Št. 47. V Gorici, dne 13. jiuujg. 1899v Izhaja dvnkrat na teden t itlrih izdftnjih, in sioer: vsak torek in petek, ^jutratje lzdanje opoldne, Večerno lzdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Matom" in s kako drago uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......gld. «•— pol leta. ....... » i-— = - ' Č«trt leta /•.•-.*>*--» .'..,.*.. 1-50 „. Posamične številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema tipravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v «Goriški Tiskarni» A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer"; ob nedeljali pa od 9. do 12. ure. Na naroči In brez doposlaiio naročnine so ne oziramo. „P!tIMOREC'; izhaja neodvisno od «Soče» trikrat mesečno in stane vse Teto "gld. P20: - «Soča» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarm Lavrenčič na trgu della Casernia in Pipan v ulici Ponte dolla Fabbra. SOČA se nahaja t Gosposki ^L^-jp -v- H. aadšb. zadej. — Urednik spjejemlje^BSBfl^Tsak dan. od1 11.- tio 12. ure predpoldne. Dopisi naj ao pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in droge reči, katere 'ibe spadajo v delokrog, uredništva, naj se pošiljajo le upravništriu Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. ______ (Večerno izdanje). i se.jcačuniio po petit-visteh, če tiskano 1-krat 8 ki\, 2-krat 7 kr:, 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. ~ Večje črke po prostoru, f Naročnina b oglase Je plačati loco Gorlcn. „Goriška Tiskarna« A. GnbrS?ek tiska in nalaga razen «Soče» in «Primorca» še .Slovansko knjižnico'*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. potit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! „Amore ed odio". (Članek iz peresa izven uredništva). Te dve besedi se je drznil zlorabili po stari svoji navadi tukajšnji židovsko-liberalni list „Corricre di Gorizia". Naj jo že spisal uvodni članek od 30. maja ta ali oni, ali krščenec, ali nekrščenec, vaekako je članek iz peresa, ki zlorabi eno in drugo „ a more ed odio*, za svoje s vrhe. »Corriere di Gorizia" vihti svoj meč nad knezonadškofom-kardinalom, vihti ga „v imenu ljubezni*, kakor arhangelj, ki je podil iz raja prva človeka, ko sta grešila. Malo. neznanski se nam vidi ta goreči meč urednice-zidinje ali kogar ta zastopa v svojem listu. Ne moremo reči, ali in v kaki zvezi je s tem imenitnim Člankom nas deželni glavar, presvilli dr. Alojzij vitez Pajer, zdi se nam pa članek pisan tako po nekem ukusu, neki šegi in neki volji, da si ne moremo kaj, nego misliti, da je proizvod in pristno geslo stranke, katero je še pred kratkim on tudi formelno zastopal. Ne pristaja sicer tako visokemu gospodu, kakor je deželni glavar, spuščati se v tako nizke predale, kakor jih včasi odpira Madame Luz-zatto, zato nečemo po nikakem gospodu deželnemu glavarju očitati kaj več, nego kar smo menda že rekli. Gorostasno ali istinito l »Gorriere di Gorizia" in gospodje, ki stoje za njim, podlaga jo slovenskim poslancem vlogo črta, presvitlemu gospodu deželnemu glavarju in ostali desetorici italijanskih poslancev pa — v 1 o g o ljubezni do našega ubogega trpečega slovenskega ljudstva! Novi deželni glavar je isti, ki z vso svojo ljubeznivostjo zbira okoli sebe delavne moči v prid trpečemu goriškemu ljudstvu 1 Od vrat enega poslanca do vrat drugega poslanca je trkal s svojo potrpežljivostjo in sramežljivostjo ! Od voditelja okrajnega glavarstva pa do voditelja vladnega zistema na Primorskem je obletal vse, in z ono iskreno ljubeznijo je potrkal tudi na vrata našega premilostlji-vega knezonadškofa. Vse to pa je storil edino le iz gole ljubezni do našega slovenskega prebivalstva, imajoč pred očmi le splošni napredek dežele in nič drugega! Vse je zanemarjeno v deželi; nič se ni storilol Ubogi »nesposobni* Franc grof Coronini je odšel v zasluženi pokoj, in usoda je naložila njemu — vlogo usmiljenega Samaritana nad našo cGor. Tiskarna* A. GabrSČek (odgov. iv. Meljavec) tiska in zal. MARCO VISCONTI Zgodovinski roman -5fc- Utalijanski napisal Commaso Srossi. (Dalje) JEDNAJSTO POGLAVJE. V skrivni sobi Marka Viscdntija so na srebrni svetilnici gorele tri luči, razširjaj eokolo prijetno vonjavo. Zamišljen v pogovor, ki ga je imel s hišnim gospodarjem, je sedel tam Lodrisio, naslanjajo komolec na mizo in podpirale brado z dlanjo. A Marko je le malo pazil na njegove besede, in bilo je videti, da mu kaj drugega roji po glavi. «Od te strani moremo že biti brez skrbi«, mu je pravil lokavi svetovalec. «Danes je prijel vojvoda Montefeste onih petindvajsettisoč zlatnikov, katere mu je nakazal Ludovik Bavarski pri vašem vnuku Azzonu, In jutri jo krene s svojo nemško četo proti Tirolu in se ne da videti več. Cesar, ki je brez cvenka, ga Čaka, da mu prinese denar v Toskano, revno slovensko paro! In glej, pri tem njegovem sam&ritanskem nastopanju ga niso hoteli podpirati oni, katerim bi moral biti najbolj pri srcu blagor slovenskega prebivalstva, to so izvoljeni poslanci tega ljudstva sami, in kar je še bolj grozovito, ni poslušal laskavega sirenskega glasu ljubezni — niti pre-vzvišeni nadškof Missia!! ,Amore ed odio!* Kako to lepo zveni iz ust take stranke, kakor je ona, katero zastopa »Coniere di Gorizia", in po vrsti se našim očem predstavljajo zastopniki t e »stranke 1 j u b e z n i" do našega slovenskega ljudstva; po vrsti korakajo pred nami dr. Ven u ti, dr. Marani, grofPanigai in grof Val en ti ni s. Sami gorki zastopniki naših teženj po boljši bodočnosti! Polni sa-mozatajevanja in nič želeči zase, vsi složni edino le v tem, da pomagajo zanemarjenemu našemu ljudstvu na noge! In sme so li misliti, da se taki možje puste" na cedilu ? Taki možje za tako svrho? Pa šalo na stran! Naši slovenski zastopniki so vedno zavzemali stališče, da ni tirati cerkvenega vla-dike proti njegovi volji na politično torišče. Podan mu je virilni glas po ustavi v prvi vrsti zato, da brani s prosto svojo besedo in z vsem svojim vplivom ugled cerkve in duhovništva. Ne more mu sicer biti vse eno, v kakem položaju se nahaja dežela, v kateri stoluje, in nikdo ne more prepovedovati zastopniku cerkve, da se ne udeležuje z vsem zanimanjem političnega življenja, kajti najbolj pač varuje ugled onih, katere zastopa, s tem, da se pouči o razmerah obeh strank v deželi, da sledi s paznim očesom vsakemu koraku deželnih poslancev, ki je v prospeh ali v škodo razvoju prebivalstva. Le potem pride do pravega sklepa, kako je nastopiti njemu, kako se je njemu obnašati. Razmere v naši deželi so nedvojbeno jako zamotane, jako težavne, dasi je najmanjša kronovina tostranske polovice Avstrije. Da se razmere v tej naši mali krono vini dobro spozna, treba je resnega eno- in večletnega proučevanja in premišljevanja; in to tembolj možu, od katerega glasu je odvisna usoda dežele. Na prvi pogled je moral knezonadškof videti razmerje med poslanci obeh narodnostij. Pri tem ni bilo tež!;o sklepati, da je onemu, ki posreduje med oberr.« norodnoslima, res treba srca in razuma, dn se mora eni, ki hoče Kaj si bo pač mirJi!, ko nekega jutra izve, da mu jo je gx-of naredil! — Kako se nam je izvrstno sponeslo, da smo se mahona rešili vseh! Sicer kdo bi se bil up<«l kaj začeti, če bi se jih ne bili otresli poprej U «Gotovo!» je dejal Marko vtopljen v svoje misli. • Vendar*, je nadaljeval uni, «ste imeli povsem prav, ko ste mi dejali davi, da reč še ni dozorela, in da se mora duhovnikom in redovnikom, poslanim od papeža, pustiti čass, da bodo mogli kaj opraviti. Naj le Bavar vedno bolj izgublja vojake in naj se mu praznijo blagajnice kar se godi* vsak dan bolj. O, veste bratranec, sedaj sem se spomnil! Tistih osemsto nemških konji-kov, ki so ga pustili na cedilu zato, ker niso dobivali plačila, so se utaborili v soteski Nievole v gradu Ceruglio. Povejte mi, ali vejo že kaj o tem v na-mestnikovem dvorcu ?» Marko, ki je imel tedaj vse kaj drugega po glavi, je slišal tiste zadnje besede nekako tak6 kakor kdor se vzbuja iz spanja, in sliši govoriti, a vendar nič prav ne ve\ o čem se govori. In kakor se sili vzbujajoč se, da bi si domislil, odločevati, lotiti dela in presojevanja v vso ljubeznijo. Ne vemo, v koliko se je knozonadškof lotil takega dela pri vstopu v nc*> deželo, in ne vemo, v koliko ga je vodila čista krščanska ljubezen, ko je vstopil v deželni zbor kot sodnik nad eno in drugo narodnostjo. Ne vemo, v koliko mu je bilo znano, v kakem gospodarskem položaju so naše slovenske pokrajine, v kakem je mesto Gorica, in v kakem je Furlanska nižina. Ne vemo, v koliko mu je bilo znano pravo razmerje gospodarskih in narodnostnih močij v središču dežele, v mestu Golici; vemo le, da je vstop knezonadškofa v deželni zbor goriški zadal zastopstvu slovenskega dela dežele bridki udarec, skoro bi bil onemogočil njih daljše nastopanje! Slovenski poslanci so si pač dobro v svesti, da je abstinenca ostro orožje, katero zaseče rano, ako se ne rabi prav, tudi istemu, kateri orožje zavihti. Dokler je bito razmerje med poslanci tako, da je imela abstinenca za posledico nemo-gočnost delovanja deželnega zbora, do takrat je bila ostro orožje proti italijanski stranki in proti vladi. Kakor hitro pa te posledice ni moglo biti, je padlo orožje z vso svojo ostrino na naše zastopnike, na naše ljudstvo nazaj. Ko je nadškof meseca septembra vstopil v deželni zbor, je zasekalo naše lastno orožje nam težko rano; in kdo je hvalil nastop knezonadškofa, kdo mu je podlagal čin ljubezni?! To je bila italijanska stranka, to je bil njen zagovornik, židovski »Corriers di Gorizia". Malo poučeni krogi trde* seveda, da je bil čin knezonadškofa v istini čin ljubezni? kajti po novi davčni reformi naj bi se olajšalo našega slovenskega kmetovalca za več deseltisočakov davčnega bremena. Kdor pa davčno reformo in razmere v naši. deželi prav pozna, ta ve, da se je z novo reformo olajšalo našemu kmetu na 1 gld. davka 12 kr., ve" pa tudi, da se je odvzela mogočnost, davčno breme nakladati bogatinom, in da ima to breme kakor doslej ostajati Še vedno edino le na kmečkih ramah. Ako dobiva naš kmetovalec 12 kr. olajška na i gld., zato pa tudi bogatašem v naši deželi ne bode treba ni krajcarja dona-šati razmerno več, kakor kmetovalcu za potrebščine naše kronovine. Kdor razmere v naši deželi pozna, ve, da so se bogataši v tej deželi naselili, da so prinesli s seboj veliko blaga, ali pa, da je po zadnjih besedah, ki mu še done" v ušesih, kaj se je moglo govoriti, prav tak6 je Marko iz besede Ceruglio, katero je bil ulovil, ter iz prašajočega naglasa Lodrisievih besed, nekako uganil, o čem je bilo govorjenje. Delal se je, kakor da bi bil ves čas pazil, in je odgovoril : «Kaj, tisti vojaki v Cerugliu?* «Da, prašal sem vas, ali vesta kaj o njih vaša brata in namestnik!* «Saj jih je isti Bavar obvestil o t«m», je odgovoril Marko. «In on še z vso silo priganja mojega netjaka, naj mu hitro da denarje za fevdno podelitev, ker se nadeja, da s tistimi novci zopet spravi v pokorščino ono nezvesto četo». : •Ubogi' revež ! če jih pričakuje od tu, jih ne bo dosti štel», je odgovoril uni. «Pa veš», je nadaljeval Marko, «kaj si je usmislil Azzone? D6j, vgani! — Namesto novcev hoče poslati mene v Ceruglio*. «Kak<5to?» «HoČe, da naj bi šel za poroka k tistim vojakom ter naj bi jim prigovarjal, da bi bili mirni, dokler on ne spravi vkup to bogastvo nastalo v naši deželi, in kolikor se tiče slovenskih pokrajin in mesta Gorice, da se je bogastvo nabralo iz izžimanj a in iztiskanja našega ljudstva. Vlada je hotelar imeti svojo davfino reformo, slovenski poslanci so hoteli imeti najnujnejše potrebe za obstanek in razvoj svojega ljudstva. Ali je bil korak našega vladike (-in ljubezni, ko je stopil v deželni zbor, ko je omogočil davčno reformo oni vladi, katera ne dvigne prsta v zaščičenjo našega ljudstva P Ali je bil čin 'jubezni ta korak, ko je dajal majhne, navidezne polajšice kmetovalcu, po drugi strani pa odjemal breme bogatašem P In mi nimamo bogataševv svoji sredi, imamo le lake, ki so se stolstili od nafcih žuljev l Ali je bil to čin ljubezni P Ne; in že rudi tega ni iiiogel biti, ker ta čin hvali Židinja v »Corriere di Gorizia", ker ta čin hvalijo možje, kakor so dr. Pajer, dr. Marani, dr, Venuti, grof Vulentinis in grof Panigai. Slovenska državna poslanca sta izpo-slovala pričetkom te k leta od mlnisteratva predlogo za deželni šolski zalog. Šlo je po tej predlogi za to, da odvzame našemu kmetovalcu najtežjo, nujkrivičnejšo davščino, t. j. ono za potrebe šolstva. V prvi vrsti je dolžnost in interes vlade, da se šolstvo razvije. Vlada mora skrbeti zato, da se splošni pouk po celi monarhiji enakomerno razvija. Ni tako neiznoshega bremena za šolske potrebe v nobeni kronovini, kakor v naši, kjer je dosegla šolska naklada že goldinar na goldinar. Vlada ni storila, kakor svojo dolžnost, da je posredovala v prospeh šolstva v celi deželi, da bi omogočila zboljšanje stanja uči-teljstvu in ob enem znižala težko šolsko breme za dobrih 40 krajcarjev na goldinar. Knezonadškof je hotel izvršiti, zdi se, čin ljubezni tudi v tem slučaju. In v tem slučaju bi ga bil sto*;, pred vsem našemu slovenskemu kmetovalcu; ali za čin ljubezni je treba polnega srca, je treba moškega poguma in je treba gledati s polnim obrazom vsaki nepriliki in nevarnosti nasproti, in tudi — goriški sodrgi l Ako je knezonadškof stopil s celim srcem nam pomagat v deželni zbor, moral je tudi vztrajati na tem mestu. No, novi deželni glavar, z geslom »amore ed odio", je dobro poznal, tedaj le še poslanec furlanskega ve-leposestva, da se čin ljubezni ne sme vršiti za našega slovenskega kme- denarjev, s katerimi bi jih potem po-plačal». «Primaruha!» je dejal Lodrisio z zaničljivim nasmehom. «Takd je ! in prav davi me je skušal rekoč, da bi bil jaz kakor nalašč za to, in da ga ni drugega, ki bi ga mogel rešiti iz te zadrege razun mene; kajti tisti Nemci da me dobro poznajo in zaupajo moji besedi, ter je jel govoriti o mojih podjetjih...* «0 vaših podjetjih, a? Bi mu bilo treba reči, da najlepšega še ni videl. Glede svojega namena pa mož ni ravno preneumen! Rad bi vas spravil od tu, kjer mu vaše ime dela strah. To mora pač uvideti že vsak slepec». Marko "se je nasmehnil in potem je dejal: «Veš kaj mi je Šinilo v glavo, ko sem potem mislil na to ?» «Povejte no!» ¦Da bi ga v jel v njegovo lastno mrežo. Da bi šel v sotesko Nievole, kakor on žeh\ da bi pridobil za se tistih osemsto vojakov, kateri, dobro vem, da bi vsi Šli za me v ogenj (glede" tega je moj netjak imel prav), in da bi jih najel na svoj račun. Ti bi tukaj dvignil vstajo/ in kadar bi pritekel Bayar zopet toralc«f.d» je treba preprečiti tak čin, da j je treba rabiti orožje, strasti, da je treba ssovraštva in črta". In to orodje se je tudi rabilo v polni meri. Po celem furlanskem delu dežele je zašumel bojevit krik proti vladiki, ker se je/ «Pustiva sedaj, bova drugikrat kaj več govorila o tem», je rekel Marko. «Vse se dozdeva tudi meni, da bi iz tega moglo biti kaj. Toda nocoj se mi nece mnogo razmišljati. Bomo videli jutri*. / ^Reeem vam, da ste se izvrstno umisIHU, je še dodajal Lodrisio, napo-tivši se proti vratom. In ako se še le dajo napotiti pogajanja pričeta s Flo-rettcijo, ko boste v soteski Mevole na čelu osemsto korenjakov!* «Ravno prav, da si me spomni na Florencijo*, je rekel Marko hote pretrgati govor,«nocoj moram še pisati tam-kajsni gosposki. Bratranec, Bog ti daj dobro!* «Z Bogom torej», je odgovoril Lodrisio in odšel. (Dalje pride). .Zakon od dne D:>. aprits 1870., dež. zak. št. 37, se glasi: § 1. Jemati jajca in razdirati gnezda ?seh divjih prosto živečih koristnih ptičev je prepovedano. § 9. Prestopke zoper ta zakon imajo župani in dva občinska podžupana z globo 1 do 10 gld., in pri ponavljanju do 20 gld., ali če dotičnik ne more plačati, z zaporom od 12 ur do 4 dnij kaznovati. § 13. Opuščanje v tem zakonu županstvu naloženih dolžnosti] kaznuje politična okrajna gosposka s kaznijo od 10 do 10 gld. § 16. Učitelji ljudskih šol so dolžni, poučevati šolsko mlaJino o škodi, katera se dela s poškodovanjem gnezd, z lovom in meritvijo koristnih ptičev, in je zlasti pred začetkom valjenja za varstvo teh ptičev dane določbe te postave omenjati, in prestopke, kolikor je v njih področje, zavirati«. Povod dopisu mi daje poročilo nekega g. učitelja, ki mi je pravil, kaj so neki učenci napravili. — Jeden je razdrl gnezdo, v katerem so bila jačka, ter je ista pomastil. Drugi je vzel ptičke iz gnezda, jih umoril in na paši „cvrl" (pekel) na ognji in potem pojei. Tretji je našel seniftno gnezdo v duplu. Znano je, da senica gnezdi navadno v globoki duplovi jami, da nikdo ne more z roko do mladičev. Šestnajstletni pobalin ni mogel torej z roko segniti do mladičev; zato si je vrezal šibo in na koncu šibe je utrdil iglo. S to šibo, ki je imela iglo na koncu, je stikal po luknji v duplu in je nabodene ptičke prinašal na dan, katere je potem metal v lokev (kal), da so se potopili. Dotični [g. učitelj je storil svojo sveto dolžnost, in kazen ni izostala. Svetujem pa vsem ptičoljubom, naj take slučaje objavijo si. c. kr. okrajnemu glavarstvu. Gospod A. L. piše v šolskem poročilu, da vsaki mladič v gnezdu potrebuje na dan 50 gosenic in d age gote. «.i, katero prinašata stara. Ako ima gnezdo pet mladičev, požro vsi skupaj na dan 250 škodljivcev. Ker pa traja pitanje mladičev po 4 do 5 tednov, torej potrebuje jedno gnezdo v 30 dneh 7500 teh škodljivcev. Vsaka gosenica požre na dan toliko, kolikor sama tehta. Vzemimo, da uniči gosenica vsak dan le eden sadni cvet, tedaj ukončav30dneh30takih cvetov, a onih 7500 gosenic požre ogromno število 225.000 jabolčnih, hmškovih in drugih sadnih cvetov. Kdor jo torej vzel gnezdo, imajoče pet mladičev, je toliko slabega storil, kakor bi bil uničil 225.000 jabolk, hrušk in druzega sadja. — Navadno pa poje požrešna gosenica na dan. po 10, 20 in še več cvetov; škoda je potem še veča. Taki in enaki izgledi nas učijo, v koliki basek so nam ljube ptice; zato menim — piše g. A. L. — da je prav, da tudi stariši zastopajo zakonite določbe sebi in kmetijstvu v prid in hasek. Sklepam torej ta dopis z iskreno željo, da bi se vsi ptičoljubi energično postavili proti pokončevanju ptičev, kajti dobro naj Domislijo, da se jim to sveto delo, ki so je imeli v varstvo naših ptičev, poplača stotero. Ptičoljub. Domače in razne novice. Osebne vesti. — Carinski asistent v Trst?; g. Just Piščanec je imenovan carinskim oficijalom. G. Josip Janovskv, c. kr. telovadni učitelj v Gorici, je imenovan udom c. kr. izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole. Finančni komisar Al. Goljevšček "m dr. Maks. Visconti sw imenovana finančnim tajnikom v obsežju tržaškega fiinančnega ravnateljstva. Okrajni komisar na namestništvu v Trstu dr. Jurij Lippert je imenovani vladnim komisarjem zavarovalnic za slučaj nezgod. Sodni pristav dr. Hen. Stepa nčič v Motovunu je imenovan okrajnim sodnikom v Buzetu. Smrtna kosa. — V Idriji na Bači je umrl župnik preč. g. Martin Per vanje, po idrijski dolini na sploh poznat in priljubljen gospod. Naj v miru počival V nedeljo so pokopali v Št. Andrežu Marijo Bostjančič, rojeno Marušič, so-rodnico pokojnega monsignora Andr. Maru-šiča, ki je umrla v starosti 40 let. Pogreb je bil prav veličasten, ker se ga je udeležila cela Št. Andrežka občina s starašinstvom vred. Pevci so peli žaJostinke pred hišo, v cerkvi in na pokopališču pokojni Mariji, katera -a je to tudi zaslužili, ker je bila vrla slovenska žena, ki je cesto spodbujala otroke in znance k narodni in verski zavednosti, ¦ Priznanje našim poslancem. Oglasila se je že 3. občina. Preč. g. dr, Gregorčič je prejel v soboto tako pismo: Starešinstvo županije Podgorske-Pevmske pri Gorici se popolnoma viema s postopanjem Vašim in Vaših fcomfetjenikov. deželnih poslancev v sedanjem kritičnem položaju, ter Vam.izreka svoje popolno zaupanje na Vašem sed&njem neustrašenem postopanju in delovanju, želeče da tudi v prihodnje odločno delujete v blagor našega vernega slovenskega naroda, ki Vam je po-poveril zastopstvo teženj v verskih, narodnih in gospodarskih zadevah velike večine naše dežele. Vse za vero, dom, cesarja! Oglasilo se je še nekaj drugih občin. Deželni glavar Pajer je bil včeraj v avdijenci pri cesarju. Posetil je gotovo tudi ministre. Kaj le je mož na Dunaju pripovedoval o goriških Slovecih?! .Razlika". — Da naši Italijani v svoji .spravljivosti* še malce bolj udrihnejo po slovenskih poslancih in nadškofa, so naprosili lastnika dunajske ?Ex3trapost", da jim je napisal članek, kateri so iz tega lista prenesli takoj v goriško „Karjo!o". V istem_ se_^ripoveduje_to,_Jrar _je_ .Karjola* že stokrat povedala, da Slovenci so krivi na vsej nedelavnosti deželnega zbora itd. Posebno pa povdarja elankar razliko med Slovenci in Italijani, vsled katere razlike morajo oni biti gospodarji v deželi. — »Avita coltura* in »civilila!" Razlike med prebivalstvom v naši deželi je res nekaj. Slovenec in Furlan si nista jednaka, ker furlansko ljudstvo je baš vsled nebrižuosti vladajočih Italijanov daleč zaostalo v izobrazbi za našim, katero se dviga na dan iz svoje lastne moči navzlic italijanskemu protipritisku. V ostalem pa sta ti dve ljudstvi povsem spravljivi, in Furlan in Slovenec bi živela v deželi v najlepšem miru, ako bi slavna avstrijska vlada ne bila tako slepa, da je vrgla gospodarstvo v roke ir-redentovski goriški stranki! — Od tod izvira vsa »razlika* v deželi. Gospodujoča italijanska stranka nosi ošabno po konci glave, se sklicuje na svojo 20-stcietno »avito eolturo*, pri tem pa zmerja mirne Slovence s »ščavi", jih kamenja, zavratno napada, meče v ječe ter na sploh postopa ž njimi tako, kakor ne bi smel tisti, ki ima 20-stoletno kulturo na svojem hrbti! ! In nasproti temu se drži slovensko ljudstvo čudovito mirno ter prenaša s tisto zgodovinsko potrpežljivostjo udarec zr. udarcem, katere pa bo tudi enkrat konec, kakor bo konec »razlike", ker ne odnehamo prej, dokler ne pridemo do ravno-pravnosti s tistimi »Romuli* in »Remi", katerih očetje so se rodili skoro vsi v slovenskih goriških gorah, ali pa so bili sinovi kakega drugega naroda, le italijanskega ne! Od kod »edaj sklicevanje na 20-stoletno »eolturo" ?! hi to sklicevanje je tako mogočno, da celo vlada trepeta pred njim ter si ne upa tem nazdevnim potomcem starih Rimljanov pokazati, kakor jim tiče, temveč vzdrž»je razlike, in v znamenju razlike tudi se ravna nasproti nam in njim. In tudi še nadalje hoče tako postopati, kakor kažejo znamenja, dokler pa* ne pride od strani slovenskega ljudstva skrajni odpor, ki razdere »razliko* ter postavi na njeno mesto ravnopravnost! — Vlada je pač gluha za tiste, ki kličejo po miru ter stoji le na strani onih, ki vzdržujejo nemir ter provzročajo deželi velikansko škodo na sploh . .. Sama »razlika". »Soča" In »Sloga". — (Dalje). — Iz vsega, kar smo videli iz dosedanjega raz-mišljevanja, je razvidno, da poliliškim društvom skoro ne preostaja kaj drugega, nego da se poslužujejo za javnost časopisov, katerim je drugače zagotovljen obstanek. — Tudi »Soča* je bila dejanski vedno samostojna, dasi je bila nekaj časa glasilo »Soče" in potem »Sloge«. In kdo ne ve, da se moramo mnogo zahvaliti uprav tej neodvisnosti »Soče* za — preobrat 1. 1889. z vsemi dobrimi posledicami?! Da ni bilo 1. 1889. svobode »Soče* v svobodnih rokah Ga-brščekovih — ne veni, kak6 bi se bile razmere zasukale in kakošno bi bilo danes naše narodno življenje v Gorici in v deželi sploh. Kdo ve, kako daleč bi nas bilo uspavalo tisto slavno cincarenje pred I. 1889. in kdaj šele bi se bili vzdramili k čilejšerou življenju! Ko je prešla »Sloga* v n a š e rokej je pa postala »Soča" kar sama po sebi njeno glasilo v polnem pomenu te besede, ne da se je bilo društvu le količkaj pobrigati za obstanek tega toli potrebnega lista. »Sloga" je imela na razpolago list, o katerem je šel glas, da je dobro urejevan (izvzemam seveda Gašparja Likarja, ki bi znal še bolje, kar je dokazal z malo poskušnjo 1. 1887.; posebno v u p r a v n i š t v u se je izkazal mnogo bolje od mene!), zastopal je »Slo-gino* politiko na vsej črti z največjo ener-žijo, z veliko previdnostjo in tudi z vspehi na celi črti, kakor spričuje zgodovina zadnjih let, toda »Slogi" se ni bilo ne enkrat pobrigati ne za uredništvo ne za upravništvo, t. j. nič skrbeti, nič plačati, pa naj bodo deficiti še tak6 veliki, in vendar je bilo vse v redu, list je bil „Slogi" vsak hip na razpolago. Kar se tiče finančne strani lista, bi lahko govorile knjige, iz katerih bi mi priznal vsakdo, tudi nasprotnik, v pokritje faktičnih deficitov in za malo nagrado tolikega dela 10 let vsaj 8.000 gld. Ako bi računil po razmerju, kakor morem jaz zdaj vse plačevati, bi mi prisodili gotovo 12.000 gld. Kdor temu ne veruje, se lahko prepriča. — »Soča" že nekaj časa ni več diletantsko podjetje, katerega odpihne iz življenja vsaka sapica ali da bi ga pehali iz rok v roke, kakor je bilo nekdaj, marveč je postavljena na edino pravo, svetovno veljavno podlago; v ured- ništvu in upravništvu so nastavljene osebe, ki skrbe za list in imajo od njega tudi primerne dohodke. Tu delujejo časnikarji po poklicu in ne več diletanti od danes do jutri. Le tako je mogoče doseči neko s t a 1-n o s t, ki je dandanes prvi pogoj pri vsakem časnikarskem podjetju. Tak list je imela na razpolaganje »Sloga" v »Soči" brez vsakoršne skrbi in brez najmanjših denarnih žrtev. In s koliko gorečnostjo je zastopala „Soča* oficijelno politiko „S 1 o g e" in slovenskih poslancev, to je vsakomur še v spominu, saj je dala prav s tem povod obče znanim razburjanjem. Gotovo je nepotrebno, da dalje o tem govorim; tudi mi ni treba pobliže omenjati, kak6 so se vsi možni cepci združili v složnem delu po mojih ledjih in kak6 so me lepč pustili na cedilu prav tisti, za katere sem Šel po kostanj v Žrjavico in si sam opekel prste. Pregoreč zagovornik ofi--c-r ja~I-ne politike naše sem - bil: evo- moj grehi Kaj čuda torej, ako sem postal malo bolj previden? Vprašam pa: ali je sedanje bolj hladno razmerje že zadosten povod, da pretrgamo !0-letne zveze in gremo narazen? Po moji misli — ni! Voditeljem je naloga, da skušajo morebitna nasprotja mirno poravnati, nespo-razumljenja spraviti na čisto, ne pa z 1 o r a-b i t i svoj ugodniši osebni položaj v nečeden namen, da bi z železno pestjo udarili po glavah, ki morda v čem k a k 6 drugače mislijo nego oni. To bi ne bilo nikako narodno voditeljstvu več, to bi značilo dobo grdega despotizma, kateremu bi se nas mnogo na vsak način postavljalo po robu, če začasno tudi brez vspeha. Kak6 mislim »S o č o" zanaprej — to povem prihodnjič. Uverjen sem, da mi pritrdi vsak trezen čitatelj, kajti vsako drugačno stališče bi bilo v prvi vrsti na škodo »Soči* sami. A. G. »Klerikalizein* in dr. Tu mu. — Zadnji »Pri m. List* je priobčil dolg uvodni članek o dr. Tu m i, ki je baje napovedal boj klerikalizmu na Goriškem. Sklicuje »e na neko pismo, katero je dr. Tuma pisal nekemu g. nadučitelju, v katerem je govorjenje tudi o »klerikalcih". Nam ni znana vsebina onega pisma, tudi v uredništvu »P. L." naj-brže nimajo overovljenega prepisa. Naj se glasi pa pismo kakorkoli, »P. L." bi si bil prav lahko prihranil trud za tak6 obširen članek. Urednik č. g. kaplan Dermastiu je namreč izjavil na občnem zboru »Sloge* krilate besede, da ne pozna klerikalstva na Goriškem. Ako je res tako, tedaj bi »P. L." prav lahko na kratko zavrnil dr. Turno, Češ: čemu pa si slikate vraga na steno, ko ga ni! — Napad na dr. Turno je torej do cela neopravičen, kar jako obžalujemo. Napad bi utegnil imeti le ta vspeh, da bi se požrtvovalen naroden delavec — neduhov-nik — odtegnil narodnemu delu, kar bi morali jako obžalovati. Več danes ne rečemo! Gtašpar Likar »popravlja". — Prejeli smo »popravek", kateri bi lalnco mirno vrgli v koš; ali da g. Gašparju "ežinio malo spomin, priobčimo „popravp' in na to par naših opomb. »Popravek", Ki dejstev ne zanika, marveč jih le zavija, se glasi tako-le: Cenjenemu uredništva »Soče" tukaj. V 45. listu »Soče* med »domačimi in raznimi novicami* pod napisom: »Kakšno bodi „Slogino" glasilo, je koncem sestavka to-le tiskand: Zakaj ima Gašpar Likar „ Soči nega* založnika v želodcu, je sam cesto pravil; na pričo lahko pokličemo štiri učitelje, katerim je pripovedoval pred leti »pri zvezdi" v Gorici. Povodal je namreč sam, da mu urednik »Soče* ni hotel sprejeti nekih poslanic, naperjenih krivično proti nekaterim osebam. In to je deloma resnično. Likar je menil, da mu bodo vsi predali »Soče« odprti, da bo udrihal po neljubih mu osebah in kričal »svoji k svojim*. Ozirom točke 19. tiskovnega zakonika zahtevam v »Soči* ta-le Popravek: Ni res, da sem pripovedoval pred leti „pri zvezdi" v Gorici štirim učiteljem, da mi urednik »Soče* ni hotel sprejeti nekih poslanic; tudi ni res, da bi mu bil dal kake proti nekaterim osebam krivično naperjene poslanice; ampak res je, da urednik je sprejel v »Sočo* vse moje poslanice; res je tudi, da sem pred leti učiteljem, mislim gg. Krajniku, Vrtovcu in Kendi pripovedoval »pri zvezdi" v Goric; o neki poslanici, namreč, da me je urednik »Soče" g. Gabršček prosil, naj mu opišem, kako so me bili gospodje pustili z nekdanjo »Sočo* na cedilu; potem pa je še zahteval, naj mu za priobčenje tega opisa (poslanice) jaz plačam 10 gld. Sicer pa je res, da sem »pri zvezdi" pripovedoval gospodom učiteljem, da urednik »Soče" ni hotel sprejeti mojega oglasa, v katerem sem hotel naznaniti, zakaj sem moral za tiskarska dela pustiti Obizzijevo tiskarno in se pogoditi s Hilarijansko. Konečno ni res, da sem mislil, da mi bodo vsi predali »Soče" odprti, da bom udrihal po neljubih mi osebah; ampak res je, da še ko je bila BSoča« v mojih rokah, nisem udrihal po nikomur, tem manj pa sem pozneje ponujal »Soči« kake udrihajoče spise. V Gorici, 7. junija 1899. G. Likar. Gosp. Gašpar trii, da ga je g. Ga-bršček prosil itd. ter poterh zahteval za poslanico 10 gld. itd. Resnica pa je, da g. Gašpar je pral v „Soci* sebe in svoje bivše »delovanje* v upravništvu „SočeB. Takratna Tonkli-Mahničeva stara »Soča" je namreC namignila na neke razmere Gašparja Likarja do flSoče", Se vefi pa se je zasebno govorilo o tem — in g. Likar se je pral. Toda hotel je iti v tem „pranju" še dalje in dati razumeti med"vrštanii^tiidi ¦ gg. dr. Gregorčiču in Gabrščeku, da so njegovi računi čisti tudi nasproti njima, oziroma nasproti upravništvu »Soče8, kolikor se ..viju tiče. Zat6 se je Gabršček upiral, da bi dalje sprejemal Likarjevo perilo v BSočo", ->. in celo vse brezplačno l! Ako bi pa »Likar" tudi res plačal „Soči" 10 gld. ali celo 100 in več gld., bi jej dal le — njen denar. Gapito? Ako g. Gašpar hoče, mu lahko še več posvetimo o tem Jnteresantneir. kapi-teljcu". Tudi fnr se Obizzija tiče, je reč vsa drugačna. *iikar je pošiljal po deželi agenta, ki je nabiral tudi tiskarska naročila. Ljudje, naši somišljeniki, so mislili, da so naročili v tiskarni, kjer se tiska »Nova Soča", v resnici pa je bilo takrat vse za HHarijansko tiskarno. Obizzi je priobčil v „Soči" kratko poslanico, v kateri ni niti od daleč pokazal na Likarja, marveč le izjavil, da za njegovo tiskarno ne hodi po deželi nikdo, hi je prosil, naj se vsakdo, ki hoče njega podpirati, obrne naravnost na tiskarno. — Na to je vzrojil g. Gašpar in je hotel priobčiti v »Soči8 (— seveda zopet brezplačno -—!) grozno poslanico proti Obizziju in delati reklamo za — HHarijansko tiskarno, češ, da ta daje čisti dobiček (!!) malemu semenišču. Urednik take poslanice ni hotel priobčiti, marveč je želel vsled tedanjih politižkih razmer te fake^izjave od strani g. Likarja, ki je bila umestna. Toda * g. Likar ni hotel popustiti niti črkice — in je odšel v jezi, katero je vzgojil potegoma do tolike višine, na kakor*«*! ivi, v GorM vsi poznamo. Toda g. Ga*.;- «• se je Ai^ga! pozneje tudi v Hilarijanss ;s!c,fini b> v'deli smo ga potem v drtf*An i;, r.tiiii O! izzijem, kak6 je udrihal p'< „lio< '' ni tije- cm uredniku, ker —- gorosU-i''! -¦¦¦ ni • »te! objaviti poslanice proti ,,, t - ,;»i* Obizziju. — Z Obizzi-jem se je seveda zopet spri — in od tedaj ta ..pošteni narodni trgovec" zalaga svoje slovenske odjemalce iz tiskarničice (kolikor je to mogoče) znanega laškega Skerta, ki izdeluje Likarju tudi šolske pisanke, da dela škodo narodnemu zavodu g. Jeretiča. Zašli bi predaleč, ako bi še nadalje odgovarjali Likarjevi poslanici. Gosp. Likar je pač lahko prišel do spoznanja, da z maslom na glavi je nevarno hodili na solnce, kajti s svojim »popravkom* se je šele prav pošteno bla-mpval ~ in ako ga bo še kaj srbelo, dobi gotovo primerno mazilo. Njegovih hujskarij smo siti do grla! Deška obrtna iiadnljeralna šola. — Konec šolskega leta se bliža. Deška obrtna nadaljevalna šola skkne prva, ker za to . velja šolsko leto le 9 mesecev. Ta šola je za Gorico in okolico velike važnosti. To je spoznalo že več rokodelskih učenčev, ker število učencev te šole raste od leta do leta. Tekočega šolskega leta se je vpisalo v pripravljalni tečaj 41, v prvi razred 33 in v drugi razred 32 učencev, skupaj 106. Ce so tudi letos v obče redneje hodili v šolo, se je število vendar skrčilo na 79 učencev; 3 so se preselili v druga mesta, 21 jih je izostalo — žalibog večinoma po nemarnosti, 2 sta dolgo bolna in eden je umrl. Učilo se je od srede septembra redno v vsakem razredu po 9 ur na teden, in sicer: V pripravljavnem tečaju gospod J. Hrovatin slovenščino 3 ure in računstvo 2 uri; g. Er. Sirca pisanje 1 uro in risanje 3 ure; v I. razredu g. Sirca računstvo 2 uti, g. Prinčič spisje 2 uri in g. Levičnik risanje 5 ur; v H. razredu g. Prinčič spisje 2 uri, g. Berbuč računstvo in knjigovodstvo 2 uri in g. Fr. Vodopivec risanje 5 ur. Šolsko leto se sklene 18. junija 1899. ob 10. uri dopoludne. Plod verskega fanatizma ali kaj ? — Neki slovenski trgovec v Gorici je dobil te dni iz Ljubljane tako-fr pismo: „Jerusa-lemer-Gebet. O Herr Jesus! Zu dir rufe ich, erbarme dich meiner und der ganzen Mensch-heit, reinige uns von unseren Sunden, ewiger Gott, und zeige uns dein Erbarmen. Wir bit-len dich, erhdre uns und vergib uns unsere Sunden, mit deinem heiligen Namen, jetzt und in Ewigkeit, gelobt sei Jesus Chrisius und dre heilige Maria. Amen. Wie dieses Gebet erhalt und betet, wird vom Glficke ereilt und es ist seirte Pflicht das Gebet neunmal »bzuschreiben und es unler Gonvert an 9 versehiedene Perso-nen zu senden, weil sonst sich das Gluck in's UnglGck venvandelt". Kaj pomeni razpošiljanje takih pisem ? Ali jih gre več iz Ljubljane in v razno kraje?! , Kmotsko bralno društvo v Miljah" — Več let že ni bilo v Biljah nikake veselice, in mislili so že nekateri, da Biljenci spe spanje narodne mlačnosti. Ali temu ni bilo tako. Veselica v nedeljo je nam pokazala, da se gibljejo ter da se prav resno zavedajo svojih narodnih dolžnostij. Kaj se je bilo zbralo v nedeljo na dvorišču g. Pe-gana kmečkega ljudstva iz Bilj in bližnjih krajev, da prisostvuje veselici! Nakičeno prostorno dvorišče je bilo natlačeno polno, da je človeka veselilo vMetr toliko ljudstva prisotnega pri veselici. —" Vse pesmi vspo-reda, kakor »Pozdrav", »Avstrija moja", »Slovenska deklica", »Djačka pjesma" so srečno vspele, ter so fantje kolikor dekleta pela prav dobro, tako da so bili poslušalci ž njimi zadovoljni. Iz tega pa se tudi razvidi, koliko truda je moral imeti g. pevo-vodja s svojimi pevci in pevkami. Posebej -mo*aino. sauuaefiiti dekleta, ki so nastopila v elegantnih creme-oblekah, nakičene z zlatom ter s slovensko trobojnico na prsih. Šaljivi prizor »Florjan Pozneje" je prav prikladen za kmečke odre ter se je dobro obnesel, le »hudodelec" je bil malce preveč zakrpan; "' Prvo in tretjo točko naj omenimo posebej h koncu, t. j. pozdrav predsednika in pa deklamacijo. Na mesto predsednika je nam prav v kratkih pa značilnih besedah povedal društveni tajnik, da dogodki zadnjih let so odprli oči tudi Biljencem, jeli so se gibati vsestransko in jedna posledica tega gibanja je baš veselica. G.čna Saunigova je kaj ljubko de-klaniovala srečno izbrano pesem »Stražniki*. Kako v srce so segale poslušalcem ljubke g.čne besede; »Naj !e prelč sovražniki nad nami krog in krog, saj mi smo domu stražniki, in z nami drug je mnogi' Da, da, najboljši stražniki so zavedni kmefski fantje in pa dekleta, zato ne moremo dosti priporočati našim okoličanom, da se pridno vadijo v petju, ker pesem blaži človeško srce in pa vzbuja narodno zavest. — Pred veselico in med točkami je igrala godba pešp. št. 47. iz Gorice. Po veselici se je vnel živahen ples, ki je traja! do poznih ur. S kratka: veselica je dobro vspela, in imela je še eno veliku prednost, da ni bil vspored predolg, temveč baš primeren. Društvu čestitamo na nedeljskem vspehu ter mu kličemo ; Le naprej po tej poti! Iz Gorice je bilo došlo v Bilje več gospode, ki se je prav laskavo izrekala o veselici, čitalniška inteligenca pa se je odlikovala s svojo odsotnostjo v Biljah kakor v Nabrežini! Porodilo o nabrežinski veselici prihodnjič. Vojaško - veteransko druStvo v So-vodnjak priredi v nedeljo dne 18. t, m. tombolo s plesom. Pred in po tomboli in pri plesu bode svirala veteranska godba iz Mavhinj. Izdanih je 3000 srečk, torej je upati, da se vse razprodajo. Kdor le more, vsak v j Sovodnje v nedeljo. Začetek ob 4 in pol popoldne. Furlanska železnica. — V soboto je bil na Dunaju občni zbor te železnice. V računu za preteklo leto se je konstatovalo, da dohodki furlanske železnice so se zvišali za 25% od lani, da pa vendar ta vspeh še nikakor in zadovoljiv; pač ni mogoč pravi promet! Sedaj hočejo zvezati Cervinjan z Oglejem po stranski progi, k-xr bo stalo 60.000 gld. Ali reši to furlansko železnico večnega deficita! ? In vendar za-njo taka skrb, za Vipavsko pa taka malomarnost! Tihotapci. — Pred par leti so bili razpodili italijanski finančni stražniki v neki noči tihotapce pri Prosnidu na poti k »črni vodi" pri Sobidu, Jeden izmed begunov je hotel uiti s tovorjern ter je krenil proti silnemu prepadu, v katerem ga je dohitela smrt. Nekaj sličnega se je dogodilo dne" 8. t. m. na vrhu Karavanke nad Sko-rušo (Oškorša). Tisti dan popoludne so bili zasačeni 4 tihotapci. Vrgli so raz sebe, kar so imeli, ter začeli bežati. Jeden izmed njih pa je le še pobral svojo robo ter bežal po strmini doli proti »Oškorši* ; kar se mu je zdrsnilo pod nogami, padel je čez strmino, in ostalo je le razmesarjeno telo. — Kdaj vendar bo konec tihotapstva ? V državnem proračunu poljedelskega lnlnistcrsbva za tekoče leto za Pri-morje čitamo med drugim: gld. 14.657 za deželno kemično poskuševalžšče v Gorici, gld. 3.960 za režijine troške in za vzdra-žavanje eraričnih priprav za osuševanje pri Ogleju, fer dalje svoto gld. 7000 za napravo novih zavor, mosta itd. istolam (to je 3. obrok k skupni svoti gld. 24.700), dalje za preloženje ceste pri »belem kamnu" gld. 1000, ter gld. 2.500 v svrho, da se napravi zvezna cesta med Lokvami in C e p o-v a n o m. Dohodninski davek, ki prične od 600 gld. dalje letnih dohodkov, znaša, kakor so ga naznanili prizadeti posamezniki, skupaj gl. 1.156.000.000; od tega odpade na Trst gl. 23.372.477, na Gorico gld. 2.779.070. Tožbo proti ministerstvu za nk In bogočastjo je bil podal preč. g. Andr, Žni-darčič, vikar v Grad nem v Brdih, glede doplačila h kongrni, katera mu pripada. Sodišče na Dunaju je razsodilo, da mora ministerstvo plačati na zaostankih gld. 3951*68 kr. ter določiti kongruo od 1. marca t. 1. g. z zneskom 600 gld. Bilo je že več sličnih slučajev, v katerih so dobili tožitelji tožbo. Gotovo se ganejo tudi drugi prizadeti gospodje. Dohodki pošt in brzojavov v Prl-liiorju so naznačeni za leto 1899. s svoto gld. 1.831.800; rned temi pristojbine za pisma in vozno pošto z gld. 230.000, dohodki iz hrzojavk z gld. 456.000, dohodki iz telefona z gld. 82.000. Uradniške plače na poštah in brzojavih v Primorju so označene s svoto gld. 907.400. Listnica. G. dop. iz volos. okraja: Dopis priobčimo prihodnjič. Hvala! O priliki prosimo zopet kaj! Razgled po svetu. K položaju. — Kriza je dognana in dosegel se je 10. t. m. kompromis. 10. dopoldne je bila" ob'10."uri skupna ministrska konferenca, katere sta se udeležila ministrska predsednika grof Thun in Szell ter ministri Kaizl, baron Dipauli, Lukacs, Hegedus in Daranvi. V tej seji se je izvršila končna uredba sklenjenega dogovora. ..Narodni Listy" poročajo, da ima sklenjeni dogovor med avstrijsko in med ogrsko vlado glede nagodbe značaj poravnave. V nagodbenem boju ni nihče zmagal in ni bil nihče premagan. Avsrijsko ministrstvo je s to poravnavo zadovoljno. Doseglo je tudi, da so se ž njo v prid Cislitvanske premenile nekatere določbe Ischlskega dogovora. Ogrska vlada je v toliko odjenjala, da se obrok za ponovljenje carinske in trgovinske zveze podaljša tako, da se v tem času sklenejo nove mejnarodne trgovinske pogodbe. Avstrijska vlada pa je pritrdila, da se uravnava valute na Ogrskem nadaljuje ter da novi* bančni statut stopi v veljavo dne i. januvarja. Sicer so pa posameznosti tega dogovora doslej še tajne. Toda že ta splošno znana določila kažejo, da je Ogrska v tej borbi zmagala, ker iz nove nagodbe se porodi veliko gmotne škode. Ogrska je napravila zopet važen korak do državne samostojnosti. Liberalno-nemški listi očitajo vladi in večini, da sta zakrivili ta avstrijski poraz, desničarski listi pa trde, da je tega kriva nemška opozicija, ki je z obstrukcijo onemogočila, da bi Avstrija parlamentarnim potem uredila nagodbo z Ogrsko. Dogovor mej vladama se je sklenil po naslednjih načelih: Skupna carinska zveza ostane v veljavi do 1. 1907, bančna organizacija se takoj uredi, ko stopi nagodba v veljavo; trgovinske pogodbe z vnanjimi državami, ki se ponove leta 1900, se sklenejo do leta 1907. Vlada skliče državni zbor jeseni. Zopet kriza. — Nastala je nova jako nevarna nagodbena kriza, in sicer še nevarnejša kakor je bila ravnokar poravnana. Kriza je nastala vsled nasprotstev, ki so se poja vila v soboto pri posvetovanju cislitvanskih in ogrskih resortnih ministrov o trgovinskih pogodbah z inozemstvom. 11. t. m. sta bili dve ministrski konferenci, pri katerih se je poskušalo, poravnati to nasprotstvo. Prva konferenca je bila v ministrstvu notranjih del, druga v ministrstvu zunanjih del. Obeh sta se udeležila tudi minister zunanjih del grof Golučhovvski in skupni finančni minister Kailav, toda obe konferenci sta ostali popolnoma brez vspeha. 12. t. m. je bil najprej ministrski predsednik grof Thun v posebni avdijenci pri cesarju, potem pa se je ob 11. uri dopolne sešel kronski svet, kateremu je cesar predsedoval. Ali so se pri tem posvetovanju nastale diference poravnale, doslej Se ni znano, ali v obče se sodi, da nasprotstvo se ni poravnalo. Oba ministrska predsednika sta že včeraj hotela pretrgati vsa pogajanja in sta samo na cesarjevo željo se udaia v toliko, da se o diferencah posvetuje še kronski svet. Koresp. urad poroča z Dunaja v Budimpešto: Vse vesti o vsebini kompromisa so nezanesljive. Avtentična bo še le izjava ministerskega predsednika Szella v jutršnji seji poslanske. zbornice. Ogrski državni zbor je sklican za jutri. Ministrski predsednik Szell koj v prvi seji pojasni bistvo z avstrijsko vlado sklenjenega dogovora glede nagodbe in zbornica tudi takoj začne razpravo o nagodbenih predlogah. Pričakuje se, da se l jodbena razprava dožene prve dni julija. Moravska ljudska stranka je po nasvetu dr. Stranskega sklenila, naj češki zastopniki Izstopijo iz permanentne spravne komisije dež. zbora, in io vsled nečuvenih nemških postulatov. Ta sklep se predloži odboru čeških poslancev, v katerem so združeni vsi staročeSki m vsi mladočeški poslanci. Cesarski dar. — Cesar je podelil iz svojih privatnih sredstvih 200 gld. za dovr-šenje restavracijskih del v cerkvi Marije sedem žalosti v Rovinju. Razsodišča na mirovni konferenci. — Posebna komisija mirovne konference v Haagu se peča z različnimi predlogi glede ustanovitve in delovanja razsodišč v slučaju pojava večjih spornih vprašanj mej posameznimi velesilami. Prvi je predložil tak predlog ruski zastopnik, potem poslanik Nigra, pa tudi Amerikam in Angleži. Pododsek imenovane komisije si je sestavil glavni načrt iz vseh imenovanih predlogov, bržkone vsled tega, da ni zamere. Največ deleža ima pri tem Rusija. Ali to, kar se predlaga sedaj, je že izdavna v navadi. Vsaka velesila sme prositi prijateljskega sveta in razsodbe v pre-pornih vprašanjih • siliti je pa nihče ne more, da bi prosila posredovanja, kakor tudi ne nobene druge velesile, da bi ustregla taki prošnji. Torej se nič posebne novega ne izraža v tem načrtu. — Belgijski zastopniki na mirovni konferenci so izjavili, da vse kaže, da konferenca konča s popolnim nevspehom. Koliko bo stala konferenca miru v Haaga ? — Holandska vlada je postavila v račun za zastopstvo 75 tisoč gold., ruski car za svoje poslanike 150 tisoč rublje v, ravno toliko bodo stale tudi gostitve, ki jih priredi ruski poslanik. Stali kot predsednih kongresa. Sultan je poslal na konferenco Štiri zastop- .. nike; jeden ima 600 lib. in vsaki dan se posebej 10 lib, drugi jih ima 500 in na dan 5 lib. zadnje dva po 300 lib, in na dan po 3 lib. Tako vsaka država, ki ima svoje zastopnike v Haagu, mnogo potrosi, za to konferenco, ki bo stala gotovo nekaj milijonov. Afere Drevfus še vedno ni konec. Že 5 let razburja Francosko ter je razdelila narod v dva tabora. Kasacijsko sodišče v Parizu je sedaj sklenilo revizijo procesa, vslod česar bo Drevfus z nova postavljen pred sodišče in sicer pred novo vojno sodišče. To je razburilo nasprotnike Drevfusa tako, da so na dirkališču v Auteuilu napadli predsednika republika Loubeta; napa«*, so se deležih člani visoke aristokracije. Več. so jih zaprli; posebne nesreče ni bilo. Ker so afero Drevfusovo spravili z nova v sodno dvorano, nastanejo za Francijo časi novih prepirov. Zola, ki je v javnosti hranil Drevfusa ter potem odšel iz Pariza, se je povrnil nazaj. — Skoro bi bil že čas, da a; stori konec aferi ter vond.ar dožene, je-li bil Drevfus izdajica alf ne! Zadnji dogodki so prisilili francosko ministerstvo Dupuy, da je včeraj odstopilo. Kuga v Aleksaudrlji. — V zadnjih dneh je zbolele zopet več oseb za kugo, tako da je nevarnost, da se bolezen raširi na sploh, led po slovanskem svetu, Edvard Kadlvo. -- 8. t. m. se je peljala gospa Ranvo s svojim dečkom Edvardom v železnici domu v Trst. Ze blizu Trsta pa je sopotujoči Evgen Pach, doktor kemije in farmacije iz Nemčije, ki je bolan na umu, z revolverjem ustrelil dečka. Težko si je misliti razburjenost, jokata krik v železniškem vozu po tem dogodku, Evgen Pach je že nekaj časa v Trstu. Po ulicah so je nekem čudno obnašal, Pach je bil osem let lekarnar in droge-rist v Hamburgu. V decembru leta 1897. so ga dejali pod kuratelo, V kreditnem zavodu v Trstu je shranil večo svoto denarja, ne da bi se bil povrnil več, kakor je obljubil. Denar so bili v sprejeli le provizorično, ker nI imel nikaka legitimacije. Tudi revolver, s katerim je ustrelil dečka, je kupil v Trstu za 30 gld. Vse njegove stvari, ki jih je imel v hdlelu v Bar-kovljah, so prenesli na policijo. Dečka so pokopali 9. t. m. »Eiiivoratore* o italijanskem gimnazijo v Faziim. — Pravi, da hrvatski gimnazij v Pazinu bodo pohajali sinovi onih Slovanov, ki so obljudili opustošeno Istro ter jo obdelali; italijanski gimnazij bodo pohajali pa le tisti mladeniči, ki bi sicer šli na italijanski državni gimnazij v Kopru. Torej utegne tam zmanjkati učencev. — Vsekakor je italijanski gimnazij v Pazinu na deželne troške popolnoma nepotreben. Dežela ima toliko in toliko nujnejših potreb, ne pa zidati italijanski gimnazij z velikanskimi troški samo vkljub hrvatskemu. Deljenje obdln v Istri. — Italijani delajo z vso silo, da bi Istro čim prej popolnoma poitalijančili. Delajo pa to pred vsem na ta način, da delijo hrvatske občine tam, kjer jim kaže, dobiti kako tako novo občino za-se. Drugih nočejo doliti. V deželnem zboru istrskem so popolnoma pozabili na občino puljsko, poreško, moto-vunsko itd., katere so v njih rokah; deliti jih nočejo, ker take nove občine bi bile popolnoma hrvatske. Puljska občina je tako obsežna, da so podrejene vasi po 4 in 5 ur oddaljene od sedeža občinskega urada, pa vendar jih nočejo deliti; delijo le samo take, katere imajo v rokah Slovani. Zadnji čas bi pač bil, da vlada sprevidi to početje ter mu stori konec. Foneverjonjc deset tisoč goldinarje v. — Komisijonar Atilij Martincich v ulici Chiozza št. IS v Trstu je imel od tvrdke Martandovar in Anton Dreheriz Budimpešte v shrambi veliko množino mofce. Februvarja meseca t. 1. je poslala imenovana tvrdka svojega uradnika, da pregleda Marliacichevo skladišče. Pregled je pokazal, da je manjkalo 609 vreč moke v vrednosti 10 000 gld. Mar- ! Ustanovljeno leta 1863. Prvi primorski zavod za izde-fc| lovanje aromatiških izcedkov, likve-$g rov itd. tvrde jfFratelli Maregai J| Gradisea, Isonzo. j 4^1 Čistilnica na par: .t «8 konjaka, ellvovke, troptoovoa In najfinejših | Jb Hkverov. o | *§ Zavorna vinskega kisa » .J po edino racijonelni sistemi »Pasteur*. tincich je obljubil, da spravi tvrdki ta denar ; do gotovega toka. Ker se rou to ni posrečilo, ga je dala tvrdka zapreti, in 8. t. m. se je vršila proti njemu kazenska razprava. Obtoženec je pripovedoval, da je žrtva zgre-šenik špekulacij, da je mnogo zgubi! v igri na borsi, da bi pa poplačal vse, ako bi se mu pustilo dovolj časa. Branitelj dr. Breitner je navajal množico olajševalnih okolnosti, katere je sodni dvor uvažil ter obsodil Martin-cicha v najmanjšo kazen, namreč v osemmesečno ječo. Zakaj smo siromaki? — »Edinost« od petka prinaša velezanimiv članek pod tem zaglavjem, pripovedujoča, kako vedno se prepiramo Slovani med seboj, zlasti Hrvatje in Srbi. Kako močan činitelj bi bili Slovani lahko v državi, da so jedin?! H k .ncu pa navaja pravljico, ki je prav značilna za naše jugoslovanske razmere Evo je: Narodi tega sveta so se sešlr na sredi zemlje, da bi si razdelili njene darove. Hoteli so metati kocke in vsak naj bi dobil, kar mu je odločila osoda. Jugoslovani so se uprli temu, češ, vsakdo naj si izbere sam, kar želi, in naj pove, kaj hoče. Lahi so rekli: BMi hočemo modrost", Angleži: .Mi hočemo morje*, Rusi: „Mi novce in rudo*. Francozi: „Mi denar in vojsko". In potem so vprašali Jugoslovane, kaj da hočejo oni ? Ti pa so odgovorili; .Počakajte, da se domenimo". Ali do danes se še niso domenili. Vsakdo je vzel svoje, a Jugoslovani so odšli praznih rok. Sapienti sat! Tu je povedano lapidarno, zakaj smo siromaki!! In mi se prepiramo... dalje! Občinske volit- o v Pomjanu. — 7. t. m. so se dovršile občinske volitve za 3. razred. Zmagali so Italijani s krivico. S krivičnimi pooblastili jih je volilo nad !00, z nečuvenim pritiskom, s podkupljenjem itd. so prodrli Italijani. Radi storjenih nepravilnosti j je šla pritožba na c. kr. namestništvo v Trstu. Kaj pač isto ukiene ?! Italijani so zmagali v vs«.h 3 razredih. Za družbo sv. Cirila in Metoda za ' Istro je izdala hrvatska vseutiliščina mladina v Zagrebu poseben oklic na hrvatski narod, v katerem ga vabi v lepih besedah, naj priskoči na pomoč zatiranim Hrvatom v Istri. Za nabiranje prispevkov sije hrvatska mladina izbrala najprimernejši način s pomočjo nu-merovanih blokov, vsaki po 50 lističev. Cena lističem je po 10 kr. Kdor v letu kupi 10 lističev, postane član družbe sv. Cirila in Metoda. Prijave za prodajanje blokov sprejema Vladimir Malvič. pravnik, denarje pa Slavo Dragic, slud. fii. v Zagrebu. Letna glava skupščina družbe sv. Cirila In Metoda za Istro je bila nedavno v Opatiji ter se je vrlo dobro obnesla. Predsednik dr. Vinko Vitezič je pozival občinstvo, naj se brez razlike zanima za družbo, kateri je namen, varovati istrske Slovane pred potujčevanjem. Poročili tajn. in blag. sta biii vzeti na znanje z odobravanjem. Dr. Lc.ginja je govoril o hrvatskem gimnaziju v Pazinu ter je predlagal, naj se tudi družba zavzame za ta gimnazij ter posodi državnim oblastim 2000 gld. za vzdrževanje gimnazija do konca 1. 1899., ako bi oblasti že ne imele take svote v ta namen. Skupščina, ki je bila prav mnogobrojna, je trajala do večera. Po skupščini je bil koncert v dvorani .Zore". Slovensko umetniško društvo v Ljubljani. — Dne 4. t. m. je bil napovedani občni zbor tega društva, na katerem se je izvolil odbor. Predsednik: g. Iv. Šubic, ravnatelj obrtne šole, podpredsednik: prof. ces. sv. Franke, tajnik: učitelj Eng. Gangl, blagajnik: prof. Gerbič, odbornik: Holz, Alojzij Šubic, odbornikova nam: kipar Zaje in Jakopič, preglednika: Aškerc in I nema n. . Društvu je pristopilo že preko 30 členov. Smoter društva označuje § 3. društvenih pravil: a) pospeševanje slovenske umetnosti sploh, prirejanje slikarskih, kiparskih in drugih razstav bodisi samo domačih, bodisi slovenskih ali neslovenskih umotvorov, podpiranje mladih talentov in končno izvrševanje vseh po zakonu dovoljenih shodnih pravic; b) varovanje umetniških pravic svojih členov, gojenje družabnosti, prirejenje zabav in poučnih predavanj, izdajanje reprodukcij, knjig, brošur in tiskovin sploh; c) skfepanje zvez z inozemskimi umetniškimi društvi in posredovanje med slovenskimi umetniki iri cd bor/ mednarodnih razstav. PodgradAka posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z neomenjenim poroštvom. Dobili smo poročilo in računski sklep za črirto upravno leto 1898. Iz istega posne-riiamo, da v lanskem letu je- pristopilo 46 zadružnikov s 46 deleži, odpovedalo se je 4 zadružnikov s 4 deleži, izstopil ni nobeden; ostalo je 432 zadružnikov s 436 popolnem vplačanimi deleži v znesku gld. 4360'—. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 21, U.njfiij2i,a 16, obst°Jiitorej 118 knjižic za gld. 66.837'08 in iznaša poprečna viogp '56641. Posodilo še je na novo 44 zadružnikom, 5 zadružnikov je pa posojilo popolnoma vrnilo, dolžnikov je torej 378, ki dolžujejo skupaj gld. 76,631-74, aH povprek gld. «72. Upravnega dobička je bilo gld. 536'44. Po ?kl*pn občnpga zbora z dne 28. maja 1899. je odšteti odškodnin in darov 146.— tako, da ostane čisti dobiček gld. 390;46, ki se pridene zadružnemu zakladu, kateri je iznašal koncem leta 1898 gld. 1.395-30. K temu se prištejejo vplačane vstopnine gld. 46-—, in je k rej zadružni zaklad narasel na gld. 183076. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega ter se obrestujejo po &%% od prvega dneva vloženja sledečega meseca in do konca meseca, po katerem se je izplačala vloga. Posojila se dajejo samo zadružnikom in sicer po 6% na osobni kredit ali proti uknjižbi. Promet lanskega leta: vseh prejemkov je bilo gld. 71.147-707*, vseh izdatkov pa gld. 68.585-11, torej skupni denarni promet gld. 139.73281'/,. Ruski car in dijaški nemir!. — Radi krutega postopanja od strani oblastev so se bili uprli dijaki skoro na vseh visokih šolah, vsled česar ^o biii po večini izključeni začasno. Sedaj pa prijavlja ruski vladni list tako izjavo: Po temeljiti preiskavi in preizkušnji poročil o dijaških nemirih je zapovedal car naznaniti svojo nezadovoljnost vsem oblasl-vom in učiteljskemu osobju višjih šol, ker niso umeli varovati avktoritete in moraličnega vpliva nad izročenojim mladino. Crtr pravi n&dalje, da dijaki ne morejo opravičiti svojega postopanja. Vsi enaki dogodki se morajo v bodoče preprečiti takoj v pričetku brez vsake milosti. InjižBfnost »Slovenka". — Vsebina 11. zvezka: Vida : Melodije — pesem. — rZ.»: Telegra-fistka. — E. K.: Pijav življenja. — Ivo Šorli: Plameni — pesem. — Therese Fr.: Pastorke države in dražbe. — Tehomil: Pismo — pesem. — Književnost in umetnost. — Razno. — Doma. — Upravnica piše na platnicah: S 1. julijem t.'. začne .Slovenka" svoj drugi letošnji tečaj, ki bode neodvisen od prvega in sam za-se celota. Uredništvo bode skrbelo za-to, da si pridobi dotljej iz-bornega gradiva, skrbelo bode, da bule v II. tečaju letošnjega leta prinašala »Slovenku" ugledne pripovedne spise, poljudne in '*.. nostne razprave, pesni, kritik in raznih m. svetov za gospodinjstvo, sem ter tja tudi katero o modi. Na delo torej, drage Slovenke ! Oglasite se v prav, prav velikem številu ! Od Vas bode odvisno, kaka bode .Slovenka". Pomislite, ko bi se vpisale vse, ki bi se lahko, kak krasen vspeh bi bil to! .Slovenka" bi se lahko povečala, olepšala, prinašala bi lahko tudi slike in bila bi nam slovenskim ženam in dekletom v čast in ponos• Poslano.*) Danes je bila pred c. kr. okrožno sotl-nijo v Gorici prizivna obravnava proti razsodbi c. kr. okrajne sodni je v Tolminu od strani občine Sedlo proti podpisanemu radi ugotovitne lastninske pravice. Jaz sem tožil vedno v slovenskem jeziku, občina pa je podala utok v nemškem jeziku, kateri je goriški laški odvetnik utemeljeval na razpravi v italijanskem jeziku. — Iz tega naj čč. gg. čitatelji sodijo, kakošne pojme imajo predstojniki čisto slovenske občine -v Kobaridskem Kotu o dolžnostih do naroda ? ! V Gorici, dne 10. junija 1899. Josip išpehonja, posestnik v Homcu. *) Za vsebino pod tem naslonom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Op. itredn. Zahvala. Podpisani zahvaljujemo banko »Slavijo" za vestno in točno izplačano odškodnino po požaru, ter ob enem priporočamo to banko vsem rodoljubom na deželi. »Svoji k s ujim*. Pogorelci: Franc Kofol, Jožef Baudaš, Valentin Kovačič, Andrej Srejnščik, Martin Munih, Anton Šuligoj in Blaž Tomšič. V Ročinju, dne 10. junija 1899. Stečgg. „Goriška ljudska posojilnica" odda v najem z dnem 1. oktobra t. 1. v hiši št. 6. v ulici sv. Ivana 2 sobi, kuhinjo, klet, hlev, dvorišče in vrt pri tleh; sobo, 2 sobici in kuhinjo v prvem nadstopju za rabo krčme. Pismene ponudbe s kavcijo 200 gld, izroče naj se zapečateno ob uradnih urah od 9. do 12. ure v zadružnih prostorih hšt. 9 v ulici Vet-turini najkasneje do 22. tek. meseca. Pogodba se sklene za dobo petih let. Z dnem 1. sept. tek. leta se odda tudi v najem oni prostor, kjer je sedaj delavnica g. Steiner Ignacija. Pismene ponudbe je doposlati »Goriški ljudski posojilnici« do .82. tekočega meseca. V Gorici, dne 10. junija 1899. Št. 300. Razglas. S tem se očitno objavi, da se v eraričnej zalogi »Via Salcano* cena jednega metričnega centa (kvintala) bukovega oglja od 15. junija t. 1. naprej od gld. 260 na gld. 2-SO in cena je-lovega oglja od gld. 2-40 na gld. 2-60 zviša. Gorica, dne 11. junija 1899. G, kr. gozdni nadzornik: Perndanner. Zeta 1881 y Gorici ustanovljena tvrdka Fsojani si naznaniti slavnemu občinstvu, da sem odprl v Kojskem hšt._93_v Brdjh__ podmžiio prodajalno usnja iz moje tovarne v Rupi. Cene tvorniške. — Tam je tudi zaloga navadnegn kmečkega obuvala. Podružnico priporočam, zngotavljaje točno postrežbo z dobrim blagom. Andrej Jakil, tov« mar v Rupi. Gg. stavbenikom priporočata po zmernih cenen železniške šine, nosifelje (traverse), cevi za stranišča z vso pripravo, najboljši, \edno svež! P o r 11 a n d- in Roma n-Cement, ter vsakovrstne okove. Veleštovanjem udana Konjedie & Zajec, pred naškofljo št. 5. Učenca za železnarsko stroko sprejme trgovina K o n j e n d i c Se Zajec v Gorici. Fran Wilhelmov odvajajoči čaj od Frana Wllhelma lekarnarja v Neunkirchen (Spodnje Avstrijsko) dobiva se v vseh lekarnah. Zavoj stane . i gld. a v. vel j. H p. ˇˇˇˇˇ5 ODLIKOVAN fotografski atelier na Travniku štev. lf v Boriei, podružnica na Ac^uedottn št. 25 v Trsta, priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi v blagohotno podporo. F i Trgovina z jedilnim blagom G. F. Resberg v Gorici, v Kapucinski nlici št. 11 ter podružnici na Koran štev. 2 priporoCa to-Ie blago: Sladkor — kavo — riž — mast — poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — moko — gris — drobne in debele otrobe — turšico — zob sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement bakreni vifrijof itd. 3 20 S Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debeli ter pristnega črnega in belega viua. m 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstva svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.) tiskarno irk na perilo. (P. cl.) r^arol prašal^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mn^obrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. liiUtRtMiRM: SIDRO. UNIMENT. CAPSICI COMPOS. Iz Riehterjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublazujoše mazilo} za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domačo zdravilno sredstvo vedno le v orig. steklenicah z našo zaščitno znamko, s „Sidromff\ namreč, iz RIC H T E R J E V E lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Ricbterjeva lekarna »pri zlatem levu* v PRAGI. SpedicijHka poslovnica Mw Hvalili v Gorici so r>! io v ulici Morelli 12 (g se toplo priporoča Slovencem v |$ Gorici in z dežele. *| Ima zaprt m n provalanjs phliUa. |j| Hiša na prodaj v mestu v bližini sv. Antona novega. Natančneje se izve pri našem uprnvnišlvu. Jictoria" t Berlii zavarovalnica na življenje, nezgode in otroke. Ustanovljena 26. septembra 1. 1853. Glavni kapital znaSa «,000.000 mark; skupni reservni fon4 koncem 1. 1896. 143,312.055 kron 81 vin; skupna aktiva 157,450.189 kron. — Življensko zavarovanje koncem 1. 189G. znaša 681.802 polic z svoto nad 503,071.881 kron 86 vin. Otvorila je la teden podružnico za Gorico in okolico pri gospodu Ferd. Žagar~ju, Gorica v ulici Morelli štev. 12. 1. nadstropje. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino S 41 52 9 priporoča pristna bela r&Jmj^m. briških, dal in črna vina *$$/& matinsklh in i/vipavskih, <0jjSk Isterskili furlanskih, W vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnic___ vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce. Cona zmerne. Postrežba poitena. Dobroznana gostilna ANTONA VODOPiVCA S pFBI10GISGl, katera toči pristna bela in črna ' vina iz Vipavske doline. Kuhinja domača z okusno pripravljenim* jedrni.