ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 - 1990 . 2 297 OCENE IN POROČILA I v a n T u r k , M e t k a C u l i b e r g , J a n e z D i r j e c , Paleolitsko najdišče Divje babe I v dolini Idrijce — zatočišče neandertalcev. Maribor : Obzorja, 1989. 73 strani, 32 slik. (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije; 170) Jeseni 1989 je kot 170. številka zbirke vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije pri založbi Obzorja izšla knjižica o paleolitskem najdišču Divje babe nad Reko v dolini reke Idrijce. Vsi trije avtorji, uslužbenci Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani (Turk in Dirjec sta sodelavca Inštituta za arheologijo, Cu- libergova pa dela na Biološkem inštitutu »Jovan Hadži«) in že eminentni raziskovalci stare kamene dobe in okolja, v katerem je živel tedanji pračlovek, so se zavedali te­ žavne naloge pisanja poljudnega vodnika. To so na začetku knjižice, ki je posvečena dr. Mitji Brodarju in prof. dr. Francu Osoletu, še posebej omenili. Gre namreč za dej­ stvo, da je najdišče še vedno v fazi terenskih in kabinetnih raziskav. To pomeni, da so vsi dosedanji izsledki le trenutni in da se bo vedenje o »Divjih babah-« v prihod­ nosti delno spremenilo in verjetno, ko bo na razpolago še več novih podatkov, tudi bistveno dopolnilo in povečalo. Skoraj točno proti severu orientiran vhod v dobrih 40 m dolgo jamo Divje babe 1, kot so jo poimenovali avtorji,1 se nahaja 450 m nad morjem pod strmim robom Sebreljske planote. Tam se teren pod cerkvijo sv. Ivana strmo (45° in več), deloma skokovito spušča do struge reke Idrijce, ki pod jamo teče na nadmorski višini okoli 233 m. Jama je v celoti izoblikovana v neplastovitem cordevolskem2 dolomitu na ob­ močju do 200 m široke, v smeri sever — jug potekajoče sebreljske pretrte cone, ki je odcepljena od knežkega preloma, ležečega v smeri jugovzhod — severozahod. Jamo sta »arheološko odkrila« F. Osole in M. Brodar in sicer po predhodnem opozorilu še- breljskega domačina Jožeta Skrabarja. Vsi trije so bili leta 1977 na obisku izkopa­ vanj v jami Trhlovci pri Divači (vodj^ dr. F. Leben, Inštitut za arheologijo ZRC- SAZU, Ljubljana) in' takrat je Skrabar pokazal živalske kosti, ki jih je nabral kar po površju v Divjih babah. Omenjeni strokovnjaki so jih spoznali za fosilne in jih z vso verjetnostjo prisodili jamskemu medvedu. Tako sta F. Osole in M. Brodar 8. sep­ tembra 1977 prvič obiskala Divje babe in se in situ takoj odločila, da je treba jamo poskusno sondirati.3 V organizaciji Inštituta za arheologijo je bilo sondiranje jamskih sedimentov uspešno izvedeno leta 1978. Sistematična izkopavanja vse od leta 1980 dalje izvaja omenjena ustanova, najprej pod Brodarjevim in v najnovejšem času pod Turkovim vodstvom. Vsebina vodnika je• razdeljena na nekaj poglavij. Uvodu sledi poglavje o strati- grafiji in paleoklimi, obširno je predstavljena geokronologija, malo manj natančno so opredeljene paleolitske najdbe, prijetno presenečenje in hkrati zelo dobrodošla sta slovarček strokovnih izrazov in seznam uporabljene literature. Vsemu temu je na koncu dodan še angleški prevod. Ledenodobni sedimenti v Divjih babah so do sedaj odkopani do globine 11,5 m (jamsko dno na prekopanem področju zaenkrat še ni bilo doseženo). Skupno so stro­ kovnjaki označili 26 plasti. Od teh so jih zgornjih dvajset podrobneje preučili in jih razdelili v šest ciklusov, ki jih lahko stratigrafsko predstavimo od najmlajšega do tre­ nutno najstarejšega. Prvemu ciklusu pripada holocenska humusna plast 1 s sporadič- nimi najdbami prazgodovinske keramike in s kostmi domačih živali. V globino sledi nato drugi ciklus s plastmi od 2 do 7. Plast dve vsebuje ostrorobi grušč, ki je lokalno zlepljen v brečo s kalcitnim vezivom. Ostale plasti so sestavljene iz diagenetsko raz­ lično preoblikovanega grušča in osnove. Plast 4 je močneje krioturbatno nagubana, v plasteh 3 in 7 so ostanki podora. Palinološke raziskave so pokazale, da je v teh pla­ steh prisoten predvsem pelod iglavcev (bor, smreka, macesen) in le v manjši meri li­ stavcev (jelša, lipa, leska, črni gaber). Antrakotomske, analize so pokazale, da je lesno oglje iz tega ciklusa pripadalo boru, smreki, jesenu in gabru. Ostanki pleistocenske 1 Jamo vodijo v jamskem katastru Jamarske zveze Slovenije pod zaporedno številko 812: Spodnja jama »Divje babe« (sinonim: Jama v Divjih babah — dolnja; domačini namreč celoten, težko dostopen teren pod sv. Ivanom imenujejo Divje babe). Po teh podatkih (jamo je 19. 7. 1950 prvi obdelal pokojni slovenski koleopterolog Egon Pretnar) je dolga 40 m, višinska razlika med vhodom in zaključkom jame je +1 m in nadmorska višina 340 m (cf. R. Gospodaric et al., Osnov­ na speleološka karta Slovenije, list Bled 3 /1:50.000/, Postojna 1976, 46). Za razliko od zgornje jame »Divje babe« (kat. št. 811) poznamo še več jam s tem imenom: npr. Divje babe nad Dob- larjem (desni breg Soče, kat. št. 711, cf. P. Habič et al., Osnovna speleološka karta Slovenije, list Tolmin 4 /1:50.000/, Postojna 1976, 56) itd. 2 Cordevol (geološko) = spodnji del zgornje triade. ' P o d a t k i v arhivu F. Osoleta: Seznam kraških jam 2 — eventuelna najdišča paleolitika; po Osnovni speleološki karti Slovenije, list Bled 3 (1980), 13 (tipkopis). 2 g g ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 2 favne pripadajo predvsem jamskemu medvedu, druge živali so le poredko zastopane (npr. rjavi medved, volk, alpski svizec, navadni jelen, gams). Paleolitske najdbe so iz­ kopali v plasteh 4 (A-kulturni horizont), 6 (B-kulturni horizont) in 6/7 (C-kulturni horizont). Tretji ciklus sestavljata plasti 8 in 9 iz različno korodiranega grušča in osnove. Grušč v plasti 8 je močno prepojen s fosfati, nekje zlepljen v brečo, drugje prepojen s tanko fosfatno skorjo. Poleg večjih podornih skal so med gruščem našli tudi ostanke kapnikov. Živalski ostanki so v veliki večini spet pripadali jamskemu medvedu, ostalih vrst je malo. Odkriti pelod je bil prisojen boru, smreki, jelši, lipi in brezi, oglje pa samo boru. Paleolitske najdbe so redke in pripadajo horizontu D (plast 8). Četrti ciklus obsega plasti 10—14. Vse sestavljata delno zaobljen grušč in »melj- nata« (cf. Turk) frakcija. Sedimenti so delno zlepljeni s fosfatnim vezivom. Med favno prevladuje jamski medved. V plasteh tega ciklusa so odkrili pelod bora, smreke, jelke, vrbe in breze, oglje iz paleolitskih kurišč je vsebovalo ostanke bora in smreke in le delno jesena* in topola. Paleolitskih najdb je v tem ciklusu največ in tvorijo kulturni horizont E. Petemu ciklusu pripadata plasti ostrorobega grušča 15 in 16. Slednja je tudi krioturbatno nagubana in prepojena s fosfati, ki imajo svoj izvor v sedimentiti četrtega ciklusa. V teh plasteh so odstranili večji skalni podor, ki verjetno dokazuje živahno tektonsko aktivnost. Analizirani pelod je pripadal boru, oglja v teh plasteh niso našli. Favnistični ostanki'so redki in poleg jamskega medveda pripadajo le še kuni. V kulturnem smislu je ta ciklus plasti sterilen. V šesti ciklus sodijo gruščnate plasti od 17 do 20. V tem ciklusu sta dve prepojitvi s fosfati (pl. 18 in 20), v plasteh 19 in 20 je breča s kalcitnim vezivom. Živalski ostanki pripadajo jamskemu medvedu, volku, kuni in navadnemu jelenu. Večina lesnega oglja iz kurišč je iglavskega izvora (bor, smreka), od listavcev je zastopan le jesen. Odkriti pelod pripada izključno boru. Paleolitski ostanki so redki in so označeni kot horizont F (plasti 17 аг in 18), G (pl. 19/20) in H (plast 20). — Na osnovi favnističnih, florističnih in kulturnih najdb ter radiometričnih datacij (14C), ki so jih naredili na inštitutih v Zagrebu, Kölnu in v Ka­ nadi, postavljajo avtorji plasti 20 do 2 v čas od konca starejšega (W I) do prve polo­ vice srednjega (W I/II) würma po alpski geokronološki lestvici. Razpon absolutnih starosti plasti se giblje od več kot 53.000 let pred sedanjostjo (plast 20) do okoli 35.000 let pred sedanjostjo (plast 2). V klimatskem smislu pa avtorji stratigrafski niz hipote­ tično razlagajo (žal ne najbolj posrečeno) sledeče (str. 12): — plasti 20—15: stadial (v začetku toplejši in bolj suh kot naslednja dva stadiala), — domnevni interstadial, — plasti 14—8: stadial (v začetku zelo mrzel in ves čas zelo vlažen), — domnevni inter­ stadial, — plasti 7—2: stadial (manj vlažen od predhodnega, proti koncu zelo vlažen in hladen). Tako razlago bi lahko strokovnjak z ustrezno izobrazbo iz geologije kvartarja primerno » komentiral! Med slikovnimi prilogami v tem delu vodnika so zelo nazorno prikazani npr. kronostratigrafski pregled plasti in poskus vzporedbe v širšem evrop­ skem prostoru (si. 3, str. 5) in pregled živalskih vrst po plasteh (si. 5, str. 9). Upraviče­ nost prikaza standardiziranih krivulj vseh posamičnih zob in kosti jamskega medveda (si. 6, str. 10), nadalje standardizirane krivulje povprečnih velikosti kostnih fragmen­ tov in posamičnih zob jamskega medveda (si. 7, str. 13), standardiziranih histogramov kostnih odlomkov okončin mladih in odraslih medvedov (si. 8, str. 15) itd., je za po­ ljudno publikacijo močno vprašljiva; prejkone bi objava bolj sodila v strokovno re­ vijo. Še pripomba k podpisom pod ilustracijami: nekoliko moti (ni na evropskem ni­ voju), da se angleški prevod ne začne v novi vrstici (to je predvsem nerodnost ured­ nika serije) — veliko prostora namreč s tem ni prihranjenega. V nadaljevanju se malo podrobneje pomudimo pri poglavju o paleolitskih najd­ bah (str. 28 ss). Vse arheološke najdbe v horizontih A — H naj bi po avtorjih pripa­ dale kulturi srednjega paleolitika ali moustériena. Njen nosilec je neandertalec, iz­ umrla podvrsta človeka (Homo sapiens neandertalensis). Njegovih skeletnih ostankov v Sloveniji zaenkrat še niso odkrili (svetovno znane so najdbe neandertalskih osebkov iz Krapine, Vindije in Velike pečine v Hrvaškem Zagorju) niti v enem od osemnajstih moustérienskih najdišč.4 Moustérien časovno obsega obdobje od začetka zadnje med- ledene dobe (interglacial Riss/Wurm) do polovice srednjega würma (prva polovica in- terstadiala W I/II) ali absolutno gledano med 120.000 do 35.000 leti pred sedanjostjo. Med arheološkimi najdbami je bilo v Divjih babah izkopanih 405 kamenih artefaktov iz kremena slabše kakovosti (lokalni roženci in tufi). Artefakti so bili v večini prime­ rov v jamo prineseni že izdelani. Razbitine, odkruški in luske so redki, vendar kljub 4 Poleg Divjih bab so v predalpskem svetu še naslednje Jame: Jama pod Herkovlml pečmi r>ri Badliah Spenovka pri Zg. Doliču, Mornova zijalka pri Šoštanju, Njivice pri Radečan, Matja­ ževe kamre pri Bovtah in Apnarjeva jama pri Libojah; na Notranjsko-primorskem krasu po­ znamo do danes Betalov spodmol in vilnarjevo jamo pri Postojni, Postojnsko jamo, Parsko go- lobino nri Pivki, Zupanov spodmol pri Sajevčan in Crni kal nad Koprom. Na Dolenjskem je edino jamsko najdišče Marovška zijalka v Mačjem dolu pri Sentlovrencu. Poleg naštetih jam so znana še štiri najdišča na prostem: Blatni vrh pri Jurkloštru, Kostanjevica ob Krki, Hruševca pri Vrhniki in Dobravlje na Krasu. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 2 2 9 9 S ^ f ™ d o k a z > da so tedanji ljudje v jami orodja, če že ne izdelovali, vsaj po­ pravljali. Zapis o artefaktih je v vodniku skromen. Deloma je to zaradi še nedokon­ čanih raziskav razumljivo, vendar opis ni prav nič lapidaren — Turka in Dirieca fT^tv ČJ k ° t arheološke najdbe zanimajo paleontološki ostanki, Culibergova pa je tako ah tako biologinja. Skoda, že zaradi naslova knjižice. Še beseda, dve o nekaj ne- s t ? r i 0 ^ H h M v d drUgv,Ìm a ^ t 0 r j i V o d n i k a p r a v i j o (str-29>> d a c e l o t n i Poznanfzbirlk mou- o ^ v n i ^ ^ S ^ w l h Or0Ì13 ? l r a v n o p e s t e r ' s a j p o njihovem obsega le kakšnih deset osnovnih orodnih tipov. Ta trditev ni povsem resnična, saj je v letih 1950-1960 danes ^ f e Ä o r o d f f v ^ 1 t S t n r 0 k r T n j a k François Bordes razdelil skdnjepaleolUska S o u s t e - nenskaji orodja v 63 tipov.5 Te tipe orodij je razdelil v 10 skupin, ki obsegajo- 1 leval- d°iiS T A 2 ' m o u s j f r i e n s k e k ? n i ^ in limase, 3. strgala, 4. m^ajšepaleoHtske'tlpe oro- mj, 5. orodja z izjedo in nazobčana orodja, 6. strgače, rezače in sekače ter oblice 7 9 пгпНп1П°Л 1Сн Ш t ° r 0 d j a S W Î ' 8- o b < >i e s t r ansko ploskovno obdelana listasta orodj a ; o d h f t k P n i ^ H d v o s t r a n e prodnjake in polprodnjake, 10. rabljene in površno obdelane aaasm'saj pravijo-da d ° s e d a j w Ä —* Tako preproste pa zadeve v paleolitski arheologiji le niso! Mnenje avtoriev ie komaj sprejemljivo, saj je pod terminom npr. atipičen sveder (št. 35 sensu F Bordel o co označeno orodje zelo tipično! Zato pri branju tega poglavja žal dobimo vtis da avtorji (spet predvsem Turk in Dirjec, ki sta arheologa); ne priznavajo mednarodno ? r n f w n t i n t V , r e K r f t r a b l j e n e « р о 1 о а к е l i s t e z a srednji paleolitikTNave^eSa trditev se toliko bolj pride do izraza,'če si npr. ogledamo barvno sliko 21 (str 40) L T n T v f i ™ o 6 8 « 3 » 1 " РЦе, da je upodobljeni artefakt primerek lepo retuširanega'str- fute s Ä 1 ™ t h • D r z t 1 . 1 e i Petrog 5 afski podatek, saj je orodje resnično izdelano iz r > r ^ . • ? , к 1 ш 1 , Р а tipološke liste ne poznajo! Morda je avtorje zavedla dolžina Zh^^-S° ° n e h 0 t e u P ° r a b i l i ta termin, ki pa je čista skovanka. V paleolitski arheologiji poznamo sicer različna praskala na klini, vendar so to tipična mlajšepaleo- msKa orodja, ki z mousterienom nimajo prav nič skupnega. Naš obravnavani artefakt predstavlja namreč primerek dvojnega ravnega strgala (tip 12),' ki ima poleg vsega na bazi se ostanek diedričnega talona in je bil prejkone izdelan s posebno, t i leval- lois tehniko odbijanja. Napaka, še hujša, je žal tudi v angleškem tekstu, kjer piše da je to »a well retouched rasper on a blade«. Kot je znano, angleško govoreče dežele uporabljajo za strgalo termin »side scraper« (za razliko od praskala: »end scraper«) V našem primeru bi se angleški tekst moral glasiti: »side scraper — double straight«' Podobna napaka je tudi na si. 20 desno (str. 38), kjer piše, da je to primerek ravnega strgala Ni res! Desni primerek je strgalo s stanjšanim hrbtom (tip 27), ki je po dor- zaini (hrbtni) strani poleg vsega še ploskovno retuširano. V poljudnoznanstvenih tek­ stih se take napake ne bi smele pojavljati, ker gre pri tem za (sicer nenamerno) za­ vajanje najširšega kroga bralcev in ljubiteljev arheologije. Kljub tem drobnim spo­ drsljajem večina v vodniku predstavljenega teksta prav nič ne izgubi na veljavi Morda imamo za odvečno le preobširno opisovanje paleontoloških značilnosti (pred­ vsem jamskega medveda), saj je naslov vodnika kljub vsemu »Paleolitsko najdišče itd.« Zato naj na tem mestu še enkrat poudarimo, da je z arheološkimi najdbami naj­ bogatejši E-kulturni horizont: do sedaj je dal 262 sileksov, od tega je kar 154 tipološko opredeljivih orodij (cf. S.Petru, o.e., 52s), ki jih Petrujeva bolj ali manj upravičeno stavlja v nazobčani mousterien. Avtorji vodnika se kulturno podrobneje ne opredelju­ jejo in zaenkrat ostajajo pri moustérienu v širšem smislu. Artefaktov v ostalih kul­ turnih horizontih je premalo, da bi jih v okviru moustériena še naprej delili (poleg nazobčanega poznamo še levallois moustérien, moustérien z acheuléensko tradicijo ti­ pični mousterien in moustérien tipa La Quina oziroma La Fer'rassie ali charentien) Ta delitev bo v Divjih babah morda možna kasneje, ko bo na voljo več najdb (izko­ pavanja se bodo zanesljivo nadaljevala še vrsto let). Se pripomba k tekstu na str 32— 35, kjer avtorji obravnavajo »čisto arheološke probleme«, ki na vsak način sodijo v strokovno revijo ali pa za debatno mizo in nikakor ne v poljudno publikacijo Tudi ne drži trditev, da v Sloveniji spadajo vsa moustérienska najdišča ali v W I ali pa v prvo polovico interstadiala W I/II (str. 35). Avtorji so pozabili na najdbe »toplodob- 5 več kot četrt stoletja je to mednarodno priznana tipološka Usta, cf. F. Bordes Le com­ plexe moustérien: mousténens, levalloisiens et tayaclens. L'Anthropologie 55 1951 iss- idem Typologie du Paléolithique ancien et moyen. Memoire No 1, Bordeaux^ 1961 ' 'Kljub temu pa v seznamu literature citirajo za slovenske (in jugoslovanske!) razmere prevedeno in prirejeno Bordesovo tipološko listo, cf. v. Pohar, Tehnika izdelavein tipolcSif ^ 0 1 П а Ш у | ^ А 7 ? Т 9 7 9 к е 1 Г 5 3 к а т е П е § а О Г О , Ц а - *ОГОбП° ° r a z i s*°vanju P ^ n S t a ,„«• ' D o , e " a k i n r e z"ltetov je prišla v svoji raziskavi tudi Simona Petru (Sedimenti paleonto- \°^%ln kulturna vsebina v srednjepaleolitskih jamskih postajah Slovenije Odsek zâ eeolorfîo VTOZD Montanistika PNT v Ljubljani, 1989 /dipl. naloga v^tipkopisu/52) Skodajelef kf? avtor- ìl^^E^tìZi^^ullil^T111 m a t e r i a l V ° b đ e l a V 0 ) ' k i S° -anstvenV^ovse^nTst 300 Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S ÌÌ • 1990 nega« moustériena iz R/W interglaciala, npr. B-kultura Betalovega spodmola, najdbe iz Jame pod Herkovimi pečmi pri Radljah in Vilharjeva jama pri Postojni.8 Ce povsem za/ konec v tem kratkem komentarju vodnika (v katerem še najbolj pogrešamo dober zemljevid z lego najdišča) pogledamo si. 29 (fotomontaža na str. 61) z naslovom »Divje babe 1 nekoč in danes«, vidimo, da slika vsekakor ni primerna v kontekstu vodnika in je velika napaka urednika serije, da je dovolil objavo take zmontirane fotografije! V tem primeru gre vsekakor za šalo (čeprav raziskovanje stare kamene dobe res ni šaljivo — to predobro poznajo tako avtorji sami, kot še mnogi drugi, ki so kdaj sodelovali pri takem in podobnem terenskem delu),9 zato bi vsi trije možakarji na fotografiji morali kaj urno poskakati v zrak in bežati pred obe­ ma grizlijema, ki »hlačata« iz jame. Taka ilustracija pa bi bolj sodila v Pavlino ali Kaj, in ne v ugledno serijo kot so Kulturni in naravni vodniki Slovenije. D r a š k o J o s i p o v i č K a r l A. W i t t f o g e l , Orijentalna despocija. Uporedno istraživanje totalne moči. Zagreb : Globus, 1988. 478 strani. Knjiga K. A. Wittfogla »Vzhodna despotija« se je v prevodu pojavila na jugoslo­ vanskem knjižnem trgu s precejšnjo zamudo. Pred mnogimi leti, ko je prvič izšla (1952), je vzbudila precejšnjo pozornost. Nekateri so pritrjevali njegovi razlagi »ne- zahodnih« družb, drugi so jo zavračali. Eni in drugi so pripadali različnim teoretičnim usmeritvam. Nekateri med njimi, na primer A.Toynbee, so sodili, da Wittfogel z raz­ lago teh družb obnavlja stari grški mit o slabi Aziji in dobri Evropi. Nekateri so za­ vračali protikomunistični značaj njegove knjige. Avtor je v uvodni besedi k izdaji knjige leta 1962 (izšlo je več izdaj in tudi prevodov) zapisal, da sta dva aspekta knjige takoj pritegnila pozornost, poskus opredeljevanja specifičnosti »nezahodnega«, pol- upravljalskega sistema despotske oblasti in razlaga komunističnega totalitarizma kot totalne upravljalske in še bolj despotske variante tega sistema (str. 5). Po njegovem mnenju socialistične oziroma komunistične dežele (za te predvsem gre, a ne samo za te) nadaljujejo razvoj orientalskega despotizma. Pri tem avtor omenja Sovjetsko zve­ zo in Kitajsko. Ta razvoj se od nastanka države in razredne družbe do današnjih dni loči od razvoja »zahodnih« dežel. To je očitni politični zaključek knjige. Wittfogel je bil v dvajsetih in v začetku tridesetih let pisec marksistične usme­ ritve oziroma komunističen marksist, kakor je sam o sebi zapisal. Zgodovino Kitajske je začel raziskovati v času Weimarske republike. Svoje spise je objavljal v različnih revijah, tudi v SZ. Napisal je tudi knjigo »Wirtschaft und Gesellschaft Chinas« (Leip­ zig, 1931). V obravnavanem delu obžaluje, da ruski prevod te knjige ni izšel (str. 23, 39). Napisal je tudi knjigo »Geschichte der bürgerlichen Gesellschaft« (Wien, 1924). Sodeloval je v znani razpravi o azijskem produkcijskem načinu v dvajsetih in v za­ četku tridesetih let. Pred fašizmom se je umaknil v ZDA, nekaj časa bival na Kitaj­ skem (1935—1937), pozneje je bil profesor za kitajsko zgodovino na washingtonski uni­ verzi. V obravnavani knjigi je strnil poglede ne le na Kitajsko, ampak tudi na razvoj »nezahodnih« družb. Nekateri pristaši azijskega produkcijskega načina, ki ga povezu­ jejo z razvojem azijskih oziroma neevropskih ljudstev, imajo njegovo knjigo za kla­ sično delo tega produkcijskega načina. Wittfogel jo je (poleg uvodne besede in predgovora) razdelil na deset poglavij. Tem je dodal obsežno bibliografijo in imensko kazalo. Žal knjiga nima stvarnega ka­ zala. Delo ima avtor za komparativno študijo, nakazuje razlike med »zahodnim« in »vzhodnim« razvojem. Pritrditi mu kaže, da razumevanje sveta zahteva tudi razume­ vanje njegovega vzhodnega dela. Tega še vedno premalo poznamo. Wittfogel sodi, da sta Marx in Lenin za razumevanje »vzhodnih« dežel mnogo storila, celo zaokrenila pojasnjevanje njihovega razvoja. V knjigi je zapisal, da ni imel predstave o možno daljnosežni analizi »vzhodnega« despotizma, ko je pozimi 1922—1923 začel pod vpli­ vom M. Webra študirati hidravlične družbe in državno ureditev. Leta 1924 je, tudi pod vplivom Manca, ugotovil, da v azijski družbi vlada birokratsko-despotska država. Globlji pogled v značaj sovjetske družbe mu je omogočil boljše razumevanje struk­ ture in ideologije birokratskega despotizma. Pri ponovnem preverjanju Marxovih idej » Betalov spodmol: F. Osole. Betalov spodmol, obdelava in vrednotenje gradiva, zbranega v letih 1947—1953; elaborat