22                                     „DOM IN SVETi' 1889, štev. 1.
O Spiritizmu.
Kritična
(Piše dr. J
^J||ipsko mesto je videlo že marsikaj ^pposebnega in zanimivega. Morilne ž vojske, velike semnje, svetovne slave učenjake in — čarovnike.
Dne 5. maja leta 1878 ob 4 uri in 25 minut popoludne so sedeli trije možje, vseučiliška profesorja ZoUner in Hoff-mann in gospod Slade, znani spiritist, okrog mize v sobi Zollnerjevi. Solnceje sijalo skozi okno na mizo. Na mizi so ležale nove tablice in dve škatljici.
Ti dve škatljici sta bili iz papirja. Ne samo zaprti, ampak tudi oviti s papirjem in zalepljeni sta bili tako, da ni bilo mogoče škatljice odpreti, ne da bi se bil raztrgal papir.
V večji škatljici je bil jeden nemški tolar, v manjši pa sta bila dva denarja nemškega drobiža. Profesor Zollner pa sam ni vedel za letnico in kakovost denarja, ker je bilo vse že nad pol leta tako zavito in zaklejeno.
Ko tako pri mizi sede, vpraša g. Slade, čemu sta škatljici nastavljeni. Sedaj razloži profesor Zollner Slade-u svojo misel, naj poskusi duhove, ali morejo iz zaprtega prostora kaj odnesti. Slade prikima, gospodje podajo drug drugemu roke, da so vse sklenene v »verigo« in Slade porine tablico z roko na pol pod mizo. Kar se zasliši črkanje črtalnikovo po tablici, in Slade izgovori te besede: »I see ¦— see five and eighteen hundred seventv six« — jaz vidim 5 in 1800 in 6 in 70. »Nihče izmed nas ni vedel, tudi Slade ne, kaj pomenijo te številke. Ko še ugibljemo, slišimo nekaj trdega pasti na tablico, katero je še držal Slade pod mizo. Hitro prinese na mizo tablico in glej, tu na tablici je ležal nemški tolar za pet mark z letnico 1876. Se ve da sem hitro pograbil in tresel škatljico, pa bila je prazna in čisto nič poškodovana.
Prav tako sta prišla iz male zaprte in zaklejene škatljice na svetlo ena nemška desetica za 10 pfenigov in jeden nemški
študija.
. Janežič.)
krajcar za dva pfeniga in po isti poti noter v zaprto škatljico dva črtalnika, ki sta še ravnokar ležala na tablici.«
Kaj porečete k temu?
To je izmišljeno, utegne si kdo misliti, a imamo za priče same učene gospode profesorje, ki se ne dajo kar tako slepiti, in da si nismo tega izmislili, porok je Zollnerjeva knjiga »Wissenschaft-liche Abhandlungen«, Bd. III., Leipzig 1879, str. 334—339, ki to popisuje.
Razlagati si gospodje sami niso znali tega, kar so videli, a slutili so neko skrivnostno moč, ki vse to dela.
Slade je pripisaval vse to svojim »špiritom« ali duhovom in sebi le nekako posredovalno ulogo.
Mi pa si sodbo pridržujemo do konca svoje razprave, v kateri bomo natanko prevdarili spiritistiške pojave in razne nazore o teh pojavih.
Spiritizem je latinsko-slovenski izraz, izpeljan iz besede: spiritus, kar pomeni po naše: duha in dušo. Spiritizem se peča z duhovi ali dušami; kakovo je to pečanje, bomo kmalu videli. Toliko lahko kar povem, da ne govori o duhovih ali dušah, kakor bogoslovska veda, tudi tako ne, kakor dušeslovje ali psihologija pri modrijanih; spiritizem gleda le poglavitno na to, v kaki zvezi so med seboj živi ljudje in duše rajnih ter drugi duhovi, in kako občujejo.
Kaj nam sv. vera o tem pravi, to je vsem dovolj znano.
Kadar umre človek, loči se duša od telesa. Telo ostane na zemlji, duša pa gre k sodbi. Sodba je natančna, pa pravična. Nedolžne duše pridejo precej po sodbi v srečno bivališče — nebesa, duše, ki niso do cela čiste, čistijo se v vicah, duše s smrtnimi grehi trpe najhujše večne kazni v peklu. Vera nas tudi uči, da smo z dušami in angelji v nebesih, kakor tudi z dušami v vicah v tesni zvezi, ne pa z dušami, ki so v peklu.
O Spiritizmu. (Kritična študija.)
23
Spiritizem pa s tem ni zadovoljen, kar vemo iz vere, on hoče in skuša več izvedeti in trdi možko, da tudi res več ve in bolj tesno občuje z duhovi in dušami, kakor navadni ljudje. Pri tem delu in opravilu bomo spiritiste zasledovali in opazovali in svojo sodbo iz-rekavali o tem počenjanju po dobrem prevdarku.
Ta zabava je zanimiva, in trud se splača obilno : premagavši prva, bolj suha opazovanja, pridemo med razvneto družbo spiritistov, kjer ne more biti nikomur dolg čas.
Gledali bomo prizore, — komaj povem že tukaj, kako raznovrstne, vesele, žalostne, resne, šaljive itd.
Kdor hoče priti med spiritiste, v njihovi družbi občevati in z duhovi pogovarjati se, mora se za to pripraviti, ker bi mu sicer utegnilo škodovati.
Vse je skrivnostno tam med spiritisti, vse čarobno in polno duhov, in vsakdo mora trden biti, da mu kje ne spodleti.
Trdno podlago si hočemo vstvariti tudi mi, predno vstopimo v spiritistovske kroge.
Stvarnik in stvari.
Vse, kar je in živi na svetu, vse to je delo stvarnikovo; to resnico namspričujeta vera in pamet. Stvari so po svojem bistvu in po svojih lastnostih take, kakoršneje Bog hotel stvariti, vse je odvisno od stvarnika, nič od stvari.
Vsaka stvar ima določen delokrog in gotove zakone za delovanje.
Razločevati moramo med razumnimi in brezumnimi stvarmi.
Brezumne stvari se ravnajo neizogibno po naravnih zakonih, ki so vtisnjeni v njihovo bistvo, in nikdar ne morejo same iz sebe delovati drugače, nego po zakonih.
Razumne stvari imajo tudi take zakone za delovanje v svojem umu, zapisani so v pamet. Pa ti zakoni nas ne silijo, ampak le vabijo. Razumna stvar spoznava po svojem umu, kako naj ravna, da bo prav; a more pa tudi drugače ravnati, ker je prosta.
Volja božja, večna postava, je najvišje in zadnje vodilo. To vodilo pač sili ali primorava brezumne stvari,   ker
morajo tako delati, kakor hoče Bog in ne morejo se tega ogniti. Razumne stvari pa sili le posredno, to je: ako spolnjujejo voljo stvarnikovo, dosezajo svojo srečo, ako je nečejo spolnjevati, pridejo v že prej znano nesrečo. Izbirajo pa same, kar hočejo. Pri končni obravnavi ali sodbi gotovo prejme vsak svoje plačilo.
Taka je razmera med stvarnikom in njegovimi stvarmi.
Stvari pa so tudi med seboj v lepem rednem razmerju, tako da nižje služijo višjim, višje pa vodijo nižje do zadnjega smotra.
Razlika ta se jasno vidi pri stvareh in ta razlika je pogoj redu in  razvoju.
Obče znana je delitev stvarij v tri naravna kraljestva: rudninstvo, rastlinstvo in živalstvo. Vsaka teh vrst je na dalje prečudno lepo in umetno razdeljena, da, cela narava je krasno delo modrosti božje.
Človek ne stoji v nobeni teh vrst, ampak nad njimi, ker je venec stvar-jenja in gospodar vsem stvarem. To veliko prednost ima, ker nosi v sebi duha z umom razsvetljenega. Tako veže človek in jedini v sebi, ker je iz duše in telesa, dva velika reda razumnih in brezumnih stvarij.
Stvari po svojih močeh.
Ko smo bili še otroci, poznali smo le toliko sveta, kolikor se ga vidi izpred domačega praga, in poznali le toliko rečij, kolikor nam jih je prišlo pred oči in v roke pri igrah. Tedaj nas je močno zanimala vsaka večja skala za brdom, vsako novo drevo v gozdu, vsak krokar in kljunač.
Kadar smo s stricem ali bratom hodili po goščavah, kako je bilo to vse slovesno, praznično! Tam glej dolinico: mogočne smreke rastejo visoko proti nebu, vse tako skrivnostno šumi in vrši po vejevju. Tla so vsa z mehkim mahom pregrnena, polumrak je in vsaka stopinja ima svoj glas med drevjem.
Lepo je — ne, strašno je — tudi ne, čarobno je: da, tako je v taki dolinici. Kako pa nam je bilo pri srcu?
Slišali smo sicer peti sekiro, ali šumeti listje pod grabljami, in strah nas ni bilo, saj bi bili lahko doklicali v sili po-
24
„DOM IN SVET." 1889, štev. 1.
moči: a bilo nam je vendar drugače pri srcu, nego doma na vrtu pod hruško ali jablano.
Te visoke smreke, ta hladni zrak, ta mehki mah, ta skrivnostni mrak, vse to je mogočno tiščalo nam na srce.
Veje so se zibale, in solnčni žarek je sem ter tja šinil do nas in zazdelo se nam je, da je pogledal gozdni duh izmed vej. Srpo gledamo, sapo zadržujemo, nekaj vidimo, giblje se, svetlo gleda, premika se med temnimi vejami. — Kaj je neki ? Lepa veverica je, — oh in še druga pri njej.
Res, nehote človeka vleče, da si misli v naravi razna bitja, ali vsaj razne, a čudne, posebne moči, katerih še ne pozna do dobra. V istini pa takih nadnaravnih močij v stvareh samih ne more biti. Pre-vdarimo!
Samo po sebi se umeva, da so vse moči v stvareh od Boga. Kolikor močij je vsaka stvar od stvarnika dobila, toliko jih ima, ne več ne manj. S temi naravnimi močmi dela stvar in delo ne presega močij.
Človek je tudi stvar božja, ima res lepe darove in moči od Boga in prav izredna dela more zvrševati, vendar tudi njegova dela ne presegajo njegovih močij, ker čin ne more biti večji kot vzrok.
Človek ima razum, spoznava naravne moči po drugih stvareh, zbira, druži je in sebi v prid obrača, saj je on postavljen čez stvari, da mu služijo.
Kolikor bolj napreduje v spoznanju, toliko bolj more naravne moči drugih stvarij sebi v prid obračati.
Vse nove iznajdbe v mehaniki ali strojih, fiziki, kemiji, — vse te odkrivajo nove
5> &Šfl                  *•
^Ifffiffed raznimi dobami v življenju ^omikanega človeka ni nobena $ osodnejša od one, v kateri stopa
iz »šole v življenje«, kakor pravimo na-
naravine moči in kažejo, kako naj je rabimo. Koliko znajo ljudje v našem času, česar pred sto leti niso znali! N. pr. železnica, telegraf in telefon, sploh uporaba elektrike in magnetizma itd.
Ali poznajo naši naravoslovci že vse moči v naravi?
Ne vseh, ne vsestransko — ne natanko. Zato smemo še prav lepih novih iznajdeb pričakovati, na katere zdaj še misliti ne moremo, in takrat se nam bo zdelo čisto naravno, kar še danes občudujemo.
Napredek ta se vrši vedno. A skoraj gotovo tudi najučenejši ljudje v najbolj razsvetljenih časih vseh naravnih močij ne bodo mogli niti spoznati niti  rabiti.
Ko bi pa kedaj tak čas prišel in bi narasli naravni vedi: fizika, kemija do vrhunca, ako bi celo do pičice povedali, koliko močij ima narava, koliko premore sama po raznih naravnih zvezah in spojinah, tedaj bi poznali vse naravine čine ali pojave. Vse pa, kar bi se ne zlagalo s temi zakoni, česar bi te moči ne premogle, razglasila bi taka veda kar odločno in jasno za čeznaravne čine.
Ako tudi nikdar ne pride tisti srečni dan za naravne vede, da bi poznali vse naravine sile in moči, vse zakone in zveze, vendar je gotovo, da imajo te moči določene meje, da so končne, odmerjene, da te meje in mere ne morejo prekoračiti. Onkraj te meje ne morejo biti in delovati naravna bitja.
Kaj pa je onostran te meje? Božja vsegamogočnost.
Ta podlaga je trdna, gotova in varna, in s tega stala bomo gledali, merili in sodili spiritizem in njegova dela. (Dalje.)
vadno. Pri tem pomeni beseda »šola« vse vzgojevanje, katero smo prejeli od drugih ljudij, a »življenje« nam pomeni samostojno, lastno in zavedno naše delovanje, ko stojimo tako v človeški družbi, kakor stoje  drugi  naši vrstniki.  Komu
Šola in življenje.
(Piše dr. Fr. L.)
44
„DOM IN SVETI' 1889, štev. 2.
O spiritizmu.
Kritična študija.
sy§|tpiritisti   se   radi   zavijajo v
^skrivnostno temo, kjer se vsaka «F reč čudnejša kaže, kakor je res; pa to nas ne sme motiti pri opazovanju in pri sodbi. Postavili smo se na trdna tla znanih in gotovih naravinih zakonov in teh ne zapustimo drugače, kot prisiljeni po razlogih.
Načelo naše je to-le: Vse, kar se zgodi in pojavi v okviru vidne narave, razlagamo po znanih zakonih naravinih.
Spiritisti žive in delajo z drugimi ljudmi vred v tej vidni naravi, zato bomo tudi njihova dela in -»čudeže« sodili po tem načelu.
Tako oboroženi smemo lotiti se spiri-tistovskih »čudežev«, kolikor smo pozve-deli o njih iz najboljših virov. A stojte! doni nam nasproti ugovor spiritistov: »s takimi pogoji se ne spuščamo z vami v nobeno občevanje in nobeno razpravo. Tako dobro, kot kdo drugi, poznamo tudi mi naravine moči in naravine zakone — poglejte le na našo družbo, ki šteje med svoje ude može učenjake prve vrste! — in vendar smo prepričani, da spiritizmu lastnih prikaznij ne provzro-čujejo znane naravine moči po dokazanih zakonih, ampak v spiritizmu delujejo višje moči, po čeznaravnih zakonih.
Na kratko rečeno: tega, kar se med nami spiritisti godi, ne delajo ljudje, ampak duhovi.«
Kaj sedaj? — Radi ali neradi se moramo udati, da jemljemo tudi duhove v poštev — že zaradi nepristranske sodbe — toda sami bomo strogo določili, kaj je v tem smislu mogoče in kaj ni mogoče.
Vidni in nevidni svet.
Trojno kraljestvo v naravi s človekom vred je vidni svet. Ta svet nam popisujejo razne vede.
(Piše dr. J. Janežič.)
(Dalje.)
neko         Čudovitno   mnogovrstne   in   mnogo-
brojne so stvari vidnega sveta, vendar sega stvarstvo še čez meje tega sveta. Poleg vidnih stvarij so še druge stvari: nevidne in nevidljive — duhovi, in celo to družbo imenujemo kraljestvo duhov ali nevidni svet.
O nevidnem svetu nam je tudi nekaj znanega, če prav ne toliko, kot o vidnem stvarjenju.
Kdo nam pa more o kraljestvu duhov kaj izvestnega povedati ? Pamet in raz-odenje božje.
Pamet ima pri tem delu težko nalogo. Zavira jo telesna snov, in zato ne more v to kraljestvo jasno gledati, ampak gleda le nekako tako, kakor gledamo zjutraj solnce skozi meglo. Poskusimo !
Človek stoječ v prosti naravi ima pred seboj in nad seboj razne stvari: kolika je vrsta stvarij od drobnega peska do nebeških teles, od neznatnega mahu do košate lipe, od šibke trave do vitke jelke, od revnega črviča do mogočnega leva, od nerodnega krta do brzega jelena in še višje gori do človeka.
Pamet spozna, da v tej vrsti je človek najvišje bitje; a tu ne more še obstati. Še dalje se hoče vspenjati in tu pride do breztelesnih bitij — duhov, dokler ne pride do najpopolnejšega duha — Boga.
Tako daleč se vspne naš razum v nevidni svet, a gotovo in razvidno ne more naš razum sklepati, da so in ka-kovi so duhovi.
Tu nam pomaga razodenje. Iz tega vira izvemo nezmotljivo gotovo, da je Bog ustvaril poleg vidnih stvarij celo množico nevidnih duhov ali angeljev. Drugo preimenitno resnico spoznavamo iz razodenja, da sta duhovni in vidni svet v tesni zvezi. Kdo ne ve, kaj so angelji varuhi!
Razodenje nam tudi odkriva, da so bile vse stvari dobre ustvarjene, in da so  angelji —  v stvarjenju   sicer  dobri
O spreiTiZMU. (Kritična študija.)
45
— pohujšali se sami, ker so se prostovoljno uprli Bogu.
Ti pohujšani angelji so hudobni duhovi. Ti imajo po svoji naravi bistrejši razum, nego ljudje, imajo prosto voljo, pa le v slabo stran delujejo v pri-rodi in le z naravinimi močmi, in vse, kar store, je namenjeno očitno ali prikrito v kvar nravnemu redu ali božjim naredbam. — Kaj pravi nauk spiritistov o duhovih?
Pojavi, ki se vidijo med spiritisti.
Preselimo se v mislih čez širno morje atlantsko in stopimo na suho v najlepšem in največjem mestu »novega sveta«, v New-Yorku. Sprehajaj e se po ravnih, širokih ter krasnih ulicah pridemo pred veliko trgovsko hišo z napisom: Li-vermore.1) Poslopje je velikansko in vse kaže na bogastvo posestnikovo, ali videti je, da se je žalost vselila v te prostorne hrame. Vsa vrata v bogate zakladnice in vabljive prodajalnice so zaprta in okna v hiši s črnimi zavesami zakrita. V prostorni dvorani leži na odru ljubljena žena bogatega trgovca Liver-more-a, mlada gospa Estella.
Ko je čutila bolna žena, daje smrtna kosa nastavljena, vzela je slovo od žalujočega moža; misel na ločitev — večno ločitev — vsekala mu je globoke rane v ljubeče srce. Trdne vere v neumrjočnost človeške duše jima je nedostajalo, a. da si vsaj nekoliko tolažbe napravita, obljubi umirajoča Estella svojemu možu, da bo dala znamenje po smrti, če bo njena duša še živela drugo življenje. Mož hvaležen, pritisne mrzlo roko svoje drage žene k ustnicam, in ona izdihne svojo dušo .... jeseni leta 1860.
Livermore ni mogel pozabiti svoje umrle žene; otožen in pobit je pohajal po tihih zapuščenih dvorih, iskal je vedno svoje rajne soproge in njena obljuba, da se mu razodene po smrti, ni mu več šla iz spomina. Ta globoka in vstrajna tuga je načela njegovo zdravje, in hišni zdravnik dr. Gray mu je na-svetoval izpremeniti življenje na potovanju po svetu. V spremstvu tega svojega zdravnika dr. Gray-a pride na Angleško
]) Perty, der jelzige Spiritual. sir. 135. si.

in tukaj obiskuje sednice pri gospej Jencken ; akoprav nista verjela ne on, ne njegova rajna žena spiritistom.
Pri teh sednicah je doživel Livermore marsikaj novega, a o svoji umrli Estelli ni dobil nobenega znamenja. V štiriindvajseti sednici 14. sušca 1861 pa se prikaže zmeden obris človeške postave, ki se je premikala, in tri dni pozneje dobi to-le vest: »Vem, da se ti moram pokazati. Pridi spet jutri večer. Zapri okna in vrata, da se-prepričaš za gotovo sebi in drugim v korist.«
Drugi večer se zbero v sednico, ugasnejo plinovo luč in precej se zaslišijo besede: »Tukaj sem, kakoršna sem.« Za temi besedami se pokaže svetla krogla s prasketajočim glasom, in iz te svetle krogle se razvije polagoma človeška glava v pajčolan zavita. Nekoliko tre-notkov pozneje je Livermore spoznal obraz Estellin.
Teden dni pozneje se je videla polna njena postava skoraj pol ure dolgo; kar začne rositi na prisednike, in duh pove s trkanjem, da v izpremenjenem vzduhu ne more več ostati.
Naslednje večere se je prikazovala Estella še večkrat, navadno ogrnena z valovito haljo svetlobele tančice v an-geljski lepoti, tako, daje sam Livermore menil, da kaj tacega gledati ljudem na tem svetu ni dano.
Zvečer 17. julija se je prikazala Estella s krasnim šopkom v roki, tudi prsi in vrat je imela v vijolice povite. Začuden jo vpraša soprog, od kod dobiva te cvetice, in ona mu pove, na onem svetu je vse podobno temu zemeljskemu kraju, tudi pri njih imajo vrtov in cvetic na izbiro. Zadnjikrat se je Estella pokazala svojemu soprogu 2. aprila 1866. Livermore seje mudil šest let na Angleškem in je obiskal več kot dvesto sednic pri gospej Jencken, rojeni Kati Foxovi.
Ta prizor sem postavil na prvo mesto zato, ker nam kaže duhove prav v vidni prikazni — materijalizacija ali usnova imenovani, kar sami spiritisti v največji čudež štejejo, in ker se je vse to godilo pri osebah, koje lahko začetnike novega spiritizma imenujemo.
Novi spiritizem, to dete skrivnostno, rodil se je na svet  tistega znamenitega
46
„DOM IN SVET!' 1889, štev. 2.
leta 1848. Zagledal je luč sveta v Hy-desville pri New-Yorku. V tem mestu je živela metodiška *) družina Foxova, poleg očeta in maLere je štela še dve mladi hčeri Lejo in Katarino. V Foxovi hiši so culi domači večkrat trkanje po stenah, vratih in druzem pohištvu. S časom se tega skrivnostnega trkanja privadijo, prvi strah jih mine, tako, da necega večera nagovorite dve sestri Leja in Katarina nevidnega frkalca, naj njima natrkuje  števila,  kar se tudi   zgodi   po
') Metodisti so krivoverci v angličanski cerkvi.
j^LOVENSKO    SLOVSTVO.
Knjige „Matice Slovenske" za leto 1888.
„Frana Erjavca izbrani spisi." Uredil Fran Leveč. Prvi del: pripovedni spisi. V Ljubljani. Zal. »Mat. Slov.« Tisk »Katol. Tiskarne«. 8°. Str. 250. Cena 70 kr. — »Zabavne knjižnice« IV. zvezek.
Takoj po smrti Erjavčevi je sklenil odbor Matice Slovenske, da izda izbrane spise njegove v enem zvezku. A urednik je začenši delo kmalu izprevidel, da hode treba dveh zvezkov. Prvi zvezek imamo pred seboj. Ne morem si kaj, — zakrivati svojih mislij nečem — da ne bi nekoliko obžaloval onega sklepa odborovega. Odkar je g. Stritar ponudil svoje zbrane spise Matici, prišlo je pri nas »zbiranje« kar v navado. Tako imamo sedaj »izbranega« Erjavca, »zbranega« Stritarja, »zbranega« Zamika. Tako se staro ponuja, in novo manj pospešuje, kar je slabo znamenje sedanje slovenske produktivnosti. Vendar nisem hotel s tem izreči nikake graje, kajti Erjavec je pisatelj, katerega naj bi čitali in zopet čitali, če tudi ne prav vsega.
Prvi zvezek nam podaja devet Erjavčevih pripovednih spisov. V vseh spisih je jezik toliko popravljen, da je primeren sedanji dobi. — I. »Veliki petek.« (»Novice«, 1857.) Črtica — na štirih straneh — otožnega značaja, ki se konča s smrtjo vseh treh v njej omenjenih oseb: dohajajočega ženina ubije oče nevestin, meneč, da je lovski tat, a ko mrtveca spozna, zgrudi se sam mrtev poleg njega. Umevno je, zakaj umrje tudi nevesta Anka, predno preteče leto. Na prvotni obliki v »Novicah« (str. 110, 111) se vidi, kako dobro je znal Erjavec že takrat pisati slovenščino. -- II, »Na str i j cevem  domu.«
volji. Nato pride mati Foxovka ter po-praša trkalca, koliko ste njeni hčeri stari, in glejte, dobi pravi odgovor na svoje vprašanje.
Te lepe prilike radovedne Foxovke niso hotele tako brž iz rok spustiti, zato so stopile v redno občevanje s tem trka-jočim bitjem, ki se je s časom izdalo za dušo ubitega in v kleti one hiše pokopanega pohišnjega kupca, čegar ostanke so po navodu te duše res tam našli zakopane v kleti šest čevljev globoko.                                        (Dalje.)
(»Slovenski Glasnik«, 1859.*) Tudi ta povest ima tužen značaj, slika ima temne barve, a okvir je prijazen, namreč pripovedovanje bivšega dijaka o bivanju na strijčevem domu. Bra-tranka njegova Marijca (v prvotni Erjavčevi obliki Marička — sestričina) ima rada Kamenar-jevega Pavla ; a ker ni ta pravi Kamenarjev sin, ampak cigansk otrok, zato neče ničesa vedeti Marijčin oče o kakem zakonu med obema. Prisiljena mora vzeti druzega moža, in ko izve, da se je Pavel vtopil iz žalosti, zmeša se jej, prehladi se in umre. — Povest je lepa, mična, a pozna se jej, da je Jzmed mladostnih Erjavčevih povestij.— III. »Črtice iz življenja in delovanja učenjaka Schnackschnep-perleina.« (»Slovenski Glasnik«, 1858.) Neprecenljiva humoreska, ki je pa seveda le onemu prav umljiva, ki pozna iz življenja vsakovrstne muhe učenjakov. Schnackschnepperlein je pri-rodoslovec, nabiralec keberčkov, še bolj pa pohlepen po slavi. Rad se da slepiti, ker strast je slepa. — Tudi tu se vidi mladostno delo. V prvotnem delu se junaku pravi »Snakšnepskov-ski«, kar je Erjavec sam zamenil z nemškim imenom (str.69). — IV. »Avguštin Ocepek.« (»Slovenski Glasnik«, 1860.) V tej pripovesti ni samo dovolj humorja, marveč tudi mnogo britke resnice in prav zato menda je tu pa tam kaj preveč robatega in »naravnega«. Kaj zanimivo kaže pisatelj, da s kmetov ne pridejo v mesto samo »ženiji«, mnogokrat tudi trde glavice, ki so potem sebi in drugim v hudo nadlogo. A »original« je Ocepek vseskozi, to moramo priznati. Erjavec je nameraval, da bode nadaljeval svojo povest, a pretrgana je, dasi je tudi v nepopolnosti dovolj mikavna. —V. »Zamorjeni
!) Letnica 185!) je pomota; povest „Na stričevem domu" se nahaja v letniku 18(10. v V. zv  v 4   štev. in si.
Slovstvo.
O spiritizmu. (Kritična študija.)
87
naj se širi, naj razsvetljuje duhove in vodi do resnice, do večne — neizpre-menljive resnice. Veda ne bodi krinka, s katero zakriti bi smeli nekateri drz-neži počenjati, kar bi hoteli; trditi, da
zahteva kaj veda, a pod njenim imenom "trositi izmišljotine med svet, prevare in zmote. Resnice ne »delajmo« mi, marveč resnico iščimo! S temi nazori lotimo se svojega dela!
O spiritizmu.
Kritična študija.
(Piše dr. J. Janežič.)
(Dalje.)
Ipideli smo, da je zibel novega spi-^fcjritizma tekla v Ameriki leta 1848. eF Razvijal se je silno hitro, ker so mu bile ugodne okoliščine časa, ker v tistem letu je začel močno veti duh neomejene svobode; pa tudi okoliščine kraja, kajti Amerika je prva v novih izrednih iznajdbah.
Prve vesti o »strahovih« v Foxovi hiši so napravile naravno mnogo šuma med ljudmi, toliko, da je morala gosposka stvar pregledati. Tri komisije so prišle in preiskavale, a najti niso mogle pametnega vzroka temu trkanju.
Polagoma je premagala radovednost vsa druga čustva pri ljudeh, in vsakdo je izkušal kolikor moči mnogo izvohati od teh skrivnostij. Obiskavali so Foxove njihovi sosedje, bližnji in daljni, in treba je bilo poskušavati novo moč- dan na dan. Mnogoteri so prihajali popraševat »duha« v raznih zadevah in Foxova dekleta so bila kmalu tako znana in tako nadlegovana, kakor Pythija v Delfili.
V ta namen je bilo potrebno določiti način občevanja med duhom in med ljudmi. Najprej so zapisavali vse črke abecede po vrsti, in za vsako je moral »duh« | o razmeri trčiti, za a enkrat, za b dvakrat itd., in po tej poti so sestavljali počasi besede in stavke, skoraj tako, kakor delajo pri brzojavih.
Počasno in zamudno je bilo to občevanje zares, kar so čutili tudi pri Foxovih,   zato   so je izkušali izboljšati;
priravnali-so »psvchograph«, po naše bi rekli: dušejav.
Tak »psvchograph« je prav priprosto orodje. Mala otročja miza se postavi na pripraven kraj. Na eno nogo se priveze na nit svinčnik in pod nogo se položi vsa spisana abeceda. »Duh« rabi svinčnik in kaže na potrebne črke pisane abecede, in zapisuje je lahko, kdor hoče.
Ta napredek je bil velik in občevanje se je razširilo mogočno.
Toda človek ni rad zadovoljen, in tudi ti spiritisti niso bili, poskusili so še nekoliko naprej. Namesto mizi na nogo, dali so človeku v roko svinčnik in polo položili predenj: tako pripravljen čaka, da ga navdahne duh in v tem navdihu piše, kar mu duh razodeva. To je bilo res prav pripravno in urno in velikansko, pa ni imelo tiste veljave v očeh ljudij, kakor ono prvo in drugo, ker so menili, da ni prav vse duhovo, kar se tako napiše, in ker sploh niso ničesar izvedeli, česar tisti ali tista, ki sta pisala, nista že sama vedela.
Dosihdob so mislili Američani, da je duh navezan na Foxovo hišo; ko pa so videli, da spremlja Foxova dekleta tudi drugod, izprevideli so, da se bolj drži ljudij, nego hiš, in začeli so poskušati tudi drugi, ali bi jim ne bili duhovi pokorni. Ker se je enemu in drugemu posrečilo, poprijela se je nekakošna strast Američanov in pozneje še Evropejcev, klicali in izpraševati duhove.  Znano je
7*
88
„DOM IN SVETf 1889, štev. 4.
iz let 1850 in naslednjih, da so povsod vrtili mize in ponavljali druge priproste spiritiške pojave. Vsem se pa vendar-le ni hotelo posrečiti; za to so imeli le nekateri ljudje poseben dar. Takega človeka za občevanje z duhovi obdarova-nega so imenovali »medium«, posrednika.
Posredniki.
Kaj so posredniki med spiritisti? Posredniki pri spiritistih so osebe, ženske ali možki, ki družijo duhove z ljudmi. Brez posrednika se ne javi duh.
Naloga teh posrednikov je po nauku spiritistov podobna nalogi električnega stroja, ki prenaša brzojavna poročila po svetu. Kadar hoče duh občevati z ljudmi, rabi posrednika tako, kakor rabi brzojavni uradnik svoj stroj.
Na brzojavno žico mogočno vplivajo podnebne prikazni, na duhova poročila pa nravno stanje posrednikove duše. Vsak duh želi imeti sebi sorodnega in kar se da pripravnega posrednika, da se more razodevati brez posebne težave, vendar je v sili zadovoljen s kolikor toliko pripravnim orodjem.
Spiritisti časte svoje posrednike kot ljudi obdarovane s posebno milostjo od Boga in je hočejo primerjati s preroki in čudodelniki v krščanstvu, a razloček med njimi je velik in bistven, kakor med treznim in popolnoma pijanim človekom.
S tem mehaničnim delom pa še ni dovršena uloga posredniška; poleg tega so namreč posredniki še nekakšne zaloge eterskih snovij, kakoršne rabijo duhovi pri usnovi ali materijalizaciji. Duh se polasti telesne plasti (?) posrednikove za svoje sicer minljivo, a snovno telo. To telo po duhu privzeto je nekakova zveza iz človeške in duhove sorodne tekočine, »perisprit« ali »obdušec« imenovane.
Težko je določiti naravo in lastnosti tega obdušca. Spiritisti tako-le uče: kakor plava vsak atom v neki prožni zračni in tenki snovi, eter imenovani, tako obdaja vsakega duha neka enaka zračna odeja, perisprit (obdušec) imenovana. Po tem obdušcu oživlja vsak duh svoje telo. Dokler živi duša v telesu, sklenen je obdušec s telesom, po ločitvi duše od telesa je prost.
Vsi ljudje nimajo enake množine obdušca, tudi ni pri vseh enako trdo navezan na telo; in take osebe, katere imajo prav mnogo obdušca in prav rahlo navezanega, tako, da zavoljo svoje preobilice puhti iz telesa kot elektrika raz površje rečij, imajo pravo lastnost služiti duhovom za posrednike.
Potemtakem ni zadosti za prikazen duhov, da se hoče duh prikazati in da ga človek želi videti, zgoditi se mora ta zveza obojestranskega perisprita v vidljivo na pol snovno telo, da vidimo duha.
Ta obdušec se izrabi po mnogi rabi, in človek oslabi ter je nesposoben za duhovo orodje; mogoče je tudi, da se duh naveliča enega posrednika in si izbere drugega sposobnejšega.
Po teh spiritiških nazorih bi imel vsak človek nekoliko posredovalne zmožnosti med duhovi in ljudmi, ker ima vsak dušo in perisprit, katera sta bistvena pogoja za duhove pojave. Vendar spiritisti ne povedo tega nikjer, ker vsaj na tihem mislijo, da mora kdo še marsikaj imeti in znati, predno je res posrednik. Ne moremo vseh takih več ali manj nasprotujočih si mnenj pregledovati; zadostujejo naj le najsplošnejše misli. Spiritisti pravijo, da v prej opisano zvezo »perispritov« ne stopi duh s človekom, če ne čuti v njem neke privlačne, magnetni podobne, moči. Ta privlačna moč ni telesna, ni polutelesna perispritova, ampak je dušna breztelesna moč posrednikove duše, sočutje ali nravna sorodnost. Kolikor bolj sta si nravno podobna »duh« in duša posrednike va, toliko bolj vlečeta vkup, in toliko lože se duh razodeva.
Spiritisti torej pravijo: dobri duhovi se nagibljejo k dobrim ljudem, hudobni pa k hudobnim ali grešnikom.
Ta izpoved je za našo konečno sodbo velikega pomena.
Pri vsem tem, da spiritisti tako na drobno popisujejo posrednike, vendar nimajo nobenega očitnega znaka, po katerem bi se dalo soditi o tem ali onem človeku, da bi bil dober posrednik ; to vedo le duhovi. Delijo pač posrednike v več razredov glede sposobnosti in imajo one za popolne, katerih hudobni   duhovi   nikdar   ne   goljufajo.
O spieitizmu. (Kritična študija.)
89
Vendar dosedaj nimajo še nobenega, da bi ne bil nikoli prevaran. Kolikor manj pa se da motiti, toliko boljši je posrednik.
Število posrednikov in posrednic je naraslo na tisoče, a posebno slavnih je le malo, in izmed teh imenujemo tiste, o katerih smo že ali še bodemo kaj slišali.
Ženske posrednice so: Katarina in Lea Foxovi. Katarina se je omožila in vzela odvetnika Jenckena, Lea pa Under-hilla; pri prvi smo se mudili z Liver-more-jem. Gospe in gospodičine Nichol, Fay, Manchester, Stewart, Lord, Webb, Morrison, Conant, Lewis i. dr. so posrednice znane po Ameriki, Angleški, Francoski, Nemški in Madjarski.
Možki posredniki bolj znani so gospodje: Home, Foster, dr. Slade, kojega smo videli v Lipsiji pri profesorju Zoll-ner-ju, Eddy, Williams, Davenporta, Tavlor, Bastian, Holmes, Bredif, Bouvier, Paiss, Ostrogradskv, Speer in otrok Jencken-ov.
Kar bomo pri teh prvakih videli, to je vrhunec spiritiške umetnosti, in poučili se bomo zadosti za trezno in pravično sodbo.
Spiritiške pojave dele v več vrst. Ker pa je mnogo podobnega v posameznih vrstah, delih je bomo samo v dva reda, v mehanske in umske pojave. O obojih izpregovorimo na kratko. Najprej o mehanskih. Povedati moramo mimogrede, da ne prevzemamo večje odgovornosti za resničnost poj edinih naštetih pojavov, nego je zaslužijo razna poročila spiri-tistov. Podlaga naša je ta-le:
1.  Prepričani smo, da se gode nenavadne reči pri spiritiških sednicah; ne pripoznamo sicer vsega po njihovih listih in spisih povedanega istinitim, vendar mislimo, da ne more biti vse izmišljeno in ponarejeno, ker naš razsvetljeni vek se ne da rad tako dolgo in tako nepremišljeno za nos voditi.
2.  Privedli bomo priče, veljake vede in uma prve vrste, koji nam bodo se svojim imenom in se svojo učenjaško častjo poroki za naštete pojave, da so se res godili in vsaj deloma, kako so se godili. Ako nam  imena:   Crookes1),
x) Iznašel je radiometer in element Thallium.
Zollner2), Varlev 3), Fechner4), Weber5), sami prvaki med učenjaki, ničesa ne dokažejo, potem sploh ni mogoče na podlagi tujih poročil staviti si lastne sodbe.
Kako se godi v spiritiških sejah ?
Spiritiški tednik »Licht, mehr Licht« ima nekak vzorec takih sej iz peresa gosp. Reimers-a, ki piše: »Osebe enakih nazorov — torej sami verni spiritisti —-naj se zbirajo v malih družbah. Ponižnost in udanost, vsled katerih bodo vse mirno in potrpežljivo prenašali brez vsake sodbe, naj je navdaja, ker to tirjajo duhovi, ki so učitelji nasproti začetnikom. V sobi naj bo dobrodejna gorkota in dober zrak, in vse prav prijetno opravljeno. Okrog mize sedi naj 5—9 oseb, ki polože dlani na mizo, — dobro je, če se roke dotikajo — in naj se začno mirno zabavati s petjem, šalami itd.; dobro doide tudi ura ali tobačnica z godbo, da se počasi vsi za-zibljejo v enakomerno, brezskrbno, do-brovoljno, nedelavno pričakujoče stanje.«
»Tema črna ni ravno vselej potrebna, pač pa vedno koristna, ker duhovi ljubijo temo, luč moti duha in bega pozornost prisednikov. Mir in popolna trpeča brezmiselnost je potrebna; ceni pred očmi ničesar, kar bi moglo držati misli, je tema najboljša. Kjer je tema nemogoča, tam priporočamo vsaj polu-mrak.«
»Tako sede mirno čakajo, da se začne miza zibati, in potem naj eden vpraša: če si ti duh, trči ali dvigni mizo trikrat. Ako se to zgodi, tedaj je zveza med duhom in prisedniki gotova in občevanje se nadaljuje.«
»Dogovore se z duhom o načinu občevanja in porazumljenja lahko tako-le: eden udarec pomeni, ,da', dva pomenita, ,da ne', trije, ,da je nedoločeno'. Štirje udarci pomenijo, naj se našteva ,abc ...' in ko se izreče črka, tedaj naj pokaže
2)  Ima velike zasluge v fotometriji.
3)  Napeljal je brzojav pod morjem v Ameriko.
4)  Razvil je in utrdil skoro novo vedo: psy-chophvsiko.
5)  Napreduje v doslednjem razvijanju nauka o valovanju.
dvignena miza, da se zapišejo. Pisalna priprava  mora   biti vedno   pri  rokah.«
»Dobro je vselej vprašati: ali sedimo prav tako? Ako duh pritrdi, naj se tudi v prihodnje obdrži tisti red. Ako duh z razredbo ni zadovoljen, mora vsak posebej poprašati, ali sedi prav, in menjati prostor s sosedom v slučaju, da ni duhu všeč. Pravilo je, da sede vsi udje v sednici pomešani, možki poleg žensk, stari poleg mladih, tudi po temperamentu. Vse pa, kar tirjajo duhovi, naj se vestno izpolnjuje, da se razodenejo toliko zanimivejše reči.«
»Najbolje gre tedaj, kadar je dober posrednik v sednici. Duh ga brž posede in začne ga pritiskati, da čuti nagib k pisanju v roki: — pisalni posrednik. Takemu dajte papirja in svinčnik v roke in naj poskusi, kaj mu duh narekuje. Ako čuti nagib k govorjenju — govor-
jenja posrednik, tedaj je treba poslušati, kaj mu razodeva duh.«
»Ako je več posrednikov v družbi, izbere si duh najboljšega in se ž njim zveze po perispritu. Navadno se čuti prej nek mrzel pih okrog prisednikov in takrat je lahko pričakovati prečudnih rečij. Za lepši red naj si izbere družba stoloravnatelja, koji sam sme govoriti naravnost z duhom, drugi le po njem. Vsak prepir bega in moti duha, in vse se lahko pokaži.«
»Duhovi najraje imajo, da ostane vse skrivno, kar se godi v sednicah, zato se ne javijo radi v pričo takih oseb, ki vse to v javnost preneso in porabijo za agitacijo. Velike previdnosti je torej treba, kadar se sprejme nov ud ali gost v sednico.«
Tako piše tednik: »Licht, mehr Licht.« (Dalje.)
Ali je umetnost sama sebi namen?
(Spisal Andrej Kalan.)
(Dalje.)
Nesrečni Phaeton« — pravi v tem • oziru apologet Weiss — »zgrabil je za solnčni voz in zlorabeč božjo je hotel upepeliti svet in ogenj božji ugasiti v blatu.« Koliko takih Phaetonov nam kaže zgodovina lepe umetnosti; in tu ni v nevarnosti nebesni obok, ne drevesa s svojim listjem, pač pa srca neumrljiva, priprosta, nedolžna in vse to v imenu boginje umetnosti, in gorje človeku, ki bi zavpil: »Stojte! Tudi v umetnosti so veljavni večni zakoni božji, tudi umetnik je v službi višjega gospoda, tudi on bo moral odgovarjati pri sodbi za svoje darove.« »Kaj ti veš, kaj je umetnost, in kakšni so njeni zakoni; le čevlje sodi naj kopitar,« tako mu po priliki razžaljeni umetniki odgovarjajo, ponašajoč se s svojo prostostjo v umetnosti in ne čuteč, da služijo s tem zlobi. Taka umetnost je človeštvu nevarna in škodljiva, zato se je je treba varovati;
kolikor silnejša je nje moč, toliko hujši so nasledki, ako obrača v slabo svoje moči. Kdo namreč se zna bolj sladkati, kdo lepšega delati, kdo tako zvijačno zakrivati, kdo v krasni posodi med medom donašati smrtonosnega strupa, kakor prav umetnost s svojimi umotvori, umetnost samosvoja, ki se ne uklanja zakonom božjim in nravnim, ki deluje po geslu Straussovem: »Es ist nur eines, vvas wir hassen, es ist nur eines, was wir bekampfen; diesem aber erklaren wir den Krieg auf Leben und Tod, wir meinen den einzigen Feind, den die Welt hat — das Uebernaturliche« : ali ne ta?
In ker Slovenci le iz tujih posod zajemamo svojo omiko, ker se le v tujih šolah izobražujejo naši umetniki, zato se ne čudimo, da se po nekoliko to napačno načelo moderne estetike kaže tudi v proizvodih slovenskih umetnikov, pesnikov in pisateljev. Zato menim, da
O spiritizmu. (Kritična študija.)
109
O spiritizmu.
Kritična študija.
(Piše dr. J. Janežič.)
(Dalje.)
^fgpiri tisti so najraje sami mecl seboj ^jin pri sejah pazijo najbolj na-to, <J^ da vidijo in slišijo prav mnogo čudovitih rečij, a ne prašajo veliko, je-li vse istinito in v koliko je čeznaravno. V sejah, kakoršne smo popisali zadnjič, godi se večina pojajov7, in te popisujejo udje takih družeb. Zato je pač marsikaj dvomljivega in malo verjetnega. Take so knjige: AUan Kardec: »le livre des mediums«1) in »le livre des esprits«2); Perty: »derjetzigeSpiritualismus«; Owen: »das streitige Land«; Home: »revela-tions sur ma vie surnaturelle«3); Perty: »mjstische Erscheinungen«. Taki so po vrsti skoraj vsi spiritiški listi in časopisi. Celo učenim možem se ne sme vselej verjeti, kadar prenavdušeno pišejo za spiritizem. Tako je z učenim naravoslovcem Wallace, sodnikom Edmonds, doktorjem Bloede v Ameriki in mnogoterimi Evropejci. Zelo previdni so bili: Orookes, Zollner in nekateri drugi, ki so pa med resnico našli prevaro. V takih okoliščinah je za preiskovanje slabo preskrbljeno in so vrata na stežaj odprta sleparjem, zato tudi mi ne moremo teh pojavov v poštev jemati. Le toliko smemo trditi: veliko število spiritistov meni, da vse to delajo razni duhovi, in ne dajo si vzeti prepričanja o istinitosti teh pri-kaznij.
Zato se bomo ozirali samo na pojave, v katerih nahajamo vsaj nekaj previdnosti in natančnosti. Začnimo s prvotnim pojavom plešočih miz.
a) Plešoče mize.
Družba sede okrog mize, položi dlani tako na mizo, da se z mezinci dotikajo, in kmalu se začne miza gibati in vrteti, osebe se morajo gibati in vrteti za mizo.
*) Knjiga posrednikov, 2) knjiga duhov. 3) ra-zodenje iz mojega nadnaravnega življenja.
Spiritisti pripovedujejo o slučajih, v katerih se je miza na povelje brez vsega dotikanja gibala in vrtela.
Dva bolj potrjena slučaja naj zadostujeta.
Prvi stoji pri spiritiškem pisatelju: Allan Kardec.1) »Na francoski vojni la-diji v kitajskih vodah so se vsi mornarji ukvarjali z mizami. Klicali so duha nekega poročnika, ki je bil umrl pred dvema letoma. Pride res in s trkanjem mize pove: ,prosim vas lepo, povrnite kapitanu dolžno vsotico frankov, katere mu žal v življenju nisem mogel plačati.' Živa duša o tem dolgu ni ničesa vedela, celo kapitan je bil pozabil. Ko pa pogleda v knjigo, res najde nekaj malega, a prav toliko, kakor je povedal poročnikov duh.«
Za istinitost povedanega dogodka jamči Allan Kardec. Verjetnejši je ta-le slučaj: Dialektično društvo v Londonu je sklenilo navlašč preiskovati, kaj je na tem spiritizmu. Odsek te družbe je preiskoval s potrebno previdnostjo pojave in tako poročal društvu: »Krog velike težke mize je sedlo enajst oseb. Kmalu smo čutili gibanje, udarce, glasove čez 40 minut. Potem smo vsi zaobrnili stole, da so naslonjala bila obrnena proti mizi, pa več nego devet palcev proč. Na to pokleknemo vsi na stole in naslonimo roke nanje. Tako smo imeli vsi noge od mize proč stegnene in roke so štiri palce visoko nad mizo počivale, v tem stanju je bilo celo nemogoče mize dotakniti se. Ni pretekla ena minuta, že se premika miza na levo pet palcev in zopet na desno do dvanajst palcev daleč, v drugič štiri palce, v tretje šest palcev daleč. Zdaj smo vsi vzdignili roke na čevelj daleč nad mizo, in premikala se je ravno tako.   Na zadnje   smo   od-
x) Buch der Medien str. 76 si.
110
„DOM IN SVETi' 1889, štev. 5.
maknili stole še bolj nazaj in roke prekrižali na hrbtu in miza se je premaknila trikrat tako, kakor poprej. Plinova luč je gorela ves čas svetlo. K sklepu smo razdrli celo mizo, pa nismo našli nič nenaravnega«.
Ta poskus so ponavljali večkrat v pričo Crookes-a, ki se je sam trudil priti na sled kaki goljufiji, pa ni bilo mogoče.
Poskušal je tudi Crookes sam pod raznimi pogoji in previdnostimi in je prišel do sklepa, da niti človek, niti ka-kova skrivna priprava ne dviga in premika mize, ampak da mora biti neka druga moč — duh —, kateri napravlja tako gibanje.
»Dialektična družba« v Londonu je sicer zavrgla poročila svojega odseka, a ne zaradi nezadostnih dokazov, pač pa zato, ker je vse pričalo zoper njene nazore. Odsek je poročilo objavil na svojo roko.
Mnogovrstne druge čudovite reči se bero pri spiritistih, kako se gibljejo razne stvari pod oblastjo duhov. Tako piše profesor Zollner v svoji zgoraj imenovani knjigi o Slade-u: »Hoteli smo poskusiti, ali ima ta mož kakov vpliv na magnetno iglo. Postavimo magnet v dobro zaprti posodi na mizo. Slade potegne z roko čez kompas a ta se —- ne gane; potegne drugič in magnetna igla se za-suče, kot o približanju močnega magneta.«
Drugi večer so bili zopet zbrani pri Z6llner-ju njegovi tovariši in dr. Slade. Kmalu se naznani duh. Slade dene nožek na tablico in jo z eno roko držeč porine na pol pod mizo. Kar hipoma poskoči nožek več ko za čevelj visoko in pade odprt na mizo. To se je gospodom čudno zdelo, a da bi jih Slade ne prekanil, položili so še enkrat poleg nožka tudi kos črtalnika na tablico in so tam napravili znak, kjer je oboje ležalo. Slade zopet porine tablico na pol pod mizo, in glejte, nožek poskoči in pade na mizo kot prvikrat, kos črtalnika pa je ležal mirno na svojem mestu na ta blici,   kamor so ga bili položili.
Enako zanimive reči so se godile v sobi profesorja Zollner-ja v torek 11. decembra 1877. Prisedovala sta profesorja
Weber in Scheibner in posrednik Slade. Mizo postavijo sredi sobe in sedejo na okrog. Komaj sklenejo roke, že začne zvonček pod mizo nastavljen zvoniti in kar hipoma se zapodi iz pod mize po sobi do deset čevljev daleč. Kmalu potem se začne miza ob steni priklenena tako gibati, da se zraven stoječi stol zvrne, in vse to je stalo pet čevljev proč od Slade-a, ob enem se je omara za knjige močno gibala.
V drugi seji so prinesli seboj harmoniko ter jo postavili pod mizo zraven zvončka. Slade še nikdar prej ni videl harmonike in ni znal prav nič igrati. Prime vendar harmoniko v desno roko, pa narobe, tam kjer ni ti pek, levo roko položi zraven drugih na mizo, z desno pa sloni tako, da je roka sicer na mizi, harmonika pa visi pod mizo. V trenutku začne harmonika igrati in zvonček zvoniti pod mizo. Cez en čas poda Slade harmoniko profesorju Scheibner-ju in tudi v njegovi roki je igrala, kakor prej in zvonček je zopet prikladal pod mizo. Opazovali so roke in noge Slade-ove, pa niso mogli najmanjšega znamenja zapaziti, da bi on igral s harmoniko in zvonil z zvončkom.
Posebno dobri posredniki plavajo tudi sami po zraku. Profesor Crookes pripoveduje o Home-ju, da ga je trikrat videl popolno v zraku visečega, enkrat je sedel v naslonjaču, drugikrat je klečal na stolu in tretjikrat je stal na njem in se stolom vred se je dvignil kvišku. Za priče imenuje grofa Dunraven-a, lorda Lindsay-a in kapitana Wynne-a, ki vsi trije trdijo, da so z lastnimi očmi tak prizor gledali in so zagotavljali, daje goljufija bila čisto nemogoča. Crookes meni, da se tacim pričam mora verjeti.
Običajna reč v spiritiških sejah je tudi trkanje, praskanje, škripanje, pokanje in razni drugi glasovi. Ti glasovi so mnogovrstni in silno različni, od lahnega pi-kanja žepne ure do mogočnega udarca s težkim kladvom, od počasnih udarcev do silno urnih vršečih vrtincev. Glasovi tičev in živalij se slišijo ter človeška govorica in petje.
Pri gospej Fox-Jencken-ovi je profesor Crookes te pojave preiskaval z vso natančnostjo, pa ni mogel najti ne ročnih
Slovstvo.
lil
priprav ne druge urnosti za enake glasove, torej meni, da mora biti — duh —, ki vse to dela.
Navadno to trkanje ni preveč nadležno in sitno, včasih so pa duhovi močno nadležni in surovi in se s prisedniki šalijo na prav pobalinski način in tudi škodo delajo.
b) Svetli pojavi.
Svetli pojavi so bolj redki in slabi in se le v temi vidijo. Težko jih je na tanko pregledati in le z največjo previdnostjo je verjeti, kar se nam kaže. Crookes nam poroča, da je rabil največ pazljivosti   in   da   more  za  gotovo po-
ročati o takih svetlih pojavih. Krogla, podobna kurjemu jajcu, svetla in trda je plavala po sobi brez šuma tako visoko, da je nihče ni mogel z roko doseči. Slednjič je prišla na mizo, kjer je trikrat kot s kamnom trčila in potem padla na tla, kjer je izginila.
»Iskre so švigale nad glavami prised-nikov, zabliskalo se je, kolikorkrat sem hotel. Iskra je šinila iz mize do stropa inje padla zopet nazaj. V roke sem dobil večkrat mal žareč kristal. Svetel oblak je plaval po sobi do solnčne rože, katero utrga in položi neki gospej v naročje.« (Dalje.)
Slovstvo.
OLOVENSKO    SLOVSTVO. (Spisal dr. Fr. L.)
„Godec." Poleg narodne pravljice o vrbskem jezeru. Spisal Anton Funtek. V Ljubljani. Ig. pl. Kleinmavr & Fedor Bamberg. 1889. 12°. Str. 100. Cena: nevezan 1 gld. 20 kr., vezan elegantno z zlatim obrezkom 1 gld. 80 kr., po pošti 5 kr. več. — Ne samo, da ni neumestno, ampak naravnost potrebno pred kritiko samo nekatere stvari opomniti. Kakor je dolžnost kri-tikova, da prevdari natančno, predno piše, da loči dobro od slabega, da tu hvali, tam graja, tam svetuje: tako je pa treba tudi kritike citati s prevdarkom, in dobro premisliti, kakšna je splošna sodba in kakšna je sodba o posamnostih. Skoro najmanj so odločilni izrazi: dobro, manj dobro, vrlo, itd. Od takih izrazov ni odvisna kritikova sodba in iz njih se ne more povzeti mera o vrlini kritikovanega dela. Čitatelj mora "vedno pomniti, da kritika je skoro vselej relativna, to je, ozira se na namen pisateljev, na stališče, na katerem sicer stoji, na njegove druge proizvode, itd. Drugače sploh ni mogoče kritikovati Recimo, da imamo pred seboj malo zbirko malih povestic in pesmic za otroke, katerih nekatere so prevedene, druge prenarejene, a v lepem jeziku, z blagim namenom, umljive, lahke: ako je kritikuje kritik, kaj hoče reči drugega, nego: ta mala knjižica je dobra, primerna svojemu namenu? Kritika je res ugodna. V drugem slučaju se kritikuje izvirno pesniško delo znamenitega pisatelja, ki bode imelo v slovstvu vsekako svoje mesto. Da tak izvirni proizvod po svoji pesniški vrednosti, po nadarjenosti pisateljevi, po vplivu na občinstvo mnogo
presega malo zbirko otročjih pesmij, kdo ne ve ? Toda, kaj pa kritika? Med drugimi opazkami, nasveti, sodbami, nahaja se zopet kak »dobro, vrlo, primerno«, ali pa tudi »manj dobro, ne more se priporočati« itd. Torej, kakšna je sodba o enem, kakšna o drugem umotvoru? Površnemu čitatelju, ki zapazi k večemu nekaj takih izrazov, zdelo bi se, da je prvi spisek celo na višji stopinji, nego drugi. In zares mnogi čitatelji nečejo umeti, kakor ^ uči izkušnja, nič drugega, nego take izraze. Še veliko hujše se kaže ta omejenost glede kritike, ako je čitatelj na strankarskem stališču. Za pisatelje svoje stranke zahteva samo ugodne, za nasprotne pa samo neugodne kritike. A kritika ne bodi nobeno : kritika kaži, kar je dobrega,^ zavračuj, kar je slabega sine ira et studio. Čitatelj pa ne gledaj samo na besede, gledaj na misel, in le celotnost sprejmi za sodbo.
To sem moral opomniti, ker sem se večkrat prepričal, da kritike mnogi niso tako umevali, kakor bi bilo treba. Opomniti sem moral to pred kritiko o delu, ki se po svoji umetni obliki, po svojem naslovu in po svojem pisatelju naznanja kot znamenito in vredno naše pozornosti.
Delo je epično; na naslovni strani se to naznanja : »poleg narodne pravljice o vrbskem jezeru«. A niti po nepretrganem pripovedovanju, niti po obliki ni to delo strogo epično, marveč lirika je preveva, kakor vezenina enostavno tkanino. V tem jo je pogodil pisatelj, ker se to strinja z namenom, da bi čitatelja ganil.
Snov, katero opeva (»opisuje«) pesnik, je ta-le: »V prekrasno dolino, kjer se zdaj prostira vrbsko jezero, zaide po mnogem potovanji godec. Ljudstvo v dolini živi razdivjano ; za božje besede se ne
O spiritizmu. (Kritična študija.)
151
O spiritizmu.
Kritična študija.
(Piše dr. J. Janežič.)
(Dalje.)
'|,bš<g9 spiritiških sednicah ne gre vselej
MI
iL3 vse prav gladko, tudi se ne zgodi -F vedno, kar žele prisedniki. Duhovi hočejo večkrat zabavati spiritiste na svojo roko. Drže se pa stare prislo-vice: variatio delectat — razlika mika, in tako spravijo na dan najrazličnejše reči. Zaradi preglednosti smo razdelili pojave v vrste, a v istini se javi vse vprek. Svetli pojavi, s katerimi smo se pečali zadnjič, nastopajo redko sami, ampak le spremljajo druge, ali so jim za uvod ali za konec. Običajno pa se nahajajo svetli pojavi pri usnovah. O teh smo splošno že govorili, tudi smo eno že na drobno naslikali, tukaj se bodemo še nekoliko bavili ž njimi, daje poznamo natančnejše.
Usnove.
Usnova v spiritiškem smislu je vsaka prememba nečutnih tvarin v čutno telo, kadar ne delajo znane naravne moči. Tako pokažejo duhovi razne reči: sadje, cvetice, orodje, knjige itd., kar seveda ni istinito, ampak ima le za trenotek vidno podobo.
V ožjem pomenu pa je usnova samo podoba človeškega telesa ali posameznih delov brez istinite snovi. Profesor Crookes nam to-le poroča: »Sedeli smo pri luči okrog mize, kar se prikaže izpod mize ven lična mala roka in mi poda cvetico; to se je ponovilo trikrat v pre-stankih, kar mi je dalo zadosti časa jo dobro opazovati, tako, da sem se prepričal, da je bila tako prava roka, kot je moja.
Pri drugi sednici se je igrala mala roka, podobna otročji od komolca doli, okrog pasa gospe tik mene sedeče, potem se je obrnila k meni, potepljala me je po rami in me cukala za suknjo.
Zopet ob drugem času smo videli palec in kazalec trgali lističe  rožne na
gosp. Home-ovi gumbnici, in je pokladati pre.d prisedniki.
Videli smo tudi roko igrati na harmoniko med tem, ko smo držali posred-nikove roke.
Zazdelo se mi je, da niso roke in prsti vselej živim prav enaki, ampak bolj podobni megli v podobo človeške roke zgoščeni. Tudi se ne utisnejo te prikazni vsem enako. Prvi n. pr. vidi samo gibati ali plavati cvetico, drugi vidi že cvetico v neki svetli megli, tretji pa vidi celo roko nosečo cvetico. Navadno so le prsti in dlan popolno razviti, od členka ali komolca gori se razredi v megleno senco.«
Ako se take roke dotakneš, čuti se včasih ledena in mrtva, včasih pa živa in gorka, da, segla je tudi že v roko prisednikovo, in jo potresla tako krepko, kakor jo strese najboljši prijatelj. Pri neki taki priložnosti je hotel Crookes usnovano roko obdržati v svoji roki, a izvila se mu je brez boja: kar raztopila se je v sopar in je izginila iz njegove pesti.
Najbolj se je Crookes pečal v spiritiških usnovah s 161etno gospico Flo-rence Cook, pozneje omoženo Corner. Več tednov je stanovala v njegovi hiši. Njen duh se je imenoval Katie King, ki je bila hči angličanskega pastorja in je pred 200 leti živela v službi kraljice Katarine. Tri leta je ta duh zabaval londonske spiritiste in omajeval celo trde učenjake.
Poslušajmo poročilo Coleman-ovo o seji v hiši Luxmoore-ovi dne 21. maja in 18. novembra 1873.
»Posrednici Florence Cook smo najprej roki zvezali s trakom, konca smo zapečatili, dalje smo jej deli vez okrog pasu, trdno zavozljali, sešili in zapečatili. Konce vezi smo potegnili pod vrati iz sosedne  sobe  v sednico   in  tam  na
11*
152
„DOM IN SVET!' 1889, štev. 7.
tleh privezali, tako, da ni bilo dekletu mogoče vstati in biti po koncu.
Na ta način smo se zagotovili, da Florence ne more iz sobe, bodi že duh kjerkoli. V trenotku, ko je izginil duh, stopili smo v sobo, kjer je slonela posrednica upognena do tal in je spala oblečena v črno obleko. Duh pa se jej je prikazal v čisto belem ogrinjalu. — Prikazen  sama se je vršila tako-le:
Podoba Katičina je stopila v sobo. Zapazil sem, da je bila lahkotno ogrnena v belo obleko z dolgimi rokavi, pokrita s čepico na glavi, z dolgimi trakovi in trdo namazanimi lasmi.
Vstopivša pozdravi slehernega po vrsti: ,Kako se imate g. Coleman? Kako gre gospici Dickens' (prijateljici Florence, moji pastrki)? Obstala je pred edinim tujcem v sobi, za čegar ime je vprašala. Gospod Luxmoore je sedel pri vhodu v stransko sobo pri svetilki, katero je popravljal po navodu ,duhovem'.
Stavil sem duhu nekoliko vprašanj, da bi ga bolje spoznal in sodil. Ker pa se svojega sedeža nisem dobro videl, kaj se godi, reče mi duh, naj sedem blizo svetilne poleg Luxmoore-ja.
Najprej vprašam duha, ali je v nogo-vicah, in odgovori, da ni. Na to privzdigne nekoliko svojo obleko in nam pokaže boso nogo, katero postavi na koleno gospe Corner-ove.
Na mizi je ležala slikana podoba Katičina, posneta po fotografiji. Katica vpraša, ali sme sliko pogledati. Za dovoljenje se vljudno zahvali, spozna takoj sebe in reče: ,0h, to sem jaz!' Pritisne sliko na prsi in reče zopet: ,Oh! to sem jaz! Prav hvaležna sem Vam, prav veliko hvalo dolžna.'
Na mizi je ležalo več pol papirja in svinčnikov. Prosim Katico, da bi kaj zapisala. Poseže za zagrinjalo, nese proč stol in sčde nanj. Podajo jej polo papirja in svinčnik. Nato poprašuje, kaj naj zapiše.
Ko je zvedela, kaj želim, sedla je na stol, nastavila je koleno ter začela pisati. Ker pa je bilo na kolenu premehko in prenerodno, poprosila je trdne podlage. Podajo jej tudi to. List, pisan na gospoda Colemana, podajamo tu zaradi zanimivosti. Tako se glasi:
Dragi moj prijatelj!
Prosili ste me, naj Vam pišem nekoliko besedij. Želim Vam vspeha pri spričevalu za sodnika Edmonds-a. (H. Coleman je prej povedal, da izdeluje to svedočbo.) Dober mož je in resen delavec. Pošljite mu moj udani pozdrav. Poznam ga dobro, dasi on mene ne pozna. Moč moja gine, zato bivam z mnogimi vošili
Vaša
odkritosrčna prijateljica Katie King.
Gospod Coleman je list glasno prebral in duha opozoril, da list še nima naslova. Katica urno vzame pismo, zgane je lično na kolenu in zadej postavi napis: Mr. Coleman-u.
Na željo tega gospoda je Katica dala neki gospej poljub in je udarila z nogo ob tla, cla smo se prepričali, da more napraviti ropot.
Dovolila je tudi gospodu Coleman-u prijeti s prsti njeno krilo in prepričati se, da je prav kot navadno drugo oblačilo. Ob koncu je šla okrog v sednici ter stisnila vsakemu lahno roko, kakor je navada.
Ves ta čas — seja je trajala čez poldrugo uro — je bila prikazen duha taka, kakor bi bila prava naravna živa mlada žena, ki nas je zabavala, vendar pa vedno na svojo posrednico strahom pazila, da ne preide njena usnovna moč, ako se prerano vzbudi ali drugače vzdrami.«
Tako in enako se je godilo cela tri leta v raznih okoliščinah, tudi ob popolni svetlobi, da so mogli »duha« celo fotografe vati. Kar naznani nekega dne Katica, da se mora povrniti v kraljestvo duhov. Zadnje večere so poskušali posebno veliko, pri tem prav skrbno opazovali.
Najprej so gospe nadrobno preiskale posrednico in jo na to zavile v platneno vrečo, da se sama ni mogla nič ganiti; tako zavito so položile na divan in jo privezale z vezmi, vezi pa zapečatile. Vse skupaj, klop in posrednico, so postavili v pripravljeno sobo. Dva fizika, Crookes in Varlev, sta privezala posrednici na noge žico refleksij skega galvano-metra, kar je moralo izdati vsak njen gibljej.
Strupene rastline.
153
Ko se je pa »duh« vse eno prikazal, poprosi ga Crookes, naj izvoli utakniti svoje roke v posodo raztopljenega jod-kalija, a magnetna igla se ni ganila, kar bi se bilo pa zgodilo, ako bi bil »duh«
nosil na nogah pritrjene vodilne žice. — Po takem potu so se vsi prepričali, da gospica Gook ni igrala uloge »duha«.
(Dalje.)
Strupene rastline.
(Piše S. Robič.
IV.
&wo nas je dr. Biacowsky učil rastlinstva, kazal nam je došlim na j botaniški vrt stari možiček, ki je ondi opleval cvetice in snažil gredice, neki dan s prstom na rastlino ter vzkliknil: »Atropa Belladona, tri jagode enega konja!« S temi besedami nam je hotel povedati, da bi tri jagode te rastline zadostovale, konja umoriti. No, dasi je paskvica ali volčja črešnja (Atropa Belladona; L.) ena izmed najbolj strupenih rastlin v naši lepi domovini — kar bomo kmalu culi —: tako huda vendar ni, da bi tri jagode njene že konja usmrtile. Oglejmo si tedaj bolj nadrobno to strupenico!
Jako debela, valjasto razrastla, zunaj umazano rumena, znotraj bela korenina poganja kvišku kake 3—5 čevljev visoko, pri vrhu navadno trirogovilasto okroglo steblo, ki je z vilčasto razrastlimi vejami rogovil, potem s cvetnimi receljni in s čašicami vred gosto kratko žlezasto-dla-kasto. Zelnati, pioščnato receljnasti špi-často jajčasti, ali pa tudi eliptični celo-robi listi stoje na steblu premenjavno in v njih pasihah še po dva in dva nasproti si stoječa manjša lista na prav kratkih receljnih. Večji listi so 3—5 palcev dolgi in poldrugi do 21/;, palca široki ; manjši pa so poldrugi palec dolgi in s/4—llj2 palca široki ter v dnu bolj okrogli. Tem slični listi stoje tudi po vejah po dva in dva skupaj, eden večji poleg drugega manjšega. Na listih se rada zaredi mikroskopna glivica iz rodbine »Phvllosticta«, ki še ni opisana. Iz pasih vej in  listov vise  posamezne,
le redko po dvoje skup, na kimastih, 9—12 črt dolgih receljnih 12—14 črt dolgi in osem črt široki valjasto-zvon-časti cvetni venci, ki so pri dnu zeleno-rumeni in rujavkasto-žilasti; pri vrhu pa umazano vijoličasto-rujavi. Prašnikov je pet, pestičje eden, kise razvije v mnogo-semensko svetlo-črno, nekoliko potlačeno, z rožno-rudečim sokom napolnjeno jagodo, črešnjeve podobe in velikosti, ki čepi na časi zvezdasto razprostrti. Ta rastlina spada med razhudnike (So-lanaceae) in se nahaja po gorskih gozdih in lazih na Notranjskem in Gorenjskem; posebno obilno je je v kamniški Bistrici in v borovniški okolici in se razcveta meseca junija in julija.
Lepe, sladke jagode so že gostokrat zapeljale ne le nevedne otroke, marveč tudi odrastle, celo stare možake in ženice, da so je užili in si tako provzro-čili hude bolečine, čestokrat tudi pre-rano smrt. Taci h pomilovanja vrednih dogodeb čitamo pogostoma v raznih časnikih, še večkrat pa je čujemo na lastno uho. Pecirka je v svoji že trikrat omenjeni knjigi marsikatere zabeležil; a pustivši njegove dogodbe pri miru, navedem samo dogodbo, ki se je pripetila dne 9. julija leta 1853 v mojem rojstnem kraju.
Dva dečka, Janez in Pavel po imenu, ta 11, oni 12 let star, pasla sta ovce. Popoludne naleti Janez na volčje črešnje in se jih nazoblje. Ker so mu šle v slast, kliče in vabi tovariša, naj pride še on posladkat se ž njimi. Pavel, ne bodi len, hiti brzih korakov k njemu, kadar pa doide, toži mu Janez, da ga boli glava in grize v trebuhu;  zato  se
O spiritizmu. (Kritična študija.)
191
O  spiritizmu.
Kritična študija.
(Piše dr. J. Janežič.)
(Dalje.)
^fppenavadne reči se vidijo in slišijo sjfe3 pri spiritistih, kakor smo se že ^ nekoliko prepričali. Za to prihaja mislečemu učenjaku vedno na misel vprašanje, kdo vse to dela in kako? So li delavne navadne prirodne sile, znane ali tudi še nepoznane, — ali so to druge čeznaravne moči, katerih človek ne more rabiti, ako bi jih tudi poznal?
Na to vprašanje je težko odgovoriti. Vendar je namen cele te razprave, podati pravi in zadostni odgovor. A že naprej smemo reči, da se prirodna veda iz vseh teh spiritiških »čudežev« nič ni okoristila, ker so pojavi v večini sami na sebi tako vsakdanji in priprosti, da so brez pomena na razvoj vede in umet-nije, kakor je n. pr. trkanje, praskanje itd., ali pa so pojavi brez razvidne zveze z znanimi prirodnimi zakoni, in učenjaki ne vedo kam ž njimi.
Ta je bil mimo drugih eden glavnih vzrokov, da spiritizem ni našel milosti pred vednostnim sodiščem, in da ga resni učenjaki dolgo niso hoteli sprejeti med znanstvena vprašanja.
Najprej so začeli v Londonu kritično zasledovati spiritiške pojave ; pa znatnih uspehov za vedo niso našli. Reči pa moramo, da so premalo odločno ravnali.
Bolj srčno so se lotili spiritizma nemški učenjaki, zlasti v Lipsiji; med njimi slovi v prvi vrsti že večkrat imenovani profesor Zollner.1)
Več kot 30 spiritiških sej je imel s Slade-om vpričo svojih tovarišev, vse-učiliščnih profesorjev, in pri vsej skrbni in previdni kritiki ni mogel zaslediti pre-
r) Janez Karol Friderik Zollner je bil daleč znani astrofizik na vseučilišču v Lipsiji. člen kraljeve saksonske znanstvene družbe, zunanji člen kraljeve londonske astronomske družbe, carske akademije prirodoznancev v Moskvi, častni člen fizikalne zveze v Frankobrodu. člen »societe scientifique d'Etudes psychologiques« v Parizu.
vare. Izkušal je torej najti kako novo silo, ki to dela, ali vsaj kak nov zakon, po katerem bi se dali razlagati pojavi. Po dolgem trudu je razglasil svojo — teorijo štiriobmernega prostora — v kateri hoče najti trdno podlago za naravno razlago vseh čudovitih pojavov v spiritizmu.
Ta teorija je res nova, a učeni svet jo je hladno sprejel, in kako o njej sodi, povedali bodemo kmalu.
Najprej naštejemo imenitne reči, ki so se godile vpričo Zollnerja in tovarišev, in iz katerih je sklepal svoje podmene (hipoteze).
1.   Moč in vpliv spiritiških posrednikov do magnetne igle seje kazal na Slade-u. Na globovem stojalu je bil kompas pod steklom. Poprosijo Slade-a, naj gre prav blizo nad kompasom z dlanjo. To se zgodi, a igla se ni nič ganila, dokaz, da Slade ni imel v roki magneta skritega. Ko pa takoj na to v drugič potegne, zamajala se je igla močno, kakor pri bližanju močnega magneta.
Drugi pot položi profesor Weber kompas na sredo mize. Vsi sedejo k mizi, in igla se začne gibati do 40° in dalje do 60° in slednjič se je sukala v krogu; kazala pa je čisto nenavadne preneh-Ijaje in sunljaje. Med tem vstane Slade in gre k oknu, češ, da se bo igla tudi brez njega majala, kar se pa ni zgodilo. Ko pa se vrne nazaj in sklene svoje roke z drugimi, ponovilo se je gibanje. Pri tem so imeli vsi roke več kot čevelj daleč proč od kompasa.
Postavili so ob enem dva kompasa na mizo, in ena igla se je močno majala, druga se je  komaj   znatno   tresla.
2.  Telesca so neprodirljiva, to je zakon prirodni; a profesor Zollner je videl, da so iz zaprte in zaklenene škatljice vpričo njega padli novci brez sledu na škatlji, in ravno tako so v zaprto in za-
192
„DOM IN SVETi' 1889, štev. 9.
lepljeno škatljico, katere se ni nikdo dotaknil, prišli hipoma črtalniki vpričo vseh. Kako se je to zgodilo? Na videz je to zoper naravni zakon.
Položili so na mizo košček črtalnika in ga pokrili s tablico, drugo tablico so pritisnili spodaj k mizi. Slišali so pisati; ko privzdignejo tablici, ni bila popisana tista, ki je ležala zgoraj na mizi, ampak ona, ki se je spodaj pod mizo tiščala deske. Torej je »duh« pisal skozi debelo mizo na spodnjo tablico.
Večkrat so izginile reči iz zaprtih prostorov in so se zopet tje vrnile brez sledu. Kako so prišle noter in ven?
3. Ni ga učinka brez zadostnega vzroka. A Zollner ni mogel najti vzrokov za čisto navadne reči. V njegovi sobi začne kar rositi, in čez nekaj časa se dež ponovi, da so bili vsi pričujoči mokri. Od kod je prišla voda, ni bilo razvidno.
Ko sede pri mizi, začne se kaditi izpod mize na vseh straneh, in dim je bil po žveplu in solitarju. Od kod je prihajal, ni bilo moči uganiti.
Sveča, postavljena pod mizo, prižgala se je sama in je potem priplavala kvišku.
Prikazale so se roke velike in male, ki niso mogle biti lastne kateremu izmed navzočih.
Pisali so »duhovi« na tablico ali na papir večkrat take reči, katerih nihče iz družbe ni mogel vedeti.
»Imel sem tablico —pripoveduje Zollner — v podobi knjige, da se je zapirala. Prilepil sem na obe notranji strani belega papirja, ki sem ga nad svetilnico počrnil s sajami. Tablico sem zaprl in zavezal, da je bil črni sajasti papir znotraj čisto zakrit. Položil sem jo v naročje in čakal, ali se bode znotraj naredila podoba roke ali noge, kakor se je bila prej naredila pod mizo.
Med tem poskušamo nekaj drugega, jaz pa pazim na svojo tablico v naročju: kar začutim, da jo je nekdo pritisnil dvakrat v naročje. Hitro primem, odprem, in glej, na vsaki strani je bila na črni poli podoba noge, in to znotraj v zaprti tablici, kije ves čas ležala na naročju.« Kdo je to napravil, tega si niso mogli razlagati profesorji. Ker je bil profesor Zollner popolno prepričan o istinitosti teh in še mnogo enakih pojavov in ker
je bil prepričan, da ga Slade ni mogel preslepiti, ker so tako sodili tudi njegovi tovariši profesorji, zbral je Zollner vse te pojave in spravil v svojo podmeno o štiriobmernem [vierdimensionalj]) prostoru.
Njegove misli so take-le:
Črta ima samo en obmer (Dimension) — dolgost. Ko bi bila kakšna stvar, ki bi poznala samo dolgost, ne bi si mogla razlagati, ako bi prišlo kaj od leve ali desne, od zgoraj ali spodaj, ampak samo to bi spoznala, kar je samo dolgo.
Plošča je dolga in široka, ima dva obmera. Ako bi zopet postavili na to ploščo stvar, ki ne pozna tretjega obmera, ne bi si znali razložiti, od kod pride, kar se prikaže od zgoraj ali od spodaj na ploščo, ali kar izgine raz ploščo.
Telesa pa so triobmerna, dolga, široka in visoka. Te tri razmere poznamo in to, kar v njih opazujemo. Ko bi pa imel prostor štiri obmere, in ako bi mi ničesa ne vedeli o četrtem obmeru, tedaj bi nam kdo lahko hipoma in nevidoma iz četrtega obmera kaj vzel ali dal itd., in mi bi ne vedeli nič, od kod pride in kam gre, imeli bi za čudež, v resnici pa bi bilo popolnoma naravno.
Kot matematik pristavlja Zollner, da pomeni a črto, a2 ploščo, a3 telo naše, in a4 bi bil tisti spiri tiski prostor, v katerem delujejo vso svojo umetnijo »duhovi«.— Misel je res izvirna in zanimiva, a ne da se zadosti podpreti.
0 štiriobmernem prostoru ali o takih štiriobmernih telesih so pisali učenjaki že pred Zollnerjem; tudi sam se sklicuje nanje. Taki so: Henry More, anglešk »theosoph«, Krištof Oettinger, protestanšk mistik, Janez Lud. F r i c k er, župnik v Dettingen-u. Tudi Kanta imenuje Zollner za svojo podmeno.
Med novejšimi so delali za to: slavni matematik Riemann in praški profesor fizike Mach, Helmholtz, Erd-mannin Drobisch so to idejo po svoje pristrigli. Za spiritiške namene pa sta jo s Zollnerjem rabila dr. E. Wegener in   Moriz Wirth v Lipsiji.
*) Te reči popisuje profesor Zollner v svojem že imenovanem velikem delu »Wissenschaftliche Abhandlungen«, 3 zvezki, v Lipsiji 1878/79.
O spieitizmu. (Kritična študija.)
193
Nemški in drugi učenjaki so se postavili proti tej podmeni v veliki večini. Sama na sebi je pa tudi taka, da ne zadostuje v razlago spiritiških pojavov, čisto odveč je in sama sebi nasprotuje.
V knjigi »Elektrodvnamik« smatra Zollner naš svet kot projekcijo pravega štiriobmernega sveta, slično, kakor je senca projekcija triobmernih teles. Sence so dvoobmerne in niso odvisne po vsem od svojih teles. Za to prehaja ena senca v drugo, dasi dotična telesa tega ne morejo.
Ta razlaga je slaba, ker preveč razlaga. Ako bi bile vse reči na zemlji res projekcija štiriobmernih teles, bila bi vsa telesa prodirljiva, kar pa niso, torej nima podmena prave podlage.1)
*) Po naših mislih ne zadeva ta ugovor Zollnerjeve podmene. Zollner res prav to trdi, da so telesa prodirljiva, ali bolje, da se nam v mnogih pojavih — zlasti spiritiških — kažejo kot prodirljiva. Toda iz njegove podmene ne sledi, da bi se vselej in povsodi morala kazati in v istini kazala kot prodirljiva. Ako stojim ob solnčnem svitu poleg drevesa, vidim dve senci. Senci pa se ne spojita sami, ampak le tedaj, kadar jaz stopim za drevo, da me ne dosezajo solnčni žarki. Torej ni odvisna prodir-ljivost od projekcije (sveta), ampak od vznaša-
Malo drugače poskuša to razložiti v svojih »Wissenschaftliche A bhandlungen«. Zaprta škatljica je na četrtem obmeru odprta, in tam more stvar izginiti. — Ako je to pri vseh zaprtih rečeh isti na, polem v resnici ni nobena zaprta. Treba bi bilo le škatljico prav obrniti in vse mora ven pasti; tudi bi izginilo, ako bi padlo v četrto razmero, katere ne moremo videti.
Ker pa izkušnja kaže, da ni mogoče iz vsestransko zaprte posode ničesa vzeti, ne da bi je odprli, zato tudi četrtega obmera ni, niti v istini,   niti   na   videz.
Zraven tega je treba pomisliti, da imajo vsa telesa po podmeni štiri ob-mere, torej tudi zaprta; zaprta telesa morajo s svojim četrtim obmerom pot zapirati v štiriobmernem prostoru, kakor triobmerna telesa v triobmernem prostoru.                                             (Dalje.)
jočega (projicierend) štiriobmernega telesa. — Marveč ugovarjati je treba Zollnerju z modro-slovnega stališča. Ona trditev namreč, da je svet samo nekaka projekcija, vzrastla je na Schopenhauerjevem in Kantovem polju. Neutemeljena je, in ne vem, kako bi bilo z našimi izkustvenimi vedami, ako bi jo dopustili. Gf. Gut-berlet. »die neue Raumtheorie«, 1882, p. 59 sq.
Uredn.
Kako izgovarjajo opisovalnega deležnika končnico Beli Kranjci.
(Meja med ljom in «t/Jera). (Spisal J. N.)
^ipanimala me1) je lanska razprava o "jEjtako zvanem opisovalnem deležih niku, posebno pa o tem, kako naj bi se izgovarjala njegova pismena končnica, kot l ali pa kot u. A vendar ne kanim segati v to zanimljivo razpravo, nego ker znam uže davno, da izgovarjajo nekateri Beli Kranjci ta pismeni l čisto, nekateri pa kot u (oziroma o), zato bi bil rad seznal tudi neznano mi ondaj   mejo   oboji  govorici.  —  Seznal
J) Slavnemu gosp. pisatelju nismo preminjali pisave.                                                 Uredn.
sem jo bil po verodostojnih gg. narodnjakih res še lani, a zbog različnih zaprek nisem utegnil razglasiti je dozdaj.
Predno se to  zgodi,   povedano  bodi, da  #  (pred  kakim krajevnim  imenom) znači govorico: l,  . govorico: u,  #   • pa obojo govorico: l in u.
Ker nimaš priobčenega mi »načrta davčnega okraja Metliškega«, misli si1) ravno
x) Za silo s pripomočjo Kozlerjevega »zemljo-vida slovenske dežele«, dasi na njem ni vseh potrebnih imen, kakor jih nahajaš na velikem Freverjevem zemljevidu, ki je z abecednim ime-
220
„DOM IN SVETi' 1889, štev. 10.
Naročilo.
sf^uj, povej mi solnce zlato, ^j^Kaj se deje v mojem kraju? Oj, pozdravi našo trato, Žitno polje, grme v gaju;
Soro, devo bistrooko, Gor nad njo obraslo četo, In ob njej temačno loko, In krog nje tihoto sveto;
Sevnico, nje hčer, ki živa Lahno čez robide skače, Deci boso nogo vrniva, Ki po njej vriščoč kobače!
Samosrajčni korenjaci Se kotajo pod brvico, In največji njih junaci Skačejo raz njo v vodico.
Tik brvice so stopnjice, Zraven njih pa dom kamneni; Ko zazreš mu belo lice, Pa se zame ž njim pomeni.
Solnce zlato, tam se vstavi In nasmijaj se trojici: Skozi okence pozdravi Našo mater in sestrici!
In z najlepšim žarkom svojim Ljubko v hišico pokukaj; Združen z vročim srcem mojim Vse poljubi mi ondukaj.
O spiritizmu.
Kritična študija.
(Piše dr. J. Janežič.)
(Dalje.)
;$•
rsJ§ostavili smo bili spiritizem pred so-
Tdišče vede in znanstva, pa le profesor Zollner je spravil nekaj na dan, kar se more imenovati vednostni poskus. Štiriobmerni prostor naj bi razjasnil vse pojave v spiritizmu in rešil težavno uganko.
Reč ni slaba, a ta podmena nima podlage in za razlago vseh prikaznij ne zadostuje. Nekoliko pomislekov smo že izrazili, naj tukaj slede še nekateri.
Kakor more duh po posredniku iz zaprtih prostorov kaj vzeti in zopet tje v četrtem obmeru nazaj dejati brez odpiranja, tako, pravi Zollner, more tudi v neprozornih prostorih shranjene reči skozi stene, a bolje skozi četrti obmer videti in spoznati.   Takim posrednikom
pravijo, da so svetlovidci (clair-vovants).
To je istina; vendar profesor naš si razlaga to reč prav priprosto s pope-njanjem v četrti obmer nekako tako-le: Kdor stoji v jami ali dolini, vidi malo; če zleze na streho, vidi več, z vrha stolpa še več in razgled z visoke gore je jako obširen: vidi obe strani hriba, ko iz doline ni mogel več kot ene videti. Tako se spoznanje širi v triobmer-nem prostoru. Kdor se pa povzdigne v štiriobmerni, ta ima neprimerno večji razgled čez triobmerni svet.
Misel ta je prikupljiva, pa nima podlage. Najprej je popolno neznano, kje in kako se je treba povspeti v četrti obmer.  Z vsemi nam znanimi pomočki
O spiritizmu. (Kritična študija.)
221
se to ne doseže. Ko bi tudi prilezel vrh Triglava, nisi še v četrtem obmeru. Ko bi se v balonu vzdignil nad oblake, ne prideš v četrti obmer.
Spiritisti ne rabijo ničesa, sede mirno za mizo in hodijo ob enem po štiri-obmernem svetu. Izgovor, da se to godi duševno, ne pa telesno, nič ne velja. Kdo verjame, da bi otroci, dekleta in razni neuki spiritiški posredniki bili zmožni, duševno pozdigniti se više, kot profesor Zollner in njegovi tovariši ?
Kdor gre v Ameriko, ve veliko povedati, kako je tam: spiritisti pa nič ne vedo, kako je po štiriobmernem svetu.
Pridružuje se pa še druga težava. Svetlovidci vidijo tudi pretekle in bodoče, očite in skrite reči in čine, torej tudi take, katerih še nikakor ni. A tukaj ne pomaga nič štiriobmerni prostor; treba bi bilo še časa zraven preteklega, sedanjega in prihodnjega: a za sedaj nimamo še imena, ne pojma za ta novi čas.
Nič bolje ni Zollner razložil drugih pojavov po svoji podmeni.
Ker se je nekaterikrat pokazala svetloba pri sejah in so se sveče užgale same pod mizo, videl je tudi razne sence. To opazovanje ni bilo kaj natančno, kar sam priznava, ker se je vršilo vse prehitro in zmedeno, vendar pravi, da je videl senco miziriih nog. Zollner je živel v tej nadi, da bi se dalo iz gibanja sence sklepati na oddaljenost luči v četrtem obmeru, kakor se izračuni iz paralakse zvezd njihova oddaljenost od nas.
Ta misel se zdi modra, a ni razvidna. Najprej bi bil Zollner moral dognati, kje je bila luč: ali v tri- ali v štiriobmernem prostoru. Ce je bila v našem tri-obmernem prostoru in je stala pod mizo, ali vsaj blizo mize, niso mogle biti sence nog vsporedne. Ker pa so bile sence res vsporedne, morala je biti luč v četrtem obmeru — tako si je mislil Zollner. Dobro, a iz četrtega obmera se luč ne vidi. Zollner pravi, da se luč sicer ne vidi, pa vidijo se žarki, ker jih znajo duhovi umetno lomiti. Temu ne moremo ugovarjati, ali četrti obmer je potem čisto odveč, kajti duh lahko tudi v triobmer-nem prostoru lomi žarke po svoji volji, kar napravi lahko še navaden človek. — Poleg teh nedostatkov so nasprotniki
še mnogo težav nagromadili zoper podmeno štiriobmernega prostora, a profesor Zollner jih ni mogel povoljno zavrniti. Verjel je v spiritizem, v duhove in v pojave, a na drugi strani je hotel zopet vse to čisto naravno si razložiti. To pa je nedoslednost. Ako delujejo v spiritizmu duhovi, močni so zadosti sami, in ni treba iskati drugih pomočkov. Ako pa se da razlagati vse s prirodnimi silami, ni treba duhov in posrednikov, — spiritizem je prevara in profesor Zollner goljufan.
Slednjič je cela ta podmena protislovna. Kdor privzame k trem znanim obmerom še četrti obmer, sme z enakim pravom privzeti tudi peti, šesti itd. v neskončnost. Kaj pa z njimi začnemo, če nam dela že četrti toliko preglavice ?
Umski pojavi.
Spiritisti se ne bavijo samo s takimi igračami, kakoršne smo gledali do sedaj, marveč uporabljajo svoje duhove za višje namene, za pouk in odkrivanje novih idej.
To ni zadnji namen spiritistov, da, verjetno tiči v tem poglavitno jedro spiritizma, in vse drugo je le lupina. Tako govore njihovi glavarji sami.
I. H. Fichte piše1): »Neumno se mi zdi, iskati pravo vrednost spiritizma v takih javnih predstavah s čudovitimi prigodki: glavni pomen so umska razkrivanja.«
Spraviti skušajo vse spiritistiške nauke v celoten sestav, a pri tem imajo težak posel.
Duhovi so čestokrat malo duhoviti in včasih niso prav nič izvirni. Izjave so nedoločne in nejasne, večkrat tudi protislovne. Rade se primešavajo med raz-odevanja duhov tudi posrednikove misli. O eni in isti stvari govore drugače pro-testantovski, drugače katoliški posredniki, drugače naobraženi, drugače neizobraženi posredniki.
Zato do danes še nimajo spiritisti enotnega katekizma svoje krive vere, vsak si zavije po svoje, kakor mu ugaja.
V glavnih potezah bodemo ponovili, kar so spiritisti s težavo z raznih stranij znesli skupaj.                                (Dalje.)
*) Psychische Studien.
<~3-L38!»-S-o
O spiritizmu. (Kritična študija.)
235
Kaj vzbudilo bi v življenje?
aj pomaga roži krasni, Ki v vročini oveni, Ako zopet hladna rosa V jutru ranem jo kropi?
^
Kaj vzbudilo bi v življenje Zopet mrtvo to srce, Ki končale so nemilo Prenapete je želje?
Poezija.
Ivanov.
;lpo nebu črn vesla oblak, ^ji^A zora zlata ga obsije: Kako je lep rumeni trak, Ki zdaj se krog oblaka vije!
$
Ko črne mi prete skrbi, Obsveti mi jih poezija; Potem se jasno vse mi zdi, Potem vesela še samija.
Fr. Krek.
O spiritizmu.
Kritična študija.
(Piše dr. J. Janežič.)
(Dalje.)
& <S%
nogo hrupa in šuma je napravil ^Ej spiritizem med ljudmi, a pri vseh ^ zunanjih ali mehanskih pojavih nismo našli nič posebnega ali novega, dasi so reči čudovite po svoji obliki. Zato bi spiritizem samo po svojih čudežih ne bil mnogo večjega pomena, kot nekak napredek v glumaštvu.
Ker pa opazujemo, da je svet tako vzburjen po spiritistih, mora vendar le tičati nekaj za človeštvo važnega v njem, bodisi dobro ali slabo. Zato preiščimo njegov umski predal, kateri je po mnenju spiritistov prav pomenljiv.
Težko je zmedene reči spraviti v razviden sestav, a sledili bonib resnici in ob enem kazali na zmote.
Verski nazori spiritistov.
Vsi spiritisti verujejo, da imajo okrog sebe višja bitja — duhove, in od tod imajo svoje ime: spiritisti.
Kaj in kdo so ti — duhovi, v tem že niso vsi spiritisti enih mislij, vendar večina meni, da so to duše rajnih ljudij. Povod temu mnenju so dali duhovi sami, ker se navadno na široko predstavljajo kot duša tega ali onega že umrlega človeka.
Ti duhovi poučujejo svoje pristaše o raznih rečeh prihodnjega življenja. Splošna podoba onega sveta, ki ga popisujejo in slikajo v svojem razodevanju, ne loči se bistveno od našega sveta, le nekoliko bolj domišljavo ga razgrinjajo — duhovi.1)
*) To vse je nadrobno popisano pri Allan-u Kardecu — v zgoraj imenovanih knjigah — in pri Andrew Jackson Davis-u, kateri ima celo vrsto tacih spisov. V nemško so preloženi: »der Reformator«, »der Zauberstab«, »die Principien der Natur«, »der Arzt«, »die Philosophie desgeistigen Verkehrs«, »Himmelsboten auf Erden und das Leben im Jenseits«, »geistige Wanderungen«, »der Lehrer«, »der Gulturkampf« i. dr.
236
„DOM IN SVET!' 1889, štev. 11.
a) Nazori o Bogu in duhovih.
Trojne bistvo spoznavajo ti duhovi: Boga, duha in snov.
Boga ločijo nekateri od drugih stvarij, drugi pa v panteistovskem smislu mešajo Boga in svet ter Boga imenujejo svetovno dušo. So pa tudi duhovi, ki trde naravnost, da Boga ni. Tako pripoveduje Perty 1) o duhu »Heine«, daje naravnost trdil v seji, da je ostal bogotajec tudi na onem svetu. Nasproti pa se je ruska nihilistovka Olga N. po smrti spreobrnila s svojo prijateljico Katarino k veri v Boga.2)
Angeljev in vragov v našem smislu ne poznajo. Pripovedujejo pa, da je iz roke božje prišlo silno število duhov, različnih po svoji naravi in popolnosti. Najbliže pri Bogu stoje prvenci. En del teh prvencev se je Bogu uprl, med temi je Juda Iškarijot; med zveste Bogu štejejo spiritisti tudi Jezusa iz Nazareta. Ti duhovi nimajo telesa, a privzemajo si s prosto voljo telo, da v njem nekaj časa žive in se izpopolnijo. Sile pri tem vtelesenju ni nobene, le želja, da bi se izpopolnili, žene jih v telesa. Vsak duh si izbere tako telo za svoje, kakoršno ugaja njegovi naravi.
Po vseh podnebnih telesih žive taki duhovi. Tiste, ki žive na zemlji, imenujejo ljudi.
Človek ima po nauku spiritistov tri dele: telo, živalsko dušo (obdušec) in duha. Ta živalska duša v človeku je vez, ki druži duha in telo in je sredstvo za delovanje na zunaj. Duh ni nikdar brez tega obdušca ali živalske na pol snovne duše. S prostim očesom ne vidimo te duše, ker je pretenka. Zaradi tega, in ker ima silno moč, predere vsak še tako skrit in zaprt prostor. Njegova raztezna moč (Expansionskraft) je tako velika, da najtrje telo v hipu razdeli v najmanjše drobce in ravno tako hitro je zopet sestavi.
Ta obdušec potegne k sebi za potrebo snovnih delov iz bližnjih teles, zgosti jih, naredi obliko telesa ter se pokaže v vidni podobi. Ko hoče izginiti, potegne
*) Perty, »mystische Erscheinungen« II.p. 62n. 2) Zollner g. n. III. o. 217—226.
obdušec na-se, snovni drobci se razpuste in sedejo na prvotne snovi, največkrat na posrednikov obdušec.
b) Nazori o smrti in večnosti.
Smrt loči telo od duha, obdušec pa ostane združen z duhom tudi po smrti. Po smrti se duh preseli na oni svet v kraljestvo duhov, kjer se začne stoprv prav dopolnjevati z izkušnjami pridobljenimi na tem svetu.
Druge premembe ni za duha na onem svetu, vse ostane pri starem. Kakor bi potnik prišel s pota domu, tako pride duh po smrti na oni svet.
Po nauku spiritistov je torej onostran-sko življenje le nadaljevanje sedanjega brez bistvenega razločka.
Duh Hare-ja, ameriškega senatorja, je razodel svojemu sinu kemiku Robertu Hare-ju to-le o onem svetu: »Duhovi prebivajo 60—120 angleških milj nad zemljo *) v prostoru okroglem v več ko-lobarov razdeljenem. Tam so gore in ravnine, vode in jezera, vrtovi in gozdovi, polja in vinogradi. Tam žanjejo in kose, igrajo se in vesele, jedo in pijo, kakor na zemlji. Celo ločitev po rodu in stanovih ostane tam; žid ostane žid, turek je turek itd. Tam so učenci in učitelji, mojstri in vajenci, prav kakor na zemlji. Vsak ima prebivališče po svojem okusu. Nižji duhovi potujejo po onem svetu s pošto ali železnico, ali pa hodijo peš okrog. Na zemlji morajo duhovi prestajati vse sitnosti kot drugi človeški potniki.«
Še več nam ve povedati dr. Friese 2) iz Vratislave : »Prva pokrajina duhov je površje naše zemlje, kjer po smrti še dostikrat mnogo let prežive in kot v omotici in dremoti okrog lazijo. Na tisoče takih duhov živi po mestih in vaseh, ki komaj vedo, da so umrli. Pečajo se s tem, s čimer so se preje v življenju. Hodijo v cerkev, šolo, gledališče itd., jedo, pijo — s pomočjo obdušca — pa le samo »komplemente« 3) jedil,  le   po
*) Drugi spiritisti imajo že površje zemlje za prvi kolobar duhov.
2)   »Stimmen aus dem Reiche der Geister.« Lips. 1879.
3)  Dr. Friese meni, da imajo vse stvari poleg snovi nekaj bolj duhovnega, kar on »komple-ment« imenuje.
Ali je umetnost sama sebi namen?
237
pomoti včasih zares izpraznijo kozarce in krožnike.
Radi zahajajo med ljudi, ker jim je med duhovi dolg čas. V spiritiških sejah se polaste posrednikov in se po njih zabavajo z ljudmi. Te vrste duhovi so večjidel neolikani in surovi, kolnejo in nespodobno govore, ljudi zapeljujejo in nore ž njimi.
Duhovi se med seboj sprejo in tudi med ljudmi napravljajo zdražbe.
Duhovi višje vrste poučujejo duhove nižje vrste. Predmeti so raznovrstni, vendar vsega se uče, kar na srednjih šolah, tudi veronauka. Bolj izobraženi duhovi evropski morajo učiti neolikane divjake.
Duhovi potemtakem niso vsi enako poučeni, da, eni so po besedah Friese-jevih zelo nevedni, da še sami sebe ne poznajo. Vendar, ko duhovi dovrše oliko prvega kroga, preselijo se v druge, a to gre počasi: nekateri ostanejo na tisoče let v prvem krogu, kakor nam pravi »duh Stafford«, ki je še nekoliko faraonov videl ondukaj.
Tega vsega seveda ne verjamejo vsi spiritisti, a v enakih nazorih so zapljeteni v večini.
Znamenito je to, da se pri spiritistih nahajajo zmote raznih časov in krajev in ljudstev.
Egipčanske nazore o dušnem potovanju (metempsvchosis), o novem vte-leševanju (reincarnatio) raznolično olepšane nahajamo v tem nauku:
Ako duh na zemlji (človek) zgreši svoj poklic, povrne se po smrti nazaj v telo pa v drugih okoliščinah, da dopolni, kar je zamudil prvič'. Ker ima duh prosto voljo, lahko si izbere sam primeren delokrog.
V času med smrtjo in novim vtele-šenjem se giblje duh po simpatičnih krogih, nabira si izkušnje, dela sklepe in sestavlja načrte za bližnjo dobo novega zemskega življenja.
Primeri se, da ga pogled v preteklost, na lastne grehe, na zamude razžalosti in stori nesrečnega; ta žalost je včasih silno velika in ljudje jo imenujejo pekel. To čustvo preganja duha po raznih krajih, dokler ga ne pripravi do spoznanja, da je pri Bogu pomoč, in da more storjene grehe popraviti. To prepričanje mu da nove moči, in duh začne delati za svoje poboljševanje.
Ker je to mogoče vsakemu duhu, zato ni za nobenega večne kazni. Pekla kot posebnega prostora, kakor uči vera, spiritisti ne poznajo.
(Konec.)
Ali je umetnost sama sebi namen?
(Spisal Andrej Kalan.)
(Konec.)
*yf§fa so bila ta grška načela veljavna
T tudi pri Rimljanih ob cvetu umetnosti, priča nam pismo Horacijevo Pizonom, katero smo že omenili. Ho-racij imenuje pesnike aedituos virtutis, čuvaje v svetišču kreposti.
Ako pogani tako odločno obsojajo načelo moderne estetike, da je umetnost sama sebi namen, potem nam pač ni treba poudarjati, da enako govore tudi krščanski estetiki. Kdo bi namreč menil, da človek s svojimi močmi,   ali tudi le
z eno od njih, živi in dela za kak drug namen, kakor da služi in slavi Boga, brez katerega ne more niti živeti, niti delati, celo ne biti? Kdor je tega mnenja, on je dal slovo veri, pa tudi pameti. Ako pa je namen človekov slava božja, udanost in pokorščina do Boga pa sreča človekova, potem mora vse svoje zmožnosti, torej tudi umetnijske, posvetiti temu namenu.
Morda  bi  mi   kdo  očital,   da  delam moderni estetiki krivico in da obsojam
258
„DOM IN SVETi' 1889, štev. 12.
O spiritizmu.
Kritična študija.
(Piše dr. J. Janežič.)
(Konec.)
2gf ko grešni duh samega sebe spo-jzna, ako se kesa in spokori in poboljša, more vselej priti v n e-besa. Toda nebesa spiritistov niso naša nebesa, kjer izvoljeni Boga gledajo in uživajo, ampak vedno izpopolnjevanje ter preseljevanje v višje kraje z dotičnimi prijetnimi čustvi imajo za nebesa.
Kadar duh pride zopet v telo, prinese seboj vse dobre, pa tudi vse slabe lastnosti prejšnjega življenja, in to je hudo nagnenje — izvirni greh; podedovati pa se greh ne more, kakor uči sv. pismo.
Ko se duh v drugič ali tretjič itd. utelesi, pozabi vse, kar je užival v kraljestvu duhov in to je zanj dobro, da ga ne mika preveč vrniti  se  v raj.
Duhovi so med seboj v zvezi po simpatiji ali sočutju. Ta druži enako-nravne duhove med seboj in z ljudmi. Občujejo med seboj duhovi na ta način, da pošiljajo na žarkih obduščevih svoje misli v tisti kolobar, kjer stanuje bližnji duh. Ko tak žarek zadene onega duha, čuti ta duh vtis in spozna misli govorečega (drugega) duha.1)
Z ljudmi duhovi občujejo najraje po posrednikih, lahko pa tudi naravnost n. pr. s pismom.
Tako vero polno zmot in domišljije imajo spiritisti o večnosti.
c) Nazori o božjem razodenju.
Spiritisti imajo vse vere za enako dobre ali slabe, ali vsaj malo različne, torej so indiferentni. Najboljša po njihovih mislih je ona vera, katera Boga samo znotraj časti, brez zunanje službe božje, brez cerkve, duhovnikov in praznikov. Vsi pa niso taki, imajo tudi svoje
*) To je pač precej na debelo naslikano, a spiritisti ljubijo tako naziranje, ker so celo barve nadeli mislim: dobre misli so rožnate, hudobne pa višnjeve.
shode, kjer pojo in molijo in prav očitno opravljajo  »službo duhov«.
Stvarnika in stvarjenja ne poznajo. Iz male stanice se je vse razvilo, karkoli je, tudi človek. V človeku je vrhunec, vrhunec razvoja, prav po smislu pante-istov.
Odrešenika in Zveličarja ne poznajo in presveto osebo Gospoda Jezusa prištevajo le duhovom (angeljem) ali posrednikom, kaj pa da najvišjim.
Vse odrešenje prilastujejo spiritisti le svojemu spiritizmu, in posredniki radi prerokujejo spiritizmu veliko prihodnjost, ter se nadejajo, da bode spiritizem dospel do občne veljave.
Iz tega je razvidno, da se spiritizem po svojem nauku protivi razodenju in je veri nasprotnik. To nasprotje kažejo tudi duhovi jasno. Ne le, da stavijo svoje razodenje nad božje, celo ostro napadajo krščansko, zlasti katoliško vero.
Tako govori in piše Jacksen Daviš J) po Straussovo oZveličarju; s svojo oceno tako razjeda sv. pismo, da ne ostane razun platnic nič celega.
Allan Kardec pripoznava na videz krščanstvo ter je hoče s spiritizmom le popraviti, a v istini hodi po poti popolne nevere. Zgodbe o Jezusovem življenju in trpljenju so mu le bajke, ljudski nazori v pesniško - zgodovinski obliki. Vendar svari spiritiste pred ostrimi napadi na krščanske dogme, češ, boljše je vero prezirati, nego se ž njo prepirati. To taktiko res uporabljajo uspešno. Krščanske vere ne mečejo kar pod kap. Tu in tam najdejo v njej kako dobro zrno, katero zelo hvalijo in pobero, da napravijo iz njih »čisto krščanstvo« in je ponujajo kot tolažilno zdravilo bolnemu človeštvu.
x) Die Principien der Natur, zv. II. str.
O spiritizmu. (Kritična študija.)
259
Kaj pa je tako onečistilo krščanstvo ?
Dogme, postave in vse, kar hoče izraziti katoličan, ko govori o pravi veri. To vse mora ponehati in pokazala se bode čista vera krščanska, kakor je zapisana v evangeliju, — tako pravijo spiritisti.
Da spiritisti sami marsikaj uče, kar ni zapisano v evangeliju, to vere nič ne kazi, kajti spiritisti morajo povsodi učiti pravo. To nam razlaga urno madjarska posrednica Adelma1) po »duhu evangelista Janeza« navdihnena, trdeč, da je v evangeliju le jedro krščanstva, drugo pa morajo duhovi sami po posrednikih izraziti in dostaviti, in Adelma je seveda glavni apostelj madjarskih spiritistov.
Tako premotijo mnogo mnogo kristi-janov, ki cerkvi nečejo verjeti, pa verjamejo spiritistom, ker brez vse vere ne more človek prebiti dalje časa.
Ker taje ali razlagajo spiritisti napačno glavne krščanske resnice, namreč presv. Trojico, Jezusovo božjo naravo, rešenje, zakramente, milost božjo, sodbo, nebesa, pekel, angelje, hudobne duhove: zato niso samo krivoverci, ampak celo neverniki ali pogani. Poleg tega se pa še hvalijo, da pridobivajo krščanstvu prejšnjo moč in Kristusu izgubljeno veljavo, kakor da bi bil spiritizem zares soroden krščanstvu in spiritistovski Kristus naš Zveličar. Ce nam spiritisti očitajo, da dandanes malokdo izmed olikancev še veruje krščanske čudeže, in če trdijo, da more le spiritizem prepričati neverni svet o istinitosti čudežev, ker se gode v njihovih sejah dan na dan, moramo ta poklon in to ponudbo odločno odkloniti. Krščanski čudeži so zadosti potrjeni za vsakega, ki jih trdovratno ne prezira, in tudi se gode v sveti cerkvi vedno čudeži, da ni potreba izposojati si jih od spiritistov, in slednjič se ločijo spiritiški čudeži od verskih kot noč in dan. To prepričanje pa ni samo naše, ampak tako sodijo nekateri nekatoličani. — Tako piše profesor Fechner2), ki ni
*) Baronovka Adelma Vay na Ogerskem, prenapeta in naduta spiritistovka, piše v »re-formirende Blatter zur Bildung reiner Ethik« 1878, str. 10.
2) »Die Tagesansicht gegeniiber der Nacht-ansicht«. Leipzig, 1879, str. 266.
ravno pravoveren, vendar je odločno zoper ostudno primerjanje Kristusa s spiritiškimi posredniki: »Med čudeži krščanskimi in spiritiškimi je tolika notranja razlika, da je pravo bogokletje oboje staviti v eno vrsto in pomagati krščanstvu s tem, da Kristusa razglasu-jejo za najboljšega posrednika. Razlika je kot med nočjo in dnevom, kot med čeznaravno zdravo in čezmerno blodnjavo močjo . . . Kristus se ni zvijal po spiritiško, ko je delal čudeže, on ni navadnih puhlic pisal na tablico po duhovih, nasprotno: on je govoril živo besedo, ki je premagala judovski in poganski svet. In če bi kdo ne hotel priznati zgodovinskih čudežev Kristusovih, čudovitega vpliva krščanstva na človeštvo ne more tajiti« . . .
Tako je spiritizem bistveno nasproten naši razodeti veri in njen smrten sovražnik. Posebno nevaren je zaradi tega, ker se skriva za krščanske ideje in oblike, in ker ljudi slepi s svojimi navideznimi čudeži.
Naša sodba.
Predno končamo to razlaganje spiri-tizma, izreči moramo sodbo o njem. V ta namen si še enkrat predstavimo, kaj smo  povedali in slišali o spiritizmu.
1.   Istina je, da spiritizem živi med ljudmi; to moramo priznati na podlagi zgodovinskih podatkov.
2.   Spiritizem pomeni neko mišljenje ali naziranje mnogoterih ljudij o duhovih in o njihovem občevanju z ljudmi, ob enem pa pomeni tudi zunanje pojave, kateri se vrše ob takem občevanju.
8. Dobro moramo ločiti no t ran j i del spiritizma — spiritiško vero — od zunanjega — spiritiških pojavov ali čudežev.
Spiritisti verujejo v »duhove« (duše rajnih), s katerimi so menda v vedni prostovoljni in poljubni zvezi. To jim je prvo in skoraj edino. Verujejo večji-del tudi v Boga, a vse drugo, kar uči sv. katoliška vera, so ali zavrgli ali po-kazili s svojimi po teh »duhovih« jim razodetimi nauki; zato je spiritizem po svojem notranjem  delu   —   po   veri in
260
„DOM IN SVET!' 1889, štev. 12.
nazorih — kriva vera, poganstvo 1) in je naravnost zoper prvo božjo zapoved. To je tako očitno in gotovo, da ni treba nikakih dokazov, in spiritizem je bil že obsojen tedaj, ko je Bog dajal svoje zapovedi. Cerkev mora te krive nauke obsoditi, ako hoče resnico varovati.
Ta notranji del pa je prvi in poglavitni del, iz katerega spoznavamo bistvo celega spiritizma. Naj si kdo že razlaga zunanje pojave spiritiške tako ali drugače, kdor verjame spiritistom v nauku, tisti je krivoverec.
4. Treba nam je torej izreči le še sodbo o zunanjih spiritiških pojavih, o tako zvanih »činih posrednikov« ali »spiritiških čudežih«. Med te štejemo: trkanje, praskanje, pokanje, gibanje raznih rečij (stolov, miz itd.), pisanje duhov očito in skrito, razne prikazni iz fizike: na magnetni igli, mehanske, optične, zlasti razne usnove ali materijalizacije. Tudi razodetja duhov o skritih rečeh prištevamo sem, če se oziramo samo na zunanjo obliko.
Vesta zunanji stroj v spiritizmu imamo torej pred seboj, in sedaj je treba izreči jasno misel in jo zadostno podpreti z razlogi.
Da moremo bolje razvideti, navedemo najprej vse bolj znane podmene o tem vprašanju : kaj. neki deluje v spiritiških pojavih?
Razne podmene so te-le: 1.: vse je prevara posrednikov; 2.: vse je samo dozdevno, domišljavanje gledalcev; 3.: vse to delajo magijske sile; 4.: vse to se da razlagati iz naravinih sil; 5. pripisuje vse posrednikom; 6. izvaja vse iz štiriobmernega prostora; 7.: vse delajo duhovi v smislu spiritistov; 8.: spiritizem je delo hudobnega duha.
Povejmo naravnost svoje pomisleke o nekaterih podmenah!
1. Vse je prevara ingoljufija, to je lahko izgovoriti, pa teže dokazati. Vendar velik del protispiritistov tako-le sklepa: »Vsi ti spiritiški čudeži niso nič drugega, nego dobro izvršeni glumaški čini   posredniški,«   »vse je neresnično,
*) Krivoverci so nam vsi, kateri taje kako razo-deto resnico, pogani pa, ki taje božanstvo Jezusovo.
kar pravijo o duhovih in posredniških navdihih«, »vsi posredniki so goljufi in vse priče goljufane.« V tem smislu piše vseučiliščni profesor dr. Wundt iz Lip-sije tovarišu dr. Ulrici-u v Halle.1)
Enako sodijo materijalisti in sploh vsi drugi taki modrijani, katerim nobena beseda o duhu in duši ne ugaja. A na tak način se vendar ne da spiritizem spraviti s sveta.
Kdor pozna spiritiste, kdor jih opazuje pri mračnih sejah in raznih početjih, ta res mora priznati, da utegne pri tem prav veliko prevare biti in to potrjujejo tudi razni zasačeni posredniki 2), a pri vsem tem je še toliko slučajev z vso natančnostjo preiskanih, da skoraj ni mogoče misliti o prevari, in toliko trdnih prič, da moramo to podmeno same prevare za nezadostno smatrati, in to temveč, ker so glumači prve vrste, kot: Bosco, Bellachini, berolinski dvorni glumač dr. Christiani, pristav v fizi-jologijskem ustavu v Berolinu, sami priznali, da se s spiritisti ne morejo meriti.
2. Vsi spiritiški pojavi so domišljije ali dozdeve gledalcev ali onih, ki so bili iz radovednosti pri sejah — tako trde drugi. Novinci pričakujejo raznovrstnih čudnih rečij, in ker so večinoma zelo razburjeni, zdi se jim, da vidijo razne prikazni, katerih ni v resnici. — Na to odgovarjamo to-le: Res je verjetno, da si domišljujejo gledalci mnogo več, nego res vidijo, a da bi vse bilo sama gola domišljija, to trditi je popolnoma neo-snovano. Mnogi so namreč prišli k spiri-tiškim sejam, ki niso ničesar verjeli in hoteli dokazati, da je vse prevara. Ti niso ničesar pričakovali in si tudi niso ničesar domišljevali. Kako bi bili torej spiritiški pojavi samo v njih domišljiji? Izmed zgoraj (str. 109) navedene londonske ali dialektične družbe so bili štiri
*) Der Spiritismus. Offener Brief an Professor dr. H. Ulrici. Str. 18.
2) Dr. Schneider; der neue Geisterglaube. Paderborn 1882, stran 276 in dalje našteva dolgo vrsto zasačenih posrednikov, med njimi tudi take, ki so bili na dobrem glasu-, celo Katico King so v Ameriki zasačili, kar je bilo spiritistom močno neprijetno. Znani Home, posrednik prve vrste, piše: Ne verjamem, da bi našel pet usnovalnih posrednikov, katerih bi ne bili še na prevari dobili.
O spiritizmu. (Kritična študija.)
261
petine udov popolnoma nevarne in imele vse spiritistovsko počenjanje za samo sleparijo. In vendar so bili nazadnje vsi udje trdno prepričani, daje »neka moč, ki more gibati težka telesa brez dotikanja« itd. Sploh pa se res pripeti, da si kdo kaj domišljuje, česar ni, a da bi si domišljevali vsi spiritisti, to bi bilo popolnoma nerazumljivo.
3. Tretja podmena se sklicuje na magijo. Ta beseda je sicer znana, a njen pomen je nedoločen. Že stari Arabci, Egipčani in Indi so se bavili z ma-gijskimi silami. V srednjem veku so preganjali čarovnike in čarovnice, a ob istem času so začeli zdravniki iskati naravne podlage čarovništva, in zopet je bila na vrsti magija, to je čarovniška moč. To zdravniško iznajdeno čudno silo so imenovali »belo magijo«; nasproti je bila »črna magija« ona, katero so neki rabili čarovniki in vedeži.
Polagoma se je bela magija preme-nila v mesmerizem (imenovan tako po Mesmer-ju, ki je živel I. 1733—1815), hipnotizem, in ob enem jo izkušajo uvesti tudi v spiritizem. V tem smislu piše Eduard Hartmann v svoji »Philosophie des Unbewussten« *) in Schopenhauer se izraža kratko: »Kdor ne veruje v živalski magnetizem in njegov svetlovid, tega ne imenujem nevernega, ampak nevednega.«2) Svetlovid je del spiritizma.
Najvstrajneje še podpira in zagovarja profesor Perty v Bern-u magijske sile.3)
Mnogo so se pečali ljudje z magijo in magijskimi silami, kar ni čudno, saj ima človeška duša toliko skritega v sebi, da vsa pridnost in vednost še dolgo ne bodeta razjasnili vseh tajstev. Kaj je torej lože, kakor tudi za skrite spiritiške pojave iskati magijskih sil? S tem pa ta zadeva nikakor ni dognana, ampak le v drugo obliko je deta, v kateri jo je še teže preiskovati.
Važno je, da so se deloma te misli poprijeli materijalisti. Ker pri njih ni mesta za duhove in dušne pojave, mora biti vse le snovno. Tudi misli so prav tenka snov — eter —, ki pa se da zgo-
J) 8. izdaja, 1. zv. str. 93.
2)  Parerga itd. I. str. 243.
3)  Die mystischen Erscheinungen II. str. 487.
stiti, in tako postane vidna snov. Misel n. pr. o roži, je prav tista snov, kot roža sama, le bolj tenka in nevidna; a mogoče jo je zgostiti, da postane podoba rože nazadnje — roža sama, enako tudi vsaka druga stvar. Misel o zlatu se torej lahko premeni v zlato po zgoščevanju. Marsikdo bi hotel, da bi to res bilo.
To je morda dosledno po materijališkem nazoru, da je pa res, tega še materijalisti sami ne verjamejo. Z magijsko silo se torej ne da nič razlagati, dokler te sile same ne poznamo. Iz vseh protislovnih popisov različnih magikov je pa ni moči spoznati.
4. Četrta teorija je teorija učenjakov in treznih modrijanov. Ti se ne strašijo nič strahov in duhov in hočejo vsakemu pogledati v obraz, da ga spoznajo in pokličejo s pravim priimkom. Sklicujejo se ti možje na velike napredke, na iznajdbe. Sto in sto rečij je dandanes vsakdanjih, katere bi bile pred sto leti še pravo čarovništvo. Poglejte razne stroke prirodnih ved in njih uspehe: telegraf, telefon, elektrika v razni uporabi; ozrite se na fizijologijo čutnic, na psihofiziko itd.: same nove čudovite reči, in tako bodemo počasi tudi spiritizmu prišli do živega in pokazali njegovo čisto naravo.
Radi priznavamo vedi čudoviti napredek in se nadejamo s temi učenjaki še mnogo novega na polju dovršenih ved; tudi mislimo, daje spiritizem mračna krajina, kjer se bo dalo marsikaj še razjasniti. Da pa posredniki — spiritisti — rabijo vedoma same naravne moči in sile, temu ne moremo pritrditi iz teh-le razlogov:
Ne moremo si misliti pri neukih posrednikih tako neizmerno velike spretnosti in urnosti glede naravnih sil, da bi presegali teoretično znanje največjih učenjakov. Naj si bodo te sile res le naravne, vendar od kod imajo spiritisti to znanje, katero dovršena vednost še le išče, od kod znajo s priprostimi sredstvi napravljati take težke pojave? Zato mislimo, da zbira in uporablja te sile neko višje razumno bitje, ki pozna skrivnosti prirodne, katere so vednosti še skrite. To mnenje nam potrjuje tudi to, da je bila vsa vednost dosedaj nasproti spiritizmu le kot žaba pri orehu.
18
262                                   „DOM IN SVETi' 1889, štev. 12.
Zatorej sklepamo: v spiritizmu, kakor je pred nami, ne delajo samo naravne sile v navadnem redu, marveč čuti se neki močnejši zunanji vpliv.
Ako se bode veda tako mogočno razvijala v prihodnje, kakor se razvija sedaj, utegne večino spiritiških pojavov naravno razložiti in ponarediti; da bi mogla kdaj vse, kar smo videli v spiritizmu, tega trditi si ne upamo.
5.   Peta podmena trdi, da izvirajo vsi spiritiški pojavi edino le iz posrednikov. Meje navadnega in izvanrednega dušnega življenja in gibanja ljudij niso dovolj določene. Povsod in vsigdar se nahajajo ljudje, ki so prave izjeme, in vendar je vse na njih prav naravno. Take izjeme so tudi spiritiški posredniki, a zato še ni treba jim prilastovati kake posebne čeznaravne moči. Kar nosi vsak človek v sebi, to ima tudi spiritiški posrednik; ako je pa tisto pri njem nekoliko bolj enostransko razvito, to je samo posebnost njegova, in v tem ni nič nadnaravnega.
Kdor opazuje izurjene telovadce, čudi se telesni gibčnosti, in vendar je naravna. Kdor opazuje ljudi v naravnem zamaknenju, pač se čudi, a vse je naravno, dasi nenavadno. Ravno tako so posredniki čisto navadni ljudje z nekoliko bolj razvitimi darovi, in to slepi ljudi, da si domišljujejo nadnaravne sile.
Nekoliko je v tem resnice, ni pa resnično, da ni mej med naravnimi in nadnaravnimi silami. To smo dokazali že drugodi. Vsaj to je mogoče določiti, kako daleč ne morejo segati prirodne sile. In takih pojavov pozna spiritizem mnogo, katerih ne more učiniti človeška moč, naj je razvita kakor koli: zato moremo sklepati, da vsi pojavi v spiritizmu niso delo posrednikov, niti najbolj razvitih in spretnih.
6. Teorijo štiriobmernega prostora smo že presoj evali govoreči o Zollnerjevih poskusih, in kar je bilo potrebno, povedali smo že takrat. Nezadostna je tudi ta, kakor druge podmene, za to je ne moremo priznati.
Tako nam ostajata samo še dve podmeni : spiritiška in naša.
7.   Sedma podmena pravi, da spiri-tiške   čudeže   delajo   duše   pokojnikov,
umrlih ljudij. Kaj uči vera o duši po smrti, to je znano. Dobre duše gredo v nebesa, hudobne v pekel, tiste, ki se morajo še čistiti in pokoriti, gredo v vice.
Tukajšnji svet je ločen od onega sveta, zato bi bilo res čudovito, ako bi prišla duša nazaj z onega sveta. Možno je vendar, da bi se to zgodilo, ako bi Bog to velel; tudi poznamo nekoliko dobro dokazanih takih slučajev. Vendar je in bode to velik čudež, da se duša povrne vidno med ljudi iz večnosti.
Pri spiritistih pa hodijo duše nazaj na ta svet kot bogati ljudje, ki so brez dela, na izlete — za kratek Čas. To pa je neverjetno, da, nemogoče.
Duše v nebesih so vesele, da so rešene in si nazaj prav nič ne žele, najmanj še med spiritiste za take namene, kakoršne smo našli v njih sejah.
Duše iz vic bi bile rade rešene, a ne na zemljo, ampak v nebesa. Ce tudi ne vemo, kje so vice, in če tudi ni zoper vero, da bi se duše po smrti pokorile na zemlji za storjene grehe, vendar je veri in pameti popolno nasprotno, da bi duše iz vic zabavale in kratkočasile spiritiste. Duše v vicah so pokorne Bogu in hrepene po Bogu, zato so jim spiri-tisti in spiritizem gnjusoba.
Zavržene duše bi pač rade prišle iz pekla — vsaj tako sodi pamet —, a vedeti moramo, da jih drži vsemogočna roka božja na tem kraju, zato ne more brez privoljenja božjega nobena iz pekla, kamor je obsojena. Kako bi se torej moglo zgoditi, da bi se svojevoljno po svetu sprehajale in še nove grehe delale — spiritistom v veselje? — Ker je gotovo, da duše iz nebes in iz vic ne marajo za spiritizem, duše iz pekla pa ne morejo delati svojevoljno, ker ne smejo, zato je ta spiritiška podmena brez trdne podlage. A še drugi razlogi so proti njej.
Ne bodemo preiskavali, koliko premorejo duše ločene od teles, ker to ni dognana stvar: a da bi kaj takega mogle storiti, kar nam kaže spiritizem, tega naravnost ne pripoznavamo.
a) Spiritisti pravijo: duh ali duša ve vse na onem svetu, kar je vedela na tem svetu, in vse to more tudi razodeti v prikazni, čudovito razodevati skrite stvari.   A  drugič  pravijo:   duša se  po
O spiritizmu. (Kritična študija.)_________________263
smrti lahko povrne v telo in na novo živi. Potemtakem bi moralo biti mnogo ljudij, ki so že enkrat živeli na svetu, in ti bi nam znali marsikaj povedati o starih časih in drugih predmetih, a niti enega takega niso še našli spiritisti.
b)  Spiritisti trdijo, da lahko pokličejo vsako dušo in jo izprašajo o vsem, kar žele. Če je to res, zakaj ne pridejo veliki učenjaki nazaj, n. pr. Aristoteles, Archimedes, Caesar, Kopernik itd. in zakaj ne razjasnijo toliko temnega iz povestnice, zvezdoslovja, modroslovja: zakaj ne povedo o raznih listinah in rokopisih, o pravih pisalcih itd. ?
Istina je, da spiritizem ni še pojasnil niti enega vednostnega vprašanja po svojih duhovih, a nespametnega je na-gromadil čudo veliko.
Spiritisti nimajo na to odgovora. K ve-čemu pravijo, da duhovi nečejo ljudi motiti v naravnem razvoju vede in umet-nije. — A ta ugovor je prazen: takih pomislekov nimajo duhovi, saj so v drugih rečeh n. pr. verskih, gostobesedni in jezični, da je strah.
c)  Stavimo spiritistom še to-le zasia-vico: Mnoge duše se neki vrnejo nazaj v telesa in žive drugič na zemlji. Teh torej ni tačas na onem svetu. Vendar pa pravijo spiritisti, da pokličejo vsako, tudi davno umrlo dušo. Kako se more to zgoditi?
Zato je veliko verjetneje iz naštetih razlogov, da te »čudeže« delajo hudobni duhovi, kar bodemo tudi dokazali. Tukaj le memogrede omenimo, da neka stranka spiritistov, zlasti v Ameriki, ima res prepričanje, da ti duhovi niso duše rajnikov, ampak pravi duhovi niže vrste, n. pr. gorski duh, povodnji mož, vile itd. in spiritiski   čudeži  so  igrače  teh  duhov.
S tem pač ni spiritizmu mnogo po-magano, ker je vsekako zelo neverjetno, da bi bila taka družba poluduhov, in spiritizem  tega  prav  nič  ne  dokazuje.
Spiritizem je delovanje hudobnih duhov.
Predno dokažemo svojo trditev, moramo natanko določiti, kaj zares učimo. Ne trdimo, da je vse od vraga, kar delajo spiritisti. Radi priznavamo, da more
velika večina teh pojavov biti prav naravnega izvira, da imajo učenjaki popolnoma prav, ko poskušajo razjasniti posamezne slučaje z naravnimi pomočki; tudi priznavamo, da znajo spretni posredniki preslepiti gledalce: a to trdimo, da, kdor bi hotel načelno zanikavati vsak vpliv hudobnih duhov v spiritizmu, izgrešil bi resnico.
Na drugi strani pa zopet nečemo izbrali le nekatere slučaje iz spiritizma in te pridevati vragu, druge pa naravnim silam, ne — ti posebni slučaji nam le dokazujejo tok —: marveč tukaj učimo, da spiritizem po svojem bistvu ali jedru izvira od hudobnega duha.
Kaj nas sili k tej sodbi?
Dokazi so ti-le:
1.  Imamo za-se mnogo učenjakov, ki pripoznavajo, da vplivajo duhovi na spiritizem, in ti možje — prej materijalisti — so se spreobrnili k veri v duhove. Res, da ne govore o hudobnih duhovih, a ker dobri duhovi ne morejo delovati, delujejo pač le hudobni.
2.  Nekateri spiritiški pojavi, n. pr. du-hovo prosto pisanje, ne dado se drugače razlagati. Črtalnik, zaprt med dve tablici, piše odgovore na zastavljena vprašanja. Tega ne more storiti nihče drugi, nego (hudobni) duh, in vsa učenost ne more najti druge razlage. Za vsak učinek moramo iskati vzroka. Nobena prirodna sila — tudi človeška — ne more učiniti takih pojavov.
Če še pristavimo, da prosti črtalnik piše sedaj nemški, sedaj laški itd., da posnema razne pisave, celo take, ki so popolno različne od posrednikove pisave, mora  to  še   bolj   utrjevati  naš  dokaz.
Takih slučajev smo med razpravo navedli več, in čitatelji čitajo lahko o njih še enkrat.
3.   Posredniki trde splošno, da delujejo nanje duhovi. Kdaj je to istina, kdaj ni, to je težko določiti, vendar podpira to prepričanje našo sodbo. Dobri duhovi namreč niso in ne morejo biti pomočniki ljudem, kakoršni so posredniki. In kakšni so ti ljudje? Ljudje največkrat slabega značaja in slabega imena: pustolovci, glumači, goljufi, ženske dvomljive
18*
264
„DOM IN SVETI« 1889, štev. 12.
poštenosti, vselej pa zelo udane slabim željam: s takimi ljudmi se nikakor ne pečajo na tak način angelji, njim gotovo niso pokorni. Pač pa kaže vse, da je le hudobni duh rad v taki družbi.
Če spiritisti ugovarjajo, da s tako sodbo se ne sklada toliko neumnih in bedastih izrekov, toliko protislovij, toliko stvarij, ki so za las podobne delovanju posrednikov samih, kajti hudobni duhovi bi vendar morali imeti več znanja, več samostojnosti itd.: ne more ta ugovor omajati naše sodbe, ker hudobni duhovi so pač tudi v spiritiških shodih hudobni, in tako delajo z namenom, da bi lože ljudi zavedli v zmote in pregrehe. Napačne misli pa izražajo ti duhovi celo o takih stvareh, katere bi morali vedeti n. pr. o večnosti itd., ako bi bili res duše pokojnikov. Spiritisti imajo pač izgovor pri rokah, češ, to so duše zabitih in neukih ljudij. Res čudno, da bi prav bedaki imeli največ dela in veljave v spiritizmu, da bi ti neumneži mogli in hoteli celo človeštvo rešiti. Vidite, koliko zmot, koliko protislovij v spiritiških zagovorih!
4. Zgodovina nam spričuje, da so se hudobni duhovi javili po raznih načinih na svetu. Proročišča (oracula) v starem veku, razni nenavadni pojavi, o katerih ne moremo tu govoriti obširnejše, pojavi, ki se nam kažejo v vseh časih, tudi dandanes: vse to se mora pridevati
in  prištevati   nadčloveškemu   zlobnemu bitju.
5. Razodenje božje v sv. pismu povsem potrjuje, da morejo zli duhovi take pojave učinjati, kakoršni se vidijo v spiritizmu.
6.   Sv. cerkev, ki uči božji nauk nezmotljivo, obsodila je spiritizem, ker je veri nasproten, ima slabe posledice in kriva načela. Več škofov je prepovedalo svojim vernikom spiritizem, Rim je postavil spise Alan-Kardec-ove na indeks, to je, prepovedal je pod hudo kaznijo jih rabiti, in enciklika iz 1. 1856, govoreča o magnetizmu, obsoja tudi spiritizem. Zato ne more noben katoličan brez greha obiskavati spiritiških sej in tu klicati duhove ali poslušati njih razodetja.
Tako smo ob kratkem — obširnejše govoriti ni dopuščal prostor — utrdili svojo sodbo, da je spiritizem delo hudobnih duhov, in s tem končamo svoje razkazovanje. Oklenimo se resnice, ki nam prodira iz solnčnih krogov vere in pameti, pustimo pa mračne sence spi-ritizma! »Jaz sem luč«, pravi naš božji učitelj; ta luč razsvetljuje celi svet. Spiritizem pa je delo teme — to smo spoznali popolnoma, delo sovražnika človeškega in božjega. Ali ni čudno, da v dobi materijališki — dviga svojo glavo spiritizem? Katoliška cerkev zavrača oba — kajti oba sta napačna —, ker njej ni mar za drugo, kot za resnico.
Adolfo Veber-Tkalce vič.
(Črtice. Sestavil Stj. Zagorac.) (Konec.)
f?
*y||Imenili smo že, da je Veber deloval :Jpza hrvatsko leposlovje in pisal za leposlovne liste.  To  delovanje  si moramo ogledati natančneje, ker le tako moremo  Veberja   popolnoma  spoznati. Kdo se ne spominja njegovega spisa »Djački dobrotvor«,   kateri  se je  mladini tako globoko vtisnil v dušo? Pre-
glejte samo »Vienac« (da ne opisujem še posebej njegovega delovanja v »Ne-ven-u« in drugodi) od začetka skozi celih dvajset let: ni ga niti enega letnika, v katerem ne bi našli Veberjevih spisov, bodisi izvirnih, bodisi od njega preloženih. Ves čas svoje težke bolezni je bil priden sotrudnik »Vienčev«. Zadnje