Skerb za zdravje v Ijudski šoli. Zdravje je naj večja časna dobrola. Dninar, kateremu je Ijubi Bog podelil zdravje, je bogatejši, kakor bolan kralj. — Ako je tedaj zdravje naj večja časna dobrota, moramo pa skerbeti, kolikor moremo, da si ga ohranimo. Podlaga zdravemu in terdneinu telesu se pa položi v mladosti, in zato morajo učeniki in starši, kateritn so otroci izročeni, čuti, da se njihovira učencem. ne škoduje kaj na zdravji. Učitelj pa skerbi za zdravje svojih učencev, če od njih odvračuje vse, kar bi vtegnilo škodovati njih zdravji, in da jih podučuje v tem, kar pospešuje zdravje. Pervo je, skerb za zdrav zrak. Sprideni zrak, ki ima premalo kislica, je vzrok mnogih bolezni pri učencih; iz njega pride tudi zgodnja smert več učiteljev. Pljučnica je angel, ki je zmirom pripravljen daviti mlade in stare, učitelje in neučitelje. Zarad otrok in zarad seb? naj učitelj zmirom skerbi za čist in zdrav zrak v šolski izbi. Kedar učitelj govori z učenci od zraka, bo prilično tudi podučil otroke, kakošen vpliv ima zrak na naše telo in sploh na naše zdravje. Brez zdravega zraka in zdrave kervi ui telesnega zdravja, brez tega ni sreče v življenji. Dihati prostovoljno dan na dan slabi zrak, pravi se moriti poCasi samega sebe. Le primerjaj prebivalce velikih mest ali zaduhlih stanovanj, močvirnih krajev s prebivalci v odpertih in prostih gorah. Kje kolera naj bolj davi? Tam, kjer sta voda in zrak zastrupena s tvarinarui, katerih še prosto oko ne vidi. Poleg zraka je pa tudi voda za naše telo zelo imenitna. Voda je neogibljivo potrebna, pa je tudi naj bolj zdrava pijača. Vse umetne pijače ne morejo vode nadoinestiti, in tem bolj so škodljive človeškemu zdravju, čem bolj se od vode razločujejo. Kedar učitelj od vode govori, naj povdarja posebno prednosti vode; omeniti pa tudi ruore, da je voda za mnoge bolezni prav dobro zdravilo. V tesni zvezi z vodo je tudi snaga, katera tudi izverstno pospešuje zdravje. Šolska izba naj bo snažna, tla brez prahu, ker se prah vzdiguje, kolikrat se otroci vzdignejo. Snažen naj bo obraz, glava, ušesa, roke, noge in obleka; učenik naj gleda, da bodo otroci umiti in počesani. Človekova koža ni kar meh po človeku, marveč zelo imenitna za zdravje človekovo. človek po nji, kakor s pljuči sope in izplahuje; koža ima na milijone potnih luknjic. Nesnažna koža ne uiore opravljati svojega delovanja, ter zastaja vhlapenje in izhlapenje. Priknžojo se vnetljive in druge bolezni, kakor tudi gerdi tvorovi. Polog tega snaga lepša in bolj kinča otroke kakor lepa obleka. Tukaj se učitelju ponuja prilika, da govori od umivanja in kopanja, pa tudi, kak vpliv itna do človeškega zdravja nagla pretnemba vročine in mraza, in v kakšneui razmerji s kožo človeškega telesa so bolezni, n. p. nahod, kašelj, hripavost, driska in razne vnetljive bolezni. Zoper to vse se človek naj bolj varuje, ako se vtenli. Zdrav človek, čverst deček se ne sme bati ne mraza, ne vročine, ne vetra, ne suega niti dežja; vse to naj ga nikar ne odvračuje od njegovih opravil, od šole. Komur vreme ne škoduje, ta je vterjen. Vsak zdrav človek se lahko vterdi, t. j. da se ne znieni toliko za mraz, vročino, sneg in dež. Kdor se je pomehkužil, da varuje se vsake merzle sapice, ta je ž€ bolehen. Skušen pripomoček vterditi se, je ta, da se umivamo v vsakem letnein času z merzlo vodo. Zmerni mraz in zmerna vročina telesu ne škodujete, pač pa prebitra spreraemba vročinc in mraza. Ako si zelo vroč, varnj se merzlega pvepiha, nikar ne pij kaj inerzlega, sploh se nikar hitro ne shladi; ako si bil na hudem uirazu in so roke, noge, nos ia ušesa močno slilajena ali še terdo zmerznjena, ogibaj se tople peči, ker premertih udov se ozeblina še le pri topli peči prime. Ako hočeš otajati preraerte ude, ter ohraniti jih pri zdravji, dergni jib s snegom ali z ledeno vodo. Tukaj učitelj mnogo lahko podučuje ter razlaga, namreč mladi človek naj bo zraeren v jedi, pijčai, igri, skakanji, plezanji, dalje zmeren v veselji in žalosti, pri delu in počitku, ter naj razlaga pregovor, kateri pravi: BČlovek ne živi, da bi jedel, marveč je, da živi". Gotovo se je že učitelju pripetilo, da so mu starši otroka v šolo poslali, še preden je bil za šolo vgoden, češ, naj se uči sedeti. To ima svoje pomislike; taki otroci slišijo v tako imenovane otročje verte (Kindergiirten), kjer je telesno gibanje poglavitna stvar. Taki starši nemara puste mladega konja, da se giblje v prosti naravi, preden ga vprežejo v težek voz, da se vterdi, in da je potem terdno živinče. Za otroka ni reči tako protinaravne, kakor -če dalj časa rairno sedi. Vsak učitelj tedaj skerbf, da otroci spremend telesno lego, ko so po več ur v šoli sedeli. Ako je otrok pisal, bode prav, če stoje bere ali števili. Otroci naj ne sede z životoin naprej pripogiijenim; iz tega izvira mnogo bolezni, terpe namreč persi in lahko se izcirai pljučna jetika; — terpe oči, otrok dobf kratek pogled; — terpi spodnji život in iz tega izvira uinogo betežnosti. Klopi morajo biti tako napravljene, da se otrok lahko naslone. Da se persi vterdijo, je dobro, če otroci, ko so dalj časa sedeli, zapojo ali stoje skupno bero. Ko so pri branji in pisanji dalj časa od blizo gledali, je dobro, da se jim kaj na tablo zapiše, tako da na daleč gledajo. Kjer ima šola dvorišče ali prazen prostor, tam se labko otroci med uro nekoliko prosto gibaje razvedre. Naj imenitnejše vseh takih vaj so pa redne telovaje. Pri teh vajah giblje se vsaki človeški ud; sleherni vnanji in notranji ud pride pri telo•vaji na versto. Mišice se vterde, kite in žile se nategujejo, roke in noge postanejo bolj gibčne in urne, pljuča, želodec, serce, jetra in obist se prisilijo v hitrejše delovanje; glava, persi in spodnji život se oproste nasledkov dolgega posedovanja; bleda kri postane zopet rudeča, kervotok postane hitreji, kosti se vterde ia poravnajo. Dečki in deklice naj se telo vadijo; toda deklice drugače kakor dečki. Po naših mestnih šolah so telovaje ob šolskih dneh, kar je gotovo bolje, kakor, da bi bile o prostih dneh, ker takrat ni mogoče otrok skupaj dobiti, ker starši, katerim telovaje ne dopadajo, bi otrok ne pošiljali še posebej k telovajam. To bi bile v kratkein naj važnejše reči, katere učitelj more storiti v teh zadevah. Povedati bi bilo otrokom še blizo to-le : 1. Kedar zbole, naj nikar pri mazačih ne iščejo zdravil. Naj se jim pove, n. p. da ure ne daje nihče stolarju popravljat. Zdravja, naj veče zemeljske dobrote, naj nikar ne izroče mojstruskazu. Naj umnejši zdravnik je tudi naj cenejši, ker bolezen brez daljnih ovinkov spozna in ozdravlja. Učitelj naj dopove otrokom, koliko se raora učiti spreten zdravnik in koliko mora vediti, da spoznava neštevilne bolezni. Celo človeško življenje je prekratko, da bi kdo spoznal naj večje čudo božje vsegamogočnosti in modrosti — človeško telo. Naj umelnejše človeško delo, in ko bi imelo na tisoče in tisoče koles, je mertva otročja igi-ača, ako jo primerjamo človeškemu telesu. — Tedaj otroci, kedar zbolite, pošljite po najboljšega zdravnika in nikar ne recite, kakor nekateri ljudje: ;,Ako je božja volja, da umerjem, mi zdravnik ne bo pomagal, ako pa ne, ozdravim se tudi brez zdravnika". To ni kerščansko, tako pravijo mahomedani. Kristijan veruje na božjo previdnost; mahomedan pa veruje na nespremenljivo osodo. Mahomedanska vera s svojo predodločbo se ne strinja z božjo modrostjo in pravičnostjo, pa tudi ne s pametjo in prosto voljo človekovo. Pamet nam je dal Bog, da se varujemo naravnih prikazni, katere bi nara vtegnile škodovati. Bog pošilja mraz, vročino, blisk, germenje, 80» dež: ker smo pametne stvarf božje, stavimo si hiše, oblačimo se v obleko, ki nas greje, razpemo dežobran, na verh strehe pa postavimo strelovod. Bolezni so tudi naravni zlegi, nasledki naše slabosti, neumnosti, greha; zoper te nas Bog labko varuje delaje nad nami neprenehoma čudeže; a Bog hoče, da si sami pomagamo, zato nam je v živalstvu, rastlinstvu in rudninstvu pripravil zdravil in le umen zdravnik ve presoditi, koliko se tega ali unega sme dati bolniku. Otroci naj se svare pred vsemi vražnimi zdravili, katere so že tako prepovedana v 1. božji zapovedi. Po časopisih se večkrat priporočajo zdravila vsake verste. Te reči niso tako nedolžne, kakor bi kdo mislil. Naj manjši zlo bi bilo, da nič ne koristijo, ker človek se dostikrat ozdravi brez takih zdravil ali vkljub tem zdravilom; narava namreč edina ozdravlja, ako tudi v bolezni zdravnika na pomoč pokličemo, kajti ta le naravi, katera si hoče pomagati, pota oglaja. Ta stavljena zdravila poškodujejo ako ne naravnost pa vendar posrednje. Več veljajo, kakor so vredna, prodajavci obogate in ako drugo ni zgubljeno, je dostikrat zgubljen pravi čas, v katerim je bilo še moč pomagati. Ko se govori od šeste zapovedi, naj učitelj svari pred mutastimi grehi. Kaj pa, da je tukaj velike previdnosti treba, sicer učitelj več škoduje, nego dobrega stori, in svarjenje naj bi razumeli le taki otroci, ki so v tem zapopadeni, pa vendar ne vedo, da je to ne le pregrešno, temuč zdravju močno škodljivo in da zavoljo tega prezgodaj pridejo pod zemljo- Tukaj bi bilo tudi omeniti telesnih pokoril, katere zdravju otrok lahko škodujejo, učitelju pa lahko veliko sitnosti napravljajo. — Neškodljive kazni so: oster pogled, stati zunaj klopi, zapor pod nadzorstvom. Recimo, da izmed telesnih pokoril je šiba naj manj nevarna, a tudi ta ni dovoljena. Jaz mislim, da se bo svet že počasi prepričal, da se raora šiba v šoli toliko časa rabiti, dokler so v šoli svojeglavni, hudovoljni, lažnjivi in tatinski otroci. Vsak učitelj bi gotovo rad videl, da bi nikoli šibe v šoli ne rabil; ako pa ostane ta šolska postava, da je telesno pokorjenje prepovedano, potem naj se pa Ijudje nikdar ne čudijo, da so otroci čedalje bolj razposajeni in svojeglavni, in poslednjič se more učitelj otrok bati, da ga ne napadejo. — Ali se mar to še ni nikjer zgodilo ?!