Posiarina plačana. Posamezna Sfev. Din Štev. 46._V Liubliani, v petek dne 16. novembra 1923. Leto VI. lipravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Naročnina: Četrtletno Din G-—, polletno Din IZ' celoletno Din 24'—. ¥ bo i za demokracijo! Demokratska stranka v Sloveniji beleži od dneva do dneva večji napredek števila somišljenikov. Ta napredek pa ne temelji na hipnem uspehu, doseženem z demagogijo in hujskajočim netenjetn strasti med narodom, temveč na podlagi vedno "bolj se razširjajočega razumevanja demokracije. Zmage, kakršno je dosegla SLS pri zadnjih volitvah, si ne želimo, ker je to hipna zmaga. Večina ljudi, ki je takrat volila klerikalce, je bila Omotena in zaslepljena po gostobesednih obljubah in radi brezvestnega hujskanja klerikalnih priganjačev. Ta omotenost našega ljudstva danes mineva, ljudstvo se iztreznjuje, ko vidi neuspehe tistih, katerim je v slabem trenutku zaupalo glasove. Niti ena klerikalna obljuba se ni izpolnila. Klerikalna politika je celo omogočila, da smo dobili radikalski režim, pod katerim se kakor v zasmeh izpolnjujejo klerikalne obljube ravno obratno. Občinske volitve v dveh slovenskih občinah (Ziri, Dolnji Logatec), ki so se vršile te dni, so pokazale, da se je klerikalna stranka, zgrajena na puhlem temelju hujskanja in demagogije, pričela majati. Prav gotovo se lahko po nazadovanju števila klerikalnih glasov v Žirih sklepa na to, da je danes položaj za SLS v Sloveniji že mnogo neugodnejši nego je bil 18. marca. Jugoslovanska demokratska stranka, ki se drži vedno enih in istih načel ter ne obrača plašča po vetru kakor skoro vse druge stranke v Sloveniji, bo dosegla končno zmago. Značajnost in ncomahlji-vost v načelih bo morala žeti uspehe, ki bodo trajnejši nego uspehi, doseženi v hipni umetni razburjenosti duhov. Demokratska stranka se ni nikdar posluževala takih sredstev v agitaciji za svojo stranko, dasi bi tudi njej v splošni nezadovoljnosti po vojni demagogija in netenje strasti privedla več ljudi kakor zagovarjanje resnih in treznih načel. Narod mora končno izpregledati, kdo Je njegov prijatelj: ali tisti, ki kriči vanj revolucionarne besede, ga farba z "rajem na zemlji, mu obljublja vse, a ničesar ne izpolni, ali tisti, ki ga uči treznosti in razumnega presojanja. Načela naše stranke bodo prej ali slej prodrla v široke ljudske množice. Jugoslovanstvo, protinazadnja-štvo, pravično razmerje med plemeni in bratstvo med vsemi sloji so načela in cilji, za katere se bori demokracija in kateri edino bodo prinesli potrebno izmirjenje med ljudi in blagor v državo. Med našim narodom vstajajo novi ljudje, ki stopajo v vrste borcev za demokracijo. Demokratska politična šola, ki se je vršila te dni v Ljubljani, je pokazala, da imamo med mladino vseh slojev delovne in vztrajne ljudi naših nazorov. V mladini je naša bodočnost. Pismo Iz Hercegovine Most ar, v početku novembra. Dosti se je že pisalo po časopisih o skrbi za prehrano pasivnih delov Hercegovine. Da je ta del Jugoslavije kamenit, podvržen veliki suši ter radi tega nerodoviten, je sicer res, vendar pomaga večati bedo vrhu tega še silna preprostost bednega se-Ijaka, ki ga izkoriščajo nesolidni trgovci in prekupčevalci. Eden glavnih pridelkov Hercegovine je grozdje. O kvaliteti ni potrebno razpravljati, ker je občeznano, da je hercegovinsko vino izmed najboljših v naši državi. Ne smete pa misliti, da prodaja tukajšnji kmet, kakor naš slovenski, gotovo vino, on prodaja le grozdje. Kogarkoli vprašate, zakaj sam ne izgotavlja vina, vsak pravi, da nima denarja za potrebne sode in drugo orodje. Kako velike vsote izgubi s tem revni seijak, vidimo iz nastopnega: Grozdje so plačevali letos kletarji od 1"50 Din do 3'50 Din za kilogram. Radi izvrstne kakovosti se dobi povprečno od 100 kilogramov grozdja 70 litrov vina, tako zvanega samotoka (neprešano). Iz tropin od 100 kg grozdja se dobi najmanj 20 litrov dobrega žganja. Sedaj računajmo: 70 litrov vina po 6'50 Din liter (letošnja povprečna prodajna cena) je enako 455 Din; 20 litrov žganja po 20 Din liter (letošnja povprečna prodajna cena) je enako 400 Din. Skupno torej 855 Din. Ako se vzame 10 odstotkov za delo 111 orodje, ostane kletarju po izplačanju se-ljaka za grozdje, dobrih 500 Din pri 100 kg grozdja. Pa tudi prodajne vsote še ne dobi kmet v svoje roke; največkrat ostane suh kot prej, ker je vzel pri kletarju, ki ima po navadi tudi trgovino z živili, na upanje moko in drage potrebščine, in to po strašno oderuških cenah. Lahko si predstavljate, kako izgleda takšen račun, ki ga piše brezvesten trgovec in plačuje nepismen revež. Kakor se govori, se hočejo osnovati občinske zadruge za trgovino z vinom. To bi bilo neprecenljive vrednosti in edina rešitev za do skrajnosti obubožanega Hercegovca. Dolžnost vlade bi bila. da v tem pogledu podpira revno hercegovinsko prebivalstvo. Politični pregled Te dni se je vršila v Ljubljani res potrebna demokratska politična šola, katere se je udeležilo 64 mladih ljudi iz vsa Slovenije. Ta misel, obdržavati politične šole z mladimi našimi somišljeniki z dežele, je res prav srečna, ker na deželi potrebujemo krepko podkovanih krajevnih voditeljev, da ne bo naše ljudstvo tako dostopno klerikalni demagogiji. Taki politični tečaji se bodo nadaljevali in je upati, da se bo kmalu pokazal dober uspeh. Tako lažnivih in obrekljivih listov, kakor so klerikalni, ni menda nikjer na svetu. Klerikalni voditelji se tega sami dobro zavedajo in ker se boje sodišča, so odgovorni uredniki vseh klerikalnih listov, ki so namenjeni kmetsketnu ljudstvu («Do-moljub», «Straža», «Slovenski Gospodar»), sami poslanci, katerih ni mogoče tožiti za Jumparije, ki jih razširjajo klerikalni listi med ljudstvom. Sedaj se nam obeta nov zakon o tisku, ki bo najbrž hud udarec za klerikalne ob-rekljivce, ker bodo morali imeti vsi listi take odgovorne urednike, ki bodo za pisanje lista tudi odgovarjali pred sodiščem. Te dni so prav nesramno napadali v «Do-moljubu» zaslužnega narodnega delavca dr. Žerjava, ki si pa ne more dobiti zadoščenja pred sodiščem, ker je odgovorni urednik «Domo!juba» prof. Sušnik, klerikalni poslanec. Novinarji sami so sklenili med sabo, da poslanci ne smejo biti odgovorni uredniki listov. Pa kaj se zmenijo za to klerikalci, ko jim pa ne kaže, da bi pisali v: svojih listih resnico, ker klerikalna stranka živi le od laži in obrekovanj. Sedaj se vrši oster boj med uradništvont in vlado, ker je ta izdala nazadnjaški uradniški zakon, ki ga uradništvo in tudi ljudstvo ne more sprejeti. Radikalska vlada bi rada napravila iz državnih uradnikov svoje hlapce, ki bi služili samo radikalnim strankarskim koristim, ljudstvo in uradništvo pa zahtevav da je državni uradnik politično popolnoma neodvisen, ker v uradu služi samo državi in državljanom, izven urada pa dela, kar hoče. Zato so se zbrali v Beogradu zastopniki vseh uradniških organizacij in so zahtevali, di se upoštevajo njihove zahteve, ki so pravične in sodobne. Podoba je, da bo vlada' zakon izpremenila, posebno najnovejšo: svojo skrajno površno sestavljeno naredb® 0. razvrstitvi uradništvo ■ V ?i;tH,m vzhodnem sosedstvu »m Bolgarskem so politični umori na dnevnem redu. Ne davno je bil ubit nekdanji minister Oenadijev, potem je bil izvršen atentat na našega vojaškega odposlanca polkovnika Krstiča in te dni jc bil ubit nekdanji minister Duparinov. Bolgarska vlada sc izgovarja, da je bil ustreljen od vojakov, ki so ga spremljali iz Plovdiva v Sofijo, zato ker je poizkušal bežati. Kdor pa razmere na Bolgarskem pozna, bo vedel, da je jo samo prazen izgovor, ker vlada noče priznati svoje sokrivde pri umoru. Taka vlada ne bo obstala dolgo na površju. Bolgarsko ljudstvo sc jc osvobodilo že drugačnih nasilnikov in se bo tudi sedanjih, ki so se s silo polastili vlade. Na Grškem še vedno ni miru. Tam se' pobijajo stranke med sabo kakor v vojni in država se -nahaja v stalni krvavi revoluciji. Stranke sc borijo za to, ali naj bo Grčija monarhija ali republika in pristaši obeh nazorov ubijajo drugi drugim svoje nazore z orožjem v roki v glavo. Ta država nikdar nima miru, ker je ljudstvo preveč nestrpno in ne »nore čakati na to, da njegove zahteve jJrodrcjo in zmagajo pri volitvah. Tudi pri nas ni zadovoljnosti z radikalsko vlado, ali mi čakamo in se pripravljamo na nove volitve, da vržemo režim po načinu, ki je običajen v kulturnih državah. Tako delajo vsi pametni narodi, ki so politično dozoreli in taki narodi napredujejo, medtem ko nemirni narodi morajo propadati gospodarsko in politično. Nemčija je velika država in pred vojno je spadala med najmočnejše državo na svetu. Danes je ona popolnoma na tleh, ker v Nemčiji besni revolucija. Gospodarstvo propada vsak dan bolj, glad ic vedno večji, denar nirna skoro nobene vrednosti več. Vrednost nemškega -denarja je padla že tako nizko, da se dobi za en naš dinar štiri milijarde nemških mark. To jc žalostno znamenje in nihče ne ve, kdaj bo na Nemškem zopet zavladal red m mi*. Mogoče je,,da Nemčija cclo razpade na veC manjših držav. Revoiueijo-narji, ki so žc skoro vrgli sedajo vlado, so bili ukročeni »».glavni voditelji aretirani. Kakor poročajo zadnje vesti, pa se pripravlja ponoven ptič, ki bi rad vrgel sedanjo republikansko vlado ter bi najbrž potem vzpostavil monarhijo. Dopisi GORNJI LOGATEC. Naši klerikalci tlobro vedo, da bodo pri občinskih volitvah po notah tepcril. Vendar skušajo z lažmi napraviti zmedo med našimi vrstami. V ta namen sc poslužujejo »Lažirjiibas, kjer odlagajo svoje modrosti. Najprva laž jc bila ta, da nameravajo demokrati notarja voliti za župana. Mi smo siccr mnenja, da bi si občina mogla le čestitati, ako bi notar hotel prevzeti župansko čast. Resnici na ljubo pa moramo ugotoviti, da o notarjevi kandidaturi za župana sploh nikdar ni bilo govora in da bi notar tega mesta pod nobenim pogojem nc prevzel. S tem odpadejo tudi vsi strahovi, da bi «tujec> komandir«! občino kot jo ie doslej. Vsak nepristranski sodnik bo moral priznati, da si občina v zadnjih burnih letih ni mogla želeti boljšega župana kot ga jc imela. Koliko škode in gorja je župan s svojo mirno preudarnostjo odvrnil od občine, tega seveda nc morejo preudarfti fantiči, ki so še skoro mokri pod nosom. Siccr pa, ali jc brihtni Saiovic (tihi klerikalni kandidat za župana) udomačim; ? Če bi bil ta izvoljen, bi nc imeli samo enega župana tujca, ampak tri: njega, župnika in Budina. Druga nesramna laž je, da ic napredni občinski odbor zapravil pri aproviza-citi 30.000 lir. Kje Pa so bili takrat klerikalni občinski odborniki, od katerih nekateri zopet kandidirajo? Ali »c bi bili oni sokrivi, ako bi sc bila zgodila občini škoda v času, ko so oni sodelovali pri občinski upravi? Trctia laž, da Lojze Gostiša ni ničesar vedel o svoji kandidaturi na naši kandidatni listi, se pobija sama od sebe. če se pomisli, da jc Gostiša lastnoročno vpričo vsega shoda podpisal listo. O vseh teh in še drugih lažeh, o častnih mestih in koritih se bomo še pred volitvami po- auvorih ua javnem sltodti voiilcev, na katere ga jLažiljnbovcs dopisnike 2c Zares jc tudi ftiitOi* Stražar: Mošnikov stric Ljubavna povest i/ starih časov. <2. nadaljevanje.) Srečna mlada dva zaljubljenca sc nista v tem trenutku zavedala, kaj jima bo vse povzročila ta ljubezen. «0 kapa kosmata, buzarona, veverica na veji — sta vidva tukaj? AH ti nisem pravit, Tone, kaj bob Mlada dva človeka se zelo ustrašita — pa strah sc iima takoj poleže, ko spoznata znanega Bolantovega Jurco. vAlo, Tonče in Rezika, pojdita nazaj med svate, vaiu že pogrešajo — ravno zdaj bodo nevestk? krancelj doli jemali. Ha, ha, kdaj ga bomo pa lebi, Rezika, kaj?» Rezika odhiti nazaj med svate, Tone in Jurca pa sedeta na tla in sta imela naslednji pomenek: <• Jtirca, to Vas prosim, nikar nobenemu nc povejte, da sva z Reziko dobra!» »Ki, fant imej pamet; Ti si še mlad, da »li tako govoriš! Mar misliš, da imam jezik ko stare babe, ki jim vedno skozi čeljust sili, ha!» Tone zadovoljno potrcpljc Jurco po rami. nato se dvigne in odide k svatom, Jurca pa med fante prežavce, in jih izborno zabava s svojimi pripovedkami. Približa se tisti pomembni čas, da odvzamejo nevesti krancelj z glave. Vstane oče starešina in po starem običaju Spregovori pomembne besede o težavah in radostih tega sveta, o ljubezni in bridkostih zakonskega stanu. Govori tako pomenljivo, da vsem svatom stopijo solze v oči, nevesta pa polglasno zaihti... Ko starešina dokonča, zaigrajo godci stari napev, namenjen za ta običaj. Tone kot «tovariš» in Rezika kot idni-žica> morata opraviti svojo dolžnost. Stopita na sredo in Tone zapoje: «V x«r«n}ajci siacuni ie pisan popir, wu sv«jo družico aahvatim za cir.» Nato se prikloni in pleše Okrog Rexike. Ta »n? enako odgovarja: ;>Sl fa»>tič o«! far*, tovariš sj. moj, . se »izko prikloni, p« fcraneclj fco tvc}!» j Zatem Rezika, z rokami v bokih', za-| pleše okrog Toneta, ki poklekne in počaka, j da se ona skloni do njega, ga poljubi in mu nato okrog klobuka izroči svoj krancelj glave. Ko tako tovariš in družica izpolni« svojo dolžnost, prideta na vrsto ženin in nevesta. S vat je zapojejo: Zdaj pa iz pij ti -»brniva, .sta izptla oba*lv». Atlitj sc obrisu obatha. sta sc obrisala obadva, «1»J se pa kušnita obailva, /dat sta se kušnila obadva, z*hi} se objemita obadva, sta se obienkkala obarva, obarva... obadva... obadva... Ko je pesem končana, si ženin in nevesta poklekneta nasproti, ženin sname nevesti venec, ga položi okrog svojega klobuka ter v zameno priveže nevesti kot svoj novi ženi in gospodinji ruto okrog glave. Ceremonija ie končana, svatje za poje,i'' zdravičke »n izpijejo, godci pa zaokrožijo poskočno polko. Ker ie bila sedaj nevesta nekam ž;i-' lostna. se xače>i svatje znova plesati, da se taf aiož-oescda. šumu* da se bodo daj pomične razmere v S.t. V^dii <.;feiaž-te 'ta daujirazpor med ljudmi poraviiat -- -Sokol Hi d i letošnje poletje priredit v Ltdč&viei vno telovadbo. Nekateri ljudje so h zlob« gii srca ždeli, da bi vso prireditev pokvaril ■ž, pa njihove zebe niso bile izpolnjene. Ako Inti mi kaj ©pravljivi, bi lahko poročali o arsikaterih škandalih naših nasprotnikov. to prepustimo za enkrat naši«', tereiial-nn. Mogoče bo katera opisala letošnjo or-vsko kroniko v «DomoHubu«>. — Sedaj pa nekaj, moji rojaki! Dosti ie še vas, ki ste asega mišljenja, ne pa še naročniki tDonio-itie». Naročite se sedaj nanjo; kajti vaš rojak toliko trudi in porabi vos prost' čas v to, a v (»Miki večjih in manjših povesti rešuje lizabljivosti - vse važne dogodke »/. našega Maja. V zadmi številki jc zA čeki izhaiati lara Ijubavna povest cMošnikov stric*. (ione*! urednik bo gotovo šc z večjim veseljem (rSobčcvai nadaljnje zanimive povesti iz, na-tga krati«, ako se boste tudi vi v obilnem k vil« naročili na «Do»k»v»hov kajti s testi Mtc pokazali, da sle v resnici hvaležni ured-} lik« iu skromnemu pisatelji*. Naročite se. na p t a k o j. da boste imeli skupaj coio povest. Pokažite list svojim prijateljem, ker s tem naj-pljsc agitirate za < Domovino*; KRANJ. V četrtek S. t. m. se jc vršil na Klari pošti* /bor zaupnikov krajevne, orga-izacije JDS v Kranju, katerega se je udele-nad 60 naših mož. Zbor je otvorit predsednik organizacije,odvetnik dr. lično Sabo-py ter.poja.snil stališču• organizacije napram kuiu* vprašanjem. Govorila 'sta še g. župan Ciril Pire ter tovarnar g..Maks© Pock. Zboro-lalecm sc je pojasnilo delo sedanjega občinskega odbora, posebno pa zadeva gaštejskega kiMiika, kjer se zidajo tovarne. Vsi navzoči «» pazno sledili izvajanjem posameznih ko-ornikov ter vzeli poročila iri pojasnila z na-dušenim odobravanjem na znanje. Na poziv iredsednika da naj navzoči priglasi* morebit-pomisleke glede gospodarske taktike demokratskih članov občinskega zastopa, se je ;a taktika po daljši debati soglasno, s pritrjevanjem in priznanjem odobrila, kar-jasno do- kazuje, da Ktuiptstki odobravaj* delavattje scdL*aje#a občinskega zastopa gospodar-skefit pt»!j«." Večor ic dokazal, da jc Kranj trdno iii odločno demokratski. Obenem se je sklenilo, da se vrši v soboto 24. t m, občni zbor naše krajevne organizacijo. RADOVLJICA. Minulo- nedeljo jc občinstvo zopet do zadnjega kotička napolnilo dvorano Sokolskcga doma ob priliki igre cDolski žhp«ik». Lahko trdimo, da je bila to najlepša predstava letošnje sezije, ki je vsem izredno ugajala. Igra se ponovi prihodnjo nedeljo popoldne. Kdor je še ni videl, naj je ne zamudi! NOVO MESTO. Tudi pri nas nismo brez novic. Da je Kandija priključena k Novemu mestu, jc že znana stvar. Ker sedaj Štembur ne bo imel nikjer županovati, je z jokom iu stokom dat obljubo,- da postane radikal z dušo in telesom. Hvala Bogu! Ona stranka, kateri sc pridruži Štembur, jc že izgubljena. Nam se prav za prav očka Štembur smilijo, pa kaj pomaga, ko ga nihče ne mara. Svita se, svita. SCMlC. V soboto sc ie vršil v Semiču sestanek JDS. Udeležilo sc ga jc lepo število domačinov, ki so z velikim odobravanjem sledili izvajanjem dr.Rapeia, ki je točno karak-terizirai zahrbtnost in neiskreno poslovanje slovenskih klerikalcev ter končno podal tudi navodila za bodoče delo. Koncem tega meseca se vrši zopet sestanek, kjer pa sc bodo obravnavale krajevne zadeve naših pristašev in kjer sc bo izvolil tudi nov »pravni odbor krajevne organizacije za bodočo poslovno dobo. LETUS PRI BRASLOVČAH. Prejšnji petek bi sc biia skoro pripetita med Mozirjem in Letttšem velika, nesreča. Ker se je na Ljubnem pojavila škrlatica, je nadučitelj Milko Rainer odpravit svojo dve in pol leta staro hčerko na Gorenjsko. Na vozu sta se nahajali še njegova soproga, učiteljica Lucija, in učiteljica Mitnica Vrečkova. V tako zvani Soteski, na najbolj nevarnem mestu, se konja naenkrat splaška in v strašnem diru zadene voz ob železno cestno ograjo nad deročo Savinjo. Sunek je učiteljico Raiuerjevo s hčerko in učiteljico Vrečkovo vrgel z voza na blatno cesto, idai»ee m k sletel vw ograjo, kamor k Pfcdef tudi eden obeh konj, ki se ie nar«&i!sd fM'evali v narahlo Savinjo. Ce pa bi bila tam lesena ograja, bi brez dvoma vse v pokritem vosu. v kocih ©vite potnike pokrili valovi Savinje, ORMOŽ. Klerikalci napadajo svojega blv> šega somišljenika in agitatorja ključavničarja A. K., ki ic bil med vojno hud Nemec. Klerikalec jc postal po prevratu radi ljubega kruhka, kakor sam pravi, in ne iz prepričanja. Hudo sc je potem pehal za podpise pri županih v okraju, da bi pomagal klerikalnem« veleštaeunarjtt do zopetne otvoritve trgovine. Daje je dobil za svoj trud par vroč pristne ni&arice. Če je sedaj iz pristnega klerikalca : postal zopet šc prismejši Nemec, pač Bog pomagaj: kopriva ostane kopriva, kamor k* postaviš. No« ali se jc mogoče izprevrgel zopet radi ljubega kruhka? Kmetijski glasnik ZBOLJŠUJMO KAMNITO ZEMLJO! Pri nas .ie mnogo kamnitega sveta. Imamo kamnite njive, kamnite travnike t» druga zemljišča. Po takih legah odpade veliko rodovitnega prostora. Pa ne samo to. Kdor obdeluje tako- kamnito zemijo. ve,' kako težavno, zamudno in nehvaležno jt? to delo. In kaj, če bi trajalo to samo en® leto. Ali po teh prostorih se mučimo od leta do leta. Kjer imamo kraška tla. trpimo povsod zaradi kamenja. Že pogled na take njive jc žalosten, kaj šele delo po takih zemljiščih. Tujci, ki prihajajo h naprednih poljedelskih dežel, se čudijo, da trpimo t® kamenje sredi njiv in da ga tako mirno gledamo. Pri nas smo sc navadili na to od mladega, zato nam ni dosti mar za kamnit ' svet iu za ves trud, ki ga imamo po takih zemljiščih. Vživeli smo se v naše kamnite njive, pa'mislimo, da mora tako biti. In vendar, koliko laže bi bilo vse obdelovanje in koliko več bi lahko pridelali, če bi sc znebili kamenja po teli prostorih! Sai se da to marsikje storiti, če je količka* dobre volje. Poglejte kraje v našem Pri- mlada žena malo razvedri in da jo saj v< > prviit trenutkih ne bodo nadlegovale moreče skrbi... Ko so bili siti plesa, so se plesalci hladili. Seveda sta sc medtem skrila Ione in jezika za znano grmičevje na tratek razgovor. V tem skrivališču .iti zaloti Mefkova Barba, Boltižarjeva teta. Ker je nescc jasno sijal, ju jc lahko opazovala — :ula je vse, kaj sta sc razgovarjaia. Ko sta )d.šia nazaj med svate, Barba v jezi za-Sodmja: dE j, Ti Tone Mošmkov, Tebi boni pa že šc štreno zmešala, bolj kakor jo Ti misliš našemu Boltižarju. li mene še ne IKrmaš, ptiček ! > # Stari ljudje pravijo: Vse pride, vse mine. Tako jc naglo minula tudi ta svatba, čeprav je trajala cele tri dni in tri cele noči. Oh koncu jc dejal starešina: «Bolj sem utrujen, kakor da bi bil ves ta čas pšenico mlatil.» Prijatelja Mo sni kov Tone in Boiantov Jurca sta hodita skupaj proti Čepljam. Pod Prcserjami sta počivala na znanih Raziskali. Sedla sta tam na kratek oddih poleg lesenega križa, in prvi spregovori Jurca: •Tone, to Ti povem, Ti boš pomnil to ^atbo! Mlad si še, izkušeni še nimaš dosti. Zato me'poslušaj: Nc smeš si misliti vsej tako lepo in gladko. Veš, svet jc prekanjen! in zvit. Lmčj pogum, to Ti rečem! Tvoje srce naj b<> kakor skala! Ce boš pogumen, boš zmagal, ako nc, boš podlegel. Da Te imam izmed vseli ljudi najrajši, Ti je znano. Zato Te tudi nc bom nikoli kaj neumnega učil ali svetoval. Znano Ti je tudi. da misli Reziko vzeti Štefkov Boltižar. Oče Slapar nima nič proti temu, čc Boltižar zasnubi njegovo hčer. Kajti grunt jc le grunt; pa največji razlog jc to; da je Boltižar že sam svoj gospodar in sc obeta skorajšnji čas že-. nitev. Veš, dragi Tone, očetje radi oddajajo svoje hčere od hiš; čim prej, tem bolje! Toda na grunt...» «Pa, Jurca, vendar sč motite! Rezika nc bo nikdar vzela Boltižarjaf* «Veš, mladi prijatelj, zdaj Ti jaz povem šc nek/tj: na svetu so ženske dveh vrst. Enim kar zagori srce od ljubezni, a jih kmalu mine. So pa tudi druge, ki osramote moška srca. Kakšna bo Rezika, se bo videlo v prihodnosti... Če boš Ti zmagal, vedi, da imatn tudi jaz še nekaj tolarjev m Ti bom vse dali Spletkaril in vohunil bom tudi za Tebe. ue boj se za starega vojaka t Seda i pa pojdiva dalje, kajti solnce je že zašlo. f*o temi pa težko hodim...'» III. Vsi okoličani so bili veseli svatbe — le Stefkov Boltižar je bil jezen in se je z ue-i .ievoljo premetaval po postelji v kamri. Pri sekanju drv se mu je dan pred svatbo ua nogo zvalilo te/.ko bruno in mu jo občutno poškodovalo. Boltižarju na vse zadnje že ni bilo toliko za svatbo — največ mu jc bilo za sosedovo Reziko. Bil jc namreč zelo ljubosumen: kajti Rezika jc bila brhko in postavno dekle — 011 pa brez vse lepote in mičnosti; še kozav je bil po licih. Da pa dobi Reziko vendarle, sc je zanašal na svoj grunt in na besedo očeta Slaparja. Tisto nedeljsko jutro, ko so se zbirali svaije skupaj, se je splazil do okna in jih opazoval. Videl je med njimi tudi Reziko, dalje, kako ji je ženin določil * tovariša- — Mosutko-vega Toneta. Takrat pa je Boltižar zaklel in zaškrtal z zobmi: «Prokleto, da se mi je ravno sedaj to uatvezilo! Ves ta čas se bo Mošnikov smuka! okoli Reziice — vrag ga vzemi, če mi jo premoti, berač. Hvala Bogu. da se mu ne obeta kmetija, brata še ima in tudi stari je še čvrst. Pa to me še ite tolaži dobro! Poznam dekleta 1 Vsaki ja iiiorju! Koliffo zemlje po ondotniti kraških tleh so že očistili od kamenja in koliko rodovitnega sveta še je na ta način pridobilo? Pti nas smo pa le v vinogradu pridni, če je treba trebiti kamenje. Tam prekop-ljemo za nove nasade vso zemljo in se ne strašimo, če nam pridejo še take skale na pot. Pri njivah smo pa tako ravnodušni. .Večkrat bi nas na njivah le malo truda stalo, da bi podrli tiste čekanc, ki nam molijo iz zemlje. Večkrat bi sc dale take štrli zlahka izdreti in razbiti, pa jih trpimo mimo naprej, tako kakor smo jih prevzeli od svojih prednikov. Res je sicer, da so mnoge lege tako kamnite, da se ne da nič prida doseči in da so take njive sploh malovredne. Toda še več je takih leg, kjer bi se dalo kamenje prav lahko iztrebiti in zemljišča s tem za mnogo izboljšati v svoji vrednosti in rodo-vitosti. Prav sedaj pred zimo je čas, da se lotimo po prizadetih krajih tega dela. Naše kamnite njive in naši.kamniti travniki, so potrebni tega dela! ZIMSKA PRAHA ZA TURŠČICO. - Tu in tam se sliši, da praha ni dobra za furščico. Po pralii sejana turščica baje slabše uspeva kakor na takih njivah, ki jeseni niso bile sprašene. Tako trdijo gospodarji n. pr. v okolici Črešnjevca v Beli Krajini. Govorilo sc je o tem pred leti o priliki kmetijskega predavanja v štrekljevcu. Danes pa berem iz nekega poročila, da so v Burgenlandu na 'Avstrijskem nekateri gospodarji tudi tega prepričanja. Kaj je na stvari? Nasproti tem vestem moram poudarjati, da se po drugih krajih zimska praha prav dobro sponaša za turšico in da bo najbrž na zemlji ležeče, ako se ne kažejo povsod enaki uspehi. Na kmetijski šoli na Grmu se je pridelovala turščica redno po domači detelji. Do-tično deteljišče se je jeseni preoralo in pustilo čez zimo v sirovih brazdah. Na spomlad všeč lep obraz in sladka beseda. Teh dveh darov pa jaz nimam. Prokleto, da se mi je ravno sedaj to napravilo...» . * Boltižar je komaj pričakoval konec svatbe, da vse poizve; glavno mu je bilo za Reziko. Vse je pričakoval! S teto Barbo > sta si bila zelo na roko. Takoj, ko se ona vrne domov s svatbe, jo pokliče k sebi. «No. no, teta, kako je bilo?» «Veš, ljubi moj Boltižar, dobro so se imeli; le jaz sem jezna in žalostna — pa tudi Ti boš, ubogi siromak Ti!» Boltižar ju se nabere lice v gube: :«Govorite kratko, kaj Vas tako jezi?« «Prešmentana reč ti, kaj bi me ne jezilo! Veš, Tone Mošnikov je storil Reziko vso neumno nase. Treba mu bo posvetiti — pa ne z leščerbo!« Teta Barba sedaj v prav živih besedah naslika Boltižarju vse nevarnosti — še v hujših potezah kakor so na Markovčevi hiši naslikani vrageci, ki hočejo vzeti grešno dušo... Boltižar je ves iz uma... Čeprav so v maju kratke noči, ali njemu so se zdelo dolge, dolge... Kaj vse naredi in povzroči žensko srce; koliko veselja in radosti, koliko gorja in jeze! * še je njiva povlekla in posejala s turščico, brez vsakega gnojenja. Imeli smo vedno najlepšo turščico v vsej okolici. Zimska praha ni prav nič škodovala, ampak nasprotno. Ako kdo trdi, da je praha za turščico manj vredna ali da jo sploh ne kaže delati, potem je treba zanesljivih poskusov, da pridemo stvari do dna. Praha sama na sebi najbrž ne bo Škodovala, vplivati pa utegne praha v zvezi z dotično zemljo. Na zemlji in na njeni posebnosti bo tedaj ležeče, če je praha potrebna, oziroma dobra ali ne. V zemlji delujejo namreč raznovrstne glivice, izmed katerih so nekatere za turščico tako važne, da jih je treba v delavnosti pospeševati. Če te glivice s praho uničujemo, oziroma v razvoju zadržujemo, kar se morda v odprti, zračni in prezebli zemlji lahko dogaja, potem je naravno, da jim praha škoduje in da trpi pod temi vplivi tudi turščica, ki jo sejemo na sprašeno zemljo. Trpele bi v tem slučaju predvsem rahle zemlje, če bi jih s praho še bolj izpostavljali vplivu zraka in zimskega mraza. Dognati pa se to mora z natančnimi preizkusi. ■ ,., ... * Vsekakor je vprašanje zimske prahe za turščico tako važno, da je vredno delati tozadevne poizkuse. Mogoče nam ve kdo izmed čitateljev povedati svoje izkušnje, ki jih ima z zimsko praho pri turščici. Potrebno je, da se to vprašanje tudi za naše razmere razčisti in prav reši. RAZLIKA MED POLETNO IN ZIMSKO REJO KRAV. Molzna krava potrebuje poleti in pozimi tečno in lahko prebavno klajo, če hočemo, da bo dosti molzla. V poletnem času ji dobra paša najbolj ugaja. Tam dobi mlado, sočno, tečno in najbolj prebavno krmo. Podobno vpliva zelena krma, ki jo pokladamo v hlevu, če je mlada in sočna. Po taki krmi krave največ molzejo. Zaradi tega moramo gledati, da nudimo kravam na jesen, dokler je mogoče, pašo in zeleno klajo in da prehajamo na suho krmo polagoma, da se želodec polagoma privadi zopet na prebavlja- Noga Boltižarjeva se je počasi zdravila; šele proti kresu je začel za silo hoditi. Ko so kurili fantje kres, so bila pri njih tudi dekleta in so se skupaj zabavali po staro-slovenskem običaju. Le Rezike ni bilo. Zatorej je bil Boltižar malo časa pri grmadi in veselih tovariših; z izgovorom, da ga je začelo znova trgati po nogi, se poslovi od njih ter se vrne proti domu. A k počitku ne gre. Dekleta so imela včasi navado, da so ta večer okrasila svoje fante s cvetkami. Boltižarju pade,v glavo: Rezika ima morda cvetje pripravljeno — za Toneta!.., Kakor tat se Boltižar priplazi v bližino Rezikinega okna; skrije se v grmovje in opazuje, videti mora vsakogar, ker je lepa mesečna noč, topla in bujna. Dobri dve uri je že tako v zasedi, oborožen z močnim polenom, že se misli odplaziti, ko zagleda — Toneta! Srce mu začne burno biti, v glavi «e mu gnetejo hudobne misli: da Toneta pobije zahrbtno, kakor psa! Zaveda se, da je Tone močnejši in urnejši od njega — zatorej mora storiti hitro in udariti z vso močjo. Oglasi se mu tudi vest: «Kaj, če ga smrtno pobiješ?!» Pa izkušnjavec mu vsili znova misel: «Sedaj imaš priložnost!« nje suhe krme, ki bodi tekom zime kolikor mogoče enakomerna, sicer pa tudi tečna in lahko prebavna. - V tem pogledu pa delamo pri nas napake. • ' ■ •" "- ; . . Če primerjamo zimsko krmljenje s poletnim, vidimo, da je zimska krma vobee slabša kakor poletna. Po eni strani pokladamo pozimi težje prebavno krmo, po drugi strani pa manj tečno kakor poleti. Ta razlika ima za posledico, da nam dajejo molzne krave pozimi vobče manj užitka in da nam tudi shujšajo. Na našem malem posestvu se sploh dogaja, da pridelamo za zimo tudi premalo krme, tako da trpimo skoraj redno na pomanjkanju zimske krme. Kar živali čez poletje pridobe, to zgube pozimi in še več. Če nam živali pozimi shujšajo in opešajo, je treba dolgo časa, da se nam spomladi in poleti zopet popravijo. Pri kravji reji je na to delati, da je razlika v vrednosti med poletnim in zimskim; krmljenjem čim manjša ali z drugimi besedami, tudi pozimi bodi krma za molzne krave tečna in lahko prebavna. Če pokladamo molznim kravam slamo, potem moramo skrbeti, da izravnavamo tecnost z dodajanjem močnejših krmil. Po mlekarskih krajih dajejo kravam poleg sena in otave še močna krmila, da zboljšujejo, mlečnost. Potem nam krave lahko dObro molzejo. Store pa še več. Pa takih krajih skrbe za dobro mlečnost tudi s tem, da pokladajo kravam lahko prebavno in sočno krmo, in sicer s pomočjo korenstva, vi pn-i vrsti s pomočjo pese, ki vpliva posebno ugodno na mlečnost. Čim bolj si bosta zimska in poletna krma glede tečnosti in prebavnosti enaki, tem več uspeha bomo dosegli pri molznih kravah. Vsaka velika izprememba v tem pogledu pa mora imeti slabe posledice za razvoj in napredek naše kravjereje. Krave, ki trpe pozimi pomanjkanje na zadostni, tečni in lahko prebavni krmi, ne morejo dajati dobrega užitka* Ravnajmo se po tem! Pristopite vsi k Jugo« slovanski Matici! Kakor tat se priplazi Boltižar proti okm< — že zavzdigne poleno in misli udariti, pai se z bolno nogo spodtakne ob korenino —• pade in z vso močjo namesto po Tonettf udari — po travi... Tone se okrene in takoj spozna položaj — pa kaj stori! Skloni se k Boltižarju, ga' vzdigne s tal in mu s hladnim nasmeškont reče: «Prijatelj, hej, Boltižar, zmotil si se! Si mislil, da hoče tat zlesti krast k Slaparju, kaj? No, pa nič hudega! Lahko noč...s Za oknom se je za zagrinjalo umaknil nežen obraz — Rezika je opazila mučni prizor in čula Tonetove besede. Kdaj in kako je Boltižar ves zmučen od notranjih jadov prikrevljal ^omov, ni vedel sam. Le Toneta je še slišal, ki je pel gredoč nizdol proti Obršam; «Ka5 se ti, fantič, v nevarnost podajaš, črez Sav'co v vas hodi?, pa plavat' ne znaš.. .s * Slaparju se je čudno zdelo, zakaj ni več k njemn v vas Štefkovega Boltižarja. Videt ga je hoditi okrog hiše; že je tudi po malem: delal ali ob nedeljah ga ni bilo nič več pod Obrtni glasnik o Gostilni arska šola v Celju. V četrtek 8. t. m. je bila slovesno otvorjena gostilničar-ska šola v poslopju meščanske šole v Celju. Otvoritvi je prisostvoval župan dr. Hrašovec, predsednik gostilničarske zveze Božič, predsednik gostilničarske zadruge v Celju Bernardi in ravnatelj Serajnik, ki so pozdravili postanek šole ter poudarjali, da je prva te .vrste v Sloveniji, želeč, da bi se razvijala ter vzgojila vzorne voditelje hotelirske, kavarniške in gostilničarske obrti. o Zadruga gostilničarjev in kavartiarjev v Mariboru otvori v kratkem pod vodstvom g. učitelja Škofa strokovno nadaljevalno šolo za svoje učence v gostilničarski obrti. Gospodarstvo POSPEŠEVANJE UMNEGA KMETIJSTVA. Velik pogrešek bi bil, priporočati le umetna gnojila kot edino in popolno sredstvo za zvišanje poljskih pridelkov. Umno uporabljena umetna gnojila so res v stanu nam mnogo koristiti, toda iz tega rte smemo sklepati, da popolnoma zadostuje, če jih kratkomalo potreseno po njivi. Pri kmetijskem gospodarstvu se moramo še bolj nego. drugod posluževati vseh sredstev, da zvišamo ali celo podvojimo sedanje slabe žetvene pridelke. Da bi nam umetna gnojila mogla učinkovati v polni meri, moramo pri njih rabi vpo-števati še nastopno: temeljito obdelovanje zemlje, raba hlevskega gnoja, primerno kolo-barjenje (plodored), odbira semenja ter pravilna in pravočasna izvršitev vseh del. Če ne ivpoštevamo vseh teh činjenic, potem bo tudi učinek umetnih gnojil znatno zmanjšan. Da bi se kmetovalec poučil o vsem tem, kar mu je pri umnem kmetovanju treba znati, je Delegacija proizvajalcev čilskega solitra do sedaj izdala že večje število poučnih knjižic, napisanih od najboljših praktičnih strokovnjakov, v katerih je jasno in razumljivo raz- Slaparjevo košato lipo. Saj je prihajal še v dolgih zimskih večerih posedavat in kramljat, sedaj ga pa ni kar nič blizu. Zato gre neke nedelje sam Slapar k Boltižarju. Dobi ga v kamri, ležal je na postelji in gledal v strop, kjer so se držale muhe in jih je pajek lovil v mrežo. «No, dober dan, Boltižar. Kaj pa, kaj, Sli muhe šteješ, ha, he!» «Bog daj dober dan, oče! Pa mi res ne kaže drugega ko muhe šteti,» odgovori malomarno Boltižar. r «No, no, Boltižar, Tebi pa kaže že še kaj drugega; mlad si, gospodar tudi, ej, ko bi bil jaz še enkrat v tvojih letih! > vzdihne Slapar malo prisiljeno. «Ma»j ste jezni Vi in žalostni ko jaz, oče Slapar!»' Slapar postane radoveden, kaj neki teži lanta; zato vpraša: «Kaj se Ti je hudirja naredilo, Boltižar, da vse gledaš črno? Povej no, povej!» «Pa bom!* Boltižar se vzravna na postelji in izpove vse, kar mu je na duši: Da Rezika mara Mošnikovega Toneta, da fant že vasuje pri njej... sam ga je zalotil... loženo pravilno gnojenje naših najvažnejših kulturnih častim.. Ta zbirka, sc je-v zadnjem, času dopolnila Je z nastopnimi izdajami: UzgoJ maslina (Gojenje oljke) od N. Moro-viča, ravnatelja kmetijske šole. Knjižica je tiskana v hrvatskem jeziku (latinici) in je v prvi vrsti namenjena primorskim krajem, kjer gojijo oljke. Pisana ie poljudno in je lahko razumljiva vsakemu kmetovalcu. Ratarstvo (Poljedelstvo), II. izdaja, od Antona Skovrlja (hrvatski tisk, latinica). Knjižica je napisana s posebnim ozirom na podnebne kmetijske razmere v Dalmaciji, Hercegovini in Črni gori, toda koristila bo tudi poljedelcem vseh krajev naše države, posebno kar se tiče borbe proti suši. .Spravljaj gnoj od B. Milutinovida. (II. izpopolnjena izdaja, srbsko, cirilica.) Izmed največjih pogreškov, ki jih dela večina naših kmetovalcev, je gotovo slabo izkoriščanje hlevskega gnoja in gnojnice. Ta knjižica nam pojasni zbiranje gnoja, pravilno ravnanje z njim, njegovo rabo in kako sc njegov učinek izpopolni z umetnimi gnojili. Zakon minima je barvana stenska slika s slovenskim tekstom. Ta slika je predvsem nak menjena kmetijskim šolam,, kmetijskim podružnicam, zadrugam, čitalnicam, kmetijskim učiteljem in učiteljem osnovnih šol ter predstavlja osnovni zakon o prehrani rastlin. Ta in prejšnja izdanja dobi brezplačno vsak kmetovalec, ki se obrne na Delegacijo proizvajalcev čilskega solitra, Beograd, Poen-kareva ulica 37, ali pa Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 16, I. nadstr. GNOJENJE Z AMONIJAKOVO VODO. Pred letom so bili posestniki ljubljanske okolice potom «Kmctovalca» in dnevnega časopisja pozvani, da uvedejo preizkuse gnojenja z amonijakovo vodo, ki jo ljubljanska mestna plinarna brezplačno da v to svrho na razpolaganje. Temu pozivu se je odzvalo precejšnje število kmetovalcev, ki so s to vodo gnojili svoje travnike in njive. Drugod se jc to gnojenje izvrstno obneslo, pričakovati je bilo torej tudi pri nas ugodnih uspehov. Pri tem pripovedovanju Slaparja kar izpreminjajo barve. Ves v jezi reče: «Ej, Boltižar, to se bo pa hitro obrnilo! Kaj mi, vraga, prej ne poveš!» — Med njunim razgovorom pride v kamro še teta Barba. Razumela je, zakaj gre, in se je takoj vtaknila v besedo. Po svoji oprav-ljivi in jezični naturi začne gostobesedno razlagati, kako jc na svatbi opazovala Toneta in Reziko, in nc pozabi še marsikaj dodati po svoje. V Slaparju je kuhala jeza, kri mu je zalila obraz. Zmaje z glavo in reče še precej umirjeno: «Glej no, glej 110! Kdo bi to mislil in verjel!» Spomni se, da sta Tone in Rezika na svatbi v PavlovČah res bila imeniten par in sta mu bila všeč, ko je tudi on sedel med svati. Toda sam ni opazil ničesar sumljivega: zato 11111 stvar ne gre iz glave, kako sta mogla Tone in Rezika sklepati ljubavno znanje tako spretno, da tega ni zaslutil niti 011, niti kdo drugi med svati. r ... _ •'• -. • Slapar se poslovi na kratko od Bolti-žarja in pohiti domov.; Samo žena ic doina iAmonijakova Voda se dobiva pri napravi plina in se v večjih plinarnah podela v žveplenokisli amonijak, ki je našim kmetovalcem dobro znano umetno dušičnato gnojilo. V manjših obratih se to delo ne izplača, ker so v to potrebni stroji iri priprave predrage. Ljubljanska plinarna ni urejena za tako podelovanje, radi tega je do sedaj večina te dušičnate vode šla v/ izgubo, ne da bi se kakorsibodi izkoristila, To pa pomenja za naše kmetijstvo ogrom-110 škodo, ker gre v nič toliko dragocenega dušika, ki ga naše rastline nujno potrebujejo. Da se ta gnojilna snov vsaj deloma izkoristi ter se naši kmetovalci privadijo njeni uporabi, je plinarna brezplačno dala amonijakovo vodo vsein kmetovalcem, ki so se prijavili za gnojenje s tem gnojilom, toda s tem pogojem, da vsakdo potem, ko: je spravil pridelke, poroča Kmetijski družbi o uspehih, ki jih je pri tem imel. Iz tega vzroka se pozivljejo vsi kmetovalci, ki šo spomladi gnojili z amonijakovo vodo. da tako] prijavijo Kmetijski družbi uspehe, ki so jih pri tem gnojenju dosegli. KMETIJSKI POUK PO DEŽELI. 'Oddelek za kmetijstvo priredi nastopna predavanja: V nedeljo 18 t. m.: Krka, o živinoreji;. Dolenje Brezovo, o gnojenju; Toplice, o sadjarstvu in travništvu; Raka, o sadjarstvu; Livoid, o gnojenju z umetnimi gnojili; Rovte, o živinoreji; Podzemelj, o gnojenju; Naso-viče, o gnojenju; Sv. Jakob ob Savi, o kmetijstvu; Cirkovce (okraj Ptuj), o boleznih rastlin; Oplotnica, o kletarstvu; Križevci (Prekmurje), o poljedelstvu; v nedeljo 25. t. 111.: Stehanja vas, o; poljedelstvu; Čatež, o kletarstvu; Hrastje, o gnojenju; Rakek, o sadjarstvu; Nova vas pri Lescah, o kmetijstvu; Brezovica, o kmetijstvu; Hajdina, o boleznih rastlin; Hotiža (Prekmurje), o kmetijstvu; Gradišče (Prekmurje), o živinoreji. in v nedeljskem odpočitku sedi pod košato, hruško. «Micka, kje je Rezika?» «K večernicam je šla. Kaj ji hočeš, Tomaž?* «Ah, kaj! Pokorščine je naučim in poštenosti, Ti pravim!« «0, Marija!» se začudi Slaparica irf vstane. «Kaj se ie zgodilo?* Slapar ji z nejevoljo razloži vse, kar je izvedel, in zaključi: «Vsakemu pritepencu se gre obešat na vrat. Pa moja hči!... No, je že naučim pameti.* Ko to pove, mu ni več obstanka, tako je razjarjen. Odpravi sc na polje pogledat žito in kod pastir pase ovce. Slaparica je dobro poznala odločnost iii voljo svojega moža. iiv 25 .par do 86 Dii: 75 par, 100 češkoslovaških kron za 250 do 251 Din.50 par. 100 švicarskih frankov za 1520 do 1530 Din. — Velik vinski sejem v Krškem c vrši v sredo 21. I. m. v vseh prostorih hotela Gregorič. Ker je letošnji pridelek mnogo boljši od lanskega i« se ne zahtevajo pretirane cene, vlada med kupci za sejem veliko zanimanje. Zveza Slovenije z morjem. Železniška proga Gospič-- Knifl bo najbrž do'vr3cha do spomladi, ker .ie železniško ministrstvo dovolilo potrebne kredite za zgradbo zadnjih 45 km od onkraj Gračča do Kitilia. Na ta način bo imela Slovenija železniško zvezo do Splita, od n os «o do morja. Beležke * Klerikalna ladja omahuje. Pri Občinskih volitvah v Ž treh, ki so se vršile tc dni. so sijajno zmagati naprednjaki. JDS jc postavila svojo lastno listo hi poleg tega skupno kompromisno gospodarsko listo /. drugimi naprednimi možmi. Poteg liste Sl.S. JDS in gospodarske jc bila postavljena tudi napredna delavska lista. I/.id jc taic: oficijclna lista JDS 153 glasov, gospodarska 70, SLS 20o in delavska 61. 206 glasovom SLS stoli torej nasproti 232 glasov. Vrini tega pa so tudi na delavski listi izvoljeni občinski odborniki odločno protiklerikaluega mišljenja. (Pri votitvi v narodno skupščino jc dobila SLS 321. SKS U0, NSS 38. JDS 164. NRS 2. SSDL 2 W SSJ S glasov.) SLS je od zadnjih volitev nazadovala za 115 glasov ali za 36 odstotkov. -Pri občinski volit vi v Logatcu so dobili demokrati 5 mandatov, klerikalci 1 i. Do sedaj demokrati v občinskem odboru niso bih zastopani. Iz izidov teh volitev-se da sklepati, da sc jc klerikalna ladja na deželi močno zamajala. Ljudje že razumevajo blagoslov 18. marca,' ki jim jc na lepe obljube prinesel slavni radikatski režim s kuhikom, povišanimi davki, povišanimi železniškimi prevoznimi cenami in povečanimi taksami. Novosti pišejo Naše cenjene dopisnika (trosimo, da nam možnosti s črnilom me«ik kralju Pcir* Osvoboditelju. Po#odkritju so bite po mestu velike tuSflfemcijc /a narodno in državno edinstvo. c Odhod naših poslancev na Poljsko. V niki obveščali tudi o krajevni* važnejših!. ' .Odlikovanje. Z redoni sv.Save V vrste dnevnih in ne samo političnih dogodkih. b.l odhkovan dr.Stane Kape, učitelj v Ljub- , , , . . . , , ...... j ri n i l^sHI^mftl vec dobimo z dežele vesti, tem zanimivejši je list za čitalce, ki pač vsak rad izve važnejše dogodke iz vse naše ožie domovine. 1 Kronanje kralja 1« kraljice. Iz Beograda poročajo, da se bo vršilo kronanje našega kralja in kraljice meseca maja v Beogradu. Maaijenje sc bo izvršilo nekoliko kesneje. Tretja obletnica rapailske pogodbe. Dne 12. t. n«. so potekla tri leta, odkar sv ie. podpisala rapatls'ka pogodba, po kateri jc ostalo v italijanski sužuosti okrog 6CO.POO naših so-rojakov. Kljub temu. d« .ic t« pogodba za nas krivična, a ugodna za naše sovražne »tam sosede, še Italija do danes zavlačuj^ izvršitev nekateri)! točk le pogodbe. Ob priliki te žalostne obletnice so sc (K> mnogih krajih naše domovine vršila zborovanja s predavanji o smernicah bodočega delovanja za naše zasužnjene rojake. * Petdesetletnica Lngelberta Gaugla. Tc dni je slavit v Ljubljani petdesetletnico .mm. — Čestitamo! s Prepoved komunističnega kongresa. Ministrstvo -/a notranje zadeve ie prepovedalo kongres neodvisne delavske (komunistične* stranke, ki bi sc nrorat vršiti v dneh IS., 10. i« 20. t m. v Beograd«. Smrtno ponesrečeni rojaki v Amerik*. V Nofiughumtt v Zedin.ienili državah sc ie pripetila težka nesreča, ki je zahtevala tri smrtne žrtve. Večja slovenska družba sc jc jbntlu v hiši Rudolfa Recenal Bili navzoef: Ro/,a Strah s svojimi otibci Josipom. Rudolfom ii* Ano ter Rudolf l »a it iu Jane/ (iorše. Zvečer jih je Recer z avtomobilom peljal do«nov. V trenutku, ko jc avto hiicl preko železniškega tira, k privozil neki osebni vlak, ki jc zgiobil. avtomobil in ga popolnima ra/.biL Pri tetu so ostali na mestu "mrtvi: Ko/u Strah, niča tšist-ni mu Josip in 22 let stari J.tncz Goršc. Drogi Štirje pa so bili težko- s .».njeni. ■ Zanimiva knjiga s kmečkimi povestmi. svoje starosti višji šolski nadzornik dvorni [G. Anton Stražar, znani naš podlistkar, nam svetnik Kngclhert Ga« g!, vele/.asiužni kul-jPišc. da pripravlja več zanimivih povesti, ' turni in narodni delavec. Kot podsturošta j bi jih rad izdal v knjigi. Izdaja knjige ie /ve- Sokolskcga saveza ima Gaiigl tudi Se cenijH-c zasluge za sokolstvo. tet! Kralj na lov« v Sloveniji. Te dni odpotuje naš kralj v Slovenijo na lov. Kraljica Marija; pa bo odpotovala v Južno Srbijo, da si ogleda j tamošnja mesta. i v Kralj — kinu dobro v oljske zastave.! 1 )obro\ oljsko udružciije v Novem Sadu ie na- j prosilo kralja Aleksandra, da bi kumovat |H>- j svetitvi iu razvitju zastave dobrovoticcv. i Kruti se je radevotje odzval povabilu dobro-voljcčv iu bo d;ie 1. decembra osebno prišel; v Novi S;id. Novosadsko prebivalstvo priredi ! kralju svečan sprejem. , I " Spomenik kralja Petra v Sarajevu. VI nepre-jzana danes z ogromnimi stroški, zato prosi, mnogo i da bi se mii prijav ili oni. ki so pripravljeni I knjig« kupiti. Isiotak« poživlja sokoi&ha droga društva, da sc mu javijo. akt> bi bila pripravljena, knjigo vzeti v razprodajo iu koliko. Zadostuje dopisnica na naslov: Anion Stražar, Pruprečc 13, Lokovica pri Domžalah. Ako sc prijavi dovolj naročnikov, uiu t>o omogočeno izdati knjigo. Da piše Stražar zelo zanimive povesti, ie čUateljcm «Domov i ho že znano. * Povišani« takse /a prošnje. Po novem zakonu o taksah sc morajo odslej nateptj.Ui ua vse prošnje pristojbinshe marke po peč i dinarjev, namesto tri dinarje kakor dosici. : Nova državna cesta. Na severni mei* nedeljo so v Sarajevu slovesno odkrili spo-; Slovenije sc prične prihodnjo pomlad z grad- Rezika pristopi k materi in iz(xn'C od-kVito:- «Tone, ali pa nobeden! Boltižarja nc maram, naj.se zgodi, kar hoče.* . še preden more mati dostavit« besedo, jKtliiti Rczika v svojo kamrico, zbere nekaj potrebne obleke in sc odpravi od hiše. «K teti grem v Gradišče, mati! Vse sc bo poleglo in kmafu sc vrnem.» Solznih oči objame mater, nato pa odhiti po poti za hišo. listi večer jc bil gospodar Slapar strašno slabe volje. Ko mu jc žena povedala, kam jc odšla Rczika, je zaškrtai z zobmi in dejal: ' < Naj ho, kjer hoče! Po njo nc poidem! Drago bo plačala to sramoto, presneto drago!» Nato ni ves večer nič izprcgovoril, Tuiečne kaše sc ni dotaknil. Bil jc podoben .vremenu istega dne: vse popoldne so se po '.»ebu podili oblaki, v dalji se jc čuto votlo Urincnjc, nevihta je prihajala bliže —- in preden so ljudje polegli spat, je začelo iiidčno deževati in je deževalo višO nOč. .. TOalic (M* i ti f> Ji lii C.) Goluški patron (Stara kadiva zgodba), V Gohišah je lična farna cerkev. (K)S\c-čena imenitnemu patronu - Šent Antonu Padovanskernu. Sredi cerkvc nasproti priž-nici se nahaja ob steni okrašen t run in v njem velika lesena patronova podoba. Kadar sc v juniju bliža Antonov god, sc vsa goluška fara pripravlja na Ippo cerkveno svečanost; dekleta okrasijo cerkev iu posebno patronov tron, fantje pa. postavijo mlaje in pripravljajo strelivo. Bilo jc neko leto, ko jc v Golušah pa-stiroval rajnki fajinoštcr Pankracij. Bližal sc jc god farnega patrona in vršile so sc običajne priprave za to domače slavje. Kakor jc fajmošter Pankracij zapovcdal, ie mežnar Matija snel kip svetega Antona s trona in ga odnesel na farovško dvorišče k vodnjaku, da ga umije in lepo očedi. Ko mežnar Matija opravlja ta posel in začitc patronu umivati glavo, kj je bila najbolj zaprašena iu umazana, sc zgodi huda uc-zoroda: oatrouova trlava. izicdcna od črvov. sc .odlomi, pade na tla ob kamen, iu sc ra>.-plati na dvoje. «Kaj zdaj, kaj zda>j! tarnata niežnar Matija ii? hijmoster Pankracij. Pa sc domisli brihtui Matija in pravi: Gospod fajmošter! Krojač Molior-na Kalu ali ni iste podobe.kakor naš patron? Po njega po j de m! Lcj no, saj res! sc fajmoštru razjasni obraz. -Kar stopi ponj, da sc z njim poni . t menim! j Gre mežnar po Mohorja iti ga privede j v farovž. Krojač Mohor, jc resnično bil po-; dpbcn svetemu Antonu, obrit jc bil vedno, j modro sc jc držal in mu na Kalit sploh niso j drugače dejali kakor sveti Anton, j «Prcmisli. Molior,» začne župnik t vljudnim glasom,«mežnar jc razbil tiašenui patronu Antonu glavo. Dobro ti plačam, če na god svetega Antona stopiš v tron in ostaneš tam namesto patrona do končane cerkvene slovesnosti.) , Krojaču Mohorju se jc to šc prav imenitno zdelo. Koi je pritrdil iu obljubil, da b<» nadotncstoval patrona, nato pa odkorakal domov iu si začel krojiti inefiiško oblek® njo nove državne ceste od Št.llja do Marije Snežne. Gradbeno ministrstvo ie poverilo urad«jo ceste Stavbni družbi v Ljubljani. * Meščanska šola v ljubljanski okolici. Naj-kesneje s priliodnjim gotskim letom sc otvori Viču deška in dekliška meščanska šola. * Sežiganje denarja v Beograd«. V Beogradu sc že od 13. septembra vrši sežiganje obrabljenih in za promet nesposobnih četrt-, pol- in cnodinarskih novčanic. Do kanca oktobra so sežgali tega drobiža za nad šest milijonov dinarjev. * Škrfatica se ie zopet pojavita v Celju. Zdravstvene oblasti so ukrenile potrebne mc-ic, da se ta nevarna bolezen nc razširi. * Jedka v letu 1922. Po uradnih podatkih se je v preteklem letu zdravilo v bolnicah Slovenije radi »etike 1158 moških in 1021 ženskih oseb. Naivcč bolnikov je imelo pljučno tuberkulozo, in sicer 576 moških in 458 ženskih. Boie7.cn je bila najbolj razširjena pri tju-'deh do 30. leta. Po poklicih .ic bolehalo na ietiki 434 obrtnikov, 427 delavcev, 220 rudarjev. J04 kmetovalci, 98 uradnikov in 67 dijakov. 3 Divjačine v Sloveniji so ustrelili lansko leto: 34 jelenov, 2292 srn, 350 divjih koz, 15.522 zajcev, 189 divjih petelinov, 59 rušev-cev, 646 fazanov, 3196 jerebic, 1505 prepelic, 5 medvedov, 5 volkov, 12 divjih prašičev, 353 jazbecev, 1949 lisic, 236 kun; 2213 jastrebov, 40 vider, 3497 veveric, 2 orla, 200 sov ter .15.200 vran in srak. * Uboj v Novem mestu. V Kasteličcvi gostilni v Novem mestu sc je zbrala na Martinovo nedeljo večja družba fantov. Pri eni mizi so sedeli brata Franc in Janez Glavič, Franc Petrič, Alojzij Vrček in Alojzij Progar, pri sosednji pa Andrej Čampa iz Cegeinicc s svojimi prijatelji. Kozarce jc sledil kozarcu, liter litru, beseda besedi in kmalu jc bil ogenj Vv strehi. Čampa jc •/. ostudno besedo razžalli 'Janeza Glaviča in malo je manjkalo, da nt prišlo že v gostilni do pretepa. Samo razsodnost fantov jc za trenutek pomirila duhove. Stgbšett umor v Ptuju. Oho 7. novembra sc jc v Pitij« odigrala strašna rodbinska žalo-' igra. Zakonska Drevenšck ste živeta v ostrih' rodbinskih prepirih, ki so cesto do vedli d'o pretepov. Radi teh nejtnosuih razmer ic žena Neža nekega dne ©stavila moža in odpotovala" v Zagreb, kjer živi inen sin. Od tam jo vložila tožbo za ločitev zakona. Pred ptujskim sodiščem napovedani poravnalni poskus jc ostal brezuspešen. Nato so se podali vsi — z fanta temu ugovarjala, sta brata Glavič odšla s Petričem iz gostilne, nakar so sc vsi trije kmalu vrnili, oboroženi z ročicami. Hoteli so s silo vdreti v gostilno in se spopasti z nasprotniki. Ravno v tem trenutku pa je stopil, nič hudega sluteč, na prag 24!etni Alojzij Vrček iz Cegeinicc št. 1, ki ic sedel poprej v njihovi družbi. Komaj se je premaknil, žc jc dobil po tilniku in glavi tako silen udarec, da sc je nezavesten zgrudil na tla. Živinski pretepači niso prizanesli niti Alojziju Progarju, ki ženo sta bila tudi njen brat in njcna.sestra ie hotel priskočiti Vrčku na pomoč. Dobil jc v pisarno odvetnikov dr. Seučarja i« dr. Sala-močan udarce po komolcu leve roke, da mu jc takoj otrpnila. Toda divjakom to še ni zadostovalo. Pričeli so z vso silo razbijati po vratih, ki jih je medtem gostilničar zaprl. Šele došli orožniki so napravili mir in red. Brata Franc in Janez Glavič, mlinarjeva .sina iz Dot Kamene št. 26, in Franc Petrič, kovačev sin iz Muhabcra št. 15, so bili aretirani in naslednjega dne izročeni sodišču. Težko ranjeni Vrček .ic bil sicer takoj prepel.ian v bolnico, vendar pa ic za dobljenimi poškodbami umrl že v nedeljo ponoči. * Detomorilka. Preteklo sredo ic bil odkrit v Ljubljani strašen zločin umora nezakonske muna, da bi se še enkrat skušali sporazumeti: Mož pa ic nastopal tako odurno, da ic žena ogorčena odšla iz pisarne. Kmalu ii ic sledit tudi mož, ki jo ic dohitel ter io pred dravskim mostom zaklal z nožem. Zverinski mož ic bil takoj aretiran in oddan v zapore ptujskega sodišča. * Zadnje letošnje porotno zasedanje pr? ljubljanskem deželnem sodišču se prične dne 10. decembra. Za sedaj so določeni sledeči , slučaji: Franc Podbevšek (oskrumba); Franc Bizjak, Jt sip Kisel in Leopold Resnik (težka ' telesna poškodba).; Peter Petrovič (uboj); Josip Stric-ioskrumba); Anton Kaifež (golju-ga deteta. Pri poštnem ravnatelju dr. Debelja- jjiia); Miha Kristan in Peter Biažič (oskrmu-ku jc bila zaposlena kot služkinja 20letnaj ba); Kan Rak in Matevž Rak Zloraba uradne Rozalija Blaško, ki ie imela neko litibavno j oblasti); Josip Roblek (posilstvo); Štefan Či*-razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Dekle I (uboj) iti Janez Zorko ^obrekovanje). ic skrbno prikrivalo nosečnost in tudi usodni i ... ---------- ---------- -------------- trenutek ie prišel tako rano zjutraj, da ni nihče j vedel, da ic povila dete ženskega spola. Porod j jc bil povsem normalen in se ie izvršil brezi y Medvodah ic (t)Vorn; v[ak progovnega zdravniške in babične pomoči. Kmalu nato Jej čuvaia Aioizija Dbnca v trenutku, ko jc hote! nezakonska mati položila novorojenca v, prckoračiti železniški tir. podrl na tla. Pri lesen zaboj in ga odnesla v pralnico, Ki se i?CH jc dobi, Dinic 1H,mm;e poškodbe, ie nahajala spodaj na vrtu. Potem je IJlaskova | ' . zakurila v pralnici kotel, vzela dete iz za- i . Na>Jrati pn ^ boja, ga zavita v cunje, porinila v ogenj 2Uet?iennt posestmkovemu smu, pn odšla v mesto. Ker sc ic po vrtu pričel širiti, strašeti smrad, so prihiteli ljudie, da vidijo. Iz raznih krajev kaj sc jc zgodilo v pralnici. Nudil sc jim jc strašen prizor. V peči so opazili žc napol spe-čeno truplo novorojenčka. Zadevo so takoj naznanili službujoče niij stražniku, ki ic deklo : streljanju razpočil možnar in jc dobil Demšar pri tej priliki več ran »a desni roki. 5 V Zelimtjah jc bil prošlo nedeljo blagoslovljen nov bronast zvon, delo šentviške zvonarne. * Na Vrhniki .si je služkinja Franja Spelar iVse je kazalo, da-sc .ie neznatni prepir že -------------------—..------------ . . . .. srečno poravnal. Toda Glavičema in Petriču aretirat. Novorojenčka so prepeljati v mrtvaš-j.pri sekanju drv odsekala prst na levi roki ter pa žilica ni dala miru. Hoteli so za vsako »ico, kjer ie sodna komisija ugotovila, da je j bila prepeljana v ljubljansko bolnico. ceno izzvati pretep in pozvali svoje tovariše,. bilo dete živo rojeno in od matere zadušeno, s " V Mostah pri Brezah.-! si je mlmar Ivan naj drže z njimi, da sc maščujejo nad sosed- Nečloveška mati sc bo morala radi svojega j Volk pri delu zlomil levo roko. njimi. Ker pa sta Vrček in Progar kot mirna i dejanja zagovarjati pred poroto. j V Prekopi pri Vranskem je umrla tam- ______________,__ n i ■ i ....... i m ..' ____________________________________i... ' ■ ■' ( kaišnja daleč okrog priljubljena poscstniea ga. . ,. ; v, i n • , v -i •} i i i, M« i Marjeta Slibar. Nesreče, ki so sc vrstile v kakor se spodobi za svetnika Antona Pa-} Pri■ zadnjih župnikovtiibcsedah se Mo- . xa ^^ s0 io ztomi{c. dovanskega. i !wr, ki mu je ogorek sveč« Na rečeni dan sc je postavil v tron, sfedjPrstc' s strahom ^vzame: roki nepremično, še z očmi ni trenil, v roki z j «Na vekomaj? Oho, le poiščite z oenu m tremi, v gorečo svečo, pa ga res in bilo prepoznati od prejšnjega patrona. Cerkev se jc napolnila, zvonovi so mogočno doneli in streli možnariev so grmeli čez vso taro. Župnik stopi na prižnieo hi začne pridigovati nad vse prisrčno in goreče o svetem Antonu, farnem patronu in priprošiijiku. Pridiguje, pridigtijc... Mohorju v tronu pa začne medtem dozorevati sveča in mu žgati roko. «Ujuju!» vzdihne Mohor v sebi, a si nc »pa treniti. Ko mu pa sveča le žc smodi blizu prstov, mežikne župniku, ki je ves čas pridige pogledoval nanj, nai že vendar konča s pridigo. Fajmošter Pankracij je opazil Mohorjevo mežikanje, toda hotel jc pridigo lepo zaključiti; zato reče: «... tam v tronu pa stoji naš patron, ki nam priprošuje milosti z nebes. Naša fara je srečna, da ima takega patrona, zato ga' ho obdržala tam na vekomaj Na gega noreti!« Po teh besedah skoči s cerkvi, ljudje pa za njim: «0 sveti sc, vrni!...» Pa ga niso mogli dohiteli. Mohor je ubiral korake, kolikor mu jc sapa dala. Doma se jc hitro preoblekel in ic bil zopet krojač Mohor, nič več svetnik Anton, nič več farni patron ... Golušani so nekaj dni žalovali, da jih je priprošnjik očitno zavrgel in zapustil. Toda resnica je kmalu prišla na dan. <}o-tušani so majali z glavo, končno pa Ic na prigovarjanje fajmoštra Pankracija /.brali denar in si nabavili novega svetega Antona. Ampak krojača Mohorju odtlej sploh niso rekli drugače kakor: »GoJuški pa tron s.' Zapisal: Male z Gvliuie. , i .,,!,. v)i;i j Bjl'1« «l»trz.!H« U»l!S« t« vnrjj«t: a« JO -e mtuu f .lili, da i€ hira{j in jc pG daljšem bolehanju j izdihnila. Umrli so ,ii namreč tekom kratkih .si dru- j ;ct mož, dve hčerki in štirje sinovi. Dva sina • od teh sta umrla na posledicah vojne, eden i pa, absolviran filozof, jc umrl po prevratu na trama, zbeži po | šp$mski bo(c;tni tik „rcj tcOTf ko bi moral na- .! stopiti službo. Težko prizadetim ostalim iskrc-Anton, naš farm patron, vrni j )K) sožaljc. j :> Pri :M. Juriju v Slov. goricah so našli tc dni v potoku Globovnica novorojeno moško dete, katero ic — kakor izjavljajo zdravniki brezvesta mali zadavila in vrgla potem v potok. 1 V Suiarjeti pri Rimskilt toplicah so dne 9. t. m. potegnili jz Savinje truplo novorojenčka moškega spola. Dete jc imelo nepovezano popkovino, ki ie bila očivkbK) s silo od« trgana od materinega telesa. Otrok ic bil v vodi največ 48 ur. * V Mariboru je izginila pred par dnevi gostilničarka Marija Stramhtsch, zapustiv.ši pismo, v katerem pravi, da ie postala njena bolezen (rak) neznosna m si bo »skala rešitve v Dravi. Vse iskanje po »jej ;e bilo do sedaj brezttspcštto. Zanimivosti SLOVANI O NEMCIH. (Pregovori in prislovice.) Ze v pregovorih in prislovicaii starih Rimljanov in Grkov so bili razni narodi predstavitelji posebnih, navadno ne baš lepih lastnosti. Pri modernih narodih je takih pregovorov in prislovic Še mnogo več. Seveda manjka v njih pogostokrat podlaga opravičenosti, toda ljudski dovtip se v svoji reški zajedljivosti in odkritosrčnosti prav malo briga za to, ali je prislovica do-tičnemu narodu všeč ali ne. Vsekako je zanimivo, kako sodijo slovanski narodi y svojih pregovorih in prislovicah o svojih sosedih Nemcih. Da nam pa Nemci v tem pogledu ne ostajajo ničesar dolžni, je jasno'. Tako pravi Čeh: Nemko v hlev, Cehinjo v kuhinjo, Francozinjo pa v posteljo! — Poljak meni: Hudič je Evo zapeljal po italijansko, Eva je zapeljala Adama po češko, Bog Oče*jima je odpovedal raj po nemško, a angel ju je izgnal po madžarsko. — Neki rusinski pregovor veli: Kjer je Nemka, tam je hinavstvo, kjer je ciganka, je pa tatvina. Lužiški Srb pravi: Smeji se kakor bedasti Nemec. — Poljak trdi o človeku, ki ni baš bistre glave: Ti si kakor Nemec, ki ne razume ničesar pametnega. Rus trdi, da si vselej olajša srce, kadar lahko prekolne Nemca, a pravi tudi, da se Nemec povsod prime kakor vrba in da Bog vzgaja ljudi, a vrag Nemce. Ceh pozna (.nemško miš», Slovak označuje žabo za «nemškega raka» in v mnogih čeških vaseh pravijo osatu «nemška roža». Naš Hrvat se roti, da je boljše turško prijateljstvo nego nemška ljubezen. — Hanak se ponosno bije po^ prsih: Mi smo mi, a Nemec je Neme<\ — Čeh iz kraljevine toži: Nemec bo privoščil Čehu, kadar se bo gad na ledu grel. — Ruska prislovica svari: Nemški rod ne privošči Slovanom ničesar, ali vendar je ruska politika še vedno lezla v nemško past. — Tudi Poljak energično poudarja: Mir Poljaka z Nem-ccm je mir ovce z volkom. — Ceh brezupno sodi: Mol v dragoceni suknji, živa riba na kopnem, volk med ovcami, študent med dekleti, kozel na vratu, a Nemec kot svetovalec med Cehi, to ne pomeni nič dobrega. — Kaj pa pravi Slovenec o Nemcu? Nemec je od hudiča, se še včasih čuje in pomeni, da se Slovenec Nemca boji. Nemec jc bil Slovencu gospodar in mu je znal vliti takšno suženjsko pokornost, da se naš človek ni upal niti norčevati se iz Nemcev. Kadar zaide Poljak v družbo, kjer sc govori v drugem jeziku ali o rečeh, ki so mu nerazumljive, tedaj potoži prijatelju: Sedel sem tam kakor pri nemški pridigi. — Ta prislovica ima nekaj zgodovinske podlage. V Marijanski ccrkvi v Krakovu je bila namreč v starih časih nemška pridiga. Šele kralj Ziginund I. jo jc leta 1537. odpravi! in Nemcem odkazal za službo božjo malo kapelo sv. Barbare. Nemec sodi o Slovanu takole: Kamor pride Slovan, sc trese pred njim žebelj v - zidu. — Slovan pa mu odgovarja: Res je, žebelj se trese, ali kamor pride Nemec, tam žebelj iz zida sploh takoj izgine. — Bavarski Nemec, ki ni hud samo na Slovane, temveč tudi na svoje sorojake, pravi tole: Poljak je zlodej. Prus izdajica, Ceh krivo-verec, Svab pa blebetač. Takih pregovorov in prislovic, v katerih se izraža nezaupanje in mržnja proti Nemcem, ne poznajo samo Slovani, temveč tudi drugi evropski narodi. Seveda ne drži vse. ker imajo Nemci tudi dokaj lepih lastnosti, katere bi si mi Slovani prav lahko vzeli za vzor, kakor pridnost in vztrajnost. Le nadutosti in ošabnosti, ki je Nemce v svetovni, vojni upropastila, ne posnemajmo! Razno X Dežela debelih žensk. Neki angleški popotnik, ki je prepotoval celo Afriko, pripoveduje, da je v vzhodnem delu Afrike naletel na pokrajino, kjer ima prebivalstvo ogromne črede goveje živine in živi samo od mleka. Kmet, ki ima samo 100 krav, velja tamkaj za reveža in si ne inore privoščiti — žene. Združiti se mora z dvema ali tremi takimi kmeti, ki potem skupaj vzdržujejo eno ženo, kajti le 100 krav ne da dovolj mleka, da bi se mogla ena ženska pošteno zrediti in tako postati po tamošnjih pojmih «lepa». «Čim debeljše so žene, tem više jih cenijo in tem bolj jih občudujejo.® pripoveduje angleški popotnik, «ena izmed hčerk tainošnjega poglavarja je tako debela, da ne more skozi nobena vrata, in ta velja za najbolj občudovanja vredno lepotico tamošnjega plemena. X Japonski potres in svilene nogavice. Jako neverjetno se čuje, da je imel japonski potres tudi vpliv na svilene nogavice. Kako neki? Neki angleški list poroča, da so bile o priliki potresa uničene ogromne množine sirove svile na Japonskem. Opozorjeni so bili takoj proizvajalci svilenih izdelkov, da si čim prej nabavijo sirovo svilo za predelovanje, ker je pričakovati znaten porast cen. Proizvajalci svilenih izdelkov so sedaj prisiljeni, da krijejo svoje potrebščine v Italiji, ki pa nima toliko svile, kolikor jo potrebuje svet. Japonska sama je namreč doslej krila 80 odstotkov celokupne svetovne potrebe. X Neobičajen način os vete se je pripetil pred nekoliko dnevi v Genovi. Pri tamošnji policijski oblasti se je oglasil bančni uradnik Pellegrini in izjavil, da je sežgal kup bankovcev od banke v vrednosti enega milijona lir. S tem da se ie osvetil banki, ki ga je plačevala tako slabo, da je živel v veliki bedi. Na policiji pa niso baš lahkoverni in domnevajo da je mož bankovce skril. Sicer pa bo moral tudi radi samega uničenja bankovcev jesti rifiet — ako ga namreč poznajo tudi v italijanskih ječah. X Prevoz sedemnadsiropne hiše. Pri naših transportnih razmerah si moremo komaj predstavljati, da imajo v Ameriki tako dovršena prevozna sredstva, da se je mogla nedavno v Čikagu transportirati cela sedem-nadstropna hiša. Dotična hiša se je morala prestaviti zaradi povečanja ulice. Zanimivo je to, da prevoz hiše ni najmanj vznemiril hišnega prebivalstva, ki je komaj vedelo za to, da se hiša premika. Poslopje so prestavili s pomočjo zelo kompliciranih naprav 30 metrov daleč od prvotnega prostora in je trajalo prevažanje za 1 meter 310 centimetrov dolgo pot 1 uro. Hitro torej le ni šlo. Za smeh in kratek čas Očeta se je bal. Ožbovt, ki je tihotapil konje v Avstrijo, je nekoč na Gornještajerskem naletel sredi ceste na prevrnjen voz sena, poleg katerega je stal na pogled ne baš prebrisan dečko, Ožbovt je bil dobrega srca, pa je hotel pomagati v nesreči. Ker je bilo ravno poldnej je menil: »Hodi, dečko, z menoj v gostilno, da se malo okrepčava, potem pa bova že spravila voz zopet pokonci.* Dečko jc ubogal, a pri kosilu jc začel priganjati OžbOvta, da se mudi, ker ga bo sicer oče okaral. «No, kje pa je tvoj oče?» «Moj oče leži pod prcvrnjenlm vozoni.» LISTNICA UREDNIŠTVA. «M.» Ob priliki božičnih praznikov, ko bo; imel list prilogo. Ormož. Omenjenega dopisa nismo prejeli. Priložnostni nakup sepsralfirjsu za mleko (model ..Miele") !! separatorja po 350 1 na nro po 2500 Din 2 „ „ aoo l „ „ „ BS10 ,. 4 „ „ 200 1 „ „ „ 2125 „ Vsi stroji imajo vložek i. lamelami ter se oddajo posa-mezniali pa skupaj, Iraako jngoslovanska meja, carina na trošek kupca. Jamčimo za brezhibnost strojev. Dopise pošljite na naslov FRANC 1SIEUEL, Ihhs-brnck, Hcizog Friedrichstrasse 7 (Tiral). 61 niliumi. TTh v m 111 iVt; t m £11 li; tVn 1: "n i, jj M^jji' ■ M' ■ 'iJlHLiilLLLiiimiiiOini SLAVEI ZAGREB Delniška glavnica Din 50,000.000'- in rezerve preko Din 12,500.000 - Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Sabac, Vršac, Wien. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka, Jesenice. Agenciji: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afllijaciji: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Odgovorni urednik Andrej Ražem. Izdaja konzorcij Domovine. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v LJubljani,