DEMOKRACIJA Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15,— Naročnina: Mesečna L. 65,— Polt *ek. raA. it. 9-18127 Leto II. - Štev. 23 Gorica - Trst, 4. junija 1948 Izhaja vsak petek Strah pred Trstom »Drugi moment, ki pri nas — posebno v ljudski repubt liki Sloveniji — močno za? ostruje borbo (med komut nisfičnim režimom in upor* nim ljudstvom, op. pisca)... je okolnost, da mejimo na izrazito kapitalistične dr* zave, ki niso danes nič drugega kakor ekspoziture najt ■nesramnejših, najbolj ban barskih finančnih oligarhij, zlasti Amerike... Zlasti zaostruje v tej smeri naš po* ložaj še tendenca zahodnih imperialistov, da napravijo iz Trsta... mesto, ki naj o* pravi ja funkcijo stalnega, dnevnega poživljanja profit tarskih apetitov ostankov stare kapitalistične družbe v državah ljudske demokrat cije. S tem hočejo... prebit valstvo Trsta... sistematično vzgajati v špekulantskem duhu hlapcev zahodnega imperializma... Naravno je torej, da bomo v svoji borbi... morali vedno računati z imperialistično obkrožitt vi jo, konkretno zlasti s Tr< stom, ki je stalen vir, iz ka* terega se hranijo in se bodo v bodoče še hranili protiso* cialistični elementi naše družbe.« Tako je na proračunskem zasedanju slovenskega ko* munističnega parlamenta govoril Boris Kraigher, not t ran ji minister v ljubljanski rdeči vladi, gospodar policije in poglavar Ozne za Slo* venijo, človek, ki danes odt loča o življenju in smrti polt drugega milijona Slovencev stom in vzrok za vsa pr iz a: devanja Titovega in svetovt nega komunizma ter njegov vih pomagačev na tej strat ni železnega zastora, da bi tržaškemu svobodnemu ot zemlju to njegovo zgodovinsko vlogo vzeli ali jo vsaj okrnili ter tako ugas. so tisoč let sestavljali jedro Evrope in brez katerih not bene prave svobode, zlasti nobene združene Evrope biti ne more. Milijoni oči se danes odondot upirajo v Trst, odkoder prihaja upanje za tiste, ki trpe v sužno-sti, in ki z bojaznijo sprem nili luč svobode, ki neubran* Ijajo igro za usodo tega dra- z vsemi sredstvi in mož* nostmi izpolnjevati ter jo zavarovati proti ogrožanju s katere koli strani. To je e* na prvih dolžnosti, ki jo da* našnji gospodarji tržaške usode imajo glede narodov onkraj železnega zastora in glede Evrope. Čim svobod* nejši bo Trst, tem večje bo upanje, pogum in odpornost teh narodov — in teni večji bo strah pred sodbo med Stalinovimi hlapci. Strah pred svobodo je že prva odločilna zmaga njenih nastopajočih sil. In ta strah prihaja na tem delu Evrope samo iz Trsta!-Ne pozabi* mo tega mi Slovenci in naj ne pozabljajo tisti, v katerih vidi trpeča Evropa danes edine rešitelje! Ijivo in vedno bolj vabljivo sije iz Trsta na ono stran. Ka meji V čem je ta, za totalitaristični komunizem tako ne: varna, za Evropo onstran železnega zastora pa tako odrešilna vloga svobodnega Trsta? Najprej leži svobodni Trst na meji, kjer se je komunistični imperializem najbolj daleč, najbolj ne* varno zajedel v Evropo. In prav na tem važnem predeš lu Evrope — in samo na njem! — žive na lastnih tleh, ne kot večja ali manjt ša skupina beguncev, Slo* j venci, kot bistven del in sestavina najbolj zahodnega naroda, ki je po vojni padel j v jarem rdeče diktature. Od ; vseh slovanskih in sredjet evropskih zasužnjenih na* rodov je edino delu Sloven* cev dano, da živi v svobodi in demokraciji; da uživa vse pravice in svoboščine, ki iz njiju izvirajo. Edino v tržaški državici j od čigar uresničenja je od* imajo svobodni Slovenci , visna usoda Evrope —r in v lahko .svojo demokratično j veliki meri usoda sveta —, politično organizacijo. Edi* j ne smejo pozabiti na evrop* gocenega koščka Evrope. In nič manj zaskrbljeno ne gledajo v Trst tisti, ki jim glas svobode iz njega vzbut ja strah pred koncem in pred obračunom. Ti dejstvi, -j- up in strah na oni strani železnega za* štora — morata odpirati o* či in dramiti vest nam, ki tukaj živimo, in nič manj onim, ki danes o usodi tega svetilnika svobode včasih morda prelahkomišljeno odločajo. Kdor skuša Trstu vlogo svetilnika svobode vzeti, ali jo kakor koli okrniti, naj se zaveda, da s tem hote ali nehote služi naklepom komunizma. Zgodovinska naloga Trsta Zahodne demokracije, zlasti Združene države, so si postavile za cilj, da vrnejo svobodo in samostojnost vsem narodom, ki so jih podjarmili Stalin in manjši hlapci Kominfojma. Prav zaradi tega velikega cilja, Klic 6000 mladincev Glavnemu tajništvu Združenih narodov, LAKE SUCCESS Slovenska študirajoča mladina STOtja se čuti glo* boko prizadeto v svojih demokratičnih pravicah, na* rodni samostojnosti in v pravici do svojih slovenskih šol ob dvomu, ki ga izraža o potrebi slovenskih šol na ST Os ju zadnje poročilo generala Aireya Združenim narodom. 11. poglavje poročila o vzgoji, točka 2., pravi: »Ločitev med šolami italijanskega'jezika in šolami »slovenskega jezika, ki temelji na rasnih nagibih » (razlogi jezikovnega značaja so le majhne važnosti, »ker govorijo vsi slovanski-prebivalci področja ita* »lijansko) je še vedno vprašanje, katerega je po* » trebno rešiti. « Da! Slovenci znajo skoraj vsi več jezikovna to je kvečjemu dokaz za njihovo razgledanost in sosedstvo z velikimi narodi, nikakor pa ne razlog za krivico proti njihovim demokratskim in narodnim pravicam z morebitno ukinitvijo šol v materinem jeziku. Da, tudi anglo-amer iški otroci v Trstu znajo italu jansko, a hodijo v angleške šole. Gre torej za njihovo narodnost, a ne za znanje jezikov. Da, parola, da »Tržačani slovenske narodnosti zna* jo vsi italijansko in zato ne rabijo slovenskih šol«, ni za Slovence til nič novega. Culi so jo že dvajset let iz ust fašistov in jo čujejo danes iz ust italijanskih šovU nističnih skrajnežev, proti katerim so zmerni Italijani sami. Ali je odrekanje slovenskih šol slovenski študirajoči mladini na STOtju v skladu z obljubami Atlanske in mora dobro vedeti, kaj no tukaj imajo lahko svoje j sko vlogo, ki jo vsaj danes \ listine, ki je bila za boreče se narode v veliki vojni govori. Tem izjavam je pridružil surove napade na Slovensko demokratsko zvezo in na njene prvake v Trstu in v Gorici ter nujno opozorilo, da je treba vso čuječnost in vse sile posvet Uti boju zoper nevarnost, ki »novi demokraciji« grozi iz Trsta. Svobode nočejo Nič bi ne moglo posebne in splošne važnosti Trsta v današnjem boju med totalU tarnim rdečim nasiljem in med svobodno demokrati* jo označiti bolj točno kakor izjave tega vodilnega komu* nističnega oblastnika. Nje* govi napadi na Trst in na vse, kar je z njim zvezano, so dragocen, uraden izraz. strahu pred Trstom, ki ga zaradi vse bolj kočljivega notranjega položaja ter za* radi naraščajočega odpora in opozicije čutijo današnji rdeči gospodarji Slovenije. Strah pred Trstom ni nič drugega kakor strah pred svobodo. Svoboda — politična, go* spodarska, osebna in verska — je edino orožje, proti ka*, teremu je celo komunizem \ — in še zlasti komunizem — brez moči. Kajti ta svoboda šole, ki so vzgajališča svot Trst kot svobodno ozemlje ' hodnih ljudi, ne pa tovarne pri teh prizadevanjih igra. fanatikov, omejencev ter sužnjev, rdeče dogme ter njenih duhovnih in tvarnih »planov«. Samo s tega majhnega kosa svobodnega sveta lahko lastni sinovi svojemu trpečemu narodu govore resnico ter prižigajo upe po radiu, ki ni vprežen v noben hlapčevski propa* gandni sistem. Samo na tem ozemlju lahko slovenski v.* metnih in kulturni delavec svobodno izpolnjujeta svoje ustvarjalno in vzpodbujet valno poslanstvo. Edino tu« kaj in od tukaj se lahko kot svobodni ljudje zakonito borijo proti komunizmu do* ma z orožjem svobodne bet sede, svobodnega tiska, svo* bodnega združevanja, svot bodnega dela, svobodnega mišljenja in svobodnih od* ločitev. Trst je edini prostor v Evropi, kjer si vsaj eden od narodov, ki jih je zat sužnjil rdeči totalitarni inv perializem, lahko ustvarja zametke prave demokrati* je, novega življenja in svo* bodne bodočnosti. Življenjsko vprašanje To dejstvo je važno za Ne sme se zgoditi, da bi Trst bil le drobiž za to ali \ ono diplomatsko ali taktič*! no propagandno potezo. Tudi naj Trsta ne smatrajo' zgolj za ugodno in dragoceno vpjaško oporišče pri mo* j rebitnem oboroženem obrat čunavanju ali zastraževanju napadalnega komunističnet ga imperializma. Vloga in naloga Trsta je vse večja: Trst mora biti baza svobode za njen pohod v srce Evrot pe: v Slovenijo, na Balkan in še dalje. To nalogo, ki je za Evrot \ po in za njeno bodočnost, proti totalitarizmom večja pobuda kot pa zavezniški topovi? Ali je odrekanje slovenskih šol slovenski študirat joči mladini na STOtju v skladu z listino Združenih narodov, ki hočejo ohraniti mir na svetu ravno z za* gotovitvijo osnovnih človečanskih in demokratskih svoboščin vsem narodom in vsem posameznikom? Ali je odrekanje slovenskih šol slovenski študirat joči mladini na STOtju v skladu s statutom STOtja, ki pravi v 4 členu: »Ustava Svobodnega ozemlja žago* tovi vsem osebam na njegovem pravnem območju uži* vanje človečanskih pravic in temeljnih svoboščin, po* sebno pa svobodo verskega obreda, svobodo jezika, svobodo izražanja misli z besedo in pisanjem, svobodo pouka, zbiranja in združevanja.« Poudarjamo, da so po statutu STOtja Slovenci, Hrvati in Italijani enakopravni narodi na STOtju. Poudarjamo, da je po zmernih statistikah na obeh področjih STOtja 130.000 Slovencev in Hrvatov ter samo na anglotameriškem področju STOtja 70.000 neskončno pomembnejša od Slovencev. Število slovenske študirajoče mladine na majhnih koristi kakega na. roda ali od usode tega ali onega režima, pa lahko izt polnjuje le svobodni Trst. Trst, vrnjen Italiji, bi čez noč postal najmočnejša in najvažnejša postojanka ita* lija-nskega in zahodno * ev* je posebno danes neugasljiv \ Slovence, ki žive tukaj; živt vzor in nepozaben cilj vseh narodov, ki ječe pod StalU novo peto ali pod peto njet govih bolj ali manj pot membnih nosačev srpa in kladiva. Luč svobode je tat ko močna, njena čarna prit vlačnost tolikšna, tako nat Ijenjsko važno za Slovence na oni strani in nič manj važno za vse narode, ki jim železna zavesa danes še brat ni pogled in pot v svobodo. Trst zaradi tega vse bolj postaja osrednje žarišče, iz katerega prodira odrešilno lezljiva in nasilnikom tako j pohujšanje svobode na ono nevarna, da je ni moči pret! stran železnega zastora, magati drugače, kakor da Prodira ne le med Slovence, podereš svetilnik. I marveč preko njih na Balt V tem je poglavitni vzrok \ kan in med tiste sldvanske današnjega strahu pred Trt in neslovanske narode, ki hodni komunizem spravila v neposredni stik s sovjett skim komunizmom in nje* govo velikansko vojaško sit j /o. Kakšne posledice bi to I dejstvo, ki ga v tem primet ’ ru ne bi mogla preprečiti \ nobena oblast, imelo za Evt \ ropo in za usodo sveta, naj premišljajo predvsem drt j zave, ki so za usodo sveta anglotameriškem področju STOtja, katera obiskuje slovenske osnovne in srednje šole ter tržaško univerzo, znaša okoli 6.000. Osnovnošolcev je nad 4.500 v prit meri s 15.000 osnovnošolci italijanske narodnosti, sredt nješolcev je nad 1.400 v primeri z 10.000 srednješolci italijanske narodnosti, slovenskih visokošolcev na trt žaški univerzi je pa vsaj 150. 6.000 slovenskih omlat dincev naj bi bilo torej oropano svojifašol v materinem ropskega komunizma. Meja jeziku v času, ko se vsi narodi sveta borijo za prežit s Titovo Jugoslavijo bi zat \ vetje osnovnih človečanskih in demokratičnih svobot ščin na svetu? Poudarjamo in se strinjamo z izjavo šefa ZyU generala Gaitherja, ki jo je objavil 6. maja 1948. »Neiv York Times«, po kateri je Svobodno tržaško ozemlje gospodarsko zmožno življenja (80°/0 gospodarsko samozadostno) in po kateri nekateri spore med Slovenci in Italijani na STOtju namenoma pretiravajo. Na STOtju moreta vladati mir in gospodarski napredek in sicer najbolje in edino na temelju enakopravnosti med Slot venci in Italijani v smislu statuta STOtja. ■ _ Zato podpisanih 250 predstavnikov 6.000 mladint odgovorne pred zgodovino. \ Cev slovenske študirajoče mladine na STOtju, ki želi dot Zaključek iz vsega tega ', prinesti svoj delež k svobodi in miru na tem ozemlju in v svetu, APELIRA NA DEMOKRATIČNO VEST VSEGA SVETA, da nam odločno pomaga zaščititi slovenski materin jezik, slovenske šole in slovensko narodno samostoj* nost ter s tem svobodo in mir na STOtju in v svetu. Slovenska študirajoča mladina STOja Trst, 28. 5.1948. Od srede do srede_ MAJA : Ameriški zunanji je samo eden: nikar okraje* vati svobode Trsta in Svo* bodnega tržaškega ozemlja ter omejevati svobode ljudi, ki se tu bore za novo bodočt nost enega zasužnjenega na* roda in s tem za bodočnost vse trpeče Evrope. To svo* bodo je treba razširjati, jo minister Marshall je iz javil, da je mirovna pogodba z Avstrijo pret iskusni kamen za odkritosrčnost mednarodnega sodelovanja. - ■ Arabci so zavrnili poziv Varnost* nega sveta za brezpogojno prenehanje sovražnosti v Palestini. — Avstrijo so temeljito počistili s komunističnim; člani polieje, ker so jim dokazali, da vrše prevrat: r.e priprave. — Komunisti so na Finskem za enkrat pogoreli. Stavi ka, ki so io hoteli vprizoriti žara* di tega, ker je predsednik finske republike nagnal iz vlade komu* nističnega notranjega ministra, ni uspela. — Iz Sudana in Pakistana prihajajo na pomoč Arabcem štet vilni borci iq druge svetovne voj--ne. — Ameriški zunanji minister Marshall je predložil senatu dolg seznam kršitev mednarodnih spo--razumov, ki jih je zakrivila Sov* jetska zveza. Gre za kršitve predvsem jaltskega, potsdamskega in teheranskega sporazuma. — Čet škoslovaški politični begunci, med njimi 35 bivših poslancev, bodo prevzeli vodstvo borbe proti sedaš nji češkoslovaški vladi. — Združene države so pred nekaj dnevi izdale seznam nad pet sto komuni: stičnih poglavarjev širom sveta. Zainteresirane države sedaj pošit Ijajo prošnje v Washington, naj jim dostavijo te podrobne sezna* me. 28. MAJA : Američani so obut pali nad tem. da bi sovjeti hoteli sodelovati pri delu za nadzorstvo nad atomsko silo. — V Tel Avivu so uradno ustanovili židovsko na* rodno vojsko. — Pet glavnih predt stavnikov pokreta za Združeno Evropo bo danes odpotovalo v Pariz na sestanek koordinacijske--ga odbora. — Politična stavka, ki so jo na Finskem povzročili ko> munisti, je kljub temu, da se je le malo delavcev udeležilo sta\'ke, povzročila državi okrog 300 milit jonov finskih mark škode. — Tu* di britanski vojaški poveljnik v Berlinu je obtožil sovjete, da kr* šiio potsdamski sporazum. — Glavni tajnik češkoslovaških sot cialistov v begunstvu Blažej Vi* hm je izjavil, da so našli pokoj*■ nega Masaryka mrtvega istega dne, ko je namerava! odpotovati z letalom iz Prage v tujino. — Jeruzalem se je predal arabski legiji. 29. MAJA : V 'Washingtonu so evropski kmetski voditelji zaklju* čili konferenco vzhodnoevropskih kmetskih strank in izdali proglas, ki med drugim obsoja sovjete, da se na vso moč oborožujejo, ob* enem pa govorijo o miru in razo* rožitvi z namenom, ds bi uspavali zahodne demokracije. — A merit ški zunanji minister Marshall je ostro obsodil Sovjetsko zvezo, da namenoma povzroča zmedo in net mir v svetu in sabotira vsa ame* riška in druga prizadevanja, ki gredo za tem, da svet končno do> seže mir. Ameriška politika bo zato tudi v bodoče ostala premo* črtna in odločna. — ZdružeiTe države se zaradi položaja v svetu pripravljajo na to, da bodo začele pošiljati orožje in zlasti letala tudi v Perzijo. — F Združenih državah so objavili imena nadoljt nih zarotniških organizacij pod komunističnim vodstvom, med njimi tudi »Društva za pomoč Jugoslaviji«. — I'arnostni svet je spet prekinil zasedanje o palešiitu skem vprašanju, ker niso dosegli nikakega ,sklepa. — Pri južnoafri* ški h, volitvah so zmagali afriški nacionalisti, propadel pa je dose* danji predsednik maršal Smuts, ki je bil za tesno sodelovanje z An* gleži. — Najdaljšo sejo berlinske Komandature«r so zaključili v popolnem nesporazumu. — A me* Od srede do srede vičani se pripravljajo na ponovno uvedbo redne trgovine s Španijo. - V Londonu je odstopilo devet članov češkoslovaškega veleposla« ništva v znamenje protesta proti komunističnemu režimu na Češko: slovaškem. — Američani so ob ja: vili število sovjetskih kršitev mednarodnih sporazumov. Doslej je to število: 37. — Iz Češkoslo: vaške je pribežalo nadaljnih 5 poslancev, tako da jih je zdaj v inozemstvu 40. — Namestnik av: strijskega notranjega ministra Graf je danes poudaril, da bo vla: da na enak način nastopala proti komunistom kot proti nacistom, ker sta si nacizem in komunizem popolnoma podobna. — Arabske čete so baje le še 24 km oddalje: ne od židovske prestolnice Tel Aviva. 30. MAJA : Nova južnoafriška vlada sestavlja seznam komuni: stov, ki prevratno delujejo v Juž: ni Afriki. — Sovjeti praznijo svo: ja koncentracijska taborišča v Nemčiji (Buchemvald, Torgau, Muehlberg) in odvažajo jetnike na prisilno delo v Sovjetsko zve: zo v živinskih vagonih ponoči. — Pred ameriško senatno prmmo ko: misijo so ugotovili dejstvo, da Wallacejevo stranko vodijo veči: noma komunisti. Čudno je tudi, da so to stranko ustanovili takoj na to, ko je Wallace obiskal ene: ga najbotj vplivnih komunistov na zahodu — Thoreza. — V Mostar: ju so spet obsodili na smrt sku: pitio četnikov. 31. MAJA : Argentinska vlada je predložila narodni zbornici osnutek zakona za organizacijo države v primeru vojne. — Pri vo: li tv ah.na Češkoslovaškem so, kot je ves svet že vnaprej'vedel, »zrna: g ali« komunisti. Značilno pa je, da se je našlo približno 10 odstotkov volivcev, ki so tvegali vse in od: dali bele glasovnice. Nekateri pa so oddali celo slike Masaryka, ki so ga komunisti pred kratkim spravili s tega sveta. — Avstrijski kancler Figi je govoril na romar: skem shodu v Maria Zeli in po: udaril, da je Avstrija žrtev poli: tike velesil. — Posredovalec Zdru: ženih narodov za Palestino, grof Bernardotte, je prispel z letalom v Haifo in Tel Aviv, da se poraz: govori z židovskimi voditelji, nato pa bo odšel na razgovore z A rab: ci. — Pri bavarskih občinskih vo: litvah so socialdemokrati pridobili precej glasov. 1. JUNIJA : Francoski vojni minister Teitgen je zahteval na vladni seji, naj Francija drži pod orožjem stalno najmanj 600 tisoč mož in to v interesu miru. — Schumanova francoska vlada je prejela izdatno zaupnico, ko je zahtevala odpust 150 tisoč držav: nih nameščencev, baje zaradi štednje. Pravijo pa, da je to za: četek čiščenja državne uprave od nezanesljivih elementov. — V Pa lestini so se arabske oklopne edi: nice približale Tel Avivu na 8 km. Tudi na drugih odsekih Arub: ci počasi napredujejo, dočim se Židje vztrajno branijo. — Iz za: hodnega predela Združenih držav poročajo o velikanskih poplavah. — Krožijo vesti, da bo predsednik Beneš v kratkem odstopil. — Po: glavar komunističnih tolp v Gr: čiji »general« Markos bi se rad pogajal za premirje. — Se nadalje prihajajo Številne skupine begun> cev iz Jugoslavije v Trst. — Židje so, sklenili prenehati z ognjem, če tudi Arabci store isto. — Britan: ska, ameriška in francoska vlada so poslale sovjetom novo noto glede priključitve Trsta k Italiji in zahtevajo, naj sovjeti stavijo svoje predloge za spremembo ital mirovne pogodbe. 2. JUNIJA : Britanske vojaške oblasti v Nemčiji so sinoči ob ja: vile spomenico, v kateri obtožu: jejo sovjete, da uporabljajo na svojem področju gestapovske me: tode. — Sovjeti so začeli na nOvo razstavljati nemška industrijska podjetja in jih z vso naglico od: važati v Rusijo, — Pravijo, da so uspešno zaključiti konferenco še: stih zahodnih držav v Londonu DVOJE MNENJ Pred dobrim tednom je vr« hovni poveljnik britansko«ameri« škega zasedbenega področja na Svobodnem tržaškem ozemlju, aiu gleški general T. S. Airey, objavil uradno poročilo o političnem, go: spodarskem in splošnem položaju v Trstu v zadnjih treh mesecih. Namenjeno je predsedniku Var« nostnega sveta Organizacije Zdru« Ženih narodov. Poročilo izzveni v zaključek — in priporočilo — da je tržaško vprašanje moči re« šiti samo tako, da Trst vrnejo Italiji. Vsebina generalovih izva« janj, .zlasti pa zaključek, sta med prebivalstvom na Svobodnem ozemlju in drugod sprožila Živah« ne razprave o tem, ali je gledanje zavezniškega poveljnika pravilno ali ne. 7. maja letos je vodilni ameri« ški dnevnik »Nevv York Times«, ki velja za nekako poluradno gla« silo zunanje politike Združenih držav, prinesel zanimivo izjavo o sedanjem položaju in o bodočno« sti Trsta. Izjavo je posebnemu dopisniku lista, C. M. Cianfarri, dal glavni ravnatelj za oiviilne za« deve pri Zavezniški vojaški uprs« vi v Trstu, ameriški brigadni ge« neral Bridgely Gaither. Zdj se nam, —. in najbrž so dosti ne motimo — da poročilo generala Aireva ter izjava gene« rala Gaitherja, najvišjega angle« škega in najvišjega ameriškega zastopnika v Trstu, bolj ali manj uradno izražata stališči obeh ve« lesil do tržaškega vprašanja. Izva« janja obeh generalov sc v ,neka= iterih bistvenih točkah zelo razli« kujejo. Priobčujemo iz enih in iz drugih najvažnejše odlomke, ki se nanašajo na ista vprašanja. General Airey pravi v svojem poročilu: »Prepričan sem, da je velika ve« čina vseh slojev prebivalstva na področju z navdušenjem in globo: kim občutkom oddiha sprejela predlog vlad Združenih držav, Velike Britanije in Francije z dne 20. marca 1948, da je treba Trža« Sko svobodno ozemlje vrniti pod italijansko suvereniteto.. . Ni mogoče govoriti o zdravi gospo: darski obnovi ali politični stalno: sti, dokler bodočnost Svobodnega ozemlja ne bo trdno odločena, in prav tako tudi ni mogoče narediti konca sedanji negotovosti .. . Za: to zaključujem z ugotovitvijo, da je rešitev tržaškega vprašanja v čimprejšnji izpolnitvi trojnega predloga z dne 20. marca.« General Gaither se v svoji iz« javi vprašanja o vrnitvi, ali celo o nujnosti vrnitve Trsta Italiji ne dotika, ker se mu to za bodočnost Svobodnega ozemlja očitno sploh ne zdi važno. Iz vseh njegovih izvajanj je videti, da smatra se« danji položaj Trsta za stalen in celo ugoden. Posebno pomemben se mu Svobodni Trst zdi za izva« janje Marshallovega načrta o gospodarski obnovi v Evropi. Ge« neral pravi takole: »Edino, česar to mesto zdaj po-trebuje, sta zaupanje in podpora zahodne Evrope, da bi si ustalilo življenjske pogoje ter izkoristilo svoje obsežne možnosti... Trst, je dejal general Gaither, pričas kuje začetka Marshallovega načr: ta v odličnem stanju. Njegovo pristanišče je obnovljeno do 96 odstotkov predvojne zmogljivosti in zdaj lahko v njem nalože in razlože 300.000 ton ladijskega to: vora na mesec.. . Od 20 milijo: nov dolarjev, kolikor jih je za Trst namenjenih iz programa za evropsko obnovo do 30. junija 1949, jih bodo 3 milijone porabili za javna dela in zdravstvo do 1. julija, ko bo zavezniška vojaška uprava začela izvajati svoj obno: vitveni program, da bi mesto iz« koristili za obnovo šestnajstih evropskih držav. General Airey ugotavlja : »Moja glavna skrb je bila go« spodarski položaj Trsta z n je go: vimi velikimi ladjedelnicami, ki so bile politično odtrgane od svo« jih življenjskih virov v Italiji... Zavezniška vojaška uprava si je prizadevala, da bi bila kos temu položaju z umetnimi pripomoč: ki ... Dokler bo vladal sedanji položaj, bo mogoče tržaško indu: strijo in trgovino držati pri živ: l jen ju samo s sredstvi nekega umetnega dihanja. Prepričan sem, da ho'mogoče pričeti z naravno in krepko gospodarsko obnovo le, ko bo ozemlje vključeno v Italijo, kajti edino ta lahko vrne živi je: nje njegovim ladjedelnicam in so« rodnim industrijam.« Poročilo v »Ne\v York Timesu« pa pravi : »Tržaške ladjedelnice so pred vojno izdelale nekaj najboljših ladij v Evropi. Tržaško ladjarstvo samo zmore 80 odstotkov stro: škov, ostalih 20 odstotkov bo pa treba plačati z ameriškimi do: larji. .. Naročila bodo prišla, ko bo tuji kapital polagoma ugoto: vil, da je Trst prav tako varen, kakor katero koli drugo področje v Evropi danes... Tržaška indu: stri ja za čiščenje rudniških olj je urejena tako, da lahko predela na leto 500.000 ton surovega olja. Domača poraba znaša manj ko 5 odstotkov te količine. Glavno vprašanje torej bo, kako najti zunanja tržišča. Na Italijo pri tem ni moči računati, ker bo sama lahko zadostila lastnim potrebam. Trst mora zaradi tega poskušati, da vzbudi zanimanje drugih ev« ropskih držav: Avstrije, Švice in Južne Nemčije.« General Airev poroča : »Doba, na katero se nanaša to poročilo, je bila v splošnem mir: nejša od prejšnje, čeprav se je pričela z močnimi poskusi komu: nističnih elementov, med katerimi prevladujejo slovenski vplivi, da bi izzvali splošne stavke in izko: riščali povojno industrijsko de: presijo za svoje politične name: ne. . . Poleg tega so skušali na: rediti Trst za torišče mednarod: nih komunističnih demonstracij in kongresov, mladinske in ženske oraganizacije pa so postavili v propagandno ospredje, verjetno z namenom, da bi povzročali težave silam zakonitosti in reda... V času, za katerega velja to poro: čilo, je vladal opazen in narašča: joč občutek zaskrbljenosti med velikim delom italijanskega pre: bivalstva v Trstu... Ta zaskrb: Ijenost prebivalstva, ki je zaupa: no skrbi Zavez/riške vojaške upra: ve, je spravila slednjo v položaj, v katerem ni mogla interveni: vati. . . « • General Gaither izjavlja ; »Trst ni nikakršen sod smodni: ka, temveč krasno pristanišče, ki bi lahko dosti koristilo . . . Pomen vrenja, ki se poraja iz političnih sporov in nasprotja med italijan: skim ter slovenskim prebival: stvom, so na debelo pretiravali. Še tisto, kar je nekoč bilo, je zdaj minilo . . . Od dneva ratifikacije mirovne pogodbe, ko se je 15. septembra lani rodila Svobodna tržaška država, ni bil v spopadih s policijo resneje ranjen nihče . . . Navzočnost 10.000 zavezniških vo« jakov tukaj daje dovolj poroštva, da domači komunisti ne bi mogli uspešno izvesti nobenega poskusa, da se polaste oblasti.« Z objavo teh odlomkov se no« čemo spuščati v presojanje, kate« ro stališče je bolj utemeljeno, bolj pravilno, bližje stvarnosti ter našim koristim pravičnejše. Pri« občili smo iz enih in drugih iz« vajanj najvažnejše odstavke, ki veljajo istim vprašanjem. Pouda« riti je treba, da tu o Trstu go« vorita najvišja zastopnika Anglije in Amerike, obeh velesil, ki bosta v veliki meri odločali o bodoč« nosti Tržaškega svobodnega ozem« lja. Naši bralci pa naj si sodbo ustvarijo sami. a. T Rešeno in nerešeno uprasanje ? glede nemškega vprašanja. — Ameriški zakladni minister Sny: der je izjavit, da bo Evropa s po: močjo Marshallovega načrta do: segla z letom 1952. gospodarsko samostojnost. — Sveti oče je go: voril po radiu in poudaril potrebo po učinkovitih socialnih reformah za rešitev težkih vprašanj, ki so posledica druge svetovne vojne. — Sovjeti so premestili 75 tisoč svojih vojakov iz Madžarske v Avstrijo! — Tajnik češko slov a: škega poslaništva v Kopenhagenu, Feliks Koepel je'v znak protesta proti početju sedanjega češkoslo: vaškega komunisiičnga režima od« stopil. — Novih 45 oseb je pribe« žalo iz THoslavije v Trst. — A me: riški admiral in načelnik glavnega mornariškega štaba za pomorske operacije Denfield je izjavil, da bodo znatno ojačili ameriško sre: dozemsko brodovje, da bo spo--sobno preprečiti vsak poskus to: talil arcev,‘ki bi hoteli napasti kak neodvisen evropski narod. Brodov: je pa bo imelo tudi to nalogo, da v slučaju skrajne potrebe odpelje ameriške čete, ki so na tem pod: roč ju. — V Tiioslaviji so uvedli predvojaško izobrazbo, podobno, kot svojčas v duceje\’i Italiji in fuehrerjevi Nemčiji. — Varnostni svet je proglasil štiritedensko pre: mirje v Palestini. — Novi ameri: ški proračun za vojsko, mornarico in letalstvo predvideva za 10 in en četrt milijarde dolarjev izdat« kov, to je več kot trikrat toliko, kolikor so izdali Američani za vojsko v letu 1941, ko so se pri: pravljali na vojno. — Tito je od: poklical poslanika v Londonu in Ankari, ki sta očividno padla v nemilost. — Znanega jugoslovan: skega komunističnega poglavarja in ministra Zujeviča so degradi: rali, ker baje ni vreden nositi uni: forme Titovega generala. » Ločitev med šolami italijanskega jezika in med šolami slovenskega jezika, ki temelji na rasnih na« gibih (razlogi jezikovnega značaja so majhne važnosti, ker govorijo vsi slovenski prebivalci področja it ali jam sko), je še vedno vprašanje, ki ga je treba rešiti. « Tako se glasi eden izmed številnih odstavkov, ki so v zadnjem poročilu genera: la Aireva, vrhovnega po« veljnika na zavezniškem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, med slovenskim prebivalstvom po pravici vzbudili začudenje, ogorče: nje ter občutek, da se jim z najvišjega oblastvenega mesta dela krivica celo v stvareh, ki morajo v vsaj približni svobodi biti same po sebi umevne in nesporne. Vse poročilo je treba jemati predvsem kot osebno mnenje angleškega generala, ki je trenutno in začasno odgovoren za upravo trža« ške države. Vemo, da drugi odgovorni ljudje o tem in o marsičem sodijo drugače. Premalo razumevanja Angleži se pri vseh svojih dobrih lastnostih odlikuje* jo tudi po tem, da jim manjka skoraj sleherno ra« zumevanje za druge, zlasti majhne narode, za njihove posebnosti, potrebe in zah« teve; za njihove tradicije„ svoboščine in pravice. Za tiste osnovne človeške pra« vice, ki jih sami sicer radi in zmeraj oznanjajo, kakor smo to videli med zadnjo vojno in kakor je n. pr.-g. Churchill to najbolj vidno potrdil z Atlansko listino. Kadar je pa treba te pravi« c e v dejanju ostvariti, pa skoraj vedno pozabijo na: nje in na obljube, ki so jih glede tega dali — kakor po: leg drugih evropskih naro: dov mi Slovenci dobro ve: mo. Zaradi teh dveh lastnosti je Anglija doslej bolj ali manj končnoveljavno izgu: bila polovico svojega impe: rija, od Indije do Južne A: frike. A še večja ko to je najbrž moralna škoda, ki jo je Anglija doživela z izgiu bo ugleda, ki ga je včasih, zlasti pa med zadnjo vojno, uživala po vsem svetu. Ta ugled je imela, ker so vsi fr: peči in zasužnjeni verjeli njenim besedam ter v njej videli borilko za osnovne človeške pravice; ker so jim obljube angleških prvakov bile poroštvo, da bodo te pravice nekoč v vsej svobo--di uživali. Tudi ta ugled je šel. Kar je od njega ostalo, izginja danes, ne malo po zaslugi dejanj, kakršno je zadnje poročilo generala Aireya Varnostnemu svetu Združenih narodov. To nič manj pri drugih narodih ka: kor pri Slovencih, dasi je tudi nam zadnjo vojno vsa: ka beseda in obljuba iz Lom dona bila skoraj bolj sveta in zanesljiva ko božje razo: det je. Človečanske pravice Nerazumljiva ter deloma krivična izvajanja generala Aireya so samo izraz teh lastnosti. General je gotovo eden najboljših Angležev ne le na splošno, marveč tudi v tem. Drugače si tež: ko mislimo, da bi bil mogel na stratii 10 svojega poro« čila zapisati: »Moja splošna politika je vedno temeljila na zaščiti osnovnih člove« i čanskih pravic...« na stra: : ni 21 pa navzlic temu izjav: Ijati, da so slovenske šole na Tržaškem ozemlju zanj še nerešeno vprašanje.. Med osnovne človečan: ske pravice, katerih zaščita je — po lastni zapisani iz: javi — osnovna naloga ge: nerala Aireya, spada tudi ; pravica do vzgoje v mate: rinem jeziku, pravica do lastnih narodnih šol. Ta pravica je izrečno potrjena v vseh statutih, s katerimi je tudi Anglija obljubila in \ zagotovila boljšo in lepšo bodočnost človeštvu, kate: rega del smo — in mislimo, da general Airey sodi prav tako — tudi mi Slovenci — in morda danes v Evropi ne tako malo važen del. Ne bomo dokazovali, kaj vse nam daje legitimacijo do te: ga. Poudarjamo samo, da nam je ta pravica zagotov: Ijena tudi po duhu začasne ustave svobodne tržaške dr: žave in da je odgovorni va: ruh te ustave in njenega iz: vajanja za zdaj prav gene: ral Airev. Se strinjamo V eni stvari pa moramo tej, sicer dokaj nerazumlji: vi izjavi generala Aireya dati prav. Povedal je — morda nehote — veliko res: nico, ko je zapisal, da so pri vprašanju slovenskih šol jezikovni razlogi malo važni, marveč da gre pri tem, kakor pravi on, za »rasne nagibe«. Prepričani smo, da general besede »ra: sa« tukaj ni hotel uporab: , Ijati v nedavnem zloglas: | nem smislu, ker bi se sicer zdelo, da je po kratkem presledku spet nastopil čas, ko bodo narode ocenjevali ter jim pravice delili po za: sovraženem plemenskem merilu; po tem, ali pripada: jo »plemenitejši« ali »slab: ši« rasi. Prepričani smo, da je general s tem nameraval povedati tisto, kar mislimo tudi mi: da Slovenci v 7 r« stu zahtevajo slovenske šo« le, ker so pač Slovenci, ne zaradi tega, ker bi ne znali tujega jezika. Jezikovni raz: logi pri tem vprašanju res niso važni. Naši otroci ho« dijo v slover^ke šole, ker so Slovenci, kakor hodijo otro: ci italijanskih Tržačanov v italijanske šole, ker so Ita« lijani; ker so pripadniki drugega naroda, ne pa zara: di tega, ker bi ne znali slo: vensko in zaradi tega ne m.ogli hoditi v slovenske šole... Zahtevati, naj Slovenci na Svobodnem tržaškem o« zemlju obiskujejo italijan: ske šole in zaradi tega iz slovenskih šol delati »nere« šeno vprašanje«, je prav ta: ko nelogično in nepravično, kakor zahtevati, naj bi o« troci angleških in ameriških oficirjev ter uradnikov v Evropi in morda celo otroci generala Aireya samega ho: dili v italijanske ali nemške šole, ker itak vsi znajo nem: ško ali italijansko. To niko: mur še na misel ne pride, ker so ti otroci pač Angleži in Amerikanci, ne Italijani ali Nemci. Pravica Z nami je docela tako in to je general Airey — hote ali nehote— prav povedal. In zaradi tega, ker smo Slo: venci, to je člani samobitne: ga in kulturnega, dasi po tu: ji krivdi danes strtega in ne: srečnega naroda, imamo do svojih šol jn do vzgoje v lastnem jeziku nepreklicno in sveto pravico. V\saj tu v Trstu, ki naj bi bil na robu današnje zasužnjene Evro: pe vsaj približen vzor pra: ve svobode in demokracije. Vsaj ta pravica gre Slo: vencem na Tržaškem pod: ročju ne le po vseh statutih, marveč tudi po vseh božjih in človeških, pisanih in ne: pisanih postavah. Zaradi te: ga je za nas — kakor za vse poštene ljudi — to vpraša: nje že zdavnaj rešeno. Če hoče general Airey, da bo rešeno tudi zanj, tnu ni treba drugega, ko da prebe: re začasno ustavo države, za katere usodo je prehod: no odgovoren in skrbi za njeno točno izvajanje. Ali pa naj se v vprašanju slo: venskega šolstva ravna vsaj po načelu, katero je sam za: pisal na strani 10 svojega poročila, o zaščiti osnovnih človečanskih pravic. KOMUNISTIČNI TABOR Po poizkusni prireditvi v Mer« čedolu, Mrčjem dolu ali Merčem dolu, (o tem naj sc zmenijo trža« ški jezikoslovci, op. ur.) je OF priredila prvi tabor v Mavhinjah, prijazni vasi v nabrežinskem okra« ju. Priprave so bile velike, a ču« tilo sc je, da OF ni več gotova uspeha kot nekdaj. Pripravili so razne okrase v vasi, plakate ter dve plesišči. V celih Mavhinjah imajo komunisti na svoji strani še štiri (dobesedno) vaščane. Ko je bilo že vse pripravljeno, je nastal težak problem: kdo bo od petka do nedelje čuval plesišči ter drugo »objekte«, da jih ne bi »reakcija« požgala? Da bi lahko tudi oni štirje reveži, ki so še na »liniji« spali, so morali priti čuvat od polnoči dalje funtje iz Prečnika. Tu jih je zopet samo štiri ali pet na »liniji«, a je vendar zadosto* valo, da so sr. združenimi močmi lahko čuvali do nedelje plesišči v Mavhinjah. Ubogat OF, kje so lepi časi. ko si jasnila in vedrila po našem Krasu! V eni vasi nima več niti toliko »zvestih«, da bi lahko čuvali dve plesišči! In pred kom? Pred vaško »reakcijo«! Da je to, kar omenjamo, golo dejstvo, je moral potrditi tudi gospod Babic v svojem »firovskem« govo* ru. In prepričani smo, da mu je bilo zelo težko pri srcu, ko je moral priznati pred »desettisoč* glavo« množico (komunisti imajo zelo čudne pojme o računstvu, njihove številke je treba vedno deliti na pet ali deset, bodisi da govorijo o navdušenih množicah ali O' kruhu, ikj so ga podelili ljud* stvu!), da so bili prisiljeni pri« rediti tabor »ravno v Mavhinjah, kjer je, kot se zdi, naš nasprotnik uspel delno prodreti v vrste naših pristašev, tako da so se nekoliko odtujili od našega gibanja. In prav ta današnji tabor naj jim zopet pornore na pravo pot«. Nato jc brenkal ves čas na narodno struno. Govoril je ■— vsaj enkrat — skoro same pamet* nc stvari. Kako smo zapostavljeni, kako smo prepuščeni sami sebi, kako živimo skoro v isitih okoliš ščinah kot pod fašizmom, kako zavezniki dajejo potuho italdjam* skemu šovinizmu. Vse to je. res, le nekaj nS povedal Babič, da je vse to zakrivila ravno OF s svojo popolnoma zgrešeno politiko na* pram zaveznikom. Ko je bilo še čas — in ibil je čas za to — ste morali misliti na vse te posledice g. Babič! Takrat sc vam je mo* ralo zabliskati v glavi in vsaj en* krat ste morali videti, jasno pred seboj, kam vas — Sn žalibog nas z vami — bo privedla ona nesreč« na »parola« o nekolaboraciji z za« vezniki. Od tu izvirajo vse težko« če, v katerih se danes naš sloven* ski narod zviva. In zopet je temu kriv samo komunizem. Vii pa g. Babič, ter vaša OF nosita direktno odgovornost za to zavoženo poli« tiko! In ni taborov, Iki bi vas lah« ko oprali te krivde. To je naš na« rod videl, danes ima že odprte oči, danes ga ni več mogoče za« vajati z raznimi parolami o enot* nosti; takrat ko ste vse zavozili smo bili vsi enotni. Delali ste, kar ste hoteli, danes pa prenašamo posledice na naših ramenih. Če mislite na ta način privleci zopet pod vaš jarem naše ljudi, je vse zaman. Imeli ste v Mavhinjah prvi tabor, ker ste sami opazili, da se tam nekaj »krha«; v krat« kem boste imeli zadnjega v Šale* žu, ker iz vseh drugih vasi vas bodo nagnali z »enotnim« navdu* šenjem. B. A. POLITIČNI 0BZ0R1IIK Načela sovjetske zunanje politike Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije« 7.a sklad »Demokracije«: N. N". — Gorica, 1000; N. N. iz Lipalje vasi v Kanalski dolini 250; slovenski poštenjak iz miljske občine 1000; Ivan T. 500; begunci iz Brestovice za slovo 50; Kdo, mesečni prispevek 200; Franc M. preplačilo 70 lir. i Švicarski politični tednik »Die Wek\voche« prinaša zanimivo raz« pravo o načelih, ki vodijo sovjet* sko zunanjo politiko, in o zmotah, ki glede te politike vladajo v sveej misliti, da sovjeti kakemu Titu, Dimitrovu, Grozi ali Gotit\valdu povsem za* upajo ter njihova prizadevanja zmeraj in povsod neizprosno pod* pirajo. Ne! V slehernem izmed njih slutijo človeka, ki bi rad postal evropski Stalin. Zato se zanje in za njihove zahteve i-zpo* stavljajo samo toliko, kolikor to ojačuje moč in ugled Sovjetske zveze. Kadar bi zaradi tega sovje* >ti ja zabredla v nevarnost, se umakne, pa naj komunistične vla* do v satelitskih državah, ali ko* munistične partije drugod, trpe še tako škodo. Spomnimo se samo, kako so pustili na cedilu Tita glede Trsta! In izguba Trsta je bila eden najhujših udarcev, ki sta jih Titov režim ter jugoslovanska partija doživela po vojni. Nespa* meten je vsakdo, kdor pričakuje, da bi sovjeti zaradi kakega Tita, kakega satelita ali kake komuni* stične partije tvegali vojno, ki bi kakor koli ogražala Sovjetsko zve/o ter obstanek njenega vla* dajočega razreda. Italijanske volitve Sovjeti so sleherni trenutek pri« pravljeni žrtvovati vsakega tuje« ga komunista in vsako nesovjet« sko komunistično partijo, če to zahtevajo koristi njihove politike. To resnico nam potrjuje drug tak primer — volitve v Italiji. Sovjeti ne le, da niso v zmago italijanskega komunizma verjeli, marveč je niso niti hoteli in so storili vse, da bi jo preprečili. Tik za volitve so sprožili krizo na Češkem in (odbili predlog za vrni* tev Trsta Italiji. To je bil za Ita* lijansko komunistično partijo su* nek v hrbet. Zakaj vse to? S To, gliattijevo zmago v Ital j i bi se bil evropski, nesovjetski komunizem ojačil tako, da bi ga Stalin ne mo« i gel več držati na vajetih. Vrh tega bi se približala vojna, ki bi komu* nizmu tudi v sovjetiji prinesla konec. Sovjetske koristi so torej zahtevale, da partija v Italiji ne sme zmagati. In zaradi teh koristi iter zaradi obstanka današnjega vladajočega sloja v sovjetiji bodo sedanji go, spodarji Rusije storili vse, da ne, varnost poloma odvrnejo. Zato se j bodo pogajali z Ameriko in s ko* mur koli, samo da bi se ubranili 1 vojne, ki bi pomedla sedanji so* vjetski red in njegove nosilce. Pri tem jih oziri na svetovni komu« nizem in njegove cilje ne bodo, prav nič motili, ker jim gre samo za to, da rešijo sebe. Razočarani pomočniki Ni čuda, da so Tilto in njemu podobni Stalinovi varovalci spričo tega pogosto razočarani. Dosti* krat jim jc težko ubogati ter vse nepričakovane obrate v sovjetski zunanji politiki ljudstvu prikazo* vati kot dosledno linijo za zmago socializma v svetu. Povrh tega za vso poslušnost in pridnost ne do* be od sovjetov nobene gospodar« ske in denarne pomoči za svoje gospodarske načrte, od katerih je v veliki meri odvisen samo ofosta* nek komunističnih režimov v sred* nji in balkanski Evropi. Množtice, ki to sovjetsko politiko budno spremljajo, so razočarane in ko* munizem v Evropi zaradi tega ne* zadržno izgublja. Da je to res, nam priča nedavni govor, ki ga je kakor poroča ame* riški tednik »Time«, pred kratkim imel nemški Tito, Wilhelm Plieck. Ta je 200 funkcionarjem :in akti* vistom socialistične enotne stran* ke Nemčije — kar je samo drugo 'in privlačnejše ime za komuni* stično partijo, govoril takole: »Izgubljamo postojanko za po* stojanko in jih prepuščamo reak* cionarjem. Prirejamo sicer sijajne parade, tttda votivni izidi so ravno nasprotni temu videzu. V naši stranki imamo primere oporltuni* stičnega omahovanja in izmikanja ter degeneracije. Marsikateri ko* munist zna navajati Lenina, Marksa in Engelsa, v praktični po* litiki pa nc more nikamor ... V množicah sc je vzbudilo prepri* Čanje, da gremo navzdol .. . « Naslov iščemo Na naše uredništvo je prišel dopis za gospodično Viko Poljan* šek iz Idrije. Kdor ve za njen na* slov, ga prosimo, da ga sporoči, ali pa da njo obvesti, naj se zglasi v uredništvu. NOTRANJI POLOŽAJ IN OPOZICIJA V SLOVENIJI Pred dnevi je komunistični parlament v Ljub* ljani razpravljal o novem proračunu ljudske republike Slovenije. V poplavi propagande, statistik ter običajne soglasnosti sta bili v vsej razpravi zanimivi dve stvari. Prva je bila poročilo predsednika partijske kontrolne komisije Viktorja Avblja. Vsebovalo je tako porazne ugotovitve o političnem, gospodarskem in splošnem stanju ter nezadovoljstvu v Sloveniji, da ga sploh niso objavili ne po radiu in ne v tisku. Druga zanimivost je bil pregled o današnjem no* tranjem položaju in odporu proti rdečemu režimu v Sloveniji. Pregled je podal notranji minister, vodja po* licije in OZNA=e za Slovenijo, Boris Kraigher, nekda* nji tajnik PNOO v Trstu. »Slovenski poročevalec« je Kraigherjeva izvajanja prinesel v dokaj skrajšani in omiljeni obliki, kakor je lahko ugotovil vsakdo, ki je poslušal prenos seje po radiu. Toda še v tej, za širšo javnost olepšani izdaji, je Kraigherjev govor tako surov in pocesten, da bi se z njim v kulturnem svetu onemogočil vsakdo, ki je na kakem javnem in odgovornem mestu, kaj šele minister neke vlade. Tako silovitih ter brezobzirnih napadov na zahodne zaveznike, zlasti na USA, kakor si jih je privoščil tokrat Kraigher, nismo prej slišali iz komu« nističnih ust in glasil niti na Hitlerja in fašizem. Za tega komunističnega ministra so zahodne de* mokracije »ostanki mračne preteklosti«, »ekspozitura, najnesramnejših, najbolj barbarskih finančnih oligar* hij« zlasti Amerike in ostalega zahoda, »imperialistični gospodarji prevarantskih strank«, »imperialisti, razga* ljeni v vsej svoji barbarski, nečloveški goloti«, »bru* talna resničnost imperializma«, »razgaljeni kapitalistični finančni mogotci s kupljenimi, razdivjanimi, lum* penproletariatskimi nacističnimi tolpami«, »svet svobodne špekulacije in imperializma«. Delo in cilje demokratičnega sveta je Kraigher krstil za »poživljanje profitarskih apetitov stare kapitalistične družbe«, »vzgajanje hlapcev zahodnega imperializma v špekulantskem duhu«, »najemanje špi* jonskih banditov, ki so postali pohlepni roparji«, »in* filtracijo kriminalnih plačancev«, »zločinske nakane zahodnih imperialističnih obupancev«, »obupni podvigi najgrših izrodkov zahodnega imperializma«. Psovko »spijon« je Kraigher v tej zvezi izrekel v svojem pr e* gledu nad šestdesetkrat, prav tolikokrat pa besedo »bandit« ter »imperialist«! Iz vsega tega psovalnega srda zveni ena sama res* niča: da notranji položaj v Sloveniji danes še zdaleč ni zadovoljiv in tak, kakor bi si ga Kraigher in njegovi oblastniki želeli. Nezadovoljstvo, opozicija in celo or* ganizirani odpor proti komunizmu in sedanjemu redu so med Slovenci dosegli tako stopnjo, da si tega niti vlada sama ne upa več tajiti pred svetom. Ta položaj je Kraigherja, ki ima kot načelnik Ozne danes v Ljubljani prvo besedo, prisilil do naslednjih priznanj: Zaradi odpora v gospodarstvu in zaradi gospodarske sabotaže je bilo leta 1947 izrečenih 1580 obsodb, denarnih kazni pa 2247. Obrt so zaradi tega vzeli okoli 500 trgovcem samo v prvih treh mesecih letošnjega leta. V Sloveniji se je silno razmahnila nedovoljena trgovina z zlatom in tujimi valutami, kar priča, kolikš* no nezaupanje čutijo ljudje do jugoslovanskega de; narja. Tatvine v državnih tovarnah zavzemajo velikanski obseg. V mariborskih tekstilnih tovarnah so v enem samem primeru ukradli 180.000 metrov blaga. En sam zadružni špekulant je v Ljubljani osleparil za pet milijonov dinarjev. Tihotapstva preko Trsta in Gorice — s katerim se bavijo vodilni državni name* ščenci — sploh ni moči omejiti. Političen odpor je razviden iz podatkov o oboro* Ženih nastopih proti režimu in o njegovih priganjačih v Sloveniji. Po Kraigherjevih uradnih številkah je bilo Gospodarska petletka Titove Jugoslavije : Propaganda in resnica Priznanja Edvarda Kardelja o neuspehih v prvem letu „Plana“ Nered v trgovini in zmeda v kmetijstvu Največji nered vlada v trgovini, ki je vsa v rokah države. Stanje je po uveljavitvi petletnega načrta tu še slabše, kakor je bilo prej. Trgovina nevarno zaostaja celo za drugimi gospodar* sidrni panogami. Nemarno poslovanje v trgovini pov* zroča nered in težave zlasti pri prehrani in preskrbi. Tut di kadar je dosti blaga po skladiščih, ostajajo posat mezni kraji daljši čas celo brez zagotovljene aprovizat cije. Knjigovodstva v, drt zavnih trgovinah skoraj ni, zaradi česar so možne naj* različnejše zlorabe in pone* verbe. V državni trgovini mrgoli nesposobnih in ne* poštenih ljudi ter špekulant tov. Državni trgovski nameščenci izkoriščajo svoj položaj in sredstva za uma* zane posle in črno borzo. Tudi kmetijstvo močno zaostaja za drugimi gospo* darskimi panogami. Odgo-vorni ljudje socializacije v kmetijstvu sploh ne smat trajo za važno in mislijo, da bo kolektivizacijo s por močjo zadružništva možno izvesti s samimi tehničnimi novotarijami in ukrepi, ka* kor s traktorji in podobnim. Ne zavedajo se, da je socializacija kmetijstva najvažnejši pogoj za uvedbo novega gospodarskega reda in za uspeh petletnega na* črta in da je odpor proti prt vemu in proti drugemu prav pri kmetih najhujši. Kdor misli, da bo socializacija kmetijstva mirno napredot vala, se moti. Zaradi tega je zanemarjanje tega pod; roč ja še bolj škodljivo komunističnim prizadevan jem kakor pa nered drugod. Tu niti država ni izpolnila svo* je dolžnosti. Se danes ni nobenega niti splošnega in še manj podrobnega načrta, kako naj bi s pomočjo za* družništva izvajali »sociali; stično obnovo jugoslovan* skega kmetijstva«. Zahtev petletke niso v prvem letu izpolnili niti na nobenem /z* med neštetih državnih po* sestev, kaj šele drugod. Dr* žavna kmetijska posestva so* postala pravo zavetišče za sovražnike »ljudske ob; lasti« in za navadne zločin* ce. »Nebudnost«, popolno pomanjkanje resnega nad* zorstva in slabo organizat cijsko stanje je tukaj zares zločinsko. Pridelovalne na--črte izdelujejo v pisarnah, ne da bi kmetje sodelovali pri tem. Prav tako odmer■*. jajo davke. Vsepovsod se kaže skrajna malomarnost, nesolidnost in brezvestno uničevanje ljudskega imet* ja. Organizacija ljudskih odborov, ki so zlasti važni na kmetih, je v tem letu zet lo zaostala. Ti odbori samo uradujejo, namesto da bi državi in petletki pomagali v boju za »zgraditev sociat lizma«. Finance - glavna rana »novega reda“ V finančnem gospodar* stvu in denarništvu je krivo nereda in neuspehov predvsem nezaupanje v lastne možnosti in sile. Niti fU nančni voditelji sami ne verjamejo v stalnost denart ja in v stvarnost državnega preračuna. Davke odmerja* jo tjavdan, ne da bi se me* nili za potrebe in možnosti posameznih predelov. Pri izvajanju petletke podjetja brezobzirno izkoriščajo det name rezerve, namenjene za skrajno silo. Pri sestav* l jan ju proračunov po dolot čilih »plana« nalašč vnašajo v finančne načrte izmišlje* ne izgube, da se zavarujejo in konec leta na umeten nat čin izkazujejo dobiček. Za* radi takega ravnanja ima državno gospodarstvo o* gromno škodo, hkratu pa se s tem odpirajo vrata zločin* stvu vseh vrst, škodljivstvu in tatvinam. Pomanjkljivo* sti v finančnem gospodar* stvu so tolikšne, da se sploh rti moči spuščati v podrobno obravnavanje napak in ne* uspehov, je dejal Kardelj. Država - glavni krivec Vsega tega nereda in pot loma v prvem letu »plana« je kriva popolna zmeda v državi in brezglavost v vrt hovnem gospodarskem vodt stvu. Izvedbo petletke vodi dolga vrsta državnih orgat nizacij, ni pa niti ene same osrednje ustanove, ki bi vse delo vsaj enotno nadzorom vala, če že ne bi mogla odt govarfati za to, da se bodo načrti tudi dejansko uresni; čevali. Tako je v glavnem vodstvu v Beogradu in nič drugače ni v posameznih ret publikah. Vlada se mora pri izvat janju petletke boriti s siU nimi težavami: s posledicat mi vojne, s povečanim odt porom kapitalističnih e/e* mentov, s pritiskom impet rialističnih sil od zunaj, z nezadovoljivimi pogoji g let de prehrane in preskrbe za delavstvo in za vse ljudstvo sploh, z ovirami na kmetij* skem področju, s pomanjt kan jem surovin, pogonske in delovne sile ter sposobt nega strokovnega vodstva, povrh vsega pa še z ornaht Ijivostjo in malodušjem, ki se oglaša ne le v vrstah Ljudske fronte, marveč celo v komunistični partiji sami. Vse to je Kardelj priznal in povedal. Kaj vse je iz propagandnih in partijskih ozirov zamolčal, ni moči vet deti, a se že iz tega da dokaj točno sklepati. Kardelje\’a priznanja so dragocen prh pomoček pri ustvarjanju splošne slike o dejanskih uspehih v prvem razdobju Titove petletke. Hkrati so nam pa dokaz-, kako se tudi v novih ljudskih demokracijah propaganda razlikuje od resnice. (Nadallevanjc) Stran 4. DEMOKRACIJA Leto II. - biev. 25 v spopadih z oboroženimi skupinami leta 1947 pobitih ali zajetih 184 pripadnikov odporniškega gibanja, od tega samo lani aprila 69. Čez mejo se je po teh spo* padih julija in avgusta 1947 umaknilo nad sto odpor* niških bojevnikov. Letos ni položaj za komunistično vlado na tem področju nič boljši. V prvih štirih me* secih letošnjega leta je bilo v boju ubitih 27 antikomu* nističnih borcev, zajetih pa 56; največ v marcu in apri* lu. Poleti je treba pričakovati, da se bo delovanje od* porniških skupin še ojačilo. Po Kraigherjevih trditvah odporniško gibanje v Sloveniji netijo zahodni zavezniki, zlasti Amerikanci, ki hočejo v delo za svoje cilje pritegniti vse, na kar bi se zahod mogel v Sloveniji nasloniti. Da prihaja odpor do najmočnejšega izraza prav v Sloveniji, je krivo dej* stvo, da Slovenija meji na Trst, Italijo in Avstrijo, tri države z zahodno demokratično ureditvijo. Posebno Trst in tamošnja organizacija demokratičnih Sloven* cev je in bo vir. iz katerega bo to pohujšanje tudi v bodoč.e vedno bolj prihajalo. Doma ima odpor proti sedanjemu režimu močno •zaslombo v duhovščini, ki po veliki večini ni naklo* njena »novi ljudski demokraciji« in komunizmu. V Osvobodilno fronto je vpisanih samo 25 odstotkov slovenskih duhovnikov. Zaradi podpiranja odporni* škega gibanja je bilo leta 1947 v preiskavi 37 duhov* nikov, in sicer 18 iz mariborske, 16 iz ljubljanske, 3 pa iz go riške škofije. Slovenski duhovščini — in z njo Cerkvi — je Kraigher napovedal odločen boj, če se ne bo opredelila za »ljudsko demokracijo, resničen mir in graditev socializma«, marveč bo še nadalje poslu* šala svoje škofe ter Vatikan. Cilj vsega odpora proti sedanjemu redu v Slove* niji je ustvarjati negotovost v komunističnih vrstah samih ter slabiti s tem njihovo odpornost ter priprav* Ijenost za boj. Glavna prizadevanja opozicije in nje* nih podpornikov veljajo komunistični partiji. To ho* -če j o podtalno minirati, organizirati v njej razbijaške skupine nezadovoljnežev in tistih, ki sodijo, da se je partija s svojo sedanjo politiko oddaljila od pravega marksizma in komunizma. Taki nezanesljivi ljudje se zdaj vtihotapljajo na najbolj odgovorna mesta v dr* žavni upravi, kjer potem sabotirajo novo oblast, vzbu* jajo vanjo nezaupanje ter škodujejo državnemu go* spodarstvu in uresničevanju petletnega načrta na naj* važnejših in najbolj občutljivih področjih, kakor je to pokazal proces proti Oswaldu, Diehlu in drugim. Kakor je malo pred Kraigherjem priznal sam pod* predsednik Titove osrednje vlade Edvard Kardelj, je to delo opozicije že doseglo, da se malodušje in omah* ’ Ijivost^ polaščata ne le pripadnikov Ljudske fronte, marveč se oglašata celo že v vrstah komunistične par* tije same. Tudi Kraigher sodi, da je največji uspeh nasprotnikov današnjega političnega reda v Sloveniji ta, da se jim je posrečilo omajati zaupanje množic v lastne sile, v možnost uvedbe popolnega komunizma to je, v trajnost -sedanjega sistema in režima. Zaradi tega — je dejal Kraigher — se ni čuditi, da je v Sloveniji toliko govorjenja o špijonaži, o raznih sovražnih agenturah, toliko razburjajočih novic o od* kritjih novih opozicijskih organizacij, toliko procesov proti vohunom, saboterjem ter izdajalcem, da se ljud* stvo 'sprašuje, ali je sploh še komu moči zaupati. Vsega tega bo še dolgo dosti, zakaj Slovenija leži da* nes na mejah dveh svetov: med svetom »ljudske de* mokracije in socializma« in med svetom zahodne de* mokracije, ali, kakor je rekel Kraigher, »med svetom svobodne špekulacije in imperializma«. Zadnji atentati na nekatere vodilne ljudi iz Osvobodilne fronte — na primer na komunističnega poslanca'Mojškerca — pri* čajo, da se bo ta boj v bodoče še bolj poostril in lahko zadal usodne rane, če ga ne bodo z vsemi silami pobi* jali do zadnjega diha. Slovenija mora zaradi te nevar* nosti biti v stalni vojni pripravljenosti, če hoče ostale narode Jugoslavije in »demokratične sile« v tem delu Evrope ubraniti pred navalom zahodnega imperializma — ali, z drugo besedo, če hoče komunizem rešiti pred neubranljivim naskokom svobode zahoda. ZANIMIVOSTI Bivši kralj Peter v Ameriki Bivši jugoslovanski kralj Peter, ki navadno živi v Londonu, je v drugi polovi* ci maja obiskal Združene države. Dne 21. maja je bil s kraljico na obisku pri predsedniku Trumanu v Be* !i hiši, kjer se je razgovar* jal z raznimi političnimi o* sebnostmi. V NVashingtonu se je srečal tudi s kmetskim voditeljem dr. iMačkom, s katerim je imel daljši raz* sovor. Na svečanem spre* je,mu, katerega je priredil v nekem \vashingtonskem hotelu, so bili navzoči razni jugoslovanski politiki, med drugimi bolgarski kmečki voditelj dr. Dimitrov in drugi. Mednarodna kmečka zveza podpira ERP. Mednarodna kmečka zveza je zaključila 28. pr. m. svojo konferenco v Washingtonu z resolucijo, ki podpira ev* ropski obnovitveni pro* gram in poziva unijo, naj deluje skupno z ostalimi de* mokratskimi organizacija* mi sveta. Kakor znano, ob* sega zveza predstavnike za* trtih političnih strank držav vzhodne Evrope, ki so zdaj pod komunistično nadvla* do. Novi organizaciji nače* 1 ju je bivši poljski ministr* ski podpredsednik Stanislav Mikolajzcvk. Resolucija zveze o zuna* nji politiki poziva na »skup* no akcijo demokratskih sil vsega sveta«, ki naj reši problem »nezaustavljene sovjetske ekspanzije, ki o* groža po podjarmljenju vzhodne Evrope zdaj var* nost in civilizacijo zahod* nih demokracij«. 30. maj - „Spominski dan“ Na predlog kongresa in zaradi tradicije, ki izhaja še izza ameriške državljan* ske vojne, je predsednik Truman 29. p. m. izdal pro* glas, s katerim določa 30. maj kot »Spominski dan«, posvečen spominu padlih v vojni in ki ga bodo prazno* vali po vsej državi z molit* vami za mir. Predsednikov proglas, ljenega temelja za nerazruš* j ga italijanskega odbora z ozirom pravi med drugim: »Vsako j ljivi in pravični mir. V vsej na razne potrebe, ki zadevajo sa* leto nudi »Spominski dan« ] ponižnosti želimo priznati, ameriškim državljanom, ki1 da potrebujemo božje po* so bili vedno naklonjeni de* j moči.« Iu za mir, priliko, da posvete , Kot znano, proslavljajo svoje misli tistim, ki so u* 30. maja v Združenih drža* mrh zaradi vojnih grozot.« | vah dan padlih. Ob tej pri* »Sveti spomin dragih pri* I Hki bodo v Združenih drža* jateljev m sorodnikov, ki j vah in v kaki desetorici dru* so se žrtvovali v boju. nas i gih dežel na pacifi|kih 0t0! bo navdihnil, da bomo ob;, kih jh vojaSkih novih molitve m podvojili |, ,—, , ... , 1 • • - — naše napore za dosego mi* Jc°Pallsclh okrasili grobove upal zagovarjati javno pokojnega ru. Čeprav neprenehoma i v voJnj Padlih Američanov. potekajo meseci in leta. od* i Američani proslavljajo že kar se je končala najbolj kakih osemdeset let 30. maj tragična vojna sveta, člove* kot spominski dan v čast štvo še ni našlo toliko zaže* padlim. mo slovensko učiteljstvo. Izajavil je, da se bodo samostojno lažje zanimali na pristojnih mestih za svoje potrebe in je zagotovil tudi svojo vsestransko pomoč. Bil je poln upanja za pomirjenje duhov in prepričan, da bo nacionalna nestrpnost v doglednem času pre* nehala. Približal se je toliko bolj srcu zbranega učiteljstva, ko se je spomnil, kako se je ravno on Vesti rodoljuba in pevca Alojzija Bra: tuža in povzdigniti svoj glas za 1 manjšinsko kulturno pravo Slo* j vencev. | To je bilo nekaterim našim učiš \ tel jem že prej znano in zato ne ; morejo drugače kot da so g. Medeotu za njegovo iskreno mi* | šljenje in blagohotno naklonjenost res hvaležni, j Na stanovskem sestanku 30. j maja, ko so se vršile volitve, so j bili izvoljeni v odbor slovenskega Komunistični ured- j gneletto in dr. Vesel sta do: "»ja 1 volila nasprotnikoma dokaz Hubert Močnik, tajnik; Peter resnice, toda sodisce doka* Lapanja, namestni.k; 0lga Čuš, Urednik »Ljudskega tedni: j kovanja resnice m dovolilo, ka«, bivši urednik »Primor* po zakonu nedopustz no. bplosm ukaz štv. 30 Tržaškega niki obsojeni skega dnevnika« in »tova-, ry^7T, „ , . „ , . riš« Bukovec obsojeni radi i j , namreč določa, da je obrekovanja in žalitev po* j dokazovanje resnice dovo tom tiska Dne 3. junija se je vršila na okrožnem sodišču v Tr* stu prva razprava proti u* redniku »Ljudskega tedni* ka« »tovarišu« Jožetu Kore* nu radi tožbe dr. Josipa Agneletta in dr. Franca Ve* sela iz Trsta, zaradi obre* kovanja in žalitev potom tiska. Sodišče je spoznalo »tovariša«- Korena za krivega in ga obsodilo na plačilo 60.000 lir globe, 24.000 lir odvetniških strošov in po* ravnavo sodnih stroškov. Za odškodnino pa naj se zasebna tožitelja obrneta na civilnega sodnika. Zatem se je vršila raz* prava proti bivšemu ured* niku »Primorskega dnevni* ca« »tovarišu« Dušanu Hre* ščaku in proti »tovarišu« Ivanu Bukovcu od Enotnih sindikatov, tudi radi tožbe dr. Agneletta in dr. Vesela, zaradi obrekovanja in žali* tev potom tiska. Sodišče je-spoznalo oba za kriva in obsodilo »tovariša« Hrešča* ca na plačilo globe v znesku 70.000 lir, odvetniških stroš* cov v znesku 15.000 lir in poravnavo sodnih stroškov. Za odškodnino je tudi v tem slučaju sodišče obrnilo zasebna tožitelja na civilne* ga sodnika. »Tovariša« Bu* covca je sodišče obsodilo na plačilo 32.000 lir globe, v ostalem pa kakor »tovari* ša« Hreščaka. Zasebna tožitelja dr. A* ljeno le kadar gre za dolo* čeno kvalificirana dejanja. Ravno tako je dokazovanje resnice nedopustno v pri* meru, da način, ki ga je kri* vec uporabil, ko se je pre* grešil, zahteva že sam po sebi, da se uveljavijo dolo* čila prvega odstavka člena 594 odnosno 595 kazenskega zakonika. blagajničarka; Oitilija Strel, vdo* va Terpin in Anton Vižin, sve* tovalea. Upamo, da bo izvoljeni odbor znal pošteno in nepristran* sko zastopati naše učiteljstvo v vseh njegovih potrebah in mu že* limo mnogo uspeha. Prava ljubezen in mala primerjave Proti koncu meseca maja sta bili v Gorici dve veliki svečano* sti verskega značaja. Prve sveča* nositi so se udeležili tudi Slovenci: procesije Sv. Rešnjega Telesa. Druga je bila maša s prvim sv. obhajilom za slovensko deco, ki Zamolčali so r, ... , , | so se je udeležili samo Slovenci. Za prvomajski nastop so bile v , n, ■ . , t, , , . iln prvi svečanosti je nastopil J rstu na strani komunistov in L,i:;.„.i' i j. t ..... . italijanski govornik pater Lom- njinovih sopotnikov velike pripra* Prešernove, Župančičeve in Grad* nikove pesmii ter odlomek Can* karjeve »Čaše kave« v italijan* skem prevodu Salvinija, Calvija in drugih, s kratko razlago in živ* ljenjepisom teh pesnikov, ki jo je podal v italijanščini prof. Dokto* rič. Izvajanja so krasno uspela, za kar gre pohvala učencem in pro* fesorjem strokovne šole, posebno prof. Rener*ju in profesorici Be* žek, in so napravila jako ugoden vtis na navzoče goste posebno na šolskega skrbnika, g. prof. De Vatta, ki je hotel počastiti ta obisk s svojo prisotnostjo in je ob koncu naslovil nekaj jako prijaz* nih in pohvalnih besed na sloveti* ske učence. Upati je, da ta prvi posrečeni stik med slovenskim in italijan* skim dijaštvom ne ostane osam* Ijen, temveč da ga bodo posne* male tudi druge šole in 's tem pripomogle k prijateljskemu so* žitju med obema narodoma. . Proslava Pri volitvah 2. junija 1946. si je italijanski narod izvolil republiko. Ta dan je sedaj državni praznik. Za* to je v sredo 2. junija tudi Gorica proslavila drugo ob* letnico tega dogodka. Vo* jaštvo je napravilo svečan mimohod pred oblastmi na Travniku in povorka se je potem razvila od tu po kor* zu. Mesto je bilo okrašeno z zastavami. Štandrež Presv. Rešnje Telo Ta dan je zahteval veliko truda od vseh faranov. Ime* li smo prvo sv. obhajilo, procesijo z Najsvetejšim in še sv. birmo. Ves trud je bil N« . T * 1- bardi, bi je naslonil svojo pridigo pa bogato poplačan Z veli* toic 5. N‘ <—*. li«beIe„.)kin> duhovAim veseljem. K sol! v Trst tudi ...J!, ".'V' 'V' Cc f' kd(f !ll!'l:l da ju pater Lom.; prvemu sv. obhajilu je pri* . , 1-1 - ,ova,n'; bardi govoril o ljubezni vseh na» Utopilo 42 otrok zakrament tekmovalec m član češke olimpske ! .. Ki , . . | ^ ^‘“‘iiun , j* • t» v, r. i i 1 r°do\, oc bi kdo mislil, da je pater oy birme iih ie nreielo Dii vrste Vladimir Tura, član Sokola L vDlrme J.111,J? PreJ^u P‘l 30, čeprav je bilo lansko le* Praga — Žižkov. V »Lidovih no* vinah« beremo, da se je pri vež* banju v Trstu smrtno ponesrečil ter 12. maja zaradi poškodb umrl. 1 ržaški tovariši so žalostni dogo* dek javnosti popolnoma prikrili, da to ne bi morebiti zmanjšalo »prvomajskega navdušenja«. V znanje Na članek -o slovenskem šolstvu v »Emancipazione« od 29. maja bomo radi pomanjkanja prostora odgovorili v prihodnji številki. ,,Klic 6000 mladincev*4 Na prvi strani objavljamo »Klic 6000 mladincev« iz Trsta glavne* mu tajništvu Združenih narodov. Obveščamo, da je bil protest po* slan tudi ameriški, britanski in slan tudi ameriški, britanski, fran* coski in sovjetski vladi. Lombardi skušal dokazati, da je ljubezen med ljudstvi potrebna, to istega dne skoro 100 bir* zlasti se tam, kjer živita dva na>! mancev. Procesija je zelo roda tesno povezana med seboj, L1SpeJa jn je biJa potem bi se hudo motil. Za patra Lombardi*ja je ljubezen mogoča samo med italijanskim narodom. Kako je bilo pri srcu slovenske* mu delavcu, slovenskemu kmetu, slovenskemu rokodelcu in sloven* skemu intelektualcu, ko je poslu* šal pridigo patra Lombardi*ja, ne bom omenjal. Ni potrebno. Pre< je bila zgovorna verska manifestacija. Pri procesiji je prav ubrano svirala mestna godba, ki je pozneje spremljala procesi* jo v Gorici. Domači katoli* ški fantje so častno in za* vestno izvršili svojo vlogo pri nošenju neba, zastav in težna večina Italijanov'! drU?if\ P5fdmet(W, da smo pridige ni odobravala. Zato sc ni* llanJe lahk° POnosm. Zaključek šolskega leta Goriški šolski skrbnik je dolo* čil, da se pouk na osnovnih šolah vse goriške pokrajine zaključi 26. junija. Prosvetno ministrstvo pa je odredilo, da se pouk na sred* njih šolah zaključi 15. junija. Vesti Goriškega Poziv šolskim otrokom in njihovim staršem Sedaj ob koncu šolskega leta so se spet 'začele širiti ; govorice o ukinitvi sloven* skih šol. Po primernih po* izvedbah pri pristojnih ob* lasteh lahko trdimo, da so te govorice popolnoma ne* utemeljene. Obstoj sloven* skih šol nam je zagotovljen vse dotlej, dokler bo zado* stno število dijaštva. Odvi* Smrt uglednejmatere V četrtek 20. maja t. 1. je umrla v Dobravljah na Vipavskem po kratki bolezni v 79. letu sitarosti mati znanega novinarja dr. Bran* ka Vrčona, ki ga je »ljudsko« so* dišče v Ljubljani pred božičem leta 1945. obsodilo na smrt in po* tem pomilostilo na 20 let prisil* nega dela. Pogreba blage pokoj* niče se je udeležil tudi dr. Branko v spremstvu varnostnih organov. Prav iskreno sožalje vsej Vrčono* vi družini. se m* sem nič čudil, ko sem videl odha* jati s Travnika med pridigo Ita* lijane. Drugi pridigar je bil Slovence gospod Mazora. Govoril je otro* kom v dušo, toda povedal je nam vsem, ki smo bili prisotni, da je čistost duše prava človekova od* lika. »Ljubi svojega bližnjega ka* kor samega sebe« so ponavljali j Neznani zrakoplov otroci, pa .niso dejali.; »ljubi ga, ; ker je Slovenec ali ker je Italijan, \r i i• , j ia jan, y nocl na ponedeljek 31. maja Jc<<' I je krožil nad Gorico >— briškimi griči zrakoplov neznane narodno* sti, ki jo prišel iz jugoslovanske smeri in se je v isti smeri zopet p i. , : zgubil, tno samo ljubezen mora poz* j nati, kdor je resnično veren. Ni* mamo posebnih ljubezni, ki jih ustvarjajo patri Lombardi. V Go* rici pa, in v krajih, kjer prebivajo Slovenci in Italijani ramo ob rami, naj se taki patri vzdržijo sejati ali kakršne narodnosti naj Ljubi ga; zato ker je človek, ka* : kor ti, ljubi ga, ker je vaju oba;! Slovenca in Italijana Bog ustvaril To jc merilo za katoličana. Mrtvi se vračajo sovraštvo. O&e. Tako se ustvarja sožitje Pretekli petek, 28. maja, so di= jaki tuk. umetne šole (Scuola d arte) pod vodstvom svojega rav* natelja, prof. Ballaben*a, in dveh profesorjev vrnili Slov. strokovni šoli obisk, ki ga je le^ta pred par tedni napravila omenjeni šoli. Pri tej priliki je ravnatelj strokovne imel na goste italijanščini, ki kat, mu je zelo prijazno pomagal j jc bil sprejet z burnim ploska* deželni tajnik učiteljskih sindiks* j njem, nakar je pevski zbor učenk tov g. Medeot, ki se je potrudil! strokovne šole pod vodstvom prisostvovati tudi sindikalnemu ! prof. Rener*ja zapel nekaj sloven* si torej le od naših dijakov in njihovih staršev, če naše; Šolska vest šole ostanejo pri življenju. Zato pozivamo vse slo* j Ko je slovensko učiteljstvo za* j šole, prof. Pavšič, venske dijake in njihove i prosilo za vpis v Učiteljski sindi« j pozdravni govor v starše, naj se ne dajo pre* motiti od takih govoric in tudi nc od morebitnih gro* žen j. temveč naj store svo* jo SVetO dolžnost naprarn i sestanku našega učiteljstva, kjer slovenskemu narodu, brez ! mu je povedal, da bodo dali iste* vsake bojazni, da bi se jim mu samostojni oddelek in to po zato kaj Zgodilo. | preudarnem razmišljanju celotne* Vsak dan prihaja iz Jugoslavije kak Italijan, ki so ga titovci od* peljali meseca maja 1945., itali* janski »šovinisti« so pa skozi tr* dili, da je že v »fojbi«. Ker te »šoviniste« dobro poznamo, ver* jamemo, da jim ni prav, ker se ti »uifoibati« vračajo. Od 300.000 mrtvih iz severne Italije se prav. gotovo ne vrne nobeden. Listnica uprave »Ameriška Domovina« ; Prejeli nakazilo za 9 novih naročnikov. Srčna hvala in pozdrav! Za »Dobrodelno pisarno« v Go* rici je daroval g. Anton Asi 5000 lir. , Iskrena hvala ! skih narodnih, katerim je prof. Rener dodal za goste kratko raz*, lago v italijanščini; vmes pa so! Odgovorni urednik: Janko Simčič učenci strokovne šole deklamirali j Tiska tiskarna Budin v Gorici