežati. O polnoči je bila poslana ▼ dpke policija, da straži 5 tam interniranih lemiklh ladlj. »Associated Preas« poroča ti Washln(tona: Wllsoa ia Laa-sSnf sta imela noino koiftrtnco. Zatrjnie se, da Je storila vlada t osi* ron »a skrljno resa! položaj le korake, katerik Hini« **4^ la alaaa* Vse newrorlko čašo* plsje lotiiiDo ikrtjDo slabo presoja novo nem-Iko podmorsko vojno ter nafflaia, da mora Amerika varovatl svoja pravice, Mnogo v javnosti delujoćih mo£ svari pred prenagljenjem in nekateri člani kongresa so mnenla, da le treba s sodbo še poćakati. London« 1. februarja- (Kor. ur.) Reuter poroča iz New Yorka: Prista-nlšče so danes zjutraj zopet odprli. Oblasti naznanjajo, da smejo ladje zopet odplutl, toda na lastno ne-varnost Danska. Kodani 1. februarja. (Kor. urad.) Nemško noto o blokadi je prebival-stvo razmeroma mirno sprejelo, da-slravno si ne prikriva velikih težkoč, ki so vsled tega nastale za Dansko. Casopisje se trudi že v naprej ra2-prsiti vsako prenapeto vznemirjenje. Kodan}, 1. februarja. (Kor. urad.) Se včerajzvečer se je vr-&l\ ministrskl svet, ki se je posvetoval o položaju, nastalem vsled nove nem-ške note. Za danes opol* dne sta sklicani obe zbornici državnega zbora k skupni seji. Đorza ostane za enkrat ta teden in pri-hodnji teden zaprta. Kooanj, 1. februarja, (Kor. ur.) Poročilo urada Ritzau: V današnji tajni seji parlamenta, ki je trajala eno uro in katere so se udeležili vsi člani vlade m vsi poslanci, je zunanjl mi-nister poroćal o sedanjem položaju. Zagotavljal je, da ima ministrstvo namen v skupnem delovanju z razni-mi organizacijami stremiti za tem, da se kupčija z inozemstvom obrani pod istimi načeli kakor došlej. Voditelji raznih strank so Izjavili, da so^la-šajo s postopanjem, ki ga prcd'aga ministrstvo. Notr ni od 51,000.000 ton, namenjenlh v franeoska pristanišča, samo 273.000 ton« to je pol odstotka. Ako odstotek v bod oče malo narase, to ne bo zlo-milo trdne volje Francije. Senat je nato sprejel enostavno dnevni red. Lugano, 1. februarja. (Kor. urj Agenzia Stefanl razširja samo kra-tek posnetek avstro - ogrske note, zadevajoč pooštreno vojno podmorskih čolnov, očividno z namenom, da bi se odvrnila pozornost od njenih posebnih učinkov za Italijo, kartere velika mesta so baš te dni znatno zvlšala svoje pritožbe glede pomanjkanja potrebnih snovi za gospodarstvo. Vtisk berlinskih not in tam-kajšnjlh izjav v glavnem odboru parlamenta je bil v vsej Italiji očitno jako globok. Casopisje skuša z razniml zavijanji zmanjŠati silo napovedi po-ostrenega boja. »Oiornale d1 Italia« pravi, da sprejema Nemčija od Wll-sonovih načel samo ona, ki so njej koristna, odbija pa blstveno načelo glede mednarodnega prava. Pooštrenje boja podmorskih čolnov le praa-na grožnja sovražnlku ali je pritisK na nevtralce, da se bolj oprimejo ml-rovnega delovanja ln odtegnejo svoje trgovske ladje. Nemški korak daje spoznati, da so notranje razmere centralnih držav že jako slabe, dru-gače bi Nemčija ne bila izbrala tega tragičnega in skoro obupnega akcenta. Četverozveza ostane trdna, bo zmaerala In dobiva \i tega sovražni-kovega koraka prepričanje, da ni veC daleč zmafcoviti konec. Drugi itall-/anski listi hujskajo nevtralce proti centralnim državam hi razlagalo, da po londonski admiralski konferenci četvRrozveza nima nlkake večje skrbi glede podmorskih člonov, in sme kljub vsem Hindenburgovim zagoto-vflom pričakovati, da njene vojne sile na kopnem gotovo sovražnika premagaja _________ Prve vesti o učinfcih pooštrene podmorske vojne. Danske družbe so sklenile, nsta-* vfti vožnje na sever in na Angleška Tuđi nizozemske drutbe so ustavile ves promet Švedske paroplovno družbe so brezžlčno poklicale vse na potu se nahajajoče ladje nazaj. Splch se morajo vse ladle vrnitl v domača pdstanišča. Enako so storile paro^ plovne družbe drugih nevtralnih dr«< žav. Zavarovalne družbe v nevtralnih državah ne sklepajo več nobe* nega zavarovanja ladlj in tovora, Newyorska horza deluje zelo medio, ker se Ijudjo boje spora med Nemčijo in Zedinjeniml državaml. Stockholtn, 2. februarja. (Kor. urad.) Švedski listi objavljajo števil-ne vestf o prvih učinkih pooštrene podmorske vojne. »Svenska Dagbla-det« javlja, da Je vojna zavarovalna komisija sklenila, prekhcatS vse za-varcvalnine za tovore na Arjrlcško in Francosko. V Calmaru so prene* hali vkrcavatl les. PoštnI promet t AngHJo m zapadno Evropo Je od če-* trtka popolnoma prekinjea. VOJNA PODMORSKIH ČOLNOV. Bern, 2. februarja. (Kor. uradj Podmorski čolni, ki so se te ani vr-nill. so potopili 21 ladil z okroglo 30.000 tonami. Med tovorom potopljenih ladij se ie nahajalo med drugim nekako 7500 ton premoga in .VKK) ton rude ter mnogo fostata in lesa za rudokope. ChrtstfanJa, 31. januarja- (Kor. urad.) Kraljevska odredba določa, da se glasi kraljevska odredba z dne 13. oktobra 1916 glede podmorskih čolnov od 6. februarja 1917 naprej tako - le: Podmorski čolni, ki so opremljeni za vojno uporabo ter »o last voju-jočih se držav, ne smejo voziti po norveških teritorijalnih vodah niti se ne smelo v njih muditi. Ce se tega ne drže, se izpostavijo nevarnostU da Jih napademo z orožjem. Ta pre-poved ne velja za podmorske čolne, ki pridejo v norveške vode zaradi slabega vremena, zaradi poškodb ali da rešijo človeška življenja. Podmorski Čoln pa mora biti potem nad vodo i ter mora razobe&iti svojo državno zastavo ali pa mednarodno znamenje, ki naznanja vzrok njega navzofi-noftL Podmorski Čoln mora zapustiti norvelk« vode. kakor hitro odpade ▼zrok, ki ga apravič»ije. muditi se v teli vodah. Podmorski čolni. ki s* 1 /BfKemUtni sa gorafte jt *ojni, tudt oa 771 ***•________________________________ „SLOVENSKI NAKOtr, n«;k'h m»«t'h Sv> no v«eh 7} dovih nab?ti vnbUni lepak?. nov^nd? *e vr^'jo pre^avatiia in v 5r»Hh se ^nozarjaio u^encf na važnost denar-?a 7,a voino. Pnson'ln <:e n^7iv!ie »po-?niVo za zrr">cro«. Časopkie nbe^om nouriana, da se M'?a vo'na svoiem'i na ih uišemu a^t sVnro er»tovo od'očH-nemu Jctr^tvu. OTolIttl. f??^, 1. febniaria. (V^r, nrad.) Oio'itt! .1*» v?eraj zvečer odpotoval oazaj v Tun'n. Pospe^eTo pregled-svanfe. R?m, 1. febniarja. (Kor. urad.') Potrvrn vč?r?j !7c!nr!e odredbe se za-uka^rje porpe^eno nresr^e^ovrn'e v prvi tretiini leta 1899. rojenih. KalHanfka zbornica nal počneš! mir. Lnsrino, 1. februarja. ItaHjanski socijal'stiČni poslan :i zahteva'o ta-kojšnje sklicarfp parlamenta, ki naj se na temelju VVilsmove note taknj nosvetizje fif-ede nemtHnerra m'rovnc-?a sklepan.ia in s tem pr'ti^ne tuđi na zavezn»ke. — Ttaliianski listi be-ležijo z zadovolktvom. da VVilson stoji blirje desetero-zvezt kakor pa osrednjim državam. — Tuđi klerikalna »Italia« se pote(rn:e za takoj-šnje sk^icanie parlamenta. Vojnohujska^k? listi rohnijo proti socijal'stfinim prizadevantem in »Se-colo* pravi, da o socijalisti^nem mi-rovrtem pređlocru se ne more raz-rravliatU ker se Nerrčiia bran? na-zraniti svoje mirovne pokoje. Pred-To£ rma samo ta riPtren, da prereze ^ivce odnorni sMi Ttalije, CentraTni korrite k^n^t'tuciinncT^ih Hberalcev v Rir^u Je izreke! v dnevnem redn u pa n te, da vlada namerava^i kongres italijansVih c-ocija!istov v Rimu nre-pove kot te?ko razgaljen je nacijo-iialnecra ču«tva. DROBNE VFSTI T7 ITALl.fTL V Oenovi !n okolici primanj-kuje živil in prtmo^a. r*as;i ni moke za po'^nto. Po 8. zjutraj .e mopoćr dobiti kvLČjcmu pol 'it^a mleka. Za 1 reso so izdane karte, za osebo je dcTočenih 50 ^ramov. Italija je naroČHa v Ameriki 3000 železnfških vozov in 510 lok^motiv; nošiljanje se prične v kra'kem. Po-leg te«ra je naročenih 3O10 vozov in 50 lokomotiv v Italiji, ali ten *he ho tsko kmalu, ker je industrija preoblo-žena z voinim delorru Lagano, 1. februarfa, Sazonov je spre;el nekej?a italijanske^a žurna lista in mu Grovoril med drugim o teritorijalni odškodnini. katero bo dala četverozveza ItaJiji za pričako-vano njeno bojno pomoČ. Ttalijanski listi kakor navadno, nočefo nič sli-§ati o kaki pomoči na drugih bojiščih in so t^Io nevnlfni na Sa^o^ova. Kolfn, 31. JanuaHa »Popolo df ftalfa« pi§e. ća bo vojna kmalo od-ločena. ker bosta Italija in Francija kmafu ffrančno Izčrpani. Curih, 31. Januarja. Finanćnl položaj Italije osvetfJTitejo najbolj kurz\ na milanski borrl. Državni paD^rjf so padli za 15 odstotkov od M. lanuar-ja. pvicarske franke so plačevali v V»jna na zapadu. " FRANCOSKO URADNO POROCILO. 30. j a n u a r j a. Na levem bregu Mose se je izjaiovil napad z ročnim! granatami, ki je bil izvršen pri višim 304. v našem ognju brez drugoga rezultata za sovražnika razvtn izg^jb. Severno Badonvillerja sa ie pone-srečil nemški nenadni napad. Vjeii snir ne kaj mož. V gorenjem lilzast: so biie naše baterije vznjćno Septa 7»\ahno na Jelu. Na os aicm fjont nem delu je obstreljevanje od časa do ćasa pojenjavalo. 30. januarja zvfčer. Med Soissonsom in Reiinsom smo s svojem ognjem g!adko zadržali dva so-vražna nenadna napada, en napad v odseku Soupira, drugi v okolici Be-auinesa. V Lotaringiji in v nekaterih odsekih Vogezov procej živahni artiljerijski boji. Na ostali fronti vča-sih topovski ogenj. 31. januarja popoldne. V VVoevru so namerile naše baterije uspešan ogenj na sovražne naprave'v okolici Avocourta. Tam smo s svojim ognjem razpr&ili sovražni izvid-ni oddelek. V Lotarinoriji je vdrl neki naš oddelek južno od Leintreva v rrvo in drujjo crto nemšklh jarkov ter razorožil branitelje. Pripeljali smo kakih 15 vjetih nazaj. Nenaden ^npad na sovr. pnstojankn v okolici Moncela se je tuđi posrečil. Tu, v Vcxre7ih, pri Chanelottu in oh Peichs-ackerkopfu številni boji patrulj. 31. januarja zveče r. Cez dan je bilo dcJovanje artiljerije na raznih točkah fronte precej silno, zlasti v odseku vzhodno od Reimsa in na desrem bresru Mose. Nobenega irfanteriiskeTa dc'ovania. Beljrijsko ursdno poročilo. 30. januarja. Tekom noči je nre^ia nemška pehota po silni artiljerijski pripravi južno od Hetsasa v napad. Belgijski zaporni ogeni, uspe--^no podprt od aneU^kih baterij, in O(reri helcr»i?ke art-'ljenie v jarkih ter nehote je sovra^rflea radržal, da ni moccl priri do belrrii^ih iarkov in se je moral umaknit*. pri čemer je pusti! mrtve na boji^čii. Nemški napad ANGLESKO URADNO POROCILO. 29. januarja. Napravili smo s"p?k na sovražne crte severo-vzhodno VermePesa, pri čeme; smo metaH bnmbe v krit ja in provzročili sovrpžn?kn mn^n izTiib. Vd;l smo v sovražne pozicije severo-vzhodno Arment'eresa. prodrli v .retjo črto ;r\ porušili zpvetfa z mn'Stvom vred. Tud? v strelskih jarkih te hilo znfno §tevilo Ncmcev usmrćenih. Pripe* ljali smo nekaf vfetnfkov. Precej mojno artiljerijsko dolovanje :e vla dalo severno Some in v odseku pr: Vpernif. kjer smo v sovra^nih crtah povzročfli požar. Na^a težka artiljerija je de!'»va!a severno An»:re in pmfi bival'ščii nekegra sovra^nek'a >taba v I.ensu. Na^a letp.la «=o izvršila mnop:o uspeSne»a deln. Rilo je ^fkn? zračnih bnpv pri karerih je bilo eno sovražno le^n'o uničeno I^o-greša se eno naš? !etaio. 30. januarja. Izvršili smo i'^pcsno podv7etie v hltžin? vrha ■*."ort;ncnTTrt. ohm-tnli mnocro kritij 2 hom^^mi in vleli 17 moz. \Vhndno od Snuc^c^a cmo tuđi vrirli v so-vražne crte ter napravili mnogo ^kod^ na sovražnih napravah. Zav7«te nem^ke Uo\r*n'\e„ I ^>nd^n, 1 febrnarja. (K. u) V svofem srovoru v We^tm?nstnj je iz-''nvi! anple?VT k^lonnninf mfn^ter Lonpr. da se r?kcff?r ne hn vrnila Ncm-vx?i? nohena ^rnrd k*)1nnij. Vojna z homunijo. BO! nu^KO I'RADNO PORUČILO. 2. februarja. Romunska fronta. V ckoT-'c? Pr^'ave (vzhodno od Tu'če) artiljerviski in minski openj na obeh bregovih kanala Sv. Jtirja. Rusko uradno poročilo. 29. januarja. Romunska fronta. Tekom boja dne 27. t. m. severovzhodno od Jakobenija, jugozapadno od Kimpolunga* so vjeii naši oddelki 30 Častnikov in nad 1000 vojak ov. Makedonska fronta., Bolsars|o uradno poročflow 2. februarja. Makedonska fronta Na ćeli fronti malo artiljerijskega ognja, na posamemih točkah le nekaj topovskih strelov. V toku crne artiljerijsko obstreljevanje, ki se je opetov*ano stopnjevalo do orkana. V okolici Bitolja in v dolini Vardarja stre ljenje med patruljftfni in ^VoIna z Rusijo. RUSKO URADNO POROCILO. 29. januarja. Zapadna fronta. V okolici Rige se Je ome- jilo sovražno delovanje na strele na naše jarke. Jugozapadno od vaši Po- tutore, 10 vrst južno od Brzežanov, so se polastiii naši oddelki v noći na 1 27. t. m. z baionetnim naskokom prve crte jarkov kljub ceii vrsti trdovrat- | nih protinapadov Turkov, katere j smo z velikim i izgubami vrgli nazaj. ! Zaigali smo 6 sovražnih gaierij min, : razdejali njegove jarke ter se vrniii v svoje izhodišće. Nato so napadli Tur- ki dvakrat naše oddelke, mi pa srno jih vrgli nazaj. Ko smo se polastiii sovražnih jarkov, smo vjeii enega turškega častnika in 28 mož. Konferenca v Petrogradu. O konferenci v Petrogradu poročajo iz Londona, da dela v tren od* delkih. Prvi oddelek se bavi z vojni-mi operacijami, drugi z nabavo zalcg in tretji s finančnimi vprašnji. Ruska politika. Različni listi poročajo iz Stock-holma: Notranji politični kurz na Ruskem je prišel že zopet iz ravno-vesja. Tišti faktorji, ki priporočajo t>porazumljenje z liheralci, se zbira-jo okrog angleškega poslanika Bu-ehanana, so prišli zopet do večje ve-Ijave. »Ruskoje Siovo« poroča: Mi-nister zunanjih del, Pakrovskij, je hotel odsto-piti, če ne postane Sazonov ruski poslanik v Londonu. Ob-tnem je pa izjavil Sazonov, da ne more prevzeti odgovornosti za za-stopstvo ruskih interesov na angle-skem dvoru, če ni zagotovijena pozicija ministra Pckrovskega. Ob-enem je zaprosil Sir George Bucha-nan za avdijenco, pri kateri je carju pojasnil, kako fatalan vtis bi nastal na Angle^kem če bi Sazonov ne bil imenovan, ker je an^leško časopisie soglasno izrazilo željo, da bi moglo tega zastopn'ka Rusije pozdraviti na Ansrleškem. Na to 5ele je bilo potr-Jeno imenovanje Sazonova za mske-ga poslanika v Londonu, — Stranka anjrleSkesra poslanika Buchanana pripravlja zdai nov korak. Sazonov ostane za zdaj v Petroera.ia, baje da se vnovi* pripravi za svoje politično delovanje. v resnici pa iz drugih nasr'bov. 2clja je, da se Saz^ncv rde^eži r»etrngra?ske knnference en-tente. O!a?ilo poslanika Bjchanana »Utro Rossii* razširja vest, da bo du-ma sVHcrna §e pred 27. februariem, morc'n še 7-četknm tcea meseca. Preko Stocknnfnra poročajo, da nam°rava ba^'e ruski notranjf minf-ster Protoprpov uvesti v Rusiji diktaturo, Nameravana je organizacija vseh s?oj?v in časopisi ter oodred1"-tev časop'sfa vladi. češ. da bi bHo to pod^^no že vpeHnr-emu stanju v Avstro-Ogrskf in Nemčiii. Tudi du-mo bate namerava podati Jomov. Turika v©Sna. TURSKO URADNO POROCILO. 31. j a n u a r j a. Fronta o b T i g r i s u. Dne 29. januarja je izvr-šil sovražnik. ko je bil s svojimi še-stimi baterijami obstreljevaJ pozicije nekega ra^ega bataljona na južnem bre^u Tigrisa, infantcrijski napad. Sovražno infanterijo, ki }e iz-vr§ila napad, smo popotnnma uniČili, izvzemši en del, kateremu se je po-sreč'Vo 7bežati. Od enega konjeni-^kejra prlka. oiaČene^ra od dveh pe-hotnih stotnij, izvzemši obkalilni po-skus, se je v našem artiljerijskem ognju ponesrečil. Dne 30. januarja je sovražnikveČ nrobstreljeval naše po zicne južno od Tigrica. OgovarjaJi smo krepko. Na ostalih frontah no-l-enega pomembnega dogodka. Razdelltev Turčije. »Basler Nachrichten« prinašajo tele podrobnosti o pogajanjih med Rusijo. AngHjo in Francosko glede razdefttve Turčiie: Spomladi 1915. sta prznali Angliia in Francoska, da dobi Rusija Carigrad z evropsko obalo Marmarskega morja In Darda-nelami do crte Enos-Mijia, otoke Imhros in Tenedos ter otoke v Mar-marskem morju, kakor tuđi na maJo-azijski strani polotoka, kl ga tvori jo Crno morje, Bosnor in zaliv Ismid ter proti vzhodu reke Sakana. Angli-ja bi dobila otoka Samotrake in Lem-nos. Pozneje se je dogovor razširil takole: Azijska vilajeta Trapezunt In Kurdistan dobi Rusija, Sirijo z Ada-no in Mersino ter zaledje do Sivasa In Karputa dobi Francoska, Mezo-potamijo Angflja. Ostala Anatolija se Tazdeli v angtfeške ?n franeoske interesne sfere. Palestina se Intemaci-Jcnalizira. Arabija In drug^ arabske dežele tvorijo enotno državo ali skupino držav pod angle^ko m franco-Sko skupno vrhovno oblastjo. Razne politične vesti « Zakaj Je padel dr. Sieghart. »Neue ZUricher Ztgr.c prijavlja članek 0 novem avstrijskein ministrstvu. Bistvo tega članka je, da so novi rao žje. ki so prišU z grofom Clam-Mar-tinicera na krmilo. nositelji tistih idej in tistih načrtov, ki jih je imel zasnovane pokojni prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in da je moral dr. Sieghart zato izgLiiti, ker. je nasprotnik te politike. = Hrvatski pravaši in ententa. Hrvatska pravaška poslanca (Fran-kove skupine) dr. Horvat in Mileus-nić objavljata v dunajskih listih Izjavo, ki pravi: Protestiramo proti osvobodilnim pretenzijam, ki prihajajo od zunaj in odklanjamo vsak© tu je vmešavanje v naše notranje pe-litične boje. Svoj cilj, zboljšanje aa-šega narodnega položaja, hoćemo od nekdaj doseči le v okviru monarhije in na zakonit podlagi. Naia stremljenja nikdar ne kolidirajo % enakimi stremljenji drugih narodov monarhije. Današnji položaj hrvat-skega naroda v monarhiji ne more nobenega Hrvata zadržati, da bi so brez ozira na svoje strankarsko sta-li£če ne boril skupno s svojimi notranje političnim i nasprotniki proti zunanjim sovražnikom, V sp^Dznanje, da so interesi hrvatskega in ogrske-ga naroda identični z interesi habsburške dinastije in monarhije, ne dvomlmo niti trenutek. da priđe konečno do po pol ne poravnave vseh političnih nasprotstev med obema na rodom a. v zmislu Franca Deaka In Antona StarčeviCa. = »Pest! Napio« o hrvatsko-slovenskem narodu. »Pesti Napio« piše: Zopet se je javil eden del onih, katere hoće ententa osvoboditi. da protestiralo proti temu osvobojeva-nju. Po češkem politično sestavlje-nem protestu se pojavlja protest Ju-goslovanov, ki se imenujeio z doslej neznanim državnopravnim imenom. Jugoslovani v nekem pismu, naslov-ljenem na grofa Czemina, protesti-rajo, da ententa njihovo »osvoboje-nje« izrablja kot izgovor za nadalje-vanje vojne. Hrvatsko - slovenski narod — pravijo oni — ne živi pod tujo oblastjo nego pod vlado habsburške dinastije in zato zvijača en-tente navdaja Jugoslovane z ogorčenjem. Mi se veselimo te izjave, veselimo se teritorijalne lojalnosti Jugo-slovanov. Mi pa nismo pisali grofu Czerninu nikakega pisma, pa četudi ima v ententnih fantastičnih izjavaji osvobojenje Madžarov tako važno vlogo kakor osvobojenje Jugoslova-nov. Ali mi ne pišemo pišem, mi ne rečemo nič, madžarski narod ne ko respondira z grofom Czerninom. Akoprav smo leni za pisanje pišem, vendar pa si hočemo ogledati, kako je z imenom onih, ki pišejo pisma grofu Czeminu in se imenujejo hrvatsko - slovenski narod. Nikjer y merodajnih knjigah nismo našli ta-kega nazivanja. Vedell smo, da ob-stoji hrvatski in slovenski narod In poznamo tuđi etniško vez med njima, ali ne poznamo ne zgodovine, ne zakona, ki bi spajala tako ozko oba naroda. Ne poznamo pa tuđi takega zakona, ki bi dovoljeval dr. Korošcu in dr. Šusteršiču, da svojo izjavo za-eno pošljeta zunanjemu ministru. Su-sterSIČ, ki se je nekoč mogel pohvaliti z naklonfenostjo Frana Ferdinanda, se v času vojne n! pojavil nikjer (to ni očitanje, ker oni, kl ni ma nlč novedatl. naj molčl), no, sedaj za vlade grofa Czernina se Je zopet oglasil. On je avstrijskl državljan, očftno Je neizpodbitno lojalen hi njegova stvar je, ako se ni ob'rnfl s svojim pismom na ministrske^ra predsednika, marveč-na crrofa Czernina. Nato pa napada »Pesti Napio« in pozivlla na odgovor dr. KoroSca, meneč, da je hrvatski poslanec !n madžarski državljan in ker zakoni tuđi na Hrvatskem pornajo samo madžarsko državljanstvo, samo pripadnost more biti hrvatska, bi se bil moral obrniti na madžarskega mmi-strskega predsednika. nfma pa pravice grovoriti Imenom hrvatsko - sio-venskega naroda, že zato ne, ker takega naroda ni Itd. »Pester Lloyd« Je podtTčil madžarski list, kdo je dr. Korošec m kak državljan Je In zaeno pokazaj, kako se je zaletel *Pest( Napio« zbo? nepoznanja političnih razmer na našem Jufru in ker ne v6 niti za imena poslancev hrvatskega sabora« = Bođočnost Atzaiko - Lot>-rinSke. Iz Haaga poročalo, da se J« razpravljalo o staliShi franeoskih socijalistov glede vpraSanja AlzaSko-Lotarlnške v zaupnl seji pariament-nega odseka frantoske socijalistično zbornične frakcije. Skleniio se ie baje sosrlasno, da se ne bo nasprotovalo -zahtevi franeoske vlade za povrni-tev Alza^ko - Lotarinške. Stiri petino navzočfh pa so bile mnenja, đa se Alzaško - Lotarinška na srne dati mmi tamm. Im U £_£_*■ *t 3tran *-______________________ ____________________ sBUJvnrnm *Amou+% mm i. i*rfwfr ttir.___________________________________________________27, »tev. Čaju misel revancha preselila v N«ra-čijo, vsled česar bi nastala nevar-nost za novo vojno, kajti dežela je radi svojih kovinskih In premogov-nih skladišč Uvir nemške sile V slutnju aneksije bi se težiŠče železnin-ake industrije premaknilo v Francijo. kar bi imelo za posledico nevarnost Bove vojne, V slučaju zmage zavez-mlkov bi se moralo napraviti iz Alza-fko - Lotarinške nevtralno državo med Gbema državama, kakršna Je Že j tako med njima nujno potrebna. Mi-toeralni zakladi bi bili potem na raj-polako Dodjetnostl obeh držav. = O narod ih in narodnosnih, V Odgovoru na Wilsonovo poslanico Js ogrski ministrski predsednik grof Tisza razločevaJ med narodi in na-rodnostmi. Ta razloček je znan . madžarski trik. Madžarski politiki ■ poznajo na Ogrskem ie en narod, • madžarski, in priznajo le, da se dcli : tega naroda prištevajo drugim i narodnostim. Qrof Tisza je emiatič- j BO primerjaJ ogrske narodnostne ; prilike % avstnjskimi, oziroma je ! skušal nekako namigavati, da so i Ogrske »narodnosti« s svojo usodo ; bolj zadovoljne, kakor pa avstrijski narodi. S tem namigavanjem je, kakor poudarjajo češki listi, nekoliko V nasprotju dejstvo, da n, pr. Sio-Yakl na Ogrskem nimajo niti eno Svoje srednje Sole in da so ti:di njihove ljudske iole skoro že vse po-madžar'ene . . . S pomoČjo formali-Stičnega žcngliranja in sofističnih distinkcij o »narodu« in »narodnosti« skuša]o madžarski list! polemizirati tildi z ententinem časopisjem ter z.a-vračati oČitke proti narodnostrti po-litiki monarhije. Ker pa nemadžar-ski svet ni dostopen lopriki teh poie-mik, je jasno, da škodijo madžarski listi mnog:okrat interesom monarhije bolj občutno. kakor sama očltanja in j pretiravanja naših sovražnikov. — »Narodnf Llstv« navaiajo nas'ećnji klasični prfmer tzke Škodljive polemike: Italijanski publicist Torre je objavil v »Idea Nazionale« ćlanek »II deutlno dell1 At-stria - Ungberia« (Usoda Avstro - Ogrske), ki ga je reproducira! »Vilag« dne 13. januar-Ja. Italijansk! ptsbl'cist priznava. da }e imela monarhija v preteklosti eksistenčno pravico, dokler je branila Evropo pred vzhodnimi barbari (Turki) ter pozreje pred pansrerma-nizmom in panslavizmom. Ona bi mogla storiti veliko kulturno delo, ako bi mogli njeni narodi v njenem okvlrju tvoriti živo narodno kor federacijo, v kateri bi bil vsak narod tnakopraven in kjer bi ime! vsak parod možnost svobodnega razvoja. 2al, da tega ne priruSčata dva privl-ligirana naroda: Madžari in Nemd. Prvi hočejo gosođariti na Ogrskem. drugi na Avstriiskem. Največjo hrbo pa da Je ston'Ja monarhra 5 tem. da se je popolnorea podvrgla Nem-čljf. Zato !i Torre odreka rrav!co do življenja- Kaj se da reci o Torreovem nazoru o misiji naše staroslavne države? Vendar ni£ drucre^a, kako* da je poslanstvo habsburške monarhije prp^inoma pravilno označi! in pridodati bi bilo treba, da se večina avstro - ogrskih rarodov te histo-fične misije naše monarhije dobro j zaveda In da je rvestoba teh naro-dov baS zato tako necmajna. ker Jim politične, državnemu Interesu nasprotne asntracrie gotovih strs*> ali narodov ne Iznijeto vere. da bo monarhija to svofo mislio. k1 je temelj njenega obstoja, vršila in po vojni tud! izvršila. S tem padejo Tse nadaljne konkluzija sovražnega publicista. Drugače madžarski listi. Klerikalni »Alkotmanv« odgovarja Torreu, da so nenemški, oziroma nemadžarskl narodi zato monarhiji tvesti. ker vedo. da bi sam! ne mogli iiveti in da morejo le s pomoč-to Nemcev In Madžarov gojiti svoio kultura »AJkotmanvc pravi: Narodnosti, to je celokupnost vseh ple-men in dlaspor, ki so v državotvor-nem ozim več ali manj nesposobna, a^'\ alo v monarhiji, osobito pa na Ogrskem vse prav'.e in inc-?v!du- j aliit srobolčine, ki lim prit?čejo. Se-tcda ic ivirilačna %i\\ mad?ars!-eca đrža"otvomega r^incna tako velika, da ponekod presega mero In potem se narodnosti pritožujejo. Toda narodnosti nt pristoiajo vse pravi:« In privilegije, ki to dare narodu ie po sam! prirodi. Zato moramo strot© iočiti med narodom in nar>dnoi jo. Narodnost bre» države ie več ali mani kult»trr.o - soc^a'ni no^cTn. Na- | rod jt država t. j. ona narodnost, kl i tvori državo !n jo ima v oblasti. Narod je višjf *?i popolnejlti prvjem kakor narodnost- Zato ne rnoremo reci. da bi se narodnosti™ na Ogrskem ne godilo dobro, kajti, kar jim pritiča, to ! Imajo ▼ nolnem obseg^i. takih pravic, ki pritičelo Ic n i r o d n rt si ven- \ dar ne morejo lastiti. Zato j« nesmi- i •eU ako trdl Torre, da monarhiji ni- j ma vznešene vlosre, sa! rendar Ofil . fradiio madžarsko narodno drlaTo, ; Kko r1off(x Taka potomflrm h m m-kesra Nemadlara ttvtda popoinonui neumljiva. fsfl Iz irinntt hM. OOpotlaoftTo Gortiko - GraA» K«iki pr#d cMiri—, Dnm 31. t*- nnana t L jt sprejel ctsar tuđi odpo- siatiStvo Ooniko-Oradiičanske. Ko-: re8pcmd#oćaf nrid poroća: Nagovor i t'orišjto - gradi&čan&kega deielneca gla>arj« dr. Faiduttija je izvajaJ med drugim: Tesnc *o vezi. ki zdru£ujejo naio iepo obmejno deie)o skozi sto-letja s slavopoino habtburŠko dinastijo in mos:oćno celoto driave. Uso-ciepolni dnevi, ki jih sedai preiivlja-nio, so te odnoiaje, ki temfljijo ena-ko na trJnih podlagah prava kakor ::a on.h srčne vdanosti, kolikor mo-i:oce i« poglobiii in polni neomaj-::tga lAupanja in trdn^ga prerričanja se zbirajo prebivalci oicoll Najvišjega nrestola. Cesar je cdgovoril: »Poklonstvo moje Dokne2me grafije Go-riiko-Gradiščinske me je vzradn*tilo. Mnogokrat sem se s srčnim Cu^ivo-vanjam spominja] prebivalcev te dc-žcle, ki so stali tuđi v najtežjih dneh v neomajni zvestobi do cesarja in država in prenašajo vse neprilike vojne x viorno požrtvovalnostjo. Hrspenirn po trenotku, ko mi bo ća-no x boiio pomočjo in s hrtbrottjo rrorh vriih Čst Topet zaraditi, kar je ix>rušeno, in Iepo mesto Oorico in tx> naravi tako oblagodarjeno dc/.e-io, to ntSo dra^oemo posest vzbu-dtti k novemu življenju. Blago-vr/;ii# sporočiti vsem mojim ljubim in zvcstlm Ooričanorn, da v *cm času težk* prdzku.^nje kakar v bcx?očih srečnej^'h dneh morejo biti vedno gotovi moi'e najtoplejše deželno-oče-fovckc skrbi.« Krs?ka zima In kranjski psra-diS. Ht;da je zima r»a Krar^skem, ali ob solkl fronti, zlasti na Krasu, je še hiiiša. Burj3 tn mraz divjata v taki meri kakoršna ni običajna na Ocri-Jkern. V normalni zimi je na Oori-?Vrem v janu^rju s^lnce in mraz, ve-r^o^rT!0. vr^es zatuli burja- A'.; to tra-ja nci' ij ćn\, potem se v febrnarlu obrne na sprrrJad. L^tos pa je posebno na Krasu taka zima, kakoršne ne poTrjr«fjo cd !eta 1SC4. dalje. Vozove je rreobraČala burja te ćn\ in po^ta ni rnorla nikamnr, karrenfe v varstvo opeke ra strehe po.^tavljsro, je me-t?!o dol i ti v ne1; em kr??^ v \ir»avski ćoi'Pi st? Mli dve osM te?ko rarijeni. N?ki nnstnl Kra^evec. Vi 5e ie te dni nV'df] vn Krasu in na V:pavrkem, je prirxnrfdova% kako je huda zima fam i ti kako se Je ocM?hm"l, ko se je vrnil v Ljubljano; zdelo se mu *e. da je r>r-^e! v narad?*. Ta^o velika je te dni rajska med goriško in kranjsko rimo Prffor FW3V t l>C!i. Priior bol-nlšrr'ee usmi'ieiih brv".tov v Gorici ?-2ter Lon^rtus Horžk, ki je bil lani \ a\'sni*-fa te^ko ranien ro it?lijanskl <"-'ran?.tf »n r>o+em večkrat operiran v f juhJ/sni in na Dnnaju, je dosnel te 'fn? v Linč v torrkajšnio holni§n?co ii^n-r^erih brato^/, da popolnoma okreva. Tečf^a z?. fnv*iFcte t Trftu. Poroci7* ?mo ?f. d? se otvori jo na tr-trovs>! !n navH?n1 akademiji v T^"tu teča;: za irr/č^će h da ho u Č n i j c • 7. i k UaH'ansVf. Sedai čuiem^. <1a se morejo pripustiti v tečnje \\\$\ t?»kl, v! r.e 7r»r??o prav đohro ^ta!;i>.n?:ko, Te?. da *"a zahtevo se b^^io tež'e re-"•f razbacale tuđi ▼ ne^Skem je7?Vtv \\\ *e vt otvorilo tečaj? tu^t za slo- \J~fT*** Je t Trehejili v trfnHci "k^:cl zr^PB. Ana StruVell. v Ro-iartu *• Ttmr!« f^.^i A^n O^rl e. U'Tfl sfa ▼ Tr**ii sro o ▼ aktivni črnovojniiki službi, ?. ki to od emovojnišk« tlitfbe ie acdai i v pokoj« al v mmerju »terni s1«> bf; i. ki to tili li Ic po JO. no-?embm 1916. potom siperaifrtradje iz vojake tlttlbt odpaičeni ozir. kot čmovojniki poslani na dopust; 5. invalidi, nabajajoči se ▼ rojaikih oskr-bofilnih zavodih; 6. ki so bili kot popolnoma nesposobni le svoj čts iz atentnih teznamov crtani ali katerira M je poznejc izstavil certifikat o opro-atitvi od čmovojniike službe ali pa črnorojnilka ođpastrrca; imenitelji eno-Stavnih potrdil, da «o ra vsako črno-vcjnilko ilužbo nesposobni, nišo OproiCeni prcgTedovanja ; 7. ki imajo take hibe, da so zm čmovojniško aluž-bo z orcijern oči vidno nesposobni, •ako je to pred pre^Jedovalno komisijo dokazano. Epileotiki pa morajo priti otebno k pregiedovanju ter prinesti seboj spričevalo o svoji bolemi. Vsi, ki io dolini priti k pregle-dovarju »e merajo najpozneje do 15. t m. prijaviti pri uradu dotične ob-čine, ▼ kateri prebivajo v času objave tega razglasa. OpTski brzojavni orad poroča 2. t. m.: Magistrat je nabil odredbo do-mobranskrga miniftrs, da se morajo oni, ▼ Budimpeiti se mudeči črnovoj-niiki obvezanci lernikov 1872 do 1891, tako O|:rski, kakor avtt-ijiki državljani in bosanski in hercegovinskt deže-lani, ki so bili apoinani pri dosrda-njih p-ebranjih za nespotobnt tii ki so bili vsled nesposobnosti odpulčeni iz aktivne voiaške *lužbe, nadalje opro-ftčeni teh letnikov in čmovojniki let-nikov 1865 do 1899, ki nišo bili prišli k prebiranjem, tekom 24 ur zglaiiti i urarinimi legitlmacijami. Tako popisani pr'dejo od 26. frhniarja do 19. marca do neveni prebiranja. Opro§čcni vr,o-ra^o pred kompetentno okrajno oblastjo dokazati v času ođ 12. do 14. f?bru-varja, da pravni naslov njih oprostitve %c cbs-oja. Dnevne vesti. — Poklonst^cne deputacije de-žel pri cesarju. K\ztn kranjske, Sra-jer^ke in goriške deputacije so se dne 31. januarja poklonile cesarju tuđi deputacije iz Uorenje Avstrije, Solnograške, Moravske, Siezije, Ti-roiske. Predariske in Bukovine. Isti dan so se pokorile cesarju tuđi deputacije deželnt.i kulturnih svetcv in kmetijskfh drurb iz vseh kronov.n. — Nadvojvoda Maks v Brežl-cah, Kr§ki vasl Jn čatezu. Včeraj do-poldne je posetil po nalogu Njegove-Ka Veličanstva nadvojvoda Maks Brezice, Krško vas in Čatež, kate-rim trem krajem je prizadejal potres ogromno škodo. V spremstvu nadvojvode je b:l viSii dvorjanik grof Cesjhi in komornik grof Consolatl. Na đeželni meli je pozdravi! nadvojvodo dežel. predsednik grof Attems, okrajnl glavar Svetec in župan Aj-ster, nadporočnik Kratky je podal slufbeno porodio. Pri županu se je nadvojvoda podrobno informiral o razmerah po potresu prizadetega prebivalstva. si ogledai razna poško-dovana poslooja, izročil krškemu giavariu daril'j Njegovega Velikan-rva v znesku 7500 kron, nakar ga je naprosil glavar, naj sporočl pred Najvišjl prestol rahvalo prizadetih. Iz Brežfc se je nadvojvoda odpeljal na Dunaj. — Odlikovan]«. Vnovič je dobil Signum laudis poročnik 2.1. pešpolka Jakob Dereanl. — Strnim iaudis so dobili poroćniki 47. pe^polka; Vladimir Krušič, Pavel Kidcrvi-r e k in Vladimir Zajčck; stotnik 2S. havb. polka Pavcl Miklivc In naJporočriik 20. lovskega bataljona Peliks O r o m. — Srebrno hrabrost-r.o svetirjo 1. razreda Je dobil pra-por*čak 3. f^nr. Franc Čep. — Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda so dobili pri 20. lovskem bataljomi. poročnik Franc F c r j a n ć i č. kadet Josip K u n T e, četovod]a Peter Z u -n i č ter podlovca Ivan Robe« hi franc Kravanja. — Srebrn1' «a- j služni križec s krono na traku hrab-rostne svetinje $o dobili: stražmoj-stri: Karei DriSler, Rudolf Vel- | k a v r h, Alojzij Korjak in Afidrej Zore 12. orožn!$kega povcljstva; !vran H u t a r, Jorir* K o r o 5 e c. Iv. Dtgrassi. Ivan K 1 e š n i k, Anton Lifrenčić, Ivan Janovtki, Iran Drolc, Ivan G n 1 i i Peter M a I i n, tmast Ž1 c b n i k in Le-opold S t o I f a, vsi 7. poveljstva. — Stirlkrat odllkovaai. Narednik 27. domobranskega peipolka Ignacij P 11 • r k i, doma \z Zagorja, vri na-preden mladenlč, Jt bii *• Jtirikrat odlikovan. Ima valiko in malo »r*-brno »vettnjo Ih dvakrat broaatt* Sokol je lahko nanj ponoten. — t&titi sattotnf krti t kroo# }• doMl Adolf Por*, knjifov od ja ban- i ka »Slavile« v Ijubliani, Nahaja wm j im od začetka ?o)nt na bo}f§£u. — laa««eTaM|Bu Nadporočnik v , Ja bfl vaitd pfisnaJM polrtvrrraJnort kn imoZnoati s 1. Januarjem 1917 izvanredno imenovan poveljnikom neko »skupine avtomobilsklh kolon« na italijanskem bojiSču. Imenovani Je Služll te v mimem Času pri tehnični četi in je bil nepretrgoma od začetka vojne zapovednik avtomobilne kolone na severu In Jugo - zapadu. — Odlikovani«. Ministerijalni svetnik v Justicnem ministrstvu dr. Janko B a b n i k je bil odlikovan s kom tu rn im križem Franc Jožcfovcga reda z zvezdo. — K poklonit y! odposlanstTa TOJTodine Kranjske ceftarju Kartu. O sprejemu odposlanstvai vojvodine Kranjske bo napravljena velika zgo-dovinska slika, ki bo predstavljala odposlanstvo pred cesarjem Karlom in cesarico Cito. Sliko ima v delu dvorni fotograf Pitzner. Slika se bo prodajala v korist vojnim sirotam na Kranjskem in bo v kras vsem našim uradom. iolam in tvdi zasebnim stanovanjem. — Vojaika pisma Vsem roia-kom. zlasti bralcem in bralkam »Slo-venske^a Narodac pošiljamo srčne pozdrave \z strelskeca jarka, kjer branimo Italijanu vpoeled v slovensko domovino. Slovenski vojaki 27. domobranskega pešpoika. Stane Lu-šin, Ljubljana; Anton Koračin, Mirna peč. Ivan Prižnilc, Motnik; Ludovik Korene, Trnovo. — Iz rttskega v]etništva se je ojr!asM nadlovec 7. lovskejdf bataljo^ na Viktor KolešaT Poroča, da je zdrav Obenem javlja, da je z njim v vjetništvu narednik 97. pešpolka Svatoplnk Mervič, elektrotehnik iz Gorice, ki je svoj čas delal pri firmi Vojnovič v Ljubljani. Ce kdo kaj ve o njegovih sorodnikih, naj mu blago-voli to sporočiti na naslov: Svato-pluk Mervič. voennoplenni], Harkov-ska Kubernija, St. Kramatorskaja, poštovij jaščik žt. 13, — ObčJnski svet ljubljanski ima v torek, dne 6. februaria ob 6. zvečer redno javno sejo. Dnevni red priob-čimo v ponedeljek. — »Soča« posvećena generalu Boroevlću. Komponist P. liu^olin Sattner je posvetil svojo kantato »Soči« poveljniku soške armade ge-neraloberstn pl. Boroeviću ter Je istočasno slavnega vojskovodjo po-vabil na Matičin koncert, na katerem se bo »?°ča« izvarala. Qo. Boroević je odpisal: »Sprejmem radevoljno posvetitev, obžalujem pa 2?vo, ia z ozfrom na položaj ne morem zapustiti svojega mesta ter mi te *ako ne-rr.ogoče prisostvovaH kompoziciji « — »Glasbena Matica«. Spored koncerta, v katerem se bo Izvajala »Soči« v sredo in četrtek, je sle^eči: 1. S. Hand: Svezana hrvatska ouver-ttira za veliki orkester. 2. a) Chopin: Poloneza; b) Liszt: Tarantella, za klavir s spremljevanjem orkestra. 3. Stanko Premrl: »1813—1913, Kranjska zrpet z Avstrijo«, mešani zbor, I^ritonski solo !n orkester. 4. Dr. A. Schwab: »Zlata kanglica« za sopranv skl solo, mešanl zbor in orkester. 5. P. Hugolin Sattner: »Soči«. Besede Simona Qreg:orč!ča. Kantata za soli, mešani zbor In orkester. 6. Dr. A. Dvorak: 149. psalm. »Nova pesem Stvamika pos!avl.« Za mešanl zbor in orkester. Sopranski solo poje gospa Pavla Lovš6. fcasovski solo go-spod Josip Križaj. Na harfo svira pri *SočU in »Zlati kanglicU gospodična Alojzija Iiolubova iz Zagreba. Soli-stične klavirske skladbe svira gosp. Dragotin Sirron, okrajni sodnik na Mrvatskem, izvrstni kcncertnl pia-nist, rojen Slovenec - Ljubljančan. — Koncert vodi*a gospod kapelnik domobranske glasbe Ivan Muhović \z Zagreba in koncertni vodja gospod Ml. Mubad. — Sklad za oskrbo cSomor »e vračaf^čfh vojakov. Institucija de-že^ih komJsij za oskrbo domov se vračajočih vojakov. katero je c. kr. miniitrstvo notranjlh zadev lansko | leto uvedlo, %% je praktično izvrstno | ohnesla. a se mora ie pravno konso-! lidiratl. Zveza o«eb, katero vpokllče in vodi deželni prediednik, ne more več zadostovati, ker ttkira zveza, na) se njeno človekoljubno delovanje ie tako plodonosno izkaže, zaradi pomanjkanja korporacijskih pravlc "e zadošča za crsvno občevanie. Ker se komisije vedno bolj udeležu-iejo. pravnega občevanja. Je treba, da $• ustanove »amottojne furističn« rvaebe s polno pravno ipoiobno^tjo. Taka Jurittična oseha $e bode ustanovila v območju vsake po6amezne deželna komiiije t tem, da te ustvari sarnoatojen nar^emnni sklad. Toza-devni, za vst oikrbovtlnt »klade ve-ljavni skvpni Itatut »e ▼ naslednjem ptiobči. S tem, da •« bo dala dežel-nim komlsHain prosta pravna pret^.b-tjlvoat, te bo^a ea njihovo Človekd-Ihibno - patHJoHčno dalovanf« dobila i lanesljivu in trafna nodlasra. _ PUmnskl p«| xa araado. C. hn kr. vojno mmfstrstvo razpošilja I neslednji oklic: Vojni nnrav! na ra«- I ■jAigjgrMnL^ 4mb4 BH^fl^aBalat bmv^ aaJiA ■MiiSkt ovčarski psi, Dobcrmann*-pinč! In airedalcterrierji so bili za vojne nameue porabljenl z nenavad-nhn uspehom. V začetku so bili po-rabljeni skoro izključno za iskanj© ranjencev In za patruljsko in prena-. ialsko službo, a pozneje se je izka-zala potreba, oja^jti varnostno službo v zasedenih ozemljih s policijskl-ml psi, dalje dodati taboriščem vojnih j vjetnlkov v monarhiji pse za stražo, ki prepreĆujejo vbeganje vjetnikov ali uspešno zasledujejo vbežnike. Po>* sebno porabni so psi kot spremlje-valci smukačev na viSjih gorah, kjer Iščejo raujence in od sneea zasute vojake. Za vse te namene le treba še več takih psov In se pozivljajo lastniki takih živall, naj pošljejo svoje oglase na naslov: K. u. k. Kritgs- und Sanitatshundefuhrer-Kurs — Wien XVUL Herbertstra*. i se 66. — St »rilo prod podplrsnjefn 0cw boffflt vofnlh vfetnikov. V tadnjera času prijeti pobegli vojni vjetnrki so i«>ovfxlalL (i jih Je civilno prebiva*-stvo med begom podpiralo. Dobili ao j hrano in prenoČiSčo mnogokrat za^ stonj. Vsied tega se je prlpetilo, da so so vojni vjetniki često Sele če& mesec dni po tegu fcamogll »opet prijeti. Ker je z vbegom vojnih vjet-ajkov združena velika nevarnost te velika ikoda za lastno armarto, bodfj armadno poveljstvo viako ovadbo o ! podpiranjti pobeglih vojnih vjetnikov po clvilncm prebivalstvn natančno razlskalo in odredilo preti krivcem vojaško kazensko postopanje rudi hudodelstva proti vojni moči države^ Vsakogar se tedaj v lastno korist najnujnejše svari, pred podpiranjeni pobeglih vojnih vjetnikov na kateri koli aač!n si bodi. — Ljubljanski Skol In gornleffraj-skt oskrbnlk. Pisali srna svoje čaše mnogo o razmerah v gornjegrajskl grajščini, oziroma o sekanju v gozdih, ki pripadajo tej grajščinl. Izza tistih časov bo pač še marsikomu v spo-minu ime takratnega oskrbnlka ta gozdarja Franca di Cente. Dl Centa je moral iz službe, a sete nekaj let pozneje se Je oglasil z zahtevo, naj mu Izda ljubljanski Jkof spriČevalo O njegovem delovanju. Skol se Je brav nil izdati tako spričevalo, a naposled se Je vendar vdal. Toda Centa Se ni bil zadovoljen. Zatheval je, naj mu Skof potrdi, da Je svoje službene dol-žnosti izpolnjevaJ vestno ki pošteno, kakor je najbolje vedeJ in, znal^ oromba, da je bil zaradi raznih ne* sreč odpuščen iz službe, pa Je hoteU naj se iz spričevala izpusti. Ker Škol tega spričevala ni hotel Izdati, Je Centa tožil na Izdajo takega spriče-vala ln obenem na plačtlo odSkodnl-ne. Nižje instance so Centovo tožbo odblle,najvi§je sodišče pa ji Je ugodilo in mora Škof izdati Centi spričevalo, da je »Franc di Centa služboval kot grajSčinski in gozdni upravitelj ško-< fijske grajlčine Gornji grad od 1* aprila 1901 do 7. oktobra 1907.« Glede tožbe na odškodnino Je najvišjoj sodišče odredilo novo obravnavo pri prvi instanci. Najvišje sodišče se Je postavilo na staliSČe, da ne gre vi£* jega uradnika kmetijsko in gospodarske stroko postavljati pod posle tn drlavce, glede izdaje spričeval in da tud! v takih spriČevalih ne srne biti ntč take^a, kar bi dotičniku onetno-gočilo dobiti novo službo. Škof Je po postavi odgovoran in eventualno doj-^ap Dudati odSkodnlQO, t I — Profl đraferfa najemiai. Dni 1. t m. je bila uradno razglaiena mi<-nistrska naredba jledo varitv« najemnlkov, Ta naredba velja tuđi za Ljubljana. Kar so hiSni posesrnikl podražili stanovanja t! Ljubljani, v Slški ln na Viču od 1. jtW lija 1916. morajo vse povroiti. — Z druge državne gimnazija. Mlnoli četrtek, dne 1. februarja, je gospod deželni predsednik grof Attcm$ v spremstvu gospoda de-» želnega Šolskega nadzornika, vlad* nega svetnika dr. Bezjaka, poča* stil tukajSnjo drugo državno gimnan zijo z večurnim obiskom in prlso« stvo val pouku v vseh razredlh zavoda. — L zbirka razglednlc po ore slov. umetnlkov. Na notico v »Slovencu« od dne 29. Januarja 1917 nam gosp. Inžen. Uhlif sporoča: Ni ret, da ni dovolH gosp. Vavpotifi reprodukcije svoje slike »Ljublmkanje«, — da se \% ta slika vrinila v zbirko ! ■ahrbtno, ko je bil v Crni gori in da mu ni bilo mogoče ustaviti stvari Res pa je, da je bil prav zaradi »Lju-bimkanja« v prvi polovici oktobra 1916 od mene natančno Informiran in \ J« x menoj iz Judenburga in Oradca, I kjer ie J« takrat nahajal, uredil to iadevo. — Ni res, da so razglednice kar st tiče tiska in reprodukcije pod vsako kritiko. Nasprotno — so te prvovmtne umetniške reprodukcije kl Jih do zdaj ni bilo pri nas. Zatt >amči od gosp, Vavpotlča same© priporočtno Ima izdelovatelia Sten Mj>&&^&fm*&JL*v nit. **• ***'______________ 9WLOVtHSn MAKOD«. dao • fcbnwwli iftT._____________________________________________ Stnm 6 govi tovarlH - nmetnfkt tulcal V splošnem sem gosp. Vavpotiča že Ju-Ilja 1916 v svojem in v imenu gosp. Jakopiča za »Umetniško propagando« naprosil dovoljenja reprodukcijo poljubnih njegovih siik ter ml Je s pismo z dne 11. avgusta 1916 oago vorii dobesedno: »S srčno zahvalo pozdravljam Vaš predio« In ga ve~ sei sprejemam. Veseli me tuđi, da I daste rzvriiti reprodukcije Stencu — I vendarle »matička Prafaac — in prav I tako me radosti, da se VaSemu pio-I menitemu stremljenju posreći to, ka> smo si že želeli in obljubljali toil-I itrat . . i* Slike »Ljubimkanjc« ne bi I bilo treba gosp, Vavpotiču zataje-I vati, tuđi prati njegovi trditvi ostane I nmetniško delo. Poiemiziral dalje ne I bora, pač pa delal čez marsikatere-I ga horicont. V Ljubljani, dne 1. fe-I bruarja 1917. I — Javna ftftdska kogžTi&a Go- I spodarskesa nsprednesa đrHitva za I šent|akobskl ofcra] iaposojt najle^še I slovenske, hrvatske In nemške knji-I ge vsak torek, tetrtmk bi »obo*o od i I po! 6, do pol 9. ivečer, ob aedeiiah j I iu prainikih pa od po* 10. do 12. do-I poldne v knjlžnični sobi Vožarski pot I št. 2, t j. koncem Florijanske ulice !n I začetkom KarlovŠke ceste, postaja-I liSče električne cestne želemicc. Na I ra2polago popolni tiskani imeniki I knjlg. —- Knjižnica kupuje dobro I ohranjene knjige, sprejema pa hra-kžno tuđi darovane. — J2rna Ijh'dska knjižnica >Go-I epodarskOK* m izobraževalnega I đruitra za drorfkl okra}« je izocso I dlla v mesecu januarju 7243 knjig. I Knjižnica Ste je 8195 izposojanjn ćo-I ločenih kn.fijf, je tore] n a j v e č j a ilovenska javr.a knjižnica in ima na razpolago vse sodobne slovenske Lnjfsre in nafbr>H$a de!a svet .ovne literature v nem$kih Jzv'mfkih. od-I rosno preveo ih, kar lahVr> vsakdo I tvidi \z ponofnib knJižničnJh imeni-I lov. Knjižnica posluje vsak dzn in $ cer ob de!avnik?h od p^l 6.—8. ure I Zv-eČer, nfo delavnikih In prazm'k;n pa I d pol 10. do 12. dopofdne v društve-I n'h prostorlh Pred !2Ttl**?m it 1 I dasprotf Marčana na Rim*ki cesti I £. 21). Dostopna je vsakomur. I — PrhrostffoT srb«kfli odvetn1- I tor Ir tevršOT&T?« praske. Oia5om I p>rr>Čila ekspoziture c. kr. avstrij-I seara tr^ovfn^ke^ra muzeja v B?!em-I radu so tv*!i zadnji čas nek.iteri srb-I s:I ođvetnfkf pripušteni k izvr?eva-I nu svofe prakse, Seznam dotičnih [ oKretnfkov J* v p:s*raf trsrovsks m I ortniSke zNirnfce v Ljubljani rn-I tcesentom na vp^pleđ. I — Pozor pred flepirrfe^r. Po I Oibljansk? okoHc! se klati neki s!e*>rvr I v >b!ek! desetnika, ki se poncČi og-!a-I Sa pri h'šah. kfer imajo kskeza vpo I klbanca. Ko sk!<*č? ko^reč?!o n*ko I fen pre^.^ratl. da mn Je t*l no?^ I izrtčfla 20 krrm !n ko^ jvfnjine, v I đrurt h?§i pa mu je izpodletelo. I Jnirl Je t Lfikovfcf fifosn. To^tr Bevc. zase^rfk. v star^^ti 77 !et. I Polojnik je bil zelo spo? to van fn ue'rfen mol, Onjeni rodhfni rai^ so&T>! Petre« ▼ Vrrrtem. Pne 29. !»rt!J-aHaje bfl t Kozjem precef rr^sn. nekj sekund trajaloč notres. Pr??ef !e ol fusra. Ok^a v šo1? 50 na jtižn! I strati za^ktepetafa, nad oknf so vs-stalt ^rtzpoke v rJdovih In klopf so ?e irerr^knfte nekaj proti sevem. Gi>^ife fe bilo nekako vatorHo stre-sajoce. Otrod so bili v trer?otka vM ztm^ na prostern. Ob 11. nri 10 minut se Jeponovil »unek; bil )e *elo kr»-tek, . mo'an. 04 Sv. Petr« rvxj Sv. Ootim^. Tn fe bil 30. m. m. ob 9. nn 5 mi** močtn r^etr^s. Dmcrf su^tk f* 11. uri K rrhut. Tretj! ob 10. nH rre^w in čem* 30. jaroiarja zjutraj par minut pieđ rj. nro. »Polfska Ini«. — F>*o Tđea! Drcđ-▼^a d»n?» ćpe 3., ne^elfo dtre 4M no-nedflHf dne 15. t. tfL sf^deči r>rv ovrst-?i! sro-ed: 1. Sa?cht Messtrov tede« 116 •, vT^ne akruaJnosti 2. »Qv*don tn njegov! otrocU, Jako smelna barka v 2 d^anjfh. v katerih se n^m pred.tavi Gviđo^ ThTcIscn?r kot ve* sei k-okar. a. »PoffsVa IcH«. P^r^an ba!etre plesalke v 3 delih. SesUvil DislTTer Cbnstofersen. Rrflfer: M. StilleT. RJfiard Loffd ta Jetri Haad-W*lsf r javnih rintah. Ta soored tt a^hi ni primeren. — Terek. dne 6. do 9. t. m. NaiboUSf Prola film Bu-đfmp^ta: »BetJarsKa l|ub«T«. V ^avnh vlogaii LUH Berkr *" VaJ' kony# rlbfdona Je bUm zlata verižlca x I^esfeKit. Dobi se nazal Po* v redno dnlfno pri Tvanf Mik!avčl&. * iominjajte se .iečoga krli?1!^ Aproviiacija. -4- Priori m ielac Ker ja * rn^lasa c kr. dežtlae vlade sa Kranjsko s dne 27. januarja 1917f tt 3728, točka 7 nekoliko lejasna, po-jasnjuje »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne fivine v Ljubljanic s tem, da je na prigone (sejme) mlade, plemenske živine, ki se rrJe: dne 3. februarja r Pudolfovem, 7. t St. Jer-neju, 14. ▼ Crnomlju. 15, v Kandiji, 17. ▼ St Vidu pri Zatični In 21. v Ribnici, dovoljeno prijrnatl mlado plemensko živino in živino za delo T Starosti do I1/« ozir. do 2 let Priženc se torej lahko vsa taka živina, ki ni še dve leti stara. * Skrirsostna smrt Pred aekaj dnevi so naiii v nekeni budiaipc-itanskem hotelu reletrica Petra Krepjeva iz Sofije mrtvega. Umri je vsled zastrupijenja s plinom. Izginil^ pa je 50.U00 do 60.000 kron, ki jih je mož imei pri scbL * 2hni tuj*i9&<5l na Nemikcm. »Berliner iagebiatt« javlja, da je netnška rlacla že sk'enila. da ohrani tudi po vojni žiini monopol in dn žitnih trzovzer ne oćškouuje, a da vlada med elani eemškeza državne-STa zbora velik odpor rroti temo nacrtu. * RazpašCena učiteljska organizacija, Zvrzo dunajskih učiteljskih drustev je r.amestni^tvo raspustilo, Ce§, da ima ta društvo negovati samo gospodarstvene interese dunaj-ske^a učiteljstva, to pa v sedanjih razmerah in v inieresu splo^nosti ni na mestu. * Nsvljslcl cen. Trgovec Bloch \z Drohobvcza je v Krakovu z večjo družbo gradiških ro^akov navijal cene nafte. Plačevali so za vagon po 3400 kron, prodajah ga pa po 4300 kron. Zapletenih je v to si var 70 trgovcev. B!och }e moral ostari v preiskova!-nem zaporu. dasi }e poniidil en miii-jon kron kavcije. 4 Kudodelstvo ?r>K\ vojd sili ćržave. Graško domobransko sodi-šče je obsodilo 26!etnesa trgovca Aleksandra Kaupvza iz Veršeca na Ogrrskem na 15 let tečke ječe, in si-cer zaradi hudodelstva proti vojni sili države, storjeneg^a s tem, da je pri dajatvafr za neko vojr.Sko tabo-rišče o^kodoval vojaštvo za več sto-ti5oč kron. * Lord Cro^ier. V Lorsdonti je umri znani an^leški državnik lord Cromer. B;l fe nask-dnik rem^ke bs^Virske dmžine. Iz katere je izšlo [ precej mnosro. za AngrlešVo zaslužnih mož. 2e ko je bil *,tar 24 let, ga je ans!*SVa ^-!?da postavila na valno mesto v Esriptti. ?1yfbova! je slcer tvd? nek-^j 'et v TndiJ: in tam brez^h-tfrv.n ratrl veliko rstajo, toda Fcrfpt je bil vf^idar irfavno tori^če nje^o-vr?a đflova^^a fn č? fe dane? Ai»-rTe^k^ r^spo^arfea P^ipta. če !e C?:r>t danes Ie n?kaka af!j?le?Va kolonija, je to usr*h k^nkvktatorskega delovarjji Icr-fa Cro?rer;a. Pri zdrarfle???« ho!e7?»f ▼ JetHii, žofč'j, žolčnfh karr^nov, zlatice tvori unT?ba n&rzrre Franz - Jo-sef grenčice Že no kr?tfcem č?»$tt na-stopivšfm r^drem rn m*T»?r! tznr?*f-nen}y črevesa ružno pripomočno sredstvo. Iz F^rr-čHa bamburSlce sp!r>?ne M!niSn->» ParrrV^rV je r»r-vidno, da se Fr>nz - Josef rren-čfea čfsto vedno % dobrim uspehom imorablja. R^»» krff. Oo?ra Vera Beriak. »orroga c kr. defeJnera loliktra nadzr>rr!fk» ▼ LjtfbManf. fe darovala Rd»č«7Hi krrfn utr^r-.fo veica ia krsto wmr!csra jrosp^da Tridcrika Berc*ajsa rnesek 20 kro«. 2a eferc vojak©. Za a*m-»fiT«i! želnemti oJborti darove: TJpravniSt-vo »SIot. Naroda« \r !i?tove zbirke .-81 K 32 v; Anton Sko', trgrovec v LjuMjarf, mesto venen ra krsto r>ok. sr. Esifliji Jcr^iiVar. 50 K; tič!tr?sr>evek !c;e nthraJiule. • • • Za ClrH - MetctfOT* #nifb«: O. AIe*:sander ?Vaza, ra. 30 kroa. ____Srgfla hvala?___________________ UmrIJ so v Linblian!: I>« 71. Jkvvaria: Bofldara RfT)«. r^t-k«, i 1*3nov, 5trcliika alfca li. — A!o;ii*a nabtršček rt;cmka, f »«-secer, Strc!ifk« «!ica lf. — Tvaaia Nardelli, stre^nfea, 52 l#t, Poljanska cesta 48. — Pleonora Ažbe, rasob-nica, 91 ]tt. Sv. Florijana ulica 22. • Dne 31. Januarja: Hlnko filač, sfn stroievodio, 3 wes#ce, Gasflska cesta 120. Dn« 1. febrnarja: D»metCT SI-dorinlc, peSec, ▼ rererr«! vo|aški boi- T đtftfaf bol«II»i«k Da« JB. fannarla: Ntfa Merstnl, đefavka driavne leleznice. 33 let — JuIB Soddc. reiiter, 63 let_______^ taibji Bs! obstga t strni bdajatel] la odgovorni arodstti; Valeadfl Kopitar. LnHAnm hi t!*fc »Narodne flsltm«t. ^^^KK^l iratđoe zapettit ^^^^T^^ 1 ure 3 y£HF^J&te*l3 Rttanćn« regulirane ^gs&jg0** * nkI|a a'! JfKU ^»fl^ dijtkim tvetilntkom Ktfl. 1^,24; vsr«bT o^rovju K 18,24,28, i ndiislcini •▼etl'nTcoir K 3^, 96. Srebrna Eapestu« ura K 80. I«, 40 14 kar. zlata *a-es*'sica PC 100, 150, 140; 31etna olsm. garancija. Poiilja ie po povzetju. Nikake-fa riaika. Ztfrena d*)voliena a?i fe denar r«vrne. Prva t«vairaa tir m\tnm, %. \. kr. lezenike kaii.ki ogrožajo čla Teka In živino. Poticbno je zato, da se v vsaki hllf aporihljaFcllerjcvpriznflnl mrČesni praSek ^lza*j Po poro čil ih tisočev, kl so ga že uporabljali, nena^ vadno hitro In varno učinkuje proti vsaki vr$ti mr* česa. Kamor te ga potrese, unlčf vea mrčes i za» !e^o\Ted. Fellerjev mrčesni pra?ek „Elza" ni mo^l nadomestitl z nobenlm drugim FVedvojne cene: S ve!!kih pu.Mc stane na vae kraje 5 K, 1 pulčica, če se narobi hkraru z drugimi izdelki, 1 K. Na-tančno navodilo je priloženo. TI izborni izdelki a* naroćaio edmo pristni pri lekarnariu E. V. Ftilat Stubica. Elza trg it 238. (Hrvataka). S sebol vzeti j« mogoče Fellerjev bol !ajiajoči, o*ve!njo£!, tmsv^ tolov čertnik zoper migreno z znamko .Elza' kt itene tamo 1 K in »e hrani v leseni puščid. Po*' ljaki deiavd, hribolazd itd. ga uporabljajo ca. hladitev pri prehudi vročini. za preprečenje solo-čr.e.ea pika, dame ga uporabi ja jo zoper migrena^ glavobol, vsled prfjetncga duha učinkuje ožlvlja«' joče in brani žuželkam. Pri pikih žuželk odstranj%' trganje v koži, zabran ja odrčenje fn zatečenje kože* R«bi se ga lahko dolgo časa in stane samo 1 K. Ti mnogo tisočkrat preizku?eni izdelki se na£t ro^ajo pri lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsa trg It 238 (HrvaSko). Da se prihranijo po§tnliH sk^ stroSki, se lahko naroče zajedno 5e drugi ta priporočani ali srlo^no znani izddkf, n. p. mo* Čno francusko žganje, dmetove kapljice, Hofman>' nove kapljice, tucat strne samo 3 krone ived* ike kapljice, Balzamova tinktura itd., kakor jih pozna Je kam i i ka veda. ZavojnJna se n« računa* Redlta S3 krepkeje hi nanravite tuđi svoje otroke In itabotne, bofna>' tvojce s krepko izrejo zdrave in za Življenje mcM> čne. Zx zdravega in krepkega Človeka ja tud} suhi kruh redilna Jed, fz katero pridobiva moj ln veaeljt do življenja. Mali otrod, na krvi revne, bledoJtfne osebe, dojt?e matere, slabotni, bolniki in trpeči, starejae osebe in take, ki sq prestala bolezen ali težke itrapace, otrod, ti imfljo bule ali dobivalo lobe, porodnlce la druge iUbotne osebe pa ne morejo Jesti na var dnlri jedi!, ker so veflncma alabotne, da nt mo» reo delo prebave Izvriiti. Take osebe potreba* jeio tore] posebno lahko, lafako prebavljivo In jako redi Ino, mofno hrano, In to je Feilerjevo pnstno dorSevoribje olje. Nfma slabega okusa in di'lia, m^rveČ ima najboljši okus, ae torej prav lahko jemlje. Tudl otrod ga pljejo radi. Dorlevo ribje olje se od Itevilnih zdravnikov hl prnfesorfev jemlje. Odlikovati je vsekakor pred vsem inozemikim mešanicam, emulzijam, redii-nim prs?kom in drugim preparatom. Predvojn* cene: 2 steklenid staneta franko samo S kron; edlno pristno od lekarnarja E. V. Feller, Sttf* . v deielatem gi^^aiiiiu. . V soMo 3. febrvarfa cb V« 6., 7^ Vt 9. er! zy«?k, i ntdeljo 4. febr. ob Vi 5^ «^ Vs 8. in 9. erf zvtbr, f ponedaHak 5. fsbrusrla ob V> S., 7. In 7a 9. vi natari pkT STUART W£OO$ I -^J ' Nai cesar pred kronaniem v BudimpeSfL • Naibotjii do*edan>i poso«tki naiega ceSarja. BABpii fc%r83 ^5S^i ^S ^*-;o © t • detektiviki film* V gimrnt vlo^ slavni drtektiv STUAUT WEB&S* Kako si Je FJaps dobi! nevasto. Borka, m u mia« na* »ikru* juaMaal saetac a4aseaa alt. aftafi ■ o€a> bcai, tast m atak, §»•##* I JosipJBevc H po doTfi «iQčn* bottsatf, previde« • fttlaftH rr. v#t*. v aaaiaafl 77 let, ■ dna 31, januaru t L aa 9. ari sveter mam* ta a#aa* p tmriril ■ Poarta 4ra#tfa iajafct«a at jt vrtM «ami ■«paia»t a* 1. ori ▼ ■ Lakcvd ■ Sada**« mr.U m b*do brait im Bt4o. ■ Bodi me pri)*i«n *pom4«< ■ LJUBLJANA-BRDO, & tefcmr;« HI7. 40S ■ Mam Bere roj. ijaseav taa, ■fffj«, 4sfla, ■ aoprofm. Mare. STANOUANJE aa atala« atramfca) m SMA mm aaal Kjc, povc upe Si. Nareda 46S šivalni sirej. Panodb« pod j^glitj M7W ni iprtv*. *©k>*. Nareda«. jar Kupijo se rabljene, dobre ohren{«e c ni 'j.' jltc ic Mtraje HtidegarjcTS, 40i Poljamska oesta 544, vr. 17. Klet ali drvarnicu V bUlioi 3 BI B8 * H tesenlmi podplati im aandal« ■ trdlmi '■ fMblH-vimi letenimi podplaM f usnjenimi nabitfcl ** kftTl}« v to* kvaliteUh praprođ«-jatoem ln ▼•Sjla obratoa (freak* Va«k*po«t*j»)«*lof*!«««nr>i ^e^ljcr U Mnđal terare* »AU8TRIA* UH Sita. Bila. UtEButoi 5. Deček ^v M vHapitl h NaliamM Itroiaiu. TatfAttff MArUJa. KAala^EA &. Mn Upravnik »maki, ■•cr5^ «t uM •■ vrt^aritvrn sa*fio#+*vjna n ii»'a* V»ć p(-Te ia r>r'-f»sno«t' FarrA TaMaaiB. tomtMrimm pri Utifli 38s> i, Ljwb9|an» Blastnl trrj, Pod Tranfio, na-auro*! Cavljarskamu mostu. I Za ga na prodaj. ( Radi d Unskih nzmer i* takoi na predaf : sava iaa;a« ni bfncia tik kelod?ora v fio- I vcm rastu, obttoeči ff dveh rnvfdm*K in I ta^ ekroSn« fafe, tarim stanovanjem xa Ifosc cSarja, i'dain'm hl*vom, velikim *Ha- diičem. vodovodom, lepim rrfcom in niivo s potr' bdovozrrrrn notmi, te> k Ukoišncmu obratu a rtretnimi vukovi in vsem ia»arskim 402 orodjem. Orledali ftlvrnena vt>raia»ija: J- Kvasfl, faf« in Tesna induttHja, ■•▼oaaaaie. Oozdne sedlk?. It irtavalk aVeveeefe at Kraaiskaat §e ho< • aa *pnn bd 1917 prodani«, dokicr jiB bo ▼ talogi, aaaAada^a vrt** foaainia ta#k : ■■r9«a^ ^ l*W a)S « • • 9 ^^ sairaka. praaatsss 51*1. pa 7 H arml bari Sisaml .... % n kame^Aki IsimiII t-3 ai ▼!- a)*aia aaravsaa)a • . ■ • saj ^ CfM vcajej« aa 1000 a^dik t sa-T^ean vr«dl p>««4«irlf«aM a* ••jbl-af* UU>«iiira aH a^4aa* a»«««a^ N»ro4*Ui Bai •• poiili«^ *- br. I v 14abl|ajai. Jte Lahek zaslužek ■■ ia invalid« eril l*nffc«. —— |xTW^k ▼»«•1 navalovov a^rft^f m »HU r^b*,««*.:« trf•^a«r—obi >a>iaXa i»iaw^>ea se teli pre« isbH aa«rmdL Fmaabi ?*4 *++ JT. M. UiT1 — i««« ttoaae Moaaa, Prafa. Grab«« 4. 3ta ,___________----------------—---------------------_^_^^_^^_^_^_^_^^— Losne kite MfbsLis kaksvss« w i, li, 11. 14 U ie farsa; !**** pođls?* In BarsAfas thb ¥?gt; „JlvHl". bsrwa sa Uss fa brstiš s4 9r. Brallta pe I Ia 4 K laaaa rmC% in nss«i Ssasa>ssa sa aadvsnfa las, iotlaks ia paalar a)saHftal 1.1. tL »rtparola Šiefan Strmoli Ljubljana. Pod Trančo st. 1. P*x«r! larađi vvakHe nja v we^aJka alsasavtala ta U*a! eiprt aaato ta proftaja alasa ta aloar T9akf aaa tama Nlli >/sf Ib » ••4«H« «4 lioU i^a • • •• W dežnike in solnčnike domaCepa iedcika prir«ra£a tvornica dežnikov in solnčnikov LJubliana Pred SVofijo 19 — Pre$enio?a ulici 4. j ; ! Sonokteln. ' : Najno^rjšc, ukrui'-no sredstvo l i uroti kapavcu (tripcru). belemu ! toku, čreTcsoemo in mehurnemu ! katar u itd. \ ! GONOKTEIN i« vprljan na i dr^k' klinilfi dvor. *TCtn;ka *set>*. ! i rjrof. dr. V Janov»ke^a Na ^ra*ki j nem-ki kl^n'ki racuČ prof dr K. ' Kreihi«ha Toplo f^a priporcH*aio '• ▼s^tiS DTof. dr J B iWo*sky. ?»fu4 prot F Sa-vH^rper, vaauć. d-^5ent i ! dr. T Optrči I t * i i M Udr D Schwsrx, apre»»!1st : t» tairi" m koi-ie bo'<-zni v Pfaji • p\lr : Goaoktrin aeaa 'ukix5i! čei \ 5O aJu^ajrr a tsvrsta-m uoeKom, ! pofehB'i v a'-tntaih »ločajih — to '■ je glavai cih Balega \et*r\\a Go- ' ' norrbo« ▼ ^ali ia'«4 ti. Da am vedno j i ^r*^»o*t Gonoktaitt« prrd Ttair.i ! ! rir«s«m' preparati, k^r ne n£in | ■ k«i« Ikorfliivn — kalecr ma>Of:i ; dragi ptartrali — aa aalodae in j led*«* T90 ŠkmUfkM Ka-—. ! ZaaiUvaftt ttltfvtar« ai praapakt i bfi^vtfaMia • ai^^Bkai^^aB ••^a^^^^^^^* i talaaatu JaStlaT tn> Pra*rra)a: ParMktJaa«* - kaarilal tatara-] ta«ij ,IEtA- Prtfa-Tratfica Ml 1 1 BaaiBa^anBiaaaaWAa1 avasa^aajafea^aal ■BB%Bata^BWlflBtV4 llB ti aar^^aai^BrarBBiaMPaa^ vaaaBBBHp^^av ^^^^^a^aa^^^ ^a« w ^ ^^ai u aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaJ potovslni kOŽUh ■ftamska sssis IML asaV, svata li. Gospodična c dobri mi apričerali ftall slatbs ▼ kaki prodaia!ni t mestu ah na ćrieH. Ceaj. ponudbe pod »Marliivoit/392« aa upravo SI. Naroda. Baterije! Baterije, svetilke fter iarnice vedno v lalogi pri 370 Vido Bratovi U ubijana, Stari trg. Trgov. sotrudnik vojaš6lna prost in dobro izurjena :: PROOA ALKA:: V manufakturni Stroki 99 Ipre]meta teke! pod dohrimi pogoji. Pooudbc i natanćno navedbo do*cdanjega službo-tanja cai se poaljejo na upravo »51 Naroda po it« 339a :: Vsakovrsfne :: slamnike priporoćam goipodom trgoTcem in davnema ohčiaitTn aa abilo naročitev. Ccne primeroo niske, postrelba kakor je t tem času najbolje mogoča. aF^ !*• O (& 1^ f% X* tovaraa eleiatlroT ¥ Stoba prfta ln žal. postaja Dom!ale pri Uubiiaa). av Oosposka ulica 4, -—* I Đtd*tropi€, ?PTO 406 Crađao đavolfena, ia 20 let obste* (sča aa!atars{im Usblfanaka Bosrsdovainks ;i«ii! io Mš ▼ udobnost cenj. občinstva zopet v sr«tl1§6a ntestai. i Frtnoraia t» naaaic« 29 bolfia n liui \M0 A vists kakor prtvetno tr^STako ta goattlalako oaoa^a fsbira rasltenili aluteb, %lmaM sa tonama Vesina ln kailkor motao hitra »oatraiiaa xafvoto«lfaaa. Pn vaaajih varaSaailb «e sroal ta aa^*f«r taaaka. a^^B^^a^^B^^B^^^^B^^B^B^BS^a^a^^^B^^B^^^B^^B^^^^B^^^^BH M. Schnberi preje Bilina & Kasch, Ltaallaaa, UioTika aL 8. pnnoroča r«Hko aal^fjo ttiaata tm Hsee-rakavlsi aaeans Msajs » rciapode ia dame. raaaovrttac atae paifaaia, rssaui tfsle ia sistetilel, Idrmrsiasa arrcAaisie. 413 Moderna pred tiskari ja. i Imtslsvaails a>rssMs4salli staa^sv. Rrephesa nčenca iz poštene hiše, iprejme v svojo trgovino s mešanim blagom i> Kralo vic v Žalcu« Vojnopo&tne dopisnice. K 350 za 1000; 100 vojaSkfh ali Ijubezenskin K 5'—; umetniSkih ra^gicdnic K 6 razpošilia po povzetiu 2^0 Sehletsr-fsva zaloga rasgteđalo Suai XV* 15, BnmneBBaaaa 67. Ako ne ugaja, đenar nazaj. ----------------------------------------------- , . ,< Stanovanje v novejSi hiši obstoječe \z 4—$ 30b z električno raz.svetljavo SS Ift6s za majev tprmin. Ponudbe pod VlMa|ii 4308 na upr. Sloven. Naroda. E?Sr 8SCe sa 158 8'4 iroovsKi pomočniK {peceri]ske stroke, volašiine popoln. prost F. Dolens, Kranj. Hi Mit prodajaSka se sstreine ta^o]. Oferti na po^tnl predal 164, Llabl|an«. 407 petr^lejslis, eljnate, katr&nasto, barune ln easke Trsta barele, kiifil fsalko množine hrrđki tALEB & Co, Ljubljana, Franot Jožela cesta Siev. 9. zv Stalna stranka išče g«^ za maj -^g I | obstoicče iz kuhinje, 3 sob, poselske sok J in pritiklin, ako mogoče z električno ai | plinovo ra/sveti javo. Ponudbe sprejme up | SI Naroda pod aaaf 1917/823. n ] ----a»---------e------^ i Trgovine j I s poštnimi kariami 1 doUe zastonj cenik o krasnih novo^ih I po brezkonkurenčnih cenah. (09 I Zaloga razgtednic Miroslav Eism- I rnenger, Dunaj XV, LBhrgasse4. I Pv I vseh vrst ra v Tsaki množini knplje I vedno ter plaču je najdraije ! I «___trgovska tvrdka «= I I Kušlan, Krani, Gorenjsko. I 3729 ■ RđipnodaJ so dve lepi I TBLIOl I brejs, dobro pasmft ^| I te: o 1o 11 eu I breja« 386 I Ljubllana, Poijanska cesta li 55. I u / ,1 I Varovalci podpiatov 11 Iz DilstRtga podplatnaoa ns]a. | I Ingros-prodajs 1 I •a aaaosažiM ntekih tovaraftkfli catsa. F ■ lirliaiH L H Mm; b *VWk« !■»•• m& 14-fttK-*80 f j I " a.« , M tm*kt . „ S9-4HU.- 1 ■ " L« 1t . » MkAM . . 40-41C V30 ,i ■ - "-14 \ -i • T «^(fM {- ■ Poftit)« aa od 6 sortimentov nave^or ' I p% povietju. 400 _ ■ Prešala taMkov tz tskanaoi K* i I ■ (etaamladar- Inaagmlase-Vartrleb) § I | Psmst VI!.. gsJasrstraaae 14. | I I Đe^al^lsaiaialB HMfOT^ ^^^^^ ^_ ^ ^^ tfOSd W • ' - StolJc dcn- fl^ M fcro- kmjitfce 31. okt 1911: I I me.er*s ^^,, n,sBmMr^ Os kr. Hr priva u K 143,241.14O--, » | I Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer i I CtttnU*l^-to MI*lf4l.PMila«l(lllJ^^ llrfiietljtu 1864. - 33 pedrnŽBlc | I naaanlaiaajl laaH > ln iT laaaaaMk a>aa>: rMaaaaaaafa asavasaBa asaaj aa aaaa|aaa I a^faaaaaaa«#a f laHiaaH MasBBS bbs i !■ — w+ taaemtaih ia moKemskih laeatik — lipjačevanje ka- | I haJIllaf Brat ila^aa aaWaL Wmi9wm *tm m m Kili jinai m «aaiw*a—*» w4aa> ■saia^TaW I aasa* bi aHiit asji inaaiaaiia aaalriatt. * Haa+*aaje in prasaiaai« acviz, valut in tujih novcev. - ; I wtl7mT»m — Dmrnm m tohft« 4*v • j 27>ter-___________________________________________giuJflđtaO WAWOCr,"aw ». HW—j. Itlt.___________________________________________________Stran 7. Priporočamo našim j^jfc IZflM lJtiCMZfl PIIfADIIA *■•* h edtno slovenske g s gospodžnjam s l^l I\ULlIwIVU VJIVUKIJU (=31 to__OLe ▼ Ljubljani I V&~ Naprodaj ima I dva konja I IVAN V1DMAR. Crni vrti nad Idrijo, ■___________tei ______ I *a t©6|© gostUzUiko po-jet]« sa I sprtt]m6« — Prednost ima u ^m^hrn ! ■ of-.inik. Ponudbe pod „NADZORNIK" ■ rm upra*ni*tvo »S!ov. Narodn.« 371 I Inorssc? strojna ■ ? So^tanjo z v-likimi goipodarsk mi posloril ■ in prostori, v katerih se je na a a!a nekda) ■ usnjars-ka obrt, aa tako| proda. Pr! hiSt je ■ tuđi Dtkaj vr*a. Vpehana je etfktrična raz- ■ sveti ava, Pojasnila dsie: 3^0 I:: Zadružna zveza v Celju. :: i Prtiam audl mtlil PSI ^^p^ ^^P *55 B2P a^B ^VJIBb^sI ▼ Mariborski okoMcl i Itpim stanovanjem, fo^podcrskim posiopjem, »adonosinkom tu braidami. Vode tud* - tuahih fa«H dostl. C«fta K^non Natan?nt<3* rn lai-1 ffovak, Wf pri BUrftaor«. 332 » (ft« I 130 litrov i \ ipS-ift* dornsJa pi]a?e! ! i f4*^^^ ••*• at Ufc-« r*«k_>« mub M- I * pr«* i MOftottMl •fretkL ~ |r ' i»l*f1 m anaaa«. fabeltafk, pr«r>r£!si«a r*«l.r«o—**. KTt£kBte! kfdlrH IHllH •Mterta. »e«7jir*«4«T«c pr-»■»*•▼••. tib'iiii. , lne?th l«kl'»'»—■ Ta 4era. yl***• •• ! «*»te* si1* »*!•-fi b't-in«. p9%t»' n«J rrflN ■»*-»•»!♦ rwi ta teKt, i S*!>t_»7tnc ? "tm'm^^-mJiM :»»*«»«lUe—* *fr««t» ft C"-; trtahi :»* ?rtvu»*n,. •« «žf wr*H«. ♦—•rr'r* t*M* I forredsriTt, •*• airmrtM '. t • , ti|iMiii|lT« r»>« iiiraMtaft! m trji. fe Qroll£fi. Enos!-hume. ! ■ Brao, SteT. 633, Moravsko. ^r^ Mohenega zobcijcla * Vat/1 ve^» nofc^n^ ro<^ ^rez spania. wF.d««*' porrtri boleJine ▼ otHh robeh. pri »»«5^ trdjvra:nih revmtt'Čmh icbnth bolećmah, ko so vsi sredstva fe odpovedala. J^, Pri nfu?oehu demr naza). Cfna I 50 K, 3 zavhki 4 K. 6 zavitkov 5 * K Nobcncga rotnfsri kamena vcC, incfnobrle z«. bc dobite po upar^bt „Llrli* £*~-^-~J totva t»4i. Tako irif učinek Cena t K 3 »t*k'fn-ce S K. ■•eseaj, Koiic« (Hascbam) L Fodtnl pr«dal tfS t3T OjraJto. 365d I kupi vtako množino franko vsson r» Stroiilna tovarna Samsa & Co. v Dubljem. I VpoStcva se lc pismene pooudb« z navcibo ccn. TF ~* Z «* m~m A «^ v* aa^v«c&i« Tisoč* zah>a!n*h pišem Zajamčen uspen« na 0£lrd. ► Bujnef i^oo i^jrssl ' dobtte ob rabf med. 298 V >■» -i? Divi Lv»n««** *^ .p»i ob!atr\eno m-dt^^no. »ar. nefVo za *s pr. 78. rtx^ icrcnrf za prsi Vsiko itarost, imcsiji? u?ex riw se zurinjt. Edini krema za prs*. W io vsled fuđovitcga uCinka prodajajo t€kamarii, dvorne parfumerije .td- Poizkusni ptilca T< 4*—, velika pusica, ra- dostna za uspeh K* 91—. Razpo?Hi«nfe stroeo diskretno. Kes. dr. A. atlJE, laboratorij Dnai1 IX., L»t1rr«iTjaa»« 6 S. I rOZOi linhOiITic! ***%% 4 k &—. rakr!*c« ntče 00^) ta K ?8 —t ^čuka-tosi c borrbEis*?« io fjTquee tr-rt^bC3-b*:tĆ3 a K 18*— I UcpiC« a 5 K ▼ Tsaki Trliko«ti ▼ saloni. Ugoiavi?« tad. pa hm« ie prevsema I porra^ib, rTodcroiiacije ia pr^arr«i?j*. Velika zaloga ?seh vofglkni bo;sfl zutkoT, AAy«^« 79 rr^f!'n1 •prenjoib prcćmctov ii proporitet v|jir.if€d atSI VUjiHll I ■ Dobavlja po najnili! c^n' - ■■■ < ■ -■ I Cetevec, Erzherzp? Fri«Jrlcl^!a Hi lajspofcbac-lt trrđU hi UftOMitna^ đi I flaa^^^^a^^H^ ■ * *' I ^^^K^- fjSftsfraBe^a oralna, £-ii 12 KiniksLS I ^^a»afc ^#^t tfor^ HOfil A lieltznann. FCrrter, F>rbarf C^rfdcr I Stlngl. Rnd. SteizhEmmcr, CutpkJU L»i)-:::^r & Gioss. I Rofroana ta Ffof^erj (ameiikanski harrroaiji;. ^^ I Cbrofel oi flL 15'— napr**. Ntibofitejla iibira v v.i«h " j^\?&lL I modernih slogih in leanih barvah Oglejtt si klavirje s m^^''JSl^£^ I anglelko ponavl;aic^o mehin»ko, 10 letaa p-stavno v^;«■ 'f^J^t^iaa | obrsina r»rincl;.i< Jf»f»n-»fn^ na|n'?Ja. laatta« nej- ^r^"; , :W-^SMCaB I ugod ej"a. Đglal#¥aait tar so^rarila strokovno in etns li^'^^^^jp^^ I Ker imam iforaj navedena prve fabrikata t*V?*fc« !• ^"^^fe^^r^^jf !u u Kranjsko v zalofi, »varim pred nakupom fmisi« ^ JŽ i 3 ijL iguSu, I ItkatoT in navidezne^a „^of^la«14 nn kriča'Jh, kl te *5^!^^-"^^^^S^S I drzne o fovoriti o |,d«^r««i bi«gn**f das' ni majo uf 'f *c*~ '^^^■^i^d^S^p^ I I fednef^ r>omembneja fabrikata v zalomi. ** " -i-J**S&--+■., --.^* I ^^^aaaVHHHBHalHa^aValaHam otroškfh vozfčkov l_ aia)YVQM ■• aia^^Bai^^BiBi Bf, žlniOi S*b!cna • li ■tonograml, prt» ^Tfiti ara namimi prtOj ••!"¥§• •t«9 ia>pn« robo« In vaali wrat p«rllai •• ■'•biva pri TON! JAGER C; ubijam, Zldenki ilica iter. 5, modni otelile : za gospode : LJablfa&a. Franca Jožefa cesta 3. Vojaške in uradnl&ke I b uniforme: ^. po meri <& v najkrajšem času. a i f M ! IF II ft 1^ U 1! ?1 ni u \ I n i &a 1 i 1 li II ti W II 1 LjubHana, Mestai trg 15 I Z-rotoia rv*jo vrtlh* lxb«r y rfeSniko« lm solnfinlko«. im m rcpraviia s« JzvT$uift)©tei«a i uto li dno (InJlepJe slike nieg. Velii. cesarja KARLA w fino barvanl izwadbl vtAkMt StXIt «b , . I J1-• 17X53 mm . . F »■-« »0X73 mi ¥ kra. Bltrra«tm •aU6ila . . K 7'— Razglednica s cesarsko obitelio. Umetniška In vsa druga razglednice in pliemski papir pri poroda TjUtrffavlna In lalapa raxqUđaie Rudolf Polaiek Zagreb, Jut*iali6ewa ul. 21. H r! /^ ^^ ^?! l^?i a^ a 0 X22^ ^fel ^Bt V II ^a^ laa A močoe poitife, U boljie hi«e, sa »nrejme v tr^oTino z mH5. blagom Martin Ogorevo, Konjio«. Iz boliSe hift« In dobro ftolsko naobrazbo! •• BjrciTZia v modn! In manufakt trgoviirf SI« Sterm^cki ▼ Celju. J Za stanovanje in hrano, za katero se eventJ plača, j« treba imeti v Celju sorodnike aM inanca. ^i4 ___ ! Froč i vsakim pudrom, kl samo pore zaraažl in sigurno sčusoma napravi gube u obrazu. 391 ■>**• A* Risa bE«t>llb v polenlh In dttbllh kupim ttako vagonako mnolino po najvišji dnevni oenl Je Pogadnlk. Llnbllana, Mar. Terase ceaia 13. N«¥#aett po^Uki eaa radi obila talog«, ml £gmm Blitva, vclcffnt kakovott), takoj ul vporabo, brufene A HA|^ ^B^9T artrsaJ apairsti, S. Gilette, v elegantneni nlkc!|astem M j$m I£^L* etuiju a 6 rezervnim) kltnami K ft.— In K 8 80; v finih Hl flfflr 4r^\ katetah i ogledalom, Čoričem Itd. 8 6 klfnnml K T 50 *m $bm lr^y( I« 12 IC - Najbolji« Ia, spadsla« ffsrandlska klina migf [/^~\m tucs* K 3 60. 2888 |f ij ^5 \S^ *• SoilBfjar strofi ■■ atrlienla U. z dvema česaloma H m C3t WM£ \ K 7 50. Pošllja po povsetju. Vojno poStnc poSiljatve pro^- Vaw U ffsm % II vpotlahH ineaka v naprej i dodatno 1 K za porta. ^W m pj^S i Spcdjalna trgovina za aoifnške Jeklen« predmeta & WB < A, WEI8SBERQy Duna| II., •' ^** ■ntar« Oonanstrass«, 2S1IIM oddeUk Pf. i Kat tlogi In iimiill «■ gro« a prodijtk* gratu. Slovendu koretpondenca. Za*topnIM sa BC*M ~—^------------------— -3 Sijajna dogocuosi I je ragoto\'l]ena novim srečkara avstr. Rdećega križa in turskim arečkam f I Nakup teh izbornih arečk pomenja najpametnejii način varčevanja in I princat v arečnem slučaju I veliko bcgGsSvo ! I Srečkt iniajo trajno denarno vrednost in mora vsaka jadeti. Svota I vsakoletnih glavnih dobitkov masa Cez I dva milijosia Ecron! I Pogoji aa nakup teh areale ao tako ugodni, da si Jih zamore vsakđd f I i lahkoto nabaviti. — Zahtevajte brezplačno pojasnilo I I 396 SreCkovno zastopstvo, Ljubljana. I ■ f knri lea i& timli HaV ■ Clovefiki orfanizem se da H primeriati stroiu. Ako %% stro- a H ne osnafj tiindre> aM če ni \ ■ vedno namazan, p« zastan« ■ ŽUndra ao v tem alučaju rv#-B vrećt\*n'i produkti, kl jth i# I treba izloftti po čreves« ia ■ t teCo. I Požfvlian}e krvi H pm lamoreio provzročitf te ■ taka atnipa prosta sredstva, I ki učfnljo v orljetn! in po- ■ polnoma nelkodlnvi oblitd I oresnavljaaje, povzdifnef# ■ obtok krvi ia na ta način na ■ iz slabejra meianja krvi la- I tenjt, omotica, naval krvi v fff.yot hemoroldi. protin, dra?IHvost, kožna «•- I saiaga, •dtbetonte in nemirni Uvci, anodno vplivaio. — Nudim vsakorr.ur pri- j I lofnoat, da m p«p*te*aM sastoji sam preprića, kako j« to mozao. Zahte- , ■ vajta aaof a«iai«vcjsi spia Jal«aa«h«adl«9e>*'. I Pilite tak«) na: MkMpmCkmllm Opars-A^ofksHe, Bsđ!n^«ifa VI, oJd. 456. -*• - ^ i ii i nm i fmm i n nn mi.....—im ■inim mi mm ri ■Win<»i m\ iimammammm^mm^a^m Mm\t^****mmmm^mKmm^m^^*^m^m^*^m^*B*'m^**^*^^m^'mm'^*^**'^**»**^^^*^****™m* Inm "■' ■■■»■■ ^i^imiimi BaTJBHB ■ ■ S 9 ■ ■_ m ■ ■ P ^ H __ _ ■ I ^ p f^ *f i^. i » ^jj p» ^^ %m /r>ai |a7 sr* ađi ArG ■ ♦ ■? <^ m% 4% wr% Mm *m mm ■ ■ 19 i^ ^l i ^ im ■ I *: ^ ^^ ii l|t^ ii^im^ Ka 6UI IH a U allKcI lf K-J 1^ U 2 J csa Sli u DaloUk. eiaivnloa S.OOO.OOO kron. ca StPltal PJB Vcl tlllOfl iftVl 2a iaaarwiTf#wdl •kriglo 1,000.000 kron, I Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredno loterije. I Fodrulit^s v Spl!tU| Colovcuy Trstuy SaraJ«wu9 Gorici sedaj t Ljubljani, In CsSju. I Str*'zrzm M 01 \ ""^* *" pMl'1 *** ml> ▼n^MlalM •«#!>)«▼, taaadn ararUaa iabavt ia dovoijnje I v!cce na kn'JHc* In tekoll niun g& /a I ___ ■provi za cl Jik« kredite. I n , ■ i..«,. n-----------■ pretl ^« Bai aVaa« at*4BtatfcAASf*fta) VaV iaa%VJia^PAfaiBlAhB&- I »«r Po*HJ« BH lajhlp« tMdi na d«2«lo. *«■ Milo zs pranje •xktei« v Mfcojifc oriar lovarn. tria a •». «0—7» fc* pro^ »r«^plttćtlu. R^apa/M^a tuđi ▼ amvanh od % kf 4ml\e ax> poitsi^ai po?Mt|u tvrdka 1 Anton KiiSlan, Ljubljana, Kart»vaka c«sta it. 15. Gtrkl I. UdlJCl (ivici I Ljubljana, Stari trg & 28. S DVOKOLES ? g Sivalnih ttrojev = ^ GRAMOFONOV § E Zepnih električnih svetilk ~ 1 kompletnih že od 2 K. g ^ V zalogl vedno par tiso?. ^ SI Naiboliše BATERIJE. S- '! Peulioe dzh ni» u mnUM \ Ivan Bizovičar umetni \n trgovsld vrtnar L3ublana 839 Koleziska ulica št. 16 ->rn> 'nf» iv»j« btgito Opremljeno vrturttr* ter ekvsu izdelane venee, Stpke in trekore. |||§S&kfl*«jr HiaV 9ftiff- #Sit{fti «W4i#r«ta1^ktt ^* •▼•Ol«« sa tWt>raB«i t: «■ balktMi«. s V»aWovrmtfMr aa^itac #> itajflahtMiiiti evcitle vy p»ror«?imov. Oblastvano konc lasebna p—r—1#>vlrj— sa Mafcitp In pr+dL*}o zmmdl\llt goseflev tn poseslev VALENTIN ACCETTO zapiistžMi sodni izvtdenec v Ljubljani, Trnovski pristan 5tev. 14 jg%iSMi—i teMM na iaa|« BMivatna caitKva v niattti In na dalas3. Prodaja!*! ia kuaMl i»a| ta aarttaja na fjoH tinala-»o posradovalnUo. Prevsamam taMH aiavMiMka dala In nmataarovanja« — Tajnost sajamcena, 30 I Pcnilo lZt€l3iaQl2 BffRtillffl O?rBm% Perilo I I a mmu "rn*n _^______ za deteta I I v zalogl. v zalogU I I I Ustanovljeno 1866. 1 I I Moško, đamsko In otroško I BB *** aas^aft*^ ^'^Ha^^ ™^a^ ^Ba^ ^BaV ^^Ha^P' m F S Ifl^ lastnega izdelka "I^B ? E a ^ I > tfileC mano uridi izbome^a kroja, toCnega dela, znernlb cea B i = C. J. H AM ANN = 1 9 dobavi*e!J perila ces. in kralj. Visokostl, S. * 5 častniških uniformlranj, zavodov, sa- J P j mosianov i. i d. v J | " LJUBLJANI. 1| °* Parilo po mari ae izgotavlja najhitrejo« g* | I" Istotam prva kranjska = [ l pB m llKdiOiLa Pli. \ \ Motorni obrat. 3 a tim fgenile fifk U\mM rtreH. " f ' j ■ Plinu« I I ■«fpoit«i*!ta postniba. | IliU UitltL --------------------------------------- Smtrtid prefimelL j PMMW IflU. MM ■ ty«t I i Kmetska posojilnica liubllansKe okolice v Ljubljani. 4» | / ft I brez odbitka rentnega žavka. ■ I ^^ I Hiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa /4 /0 Ustanovljena leta 1881.