NARODA The largest Slovenian Daily in the United States. List slovenskih delavcev YAmeriki. Issued every day except Sundays and legal Holidays« 75,000 Readers. TELEFON: OHelsea 3—1242 Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3. 1879. No. 184. — Stev. 184. ' ................... j......* ..... TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 7, 1936 -PETEK, 7. AVGUSTA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. B 0 J N A FRONTA V NEPOSREDNI BLIŽINI FRANCIJE John L Lewis bo vztrajal do konca vladne Čete nočejo streljati na velika mesta, v namenu da preprečijo prelivanje krvi Državljanska vojna velja 35,000 mrtvih in 100,000 ranjenih. — Francoski prostovoljci prihajajo na Špansko. — 3000 vojakov dospelo iz Maroka na Španisko. — Rusi zbirajo sklad za Špansko viado. MADRID, Španska, 6. avgusta. — Španski u-porniki so potisnili bojno fronto blizu francoske meje v krvavi bitki za San Sebastian, bolj proti jugu pa so za drago ceno mrtvih in ranjenih prodrli dve milji proti Madridu. Rdeči križ ceni dosedanje izgube državljanske vojne na 35,000 mrtvih in 100,000 ranjenih.. Uporniki so z vso silo pritisnili proti severu v namenu, da preženejo vladne čete in si pribore kako severno pristanišče, skozi katero bi mogli dobivati orožje. Težko artilerijo je bilo slišati ob cesti, ki vodi v Toloso in San Sebastian. Močna četa tudi prodira proti Gijonu. Visoko, v gorah, severno od Madrida je bilo v vročih bojih ubitih 400 vojakov. Da so uporniki napredovali za dve milji, so pustili na bojišču 300 mrtvih in 100 ranjenih. Bitka je trajala 48 ur in ob njenem koncu so bili uporniki še vedno 36 milj od Madrida. Vladne čete so zelo utrujene v prelazih čez Guarrama pogorje. Ker niso mogli pokopati svojih mrtvih, so jih polili s petrolejem in zažgali ter tako premenili boj no polje v gorečo grmado. Na severu so pripravljene tri armade s 100,000 vojaki za prodiranje proti Mad ridu. Vladni letalci so pri Navelperalu bombardirali fašistično karavano 70 tovornih avtomobilov, ubili 80 upornikov, ostale pa razgnali. V Madridu je bilo aretiranih 600 fašistov in monarhistov. Samo v namenu, da preprečijo prelivanje krvi, vladne čete niso bombardirale Grana-de, Saragose, Cordobe in Sevile. Vlada zatrjuje, da je ta mesta mogoče zavzeti vsak čas. ALGECIRAS, Španska, 6. avgusta. — Pet transportnih ladij s 3000 vojaki iz Maroka je po nevarni vožnji iz Ceute dospelo v Algeciras. Med temi vojaki je tudi nekaj žensk, ki so se prostovoljno prijavile, da se bore proti španski vladi. Ladje so vozile v gosti megli skozi morsko ožino v spremstvu enega rušilca in več aeroplanov, ki so se zapletli v boj z vladnimi ladjami. Aeroplani so metali bombe na vladne ladje, toda niso bile resno poškodovane niti ladje, niti aeroplani. i ~ . ! j . 'ii i j Uporniki so razložili strojnice, tanke in nenavadno veliko množino municije. PARIZ, Francija, 6. avgusta. — Medtem ko pri Parpignanu prihajajo čez mejo francoski prostovoljci, da se bore na strani španske vlade, se francoska vlada trudi, da bi evropske države prepovedale pošiljati na Špansko orožje. Anglija, Francija in Belgija so že naznanile svojo nevtralnost in je tudi Rusija sporočila, da je pripravljena z drugimi državami ostati nevtralna. OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" farmerji b0d0 volili r00sevelta Senator Dietrich je to zatrdil predsedniku. — V Detroitu se je pričela konferenca "ustavnih" demokratov. liberty league se sama b0r1 Nadaljuje boj proti New Deahi. — Zveza pa ni zavzela nikakega stališča glede predsedniških kandidatov. HYDE PARK, N. Y., 6. avgusta. — Predsednika Roose-velta so na njegovem domu obiskali zvezni senator Dietrich iz Illinoisa, predsednik zvezne rezervne oblasti Marriner S. Eccles in predsednik "mladinske oblasti" Charles W. Taussig. Senator Dietrich je zagotovil predsedniku, da ga bodo v državi Illinois volili vsi demokratski farmerji in 75 odstotkov republikanskih farmerjev. ker so uvideli, da se predsednik trudi, da bi jim pomagal. Senator dvomi, da bi predsedniški kandidat Union stranke William Lemke dobil mnogo glasov. Z Ecclesom se je predsednik razgovarjal o financah. Taussig je predsedniku povedal, da 'bo 'mladinska oblast' razširila svoj delokrog, ker i-ma sedaj na razpolago $71,-000,000. Lansko leto je bilo 390 tisoč mladeničem omogočeno nadaljevati svoje učenje, 210 tisoč mladeničem pa je bilo preskrbljeno delo. V Detroitu se je jjričela konferenca "ustavnih" demokratov, katerih poglavitni namen je poraziti Roosevelta. Bivši newyorski governer Alfred E. Smith, ki je bil povabljen na konferenco, je izjavil, da se konference ne more udeležiti, ker je bil že prej obvezan drugje. ZIONCHEK BO ŠE KANDIDIRAJ SEATTLE, Wash., 6. avgusta. — Marion Anthony Zion-cek je izjavil, da bo na prošnjo svoje matere zopet kandidiral »za poslanca države Washington. 4"Vedno sem želel sam sebi slediti v kongresu. Toda, ker je moja mati vsled napačnih in zlobnih vesti o mojem delovanju zbolela na živcih, sem to željo opustil," je rekel Zton-chek. "Pozneje pa me je moja mati prosila, da zopet kandidiram in s tem ljudem pokažem, da nisem niti bedast, niti nor." WASHINGTON, D. C., 6. avgusta. — Odbor American Liberty League, h kateri pripada tudi Alfred E. Smith, je podal izjavo, ki pravi, da liga ne bo podpirala nobenega predsedniškega 'kandidata. Liga ni zaveznica republikanske stranke. Ravno tako pa tujli ni privesek demokratske stranke, četudi se njena načela v mnogem oziru strinjajo z demokratsko platformo iz leta 1932. 1 'Prav gotovo ni liga privesek "New Deal" stranke, ki je razburila nadvlado nad Jef-fersonovo, Jacksonovo, Cleve-lanidovo in Wilsonovo stranko pravi dalje izjava. Liga l>o še dalje varovala pravice širokih mas in ustavo, kakor tudi sodišča, ki jih določa ustava. Proti koncu pravi izjava, da liga ne bo niti centa prispevala za kako predsedni ško kampanjo. SEDI NA TRETJI NOGI CHITTEN AN GO FALLS. N. .„ 6. avgusta. — Raca, ki se je zvalila na Gus Bleichovi farmi s tremi nogami rabi tretjo nogo, da sedi na njej. Tretja noga je nekoliko krajša od o-stalih dveh in jo pri hoji vleče za seboj. Holamjska princesa se bo poročila. POBEGU FRANCOSKI KAZNENCI PORT OF SPAIN, Trinidad, avgusta. — Po nevarni vožnji v majhnem čolnu je -dospelo 7 ogorelih in raacapnih kaznencev iz francoske kazenske kolonije na Guiani. Salvation Army jim je dala prenočišče, , LONDON, Anglija, 6. avgusta. — "Daily Herald", naznanja, da se bo holandska kraljica Viljemina prihodnje leto odpovedala prestolu. Svoj prestol bo prepustila svoji h'ceri, princesi Julijani, ko se bo poročila s švedskim princem Karolom. Njuna zaroka bo v kratkem objavljena. Po poroki bo Julijana zasedla krajljevi prestol skupno s princem-sotp rogom. Julijana je stara 27 let, princ Karol pa 25 let. ABESINCI PROTI ADDIS ABABI PORT SAID, Arabija, 6. avgusta. — Pod zastavami rasa Imru se je zbralo 40,000 bojevitih Abesincev ter korakajo proti vzhodu v smeri proti Dessie in AkMis Aba)bi ter odganjajo italijanske prednje sit raze. Tekom zadnjih napadov so Abesinci vplenili velike zatoge orožja in mumicije in je bil ves plen poslan abesinski armadi, ki se nahaja v Gore v zapadni Abesiniji. diktatura na grškem S privoljenjem kralja je Metaxas razpustil dr-, žavni zbor.—Hoče preprečiti t splošno stavko. BUKAREŠTA, Romunska, 6. avgusta. — Kot zatrjujejo privatna poročila, je prišlo v grških severnih provincah doi spopadov med delavci in voja štvom. ATENE, Grška, 6. avg. — S pismenim dovoljenjem kralja Jurija II. je tudi Grška stopila v krog fašistično diktatorskih držav. Za grškega "močnega moža", generala Metaxasa je slednjič prišla za željena ura ter je, kot zagotavlja sam, odločen, da bo to uro brez vsakega pomisleka izkoristil. Po njegovem zatrdilu pa bo diktatura začasna, toda vse nasilne vlade hočejo čim dalje ostati na krmilu, vsled česar bo tudi na Grškem za dalje časa odpravljeno narodno zastopstvo in svoboda tiska. V svojem razglasu se je Metaxas poslužil starega gesla: 11 Domovina je morala biti obvano vaina pred komunistič-rim preobratom, ki je bil naznanjen s tem, da je delavska organizacija razglasila za 24 ur splošno stavko. V resnici j pa je bila ta kratka stavka J razglašena v protest pro/ti postavi, ki je poleg minimalnih plač določala tudi državno prisilno poravnavo delavskih sporov. Metaxas je takoj razpustil državni zbor, M bo zopet izvoljen, kadar se v deželo vrnejo "normalne" razmere ter razglasil vojno stanje in strogo cenzuro. Državni zbor je razpustil z utemeljevanjem, da je bil nezmožen, da bi mogel jamčiti zanesljivo državno upravo. Z vojnim spanjem je mobiliziral delodajalce, da bodo delavci pri vsakem uporu zakrivili vojaško nepokorščino, ki je kazniva s smrtjo; s cenzuro pa hoče doseči, da narod ne bo poučen o resničnem političnem položaju v deželi. predsednik u. m. w. pravi, da ne b0 iskal zadoščenja na sodišču WASHINGTON, D. C.. 6 "avgusta. — John L. Lewis, predsednik United 'Mine Workers, ne bo razpustil odbora za industrijalno organizacijo — CIO, ampak bo nadaljeval s svojo kampanjo ter skušal organizirati vse delavce v industriji jekla v eno samo veliko organizacijo. Pri tem se pa ne bo prav nič oziral na včerajšnji sklep izvršilnega odbora Delavske Federacije. Ko bodo enkrat delavci v jekla rnah organizirani, bodo pri-sJi na vrsto delavci v avtomobilski industriji ter v industriji gumija. Izvršilni odbor Ameriške Delavske Federacije je včeraj odredil, naj bo deset strokovnih organizacij izključenih iz Federacije, če se v teku tridesetih dni ne premislijo. Ameriškemu delavskemu gi- štirje nemci usmrčeni na španskem PAPEŽ IN DOHODKI NA ŠPANSKEM « __ CASTEL GrANDOLFO, Italija, 5. avgusta. — Papež Pij je rekel danes, da ga je silno potrla zločinska blaznost, ki se je pojavila v Španiji. V avdijenci je sprejel celo vrsto španskih beguncev, ki so mu pripovedovali o svojih groznih doživetjih. Diplomatskemu zboru v Vatikanu je naročil, naj ga sproti natančno informira, kakšno stališče bodo zavzele druge države napram Španski, banju preti resen razkol. Ako se Lewis ne vda, bo izključen h Federacije in ž njim vred bo izključenih tudi milijon delavcev. V Lewisovem taboru se ž.'i bavijo z načrti, da bi osnovali konkurenčno federacijo. Dobro informirani krogi so uverjeni> da bi se med obema federacijami vršil oster boj za ohranje-nje oziroma za pridobitev članov. Zdaj je še vedno čas, dn se razkol prepreči, toda ob • s'rs.n-ki sta podali tako odločne izjave, da je le malo upanja, da bo vse pri starem ostalo. Če hoče Lewis še ostati v Delavski Federaciji, mora razpustiti odbor za industrijalno organizacijo, v kateri je zastopanih že deset velikih strokovnih unij. Wiliam Green, predsednik Federacije, je zaenkrat v veliki zagati. On je član United Mine Workers, katerim je iz vrsilni odbor zapreti! z izključen jem. Kot predsednik pa mora imeti unijsko karto ter uživati sloves dobrega člana. — Včeraj je izjavil, da bo pri stopil h 'kakšni drugi uniji. Lewis je izjavil včeraj, da njegovi ljudje ne bodo iskali na sodiščih zadoščenja. — Mogoče bi dobili zadoščenje, — je izjavil, — mogoče pa tudi ne. Malo nerodno bi pa bilo, če bi nas soidišče prisililo, naj se vrnemo v organizacijo, katere nočemo. iVojno sodišče je obsodilo štiri nemške potnike na smrt. — Nemški generalni konzul je vložil protetet. BERLIN,. Nemčija, 6. avgusta. — Vladne čete so dne 24. julija usmrtile v Barceloni štiri nemške državljane. Nemški generalni konzul je vložil pri katalonski vladi odločen protest. Štirje nemški državljani so se vozili v avtomobilu proti francoski meji ter so imeli pravilne potne liste in druga iz-kazila. Dasi bi jih ne smel nihče o-virati, so bili v predmestju Barcelone aretirani, postavljeni pred vojno sodišče, obsojeni na smrt in usmrčeni. Poleg tega je nemška vlada energično protestirala pri španski vladi zaradi obstreljevanja nemškega tovornega parnika "Sevilla". Neki španski ruši-lec je odal nanj več strelov^ V Barceloni je vložil protest nemški generalni konzul Koecli-er. Usmrčeni Nemci so pripa-d a 1 i narodno socialistični stranki ter so bili člani nemšike delavske fronte. Posebni revolucijonarni odbor se ni brigal za njihove potne liste, dasi 30 bili v redu. ABESINIJA BO ŠE TRD OREH ZA ITALIJANE PORT SAID, Egipt, 5. avgusta. — Iz zanesljivih poročil se je izvedelo, da prodira abesinski ras Imru z reorganizirano armado 40,000 vojakov proti Dessie in Addis Ababi. Abesinci so doslej odbili še vse italijanske napade. Za provizoričnega abesin-skega vladarja so si izbrali Abesinci najstarejšega sina ne-guša Haile Selassia, RUSKI DELAVCI ZA ŠPAN-SKO VLADO MOSKVA, Rusija, 6. avgusta. — Ruski delavci so sklenili, da s posebnimi nakladami hočejo vsak mesec zbrati $5,000,000 za špansko vlado, da se more bojevati proti fašistom. Ob istem času pa je sovjetska vlada sporočila francoskemu poslaniku, da se načeloma strinja s francoskim predlogom glede nevtralnosti. Rusija pa je pri tem stavila dva pogoja: da tudi Portugalska razglasi nevtralnost in da "nekatere drža ve'* prenehajo pomagati španskim upornikom. naroČite se na 14 glas NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK v /n^ _ _ BflZAVAE. OZ23? V2 SOU?" * ~ New York, Friday, August 7, 1936 "Glas Naroda" t^* Vv, (A Corporation) Owned and Published by 6L0VENIC PUBLISHING COMPANY Frank Bmkrnx, Frwidetit _ I* Bated!*, Tre«. Place of ti« We* 18th of the corporation and addream of above officers: ef Manhattan, New Tark Oty. N. X. GLAS NARODA (Voice ef tke People) lamed Every Daj Except Sunday* , and Holidays Za celo -«to vtlj* aa In , . Kanado..................................$6.00 Za pol leta....................$3.00 ga četrt leta..................$1.50 Za Near York aa celo leto ...... tf.00 Za pol leta....................$3.50 Za Inozemstvo aa celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.60 Subscription Yearly $0.00 Advertisement od Agreement Dopisi brem podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pottUatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejSnJe bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.8Z. "Glaa Naroda" Uhaja v said dan lzvsemfii nedelj in praznikov "GLAS NAHODA", 21« W. 18th Street, New York. N. L Telephone: CHelsea 3—1242 TEKMA V OBOROŽEVANJU Splošno tekmovalno oboroževanje na morju je gotova stvar. Pričelo se bo 1. januarja prihodnjega leta, ko1 pride ob veljavo washingtonska mornariška pogodba. Anglija je naznanila,, da bo onega dne pričela graditi dve bojni ladji, medtem ko zadnjih deset let ni zgradila no bene bajne ladje. Združene države, ki zadnjih 15 let niso zgradile nobene bojne ladje, bodo sledile angleškemu zgledu in bodo ravno tako pričele graditi dve bojni ladji; Japonska pa, ki je prva odpovedala mornariško pogodbo, bo pričela graditi štiri bojne ladje, da se bo čimprej zenačila v vojni mornarici z Anglijo in Združenimi državami. Nemčija, Francija in Italija že sedaj grade nove bojne ladje. Povprečni izdatki za vsako bojno ladjo znašajo okoli $50,000,000. Samo letošnji ameriški mornariški program za hteva $4 za vsakega prebivalca dežele, in to samo za mornarico. V Angliji znašajo ti izdatki po $8, v Franciji $6 in v Italiji po $3 na vsakega prebivalca. Združene države bodo za mornarico izdale 546,000, Anglija $349,650,000; Francija $250,860.000; Italija $135,-246,000: Rudija (vključno armado na suhem) $3,108,000,000; Japonska (vključno armado,) $669,000,000. Vdjaški proračun Nemčije ni bil objavljen. Nemčija ima v svojih oklopnicaih Admiral Sclieer in Deutschland najmodernejše bojne ladje na svetu. Na drugem mestu stojita angleški ladji Rodney in Nelson. Nemčija še gradi tri bojne ladje. Tudi glede zgradbe mornariških opornih postojank se je pričela tekma med mornariškimi velesilami. Angleška mogočna mornariška oporna postojanka Singapore je skoro do-eotovljena in posebno vznemirja Japonsko. Tako postojanko bo Anglija tudi zgradila v vodah med Trinidadom in Venezuelo. Združene države grade svoje mornariške poslojanke v Puerto Rico in na Deviških otokih. Japonska je svoj zračni promet razširila do nekdanjih namakiii otokov v Tihem morj u, ki se nahajajo blizu Filipi nov in nad katerimi je dobila mandat od Lige narodov. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za S 2.55 ___________________ Din. 100 • $ 5.90 ___________________ Din. 100 f 7JR0 ------------------- Wp. NO $11.70 ................... Din. 500 $23.00 _________........ Dftn. 1000 $45.00 ...._____Z.______ Din. 2000 V ITALIJO Za $ . 9.00 $ 17.40 $ 43.00 $ 82.80 $104,00 ' $245.00 I .S ur IOO Ur 200 Lir 500 Ur 1000 Ur 2000 *Jr 3000 fix g* CENE BEDAJ HITRO MENJAJO 80 ItATŽbENE CEEE PODVRŽENE SPREMEMBI POBI ALI DOL1 Za izplačilo vetjih zneskov kol zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali Urah dovoljujemo še boljše pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH i Za izplačilo t 5.— morate poslati......................15.75 $10,- - - .......................Ji0.85 $15.— - " ........................$10,— " ........................$2 L— " .........*........BLW > M-'A I ■ 1 • bo pomagal luknje kopati, v katere bo spravil še tistih par polnih steklenic, ki so mu od lani o-stale. Pravi, da so mu ostale, toda jaz mu ne verjamem. Lep pozdrav družini moje žene, Blodnikarjevim in vsem drugim tamkajšnjim rojak-om Iz srca jim želim, da bi se jim časi kaj kmalu izboljšali. Louis Kovicli. Iz Slovenije. ZAGONETEN NAPAD V noči 25. julija, je bil k sosedu v Gorenji vasi pri Ribnici klican kolar Mlakar, da hi mu pomagal pri kravi, ki se je telila. Od doma je odšel okrog polnoči ter se je že ob 1. zopet vračal domov. Domov se pa ni vrnil, ker je bil med potjo na zagtffteten način napaden. Zjutraj okrog 5. so ga našli ob poti nezavestnega. Čudno je pri tem, da je Mlakar stal nezavesten ob plotu držeč §e ga tako krčevito, da vzlic nezavesti ni padel. S težavo so mu razklenili roke, da so ga odpeljali domov. Mlakar ima prebito lobanjo ter je njegova poškodba smrtno nevarna. . REDOVNICA POBEGNILA V bolnici železniškega osobja na Dedinju je bila med usmi-ljenkami tudi 22-letna Emanue-la Adamič, doma iz nekega kraja blizu Ljubljane. Zaposlena je bila že tri leta. Bila je izredno marljiva in j>ožrtvo-valna. Bolniki so jo imeli zelo radi. Nesreča je pa hotela, da se je zagledala v irtladega stroj ■ nika Stevana Baleta in je sedaj z njim,pobegnila. Ne ve se, kam sta se zatekla. Najbrž sta odpotovala v Subotioo, kjer je Baleta zdaj zaposlen. ZA 100 LITROV VINA POLDRUGO LETO Pred meseci je 20-letni delav-vec Mihael Emeršič s Pobre-žja vlomil v družbi dveh pajda Še v v klet posestnika J. Senearja in ukradel 100 litrov vina. Orožniki so vlomilca prijeli in ga postavili pred sodišče. Te dni ga je tričlanski senait obsodil na 1 leto in 6 mesecev robije. SPOPAD DVEH KMETOV Dva dobra prijatelja kmeta iz vasi Pristave v krškem sre-zu Ivan Kuntarič in Fran jo Kos sta prišla zvečer v Zagreb, kjer sta se takoj napila, potem sta šla pa spat kar na voz. Toda spati se jima ni hotelo. Vrnila sta se v krčmo in popivala do jutra, potem sta se pa sporekla in spoprijela. Kos je z nožem ranil Kuntari-ča v prsi, da se je okrvavljen zgrudil in da so ga morali prepeljati v bolnico. Kosa so pa aretirali. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državni- "GLAS NARCtoA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naroČiti za svoje sorodnike ali pri jate-Ije, to lahko stori. — Naročnina za stari Jura j stane $7. — V Italijo lista ne poši-. I jamb. ^ JUNAŠKI RESILEC K Dravi je odšel l^letni raznašalec kruha Ivan Vogriii iz Splavarske u'lice, da bi se kopal. Mladenič, ki ni bil vešč plavaČ, je skočil v 9 metrov globoko reko baš na najnevarnejšem mestu kjer so silni vrtinci. Valovi so Vogrina v hipu zagrnili In mladenič se je že potapljal. To je videl blizu stoječi Ernest Dab ringer, ki je že mnogo kopalcev re»šil sigurne smrti, in kar oblečen skočil v Dravo ter v zadnjem trenutku rešil Vogrina. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKAATKO N A DOPISNICI SPGROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. POZORISCE NAJ HUJŠIH BOJEV Ko so se Joseph Turšič, Vincent Salmič, Andy Obeti in Fr. Mikše pozno sinoči vračali s piknika .soc- "Zarje" na Močil-nikarjevi farmi, je Salrnieev avto, v katerem so se peljali, na St. Clair Ave., v bližini E. 170. SI v Clevelandu zadel v voz ulične železnice, pri čemer je bil Turšič nevarno poškodo vali in bo nemara poškodbam podlegel, dočim utegne Salmič izgubiti levo roko, ostala dva sta pa dobila le lažje poškodbe. Salmič je policiji povedal, da se je nesreča zgodila, ko je skušal prehiteti neki drug aivto, pri teini pa je izgubil kontrolo nad svojim avtom, ki je treščil v nasproti prihajajoči voz ulične železnice. Salmiču je zmečkalo levo roko in mu jo bodo morali najjbrž odrezalti. Turšiču je pretreslo možgane in poškodovalo mu je lobanjo in bo nemara poškodbam podlegel. Sa'1-miča, Turšiča in Obeda so po nets reč i prepeljali v Emergency Clinic bolnišnico, dočim je Mikše lahko sam nadaljeval pot domov. V Yukon, Pa., je dne 23. juti j a umrl Frank Vodopivec, f^tar 44 let in doma od Krškega. ★' Pretekli petek »večer je preminula v Clevelatmlu Lena Bal-tas, stara 57 let. Ranjka je bila doma iz Novega «ela, odkoder je prišla v Ameriko leta 1912. * V nedeljo popoldne je umrla v Clevelandu Mary Kisovec, rojena Zaje. Stara je bila 56 let. Pokojna je bolehala dolgo časa. Rojena je bila v vatei Bistrica, lara Št. Rupert. V Ameriko je prišla leta 1902. ★ Dne 28. julija je v Chicago, 111., nenndoma za srčno hibo u-mrl George Jerovšek, star 52 let in doma iz Komende r pri Kamniku. ★ V Calumet, Mich., je dne 22. julija umrl Štefan Lakner, star 73 let in doma* od starega trga pri Poljanah v Beli Krajini. V onem kraju je živel okrog 50 let in zapušča tri omožene hčere. * Pred kratkim je porllegla v Denver, Colo., poškodbam pri avtni nefii-pči Angela Mohar, stani 48 let. Zapušča moža, dva sinova in pet hčera. PREMETENI 'SAMOMORILEC FRANCOSKO SLOVO Pred nekim londonskim sodiščem se je moral zagovarjati neki Thomas Lidowe, ki so ga bili obtožili, da je v zadnjih letih "poskusil" nič manj nego 57krat samomor — in si s tem prizvijačil znatne vsote. Te vsote so bile celo tolikšne, da je možakar v teli enjastili letih lahko živel kakor knez. Lidowe je skočil štirikrat v Temzo in trikrat v morje, devetkrat si je prerezal žilo. 31-krat je pil strup in desetkrat si je na drug način 4 'jemal" življenje. Njegova specialite-ta je bila, da se je nastanil v visoki sezoni brez denarja v odličnem hotelu in čez nekoliko dni imskusil samomor. Seveda je pri teh samomorilnih poskusili vedno skrbel, da ^e ni zgodilo hudega. Uspeh je bila vedno zbirka med hotelskimi gosti za " ubogega moža, ki je brez lastne krivde zašel v težave." Vsa njegova obramba pred sodnikom je obstajala v tem, da je opozarjal na težave svojega "poklica". Sodnik sicer ni dvomil, da je njegov poklic težaven, navzlic temu pa ga je obsodil na precejšnjo ječo. Letovišče San Sebastian v najbolj severnem delu Španske, kjer so se vršili najhujši boji med vstaškimi fašisti in vladnimi prostovoljci. Kdor je namenjen potovati v stari kraj. ali dobiti Uoga od tain, je potrebno, d» je poučen v vrfteh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitr._ »"to se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem «asu, in kar je glavno, za najmanjše stroške. , Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi ix Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovalij SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New Yorfe. N. Y. V včerajšnji številki 14 Glasa Naroda" piše brooklynska dopisnica, da sem se iz Clevelan-da nekam čudno oziroma po francosko poslovil in da je moja bivša gostiteljica Mrs. Plev-nik radovedna, če smo vsi New Yoncani taki. Najprej nekoliko po jasni la o "francoskem slovesu" v splošnem. Pravimo, da se po "francosko poslove" tisti ljudje, ki bi se morali posloviti in so imeli tudi dosti časa za slovo, pa so neopaženo izginili. Zloglasna Mica Kovačeva (piva nič pvačeva) se je tako poslovljala po raznih ljubljanskih oštarijali in je zato tudi prišla v pregovor. In razni Vremšaki, Danili itd., se poslavljajo na ta način. Z menoj je bila pa drugačna >tvar. Skoro vsako svidenje z našimi rojaki sem bil prisiljen praznovati najmanj dve ali tri ure; včasi še več. Slovo je pa običajno še bolj dolgotrajno. Če bi se hotel s slovesi toliko zamuditi kot sem se s pozdravljanjem, bi se najbrž še zdaj motovilil po St. Clairu in se poslavljal. Sicer se pa slovesu najraje izognem, posebno slovesu z dobrim in prijaznim človekom, ker mi je to že od nekdaj silno neprijetna zadeva. Nepotrebne besede je treba klatiti, roko stiskati in tresti ter se še parkrat nazaj obrniti in pomahati z roko ali x robcem, če v kari sediš. Vse to mi je pa strašno odvratne. Z gospo Plevnikovo je bilo pa tako. Ko so ji od Eršteta sporočil, da iščem "jeperge". je tam,.mimm illlllllif mi milim .niimmiiiin!.imniii,m.„air v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA t platno ven.............. j| t fino UMije if*.......... T najfinejše usnje ve* ....1.88 t najflncjde usnje trda vex 1.80 j 8KRBI ZA UL'fiO v platno yei.............. .88 t fino usnje ve* ..........ij>® v imjfiacjfte unnje ves . ...1.80 KVIŠKU SKC A ▼ imltlruno usnje ves..... ▼ usnje vez ............. ▼ fino usnje ves ..j.......I.— ▼ najfinejše nanjo vez____1*1 v najflnejfte usnje trda vez lit v be! celluloid rez.........1.20 najfinejša vez.............1.60 ZvonČPc nebeški, v platno.......80 fina vez..................1.— Vienae, najfinejša vez.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's rrayerfoook: j Imrvarte platnic^ vezano .38 r Itolo kost vezano........1.18 Coni* Unto Me v platiilk-e vezano ....... v lielo kost vezano ....'... Key of Heaven fino vtvriann ...............35 v usnje vezano .......... ,W v najfiueJSe usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRACMZ) Key of Ilea v en v celluloid vezano .......... 1.28 v celluloid najfinejša vez. .. 1.58 V fino usnje vezano.......1JP0 Dame so ine pa skoraij obkolile. Vzamem žepni nožič, ga odprem in napravim potreben iztok na plošnatem koncu jajca, na drugem koncu pa potrebno zračno luknjico. — Pok, — nekaj poči, kot bi Lukežičev 'cvajmfircigar' eksplodiral. Toda4 tiukežiča in njegove pušike ni 1)510 v bližina, niti ni ostalo koščka jajčje lupine v mojih rokah. Ca&tne lovske dame so nekam čudno zavpile ter se spustile kot v dirki proti Prijateljevi hiši in is z robcem tiščale uista in nos. Vse izmučene so dospele do hiše ter-so povedale, da prihaja kitajska kuga doli čez hribček. Prijatelj je sedel na naslonjaču prav pri oknu nasproti strelišču zelo židatoe volje. Njegova dotra soproga se je veselila v kuhinji. Jaz sem si paf čistil obleko za neko jablano. Ko sem prišel domov so morala biti vsa okna po višji volji odprta. Zakaj? Prijateljeve kure so pa zopet normalno legla jajca. PRIMORSKF NOVICE "Moj oče ima tako glavo, ki se ne da s finimi potezami naslikati. Dozdeva se mi tudi, da moja sestra stvari ni vzela resno, sicer bi mi je ne bila zamolčala. Kaj takega se osebno najlaže poravna. Ali hočete jutri z nami kositi v Hubertu!? Brez viake formalnosti! Ob eni t In zdaj lahko noč za danes! Različna pota i-mava." Medtem ko S3 je TasiJo' oddaljeval, je ostal F >rbek kakor zakoreninjen na istem mestu. "Kaj pa le imam?" Potisnil je klobuk nazaj in počasi je romal skozi tiho noč. Vedno lilast-nojši je bil njegov Jcorak, skoraj kakor beg, tako da mu je stal pot na čelu, ko je dosegel kmečko hišo, v kateri je stanoval. Neki glas ga je zbudil iz razmišljanja. "Dober večer, gospod!" 8 klopi je vstala shujšana postava kmeta v srajci, v kratkih irhastih hlačah z golimi no-ga mi. Nekaj čez štirideset let je mogel imeti Mesečina je sijala na trdo, z globokimi brazdami preorano obličje, srebrila osivele niti v (•rni bradi, očem pa dajala oster blesk. t hlprta hišna vrata so črno izevala in le medla svetloba je prodirala skozi majhna, z naprej molečo streho zasenčena okna. V otroški s >bi si slišal otroško jokanje ter spev mehkega dekliškega glasu: Spavaj, spavaj detece, zunaj, tam gredo ovce, črne so in bele, bodo tebe, dete, ujele. Spavaj. spavaj detece, zunaj, tam gredo ovce. — Ko se živo srero v toplomeru dvigne visoko, je jako umestno, da zmanjšamo količino hrane. To se lahko stori, ne da bi se zmanjšala energija, in udobnost, ki si jo s tem zaslužita, je vredna in prijetna. 0 hladnem vremenu mora telo izgorevafti kurivo (hrano) ne samo zato, da produoira energijo, marveč tudi vročino — kajti da ob telo v dobrem zdravju, mora vzdrževati isto toplino v vsakem letnem času, namreč 98.6 stopinj Fahrenheita. Ko je mraz, potrebujemo več kuriva, da vzdržujemo to toplino, t. j. moramo jesti več masti, sladkorjev in škroba. Povprečen človek, moški ali ženska, potrebuje hrano, ki bo producirala dnevno :25UO do 3000 kalorij (toplotnih enot), ako naj se ohrani telesna sila. Poleti moramo to količino znižali pa na 1800 do 2500 kalorij dnevno. To pomenja, da moramo znižati količino onih jedi, ki poleti proizvajajo preveliko toploto. Vse to ni tako težko, kakor izgleda, kajti večinoma nima- ^srnica se je vedno znova začenjala ter se mo itak toliko apetita poleti,! ni končala. kakor v ostalih letnih časih. Za-1 "Dober večer, gospod!" je ponovil kmet, ko to jejte manj poleti za zajtrk,) je hotel Forbek mimo njega. kosilo in večerjo, ali na vsak način imejte nekaj gorkega za večerjo. Da ostanete hladni, močni in zdravi, jejte poleti mnogo več sveže zelene zelenjave, solat, sadja in mleka, manj pa mesa, skrobnih jedi in j masti. "Sto še pokoncu, Bruckner.' Tako pozno?" "Čakal sem vas!" "Mene? Zakaj?" Kar je kmet hotel povedati, se je zdelo, da mu gre težko z jezika. "No smete vzeti za zlo! Ob prihodu je bilo Svežih zelenjav in Sa-! zmenjeno, da bo druga polovica najemnine dja je polno poleti m tudi po, , '„ , , . -i „ - i Plačana ob konou meseca. Ali takole ie: malo ceni m treba jesti .ph surove m . . . J iesno je pri meni. Bolezen v hisi razrine tako denarnico kakor srce. In zdaj bi vas smel prositi." "•Kar, l.jaibi Brukner. Le pojdite z menoj gori, pa bova stvar takoj uredila!" 11111 o "TO Pred goriškim sodiščem je vršil koncem oktobra preteklega leta proces proti duhovniku Luki Anderwadu, ki je bil znan fašist in nekaj časa tudi politični tajnik neke goriške krajevne organizacije fašistov-ske stranke. Bil je obtožen zaradi nekih prestopkov proti javni morali. Sodišče je ugotovilo, da je kriv in je bil An-derwad obsojen na 7 mesecev zapora. Proti tej Obsodbi pa se je pritožil pri prizivnem sodišču v Trstu, ki ga je sedaj o-prostilo sleherne krivde in kazni. V Dornbergu so preti uekaj tedni aretirali posel nika Ivana Brica. Goriška konfinacijska komi-ija ga je sedaj obsodila na 5 let internacije. Odvedli so ga v neki kraj v južno-italijanski pokrajini Potenzi. Doma je ostala žena in pet otrok. ★ Ital ia Redenta' *, znana fašistovska šojska družba, ki deluje le v Julijski Kra-jiui in južni Tirolski, namerava jesen otvoriti 30 novih ljud-skh šol v raznith manjših vaseh po vsej deželi. Število njenih tako zvanih kmetskih ljudskih šol v Julijski krajini se bo tako povzpelo na 160. Deloma je družba tudi zaradi tega razpisala 100 novih učiteljskih mest. * kuhane. Rabiti zlasti listnatih zelenjav. Ni pa treba popolnoma opustiti meso poleti, ker meso jo važna hrana, in je umestno, da ga imate po enkrat na dan. Po enkrat na teden imejte ribo ali "Bog plačaj, gospod!" kako drugo morsko jed mesto , . , ., . , . . . mesa. V vsakem letnem časke dame, je izgledala starejša, kot je -bila, in je postala zelo resna in tiha. Imela je zelo močan in oster glas, kot njena jnati, toda se je trudila, *1a ni nikdar g ovorila preglasno. V govorenju je zelo previdna in ižibira izraze, mnogo bere ter je, zplo naobražena, četudi se ni toliko učila kot Gonda. "Tako živa, kot si ti, Gonda, Helga ni; mislim, da se ji ne more spesniti nobena prehitra beseda. Seveda se tudi v vsakem položaju pravilno obnaša. Toda preveč se zaveda, da ima veliko doto in da je lastnica Santena. Tega se je zavedala že tedaj. In zna zapovedovati in gleda, da so njena povelja izvršena. To znaš tudi ti, Gonda, toda kaka razlika, kako da ješ svoja povelja in kako ona. Nikdar ne pozabiš, da so naši posli tudi ljudje, toda Helga smatra svoje uslužbence kot manj vredne ljudi Sama seveda ne more ničesar za to, talko jo je vzgojila njena stara mati." Gonda se smeje nad tem očetovim pojasnjevanjem. "O, dragi oče, tega jo bomo že odvadili; naglo bo izpre-videla, koliko lepše je na svetu, ako smo proti vsem ljudem vedno dobrega srca. Kako mi je žal, da tega še ne ve! Toda — tako zelo se veselim tega, da imam sestro!" Oee jo iskreno poljubi. "Tako bova upala in želela, da ti veselje ne bo nikdar skaljeno, Gonda " "In misliš, da me bo teta Kati rada imela?" "Prav gotovo, to ti morem zagotoviti." "O, knko sem vesela, da bova šla na tvoj dom — toda, oče, — sedaj sem se spomnila Grege! Kako mu bo hudo, ko bova šla," pravi in pri tej misli prebledi. Tudi oce se zamisli in prikima. * "Da, Gonda, hudo mu bo. Toda oipam, da ga bova kmalu videla v Evropi Na vsak način mora enkrat premeniti podnebje. Veš, kaj si mislim?" "Kaj?" "Skušal bom združiti ga z njevogim očetom," Gonda pritisne roko na srce. "O, kafko bi bib to lepo, ako se ti to posreči! Toda tukaj morava biti zelo previdna. Grega je zelo ponosen in ker njegov stari oče o njem ničesar noče vedeti, ga zelo boli. Včeraj j sem o tem govorila z njim in sem od njega hotela izvedeti za banko, od katere vedno prejema denar. Hotela sem pisati njegpvemu staremu očetu, ker saim ni hotel in sem upala, da bo prišlo moje pismo v njegove roke, ako ga naslovim na ban-Is p. , Toda Grega se je odločno branil, mi banke ni hotel iadati in ni hotel o tem ničesar slišati. Rekel je, da se ne mara vsiljevati. In od njegovega očeta tudi ne bom j ifcvedeli imena banke, ker bo takoj opazil, da hočeva to storiti zaradi Grege in prav gotovo ne mara, da bi Grega prišel k svojemu sta-rem^ očetu, ker bi potem pošiljatve denarja prenehale." ,T. "Da, škoda, d i Herman Strasser taiko malo misli na svojega sina in toliko r.a sebe. Toda brez vsakega pomena je pisati Gregrvemu staremu očetu; treba ga je obiskati in ž njim rovoriti. In bom tudi storil. Na kak način bom že izvedel, kalko se piše Gregov stari oče in kje živi. Škoda, da (Jregove matere n; bosta stopila preden j z dovršenim dejanjem In tako j<< bila kot zakleta in šla ž njim ter se ž Iijim tajno poročila - Njen oče je Strasserja prej zavrnil, ko je prosil za roko njegove hčere, ker mu m mogel jamčiti za njeno srečo. To je zelo žalostna povest. Uboga žena s svojim slaibotnim zdravjem sploh ne bi smela iti v tropicne kraje, toda Strasser se za to ni zmenil. Mislil je, da bo tukaj napravil Hrečo, ko je z doto svoje žene kupil Ratoovo. Toda ljudje, kot je on, niso nikdar na pravem mestu. Ničesar ne zna, ne pozna meje in nanj se ni mogoče zaneBti. Da je bil proti svoji T>» vi žei tudi s nrov. ko je enkrat izprevidel