Politični ogled. Čehi proti pošti. Dunajski Čehi so imeli v nedeljo dne 28. m. m. sbod, na katerem 80 označili s?oje stališče proti stališču, katero so zadnji čas zavzeli dunajski poštni nradaiki. Poročevalec je svetoval, aaj Cehi a&stopijo proti duaajskem poštam, katere se branijo v dunajskem krajevaem prometu sprejemati pisera ia deaaraib aakaznie s češkimi naslovi. Vsi dunajski Čehi aaj pošiljajo po nakazaici po 1 kroao ia aaj na nakazaice napišejo češke aaslove. Če bodo poštai uradniki odklaajali deaarne nakazaice s češkimi n&8loTi, naj jih odpošijatelji ne vzamejo aazaj. Po ahodu 80 udeleženci po Koroški cesti ia pa na Grabnu povzročili sprevod, a jih je razkropila policija. Na Dunaju je po zadnjem ljudskem štetju 1,386.000 NemceT in 103.000 CehoT. Sloveaci, učimo 86 aarodae odločnosti od čehov! Avstrija in Italija. Italija si je uatanovila v Jadranskem morju vojao brodovje na prizadevanje miaistra mornarice Mirabello. Brodovje bodo tvorile velike bojne ladje: »Sardegaa«, »Re Umberto«, »Dandolo«, »Do- ria«, krilarica »BaazaB« in pa dvanajst torpedovk. Kakor trdijo, fstrezata Ie pr?i dve vojai ladji moderaim zahtevam. »Daadolo« in »Doria« Bimata dobrih oklopov ifl nista hitru, kakor je tudi bolj počasna kriiarica »Banzaa«. A kljub temu stavijo Italijani na to brodovje veliko upov, ker pravijo, da jih ne bo mhče presenetil. Jasno je, da je V86 to naperjeno proti Avstriji. NaSa »zaveznica« Italija pa hkrati tudi atrjuje Bsaetke, Jakin ia Tarent. Na meji proti Avstriji pa gradijo in atrjujejo trdajave Vsekakor je vse to r,elo sumljivo, čeravno italijanski listi to zanikavajo. Zet znanega italijanskega puatarja Garibaldija je rekel, da bo vcjska z Avstrijo morebiti svoj čas potrsbna, a aaajo Italija ai še pripravljeaa. Možje pa, ki so sedaj na vladnem krmilu, ne gledajo v prihodniost. Za slučaj, da bi Garibaldi s svojimi prostovoljci hotel prekoračiti avstrijsko mejo, bi to čeio vodil general Cancio. Ljudi sicer ne bo rnaajbalo, pač pa croija in denarja. Najbrže bo pa tudi po3ku?«la italijanska redna arraada prepreiiti prestop meje. A ves dragaSen bi paS bil položaj, ako bi poizkusila NemSija po smrti FrančiSka Jožefa stegniti svoje kremplje po Trstu. V tem slučaju bi se morala vsdigniti vsa Italija t bo,. Snltan Mnrat umrl. V Carigradu je 29. t. m. po daljši bolezni umrl prešaji odstavljeai turžki sultan Murat V. Njegova smrt je naredila na sultaaa velik vtisk. Vladal je malo časa. Dae 30. majaika 1876 je bil umorjea njegov predaik Abdul Azi. Sledil mu je jako priljubljeai in svobodomiselai Murat V., katerega so aazvali Beultaaa preosaovalca". Murat V. ai izpolail aad, katere so stavili vaaj; otemail mu je um. Vsled tega so turški državniki odstavili umobolnega Murata V. in proglasili sultanom še sedaj vladajočega ajegovega brata sultaaa Abdnl Hamida. Dae 31. avg. 1876 je bilo aazaanjeao ljudstvn, da je Murat V. vsled slaboumnosti odstavljea. Odstavljeaega sultaaa so prepeljali v Ceragansko palačo, v kateri je živel do svoje smrti. Mnrat V. je bil rojea 21. sept. 1840. Njegov oče snltaa Abdul Mešid je nmrl na jetiki komaj 39 let star 1. 1861. O ajegovi materi sodijo, da je bila kozakiaja ia da je bil zato naklonjea krščaastvu.