PRIMOR DNEVNIK GLASILO O S V o B O O »L NE F R ONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 3. štey. 549 - Cena 5 Ur - 3 jugollre - 2 flm Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale ' TRST torek, 25. marca 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št 1 - 1, _TeL_§ti|_IJr^93S06. 93808 Upr. .93807. Rokopisi se ne vračajo Ce bo Trst v dobrih gospodarskih odnošajih s svojim zaledjem, se bo gospodarsko uspešno razvijal. FASISTI da ustvarijo napetost v casu OSTANKOV sta u interesu »sena preuiuaislua potrebni notnirienie in enotnost «2ivel fašizem!» Z letaki, s pesmi- streli na angleško stražo v ul. \ strankah, ki na vsa usta govore o mi’ s streli, z drugimi provokacija-rai sq hoteli tržaški ostanki fašizma Potrdit; -to svojo parolo ob oblet-Piei ustanovitve «borbenih fasijev«, obletnici pričetka neslavne, kr-poti Mussolinijevega fašizma. a_ «proslavo» so se pripravili po načrtu; izvedli so jo v toliko, ko- likor fasi; Jun ni budnost tržaških anti-istov preprečila provokacij in Pssilja. Pričeli so že v petek ponoči s Paolo Veronese; nadaljevali so v demokraciji, pa se ne zganejo ne soboto ponoči, ko je kamion z j z besedico ne s najmanjšim deja- polsdamski in krimski sklepi objavljeni Washington, 24. — Ameriško zu-le ministrstvo je objavilo po-Pojio besedilo potsdamskega in ^rimskega sporazuma. Glavni del Se neobljavljenih do-umentov potsdamskega sporazumu govori o usodi nemške morna-•®e- Nemška vojna mornarica mora J razdeljena v celoti med ZDA, o Britanijo ;n ZSSR v enak: ®€ri. Nemške podmornice je treba uničiti razen tridesetih, ki jih je reba razdeliti med tri velesile. Gbljavijeni deli krimskega spo-^^ma pa govore v glavnem o de-rlitarizaciji Nemčije, o repara-in o montreuški konvenciji. ciiah Podrobnejši izvleček iz sedaj obeljenih sklepov bomo objavili v Prihodnji številki. Ameriška „pomoč" Grčiji b° služila za oborožitev reakcionarne vlade ^ofija, 24. — Prva skupina članov Preiskovalne komisije OZN je pri-®Pela v Sofijo z letalom. Komisija ostala v Sofiji 4 dni ter bo zasli-“U a priče ki jih je navedla bolgar-vlada v svojem memorandumu ® the incidentov v Grčiji. Službeni krogi v Sofiji izjavljajo, . ^°*Sarija mirno sprejema to ko-ki s? bo prepričala, da so zna.ko TS prevažal po mestu skupino pobalinov, ki so prepevali fa-štistične bojne pesmi, vzklikali du-ceju in — razumljivo — dajali duška svojemu sovraštvu do Jugoslavije. To noč so tudi lepili po mestu lepake z gesli, kot jih kažejo naše slike. Predpoldne so prenapete^; (med njimi «begunci»), na trgu San GIo-vanni nag^dli tri mladince, ki so trosili letake ob svetovnem mladinskem tednu. Nekoliko kasneje so na trgu Goldoni napadli nekaj oseb, ki sq nosile značke mladinskega tedna. To «junaštvo« je opravila dvajsetorica pretepačev, ki so jih videli prihrumeti iz ulice delle Zudecche (ali niso tam že nekoč našli orožja?). Čeprav so se pojavljale pretepaške skupine tudi drugod, zaradi čuječnosti antifašistov do nadaljnih incidentov ni prišlo. «Zivel fašisem!i> Nedeljski dogodki kažejo, da fašizem v Trstni še ni mrtev, da njegovi ostanki še rovarijo, da se še izživljajo v pobalinskih manifestacijah, nasilju in atentatih. Izživljajo se še po šolah, po nekaterih uradih, po nekaterih njem v obrambo te svoje vdemokra-cije>\. Izživljajo se v iskanju novih mitov ■ iredentizma, v kovanju Device Orleanske iz bedne morilke, v ustvarjanju simbolov «mučeniške deželen. Kajti vse skupaj je tesno povezano in cilj je enak: danes, ko sta v interesu vseh bolj kot kdaj koli potrebna združitev in sodelovanje, danes hočejo preprečevati pomnjenje: med prebivalstvom, sejati razdor, ustvarjati ozračje stalne napetosti. Tržaško prebivalstvo, ki si želi miru in plodnega sodelovanja, je včeraj obsodilo fašistično početje, obsodilo je one, ki so odgovorni, da se ostanki preteklosti še vedno pojavljajo v javnosti. Nevarnost še obstoja: nevarnost je v tem, da ostanki fašizma še niso docela zatrti, nevarnost je v tern, da uživajo ti ostanki podporo raznih skupin in strank, ki jim služijo kot orodje, nevarnost je v tem, da je oblast, ki bi morala v prvi vrsti poskrbeti za uničenje dediščine preteklosti, do takih, pojavov brezbrižna. Odgovor je slej ko prej en sam: Diplomatski odnosaji med FLRJ in Iialijo Beograd. 24. — Da bi se norma. lizirali odnosi med FLRJ in republiko Italijo, sta se jugoslovanska in italijanska vlada sporazumeli, da bosta odprli poslaništva v Rimu odnosno v Beogradu ter v č-im krajšem času izmenjali poslanike. Govori se, da bo imenovan za italijanskega poslanika v Beogradu Enrlco Martino. Martino je član republikanske stranke, bil je podtajnik v vojnem ministrstvu ter je aktivno sodeloval v osvobodilni borbi v Liguriji. |» I H 'H -./o >?• !> V.-v U odločen nastop in enotnost vseh demokratičnih sil. Preteklost se ne sme ponoviti, z odločnostjo in strnjenostjo pa si bomo priborili bodočnost. JUGOSLAVIJA IMA PRAVICO obrazložiti svoje zahteve po reparacijah, ki bi jih morala plačati Avstrija grške Ijetis obtožbe popolnoma neuteme- ln klevetniške. edtern se v Grčiji borba nada-lujo. Fašistične tolpe, podprte od o arho-fašigtične vlade, nudaljuje-8 pokolji demokratičnega ljud-23 ^ ^ <-v thionu 80 tolpe poklale ^ dem°kratov. Prav tako je bilo 13 ^m.Arutov na zverski način po-anih v vasi Mola; v Lakoniji. g da i6 Preglasila v' Lakoniji ob-S(, n° s^anje pričenši z nedeljo. Tja tr C.^° oaP°tili tudi ministri za no-bihv'6 Zadeve’ za javni red in vojni s*“r' List ' «P,izopastis* prina-. h°fočllo EAM-a. v katerem pro-je j v umoru Ve zg osa, ki ga pa(jZV!s!*a vojaška policija. LJst na- a hralja in tuje imperialiste, ki Ibok't'a'*0 decimiranja de- lati ?aTov in vodijo Grčijo v neo- st-. lad* Preganjanj s strani faši-!b tolp ^ zene jn otroci, pribežalo 20. te-s^' na bolgarsko ozemlje. Po A-t:r: krožijo vesti, da bodo neka- ••••bistri podali ostavko. 8anc.' .S1‘ski zunanji minister So-Ci i2ja,°03 ra tiskovni konferen-¥han/ '^a *e nuino potrebno pre Pel č!ji_ d. živi ja take vojne v hioč ^ tudi ameriško po- ri 0 ^ h® us bo služila za prehra-Več 2^° niu grškemu ljudstvu, tem-Pe viacipb°rožitev grške reakcionar-^Uior.,0’ k' ko<'e nadaljevati z bra- ... VoW r,—-o.-,, j. Moskva, 24. — Posebni kiordina-cijski odbor, ki so ga štirje zunanji minls^gj^ limensvali, in v katerem so ger.širal Clay, Herved, Alphand, Višinsla in general Robertson, se je sss/tal dan;s popoldne. Odbor ima nalogo primerjat; predloge posameznih delegacij glede por-čila zavezniškega nadzorstvenega sveta v Berllir.u. Koordinacijski odbor ho moral pripraviti pregled vprašanj, o katerih se zunanji ministri strinjajo, in vprašanj, o katerih se ne strinjajo. Gre za sledeča vprašanja: demilitarizacija, denacifikacija; demokratizacija, gospodarska enot-nJst in vlišina ind-usitrije, reparacije, preselitev prebivalstva In pri-beglih oseb, teritorialna reorganizacija in končno začasna politična organizacija. Do sedaj je odbor proučil vprašanje razorožitve, demilitarizacije in denaciflkacije. Glede prve in druge točke ni prišlo do poptlnega sporazuma. Glede denaciifikacije se štirje ministri strinjajo, da jo je treba pospešit; v smislu navodil nadzorstvenega sveta in v smislu sovjetskega predloga, ki pravi: 1. izločitev vseh aktivnih fašistov iz javnih služb; 2. pospešiti preučttey njihovega položaja p; pristojnih sodiščih in izvest; epurac’jo na teh sodiščih; 3. kaznovat; vojne zločince. Niso se še zedinili o vprašanju erotijega zakona za denaciflkacijo za vso Nemčijo. . Danes so namestniki zunanjih min'strev za Avstrijo razpravljali o poročilu gospodarskih odborov. Ko so namestniki razpravljali o reparac’Jah, ki bi jih morala plačati Avstrija, sta Velika »Britanija Qr_ | in Amerika vztrajali, da v smislu ■potsdamskega sporazuma ne bi smela Avstrija plačati nobenih reparacij. Francoski delegat je glede tega v načelu pristal. Sovjetski delegat je vztrajal, naj bc JugoslaviHi dovoljeno ustmeno obrazlož-ti svoie zahteve do Avstri Gusev je Izjavil, da potsdamske določbe ne morejo biti nc-bena ovira, da ne bi poslušali jugoslovanskih zahtev. Ker se niso mogli sporazumeti, so sklenili, da bodo vprašanje izročiti Svetu zunanjih mi n litrov. Razpravljali so nato o klavzuli, ki predvideva avstrijsko odpoved zahtevam napram zaveznikom. Sovjetski delegat je podprl francoski p-:i predložil nobe-Ph ctl a Hi bi podprli obtožbo p'>ditban'Ji- ^«vQ riiai-)a, ki je imela nalog: f,/e'SkatH ni prišla do no-^ l'°Čil0 Va,rlih rezultatov. Njc-r.o ^M^dviču V4ebuje takega, ki obtožbe proti Albaniji. ; .Ja aamo sprejela na J^v. j>"ave Predstavnikov obeh . M ansHi predstavniki so H bil; neHake dokumente, ki pa ž rrdh. -j,, 'jdavljeni od Britancev Humentl so predvsem u k-’ na Hotenih so začrtana V,1' Hjer . ’ naJ bi bila minska po- fctičit,k'’^«ntriSl0 do ekaPIozii*' itd. ■livtih ‘ nfi morejo nuditi pre-° azov in za podkomi- sijo nimajo nobene vrednosti. Ker ni bila britanska obtožba na noben način dokazana, ni megla podkomisija predložiti mikakega zaključka. Gromlko je nato opozoril na dejstvo, da sta celo ameriški in grški predstavnik, ko je o incidentu razpravljala posebna ustanova, izjavila, da je možno, da so mine že več časa plavale po morju in da 60 se odtrgale od kakega minskega polja, ki je bilo postavljeno v zadnji vojni. Gromi ko je nato opozoril’ na statistiko Lloyda, po kateri se je od konca vojne do 20. februarja 1947 potopilo ali bilo poškodovanih 226 parnikov zaradi eksplozije min v evropskih vodah. Lahko bi navedel, je dejal Gromlko, tudi druga primere, ko So parniki zadelii na milne v drugih vodah, ki so bile prej očiščene po britanski mornarici. Ni mi znano, da bi britareka vlada v takih prl- Kje bo podpisana pogodba z Nemčijo Praga, 24. — Angleški zunanji minister Bevln je pred svojim odhodom na moskovsko konferenco izjavil, da bi morali mirovno pogodbo z Nemčijo podpisati v Londonu, ker je britanska vlada prva napovedala Nemčiji vojno. Po Be-vinovčh besedah je vojna začela v Londonu in naj bi tudi v Londcnu končala. Po vsej Poljski je v teku velika akcija zbiranja podpisov, da bi m' rovno pogodbo z Nemčijo podpisali v Varšavi. Akcijo je organiziralo poljsko društve v novih pokrajinah Zapadna zveza. Vsa poljska javnost soglasno zahteva, naj dobi mir z Nemčijo zgodovinski naslov — Varšavski mir. MOSKVA. — Francoska delegacija na moskovski konferenci bo predlagala konferenco štirih velesil v Panizu pred 1. julijem 1947., na kateri bodo razpravljali o organizaciji izseljevanja Nemcev. Na konferenco bodo povabljene tudi druge države, ki se interesirajo za ta problem. tudi, da predvidevajo^ v Argentini antikomuništično propagando. ZDA hočejo pojaftati svoje pozicije tudi preko vojačkih krogov v Južni Ameriki, zato so obiskali ZDA vojaški 'sefi Brazilije m Cileja. Slavke v Ilaliji Rim, 24. — Kakor javlja United Press, so v Italiji nastale številne stavke. Stavkajo delavci tovarne cementa v Pratu, ki zahtevajo povišanje plač. Prav tako so stopili v stavko delavci tovarne cementa v Casale Monferrato. Delavci tekstilne industrije v Bergamu so tudi proglasili stavko; njim so sledili delavci ostalih tekstilnih tovarn v pokrajini. V Ragusii na Siciliji so začeli stavko delavci pri rudniku asfalta, ki zahtevajo mesečne dodatke. Matteottijev proces zopet preložen Rim, 24. — Zaradi belezni nekega ljudskega sodnika so Matteottijev proces zopet cdgddiili na 27. marca. Neredi v Indij! Bombay, 24. — Vsled neredov, ki so nastali na mejah Punjaba, je doseglo število mrtvih 650 oseb in ranjenih 1100. V Novem Delhiju so spet izbruhnili neredi. Arefrali so tni osebe in uvedli policijsko uro. Likvidacija Unrra-e New York, 24. — Glavni ravnate- Trgovinska pogajanja med FLRJ in Madžarsko Dudimpešta. 24. — Pogajanja za sklen tev _ trgovskega sporazuma med Jugoslavijo in Madžarsko potekajo zadovoljivo. Sporazum' bo podpisan za pet let Obe državi bosta izmenjevali mesečno blaga za 40 milijonov dolarjev. Jugoslavija bo izvažala predvsem les in pepelko, medtem ko bo Madžartka izvažala v Jugoslavijo hidravlične stroje, električne vlake in električni material. PRAGA. — Na povabilo češkoslovaškega poljedelskega ministrstva se v ČSR mudi delegacija poljskih kmečkih zadrug pod predsedstvom bivšega podpredsednika vlade Janoša. Častno romunsko državljanstvo generalisimu Stalinu London, 24. — Moskovska radijska postaja je včeraj javila, da so generalisimu Stalinu podelil; častno romunsko državljanstvo ob drugi obletnici priključitve Transilva-nje k Romuniji. IVOVA KRIVICA MOS zti Trst odločno protestira proti zaplembi njegovih prostorov Osvobodilni Svet za Trst se je 24. marca 1947 sestal na izredni seji in razpravljal o naredbi Toum Majorja, da se zaplenijo prostori, ki jih ima Mestni Osvobodilni svetov Trstu, ul. Machiavelli st. 1, 1. nadstropje. Osvobodilni svet ugotavlja, da je utemeljitev, ki jo je navedel Toum Major povsem brez podlage, ker nikakor ne odgovarja resnici, da je Mestni Osvobodilni svet na tem, da se razide; ker o kaki razpustitvi tržaški Osvobodilni svet ni nikoli razpravljal in to tudi zaradi tega ne, ker se kot organ, ki je bil izvoljen od velikega dela prebivalstva — edini izvoljeni predstavniški organ, ki danes obstoja v Trstu, — fie bi mogel raziti, dokler ga ne nadomesti nov podoben in odgovarjajoči organ, ki bi bil tudi izvoljen ali morda ustanovljen na ppdlagi primernih dogovorov. Ugotavlja, da je omenjene prostore nakazala ZVU enemu izmed oddelkov Sveta, ka je ta moral po nalogu iste oblasti izprazniti prostore, v katerih je prej uradoval, in da je omenjene prostore uporabljal celotni Mestni Osvobodilni Svet za Trst, odkar je bil prisiljen zapustiti zakoniti sedež v mestni hiši. Ugotavlja, da Mesini Osvobodilni svet za Trst nikakor ni privatna ustanova, pač pa organ ljudske oblasti, čeprav mu je bila odvzeta njegova zakonodajna in izvršna oblast, ki jo je prvotno vršil, in da druga-te vrši svojo posvetovalno funkcijo, ki mu jo je ZVU priznala, ter veš vas deluje v korist prebivalstva na raznih prodročjih civilne uprave, s tem, da tolmači potrebe, koristi in želje ljudskih množic. Med tržaškim Osvobodilnim Svetom in družbo, ki je lastnica hiše, obstoja dovoljeno najemninsko razmerje, in odgovarjajoča najemnina je bila redno plačana, zaradi česar je treba pri takih ptogodbah spoštovati zakonito pravico, ki iz njih izhaja, ker ni v odnosih med družbo lastnico in najemnikom prišlo do nobene kršitve. Zaplemba omenjenih prostorov bi v hipu, ko zavezniške vojaške sile postopoma zapuščajo mesto, lahko pjomenila nic drugega nego sovražno dejanje proti demokratičnemu organu, ki je tolike važnosti. Zato Mestni Osvobodilni svet za Trst odločno protestira preti namenu, da se mu odvzamejo njegovi prostori in se s tem zada nov krivičen udarec antifašističnemu demokratičnemu gibanju, ki ga ta Svet predstavlja. Opozarja ZVU na to odkrito krivico, ki se hoče napraviti Osvobodilnemu Svetu v nasprotju z vsemi načeli demokracije in proti pridobljeni pravici ter zahteva, da se razveljavi tozadevni nezakoniti ukrep. MLADINA SE BO BORILA za enotnost, mir In svoje pravice Ameriška leta a in volne ladje za Grčijo Washington, 24. — Ameriški vojni minister Patterson je danes govoril v senatni komisiji za zunanje zadeve o ameriški pomoči Grčij; in Turčiji. Izjavil je, da bo Amerika dala Grčiji letala. Omenil je, da predstavlja vojaška pomoč Grčiji in Turčiji bistveno vlogo za red na ’ no, da se vsa mladina združi v Srednjem vzhodu. i enotno fronto in da ne cep; svojih V nedeljo dopoldne okreg 10.30 ure je imela tržaška mla.d'na svoje zborovanje v kinu «Mass:mo». Dvorana je bila okrašeni s slovensko in italijansko zastave z rdečo zvezdo in s tržaško zastavo v srediifli. Na zborovanju sta govorili tov. Flavto v italijanščini in tovariš Stane v slovenščini. V znamenju miru in sprave Po vsem svetu je začela mladica na današnji dan proslave za svoj mladiinski teden, v katerem bo ponovno pokazala svojo zielost in sposobnost ter se bo borila za priznanje svojih pravic, ki sj. jih je zr.ala. priboriti v trdi borbi in z velikimi žrtvami. Tu v Trstu bomo praznovali naš praznik v znamenju miru, sprave in slcgs vseh tistih, ki jim je pri srcu pomirjenje na našem ozemlju. Le na ta način bomo lahko dosegi; prave demokratske svoboščine, življenjske in vse druge pravice, ki po vseh pravilih pripadajo mladini. Zdaj J; bolj kot kdaj koli potreb- Mornariški minister je izjavil, da moči. Grčija potrebuje posebne pomorske Dovolj je bilo klanja in smrti enote za prevoz tankov, vlačilce, či- i Svetovna zveza demokratske stilce min in obalne ladje. I mladine ima v svetu preko 45 mi- PROSVETNO DELO V FLRJ Ljubljana, 24. — V nedeljo se jeiko, in to kljub vsem oviram. Po-začel v Ljubljani I. kongres Ljud- udaril je, da se ljudstvo na Pri-ske prosvete Slovenije. merskem bori in da je prepričano, V častno predsedstvo so bili med J da bo v tej borbi zmagalo ter do-drugimi izvoljeni maršal Tito, Ed- J seglo to, kar se je doseglo v svo-vard Kardelj, Milovan Djilas in mi- bodni Sloveniji. lijonov članov; v 61 različnih državah, ki se vsi borijo za mir in edinost v svetu. Zadnj; čas je italijanska mladina poslala v Jugoslavijo posebrjo odposlanstvo, da poglobi stike z jugoslovansko mladino. «Tudi mi hočemo delati in ustvarjati*, je poudaril govornik in govoril potem o nalogah, ki čakajo v bližnji bodočnosti vso mladino STO-ja. Naše ozemlje, s svojo razvito industrijo in s številnim specializiranim delavstvom, je podlaga za blagostanje. Zato mladina zahteva, da se stori vse potrebno, da bo ta industrija polno zaposlena in s tem poživi tudi vse panoge našega gospodarstva. Sindikalna enotnost in mladina V naši nov; držav; se bomo borili zato, da bj mladini priznana pravica do dela in zaslužka. Vsi morajo limeti možnost, da lahko obiskujejo šole in poskrbeti bo treba, da bedo imeli, tudi kmečki sinovi možnost primerne strekovne izobrazbe. Na šolah bo treba uvesti rov, modernejši demokratičnejši sistem pouka. Tudi mladinke morajo, dobiti potrebno zaščito, kjer koli bi se to izkazalo potrebno. Velik korak za dosego enotnosti je bil naplavljen s sjndiikalno unijo. Vsa mladina bo delala na tem, da se un"ja poglobi in utrdi, ker zmaga delavstva je tudi zmaga mla-dfr.e. Zato 'je potrebno, da se tudi vse ostale mladinske organizacije, ptsebno oni-, ki pravijo, da so napredne, odzovejo našemu vabilu in da se lotijo skupnega dela, za dosego skupnih ciljev. (Nadaljevanje na 2. strani). predstavniki poljske in albanske mladine ter pričakujejo prihod delegacij iz drugih dežel. V Jugoslaviji je letos organizirana proslava svetovnega mladinskega tedna pod geslom mobilizacije vseh delovnik mladinskih sil za preporod in ob novo domovine. aster za industrijo Boris Kidrič. Iz referata, ki ga je podal Uroš j Mladinske delegacije FLRJ v^nTk! jetvS^XlPnSlKraigher’ J* razvidno, da je biio'na proslavah v <*nozemstvu stvo pometlo s starimi, preživelimi '! konec januarja tega leta v Slove- lj Unra-e, general Loivell Pooks je oblikami in metodami prosvetnega z letalom danes odpotoval na šest- j dela. tedensko potovanje po Evropi, da j Kar je v naši preteklosti pozitiv-uredi zadnje formalnosti glede iik. | ^°, napredno in dobro, je dejal vidaclje Unra-e. Predvsem bo obi- dalje Voranc, to je naše ljudstvo preneslo v novo dobo, zavrglo pa skal Rim, Tirano, Atene, Beograd, | Je vse, kar se je preživelo, kar je Dunaj, Prago, Varšavo, Minsk in { bilo kvarno, kar m,u je bilo vsilje- Kijev. Res čedna družba niji brez primorskih okrajev reg-i-1 Beograd, 24. — Delegacije jugo- Italijanska mladinska delegaciji se je vrnila iz FLRJ Rim, 24. — Zjutraj se je vrnila v Rim italijanska mladinska delegacija, ki je obiskala Jugoslavijo na povabilo jugoslovanske ljudske mladine. Obisk v Jugoslaviji je trajal tri tedne. Italijansko mladinsko delegacijo je sprejel tudi maršal Tito ter predsednik jugoslovanskih sindikatov. Delegacija je obiskala Beograd, Zagreb, Ljubljano, Skoplje, Niš, Novisad in druga mesta. Češki sladkor za jugoslovanske otroke Praga, 24. — Enota slovanskih ž€n v Pragi je priredila od 23. do 29. marca zbirko sladkorja za jugoslovanske otroke pod geslom tČeški otroci otrokom hratske Jugoslavije*. Ministrstvo za šolstvo in narodno presveto je priporočilo ravnateljstvom vseh šol, naj pozovejo svoje dijake na to pomembno akcijo. Zagrebška univerza za m'adinsko progo Zagreb 18. — Študenti zagrebške univerze se v vse večjem številu vpisujejo za delo na mladinski progi Sam.ac-Sarp.jevo. Do sedaj so študentje ustanovili 20 brigad, ki no od starih oblastnikov. Poudaril je dalje, da čakajo ljudsko prosvetno delo v dobi, ko država stopa v načrtno gospodarstvo, Pariz, 22. — Kakor je bilo že jev- ' važne naloge in predvsem- naloga, ljeno, so Odkril., zadnje čase v Frau- 1 ^vzgojiti ljudsko miselnost, mi ciji fašistične vohunske org&nfoa cije. striranih 521 ljudsko prosvetnih; slovanske «ud8ke mladine so od- štejejo 5800 študentov. Največje šte-svetov, 71 ljudskih univerz, 785 ljud- j v Bolgarijo, Madžarsko, I vilo vseh upisanlh je dala tehnična »kito knjižnic, 571 bralnih krožkov,' Rumnnijo in Albanijo, kjer bodo! fakulteta, na kateri je bilo usta-24 čitalnic, 115 recitacijskih zborov, I prisostvovale proslavam svetovnega novljeno 6 delovnih brigad s 1200 867 igralskih družin, 20 lutkovnih! mladinskega tedna. j študenti. Tudi medicinska fakul- odrov, 38 plesnih skupin, 772 pev- j Istočasno so prispeli v Beograd j teta je sestavila 6 brigad. skih zborov, 53 orkestrov, 21 har-1_________________________ monikaških, 30 tamburašklh zbo- ==~ rov, 65 godb na "pihala, 284 domov — - E ljudske prosvete v uporabi. V ted- j ■= nu knjige so v Sloveniji ustanovili j r- ■ 76 novih knjižnic, kupljenih je bilo j SARAJEVO — V Kratke vesti Ameriška demokracija Waahington, 24. — Preiskovalna kom is'ja ameriškega parlamenta o «protlamf rižk; delavnosti* je pričela z razpravo o zakonskem načrtu, ki ima namen staviti izven zakona komunistično stranko v ZDA Skrbi ameriških viad Rio de Janeiro, 24. — Naraščanje komunističnega vpliva v Južni Ameriki je zaskrbelo večino ameriških vlad ter bodo o tem razpravljali na konferenci v Rio de Janeiro. S tem v zvezi je bil poklican mcrlh vložila protest, čeprav Je U j'v W na™r0^ P«*** ladje zadela enaka usoda, |nlk ZDA y Braziliji. Poudarja se List «Oe Soir* piše, da so bile te organizacije tesno povezane z Vatikanom. Vatikanska podporna komisija pomaga članom nacionalso-cial-stične stranke pri begu v W Jtik- 04 srpov in iz tovarn ter prev-zemstvo. Papeška organizacija je j ze*a 01T?anizacijo prosvetnega dela, }mela zelo tesne zveze tudi e An-dersovimi Poljaki. PARIZ — Versajsko sodišče je selnost za ljudsko skupnost. Minister prosvete Lidija Sentjurc je med drugim dejala, da že samo dejstvo, da je na tem kongresu ! nih 'kra)ih in »krajih. Delo kon-ogromna množica delegatov zrasla gresa se nadaljuje, iz najglobljih globin našega ljudstva in prišla od krampov in mo- 7000 novih knjig, zbranih 400.000 di- j vršl Iu plenum glavnega" odbora nar jev za nakup drugih. Posamezni j Enotnih sindikatov LR Bosne in delfgati so nato podali sliko kul-turnoprosvetne-ga dela po posamez- Sarajevu se tožene; morajo odgovarjati zaradi Spoznalo bivšega ministra za prehrano v višijski vladi Piera Cazio-ta za nevrednega narodne časti fn za obsodilo na izgubo državljanskih pravic ter na zaplembo vsega imetja. HAMBURG. — Pred sodiščem za vojne zločince v Hamburgu je bil obsojen na smrt z obe še n je m Joseph Kllnger, blvšj šef SS čet. Obtežen je bil, da je zlostavljal In moril zavezniški državljane v koncentracijskem taborišču v Neiuen-gamme. Znanstvene postaje v putč^vah pomeni ogromen uspeh dosedanjega kulturno-prosvetnega dela Na koncu je pozvala prosvetne j delavce, ki so zrasli iz g lob n ljud- i stva, naj vedno bedijo nad razvo- tralni *** znanstveno postajo za _______________________ ________________ _ jem ljudstva, nad tem, kje se pora-! raziskovanje puščavskih področij, -n';, pac* poroča iz Kantona, da so jajo novi ljudski talenti, kje ra- Prezidij znanstvene akademije ZSS biM^ aretirani mnogi demokrati. 18. Moskva, 24. — Moskovski botanični vrt je sklenil ustanoviti v eni izmed sovjetskih republik v Cen- Hercegovine. BEOGRAD. — Konzularni odsek poljskega poslaništva v Beogradu poroča v zvezi z zakonom o amnestiji, da poljski državljani lahko dobijo tekst tega zakona in tozadevna p:jasnila pri imenovanem odseku. DUESSELDORF. — 350 Nemcev je vp-rlzoriio manifestacijo preti rekvizicijii stanovanj, ki jih je zaplenila biitanska okupacijska oblast. NANKING. — Dopisnik lista «Si- stejo nov; pesniki, novi pisatelji, novi slikarji in glasbeniki, ki se že danes porajajo v naših organizacijah, da na te ljudi opozarjajo oblasti in tako omogočijo rast novih ljudskih umetnikov. , Predstavnik kulturnih delavcev Julijske krajine tov. Jože Pahor je prikazal razmere in pogoje kultur-rega dela na Primorskem, kjer, se je prosvetno delo po osvoboditvi tako razvilo, da nikjer drugod, ta- R je odobril ustanovitev te znanstveno raziskovalne postaje. KAZAN. — V državnem muzeju tartarske republike so odprli razstavo, k; prikazuje življenje in d?lo velikega ruskega matematika Nikolaja Lovačeyskega, ki je ustvaril neoeuklidsko geometrijo. LENINGRAD. — V Brarilijo bo odšla delegacija botaničnega zavoda Akademije znanosti ZSSR, in 19. marca so aretirali na stanovanjih 60 oseb. Z Sun.iatsenove urt-verze so izključili dve skupini demokratičnih študentov. PRAGA. — V Pragi bo 7000 Zidov od 45.000, kolikor jih je bilo pred vojno v Pragi, izvolilo 36 delegatov v svet židovske občine. PRAGA, — Pred ljudskim sodiščem v Pragi se vodi proces proti bivšemu češkoslovaškemu pieised-n:ku vlade Beranu in štirim drugim ministrom njegove vlade. Ob- veleizdaje in kolaboraetiorsizma z nac’sti. MADRID. — Dva najbolj znana anarhista v Alcala de Henares Česa; Broto in Gonzales AtSensa sta bila obsejena na 30 let zapora. Od 11 obtožencev je bila oproščena samo ena oseba. Ostali so bili kaznovani od 18 mesecev do 20 let zapora. LONDON. — V ladjedelnicah Devonforts bodo 24. marca izročili Turčiji 8 ameriških čistilcev min, ki so jih ZDA prodale turški vladi. LONDON. — Malo pred polnočjo je strmoglavilo v merje pribbžno 80 km severno cd severne Irske obale britansko letalo «Laneaster». Čolni so rešili 4 preživele člane posadke. od katerih pa sta dva umrla. Manjka še 5 članov posadke. LONDON. — Britansko ministrstvo za civilno letalstvo javlja", da bodo za dobo šest mesecev pričenši 1. aprila dalje preiskušali nad Atlantikom britansko letalo brez pilota, ki je hitrejše od zvoka. LONDON — Za: a 1: v.bk-ga prf-tska ledenih plošč so se zrušili vsi štirje mostovi nad reko Wesero v Bremenu, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 25. marca 1947, Neslaven konec nove „Dev.ce Orleanske" Sodišče je torej sklenilo, naj pregledajo Pasguinellijevo psihiatri. Zakon namreč določa za njen zločin smrtno kazen, njena :zja-va, da je izvršila zločin premišljeno in zavestno, pa je še poslabšalp njen položaj. Zato si je vsakdo pričakoval, da se bo obramba poslužila vseh sredstev, da reši obtoženko, saj je ta njena naloga in dolžnost. Branilec pa ni storil tega, ker je posvetil vse svoje napore in napel vse sile, da bi postal proces tribuna za blatenje in obrekovanje nove Jugoslavije. To je zelo razumljivo, če pomislimo, da predstavlja branilec one šovinistične kroge, ki hočejo na vsak način ustvariti iz Pasgui-nellijeve mučenico ter poveličevati njeno dejanje. Da je ta naša trditev točna, nam potrjuje dejstvo, kako je Sovinističrto občinstvo sprejelo izjave priče Brac-cbija, ki so bile dejansko v prid obtoženki, ki pa so obenem na mah uničile avreolo in legendo, ki so jo o njenem «)unaškem dejanju* že sedaj pletli razni pisuni. Toda ne samo pisuni. Zvedeli smo namreč, da so se v nekaterih eboljsih in višjih* tržaških nacionalističnih krogih prerekali, ali je Pasguinellijeva enaka Ober-danu, ali ne. Culi smo celo, dabo postala Pasguinellijeva druga Devica Orleanska. Vse to je spravilo sodišče v veliko zadrego in nagoto. Čeprav ima angleški imperializem ves interes razpihovati tu pri nas narodnostno mržnjo in blatiti napredne vzhodne države, mu pa vendarle po drugi strani ne gre v račun ustvarjati nove «Devicer>, ker bi mu to utegnilo biti v bodočnosti le v škodo. Zato je sodišče iskalo poti iz težkega položaja. Oprostiti Pasguinellijevo, ki je umorila generala, bi bilo nedopustno kršenje zakona in bi rušilo njih ugled, obsoditi jo na smrt pa bi bila zelo nerodna in nespametna stvar. Angleži so namreč praktični ljudje in se jim ne zdi pametno ustvarjati «mu-čeniških mitov*. Zato so ^našli kompromisni izhod. Sodišče je hlastno zagrabilo izjavo priče Bracchija, kakor bi vsako drugo, ter odredilo psihiatrični pregled obtoženke. Priznati moramo, da je bila poteza res spretna: osmešila je dejanje obtoženke, obenem pa popolnoma prestrigla vse račune italijanskih nacionalističnih krogov, ki so hoteli ustvariti iz blazne geste Pasquinellijeve pravi simbol. Obtoženka bo torej morda končala v kaki bolnici za duševne bolezni ter kmalu prešla v pozabo. Tako bo volk sit in koza cela. TRŽAŠKI DNEVNIK Mladina se bo borila za enotnost, mir in svoje pravice (Nadaljevanje s 1. strani) 115. uri je bila na športnem igrišču zali, da so se res temeljito pripra-; vili za nastop. Zlasti so se odliko-' vali pionirji iz Lonjerja-Katinare, I Sv. Križa In Opčin s svojimi me- j šanimi zbori. Tudi mala Elvira je , presenetila s svojim solospevom. Dvorana je bila nabito polna z I,,.,- - i drobnimi poslušalci in tudi marsi- « . i.* , . . , , vaja za tekme 1. maja. Po telovad- i Dvojezičnost je nujno potrebna w je ^ mlad na v ProJSV(.tu, |kAtera mamica je bila med njun'. Nobena demokratična vlada ni dom, kjer je izvajala ostali del pro- j w nikoli ovirala državljanov, da bi ne ; grama. Tekma z vrečami, loterije, I ? na stopnji« u, - K ? smeli uporabljati materinega jezi- j 3re pri izgradnji vodovoda. To je bil za našo vas pravi praznik. Dan prej pa so naše žene svečano proslavile svoj praznik. Igrale so enedenjanko »Vdova*, pionirji pa dvodejanko «Ved'ež». Pri proslavi sta sodelovala godbeni in pevski odsek društva »Vodnik*. ka četa si bodo pripravila svoj sten- j prebivalstvo z navdušenjem pozdra-čas, za katerega bedo pripravili 70 i vilo to novo zamisel ljudske obla-dopsov, v celoti bodo preštudirali1 sti. V velikem številu je prisostvo- plonirski statut. Poleg tega, se bo do udeleževali prostovoljnega dela in bodo zbirali odpadke, da pripomorejo nekaj naši industriji. Teh pionirjev je 45, ki se redno vsak teden sestajajo na študijskih sestank h. V letošnjem letu so že spisali 63 dopisov na stenčas, pripravili so tudi samostojno Prešernovo proslavo. POSTOJNA 0'voritev mestne restavracije v Postojni. Postojna je dobila novo kavarno in restavracijo, ki deluje v okviru MNOO in, se nahaja v obnovljenih prostorih bivšega hotela in kavarne «Pri Levu* na Ti-, tovem trgu. Prostori, ki služijo temu namenu so lično opremljeni valo otvoritvi dne 18. marca. Kavarna in restavracija, ki Je v neposredni bližini avtobusne postaje, bo služila tudi potnikom. Knjižnica v Barkovljah Barkovljanska knjižnica prosvetnega društva, ki ima svoje prosto-* re v «Rumeni hiši* bo v kratkem dobila večje število novih knjig. Vabimo vse Barkovljane, da obiščejo knjižnico, ker bo v njej lalhko dobil vsak knjigo, ki mu bo ustrezala. Poleg pripovednih so na razpolago tudi tehnične, gospodarske in poučne knj.ge. Tovarišem pr.po-ročamo, da izposojenih knjig ne zadržujejo, ampak jih takoj po prečitanju vrnejo, da bo lahko prišla knjiga vsem čitateljem v roke. Mesto je b.lo samo že od nemške Knjižnica posluje ob torkih od 18-okupacije brez kavarne in zato Je | 20 ure in ob nedeljah od 9-12 ure. Sta 200 lir. Za Slovenski dijaški dom v Trstu so nabrali na pobudo tov. Udo- JT. PETER NA KRASU Viča v veseli družbi članov Sloven-škrga gospodarskega udruženja 4.320 lir. Fizkultumiki in fizkultur-nioe! Praznik dela, mladosti la lepote j« pred durmi. Moramo ga dostojno proslaviti. Zato ti« odlašajte z veiba-njem! Tudi tržaška mladina pojde na progo Šamac=Sarajevo V kratkem odpotuje iz Trsta mladinska b:%ada, ki bo pomagala grad’t; progo Samac-Sarajevo. Iz Trsta in okolice pojde z brigado kakih sto mladincev, ki se bedo srečali z mladinci lz vseh krajev Pionirji tekmujejo. Pionirski od- j sveta. red Janka Premrla-Vojka v St. j Zato se vrše navdušene priprave Petru na Krasu si je stavil enome- ‘ za odhod vzporedno s praznova-sečni tekmovalni načrt s pričetkom | r.jun Svetovnega mladinskega 15. marca. Pravijo, da bodo' tedna. priredili tekme čez dm in strn v dolžini 260 m in za podmladek v dolžini 150 m; pripravili se bodo za kulturno prireditev, za katero bodo posečalj redno vaje in se bo-j do vadili tudi redno v petju. Vsa- Mladitnci »o bili prvi v boju; zato hočejo biti tudi prvi v delu za obnovo. To nam potrjuje njihova navdušenje za odhod na mladinsko progo. Mladinci hočejo dokazati, da je mogoče zgraditi nov svet in po- FIZKULTURA Jugoslovansko nogomolno število ljubiteljev nogometa, ki so na vse 'grlo vzpodbujali 22 .graJcev. Tekma je bila' izredno živa m hitra. Napadi so se bliskovito menjavali zdaj proti enemu, zdaj proti drugemu golu. Prvi polčas se Je končal neodločeno 1:1. V drugem delu so prvi stopili v vodstvo Prose-čani, a že v 20’ so Nakrežinei izenačili. Do konca igre se kljub naporom obeh enajetoric, zaradi odlične igre obramb, rezultat ni več spremenil. Rezultati: Primorjie P-Nabrežina 2.2; Roianese-Skedcnj I 3:2; Col-Pisoni 4-4; Ponziana-Opčine 4:1; Rauber-Dreher II 1-0. Italijansko prvenstvo Triestina-Fiorentina 1-1; Torino-Roma 4:0; Venezia-Modena 2:1; Bari-Livorno 2-1; Inter-Lazlo 1-0; Atalanta-Alessandria 1-0; Genova-Vicenza 2:0; Mllan-Brescia 2:1; Napoli-Juventus 3:3; Bologna-Samp-doria 2:0. feošarka Pokrajinsko prvenstvo: V nedeljo je bilo odigrano drugo kolo pokrajinskega prvenstva y košarki. Največ zanimanje je vladalo za tekmo med Crmeljem in kombiniranim moštvom Tomažič-Kraljič, ki je šele v drugem delit uspel z razliko 11 točk premagati žilavega m borbenega nasprotnika. Petorica Tovarne strojev je po težki borb: zmagala nad Gradiško, ženska petorica Rinaidija pa je z lahkoto odpravila dekleta iz Rediva. Rezultati: Tomažič K-Cermclj 38:27; Tovarna strojev-Gradiška 24:19; Rinaldi Re-divo 32:15. Morganov pokal (moški): Bar-kovlje-Vom 52:19; Sv. Marko Arse-nal 25:24. Rauberjev pokal (ženske): Rau-ber-Magdalena 20:1; Tomažič D8Z 13:8; Rinaldi B-Vom 7:4. Odličen uspeh mariborskih in tržaških rokoborcev V nedeljo dopoldne je bil v k no- dvorani Nazionale dolgo pričakova- zm "go je Piran odvzel Rudarju do- j ni dvoboj mariborskih in tržaških bršen del upov za osvojitev pr ven- i rokoborcev. Mariborčani so se pred- stva, ki Jih Je imela enajstorica iz stavili v Trstu v najboljši luči. Njt- Ra*e. I hovo moštvo je sestavljeno ;z od- , • i j. »s*_____ Učnih rokoborcev, ki se odlikujejo Kraški tlerby ni dal odločitve | p0 SVQjl lzrPdn, tell,snl mQČj Pp Budučnost-Lj Ponziane 2:1 V nedeljo je lg.ala tržaška enajstorica Lj. Ponziane v Titovgradu proti domači Budučnosti. Zaradi zadnjih uspehov, ki jih je dosegla tržaška enajstorica proti jugoslovanskemu prvaku Partizanu in beograjski Rdeči zvezdi, je vladalo za tekmo med športniki veliko zan:-manje. Tržačani so kljub požrtvovalnosti in dobri igri doživeli poraz, ki pa ne kuže prave slike tekme, kajti enajstorica Lj. Ponziane je bila Budučnosti vsaj enakovreden nasprotnik. Tudi tokrat je zatajil-njen napad, ki ni znal zra-biti nekaj krasnih priložnosti za gol. Tržačani so nastopili v slede* postavi: Furlan; Corbatto n, Caproni; Esca, Giannini, Tramarin; Kovačič, Karlin, Maluta, Stivoli, Tom-masin, V Beogradu je Rdeča zvezda zastavila pot Hajduku. Tekmi je prisostvovalo okoli 15.000 gledalcev Rezultati: Rdeča zvezda Hajduk 2-1; Spartak-Nafta 2-0; Kvarner-Zclezn.čar 1-0; partizan-Pobedu 3-2 Dlnamo-Lokomotiva 4:0; Metalec-14. Oktober 2:0. Oaslini-ikedenj 3:2 Nedeljsko tekmo pokrajinskega prvenstva med enajstoricama Gasilni ja in Skednja, ki sta najresnejša tekmeca za osvojitev prvenstva, je sodnikova nezrelost pripravila ob dobršen del lepote m zantm vo sti. V drugem polčasu, ko sta obe enajstorici dosegli po dva gola, je sodnik v 28’ prisodil enajstmetrovko v korist Gaslinija, enajstmetrovko, ki še daleč ni bila upravičena, prisodil pa Je ni v prvem polč isu v korist Skednja, ko je Škapin surovo podrl v šestnajstmetrskem pro-tor Brombaro. S tema verna odloč.tvama je hote ali nehote favoriziral Gislim in zrušil moralo škedenjskih igralcev. V Piranu pa Je domača enajsto-rica nepričakovano premagala Ru dar ja z nzultatom 2:0. S to svojo njihov napor ostal brezuspešen, ter se je dvoboj končal neodločeno 4:4. Pri gostih je najbolj ugajal Tašler, pri Tržačanih Nacnvas in Furlani. Rezultati: petelinja teža: Jezernik Franc (Maribor) je po točkah premagal De Giorg.a (Trst). Peresno lahka teža: Tašler (Maribor) je po točkah premagal Tržačana Ruana. Lahka teža: Tržačan Nac-mlns je v 2’56” položil na brb--t Mariborčana Vob ča. Lahka teža: Po-ropat (Trst) je v 6.15” priiilil kp.e-daji Mariborčana Uleta. Srednje lahka teža: Vidali (Trst) je v 2’32” premagal Bernika (Maribor). Srednja teža: Verbošt (Maribor) je po točkah premagal Franka (Trst). Srednje težka teža: Furlani (Trst) je v 12.9” položil na hrbet Blatnika (Maribor). Težka teža: Pirher (Maribor) je po točkah premagal Verono (Trst). Prehodni pokal je bil 'zročen železničarju, pokal za najbo jšega rokoborca pa Furlaniju. Dež je preprečil izvedbo smu-! carskih poletov v Planici Zaradi dežja, ki Je padal v noči od sobote na nedeljo, so bile prelo žene tekme v smučarskih poletih z mamutske planiške skak.iln’ce, na kateri je bil med tednom dosežen skok 109 m, ki ga je postavil Jugoslovan Finžgar Rudi. lcž'ti temelje nviru in blagostanja le s sodelovanjem in solidarnostjo med narodi. Mladinci, ki niso več vpreZeni v vajeti šovinizma, hočejo dokazati, da jlih ne loči več noben narodnostni predsodek. Mladi Jugoslovani, Italijani, Angleži, Francozi in mladinci drugih narodnosti, delavci, študentii in kmetje bodo združenj in prežeti z Isto Zeljo, ustvarjat; nov svoboden svet, na katerem n« bodo več nepremostljive ovire in meje lotile sovražnih r ar: do v, svet, kjer bodo vladali socialna pravica, »lega in bratstvo. Naši mladinci bodo pozdravni mlad‘nce vsega sveta in jdm povedali, da je večina naš'ga ljudstva in mladine predana idealom demokracije in napredka. Zato spremlja vse naše ljudstvo z ljubeznijo te nsiše mladince, ki so glasnik njegovih teženj in ciljev. V sobeto smo v goriški izdaji na-, šega lista prinj^fli izvleprij/portj^-fTa civilne polmijio do^etflyn_>^R dih. Ker je -bilo j^opetjflo civilne policije zelo nejasno, ugotavljamo ele- Ljudstvo je dne 20. t. m. pri Bsr-gu-Neblo (zapadna Benečija) v večjem število pričakovalo mešano rp-zmejitveiKj komisijo. Zbralo se je. ker gre za dokončno določitev^ državne pripadnosti. Veš čas, ko so čakali, so bili mirni, ob šestih zvečer pa, ko so videli, da komisije ni bilo, so se s petjem narodnih pesmi vračali na domove. To nii bilo všeč civilni policiji, ki je začela delati »Ted* s tem, da je pričela streljati (ser ia;a filKlZilfir uu ii(i~liioo notooljaši vtalirm pj;im■ Množica se je razkropila ter začela iskati zaklone po vinegradih. Civilna policija je vdrla v hišo Gašperina v Borgu in začela pretepati člane družine brez vsakega vzroka. Lotili so se celo stare matere. Družina je začela klicati na pomoč. Na njih obupne klice so priskočili ljudje, ki so bili v bližini. Ker so bili pa pclicaji zelo bojeviti, so se znesli še nad njimrt. Padalo je po ljudeh brez razlike na spol ali starost. To ni b’lo dovolj. Začeli so še streljati. Vaščani zatrjujejo, da je bilo Izstreljenih približno 1500 strelov. Krogle so frčale miimo nog in glav, skozL-okna v hiše 'td. Pol’cisitUSD pri jeli tov. Stanka Zaletela i^Drnovka 3, ga m6v in prijeli/4 mladen/e iz Nekega in tudi-njih temeljito pretili. Naslednjega dne je cpoldne obkolila policija h‘šo Stanka Zaletela in izvedla preiskavo. Zaplenila je njegovo sliko, ko je ugotovila, da ni niti njega niti njegovega brata Ivana d Dne/Ziž t~ m. ponoči so 'rpč\\ pri Zaj^elovih zop?t cbisk cjVUne policije. Ker temtov miso našli doma, so odnes/rJtankovo krvavo srajco in majtk *ObiskaIb» so tudi tov. Mar/Tč a Antona/v Dobrovi sci/dnik ZaleteJovih hišo. Nniso 'da so iskali tov. Stgama Zalet) Učiteljišče i/ Portorožu žarišče prosvetnega dela Proslava 40. letnice ustanovitve socialističnega mladinskega krožka V nedeljo so v prostorih Delavske športne zveze v ulici Conti 11. proslavili 40. obletnico ustanovitve socialističnega mladinskega krožka. Dvorana je bila nabito polna. Proslavo je otvoril prof. Ferlan. Pozdravu je navzoče tn dejal, med drugim: «Mi vsi bivši mladi socialist; obljubljamo, da bomo ostali zvesti ciljem, ki smo si jih postavili leta 1907, ter da pojdemo po tedanji poti. ki nam bo omogočila ustvaritev socialistične družbe. Nato sta spregovorila še tov. Lan-ticri m Pogassi. Govorila sta o borbah in trpljenju socialistov v preteklih 40 letih, o preganjanju socialistov zu časa fašizma, o njih udel< žoi v španski državljanski vojni in v osvobodilni borbi. Popoldne Je bila kulturna prireditev, na kateri sta nastopila pev-,-ki zbor ((Tomažiča* tn godba «Ri-naldija*. Trije najboljši igrale1 ((Centro di Cultura Popolare* pa so prikazan sliko la partizanskega življenja. Taki so torof'dogodki v zapad-nih Brdih. Dmcija v Gorici je še enkrat v svoje opravičilo izdala o dogodkihr ozirema o svoje-rn/fna-pomenr 3e-lu na težkem ter&sm*, ne-točn/porcčilo. Da bi se/f um,tn0^ Danes 25. t m. _________ r____ _ sel s® bolj živahno in končal šele, ob 14 30 ^ Jckcija za slikarstvo vino"1 s čevlji Pascolini. Ker pa je j ko se je zaletel v izložbo papirnice j v študiju Manzini, ul. Garibaldi 2. bil tukaj zaprt pes, ki je lajal, so »Roma*. Policija je dognala, da je. Bank« in zavarovalnice. Danes se očividno prestrašili in opustili vozilo last Carla Camcianija iz, ob 18. uri bo odborova seja v ulici Istrske ulice. Nenavadna potnika ' della Zonta 2. pa sta b la njegov sin in šofer, ki! Prevozništvo. Danes ob 19. uri bo sta se ga precej nalezla in šla »na špas* s kamionom. ,! aktualna vprašanja. Enotni sindikati ROSSETTI. 15.30: »Prisega kaZ' njencev*. SUPEROINEMtA. 15.30: «Vel.ka!P bežen*, Charles Boyer in IrC Dunne. FENICE. 15.30: «ZarotnIki». FILODRAM MATICO. 15.45: senčnem zahodu*. CINE MARE. 15: «Parada ml*°i. sti*. Veli čar« tvena športna festacija mladine na stad’ond Moskvi. o, IT ALI A. 15.30: »V Ma belini e°p VIALE. 15: «š>tiri peresa*. MA9SIMO. 15: «V muzeju Š**" dalov*. m GARIBALDI. 15.30: »Moj si» r profesor*, Aldo Fabrizi. 1 ODEON. 15: «Sarlotin festival*' AZZURRO. 15: «Uporr..'ki 8 morja*. Odg. urednik DUŠAN HRESC^ Tisk Stabilimento Tip. Trle**1 svojo namero. Tudi g. Todeschlni Mario, ki stanuje v ul. Oommerri.ale 42. je moral ugotoviti, ko se je oni dan vrnil domov, da so mu neznane; premetali stanovanje in odnesli milijon lir v denarju in drugi milijon pa v perilu ;n dragocenostih. To-deschini je'Javil tatvino policiji, ki pa ni našla nobene sledi za tatovi. Nepovabljeni gostje Prejšnjo noč so obiskali tatovi gostilno M; skijavec v ul. Moltno a Vento 158, odkoder so odnesli ra dioaparat, 8 kg tlačenke ter več steklenic likerja. Gostilničar ima okrog 120.000 lir škode. Pil bi ga vsak hudič... Nair Mosettj ta Armida Cignl od Sv. Ivana, sta bili v nedeljo v baru Zampolli v ul. Rossetti v družbi A v ul. della Zonta 2, s'ja odbora ta zaupnikov podjetij. Vratarji. Daneš ob 18.30 uri bo odborova seja v ul. Imbriam 5. Prehrana. Danes ob 18.30 uri bo na sdežu odborov v seja. MALI OGLA BELEZNI KOLEDAR za leto rjave barve z raznimi naslov'. r izgubila. Ker nima za najditelj* bone vrednosti, ga prosim, ^ j>pi ni c Sl izroči na dnevrika*. upravi Mešana stroka. Odborniki so vab- OPREMLJENO ali prazno bit ^ LUKSUZNI šestsedežni avt 1 z dovoljenjem za vožni") čez 111 oddam v najem. Tel. 80-20. Ijeni jutri na sestanek v ul. Im- merikancev, ki so ju povabili na j briani 5 ob 19. uri torte in konjak. Kar na lepem pa i Pek'. Vsi oni, ki imajo pravico so galantni kavalirji izginili in pustili obe dekleti sami. Ker je b'l račun precej visok, oni dve pa nista imeli denarja, je lastnik bara poklical policijo, ki Je zadevo rešila a tem, da je aretirala obe kllentki. ALEKSANDER PEČK,- 72 Za ok.ntao p.vuistvc de!Jo Igrali enajstorici Nubrcilne in Primoija P. Nogometni derby Krasa 1* privabil na Igrišče veliko K*- a v ne- I drugi strani pa so prednjačili Tržačan: po svoji odlični tehnik Obe moštvi sta dali vse iz sebe, da bi priborili zmago svojim, vendar pa Je VOLOKOLAMSKA CESIA — Streljaj! Spet so blisnlld rdečkasti siji, spet je zagrmela salva, spet so padale težke, odrobljene veje. — Streljaj! Po tretji salvi se je bil vrh jelke nagnit, ko da bi bil izpodsekan nato je zadrhtel in se zopet zravnal ter »e zopet začel nagibati, tvorec topi kot tn padajoč počasi zmerom niže. Ko je tako nekoliko trenutkov obvisel, se je zrušil na epednje veje, polomil Jih in padel na zemljo. Namesto ostrega vrha se je črnil na nebu obeekani izrezljani konus. Poveljeval sam »k nogi!* in dejal: — Dobro streljate! Borci so odgovorili vsi naenkrat, prav kakor so streljal!: — Služimo Sovjetski Zvezi! — Evo, tako udarite po Nemcu! V salvah! Naj smrt pljuska, ne pa prši kot dežek! Imejte zaupanje, borci, v svoje puške! Fod-po očnlk Donskih, lahk6 jih odvedete. Z drugega mesta sem pospremil Brudnijev vod, 7. Pričakoval sem, da bo prihodnjega dne, osommajstega oktobra. Donskihov ali Brudnijev vod »prejel borbo. Toda niti osemnajstega, niti devetnajstega ndao poskušali Nemci napredovati na našem sektorju. Obe zasedi sta se pritajili na robovih gozda, kjer sta napravili podzemeljska zaklonišča za daljšo borbo. Na vrhovih borovoev »o sedeli Izvidniki in gledali v smeri proti Nemcem. Toda obe poti sta bili prazni!. Ob določenih urah sta Donskih in Brudnl po nekoliko krat dnevno sporočala preko telefona: »Nasprotnik se ni prikazal*. Ves osrednji odsek Volokolamskega utrjenega rajona — ne »amo mi, marveč tudi fronta sosednih bataljonov — ni občutil v teh dneh nikakšnega pritiska nasprotnikov; Nemci niso pošiljali sem niti a,-vldniških skupin. Toda z bika, izza levega krila bataljonskega položaja, izza gozdov, kjer se Je odtekala Ruza, je prihajalo do nas neprestano topovsko grmenje. Tam se je borila naša protitankovska artilerija. Tja, na levo krilo divizije, Je bil Panfllov potegnil vse protlavicnske mitraljeze, med njimi tudi tiste, ki »o bili dodeljeni mojemu bataljonu. Tja je vrgel tudi eno četo iz bataljona, ki je bit razporejen desno od nas, ter ukazal, da se ■ preostankom sil zasede razgaljeni del do posebne doklade za delo na dan Sv. Jožefa, .pa iste niso še prijeli, naj se javijo danes 25. E m. ob 9. do 12. in od 16. do 19. ure pri pekovski zvezi v ul. Tcrrebianca 43-1. Brezposelni peki. Jutri 26. t. m. ob 17. uri bo v ul. Imbriani 5 zborovanje popolnoma ali delno brezposeln1 h pekov. KcnUnnrji. Danes 25. t. m. ob 18. uri bo zborovanje uradniške posvetovalne komisije. Hoteli in menze. V četrtek 27. t m. ob 10. uri bo odborova seja. Stavbincik V četrtek 27. t. m. bo sestanek zaupnikov na sedežu ob 18.30 uri. Rojstva, smrti, poroke Dne 23 in 24 t. m. se je rodilo 13 otrok, umrlo 11 ljudi, poroke pa so bite 4. CERKVENE POROKE: Eugemj iščem. Ponudbe pod »samec* upravo «Primorskega ('navnlkš*' Zahvala s Vsem, ki so spremili na **” poti našega nepozabnega BIZJAKA B0MINIK\ sc najlepše zahvaljujemo. hvala gre č. g. župniku iz tabora in vsem onim, ki so P°'j' n’ku stali ob strani v njegovi " nji ur!. Repen tabor 24. 3. 1947. Žalujoča družina BIZJA^ ir^stal^soiodstvo^^ ABS0LVEN1 Foreessta ta” zasebnica Lidija W NVjAJe trgovske akademije z P^f it la tramvajski sprevodnik Anton i dobrim znanjem alovenS ^ Meri ta žssebrilea Jdžefa Brešan, | drugih jezikov dobi službo f£> mizar Teodor Kumar in zasebnica | port-export družbi. Ponudbe m?ii* ».rt«. 7.i,on. „ ^ G1"U > Ofes-AVNld za vulkanlzacljo gunl’ 0*it' in študentka Italia Bcrtetich. UMRLI: 72 letni Jurij Gonduri, 70 letni Rudolf Salosia, 54 letni Anton R«ndl, 40 letna Italia de Fac- frente. Ponoči smo zasledovali premikanje borbene linije po svetli- ' ch netti por. Sabini, 53 letni ^van, dohro vpfc]jano eventualno z kar ju, podnevi pa po posluhu. Bobnenje se ni približevalo. Nasprot- !5ecar^ nim dovoljenjem za prodajo j* no. sem Pa tja se je oddaljevalo, toda oddaljevalo se je nekam v globino naše fronte in prehajalo vse bolj ostro nam za hrbet. Situacija mi je bila v splošnih obrisih znana. Smer nemškega sunka je ostala ista kot šestnajstega. Ko so Nemci dobili okrepitev, »o napredovali. Z dvojico ali trojlico divizij, v tem številu je bila tudi tankovska, so prodrli na tlakovano cesto Možajslc-Vdlokolamsk, na tako imenovano »rckado* (zapišite sl v oklepajih: rokada »e imenuje pot, ki pelje vzporedno s frontno Srt o), na rokado, ki se je raztezala za našimi hrbti. Prodrli so ter sunili proti Volokolamsku. Naš bataljon je ščitil oddelke, ki »o s« borili na rokadi zoper sunek proti boku tn proti zaledju. Toda Nemci se niso približevati nam. Med nami in med nasprotnikom je bil kot doslej prazen vmestni prostor, širok kakiih dvanAjat da yetq&jgt Jcllonjotrov, etnd Peter Padusn 87 letna Jošt- , prodam. Ponudbe posl*1'**' pina Rosant vd. Ba t, 62 letni Et- upravo »primorskega dnev tore Moretti. 45 letni Anton Muha; in 38 letni Gioacchino Lewin«ky. i pod znakom «Magozin». Valikonormi izlet pn nni'nji Italiji Ob otvoritvi nove avtobusne proge avtopodjetja FRANE-^ CAHARUE, Trst-Chiasso-ZUnioh, priredi potovalni ta turisti!'*’ urad ADRIA-EXPRES skupinski izlet na gornje Italija'sK ježem z obiskom, Benetk. Padove, Vlcenze. Verone, Slrrhif” j Brescie, Coma in Milana. Podrobna pojasnila In p. ijave r potov, uradu «ADRIA-EXPRES», ul. F. Severo 5, tel. 29243