Tudi jaz sem se veliko trudil..., v klavirju in orkestru sem si pridobil pravico do lahkotnosti, do iskrenosti, do neposrednosti brez kontrole.
W. A. Mozart
In jaz, ki mi je zmerom komponirati, potrebujem mirno glavo in spokojno srce.
V operi se mora poezija popolnoma podrediti glasbi, mora biti poslušna hči muzike. Zakaj na splošno italijanske opere vedno in povsod ugajajo, celo pri vsej revščini besedila? Zato, ker glasba vlada nad vsem in na ostalo skoraj pozabiš. Toliko bolj mora biti všeč opera, v kateri je vsebina dobro obdelana in so verzi napisani prav za tisto glasbo. Rimi na ljubo se ne dodajajo besede ali cele kitice, ki bi komponistu skvarile glasbeno misel.
Mozart
ob svojem “Begu iz seraja”
Ker Osminova jeza neprestano narašča, je potrebno vse prestaviti v drug ritem in drug tonov način, da močneje učinkuje. Jezen človek prestopi mero in red, ga ni več spoznati; tako je nujno, da tudi glasba ni več ista in se ne da več spoznati. Ker pa vroče in silne strasti ne smejo nikdar žaliti ušes, marveč morajo kljub vsemu vedno in brezpogojno nuditi ugodje, zato mora tudi glasba vedno ostati taka.
Mozart ob “Begu iz seraja”
Enajsti kulturni večer, sobota 29. septembra ob sedmih zvečer, župnijska dvorana v Ramos Mejia
WOLFGANG AMADEUS MOZART ob dvestoletnici rojstva.
Koncert Mozartove komorne glasbe.
Dvanajsti kulturni večer, sobota 13. oktobra ob pol devetih zvečer v gledališču “Circulos Obreros Catolicos”, Junin 1063 (Junin in Santa Fe)
T. S. Eli o t
DRUŽBA PRI KOKTAJLU Drama v treh dejanjih.
(Ponovitev bo v nedeljo 14. oktobra ob šestih zvečer.)
V kratkem bo izšla prva knjiga letošnjih knjižnih izdanj FRANCE BALANTIČ pesmi, z ilustracijami in opremo akad. slikarice Bare Remec
V tisku je
MEDDOBJE III. leto, številka 1-2
SLOVENSKE
KULTURNE
A K C J D E
Leto III. Št. 15 VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 18. 9. 1956
WOLFGANG A. MOZART
OB DVESTOLETNICI ROJSTVA
V Mozartovem letu smo. Dvestoletnica rojstva najbolj čudežnega otroka im edinega med njimi, ki je vse nade izpolnil, je po vsem svetu sprožila Mozartove proslave, koncerte njegovih del, izvedbe njegovih maš in oper; radio in televizija prenašata te prireditve; družbe, ki nosijo Mozartovo ime, širijo poznavanje mojstra in njegovih stvaritev; izhajajo nove študije — vsaka nadrobnost je važna in more dati nekoliko luči za poglabljanje v skrivnosti genija.
Ne gre toliko za upravičeno slavljenje veličine, gre predvsem za to, da čim več ljudi prisluhne poslanicam tega velikega 'd!uha; da se duše osvežijo ob vrelcu kristalno jasne glasbe im okrepe s plemenitimi težnjami in slutnjami, ki oživljajo njene zvoke. Sodobna umetnost pa naj ob nedosežnem učitelju skuša odkriti svoje poslanstvo in pri njem najti navdihov, načinov dela in novih možnosti.
Ni nam pobliže poznano, kaj je doma prineslo Mozartovo leto. V tujini je naš rojak Šijanec vodil že več uspelih Mozartovih koncertov. V okviru Kulturne akcije bodo naši izvajalci v skromnem obsegu prikazali nekaj značilnih del in odlomkov nesmrtnega Avstrijca.
Instrumentalni del našega večera bo obsegal eno klavirsko in eno violinsko sonato. Sonatma oblika je bila Mozartu vse življenje eno najbolj živih središč zanimanja. Ustvaril je tu dela popplnega ravnotežja, izvirnih idej, njih prepletanja in v brezhibni, lahko tekoči obliki so rešeni najtežji problemi. Klavirska sonata (Koehlov katalog št. 545) je iz leta 1788. Vidni so v njej, kot v večini njenih sester, tudi mojstrovi pedagoški nameni: vsi trije stavki zahtevajo isto tehnično znanje.
Violinska sonata v e-molu (K. 304) je deset let mlajša, nastala po razočaranjih drugega bivanja v Parizu in po materini smrti. Iz vsega tega se je hranila tudi ta sonata, vendar je preoblikovalna sila dosegla tisti mir na površju, ki ga je Kette tako občudoval pri klasičnih pesnikih.
Vokalni del obsega solistične arije in en duet iz vrhov Mozartovega opernega ustvarjanja: Figarove svatbe, Don Juana in Čarobne piščali. Iz Figarove svatbe dve Suzanini ariji. Iz Don Juana slavno serenado nenasitnega priklenjenca na ženske čare in groteskni katalog njegovih zmag, kakor jih slavi vredni junakov sluga Leporello. . . Iz Čarobne piščali arija modreca Sarastria iz 2. dejanja, Papaganova popevka iz 1. dejanja in dueta o sili erotike, ki jo slavita Pamina in Papagano.
Religiozno glasbo, pri Mozartu vzvišen produkt globoke vernosti, pesnega študija in nebeške inspiracije, bo zastopala polifono izvedena Ave Maria (K. 554) iz 1. 1788.
Končno dva tria: šaljivo ljubezenski Grazie agPinganni tuoi na tekst tedaj slavnega pesnika Metastasia, ki sta ga prevajala pri nas že sodobnika Linhart in Japelj. Zadnja točka je šaljivi trio „Tr;akec“ (K, 441, iz 1. 1783) za sopran (Mozartova žena Konstanca), tenor (Mozart; v naši izvedbi 2. sbpran) in bas (gost Jaquin). Ljubka priča Mozartovega smisla za šalo. Žena je izgubila trak, našel ga je gost Ja-qum in ga visoko dvignil tako, da ga mala zakonca nista mogla doseči. Tudi psiček se je vzpenjal po njem in Mozart ga je vprašal: ,,Liebes Mandl, wo ist’s Bandi?" Nepričakovana rima in zabavni prizor sta dala idejo za trio z besedilom v dunajskem dialektu.
naši večeri
BALANTIČEV VEČER
V soboto dne 15. septembra je Slovenska kulturna akcija priredila Balantičev večer. Večer je bil pripravljen v okviru njenih kulturnih večerov in je bil deseti v vrstnem redu, posvetila pa je Slov. kult. akcija ta večer pesniku Francetu Balantiču za izid knjige njegovih pesmi, ki bo v njeni založbi izšla v prihodnjih dneh. Prireditev je bila v salonu Bullrich. Odziv je bil zelo lep in je bila dvorana polno zasedena, prireditelji pa so za ta večer oder lepo opremili in okrasili.
Ko je pisatelj Zorko Simčič začel večer, je odkril kip Franceta Balantiča, ki ga je za to priliko izdelal kipar France Ahčin. Doprsni kip je izdelan v nadnaravni velikosti. Na visokem podstavku se je lepo odražal pred zastorom rdečih zaves, ki jih je krasila vinjeta, posneta po ilustraciji Bare Remec za knjigo poezij Franceta Balantiča.
Marija Benkovič-Vombergarjeva je prebrala svoje spomine na Joškovčevega Francija, otroka in fanta svojih sosedov iz Kamnika, kakor se ga spominja iz svojih šolskih in mladostnih let. Orisala je njegovo pot, ko so starši in sosedni otroci živeli 0I3 njem. Bil je samosvoj, predan svoji osamelosti in zamišljenosti, ko nihče ni slutil, da se v njem rojeva tolikšen pesniški zaklad. Poudarila je, da se pokojni Balantič že v tistih letih ni družil s svojimi tovariši v Kamniku, živel je ob strani in mimo dogodkov — nase je opozarjal le toliko, kolikor je bil nedoumljiv drugim s svojo zagledanostjo v svoj svet. — Za Tineta Debeljaka je bil ta večer prilika, da je prebral vrsto svojih slik o srečanju s pokojnim pesnikom. V klenih skicah je podal usodo reševanja rokopisov — sam smatra to reševanje za eno naj lepše opravljenih del v vsem svojem delovanju kot urednik Doma in sveta in mentor ter spremljevalec na poti tolikih mladih slovenskih talentov, ki so se takrat v DiS začeli uvel ja vati v slovenski poeziji in književnosti. — Pričevanja o smrti Franceta Balantiča je prebral Božo Fink. V prvem delu je podal besedilo partizanskega poveljnika Senniča-Dakija, zlasti zanimivo pa je bilo poročilo domobranskega Častnika Fortune, ko nazorno riše vzroke gra-hovske tragedije in bolest tistih, ki jim je bilo usojeno, da so prišli prvi na kraj katastrofe, pa so mogli opraviti samo pogrebne slovesnosti za padlimi žrtvami. Za konec je prebral še pričevanja Stanka Tomažiča, edinega, ki se je rešil iz gorečih utrdb in svoja doživetja že takrat objavil v Domu in svetu.
Po odmoru je sledil recitacijski del, pri katerem so sodelovali:	gge. Nika Adamič-Igličeva in Majda Uršič-Volovskova ter
gg. Stanko Jerebič, Bohdan Kawecki, G.S. King-Prime, Francisco Sanguinetti in Miha Smersu. Izvajali so pesmi: Prošnja za besede, Ne najdem domov. Žalost za poletjem. Mrtva belina. Ob sončni daritvi. Predanost, Črne gosli. Dno, Agonija ljubezni, V dimu samote. Blazne hvalnice III, Sonetni venec VII, Gonarski soneti (vse). Drugi venec VII, Žalostinka, Zadnje sonce. Jesenski spev, Zasuta usta, Truplo v polju.
Sonet Vse je v poljskem prevodu (prevod Jana 01echowskega Rim 1946) recitiral g. Bohdan Kawecki, Žalostinko v španskem prevodu (prevod Marisol de Castro, Madrid 1953) g. Francisco Sanguinetti, v angleškem prevodu (prevod P.M.H. Morgana, Buenos Aires 1956) pa je recitiral G. S. King Prime.
Pri opremi odra je sodeloval slikar Milan Volovšek, pri spremnih vložkih pa Tine Debeljak mlajši.
Slovenska kulturna akcija je za ta večer izdala poseben spominski list, ki je bil razdeljen vsem udeležencem večera in prinaša. na naslovni strani posnetek vinjete Bare Remčeve, na drugi strani pa fotografski posnetek kipa Franceta Ahčina o Balantiču.
Balantičev večer pomeni posebne vrste višek letošnje sezone kulturnih večerov Slovenske kulturne akcije. Izvedba je bila prepojena s posebnim vzdušjem pietete, sodelovanje gostov drugih narodnosti pa je pokazalo, kako more prava slovenska stvaritev kmalu prodreti v svet duha in trajnih vrednot. Ves večer je bil nad vse lep uvod v izdajo Balantičevih poezij, spominski večer pa je med tujimi gosti izzval besede priznanja in občudovanja, ko so izražali presenečenje nad visoko stopnjo in stilno dovršeno izvedbo večera.
W. A. MOZART
Dunajska klasika je nekaj izrednega v zgodovini umetnosti. Trije g‘eniji se znajdejo v istem mestu in, dasi različne starosti, v istem času. Vsrkajo i:n izpopolnijo vse, kar je ustvarila preteklost, dvignejo do viška sonat.10 obliko in vse njene možnosti (klavirska, violinska sonata, duo, trio, kvartet, itd., simfonija, uvertura, koncert [solist z orkestrom]), dado številna dela ki gredo do tja, kamor umetnost sploh more iti, in utirajo pota za prihodnost: Haydn zlasti v cepljenju čiste glasbe z narodnim duhom, Mozart v operi, Beethoven v sprostitvi oblike in v oploditvi čiste glasbe.
Ako krase Haydnovo muzo poteze zadovoljnosti in vesele življenjske sile; ako je Beethovnova borbena in zamišljena, je prvi pogled na Mozartovo tak, kakor ga je označil Nietzsche — večji pesnik kot filozof, predvsem pa muzik: blaženost juga, sonce. Taka muza je spremljala triletnega Wolfganga Amadeja ;na klavirju, vodila petletnemu pero po notnem črtovju in šla z otrokom po zmagovitih turnejah po Italiji, Franciji, Londonu, Nemčiji, Avstriji. Ostala je zvesta tudi mladeniču in možu, dasi mu je življenje po tako bleščečem začetku poslalo za drugo stalno spremljevalko „hudo srečo". Prizadevanje po primernem mestu se je vselej končalo z neuspehom; ne salzburški nadškof, ne mannheimski knez, ne versaillski dvor, ne Jožef II., ne nje-
obrazi in obzorja
gov naslednik Leo — nihče ni spo: drobni, bolehni, ne posebno spret: Alojzije Webrove je je bolj usmilj ne mlajše sestre
ne pruski Friderik kakšen muzik je ovidni, življenjsko pzart. Ljubezen do ašla odziva, kasne-ot ljubezen do nje-stance privedlo do precej povprečnegtakona, ki ga je pogosto obiskala srni le dva od otrok sta dospela v moška Ja Ponižanja so se nadaljevala in r4lna- z njimi. Nekatera dela so dožik bučne pohvale — kako mogočen JeL n- Pr- usPeh »Fi' garove svatbe" iiPon Juana" v Pragi! —, tvarnih s#tev pa so dala kaj malo. Duhovno soNstra — ki je sicer ostal veren katolil'— zvabili na videz plemeniti ciljf fP®so(n£^t(vjh. Kantata njegovi loži „Upje“ je ena zadnjih njegovih skladb; P zadnja opera ^Čarobna piščal" je žita v skrivnosti pro-stozidarstva. Veir življenjska grenkoba ni spremeni^snovne poteze njegove glasbe — sot® blaženosti, pač pa je darovala iskreft mračnim poudarkom n. pr. v Dorhanu, v predzadnji simfoniji v g-mol(v Requiemu, poslednjem, nedokončan^ delu.
To je mogoče zato, ker je bil Mozart genij z rfljivo inspiracijo od. zgoraj. Če kdo Ibarja, češ da je v njem najti italijai^Sa melodika z nemško duševnostjo; ^Se v njem srečujejo odmevi Bachove ' Handlove polifone dobe z monodičnil hačinom, pozni barok in rokoko z ^antičnimi slutnjami in narodno popevlr— potem je to samo dokaz neznanske Etične sile, ki je vse udinjala neprest^ dotekajoči inspiraciji. Kochlov kat$ navaja 626 del in skupin del; precejfPolna izdaja založbe Braitkopf in Har obsega 690 skladb. Tako pride na 30it; dolgo dobo komponiranja (od pete' leta do smrti) po 23 del na leto, sl^ Po dve deli na mesec in to pri vseh potovanjih, nastopih, poučevanju, naspI^vanJ'h, itd. Med temi deli so velike ladbe v večini: 15 maš (poleg Requi?al> 21 oper, 41 simfonij, 30 godalni*vai'tet°v, 28 klavirskih koncertov, 2,sonat za klavir, 45 sonat za violino i!'-avir, itd. Ta čudovita lahkota za l^Poniranje je bila združena s skoro besedno nezmotljivostjo v delu in polfostio v izdelkih. Ni čudno, da je bu^ zavist. Zavisti je izročilo — na sre1. Zmotno — pripisalo tudi malo pojas^10 Mozartovo smrt: zastrupil naj bi . tekmec Salieri. Puškin, eden redK’ ki ’fo v ustvarjalni lahkotnosti in pnKtl0stl prišli Mozartu blizu, je ta predi1; prelil v dramatske
________________J:----------------------
podobe z naslovom Mozart in Salieri. S trudom gradeči glasbenik občuti kot krivico, da ima oni brez zasluge in pri vsej (vsaj navidezni) brezskrbnosti, celo površnosti v življenjskih in umetnostnih vprašanjih ta božji plamen, medtem ko se tisoči s komaj iskrico v sebi z vso resnobo pehajo za visoko postavljenimi cilji, pa ostajajo daleč zadaj.
A zavist je nesmiselna. Vsak posameznik in vse človeštvo je Bogu še posebno dolžno zahvalo za izredne darove, pa naj jih podeli komurkoli. Fo resnici so se o Mozartu izjavljali veliki glasbeniki. Haydn je Wolfgangovemu očetu priznal: „Izjavljam Vam pred Bogom in na svojo čast, da imam Vašega sina za največjega glasbenika, kar jih poznam." Za Wagner-ja „v zgodovini vseh umetnostnih panog ni nič tako presunljivega, nič bolj vzvišenega, nič večjega občudovanja vrednega, kot je Mozart". Rossini je v njem videl utelešenje glasbe in ga je imenoval edinega.
Resnično, kje iskati te pristne preprostosti ob najbolj zapletenih pojavih duše in sveta; lahkotnosti in prozornosti nad globinami; ljubkosti in čistosti, pa neupogljive doslednosti; vsorazmerjeno-sti vseh v eno zlitih sestavin; skrajne e-konomije sredstev (— ko je cesar Jožef II. menil, da je v »Figarovi svatbi" „preveč not", je komponist z vso pravico odvrnil: „Veličan:stvo, samo tiste, ki so potrebne!" —) in neubranljivost učinkov — kje iskati vse to drugod kot v Mozartovi glasbi? Romantika je to e-dinstveno sončno umetnost razkrojila in njene elemente drugače vezala in dodala drugih. Skoro vsa naša glasba prejšnjega stoletja se je sicer — zamudniška — držala okvirov, kalupov, pravil, ki so jih našli v tvorbi dunajske klasike, ni jih pa znala, niti mogla izpolniti in jim vdihnit1, polnega življenja. Pravijo, da je dokaj Mozartovega duha v pred kratkim odkritem skladlatelju Novaku iz let ok. 1800; navdihe iz Mozarta zasledimo večkrat v glasbenih poskusih Saše Šantla, sicer pa ostane Mozart za našo glasbeno kulturo — tako kot za vse druge — neizčrpna zakladnica, ki pa odpira svoje skrinje samo neutrudnim raziskovalcem in redkim izvoljencem.
Ne še čisto pojasnjena je verjetna zveza med najboljšim Mozartovim libretom („Figarova svatba") in „Matičkom“, katerega avtor je prišel na svet istega leta kot salzburški genij, preživel ga je pa za tri leta.
A. G. »
L JU® JE NAŠIH DNI SE NE MENIJO VEČ ZA VZVIŠENI i^rG0R POEZIJE. PA VENDAR ŠE NI BILO NIKOLI TAKO POTREBNO, DA BI JIH PRAV POEZIJA PRERODILA, OD^IRA IN DVIGNILA. OB VSEH MATERIALNIH KATASTROFAH, KI DANES PRETRESAJO SVET, SMEJO UPATI Ili^Š,ITEV IN NA LUČ EDINOLE V DUHOVNEM REDU. PESNIKI SO BILI OD NEKDAJ GLASNIKI NARODOV. ČE PE^Kl MOLČE, JE ZNAK, DA SO NARODI ŽE V POSLEDNJIH IZDIHIH, DA NITI ZA JEČANJE VEČ NIMAJO MOČI...	Giovanni Papini
PRED UPRIZORITVIJO ELIOTOVE “DRUŽBE PRI KOKTAJLU”
Velika posebnost letošnjih kulturnih večerov je bila zlasti ta, da so bili v središču mesta, v salonu Bullrich. Ta je nudil lepo okolje, da je že ta zunanja okoliščina izredno dobro vplivala na izvajalce in udeležence.
Sedaj pa bodo sledili večeri, ko se bomo za nekaj časa poslovili od te tako prijetne dvorane. Prvič bo to dne 29. septembra, ko bo večer, ki ga priredi glasbeni odsek S.K.A. Koncertni večer, posvečen Mozartu, bo v župnijski dvorani v Ra-mos Mejia, enako bo v isti dvorani tudi glasbeni večer, ki bo posvečen Schumannu (ob koncu oktobra).
Po dolgem času — od prvega umetniškega večera, ki ga je S.K.A. priredila dne 11. aprila 1954 kot svoj prvi nastop v Buenos Airesu, ko je bil spored izvajan v gledališki dvorani v ulici Montevideo — se Slovenska kulturna akcija podaja spet na oder v gledališki dvorani in sicer v centru mesta (gledališče je v ulici Junin skoraj na križišču z ulico Santa Fe), kjer bo izvajano delo slovečega angleškega pesnika T. S. Eliota “The Cocktail Party”.
Priprave za izvedbo so v polnem teku in se gledališki odsek pripravlja na uprizoritev z vso vnemo in pozornostjo. Izvedba dela pa bo dogodek tudi za slovensko slovstveno delo med nami, saj je prevod dela oskrbel pesnik France Papež, ki je znan po svojih pesnitvah, objavljenih v Meddobju in čigar nagrajena zbirka pesmi bo izšla v letošnjem knjižnem programu založbe Slovenske kulturne akcije. Prevod je res pomembno delo. Eliot je svoje dramsko delo spesnil v verzih, jezik v izvirniku ni lahak, a je vendar France Papež prevedel delo v verze, ki so dovršeni in zvesto slede ritmu in zgradbi izvirnika.
Ko je S.K.A. v aprilu 1954 prvič nastopila pred javnostjo, je bilo v odlomkih izvajano delo francoskega pesnika in dramatika Henryja Gheona “Igralec in milost”. Henry Gheon velja v francoski književnosti kot katoliški pesnik in dramatik in je zgodba njegove konverzije ob svojem času vzbujala veliko pozornosti. T. E. Eliot velja že dolgo dobo kot religioni pesnik in je v poeziji in dramatiki danes v Angliji njegovo ime močnejše, kot pa je toliko obravnavano ime in sloves Grahama Greena. V Eliotu je angleška religiozna poezija dosegla višek, enak ali vzporeden slovesu Claudela v Franciji. Eliot je dolgo odlagal formalen prehod v katolicizem, prav ob tem delu pa je prišel do konca te poti in tudi formalno prestopil v katoliško Cerkev.
“The Cocktail Party” je pesnitev, kjer skuša pesnik popolnoma moderno sodobni motiv prenesti v okvir in žar misterija — pri Claudelu smo mogli ugotavljati isto pri njegovem “Marijinem oznanjenju”. Toda ljudje na odru govore okorne in boleče človeške misli in uganke, v njih dušah pa delo kipi v veličastnost konflikta in to v mejah, ki trkajo na duha in srce s tolikošno silo, kakor je to možno doživeti samo v monumentalnosti srednjeveških verskih misterijev.
Gledališki odsek S.K.A. se je pripravam posvetil z vso ljubeznijo. Poleg “GLASA”, ki bo govoril o predstavi, bo izšel za predstavo tudi poseben gledališki list z označitvijo in vsebino Eliotove pesnitve.
poročamo
JUBILEJ DRUŽABNE PRAVDE
Slovensko katoliško socialno gibanje je dne 9. septembra proslavilo lep jubilej. Revija za socialna vprašanja “Družabna pravda” je slavila svojo desetletnico. Še v domovini bi bil to lep praznik, toliko bolj pa je tak dogodek pomemben med nami v emigraciji.
Organizacija, ki je po reviji privzela še ime za gibanje, ki ga vodi, je priredila v proslavo jubileja spominsko slovesnost v prostorih slovenskega semenišča v Adrogueju. Po cerkvenem opravilu je bilo dopoldne zborovanje, kjer sta gg. Jan Maks in Avgust Horvat pojasnila pot in namene revije.
Po zborovanju je bilo kosilo, po katerem so zastopniki slovenskega tiska v Argentini čestitali reviji za njen jubilej. V imenu tiska, ki ga izdaja Slovenska kulturna akcja, je spregovoril njen predsednik g. Ruda J u r č e c. V svojem nagovoru je podčrtal pomen revije za slovensko socialno gibanje, ko širi izobrazbo in zanimanje za sodobna socialna vprašanja med Slovenci: želel je, da bi revija z uspehom to delo nadaljevala in tako sodelovala pri rasti in dvigu slovenske kulture, ki mora biti skrb in ljubezen nas vseh. Zaključil je svoje besede s čestitkami in iskrenimi željami za nadaljnje delo.
NUJNA PROŠNJA ČLANOM IN NAROČNIKOM SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE, KI SO V ZASTANKU S ČLANARINO ALI NAROČNINO
Slovenska kulturna akcija je ustanova, v katero se pač nihče ne včlani in prav tako tudi njenih izdanj ne naroči kar tjavendan, ampak stori to gotovo z vso resnostjo, v živi zavesti ne le pravic) ki jih ima do ustanove, ampak tudi svojih dolžnosti do nje.
Naši člani in naročniki se za pretekli letnik pač ne morejo pritoževati, da Slovenska kulturna akcija ni izpolnila svojih obveznosti, nasprotno, tako v svojih prireditvah kot v svojih izdanj ih je nudila celo več, kot je obljubila. (Ger-žiničev oratorij o Baragu le radi tehničnih ovir še čaka na izid, ki pa je zagotovljen.) Seveda pa pričakuje in tudi nujno potrebuje, da še njeni člani oziroma naročniki izpolnijo svoje obveznosti do nje, ki so jih iz ljubezni do stvari tako hvalevredno prevzeli nase. Prav ta odgovornost članov in naročnikov je še toliko resnejša ob dejstvuj da niti s celotno vplačano naročnino in članarino še daleč ne moremo kriti vseh izdatkov naše ustanove, toliko manj ob številnih zaostankih. Prosimo torej prav lepo vse člane in naročnike z zaostalimi vplačili, da v najkrajšem času poravnajo svoje obveznosti in nam s tem vsaj nekoliko olajšajo nelahko breme gmotnega vzdrževanja naše ustanove.
NAŠIM POVERJENIKOM
Da prihranimo na delu in poštnini, Vam kar tu ponavljamo naše običajne prošnje:
1.	— Pospešite pošiljko zaostalih naročnin in drugih
vplačil!
2.	— Skušajte ohraniti vse prejšnje in pridobiti nove
naročnike!
3.	— Pomnožite prodajo posameznih publikacij med ne-
naročniki!
4.	— Poiščite še novih poverjenikov za sodelovanje na
področjih, kamor Vi ne morete seči!
5.	— Pridobite nam mecenov, saj naša ustanova brez njih
ne more obstajati!
6.	— Ostanite nam za vsako ceno zvesti sodelavci, ker
Vas neobhodno potrebujemo!
Porabljamo priliko, da se Vam za Vaše idealno in tako požrtvovalno sodelovanje iskreno zahvaljujemo! Plačilo naj Vam bo zavest, da sodelujete pri ustanovi, ki naj utrjuje in poglablja temelje slovenski krščanski kulturi ne le v zamejstvu, ampak v celem narodu.
doma
in po svetu
Izredno velik uspeh je v ,,Teatro Co-I6n“ v Buenos Airesu doživela v avgustu krstna predstava najnovejše opere argentinskega skladatelja Juan Jose Castra ,,Las bodas de sangre — Krvava svatba". Opera je komponirana na besedilo istoimenske tragedije, ki jo je napisal španski surrealistični pesnik Federico Garcia Lorca. Kritika ugotavlja, da se je Castro s to svojo najnovejšo stvaritvijo zavestno postavil ob stran skladateljem, kot so Menotti in Milhaud, če jih ni celo prekosil. Skladatelj J. J. Castro je pred leti na svetovnem tekmovanju za operne skladbe v Milanu prejel prvo nagrado za svojo opero ,,Proserpina in tujec". Predsednik razsodišča je bil takrat Igor Stravinskij. Castro je kot dirigent in skladatelj znan tudi slovenskemu občinstvu, ker je pred dvemi leti dirigiral nekaj večjih simfoničnih koncertov tudi v Ljubljani, kjer je izvajal tudi nekatere svoje simfonične skladbe.
Pred tedni je umrl star nekaj čez petdeset let eden naj večjih modernih nemških dramatikov Bertolt Brecht. Njegove drame so po zadnji vojni zapustile očitne sledi v moderni evropski dramatiki. Četudi po svetovnem nazoru komunist, se je Brecht v zadnjih letih iztrgal skrajnemu lelvičarstvu, tako da so morali nemški komunisti nad njim in njegovim delom izreči celo uradni irvterdikt. Najbolj znano njegovo delo, polno revolucionarnih in človečanskih teženj obenem, je drama ,,Mati, pogum..."
Frangoise Sagan je s svojim drugim delom ,, Rahel nasmeh" zaorala enake brazde uspeha, kot jih je dosegla s svojim prvim romanom ,,Bonjour tristesse". Komaj je knjiga izšla, so v Parizu prodali 200.000 izvodov, ameriški založnik pa je prejel naročil za 100.000 izvodov, predno je bil prevod v tiskarni dotiskan. Pisateljica je slavila svoj 21. rojstni dan, ko je delo prišlo na trg. Novi roman se zaključuje z enako pezo črnoglednosti in brezupnosti kot prvi in ameriška kritika navaja, da bi moralo delo nositi naslov Toujours tristesse. Vendar bi pisateljica najbrž nehala pisati, ako bi se umaknila iz takšnega sveta. .. — zaključujejo kritiki svoja razmišljanja ob tej knjigi.
od m0vi
“Slovenska država”, ki izhaja v Torontu v Kanadi, je v svoji številki z dne 15. julija t.l. objavila naslednje poročilo o knjigi Marijana Marolta "Zori noč vesela” :
“V založbi Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu je izšel roman Marijana Marolta ‘Zori noč vesela’. Dogodki v povesti so iz dobe še pred prvo svetovno vojno in se odigravajo večji del v okoliških krajih Vrhnike. Zanimivo je, da je delo pisano zelo življenjsko, tako, kakršna je doba, iz katere je snov vzeta (realistična). Nekatere osebnosti so celo zgodovinske (pisatelj Jurčič, slikar Wolf). Pi-
satelj je dobro zadel psihologijo tako kmečkega človeka kot podeželske "gospode”, zlasti pa površno ljudsko sodbo in tolmačenje dejanj bližnjega. Njegovi junaki so najrazličnejši tipi in značaji. Odlična pojava je učitelj Leopold Cvek, ki je storil največ dobrega ljudem s svojo nesebičnostjo in dobrohotnostjo, ki jo spremlja skrajna odločnost in pravicoljubnost.
Delo je lep roman, ki ^e obenem slavospev rodni domačiji v emigraciji. — MIČ.”
„Duhovno življenje" o razstavi Bare Remec:
Slovenska slikarica Bara Remec je priredila v Buenos Airesu od 2. do 15. julija
razstavo svojih slik. Na ogled je postavila umetnica, ki je razstavo tudi sama uredila, 25 del, po večini olja in štiri ko-lorirane perorisbe. Večina slik je iz jezerskih pokrajin okrog mesta San Carlos de Bariloche v Patagoniji in iz San Martin de los Andes. Velik obisk, zlasti prvi večer, je dal tej priredbi res značaj kulturne manifestacije. Vabilu se je odzvalo tudi mnogo gostov drugih narodnosti, zlasti Hrvatov in Argentincev. Kot pevskemu zboru ,,Gallus" moramo biti tudi umetnici Bari Remec hvaležni, da tako uspešno podstavlja slovenskega duha na tujih tleh.
,,GLAS“ je štirinajstdnevnik. Izdaja ga Slovenska kulturna akcija, Alvarado. 350, Ramos Mejia FCNDFS, Bs. Aires, Argentina. Ureja uredniški odbor. Tiska tiskarna ,,Federico Grote", (Ladislav Lenček C.M.), Montes de Oca 320, Buenos Aires.