§. 15. Krščanstvo je Slovenom došlo od treh strani: Od latinske, iz Rima, deloma čez Akvilejo (Oglej), deloma čez Salono (Solin) in Sirmijo (Srijem), po duhovnikih latinskih in laških. Z latinsko službo božjo so le-ti razširjali latinsko besedo, ktere polna je cerkvena slovenščina. Od nemške strani, vzlasti iz Solnograda, Pasova, Rezna, po mašnikih frankovskih in bavarskih. Tudi ti so cerkveni jezik mnogotero spremeDili, da imaino v njem še sedaj skoro brez števila latinskih besedi v nemški obliki in navadi. Sicer so nam Slovencem po njih došli vendar spomeniki Karantanski ali Brizinski (monumenta Frisingensia). Od grške strani, iz Carigrada, po svečenikih grških in slovenskih. Ti so s slovensko službo božjo razširjali slovensko besedo ter vstanovili književnost staroslovensko. Zgodilo se je to v devetem stoletju, najprej po sv. Cirilu in Metodu, ktera sta tako postala blagovestnika slovanska. Zgodovina sv. Cirila in Metoda je vsem Slovanom velike pomerabe; pa je sedaj tudi dokaj znana — vzlasti, kar smo 1. 1863 obhajali tisočletnico njunega prihoda na Moravsko, 1. 1869 smrti sv. Cirila in 1. 1885 smrti sv. Metoda. Po slavnih sbornikih in obširnih spomenikih, po knjigah, listih, časnikih in raznih narodnih glasilih so hvaležno opisovali njuno življenje in delovanje vsi rodovi slovanski. Da molčim o pisateljih starejših, ki so na pr. Dobrovskv", Kopitar, Šafafik, Vostokov itd., naj oinenim le nekterih novejših in nam bližnjih virov p.: Rački (Viek i djelovanje . . I. II. 1857. 1859; Pismo slovjen. 1861), Tisučnica . . u Zagrebu, Zlati Vek v Ljubljani, V. Štulc, Bily — Majciger (1863), M. Prochazka, V. Sasinek, Ginzel, Hergenrother, M. Majar (1863 — 1885), Sbornik Velehradsky itd. itd. Posebej naj imenujem dva slovenska spisa novejša, ktera vestno naznanjata vse druge potrebne vire, in to sta: BRazširjava kristjanstva med Slovenci". Spisal A. FekoDJa v Letopisu Matice Slovenske 1882 — 84, pa: BSpomenica tisočletnice Metodove smrti0. Spisal dr. Fr. Kos. V Ljubljani 1885. 8° str. 174 (Viri. Životopis sv. Cirila in Metoda. Slovenska zemlja v devetem stoletji. Zgodovinske razprave. Opazke). §• 16. Jako znamenita je vzlasti nam katolikom poslanica »Grande munus", ktero je o naših verovestnikih veliki papež Leon XIII. priobčil 30. sept. 1880, in ktera ima v sebi že nekaj zagonetek sedanjim in prihodnjim učenjakom slovanskim. Iz nje naj posnamem na pr. tole: Ciril in Metod prava brata, v Solunu iz prav imenitne rodovine, podala sta se ralada v Carigrad na učenje ter sta v znanstvih hitro napredovala, vzlasti Ciril, da so ga iz posebne časti zvali modrijana (filosofa). Metod se umakne kmalu v samostan, Ciril pa dobi versko poslanje med Kozare v Tavriški Kerzonez (Krim), kjer najde ostanke sv. Klemena I. papeža iijučenca, in se po srečno opravljenem poslu svojem vrne v Carigrad ter za Metodom v samostan Polihronov (Polychronis). Kar se je pri Kozarih storilo, zve Rastislav, knez Moravski, in tudi poprosi v Garigradu verskih blagovestnikov. Cesar Mihael III. mu nakloni Cirila in Metoda. Podasta se skozi Bolgarijo, povsod razširjujeta sv. vero, v Moraviji slavno sprejeta delujeta z najboljšim vspehom. Papež Nikolaj I. ju pokliče v Rim. Po smrti njegovi ju papež Hadrijan II. častno sprejme, s svetinjami sv. Klemena, ter posveti oba za škoia, več učencem pa podeli razne svete redove. Ciril v Rimu umre 14. febr. 869 ter je slovesno pokopan naposled v cerkvi sv. Klemena. Nato se vsled volje in pooblastila papeževega Metod vrne na Moravsko v svojem apostoljskem delovanju, ima pa velike težave s Svetopolkom, kteri je Rastislava nasledoval, mora v pregnanstvo, a rešen iskreno podučuje in doseže, da knez jame popravljati storjene napake. BSpomina vredno pa je, da čuječa ljubezen Metodova prestopivši meje Moravske, kakor je bila za življenja Girilovega segla do Liburncev in Serbov, je zdaj objela tudi Panonce, kterih kneza, Kocelja po iraenu, je on podučeval v katoliški veri ter ohranil v podložnosti, in Bolgare, ktere je z njihovim kraljem Borisom vred vtrdil v kiščanski veri, in Dalmatince, s kterimi je delil ter se vdeleževal nebeških skrivnost, in Korotance (Carinthios), pri kterih se je preninogo trudil, da bi jih pripeljal k spoznanju in češčenju edinega pravega Boga". Imel pa je sveti mož pri tem mnoge sitnosti. Tožili so ga zarad slovanskega jezika pri svetih opravilih, češ, da je sumljiv tudi v veri. Papež Janez VIII. ga pozove na odgovor, in Metod se 1. 880 opraviči tako slavno, da mu papež prav rad potrdi nadškofovsko oblast, prida nekaj škofov na pomoč v poslovanju med Slovani, ter ga pošlje s častnimi pismi nazaj na Moravsko. Metod trpi in dela neumorno, in skoro se pokaže sad njegovega prizadevanja. ,,Ker ko je bil h katoliški veri pripeljal najprej českega kneza Bofivoja on sam, potem pa njegovo ženo Ludmilo s pomočjo nekega duhovnika, je v kratkem dosegel, da se je krščansko ime na dolgo in široko razširilo med tem narodom. Ravno o istem času si je prizadeval luč evangelija zanesti na Poljsko, in ko je bil sredi skozi Galicijo tje dospel, vstanovil je škofovski sedež v Levovu Od ondod je odšel v Moskvo, kakor nekteri poročajo, ter je vstanovil škofovsko stolico v Kijevu. S temi gotovo nezvenljivimi lavorikami vrnil se je k svojim nazaj na Moravsko, in ko je čutil da se mu bliža zadnja ura, zaznamoval je sani svojega naslednika, ter je opominjal duhovnike in ljudstvo v poslednjih naročilih k čednosti, potem pa se prav mirno ločil od življenja, ki je bilo zanj pot v nebesa (6. apr. 885). — Kakor za Cirilom Rim, tako je za umrlim Metodom žalovala Moravska, zgubljenega pogrešala in mnogotero častiia njegovo truplo". Nato kaže Leon XIII., v kako živi zvezi sta bila oba blagovestnika z rimsko cerkvijo, omenja pisma Janeza VIII. o rabi slovanskega jezika v službi božji; pravi, da so pred drugimi Rastislav, Svetopolk, Kocelj, sv. Ludraila in Bogoris skusili posebno ljubezen naših prednikov po okoliščinah zadev in časa; našteva, koliko skrb so rimski papeži imeli po smrti Cirilovi in Metodovi za narode slovanske na pr. za Bolgare, Bošnjake, in Hercegovce, za Srbe, Dalmatince in Liburnce, vzlasti po cerkvi Sremski (Sermiensi) itd. Slednjič določuje, naj se god sv. Cirila in Metoda po vsej katoliški cerkvi stalno obhaja 5. julija, in naj se svetnika slovanska prosita, da z milostjo, ki jo pri Bogu imata, krščanstvo na vzhodu varujeta, ter katoličanom izprosita stanovitnost, razkolnikom pa voljo se zopet zediniti s pravo cerkvijo (Vid. Encyclica BGrande munus". Editio slavica polyglotta. Pragae 1881). §• 17. Po krščanstvu došlo je Slovenom i pravo pismo, prvo pismenstvo ali slovstvo. 0 tem kaže BEncyclica Leonova" na pr.: BDa je Moravsko Ijudstvo prav radovoljno sprejelo vero v Jezusa Kristusa, k temu ni malo pripomoglo znanje slovanskega jezika, ktero si je bil Ciril prej pridobil, in mnogo je pomagalo tudi sv. pismo obojnega zakona, ktero je ljudstvu v njegovem lastnem jeziku prestavil. Zato se ima ves slovanski narod možu prav veliko zahvaliti, ker od njega ni prejel samo dobrote krščanske vere, ampak tudi posvetne omike (civilis humanitatis); kajti Ciril in Metod sta prva iznašla črke, s kterimi se jezik slovanski piše in izraža, in zategadelj se ne imenujeta zastonj pričetnika tega jezika (nam Gyrillus et Methodius principes inveniendi fuerunt ipsas litteras, quibus est sermo ipsorum Slavorum signatus et expressus, eaque de causa ejusdem sermonis auctores non imraerito habentur)". Velike pomembe zdi se meni v tem oziru pisemce bolgarskega meniha — črnorizca Hrabra, ki je bil vrstnik neposrednjih učencev in pomočnikov sv. Cirila in Metoda ter je živel za carja Simeona (f 927). Omenja se v prejšnjih stoletjih tu in tam, vzlasti pa od 1. 1824, kar je v Moskvi priobčil je Kalajdovič. Slovenje še pogani so pomagali si s črtami in rezami; krščeni pa so skušali za silo pisati slovensko besedo z rimskimi in grškimi pismeni, dokler jim svet mož, Ciril, stvori pismena slovenska, preloži knjige, z bratom Metodom, v dobi, ktero na tanko pove. Piše namreč Hraber: BKrtistivše že sg Slovene riuriskami i gručiskymi pismeny naidaaha. se, pisati sloveniska, reči bezu ustroenia . . Po tomi že . . Bogu . ., pomilovavu rodu sloveniskti, posla imii sv§tago Kostantina filosofa, naricaemago Kirila . . i sutvori imu pismena tri desgte i osmi, ova ubo po činu gručiskyhu pismenii, ova že po slovenistei reči . . — Ašte li vtiprosiši sloveniskyjg bukarje,, glagoljg: Kto vy pismena stvorilti esti, ili knigy preložilii? To visi vcdgti, i otveštavše reka,ti(: Svgtyi Kostantinti filosofu, narycaemyi Kirilti, ttii naraii pismena stvori i knigy preloži, i Methodie bratu ego. S%ti bo ešte živi, iže sati videli ihti. I ašte vuprosiši: Vii koe vremg? To vedgti i rek^ti: Jako vii viemena Mihaila cisarja griičiska i Borisa kngza blugariska, i Rastica kngza moraviska, i Kocelja kn§za blatiniska. Vu leto že otii suzdania visego mira: 6363 t. j. 863 (Vid. Rački II. str. 139; Šafafik 1851)". Jako znameniti so mi tudi letniki, ktere je spisal ruski menih Nestor, ki je živel nekako 1. 1056 — 1116 v Kijevu in je v zgodbe domačega mesta vplel povestnico o narodu ruskem in slovenskem. I njegovi letopisi so večkrat že priobčeni, o kterih imata posebne zasluge celo dva Slovenca: Žiga Herberstein (r. 1486, u. 1566) in dr. Fr. Miklosich (Chronica Nestoris 1860). Po le-tega knjigi se o prihodu sv. Cirila in Metodu k Slovenom v XX. razstavku čita na pr.: BSlovenomu živuštemu kreštenomu, knjazi ihu, Rastislavu i Svjatopolkti i Kocelii, poslaša kii cesarju Mihailu, glagoljušte: Zemlja naša kreštena, a nesti u nasu učitelja, iže by ny nakazalii i poučilu nasu i protolkovalu svjatyja knigy, ne razumejemii bo ni grečisku jazyku ni latinisku, oni bo ny inako učati, a drugii inako, temiže ne razumejemu knižinago obraza ni sily ihu: da poslete ny učitelja, iže ny moguti sukazati knižinaja slovesa a razumu ihii ... I umoleua bysta cesaremi. I posla ja — Methodija i Kostjantina — vii sloveniskuju zemlju kti Rastislavu i Svjatopolku i Kocelovi. Sima že prišidušema načasta stistavljati pismena azubukoviinaja slovenisky, i preložista apostolu i jevangelije ... Po seml že preložista psaltyri i ohtoikti i pročaja knigy . . . Methodij že posadi dva popa skoropisica zelo, i preloži visja knigy ispolni otti grečiska jazyka vti slovenisku itd.K.