Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za NemCijo 4 K, za Ameriko in druge tuje države 6 K). — Posamezno številke so prodajajo ————— po 10 vinarjev.	'
S prilogami:
Naš kmečki dom, Društvenik, Naša gospodinja
Spisi in dopisi sc poSiljajo : Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. NaroSnina, reklamacije in in-serati pa: Upravnlfitvu ..Domoljuba", _ Ljubljana, Kopitarjeva ulica. —
Štev. 38.
V Ljubljani, dne 19. septembra 1912.
Leto XXV.
Evharistični kongres no Dunaju.
Evharistični kongres se je izvršil ob ogromni udeležbi katoličanov in ob nepopisnem sijaju prireditve. Le pomislile, vršil sc je v prestolnici našega ec-arstva, cesarskem dunajskem mestu, ki je bilo sijajno okrašeno z zastavami: več kot 120.000 tujcev vseh narodnosti in iz vseh delov sveta, je bilo navzočih deloma v pisanih narodnih noši, h, 200 škofov in prelatov, na tisoče k oliških duhovnikov, cesar in cesarski dvor v največjem sijaju, vsi enega (bilia in onega srca v ljubezni in češče-ii:.i središča krščanstva, presvetega li. snjega-Telesa — vse to je pripomoglo. da je bil ta evharistični kongres, 23. P" številu, med vsemi izdaleka najlepši in najveličastnejši. Sam kardinal lepa i se je izjavil, da ga je kongres naravnost očaral; veliko da je pričakoval, a kongres da je prekosil njegove najdrznejše sanje. Človeško pero je si-f'T preslabo, da bi moglo dati le približno sliko vsega tega, kar se jo v dneh od 12. do 15. septembra godilo na Du-iiaju; vendar bomo skušali v skromnih potezah popisati vsaj nekoliko to slavje za tiste, ki niso imeli sreče z lastnimi očmi gledati dunajskih dogodkov in prireditev. Vse seveda ob kratkim v okviru ozkih »Domoljubovih«
predalov.
Sprejem papeževega poslanca, kardinala legata van Rossuma.
Slavnost se je pričela v sredo 11. septembra, ko se je pripeljal na cesarski Dunaj z dvornim vlakom papežev delegat kardinal van Rossum. Že na n"'ji dunajske škofije so ga pozdravili ((i kveni in svetni dostojanstveniki, ko Pa je vlak dospel na Dunaj, so zapeli zvonovi po vseli dunajskih cerkvah in
kapelah in cesarjev zastopnik, deželni cesarski namestnik, na tisoče Dunaj-čanov in tujcev se je zbralo pred kolodvorom, da dostojno sprejmo zastopnika svetega Očeta, ki žalibog sam ne more priti k slavnosti, katere bi se med vsemi katoličani na svetu, gotovo najraje udeležil on. Pozdravi so se izvršili v prisrčnih besedah. S kolodvora se je kardinal v dvorni kočiji s sijajnim spremstvom peljal v sredino mesta, kjer je bil napravljen sprejemni šotor. Dunajčani, katerih je bilo na tisoče in tisoče zbranih po ulicah, so med vožnjo kardinala burno pozdravljali. Veličasten j c bil pozdrav pri sprejemnem šotoru: tu so čakali dunajski nadškof kardinal dr. Nagi, nuncij, dunajski župan, podžupan, občinski svetniki, veliko poslancev, škofov itd. Zopet so bile izgovorjene prisrčne in pomenljive pozdravne besede od strani kardinala Nagla in dunajskega župana dr. Naj-majerja, katerima sc je vsakemu posebej istotako prisrčno in tehtno zahvalil papežev odposlanec. Nato so so podali v stolnico sv. Štefana poklonit se Najsvetejšemu. Še isti dan zvečer je cesar Franc Jožef zaslišal kardinala v posebni avdienci, v kateri je sprejel papeževo lastnoročno pismo. Nastopni dan pa je cesar vrnil kardinalu obisk in mu tako skazal čast, ki se izkazuje samo neodvisnim vladarjem, oziroma njihovim zastopnikom. Pri tej priliki jc podelil cesar kardinalu veliki križ Šle-fanovega reda z zvezdami.
Slovesna zborovanja.
Teh zborovanj je bilo četvero: v sredo, četrtek, petek in soboto, in sicer v največji dunajski dvorani, v rotiindi, kjer je prostora za desettisoč sedežev in dvatisoč stojišč, torej za 12.000 oseb. Pri vseh teli slovesnih zborovanjih je bila dvorana natlačeno polna; bili so za-
stopani vsi stanovi in narodi, duliov^ niki in svetni, moški in ženske; vselej je bil navzoč kot cesarjev zastopnik kak nadvojvoda, cela vrsta drugih nadvojvodov in nadvojvodinj, ministri, kardinali, škofje itd., res zbor, kakoršen se ne najde zlepa na svetu. Kar je pa največ vredno: vsi zboroval-ci edini in navdušeni v veri in ljubezni do sv. Rešnjega Telesa. — Pri prvem zborovanju se je prebralo predvsem pismo svetega Očeta, v katerem sveti Oče poudarja pomen in nalogo evliarističnih kongresov in podeljuje zborovalcem svoj blagoslov. Nato so so vršili pozdravni govori: kardinala legata, nadškofa Nagla, naučnega ministra Ilusareka, nižje-avstrijskega deželnega maršala Lichtensteina, dunajskega župana itd. Končno sta prišla na vrsto za ta dan določena slavnostna govornika: dunajski vseučiliški profesor dr. S\voboda in naš deželni glavar dr. Ivan Šusteršič, ki sta v prekrasnih govorih silno povzdignila sijaj tega zborovanja. Govor našega voditelja prinese »Domoljub« v celoti. — Drugo slavnostno zborovanje v rotundi je bilo istotako sijajno. Govorili so: poslanec dr. Bugatto o slavnem kapucinu Marku d' Aviano, velikem častilcu svete Evharistije; pater Ivarol Andlau o »sv. Evharistiji in Ilabsbur-žanih«, dr. Douders o »nebeškem in zemeljskem kruhu delavstva«. Prestolonaslednik, ki je bil navzoč pri tem zborovanju, se je izrazil, da so ga govorniki ganili in da jc težko zadrževal solze. P r i tretje m slavnostne m zborovanju v petek so govorili: župnik Stober o »Sv. Alfonzu, in Klemenu Dvoraku«; jezuit pater Hoffmann o sv. Evharistiji in redovhiškem življenju; grof Resseguier o »miru narodov pred tabernakeljnOm«; dominikanec Kratz
o »obnovitvi dušnega pastirstva«. — V
H
vseh teh govorih so bile izgovorjene prekrasne misli, in podani prekrasni načrti, kako pripeljati svet zopet nazaj h Kristusu, evharističnemu Kralju.
Ob sklepnem zborovanju
je najprej govoril slavni govornik jezu-* it pater Kolb in predlagal zahvalo svetemu očetu za dekrete glede na sveto obhajilo. Nato so govorili: grof Somsič o sv. Evharistiji in bodočnosti cerkve, profesor Kvinzle o Materi sv. ljubezni in Evharistiji, pariški kardinal Amette in končno je poslovilen govor govoril kardinal legat tako krasno, da ga prinašamo v celoti.
Delo po odsekih.
Ker je vsled silne udeležbe in vsled ogromnega gradiva bilo nemoi-goče, vse stvari obravnavati v skupnih zborovanjih, se je delo razdelilo na posamezne odseke, ki so se posvetovali o vseh važnejših zadevah, ki se tičejo ccrkvenega življenja, zlasti v kolikor so v ožji zvezi s sveto Evharistijo. Teh odsekov je bilo toliko, da nam je nemogoče, podati bralcem »Domoljuba« tudi samo čisto kratka poročila o teh razpravah. Navesti hočemo samo imena raznih odsekov, iz katerih se nekako da posneti, kako velikansko delo se je izvršilo pri teh posvetovanjih: odsek za zgodovino in starinoslovje Najsvetejšega zakramenta, za askezo duhovnikov, mladinski odsek, odsek za evharistično umetnost, za pomožno organizacijo dušnega pastirstva, odsek o akademičnem dušnem pastirstvu, za cerkvene paramente, za ženski apo-stolat, za duhovno pastirstvo po večjih mestih itd.
Pobožnosti po cerkvah.
Vsaki narodnosti je bila odkazana posebna cerkev, kjer so se udeležniki tiste narodnosti vsako jutro in vsako popoldne zbirali k daritvi svete maše. zakramentom, cerkvenim govorom itd. Te cerkve so bile prekrasno okrašene in se je služba božja vršila v njih na najslovesnejši način. Za Slovence je bila določena frančiškanska cerkev.
Slovenci na Dunaju.
Vseh Slovencev in Slovenk je bilo pri evharističnem kongresu nad 3500. Slovenci so se zbirali na Dunaju v frančiškanski cerkvi, ki je bila prekrasno ozaljšana zunaj in znotraj. Cvetlične girlande so visele od strehe do tal in v cerkvi je bilo od stropa do tal vse pre-preženo s cvetličnimi venci. V tem oziru je bila frančiškanska cerkev morda najlepša na Dunaju. Cč. gg. frančiškanom srčna hvala za trud in za čast, ki so jo s tem izkazali Slovencem.
V tej cerkvi so se vršile pobožnosti za Slovence. Zjutraj so imeli pontifi-kalne sv. maše in krasne govore po vrsti škofje: dr. Andrej Karlin, dr. A. B. Jeglič, dr. Mih. Napotnik, dr. Frančišek B. Sede j. Zvečer pa so govorili: Janez Ev. Kalan, dr. Jos. Gruden, dr. Anton Medved, kaplan Ivan Hornbock.
2>
Govorili so o predmetih, ki smo jih v »Domoljubu« že pred kongresom napovedali. —- Pa tudi zunaj cerkve so se Slovenci in Slovenke postavili, dunajski listi so pisali jako laskavo o Slovencih in vse je občudovalo našo lepo narodno nošo. Nič manj kot brhke Kranjice so vzbujali pozornost moški v narodni noši z rdečimi dežniki in pipami.
Cesar, cesarski dvor in kongres.
Največji sijaj je pač dobil kongres vsled tega, ker je pokroviteljstvo prevzel sam cesar, se ga dejansko udeležil in zlasti procesiji pripomogel s tem do nepopisnega sijaja. Ravno tako je bil v ozki zvezi s kongresom ves cesarski dvor, na čelu vsi nadvojvodi in nad-vojvodinje. Velik utis je napravila na vse vest, da se je cesar z vsemi člani cesarske hiše, z otroci in vnuki, v četrtek zjutraj ob 7. uri v dvorni kapeli udeležil skupnega svetega obhajila. Po sklepu kongresa je pa sprejel cesar na dvoru dostojanstvenike, ki so se udeležili kongresa. Navzočih je bilo do 1400 oseb. Pogled na cesarjeve goste je bil slikovit. Navzočih je bilo nad 200 škofov, zbrana je bila učena družba in plemstvo, nc ie avstro-ogrsko, marveč tudi francosko, angleško in laško. Grof Stiirgkh se je tudi udeležil sprejema. Dvor je prišel ob 8. zvečer, na čelu mu cesar, prestolonaslednik, nadvojvodi-nje, vojvodinjo Zofijo Ilolienberg je spremljal nadvojvoda Jožef. Cesar se je precej časa razgovarjal s kardinalom ki mu je predstavil škofe. Cesar jc z vsakim izpregovoril nekaj prijaznih besedi. Prestolonaslednik pa je takoj za cesarjem stopil h kardinalu legatu in govoril dalj časa ž njim. S kardinalom legatom se je tudi dolgo časa razgovarjal nadvojvoda Leopold Salvator. Nadvojvodinja Marija Terezija se jo razgovarjala s kranjskim deželnim glavarjem dr. Ivanom šusteršičem, nato pa z grofom Jaroslavom Thunom-Hohensteinom. Cesar je bil med dolgim cerklom zelo živahen, vesel in zgovoren. Nekaj minut pred 9. uro je dvor došel. Cesar je nasproti več osebam izjavil, da se v cerkev sv. Štefana poda ob vsakem vremenu in da se udeleži ce'e procesije, dasi je radi svoje visoke starosti prisiljen na oknu dvora prisostvovati sveti maši na prostem.
Od druge strani sc nam poroča: Sprejem pri cesarju preteklo soboto je bil nad vse sijajen. Gosti iz vseh delov sveta so se trli v krasnih dvoranah cesarskega dvorca. V prvi vrsti je veljal sprejem cerkvenim knezom, kardinalom in škofom ter inozemcem. Bilo jc pa povabljenih tudi dokaj domačih odličnjakov. S Kranjskega so bili povabljeni in so bili navzoči knezoškof dr. Jeglič, deželni glavar dr. Šusteršič in gospa soprog a ter prošt dr. E 1 b e r t. V dvoranah so se čuli vsi jeziki. Cesar, ki je bil zelo dobre volje, je počastil mnogo oseb, zlasti inozemcev, z nagovorom in se razgovarjal zelo živahno.
Poslovilen govor kardinala-legata.
Veliko slavlje v čast našemu božjemu Izveličarj u, mednarodni evhari-t stični kongres se bliža koncu. Pri^ smo, kako sijajno se je vršil, kakor, nismo niti v najdrznejših svojih sanjali pričakovali. Naše srce prekipeva hvaležnosti, zadovoljni smo, ker moremo javno povedati, kar čutimo. Pred vsem' se zahvaljujemo najvišjemu in edine-, mu studencu vsega dobrega, troedine-mu Bogu Očetu, Sinu in svetemu Du, hu! Hvaležno srce se zahvaljuje najsvetejši, blaženi Devici, prevzvišeni Materi Božji, ki nas je kot darovalka vseh božjih darov te dni tako osrečila, okrepila našo vero, oživila naše zaupanje in v nas užgala ljubezen do liajsve, tejšega zakramenta.
Ko smo se zahvalili nebesoni, obr-nimo svoj pogled tudi na zemljo. Vj večnem mestu nekdo živi, katerega duša se je v teh svetih dneh skupno ■/. nami približevala Bogu, ki sc skriva pod podobo kruha. Njegovo srce je skupno z našimi gorelo v novi, goreči ljubezni. To je kraljevski visoki duhovnik, namestnik božjega velikega duhovnika, Boga človeka Kristusa, ki je tudi naš zelo ljubljeni oče, ki jo čuval nad nami te dni z očetovsko skrbjo, ki je s svojim blagoslovom tudi potegnil blagoslov Najvišjega na naš kongres. Za očetovsko ljubezen bo najlepša zahvala srce pretresujojči opis žive vere, goreče pobožnosti v sveto Evharistijo in zvesta udanost apostoljski stolici, ki so jo udeleženci kongresa le dni tako jasno pokazali. Največjo vesolje zame bo, ko o tem Sv. Očetu poročam.
Tudi Dunaju smo dolžni, da vrnemo hvaležen dolg. Veselo in navdušeno se v prvi vrsti zahvalimo prevzviš.n.-mu vladarju, ki kakor Sv. Oče ni le cesar in kralj, marveč tudi oče svojih narodov in ki nas jc kot tak viteško, z ljubeznijo in z močjo v teh dneh s čistim svojim čast. ščitom branil. S svetlim, blesketajočim zgledom jc svetu pokazal, da je Habsburg še vedno Ilabsburg, da je še vedno tisti grad, lu čuva od starodavnih dni sveto Evharistijo na zunaj in jo znotraj globoko časti. Glavi- so sledili udje. Ni mi dovoljeno, da v teh kratkih trenutkih, s katerimi razpolagam, poročam o vseni. kar so prevzvišeni člani najvišjo cesarske rodbine v teh nepozabnih dneh in pred njimi ob pripravah vso storili, da se je kongres tako posrečil. Česar ne morem povedati, to z"11 visokospoštovani shod in česar ne zna, je z neizbrisljivimi črkami zapisano * knjigi življenja.
Zahvaljujem se emincncam, vzvišenim škofom in vsem visokočasu-tim gospodom. S svojo zgledno udeležbo so k sijajnemu uspehu tega gresa krepko sodelovali. Posebno sc P;<< zahvaljujem Njegovi eminenci, dunajskemu višjemu pastirju, ki je bil <>< početka sem duša velikega podjetja j> svojimi modrimi, premišljenimi svet. Prisrčno se zahvaljujem državnim 1 mestnim oblastem, ki so vzdrz;vai
tabo vzoren red. Zelo se zahvaljujem (iuli vsem govornikom, ki so po čistosti ovojih naukov, z vzvišenimi mislimi, \ navduSevalnimi govori v nas vseh okrepili vero in vzbujali ljubezen in če-f^njc Najsvetejšega svetega zakra-juonia. Zahvaljujem se stalnemu oel-j,„i-u kakor tudi dunajskemu vodstvu kongresa in vsem udeležencem iz vseli krajev in dežela na svetu. Imenoma omenjam zastopnike raznih narodov Avstro-Ogrske, ki so kljub vsem težavam veliko žrtvovali in prihiteli, da javno pokažejo svojo neomajno zvestobo sveti Cerkvi ter svojo hvaležnost ju ceščenje Najsvetejšemu zakramentu Sv. Rešnjega Telesa.
S čustvom najglobokejše pobožno-sfj nasproti Presv. zakramentu zaključimo jutri dostojno kongres z veliko Kongresno procesijo. V7 nasprotju z mala uvaževanjem in z žalitvami, ki no mnogokrat zadajajo našemu Gospodu Jezusu Kristusu in njegovemu eu-
(ladelnemu delu ljubezni, mu jutri pri-lvdlmo morebiti triumf, kakršnega morebiti še svet ni videl. Pred celini m. tom hočemo pričati, da Ga v eni veli in v Njegovi ljubeznjivi skrbi priznavamo za svojega Kralja in za svojega H"ga, da Ga skupno ljubimo, častimo, i--li.no,' da mu damo zadoščenje. Ce-tega staročastitljevega glavnega in pi stolnega mesta bodo pričale, kako mogočno proslavimo Izveličarja in Bo-Pa. Vsi, ki se procesije udeleže, naj Hnalrajo za svojo častno dolžnost, ela i«> slavnost kolikor mogoče sijajna m veličastna. Vsakdo lahko sodeluje, ne da uboga, kar itkažejo člani pn-Mavijalnega'odbora, marveč še bolj s l'-in, da pokaže š svojim obnašanjem, * svojo gorečo molitvijo globoko vero 'i" ljubezen, ki' preveva njegovo srce. '^lbjmo Vsi, kar jSoSebno prip6ročam, s čistim greha prostim srcem
spremljamo Gospoda Jezusa v Najsvetejšem zakramentu. Ko se bo veselil naš Božji Izveličar, kako se bo radova-la Najsvetejša Devica in nebeški angeli o triumfalni procesiji sveti Evliari-stiji v čast in slavo.
Ljubi mi bratje ene vere, potem pride trenutek, ela se ločimo in da se vrnemo v svojo domačijo. Žal nam bo, ker so lopi dnevi minuli, da je napočila ura, ko se bomo morali posloviti od krasnega mesta ob Donavi. A če nam bo tudi hudo, z veselim srcem se lahko vrnemo, ker nosili bomo s seboj dragocen zaklad, čudodelen spomin. Vrnili se bomo boljši, utrjeni v veri in v po-božnosti do Najsvetejšega Boga. Tega zaklada nočemo obdržati zase, hočemo, da tudi drugim sadove donaša, jih osreči in blagoslavlja. Potrebno se mi zdi, da se še posebej obrnem na narode monarhije, ki jih toliko njih sinov tu zastopa. Čutim, da sem dolžan in ela Vam zakličem, Nemci in Mažari, Čehi
in Poljaki, Rusini in Rumunci, Italijani, Slovenci, Slovaki, Hrvati in Srbi: Dragoceni zaklad ljubezni, polne po-božnosti Najsvetejšemu Zakramentu ponesite v Vašo domovino, ponesite ga Vašim rodbinam, Vašim prijateljem in Vašim znancem! Ko se vrnete v svojo domovino, korakajte s svojim zgledom naprej in se velikokrat, če mogoče vsak dan, približajte mizi Gospodovi, ela zavžijete kruh močnih, bvoje otroke privodite ljubemu Jezusei ze v prvih letih nedolžnosti, kakor hitro ločijo Božji kruh življenja od navadne jedi In vi, duhovniki, morate se pred vsem in še več kot drugi sodelovati, da sadovi kongresa'ne zamro in ela sc ne izgube V svoje fare zanesite novo, sveto gorečnost, svojim vernikom bodite zgled storite, kar le morete, da pospešujete pogostna, in če le mogoče vsakdanje sprejemanje svetega obhajila,
kar želi in ukazuje Sv. Oče. No plaši naj Vas delo, ki si je zato nalagate.
Vsi zanesite v svoje dežele veliko češčenje Najsvetejšega zakramenta. V njem zajemajte moč, da ostanete zvesti v vaši sveti veri, ela zvesto in trdno stojite kot otroci sveto rimske Cerkve. V teh časih doni po avstrijskih dolinah klic: »Proč od Rima!« Tako kriče tisti, ki sovražijo Vaše duše in Vašo lepo domovino. Pokrepčani v svoji sveti, edino resnični veri dvignite nasproti temu kričanju svoj glafe in kličite: Tja k Rimu!
Trdno vztrajajte v naši sveti veri! Trdni ostanite v naši katoliški Cerkvi, zvesti našemu papežu, trdno se držite Najsvetejšega zakramenta! Sv. Evhari-stija je solnce Cerkve, solnce človeštva, vrelec luči in toplote, življenja, reda, sloge. Kjer to solnce ne žari, vladajo tema, zmota, zmešnjava in neeelinost, žalost in smrt.
Božja milost, božji blagoslov, božja pomoč knezom in ljudstvom, ki pri-znavajo, da je Bog njih Gospod in mojster in Jezus Kristus, njegov sin, Zveličal •, katerega časte in molijo v Zakramentu ljubezni.
Vsevečne čase ostani Najsvetejši zakrament vsem deželam te države solnce svetlobe in življenja, sreče in veselja in vresniči naj se, kar znana pesem tako lepo poje:
»Božje solnce vedno sijaj
na presrečno Avstrijo!«
ZAKLJUČNA PROCESIJA OB EVHARISTIČNEM KONGRESU.
Velika slavnostna procesija, ki je zaključila evliaristični kongres, je sicer nekoliko trpela radi deževja, a je bila kljub temu sijajna kakor Dunaj še nikoli take ni videl. Ponoči je močnO in trajno deževalo. Zjutraj sicer ni de-žilo, a okolu 8. ure jo pričelo zopet deževati in je dežilo do 12. opoldne. Zgodaj zjutraj so odkorakala društva in korporacije na določena jim mesta. Dohode k cerkvi sv. Štefana in k sosednim ulicam ter na dvor je že zjutraj vojaštvo, oblečeno v paradno obleko, zaprlo. Za vojaškim špalirjem se je kljub dežju zbralo stotisočero občinstvo, ki je z odprtimi dežniki čakalo procesije. Iver znamenja — belo zastave na stolpu cerkve sv. Štefana — da je procesija odpovedana, ni bilo, jc množica, dasi je lilo, potrpežljivo čakala. Udeleženci kongresa so so zbrali na Ringu, na »Ileldenplatzu« in med dvornima muzejema.
Ob četrt na 12. dopoldne so se zbrali nadvojvode v avdienčni sobi ceremonij skega departementa na dvoru, med njimi nadvojvode Karel Franc Jožef, Leopold Salvator, Evgen Jožef, Jožef Fei dinand, Peter Ferdinand, Friderik in Karol Albreht. Ob četrt na 12. uri So se pričeli premikati dvorni vozovi proti cerkvi sv. Štefana. Na celu jezdi dvorjan v španski obleki, sledi vod osebnega gardnega eskadrona m -štirje dvorni trobentači in štirje pazi. Na konjih jezde dvorjani, večinoma v
Pozdrav papeževega legata kardinala Rossuma pri cvharističnem kongresu
na Dunaju.
vojaških uniformah. Slede galakočije, v katerih se vozijo tajni svetniki. Pripelje se 6 dvornih galakočij, v katerih se vozi 24 škofov, ob obeh straneh kočij korakajo kleriki s škofovskimi palicami v rokah. Za škofi se vozijo v 12 kočijah kardinali.
Voz z Najsvetejšim.
Medtem se pripelje pred cerkev sv. Štefana z belo svilo pretkani »prinčni« stekleni voz z zlato preprogo zd Najsvetejše. Kardinal legat van Rossum in kardinal nadškof dr. Nagi stopita z Najsvetejšim v voz, v katerem je pripravljen za Najsvetejše mali oltar, postavita Najsvetejše na oltar in klečita celo procesijo pred najsvetejšim v kočiji. Ko se pripeljejo nadvojvode pred cerkev sv. Štefana in vstopijo vanjo, jih občinstvo živahno pozdravlja.
Cesar.
Trikratno trobentanje generalnega marša naznanja, da se bliža cesar. Vozi se skupno s prestolonaslednikom v kočiji, v katero je vpreženih 8 belih konj. Vse se odkrije, z robci in Živio-klici pozdravlja vladarja, ki se zahvaljuje manifestantom. Vladarjevemu vozu sledi avstrijska in ogrska telesna straža. Izprevod zaključi on huzarski eskadron.
Po končani sv. maši v cerkvi sv. Štefana se prične procesija premikali. Voz z Najsvetejšim spremljajo kleriki s kadilnicami. Ko poveljniki vojaškega špalirja zapazijo, da se bliža voz z Najsvetejšim, ukažejo vojakom »K molitvi«. Verniki se odkrijejo. Cesarja, ki sedi odkrit v kočiji, ob katerega levici sedi prestolonaslednik, ljudstvo navdušeno pozdravlja.
Procesija.
Procesija se pomika po Rotlien-Ihurmstrasse, čez Franz Josefs-Quai, Aspernplatz in čez Ring med špalir-jem, ki ga tvori sto- in stotisoče ljudi.
Na Heldenplatzu so zbrani člani katoliških dijaških zvez z zastavami, nepregledna množica tujih duhovnikov. ki so prišli s procesijo, državni uradniki v uniformah in častniki. Pred spomenikom nadvojvode Karla stoje tirolska društva strelcev v domači noši z lesenim izrezljanim zgodovinskim križem. Dvorni orožniki vzdržujejo na Heldenplatzu red. Procesija se pomakne proti Volksgartnu in nato zavije zopet proti dvoru. Ko množica zagleda cesarja s prestolonaslednikom, jc ginjena in navdušena. Ne da kdo ukaže, začne peti cesarsko pesem. Vladar je zelo ginjen in se zahvaljuje ljudstvu. Živio-klici so tako mogočni, da se ne čuje zvonenje, dasi zvone po vseh dunajskih cerkvah z vsemi zvonovi! Kar-dinal-Iegat in drugi kardinali nepre-Btano blagoslavljajo množico.
Pred zunanjim vhodom na dvor je bil pripravljen velik oltar, kjer je nameraval brati tiho sv. mašo kardinal legat. Z ozirom na dež, ki je strašno lil, se napovedana tiha maša ni brala na prostem, marveč se je podala na no-
tranji dvorni trg. Cesar, nadvojvode, karditaal legat van Rossum z Najsvetejšim, kardinal dr. Nagi in vsi cerkveni knezi, ki so se procesije udeležili, stopijo iz voz in se podajo v dvorno župno cerkev, kjer se izpostavi Najsvetejše. Medtem so došle tudi nadvojvo-dinje s svojimi otroci z dvora v dvorno župno cerkev, kjer daruje kardinal van Rossum z veliko astistenco sv. mašo.
Po končani sv. maši se je množica razšla. Cesar in člani vladarske rodbine so se podali v svoje apartemente. V najlepšem redu so se udeleženci razšli. Tramvaj je mogel pričeti voziti šele ob pol 3. uri.
Dasi je bila zbrana velikanska množica, je postalo slabo le 22 osebam, a slučaji so bili le lahki. Policija in vojaki so vzorno vzdržavali red.
Slovesnost je napravila kljub deževju na vse nepozabljiv vtis in ostane vsem v trajnem spominu.
Nekatere podrobnosti o zakramentalni procesiji.
Sv. moaštranca, ki je shranjevala najsvetejšo Evharistijo, je popolnoma iz zlata. Tehta 4 kg in je vredna 150.000 kron.
Procesija dvora je bila dolga dva kilometra. Zgledno so se obnašali vsi udeleženci, ki so gledali procesijo. Ko se je približal voz z Najsvetejšim, so se vsi odkrili in pokleknili in se pobožno trkali na prsa. Vtis je bil še večji in pomembnejši, ker se jc spored kljub deževju le malo izpremenil in ker se cesar ni pustil pregovoriti, da bi se zakramentalne procesije kljub svoji visoki starosti ne udeležil. Zastopniki narodnosti in inozemci se niso ozirali na slabo vreme, marveč so ob določeni jim uri zasedli odkazane jim prostore. Du-najčanov in Dunajčank slabo vreme tudi ni oviralo in so zasedli vse ceste, kjer je bilo napovedano, da se bo procesija pomikala. Ure dolgo je kljub dežju in viharju množica vztrajala. Vse hiše na Ringu in ob cestah, kjer se je pomikala procesija, so bile okrašene z zastavami, balkoni in okna pa s cvetlicami. Narodnosti so vojaško razdelili v vojc. Prvi voj je štel 41.129 udeležencev in je zasedel Wollzeile, Stuben-ring, prednjo Zollamtsstralle, Rei-schachstrafie, Georg Kocli-Strafle, Bil-serstrafle in Dominikanerbastei. Prvo in drugo četo tvorijo peki iz Mtinstra, rudarji iz Švaca, Marijine kongrega-cije, Požunčani, Ljudska zveza, tretji red sv. Frančiška, Marijinoceljsko romarsko društvo, mladeniška, rokodelska in mojstrska društva, Tirolci in Predarlci. Drugo četo prvega voja tvorijo Bavarci, Berolinčani, Kolinčani, Vratislavčani, Pruski Šlezijci, Wurtem-beržani, Baden-Konštanci, Angleži, Francozi, Italijani, Lieclitensteinci, Švicarji, Španci, Turki, Albanci in Hrvati. četrto četo tvorijo Ogri, peto Poljaki in Rusini, Zgornje Avstrijci, Korošci in Štajerci, sedmo Slovenci, Tržačani in Furlani.
Drugi voj obsega 26.729 udeležencev v petih četah in jc zasedel Franc
Josefkai, Aspernplatz, Wollzeile, Doini. nikanerbastei in prednji del Zollamt-stralle. Osmo in deveto četo tvorijo Olu-mučani in Vratislavčani, dunajski ma, gistratni in uradniki kneza Schwar7.on, berga. Deseto četo sestavljajo meščanska društva: strelci dunajskega polka Deutschmeister, veteranci, Prometna zveza in dunajski mestni poulični železničarji. V enajsti četi se nahaja me-ščanski zbor iz Dunajskega Novega mesta in nižjeavstrijska kmečka zveza. V dvanajsti četi so ostali Nižje Avstrijci.
Tretji voj šteje 16.800 udeležencev, ki so razdeljeni v tri čete, ki zasedejo Dampfschiffstrafie, Obere Weifigerb$|-strallc in Franz Josefkai. V trinajsti četi so Dunajčani iz okrajev Land-strafie, VVieden, Margarethen, Favorileiv in Simmering, v štirinajsti četi Dunajčani iz okrajev Mariahilf, Meidlinir, Hietzing, Rudolfsheim in Funfhaus Dunajčani iz okrajev Inncre Stadf, Leopoldsladt, Neubau, Josofstadt, Al-, sergrund, Ottakring, Hernals, VVahrjig, Dobling, Brigittenau in Florisdorf.
Organizirani voji udeležencev zakramentalne procesije, ki so tvorili špalir, so torej šteli 150.758 oseb. Policije je bilo v službi 1200, 15.000 vojakov je delalo špalir, število gledalcev pa cenijo na več sto tisoč oseb.
Pogled na to velikansko množico v raznobojnih najrazličnejših nošah, na neštete zastave je bil nepopisen, navdušenje velikansko, požrtvovalnost in vztrajnost ob vremenu, ko je lilo r. neba, občudovanja vredna.
Za sklep samo rečemo: kongres in zlasti procesija v proslavo presv. Evha-ristije je bilo nekaj takega, česar niti Dunaj, niti kak drug kraj na svetu še nikdar ni videl. Čudovito slikovit prizor: v širokih vrstah korakajo dunajski obrtniki, trgovci, delavci, uradniki i t kongregacij, tirolski strelci s svojimi zastavami in godbami, Poljaki v svojih belili plaščih in rdečih čepicah, Hrvati v rdeče-modro vezenih belih nošah in njihovi rojaki iz Bosne v fosili, krepki ogrski kmetje in ponosni magnatje v dragocenih opravah, postavni morav-ski kmetje Hanaki, saleburški, koroški in štajerski planinci, Slovenci v svojih krasnih narodnih krojili, češki, slovenski in nemški telovadci, veterani, na tisoče častnikov itd. — Kakšna zmes narodov, noš in stanov! To je bila zares cela Astro-Ogrska brez izjeme, kakršna se jo pokazala ta dan na trgu junakov v vsej svoji raznolikosti in mogočnosti. In vsi ti narodi in stanovi so so klanjali' Najsvetejšemu in se združili v iskreni katoliški zavesti. Tu jo bilo jasno-kakšna naj bo Avstrija, če liočo bitJ edina in velika!
Res, takega dne še ni videla Avstrija in ga izlepa zopet ne bo. Zalo pa bo ta dan živel v srejh stotisočev m milijonov prebivalcev vse širne habsburške monarhije. Poklonitev habsburške monarhije pred Najsvetejšim zakramentom bo ostal zgodovinski dogodek, ki ne bo več izginil iz sponuna katoliškega ljudstva!
□OC3C3I
D
o
n
innnpuunnaaan
D
a
Političen pregled
OČI ^C3C3C3C3C3UC3C3C3C3C3Ca5=lD
AVSTRIJA.
Ministrski predsednik grof Sturgkh jp, kot smo že zadnjič poročali, ozdravel in prevzel svoje posle — vendar se veliko piše o tem, da ostane le začasno na čelu vlade, dokler se ne pokaže, kako izpadejo spravna pogajanja med Čehi in Nemci. Z ozirom na to bo državni zbor v jeseni rešil samo tekoče zadeve, rešitev velikih političnih vprašanj pa vzame nato v roke nova vlada. Kot Sturgkliov naslednik se med drugimi največkrat imenuje tržaški namestnik princ Ilohenlolie; to so kajpada le ugibanja.
Trgovinski minister dr. Roszler je uradno naznanil svoj odstop z ozirom na slabo zdravje. Grof Stiirgkh je vzel odstop na znanje in bo, kot poročajo listi, ponudil trgovinsko ministrstvo, če ga odkloni princ Schvarzenberg, bivšemu rektorju češke tehnike Sto-klasi.
Pravosodni minister dr. Ilochen-burger je znan kot velik sovražnik Slovanov. Pravkar je zopet povzročil veliko razburjenje med Čehi z nekim odlokom glede poslovanja sodišč. Na tok ? 1> r a v n i h pogajanj med Čehi in Nemci bi to utegnilo zelo slabo vplivati, zato je namestnik grof Thun pohitel na Dunaj, da izrazi ministrskemu predsedniku svojo nevoljo nad tem činom — to pa spet Nemcem ni po volji. iVeliko težav bo, kakor kaže, še treba premagati, predno se oba naroda če-£kc kraljevine sporazumeta.
Proti »pasivni r e z i s t e n c i« na železnicah. Železničarji nimajo navade »štrajkati« po vzoru tovarniških ali rudniških delavcev, oni jie ustavijo dela, kedar si hočejo izboljšati položaj, nasprotno takrat začno ilelati do pičice po predpisih (ki so zastareli in nezadostni) in tako zavrejo redni promet. Ker se pri tem naredi Veliko škode, izkuša jim država priti za hrbet. Dunajski listi poročajo, da je pripravljena v dvorni in državni tiskarni okrožnica na politične oblasti, ki sc v slučaju potrebe hitro razposlala. S to okrožnico se skličejo pod orožje v'si železničarji, ki so v rezervi ali na-tlomestni rezervi in morajo služiti v železniškem prometu pod vojaško oblastjo. Na ta način torej upa država Katreti v bodoče »pasivno rezistenco« Železničarjev, če bi se kje pojavila.
OGRSKA.
v "Uradni list je objavil dve lastno-'°eni cesarjevi pismi na ministrskega Predsednika grofa Lukacsa in predsed-
Jlll/o ,.i-------• _ ____c m----------an
useuniKa groia L,uKacsa in preuseu-tl]ka zbornice grofa Tiszo. Obema se ■Vladar najprisrčnejše zahvaljuje za "juno sodelovanje pri b r a m b n i 5'eformi, ju zagotavlja svojega traj-J^ga zaupanja in jima naznanja pode-Utev reda sv. Štefana. — Opozicija pa lzJavlja, da nc bo dopustila mirnega
zborovanja, dokler se ne popravi, kar se je dogodilo v zadnji seji. Zahteva, da odstopita Lukacs in Tisza.
VNANJE STVARI.
Listi poročajo, da se bosta sešla naš i,n italijanski vnanji minister v mestu San Rossore pri Pisi. Italijanski listi pripisujejo temu sestanku velik pomen, češ da se gre za okrepitev tro-zveze, ker so se na drugi strani združile Anglija, Francija in Rusija.
RALKAN.
Vprašanje o pomirjen ju Balkana stoji sedaj v ospredju pred vsemi drugimi mednarodnimi zadevami. Strašno veliko se o tem piše, a rešitve ni upati od nikoder. Balkanske državice (Bolgarija, Srbija, Črna gora, Grška) bi seveda stvar hitro končale po svoje. Baje se med seboj dogovarjajo za skupno vojno proti Turčiji. Zlasti v Bolgarih vre, ker se njihovi narodnosti godi največ krivic. Toda velevlasti ne dopuste vojne. Vlade balkanskih državic so torej v zelo neprijetnem položaju. Ljudstvo gori za vojno proti Turku, pa mu ne morejo ustreči vlade radi odločne »miroljubnosti« velesil. Da je pa kljub temu vse pripravljeno za vojsko, priča zlasti prepoved srbske vlade, da se ne sme izvažati iz države žito in krma. Tudi Turčija neprestano pošilja nove čete v Makedonijo.
Najnovejša poročila pravijo, da je za enkrat vojna nevarnost odstranjena. To je pripisovati pritisku velesil im pa dejstvu, da je Turčija na znotraj zelo razrahljana. Sicer protestira proti vmešavanju velevlasti v njene notranje stvari, vendar se — vsaj na videz — udaja. Tako se poroča, da je turški ministrski svet sklenil izvesti Albancem zagotovljene preosnove. Edino v tem da še niso edini, ali dovolijo Albancem nositi orožje ali ne. To se pravi, da smo še vedno tam, kjer smo bili.
Naš cesar se je baje izrazil nasproti vnanjemu ministru Berchtoldu, naj po svoji previdnosti vse stori, da se ohrani mir, češ da on noče nobene vojske več. Če bo imel nastop Berchtolda za mirno rešitev zapletljajev kaj uspeha, ni gotovo. Zdi se, da se vse vlade zadrže precej hladno glede na njegov predlog. Zlasti Rusija in Anglija nc marata pokazati svojih kart. Morebiti je s tem v zvezi Berchtoldov obisk v Italiji.
ITALIJA IN TURČIJA.
Poroča se, da so imela neuradna pogajanja za mir lepe uspehe in da jih bodo v kratkem objavili uradno. Pričakovati je torej, da se mir v kratkem sklene.
RUSIJA.
Rusi praznujejo sedaj stoletnico, odkar so na svojih ravninah ponižali oholega Napoleona Bonaparte. V staro-slavni Moskvi, ki je v vojni s Francozi pogorela, so se vršile velikanske slav-nosti, ravnotako v Borodinu, kjer se je vršila bitka med Francozi in Rusi. Povsod se je slavnosti udeležil tudi car z rodbino.
SRRIJA.
Nova srbska vlada je sledeče sestavljena: predsedstvo in vnanje stvari Nikola Pašič, finance Paču, vojska general Putnik, notranje stvari Protič, pravosodje Polečevič, naučno ministrstvo Ljuba Jovanovič, narodno gospodarstvo Kosta Stojanovič.
nanaugnnangiT "
LISTEK
Salomonovi rudniki.
Iz angleščine po Rider Haggardu prevel I. M.
(Dalje.)
Spoznal sem silo teh besedi in z obupnim obrazom še enkrat pogledal svetli obraz solnca; nikdar ni noben zvezdoznanec s tako napetostjo pričakoval nebeškega dogodka; nato sem stopil z vso dostojanstvenostjo, ki sem jo zmogel, med klečečo deklico in bližajočega se Skrago.
»Kralj,« sem začel, »deklice ne boste umorili; naj odide v miru.«
Tvala je v svoji jezi in začudenju vstal s svojega sedeža, in izmed glavarjev in razvrščenih vrst deklic, ki so se počasi približale, se je začulo mrmranje začudenja.
»Umreti mora, ti beli pes! Ti lajaš na leva v njegovem brlogu! Ali si blazen? Pazi se, sicer doleti usoda tega piščeta, tebe in one, ki so s teboj. Kako moreš preprečiti? Kdo si ti, ki se postavljaš med mene in mojo voljo? Proč, pravim! Skraga, ubij jo! Halo, straže; primite te može!«
Pri tem klicu so izza koče hitro pritekli oboroženi možje; očividno so jih bili že prej postavili tja.
Sergij, kapitan in Umbopa so se postavili ob meni in dvignili svoje puške.
»Stojte!« sem zaklical drzno, ako-ravno mi je v tem trenutku upadel ves pogum. »Stojte! Mi, beli možje iz zvezd pravimo, da se to ne sme zgoditi! Približajte se samo še en korak in ugasnemo vam solnce in vržemo deželo V temo. Poskusili boste našo čarovniško moč!«
Moja grožnja je imela uspeh; možje so se ustavili, Skraga pa je obstal pred nami z dvignjeno sulico v roki.
»Čujte ga! Čujte ga!« je kričala Ga-gul. »Čujte lažnika, ki pravi, da hoče ugasniti solnce kakor svetilko! Naj stori to in deklica bo rešena! Da, naj stori, ali pa umrje z deklico vred, on in oni, ki so z njim!«
Pogledal sem na solnce in v svoje neznansko veselje in tolažbo sem opazil, da se nismo motili: Na robu njegove svitle oble je bila videti majhna senca.
Slovesno sem dvignil svojo roko proti nebu in ravno tako sta storila Sergij in Tomič; nato sem izgovoril eno ali dve vrstici iz neke pesmi proti
5'
solncu s kolikor mogoče svečanim glasom. Sergij je ravno tako govoril lickc .vrstice iz svetega pisma.
Počasi sc je plazil črni rob preko svitlc oblo, ko sem nadhkrat začul globoko liropenje od strahu, ki je nastalo med zbrano množico naokoli.
»Glej, o kralj! Glej, Gagul! Glejte glavarji in ljudstvo in ženske, in glejte, ali drže beli možje iz zvezd svojo besedo ali so sami lažnjivci? [«
»Solnce zatemneva pred vašimi očmi; kmalu bode noč — da, noč opoldne! Zahtevali ste znamenja; sedaj ga imate. Zatemni, solnce! Odvzemi svojo luč, ti svetlo solnce! Vrzi ošabno srce v prah in napolni cclo zemljo s sencami!«
Ječanje groze in strahu se je dvigalo med gledavci. Nekateri so stali kakor okamencli, drugi so se vrgli na kolena in glasno vpili. Kar se tiče kralja, je obledel mirno in obledel pod svojo temno kožo. Samo Gagul jc ostala pogumna.
»Minulo bode!« je zavpila. »Kaj takega sem že videla prej; noben človek ne more ugasniti solnca; ne izgubljajte poguma, sedite mirno — senca kmalu izgine!«
»Počakaj in videla bodeš!« sem nadaljeval in vznemirjen poskočil.
»Nadaljujte vi, gospod kapitan, jaz se ne morem spomniti še drugih pesmi!«
Tomič se je pogumno odzval pozivu in napel vse svoje iznajdljive zmožnosti. Nikdar poprej nisem imel najmanjšega pojma o širini in globini in višini zarotevalnih moči pomorskega častnika. Deset minut je govoril v eno-mer, ne da bi se ustavil.
Med tem časom se jc senca širila dalje. Čudne sence so se plazile po solncu, osodepoln mir je napolnil prostor, ptice so prestrašene začivkale in obmolknile; samo petelini so začeli peti.
Dalje, še vedno dalje se je plazila sonca; sedaj je že zakrila dobro polovico oble. Zmračilo se je. In dalje, še dalje, dokler navsezadnje nismo mogli videti divjih obrazov pred seboj. Nobenega glasu ni bilo čuti med gledavci, in tudi Tomič je prenehal.
»Solnce umira — čarovniki so umorili solnce!« jc zakričal dečak Skraga. »Vsi poginemo v temi,« in oju-načen od strahu ali togote ali obeh je dvignil svojo sulico in jo z vso močjo vrgel proti širokim prsim Sergijevim. Toda pozabil jc na verižni oklep, ki nam ga je podaril kralj in ki smo ga nosili pod svojo obleko. Jeklo je nepoškodovano odbilo sulico, in predno je oni mogel ponoviti lučaj, mu je Sergij iztrgal sulico iz roke in ga prebodel skozi in skozi. Skraga se jc mrtev zgrudil na tla.
Pri tem pogledu in gnane od strahu so se deklice razpršile v divjem begu na vse strani in tekle ihed glasnim vpitjem proti vratom. Vendar strah mi ponehal. Kralj sam in straža in nekateri izmed glavarjev in tudi Gagul, vsi so bežali proti kočam, tako da smo kmalu ostali mi sami, namreč žrtev 6'
Fulata, Infadus in nekateri glavarji, ki so govorili z nami v prejšnji noči, obenem z mrtvim truplom Skrage na prizorišču.
»Sedaj; glavarji,« sem rekel, »smo ■vam dali znamenje. Ako ste zadovoljni, bežimo naglo na ono mesto, o katerem šte' govorili. Čara • sedaj nc moremo ustaviti, trajal bo eno uro. Porabimo temo!«
»Pojdimo!« jc rekel Infadus in sc obrnil, in njemu so sledili prestrašeni glavarji, mi in deklica Fulata, katero je Tomič prijel za roko.
Predno smo dospeli do vrat krala, je solnce popolnoma zatemnelo.
Držali smo drug drugega za roko in hodili v temi dalje.
DVANAJSTO POGLAVJE.
Pred bitko.
Na našo srečo so Infadus in poglavarji poznali vse ulice velikega mesta popolnoma, tako da smo kljub temi hitro prišli dalje.
Sergij 1110 je iztrgal sulico iz roke in ga pre bodel skozi in skozi.
Eno uro ali še več smo hodili, dokler se navsezadnje ni začel mrk nagibati h koncu in se je zopet pokazal oni del solnca, ki je najprvo zatemnel. V nadaljnih petih minutah je postalo že dovolj svitlo, da se je moglo videti naokoli in opazili smo, da smo že zunaj mesta Lu in se bližamo prostornemu griču, ki jc imel varen vrh in je meril kake dve milji v obsegu. Ta grič, ki je imel obliko, kakor je zelo navadna v južni Afriki, ni bil zelo visok; na najvišjem mestu ni meril več kakor dvesto črevljev; imel pa jc obliko podkve in njegove strani so bile nekoliko strme in pokrito s prodom. Na vrhu, ki je bil poraščen spravo, je bil obširen prostor za taborišče, ki so ga rabili kot močno vojaško utrdbo. Navadna posadka tukaj je štela' en polk s tremi tisoč možmi; ko pa smo lezli ob vrača-
joči sc svetlobi po bregu, smo opazili, da je bilo gori mnogo več vojakov.
Dospevši na vrh, smo našli tnno-žicc mož v največjem strahu radi na-ravne prikazni, ki so jo ravnokar vi-deli: Ko smo jim povedali geslo in šli dalje in dospeli do koče v sredini, smo na veliko naše začudenje našli dva moža, ki sta nas tam pričakovala obtožena z našimi stvarmi.
»Poslal sem ponje,« je tolmačil Infadus, »in tudi po te-lc stvari,« in dvig-nil jc kapitanove davno izgubljene hlače.
Z vzklikom neznanskega veselja je skočil kapitan, zagrabil hlače in jih na mestu oblekel.
»Moj gospod vendar ne bo zakril svojih lepili belih nog,« je vzkliknil Infadus obžalovaje.
Tomič pa jc vstrajal pri svojem sklepu in samo šc enkrat je imelo kn-kuansko ljudstvo priliko zopet videti njegovo lepe noge. Odslej so sc morali zadovoljevati z njegovim pol obritim obrazom, monokljem in z njegovimi premičnimi zobmi.
Šc vedno gledajoč Tomičevc lil.ič", jc Infadus dalje sporočil, da jc sklical polke z namenom, da jim razloži upor, za katerega so se odločili glavarji iti so jim predstavi postavni dedič prestola, Ignosi.
Tekom pol ure so stale čete, vsega skupaj kakih dvajset tisoč mož, cvet kukuanske armade, na velikem odprtem prostoru. Možje so bili razpostavljeni ob treh straneh in nudili krasni prizor. Mi smo se postavili na četrti strani in kmalu so nas obdali vsi glavarji in višji častniki.
Prvi jih nagovori Infadus. Pripovedoval jim je z živimi besedami — kajti kakor večina Kukuancev visoke-" ga stanu je bil tudi on rojen govornik — celo zgodovino o Ignosijevcm očetu, kako ga je prostaško umoril kralj Tva-la in izgnal njegovo ž6no in otrok , da, sta morala gladovati. Nato je razkazoval, kako trpi in ječi dežela pod krvavo vlado Tvale, ter za zgled navedel dogodek minule noči, ko je bilo pod pretvezo, da so zlodejci, prijetih mnogo najboljših državljanov in nečloveško usmrčenih. Nadaljeval je, da so boli možje iz zvezd videli njihovo deželo ni njeno težave, in sklenili olajšati njeno kruto usodo, če tudi jc to naporno zanje; kako so se radi tega zavzeli za pravega kralja dežele, Ignosija, ki P gineval v prognanstvu, in ga votlin preko gora; kako so videli zlobo Iva: linili krvoločnosti in kako so v resnici ugasnili solnce, da pokažejo svojo veliko čarovniško moč v znamenje neodločnim, ter da rešijo življenje deklue Fulate, kako so ubili mladega hudobca Skrago, in kako so pripravljeni podpirati jih in pomagati, da vržejo rvaio, s prestola in postavijo na njegovo nit-sto pravega kralja Ignosija.
(Dalje prih.)
		
	RAZGLED PO DOmOUlHI	
		
Zastopstvo Kranjske: deželni glavar ilr. Šusteršič in deželna odbornika dr. Lampe in dr. Zaje, je bila na cesarskem dvoru sprejeta od kardinala Rossuma v zasebni avdienci. Deželni glavar dr. Šusteršič je izrazil sv. očetu udanost od strani dežele Kranjske, ki j« in bo ostala katoliška. Kardinal Jlossum je izrazil veselje nad toliko udeležbo Slovencev in Hrvatov, zatrjujoč, da sporoči svetemu očetu, v čegar imenu blagoslovi zastopstvo kranjske dežele.
Deželni zbor kranjski se snide k •finemu zasedanju bržkone prvič v mesecu oktobru, gotovo pa med Božičem in Svečnico. Rešil bo predvsem deželni proračun za leto 1913.
V deželni odbor je mesto obolelega odbornika dr. Pegana vstopil njegov namestnik deželni poslanec dekan Ivan L a v r e n č i č.
Občinske volitve v Mostah potrjene. Deželna vlada, je potrdila občinske volitve v Mostah pri Ljubljani ter zavrnila vse pritožbe. Tako so zopet enkrat dobili liberalci dolg nos, kljub temu, da so toliko kričali in lagali o peron tu Oražmu in pristaših Slovenske Ljudske Stranke.
Za župnijo Belacerkev je prezen-liran č. g. Janez Klemen, župnik v Lozicah pri Vipavi.
Visoko odlikovanje poslanca S. L. S. l'in||)redsedniku poslaniške zbornice poslancu Jožefu Pogačniku jc podelil presvetli cesar vitežki stan.
Letošnja glavna skupščina »Slovenske Straže« se vrši v nedeljo, dne 13. oktobra v »Narodnem domu« v Mariboru. Prosimo vse zastopnike po- j dmžnic in druge naše somišljenike in soinišljenice, ki bi se ta dan z ljubljanskega južnega kolodvora pridružili izlotu med štajerske brate, naj to takoj na dopisnici javijo »Slovenski Straži« v Ljubljano, da more pravočasno preskrbeti za znižano vožnjo.
Velika loterija »Slovenske Straže«. Zadnjič smo že opozorili v »Domoljubu« na veliko loterijo, katero s tisoč petstoštiriinpetdesetimi krasnimi dobitki v skupni vrednosti dvajsettisoč kron prireja ravnokar naša vrla »Slovenska Straža« na korist revnim slovenskim otrokom, katere domovini hoče ugrabiti tujec. Med dobitki so '/izni kmetijski stroji velike vrednosti, žrebanje bo že začetkom novembra, J,"to hitite z nakupovanjem srečk. — Jj'ia srečka velja samo eno krono. — Najbolje je, če »Domoljubovi« čitatelji «»i'li, kjer se srečko v prodajalnah ali [''■'iCikali ne dobi, prevzamejo v svojem kraju nabiranje onih, ki hočejo kupiti S1'ečke ter na polo papirja v ta namen '»anravijo toliko takih prostorčkov,
kolikor jih rabijo in izpolnijo, na primer:
Srečke »Slovenske Straže" naročajo iz (tu se napiše kraj)			
1	Janez Kovač	posestnik	1 K
2	Peter Klepec	čevljar	1 K
3	Marija Unčar	hči posestnika	2 K
4	Ivan Petek	sin posestnika	1 K
			
Skupno pet srečk — pet kron — ki naj se pošjejo na naslov
Ivan Kovač,
posestnik v......................................................
Ta zapisnik naj se pošlje »Slovenski Straži«, istočasno pa tudi denar po poštni položnici. — Tudi po društvih agitirajte, da ljudje srečke hitro naroče! — »Domoljubovim« naročnikom največ sreče pri srečkanju!
Škofjeločan — podkonzul v Ameriki. V Cleveland je prišel nov avstrijski podkonzul, domačin iz Škofje Loke dr. Viktor K r e n n e r. Njegov oče je v Škofji Loki znani tovarnar sukna.
Za vodovod mesta Kranj se je določil vodovodni odbor. Predsednik temu odboru hode vsakokratni župan občine Kranj. Odbornikov bodo volile v odbor občine: kranjska štiri, predoselj-ska dva, šenčurska tri, vogljanska enega in deželni odbor je imenoval kot zastopnike: deželnega poslanca Ivana Zabreta v Bobovku, Rajka Marenčiča v Kranju in Janeza Okorna na Visokem.
Dopusti za domobransko moštvo. Domobransko ministrstvo je odredilo, da se moštvo, ki se ga ima letos premestiti v rezervo, takoj po končanih vajah izpusti iz vojaške službe. Aktivno služečemu moštvu I. in II. letnika pa je do i. oktobra dovoliti štirinajstdnevne dopuste, ki jih pa ni všteti v normalno mero dopustov moštva.
Umrl je v Cerknici dne 10. t. m. Miklavž Hočevar, zadnji Ra-deckijev veteran cerkniškega trga. Pod tem vojskovodjem se je udeležil vojske leta 1848. in je služboval kot vojak še tri leta pod cesarjem Ferdinandom.
Odlikovanje za rešitev dijakov. Cesar je podelil provizoričnemu učitelju na ljudski šoli na Viču gosp. Pavlu Kunovarju srebrni zaslužni križec s krono, ker je v lastni življenjski nevarnosti rešil sedem oseb iz smrtne nevarnosti. Učitelj Kunovar je ob znani nesreči dr. Cerka na Stolu rešil sedem
dijakov v Prešernovo kočo in jim pre-skrbel pravočasno pomoč.
Zopet požari v ljubljanski okolici.
V noči od 10. na 11. t. m. je bilo vsled ognja iznova razburjeno prebivalstvo v ljubljanski okolici. Ob eni ponoči je pogorel Žnidarčkov kozolec v Vižmarjih blizu Št. Vida; čez nekaj minut jc začel goreti pod Blaža Rozmana na drugem koncu vasi. Šentviški in sosednji gasilci še niso dovršili dela, kar je zopet zažarel ogenj na drugem koncu: gorel je kozolec Marije Škerbinc, ki je pogorel skoro popolnoma, ker gasilci niso mogli biti istodobno na treh krajih. Ta ogenj pa še ni bil popolnoma vdušen, ko je jel goreti četrti objekt: Paklarjev kozolec na Poljanah pri Št. Vidu. Tekom dveh ur so bili štirje požari- na med seboj daleč ločenih krajih. Da ni bilo močnega naliva in brez vetra, bi bili vasi Vižmarje in Poljane samo kup pepela.
Smrtni padec v jarek. 9. t. m. so
odpustili iz deželne bolnišnice 581et-nega kočarja Jožefa Zormana iz Presko. Peljal sc je domov z železnico do Laz, vinjen odšel nato proti Jevnici, da bi obiskal svojega brata, a med potjo je padel poleg železniške proge v tri metre globok odvajalni jarek, kjer so ga drugi dan našli mrtvega z razbito črepinjo.
Nesreča ali zločin. 57 let stari uslužbenec užitninskega zakupa Janez B 1 a z n i k iz Hrastja na Notranjskem se je 10-. t. m. podal v Šmihel, po opravku se pa napotil domov. Ker ga pa ni bilo domov, šli so ga iskat. Dne 11. t. m. so ga našli pastirji v nekem hudourniku mrtvega. Truplo je imelo ve? ran, o katerih še ni konstatirano, kako so nastale. Pri mrtvem Blazniku niso našli denarja in uradnega pečatnika.
Ogenj. V nedeljo, dne 8. t. m. je gorelo v Dražgošah pri Peskarju hišna št. 37. Pogorelo je vse ostrešje s krmo in nekaj obleke; spodnji del hiše se je posrečilo rešiti. — Dne 30. avgusta jc pogorelo gospodarsko poslopje Jcre Rabzelj na Rovišču pri Raki na Dolenjskem. Zažgal je baje neki tujec. Škodo cenijo na 600 kron.
Naborniki, ki žive v inozemstvu in ki so bili pozvani, da se morajo zglasiti pred kako domačo naborno komisijo, se morajo vsled odredbe domobranskega ministrstva zglasiti pred kako ambulantno naborno komisijo, ako spada zanje določeni naborni termin v letošnjo glavno naborno dobo.
Vsled slabosti umrla. Dne 9. t. m. zvečer vračala se je iz gozda Uršula Dole n.c, vdova na Viču. Ker je bila (rudna in la&ia, ustavila se je v Koširjevi gostilni v Kozarjah, svojo dvokol-nico z nabranimi zelišči je pustila pred
71
krčmo. Tu je pojedla malo krompirja in izpila kozarček žganja. Okoli pol 10. ure so jo našli zunaj na dežju mrtvo. Slabost, mogoče tudi srčna hiba, sto bili najbrže vzrok njene smrti.
Velika škoda vsled povodnji. Zadnje več dni trajajoče deževje je pro-vzročilo veliko delnih povoden j* v deželi. Škoda na poljskih pridelkih in otavi je občutna. Tudi zelje je pone-kodi popolnoma uničeno. Temenica in Krka sta prestopili svoje bregove ter opustošili travnike in njive daleč naokrog. Ljubljanskim barjanom so poslali na pomoč večje število čolnov, da bc obdrži zveza med mestom in preplavljenimi predkraji. V prizadetih krajih vlada beda in pomanjkanje; pomoč je nujno potrebna.
Samoumor v Toplicah pri Zagorju. Dne 11. t. m. so našli blizu topliške graščine ustreljenega 241etnega moža, poleg njega pa izstreljeno pištolo. Bil jc lepo opravljen ter bržkone nemškega rodu.
Sneg na Gorenjskem. V minulem tednu je na raznih krajih Gorenjske prav zimsko snežilo, tako da nihče'ne pomni tako zgodnjega snega. Na Zgornji Krmi pod Kredarico je čez koleno snega. Posestnikom iz Zaspega je za-snežilo 100 ovac in pastirja. Boje se, da je pastir ponesrečil v snegu. Pa tudi z Notranjskega in še celo z Vipavskega to došla poročila o zgodnjem novem Bnegu. Bržkone nam je pričakovati prav dolge in hude zime.
Kontrolni shodi se letos v smislu odloka c. kr. domobranskega ministrstva ne bodo vršili.
Sirovost. Z ozirom na notico pod tem naslovom v 36. številki nam piše Matevž Mokorel, posestnik na Bistrici št. 20 pri Tržiču, da ni res, da je neki očem osem let staro deklico zaprl v klet, kjer je bila brez hrane tri dni in tri noči. — Res je mrveč, da je on svojo devet let staro pastorko v sporazumu z njeno materjo v svrho stra-hovanja odtegnil škodljivim tujim vplivom s tem, da jo je pridržal poldrugi dan v podstrešni sobi, kjer je imela ves čas primerno hrano, postrežbo in nadzorstvo. — Pripominjamo, da smo ono prvo vest posneli po nekem drugem časopisu.
Nesreča na potu k previdenju bolnika. Pater Mansuet Zohrer minorit-skega samostana v Ptuju je bil poklican k bolniku. Blizu železnice se je Bplašil konj in v diru zavozil v obcestni steber, da so vsled sunka vsi padli, z voza. Najbolj je poškodovan pater, katerega so morali zopet spraviti v samostan.
Orožje ni za otroke! lTletni Aleksander Faletič je stal te dni v Mariboru s čevljarskim učencem Rudolfom Kodričein pred domačo hišo. V roki je imel pištolo. Mislil jc, da ni nabita, in jo je sprožil. Naboj je šel učencu Ko-driču v prsi. Dobil je težko rano in so ga morali spraviti v bolnišnico.
Požaz. Pri posestniku Francu Ko-ražje v Flakah v rogaškem okraju je nastal ogenj, kateri je vsa poslopja 8i
popolnoma uničil. Rešili so samo nekaj živeža in obleke. Zgorela je tudi večja vsota denarja. Škoda je precejšnja, zavarovalnina pa znaša komaj 600 kron. Kako je ogenj nastal, ni znano.
Z arzenikom zastrupil. V Dogošah pri Mariboru je prišel delavec Franc Štern h krčmarju Francu Šmirmaul ter zahteval šestnajstinko žganja. Ivrč-mar mu je na doslej nepojasnjen način namesto žganja natočil arzenika. Ko je Štern to spil, mu je naenkrat postalo slabo, da je obležal.
Svinja ranila otroka. V Petelinjeku pri Konjicah na Štajerskem stanujoča Marija Turnšek je 16mesečnega rejenca Rebcrnaka v sobi na tla položila spat ter odšla na polje. Ko se je po nekaj urah vrnila, je našla v sobi svinjo, katera je otroku odgriznila obe uhlji.
Umrl vsled preobilo zaužitega alkohola. V Velikem Rovtu pri Trbižu se je posestnik Jakob Leiler napil toliko špirita, da ni samo svojega gorja pozabil, ampak umrl. Zapušča ženo in dva otroka.
Peš na Dunaj se je že v začetku avgusta podala iz Pliskovice Slletna vdova Marija Šuc. Šla jc skozi Ljubljano in Gradec in prišla konec avgusta do Murzzuschlaga, kjer je pa obnemogla. Na postaji je milo prosila sprevodnika, naj jo sprejme na vlak. Dva potujoča gospoda ji preskrbita vožnji listek do Dunaja, kjer ji tudi v nekem samostanu dobita stanovanje in hrano. Kakor je sama pisala domov, so ji preskrbele usmiljene sestre novo obleko, da se je lahko udeleževala evharističnega kongresa z drugimi Slovenci vred.
Nista mogla dočakati smrti. V Pa-
zinu se je obesil star mož; bil je drugače dober človek; menda se mu je zmešalo. — V Zminju se je obesilo mlado dekle, ker ji starši niso dovolili vzeti tistega, katerega si je ona izbrala.
Ker ni mogel v Ameriko, izvršil samoumor. 9. t. m. se je v Rebru ustrelil 181etni posestnikov sin Ivan Osolnik z lovsko puško, menda zato, ker mu ni hotel dati oče denarja za pot v Ameriko.
V Ameriki umrli Slovenci. V Novem Yorku je 21. avgusta umrl Frank Hribar, 47 let star, iz Ihana; v Wauke-ganu, 111., Mih. Frank iz Vel. Ligojne; v La Salle, 111., 25. avgusta Mih. Tersc-lič ml.; v Lorainu, O., Mart Kodelja iz Dupelj pri Vipavi; v Pueblu Andr. Paj-nič iz Ribnice; v Leadville, Coll., Ant. Hren iz Bele Krajine, star okolu 30 let; v Butte 321etni Fran Tauko iz Nemške vasi pri Ribnici; v Clevelandu, O., pa Ivan Gerbic iz Ročinja na Goriškem. — V Chavour-rudniku pri Kinneyu, Minn., se je smrtno ponesrečil D. Brobac, ko je dvigal les po vretenu; v Bridgeportu je vlak povozil Heleno Kocjančič. roj, Gorše. — Ustrelil se je v Čikagi Franc Novak iz Šenčurja pri Kranju.
Slovenske poroke v Ameriki. V Clevelandu se je poročil Leopold Belaj z Elizabeto Brodnik. — V Brock\vayu, Minn., se je poročil Andrej Blekuš z Rozalijo Oman. — .V Ely, Minn., poro-
čil se je rojak Jakob Mušič iz Čudnega Sela pri Črnomlju z Ano Kure, rojeng v Ely, Minn.
Jeruzalem, 27. avgusta 1912. (Izvir, no poročilo.) Evharistični kongres ho tudi v Jeruzalemu našel svoj sveti od. mev. Nj. ekscelenca preč. gosp. patriarh jeruzalemski Filip Camassei, rojen Rimljan, bo prvi dan kongresa, četrtek, 12. septembra, v cerkvi Marijine smrti na Sionu, v senci cenakula, obednico, kjer je Jezus imel zadnjo večerj.* in postavil zakrament presv. Regnjega Telesa, opravil tu slovesno sveto mašo s skupnim sv. obhajilom ob azistenci kapiteljna stolnice, da na tem svetem mestu izprosi božjega blagoslova za milostipolni razvoj in uspeh kongresa, Avstro-ogrska kolonija, rektorat nv-stro-ogrskega hospica (romarske hišeV, zastopniki redov, vsi obredi sv. mesta, se bodo z vami združili v molitvi in tako v duhu z vami pobožno obhajali praznik cersarskega mesta (Dunaja v. mestu Davidovem.
Razglas vsem p. n. gg. članom živinorejskih zadrug dolenjskega okrožja, ki se pečajo z rejo sivega plemena goveje živine. V smislu sklepa živinorejskih zadrug za dolenjsko živinorejsko ozemlje se vrši letos dne 26. septembra v Sodražici, železniška postaja Ort-uug dolenjske železnice, proga Grosuplje -Kočevje, prvi semenj na Kranjskem, združen z razstavo za plemeno goved, in sicer za krave, telice, male in veliko bike muj'icidolske, murodolskc in montafonske pasme. Z ozirom lm K da pridejo kupci tudi iz drugih dežef in držav, je naloga vsakega živinorejca, ki ima lepo goved sive in pšenifne pasme, da postavi svojo najlepšo živir« na to prireditev, da se kolikor je največ mogoče častno završi. Ob jeilneiu se vabijo tudi vsi oni, ki potrebuje;« lepih krav, telic ali bikov, da pridejo na to prireditev, ker bode na izbiro' zelo lepa goved. Oddaljenim živinorejcem se bode po možnosti, za slučaj, da nc prodajo na semenj postavljen« živino, povrnili potni in vozni stroški. V zvezi s sejmom bode tudi razstava, pri kateri se bodo delile častne nagrade in diplome. Člani živinorejskih zadrug Sodražica, Ribnica, Loški Potok in Dobrepolje so vezani vso svojo najlepšo' goved postaviti na -razstavo, čeprav nimajo namena isto prodati, da ni na ta način pokaže unanjemu svetu, na kaki stopinji razvoja stoji naša živinoreja. Vsi oni, ki postavijo svojo živin« na razstavo in semenj, naj svojo udeležbo pravočasno, vsaj dva dneva P"* prej naznanijo načelništvu živinon'.-' skih zadrug dolenjskega okrožja v • o-dražici da bode moglo vse potrebno pravočasno ukreniti. Oni živinoreji , ki so oddaljeni, naj bi še prejšnji svojo živino prignali, da se potem << bro spočije in nakrmi. Živino je Pognati lepo očiščeno in umito. Ako prižene veliko število in lepe zn«» • bode to za nadaljni promet z. n'l so mačo pasmo velike važnosti, ker -pričakuje kupce iz Dalmacije, Bos-_ in Srbije. Za kupce, ki se pravoea.i
priglasijo, se bodo poslali vozovi na postajo Orteneg proti primerno nizki odškodnini. Vsa načelništva živinorejskih zadrug dolenjskega okrožja se naprošajo, da zastavijo ves svoj vpliv v to, da se ta prva prireditev v deželi Kranjski častno završi. Vsa podrobna pojasnila preskrbi z obratno pošto živinorejska zadruga v Sodražici. — Posebna določila: Živina, ki se misli razstave udeležiti, mora stati na prostoru že ob 9. uri dopoldne, ker bi se pozneje došla pripustila le k sejmu, ne pa tudi k razstavi. Od prodajne vsoto se plača 1 odstotek za stroške prireditve. S prodajo se prične točno ob 11. uri dopoldne. — Načelništvo živinorejskih zadrug dolenjskega okrožja v Sodražici.
Za ubogo družino Marije Marin-čič v ŠiSki št. 179 (na travniku ob desni strani perotninarskega zavoda), so 'darovali: neimenovana gospa 4 K; neimenovan gospod zimsko suknjo. Hvala iskrena! Prosimo blaga srca naj se usmilijo obupajoče, že tri leta na posteljo privezane matere; skoro nagih in bosonogih otrok, katerih je: eno deklo 13 let, dva dečka 5 in 10 let stara. Oče ima pa velike tekoče rane na nogah. — Dobrodošla bi bila posebno obleka, obuvalo in nekaj jedil. Sprejema drage volje vse uredništvo »Slovenca«.
Najboljša in najsigurnejsa prilika za štedenje:
biudsha pilnica
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/2% brez kakega odbitka.
Me ure it l. i M i« l »Ite
Glej inserat!
g V Gorjah bo v nedeljo, 22. t. m. oh 3. popoldne domači župnik in poslance J. Piber poročal o delovanju deželnega zbora, zlasti o električni napravi ter vodovodu. Poročal bo v društveni dvorani. Pridite v obilnem številu!
g Novice iz selške doline. Dalje časa smo bili v dolini obvarovani požarnih nezgod; na Mali Šmaren pa je izbruhnil ogenj v Dražgošah na št. 37. — fogovela je ena hiša; dobro je bilo, da jo bil miren zrak, in da so dekleta Prav hitro nosila vodo iz bližnjih vodnjakov, da se tako ogenj ni mogel raztegniti na sosednja poslopja. Opazilo
se je, kako se pogrešajo priprave za gašenje. Pa tudi od drugod bi se težko prišlo na pomoč, ker so pota iz dolino gori v tako slabem stanju, komaj bi bilo, da bi kdo brizgalnico v koš nabasal in gori nesel. — S o d a r s k a z a d r u g a na Češnjici gradi naprave za proizvajanje električne moči; pri tem slabo vremo silno ovira delo. V Železnikih bo novi Društveni d o m kmalo dograjen. — Sosednja poljanska dolina se giblje, da bi dobila novo železnico do Idrije; pri nas se pa nobeden več nc gane, da bi se pričeto delo za gradnjo električne železnice nadaljevalo, odbor za to se je menda razdružil. In vendar kako obilen je promet, dan na dan vozi toliko voz v Loko, kako bi se po novi železnici trgovina in napredek povzdignila; brez železnice dolina nima boljše prihodnosti. Skupno delovanje za gospodarski napredek — liberalno zga-ganje pa na stran. Še eno stvar malo na stran. Marsikaj sc je že izboljšalo, pa vendar preveč se še pijače potoči, zlasti žganja, tudi »Šternovec« iz Zagreba sc dovaža, kakor se pozna na postaji v Loki po sodih. Tudi je gotovo zadnji pretep v Podlonku zakrivila pijača. Le trezen narod je zmožen pravega napredka.
d Iz Dragatuša. V raznih številkah »Slovenskega Doma«, posebno pa še v 36. številki sc zopet napada in sramoti naš častiti gospod župnik, in sicer to pot na tako nesramen način, da ne moremo več molčati. Od oseb, ki niso vredne, da se govori o njih, ki se podpisujejo z »napredni kmet«, v resnici pa niti kajže nimajo, si nc pustimo blatiti tako dobrega duhovnika, kot ga imamo sedaj. »Napredni kmet« laže, da gospod župnik preganja nedolžne ljudi in jih tira pred sodišče, v resnici ga pa preganjate le vi, liberalci sami. Najprej ste ga obdolžili, da je premenil v Obrhu kelih v vrednosti 600 K za drug kolib, ki je stal samo 50 kron. Pred sod-nijo ste pa seveda vsi molčali in se »naredili kar za neumne«, kakor je nekdo sporočil v čedno liberalno trobilo. Tako ste vsaj sami priznali, da ste res neumni. Potem pravijo, da je gospod župnik tiral pred sodni jo neko napredno ženo za prazen nič; v resnici pa je žena, ki jc svojo »naprednost« pokazala v starem in novem svetu z raznimi »lepimi« čini, tista oseba, ki župniku ne da miru, pa naj si bo ta ali oni na njegovem mestu. Od takih oseb, kojih jezik seže v tretjo vas, si ne pustimo sramotiti gospoda župnika, kakršen je naš sedanji in ki naj ga nam ohrani Bog še dolgo let! — Vdani farani.
d Šmartno pri Litiji. Brata Franc in Jožef Adamič, šmartinska rojaka, sta po 301etni ločitvi sklenila sestanek
v rojstni vasi v Šmartnem. Franc je prvi došel in pričakoval brata Jožefa v gostilni pri Robavsu, ker pa ni pravočasno prišel, je prenočil pri Robavsu. Ponoči je moral iti vun. Ker je pa okno precej nizko, je zamenjal okno za vrata in ko je hotel stopiti vun, sc jo spod-taknil in padel na streho, s strehe pa na cesto, kjer je obležal nezavesten. Dasi jc padel precej visoko, se vendar na srečo ni preveč poškodoval, le pretresel se je zelo. Drugi dan je prišel brat Jožef. Mesto veselega snidenja po tolikih letih je našel brata v postelji. — Naši Dunajčani so se srečno vrnili z evharističnega kongresa. Šlo jih je iz naše fare okroglo 20 z gospodom dekanom na čelu. — Naš »Ljudski oder« v kratkem otvori zimsko sezono z igro; »Mlinar in njegova hči«.
d Nova šola v Litiji je dovršena. Slovesna otvoritev odpade. V torek, 17. t. m., v začetku šolskega leta bo ob 9. uri šolska sv. maša. Po sv. maši se blagoslovi šolsko poslopje, nakar sc takoj prične s poukom. Za novoustanov-. ljeni tretji razred je imenovana učite-! ljica Marija Ascliman. — Rodbina okr. glavarja Parma se je preselila v Ljubljano. Gospod bo iz Ljubljane hodil uradovat v Litijo. Gospa Parmova je bila v Litiji splošno priljubljena. — Umrla je v nedeljo, 15. t. m., Helena Firm. — Pri naboru 4., 5. in 6. t. m. je bilo potrjenih 79 fantov.
d Loški potok. Dolgotrajno deževje je povzročilo veliko povodenj na poljih pri Travniku in Retjali. Zlasti travniško polje je zalito. Pod vodo so pa naši glavni pridelki: krompir, repa ter zlasti svinjska krma kot tudi še nekaj otave. Kazalo je tako lepo, zlasti krompir, zdaj pa k večjemu, čc se ga bo moglo porabiti kaj za prešiče, večinoma gnil, zlasti oni pod vodo. Lani suša, letos povodenj — leto za letom slabo. Ljudje sc dvigajo v Ameriko, pa tudi od tam prihajajo bolj nevesele vesti.
il Loški potok. Dne 28. t. m. v soboto dopoldne ob 9. uri se vrši pri nas premovanje živine na Hribu na vrtu g. Pajniča. Premovanje priredi deželni odbor. Premovala se bo vsa goveja živina razun volov. Obenem sc bodo dajale nadaljne premije za ona teleta, ki so bila premovana na Blokah. Poleg domače občine so določene, da se udeležijo premovanja še občine: Bloke, Draga, Trava in Osilnica. Vse živinorejce vabimo, da pripeljejo mnogo živino k premovanju. V slučaju slabega vremena se vrši pod bližnjim kozolcem. Obenem s premovanjem se vrši v Društvenem domu kmetijski podučni tečaj in sicer v sledečem redu: Dne 28. t. m. popoldne ob 2. uri: Predava gospod Lcgvart o živinoreji, ob pol 3. uri: Živinozdravnik gospod Černe o nekaterih boleznih goveje živine. Dne 29. t. m. v nedeljo dopoldne ob 8. uri: Gospod Vedernjak: Travništvo, uporaba gnojil. Popoldne po večernici ob pol 3. uri: G. Rohrman: Mlekarstvo in pra-šičjereja. Domačine moško in žensko kot. tudi naše okoličane vabimo, da se udeleže zanimivih predavani. Premo-
82
vanje kot tudi tečaj je izposlovala naša Živinorejska zadruga potom Kmetske •Zveze. Oboje vodi in oskrbi ocibor Živinorejsko zadrugo.
d štanga. V ponedeljek 9. t. m. je bila pri nas dekanijska konferenca, kot zadnja pred odhodom č. g. župnika in duhovnega svetnika Mihaela Saje. Deloval je v tukajšnji fari dolgih 36 let, posvetil blagru svojih faranov in časti božji skoro polovico svojega živ Ijcnja in osivel v težavni službi. Obenem s konferenco je bil poslovilni sestanek, pri katerem so se duhovniki naše dekanije poslovili od nad vse pri-Ij ubij enega duhovnega sobrata, ki jc najdalje v dekaniji. Menjali so se sosedje, dekani, a on je stal in šele sedaj odhaja, čeprav žele še vsi, da bi ostal na svojem mostu. Toda moči mu ne dopuščaj o več. Poslovilnega sestanka se je udeležilo 12 gospodov duhovnikov z dekanom na čelu. — Kljub temu, da g. župnik odhaja, vedno še pridno dela. Tako nam je napravil v zadnjih mesecih v cerkvi lepa barvana okna in prekril in olepšal cerkveno streho in streho župnišča. Pred angeljsko nedeljo je preskrbel faranom tridnevne duhovne vaje. Iloče zapustiti bojišče z mečem v roki, boreč se do zadnjega.
d Iz Ambrusa. Ce tudi težko in počasi, pa vendarle napreduje naša živinorejska zadruga. Dne 12. in 13. t. m. je bil tukaj živinorejski inštruktor li. Krištof, ki je zadrugo pregledal in sc prepričal o njenem delu. Pogledal je živino in hleve pri zadružnikih, dne 13. t. m. zvečer se je priredil kratek pa dober in jedrnat sestanek v društveni sobi. Tega sestanka so se udeležili skoro vsi zadružniki. G. Krištof je v lepih besedah dal potrebna navodila za na-daljni razvoj zadruge. Napravili so se dobri sklepi in veliki in prevažni načrti. Ta sestanek je bil boljši kot rnar-sikakšno večurno predavanje. Živinorejci oklenite sc zadruge, ona vam bo ključ do boljše prihodnosti.
d Kr snice. Ponesrečil se je v noči 11. t. m. Jožef Zaman. Peljal se je iz bolnišnice do Lazov in hotel peš obiskat svojega brata v Jelnici. V temi je pa menda zgrešil pot in padel čez škar-po in mrtev obležal. — Konj je brcnil Cirarjevega sina Mihca iz Verneka v usta. Peljali so ga v bolnišnico. — Kot »fantje od fare« so se izkazali fanti iz Kresnic pri naboru v Litiji. Potrjenih je bilo 13, dasi je občina majhna. Eni se vesele novega stanu, drugi bi pa rajši staršem pomagali doma.
cnnDnDaanngnnnpg-p
notranjske novice
naanaaannnnannnn"
n Vrhnika. Na vrhniški gospodinjski šoli smo dobili zadnje dni vse novo učiteljsko osobje. Vse tn dosedanje šolske sestre, ki so dolgo -- dve izmed njih od prvega početka ~ in Prav uspešno med našo dekliško mladino delovale, so odšle na 72
nova mesta. Prepričani smo, da se bodo na novo d o šle šolske sestre z isto vnemo popri jele hvaležnega dola. Ena izmed novih sestra se jc ravnokar vrnila iz Haaga, kjer je študirala gospodinjstvo. — Polletni zimski tečaj na gospodinjski šoli sc bo pričel 15. oktobra t. 1. in bo trajal do 15. aprila 1913. Ta tečaj je namenjen za zunanje gojenke, ki morajo stanovati v zavodu. Mesečnimi za pouk, stanovanje in hrano znaša 30 K. Priglasi za vstop naj sc dopošljejo vodstvu gospodinjske šole na Vrhniki najkasneje do 30. septembra t. 1. Prošnjam naj se priloži šolska izpustnica, oziroma zadnje šolsko izpričevalo. — Zivinozdrav-n i š k i t e č a j , ki je moral po zaslugi liberalnih živinozdravnikov spomladi prenehati, se bo pričel znova 15. oktobra t. 1. na Vrhniki. Ljudstvo bo deželnemu odboru brezdvomno zelo hvaležno za to praktično prireditev.
n št. Jošt pri Vrhniki, šele dne 2. septembra t. 1. je bil izvoljen pri nas župan po novem volilnem redu. Volitve za občinski odbor so se vršile že meseca marca; toda pritožbe z obeh strani, ki so pa bile za ničevne spoznane, so zavlekle toliko časa volitev starešinstva. Po prizadevanju gospoda Jakoba Malavašiča, posestnika Št. Jošta 12 jc zmagala v občinskem odboru in pri volitvi starešinstva S. L. S. Za župana jc bil izvoljen Jožef Malovrh s Smrečja 2; za svetovalce pa: Pavel Za-kelj s Št. Jošta 24, Janez Kogovšck s Smrečja 5, Matevž Košir s Št. Jošta 29 in Janez Malavašič z Butajnove 50. — Evharističnega shoda se je udeležilo iz naše občine šest oseb. — Letina kaže pri nas slabo vsled vednega deževja, vsled tega zastaja delo po travnikih in po polju. Posebno veliko škode bo pri krompirju in pri češpljali, ki že razpoka vaj o.
n Planina pri Rakeku. Dne 26. avgusta smo pokopali Jožefa Itupnika, po domače Iluterja. Bil je 75 let star. Vsem voznikom po tržaški cesti, predno še ni bilo železnice, je bil dobro znan. — Dne 8. septembra pa smo položili k večnemu počitku Fr. Pcchačka, uradnika pri knezu VVindiscligraetzu. Umrl jc nenadoma. Zvečer je šel vesel in zdrav spat, zjutraj pa so ga našli mrtvega v postelji. Kot vzoren katoličan je tudi svojemu gospodarju zvesto služil celih 48 let. Njegov pogreb jc pokazal, da je bil priljubljen; udeležil se ga je tudi knez. Nismo pa videli požarne hrambe in pevskega društva, seveda zato, ker rajni ni bil liberalec. — Sliod na Planinski gori je bil jako dobro obiskan. Cela Notranjska je poslala zastopnike počastit Marijo. Spovedovat in cerkveno slavnost povečat so prišli štirje gospodje iz škof. za v odov. Obha-janih jc bilo 660 oseb; med temi jako veliko mož in fantov, naših notranjskih Orlov. Daj Bog po Mariji, da bi bili sadovi trajni!
n Hrenovice. Načelstvo domače Hranilnice in posojilnice je sklenilo, da se za naprej otvori članom
tudi tekoči račun. Trgovci in zlasti ti sti, ki imajo več opraviti z denarjem sc bodo te ugodnosti z veseljem oprije li. — Ravno tako je nabavila hranilni ca za svoje člane izvrsten trier-Čistif nik. Vsak član se ga bo lahko posltiže" val. — Zadnji čas je nek zlobnež jei trositi mod ljudi, da je hranilnica žili, žala obrestno mero pri vlogah. Načcl-stvu so imena nekaterih takih zlobne-žev že znana. Dobro se bo pazilo na ta-ke ljudske škodljivce in jih takoj n;u znanilo oblasti. Culo sc je, da prihaja ta govorica zlasti s Studenca, pa tudi v Landolu sc je nekaj podobnega po, vorilo. — Kmetijsko društvo ima od, slej uradne ure vsak torek od treh popoldne dalje. Bedne načelstvene soje pa se bodo vršile vsako prvo nedeljo v mesecu od 1. do 2. ure popoldne.
n Hrašče pri Hrenovicah. Umrla je pri nas ugledna gospodinja in dobra mati Antonija Kraigher. Večini v vasi jc bila krstna botra. — Ob njeni smrti pa je nek nestrpne/, napisal v »Narod«, da je bila pokojna vedno zvesto narod, no - napredna, ali drugače liberalna. Mi pa rečemo: Pokojna je bila kljub zagrizeno liberalnim sorodnikom tako napredna, da je redno izpolnjevala verske dolžnosti, bila zgled krščanskim materam ter celo večkrat na mesec prejemala svete zakramente. Naj počiva v miru!
n Žiri. Izmed naših občinskih odbornikov so se štirje udeležili dunajskega evharističnega kongresa. Vseh udeležencev iz naše župnije je bilo 16, izmed teh tri ženske. Prevelike gneče in velikomestnoga življenja ob takem izvanrednem navalu tujcev so se celo močni Zirovci zbali in so zato mnogi, ki jih je tudi vleklo na cesarski Dunaj, raje doma ostali. — Na angelsko nedeljo je priredil »Marijin Vrtec« pod vodstvom za mladino neumorno delujoče gospodične Pellian, učiteljice na tukajšnjem c. kr. čipkarskem tečaju ljubko igro »Lurška pastirica«. Veseli smo bili naravnega, pogumnega igranja našili otrok. S smehom na ustih — kjer je bilo to na mestu — brez vsake bojazljivosti so igrali in peli, da se linm je igra vse prehitro končala in bi bili želeli, še dalje gledati in poslušati. — V ponedeljek 16. t. m. so se pričele šole — in z letošnjim šolskim letom smo dobili tudi četrti razred. Pouk na domači štirirazredni šoli bo razdeljen, dopoldanski od 8. do 12. ure. Popoldan ho ponavljalna šola in pa ravnokar ustanovljena obrtno - nadaljevalna šola. Takoimenovana hribovska šola ostane tudi zanaprej. — Letina kaže zelo slabo: otave ni moči spraviti, krompir gnije, korenje tudi in fižol, zelje žro uši in vreme do 15. t. m. neprenehoma deževno in občutno hladno. Le dobrih 5 stopinj R je bilo 15. t. m. zjutraj.
Najboljše brzoparilnike priporoča »Slovenska Straža« v Ljubljani. Pišite po cenik! Manj premožnim dovoli se odplačevanje v obrokih.	2930.
naaanaapgnanaaaaD
§! DrušM uestnik
al

NAPOVEDANE PRIREDITVE:
Bevke pri Vrhuiki. V nedel jo dne 22. septembra ob 3. uri popoldne priredi dekliška Marijina družba veselico s sledečim sporedom: Srečolov, godba, petje, tamburanje in veseloigra »Kukavica modra tica«. Ob neugodnem vremene sc veselica preloži na prihodnjo nedeljo ob isti uri. Prijatelji izobrazbe, prihitite v llevke na ta dan in prepričali se bos'te, kako nadarjeno je naše ljudstvo za petje, godbo in slično izobrazbo.
Iz Rovt pri Logatcu. Naše Kat. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne !!2. septembra in ponovi v nedeljo, 29. septembra igro »Divji lovec«, spisal Fr. S. Finžgar. Kdor lioče kaj lepega videti, naj ne zamudi te prilike. Začetek igie ob 3. uri popoldne.
Občni zbor Kmečke zveze za sodni okraj Kadeče se vrši v nedeljo, dne 22. t. m. po prvi sv. maši v Narodnem Domu v Radečah. Na občnem zboru bode poročal tudi deželni odbornik g. dr. Evgen Lampe o delovanju deželnega zbora. Ker se bode na shodu obravnavalo ludi o protestu proti uvedbi vinskega davka, se vabijo posebno posestniki vinogradov sod-nega okraja Radeče, da se v obilnem številu-udeleže tega shoda.
Katoliško slov. izobraž. društvo Podbrdo priredi dne 22. septembra 1912 ob 5. uri popoldne v društvenem prostoru veselico s slede-,'iui sporedom: 1. Nagovor. 2. »Pogovor z domom«, Volarič, mešan zbor. 3. Igra »Ne kliči vraga«, i. »Tičica gozdna«, Mayer, mešan zbor. 5. »Huda nevihta v gorenji vasi«, šaljivi prizor Seljak. G. Vcnček narodnih pesmi, mešan /bor in 7. šaljivo srečkanje. Vstopnina: I. se-gež 1 krona, stojišče 00 vin. — K udeležbi \ljudno vabi — odbor.
POROČILA O PRIREDITVAH:
Dramatični odsek šišenskega prosvetnega
društva je priredil pretepeno nedeljo burki Talija« in »Garibaldi« prvikrat s svojimi lastnimi močmi s tolikim uspehom, da mu moramo v resnici iz vsega srca Pastitati. Kajti (olike sigurnosti in samostojnosti od prvega nastopa nismo pričakovali. Proizvajanje posameznih točk je bilo povsem hvalevredno, nastop pogumen in samozavesten, kretnja naravna, lahna in neprisiljena, izgovarjanje razločno, vloge dobro naučene, maske fino izbrane, kratko rečeno, mnogoštevilno občinstvo se je strinjalo v tem, da so igralke in igralci, vsi h rez izjeme, prav častno rešili svoje odmerjene jim volge, kar je le v čast vsem, ki so pri igri sodelovali, in kar naj bo v vzpodbudo, da bi nas slavni dramatični odsek kmalu zopet pre-senePil s kuko predstavo.
Polhov Gradec. Na Malega Šmarna dan je v Izobraževalnem društvu predaval urednik gosi) Kerhne o slovenski zemlji m njenih prebivalcih. V poldrugo uro dolgem zabavno^ poučnem govoru je predavatelj predočil dobie in slabe lastnosti naše zemlje, njeno podnebje rastlinstvo, sadjerejo, živinorejo itd. opozaijai na njene notranje zemeljske zaklade, na vodovje, jezera in morje, nato ocrtal dobie in slabe strani ljudstva samega.
Kmečka zveza za kočevski okraj je priredila na Mali Šmaren javen shod na Robu. uo-voril je poslanec g. Jaklič o delu v drtavnem in deželnem zboru v korist kmečkemu stanu. Za njim je pa govoril tajnik Kmečke zvezo g kaplan Škulj o pomenu ter potrebi Hme skih organizacij. Glasno pritrjevanje. m odobi ava nje je pričalo, kakega pomena in koristi po stane Kmečka zveza, Po bi se v njej zdiužiH vsi, ki pripadajo kmečkemu stanu. Upamo, da l)o Rob tvoril dobršen del naso Zveze.
□aczaananaiCTGaacaacacag
jj Di»8sre kniige jj
Knjiga o lepem vedenju. Spisal Urbanus. 3 K, eleg. vez. 4 K. To je ena najpotrebnejših knjig za slehernega, posebno pa za vsakega mladega, bodisi priprostega, bodisi izobraženega Slovenca. Vsakdo pride namreč često v. položaj, da ne ve, kako se mu je ob gotovih prilikah vesti in kako nastopati. Od prvega vtisa pa, ki ga napravi človek, je često odvisna sreča celega življenja. »Knjiga o lepem vedenju« je najzanesljivešji svetovalec ob takih prilikah, ker nas uči, kako se vedimo, da izpolnimo pravila dostojnosti in olike ter se priljubimo ljudem. Prva skrb vsakogar bodi torej, da si nabavi to dragoceno knjigo.
Puntigam, Peter Barbarič, vzoren hrvaški mladenič, vzor slovenskim mladeničem. 1 K 20 vin., vez. 1 K 80 vin. — Knjiga je pravi biser za našo slovensko mladino, zato jo vsestransko, posebno pa dijaštvu, najtopleje priporočamo, ker bo srce in dušo vsakega bravca navdušila za vse dobro in oblažila.
Načrt Ljubljane 1:10.000 v dveh barvah 30 vinarjev, v petih barvah 50 vinarjev. Napet na platno in zložljiv v žepno obliko 1 K 80 vinarjev; napet na platno, s palicama za-na steno 2 K. — Nabavo načrta priporočamo posebno ljudskošolskemu, kakor tudi dijaštvu nižjih gimnazijskih razredov, kajti na podlagi načrta Ljubljane sc bo vsak najpreje in najložje naučil brati tudi druge zemljevide, kar je dandanes za vsakega količkaj izobraženega človeka neizogibna potreba.
Gojitelji krščanske misli vprašujejo ob priliki evliarističnega kongresa po primernih spominkih. Za ta slučaj sta pač najpripravnejši Lintelovi knjižici- »Mladini«, ki stane 30 vin, 20 izvodov ali več pa po 25 vin. in »S t a r-šem in vzgojiteljem«, ki stane 25 vin., 20 izvodov ali več pa po 20 vin. Obe knjižici govorita o potrebi pogostega sv obhajila za mladino. Razširjajte ti dve knjižici, da se pokažejo blagodejni uspehi velike odredbe sv. Očeta o pogostem sv. obhajilu. Dobe se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
izsa a a c - j act acn a Ea a t-i a
n	_________u
^■^^^SaačEacacacaaearao
Nenavaden samomor. Po slovesnem pogrebu rajnega japonskega mikada se je usmrtil general Nogi, ki je Rusom vzel Port Artur. Nogija m njegovo ženo so našli s prerezanima vratovoma mrtva Sodijo, da je to storil iz žalosti, ker Te umrl njegov vladar. Rajnega mikada so pokopali sinoči zvečer. Novi japonski cesar je pomilostil veliko jetnikov in v dobrodelne namene daroval en milijon.
Strašen potres. V nedeljo ponoči je strašen potres potresel carigraj-sko okolico Strašno je gospodaril na otoku Tenedos, kjer se je porušilo več hiš.
Naša mornarica. »Viribus Uni-tis« jc napravil zadnjo poskušnjo vožnjo in je dosegel ob tej priliki 23 milj in pol, s čimer jo prekosil vse bojne ladje iega tipa v Sredozemskem morju.
Kako Amerikanci znajo. Kako brezvestno znajo amerikanski speku-lantje slepariti s prodajo zemlje in katerih žrtev so tudi naši slovenski rojaki že večkrat postali, naj pojasni sledeči dogodek. Leta 1870. se je raznescl glas, da se je v deželi Arižona našla velika množica dragih kamenov, zlasti diamantov. Vse je kazalo, da je vest resnična, kajti lastniki tistih krajev, kjer so našli drage kamene, so jih v San Franciscu v neki banki javno iz-ložili. Mecl drugimi so bili nekateri zelo veliki rubini in en diamant od 108 karatov. Vsak si je mogel kamne ogledati. Kmalu nato se je našlo zopet nekaj novih kamenov. Sedaj so se začeli za stvar zanimati kapitalisti, ki so si od lastnikov tiste zemlje pridobili pravico iskati za kameni. Dne 10. maja 1872 je sevoro - amerikanski kongres sprejel postavo v korist iskalcev dragih kamenov in posebna komisija je z inženirjem - izvedencem na čelu sc podala v tisti kraj. In v resnici so zopet našli precej kamenov. V enem tednu so nabrali skupaj tisoč karatov diamantov in šest do sedemtisoč karatov rubinov. Ekspedicija se je jako zadovoljna povrnila. Ko je zemljepisna družba v Vašingtonu izvedela za to, je tudi ona poslala tja posebno ekspedL cijo. Ta jo šele dognala, da je bilo vso skupaj velikanski »švindel«. Lastniki zemlje so namreč, kakor Amerikancc pravi, tisti kraj »osolili«. Rubini so so izkazali za granate, veliki diamant od 108 karatov kot gorski kristal (kamena strela), samo mali diamanti so bili pravi. Bili so to v Londonu kupljeni južno-afrikanski diamanti, katere so lastniki tistih posestev posejali v toliki množini na onem mestu, da so se še čez več let tam našli posamezni kamni. S pomočjo te goljufije se je posrečilo, interesiranim kapitalistom izvabiti polagoma vsoto \ milijone kron, ki jc desetkrat presegala vrednost tistih diamantov, ki so jih porabili za »osolje^ nje«.
Namazani. Humorist Ilaase pripoveduje iz svojega življenja to-lc smeš-nico: »Nekoč sem bival v nekem velikem in zelo obiskanem hotelu. Imel sem takrat precej polno mošnjo in kadar mi ne manjka denarja, sem zelo dobre volje in za vsakovrstno šale razpoložen. Ker sem pred nedolgim časom bil na nekem malem gledališču igral vlogo brivca, sem imel vso potrebno pripravo za britje pri sebi. P''enočeva sem v drugem nadstropju; ko zjutraj vstanem, me prime muha vzamem brivsko pripravo iz svojega kovceka m potrkam na desno in levo na vrata kjer so prenočevali drugi potniki. »Ali
62
želite, da N as obrijem?« Več gospodov se izreče, da so pripravljeni. Po vseh pravilih jih namažem z milom. »Moj 'Bog«, pravim vselej, ko sem pri enem 55 mazanjem gotov, »na številki tej in tej sem pozabil britev; takoj se vrnem!« Ko vse namažem, odložim lasuljo in drugo opravo brivca, se vse-dem in sam sebe namažem z milom. Med tem časom vsi namazani gospodje pribite iz svojih sob ven na hodnik in kriče, kje je brivec. Tudi jaz sc pomešam med nje in kričim ter divjam najhujše med vsemi. Gostilničar, natakarji, sobarice in več kot dvajset gostov pribiti, celo brivci, ki so navadno opravljali v hotelu to službo, so prišli in zatrjevali, da so nedolžni. Silen smeh nastane pri pogledu tolikega števila z belo milno peno namazanih. Jaz som se obnašal najbolj divje in gostilničar se jc zastonj trudil, da bi me pomirit. Poizvedovali so na vse strani, toda smešna zadeva je ostala tajna, ker meni seveda še na misel ni prišlo, da bi skrivnost izdal«.
Moč pogleda. — Slavni krotilec levov, Amburg, je bil nekega dne v gostilni od znanca vprašan, kako vendar počne, da ima tako veliko oblast nad zverinami.
»Pokažem jim, da sc jih prav nič ne bojim,« odgovori, »in imam vedno oko vanje uprto. Počakajte, takoj Vam hočem dokazati, kako silno moč ima moj pogled.«
S temi besedami pokaže na nekega gospoda, ki je sedel pri sosedni mizi in nadaljuje:
»Ali vidite onega moža? Takoj ga bom prisilil, da pride k meni, ne da bi. izpregovoril z njim kako besedo.«
Krotilec levov se nato ozre na omenjenega gospoda zelo ostro in napeto. Dalje časa strmi tako vanj. Kmalu se dvigne neznanec s svojega sedeža in gre počasi proti krotilcu levov. Ko pride čisto blizo in Amburg še vedno strmi vanj, vzdigne tujec urno svojo roko in priloži Amburgu krepko klofuto in čisto mirno pristavi: »Če boste še naprej tako zijali vame, dobite takoj še eno.«
Amburg menda poslej ni več poskušal moči svojega pogleda pri ljudeh.
Vojaška zvestoba. — Angleški general Horsford je bil velik nasprotnik vojaških zakonov. Ko jc bil še komandant nekega strelskega polka, ga prosi nekega dne vojak za dovoljenje, da sc sme oženiti. Podpre pa svojo prošnjo z razlogom, da je bil že dvakrat odlikovan zaradi lepega obnašanja in da si je bi! pir sto kron prihranil.
»čez leto zopet pridi,« pravi Horsford. »Če boš čez leto še vedno takih misli, potem se boš smel oženiti.«
Točno na dan obletnice tega pogovora vojak zopet pride in ponovi svojo prošnjo.
»Ali res še vedno želiš stopiti v zaton?«'
»Res, gospod oberst.«
»No, pa se oženi! Celo poročni dar 20 kron ti hočem dati. ker bi ja^ ni k tj ar
ne bi bil mislil, da sc pri kakem vojaku nahaja toliko zvestobe.«
Vojak veselo vtakne denar v žep, gre proti vratom, u sc še enkrat obrne in pravi: »Lepa hvala, gospod oberst; pa ta, ki. jo bom zdaj vzel, jc druga!«
Nezaželjeni samaritani. — Slavili angleški pesnik Byron je na svojem po tovanju prišel v Švico. Ko je nekoč jahal na konju na izpreliod, ga je konj vrgel raz sebe. Takoj pribiti nekaj kmetov, ki mu pomagajo in ga spravijo na noge. Toda kaka nesreča! Revež šepa, najbrž si je izpalmil nogo. Da bi mu nogo zopet naravnali, ga nekateri primejo pod pazduho, drugi ga pa na vso moč vlečejo za nogo. Byron upije in sc brani, toda vrli Švicarji sc ne zmenijo za to, ampak naprej vlečejo in nategujejo. Končno pride mimo neki pesnikov rojak, ki osvobodi pesnika njegovih mučilccv. — Vse delo jc bilo namreč popolnoma zastonj. Byron si noge namreč ni niti izpahnil, ampak je že od nekdaj šepal. On jc sicer to kmetom povedal, ker ga pa niso razumeli, mu to seveda ni nič pomagalo.
Kaj dobri patenti donašajo. Neverjetno visoke dohodke donašajo patenti ne samo iznajditeljev, temveč tudi družbam, ki so sc ustanovile v njihovo izkoriščanje. Auerjeva plinova žarita na primer, ki so bila patentirana že 1. 1885., so ne samo iznajditelja napravila za milijonarja, ampak tudi raznim delniškim družbam v Avstriji, na Nemškem in Angleškem pridobila velikansko premoženje. Enako jc z kavčukovimi obroči na kolesih pri bicikljih. Ena sama taka pnevmatik-družba jc prodala miljonc in miljonc takih obročov, ki so sc v začetku prodajali po 60 K komad. Iznajditelj jc dobil takoj v začetku za patent 350.000 K. Velikokrat čisto priproste patentirane iznajdbe prineso največ dobička. Tako jc na primer neka priprosta priprava, s katero se vogali pri škatljali spenjajo, v par letih obogatila iznajditelja. Znana ustna voda »Odol« prinesla jc milijone. Itd. Veliko patentov pa seveda leži neporabljenih pri patentnem uradu, ki iznajditelj u niso prinesli druzcga, kot — razočaranje.
Medsebojna pomoč. Blizu tam, kjer danes stoji scveroamerikansko mesto Cincinati, se je sredi osemnajstega stoletja vršil nekega dne hud boj med angleškimi naseljenci in Indijanci. V tem boju so padli vsi Evropejci razen dveh. Indijanci so belim potegnili kožo z glave in se nato umaknili v temen gozd, ki se je takrat tam razprostiral. Toda tudi oba Angleža sta bila za vsak nadaljni boj popolnoma nesposobna. Eden je dobil krogljo v kolk, tako da sta bili obfe nogi popolnoma hromi; pri drugem sta bili obe roki zlomljeni. Vsak izmed obeh pa je bil po boju še toliko pri moči, da sta zlezla v bližnjo goščo in sc tam skrila. Nista pa nič vedela drug za drugega in sta bila iz strahu tako tiho, da nobeden ni slutil, medsebojne bližine. Selc čez nekaj ur sc je upal tisii, ki jc
imel nepoškodovani roki, ustreliti za nekim zajcem, ker ni mogel več prenašati strašne lakote. Tovariš ga pokliče ko zasliši strel. Ker jc pa drugi mislil' da bi utegnil kak Indijanec biti v j)ij' žini, mu ni dal nobenega odgovora ampak je počakal, da je oni sam stopil predenj. Iskreno sta se pozdravila. Zdaj jc tisti, čegar nogi sta bili nepoškodovani, z nogami privalil ustrelje-nega zajca pred tovariša, ki ga je nato odri, spekel in naposled pital prijatelja, ki si z rokami ni mogel nič pomagati. Toda ta, ki ni mogel hoditi, bi bil od žeje poginil, ako bi mu ne bil drugi vode prinesel na ta način, da jc s klobukom med zobmi bredel v bližnjo reko do brade globoko in tako zajel v klobuk vode. V takem strašnem položaju sta bila skozi celih deset dni. Ranjenec, ki jc mogel hoditi, je tovarišu priganjal v bližino divjačino tako blizo, da jo je mogel ta ustreliti in mu je prinašal vode; sedeči pa jc pekel in kuhal ter prijatelja pital. Končno je po reki priplaval čoln, v katerem jc sede-lo nekaj belih mož, ki so oba ranjenca rešili. Oba prijatelja, katera je nesreča tako ozko zvezala, sta pozneje skoro čisto okrevala.

D
□
D
i D
JO
Za kratek čas
SMEŠNICE.
Odkritosrčno. A.: »En mesec je žc minil In
ti .si .sto kron zahteval samo za en teden! -« H.: »Saj jih nisem tudi dalj imeli«
Pravdarsko. Nekdo je. naročil advokatu, naj mu izterja neki dolg s pripomnjo, da bo polovica izterjanega dolga za njegov trud. Čez nekaj časa pride advokat k njenni ter mu naznani, da je svojo polovico z velikim trudom izterjal, — druga pa da je neizogibno izgub* ljena.
Lovska. Lansko leto smo šli v jeseni nad divje race. Ena sama je zletela iz ribnika in pet nas je nanjo ustrelilo. Raca pade v vodo in izgine pod vodo. Toliko svinčenih zrnov jo dobila, da je vsled teže utonila.
V	gostilni. Gost: »Tako majhna klobasu za 20 vinarjev, — pa še smrdi!« — Gostilničar: »Ja, če bi bila večja, bi pa še bolj smrdela!«
Vojaška. Korporal: »Zakaj ne sme vojak nikdar glave izgubiti?« — Vojak: »Zato ne, ker bi potlej ne imel kam čake postaviti!«
Kratka sodba. A: »Kaj pravite o našem poslancu?« — R: »Govoril je veliko, povedal pa nič!« "
V	šoli. Učitelj svojemu sinčku: »Viž, Tone, človek se nikoli ne izuči. Tvoj oče jc vendar že star osel, pa sc mora še vedno učiti!«
. Dober vzrok. A: »Zakaj se pa nc oženiš?« — R: »Saj veš, da zakon jo ali raj ali pa pekel. Raja nisem vreden, za pekel pa ne maram!«
Izravnan račun. Advokat: »Jaz sem,vam sedaj vso stvar razjasnil v četrt uri — znaša deset kron.« — Kmet: »In jaz sem vas celo četrt ure poslušal, — znaša tudi deset kron.«
U-l
Ne stane prav nič!

Zastonj razpoiiljam povsod vzorce sukneiioga. blaga, blaga za obleke, blaga za bluze, pe-rllnega blaga, modnega barhanta, platnenega blaga,, okaforda, blaga za ponte^e, kakor vseli vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup, lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih
r KARL WORSCHE, Maribor ob Dravi, y	Herrongaaae JO.	2740 < ♦
SKRIVALNICA.
Leander?
pasi! -si
Za podgano K i*—, za miši K 2 40, ujame brez nadzorstva do 50 komadov v oni noči. No zapuste nobenega smradu in so zopet same nastavijo. Past zaščurke edina to vrste, na katero so ujame na tisočo ščnrkov v eni noči, :i K 2 40. Povsod najb. uspeli. Pošilja po povzetju Franc Humann, Dunaj, 2. Bezirk, Aloisg;asse3 23. M nogo pohvalnih pisem. Prod manj vrednimi ponarejanji se svari. V o. in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Telefon 2.1440.	2H20
Koža
mora biti temeljito negovana in zato je najboljše dobro milo; kajti slaba mila prejo škodujejo nogo koristijo. Fino


ima nenavadno aromatič
n vonj. jo nežno in ker ^obuje 1% L,ysol'ornia. učinkuje tudi antiseptično. En poizkus učinkuje prepričujoče. Milo se zdi drago, (komad 1 K), ker je pa zelo veliko m izdatno, jo pa v rabi resnično ceno. Poizkusite!
Zobie
in ustna duplina so pogosto kraj infekcij, vslod česa jo potrebno, usta vsak dan dvakrat izptakniti z antiseptičnim, iz-vrstno preizkušenim

s poprovo meto
Nekoliko kapljic zadostuje na kozarec vode. pa imamo razkužujooo tekočino, ki takoj odstrani neprijeten duh iz ust in ohranja zobe. Pripravno tudi za grgranje. — Originalna stoki. K 1 00. Poizkusite!
Zanimivo knjigo o Zdravju in desinfekciji Vam pošljem na željo zastonj in
poštnino prosto.
A. C. Hutimonii, referent „Lysolormwerke", Dunaj XX, Peiraschgasse št. 4.
Tednik »SLOVENEC" SS®35
stane na leto 7 K.
Po zdravniških poročilih jo pri
revmatizmu, protinu, nevraJgiji kot izliorno, bolečine olajšujoče, za splah-nilev oteklin in zopetno pridobitev pre-gibnosti členkov zanesljivo učinkujoče sredstvo Contrheuman. Glej oglas!
za ženske in sukno za moške obleke zadnje mode razpošilja najceneje Jugoslov. razpošiljalna R. STERMECKI v Celju št. 305.
Vzorci na zahtevo poštn. prosto.
Na Kaiserjevih glasbenih šolah na
Dunaju je v šolskem letu 1912/13 izpopolniti več celih in polovičnih praznih mest, katere oddajajo razni faktorji. Vsa natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo na Dunaju, VII./«, Halbgasse 9.
MOJA STARA
Skušnja m o uči, ila mnrnm za nego '»>*<> ™bitl le SItckenpferil lllijno mlciro milo Bergmanna & On.. J cjin oli l.abi. Komaii iio 80 vin. so dobiva povsod. 442/11/12
BE———
X90 Ženitna ponudba.
)	Mladenič, posestnik lepo urejenega velikega posestva
}	in žage blizu mesta, išče sebi primerne neveste iz
(	dobre, krščanske hiše, ki bi imela.veselje do gospo-
)	dinjstva. Starost od 25-35 let. Zeli se vsaj kakih
1	10.000 ^ v gotovini. Odgovor, ako mogoče s priloženo
<	sliko vsaj do 30. t. m. pod: „>!irria sreča", po_stno
7	ležeče £esce na gorenjskem. Cajnost zajamčena.
Gorenj-
Ugodna prilika!
»aSsoezidava)D0seslvflnflBrezjl Skb,
obstoječe iz hiSe z mlinom in žago, več gozdnih 'er travniških parcel in njiv za 18 mernikov posetve
M„iepo poseslvfl m Zooraji DoDravi
Pri Podnartu, obstoječe iz hiše s hlevom in drugimi gospodarskimi poslopji, dobro zaraščenih gozdnih parcel, travnikov in njiv za 30 mernikov po-setve, vse v najboljšem stanu. - Na račun kupnine bi bito šteti le 8.C00 K, ostanek bi se vknjižil. Več P" lastniku Florijanu Pretnarju na Zgor. Dobravi 1, poŠta Podnart.	2964
LOTERIJSKE ŠTEVILKEE. Praga, 11. septembra: 35, 2, 85, 36, 63. Dunaj, 14. septembra: 11, 25, 20, 63, 16. Gradec, 14. septembra: 30, 1, 8, 12, 21.
Tržil2 cene
za 100 kg.
Ljubljana, 17. septembra 1912._
Deželni pridelki:
Pšenica ....
Rž......
Ajda.....
JeCnicu ....
Oves.....
Proso belo . . Proso rumeno . Koruza stara Koruza nova •
LeCa.....
Grah.....
Laneno seme . Grašica .... DomaČa detelja . Fižol RibniCan . Fižol 1'repeličar Fižol Mandalon Čebula .... Krompir . . . Zeli«! sveže Zelje kislo brez soda .... Repa gorenjska . [ Repa sveža . . Repa kisla brez soda
Brinje.....
Kumna ....
Orehi .....
Gobe sulic. ' *
ležicc.....
Želod.....
Smrekovi storži Seno Slama Stelja .
Cena
23	— II) 80 22 : 10
18	I (») 20 i 30
19	! 50 18 ; 20
20	, 1»
25 ! 20 28 ; 50 30 -10 i
20 : 50 28 1 50
24	—
8 ,
4 ! 10
3 —
Cena
85 ; 200 j
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana . . Teleta težka . . . Teleta mala . , .
Prašiči.....
Koštruni . . . .
Kuretninain drugo:
Maslo kuliBuo od K 2oov do. . . Maslo surovo od K 280*— do . . . Slanina sveža'špeli) Slanina prekajena . Mast svinjska . .
I.o|.......
Jaicu 100 komadov
rišanci.....
Golobi.....
Raca......
Gos......
Kolonialno hlago na dobelo:
RIŽ Ronnon od
K 30* ■ do . . . Kava Sanlos od K 281- . . . •;
Sladkor......
Petrolej.....
K
301 I —
Svojo zalogo špecerijskega blaga pripo-roča trgovcem na dežen.
Čeuljarshi pomočniki
samo za novo in močno delo se sprejmejo pri Jožefu Zalokarfu, Čevljarju, Mengeš 41,
Jožefu Kranisko.
Hainichen i. Sa.
Stroj, in eleiiir. inž. telili, post. liti. t. nrojr. pr.
2777
4 ndne za
posItuSnjo
in
na ogled
pošiljam ceno moja preizkušena kolesa oziroma «Bohe-mic» pneumatiko in po sa-mezne dele koles. Zmerni plačilni pogoii.Ilust.cenik zastonj F. Dušek, tovarna koles, Opočno, St. B. Nr.2109, Češko.
Deklica za vse
ld govori uiMnšUo. sc išče k družini /. 2 otrokoma do 15. septembra v meBto Jajce v Bosni Vožnja tja z rodbino. iiftznj so pn povrne po vsaj enoletni službi. Vprašanja sprejema mžener Robert BTader, Deutsch-Matrei na Tirolskem. 2029
Naznanilo.
Povodom bližnjo preselitve iz Nachoda v Plzen
razprodajam
izredno poceni blago ročnega izdelka, kot cefir, ka-naias. šipkovino, damast, barhent. kriset. flanolo.blago za delavno obleke itd. in pošiljam proti postnemu povzetju.
I.	1 zavoj ostankov 3—10 m dolgih, 40—50m K 18 —.
II.	Pri m a JO—50 m za K 22. polovični zavoj za Jv 11 —
franko. Nongnjajočo vzamemo nazaj, denar pa pošljemn nazaj ali zamenimo blago.
Frant. Škoda, Plzen,
2957 A linijska nI. 9.
kpGii orožje vsalie vrste
za poskusu jo za lOdnevni ogled. Puška cnocevka Lankaster K20 dvocevka Lankaster K 30-, Hanimerless-puška" K 70--, Flo-bert K 6 -; samokres K 5 -, pištola od 2 K naprej llustro-van cenik zastonj. F. DUŠEK, tovarna orožj , Opočno št. ---- . • v ' *ez, Ce
2137, ob drž. želez ,
ko.
Cujte l
Sovražnik! Sovražo k!
last nega denarja ste, oko kupujete izgotovljon
RUM
Altvater liker, Allasoh kimljevec itd! Z mojimi izvrstnimi
ESENCAMI
naredite brez vsakega truda najfinejše likerje
za polovičen denar.
1 stoki, zadostuje za 5 1 ruma prvo vrste, 31 najini Alt vato r-likerja in 31 Allasch-kimljcvcd stane z nat navod. samoK P20, U stoki, skupaj K3 -. Po-snm. stoki. samo. ako se lonar pošlje naprej tudi v znamkah: od 3 stoki, naprej pa tudi po povz. Hitschmann, izdeloval-niea esenc Humpolec
št. 101. OeSko. Xa tisočo prizn. pisom.
ii I ilihlioni želi imeti v vsaki I b)Ulli|(l!ll občini po vsem Slovenskem zanesljivega Človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju". Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. Ponudbe pod »Ljudsko zavarovanje na Slovensko Stražo v Ljubljani.
Ceno češko posteljno perje
Kilo sivega puljenega K 2-—, boljšega K2*40, pol belega K 3-0 . belega K 4 80, prima kakor puh mehkega K G —. voleprima K 7 20, najboljša vrsta K 8 40. izredno fino snežnobelb
iz gostonitega rihjSega^ ZgOtOVljeflC POStdje
v»L_, t/- 4 . 1.». in — !«•—. 200 cm dolga, 140 c§p
Skoka po V- r^-Pls'-^'-. 58 cm šVroka po K 8'-, 8 00, 4-, 90 cm dolga, 70 cm s.rokil So K 4 50 ISO 0—. Zamena dovoljena, za. neuga.ajoeo ■Sonar nazaj. Onovniki fra.iko in poštnine prosto vsakomur
Benedikt SACHSEL, Lolies pri Plzni 159. Češko.
2552
Mlin M trgovina
je bila vsled obilega obiska pri-morana prostore izdatno povečati. Tukaj najdete sedaj zelo svitlo in zračno trgovino, bogato založeno z najnovejšim blagom. Kupi se zanesljivo dobro, ker se ne preceni. Za jesen in zimo se vpeljejo na zahtevo mojih častitih odjemalcev tudi izgotovljene obleke in suknje za možke in dečke, pelerine in dežni plašči kakor tudi suknene in plišaste vrhne jopice za ženske. Blagovolite iz prijaznosti med znance razglasiti. Jesensko in zimsko blago je dobro odbrano in že v veliki množini prihaja.
Veliko zalogo in ugodne cene najdete pri nakupu blaga za obleke
pri
Kdor še ne ve,
naj si zapomni,
da je sedaj gvantna trgovina V
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5.
© ©
Ustanovno leto 1869.
© © ©
v hiši
Pred Škofijo št. 3
zraven folije ali nasproti gostilne „pri Sokolu".
V prostorni svitli trgovini, kakor tudi v prvem nadstropju je Vam na razpolago velika zaloga blaga. Vpelje se tudi to jesen (čez mesec dni) popolnoma na novo iz-gotovljene obleke za možke in dečke, pelerine in dežne plašče, ženske vrhne jopice iz sukna in pliša. Izdelovalo sc bode tudi po odbranem blagu na mero po lastnem krojaču v hiši. Blagovolite se pri nakupu jesenskega blaga in oblek po tem ravnati.
Najcenejši nakup
sukna, ženskega blaga, najboljših Sifonov, cvilha razne vrste otlej in prtov itd. si vsakdo nabavi, kdor se obrne na domaČo manufakturno trgovino
!, Kostevc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4.
Vzorce pošl/em poštnine prosto. 3579
Škofja Lioka.
Dr Iv. Hubad
okrožni zdravnik v Škof ji Loki
zopet opdinira
in plombira zobe.
t=ii
Zimski barhenfi!
Kdor rabi ilobro in iirlntnol>arv.bnrliento. flnnolozti srujoo in drugo perilo, limone in boinbažuste kuniitnse, rofire. platno, inlot, brisueo. riulic, zimsko blago z.a dnino in gosiiode. žep. robce in drugo' tkanine, linj so obrne na kršounsKo tvrdko
Jaroslau niarek, ročna tkalnica štev. 45.
v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Čeftko).
Vzorci se pošiljajo /.ust on j in poštnine prosto. V zalogi imam tudi vrlilio množino ostankov 'zimskega burhenta,. n.uiele. kafanasa itd., in razpošiljam v zuvoj-ib po 40 m za Ki K. prve vrste ž a 20 K. linejše' vrsto za 25 K franko po povzetju. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Srajce za gospode iz llanclo ali cofi rja 1 komad K 1 ho Jj 20, 2 00, U, in « Pri odjemu 0 kom. srajc jih pošljem franko. l'ri naročilih zadošča navedba širine vratu. Dopisuje se slovensko.
Le pri vperabi od leta 1880 sijajno pohvaljenega, z znamko zakonito zajamčene
V ■
Dekle,
pos anejo
I epremočn , zelo trpežni, mcliki in sposobni za tesčcilic. Izborila tudi za p eproge za vozove," konjsko opravo, gonilna jermeni itd. Dobi se povsod v škatljali po 30 vitli in večjih posodah, Ujer no, pri samozastopstvu' J. Lorenz & Oo., Heb' na CeSkem ln Bohme & Lorenz, Chomnitz, SkSko.
Potrjujemo prejem 20kg gumitrana. in prosimo še za 4 kg. Naše osolije je z njim zelo zadovoljno in noče nobenega drugega eislilu za (evljc.	\Velka, 0. februarja 1911. -•
Oskrbntštvo zavoda 1 Velita.
pošten, zanesljiv, se išCez; dobro idoč mlin tik okr. ceste na (joietii-skem. Neoženjeni imajo prednost. Nastop s 1. novembrom. Ponudbe J na upravništvo lista pod St, 23ifl.
staro 14 let, iz poštene krščanske hiše, ki je obiskovala 5razr. srmio-IIIW| stansko šolo in zna tudi nekoliko Šivati, bi starši radi oddali v trBovino z mešanim blagom It blagim ljudem. Sla bi na deželo ali tudi v mesto. Stanovanje, hrana in drugo po dogovor". Naslov pove uprava „Domoljuba" pod st. ■;.)«■
v se proda z lepim sadnim vrtom, bie-* ** vonli njivami in travniki, tričetrt ure od Ljubljane. Proda se tudi samo lusa« vrtom. Pripravna je za gostilno; lega lepa, tik ceste. Več pove Ivan Skalar, .aniiie Stev. 15, p. St. Vtfl nad Ll«o.
1. novembra 1912 se da v najem . dobro i doti ■m mv	in k temu spadajoče zemljišče
\%/t I J ^ blizu mesta Kranja po zelo pri-iiauii ^ mernI ceni Naslov daje uprava
' tega lista pod št. 2959. (Znamka za odgovor.)
enonndstropni in nc^aj zemljišča se pod ugodnimi p0!1')' proda. .Več se poizve ! ■
. x « « \r\;n/~ mniM '
U928.
A. Kremžar, ključavnic; i" tf
St. Vidu nad Ljubljano.
Odvrnitev.
Čim več časa tem . bolj opozarjajo zdravniki svoje bolnike na odvrnitveno teorijo, ki je za kr.onične bolezni bistveno največje važnosti. Zlasti so kronične bolezni v vseli pojavili, katere potrebujejo tudi v gorkili poletnih časih največjo pozornost in oskrbo.
.liavno v poletnem času, ako. .no dražijo sluzne mrene, bronhijale in pljuč težki 32
katari, je pričakovati pri pravem ravnanju popolno zdravljenje in krepitev obolelih .organov in se doseže odpornost p.roti hri-pavosti prihajajoče zime. Koder se torej pri odraslih in otrocih pokaže najmanjši nagib zimskih katarov v dihalnih organih, tam so mora v poletnih mesecih popolnoma energično proti istim nastopiti.
Z os;u'Qm na to, da so doseže, gotov ,uspeh ni nobeno sredstvo tako clobro, kakor priznani Sirolin ,,Ročhe". Zavoljo loga
se vsem trpečim na pljučih resno in nujno 'svetuje, da napravijo odvrnilno /ir«)"
1 j en je in naj v poletnem času zavžj>'j> vsak dan trikrat eno kavino žlico poln? Sirolin „Roche". V letni vročini so luuip napadena pljuča manj dražena oct kns J<|. ■ tako da Sirolin ne pomiri samo, ampak 1 ur zdravilno učinkuje. Poletna zdravljenja ■ . Sirolin,,,Rochc" se priporočajo otrokomji oslov, kašlju, ošpicah, škrlatici _it(L V ,l(!Na'. riali naj se žahteVa'ižrecnfr Sirolin '»lfoCUc •
rnm Jir-fiJles
3 letno liaitvo
Sajvečja in najboljša tvrdka »kolesa; šivalne strojo ter njihovo dele.
Na]boll§I lzvoi
J« koles, šivalno s*,roje, pno-DDiiitiko in druge potreb-ISine. Janus koles s 3 letnim jamstvom od 95 K naproj, ■mianja pneumatika (Man-tel) od K 4-20, notranja pno-umitika (Luttschlauch), pr-
Tekavosti.neseaiti.odK 2*80, cctl il inske svetilke od K 2'—, od K t-20 ročni zvonci m dr-oil 2D 1), prvovrstne verižico oil K 2-70, podali prve vrste od K 2-50, posta s prostim tekom (Frcilautnabe) od K 12-50 naprej. Sedla, torbico, osi itd., za vse sisteme, nnilj- cevi v vsoli merah Itd.. najcenejo. Lastno poprav. zavod za ponikljanjo ineinuj lirnnjo. Pošilja vsak lian i><> pošti.
Zahtevajte cenilt I912za-itonj in poštnine prosto.
Dvoma tvrdka za Kolesno obrt Maks Skutezkg-
Pnnaj T, Stubenring 6.
Najcenej£l vir za
bombaževimi in platno.
2ayi!6h OlUll.tEM:
šil;, a t f v, cona 40 m K J8-. Ti ostanki so 2clo5m dolgi. i/, izborn«' kakovosti.
Platnene rjuhe brez šiva
i/, zelo močnega iloiiuir lnncn« Ka platna. 2ni dolgi-. lSOrin Širok«', 1 kos K L'Ki'. Najmanjši odjem fik,osov. Pošilja s«! samo jiTOli povzetju. Vzore«1 na y.jiht<-vo zastonj in franko. 0«l ostankov so vzorci n«' pošilja,<> Največja izbira vseli vrst posteljnih preprog, inh-t in krisel blaga, platnu, sifona, brisalk in /• inili robcev, namiznih prtov. »efirja, kopor blago. Iiarbanta. snkna za oblek«' it«l. 2558
.Jotiann Sclikoda
Rclh-Kaslclelz SI. 11, Češko. Tktlnica »Matna in bombaževine.
Pri HSaiih
vseh vrst, posebno pri mokrih In suhih llSajih, kakor tudi pri prhljajih nedosežen nadalje pri vseh izpuščajih, hae-morrhoidah,celo pri naj bolj zastaranih slučajih, kjer so odpovedala vsa doslej vporahljana sredstva, lekarnarja Stauder
Eraa-ialzi
gotovo pomaga Zdravi se z Huzemo brez motenja poklica. Zavarov. s patini. 141.365. Cena 5 kron. - Pristen le iz
Roth-ove lekarne Kaufbeuren D 35. bav. HllgSu.
Številna zahvalna pisma ozdravljenih, posebno takih, ki so vpo-rabljali leta vsa mogoča mazila brezuspešno.
2017
Zastonj
kljub splošni draginji dobi lepo uporaben predmet, kdor naroči 5 kg-zavoj	g
ržene kave „3>robat<<.
1 poštni zavoj stane samo K 3'70 poštnine prosto.
„3>robat"
da sam brez drage zrnate kave zdravo in okusno kavo.
Pristno samo če je vrečica zaprta z znamko „PROBAT'.
Bndorf. žitna pra-žarna: Bernsdort 29 pri Trutnovu, Češko.
Naročajte
.Slovenca"!
Tovarniško skladišče sukna razpošilja Vam na zahtevo vzorčno knjigo. Velika izbor, nizke cene, vsled tega ni potreba drugod naročati. Pišite po knjigo. 2742 Naslov:
R. IIKLAUC, Ljubljana.
Najboljša in najcenejša postrežba za drogerije, kemikalijo, mediolnalnu zelišča, tudi po Kneippn, fibje olje, toaletne predmete, lotografične aparate m potrebščine, sredstvi za desinlokoijo. Velika Kaloga najfinojšega konjaka in ruma.	3720
Oblastveno koncesirana oddaja strupov.
Za živinorejce: grcnffs!T^ojrf»o:
Mer, ccojan. kolmož, krmilno apno itil. Vnanja naročila so izvršujejo točno in šolnino.
Drogerija Anton Kane,
LJubljana, Židovska ulica št. 1.
fupn.lo po najvišji ceni razna zelišča (rožo), evotjo, korenine, somerni, skorje itd.	Ceniki zastonj.
v Trstu, ulica S. Francesco d'Assisi IS, I. nadstr.
sprejema brezposelna dekleta pod streho
in posreduje službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. — Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza „Marijin dom".
3t3==K-

V Ameriko In
zložna, cena in varna
S' Cutiard Line
Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Ivernia 10./9. Carpathia 24. 9. Saxonia 8./10. 1912.
Iz Liverpola: Lusitanija, (najhitrejši največji in najlepši parnik sveta), 7./9. 28./9. 26./10. 1912, Mauretania 21./9. 12./10. 1912. Pojasnila in vozne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New-Jork 111. razred K 220'—za odraslo osebo vštevši davek in K120.— za otroka pod deset let vštevši davek.
Tovarna štedilniki* H. Kcloseus, Wels, Zg, Avstrijsko,
Po dobroti in kakovosti neprc* kosljiv železni, emajllrani, por" celanasli sledilnim kakor tudi 'Z majolike za gospodinjstvo, hotele, restavracije i d. Načrti za kuhinje na paro, pllnovc štedilnike, irske peči za Irajno kurjavo. Dobijo sc v vsaki železni trgovini, kjer ne, se pošiljajo naravnost
Zahtevajte	_
„Izvirnc Ko-loseus - štedilnike"^ -
vrnite slabe|Sc izdelke. 3flS Ceniki zastonj
Potniki v Ameriko
kateri želijo dobro, poceni in-zanesljivo potovati, naj se obrnejo na 11.
Simona Kmeteta-a
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26.
Vsa pojasnila se dobe brezplačno.
CLIMAX motori na pelrolei S
Najcenejši obrat.
Komanditna družba
Bscbrich & Co.
tovarna za motorje DUNAJ XIX|«.
Heiligenstadterstraa, 83'Jc. Najstarejša Specialna tovarna monarhije za dvotaktne motorje na surovo clje.
	
D. Schnu Vzorci in ce Pošilja pošt	Ceno posteljno perje znamka Avstrija priporočajo najbolje 5 kg K 0 60, boljše K 12-—, belo K 18-—, snežnobelo K 30*—, K 36'—, najfinejše K 42 -K 48 -, naredi polne in najlažje postelje, zato velike pernice z dvema blazinama od 16 K naprej. Dobiva se le rmactaer. Tans 246 Češko nik tudi za narejene postelje zastonj, nine in carine prosto po povzetju, j
O^rmvauo^
železnato JCina-Tuto
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvatescentom ln malo • krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izbornloftus.
Večkrat odlikovano.
Nad 701)0 zdravniških spričeval.
iiiuu, c. in kr. dvorni dobavitelj
THST-Barkovije.
Nihče ne trpi
rad na revmatizmu, protinu, nevral-giji, ozeblini itd. in vendar se dobi se ljudi, ki se ne brigajo za preizkušeni, zdravniško priporočeni	1
8 CONTRHEUMAN
ki je vedno zanesljivo sredstvo,
za hitro pomiritev in ozdravljenje, za I splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pregibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo | za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pušica 1 krono.
Izdelovalnica in glavna zaloga v
lekarni B. FRilGNER-jal
c. kr, dvornega dobavitelja, PRAGA m., št. 203.
Pri naprej plačilu K t-50 so pošljo J pušica franko J „ „ »»«•—». 6 • » „„»-.. «0 . Pozor na ime Izdelka in izdelovateljal ZALOGA V LEKARNAH. V Ljubljani: Rih. Sušnik, Jos. Cižmaf,
dr. G. Piccoli.	3117 |
Št, 1038, 14kar. zlato K13,— Št 1038. Novo zlato K 6.40 Št 1064, Z lato na srebro K 2.70
Kesal
se je dosedaj Se vsak, ki je kupil uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezanimivi in bogato ilustrovani cenik
Š^ 1046. 14 karat zlato K 9,-
Šr 1046, Novo zlato K 4.70 Šr, 1068, Zlato na srebro K 2.50
Si. 748. K 13.50
v Ljubljani, Mestni tra št. 25
ker se je moral prepričati, da se dobi tam res dobro trpežno in okusno blago po nizki ceni. Zahtevajte toraj predno se odločite za kak nakup cenik, ki se Vam dopošlje takoj, poštnine prosto.
H. Suttner
Ljubljana
mestni trg št. 25
Največja eksportna ivrflka ur, zlatnine in srebrnine.
Ustna protoholirana tovarna ur v Sviti.
Tovarniška znamka
.IKO"
BUiiUll*
Si. 523. K 12,50
TI IT,
CL
M fN
■ ^C
Zasloni
dobi vsakdo
H. Suttnerjev
velezanimivi in bogato ilustrovani cenik za ure, zlatnino in srebrnind, kdor žrtvuje
5 vinarjev •
za dopisnico na tvrdko
H. Suttner
v Ljubljani, Mestni tre št. 25.
Predno se odločite za nakup ur, zlatnine in srebrnine zahtevajte cenik.
Št, 873, Nikelnasta verižica z obeskom K 2.20
854. Srebrna verižica s srcem trivrstna „ 5.70			
854.	n	M	„ ., 4 vrstna „ 7.50
854.	91	»	& * 5 ,, 9. —
853,	p	»	„ „ s šestimi srci
			6 vrstna K S2.20
853.	*	M	„ „ 8 „ ,15,80
861.	«	9	„ „ 16 * 26.«'
860.	»	n	& M tb & 9> •
Št. 735. K 13.
& 1109, J4-kat. zlato e epat-kam. K 9.70
.
°
p, '.
iS
*> <D
xr> S
Št 1149. Srebrna brošk?. K 1.50
Zlato na srebro K 3.-
Izclaja konzorcij ..Domoljuba".
Tiskala Katoliška tiskarna.
Odgovorni urednik: Ivan Rakovec.
Kdor išče,
ta najde
veliko izbiro novega jesenskega blaga za moške in ženske obleke po ceni in okusu pri	2744
R. M1KLADC, Ljubljana,
Stritarjeva ulica št. 5. .
F.P.Uidlc&Komp.,»
tovarna garezanih sfrešnihov ponudi v vsahi poljubni množini patent, dvojno zarezani
strešnik-zakrivac
s poševno obrezo in priveznim nastavkom »sistem Marzola"
Brez odprtin navzgor!	Štrena popolnoma varna pred nevihtami
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streli sedanjosti Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.
Spretni zastopniki se iiCtjo
"-.„„„, It.„A	USTANOVLJENA LETA 1831.
USTANOVLJENA LETA 1831.
NAJVEČJA ZAVAROVALNICA AVSTRO-OGRSKE DRŽAVE
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta 2, v lastnem domu
posluje v vseh zavarovalnih strokah. Tekom leta 1911 zavarovalo se je 21.289 oseb za kapital nad 170 milijonov K na življenje. Družba je izplačala škode že nad 1 milijardo m 63 milijonov k. Premoženje družbe znaša nad 41G milijonov K.