176
Potres.
Osem komisij sedaj pregleduje poškodovana poslopja v Ljubljani in določuje, katera se bodo morala podreti in katera dobro popraviti. Dosedaj komisije še niso pregledale vseh poslopij in zatorej ne moremo vedeti, koliko se jih bode moralo podreti. Toliko je dognano, da je potres bil mnogo hujši, kakor se je sprva mislilo. Govori se, da bode blizu petino vseh hiš morali podreti in na novo zgraditi,
Cerkve ljubljanske so, kakor smo že zadnjič omenili, jako hudo poškodovane. Škode pri cerkvah je nad četrt milijona. V frančiškanski cerkvi bode treba najbrže dobro podpreti oba zvonika, še le potem se bodo mogle začeti poprave. Jeden zvonik bodo morali najbrž podreti, ker ga ne bode mogoče dobro zvezati. Strešni podzid na sprednji strani in del oboka nad korom je do oken tako pretresen, da se je ločil od krova in nagnil na vnanjo stran Sklepna zveza stene na vrhu oboka je na jedni strani pretrgana, na drugi močno poškodovana. Stene na pročelji bodo morali vsekako odstraniti. Zadnja stena in precej oboke v presbiteriji sta tako poškodovana, da ju bodo morali podreti. Cerkev bode tako dolgo zaprta, da se popravi.
Šentjakobska cerkev zunaj še ni posebno po-škodovana, a znotraj je pa potres napravil na njej grozno škode. Južni stolp je do srede razpokan in bati se je, da se podere. Zato so okrog cerkve ogradili prostor, kamor utegne pasti stolp. Ko mine tre-sanje, podero vsaj pol zvonika. Znotraj je cerkev najbolj poškodovana na moški strani. Silno je trpel stranski vhod v cerkev in stopnice, ki peljejo na kor na tej strani. Razpokani so šipalniki, vrata in okna. Oboke podpirajo, da se ne podro. Stranske stene kora bodo na petih mestih zvezali z železnimi vezmi. Podpreti so morali z 20 metri dolgimi podporami poškodovan presbiterij ob oboku. Jedna stena je odstopila od oboka za več prstov in se skozi razpokline vidijo orgije na koru. Težko bodo zvezali to steno, znabiti jo bodo pa celo podrli.
Sv. Florijana cerkev pa ni tako močno poškodovana. Stolp ima male razpoke in ga bodo morali zvezati. Predna cerkvena stran je malo odstopila in jo bode treba zvezati.
V šentpeterski cerkvi je tudi prpbiterij (prostor pred oltarjem) hudo zdelan.   Upati je vendar, da se
177
bode dal zvezati. Dva glavna oboka ob kupoli sta hudo počena. Se nevarnejše sta popokana dva manjša oboka v stranskih kapelicah. Zvonika nista poškodovana. Pri potresu je vrglo zvon iz tečajev.
Nunska cerkev je na obokih in v kupoli tako razpokana, da jo bode treba porušiti. Zvonik se bode moral do polovice podreti
Nadalje je, kakor smo že omenili tudi trnovska cerkev hudo poškodovana. Manj poškodovane so druge cerkve. Zlasti škofijska cerkev ima le nekaj neznatnih razpok
Novo prizidani del samostana in cerkev pri kar-meličankah na Selu nista hudo poškodovana. Staro samostansko poslopje je pa toliko trpelo, da se bode moralo podreti
Precej je trpela protestantska cerkev pri kateri bodo morali podreti hudo poškodovani zvonik.
Kako hudo je razsajal potres, je vidno iz tega, •če povemo, da je po uradni cenitvi samo v šentvidski župniji nad Ljubljano 400.000 gld. škode.
Kako silen potres da je bil v Ljubljani, pač to dokazuje, da so močno razpokane celo nizke hiše pod Golovcem in ob Ižanski cesti. Pri botaničnem vrtu podrl se je ob cesti petdeset korakov na dolgo zid, mnogo zidu se je pa še nagnilo in se bode moral podreti.
Glavno poslopje prisilne delavnice ni nič poškodovano, pač pa bode treba stransko poslopje temeljito popraviti.
Kolikor sedaj  izvemo,  podreti  se   bodo   morala naslednja poslopja: Deželna bolnica na Dunajski cesti, Vilharjevi   hiši st. 2 in 4 v Frančiškanskih   ulicah, I. in II. nadstropje Gorupove hiše št. 9 na Rimski cesti Pogačnikova hiša št. 6 v Frančiškanskih ulicah, Bart lova hiša št. 20 na Starem   trgu,  Bučarjeva hiša  št. -50 v Slonovih ulicah (poslopje na  dvorišči),   Piklova hiša št. 10 v Frančiškanskih ulicah, del Selanove hiše št. 10 na Poljanskem nasipu. Weidinderjeva hiša  št. 22 na Starem trgu,  Mayrjeva hiša št. 2 na sv. Petra •cesti in sicer trakt na   vodo in  oba  trakta na  dvorišči,  izvzemši   laboratorij,   nadalje   bode   se   morala podreti hiša  Glasbene   Matice  (poslopje v dvorišči) v Gosposkih ulicah št. 8, barona Lazarinija hiša v Gosposkih ulicah št. 10 (levi trakt na dvorišči), Dimičeva hiša št. 4 v Kolodvorskih ulicah, Čemažarjeva hiša v Gosposkih ulicah št. 11 (tretje  in  drugo  nadstropje), drugo nadstropje Schlafferjeve hiše v Trubarjevih ulicah št. 2, pl. Pongratzova   hiša na Poljanski   cesti št  49, Hohnova hiša na Starem trgu št. 24, drugi trakt Dolenčeve hiše na Poljanski cesti št. 25, oba trakta Po-kovih hiš na vodo na Starem trgu št. 8 in 14, Ume-ko ve hiše trakt na vodo na Starem trgu št. 10, Blaž-nikova hiša na Starem trgu št.   12, Koširjeva  hiša v Lingarjevih   ulicah št. 7 (vsa tri nadstropja   na   dvorišči.) Tudi jnžni zvonik šentjakobske cerkve, vzhodni jzvonik trne      e in  zvonik  protestantske  cerkve  se
bodo menda morali podreti Podreti bodo morali Ku-nauerjevo hišo v Dolgih ulicah št. 5 (prvo nadstropje eventuelno celo hišo), hišo dedičev Palusa na sv. Jakoba trgu št. 11 (srednji trakt in trakt na vodo), graške vzajemne zavarovalnice hišo na Dunajski cesti št. 13 (tri stolpiče), Karola Tauzharja hišo in delavnico na Marije Terezije cesti št. 4, dr. Stareta hišo na Marije Terezije cesti št. 5 (prvo nadstropje vzhodnega trakta.) Antonije Tomšičeve hiše na sv. Petra cesti št. 15, Andr. Vesela hišo v Kolodvorskih ulicah št. 6, Urše Stupica hišo v Kolodvorskih ulicah št. 8 (prizidek na dvorišču), Ivane Sušteršič hišo na Sv. Petri cesti št. 19 (poslopje na dvorišču), prvo in drugo nadstropje trakta na vodo Bauerjeve hiše na Sv. Petra cesti št. 24, v jako slabem stanju nahajajo se nadalje hiše: lekarnarja Mayrja na Sv. Petra cesti št. 4, Karoline Treo na Sv. Petra cesti št. 25, Kristine Schinzel v Prečnih ulicah št. 2. in Aloj. Steinmetza na Sv. Petra cesti št. 6. Močno je trpela tudi cerkev sv. Krištofa, kjer bode treba temeljitih poprav.
V soboto se je bil pripeljal v Ljubljano minister notranjih stvarij marki Bacquehem, da se je osebno poučil o škodi. Na kolodvoru je ministra vsprejel deželni predsednik z uradniki deželne vlade in dvema inženirjema. Minister je ogledal vse mesto in šel v mnoga javna in zasebna poslopja. Ministru se je predstavila deputacija iz mestnega župana, podžupana in mestnega odbornika Hribarja. Minister je deputaciji zagotavljal simpatije in pomoč ljubljanskemu mestu in poizvedoval, koliko ima mesto škode.
Občinski svet ljubljanski imel je v petek zopet javno sejo, katere se je kot zastopnik vlade udeležil vladni svetnik marki Gozani. Otvorivši sejo naznanil je župan Grasselli, da je glavni povod, da se je sklicala seja, nujni predlog obč. svet. Murnika, kateremu je ob jednem podelil besedo.
Obč. sv. Murnik naglasa, da grozna nesreča, ki je zadela naše mesto, sili občinski svet, da se posvetuje in sklepa o tem, kako pomagati onim, ki nimajo ni strehe ni sredstev za življenje. Sicer se je pač od vseh poklicanih faktorjev, posebno pa od strani vlade v tem oziru že mnogo storilo, ali v tej zadevi uvesti se mora neki sistem, skrbeti se mora zlasti za to, da dobijo podporo le v resnici potrebni. Darovi prihajajo vladi in magistratu. Da se pa bode moglo jednotno postopati, sestavi naj se odbor, ki naj vzame v roko celo akcijo glede podpor. Govornik stavi torej sledeči nujni predlog: „Sestavijo naj se po vseh mestnih župnijah župnijski odbori, obstoječi iz župnika, kaplana, okrajnega predstojnika in pet župljanov, katere naprosi mestni magistrat. Ta odbor bi imel namen, sestaviti kolikor mogoče natančen kataster podpore vrednih rodbin in posameznikov ter ga predložiti, osrednjemu odboru, kareri naj se sestavi iz župana in štirih članov občinskega sveta, dveh članov mestnega magistrata, jednega odposlanca odseka za uboge
178
jednega odposlanca kranjske hranilnice in iz načelnikov župnijskih odborov. C. kr. deželna vlada se povabi, da v ta odbor pošlje svojega odposlanca. Osrednji odbor naj bi dovoljeval podpore, katere bi razdeljeval mestni magistrat." — Predlog obč. svet. Murnika je bil brez debate soglasno vzprejet.
Obč. svet. Murnik omenja nadalje, da je treba skrbeti tudi za hišne gospodarje, kterim je potres razrušil ali poškodoval hiše, ki pa nimajo sredstev, da bi si sami pomagali, ter stavi sledeči nujni predlog: C. kr. deželna vlada se naprosi, naj sestavi centralni odbor v ta namen, da iz sredstev, katera bode v popravo škode po potresu dovolila država, ter od onih milodarov, katere v to svrho dobi c. kr. deželna vlada, deželni odbor, mestni magistrat ali pomočni odbor, svoječasno dovoljuje podpore, oziroma posojila hišnim posestnikom v to svrho, da si bodo mogli zopet sezidati, oziroma prezidati svoje hiše; nadalje pa dovoljuje podporo tudi župnijskim in šolskim občinam za popravo cerkva, župnišč in šolskih poslopij. V tem odboru naj bi bili zastopani: C. kr. deželna vlada, knezoškofijski ordinarijat, deželni odbor, občinski svet ljubljanski, kranjska hranilnica in pomočni odbor za Ljubljano in okolico.
V debati o tem  predlogu   vpraša  podžupan  dr. vitez   Bleiweis,   kako   se   namerava   postopati  glede onih hišnih posestnikov, ki morajo svoje hiše podreti, ki pa nimajo sredstev,  da  bi  svoja  poslopja  vnovič mogli sezidati. Obč. svet. Velkovrh omenja, da je stvar glede podpore še bolj nujna z ozirom na one posestnike, katerih hiše so zelo poškodovane. Deževno vreme vpliva   silno   neugodno   in   škoda  postaja  z   vsakim dnevom večja;   tu  je   hitra   pomoč   nujno   potrebna. Obč. svet. dr. Tavčar popolnem pritrjuje mnenju obč. svet. Velkovrha. Pomočna akcija naj se hitro organi-zuje in skrb vlade naj bo, da v interesu dobre stvari to  akcijo   osredotoči.   Govornik  apeluje  na  ces.   kr. vlado in knezoškofijski ordinarijat, naj   bi te nasvete dobrohotno vzprejela;  sploh pa naj  se nikdo  ne odtegne pomočni akciji. Konečno še poročevalec omenja, da je v to svrho sedaj okolo   100.000  goldinarjev na razpolaganje; odbor naj   se torej čim prej  osnuje, da se lahko koj začne delovati. — Pri glasovanji  bil je tudi ta predlog obč. svet. Murnika  soglasno vzprejet.
Obč. svet. dr. Tavčar poročal je v imenu združenega finančnega in pravnega odseka o obč. svet. Hribarja nujnem predlogu glede osvobojenja od hišnega davka ter stavil sledeče predloge: 1. Da se omogoči vzpostaviti vsled potresa skoro popolnoma razdejano deželno stolno mesto Ljubljana, naprosi se c. kr. vlada, da izposluje 251etno davčno osvobojenje za nova in prezidana poslopja, ki se sezidajo v dobi od 1. maja letos do 31. decembra 1899. leta. 2. Gospodu županu se naroča, da ta sklep neutegoma naznani c. kr. deželnemu predsedstvu. 3. Državnemu zboru izreka se zahvala občinskega sveta za njega dobrohotni
ukrep v tej zadevi. — Predlogi bili so soglasno vzprejeti.
Da se bolnica za silo, kamor so se premestili bolniki iz porušene deželne bolnice, preskrbi z dobro pitno vodo, vzprejel je mestni svet župana Grassellija nasvet, naj se mestni vodovod iz Kravje doline podaljša do bolnice za silo. Stroški za cevi iznašali bodo okolo 3000 goldinarjev. Vse ostale troške prevzela bode dežela.
Obč. svet. vitez Zitterer omenja, da se bode tukajšnji topničarski polk, čegar stanovanja so vsled potresa porušena, v kratkem premestil v Gorico. To je v materijelnem oziru hud udarec za naše mesto; zaradi tega naj deputacija, ki se predstavi gospodu ministru, prosi njega intervencije, da se, ko bode to mogoče, topničarski polk zopet vrne v Ljubljano. Predlog bil je soglasno vzprejet.
Konečno naznanil je obč. svet. Murnik, da je generalno ravnateljstvo državnih železnic dovolilo za dovažanje stavbinskega lesa v Ljubljano za 50 %, znižan tarif, istotako tudi uprava južne železnice \rt sicer slednja tudi za živila.
V  Vodicah, kjer je bilo menda središče potresu r je popolnoma razdejal 28 hiš, podrl nad 80 obokov v hlevih in vežah. Pri tem je pobilo mnogo goved in prešičev. Zupna cerkev in pa cerkev na Skaručini bodo morali do tal podreti. V župni cerkvi popokate so močne vezi, podrl se obok. 150.000 gld. škode je v mengiški občini.
Da je pri Devici Mariji v Polji poškodovana cerkev smo že omenili. Velikost škode se pri tej cerkvi pač še le sedaj prav vidi, Zvonik bode treba do tal podreti. Lopi sta grozovito razdejani. Poškodovani sta obe stranski kapelici. Oltarji so silno razbiti. Zvonove je vzel iz zvonika neki pogumni tesar iz Tunjic. Maša se sedaj opravlja v majhni kapelici. Pa tudi kmetske hiše so grozno trpele. Ni je hiše, ki-bi ne bila poškodovana.
V  Smartnu pod Šmarno goro je potres uničil skoro vsa zidana poslopja. Popolnoma porušena je šola, zidovje je razrahljano, oboki popokani. Poslopje moralo se bode popolnoma z novega zidati. Zvonik župnijske cerkve je tako porušen, da je pravi čudežr da sploh še stoji. Srednjegameljska podružnična cerkev se bode morala podreti in pri drugih dveh podružnicah bode pa veliko popraviti. Dve hiši sta se popolnoma podrli, nekatere pa še čaka jednaka osoda. Najhuje trpelo je Šmartno in Spodnje Gameljne. V poslednji vasi je pri neki hiši podsulo šest otrok. Neka 121etna deklica bila je takoj mrtva, drugi so pa malo poškodovani. Škode je vse na poslopjih okolu 110.000 gld.
Škoda, katero je napravil potres pri papirnici v Vevčah baje znaša okolu 200.000 gld. Upravni odbor družbe, ki ima to papirnico, se še ni odločil, da bi jo popravil.
179
Pri sv. Jakobu ob Savi so šola, cerkev z zvonikom tako poškodovane, da se morajo podreti do tal. Hiše so razpokane in se je bati, da se jih nekaj podere
V  Jaršah pri Mengšu je potres napravil škode nad 20.000 gld. Neka bolehna deklica v Jaršah je od strahu umrla Na Rodici je v Hrenovi hiši bil potres podsul stariše in dva otroka. Starejšo deklico izvlekli so mrtvo, stariše ranjene, a otrok v zibelki je pa bil ostal nepoškodovan. Lepo spal je pod poveznjeno zi-belijo, ko so ga odkopali čez tri ure. Silno poškodovana je grobeljska grajščina. Jednemu posestniku je zid tako razpokal, da se vidi iz prve sobe skozi drugo v hlev. V hlevu se je udri obok na živino, katero so z velikim trudom spravili na prosto.
Na Brezovici pri Ljubljani se je v treh hišah udri stropna ljudij, a k sreči nLnikogar hudo poškodoval. Podrlo se je nekaj dimnikov. Cerkev je nekaj razpokana, a ne posebno nevarno.
V  Dobu bodo morali pri cerkvi napraviti nov obok, drugo ozidje se bode morda dalo zvezati. Gornji del zvonika bode treba na nov zidati. Kapelanija se tudi more podreti, župnišče na dobro prezidati. Kaplan in župnik sta se morala izseliti iz svojih stanovanj. Pa tudi vse druge hiše so bolj ali manj poškodovane. Koliko je vse škode se še ne da določiti.
Iz Železnikov se nam piše dne 29. m. m. Potres, prežalosten v svojih nasledkih, smo imeli tudi pri nas prav hud, vendar pa moramo Bogu hvaležni biti, da stavbe niso trpele, le redkokje pokazale so se kake male razpoke. Menda največjo je dobila kapelanija. Lahka zemeljska zibanja se pa ponavljajo še skoro vsak dan. Kar pa se poroča od nekaterih drugih krajev od kalnih studencev, naj povem, da se je to opazilo tudi pri nas pri tako zvanim Homanovim studenci v njivah nad Železniki. Ta studenec ima že navadno, kakor ljudje govorijo, mehko vodo, je pa baje o poletji vendar zelo mrzel. Po potresu prvi dan je njegova voda baje hlapela (se kadila) in bila topla, barvo pa je imela belo zelenkasto enako onej, kakoršno strojarji izpuščajo iz svojih delavnic. To je trajalo kake 3 dni. Sel sem včeraj še enkrat nalašč gledat ta studenec, pa je bil zopet normalen, voda pa ni bila ne mrzla in tudi ne topla. To poročam zaradi geologičmh poizvedb. Preduhe (podzemeljske votline) ima tudi naš Snegovnik, t j. gorovje, ki meji Železnike na solnčno stran proti severju. Zgoraj omenjeni studenec pa je na senčni ali južni strani naše doline.                                                                J. L.
V  Hotiči pri Litiji je šola popolnoma uničena, župnišče pa hudo poškodovano. Pri obeh teh dveh poslopjih je nad 17.000 gld. škode. Cerkev pa ni posebno nevarno poškodovana.
Uradna komisija je preiskala podzemeljno jamo v Skocijanu in se prepričala, da potres v njej ni na-
pravil nobene spremembe. V Rodiku mej Herpeljami in Divačo se je pa udrla blizu hišice železniškega čuvaja zemlja in videti je več metrov globoka vodnjaku podobna jama. Sodi se, da je bila tu kdaj kaka jama, ki so jo pa zasuli. Poizvedovanja pa tega niso mogle dognati, kajti najstarejši ljudje tukaj nobene jame ne pomnijo.
Ker smo že navedli nekaj sodeb o potresu, povemo naj tudi, kako da soJi znani preiskovalec kraških jam gospod Putick, da je potres posledica obilnih voda, vsled katerih so se v zemlji zgodile velike premembe. Strokovnjaki meteorologiškega centralnega zavoda na Dunaji prerekajo na podlagi ba-rometriških opazovanj in po konstelaciji planetov z vso odločnostjo govorico, da je potres posledica zračnega tlaka, oziroma konstelacije planetov. Dne 14. m. m. je bil zračni tlak povsem nepremenjen in barometer je popolnoma normalno padal in stopnjeval. Tudi Fal-bova teorija je dokaz, da ta potres, ki je pri nas pro-uzročil toliko nesrečo, ni posledica konstelacije planetov. Falb pravi v svojem koledarju „Kritische Tage", da se primerjajo potresi navadno na dan. kadar je mlaj ali polna luna, da pa šesti dan po polni luni je za potrese najneugodnejši čas. Na dan potresa dne 14. aprila, je pa bilo prav šest dnij po polni luni. Vse te okolnosti govore za teorijo nadkomisarja g. Puticka.
Središče potresa je brez dvoma Kras. (?) Ker so se sunki hitro ponavljali in ker so bili sila močni, je sklepati, da so se v kraških dolinah in jamah zgodile velike premembe, da je skalovje popokalo in da se je pod zemljo kaj podrlo. Ker se sunki ponavljajo, sklepajo strokovnjaki, da je v naših krajih nastala potresna perijoda, da se bodo potresi morda še več tednov, a s čedalje bolj pojemajočo silo ponavljali. Strahu pa zato ni treba imeti, ker je popolnoma neverjetno, da bi prišli še močni potresi.
Podoben sedanjemu potresu je bil tisti, ki se je primeril na Krasu prav pred 25 leti. Središče mu je bila Klana poleg Opatije v Istri. Trajal je seveda s presledki štiri mesece. Začel se je dne 27. in 28. fe-bruvarija 1870., in sicer z lahkimi sunki ter trajal do 8. julija. Močna sunka, ki sta prouzročila veliko škode, sta bila dne 1. marcija in dne 10. maja.
Če nas na jedni strani bega strah, da bi se mogli sunki ponavljati še nekaj časa, imamo na drugi tolažilno zavest, da bode njih moč vedno pojemala in da se nam ni bati takih velikih nesreč, kakeršna nas je zadela na velikonočno nedeljo.
Mnenje Putickovo se nam v toliko ne zdi utemeljeno, v kolikor trdi, da je središče potresa v kraških jamah. Poročila o potresu in pa preiskavanja geologa dr. Suessa kažejo, da je središče potresa kje v ljubljanski okolici ali pa v kamniškem okraji, kajti ti kraji so najhuje poškodovani.