XXVI - M C M XXX I - 3-4
ARODOPISJE
ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBORU
Vsebina. — Tables des matieres.
1. Razprave. — Dissertations.	Stran. — Page.
Kotnik J., Profesor dr. Matija Murko. — Mathias Murko..........145
Brodar S., Raziskavanja v Potočki zijalki in nje problemi. — Recherches dans la
grotte »Potočka« et les problemes qui en rčsultent..........153
Abramič dr. M., Novi natpisi iz Petovija. — Inscriptions nouvelles de Poetovio .	177 Kos dr. M., K poročilom Pavla Diakona o Slovencih. — Du rapport de Paul Diacre
sur les Slovenes......................202
II.	Izvestja. — Rapports.
Skrabar V., Najdba rimskega spomenika. — Dčcouverte d'un monument romain .	216 Baš F., Arheološka raziskavanja prof. B. Sarie. — Les recherches archčologiques
du iprofesseur B. Saria....................217
Schlosser P., Poslopje Dečjega doma v Mariboru. — Le batiment de l'asyle d'en-
fants a Maribor.......................219
J. A. G., Budna. — Budna.....................222
J. A. G., »§to je nebo.« — »Qu'est - ce que c'est que le ciel?«........223
llešie dr. F., Kalobski rokopis slovenskih pesmi iz 1. 1651. — Le manuscrit des chansons slovenes de Kalobie datant de l'annče 1651 ......................223
Glaser J., Literarne predloge in paralele. — Parallčles littčraires.......225
III.	Bibliografija. — Bibliographie.
Baš F., Slovenska narodopisna bibliografija za leto 1930. — Bibliographie ethno-
graphique slovčne pour l'annče 1930 ..............................227
IV.	Slovstvo. — Lltterature.
Haumant E., La formation de la Yougoslavie. Fr. Kovačič .........251
Pivec-Stele M., La vie Economique des Provinces Illyriennes. Dr. A. Veble ...	261
Pirjevec A., Levstikova pisma. S. Trdina................269
Sveslavenski zboinik. J. Sedivy ...................272
Karaman Lj., Tragom hrvatskih kraljeva. F. K..............274
IloiioBHh B., MeTepnnxoBa iio.nniHKa na Bjihckom Hcroicy. B. Stupan.......274
Stankiewicz Ks. A., Rodnaja mowa u swiatyniach. .1. Sedivy.........275
JlasapeBHli U., JyrocjiOBeHci<a Hcropncica inTaiiKa. J. Š............277
Sveslavenski zbornik. J. Sedivy'...................277
H3Beci5i na iiOTopimecKOTO apystecTno tit> Coifmji. J. Sedivy........278
3aiuicKH nayitoBoro TOBapncTBa HMeHn UlcB'ienKa. J. Sedivy.........279
Melik A., Kozolec na Slovenskem. Fr. Ba5................280
Naša Slovenačka. R. Savnik.....................285
Jurančič J„ Iz šole za narod. Fr. Baš.................286
Ilustracija III, št. 5. Fr. Baš.....................287
V.	Društveni glasnik. — Chronique des Societčs.
Muzejsko društvo v Ptuju......................287
Imenik članov ZDM .......................289
Zamena publikacij ........................295
Priloga. — Annexe.
Arhiv za zgodovino in narodopisje................ 49—96
Letna članarina, oziroma naročnina Din 50.—, za inozemstvo Din 6ft.—. Knjigotrška cena Din 75.—. Za uredništvo in Zgodovinsko društvo odgovarja prof. dr. Fr. Kovačič. Za vsebino posameznih člankov so odgovorni pisatelji sami.
Tisk Mariborske tiskarne v Mariboru; odgovarja ravnatelj Stanko De tela.
Profesor dr. Matija Murko.
Janko K o t n i k — Maribor.
Ob sedemdesetletnici rojstva.
Profesor dr. Murko je naš ožji rojak. Kot takšnemu in kot soustanovitelju Zgodovinskega društva v Mariboru kakor tudi večkratnemu so-trudniku ČZN1), zlasti pa kot odličnemu znanstveniku na polju južnoslo-
vauskega narodopisja smo dolžni, da mu mimo prigodnih člankov, ki jih je izzval po vsem kulturnem svetu redki jubilej našega rojaka, posvetimo tudi naslednje vrstice.
Ozemlje, ki nam je dalo na jezikoslovnem ter literarno-zgodovin-skern polju že toliko slavnih mož, je rodilo tudi profesorja Murka. Dne 10. februarja 1. 1861. je na Drsteli pri Ptuju zagledal luč sveta. Vse one vrline, ki so odlikovale njegovega rojaka in velikega učitelja Fr. Miklošiča, je narava položila tudi njemu v zibelko. Gimnazijo je študiral vseskozi odlično, in sicer najprej v Ptuju, potem v Mariboru. Leta 1880. je prišel na Dunaj, kjer se je posvetil slovanskemu in germanskemu jezikoslovju. Njegovi odlični učitelji Heinzel, Schmidt in Miklošič so mu začrtali pot na znanstvenem polju. Leta 1886. je bil promoviran »sub auspiciis imperatoris« za doktorja filozofije. Za to izredno odlikovanje je dobil 1. 1887. štipendijo dunajskega vseučilišča ter nastopil poldrugoletno potovanje po Rusiji. V Petrogradu in Moskvi se je seznanil z Veselov-skim, Pypinom, Buslajevim in drugimi ruskimi učenjaki, po knjižnicah in med ljudstvom si je nabral mnogo znanstvenega gradiva za svoja poznejša raziskavanja. Ko se je 1. 1889. vrnil na Dunaj, je dobil najprej službo v ministrstvu zunanjih del, in sicer kot referent za slovanske časopise. Razen tega je bil tudi učitelj ruskega jezika na zavodu za vzhodne jezike in pozneje tudi na konzularni akademiji, obenem pa je poučeval slovenščino na Terezijanski akademiji.
L. 1897. se je z znanstvenim delom »Deutsche Einfliisse auf die An-fiinge der bohmischen Romantik« habilitiral za docenta slovanske filolo-gije na dunajski univerzi. L. 1902. pa je kot redni profesor prevzel po prof. G. Kreku graško stolico za slovansko jezikoslovje. Gradec pomenja novo dobo v Murkoivem znanstvenem in zasebnem življenju. Njegovo znanstveno delo, ki se je bilo na Dunaju tako široko in vsestransko razmahnilo, da vzbuja splošno občudovanje, se je za časa petnajstletnega bivanja v Gradcu koncentriralo in znatno poglobilo. Najlepši plod te dobe je knjiga: »Geschichte der alteren siidslawischen Literaturen, Leipzig 1908«. V Gradcu si je Murko tudi ustanovil svoje lastno ognjišče ter poročil hčerko uglednega celjskega rodoljuba dr. Josipa Serneca. Ko je 1. 1908. odšel profesor Jagič v pokoij, bi bil Murko rad prišel na dunajsko stolico, do katere je imel kot znanstvenik največ utemeljenih predpogojev. A osebni oziri, ki pri podelitvi takih mest igrajo cesto važno ulogo, so tudi tukaj drugače odločili. Dunajsko slavistično stolico je dobil Ja-gičev zet prof. Rešetar, Murko pa je ostal še nadalje v Gradcu, kjer je preživel tudi skoro vsa vojna leta, združena s pomanjkanjem in z vsemi ostalimi neprilikami.
Glej ČZN i. Ill, VII, VIII, XII.
Ko se je 1. 1917. pravkar preselil v lastno vilo, je prišel iz Leipziga, kjer je umrl prof. Leskien, poziv, da prevzame tamkajšnjo slavistično stolico. To za prof. Murka ni bilo samo veliko priznanje njegovega dela in znanstvenega slovesa, marveč tudi nekako osebno zadoščenje za netaktno postopanje glede Dunaja. Z nastopnim predavanjem »Die slawi-sche Philologie in Deutschland« se jc lotil z veliko vnemo preosnovitve slavističnih študij v Nemčiji, čeprav tla za to v vojnem času niso bila kaj ugodna.
Takoj po prevratu je stal prof. Murko pred važnim vprašanjem: »Kam sedaj?« Treba je bilo razen tega tudi misliti na bodočnost dorašča-joče dece. Dobil je sicer poziv iz Zagreba, a pogoji so bili zanj nesprejemljivi. Istočasno pa ga je klicala tudi Praga. Vsekakor ga je zelo vleklo v novo domovino, kar pričajo tudi pisma, napisana dr. Turnerju2). V enem izmed teh pravi: »Rad bi vstopil v tej ali oni obliki v službo jugoslovanske države, za katero sem znanstveno toliko deloval, posebno s tem, da sem se potegoval za zbližanje Hrvatov in Srbov. V njej imajo tudi otroci svojo pravo domovino, za katero jih je treba čimprej odgojitl.«
Naša država je bila takrat v prvem razvojnem stanju in vsa zaposlena z notranjo organizacijo. Zato pač merodajni činitelji niso polagali tolike važnosti na to, da bi si v osebi proif. Murka pridobili znanstvenika svetovnega slovesa.
Morda pa je bilo celo bolje, da je prof. Murko odšel v Prago, kajti tam se mu je odprlo povsem novo polje za udejstvovanje. Na starodavni Karlovi univerzi je dobil profesuro južnoslovanskih jezikov in slovstev. V dobi, ko drugi odhajajo v pokoj, začenja prof. Murko novo življenje. Z neumorno energijo se je lotil dela in čeprav mu je bilo težko zapustiti novo ustanovljeno Jugoslavijo, se je sredi ogromnega dela vendar kmalu vživel v nove razmere, kakor izjavlja v enem izmed poslednjih pisem, ki jih je bil napisal dr. Turnerju3): »Mi smo v Pragi res zadovoljni. Jaz imam sicer mnogo dela in skrbi, ali imam lep delokrog in vidim, da se znanstveno delo tukaj vendar ceni«.
Tako se je Murku posrečilo, da je po svetovni vojni prenesel središče slavističnih študij, ki je bilo za Kopitarja, Miklošiča in J a g i č a na Dunaju, zopet v Prago.
* *
Ob sedemdesetletnici prof. Murka je objavila njegova hčerka Jelka Arneriova bibliografski seznam Murkovih spisov4). Ta knjižica, kjer so
2)	Glej arhiv Zgod. društva v Mariboru (AZDM) K. 47.
3)	AZDM. 1. c.
4)	Bibliograficky soupis literarni činnosti prof. M. Murka. Sestavila Jelka Arne-riova-Murkova. 1931. — V popolni obliki izide bibliografija Murkovih spisov v »Kaz-
na 17 straneh kronološko nanizani naslovi Murkovih del, nam priča, kako vsestransko in plodovito je bilo Murkoivo literarno delovanje. Strogo filo-loška vprašanja, kulturno-zgodovinski problemi, primerjalno literarne razprave in narodopisje, vse to tvori pestro vsebino Murkovih spisov.
Jezikoslovna vprašanja so ga zanimala zlasti v mlajših letih, ko se še javlja vpliv učitelja filologa Fr. Miklošiča. Pri svečani promociji je predaval o pomenu tujk, napisal je dve lepi razpravi iz slovenske slovnice, in siccr »O enklitikah v slovenščini« (Letopis Mat. Slov. 1891—92) in >:Zur Erkliirung einiger grammatischer Formen im Neuslowenischen« (Archiv t. slaw. Phil. 1892), ocenil Berneckerjev etimološki slovar, Ge-bauerjevo slovnico in več drugih učnih knjig ter leta 1925. objavil v Daničičevem Zborniku razpravo »Nekoliko reči o jeziku srpsko-hrvatskih protestantskih knjiga«.
Dasi kažejo omenjene razprave globoko razumevanje slovniškili in etimoloških vprašanj, vendar slovnica ni polje, kjer bi se Murko kot učenjak mogel široko razmahniti. Bolj ga zanimajo vprašanja, ki so v posredni ali neposredni zvezi s kulturno in literarno zgodovino slovanskih narodov.
V Ljublj. zvonu 1889 je objavil svoje potne spomine iz Rusije, istotam je napisal 1. 1886. razpravo o Miklošičevih najnovejših delih. Svojemu velikemu učitelju in ožjemu rojaku je posvetil še več krajših in daljših člankov, zlasti pa 1. 1898. krasno monografijo »Miklosichs Jugend- und Lehrjahre«, ki je izšla v zboirniku na čast germanistu Heinzelu. Med številnimi življenjepisi, ki jih je Murko napisal v spomin slovanskim učenjakom, je najlepši in najpopolnejši Oblakov, objavljen v Knezovi knjižnici Slov. matice 1899. Profesor NachtigalD toplo priporoča to vzorno biografijo kot nekak vademecum vsakemu slovenskemu slavistu. Zanimivo je, da je nemški posnetek tega obširnega dela tudi avstrijsko na-učno ministrstvo priporočilo šolskim knjižnicam.
Tudi svojemu prijatelju in dolgoletnemu tovarišu na graški univerzi, dr. Streklju, je ob smrti 1. 1912. napisal z ljubeznijo in razumevanjem prežet članek v Vedi, mimo tega pa krajši nekrolog v »Grazer Tagespost«. Tu bodi omenjeno, da je profesor Murko neustrašeno in možato zastavil ves svoj vpliv, da bi bil Štrekelj čimprej imenovan za rednega profesorja. Dne 4. maja 1907 poroča o tej zadevi dr. Turnerju"): »Jaz imam že od 25. jan. trde boje, ker predlagam zopet Štreklja za rednega profesorja. Akademično življenje ima povsodi mnogo žlindre, ali če se mu pridruži
pra\ali iz zgodovine slovanske filologije«, ki jih tiska Slovansky ustav v Pragi. Tam bo priobčen tudi Murkov življenjepis.
5) Dr. R. Nachtigall: Prof. M. Murko. Ljublj. Zv. 1921. ") AZDM. K. 47.
še tevtonski šovinizem, si lahko misliš, kako težko se je boriti v takih razmerah . . . Morali bomo resno misliti na svojo univerzo, ali pot do nje je dolga ...«
Zgodaj se je začel baviti tudi s češko romantiko. Ob Kollarjevi in Šafarikovi stoletnici je napisal več temeljitih razprav, ki pa so le predhodnice njegovega velikega dela, s katerim se je habilitiral za privat. docenta na dunajski univerzi. S knjigo »Deutsche Einfliisse auf die Anfange der slawischen Romantik, I. Teil: bohmisehe Romantik« je Murko zadivil ves učenjaški svet. Z novo primerjalno metodo odkriva literarnohisto-rični vedi povsem nova pota. Le žal, da tega dela ni nadaljeval tudi z ozirom na ostale Slovane.
Z literarno zgodovino južnih Slovanov pa se bavi v Teubnerjevi zbirki »Kultur der Gegenwart«, za katero je 1. 1908. napisal pregled starejših in novejših južnoslovanskih literatur, v Amelangovi zbirki vzhodnih literatur pa je izšlo istega leta epohalno delo: »Geschichte der lilte-ren siidslawischen Literaturen«, ki je plod dolgotrajnih in podrobnih študij. Tu se prvič obravnava južnoslovanska literatura kot enotna celota. Nekatera poglavja tvorijo zaokrožene monografije in so bila tudi drugod objavljena. Študije o južnoslovanskih literaturah nadaljuje široko zasnovana, nemški pisana razprava »o pomenu reformacije in protireformacije za duševno življenje južnih Slovanov«, ki je izšla najprej v Slaviji IV. in V., pozneje pa kot separaten odtisk v Pragi in Heidelbergu. Protestantska doba je poleg romantike Murka vidno najbolj zanimala. Reformacija, ki je bila namenjena vsem južnim Slovanom, je ustvarila južnoslovanski program, ki ga je dvajseto stoletje uresničilo.
Isto misel izraža prof. Murko tudi v svojem predavanju, ki ga je imel v maju 1920. 1. na saksonski akademiji in ki ga završuje s temi-le besedami: »Jugoslovansko kraljestvo, ki je izšlo iz svetovne vojne, se mi zdi kot člen verige, ki sega po svojem razvoju stoletja nazaj«.
Z narodopisjem se je začel baviti že zelo zgodaj. Recenzije in drugi članki, raztreseni po različnih slavističnih in etnografskih glasilih, nam to potrjujejo. Zlasti pa ga je navdušila narodopisna razstava 1. 1895. v Pragi, o kateri poroča v »Mitteilungen der anthropologischen Gcsell-schaft in Wien« ter v Ljublj. zvonu 1896, kjer Slovencem daje ob koncu te-le nauke: »Zbirajmo in hranimo svoje starine, samobitne in prisvojene, kolikor moremo, ker človeka, ki ni barbar, bo vedno zanimalo, kako so živeli njegovi predniki«. Morebiti so bile poleg drugih teženj tudi te vrstice v vzpodbudo onim, ki so ustanovili v Mariboru Zgod. društvo.
Razprava »Povest sedmerih modrijanov pri Slovanih« (Sitzungsbe-richte der Wiener Akademie 1890), s katero si je prof. Murko pridobil sloves izbornega poznavalca starejše literature, spada sicer v oblast pri-
merjalnih in tekstno kritičnih študij, vendar pa sega tudi v območje narodopisja. K tej temi se je Murko pozneje še večkrat povrnil.
Vse, kar spada v področje narodopisja, zanima profesorja Murka. L. 1902. ocenjuje Meringerjevo razpravo »Die Stellung des bosnischen Hauses und Etymologien zum Hausrat«, 1. 1906. pa objavlja sam povsem novo razpravo o jugoslovanski hiši (»Zur Geschichte des volkstumlichen Hauses bei den Siidslawen«).
L. 1909. je začela izhajati v Heidelbergu revija »Worter und Sachen«, ki ji je glavni namen, da uporablja rezultate kulturno zgodovinskih preiskav za tolmačenje in razlago pojmov in besed. Misel je izšla iz Gradca, gotovo ne brez zaslug prof. Murka, ki je bil temu listu tudi sourednik.
Že v I. letniku tega novega znanstvenega glasila prispeva Murko članek, v katerem kulturnozgodovinsko razlaga sprejem nekaterih srbohrvaških besed pri Slovencih, v II. letniku pa objavlja obsežno in klasično razpravo »Das Grab als Tisch«, kjer govori o nagrobnih obredih slovanskih narodov in na podlagi teh raziskovanj pojasnjuje več zanimivih etimologij. Temu glasilu je ostal zvest sotrudnik tudi v najnovejšem času, objavljajoč v XII. letniku študijo o vilah (»Zur Geschichte der Heu-gabel«).
V tesni zvezi z Murkovim zanimanjem za slovansko, zlasti južno-slovansko narodopisje so njegove študije o jugoslovanski narodni epiki. Kakor je prof. Murko drugod vedno utiral nova pota, je tudi tukaj njegova metoda povsem nova in svojevrstna. Z narodno epiko se bavi prof. Murko že izza 1. 1904. dalje. L. 1912. je nastopil svoje prvo znanstveno potovanje po severozapadni Bosni in severni Dalmaciji, 1. 1913. pa po Bosni in Hercegovini, da na licu mesta prouči, pod kakšnimi pogoji živi in umira dandanes srbohrvatska narodna epika. Ko so po vojni normalne razmere zopet omogočile potovanje, se je vnovič vrnil k tej temi. V letih 1924., 1927., 1930. in 1931. ponovno potuje v teh krajih, najprej v Sandžaku, nato v Črni gori in ostali Srbiji in prinaša s svojih potovanj vedno vse polno novega gradiva, ki ga namerava obdelati v obširnem delu o jugoslovanski epiki. Nekako pregledno in sintetično razpravo o stanju jugoslovanske narodne epike v 20. stol. je izdal 1. 1928. v francoskem jeziku pri slovanskem institutu v Parizu, ki ga je tudi povabil, da je imel v maju 1. 1928. na Sorboni serijo predavanj o tem zanimivem predmetu.
Da se je zanimal tudi za slovensko narodno pesem, priča dejstvo, da je bil član slovenskega odseka dunajskega odbora za izdajo mouu-mentalnega dela: »Narodna pesem v Avstriji« in po Štrekljevi smrti tudi predsednik tega odseka. Ta odbor, ki je začel delovati 1. 1906., je zbral do 1. 1913. že 11.159 slovenskih pesmi z napevi. Svetovna vojna je nato
prekinila njegovo delovanje, 1. 1919. pa je začel znova delovati, tako da se je nabralo doslej okoli 13.000 narodnih pesmi z melodijami. L. 1927. je ta odbor izročil ves materijal etnografskemu muzeju v Ljubljani. Delovanje tega odbora opisuje prof. Murko v 111. letniku Etnologa pod naslovom: »Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami«.
Koliko ocen in drugih informativnih člankov je izšlo v Jagičevem »Archivu« in drugih znanstvenih revijah! A tudi splošnim vprašanjem iz slovanskega kulturnega življenja je Murko posvečal svojo pozornost in cesto zastavil pero tudi v publicistične namene, kar pričajo zlasti mnogoštevilni članki po svetovni vojni o najrazličnejših aktualnih vprašanjih. Citiram le nekaj izmed njih. V »Novi Evropi« so izšli: Slovenački književni jezik, Prag kao kulturno središte Slovenstva, Kulturna Slovenija u opisu samih Slovenaca, Ko je stvorio Jugoslovene i Jugoslaviju, Začetki čehoslovaške-jugoslovanske zaveze; v Prager Presse: Die Neu-ordnung Jugoslawiens, Im slawischen Siiden, Vergangenheit, Gegenwart und Zukunft des patriarchalischen Jugoslawiens in dr.
Med omenjenimi članki je še danes zelo aktualen in zanimiv članek o »slovenskem jeziku v Jugoslaviji«, ki je izšel tudi v Ljublj. zvonu 1. 1922. in je pisan s tistim treznim smislom za živo realnost, ki se ga je prof. Murko že v svojih mladih letih navzel od bratov Čehov. Vsak izobražen Jugoslovan bi se moral seznaniti z vsebino tega članka!
Prof. Murka odlikuje izreden organizatoričen talent, ki se javlja že v študijskih letih, ko zbira okoli sebe tovariše, sposobne in navdušene za kulturno in znanstveno delo. In kjerkoli se pozneje nahaja, bodisi na Dunaju, v Gradcu in v Nemčiji, povsodi tvori prof. Murko središče slovanske družbe. V posebni meri pa se je njegov organizatorični talent uveljavil, ko je prišel v Prago. Praga je po njegovi zaslugi postala središče slovanskih jezikoslovnih študij, v Pragi je razširil in znatno obogatil knjižnico slovanskega seminarja. S svojim neumornim prizadevanjem je dosegel, da je slovanski seminar dobil novo poslopje, bil je soustanovitelj »Slavije«, ki je narasla že na 10 letnikov. Leta 1929., ob stoletnici smrti Dobrovskega, je sklical v Prago kongres slovanskih filologov, ki ga je sam uspešno vodil in na katerem je glede organizacije znanstvenega dela dosegel mnogo lepih rezultatov.
Kot znanstvenik pri svojem delu ni okorel in postal starokopiten, kakor se to često dogaja, ampak je z vedno mladostno svežostjo, ki je lastna tudi njegovi telesni konstituciji, sledil novim in modernim izsledkom znanosti ter mnogokrat tudi sam utiral nova pota.
Kdorkoli je imel opraviti s profesorjem Murkom, se je na mah prepričal, da ima pred seboj velesirnpationega človeka. Za svoje slušatelje se prof. Murko ni brigal samo za časa njihovih študij na univerzi, am-
pak jih je imel v stalni evidenci tudi po njihovem odhodu z vseučilišča, Bil je predsednik ali odbornik raznih dijaških podpornih društev in vedno očetovsko pripravljen, pomagati revnim dijakom. Posebno neumorno se je potegoval za dijaško bolniško zavarovanje — in tu se zopet kaže njegov smisel za organizacijo — češ, vsaka služkinja ima svojo bolniško blagajna, ki ji nudi pomoč v slučaju bolezni ali nezgode, le dijak je nima.
Po vsakdanjem trudapolnem delu je bil najljubeznivejši zakonski mož in družinski oče, ki se je ob prostih urah prav srčno veselo poigraval s svojo doraščajočo in ljubko deco.
Prof. dr. Murko je ponesel glas in slavo slovenskega imena daleč preko mej naše ozke domovine, kajti kjerkoli se je kretal, bodisi v znanstvenem svetu, bodisi v družabnem občevanju, povsodi je bil in ostal dober Slovenec in zaveden Jugoslovan.
Ob petdesetletnici je pisal prof. Murko svojemu staremu in najboljšemu prijatelju dr. Turnerju, s katerim so ga trajno vezale nežne prijateljske vezi, prepletene s hvaležnostjo izza onih let, ko je bil dr. Turner njegov podpornik, zahvaljujoč se mu za čestitke k petdesetletnemu jubileju med drugim tudi to-le: »Petdesetletnice nisem bil vesel. Lotila se me je mala melanholija, ko sem premišljeval, da bi bilo lahko marsikaj drugače izpalo, meni v korist, še bolj pa znanosti«7).
Danes, ko profesor Murko stopa v osmi decenij svojega plodonos-nega življenja, ko ima za seboj skoro petdesetletno znanstveno kariiero, bi morda svojo takratno izjavo v toliko popravil, da je navzlic mnogim težavam in zaprekam, s katerimi se je moral večkrat boriti, vendarle lahko zadovoljen s svojim življenjskim delom, in če že res marsikaj ni izpalo njemu v korist, pa je bilo vsaj znanosti v prid.
Mnogoštevilna odlikovanja, ki jih je dobil prof. Murko v teku svoje dolgoletne znanstvene karijere, so priznanje velikemu delu, ki ga je izvršil in ga še stalno vrši.
Bodi mu sojeno še mnogo zdravih in srečnih dni, da lahko izpolni, kar si še sam obeta od življenja, in dovrši, kar še pričakuje od njega znanstveni svet!
Ta Članek je prikrojen po govoru, ki ga je pisec imel na lepo uspelem Mnrkovem večeru, katerega je priredilo Zgodovinsko društvo v Mariboru dne 8. aprila 1931.
Viri: T. St. Grabowski: Najnowsza Historya Literatur poludniowoslowianskili i dzialalnošč prof. M. Murki, Krakow 1910. — J. Kotnik: Dva jubileja v Gradcu. Dom in svet 1911. -•- Prof. dr. R. Nachtigall: Matija Murko, Ljublj. zvon 1921. — Jelka Arne-riova-Murkova: Bibliograficky soupis literarni činnosti prof. M. Murka. Praha 1931. — Josei Pata: Prof. dr. Matyaš Murko. Praha 1931. — Razni priložnostni članki ob sedemdesetletnici. — Murkova pisma dr. Turnerju v arhivu Zgod. društva v Mariboru.
7) AZDM. 1. c.
Raziskavanja v Potočki zijalki in nje
problemi.
S. Brodar —- Celje.
I. Raziskav a nje 1. 1930.
Uspehi kopanja in raziskavanja v Potočki zijalki na Olševi 1. 1928. in 1929. so bili tako povoljni1), da je Muzejsko društvo v Celju — v svesti si velikega pomena na novo odkrite paleolitske postaje za znanost — sklenilo, organizirati tretjo ekspedicijo v poletju 1. 1930., ki naj bi sistematično in brez ozira na materijalen uspeh raziskala plasti v Potočki zijalki in z zbranim gradivom podala kolikor mogoče jasno sliko razmerja pračloveka in njegove jame. Radi izredne obsežnosti naše paleolitske postaje je bila zamišljena seveda ta ekspedicija le kot prva etapa po načrtu zasnovanega še bodočega dela. Vendar je bilo treba že za to ekspedicijo toliko gmotnih žrtev, da bi se bila le težko uresničila, ako ne bi prejelo Muzejsko društvo v Celju tako iz državnih sredstev kakor tudi od mestne občine celjske znatnejše pomoči. V dolžnost si štejem, da se v imenu celjskega Muzejskega društva imenovanim faktorjem javno zahvaljujem. Globoko razumevanje za delo v Potočki zijalki sem našel že od vsega početka pri celjskem mestnem načelniku g. dr. A. G o r i č a n u; njemu kakor tudi vsem, ki so mi na kakršenkoli način pomagali, bodi izrečena iskrena zahvala.
Tako je bilo torej mogoče dne 8. julija 1930 v jami z delom pričeti in ga po 38 dneh, 14. avgusta 1930, z uspehom končati.
Vreme je bilo ves čas izredno slabo; vrstili so se deževni, viharni in megleni dnevi, celo sneg ni izostal. Temperatura je večkrat padla do 3° C. Vendar je šla ekspedicija vsak dan razen nedelj in praznikov ter enega dne, ko je lilo od jutra do večera kot iz škafa, na delo v 1700 m visoko ležečo jamo. Kljub deževnemu vremenu je bila jama ob prihodu ekspedicije izredno suha, bolj suha kot n. pr. prejšnje leto, ko je bilo suho in toplo. Zato smo imeli prva dva tedna v jami občutno pomanjkanje vode in jo je bilo treba celo za pijačo nositi seboj. Ko so kasneje nastopili večji nalivi, je jama glede vlage in vode dobila normalno lice. Tekom 24 ur je po vsakem večjem nalivu začela deževnica pronicati skozi stene in v gostih curkih kapljati od stropa. Kadar je deževalo, je padal dež z vetrom precej daleč v jamo; ko pa je zunaj dež pojenjal, je sledil še skoro neprijetnejši jamski dež s stropa.
J) Glej poročila v CZN XXIV, Maribor 1929, št. 1—2, str. 113—116 in v Zdravniškem vestniku, Ljubljana, II, št. 4, str. 107—125.
Kljub vsem vremenskim neugodnostim je bilo vendar polnih 31 delavnih dni. Zaposlenih je bilo pri ekspediciji dnevno povprečno 7 oseb. Poleg poročevalca so sodelovali še: prof. Stan te V. kot fotograf, akademik D i e h 1 Vladimir, učitelj Kmecl Edmund, ki je bil poleg drugega tudi izboren kuhar, ter solčavski domačini: lkovic Silvester, Cigala Ivan, Erjavc Anton, Pok in Jože Plesnik, Olševnikov Šimon, ki so z naravno inteligenco prav spretno ločili n. pr. vsako tujo kamenino od apnenca. Najeti smo morali tudi pastirja, ki je pazil, da pod steno pasGČa se živina ni prišla preblizu kamenju, ki smo ga stresali iz jame po pobočju in je imelo kakih 200—300 m nižje že prav nevaren pospešek.
Nekaj manj kot 2 uri smo porabili dnevno za hojo v jamo in nazaj k Sv. Duhu, kjer je bil naš glavni stan. Delalo se je dnevno 7K- ure; vseh delavnih ur je bilo 1430. Delo je šlo včasi bolj počasi, drugič bolj urno od rok, pač z ozirom na značaj materijala in.kulturne plasti. Večje skale je bilo treba drobiti in v nekaterih primerih tudi razstreliti, izrazito kulturne plasti pa dobro pregledati. Tako je bilo n. pr. prekopanega in odvoženega en dan do 18 m3 materijala, a drugič zopet komaj 1 m3. V celoti je bilo pregledanega in odpravljenega nad 300 m3 grušča.
Poskusni rov pred jamo, oziroma ob vhodu v zijalko iz 1. 1929., ki je pokazal že prejšnje leto pozitivne rezultate, je tvoril podlago letošnjemu delu. Vzhodna stena tega rova je ostala letos skoro nedotaknjena, to se pravi: vse izkopavanje se je vršilo le v zahodni polovici jamskega vhoda, in sicer ne samo do zahodne stene same, temveč še več metrov pod njenim dandanašnje že zasutim previsom, v širini nekako 8—12 m in v dolžini okrog 10—14 m. V talnem načrtu meri prekopano ozemlje 155 m", od tega nekaj nad 25 m2 za, oz. pod površinsko črto dandanašnje zahodne stene. Pri tem je' dobra tretjina vsega prekopanega sveta že popolnoma izven območja jame, dočim sta ostali dve slabi tretjini že pokriti od jamskega svoda. Površina v jami prekopanega ozemlja je bila precej enakomerno izravnana in ni kazala znatnejših višinskih razlik. Pač pa je ozemlje, kolikor ga ni več pokritega od jamskega svoda in se nahaja torej že izven jame, prav strmo padalo, tako da znaša višinska razlika med najvišja in najnižjo točko preiskanega sveta okrog 6 metrov. Na takem terenu je mogoče kopati le v terasah. Nakopali smo 4 terase, od katerih je druga najobsežnejša ter sega do stene ogromne skale v jami, tretja in četrta pa sta znatno ožji in segata po velikem delu že pod previs zahodne stene. Terase padajo od vzhoda proti zahodu. (Sliki št. 1. in 2.) Kopalo se je v glavnem po vertikalni metodi, ki je omogočila prav lahko razlikovanje posameznih plasti, medtem ko se horicontalna metoda (na prvi terasi) ni obnesla. Najgloblje se je kopalo 3.30 m, povprečno pa nekaj nad 2 metra.
s
Ko je pračlovek obiskal prvič — po dosedanjih ugotovitvah — Po-točko zijalko, je bil vhod pač že prilično sličen današnjemu. Trapecasta odprtina mu je že zijala naproti, toda bila je vsaj do 4 metre širša po svoji spodnji osnovi od današnje. Vhod v jamo pa je bil mogoč tik ob zahodni steni že okrog 5 m nižje kot danes. Velika skala, ki štrli danes kakih 6 m za vhodom za VA m iz površine in zavzema okrog 14 m2, je stala mnogo bolj mogočna, visoka do 4 metre, že tedaj. Prav tako je tudi že tedaj zapiral jamo po vsej širini ogromen, iz skalovja sestoječ grebenast stožec, do 2 m nižji od današnjega, ki pa ni padal strmo le na zunanjo stran, temveč tudi proti zahodni steni, vendar tako, da je ostal med njim in med steno globok in do 2 m širok vmesni prostor.
Razmerje med tedanjo površino in današnjo morejo mnogo bolj nazorno pokazati slike kot besede'. Skice k slikam so izgotovljene po fotografskih posnetkih, treba je torej vpoštevati perspektivo. (Glej sliko št. 4. in skico št. 2.; sliko št, 5. in skico št. 4.)
Podlago našemu kopanju je tvoril omenjeni, iz skal večjih razsežnosti sestoječi stožec. Kolikor je doslej možno presoditi, ima svoj izvor v večjem udoru jamskega stropa. Kasnejša raziskavanja bodo šele dognala, ali so pod njim še kake druge plasti. Pri izravnavanju teras smo ga morali delno načeti in smo zato posegli mestoma do< 80 cm v njegovo globino. Skalovje je zelo staro, ker je močno preperelo. Velikih skal ni mogoče razstreliti, ker so preveč prepočene; odvaliti jih tudi ni mogoče, ker so nekatere mnogo preogromne; treba jih je drobiti, kar je zelo zamudno. Med njimi se nahaja debelejši grušč, mestoma pomešan celo nekoliko z ilovico. Vse je močno stisnjeno in stlačeno. V splošnem je to skalovje popolnoma prazno, brez kakršnihkoli ostankov, ki bi kazali na katerokoli življenje v jami. Res je, da smo zasledili tudi v tem skalovju poredkoma posamezne drobce kosti jamskega medveda in na enem mestu metra globoko med skalami celo spodnjo čeljust jamskega medveda, vendar navedenega skalnatega udora ne smatram kot kulturno plast, ker so posamezne redke koščice zašle med zevajoče razpoke skalovja le slučajno.
Naslednja plast je, ako ostanemo pri kronološkem redu, s katerim smo začeli, dosedaj ugotovljena najstarejša plast s številnimi ostanki razbitih kosti jamskega medveda. Plast sestoji iz rdeče jamske ilovice, ki ji je primešano le prav malo apnenčevega grušča. Zato pa je tembolj polna zelo trhlih in preperelih kosti, ki pri izkopu takoj razpadejo. Blizu roba jame se izklini, pred omenjeno veliko skalo je v vodoravni legi in najdebelejša (25 cm), a proti zahodni steni in dalje v notranjost jame, kamor je tedanja površina padala, se znatno tanjša. Kljub temu, da ni nudila dosedaj nobenih artefaktov v pravem pomenu besede, jo moramo
vendarle smatrati kot najstarejšo kulturno plast. Ne le radi razbitih medvedjih kosti, ki si jih v toliki množini pri vhodu v jamo težko tolmačimo drugače, kot da jih je nagromadil človek. Tem bolj še radi drobcev raznih jami tujih kamenin, katere spoznamo kot paleocojske, silurske in karbonske hribine vsaj 20 m nižje od jame ležečega sveta. Mestoma je ta plast, koder je tenka, brez kosti in sivkaste barve; v takih primerih ima videz stlačene mehke sige.
Nad obravnavano plastjo ležeča plast je do sedaj najpomembnejša, ker vsebuje mnogo bolj očitne znake človeške navzočnosti. Koder je debela (do 40 c'm), je skoro iz samega grušča brez ilovice. Proti zunanjemu robu jame se sicer dosedaj še ni izklinila, vendar postaja vedno tanjša; prav tako tudi dalje v notranjost jame. Tik pred veliko skalo, koder je najbolj debela, je vsebovala v svojem spodnjem delu razprostranjeno sklenjeno ogljišče (do 8 nr); ostanke in drobce oglja pa smo naleteli v tej plasti povsod, koder smo dosedaj kopali. Kosti jamskega medveda so tudi tu raztresene vsepovsod, vendar niso tako številne kot v spodnji plasti. Razen jamskega medveda smo zasledili letos med kostmi tudi maloštevilne ostanke volka. Po najdenih zobeh sodeč, vsaj ostanke 3--4 volkov. V tej plasti je ležal kočnjak alpskega svizca (mrmotice). Nadalje smo v tej plasti na 2 mestih naleteli na hitinaste ostanke neke žuželke, ki bi jo bilo prištevati, sodeč po dobro ohranjenem enem krilu, redu ko-žokrilcev. Odkritih je bilo tudi še nekaj posameznih zob, ki jih bo treba šele določiti, kateri živali pripadajo. Vsekakor najvažnejši pa so sileksi, pravi artefakti, ki z eno izjemo pripadajo vsi tej plasti. Tu smo že pri poskusnem kopu prejšnjega leta naleteli na več artefaktov iz črnega kre-menca. Nahajali so se vsi ob robu ogljišča, oziroma celo pod njim. Letos smo odkrili 5 novih komadov, med njimi eno izredno lepo in precej veliko visoko praskalce (Hoch-Kiel-Kratzer; grattoir carene ali grattoir de Tarte). Da je človek obdeloval in izoblikoval ali preoblikoval svoje ka-menito orodje na licu mesta, pričajo drobci iz istega gradiva, ki so pri tem delu odpadli. Skupno število artefaktov znaša 10, odpadlih drobcev pa 7. Artefakti so po svojem značaju izdelki mlajšega paleolitika, po obliki strgalca, praskalca, nožički. Posebno značilna so visoka praskalca, 4 po številu in torej s 40% zastopana. (Slika št. 7.) Magdalenska in so-lutrejska doba visokih praskale ne poznata več, pač pa tvorijo ta bistven del aurignaške kulturne stopnje, torej začetka mlajšega paleolitika.
Razen omenjenih artefaktov iz materijala, ki ni bil sicer idealen, a se je vendar mogel obdelovati, srno odkrili letos nekaj zasilnega kamnitega orodja. (Slike št. 8 a in b, 9 a in b.) Med tem ko so pravi artefakti majhni (očividno je bilo težko dobiti materijal), je zasilno kamenito orodje večjega obsega, da ga ni bilo treba držati le s prsti, temveč ga jfN
objela lahko cela roka. Svoj izvor imajo ti sileksi v 200—300 m pod jamo ležečem paleocojskem ozemlju, v silurju in karbonu. Mnogo se niso dali oblikovati, zato si je izbral človek kamene, ki so že prirodno imeli oster rob, služeč kot rezilo ali strgalo, v ostalem pa se je oblika dobro prilegala roki. Treba je bilo le tu in tam malega popravka, da kaka ostrina pri delu ni preveč rezala v roko.
Skica 1. k sliki št. 3.
Znaki:
Doslej ugotovljena najgloblja prva glavna kuliurna plast, vsebujoča silekse in ognjišče, obsegajoča 3 plasti.
Druga kulturna plast z ognjiščem, a redkimi kulturnimi ostanki.
Tretja domnevna kulturna plast, vsebujoča v spodnjem delu pa-leocojske kamenine. Tej plasti .pripada najbrž edini koščeni arte-fakt, odkrit doslej ob vhodu v jamo.
Siga brez ostankov. Orušč, oz. travna ruša.
Stena jame.

\W\T\
V plasti smo nadalje mnogokrat naleteli na drobce paleocojskih kamenin, ki si jih lahko tolmačimo kot ostanke obdelave pravkar omenjenega zasilnega kamenitega orodja. Izražena pa je bila že tudi misel, da so ti drobci, od najmanjših do velikosti oreha, prišli v jamo in v višino s koreninami dreves, ki si jih je človek privlekel v svrho kurjave k jami. To bi seveda kazalo na precej nižjo drevesno mejo, kot jo imamo danes.
Znaki:
Površje jame pred izkopavanjem.
| Površje za časa prvega poseta jame po človeku.
Končno je treba omeniti še okrogle, od tekoče vode popolnoma iz-brušene kamenčke iz sicer razno barvanega, pred vsem pa črnega kre-menca, do velikosti lešnika. Tudi ti so bili ali hote ali nehote zaneseni že v tej obliki iz doline. Dobili so jih tudi že v drugih paleolitskih postajah, o njihovem pomenu pa je mogoče le razno domnevati.
Kakor je obravnavana plast sicer bogata in v polni meri zasluži ime kulturna plast, je vendar nekaj, kar nas preseneti. V njej do sedaj nismo odkrili niti enega koščenega izdelka. In vendar je za aurignaško dobo značilna že raba koščenega materijala, čeprav ne v toliki meri kot po-
zneje, n. pr. zlasti v magdalenski dobi. Zato pa bi hotel na nekaj samo namigniti. Ako bi v plasti ne našli tipičnih oblik mlajšega paieolitika (pri tem mislim na izrazite artefakte iz črnega kremenca), ako bi našli le ves ostali navedeni materijal, tedaj bi dobili skoro tipično sliko Bachler-j e v e g a alpinskega paieolitika, to je švicarskih paleolitskih postaj VVild-
Toiniačenje plasti z istimi znaki kot v skici št. 1.
---- Meja med spodnjim in zgornjim delom tretje domnevane kulturne
plasti.
kirehli-ja, Drachenlocli-a, Wildenmannlisloch-a, Cotencher-ja, ki jih prištevamo danes netipičnemu mousterienu.
Naslednja, tretja plast, računano od spodnjega skalovja navzgor, je zopet rdeča. Rdeča jamska ilovica je zelo stlačena, vsebuje razmeroma malo grušča, pač pa silne množine zelo trhlih kosti jamskega medveda. Plast je najbolj debela (do 30 cm) nad prej omenjenim ogljiščem v kulturni plasti s sileksi, postaja pa proti veliki skali, proti notranjosti jame in proti zapadni steni vedno tanjša (7—10 cm). Drobce paleocojskih kamenin sem ponovno ugotovil tudi v tej plasti, sicer pa razen razbitih trhlih kosti ni nudila ničesar posebnega.
Vse tri pravkar obravnavane plasti so tem tanjše, čim bolj se bližajo zahodni steni jame. Nekako 2 m pred steno padajo v strmem kotu 40—45°
proti steni, pokrivajoč površino strmega temeljnega skalovja v skupni debelosti komaj 10 cm. Zato ni nič čudnega, ako smo tu ponovno dobili ogljene drobce tako v gornji kakor tudi v spodnji rdeči plasti, ki pa pripadajo za pravo srednji, glavni kulturni plasti in so le radi stlačenosti zašli tudi v obe rdeči plasti. V skicah št. 1, 3 in 5, pripadajočih slikam št. 3—5, so vse tri obravnavane plasti radi preglednosti označene enotno kot najstarejša kulturna plast; pač pa so posebej označene v profilu jamskih plasti.
Prav znatna je naslednja, četrta plast, mestoma nad 60 cm. Ta je črnikasta; grušč, ki je precej droben, je pomešan s črnikasto ilovico. Ako je oko vajeno, posameznih plasti ni težko ločiti med seboj. Tudi ta plast vsebuje zelo mnogoštevilne komadiče paleocojskega tujega kamenja in še v veliko večji meri popolnoma okrogla, večinoma črna, a tudi druga kremenjakova zrna, do velikosti graha ali fižola. Že proti koncu izkopavanja smo zadeli tudi v tej plasti na precejšnje ogljišče, ki je pa šele komaj načeto in še ne izčrpano. Ob tem ognjišču je bila odkrita spodnja čeljust jamskega medveda z eno umetno izvrtano luknjo, v razdalji 1 cm od živčevega vhoda na notranji strani. Nekaj primerov takih čeljusti, eno celo s 3 luknjami, smo našli prejšnja leta v glavni kulturni plasti v ozadju jame. Zaenkrat bi torej kazalo, da obravnavana plast odgovarja plasti v ozadju, ki je polna kostne kulture. Vsekakor je tu v sprednjem delu jame kulturno zelo revna. V njej je bil najden samo en kamenit artefakt, strgalce iz kvarcita. (Slika št. 10.) Dokler ta plast le rahlo visi, tudi kosti jamskega medveda ne vsebuje mnogo, le bolj v drobcih. Ko pa proti zahodni steni enako s prejšnjimi strmo pade, je naenkrat prepolna kosti. Mestoma je skoro več kosti kot grušča, ki je tu nekoliko debelejši kot sicer v plasti. Ves vmesni prostor med strmim pobočjem in zahodno steno je moral biti tedaj naravnost napolnjen s kostmi jamskega medveda. Kosti je tu toliko, da smo vedno bolj strmeli. (Slika št. 6.) Lobanja pri lobanji, ena na drugi, na pol m3 sem jih naštel na enem mestu 20, nekatere prav dobro ohranjene, druge zopet razbite. Kakor hitro sem opazil kopičenje kosti, sem posvetil vso pozornost na to. ali niso kosti v kakem posebnem redu nanizane. Našel sem primere, da sta ležali po 2 lobanji ena na drugi, tiščeč se bazalno, istosmerno kakor tudi obratno-smerno. Opazil sem n. pr. na kupu 4 lobanje in zopet lobanjo ležečo na cevastih kosteh. Kmalu pa sem se uveril, da tu o kakem posebnem redu ne more biti govora. Pač pa mi je postalo razumljivo, zakaj plast, dokler je potekala ravno, ni vsebovala mnogo kosti. Pračlovek je moral že imeti neki čut za snažnost in je vse, zlasti večje kosti metal za steno, kjer ga pri kretanju niso mogle ovirati. Zanimivo je dejstvo, da so v plasti navzoče poleg lobanj le velike cevaste kosti, humeri, femurji i. t.d.,
med tem ko n. pr. meonice, metatarzalne in metakarpalne kosti, dalje rebra in vretenca skoro popolnoma manjkajo. Pri kosteh od najmanj sto
Znaki:
Površje jame pred izkopavanjem.
\/////J Površje za časa prvega poseta jame po človeku.
Iz skice je razviden vmesni prostor med nekdanjo površino in zahodno steno.
medvedov ni bilo vretenc niti za pol medveda. Tako kopičenje kosti smo opazili tudi prejšnje leto v ozadju jame, a izdaleka ne v toliki meri kot tukaj. Med posameznimi kostmi smo naleteli večkrat na drobce lesnega oglja.
Po vsem tem, kar smo opazili in kar sem navedel, smemo to plast imenovati drugo glavno kulturno plast.
Nad njo sledi v kronološkem redu peta plast, ki jo delim v spodnji in gornji del. Mogočnost obeli delov narašča v smeri notranjosti jame,
torej obratno kot pri nižjih plasteh, in doseže največjo debelost celokupne plasti do 1.50 m. Ta plast je popolnoma izpolnila vmesni prostor med strmim pobočjem in zahodno steno: Le mestoma, kjer je bila stena obo-čena in uvihana, je ostal med steno in plastjo prazen prostor, nekakšna mala votlina. V taki votlini smo naleteli na lobanjo malega glodalca, snežne miši.
Vse prej navedene plasti so precej gosto stlačene, ta plast pa je po svojem materijalu nekako zrahljana in sicer tem bolj, čim višje prihaja, torej čim mlajša je. Grušč je mnogo debelejši, med njim se nahajajo manjše skale; sredi plasti smo odstranili do sedaj tudi 2 večji skali (ca. 3000—5000 kg).
V spodnjem delu plasti je grušč precej močno pomešan z rjavo jamsko ilovico; vmes so prav številne, deloma tudi razbite kosti jamskega medveda. Stalno sem mogel ugotoviti tudi tu drobce paleocojskih kamenin. Sem spada nadalje že prejšnje leto odkrito razmeroma majhno ogljišče, pod katerim je bil najden edini do sedaj pri vhodu odkriti arte-fakt iz kostenine. (Slika št. 11.) Ogromno šilo, žal prelomljeno, vendar toliko ohranjeno, da je razlika med številnimi koščenimi artefakti iz zadnjega dela jame in med njim očividna. Radi tega smatram ta del predmetne plasti kot tretjo glavno kulturno plast, ki pa je vsaj do sedaj še najmanj izrazita. Na prehodu iz spodnjega dela te plasti v zgornji del smo naleteli na večje apnenčaste plošče, ena poleg druge in ena vrh druge. Kar je najbolj začudilo, je bilo dejstvo, da so bile te plošče jako oglajene in brez ostrili robov, kot jih ima sicer grušč. Oglajenost ni tolika, da bi mislili na transport v vodi, temveč bolj na znatno obrabo in površinsko preperevanje. Da bi omenjene plošče tvorile kake posebne zgradbe, kot n. pr. mali zidovi v Drachenlochu v Švici, nisem mogel ugotoviti. Morda kasnejša raziskovanja tozadevno še kaj pokažejo. Ako naj bi te plošče znaoile nekako tlakovanje po človeku na zelo mokrih mestih, bi to značilo, da se je prej precej suha doba prevrgla v zelo mo-krotno z obilnimi padavinami.
Vsekakor je značilno, da je zgornji del obravnavane plasti, torej med ploščami, skoro popolnoma brez ilovice. Sam grušč imamo tu, v debelosti pesti in zopet vsaj mestoma izredno izglajen, brez ostrih robov, s praznimi malimi vmesnimi prostori, v katerih se nahajajo zelo dobro ohranjene kosti jamskega medveda rumenkaste barve. Zanimiva je bila tudi ugotovitev, da postane bolj ali manj oglajeni grušč, ko se približa zahodni steni in začne vzporedno z njo strmo padati, naenkrat oglat ter dobi normalni videz in obliko. Kjer se grušč stene že dotika, ker je izpolnil ves vmesni prostor, je globoko prepojen in zlepljen s sigo, s tako zvanim olševskim mlekom, ki je kasneje pronicalo skozi sklade in ga prepojilo. Med gruščem in sigo pa je ostala velika množina hišic in lupin polžev, ki jih bo še treba določiti. Kamenin tu nisem še zasledil.
Proti vrhu plasti medvedje kosti nekoliko pojenjajo in mestoma manjkajo, a se v prehodu v naslednjo plast zopet pomnože. Prehod tvori mokra siga, sivkaste barve, pomešana z drobnim gruščem. Ursus spe-laeus, ki je v vseh spodnjih plasteh prevladoval in tvoril 99% vse faune, je na zatonu. Diluvijalna doba gre h koncu.
Ali je naslednja šesta plast še diluvijalna, ne bi mogel trditi. Plast tvori samo belo olševsko mleko, ne preveč pomešano s prav drobnimi ostrimi zrnci grušča. V notranjosti jame imamo mestoma to mleko na površju še danes in se še vedno tvori. Debelo je pri vhodu tudi do 1 m in
se ob robu jame izklini. Na enem mestu sem na prehodu k olševskemu mleku opazil sled oglja, drugod pa že blizu dna olševskega mleka v globini 62 cm lesno grčo. To je vse, kar je ta plast nudila, sicer pa je bila povsem prazna in ni kazala nikakršnih znakov kateregakoli življenja. Ob robu jame je bila plast tako izsušena, da jo je veter domalega izpihal iz lopate, še preden jo je vrgel delavec v samokolnico.
In nato sledi še zadnja, sedma plast, ki jo tvori tik pri vhodu travnata ruša, bolj v notranjost jame pa precej debel grušč z vmesnimi večjimi skalami, v debelosti 10—15 cm. Na tej plasti se je nahajalo najnovejše, par desetletij staro pastirsko ognjišče, v katerega bližini sem našel kre-silni kamen za pipo.
Omembe vredne so nadalje plasti, ki sem jih ugotovil izven jame, na strmem pobočju, ki ni več pokrito od jamskega svoda.
Podlago tvori zopet preperelo skalovje. Na njem so do 1 m debele plasti grušča, pomešanega bolj ali manj z ilovico, ki vsebujejo kosti jamskega medveda. Vendar so tu kosti izredno trhle, kar je razumljivo, ker so bile mnogo bolj izpostavljene vremenskim neprilikam. Posameznih plasti tu ni mogoče določiti, kulturnih ostankov ni bilo nobenih. Pri vrhu, v prehodu v naslednjo plast, pojemajo vsaj mestoma kosti jamskega medveda.
Sledi navzgor zopet do 1 m debela plast grušča, pomešanega s humusom. Blizu dna te plasti se razprostira ogromno ogljišče (razprostranjeno, kolikor je do sedaj ugotovljenega, preko 30 m2). Oglje je ponekod kar v debelih kosih; debelost ogljene plasti je sicer različna, a doseže tudi 20 cm. Faune nismo našli dosedaj nobene, prav tako nobenih znakov dobe. Sredi humozne plasti smo zadeli na enem mestu na eno precej razprostranjeno ogljišče, na drugem mestu celo na 2, eno nad drugim ležeči ogljišči. Zopet brez vsakih znakov, iz katerih bi bil mogoč kak sklep. Pri vrhu humoznega grušča, tik pod naslednjo gornio plastjo, t. j. travnato rušo, sta se nahajali zopet dve široki ogljišči. V enem smo našli že prejšnje leto razbite črepinje ogromnega lonca, kosti rjavega medveda in čeljust ter zobe jelena, dalje — prečudno ■— zopet nekaj paleocojskih večjih kamenov (vsekakor druge vrste kot v diluvijalnih plasteh), vendar znak, da se je človek posluževal v določene svrhe kamena še v nam najbližji zgodovinski dobi.
Raziskavanja ob vhodu v Potočko zijalko 1. 1930. pomenijo zopet en korak naprej na dolgi poti h končnemu cilju. Vse naše znanje o človeku iz pradavnosti in njegovem življenju temelji na sklepih in domnevah. Ker so njegovi sledovi razmeroma redki, je vsaka nova ugotovitev največjega pomena, bodisi da potrjuje stare trditve bodisi da ustvarja nove. Pri presoji alpskega paleolitika bo odmerjena Potočki zijalki še važna uloga.
II. Problemi.
Naravno je, da o končnih rezultatih naše palcolitske postaje Potočke zijalke še dolgo ne bo moglo biti govora. Kljub temu, da je delalo do sedaj v jami in pred jamo povprečno 7 delavnih moči preko 100 dni, je vendar prekopan in preiskan šele neznaten del celotne jamske vsebine. Boriti se bo treba še s silnimi gmotnimi težkočami, premagati bo treba še mnoge naravne zapreke in potrebna bo še cela vrsta znanstvenih delavcev najrazličnejših strok, preden bo mogoče započeto delo s popolnim uspehom končati. Slika Potočke zijalke se bo torej sčasoma izpopolnjevala, čim več bo preiskanih njenih plasti, imamo pa jo v glavnih obrisih že danes.
Trdno stoji dejstvo, da je posečal človek Potočko zijalko v času, ko je še živel silni jamski medved, torej v času, ki ga ne prištevamo več geološki sedanjosti, temveč diluviju. Potočka zijalka je bila vsaj začasno zatočišče najstarejšemu človeku na ozemlju Dravske banovine. Zlasti pomembna je pri tem okolnost, da se nahaja to sklonišče v višini 1700 m in v skoro neposredni bližini nekdaj poledenelega ozemlja, čeprav po svoji legi in višini visoko nad bivšim ledenim oklepom.
Dasi doslej ni bil odkrit niti en posamezen del človeškega okostja, je vendar človekova prisotnost več kot izpričana. Nepobitni svedoki so njegovo orodje iz kosti in surovo obtesanega kremenjaka in njegova ognjišča; posredno kažejo na navzočnost človeka še razni drugi znaki, ki sami zase ne bi imeli dokazne moči, a jo v večji ali manjši meri zadobe v zvezi z direktnimi dokazi.
Glavni sledovi človeka — orodje in ognjišča — so doslej dokazani na dveh mestih: ob vhodu v jamo in v skrajnem, že popolnoma temnem delu jame. Preseneti nas okolnost, da se je nahajala v ozadju jame le kostna kultura brez sileksov, dočim je bilo odkrito ob vhodu pred vsem orodje iz kremenjaka in le en koščen artefakt, za spoznanje druge oblike od onih v ozadju in ločeno od kamenitih artefaktov. Zanimivo je nadalje dejstvo, da se je nahajalo najobsežnejše ognjišče s kamenitim orodjem ob vhodu v jamo skoro popolnoma pri dnu profila, t. j. v globini 2—2.30 m, dočim je številno koščeno orodje v ozadju jame ležalo v sicer izrazitih diluvijalnih plasteh, a vendar le v glavnem v globini 60—85 cm in segajo plasti z jamskim medvedom še do 2 m pod to kulturno plast. Omeniti pa moram, da se v ozadju vobče pod kulturno plastjo še ni kopalo, ako izvzamem poskusni rov neznatnega obsega.
Podoba bi torej bila, da je kamenita kultura ob vhodu v jamo starejša od kostne kulture v ozadju jame, zlasti ako ugotovim še dejstvo, da smo naleteli pri vhodu v jamo še na zanesljivo diluvijalna višje ležeča ognjišča, katerim pripada najbrž tudi edini odkriti koščeni artefakt. Ni-
kakor pa seveda ni potreben zaključek, da bi morali obe kulturi — k,a-menita ob vhodu in kostna v ozadju — pripadati dvema različnima kulturnima stopnjema, ker je bil časovni razmah posameznih kulturnih stopenj stare kamenene dobe zelo širok in je gotovo obsegal tisočletja.
Da so bili artefakti obeh nahajališč v prvotni legi, ne more biti dvoma. Pripadajoča ognjišča in njihova lega pričajo dovolj jasno, da ne more biti niti govora o kaki dislokaciji. Na poznejša prekopavanja, vsled katerih bi zašli artefakti pod starejše plasti, ni mogoče misliti. Že ploskovni obseg obeh nahajališč izključuje to misel; prav tako mogočnost plasti nad obema kulturnima plastema. Številni deli okostij jamskega medveda segajo skoro do današnjega površja, mestoma pokriti samo s sigo kot zadnjo jamsko tvorbo. Pri vhodu v jamo imamo plasti z jamskim medvedom celo do: m nad izrazito kulturno plastjo s kamenitimi artefakti; a tudi v ozadju jame je ležala tik nad kulturno plastjo s koščenimi artefakti sklenjena, zelo razsežna plast z mnogobrojnimi ostanki jamskega medveda, pokrita z listasto sigo, nad katero je zopet sledila do H m debela rjava jamska ilovica z jamskim medvedom v svojem zgornjem delu. Ker leži nahajališče v ozadju na skoro najvišjem delu jame in ni nikjer opaziti kakih rovov in prepok, ki bi nadaljevali jamo, je misel na even-tuelno naplavino vrhnjih plasti izključena.
Vsa ta razmotrivanja nas vodijo do zaključka, da je posečal človek Potočko zijalko že tedaj, ko je bil jamski medved na višku svojega razvoja; v sprednjem delu jame pa je celo podoba, da sta človek in jamski medved trčila skupaj že takoj, ko se je eden od njiju prvič pojavil v jami.
Število izredno lepo izdelanih in dobro ohranjenih koščenih artefaktov iz zadnjega dela jame je znatno — 83 — in lahkot rečemo, da je v Srednji Evropi prav malo paleolitskih postaj, ki bi se glede števila te vrste človeških izdelkov lahko kosale s Potočko zijalko. Prostor, kjer so se nahajali, obsega do 80 nf in se razprostira vzdolž zadnje stene, ki zaključuje jamo. Gostota je bila različna; ponekod jih je bilo odkritih po več eden blizu drugega, drugod so bili zopet redkejši. Plast, ki jih je vsebovala, je bila skoz in skoz enotna, sivkasto črnikaste barve, sredi omenjenega prostora najdebelejša, proti robu okrog in okrog vedno bolj tenka. Tik stene je bilo nakopičeno debelo kamenje in nagromadeno obilo kosti jamskega medveda, med tem ko je plast sama vsebovala le sem in tja kak večji kamen in je bila tudi mnogo revnejša na kosteh jamskega medveda kot neposredno na njej ležeča mnogo bolj črna plast s številnimi ostanki jamskega medveda. V glavnem so ležali artefakti 60 do 85 cm globoko.
Značaj artefaktov kaže na mlajši paleolitik, vendar ne na eno končnih njegovih stopenj, temveč prej na začetek. Skrbna izdelava po dosc-
II. Problemi.
Naravno je, da o končnih rezultatih naše paleolitske postaje Potočke zijalke še dolgo ne bo moglo biti govora. Kljub temu, da je delalo do sedaj v jami in pred jamo povprečno 7 delavnih moči preko 100 dni, je vendar prekopan in preiskan šele neznaten del celotne jamske vsebine. Boriti se bo treba še s silnimi gmotnimi težkočami, premagati bo treba še mnoge naravne zapreke in potrebna bo še cela vrsta znanstvenih delavcev najrazličnejših strok, preden bo mogoče započeto delo s popolnim uspehom končati. Slika Potočke zijalke se bo torej sčasoma izpopolnjevala, čim več bo preiskanih njenih plasti, imamo pa jo v glavnih obrisih že danes.
Trdno stoji dejstvo, da je posečal človek Potočko zijalko v času, ko je še živel silni jamski medved, torej v času, ki ga ne prištevamo več geološki sedanjosti, temveč diluviju. Potočka zijalka je bila vsaj začasno zatočišče najstarejšemu človeku na ozemlju Dravske banovine. Zlasti pomembna je pri tem okolnost, da se nahaja to sklonišče v višini 1700 m in v skoro neposredni bližini nekdaj poledenelega ozemlja, čeprav po svoji legi in višini visoko nad bivšim ledenim oklepom.
Dasi doslej ni bil odkrit niti en posamezen del človeškega okostja, je vendar človekova prisotnost več kot izpričana. Nepobitni svedoki so njegovo orodje iz kosti in surovo obtesanega kremenjaka in njegova ognjišča; posredno kažejo na navzočnost človeka še razni drugi znaki, ki sami zase ne bi imeli dokazne moči, a jo v večji ali manjši meri zadobe v zvezi z direktnimi dokazi.
Glavni sledovi čloiveka — orodje in ognjišča -— so doslej dokazani na dveh mestih: ob vhodu v jamo in v skrajnem, že popolnoma temnem delu jame. Preseneti nas okolnost, da se je nahajala v ozadju jame le kostna kultura brez sileksov, dočim je bilo odkrito ob vhodu pred vsem orodje iz kremenjaka in le en koščen artefakt, za spoznanje druge oblike od onih v ozadju in ločeno od kamenitih artefaktov. Zanimivo je nadalje dejstvo, da se je nahajalo najobsežnejše ognjišče s kamenitim orodjem ob vhodu v jamo skoro popolnoma pri dnu profila, t. j. v globini 2—2.30 m, dočim je številno koščeno orodje v ozadju jame ležalo v sicer izrazitih diluvijalnih plasteh, a vendar le v glavnem v globini 60—85 cm in segajo plasti z jamskim medvedom še do 2 m pod to kulturno plast. Omeniti pa moram, da se v oizadju vobče pod kulturno plastjo še ni kopalo, ako izvzamem poskusni rov neznatnega obsega.
Podoba bi torej bila, da je kamenita kultura ob vhodu v jamo starejša oa kostne kulture v ozadju jame, zlasti ako ugotovim še dejstvo, da smo naleteli pri vhodu v jamo še na zanesljivo diluvijalna višje ležeča ognjišča, katerim pripada najbrž tudi edini odkriti koščeni artefakt. Ni-
kakor pa seveda ni potreben zaključek, da bi morali obe kulturi — k,a-menita ob vhodu in kostna v ozadju — pripadati dvema različnima kulturnima stopnjema, ker je bil časovni razmah posameznih kulturnih stopenj stare kamenene dobe zelo širok in je gotovo obsegal tisočletja.
Da so bili artefakti obeh nahajališč v prvotni legi, ne more biti dvoma. Pripadajoča ognjišča in njihova lega pričajo dovolj jasno, da ne more biti niti govora o kaki dislokaciji. Na poznejša prekopavanja, vsled katerih bi zašli artefakti pod starejše plasti, ni mogoče misliti. Že ploskovni obseg obeh nahajališč izključuje to misel; prav tako mogočnost plasti nad obema kulturnima plastema. Številni deli okostij jamskega medveda segajo skoro do današnjega površja, mestoma pokriti samo s sigo kot zadnjo jamsko tvorbo. Pri vhodu v jamo imamo plasti z jamskim medvedom celo do 2K- m nad izrazito kulturno plastjo s kamenitimi artefakti; a tudi v ozadju jame je ležala tik nad kulturno plastjo s koščenimi artefakti sklenjena, zelo razsežna plast z mnogobrojnimi ostanki jamskega medveda, pokrita z listasto sigo, nad katero je zopet sledila do H m debela rjava jamska ilovica z jamskim medvedom v svojem zgornjem delu. Ker leži nahajališče v ozadju na skoro najvišjem delu jame in ni nikjer opaziti kakih rovov in prepok, ki bi nadaljevali jamo, je misel na even-tuelno naplavino vrhnjih plasti izključena.
Vsa ta razmotrivanja nas vodijo do zaključka, da je posečal človek Potočko zijalko že tedaj, ko je bil jamski medved na višku svojega razvoja; v sprednjem delu jame pa je celo podoba, da sta človek in jamski medved trčila skupaj že takoj, ko se je eden od njiju prvič pojavil v jami.
Število izredno lepo izdelanih in dobro ohranjenih koščenih artefaktov iz zadnjega dela jame je znatno — 83 — in lahko rečemo, da je v Srednji Evropi prav malo paleolitskih postaj, ki bi se glede števila te vrste človeških izdelkov lahko kosale s Potočko zijalko. Prostor, kjer so se nahajali, obsega do 80 m2 in se razprostira vzdolž zadnje stene, ki zaključuje jamo. Gostota je bila različna; ponekod jih je bilo odkritih po več eden blizu drugega, drugod so bili zopet redkejši. Plast, ki jih je vsebovala, je bila skoz in skoz enotna, sivkasto črnikaste barve, sredi omenjenega prostora najdebelejša, proti robu okrog in okrog vedno bolj tenka. Tik stene je bilo nakopičeno debelo kamenje in nagromadeno obilo kosti jamskega medveda, med tem ko je plast sama vsebovala le sem in tja kak večji kamen in je bila tudi mnogo revnejša na kosteh jamskega medveda kot neposredno na njej ležeča mnogo bolj črna plast s številnimi ostanki jamskega medveda. V glavnem so ležali artefakti 60 do 85 cm globoko.
Značaj artefaktov kaže na mlajši paleolitik, vendar ne na eno končnih njegovih stopenj, temveč prej na začetek. Skrbna izdelava po dose-
danjih izkustvih ne pripušča starejšega paieolitika. Glavna oblika artefaktov je bolj ali manj v zgornjem delu okroglo, v spodnjem pa ploščnato šilo. Prečni prerez je večinoma ovalen, dočim so n. pr. magdalenska šila v prerezu običajno okrogla. Zastopani pa so tudi drugi tipi, n. pr. nož ali sulica s preluknjanint dnom, igla brez ušesca za dela, ki ne dovoljujejo večjega odpora, igla brez ušesca za šivanje, z uporabljeno osrednjo votlino i. t. d.
Najmanjši artefakti so le 4 cm dolgi, največji dosegajo dolžino 20 cm. Kolikor je mogoče določiti brez natančnejše histološke preiskave, so izdelani večinoma iz kompaktne snovi cevastih kosti jamskega medveda. S kremenjakovim rezilom najprej oblikovno obrezani so bili nato še najbrž s peščencem izglajeni. Pri nekaterih je spodnji del le manj skrbno obdelan, kar bi kazalo, da so bili nasajeni v lesu ali v kosti. Risb ali okraskov nimajo; pač imajo mnogi na obeh stranskih robovih drobne vzporedne'zareze, ki si jih lahko tolmačimo kot ornament ali pa tudi nastale ob priliki posebnega načina obdelave. Le na enem šilu opazimo komaj vidno zavojito črto.
Obraba konic na šilih je znatna, zelo mnogim je konica sploh odlom-ljena. Nekatera so bila rabljena tudi še po poškodbi, ker je prelom popolnoma izglajen. Da so bila šila poškodovana pri rabi na licu mesta, kaže najdba odlomljenih konic.
Pregled koščenih artefaktov nam da precej jasno sliko o načinu njihove uporabe. Nobenega dvoma ne more biti, da je vse to orodje v prvi vrsti v zvezi z obdelovanjem živalskih kož, tako svežih kakor tudi suhih. Ploščnati konec večjih šil se je dal imenitno uporabiti za odiranje kože od telesa jamskega medveda, dočim je bil šilasti konec izborno sredstvo za preluknjavanje ne več surovih kož. Primitivna šivanka pač ni mogla služiti v drugo svrho kot za sešivanje živalskih kož; da te kože niso bile pravkar odrte, je jasno. Kako so bili uporabljeni razni manjši artefakti, nimamo nobenih znakov; le toliko bo gotovo, da pri odiranju kož z mrtvih teles niso prihajali v poštev.
Pri razgledovanju teh artefaktov nas sili dvoje vprašanj k odgovoru. Ali je človek na lovu za jamskim medvedom prodrl v notranjost jame in se spustil v boj s silno zverjo, jo premagal in na licu mesta odri, ko ji je bil že prej na pripravnem mestu nastavil zanke in pasti, da ji je bil lažje kos; nato pa zapustil do prihodnjega lova jamo? Ali pa je morda bil človek v toplem zadnjem odseku vsaj začasno dalj časa nastanjen, loveč izven jame, a sicer se mudeč v zavetju jame z obdelovanjem in šivanjem kož za obleko? Dasi so prvovrstni strokovnjaki (Abel, K y r 1 e i. t. d) pritrdilno odgovorili na prvo vprašanje v primeru paleolitske po-
staje Drachenhohle pri Mixnitzu nad Gradcem,2) nam v našem slučaju to ni mogoče. Mnogo verjetnejše je, da je Potočka zijalka nudila dalj časa človeku varno zavetje, v katerem je opravljal vsa dela, ki so mu bila razen lova potrebna. Medveda in človeka istočasno brezdvomno ni bilo v jami; očiščenje prostora (nakopičenje skal 111 kosti ob steni), šivanka za šivanje kož in mali artefakti, dalje ognjišče nas silijo, da pritrdimo drugemu vprašanju. Človek je sam morda samo začasfio', a dalj časa bival v jami. Ni pa s tem še zanikano, da bi bil večkrat prihajal v jamo na daljši poset.
Olševski človek je menda izključno lovil le jamskega medveda; kulturna plast, vštevši nad njo se nahajajoče sklenjeno črno plast s kostmi jamskega medveda, ni vsebovala nobene druge živali. Brez pretiravanja, sodeč po številu posameznih kosti, smatram 200 kot okroglo število medvedov na tem mestu. Še neodkrita okostja iz spodnjih doslej neprekopa-nih plasti niso uračunana. Do dobrih treh četrtin same mlajše še nedorasle živali, vmes pa zlasti ob steni kosti doraslih velikanov in starcev.
Okostni deli so bili popolnoma razmetani, le v dveh primerih se je držalo po več vretenc skupaj; ohranjeno je tudi eno celotno okostje šape. Posamezne kosti so bile razbite, le malokatera kost je ostala povsem nepoškodovana. Na mnogih se poznajo številne drobne praske. Na cevastih kosteh so večkrat odbiti sklepi (epifize), lobanje večinoma zdrobljene, rebra po večkrat zlomljena, kolki razbiti tako, da je ostala le kolčna skledica.
Ker smo prišli prej do sklepa, da se je človek 11a tem mestu v jami dalj časa zadrževal, nujno sledi, da niso te kosti po večini nič drugega nego ostanek njegovih pojedin. Vmes pa najdemo celo vrsto kosti, na katerih se pozna, da jih je človek uporabljal v posebne svrhe, ne da bi jih posebej dosti obdelal, ali vsaj takih, na katerih lahko slutimo sled človeka. Sem prištevam:
1.	podolžne in povprečne prelome kosti,
2.	izvrtane in udolbene okrogle luknje na lobanjskih in cevastih kosteh,
3.	na prelomu obrabljene kosti, katerih izglajenost si je težko razlagati drugače, kot da so bile rabljene za orodje; predvsem ulnae in fibulae.
4.	spodnje čeljusti z 1—3 umetno izvrtanimi luknjami na notranji strani nad živčnim kanalom,
5.	koščena strgalca z obrabljenim delovnim robom,
6.	kolone skledice, obsekane tako, da so z medvedjo tolščo napolnjene in z rastlinskim stenjem opremljene, lahko služile, položene vodoravno na tla, kot svetilke v temnem prostoru,
■) O. Abel—O. Kyrle, Die Drachenhohle bci Mixnitz. Spelaologische Monogra-pfliien. B. VII., VIII. Wien 1931, str. 849, 918.
7.	kolčne skledice s preluknjanim dnom v neznane svrhe,
8.	sprednji deli spodnjih čeljusti s podočnjakom,
9.	podočnjaki z nemogočim naravnim obrusom; nekateri služeči v svrho raztolščenja kit.
Morda bi bilo mogoče enemu ali drugemu objektu odrekati dokazo-valno moč, toda v našem slučaju imamo toliko direktnih dokazov, da pridobe tudi dvomljivi koiftadi mnogo na verjetnosti. Omenim naj, da navaja B a c h 1 e r za staropaleolitsko postajo Drachenloch v Švici vse pod 1., 3. in 5—8. navedene predmete.3) B ac h of e n-E c h t pa ima v monografiji »Drachenhohle bei Mixnitz« posebno poglavje o uporabi zob jamskega medveda po človeku ;4) saj si je pa tudi težko misliti, da bi bil človek prezrl tako izvrstno naravna orodje kot so medvedji podočniki.
Omembe vredni so nadalje sledovi podočnjakov, ki se poznajo bolj ali manj ob sklepih skoro vseh cevastih kosti, a tudi na vretencih in nekaterih drugih kosteh. V monografiji »Drachenhohle bei Mixnitz«5) so omenjeni te vrste sledovi kratko in večinoma pod črto kot ugrizi volkov brez kake daljnje utemeljitve. Na razpolago so mi volčji kanini, ki smo jih odkrili prav v ognjišču pred jamo; z njimi sem primerjal več sto sledov na kosteh našega materijala. Toda prišel sem do zaključka, da so udolbine za volčji kanin večinoma prevelike in se tudi ne strinjajo z obliko volčjega zoba. Pri tako številnih sledovih ob sklepih bi moralo biti tudi na vmesnem delu kosti (diafizi) kaj več sledov volčje požrešnosti, prask in odrgnjenj, a teh je tako malo, da jih skoraj ni. Pač pa se kanin jamskega medveda po obliki izredno dobro prilega udrtinam na kosteh. Ali naj bi se bil torej jamski medved sam mastil s svojim lastnim rodom? Njegovi zobje govore, da je bil rastlinojedec; ostankov živali, ki bi bile postale njegov plen, ni bilo pri tolikšni množini medvedov zaslediti nobenih. Da bi se bil dosledno posluževal mrhovine lastne vrste in v toliki meri, kot kaže naš materijal, se mi ne zdi verjetno. Najdbe v drugih jamah bi morale to potrjevati, ker ni nobenega vzroka, da bi bil ta pojav omejen samo na Potočko zijalko. Tako se prisiljeni moramo približati mišljenju, da so sledovi kaninov na medvedjih kosteh povzročeni po človeku. Spodnja čeljust medveda s primerno odbitim zadnjim delom je orodje, ki se izborilo prilega roki in s katerim je mogoče liki s sekiro z veliko silo raztelesiti truplo ubite živali. Pojasnjeno bi bilo tako tudi dejstvo, da se udarci podočnjaka poznajo na kosteh dosledno le ob sklepih. Toda o tem naj ne bo še izrečena zadnja beseda. Važno pa je razjasnjenje tega vpra-
3)	Dr. E. B a c h 1 e r, Das Drachenloch ob Vattis im Taminatale, 2445 m ii. M. St. G alien 1921, str. 112—121.
4)	c. št. 2, str. 867—869.
6) c. št. 2, str. 685, 687, 689, 692.
sanja zlasti z ozirom na pod kulturnim slojem ležeče plasti, ki niso vsebovale nobenih izrazitih artefaktov, da bi jih mogli smatrati kot doka-•zano kulturne, pač pa je bilo v njih obilo kosti z udarci po medvedjem podočnjaku. Značilno je pri tem dejstvo, da so se v teh plasteh nahajali prav tako kot v kulturnem sloju številni drobci in odkruški paleocoj-skih kamenin, ki so v jami tuja telesa in nimamo nobene druge razlage, kako naj bi zašli v jamo, kot da jih je bodisi hote bodisi nehote zanesel človek.
Kopanje in raziskavanje v zadnjem delu jame je bilo po doseženih in navedenih glavnih rezultatih prekinjeno, ker smo začeli s sistematičnim preiskavanjem pri vhodu v zijalko. Uspeh tudi tu ni izostal, akoravno je delo prav za prav šele v začetnem stadiju. Direktne dokaze nekdanjega bivanja človeka v obliki njegovih artefaktov iz kremenjaka in ognjišč smo tu zasledili, kot že omenjeno, pri dnu profila v globini 2—3.30 m, torej tako v najglobljih plasteh, ki so pokazale sploh kako življensko sled. Vhod v zijalko je bil tedaj nekaj metrov (ca. 4 m) širši in vstop v njo je bil tedaj okrog 5 m nižji kot danes. Drobci oglja so bili raztreseni po vsej plasti, kolikor je že odkrite; blizu ogromne skale, ki gleda še dandanašnji deloma iz površja, je bil grušč posebno močno pomešan z ogljem: okrog 8 m" obsežno ognjišče je ogrevalo tu prve posetnike jame. Naši fantaziji je pripuščeno, kako je bilo življenje okrog plapolajočega ognja, nobenega dvoma pa ne more biti, da tedaj v notranjosti jame ni bilo medveda. Artefakti iz ornega sileksa, 10 po številu, ležeči okrog ognjišča, niso lovsko orožje, temveč strgalca, praskalca, nožički, torej orodje, ki je dobro služilo po končanem lovu za obdelovanje kož, rezanje kit i. t. d. Odkruški črnega sileksa pa pričajo, da je bilo to orodje vsaj delno prikrojeno na licu mesta. Artefakti so zelo majhni, da jih je človek rabil lahko le tako, da jih je držal med prsti. Njihova obdelava kaže zopet na mlajši paleolitik, vendar tudi tu ne na eno končnih stopenj, temveč prej na začetek. Magdalenska kulturna stopnja visokih praskale ne pozna več, med tem ko so v našem primeru med desetimi artefakti štiri, torej 40%. Te vrste praskalca so vodilni tip za aurignaško kulturno stopnjo, ki začenja mlajši paleolitik. Primerjava profilov v ozadju jame in tu ob vhodu pa nas vendar sili k naziranju, da je ta kulturna plast nekaj starejša od one v zadnjem odseku jame. V isti plasti, deloma v ognjišču deloma izven njega, nas je presenetilo nekaj artefaktov iz paleocojskih kamenin, ki imajo svoj izvor v 200—300 m nižje pod jamo ležečim si-lurju in karbonu. Ves njihov značaj je tak, da bi jih z mirno vestjo prisodili starejšemu paleolitiku, ako jih ne bi našli tako rekoč v družbi s prej omenjenimi sileksi. Veliki so toliko, da jih je bilo možno držati pri delt; — strganju — v celi roki. Delovni rob je izredno oster, ostali del pa pri
kladen roki. Glavno obliko jim je dala že narava sama; retuše (poprave) so vidne, a maloštevilne. Drobci in odkruški paleocojskih hribin so bili v plasti pogosti, prav tako okrogli vodni kremenci. Kosti jamskega medveda je bilo precej, a so bile v jako slabem stanju in so pri dvigu večinoma razpadle.
Iz povedanega sledi jasno, da gre za izrazito kulturno plast, in sicer najstarejšo ob vhodu. Nad to plastjo so še 1K>—m debele plasti z jamskim medvedom, s paleocojskimi odkruški, okroglimi vodnimi kremenci in sledovi nekdanjih ognjišč. Žal so ostale doslej te plasti kulturno zelo revne. En sam artefakt iz kvarcita malo tipične oblike, eno koščeno šilo, dalje zopet čeljust z eno umetno izvrtano luknjo predstavljajo kulturno stopnjo tedanjega človeka. Ali se je človek umaknil bolj v ozadje jame in je tamkajšnja kulturna plast istočasna s temi maloštevilnimi ostanki, ali je človek zahajal le za malo časa na lov v jamo in jo hitro zapuščal, bodo morda pokazala bodoča raziskavanja. Številnost kosti jamskega medveda v svetlem sprednjem delu jame, tako rekoč in deloma celo v resnici že izven jame, nas preseneti. Odkritih ni bilo ostankov samo nekaj poedincev, temveč okostni deli več sto živali. Posebno nakopičene so bile kosti ob steni. Med zahodno steno in nekdanjim površjem jame je obstajal tedaj precej globok vmesni prostor, ki je ves natrpan s kostmi. Večinoma z lobanjami in velikimi cevastimi kostmi je izpolnjena ta vrzel, manjkajo pa skoro popolnoma vretenca, rebra i. t. d. V nekem oziru nas to spominja na v majhnih ozidkih nakopičene kosti Drachen-loch-a v Švici,") le da v našem slučaju zid okrog kosti ni bil potreben, ker so bile že naravno omejene. Ali je ta pojav v zvezi s posebnim kultom, ali gre le za čiščenje jame po človeku, je težko reči, kajti te plasti še daleko niso izčrpane. Prav tako je za sedaj še težko odločiti, ali pomenijo oglajene apnenčaste plošče v gornjem delu teh plasti nekakšno po-tlakovanje razmočenih ilovnatih tal. V splošnem bi pripomnil, da je sledov, ki bi kazali na človeka, vedno manj, čim bolj se bližajo predmetne plasti svojemu gornjemu delu, kjer so slednjič pokrite s sigo, v kateri vsaka nadaljnja sled popolnoma izgine. Podoba je, kot bi sprednji del jame postajal vedno bolj moker in bi slednjič prav radi tega človek, oziroma medved zapustila jamo.
Kratki pregled bi bil nepopoln, ako ne bi omenili še faune in flore, ki je bila ugotovljena v diluvijalnih plasteh. Z 99% je zastopan jamski medved, tako v ozadju kakor tudi v sprednjem delu. Število doslej izkopanih okostij (seveda nepopolnih) cenim na okroglo 600. Več tisoč jih še gotovo zakrivajo plasti. Razen jamskega medveda sta bila v ozadju ugo-
") c. št. 3, str. 97, 106.
tovljena še alpski svizec in polh; mikroskopska preiskava oglja pa je dognala smrekov les. Ob vhodu pa so bili odkriti še posamezni deli nekaj volkov, ki so se nahajali razbiti deloma prav v ognjišču, lisica, mrrao-tica in snežna miš; dalje še nedoločeni kožokrilec in nedoločeni polži. Obilo vzorcev oglja še čaka preiskave.
Kar se tiče faune, bi bilo na mestu ugotoviti dvoje. Pred vsem manjka fauna, ki bi bila prišla v jamo kot plen jamskega medveda, in vendar je ta, dasi rastlinojedec, kot zver gotovo vsaj sem in tja ugrabil kako divjačino. To bi kazalo, da jamski medved v poletnem času ni prebival v jami in jo kot rjavi medved še danes uporabljal le za zimsko spanje in kotenje mladičev v zimskem času. Dalje osvetljuje fauna precej jasno tedanje klimatične razmere. Toliko jamskih medvedov je potrebovalo obilne rastlinske hrane. Ne moremo si torej misliti dosti neugodnejše klime, kot vlada še danes v okrožju jame. Ako je polh prav določen, (zobovje se skoro v celoti strinja z zobovjem današnjega polha), bi to pomenilo še skoraj nekoliko toplejšo dobo od sedanje. Nikakor pa ne more biti govora o kaki poledenitvi za časa tvorbe predmetnih plasti, niti ne o prvih stadijalnili fazah po zadnji poledenitvi.
Kot ločnico trajnega snega za časa wiirmske poledenitve je izračunal Me lik za Bohinjski ledenik 1350 m,7) za Savinjske Alpe pa Luce r 11 a 1500 m.8) Potemtakem bi se nahajala naša zijalka v wiirmu še 200 m nad ločnico večnega snega, oziroma bi ta kvečjemu potekala ob njej, ako vpoštevamo nekatere faktorje, radi katerih bi šla na južnem pobočju Olševe nekaj višje kot sicer. Življenje, kakor se nam kaže v jami, je v višini 1700 m za časa wurma nemogoče. Prav tako nemogoče pa je tudi v sledečem biihlskem stadiju. Morene tega stadija imamo v višini ca 900 m v Logarski dolini, ločnico trajnega snega v Savinjskih Alpah pa v višini 1700—1800 m. Ako jo pomaknemo na Olševi tudi višje 11a 2000—2100 m, še vedno daleko niso podani pogoji, ki bi omogočali življenje v višini 1700 m, ne glede na to, da si debelih plasti z ostanki jamskega medveda ne moremo misliti nastalih edino le v biihlskem stadiju. Kasnejši stadiji iz paleontoloških vidikov ne pridejo v poštev.
To bi bili v kratkem obrisu glavni razlogi, ki nas silijo, da po današnjem stanju vede o ledeni dobi in njeni fauni uvrstimo kulturne plasti Potočke zijalke v riss-wiirmski interglacijal Penckove razpredelitve.
Ta ugotovitev pa odloča tudi že o kulturni stopnji olševskega človeka. Nikakor ne more biti govora o končni stopnji mlajšega paleolitika, temveč edino le o početku. Oblika koščenih artefaktov (ploščnatost šil,
7) Melik A.: Bohinjski ledenik. OV V—VI, str. 36. Ljubljana 1929—1930.
s) Lucerna. R.: Gletscherspuren in den Steiner Alpen. Geographischer Jahresbe-riclit aus Oesterreicli, str. 43, IV, Wien 1906.
ovalen prerez, neokrašenost, primitivni tip igle) se približuje aurignaški kulturni stopnji v zahodni Evropi in se razlikuje od te samo po tem, da šila nimajo razcepljene baze. Isti tip šila je znan iz Badelhohle pri Peg-gau-u; H i 1 b e r uvršča to postajo v aurignaško stopnjo,0) navajajoč še celo vrsto sličnih artefaktov iz drugih najdišč (Mlač na Moravskem, Wild-haus v Nemčiji, Wierzchow na Poljskem i. t. d.). Dokler aurignaška kulturna stopnja še ni bila spoznana, so pač prištevali ta najdišča stari mag-daleuski dobi, sedaj pa ko vemo, da predstavlja aurignaška stopnja zelo dolgo trajajočo kulturno dobo, precej soglasno prištevajo vse navedene postaje aurignaški dobi. Še mnogo bolj jasno pa pripadajo sileksi aurignaški kulturni stopnji. Visoka praskalca so za aurignaško dobo tako tipična, da jih smatramo za vodilne artefakte te dobe: Izginejo že v solu-trejski dobi in jih magdalenska doba v tej obliki sploh ne pozna več.
Torej geološko-paleontološki in klimatični razlogi, kakor tudi arheološki izvid izključujejo magdalensko dobo v Potočki zijalki in govore za aurignaško. Toda pojavi se nov problem, ki ga bo treba šele razjasniti. Fauna aurignaških postaj v Franciji in tudi drugod ima arkto-alpski značaj. Severnega jelena, divje koze i. t. d. v Dordogni, na Nižjem Avstrijskem, Moravskem in drugod v nižinah si ne moremo predstavljati istočasno z življenjem v 1700 m visoki Potočki zijalki. Saj nastavlja n. pr. W i e g e r s aurignaško dobo že blizu in do viška wiirmske poledenitve.10) Iz te zagate si moremo zaenkrat pomagati samo na ta način, da pomaknemo aurignaško dobo Potočke zijalke v prve početke te kulturne stopnje, čemur pa seveda zopet ugovarja lično izdelani inventar. Točna primerjava s švicarskimi visokoalpskimi postajami utegne prinesti razjasnitev tega problema.
Potočka zijalka je dosedanje ugotovitve glede ledene dobe in njenih kultur nekoliko zmedla; nova dejstva bodo prisilila k ponovnemu razmišljanju teh problemov in tudi h korekturam dosedanjih naziranj. Odveč bi bilo torej še posebej govoriti o važnosti naše postaje za znanost.
Zelo zanimive so sodbe inozemskih strokovnjakov o Potočki zijalki. Najbolj se je zanimal za njo Bayer, ki jo je tudi posetil. Razlog je razumljiv. Bayer je pred nedavnim postavil novo teorijo o kronologiji ledene dobe.11) On zastopa biglacijalno stališče in priznava samo eno medledeno dobo, ki se krije s P e n c k o v i m mindel-riškim interglacijalom. Riss-wtirmskega interglacijala po njegovem naziranju ni. On deli svojo drugo ledeno dobo v dva odseka: v moustierski sunek, odgovarjajoč Penckovi riški poledenitvi in solutrejski sunek, t. j. Penckova wiirmska poledenitev,
8) Hilber V.: Urgeschichte Steiermarks. Str. 20. Graz 1922.
10) Wiegers F.: Diluviale Vorgescthichte des Menschen. I. Str. 178. Stuttgart 1928.
:1) Bayer J-: Der Mensch im Eiszeitalter. Leipzig—Wien 1927. Str. 175.
med katerima je daljši toplejši presledek, ki se kulturno krije z aurignaško dobo. V ta presledek, torej v bistvu prav za prav v Penokov riss-wiirm-ski interglacijal uvršča Bayer Potočko zijalko. Njegova interpretacija temelji samo na koščenih artefaktih. Arheološki zaključek se glasi za aurignaško stopnjo, oziroma prav za prav za koren pramagdalenske kulturne stopnje, ki se časovno krije z aurignaško dobo. Vodilni artefakt je zanj suličasto šilo iz Mlača na Moravskem. Še preden je bila odkrita Potočka zijalka, je H i 1 b e r že opozarjal na paleolitske postaje, ki vsebujejo koščene artefakte te vrste. Bayer jih našteva in podvrže kritiki iznova ter deloma navaja še nove. Naslednje postaje spadajo v ta krog: Potočka zijalka na Olševi, Badelhohle pri Peggau-u, Drachenhohle pri Mixnitzu verjetno, Mlač na Moravskem, »mamutova jama« pri Krakovem na Poljskem, Wildhaus ob Lani v Nemčiji, Lokve pri Delnicah. Pogled na zemljevid nam pokaže vse te postaje z edino izjemo Wildhausa v Nemčiji natančno na črti od severa proti jugu. Vse te postaje vsebujejo koščene artefakte iste vrste, toda razen v Potočki zijalki številčno le slabo zastopane. Število koščenih artefaktov iz Potočke zijalke — 83 — presega celokupno število te vrste artefaktov iz vseh navedenih postaj vsaj petkrat. To dejstvo je upravičeno napotilo Bayer-ja, da je ta kulturni krog, to kulturno facies nazval z imenom olševska kultura ali olschewien.1*) Za nas je gotovo častno, ako zadobi kulturni krog iz stare kamenene dobe ime po nahajališču naše postaje, zlasti ker je to popolnoma upravičeno, ter tozadevno ne smemo delati Bayer-ju nobenih očitkov. Opozoril nas je istočasno tudi na jugoslovansko paleolitsko postajo Lokve pri Delnicah, ki je bila popolnoma pozabljena in znanstveni svet sploh ni vedel zanjo, ker je bila publicirana v madžarskem jeziku in v geološkem glasilu. Madžar K o r m o s jo je odkril in našel v njej en artefakt po vsem enak našim iz Potočke zijalke. G o r j a n o v i č-K r a m b e r g e r je svo-ječasno izrekel mnenje, da gre v tem primeru za staro magdalensko stopnjo, ali da bodo šele bodoča odkritja omogočila točnejšo klasifikacijo. Ta čas je z odkritjem Potočke zijalke nastopil. Ker ta postaja Gorskega Kotarja še ni izčrpana, bi bilo želeti, da bi se zanimali zanjo merodajni strokovni krogi, recimo iz Zagreba. Rezultati novih raziskavanj v Lokvah pri Delnicah bi bili prav zanimivi, ker je pričakovati, da bi se z njimi naši izsledki izpopolnjevali. Glede obeh postaj bi se pokazala večja jasnost.
Nič manj ni zanimivo mišljenje dunajskega speleologa Kyrle-ja o Potočki zijalki.13) Njegova sodba temelji izključno le na publikacijah v nemškem jeziku in novejših rezultatov še ne pozna. Časovno jo uvršča v riss-
'-) J.Bayer, Die Olsehewakultur, Eiszeit und Urgeschichte. VI. Str. 83—100. 1929.
l3) c. št. 2. Str. 855—862.
wurmski interglacijal, in sicer v njegov najtoplejši stadij. Kulturno pa jo uvršča v krog B a c h 1 e r-jevega alpskega paieolitika ter ji prisoja staro-paleolitsko praemoustiersko kulturno stopnjo, vzporejajoč jo s švicarskimi postajami Drachenloch, Wildenmannlisloch, Wildkirchli. Do tega naziranja ga je moglo privesti le nepoznanje naših artefaktov in novejših izsledkov, ki so bili objavljeni doslej le v slovenskem jeziku. Vse namreč kaže, da bi bilo prej mogoče pomakniti švicarske postaje v mlajši paleolitik kot pa Potočko zijalko v stari paleolitik. Kyrle razlikuje tri stopnje alpskega paieolitika:
1.	Vattis-stopnja, višinske postaje nad 1500 m (postaje Drachenlocn, Potočka zijalka, Wildenmannlisloch, Wildkirchli), optimum riss-wurm-skega interglacijala, kulturno praemousterien (topli).
2.	Mixnitz-stopnja, srednje visoke postaje od 500—1500 m (Mixnitz, Cotencher, Velden i. dr.), konec riss-wiirmskega interglacijala, kulturno acheuleen.
3.	Treis-stopnja, nižinske postaje pod 500 m (Winden, Treis), pred in v višku wiirmske poledenitve, kulturno mousterien in prehod k auri-gnacienu.
Čim bolj gre interglacijal proti koncu, tem bolj se pomika alpski paleolitik v dolino in se šele tu spoji v nastopivši zadnji ledeni dobi z drugimi kulturami. Vsekakor zanimiva teorija, ki pa se vsaj glede Potočke zijalke ne bo mogla obdržati.
K sklepu še eno pripombo! Naša domovina ima ogromno število jam, katerih mnoge vsebujejo okostja jamskega medveda. Take jame so kot paleolitske postaje zmerom sumljive. Sistematično raziskavanje tudi v tem pogledu bi gotovo privedlo do novih odkritij. Pred vsem se mi zdi potrebna skorajšnja revizija medvedje jame na Mokrici. Ko je ranjki župnik in sloviti prirodopisec R o b i č kopal v tej jami, je bila veda, ki se bavi s kulturami pračloveka, šele v početku ter ni izključeno, da bi se bili tedaj prezrli sledovi človeka v obliki navidezno nepomembnih kvarcitnih artefaktov. Nadaljnje jamarsko delo tudi v tem pogledu bo brezdvomno rodilo dovolj uspehov, ki bodo razširili sloves naših lepih krajev tudi na tem področju.
Zusammenfassung.
Die Ausgrabungen ira Jahre 1930 in der Potočka zijalka und ihre Probleme. Der
Referent berichtet hn ersten Tcile liber die Ausgrabungen in der Potočka zijalka iin Jahre 1930, durch welche sicben neue Schichten durcliforscht wurden. Im zweiten Teile sind die Probleme der Hohenlage, des Menschen iti der Grotte, der Artefakte, der Fauna und der Flora besproehen. Auf Qrund der letzteren wird die Aurignackultur der Olševa in die Pcncksche Riss-Wiirin Interglacialzeit gestellt. Mit dem Hirnveis auf die Ansichten der auslandischen Fachleute iiber Potočka zijalka wird die Abhandlung be-endet.
Slika št. 2. Pogled na terase ob sklepu dela 1. 1930.
Slika št. 3. Druga terasa; v ozadju velika skala in 3.30 m globoki profil jamskih plasti; v levem spodnjem kotu stena, padajoča k tretji terasi.
Slika št. 4. Profil jamskih plasti. (Glej shemo.) Najstarejša kulturna plast s sileksi in ognjišče ob stopalih osebe. Zadnji ostanki jamskega medveda tik pod dobro vidno
gornjo sigoi
Slika št. 5. Tretja terasa z zahodno jamsko steno ob vhodu; desno je viden še del druge terase. V ozadju profil jamskih plasti. (Primerjaj sliko št. 4.)
Slika št. 6. Profil plasti iz vmesnega prostora med nekdanjim jamskim površjem in zahodno steno. Dobro vidna je plast nakopičenih kosti (4 lobanje); pod njo glavna najstarejša kulturna plast s sileksi in ogljem.
Slika 7.	Slika 8. a)	Slika 8. b)
Slika št. 7. Visoko praskalce iz črnega kremena. Tenka plast apnenčaste sige zakriva
strme retuše. Le nekoliko zmanjšano. Slika št. 8. a) Strgalo iz kremenjakovega konglomerata. Delovni rob desno in zgoraj. naravne velikosti.
b) Isto strgalo od strani. Delovni rob desno. K' naravne velikosti.
Slika 9. a)	b)
Slika ši. 9. a) Strgalo iz paleocoiske hribine. Delovni rob desno in zgoraj. 'A naravne velikosti, b) Strgalo iz paleocojske hribine. Delovni rob levo. X> naravne velikosti.
Slika 10.
Slika št. 10. Kvarcitno strga'ce. Le nekoliko zmanjšano.
Slika št. 11. Koščeni artefakt, odkrit pri vhodu. Fragment. Ca. ^ naravne velikosti.
Novi natpisi iz Poetovija.
Mihovil A b r a m i č, Split.
Rimski natpisi stare kolonije Poetovio poznati, sačuvani ili iskopani do godine 1902. objelodanjeni su u monumentalnoj zbirci Berlinske Akademije Corpus inscription um Latin arum i to u vol. lil (god. 1873.), koji je svezak sam Theodor Mommsen uzorno izdao, dalje u nastavcima ovog djela Supplement a, ko je je za naše krajeve uredio Otto Hirschfeld (god. 1891—1902.)
Koliko je natpisa kasnije pronadenoi, ponajviše prigodom redovitih iskopina na teritoriju Poetovija, publicirali su dotični istraživači, koji su rukovodili iskapanjem ili koijima je materijal bio povjeren za publikaciju, tako u slijedečim časopisima:
Ja h r e s h e f t e d e s o s t e r r. a r c h a o 1 o g i s c h e n I n s t i t u-tes IX str- 192—198 (v. Premerstein), XVII, Beiblatt str. 87—150 (Abra-mič), str. 151—160 (Skrabar), XVIII Beiblatt str. 189—218 (Wigand), XIX—XX Beiblatt str. 279—294 (Skrabar);
M i 11 e i 1 u n g e n d e r Z e n t r a 1 - K o m m i s s i o n 1905 str. 302— 316 (Skrabar);
J a h r b u c h der Z e n t r a 1-K o m mission II 1904 str. 186—188 (v- Premerstein), str. 189—214 (Skrabar);
J a h r b u c h fur Alterst u m k u n d e 111 1909 str. 117 (opaska od Kubitscheka), str. 165—173 (Rak, Kubitschek), V 1911 str. 176—178 (Rak), Vil 1913 table 22—24 (bez teksta!);
Starinar 1922 str. 191—208 (Saria); pri kraju treba spomenuti i XV B e r i c h t der r o m.-g e r m a n i s c h e n K o m mission 1923-24 str. 212—225 (Schmid W.).
Neki novi natpisi a osobito oni iz III mitreja na Bregu spomenuti su s kratkim komentarom u mojem vodniku »Poeto vi o« i u njemačkom iz-danju istoga.
F ii h r e r d u r c h die D e n k m a 1 e r der r 6 m i s c h e n S t a d t Poetovio (1925);
E- Ritterling takoder navada natpise iz III mitreja u svojoj študiji »1 e g i o« u Paul y-W i s s o w a; Realencyklopadie XII str. 1211 i si.
Iz ovoga pregleda proizlazi, da je epigrafička literatura stro«a Poetovija dosta rastrkana kako uostalom nažalost i njegovi spomenici koji se čuvaju u raznim muzejima u Beču, Gracu, Mariboru i Ptuju. Spomenuta literatura nije u cjelini svakomu na dohvatu. Danas je teško doči do Ber-inskog Corpus-a. Nema ga ni Maribor, ni Ptuj (Muzejsko društvo posje-
dujc saino Supplementa) ni Celje; kako doznajemo, ne može ga se dobiti niti na ljubljanskom univerzitetu niti u studijskoj biblioteci, koja ima da se razvija u sveučilišnu knjižnicu. Stoga je veoma hvalevrijedna odluka internacijonalne Unije Akademija, da se što prije izda Supple m e n-t u m za rimske natpise i to po današnjim kriterijama nauke, koji polažu važnost ne samo na tekst nego i na oblik i funkciju samoga spomenika-Keče biti dakle dostatno, da je tekst nekog epigrafičkog spomenika kritično objelodanjen, več če se tražiti i fotografija istoga, osobito kada njegova ornamentika, arhitektonska dekoracija, isklesani atributi, oblik slo-va i t. d. isto toliko važe koliko sadržaj natpisa. Od velike je važnosti odluka našega odbora u toj Uniji, da se paralelno s torn akcijorn sprema materijal eda se može u što krače vrijeme izdati zbirka svili antiknih natpisa i uopče starih spomenika, kipova i relijefa iz čitave naše zemlje u posebnom, po mogučnosti jeftinom izdanju. Svaki i najmanji muzej mora da bude u stanju da nabavi tu zbirku, isto tako svaka biblioteka i srednja škola. Kada takova knjiga bude lako pri ruci svakomu učitelju ili župniku, koji se zanima za domače starine, bit če to korisno za same spomenike. Uvjeren sam, da če tako rijetko kada koji natpis ili relijef poradi neznanja ili nemarnosti na selu propasti.
Odazvavši se vrlo rado pozivu uprave ovoga Časopisa kušao sam u slijedečem članku da uz par riječi komentara po gore spomenutim na-čelima publiciram nekoliko natpisa i fragmenata, koji do danas nijesu još poznati ili koji trebaju koji ispravak. Maine od svakog komada dajem kopiju po svojem crtežu, a gdje je bilo potrebito, snimio sam takoder fotografski! sliku. Malen je broj epigrafičkih ulomaka za koje se tačno ne zna, gdje su i kada su pronadeni. Svi su bezdvojbeno iz područja staroga Poetovija.
Ugodna mi je dužnost, da i ovom prigodom iskreno zahvalim staromu svojem prijatelju mjesnom konservatoru starina g. Viktoru Skrabaru, koji mi je uvijek spremno davao potrebita razjašnjenja.
i. Žrtvenik, prelomljen u tri komada, 76 cm visok, na podnožju 50.5 cm širok, gore 40 cm širok i 27 cm debeo. Polje s natpisom ima na vrhu okvir toliko karakterističan za noričko-panonske rimske spomenike. Sam natpis objelodanjen je u C. 1. L. Ill 4031 od Monnnsena po prepisu Apiana i nalazio se je navodno »in aedibus Georgij Perger«. God. 1913. i to na 11. septembra bi opet pronaden prigodom rušenja t. zv. Male Kasarne.
Tekst u Corpus-u odgovara originalu malne u svemu, ispala je samo brazda, u kojoj je bilo uklesano sada eradirano ime nepoznata nam cara. valjda iz lil. vijeka po Kr. Ispravljen glasi ovako:
ICoviJj OCptimoJ MfaximoJ et Gejnio impCeratorisJ)
///////////////////////////
. . AjugCustO pO'O ffe/icisj 5 M Ca reus) ?] Attonius Rufinus proc(nratorj pCroviuciae) P(anuoniae) S ft'meri or is J v Cotumj sfo [uit) iCibens) mCerito)
Mali ulomak s početkom imena Attonius izgubio se je prigodom prenosa ovoga natpisa u novi lapidarij, u bivši dominikanski samostan (god. 1928.)
(Sr. vodnik »Poetovio« na str. 63, br. 52, njemačko izdanje na str. 58 br. 52.)
2. Mali žrtvenik izraden iz mekoga kamena Sv. Barbare; iskopao ga je V. Skrabar na Gornjem Bregu u čestici br. 290. Profilovan je prilično nepravilno gore i dolje sa tri strane, na vrhu je nešto izduben kao obično ara. Površina mu je oštečena več iz starog doba, a ima i recentnih ozleda. Visok je 14 cm, širok je na podnožju 8.5 cm, u sredini 6.5 cm, de-beo 7.5 cm, odnosno 5.5 cm. Slova su lagano urezana oštrim šiljkom. Slika 2.
1CovijJ OCptimo MCaxi moj Tjirmiu[u]s ejt Saturn*
in a posuli t ili /eCruntJ
pro s a fit te
sjua
.3. Ploča 3—5 cm debela iz mekoga kamena od Sv. Barbare, prelomljena u dva fragmenta, visoka svega 26 cm, široka dolje 17 cm, gore 15.5 cm (slika 3). Nepoznato je gdje je nadena, možda u II. mitreju. Jedna duboko urezana linija uokviruje pačetvorno polje; povrh i ispod ovoga je opet sličan urez kao neka profilacija. 1 sa strane ima ovakvih ureza. Natpis nam je dokaz, da je i ova ploča vršila funkciju neke skromne votivne are. Na gornjem rubu stoji jedva čitljivo 1 • O • M, dakle l(ovi) O(ptimo) M(a* ximo) a u okvireno polje urezano je ime dedikanta: iBjassianus.
4.	Prigodom iskopina Muzejskog društva našao se je u jeseni 1907 god. u Vičavi u vrtu vile Lukas mali ulomak votivnog natpisa. Materijal je pohorski mramor; komad je 16 cm visok, 12.5 cm širok i 3.3 cm dc-beo. Slova imala su, kada je natpis izvaden iz zemlje, još tragova crvene boje. Ostalo je samo slijedeče:
I ■ O ^ 'ICovij OCptimoJ [MCaximoJ E|	elt
U trečoj brazdi bilo je valjda: Genio foci ili ime drugog božanstva, čiji je kult na onom mjestu bio spojen s onim Jupitra.
5.	Fragment žrtvenika iz pohorskoga mramora, naden u Ptuju več god. 1906 prigodom kopanja temelja za novi opčinski dom, sada 29 cm širok, 16 cm visok i samo 6-5 cm debeo. Od imena dedikanta, koji je bio beneficiarius consufaris, što otprilike odgovara današnjem žandarmu, ostao je samo svršetak -us.
us
bCmej/Ciciariusj co(njsfufarisj v(otum) s(o [v i tj [(ibensj m(erito)
5.
6. Natpis bio jo opažen i odmah spašen za ptujski muzej u julu 1908 god. u hotelu Osterberger, gdje je služio kao utez za neku spremu za utijanje rublja. Valjda su ga izvadili iz zida hotela, kada je malo prije kuča bila popravljena i pregradena. Vidi se odmah, da je to donji dio nekog
mramornog žrtvenika, koji je ispod natpisa bio ukrašen 4 cm visokim profilom. Višina mu je danas od 45 cm, gornja širina 27.5 cm, debljina ot-prilike 19 cm. Po obliku spomenika i po poznatoj formuli pri kraju nat-
pisa vCotmu) s{ofvitj ffiBens) mCeritoJ lako možemo razabrati, da se radi o zavjetnom natpisu. Neznamo nažalost, kojemu je božanstvu bio postavljen o vaj žrtvenik — vjerovatno 1Covij OCptimoJ MCaximoJ — i nepo-znato nam je ime dedikanta. Ostala nam je samo riječ, kojom je označeno njegovo zvanje. Bio je naime comicuCarius. Corniculari zvali su se ispo-četka oni vojnici, koji su si stekli cor niču Cum, značku hrabrosti, i time se razlikovali od drugih. U dalnjem razvitku nosioci tog imena imali su svoju dužnost u kancelariji vojnih komandanta kao ordonansi ili pismeni voj-nici-činovnici. Tako ih u doba carstva nalazimo u kancelariji ili štabu na-mjesnika, raznih prefekata i tribuna. Ali bilo ih je takoder u civilnoj ad-ministrativnoj službi, na primjer kod praefectus annonae i kod procura» tores provinciarum. (Sr. Pauly-Wissowa, Realencyklopadie sub voce). Naš je cornicularius bio zaposlen isto u civilnoj službi i to u officium ili scrinium memoriae. O podrijetlu ovog nadleštva u dvorskoj kancelariji rimskog cara ne zna se mnogo. Šef se pri kraju 111. stolječa zove magister memoriae a bio mu je zadatak, da sastavi i formuliše razna carska rješe-nja na predstavke i molbe; u kasnije doba ovo nadleštvo biva sve to važ-nije i absorbira funkcije dvorskog sekretarijata Cob epistuCisJ i nadleštva za molbe {a Ctbeliis); sr. O. Hirschfeld, Die kaiserlichen Verwaltungsbe-amten bis auf Diokletian, str. 210 i si.
Po našem natpisu doznajemo, da je u officium memoriae bio zaposlen i jedan comicuCarius, valjda kao predstojnik nižega csoblja. Dok je magister memoriae bio visoki činovnik i bezdvojbeno uzet iz viteškog staleža, comicufarius je valjda bio carski oslobodenik.
D kratkoj riječi, koja na natpisu slijedi iza CORNIC ■ bio je valjda spomenut neposredni predstojnik našega dedikanta. Kamen je baš na ovom mjestu ruba mnogo izlizan. Sa sigurnošču vidimo tu dvije haste, jednu do druge, a onda malo dalje donji dio trečeg slova. Do desne ivice ima još mjesta samo za jedno slovo. Nakan mnogo kombinacija došao sam do zaključka, da je tu bila vjerovatno uklesana riječ TRIB. Ako je to is-pravno, dedikant je bio comicuCarius tribuni memoriae, a tribunus memoriae ili je bio šef tog nadleštva, dakle ono isto što je docnije magister memoriae, ili niži upravitelj, a možda i zamjenik šefa.
Ovo par riječi našega natpisa dopusta još jedan zaključak. Naš cornicularius u officium memoriae bio je valjda u Poetovio s dvorskom kan-celarijom i prigodom boravka svoga cara i gospodara postavio je možda za zdravlje vladara ovaj zavjetni žrtvenik (Sr. C. I. L. III 4020 i 4037 i Vodnik na str. 17, Ftihrer durcli Poetovio na str. 10.)
7. Donji dio žrtvenika iz mekog kamena t. zv. Sv. Barbare. Slučajno iskopan nazad par godina na južnom obronku brijega Panorama (Ferber-šek) i baš u rasadniku nedaleko mjesta, gdje je izvaden velik, ali prosto
izraden rimski puteal.1) Sada se čuva u lapidariju muzeja grofa Herber-steina na Gornjem Gradu. Komad je danas još 52.5 cm visok, na posta-mentu 40.5 cm širok i 29 cm debeo>. Od polja gdje je bio votivni natpis uklesan, ostala je samo ploha od 18 cm>v32 cm. Črte za pojedine brazde su fino urezane, slova 3.5 cm—2.9 cm visoka. Čita se još:
Ufpi[us, ili -a . . . .
Procflinus ili -ina
vCotumJ sColvit) [(i Ben s) [mCeritoJ
Ara je vjerovatno bila posvečena iCoviJ OfpriwoJ MfaximoJ, buduč je nadena u neposrednoj bližini brda Panorama (Ferberšek), gdje se
opravdano pretpostavlja svetište vrhovnog boga. Sr. C. I. L . Ill 4018. 4024, Abramič u Jahreshefte XVII Beibl. str. 87 i si., Saria, Starinar god. 1922 na str. 205; Abramič, Vodnik str. 32, Fiihrer str. 30.
8. Ulomak iz pohorskog mramora, možda jedne votivne are. Kamen je prilično oštečen a izgleda da ima samo na lijevoj strani stari rub. Visok
l) Puteal (vijenac bunara) izraden je takoder iz mekog kamena u obliku pravo-kutne prizme (126 cmXl22 eni i 74 cm višine) s okruglim otvorom (promjer 73 cm).
je 19 cm, širok još 15 cm, debeo 9 cm. Lijepo urezana slova su 3.5—3.2 cm visoka.
Nfumini?) Aulgfusti?).....
Marlinus.....ni iffes) ili vctferanus) fegfioni % J
I Adifu trie is J
pfosuit) ili dfedicavit)
Nije sigurno kako je glasio početak ovog natpisa, možda: T. O. M. et ili Z O. M.pro safute dfomini)] n(ostri) Aulgfusti). Onaj, koji je posvetio aru, valjda Marinus bio je vojnik ili veteran fegionis I Adiutricis. Ova legija iogorovala je od god. 118 po Kr. dalje u Brigetio. Ne treba se čuditi, ako njene vojuike ili veterane nalazimo rastrkane i po drugim mje-stima provincije Pannonia Superior tako i u Poetovio (sr. C. 111. 4148). Neki su došli u prvim decenijama II. stolječa kao veterani koloniste u Poetovio, tako L. Gargilius Felix i L. Fannius Quadratus. Sr. dolje na str. 192.
8.	9.
9. Mali ulomak iz pohorskoga mrainora; 32 cm dug, 15 cm visok i 13 cm debeo; sve naokolo odlomljen, tako da od polja s natpisom nije preostalo više od 13 cmX5 cm izgladene plohe. U prvoj brazdi neznatni ostaci dvaju slova to?, ouda slijedi sitnim, 1.5 cm visokim slovima
/o et Seve[to cofn)sfufibus) Baš sitni karakter ovih slova opravdava, da u ovim riječima prepoznamo imena konzula, kojima su mnogi votivni natpisi na žrtvenicima u zad-njoj brazdi datirani. Nažalost nemožemo identificirati Severa s jednim od prilično mnogobrojnili konzula istoga kognomina II. i III. stolječa po Kr., buduč da se nije sačuvao cognomen njegovog kolege2).
') Kopulativ Ti prilično je oštečen. Nije dakle isključena mogudnost, da se mora
citati: ...O : L : SEVE.....U ovoin slučaju mogao je biti spomenut konzul L.IufiusSeverus
iz godine 155. Ne bili mislio na konzula L. Catifius Seuerus koji je bio suffectus pod Trajanom i ordinarius god. 120 p. C. (Sr. W. Liebenam, Fasti Consulares na str. 20.).
10. Vrlo je važan mali ulomak natpisa (24 cmXi9.5 cm), koji je — kako izgleda — samo na desnom kraju sačuvao prvobitni rub. Komad je iz mramora, 18 cm debeo, naden u zidovlju prigodom rušenja t. zv. Male Kasarne. Črte za brazde lagano su urezane a slova visoka 3—3.2 cm. Kako nam kaže druga brazda, radi se o nekim vojnim jedinicama, udruženim
u jednoj veksilaciji, a bili su to po ostacima prve brazde vojnici četiriju panonskih legija:
Treča i četvrta brazda odnaša se na zapovjednika te formacije. U trečem stolječu, u koje spada (sr. dolje) ovaj natpis, četiri panonske legije jesu slijedeče: fegio X Gemina i XIV Gemina u provinciji Pannonia Superior i fegio /Adiutrix i IT Acfiutrix u provinciji Pannonia Inferior.
U trečem stolječu po Kr. dogadalo se je često, da su carevi trebali hitno slične vexillationes uzete iz legija u pograničnim logorima budi za odbijanje navala barbarskog neprijatelja od granice rimske imperije budi u krvavim ustancima i borbama sa protucarevima i rivalima prijestolja i njihovim pristašama. Spomenut ču ovdje samo dva nama po natpisima poznata slučaja. Prvi je C. I. L. 111 10471—73 (= Dessau 1153), gdje do-znajemo, da su pod Septimijem Severom (po Ritterlingu »legio« u Pauly-Wissowa Realencyklopadie str. 1315 otprilike u god. 206—208 p. Kr.) vexiflationes četiriju germanskih legija operisale adversus defectores et rebeffes, a komandirao ih je kao ciux C. Iufius Castinus. Drugi nam slučaj predstavlja natpis iz Sirmiuma (sada u Zagrebu) C. I. L III 3228, koji
10.
mi Cite s? le]qClonutnJ 1111 Pan[non(iarum) . . . qui sujnt in vexitCtationej .....suB] cura Aef[ii
.......Ji vf irij eCgtegiiJ auci[s
.......???........
spominje milites vexiffationum legionum Germanicianarutn et Brittanici'» anarum, kojima je zapovijedao kao vraepositus Bitaliamis i koji su se bez-dvojbeno u bližini Sirmiuma borili za cara Gallicna protiv Ingenua. Ovak-vim formacijama komandirao je obično jedan visi oficir viteškog staleža s naslovom dux ili praepositus. U našem slučaju komandirao je veksilacijom takoder jedan aux. Natpis nam pruža samo njegovo obiteljsko ime: Aclius. Nije isključena mogučnost, da je to bio Aefms Paternianus, koga po natpisu C -1 - L 111 3469 iz Aquincuma poznajemo kao zamjenika na-mjesnika provincije Pannonia Inferior i koji je kao v(irj efgregiusj vrae■ ffectusj fegCionisJ II Adiutricis afgensj vCicesJ Cegati Pannoniae Inferioris god 284 po Kr. postavio žrtvenik bogu Marsu za spas i zdravlje svoga gospodara i vladara Karina.
Kojom prigodom su veksilacije panonskih legija boravile u Poetovio? Nemoguče je dati tačan odgovor na ovo pitapje. Iste nevolje, koje su Ga-lijena silile da koncentriše veči dio dviju legija iz Dacije, naime od V Tvia-cedonica 1 XIII Gemina pod komandom Flavija Apra u Poetovio, a to su bile njegove ogorčene borbe s Ingenuom a zatim s Resalianom, bile su možda i mjerodavne za boravak panonskih veksilacija u istom za promet s istoka na zapad uvijek važnom mjestu (Sr. odnosne važne natpise iz 111. mitreja na Bregu u mojem Vodniku na str. 179 i si. u njemačkom izdanju na str. 179). Kako je komandant dacijskih legija Tfavius Aner docnije postao namjesnik (praeses) u provinciji Pannonia Inferior, a zatim praefectus praetorio i malnc rimski car, tako se je i naš Aclius •— ako je naša gornja hipoteza ispravna — popeo do časti zamjenika namjestnika u istoj proivinciji. Možda če nam novi natpisi donijeti i za ovaj slučaj novih razjašnjenja.
11. Godine 1930 dobio je ptujski lapidarij mramornu ploču s natpisom reproduciranim ovdje po mojem crtežu. Do te godine služio je kamen u crkvi sv. Vida kod Ptuja kao ploča menze na lijevom oltaru.3) Na vatij-skom zidu iste crkve čuva se još sada lijepi nadgrobni spomenik centu-turiona VIII legije Marcus Petronius Cfasstcus (C. 1. L. 111 4060). Za t. zv. focufus u kojem su bile položene sv. moči, izdubena je četvero-kutna, 5—6 cm duboka rupa (35X35.5 Crn), koja je djelomice uništila natpis. E da budd ploča bolje na oltaru pričvrščena, isklesane su još na rubu dvije rupice za željezne spone. Stečak je danas 150 cm visok, 79 cm širok a 12—13 cm debeo. Ali izgleda, da današnja gornja ivica nije prvobitna, da je dakle kamen u staro doba bio još nešto viši. Natpis je u prvim brazdama potpuno izlizan, u daljnim opet lijevo jače nego desno>. Od
'') Nadgrobne rimske ploče višekrat su upotrebljene u crkvama za istu svrhu. Sr. na pr. C. I. L. Ill 1S205 f i dalje na str. 191.
prvobitnog okvira ostao je samo desno, a lijevo jedva, neznatan trag. Vjerovatno da je gornji dio okvira bio izraden u obliku zabata s rozetom.
—
W ,LEG-Vlfl v
^/GAN'LXXv/ [itCVNDMfA ,
WTsm
U>V\h
z-
v
11.
Iz ostatka natpisa proizlazi, da se radi o nadgrobnom spomeniku nekoga vojnika (veterana) tegionis Vili Auqustae, koji je u Poetovio umro u starosti od 70 godina. Od njegova imena nije nam na kamenu ostalo skoro nista. Četiri slova u sada prvoj brazdi pripadaju vjerovatno njegovu kognomenu. Od prilično rijetkih cognomina s nastavkom —ninus,") ovdje
Na primjer Antoninus, Tfamininus, Paterninus.
dolazi u obzir najbolje \Saturninus. Za praenomen, namen gentile, možda i tribus hoče se barem još jedna brazda. Kamen na tom mjestu jedva pruža koji trag urezana slova. Na početku brazde iza kognounina spomenuta je valjda bila clomus pokojnikova. Vrst njegove šarže krije se u slovima pri kraju ove, sada druge, brazde: . . . STAT . Prije toga vidi se mali vertikalni potez, koji je medutim slučajno nastao i koji s toga nesmije da nas vara i na dnu brazde trag slova A. Nema dakle sumnje, da je tu bila riječha]statCus) i dosljedno na početku treče brazde vjerovatno [pri* .CmusJJ. Pokojnik komandovao je dakle u VIII. legiji u četi »hastati« prvim manipulom neznamo koje kohorte i bio je tako jedan od onih 60 cen-turiona, koji su predstavljali u legiji niži oficirski skup, u kojem je po časti i ugledu bio prvi centurio primus pifus, t. j- zapovjednik triarija u pr-vom manipulu prve koborte.5)
Najkasnije prigodom odlaska VIII. legije iz Poetovija god. 45 po Kr., ili možda nešto ranije, naš centurio ostavio je vojnu službu, naselio se u civilnom gradu blizu logora kao veteran, oženio se urodenicom Panonki-njam, čije je ime u latinskom prevodu glasilo Secunaa i doživio 70. go-dinu starosti. Na njegovom nadgrobnom natpisu, koji je ranije svršavao običnom formulam h(icj sfitusj efstj naknadno je uklesano takoder ime njegove žene, koja je možda umrla prije njega. Njeno očevo ime, bez-dvojbcno panonskog oblika, nažalost uništeno je rupicom za moči. Čitav natpis ima se čitati i popuniti otprilike ovakoi:
Satu t ]ninu[s	Slično kao naš centurio ostali su u na-
. fijastatfusj	šim krajevima iza kako su dobili missio
pri CmusJJ (eg(ionis) VIII	honesta od iste VIII. legije veteran Lu-
AugCustaeJ annCorumJ LXX CIUS Braetius iz Verone u Celeji (Celje) hCicJ s(itus) eCstJ et	i "niro sa 70 godina (C . I. L .III 5220)
Secundae	i Titus Calventius (C. I. L. III 3845)
.....]nis fCiliae)	u Emoni (Ljubljani).0) Pored rimskih
uxolri vCivus)	trgovaca ovi su veterani več od prvih
et si Bi I posit	decenija I. stolječa po Kr. bili prvi i
najvažniji faktori za romanizaciju gradova kao Emona, Celeia, Poetovio i t. d, koji su i svoju unutarnju administraciju udesili po rimskom uzoru. Narod na selu naprotiv ušouvao je još dugo, a možda nije uopče nikada odbacio svoj panonsko-ilirski karakter, svoje stare običaje i svoj jezik.
12. Nadgrobni stečak sa svojim postamentonn, naden oko god. 1900 na čestici br. 429 Gornje Hajdine, tik do rimske ceste, nešto prema sjeveru oda-
•"') Sr. A. von Domaszewski, Die Rangordnung im romischen Heere u Bonner Jahr-bticher, sv. 117 na str. 90 i si.
°) Sr. E. Ritterlinig s. v. legio u Pauly-Wissowa, Realencyklopadie XII. str. 1646.
leceno od današnjeg druma Pragersko—Ptuj (Sr. situacija na karti u Jahreshefte des osterr. archaologischen Institutes XVII Beiblatt, str. 138,
slika 126.) Kamen i njegova podloga bili su valjda dugo vremena pod uplivom tekuče vode i šljunka ili su druge koje sile djelovale na odveč meki pohorski mramor, tako da je ornamentika, ali osobito natpis mnogo izlizan, mjestimice potpuno uništen. Valjda s razloga, što je natpis' teško čitljiv,7) ostao je do sada neobjelodanjen. Stečak sam visok je 158 cm, širok 60 cm, a debeo poprečno 14 cm. Njegov postamenat, u koji je umaknut pomoču zuba u sredini, mjeri u višini 31 cm, u dužini 75 cm, u dubini 55 cm. Natpis je prosto uokviren. a povrh njega postavljen je zabat s rozetom i sa dva lista u trokutu. Gornji su uglovi ispunjeni po jednim dupinom. Slova natpisa u prvoj brazdi su 9.5 cm visoka, te se sma-njuju u petoj do 7 cm. Tekst glasi:
C C?iu s) Mem-m iu s C.(aij fCi fin s J
Primus Tab(ia) miffesj 5 fegCiotiis) XIII Gem(iinae) valjda još 4 retka
Poslije toga su slijedila u običnoj formuli an ti Oor um J .... i stip= CendiorumJ..... godine života i službovanja pokojnika a zatim vjerovatno ime one osobe, koja mu je podigla spomenik. Kamen je u donjem dijelu tako istrošen, da se jedva može koji trag ustanoviti, kako sam u priloženoj slici prikazao. Što se kognomina Memmija tiče moram priznati, da sam se iza ditgog kolebanja odlučio za Primus. Kada sam natpis sa raznih strana osvijetljen pregledavao, izgledalo mi je da može biti takoder koguomen:Laetus, Largus\\\ Paetus. Za tribus, koja je u našem slučaju urezana iza potpunog imena, ostaci preporučuju največom vjero-jatnošču ime TabfiaJ- Leqio X111 GemCinaj bila je u starom Poetoviju od god. 45. po Kr. do god. 90 otprilike; kritične godine 69 po Kr. operirala je u Italiji (Sr. E- Ritterling u Pauly-Wissowa Realencyklopadie s. v. »legio« na str. 1713—1715).
Po prostoj formi ovaj nadgrobni spomenik spada u prvi ili drugi de-cenij druge polovice I. stolječa po Kristu; nije dakako slučajno, da sliči mnogo stečku C . I. L. Ill. 10879 C. Servilija, koji je služio u VIII. legiji i ostalim nadgrobnim spomenicima ove grupe (Sr. Abramič, Jahreshefte XVII Beibl. str. 135 i si ). Premda domovina C. Memmija nije spomenuta na stečku, več samo njegova tribus nema sumnje, da je C. Memmius
7) Što se može još prepoznati čita se najbolje u tmini pomoču električne žarulje ili voštanice, kada sjetie po volji zgodno padaju. Želeč da pružim što vjerniju sliku ovog spomenika, dajem ositn crteža još i njegovu fotogirafiju. (Slika 12a.)
bio rodom iz Italije. U prvom stolječu po Kr. vojnici XIII. legije su pretežno iz Italije; vrlo malo ili ima iz provincije Galfia NarBonensis A\No= ricum (sr. ovdje na str. 194). Tik do našega spomenika stao je nadgrobni stečak drugog vojnika XIII. legije, naime C. Cornelija Procula, rodom iz Regiuma u Italiji. I ovaj spomenik odlikuje se priprostom formom, budue da mu je na natpisom jedini ukras zabat s goirgonejom i dupini u uglo-vima. (Sr. Vodnik, str. 53 i 54, br. 7 i 11, Fiihrer str. 47 i 49, br. 7 i U.)
13. Prigodom popravka minoritske crkve sv. Petra u Ptuju bile su u mjesecu augustu ove sodine otkrivene nad lijevim oltarom vrlo zanimive freske iz konca XIII. stolječa. Tom prigodom je bilo opaženo, da na mramornoj ploči, koja večim dijelom pokriva menzu, ima tragova natpisa. Zadnji redak, koji je najlakše čitljiv, pokazao je jasno, da se tu radi o rimskom nadgrobnom spomeniku. Ploča je hotimice jako izgladena, tako da su slova u sredini i na desnom kraju malne sva isčeznula. Vjerovatno je ova ploča iz pohorskog mramora ispočetka bila položena u pločniku crkve, te je za tu svrhu sve što je na njoj bilo izbočeno u relijefu otu-čeno, stupiči sa svake strane natpisa i nad natpisom zabat. U pločniku su valjda ljudske noge usavršile što je čckič bio krupno otukao. Pri kraju možda XVII. vijeka, kada su odstranjeni gotski oltari odnosno baldahini i podignuti novi barokni, bila je valjda ploča izvadena, te nanovo preude-šena postavljena na oltar. Tako je shvatljivo, da je natpis stradaoi Kušao sam opetovano — jedan put takoder s B. Sariom — da čitam ostatke natpisa i da vjerno zabilježim svaki trag, kako se to sada vidi u priloženom crtežu.
Ploča je (samo na gornjem 1. čošku pokrivena oltarnom arhitekturom) visoka 165 cm, široka 88 cm, a debela do 10 cm. Slova su 8.5—3.S cm visoka.
U drugoj brazdi sigurno se čita C/ Quadratus. U prvoj sačuvano je jasno na početku slovo L i pri kraju lako čcmo nači L F. Od nomen gentile pokojnika drugo je slovo bezdvojbeno jedno A. Na početku može da bude F ili P. Iza pomnjivog ispitivanja svakog poteza i traga odlučio sani se za F. Isto tako sam konačno ustanovio tragove duplog N, tako da mi se čini prilično sigurno, da je gentile glasilo: Tanmus. Slova, odnosno tra-govi, koji su ostali u 3.—5. brazdi dadu se spojiti i uz ostalo citati ovako:
LCuciusj Ta[n]ni[u]s LCuciJ f(ifius) ClCouaia) Quadratus opti[oJ legCionisJ 7 Adfiutricisj o(iae) fCideftsJ missi[o]nIe] 5 numma[ria missus ili deduct us
Moguče da je iza toga slijediio ime mjesta, u koje je Ouadratus bio doveden missione nummaria, i to po analognom natpisu C I L 111 4057 qCofoniam.J LJ(t pianiJ T Craianamj P(oetovioneniJ. Iza toga postuliramo još po običaju godine života i službovanja pokojnika. Medutim na kamenu ne da se ništa od toga ustanoviti. Samo na početku 7. brazde moglo bi se misliti na godine: ? annCorumJ, ali znak ili slovo prije ove riječi nije to-mu u prilog. Ima dalje još 5 redaka, gdje su samo jasna dva imena Ur° 5a[nus tli = na] i pri kraju Primiti(v)us i naziv fiber [tu s ili - ta, odnosno fib(grtusj. Ostaci u sredini 10. brazde izgleda bi mogli biti od riječi /jerfejs. Ali je svakako jasno da se tu radi o ljudima, koji su zahvalili kao oslobo-denici, slobodu svojem gospodaru Quadratu i koji su mu podigli nadgrobni spomenik. Zadnja brazda glasila je dakle tako: Primiti{v)iis fibCertus ili » ertij ffaciendian) cCuravitf) ili cCuraveruntJ
Sreča je, da je za nas najvažniji sadržaj ovog novog interesantnog natpisa ipak jasan Lucius Lannius Ouadratus, sin Lucija, iz tribusa Claudia, služio je kao optio (narednik) u legiji 1 Adiutrix pia fidelis, te je kao nagradu za svoja vjernu dužnost dobio novac, kojim se je mogao naseliti u koloniji Poetovio. Odmah se sječamo njegovog kolege Lucius Gargilius Quirina Felix, rodom iz Tacapae u Africi, koji je kao veteranus iste legije došao u Poetovio Cmissus missione nummaria). Njegov je nadgrobni natpis naden 1910. god. u Gornjoj Hajdini i nalazi se sada u mariborskom muzeju. Publicirao ga je A. Rak i komentirao W. Kubitschek u Jahrbuch ftir Altertumskunde lil. 1909 na str. 168 i si. sa slikom 5. Dalje se sječamo veterana u legiji 11 Adiutrix imenom Caius Cornelius Pomptina Verus, rodom iz Dertone u Italiji, koji je deductus coloniam Ulpiam Traianam Poetovinonem missione agraria II (C ■ I ■ L ■ III 4057). Njegov je spomenik sada prizidan gradskom zvoniku u Ptuju i slikan na n. mj. na str- 172 te u »Vodniku« odnosno »Fiihrer« u slici 101.
Po koncepciji natpisa, po tipičnoj, do sada samo u Ptuju opaženoj formuli Cmissione nummaria) po epitetu p(iaf) fCidetisf) za legiju I Adiutrix naš spomenik spada takoder u prve decenije II. stolječa. Legio I Adiutrix učestvovala je u ratovima cara Trajana u Daciji. Po sretno dovršenoj operaciji poslao bi car zaslužne veterane u razne kolonije, tako i u ornu, koju je sam Trajan na početku svoga vladanja podigao na čast kolonije, t. j. u Poetovio. Kolonizacija vršila se je u raznim grupama. Jedni su primili novac, da kupe zemljište i ostale potrebštinc, to je dakle bila missio nummaria, drugima su direktno bila dodijeljena zemljišta, to je bila missio aqraria. (Sr. W. Kubitschek na n. mj. na str. 171). Ova sistematska kolonizacija bivših vojnika pojačala je dakako rimski elemenat u koloniji. Naš Ouadratus stekao je valjda veliko imanje, buduč da je imao robova, kojima je konačno darovao slobodu.
12.a Nadgrobm stečak legionara	IG. Nadgrobni spomenik Aurelija Herm .. .
C. Memmius Primus.
15. CIL III 4055 prizidan gradskom zvoniku u Ptuju.
25. C1L III 13410 s relijefom Marsa u ptujskom muzeju.
Tako i ovaj natpis zadnjih dana — premda vrlo oštečen — popunjava naše znanje o historiji staroga Poetovija.
/ IVj v!	K, SLI
CLQV	vDKA\S'
f Ol ti	i rci/o
PIM 1 -	v i \j
[\1N'/V\A \	
r	i »ifn 1 1 1
uA VN	h'
LIBFK	■ t '
V k 13 A	i ..»
IV M -t	il i-V sl.
M A . '	\ ■ 1
P R 1 /V|l i i 1	V s LIE r C
14. Ulomak možda nadgrobnog spomenika jednog veterana, Pohorski mrarnor. Sada još 40 cm visok, 38 cm širok, 15 cm debeo. Lijepa, 6.5 do 5.8 cm visoka slova. U prvoj brazdi samo velika točka — interpunkcija valjda izmedu slova DO's J i MfanibusJ.
... t/o T/ .... ? ? ejt vet(erano) . ... io . m?
15. Mali dodatak, osobito obzirom na dugo očekivani Corpus titufo* rum militarium, treba natpis C. 1. L. III 4055, koji se nalazi na istočnoj strani gradskog zvonika (Sr. Vodnik »Poetovio« na str. 143 br. 153; Fiih-rer durch Poetovio na str. 142 br. 153). Slika 15. Radi se o vojniku liepo-znate nam legije, koji je u mladim godinama (XXX), sa sarno VII godina službe umro i kojemu je brat C Ca iusJ Betuscius Tertius vojnik iste legije, postavio spomenik. Buduč da je ova j vojnik umro u Poetovio u aktivnoj službi, njegova legija može da bude ili VIII. Augusta ili XIII. Gemina. Na natpisima dosada nam poznatim postavljenim vojnicima VIII. legije u 1. stolječu po Kr. nemarno nijednog legijomara podrijetlom iz Norika, dok u XIII. legiji, koja je poslije god. 45. logorovala u Poetovio, več nalazimo po koga vojnika iz nove provincije Noricum, tako na pr. C . I. L . 111 10889 iz bližine Ptuja (Št. Janž na Dravskem polju) legionara iz Cefeia. Stoga držimo, da je opravdano naše mišljenje, da su brača služila u XIII. legiji; u prvoj brazdi našega natpisa imamo valjda još koji trag imena legije, naime: feg.XIII! Gejm. Plitki relijef ispod natpisa opisan je u C. I. L ova-ko: tafmfa obtonga cum ortiamentis rosaceis. Iz ovih riječi doista nebi nitko mogao ili vrlo teško razabrati što je predstavljeno. Slika nam od-
mah predočiuje, da se radi o signumu. Tri su paterae ili vhaferae, koje se smanjuju u veličini, pričvrščene na koplju, čiiji je šiljak povrh prečnice još vidljiv. S jednog i drugog kraja prečnice vise po jedna malim črtama ukrašena traka. Pokojnik je bio dakle brezdvojbeno signifer, vjerovatno je natpis iza njegova imena glasio ovako:
signifer log(i oni s) XIII Gejmfinaej a[nnCoru»0 XX]X
Dva pobočna pleterom ispunjena pilastra nosila su valjda obični zabat edikule.
Ovaj spomenik nije spomenut u raspravi A. von Domaszewski, Die Fahnen im romischen Heere (- Abhandlungen des arch.-epigraphischen Seminars in Wien, Heft IX), niti se osvrnuo na nj H. Hofmann u svojoj knjiži: Romische Militargrabsteine der Donaulander (- Sonderschriften des ost. arch. Instituts Bd. V).
16. Ovaj novi natpis objelodanjen je u ovom ČZN, str. 216 od V. Skra-bara, te se stoga ograničujem na neke opaske.
'I A V R • HE RIV:; ? AurCefioJ Hermlae ili = adioni ili — eroti ili slično -V, y t O R I • T A;> adijutori ta]buIar(iorum)
N . XL V pfrovinciaej P(annoniae) Sfiuperioris) an]nOonim) ^	'	XLV[.
Na početku natpisa, gdje očekujemo praenomen pokojnika, stoji znak, koji izgleda otprilike kao nešto pritisnuta arapska brojka 2. Kako da pro-tumačimo tu neobičnu siglu? Interpunkcija na početku natpisa isključena je. Nama se čini najvjerovatnije, da je taj znak istovjetan sa siglom Q za slovo sigma, koje se upotrebljava za brojku 6 (šest) takoder na natpisi-ma (na pr. C. 1. L. 111 9608 i 12036 : QVIXITANQ) i koje se kadkada nalazi urezano na natpisima mjesto običnog znaka slova S, tako na nat-pisu C - 1 - L • 111 12715 gdje je Q = S. Stoga bih najrade i na gornjem nat-pisu identificirao ovaj znak sa S, t. j. u njemu vidio početno slovo za praenomen S Cextnsj.
An re ti us Herm . . . bio je adiutor tabu fa riorum. Poznato nam je ved po ranijim natpisima, da je u Poetovio bio tabufarium (arhiv računovodstva) ne samo za vectigaf Utyricum, ured za ilirsku carinu (C. I. L. 111 4063) več i za drugi carski upravni ured, čija je djelatnost obuhvačala čitavu provinciju, naime tabufarium ptovinciae Pannoniae Superior is. Šefovi ovog ureda zvali su se procuratores. Redovni činovnici računovodstva nosili su ime tabufarius i bili su obično carski oslobodenici (tako C. I. L. Ill 3964, 4043, 4066), njihovi pomočnici ili zamjenici adiutor ta* bulariorum provinciae Pannoniae Superioris (C. I. L. II 4020, 4023) ili
prosto adiutor tabufariorum (C . 1. L . Ill 4G62). Takav je bio i naš Au*
refius Herrn____Njegovo poprsje nad natpisom predstavlja ga u zvanič-
noj odor i. Odjeven je tunikom i povrh nje nosi mantiju Cvafudamentum); u lijevoj ruci drži svitak, valjda kojega računa, a desnicu s tri prsta is-pružena stavlja u poznatom gestu za označenje vjernosti ili zakletve na vrh svitka. Snop ovakovih svitaka na lijevoj strani poprsja služi za dalj-nju karakteristik,u zvanja pokojnikovog. Nažalost glava predstavljenog činovnika nije se sačuvala. Prilično dobra izradba relijefa i oblik natpisa preporuča nam, da datiramo ovaj spomenik u zadnje godine II. ili na početak III. stolječa po Kr.
17. Veči ulomak nadgrobnog stečka, razbijen u dva komada. Materijah pohorski mramor. Izvaden iz zidovlja t. zv. Male Kasarne; visok 62 cm, širok 51 cm, debeo 13 cm. Slova su otprilike 8 cm visoka. Natpis stoji u uokvirenom polju, koje je okrunjeno zabatom s rozetom i sa dva lista.
Ovaj nadgrobni spomenik spada po jednostavnom obliku stečka, po ka-rakteru slova, a takoder po imenu Jufius još u 1. stolječe po Kr., dakle medu najstarije natpise civilnog gradanstva staroga Poetovija.
17.
C Caius) Iufius
CCaO f(i Be rtu s J Nika-
ucfer a u Cnorutnj
. ... II BCicJ sfitusj [efs O
18- Gornji dio nadgrobne stele iz pohorskog mramora.8) Sačuvao se je zabat s Meduzinom glavom u sredini izmedu dvije ptice (golubice). U gornjim uglovima dva dupina. Ispod arhitrava bilo je polje s natpisom i pri kraju po jedan stup s kapitelom. Ostao nam je samo 1. kapitel; od natpisa samo početna, 8 cm visoka slova: T C O dakle TfitusJ Co [. . .? ins. Po vanjskom izgledu ovaj fragmenat nas odmah potsječa na dva nadgrobna spomenika kod gradskog zvonika u Ptuju, naime na C . I. L . Ill 4057 i 4068 i na nadgrobnu ploču Lucija Gargilija Felixa iz Hajdine, sada u mariborskom muzeju (sr. Rak-Kubitschek u Jahrbuch fur Altertums-kunde 111 1909 na str. 166 i si.). Ova srodnost nam preporuča, da i naš fragmenat postavimo u prve godine II. stolječa po Kr., u koje doba spa-daju spomenuti natpisi, a nije isključeno, da se i u našem slučaju radi o kojem vojniku-veteranu, koji se je naselio iza dugogodišnjeg službovanja u novoosnovanoj koloniji na Dravi.
19. Ulomak vjerovatno velike are, kako se može razabrati po malome ostatku relijefa na desnoj strani. Sastoji se od pohorskog mramora; višina 64 cm, širina 57 cm, debljina 21 cm. Desna strana bila je isto tako kao sprednja uokvirena, a na visoku postamentu stala je ljudska figura, od koje je ostala samo desna noga. Po ovom relijefu možemo zaključiti, da nam je od prvobitnog spomenika ostalo manje nego polovica. Natpis je bio izvaden god. 1911 iz ogradnog zida kod crkve sv- Osvalda. Desna polovica natpisa je mnogo izlizana, te se neka slova jedva prepoznaju Slova su visoka 3.2—3.5 cm. U prvoj brazdi ima samo trag jednog slova,
Onda se čita slijedeče:
•.............
.............]rio anCnorum VII?
............liae aiifnorumj XXV
............]o et Per ecu H"
do....... . . larco et UfpCio, iae ?J
.........Secun ?Jctincie	et
........... ]miae Rufinae
............]anae fiatri'»
bus? et sororibus? . . ./ b{ocj mfonumetitunO h(ereaemj n(onJ sCequiturJ
Uščuvao se samo jedan nomen gentificium t. j. Ufpius ili Ufpia. Dva su cognomina sigurna Verecundus i Rufina, za treči naravno da se može misiliti takoder na Amaudina, Bfartdina i t. d. Svršetak natpisa bio je — buduč da se radi o najmanje devet osoba — vjerovatno fratribus et sororibus posuit. Onaj, koji je postavio natpis, bio je spomenut valjda od-
6) Iskopan ie od V Skrabara u Gornjoj Hajdini na čest. br. 417 (vlasnosti Cartl); visok je 73 cm, širok 94 cm, debeo 15—16 cm. Slika 18.
mah na početku. Pri kraju stoji obična formula, kojom se zabranjuje pre laz nadgrobnog: spomenika, i dakako čitave grobnice, na baštinike. (Natpis spomenut je u mojemu vodniku »Poetovio« na str. 62 br. 38, u njemačkom izdanju »Fuhrer durch Poetovio« na str. 56, br. 38.)
a	19.	D
20. Ulomak iz pohorskog mramora, sa svih strana odlomljen; dug 40 cm, visok 19 cm, a debeo 8 cm. Slova od 7.5 cm višine su vrlo elegantno urezana. Čita se još:
T O tu s J ? Rufiu[s . . . U drugoj brazdi je neznatan trag slova ili crtice nad brojkom.
21. Fragment nadgrobnog spomenika iz pohorskog rnramora, izva-den iz korita Drave u martu 1907. godine, otprilike 400 m uzbrdo od bivše dominikanske kasarne. Komad je još 24—31 cm visok, 27 crn širok i S do 9 crn debeo. Natpis sa 5—3.5 cm visokim slovima mnogo je izlizan od dravske vode, takoder i stup s uvijenim kanelurama i kapitelom.
D(is) IMCa ni bus J C res [centis ? ili = cen t in i? ili = centiCCae? an[nCo rum J Tir [mu s ili slično
Spieratus ili slično
21.
22.
22,	Ulomak valjda nadgrobnog natpisa. Ostao je samo na desnoj strani dio okvira, inače je kamen svuda odlomljen. Pohorski mramor; višina 38 cm, širina 29 cm. deblina 12—13 cm. Slova od 4—4.2 cm visoka.
• •........? ug
.... i]us C Caij fC'Ciiis) ... . iCus .... posjuit
23.	Ulomak pohorskog mramora sa širokim okvirom na desnoj strani. Dug još 35 cm, visok 11 cm, debeo 7—8 cm. Slova su bila 9.5 cm visoka, ali prosto urezana: ... lisa
U drugoj brazdi ima još malih ostataka natpisa.
24. Dugoljasti kamen iz pohorskog mramora, izvaden iz zidovlja t. zv. Male Kasarne. Odlomljen je lijevo i desno, te mjestimice gore i dolje. Na gornjo] strani je profilovan tako, da ima nekako izgled arhitrava. Dug je još 78 cm, visok 24 cm, debeo s profilom 21 cm, bez profila 18 cm. Slova su 7.5 cm visoka. Sačuvana je samo jedna riječ:
cafciofarliorum ?
Ovu riječ cafciofarii susretamo (sr. Pauly-Wissowa, Realencyklopadie s. v.) još samo kod pjesnika Plauta u njegovoj komediji Aulularia 507; ona znači postolar i prešla je u romanske jezike (na pr. italijanski cafzotaio). Terminus latinski za radnika finih cipela je inače: sutor. Naš je kamen, odnosno natpis stajao ili na mjestu gdje su postolari imali svoju radionicu, odnosno svoje udruženjefschofa calciolariorum) ili gdje im je bilo zajedno pokopalište u nekropoli staroga Poetovija. (Sr. Vodnik na str. 63, br. 53, Fiihrer na str. 58, br. 53.)
25. Natpis C • 1 ■ L - 111 13410 uvršten je u Corpusu medu votivne natpise") i prva brazda popunjcna je s imenom boga Marta: Mo[rti. Buduč iza prvog slova je jasno urezana točka-interpunkcija M. , mi smo mišljenja, da se tu radi o nadgrobnom natpisu i da je slovo M početak prae-nomina Marcus™). M. Aurefius ? Cr.....dobio je valjda nadgrobni spomenik od nekoga Pec[uliaris? i drugog ili trečeg čovjeka, čije je ime počelo sa M..... Lijevo od tabule ansate izraden je u sada prilično ošteče-
nom relijefu doista Mars, gol, s kacigom na glavi, s mačem na balteusu, s kopljem i mačem. Ali predstava boga Marta ne sili nas, da okrnjeni natpis protumačimo kao votivni. Višekrat je na nadgrobnim spomenicima pokojnik heroizovan te predstavljen kao heros ili bog, odnosno božiča. Tako
Kamen je iz pohorskog mramora, sada u ptujskom muzeju; dug je 83 cm, visok 71 cm, debeo 16—18 cm. Lijepa slova su 9.5—8 cm visoka. (Slika 25.)
"■) Ne izgleda nam vjerovatno, da je u prvoj brazdi bila interpunkcija (dekorativna) iza svakog slova: M ■ A- R • T- 1 •
je mogao i naš pokojnik, osobito ako je bio vojnik, biti heroizovan i na nadgrobnom spomeniku prikazan kao bog Mars. (Sr. W. Altmann, Die ro-mischen Grabaltare der Kaiserzeit, str- 278 i si. R. Gall, Zum Relief an rom. Grabsteinen na str. 18. Vodnik str. 60, br. 31, Fiihrer, str. 55. br. 31.)
26. U najkasnije natpise staroga Poetov ia spada ju četiri mala fragmenta (slika 26 a—d) iz pohorskog marmora, odavna nadena na Gornjem Bregu prigodom iskopina, vodenih od pok. Riedla u bližini gospodarske zgrade (Maierhof) Ornig i to baš na čestici 299-1. Svi fragmenti pripa-daju po obliku istom komadu, t. j. otprilike 3 cm tankoj pločd s uzdignu-tim, 9 cm širokim i -1.2 cm debelim rubom ili okvirom, ali nijedan ne ljubi se s drugim. Natpis uklesan je na torn rubu slovima 5.7 cm visokim. Ali takoder ispod tog ruba nalazimo na fragmentu a i b tragova pojedinih slova, a na prvom još ukras u obliku lista u relijefu. Izgleda, da je komad prvobitno bio sličan nadgrobnim pločama položenim vodoravno u podu CtessefaJ ili tankim pločama oblacijonarija u starokršcanskim crkvama. I oblik slova upučuje nas u IV. ili čak u V. stolječe po Kr. Nažalost iz frag-mentarnog natpisa ne da se nista zaključiti. Možda je na prvom fragmentu Ca J spomenut com(es) sfacrarum fargitionum ? ili s[acrae vestis ?i\i sličnoi, što bi nas isto uputilo u IV. stolječe, kada se je ova visoka čast sve to više razvijala i stalno rasla u ugledu i moči.
Samo novi koji ulomci mogu nam tu odgonetati sadržaj ovili skromnih fragmenata, koji uslijed možda požarom istrošenog materijala sve to više propadaju i koje sam uprav s toga i obzirom na njihovu eventuelnu važnost tu donio, utvrdivši barern u slici njihov izgled i natpis.
Auszug.
(Neue Inschriften aus Poetovio.)
Nacli dem vorlaufigeti Abschlusse des Corpus inscriptionum Latinarum und seiner Suppfementa (1902) sin d die zumeist durch Ausgrabungen gewonnenen neuen Inschriften Poetovios in den im ersten Abschnitte obigen Aufsatzes angefiihrten Zeit-schriften publiziert. Erwiinscht ware eine Zusammenfassung der alten und neuen epi-graphischen Denkmaler Poetovios nach modernen Kriterien, wobei auch das Denkmal ^elbst seine Wiirdigung finden soil. Sodann werden noch unbekannte Inschriften und
Fragmente mitgeteilt und einige bereits veroffentlichte durcli neue Bemerkungen erganzt.
Nr. I gibt cine genauere Lesung der jetzt wicdergefundenen lnschriit CIL lil 4031;
Nr. 2 und 3 zvvei Weiheallarchen aus weichem sg. Barbarasteine: Nr. 4 und 5 Fragmente von Weihesteinen; Nr. 6 den SchlulJ einer Weiheinischrift, vermutlich an I. O. M. Der Weihende war cornicufarius in der kaiserlichen Kanzlei scrinium a me-moria. Sein unmittelbarer Clief war wahrscheinlielt der triB(unus) memoriae, dessen Amtsbezeiclmunig der Verfasser in 'den Buchstabenresten am Schlusse der ersten Zeile erkennen mochte. Nr. 7 und 8 Fragmente von Votivinschriften; Nr. 9 ist wohi der Rest einer Konsulatsdatierung auf einem Altare. Nr. 10 erlautcrt ein wichtiges, beim Abbruehe der sg. Kleinen Kaserne in Ptuj zum Vorschein gekommenes In-schriftfragment; erwahnt sin d Soldaten in einer Vexillation der vier pannonischen Legionen unter dem Kommando eines dux Aefius . . . .? us v(ir) eCgrepius). Es handelt sich wohl um militarische Formationen, die voriibergehend unter Gallienus in Poetovio weilten. Ilir Kommandant ist vielleicht der nachmalige Vizestatthaltcr von Unter-Pannonien Aefius Paternianus. Nr. 11 Grabstein eines f>]astat(us) [pri(mus)] det legio VIII Augusta atts Sv. Vid bei Ptuj. Nr. 12 Grabstein mit zugehorigem Sockel des C. Memmius Primus. Soldaten der fegio XIII Gemina. Nr. 13 Stark verschliffener Mi-litiirgrabstein im Jahre 1931 in der Minoritenkirche als Altarplatte entdeckt. Der Ver-Storbene: L. Tannius L. f. CfCaudiaJ Quadrants wai optio in der fegio I Adiutrix pia fidefis und ist missione nummaria zu Beginn des II. Jahrhunderts in die neubegrundete Kolonie Poetovio entsendet worden. Seine Frcigelasseneu ltaben ilitn den Grabstein gesctzt. In analoger Weise sind uner Trajan nach Poetovio gekommen: L. Gargifius Tefix als Veteran der fegio I Adiutrix und zwar ebenfalls missione nummaria und C. Cornefius Verus. als Veteran der fegio II Adiutrix missione agraria II. Nr. 14 vielleicht Bruchstiick eines Veteranengrabsteines. Nr. 15 gibt ein pliotographisches Bild von OIL III 4055. Der Verstorbene war nach dent Relief zu urteilen signifer, wolil in der fegio XIII Gemina. die zur Zeit ihres Verweilens in Poetovio bereits aus Nori-cum CCefeiaJ ill re Soldaten rekrutierte. Nr. 16 Neugefundener Grabstein eines AurCefius)
Herm......adiutor tafmfariorum. Das Zeichen vor dem Gentile ist wohl gleichzu-
setzen einem SCextus). Nr. 17—23 groGere und kleinere Bruchstiicke von Grabsteinen. Nr. 24 Inschrift von der scfiofa oder vom gemeinsamen Begrabnisplatze der caiciofarii Poetovios. Nr. 25 CIL III 13410 ist nach Ansiclit des Verfassers eher ein Grabstein eines M. A . . . . Cr... als ein Votivstein an Mars. Links ist wohl der als Mars lie-roisierte Tote dargestellt. Nr. 26 gibt vier Bruchstiicke einer Marmortafel mit eriioh-tem Rande. Die Inschrift ist wohl die spiiteste der bisher in Poetovio nachgewiesenen. Vielleicht war ein com(es) s[acrarum fargitionumj erwahnt.
K poročilom Pavla Diakona o Slovencih.
Milko Kos, Ljubljana.
Odhod Langobardov iz Panonije v Italijo leta 568. je bil odločilnega pomena za prodiranje Slovenov in Obrov v Vzhodne Alpe in preko Krasa na meje Italije. O samem prodiranju Slovenov proti zahodu imamo le pičlo število direktnih poročil. Tembolj se moramo posluževati indi-
rektnih. Med ta spadajo sicer že dolgo časa znani podatki o škofijskih mestih, škofijah in škofih iz predslovenske dobe v Panoniji in Noriku. Z ozirom na kasnejšo analizo poročil pri Pavlu Diakonu jih hočemo ponovno pregledati, upoštevajoč nekatere novejše izsledke zgodovinske in arheološke vede. Zanimajo nas škofije, ki se imenujejo po mestih: Celcia (Celje), Emona (Ljubljana), Virunum (na Gosposvetskem polju), Teurnia (St. Peter im Holz) in Aguntum (Striebach pri Lienzu).
Med udeleženci-sopodpisniki zapisnika o sinodi na Gradežu z dne 3. novembra 579 se omenjata tudi »Joannes episeopus s. ecclesiae Ce-lejanae« in »Patricius episeopus s. ecclesiae Emonensis.«1) .1. Friedrich je dokazal, da moremo smatrati podpise škofov udeležencev te sinode za avtentične, čeprav je akt sam interpoliran.2) »Ecclesia Celejana« je stara celjska škofija, »ecclesia Emonensis« pa škofija antične Emone, prednice Ljubljane.3) Verjetno je, da emonski in celjski škof leta 579. nista več bivala pri svojih škofijskih sedežih, marveč kot begunca pred pro-dirajočimi Obri in Sloveni v Jadranskem Primorju. Če pa nista že leta 579. zapustila za stalno svojih, ob veliki vpadni cesti severnih in vzhodnih narodov v Italijo ležečih diecezanskih mest, zgodilo se je to gotovo že v sledečih letih.
Poročila, ki jih imamo o takozvanem prepiru za tri poglavja, ki je razvnemal takrat, neglede na langobardsko, obrsko in slovensko zunanjo opasnost, z vso ostrino teoloških konfliktov 6. stoletja duhove na ozemlju oglejskega patriarhata, nam to potrjujejo. Patriarhu Heliji, sklicatelju gradeške sinode leta 579., je leta 586. sledil patriarh Severus, ki je, prav tako kot njegov prednik, priznaval veljavnost treh poglavij in zato veljal v očeh rimskega škofa in ravennskega eksarha kot raz-kolnik.4) Ravennski eksarh Smaragd ga je dal kmalu po nastopu na pa-triarhovsko stolico odvesti v Ravenno in ga prisilil, da se je odrekel trem poglavjem.5) Med škofi, ki so se takrat tudi odrekli trem poglavjem,
1) Izdaje zapisnika in literatura o tej sinodi: Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev, I, 85; P. F. Kehr, Regesta pontificum Romanorum (Italia pontificia, VII, 2, n. 3, Berolini 1923).
'-') Die ecclesia Augustaua, Sitzungsberichte der philos.-philolog. und hist. Klasse der bayr. Akademie, 1906, 341 d. — Primerjaj tudi J. Zeiller, Les origines chretiennes dans les provinces danubiennes de 1'Empire romain (1918), 135.
3)	O staroceljski in emonski škofiji na splošno: Gradivo, 1, 95, op. 11; R. Egger, Fruhchristl. Kirchenbauten im siidlichen Norikum (1916), 133 di; Zeiller, 135; Fr. Kovačič, Zgodovina Lavantinske škofije (1928), 11 d.
4)	W. Meyer, Die Spaltung des Patriarchats Aquileja (Abhandlungen der konigl. Gesellschaft der Wissensdh. zu Gottingen, phil.-hist. KI., N. F., II, 1898, 7); L. M. Hart-mann, Geschichte Italiens im Mittelalter, II/l, 87 d.	,
5)	Paulus Diaconus, III, 26 (uporabljam izdajo Scriptores rerum germanicarum in usum scholarum, ponatis 1930); Gradivo, I, 96.
imenuje Pavel Diakon (Hist. Lang., Ill, 26) tri iz Istre (»Ex Histria epi-scopi«): »Johannes Parentinus« (Poreč), »Severus« (z ozirom na isto ime v gradeškem sinodalnem aktu iz leta 579. tržaški škof) in »Vinde-mius« (iz istega vzroka kot pri tržaškem Severu »Cenetensis«, to je škof iz istrske Cisse pri Rovinju, ne iz Cenede na Beneškem, Siska ali celo Sežane na Krasu).') Poleg teh treh pa se omenjata še dva, brez vsake oznake dieceze ali province: »Patricius« in »Johannes«. Z ozirom na skoraj popolno soglasnost imen v zapisniku gradeške sinode iz 1. 579. in pri Pavlu Diakonu, Histor. Lang., III, 26, ter z ozirom na to, da »Patricius« in »Johannes« nista omenjena med škofi iz Istre (»ex Histria«), ni težko prisoditi Patriciju staro emonsko, Johannesu pa stare celjsko škofijo kot prvotno domačo. Emonski in celjski škof bivata torej že na ozemlju oglejskega patriarhata, se vmešavata v konflikt radi treh poglavij in se nauku o treh poglavjih obenem s patriarhom Severom in tremi istrskimi škofi — verjetno v Ravenni — odrečeta. Ker se je to zgodilo najbrž v letih 587—588,7) lahko zaključimo, da so brez dvoma takrat proti zapadu prodirajoči Sloveni in Obri onemogočili bivanje ši o-foma v Celeji, oziroma Emoni. Verjetno že 1. 579., gotovo pa v letih 587—588 so do nekdanje Celeje, oziroma Emone prodrli Obri in Sloveni.
Nadaljnja usoda naših škofov beguncev nas v tej zvezi ne zanima. Omenjam le, da je bila nekemu škofu Johannesu, prišedšemu iz Pano-nije (»episeopus quidam Johannes nomine de Pannoniis veniens«) med 1. 589 ali 590 (sinoda v Maranu) pa najkasneje 599 (pismo papeža Gregorja, datirano maja tega leta) podeljena škofija v kastelu »Novas«, to je Cittanovi v Istri, odkoder ga je s silo pregnal njegov nasprotnik patriarh Sever.6) Nedvomno je ta Johannes nekdanji celjski škof.") Oznaka »de Pannoniis« nas ne sme motiti. Celeia ni bila panonsko mesto; toda take zamenjave nas v dobi, ko Rim že ni imel več kontakta z zunanjimi provincami, ne smejo preveč motiti. Saj se tudi Poetovio imenuje pol stoletja poprej »polis Norikon«, čeprav je ležalo v Panoniji.10) Sled celjskega, v Istro prebeglega in odtod zopet pregnanega škofa Johannesa se izgubi leta 599. v Siciliji.11)
") Gradivo, I, 90, 100 (Faulus. Diaconus, III, 26). — Ceneda: Gradivo, I, str. 91?, op. 9, str. 115, op. 2. — Sisak: Zeiller, 140 (s starejšo literaturo). Cissa: Fr. Babudtl, Atti e ntemorie della Societa Istriainia, 26 (1919), 33. d.; Archeografo Triestino, 41 (1926), 141.
7)	Datiranje: Gradivo, I, str. 116, op. 2, str. 120, op. 2.
8)	Paulus Diaconus, III, 26 (Gradivo, I, 100); Mon. Germ., Epist., II, 155; Kelir, Italia pontiiicia, VII/1, 7, n. 30.
Zeiller, 135, 404.
10) Moje opazke v Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo, X (1929), 27.
u) Mon. Germ., Epist., II., 191, 152.
V Notranjem Noriku so Slovenci in Obri zasedli ozemlje treh starih krščanskih diecez: Aguntum, Teurnia in Virunum. Za časa, ko so Franki gospodovali v Notranjem Noriku, vladajo tu »galski«, to so frankovski škofje. Pismo beneških in recijskih škofov do grškega cesarja iz leta 591. omenja tri cerkve, kjer so »pred leti« (ante annos), v davnini obstajali (constituerant) trije galski škofje(»Galliarum episcopi«) s sedeži »Beconensis«, »Tiburniensis« in »Augustana« (namreč »ecclesia«).12) Ci-tanje »Beconensis«, kot imajo dosedanje izdaje našega teksta, je napačno. Edini rokopisni tekst naše listine (cod. lat. Paris. 1682) ima »Breonensis«, kar razlaga J. Friedrich kot pogrešno za »Virunensis«, to je škofija, ki se je nahajala v mestu Virunum. Tudi vrstni red od vzhoda proti zahodu govori za lokalizacijo »Beconcnsis«-Virunum. »Ecclesia Tiburniensis :< je škofija v Tiburniji ali Teurniji, mestu, ki je ležalo tam, kjer se danes nahaja St. Peter im Holz pri Spittalu na Zgornjem Koroškem. »Ecclesia Augustana«, ki so jo tudi zelo različno lokalizirali, je škofija v Aguntu (okolica kraja Striebach pri Lienzu), kraj, ki ga pesnik Venantius For-tunatus na svojem potu iz Italije v Galijo leta 565. omenja z besedami »hic montana sedens in colle superbit Aguontus«.13) V vseh treh krajih potrjujejo arheološke najdbe obstoj večjih cerkvenih središč v predslovenski dobi.14)
»Galske«, to je frankovske so postale omenjene tri škofije Aguntum, Teurnia in Virunum mogoče že po letu 537., ko so Franki prejeli od gotskega kralja del Galije, Alamanijo in »mnogo drugih pokrajin«. Mogoče je med zadnjimi mišljen že Norik, ki je po Agatiju Alamanom sosednja pokrajina.15) »Galske« so bile škofije za časa frankovskega kralja Teo-deberta (umrl 548), ki je raztegnil meje svoje države proti vzhodu do meja Panonije.10) Bile pa so »galske« verjetno še do ok. 1. 562., ko so Bi-zantinci uničili frankovsko oblast v Benečiji16) in s tem omajali tudi levo krilo frankovske predstraže na vzhodu, to je pozicije v Notranjem Noriku, ki se brez Benečije gotovo niso dale dalje držati. Frankovska oblast v Noriku propada in je po odhodu Langobardov iz Panonije v Italijo, ko začno pritiskati najprej v Panonijo in za tem tudi v Norik Obri in Slovenci, propadla popolnoma. Od treh notranje-noriških škofov, vi-
12)	O teh škofijah Egger, Kirchenbauten, 136 d., Zeiller, 394—395, 403—404 in moje opazke v Glasniku Muzej, društva, X, 277. — O pomenu »constituerant« (obstajati v davnini), Zeiller, 135, op. 4.
13)	M on. Germ., Auct. antiq., IV, 1, 368.
") O lokalizacijah s starejšo literaturo: Gradivo, I, str. 125; Egger, Kirchenbau-
ten, 12 d., 61 d., 109, 136 d.; Zeiller, 133 d.
16) Prokopii De bello Gothico, I, 13, ed. Haury; Agathias, Histor., I, 4, ed. Nie-buhr, 20.
10) Hartmann, Geschichte Italiens im Mittelalter, I, 348.
runskega, teurnijskega in aguntskega, manjka na listi škofov-udeležen-cev sinode na Gradežu iz 1. 579. podpis prvega, to je virunskega, ki je stoloval najbolj na vzhodu in zato bil navalom od vzhoda najbolj izpostavljen, medtem ko teurnijski (Leonianus Tiborniensis) in aguntski (Aaron Avoriciensis) fungirata med podpSsniki sinodalnega zapisnika. Neomenjanje virunskega škofa v sicer tako popolni listi oglejskih su-fraganov na gradeški sinodi me potrjuje v mnenju, da njegova soseda, celjski in emonski škof, leta 579. nista prišla na Gradež iz svojih diecez, marveč bivala tamkaj že kot begunca. Kot begunca ju najdemo, tako smo videli, tudi kasneie v okolici patriarhovi in v Istri. Drugače je pa oilo z notranje-noriškimi škofi. Virunskemu so mogoče že leta 579. onemogočili navali Slovencev in Obrov prihod na Gradež in so okoliš Viruna takrat že zasedli novi doseljenci. Teurnijska in aguntska škofija ste se pa vzdržali še nekaj časa. Dohod iz Teurnije, oziroma Agunta na Gradež je bil leta 579., verjetno preko današnjega Gailbergsattela in Plocken-passa, še mogoč;17) do obeh proti zapadu v gorskih zatišjih ležečih mest takrat še niso prodrle obrsko-slovenske trume. Teurnijski in aguntski škof sta se po končani sinodi vrnila po vsej priliki zopet v svoji diecezi. Kot begunca, kakor celjskega in emonskega, ju viri ne omenjajo. Ali zapisnik sinode s podpisi Leonijana iz Tiburnije in Arona iz Agunta je tudi zadnji vir, ki omenja škofe obeh mest z imeni. Poročilo o sinodi v Maranu (589—590) imen teurnijskega, oziroma aguntskega škofa že več nima, čeravno pozna in našteva imena skoraj vseh ostalih škofov, ki so bili pred desetimi leti navzoči na Gradežu. V pismu beneških in recijskih škofov iz leta 591. tudi zastonj iščemo imen virunskega, teurnijskega ali aguntskega škofa, njihove škofije se v pismu pač omenjajo, toda le kot nekaj, kar je nekdaj obstajalo, glede sedanjosti treh škofij nas pa pušča vir popolnoma v nejasnem. Lahko trdimo, da ste okolo leta 590. že propadli tudi teurnijska in aguntska škofija, in to pod dvojnim pritiskom, obrsko-slovenskim od vzhoda in bavarskim od zahoda.
Podatki o škofih in škofijskih mestih v Panoniji in Noriku iz druge polovice 6. stoletja nam za prodiranje Slovencev proti zapadu dovoljujejo sledeče zaključke: po odhodu Langobardov v Italijo (568) so okoli leta 580. Slovenci verjetno dospeli že v okoliše škofijskih mest Celeje. Emone in Virunuma, okoli leta 590. pa tudi že Teurnije in Agunta, v kolikor niso okoliš zadnjega takrat že zasedli Bavarci. Podatki, ki nam jih nudijo drugi viri, te zaključke potrjujejo.
Laugobardi so se po letu 568. utrdili ob severovzhodnih mejah Italije. Mir, ki so ga pred svojim odhodom iz Panonije sklenili z Obri, jili
17) Venantius Fortunatus potuje leta 565. tudi preko Plocke-npassa v Agutum (gl. op. 13).
je kolikortoliko varoval pred navali iz furlanskega zaledja. Mirni odnosi med Langobardi in Obri so po letu 5G8. nedvomno pospeševali slovensko prodiranje proti zapadu. Sklepali smo iz posrednih podatkov, da so okoli leta 590. Slovenci dospeli že na teritorij nekdanje škofije Teurnije in vsaj deloma tudi Agunta. Neposredni viri nam to potrjujejo. Pavel Piakon nam v svoji zgodovini Langobardov (IV, 7) poroča: »His diebus Tassilo a Childeberto rege Francorum aput Baioariam rex ordinatus est. Qui mux cum exercitu in Sclaborum provinciam introiens, patrata victoria, ad solum proprium cum maxima praeda remeavit«. To prvo poročilo o stikih Slovencev z Bavarci datirajo zgodovinarji kaj različno, domnevni datum sega od leta 590. pa do leta 597.1") Oglejmo si, da-li nam nudi Pavel Diakon sam kako oporo za pravilno datiranje. Pavel poroča v sledečem poglavju (IV, 8), da je takrat (ko se je Tasilo bojeval s Slovenci) potoval ravennski eksarli Romanus v Rim, po svojem povratku iz Rima je pa zopet prišel v posest mest, ki so jih zavzeli Langobardi. Vemo, da se je to zgodilo spomladi in poleti leta 593.10) Glede na to pri Pavlu navedeno poročilo smemo staviti vpad Bavarcev v deželo Slovencev v leto 593. Ali temu bi nasprotovalo poročilo dveh virov iz 11. stoletja, kronike Hermana iz Reichenaua (Mon. Germ., SS, V, 90) in kronografije Sigiberta iz Gemblouxa (Mon. Germ., VI, 320), ki oba poročata k letu 595., da je takrat postavil frankovski kralj Hildebert Tasila za bavarskega vojvodo, tako, da bi glede na to vest moglo priti do prvega znanega sovražnega stika med Bavarci in Slovenci najprej še-le leta 595. Tasila je frankovski kralj mogel postaviti za vojvodo po 28. marcu 593., ko je nastopil vlado, in pred inkluzivno letom 596., ko je umrl.20) Po mojem mnenju je prej verjeti kronološkemu redu dogodkov, kakor jih opisuje Pavel Diakon, kakor pa kasnim kronikam kompilatoričnega značaja iz 11. stoletja. Pavel je pa črpal nasprotno svoje vesti o bavarsko-slovenskih stikih, kot vse kaže, iz izgubljenega zgodovinskega dela opata Sekunda iz Nana (Val di Non) pri Trentu, ki je umrl leta 612., bil torej
1S) M. Biidinger, Oesterreichische Geschichte, 72 (592); R. Jaoobi, Die Quellen efer Langobardengeschichte des Paulus Diaconus (1877'), 68 (c. 591); A. Dimitz, Geschichte Krains, I, 100 (596); S. Riezler, Geschichte Baierns, I, 75 (ok. 592); S. Rutar v Letopisu Matice Slovenske, 1885, 307 (594); F. Krones, 'Die deutsche Besiedlutv.'.
der osti. Alpenlan.dter, 324 (595—7); F. Kos, Gradivo, I, 112 (najbrž že 595); M. Doe-bler, Entwickelungsgeschichte Bayerns, I, 7 (ok. 595); R. Egger, Kirchenbauten, 12 (595); H. Pirchegger, Geschichte der Steiermark, I, 87 (595); F. Šišič, Povijest Hrvata,
I, 298 (ok. 595); A. Jaksch, Geschichte Karntens, 1, 50 (590—6); L. Hauptmann; By-
zantion, IV (1929), 167 (ok. 595).
10) Hartmann, Geschichte Italiens, II/l, 105, 122.
20) Fredegarii Chronica, IV, 14, 16, MG, Script, rer. Merov., 127. — Kako je pri takozvanem Fredegarju šteti merovinška vladarska leta, prim. G. Schmirer, Die Ver-fasser der sogenannten Fredegar-Chronik (1900), 13, 26.
sodobnik opisanih dogodkov in je tudi živel — ako stavimo vpad Bavarcev v zgornjo Dravsko dolino — primeroma v bližini sporočenih dogodkov.21) Za datiranje prvega znanega bavarsko-slovenskega stika v ali okoli leta 593. pa govori tudi dogodek, ki o njem — tudi po Sekundu — poroča Pavel v enem sledečih poglavij svoje langobardske zgodovine.
V 10. poglavju četrte knjige zgodovine Langobardov čitamoi: »Isdem ipsis diebus Baioarii usque ad duo milia virorum dum super Sclavos inruunt, superveniente cacano omnes interficiuntur«. Skoraj 2000 Bavarcev je torej zopet napadlo Slovence, ti pa so jih s pomočjo Obrov premagali. Pavel uvaja poročilo o dogodku z besedami »isdem ipsis diebus«, torej takrat, ko so se odigravali tudi drugi dogodki. Katere ima Pavel v mislih? V desetem poglavju četrte knjige, pred poročilom o bavarskem vpadu, omenja Pavel te-le: 1. v sledečem mesecu januarju je bil skozi mesec dni zjutraj in zvečer viden komet. O kometu imamo poročila tudi iz drugih virov. Na Kitajskem so opazovali komet 10. novembra 594.22) Za frankovsko državo velja poročilo takozvanega Fredegarja: »Anno 3 Childeberto in Burgundia regnante, multa signa in caelo ostinsa sunt; apparuit stilla comitis«. Tretje leto vlade burgundskega kralja Hil-deberta je bilo koledarsko leto 595.'",:i) — 2. Istega meseca, piše Pavel dalje, je umrl ravennski nadškof Johannes. Vemo, da je ta preminul 11. januarja 595."4) — 3. Tudi Evin, vojvoda trentinski, je umrl, na njegovo mesto je prišel Gaidoald. — 4. V onih dneh so Bavarci napadli Slovence. ■— 5. Takrat so prvič privedli v Italijo divje konje in bivole.
Pavlovo poročilo o Bavarcih in Slovencih je vpleteno med dogodke, za katere vemo, da so se vršili leta 595., od teh dva januarja leta 595. Mislim, da smemo tudi vest o slovensko-obrski zmagi staviti v leto 595."') S tem se pa zelo zmanjša verjetnost, da se je tudi prvi znani vpad Bavarcev na slovensko zemljo, ki smo ga zgoraj omenili, vršil tudi leta 595., kakor mnogi domnevajo. Ako bi se bil res vršil tega leta, stal bi skoraj gotovo v vzročni zvezi z drugim in Pavel bi ga, sledeč Sekundu, skoraj gotovo omenil obenem s tem, v resnici pa govori o njem kar tri poglavja poprej.
21) O Sekundu: R. Jacobi, Die Quellen der Langobardengeschichte des Paulus Diaconus (1877), 63 d., 68; Manitius, Geschichte der lateinisehen Literatur des Mit-telalters, I (1911), 268.
■2) Williams, Observations of comets (London 187'1), citirano po Mon. Germ., Script, rer. Merov., 11, 127, op. 13.
23) Fredegarii Chronica, IV, 15 (ed. cit., 127). — Glede datiranja: Schniirer, 13,
26—27.
"') Liber pontif. ecclesiae Ravennatis (Mon. Germ., Script, rer. Lang., 342).
26) 596: Hauptmann, Mitt. d. Inst. f. osterr. Gesch., 36, 229; ok. 596, Byzantion, IV, 167.
Navali Bavarcev na Slovence so se vršili prejkone v območju in porečju zgornje Dravske doline. Pod »Sclavorum provincia« v prvem poročilu je razumeti prejkone Karantanijo, ki se v kasnejših virih včasih tudi imenuje Sclavinia-Slovenija.2") Bavarci so se po letu 568. pomaknili preko Brennerja v doline Eisacka, Rienza in skrajne zgornje Drave."') Vesti o Bavarcih in njihovih vpadih in stikih s Slovenci pri Sekundu, ki je za te dogodke glavni vir Pavla Diakona, so brez dvoma zanesljive, kajti Sekundus, ki je živel v bližini Trenta in umrl leta 612., je bil po kraju in času blizu omenjenim dogodkom.2") Lahko rečemo, da so Slovenci v zadnjem desetletju 6. stoletja zasčdli že večji del Notranjega No-rika in so v skrajni zgornji Dravski dolini trčili na Bavarce, ki so takrat od zapadne strani prodirali proti vzhodu. Časovna opredelitev se sklada z ono, ki smo jo dobili na podlagi podatkov o noriških škofih in škofijah.
Ob istem času se pojavijo Slovenci in Obri tudi že ob istrskih mejah. Istra je takrat bizantinska pokrajina in spada pod oblast ravennskega eksarha.20) Nasprotniki Bizantincev so Langobardi in s temi naletimo v boju proti Bizantincem združene Obre in Slovene. Zato ni slučaj, da najdemo ob vzhodnih mejah Italije Slovene prej omenjene v Istri kot v Furlaniji. Te z Langobardi zvezani Obri in njim podrejeni Sloveni zaenkrat še niso napadali, pač pa jih v zadnjih letih 7. stoletja najdemo, kako skupaj z Langobardi napadajo bizantinsko Istro. Maja 599. leta piše papež Gregor I. ravennskemu eksarhu Kaliniku, pod katerega je takrat spadala bizantinska Istra, da je zvedel iz njegovega poročila o zmagah nad j Sloveni.80) Verjetno gre tu za zmago nad Slovenci, ki so takrat v zvezi ; z Obri in Langobardi napadali Istro. Julija leta 600. piše isti papež Gregor 1. solinskemu škofu Maksimu, da je zelo potrt in vznemirjen radi > Slovenov, ki so začeli preko Istre že siliti v Italijo (»qui per Histriae adi-tum iam ad Italiam intrare coeperunt«).31) V prvih letih 7. stoletja napadajo in plenijo združeni Langobardi, Obri in Sloveni bizantinsko Istro/'")
Vprašanje je, kaj je razumeti pod Istro>, ki jo omenjajo našteti viri. Mislim, da imamo v vesteh iz okoli leta 600., ki jih črpamo iz pisem papeža Gregorja in Pavla Diakona, razumeti predvsem severni del bizantinske Istre, ki je bil napadajočiin Langobardom, Obrom in Slovenom pač najbližji. »Istrski vhod v Italijo« papeža Gregorja iz leta 600. je
2") Gradivo za zgod. Slovencev, I, 267 (ok. 790); II, 78 (824); 248 (878); 298, 299
(891).
") O. Stolz, Die Ausbreitung des Deutschtums in Siidtirol, I (1927), 41.
28) Gl. op. 21.
-'") Hartmann, Geschichte Italiens, II/l, 34.
30)	Mon. Germ., Epist., II, 154; Gradivo, I, 126.
31)	Mon. Germ., Epist., II, 249; Gradivo, I, 131.
32)	Pauli Diac. Historia Lang., IV, 24; Gradivo, I, 138.
iskati ob rimskih cestah, ki so vodile preko notranjskega in tržaškega Krasa v Furlanijo. Trst je v drugi polovici 6. stoletja bizantinsko mesto in spada s svojim mestnim okolišem pod Istro. V nekem tržaškem napisu iz leta 571. se imenuje še bizantinski cesar Justin.33) Kot v rimski dobi in v 11. ter 12. stoletju sega Istra brez dvoma tudi v vmesni bizantinsko-langobardski dobi do Timava.34) Tržaško zaledje in Notranjsko do I1ru-šice in Snežnika štejejo v srednjem veku pod politično-upravni pojem Krasa, ki je zopet del stare Istre.35) Tržaška škofija obsega ozemlje do Javornikov in Snežnika, obstajala je pa že pred prihodom Slovencev.30) Verjetno je že v bizantinski dobi spadalo v njeno področje bizantinsko ozemlje severne Istre in je toisto v krščanski dobi Slovencev postalo zopet njen misijonarski in cerkveno-upravni okoliš. Po svojem obsegu se teritorij tržaške škofije krije v glavnem s tem, kar razume visoki srednji vek pod pojmom Kras, ki je del Istre, v starem veku prav tako kot v bizantinski dobi in v srednjem veku. Pod Istro, ki jo imajo v mislih zgoraj citirani viri o vpadih Slovenov, je torej razumeti nje severni, v 6. stoletju bizantinski del, ki je v antiki in srednjem veku segal do črte Timava—Nanos—Javorniki—Snežnik in se krije v glavnem z obsegom tržaške škofije ter upravno-političnim pojmom Krasa v srednjem veku. To ozemlje so, kot nam povedo viri, začeli Sloveni okoli leta G00. napadati in po vsej priliki tudi polagoma naseljevati.
V prvih letih 7. stoletja so se pa razmere ob istrskih mejah spremenile. Premirje, ki so ga leta 603. sklenili Langobardi z bizantinskim cesarjem Fokom, tem ni več dovoljevalo političnih akcij in napadov na bizantinsko ozemlje. Langobardi prenehajo s sovražnostmi napram Bizan-cu, ne pa tako tudi Obri in Slovenci, ki napade nadaljujejo in jih raztegnejo tudi na svoje zaveznike od včeraj in na njihovo zemljo.37)
Pavel Diakon nam poroča, da je napadel obrski kakan z nebrojno množico meje Beneškega. Furlanski vojvoda Gisulf se mu je postavil v bran, toda bil premagan. Langobardi so našli zavetje za utrjenim obzidjem mesta Čedada in v drugih sosednjih gradovih, tako v Korminu, Ne-mah, Osoppu, Artegni, Ragogni, Gemoni, Ipplisu in ostalih kastelih. (Histor. Lang., IV, 37). To mesto pri Pavlu Diakonu je izredne važnosti za poznavanje langobardskega, od Bizantincev prevzetega obrambnega limesa, ki je ubranil furlansko ravnino pred stalno okupacijo Slovencev,
33) Corp. inscript. Lat., V, 694; B. Benussi, Nel medio evo, 10.
31) Za srednji vek: B. Benussi, 295, 301, 380; L. Hauptmann, Erlauterungen zum histor. Atlas der osterreich. Alpenlander, 1/4, 354 d.
35) Hauptmann, 356.
3") R. Kušej, Joseph II. und die auBere Kirchenverfassung Iimerosterreichs, 103.
37) M. Kos, K postanku slovenske zapadne meje, Razprava Znanstvenega društva, V—VI, 339.
zaustavil v 7. in 8. stoletju proti zahodu prodirajoče Slovence pred vrati langobardskih gradišč in utrjenih mest, določil prostorninski obseg slovenske kolonizacije in dal pravce meji slovenskega življa v smeri proti furlanski ravnini. Podrobnejše o vsem tem sem razpravljal na drugem mestu.33) Nas zanima tu predvsem kronološko fiksiranje dogodkov, ki jih opisuje Pavel Diakon v 37., 38. in 39. poglavju četrte knjige svoje Zgodovine Langobardov.
V 37. poglavju poroča Pavel o že omenjenem vpadu Obrov v Fur-lanijo, njihovi zmagi nad vojvodom Gisulfom in Langobardi, utrditvi Langobardov v Čedadu in drugih gradovih, o obleganju mesta Čedada, o načinu, kako je mesto vsled izdaje prišlo v oblast Obrov, dalje, kako so Obri odvedli seboj v sužnost Tasa, Cacca, Radualda in Grimoalda, sinove furlanskega vojvoda Gisulfa, tem pa se posrečilo, da so ušli iz obrskega robstva.
Nadalje pripoveduje Pavel o usodi langobardskih žena v obrskem robstvu. V istem poglavju govori tudi o svojem prapradedu Lopichisu, čigar pet sinov je tudi prišlo v obrsko robstvo>, eden med njimi je pa s pomočjo neke Slovenke našel zopet pot v Italijo. V 38. poglavju poroča Pavel, da sta po smrti furlanskega vojvode Gisulfa prevzela vlado njegova sinova Taso in Cacco in dobila v svojo oblast slovenski okraj, ki se je imenoval »Zellia«, vse do kraja Medaria imenovanega, in da so on-dotni Slovenci morali furlanskim vojvodom plačevati davek do časov vojvode Ratchisa. Nadalje pripoveduje Pavel, kako sta Taso in Cacco postala žrtev rimskega patricija Gregorja, ki ju je z zvijačo izvabil v mesto Oderzo. V 39. poglavju pa poroča Pavel, kako je postal Grasulf, Gisulfov brat, vojvoda furlanski, Gisulfova preživela sinova, Raduald in Grimoald pa, ki sta že skoraj dosegla moško dobo, nista hotela ostati pod stričevo oblastjo in sta šla zato v Benevent. Dalje pripoveduje Pavel, da so ob istem času, po smrti bavarskega vojvode Tasila premagali Slovenci pri Aguntu njegovega sina Garibalda in oplenili bavarsko zemljo, nato pa, da so Bavarci zopet zbrali svoje sile, vzeli sovražniku plen in ga pregnali iz svoje dežele.30)
Ne zdi se mi prav datirati kopo dogodkov, omenjenih v teh treh poglavjih langobardske zgodovine, preozko, vse okoli leta 610—611.10) 2e sam priroden potek dogodkov zahteva, da jih raztegnemo na večje
3i) Razprava citirana v op. 37.
3") Histor. Lang., IV, 37, 38, 39. — Mesto o spopadih med Bavarci in Slovenci, se glasi: »tliš temporibus mortuo Tassilone dnee Baiuariorum, filius eius Garibaldus m Agunto a Sclavis devietus est, et Baioariorum termini depraedantur. Resumptis lamen Baioarii viribus et praedas ab hostibus excutiunt et hostes de suis finibus pepulerunt« (ed. Script, rer. germ, in usum schol., 167).
40) Tako Gradivo, I, št. 145—147.
število let. Radi točnejšega kronološkega fiksiranja je potrebno ogledati si dispozicijo teh treh poglavij pri Pavlu Diakonu. Poglavja 37., 38. in 39. je treba vzeti zase kot celoto, ki izpada iz reda ostalih poglavij v četrti knjigi Zgodovine Langobardov. V 36. poglavju, torej poglavju pred našim 37., razpravlja Pavel o bizantinskih, rimskih in orientalnih zadevah, nazadnje o vladarskem nastopu cesarja Heraklija, kar se je, kot vemo, zgodilo 5. oktobra leta 610. Nato pričenja 37. poglavje z besedami: »Circa haec tempora . . .«, kar nas kolikortoliko upravičuje staviti vpad Obrov, v tem popisan, v dobo okoli leta 610. Ne smemo pa v isto dobo staviti vseh ostalih v poglavjih 37 do 39 opisanih dogodkov. Dogodki v teh treh poglavjih se nanašajo vsi na zgodovino Pavlove ožje domovine Furlanije. oziroma Furlaniji najbližjih pokrajin in na zgodovino Pavlovega rodu. ki je bil furlanskega izvora. Pavel je zvedel za te dogodke iz furlanske lokalne in lastne rodbinske tradicije, ki je poznala še številne podrobnosti, po Pavlu vestno vpletene v pripovedovanje.41) Zato epična širina, posebno 37. poglavja. Tudi za okupacijo okraja Zellia in za bavarsko-slovenske boje v Zgornji Dravski dolini je zvedel Pavel nedvomno iz furlanske lokalne tradicije. Iz Sekunda Pavel znanja o dogodkih, opisanih v poglavjih 37 do 49, ni mogel črpati, kajti Sekundus, ki je umrl marca leta 612. v Trentu, jih vsaj po večini ni preživel.
Poglavje 40., ki sledi 39. poglavju, se po vsebini in načinu pripovedovanja razlikuje od poglavij 37 do 39. Nadaljuje po vsebini zopet z lan-gobardsko državno, bizantinsko in frankovsko zgodovino, časovno in vsebinsko tam, kjer je 36. poglavje prenehalo. Najprej namreč poroča o miru, ki ga je langobardski kralj Agilulf leta 611. sklenil z Bizantinci in Franki.
Poglavja 37 do 39 so torej »furlanska« po vsebini in tradiciji, so vrinjena v ostali kompleks Pavlovega pripovedovanja in tvorijo zaokroženo celoto). Skušajmo po vrsti kronološko fiksirati dogodke, ki nam jih opisujejo1. Pavel uvaja vpad Obrov v Furlanijo z besedami »circa haec tempora . . .«, ki so pri Pavlu kot uvodne besede poglavij doslej bile nenavadne in kot take potrjujejo poseben značaj tega poglavja.42) Ker Pavel neposredno pred tem pove, da je takrat postal Heraklij cesar v Bizancu, o katerem vemo, da je zavladal 5. oktobra 610., bi obrski vpad stavil v leto 610 ali 611. Ker je verjetno, da niso Obri napadli Furlanije na zimo, marveč na poletje ali spomlad, bilo bi datiranje v leto 611. bolj na mestu. Datiranje in sam obrski naval v Furlanijo leta 611. potrjuje še ena notica pri Pavlu. V 40. poglavju četrte knjige čitamo v zvezi z bizantinsko zgo-
") Primerjaj R. Jacobi, Die Quellen der Langobardengeschichte des Paulus Diar conus, 61, 96, s katerim pa povsem ne soglašam.
42) Jacobi, 71.
dovino: »Neglede na mir, ki ga je langobardski kralj Agilulf sklenil z bizantinskim cesarjem, so tega leta vendar Sloveni, pomorivši vojake, na objokovanja vreden način opustošili Istro« (Hoc nihilominus anno Sclavi Histriam, interfectis militibus. lacrimabiliter depraedati sunt). To se je zgodilo leta 611., kajti stavek dalje pripoveduje Pavel, da je v sledečem marcu (612) umrl v Trentu zgodovinopisec Sekundus. Zelo verjetno je, da je slovensko ofenzivo v Istro omogočila obrska vojska v Furlaniji, v katere vrstah se kajpak bore tudi Slovenci, in da sta oba vpada, v Istro in v Furlanijo, v medsebojni zvezi.
Od Gisulfovih sinov, katere so odvedli Obri v sužnost, sta dva bila takrat mladeniča (Taso, Cacco), dva pa še dečka (Raduald, Grimoald). Po begu iz robstva sta pridobila Taso in Cacco, prevzemši v vlado furlanski dukat, slovenski okraj Zcllia, tja do kraja Medaria. Zellia je Zilja, Ziljska dolina na Koroškem, Medaria (bolje Meclaria) pa kraj, ki se danes slovensko imenuje Meglarje, nemško Maglern v spodnji Ziljski dolini43;. Langobardsko okupacijo Ziljske doline, ki so jo bili takrat torej že naselili Slovenci (»Sclavorum regio«), stavim s Hauptmannom44) šele v dobo kralja Sama, ko je ta preko karantanskih Slovencev postal sosed Lan-gobardom in se je Samova zvezna država približala langobardski v okolišu važnega alpsko-furlanskega prehodnega ozemlja okoli Meglarij in Zilje. Okupacija okraja Zellia do kraja Medaria se je, po vsem sodeč, izvršila po letu 623. (nastop kralja Sama) in pred »okoli 626« (smrt Tasa in Cacca).
Poročilo o pradedu Pavla Diakona moremo tudi točneje datirati. Ako stavimo obrski vpad v Furlanijo okoli leta 611., je datiranje »okoli 620« za Lopichisov povratek pravilno, kajti: 1. Lopichis je bil mnogo let (»per multos annos«) v obrski sužnosti, 2. ko je bil ujet, je bil še mladoleten, ko se vrača, je dosegel že moško dobo (»iam ad virilem pervenis-set aetatem«), 3. med časom, ko je bil v ujetništvu, je pokrilo trnje in grmovje porušeni dom njegovega očeta in med ruševinami je zrasel jesen, 4. po vrnitvi se je Lopichis oženil, njegov pravnuk je Pavel Diakon sam, ki se je rodil nekako med letom 720. in 725. Datum »okoli 620« za Lopi-chisev beg iz obrskega ujetništva preko slovenske zemlje je torej na mestu45).
Poročilo o bavarsko-slovenskih stikih v 39. poglavju četrte knjige pri Pavlu Diakonu uvajajo besede »his temporibus...« Pred tem govori avtor o nastopu vojvode Grasulfa, kar se je dogodilo po smrti Tasa in
43)	O tem glej moj članek v ČJKZ, VII, 196—197 in Razprave Znanstvenega društva, V—VI, 347, ter tamkaj navedeno literaturo.
44)	Mitteil. d. Instituts f. osterr. Geschiclitsforschung, 36, 252. 4B) Gradivo, I, št. 153.
Cacca okoli leta 626""). Raduald in Grimuald, ki sta bila za časa obrskega vpada v Furlanijo še dečka, sta dosegla že skoraj moško dobo. Tudi to odgovarja času po letu 626. Sin bavarskega vojvode Tasila Garibald je po poročilih kasnejših salzburških analov vojvoda od leta 59847). Be-neventskega vojvodo Arichisa moremo dokazati za dobo okoli 591—641. Bavarsko-slovenskih spopadov ne smemo torej datirati leta 604., 610., okoli leta 610. ali okoli leta 611.48), marveč mnogo kasneje, šele okoli leta 626., ali pa celo po letu 626. S tem pa pridemo že v dobo, ko je prejkone že tudi karantanske Slovence vključil kralj Samo v svojo zvezno državo. O pomoči, ki bi jo topot nudili Obri Slovencem, kakor par desetletij poprej (leta 595.), ni govora. Slovenci, vdruženi v veliko Samovo državo, se vojskujejo na lastno pest, brez ob reke pomoči, so ofenzivni, ople-nijo bavarsko zemljo, od koder jih morajo Bavarci šele pregnati. Nasprotniki kralja Sama, njegove države in torej tudi Slovencev na zahodu so Bavarci, na jugozahodu pa Langobardi. Bavarci naravnost prosijo frankovskega kralja, naj jim zavaruje hrbet pred vzhodnimi narodi4"). S tako prošnjo se vest o ofenzivnih Slovencih ob bavarskih mejah prav lepo sklada. Leta 631. pride do velikega obračuna; na eni strani imamo germansko koalicijo Franki, Alamani, Bavarci in Langobardi, na drugi strani Sama in njegove slovenske zaveznike50). V okupaciji okraja Zellia do kraja Medaria (623 do okoli 626) in v bojih Slovencev z Bavarci v okolici Agunta (okoli 626) vidim dva dogodka, ki sta v zvezi s sovražnim trenjem, ki je od nastopa kralja Sama in priključitve Karantanije k njegovi zvezni državi nastalo vzdolž vzhodne bavarsko-langobardske meje.
Od odhoda Langobardov iz Panonije v Italijo leta 56S. pa do časa kralja Sama (okoli 630), moremo torej podatke o prodiranju in naselitvi Slovencev razpredeliti na sledeči način: Okoli 580 okupacija okolišev nekdanjih škofovskih mest Celeje, Emone in Virunuma, okoli 590 tudi že Teurnije in mogoče dela aguntskega okoliša. Med 590 in 600 boji Slovencev in Obrov, mogoče v zgornji Dravski dolini. Okoli 600 prodiranje Slovencev preko bizantinske Istre (tržaški Kras) v Italijo. Okoli 611 (ali leta 611.) vpad Obrov (in Slovencev) v Furlanijo; ob istem času (leta 611.) naval Slovencev v bizantinsko Istro. Ob vzhodni meji fur-
4") L. M. Hartmann, Untersuclningen zur Geschichte der byzant. Verwaltung in Italien, 119 d.
17) Annalcs S. Rudbeirti Salisburgensis, Mon. Germ.. Scriptores, IX, 767.
4S) Dimitz Geschichte Krains, I, 102 (610); Gradivo, 1, 102 (610); Egger, Kirchen-
bauten, 61 (610); Pirchegger, Geschichte der Steiermark, I. 68 (604); Jakscli, Geschichte
Karntens, 1, 50 (okoli 610).
'") Fredegarii Chronica, IV, 58 (ed. cit., 150); Gesta Dagoberti, 1, 22 (ed. cit., 408).
50) O tem Hauptmann v Mitteil. des Instituts f. osterr. Geschichtsforschung, 36,
245 d.	,	'.' ! ' I
lanske ravnine organizirajo Langobardi obrambni »limes«, ob katerem se slovensko prodiranje in slovenska kolonizacija proti zapadu v teku 7. in v prvi polovici 8. stoletja ustavi in ustali. Okoli 623—626 je Ziljska dolina že »slovenski okraj«, ki ga pa Langobardi tja do Meglarij okupirajo. Okoli 626—629 pride do boja med Slovenci in Bavarci pri starem Aguntu (okolica Striebacha pri Lienzu), ki ga spravljam že v zvezo s sovražnim trenjem med Germani (Franki, Bavarci, Alamani, Langobardi) in slovanskimi plemeni (severni Slovani, karantanski Slovenci), stoječimi pod vodstvom kralja Sama.
Resume.
Les rapports de Paul Diacre sur les Slovenes.
IJauteur analyse les rapports donmes par Paul Diacre daus lTIistoria Lango-bardorum sur 1'liistoire de la colonisation des Slovenes. Ayant egard a auelques autres sources contemporaines, 1'auteur pose les conclusions suivantes, impoitantes suriout pour la clironologie de la colonisation Slovene.
1.	Vers 580, les Slovenes occuperent les environs des anciennes villes čpisco-pales de Celeia, Emona et Virunum. Probablement en 579, mais surement vers 587/588, lies eveques de Celeia et d'Emona vivaient en exile em Frioul ou en Istrie. En 579, on ne parle plus de l'eveque de Virunum, mais on fait mention de ceux de Teurnia et d'Aguntum.
2.	Vers 590, les Slovenes occuperent deja le territoire de 1'čveche de Teurnia et en partie celui d'Aguntum, on ils rencontrerent les Bavarois, qui venaient de l'ouest dans la haute vallee de la Drave. En 591, on mentionne les eveches d'Aguntum, de Teurnia et de Virunum comme une chose qui n'existait plus.
3.	Les rapporls sur l'existence et sur la decadence des eveches dans les Alpes de Test concordent aux notes de Paul Diacre. Le rapport sur le premier combat entre les Bavarois et les Slovenes (H. L. IV, 7) fut date par 1'auteur era 593 ou au moins vers 593. Paul Diacre puisa ce raipport dans l'oeuvre perdue de l'abbe Secundus (mort en 612) qui čtait temporellement et localement (Val di Non chez Trento) tout pro-che de ces evenements-
4.	De la metne source, Paul a le rapport sur les luttes entre les Bavarois, Slovenes et Avares (H. L. IV, 10), datč par 1'auteur en 595.
5.	Les chapitres 37, 38 et 39 du quatrieme livre de Paul forment un ensemble qui se sčpare, d'apres son sujet et sa composition, des autres chapitres de I'Histoire des Lombards. D'apres leur sujet, les evčnements dčcrits idians ces trois chapitres con-cement l'histoire de la patrie de Paul, du Frioul, ou les contrčes slovenes proches de ce pays. La tradition locale et familiale de Paul forment les sources de ces chapitres. 11 faut les dater dans 1'espace entre 610 e:t 630.
6.	Vers 600, les Slovenes penetrem par la partie nord de l'lstrie vers les, fron-tieres italiennes, ce qui correspond aujourd%ui au territoire du Karst triestin, II es,t tres probable, qu'il faut dater la grande invasion 'dies Avares et des Slovenes en Frioul (H. L. IV, 37) en 611. L'invasion Slovene en 611 dans l'lstrie byzantine est en liaison causale avec cet evenement.
7.	Vers 623—626, la vallee de Zilja (Gailtal) en Carinthie fut deja un territoire Slovene, occupe par les Lombards jusqu'au Meclaria - Maiglerm (H. L. IV, 38).
8. Le rapport de Paul Diacre (M. L. IV, 39) concernant le combat entre les Slovenes et Bavarois chez 1'ancien Aguutum (Striebach chez Lienz) fut date par 1'auteur vers 626—629. 11 le met en liaison avec les luttes entre la coalition germanique (Francs, Alamans, Bavarois, Lombards) et les peuples slaves qui se trouvaient sous la conduite du roi Samo.
Izvestja.
Najdba rimskega nagiobnika.
(S slikio.)
Maja letošnjega leta so kopali v Ptuju pred magistratom za rezervoar bencina. V globini približno 1 m so delavci naleteli na močnejšo žgano plast z mnio©imi kosi ogl.a in s številnimi ožganimi ostanki od domačih živali. Temeljev starejših zidov niso ugotovili, pač pa so naleteli v globini 2 m na fragment rimskega nagrobnika iz pohorskega marmorja.
Največja širina najdene plošče meri 0.46 m, višina 0.52, povprečna debelina pa 0.09 m. Plošča se deli v gornje in spodnje polje1; gornje polje leži v .okvira in kaže na visokem relijefu polovično iiguro v tuniko z rokavi in s plaščem oblečenega' umrlega,, ki drži v levici zavoj papirjev, in na njih prisežne prste desne roke. V levem (od gledalca) zaklinku vidimo še en< zavoj aktov. Spodnje poje je vsebovalo napis, od katerega pa so se, ž;a.l, ohranile samo deloma tri vrste
AViR. HERM ....
. . . VTORI . TA . . .
. . . N . XL V . . .
Iz teh pomanjkljivih ostankov napisa moremo povzeti, da je 'bil nagrobnik postavljen nekemu Avreliju Herm(ogenes?) ali slično, adiutorju tabulariorum, te je pomočniku v davčnem arhivu, umrlemu v starosti najmanj 45 :let. Obleka in napis govorita, za konec drugega stoletja po Kristu. V prvi vrsti pred AVR je vidna zareza v obliki dvo.ke (2), ki je po referentovem mišljenju samo okrasek, ki izpolnjuje prazni prostor. Da je na nagrobniku predstavljeni bi: uradnik v davčnem arhivu, pa ni razvidno samo iz napisa, temveč še posebno iz reliefa z zavojem aktov; zavoj aktov je sinibol življenskega delovanja umrlega.
V Petovijond so nam adiutores tabulariorum že znani .fe obeh Jupitrovih ar CIL III, 4020 in 4023, kakor tudi i z fragmenta nagrobnika 4062. Gestus z za-vciem papirjev v levi in s prisežnimi prsti na njem je v Panoni.i to v Noriku istotako pogost. Našemu fragmentu najbolj sličen je oni z Gosposvetskega polja iz Viruinia; CIL III, 4882 reprodueiran v Schober, Romische Grabsteine Fig. 86.
Viktor Skrabar.
Arheološka raziskavanja prof. B. Sarie.
Prof. dr. B. Saria je, sledeč domnevam starejših arheologov (M. Petar, Mil lner, Premerstein, Rutar, Schmid), v letih 1929 in 1930 raziskoval planoto, ki leži pri Veliki Malenci nad Krko in pod Stražo. Izsledke je priobčil v predhodnih poročilih v GV V—VI, 184—185; G MS X, 11—17; XI, 6—12; predvsem z najdenimi napisi se bavi v Starinarju za 1928/29. in 30. god., 63—69; v zvezi z geopolitičnim položajem Slovenije v starem veku je omenjena V. Maieuca v Glasniku Jugoslov. prof. društva 1931, XI, 506—513.
Na Gradišče imenovani planoti ležio ostanki .antičnega tabora v obliki nepravilne elipse z dolžino ca 440 m in s širino ca 150 m. Tabor ima. dvoje pasti: hallstattsko in rimsko. Hiallstattska plast je v zvezi s tumuli v bližnjih gozdovih vzhodno od Gradišča, po keramiki pa se ujema s keramiko na Libniem, v Rožni pri Sevnici in na Blanci. Keramika opravičuje domnevo, dal so poselili Iiiri višinsko Posavje, ne pa tudi ravnega Krškega polja., katerega so obljudili šele utemeljitelji Nevioduna, keltski Latobiki.
Rimska,p.!ast tabora pa se zopet izraža v dveh gradbenih dobah; v starejši z navadnim, zidom z nadzidki in v ir.la ši, ko se prvotni rimski zid, ki se naslanja na. hallstattsiki suhi zid, utrdi in ojači s stolpi in oporniki. Kakor hall-staittska utrdba je tudi rimska naprava najbolj močno zavarovana, na jugovzhodu, najmanj p,a. na terasi nad Krko ter se tudi po ostalem poteku naslanja na izobliko terenske površine. Po Kriki in po terasi nad njo je severna, stran že naravno zavarovana; radi tega je bil severni zid mnogo s'a'bši od jugovzhodnega. Na severnem in zahodnem zidu tudi manjkajo ostanki hallstatt-
ske®a nasipa. Na najbolj izpostavljeni južni in jugovzhodni strani so bili navzven v razdaljah po ca 40 m vzidani v drugi rimski gradbeni dobi pravokotni stolpi, med stolpi pa na znotraj oporniki s kvadratasto os:novoi. Na manj izpostavljenem zahodu iia vzhodu so zadostovali samo oporniki, tako da so stolpi izostali. Med zahodnimi vrati in vzhodnim oglom je bilo odkritih 14 stolpov.
Glavni vhod je bil na zahodu, kamor je vodila deloma še danes vidna cesta. Ob 3.25 an šinakeni vhoda sta flankirala dovoz dva riza'te, pozne;e pa sta cuva'a nad vhodom dva manjša stolpa,. Utemeljena je domneva: za nadaljnji vhod na južni strani; jugovzhodima. vrata se skladajo z zahodnimi in stoje med dvema navzven izpahinjenima stolpoma. V 'notranjosti za vratmi so> bile stražarnice.
Najlepše so se vzdraaila do danes ziapadna vrata z okolico. Z denarno pomočjo Dravske banovine so prišla 1930 kot .zgodovinski spomenik v last i:n> inpravo Narodnega muzeja v Ljubljani.
Najslabše pa je ohranjen severni zid, kateri je bil v veliki meri uničen po kamnolomu, katerega so otvorili v terasi pod severnim zidom proti koncu XIX. stoletja. Materijal iz rimskega obzid a so okoličani, zlasti Krška vas in Mokrica, uporabljali za zidanje.
V notranjosti tabora je ležala prazgodovinska naselbina na periferiji. Na vzhodu so izkopavanja odkrila 3.70 mX3.50 m veliko liallstattsko kočo, na severu pa istovrstne sledove Ognjišč. Iz prvotne rimske 'gradbene dobe se ni v notranjosti našlo ničesar; v drugi rimski gradbeni dobi pa so zgradili na naj-iniajvišji točki notranjiosti kronološko važno krščansko cerkev z apsido in nar-teksom v dimenzijah 21.20 -m X 10.30 mr, katera je obrnjena proti zahodu. Pred to najstarejšo kran:sko cerkvijo, ki je po tločrtu slična najdbi v Čiukri v Dalmaciji, kakor kažejo ina drugi strani odkrita v notranjosti tudi vzporednosti z Eggerjevimi izkopavanji v Bistrici ob Dravi na Koroškem, je stala na, istem mestu hallstattska hiša. Garnizije so v inotranjosti tabora, prebivale v lesenih barakah.
Zahodno od Gradišča so izkopavanja pokazala pri današnji cerkvi sv. Martina večjo rimsko tkmretijo, ki pa je brez zveze s taborom na Gradišču.
Nadpisi, katere je odkril prof. B. Saria v gradiških poznoalntičnih utrdbah in v Krški vasi, ki so pa od istotam, izvirajo od neviodunskih benefieijarijev, orožnikov; eden od novih napisov omenja kartaginsko boginjo Caelestis. To je prvi v 'naših krajih nardeini spomenik te kartaginske bogine, ki nosi dosedaj še neznani priimek Dea Coryphea, kateri priimek je drugače znan samo z rnalo-azijskih napisov iirr novcev kot priimek Zeusa.
Zgodovinsko imajo gradiška izkopavanja pomen tudi za, Emono. Obstojajo pomembne »ličnosti med zahodnimi in južnimi vratmi v Gradišču pri Ve'iki Malenci' z vratmi v Emoni. Iz raznih znakov, iz zgodovinskegai položaja, zlasti pa iz zidarske tehnike današnjega ljubljanskega rimskega zidu sklepa Slada, da so obnovili obzidje Emoine istočasno z utrditvijo tabora na; Gradišču pri Veliki Malenci. "Pravtako kakor imata Emona in Gradišče dve gradbeni dobi, velja, to tudi za ostale člene italskega obrambnega sistema pri Vrhniki in dalje na Krasu. Z ozirom na to in na literarne poznoantične podatke datira Saria naprave v utrjenih zaporah severovzhodno od Italije in s tem tudi ara Gradišču, ki je bilo kot zapora brežiških vrat najvzhicdnejši čuvar Itali c v tem sistemu, v d'foklecijansko dobo, druga popravila in obnovo ter zadnje garnizije pa pripisuje Vzhodnim Golom v času po Odoakerjevi katastrofi. O končni usodi Gradišča pri Veliki Malenci je mogoča domneva,, da je to ena izmed o/upujiaia
era Ilavvovcag, to je utrdb na panonski me i, ki ,se zadnjič omenjajo 546, ko jih je Justini an predal v varstvo Lamgobardom. Od teda.j izgine vsaka zgodovinska sled, v kateri bi mogiM slutiti Gradišče. Definitivno sliko1 o končni usodi raziskanega1 tabora piHi bodo dala arheološka raziskavanja bližnjega hrvatskega ozemlja.
Med arheološkimi izkopavanji je Vojni geografski institut v Beogradu piosnel vse ozemlje Gradišča in bližnje okolice. S tem bo slika, dela, katerega je z resnično znanstveno ljubeznijo izvršil B. Saria, še popolnejša.
F r a n j o B a š.
Poslopje DeČjega doma v Mariboru.
Med lastnino mariborske občine imamo več stavb, ki imajo svoj krajevno-zgodovinski pomen. Ena izmed teli je stavba, v kateri je nameščen Dečji dom.
Poslopje Dečjega doma sestoji iz stavbe v Strossmajerjevi ulici št. 26 (a, R), iz igrišča (c) ob Gregorčičevi ulici ter iz vrta (d) in tvori v mestni geografiji samostojno enoto z mestno sirotišnico z dvoriščem (b) v Slovenski ulici št. 40 in poleg nje s hišo v Slovenski ulici št. 42 s pripadajočim dvoriščem (w) in s prostorom (e), ki pripada že Strossmajerjevi ulici.
a je danes gradiču podobna, v zaključenem mnogokotniku sezidana sku pina poslopij, ki spominja v tločrtu na bastijo, iz katere jo izvaja tudi A. Mallv-1'
Kot najstarejši vir za obstoj našega poslopja pride mogoče v poštev slika »0.ber iM a k r (b u r e k h« v mariborskem muzeju, št. G. K. 40. Če je ta domneva pravilna, potem imamo v času, ko je ta slika nastala, to je okoli 1600, na oglu Strossmajerjeve in Gregorčičeve ulice okrogel stolp (R), katerega obdaja na vzhodu in jugu močen visok nasip. Na zunaj pa je nizek nasip, stopajoč neposredno iz jarka, ki ravno na tem mestu ostro zavije od juga proti vzhodu. Vischerjeva slika Maribora pride za naše vprašanje radi perspektive in Vischerjevega pogleda na mesto manj v poštev. Zato nam pa s toliko večjo gotovostjo kažeta nekdanji stolp z okolico na oglu Strossma erjeve in Gregorčičeve ulic.} dve sliki Maribora iz konca XVII. stoletja: ruška slika Maribora iz 1680 in slika Maribora iz 1681, obe v mariborskem muzeju, prva kot kopija prof. A. Gvajoa št. 1199, druga št. 1444. Zadnji dve sliki ste sigurni dokaz, da imamo najkasneje v drugi polovici XVIII. stoletja na našem mestu utrdbo s stolpom, takozvauo rondelo.
V svojih temeljili izvira rondela iz časov, ko še ni v rabi smodnik, najkasneje iz začetka XV. stoletja. Ko pa se začne uporabljati smodnik, potem so bili slični ogelni stolpi predelani v stolpe za topove-; to se je lahko dogodilo najprej v začetku XVI. stoletja in istočasno bi lahko nastopila možnost — post quem •— za razvoj bastije.
Viri za sledeča naša izvajanja so katastri, zemljiške in davčne knjige, prodajna, oziroma kupna pisma ter intabulacijske listine, v kolikor je zadnje še ohranjeno. Iz tega izvemo, da je bil 1780 lastnik parcel w, b, d, R in manjše vzhodne polovice od a, skupno imenovanih »vrt na mestnem obzidju«, v vrednosti 200 florintov kouvencionalne veljave, Franc Lindner. 1783 je sledil njemu Franc de Paul Lindner in temu 1822 Barbara Lindner, ki pa je ves svet prodala še istega leta mariborskemu tovarnarju rozolja Francu Gasteigerju.
Na skrajnem oglu mestnega obzidja, na točki G, se omenja 1829 trojni mejnik. Potok Sv. Barbare, ki je tekel od današnje Livade preko sveta, na katerem stoji danes banovinsKa stanovanjska hiša, in katerega potek nakazuje še danes ostanek drevoreda v vrtu severno od te hiše, je na oglu mestnega obzidja krenil po jarku pred mestnim obzidjem po Strossmajerjevi ulici naravnost proti jugu; struga nekdanjega potoka Sv. Barbare je potekala točno nad glavnim kanalom v današnji Strossmajerjevi ulici. Meja, katero je tvoril od ogla na jug ravno potok Sv. Barbare, je presekala parcelo a od severa proti jugu tako, da je bila večja zahodna polovica v sosednji občini Koroška vrata in le manjša vzhodna v Mariboru; na severu pa, na prostoru današnje Gregorčičeve ulice, je bila občina Pristava. To stanje je traialo do priključitve okoliških občin Mariboru 1851.'")
29. marca 1823 ;e kupil Franc Gasteiger od mesta posest, ki je ležala med jarkom ob mestnem obzidju in med »kolovozom v koroško predmestje preko potoka Sv. Barbare«, to ie današnjo vzhodno Samostansko ulico. S tem ko je pridobil precejšnji del sveta med današnjim poslopjem samostanskega učiteljišča, starim pokopališčem, Samostansko in Strossmajerjevo ulico, je priključil svojemu posestvu tudi zahodni del parcele a. Ta je spadala še 1789 k mestni lastnini »ob jarku« ter je predstavljala travnik, katerega so meščani izrabljali za skupni pašnik. Ostale parcele d, w, b so ležale že v notranjosti mestnega obzidja in so mejile na jugu deloma, na vzhodu pa popolnoma na sosedne vrtove;
Mally A.: Gassen-, StraBen- und Platzebuch der Stadt Marburg. Maribor 1905
2) ČZN XXIV, p. 149 e. s
na jugu so imenovane parcele deloma segale do današnje zahodne Slovenske ulice, ki se v tem času redno nazivlje »kolovoz«. 1825 imamo na našem ozemlju dvoje gospodarskih poslopij: prvo na vzhodu od b, drugo pa v rondeli sami. 1825 še imamo na parcelah južno od rondele vinograd, dokler ne zaznamuje 1839 zemljiška knjiga kulture samo kot vrt za zelenjavo.
Po 1823 je Gasteiger obokal strugo potoka Sv. Barbare ter s tem napravil na severozahodu mesta konec mestnemu jarku, obenem pa ustvaril enega najstarejših mariborskih kanalov. To delo je bila potrebna predpriprava za tovarno virštanja v poslopju, otvorjeno 1834. Sodna cenitev posestva, ki se je vršila istega leta, nam nudi vpogled v staro stavbo; d, b, w so vrt, R in jugovzhodno od a je stanovanjska hiša, severovzhodno od a pa skladišče; cenilna vrednost je znašala 4000 fiorintov. Vse ostalo je ležalo že v koroškem predmestju in predstavljalo samostojno vrednost 7600 fiorintov. V koroškem predmestju je bila tovarna v ostanku od a, na jugu in jugovzhodu, kolarnica in hlevi pa na zahodu, severozahodu in severu. Na dvorišču je bil vodnjak, katerega mesto je še danes vidno severno od vstopa v kanal, in poleg vodnjaka apnena jama.
Viri za 1840 kažejo notranjost »meščanske, enonadstropne, zidane in z opeko pokrite hiše v Slovenski ulici« skoro v isti obliki, kakor je danes. Po svojem izgledu se je stavba od takrat pa do danes izpremenila samo v malenkostih, po tločrtu pa nič; tudi obokana stopniščasta zgradba v nekdanji ronedli K ima v tej dobi že svojo današnjo izobliko.
1847 je postal lastmk vsega stavbnega kompleksa, ki se že v tej dobi smatra za eno samostojno zgradbo, Rihard Gasteiger. Ta je dokupil še istega leta takratno njivo e, ki je bila 1789 vrt in 1824 pašnik. Zanimivo je pa, kako raste kljub temu njena cena; kot vit je cenjena 1786 manj kot 3 florinte, kot pašnik 1822 pa 100 fiorintov. Kmalu po pridobitvi njive e po Rihardu Gastei-gerju so nastali na njej mladi nasadi kostanja, omenjeni prvič 1830, začetek današnjega drevoreda v Strossmajerjevi ulici.
Ko je ponehal v petdesetih letih obrat tovarne, je uporabljal nekdanje tovarniške in skladiščne prostore kot skladišče za moko mariborski pek tiauser (tudi Hausner), nato pa je bila v njih vsaj že 1863 protestantska molilnica.
Mogočo že 1780, sigurno pa že 1840 je bil dovoz v današnje zgradbe Dečje-ga doma skupen s sosednjimi posestniki parcel v današnji Slovenski ulici št. 36 in 38 ter v Gregorčičevi ulici št. 29. Nerodne obveznosti do sosedov je bilo naše poslopje rešeno 1887.
Današnje otroško igrišče, ki je bilo v to svrho prirejeno že 1890, ko je bil nameščen v prejšnjo protestantsko molilnico otroški vrtec I., je pripadalo kot sestavni del jarka pred severnim mestnim obzidjem mestni občini ter se 1789 imenuje »pašnik ali takozvani mestni jarek za gradom«. Ko pa je začelo mesto Maribor prodajati posestva na in ob mestnem obzidju, je kupil 1788 vse ozemlje ob in na severnem obzidju ob današnji Gregorčičevi ulici med Strossmajerjevo in Grajsko ulico takratni lastnik mariborskega gradu Ivan Brandis na javni dražbi za 230 fiorintov k. v. Značilno za dviganje posestnih cen v mestu je tudi tukaj dejstvo, da je sin Ivana Brandisa, Henrik Brandis, 1813 prodal današnje otroško igrišče c, to je majhen del vsega svernega obzidja, Francu Ga-steigerju za 800 fiorintov k. v. Končnoveljavno pa se je današnje otroško igrišče e zedinilo s stavbo Dečjega doma 1822.
1873 jt kupila celotno zemljišče mariborska mestna občina. In kmalu nato ie bila vsa stavba in vse zemljišče namenjeno socijalnopolitičnim svrham. 1888
je ob priliki štiridesetletnega vladarskega jubileja cesarja Franca Jožefa I. darovala Mestna hranilnica 20.000 kron, mestni svet pa hišo v Strossmajerjevi ulici št. 26, da se ustanovi Dečje zavetišče. Dolge predpriprave so zavlekle otvoritev, ki se je izvršila s 33 gojenci 31. decembra 1894; največ pa je lahko Dečje zavetišče oskrbovalo 42 gojencev. Upravo Dečjega doma je vodil upravni svet, v katerega so odposlale po štiri zastopnike Mestna hranilnica in mestni svet. Nadzorstvo nad upravo pa je vodil mestni svet sam. Od ustanovitve pa do svetovne vojne je predsedoval upravnemu svetu Rihard Basso Godel-Lannoy.
Z nastojem Jugoslavije ie nastala tudi v Dečjem domu izprememba. Ko se je 1920 pokazala potreba, da postane knjižnica ZD1VL) javna Študijska knjižnica, takrat je našla svoje prvo bivališče v zahodnih prostorih našega poslopja. Po odpovedi prostorov koncem 1920 od strani poverjeništva za socijalno skrbstvo v Ljubljani se je morala izseliti v meščansko šolo v Cankarjevi ulici in tako je ostala do danes vsa stavba v uporabi socijalnih mladinskih zavodov. Pravi naslednik bivšega predvojnega Dečjega zavetišča je Mladinski dom, ki se je 1929 ločil od Dečjega doma in se nastanil v mestnem Mladinskem domu na Koroščevi cesti. V poslopju samem pa je trajno nastanjen banovinski Dečji dom.
Samo radi popolnosti še omenjamo, da je plačeval 1840 Gasteiger za vse svoje imetje na oglu Strossmajerjevc in Gregorčičeve ulice 45 krajcarjev mestnega davka od stavb in 40 krajcarjev okrajne stražarnine.
Mestna sirotišnica je bila otvorjena 1891. Ostale natančne podatke vsebuje Mally.")
Najbolj skrivnostna točka našega ozemlja pa je hiša v Slovenski ulici št. 42. Edino kataster nam kaže, da je morala biti stavba zgrajena pred 1878; pozneje pa je bilo v njej zavetišče ženskega podpornega društva. Danes je v hiši shramba mestnega vodovoda.
(Prevedel Franjo Baš.)	Pavel S c h 1 o s s e r.
Budna.
(Prim. CZN, 1928, 146.)
Izvod Gregorja Reischa znane šolske enciklopedije »Margarita philosophica nova« (Ex Argentoraco, J. Griininger, 1508) v državni biblioteki v Ljubljani (sign. 4898 III Ld 8") ima nad naslovnim lesorezom sledeči zapisek: »fin nomine tuo dulcis Jesu t Gregorii Bossi sumi«, ki mu takoj sledi rokopisna mo-tica »a quo mihi Leonardo Budinae diono datus Rinfeldi^«. Ta Gregor Bossus je bil pač kak učitelj, ki je knjigo rabil pred Budno, sicer je med Nemci neznana oseba1; v Baslu pri Frobenu pa je Budni drugoval kot korektor za grške tiske -—• Erazem iz Rotterdama.
Pod naslovnim* lesorezom je s pozneso roko zapisano: »Translatus ex episoopatu Labacensi«; ta zapisek — kakor tudi označba »Oaereticus«, ki se nahaja na mnogih drugih knjigah — je nov dokaz, da se ije ohranilo vendar več knjig iz biblioteke, ki so jo 1563 v Ljubljani losnovali protestantovski kranjski deželni stanovi, nego se splošno misli.	J. A. G.
3) Glaser J.: ČZN XXII, p. 199—202. ') Mally A.: 1. c. p. 15—16.
Što je nebo?
Pod tem naslovom, ki označuje v srbski narodni pesmi značilno formulo, ki jo tudi slovenska narodna pesem pozna, prinašajo »IIpHJi03H 3<a kimwecb-iioct, je3HK, ncxopitjy H (j)OJiKJiop« paralelo iz Vetraniča. Kdor pozna nisSe razmere, se ne bo prav nič čudil, če bo kje bral, da je Vetranič bil pod vplivom srbske narodne pesmi. Mogoče je to mislil tudi anonimni »Ragusinus«, ki je pod notico podpisan. V resnici pa) je stvar ravno narobe. To piostane jasno takoj, če zasledujemo pot, ki jo je pokazal »Ragusinus« sam. Poleg Vuka citira tudi Jagiičev »Archiv« (11, 402), kjer pravi Jagič plod naslovom »Und wenn der Himmel war Papier«: »Herr R. Koliler halt Or. Occ. H, 546 ff, diesen Spruch reichlich durch die europ. Literaturen verfolgt«' in navaja paralelo iz Divko-viča. »Or. Occ.« pomeni — zdi se, da »Ragusinus« tega ni mogel raizluščiti — »Orient und Occident, insbesondere in ihren gegensieitigen Beziehungen. For-schungen und Mittheilungen. Eine Vierteljahrsschrift, hg. v. Th. Benfey«. V letniku, ki ga J.£:giič citira, je Koliler, ki navaja tudi znano srbsko narodno pesem v prevodu Jaciobsove, pokazal, da je ta formula .literarnega, židovskega izvora, Benfey pa je dostavil, da se nahaja tudi v indijski literaturi. Torej se v srbski narodni pesmi oglaša formula, vzeta iz orijentalske knjižne 'modrosti, ki so jo srbskemu »narodnemu« pevcu posredovali razni »Vetraniči« in »Divkoviči«.	J A G
»Kalobski" rokopis slovenskih pesmi iz leta 1651.
K temu rokopisu, o katerem obširno poroča g. prof. dr. Fr. Kovačič v ČZN XXV (1930), 181 si., je pripomniti sledeče:
Slomšek je rokopis posodil M. Maja r ju, ko je ta pripravljal izdanje svoje Pesmarice (izšla v Celovcu 1846). Majar si je iz njega prepisal med drugim tudi pesem o sv. Uršuli ter jo o neki priliki izročil Miklošiču, a ta Štreklju, ki jo je sprejel v svoje »Slovenske narodne pesmi«, I., št. 656.
Kdaj in čemu je Majar pesem poslal Miklošiču, tega ne vem. Isto pesem p,a je Majar postal tudi Stanku Vrazu, in sicer 1. 1844., pričakujoč, da Vraz izda še drugi zvezek »gornjeilirskih« narodnih pesmi.
Dne 8. maja 1844 je pisal Majar iz Celovca Vrazu pismo, hvaleč njegovo »Kolo« in obračajoč se proti beletristični literaturi1), posebno tudi proti izdajanju starih Dubrovčanov, ter mu posebe poročal to-le:
»Od g. Slomšeka sim onomadne neki stari manuskript dobio, u kierim su pesni cerkovne. Tri su meni dopadle, jodna od device Marie; druga od sv. Magdalene i treča: Ave maris stella iepo poslovenjena. Med tem sim najšeo i jednu narodnu. Evo Vam je iz onoga manuskripta voznicenskoga od leta 1651.
*) Tako-le piše Majar o tem: »I to je vrlo dobro, da ne jemljete u Kolo romano\, zaljubljenih izmišljotin, tint Kolo nista ne zgubi od svoje cene, nego je jošter izvrstnei'. Vsim domorodcem treba, da nam sada stoji do o zbil j.ni h stvari. Neka se pišu romani, neka se prepisuju i preštampuju stari dubrovački pesnici, neka je — to pak vendar trdim, da se s romanami i s rimovanimi umotvorami starih dubr. pesnikov ne pišu učene knjige ne podučavaju narodi. Naša narodna sreča može samo iz izobiljnih [pač: ozbiljnih] zr a nos tih procvetati.« Zato naj bi se ne forsiralo odtiskovanje starih Dubrovčanov. (Pismo Majarjevo se nahaja v Vrazovi korespondenci v zagr. univ. biblijo-teki).
»C a 111 i o de s a 11 c t a Ursula.«
Nato podaje vso pesein, a izza nje še pripisuje: »Manuskript ovi iz Vozenice (Sal-denhofen) ima naslov: Liber cantionum Carnicolicarum. Izven treh cerkevnih i ove narodne, su pesni manji zanimive. Najdu se u njem takodjer: Molitve 11a vse nedele celiga lejta, po latinskem missalu poslovenjene; i Institutiones Catechetieae, po Kranjsko. Jezik je dosti razgovetan in gladak, nekoje besede posebne, kao 11. p.: sel, s e 1 s t v o, nuntius (angelus) nuntium, Botschaft. Dečla mesto devica; s ognjont mesto ognjem, Bug mesto Bog. Neutrum ima u mesto o n. pr. s u h u s e 1 u, mesto: suho selo.«
Prepisa pesmi, ki ga je Majar poslal Vraz'Ui — imenovati ga hočem kratko »Vrazovega« —• v celoti ne morem primerjati z izvirnikom, ker izvirnika nimam pri roki; na nekatere jezikovne in pravopisne posebnosti izvirnika pa je prof. Kovačič pokazal v svoji razpravi (str. 200), primerjajoč jih z »Miklošičevim« prepisom, oziroma s Štrekljevim tiskom, in v teh točkah hočem tukaj izivršiti primero izvirnika z obema prepisoma:
Izvirnik:	»Vrazov« prepis: »M i k 1 o š i č e v« - Š t r e k 1 j e v
prepis:
1.	nuj	noj Gnoj2)	noj
2.	jasnu nebu	jf.snu nebu	jasno nebo
3.	sant Ursula (5. kit.)	Sant-Ursula	šent-Uršula
(pozneje vedato: Šant, ali se vidi, da je prvotno bilo pisano: Sent)
4.	Gospe suete	Gospi sveti	Gospe sveti
5.	divice (vedno)	divice	device
(vidi se, da je prvotno bilo pisano: dev...)
6.	Buga	Buga (prvotno: Boga)	Boga
7.	Ampak gremo red	Ampak de gremo	Ampak da gremo v večni raj v sveti raj v sveti raj
Varijante »Vrazovega« prepisa, ki ga je pisal lastnoročno Majar, kaže.o jasno, da je Majar sam jezik izpreminjal; zato smemo pač tudi izpremembe, ki jih nahajamo pri Štrekl u, smatrati za Majarjeve.
Ker je jezik pri Miklošiču-Štrekljm še bolj moderniziran (kakor kažejo primeri 2., 3., 5. in pač tudi 7.), smerno morda sklepati, da je »Miklošičev« prepis pesmi nastal pozneje negio oni, ki ga je Majar poslal Vrazu. Morda je Majar pesem poslal Miklošiču, ko je videl, da do 2. dela Vrazovih narodnih pesmi ne pride.
V	»Vrazovem« prepisu imamo pisano: stoj (ali prvotno je bilo pisano: stoji), mol i o (prvotno: m. o 1 i j o). V izvirniku je s t o i, moli o (op. uredn.)
V	12. kitici se glasi druga vrstica pri Vrazu: »Za nas, nebeške rožice« (tako je tudi v izvirniku, op. uredn.), a pri Miklošiču-Štreklju »Za nas, vi nebeške rožice« (prvotno je tudi pri Vrazu bila beseda »vi«, a je prečrtana).
2) Kovačič navaja tudi varijajtto »muj — moj«; jaz tega zaimka v pesmi »Vrazovega« prepisa sploh ne nahajam; morda je »muj — moj« napaka mesto: inuj — inoj (»Visoka inoj široka«).
(Op. uredil.: obliki muj —• moj je res tiskovna pomota, ker je stavec mesto in postavil m, pri korekturi pa se je to prezrlo.)
Zanesljivi zaključki iz vsega tega niso mogoči, ker je lahko Majar sploh omahoval, kako da naj piše, ter je napisal zdaj tako, potem zopet drugače — brez trdnega načela.
Majar je dne 8. maja 1844 pisal, da je rokopis prejel od Slomšeka »ono-madne«, torej nedavno. Rokopis mu je »voznicensis«, ne kaloibski; da se je rokopis našel na Kalob.u, to mu je Slomšek pač šele pozneje sporočil.
Pesem o sveti Uršuli je samo ena izmed pesmi, ki jih je Majar Vrazu pošiljal kot narodne za II. zvezek njegovih »Narodnih pesmi«. Dne 31. julija 1843 mu je pisal o tem .iz Žabnice: »...Jaz se že u napred veselim na II. raz-delak nar. Pesmah, ko e se pevaju po Štajeru itd., kojega sada uredjujete — posebno če ju nam pesni iz prov. Horvatske biti nešto celo novoga. Jaz Vam sada skoro ništa poslati ne mogu za Vašu zbirku ...«
Septembra meseca istega leta je prišel Majar v Zagreb, a Vraza baš te-dalii ni bilo tam; pustil mu je v Zagrebu neke narodne peismi obeinem s pismom, pisanim v Zagrebu dne 13. IX. 1843.
Dodatno naj tukaj poročam še o dveh posetih Majarjevih v Zagrebu; kar tu podajem, je sicer že natisnjeno, ali v publikaciji, ki jo bo na Slovenskem težko kje dobiti, namreč v »Izvestju« bivše gimnazije v Krapini za 1. 1910/11.3).
Dne 9. okt. 1836 so si zagrebški bogoslovci ustanovili domorodno društvo: »Ilirsko narodno društvo domorodne mladeži duhovne siemeništa zagrebškoiga«.
Matija Ma'ar je to »domorod.no semenišno društvo1« zagrebških teologov posetil dne 11. okt. 1843. Letopisec društva je ta poset zabeležil tako-le: »Ovaj pohod biaše svima veoma mio, buduči svaki imaše priliku u njemu upoznati revna domorodca, koj kao rod.en Kramjac učini jur velike napredke u čistom literarnom jeziku.; — da i njemu bi aše milo, što je došo u naše kolo, najjas-ii i j i je dokaz, što nam na komandu arti'e sledeču ostavi uspomenu: »Ako Slovence, Horvate, Serbl.e rastavljaju reke i gore, su vendar si pravi bratje, Matija Maaer kapelan iz Zilsike doline u Koruškoj.« — Mladi ga rodoljubi izvjestiše o stanju društva i prirediše mu ovaciju.« Dne 10. junija 1847 je prišel Majar zopet v zagrebško bogoslovnico, in sicer z Vrazom. Mladež ju je sprejela »pesmom i govorom«.	Df
Literarne predloge in paralele.
8. Schiller — Krumpak.
Da .'e Janez Krumpak oba prispevka v Ahaelovih »Pesmih« posnel po nemških predlogah, in sicer po Christopliu Schmidu, že verno1). Da> tudi tretja njegova pesem, natisnjena z naslovom »P o1 s 1 e d m a p o t zapeljanega dekleta« v Drobtinicah 1852, 245— 248, ni izvirna, priča, pripomba pod črto: »Poleg nemške«. Kdo pa je avtor nemškega izvirnika, ni omenjeno niti v Drobtinicah niti v rokopisnem zborniku"), ki se je ohranil v Slomškovi ostalim in iz katerega je pesem prešla v Drobtinice.
r') V »Izvještaju privremene male realne gimnazije u Krapini za školsku godinu 1910/11« je ls.idor Škorjač priobčil razpravo: »Zagrebački bogoslovi prema Gaju, Slo-vencima i Srbima (Prilog za ispitivanje ilirizma)« in sicer po »Letopisu« društva duhovne mladeži v zagrebški bogoslovnici, ki mu celotni naziv navajam gori. J) Prim. ČZN 1930, 99—101. 2) ČZN 1930, 205.
Pesem je prevedena po Schillerjevi »Die Kindesmorderin«, ki je nastala
1. 1782. in obravnava takrat priljubljeni	motiv detomora. Kot primer navajam prvi dve kitici:
Horch — die Glocken h alien dumpi zu-	Cuj! zvonovi žalostno bučijo,
sammen,	Smertna ura bo dotekla zdaj.
Und der Zeiger hat vollbracht deti Lauf.	Noj! v imenu božjem, naj hitijo,
Nun, so sei's denn! — Nun, in Gottes Na-	Ki me spremijo na sodni kraj.
men!	Vzemi svet posledno kuševanje,
Grabgefahrten, brecht zum Richtplatz aui!	Vzemi moje žalosti solze.
Nimm, o Welt, die letzten Abscliiedskiisse!	Strupen sad, pregrešno zapeljanje,
Diese Tranen nimm, o Welt, noch hin.	Aloja smert naj tebi bo gorjS! Deine Gifte -— o sie schmeckten siiBe! — Wir sind quitt, du Herzvergifterin!
Faliret wohl. ihr Freuden dieser Sonne,	Vse posvetno moram zapustiti,
Gegen schwarzen Moder umgetauscht!	V černo zemljo poverili ti se,
Fahre wohl, du Rosenzeit der Wonne,	Nič ni v stanu trie razveseliti,
Die so oft das Madcheni lustberauscht;	Kar nedolžnost meni vmerla je.
Fahrct wohl, iltr goldgewebten Traume,	Lehko noč! ve moje zlate senje,
Paradieseskinder, Fantasie'n!	Srečno! vi posvetni atigelci.
Wcii! sie starben sclion im Morgenkeime.	Oli! ne veseli me več živletije;
Ewig nimmer an das Licht zu bliihn.	Sim jednaka suhi rožici.
Oblika kitice je posnela točno po izvirniku, prav tako število kitic in njih vsebina. V podrobnostih pa je mnogo zabrisanega, deloma pač zato, ker prevajalec inti bil kos mladostni 'Schillerjevi retoriki (n. pr. »Wir sind qruiitt, du Herzvergifterin«, anafora v 2. kitici), deloma morda tudi zato, ker so se mu nekatera mesta zdela preveč čutno poudarjena (n, pr. »Deine Gifte ■— o sie schmeckten siiBe!«, »Die so oft das Miidohen lustberauscht«) in jih je zato nadomestil s splošne i širni mislimi. Prevod je postal s tem deloma netočen, predvsem pa medel in brezbarven.
9. Biirger — Šerf.
Na zadnji strani Šerfovega »Cvetenjaka«, iz katerega že poznamo tri prevode po Christophu Schmidu3), se nahaja med »Cvetjem mudrosti« kitica, ki je dos'ovno prevedena po A. G. Btirgerjui; izvirnik ima naslov »Trost« in se glasi obenem s prevodom:
Wenn dicli die Lasterzunge sticht,	Ci te sramotnih jezik je,
So laB dir dies zum Troste sagen:	Se ti naj to k' veselji reče:
Die schlechtesten Friicltte sind es nicht, Naj lagoši sad še je nč, Worau die Wespen nagen.	Na keremi še osa žveče.
Prevodu mamjka zgoščenosti, ki je za .aforizem potrebna, deloma pa je tudi jezikovno napačen (»sramotnih«, »k veselji«).
10. Biirger — Kosmač.
V Kranjski čbelici, ki je prinesla iz Biirgerja dva znana prevoda, v 1. zvezku »Lenoro«, v 4. zvezku »Cesarja in opata«, najdemo še eno pesem, ki je
•) CZN 1930, 104—105.
nedvomno posneta po Biirgerju, dasi to ni navedeno. To je Kosmačeva »P r i-
lika«. ki je izšla .v 4. zvezku Čbelice	in se obenem z izvirnikom .glasi:
Die Buben sind den Hummeln gleich:	Fantiči so čmerljain enaki,
Iiir Magdiein mogt euch hiiten!	Devica, le vari se jih!
Sie schwarmen durch des Lenzes Reich	V' spomladnim ti letajo zraki.
Um Blumen und um Bliiten.	Prijatli, lej! rožic so vsili;
Sio irren her, sie schwirren hin	Od cvetke do cvetke brenčijo,
Mit Selinen und mit Stohnen	2ele ji poserkati med,
Und konnen ihren Leckersinn	Ko rožice cvetje zgubijo,
Des Honigs nicht entwohnen.	Proč čmerljev nezvestih je sltd!
V nemškem izvirniku, ki mu 'je naslov »HummeF.ied«, sledita za imaivedenio kitico še dve: ena s primero: »Die Unschiuld ist dem Honig gleich«, zadnja s primero: »Die Magdiein sind den Blumen gleich«. Teh dveh Kosmač nima. Prvo Biirgerjevo kitico pa je vsebinsko skorajda prevedel, tako da jo kljub metrični razliki z gotovostjo lahko smatramo za pred'ogo njegovi »Priliki«.
J a n k o G1 a s e r.
Slovenska narodopisna bibliografija
za leto 1930.
Sestavil F r a n j o Baš.
Kratice (prim. ČZN XXV, 227): ADK = Ameriški Družinski Koledar; BV = Bogoslovni vestnih; DP = Delavska Politika; DiS = Dom in Svet; 1:1
—	Etnolog; II Ilustracija; KCD = Koledar Cankarjeve Družbe; LZ = Ljubljanski zvon; MV = Mariborski Večernik Jutra; ZV = Zdravniški vestnik; Zid
—	Zena in dom; Žis = Življenje in svet.
V bibliografiji za leto 1929 je izostal članek: Mati Josef: Die Entwicklungsbedingungen der epischen Volksdichtung bei den Slaven. Jahrbiicher fur Kultur und Geschichte der Slaven. N. F. B. V. 1929. 57—96.
Največ narodopisnega gradiva je raztresenega po dnevnem časopisju; to vsebuje gradivo, ki je v zvezi s sodobnimi vprašanji. Posledica tega je, da je naše narodopisje najmočneje zastopano po gradivu, ki obravnava izseljeniška, manjšinska in socijalna vprašanja. Gradivo o izseljencih, izseljevanju in manjšinah stoji pod vplivom naših nacijonalnih in nacionalističnih stremljenj, o socijalnem življenju pa pod vplivom sodobnega gospodarskega položaja. Vsled tega manjka člankom, ki vsebujejo v dnevnem časopisju narodopisno gradivo, narodopisni smoter.
Strokovni narodopisni zborniki ne morejo prevzeti narodopisnih obravnavanj sodobnih vprašanj, ker izhajajo redko, pa tudi neredno. Tako pri ČZN kakor tudi pri E1 manjka delitve dela, istotako pa tudi predpogoj temu: samo k naiodopisju usmerjeni delavci. Obenem s tem manjka našemu narodopisju metodični temelj. Poleg antropogeografske metode nastopa umetnostno-zgodovinska in v nekoliki oddaljenosti za tema filološka, medtem ko antropološka še ne prihaja do veljave.
Metodični temelj našemu narodopisju bo dala metoda, ki bo delovno najmočnejša. Danes se vse metode lepo izpopolnjujejo, ker obravnavajo narodopisna vprašanja z različnih vidikov, čeprav je obseg znanstvenega narodopisnega dela precej ozek. Razširitev obsega znanstvenega narodopisja je danes temeljna naloga našega narodopisja. Bibliografija kaže, da je samo majhen del našega narodopisnega gradiva strokovno obdelan. Posebno važnost zadobi to dejstvo v zvezi z bodočo stolico narodopisja, ki se lahko ustanovi šele, ko je obseg narodopisnega znanstvenega dela dovolj širok.
V skladu z današnjim človekovim življenjem vsebuje naše narodopisje v majhni meri prvotne elemente človekove kulture; tako da dale-ko prevladujejo elementi prikrojevanja in prilagodevanja zemljepisnih in zgodovinskih predpogojev ter pridobitev na konservativno kulturno gledanje našega človeka.
Adamih Arnošt, Glej: Polšnik: Zagone.
A.(damič) E.(mil). Glej: Narodna pesem.
(Agrarni interesenti.) Zborovanje Zveze slov. agrarnih interesentov. Jugoslo« van I, št. 2.
(Agrarna zadruga.) Agrarna zadruga v Črensovcih. Slovenec L V III, št. 256.
(Ajdovščina.) Jurca los.: Ustanovitev ajdovskega patronata. KGM 1931. 97 -99.
Ambroschitz Hans. Glej: Manjšine, Gradiščansko.
(Andrejčkov Jože.) Odkritje spominske plošče Andrejčkovemu Jožetu. Jutro XI., št. 148. — Slovenec LVIII, št. 153.
(Apaško polje.) Apaška kotlina. Jugoslovan I, št. 59. — Iz Apačke kotline. Slovenec LVIII, št. 191.
Arh J. Glej: Rudarji.
(Arheološka raziskavanja.) Saria B.: Die archaologischen Forschungen in Jugo-slavien. Slavische Rundschau II, 8—12, 189—194.
(Bajke in pripovedke.) Jakob Kelemnina: Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. Celje 1930. 408 str.
(Baraga Friderik.) Ameriški Siovenci proslavljajo Barago. Slovenec LVIIL št. 160. — Baragove jubilejne slavnosti v 1. 1930. AMK 1930, 20—31. — Baragova proslava v Calumetu. AS XLI, št. 161, 162. — Baragova stoletnica. Prosveta XXXIII, št. 107. — I3. Hugo Bern: Baraga in ljubljanski cenzorji. AMK 1931. 83—87. — P. Hugo Bren: Baraga in Pire. AMK 1931, 63—75. — P. Hugo Bren: Od jurista do indijanskega misijonarja. AM XXII, 236—241; AS XLI, št. 152—155. — Dvainštirideset let staro pismo o Baragovi bolezni in smrti. AMK 1931, 76—79. — 7000 amer. Slovencev proslavlja spomin prvega slovenskega škofa v Ameriki. Slovenec LVIII, št. 246. — Dr. J. L. Zaplotnik: Nekaj dodatkov k Baragovim življenjepisom. AMK 1931, 32—58. — Albina J. Wahcic: The centenary of Frederick Baraga. AMK 1931, 96—103.
Baš Franio. Glej: Bibliografija; Kapla; Mravljak Josip; Naše selo; Noršinci; Prekmurje; Preša; Trojanovič; Tuma; Vurnik Stanko.
(Bela Krajina.) Belokranjski izseljenci. Jutro XI, št. 236. Glej: Domača obrt; Izseljenci, Argentina; Vurnik.
Beograd. Zanimiva knjiga o starem Beogradu. Jutro XI, št. 111. (S. Petrovič: Beograd pre sto godina.)
Bevk France. Glej: Narodna pravljica.
Bevk Stanko dr. Glej: Lov.
(Bjelovueič Nikola Zvonimir, dr.) Wutte M.: Etnografske granice Slovenaca. Hrvata, Srba i Bulgara. Zagreb 1929. Car I. CXX, 202.
(Bloke.) Naše Bloke in bloško smučarstvo. Al) XXXII, št. 292. — Nekaj o bloškem kraljestvu. SN LXIII, št. 105. — O planoti, kjer so vsi smučarji. Jugoslovan 1, št. 176.
(Biba.) Planina Biba. Slovenec LVIII, št. 234.
(Bibliografija.) Franjo Baš: Slovenska narodopisna bibliografija za leto 1929. ČZN XXV, 227—241. — Kulišič Spiro: Ogled bibliografije naših narodnih poslovica. GFM V 142—151. — Petar Z. Petrovič: Bibliografija za 1929 godinu. CiFM V, 152—160.
B.(ohinec) V.(after). Glej: Cumin Gustavo; Kongres.
(Bohinjske planine.) »Na planincah luštno je . . .« Slovenec LVIII, št. 182.
(Borovlje.) Fr. Mišič: Borovlje — mesto. Jutro XI, št. 295. — Fr. Mišič: Pro: padanje Borovelj in njih puškarske industrije. MV IV, št. 255. — Fahne Ludwig: Zur Geschichte der Eerlacher Gewehrerzeugung. Car I. CXX. 98—119.
(Borovnjak.) .1. Borovnjak i dr. Fr. Ivanoci. N XVIII, št. 1.
(Božič.) Jože Gregorič: Božič v Kostelu. Slovenec LVIII, št. 293. ■—• Božič v Makedoniji. Ml XI, 14—18. — Božične pripovedke. Priredil Pavel Kar-lin. Z začarane police. VI. Ljubljana 1930. 47 str. — Kobanske božične skrivnosti. MV IV, št. 294. — Mantuani Josip: Božič v umetnosti. Slovenec LVIII, št. 293. — D. Oberžan: Božič v tujini. (Belgija.) Slovenec LVIII, št. 293. — Slovenski božični običaji. Slovenec LVIII, št. 293. — Tensundern: Kako praznujejo Božič Slovenci v Nemčiji. Slovenec LVIII, št. 293.
Brandner Anton. Glej: Manjšine, Koroška.
(Brežite.) Brežice se modernizirajo. Slovenec LVIII, št. 291. — Gospodarske potrebe brežiškega in krškega okraja. Slovenec LVIII, št. 265.
Bren Hugo P. Glej: Baraga Friderik.
Breznik Anton. Glej: Slovenski jezik.
Brodar S. Glej: Olševa.
Brozovič Ante. Glej: Manjšine, Koroška.
Bučar Vekoslav. Glej: Koroško; Srbske Lužice.
(Budimir Milan.) N. Zupanič:--, Hrvat. (Šišičev Zbornik). Zagreb 1929. EI
IV, 245.
Bukovec Anton. Glej: Čebelarstvo.
Burian Vaclav. O kulturno-nacijonalnim odnošajima izmedju Čehoslovaka i Jugoslovena. Sokolski Glasnik I, št. 14.
(Byloff Fritz.) Graber Georg: Volkstiimliches aus Strafprozessen der osterrei-chischen Alpenlander mit besonderer Beriicksichtigung der Zauberei-und Hexenprozesse. Car I. CXX, 36—37.
(Cehi.) Spomin na dobo cehov. (Škofja Loka.) Jutro XI, št. 259.
(Celje.) 2501etnica cerkve sv. Jožefa nad Celjem. Slovenec LVIII, št. 207. — Anna Wambrechtsamer: Einiges iiber die Gruft der Cillier Grafen. DZ LV, št. 103—104.
(Celovec.) Vojteh Cuš: Zakaj je Celovec nemško mesto. SU XXXI, 116—119. — Wutte M.: Die Stadte Deutschosterreichs IV. Die Stadt Klagenfurt. Her-ausgegeben vom Gemeinderat der Landeshauptstadt Klagenfurt. Berlin-Friedenau 1929. Car I. CXX, 38—40.
(Cenov Ganče.) Ž(upanič): —- —, Die Abstammung der Bulgaren und die Ur-heimat der Slaven. Berlin 1930. El IV, 244.
(Cerknica.) Lepa si cerkniška dolina. Slovenec LVIII, št. 182.
(Cerkve.) Cuvajmo naše cerkve! Jutro XI, št. 219. — Pri pohorskih cerkvicah. Jugoslovan I, št. 37. — Singer Stephan: Romanische Kirchen und deren Umbau im Ebendorfer Dekanate. Car I. CXX, 134—146.
(Cigani.) Pri kočevskih ciganih. MV IV, št. 188. — S fotografom pri ciganih. Slovenec LVIII, št. 158.
(Crucium.) Crucium m njegovi prebivalci. Slovenec LVIII, št. 191. — Crucium in njegovi raziskovalci. Slovenec LVIII, št. 158.
(Cumin Gustavo.) B(ohinec) V(alter):--, Cenni geografici sulla zona fore-
stale dell a Carsia Giulia GV V—VI, 221.----, Guida della Carsia
Giulia. GV V—'VI, 213—214.
(Cven.) Pri konjskih dirkah na Cvenu. Jutro XI, št. 129.
(Čabar.) Čabar in okolica. Jugoslovan I, št 82. — Koritnik M.: Lep je čabarski okraj. Slovenec LVIII, št. 16. — Občine Osilnica, Draga in Trava pripadle Čabru. Slovenec LVIII, št. 164. —'V domačiji našega junaka Petra Klepca. Jutro XI, št. 190.
(Čarovnice.) Davorin Volavšek: Slovenske copernice in zamorski čarovniki. Vrtec XXXI, 129—131.
(Čaven.) Josip Jurca: Čaven in izpod Čavna. KGM 1930, 72—75.
Čebelarstvo. Anton Bukovec: Sila kole lomi. (Primitiven koš na Velikem Bo-ču) SČ XXXIII, 53. — I. Mayer: Čebelarstvo v kamniškem okraju. SČ XXXIII, 1—5, 20—22, 36—38, 53—54, 66—67, 98—99, 129—131, 163—165.
(Čerinelj Lavo.) Grahor I.: — —, Julijska Krajina. Ljubljana 1930. LZ L, 503.
Čermelj L. dr. Glej: Julijska Krajina.
(Čipke.) Napredek naših ženskih domačih obrtov. IS VI, št. 13. — Naše čipke se selijo na Poljsko. Jugoslovan I, št. 163. — Razstava slovenskih čipk. Jugoslovan I, št. 10; -- Slovenske čipke na mednarodni razstavi v Ko-danju. Slovenec LVIII, št. 41. — Velik uspek čipkarske razstave. Slovenec LVIII, št. 132.
Čuš Vojteh. Glej: Celovec; Koroška.
(Dalmatinci.) Naši Dalmatinci vseh branž. SN LX1II, št. 283.
Debevec Jaka. Glej: Izseljenci, Zedinjene Države Severne Amerike.
Dev Oskar. Glej: Narodna pesem.
(Denar.) V kovačnici krivega denarja. (Spomin na Jož. Bebra s Ponovič.) Jutro XI, št. 140.
(Delavska pesem.) Iv. Vuk: Dan delavske pesmi. DP IV, št. 94, 95.
(Delavstvo.) Delavci v nabrežinskih kamnolomih. Db XLI1I, št. 9. — Delavska pravda. Slovenec LVIII, št. 286. u- Mislimo na konec! (Socijalne slike iz delavsko-kmečkih krajev.) Slovenec LVIII, št. 274. — Prilike za delo in zaslužek. Slovenec LVIII, št. 77. — Delavsko gorje (Črna). Slovenec LVIII, št. 273. — Delavski dom v Kranju. Slovenec LVIII, št. 210. — Kako rešuje delavstvo stanovanjsko vprašanje (Jesenice). Jutro XI, št. 124. — Kako se godi delavkam (Šiška). Slovenec LVIII, št. 261. — Pavla Lovšetova: Evropsko in ameriško stanovanje naših delavcev. AD XXXII, št. 302. — Obupno siromaštvo kočevskih delavcev. Slovenec LVIII, št. 79. — 60% delavk jetičnih (v kočevskih tekstilnih tovarnah). Slovenec LVIII, št. 229. — Težko stanje kočevskega delavstva. Slovenec LVIII, št. 107. — Trboveljsko delavstvo v borbi za kruh. Jutro XI, št.
107. — Veliko delo za kočevsko delavstvo. (Delavska kuhinja.) Slovenec LVIII, št. 193. Dimnik Ivan. Glej: Šolstvo.
(Divji lovec.) Pri divjem lovcu. (Janez Konič = Finžgarjev divji lovec). Slovenec LVIII, št. 131. (Dobova.) Dobova pri Brežicah. Naše slike 1, št. 5. Dolenc Metod. Glej: Ljudsko pravo.
(Dolenjsko.) Viktor Pirnat: V dolini dolenjskih gradov (Hmeljnik, Otočac, Tolsti vrh). Jugoslovan I, št. 174. — Podbevšek Anton: Glej: Novo Mesto. (Dolnja Lendava.) Horvat Izidor: Bela Lendava najlepši kraj Prekmurja. Jutro XI, št. 202.
(Domača obrt.) Domača lesna obrt v Ribniški dolini. Jugoslovan I. št. 89.
—	Iz naše domače slovenske obrti. IS VI, št. 45. — Krošnjar-stvo: S krošnjo odhajajo po svetu. (Kočevje.) Slovenec LVIII, št. 227.
—	Vprašanje krošnjarstva v kočevskem okraju. Jutro XI, št. 138. — Krznarstvo: K 901etnici zadnjega irharja in krznarja v Ribnici na Dolenjskem. D Ted. slike VI, 41. — J(ože) R(us): Kje so časi, ki so bili? Jutro XI, št. 231. — Ogljarstvo: Pri naših ogljarjih. DTed. slike VI, št. 24. — Strojarstvo: Dvesto let razlaških Prašnikarjev. (Iz žive kronike stare domače strojarije.) Jutro XI, št. 273. — Suha roba: Iz dežele lesenih žlic in rešet (Ribnica). Slovenec LVIII, št. 204. - Mož s suho robo. VP 1931. 49. — Jože Rus: Suha roba, brihtna Ribnica in široki svet. Jutro XI, št. 208. — Suha roba na velesejmu. SN LXI1I, št. 199.
—	Tkalstvo: Domače tkalstvo v Beli Krajini. Slovenec LVIII, št. 57. Dominica »Oculi« in njeno slovensko poimenovanje. BV X, 154—160. Dravska dolina. A(lois) S(er)pp: Die RomerstraBe im steierisehen Drautale.
DZ LV, št. 54, 55. — Strah F.: Ob Dravi na Pohorje. Slovenec LVIII, št. 21. — Strah Fr.: Skozi Dravsko dolino. Slovenec LVIII, št. 26. (Dravsko polje.) Arheološka odkritja na Dravskem polju. Jugoslovan I, št. 47. Drobnjakovič Bor. M. Glej: Džordževič Tihomir, dr.; Muzej. Druškovič A.: Južna Srbija kot narodnostni problem. LZ L, 51—53. (Družina.) Najštevilnejša slovenska družina. Jutro XI, št. 75. Državna severna meja. Gospodarska odvisnost in narodna zavednost naše severne meje. Jugoslovan I, št. I. — Jugoslovanska zavest na severni meji. Slovenec LVIII, št. 279. — Naša državna meja v Slovenskih goricah. MV IV, št. 88. — R(ehair) R(adivoj): Naše obmejno delo. Jugoslovan 1, št. 125. — V dvanajstem letu Jugoslavije. (Narodnostne slabosti ob državni meji.) M V IV, št. 196. (Dordevič Tihomir, dr.) Bor. M. Drobnjakovič: Bibliografija radova naših
etnologa. I. Dr. Tihomir Dordevič. GEM V, 161—167. (Egger Rudolf.) Jantsch: —• —, Ausgrabungen in Feistriz a. d. Drau. Car I.
CXX, 34—36. — Jantsch:--. Ein heiliger Bezirk im Gebiete von
Teurnia. Car I. CXX, 34. — Jantsch: ---. Civitas Noricum. Car I. CXX,
33. — Jantsch: — —. Ein spates Denkmal des Kaiserkultes Car 1. CXX, 33—34.
Ehrlich Lambert, dr. Glej: Misijonska etnološka razstava.
Emigracija. Emigrantske organizacije. MV IV, št. 81. — Jezeršek Ciril: Naša
povojna prekomorska emigracija. GV V—VI, 176—179. (Erak.) Zupanič Niko: Reka Erak El IV, 113—121. Erker Josei. Glej: Kočevje.
(Fahne Ludwig.) Glej: Borovlje.
Flosarska. MV IV, št. 185.
(Frain.) A(lois) S(ser)pp: Die Burgruine Frani. DZ L.V, št. 16, 30.
(Gasilstvo.) Janko Glaser: Kako so gasili pred 105 leti. Žis Vili, 389—391. — Najstarejša gasilska organizacija. Slovenec LVIII, št. 65. — Zgodovinska gasilska razstava. Slovenec LVIII, št. 175.
Gesemann G. Glej: Muzeji.
(Gjordjevie Vladimir R.) S. Vurnik:--, Trideset i pet Srpskili Narodnih Pe-
sama za klavir. Beograd 1930. El IV, 222.
(Glasbena folklora.) Dr. Stanko Vurnik: Študija o glasbeni folklori na Belokranjskem. El IV, 165—186. — Stanko Vurnik: Študija o stilu slovenske ljudske glasbe. (Alpska, vzhodnjaška in sredozemska pesem.) DiS XLIII, 310—318.
Glaser Janko. Glej: Gasilstvo; Kotnik Janko; Maribor; Vurnik Stanko.
Goli A. Glej: Slovenska imena.
Golobic L.: Kulturna analiza etnografije Hrvata. Slovenec LVIII, št. 270.
(Gorenjsko.) Strah Fr.: Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Slovenec LVIII, št. 113; •— Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Slovenec LVIII, št. 170.
Gorica. Gospod Jurij bere »Novice«. (Iz dobe narodnega preporoda v Gorici.) Slovenec LVIII, št. 91.
Gorjanci. Pred sto leti pod Gorjanci. Jutro XI, št. 69. — Tajnosti Gorjancev. Slovenec LVIII, št. 119.
Gornja Radgona. Iz severnega obmejnega kota. Jutro XI, št. 254.
Gospa Sveta. Gosposvetski prestol. IS VI, št. 41. — Plebiscitni spomenik na Gosposvetskem polju. Jutro XI, št. 107.
(Gozdarstvo.) K veliki gozdarski razstavi. IS VI, št. 36.
Graber Georg. Glej: Byloff Fritz.
(Grabež.) Janko Kač: O grabežu in vlačugah. Jutro XI, št. 273.
Gradnik Alojz: Čarobni studenec in druge japonske pripovedke. Z začarane police. V. Ljubljana 1930, 30 str.
Grahor I. Glej: Čermelj Lavo.
Gregorie Jože. Glej: Božič; Kostel; Pregovori; Veliki petek.
Grizin M. Glej: Kočevje.
Grivec Fran. Glej: Vzhodne cerkve.
Gruden Jožef. Glej: Narodna pravljica.
Grum Anton. Glej: Narodna pesem.
(Haloze.) Haložani in njih skrb za obstanek. Jugoslovan I, št. 211.
(Hema.) L' Estocq: Die Hemmaverehrung in Unterkarnten. Car I. CXX, 193 —194.
(Hiša.) Človeška bivališča v razvoju kulture. MV IV, št. 9. — Štefanija Hu-mek: Stanovanje iz leta 1890. Ml XI, 74—75. — Naš dom (Žila). KS X, št. 3. — Nekaj o kmetiškem domu. Zid I, 12. — Razvoj človeškega bivališča. KGM 1931, 62—63. — Stara hiša iz Vaivazorjevih časov zgorela. (Polhov Gradec.) Slovenec LVIII, št. 251. — V kmetskih domovih slovenski slog. Žid I, 56. — Vurnik Stanko: Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp. E IV, 30—86.
(Hmeljnik.) Na Hmeljniku. Slovenec LVIII, št. 216.
(Hmeljarji.) Janko Kač: Hmeljarska sedmina. Jutro XI, št. 202. — Janko Kač: Pri pobiralcih in šušačih hmelja. Jutro XI, št. 196.
Horvat Anton. Glej: Prekmurje.
Horvat Izidor. Glej: Dolnja Lendava.
Horvat Janko. Glej: Prekmurje.
Hrastnik Oskar. Glej: Manjšine, Štajersko.
(Hrastnik.) Kako se je razvil hrastniški premogokop. Jutro XI, št. 102.
Hubad Matej; Glej: Narodna pesem.
Humek Štefanija. Glej: Hiša.
Ilešič Svetozar. Glej: Ljubljana; Zwitter Fran.
(Indoevropci.) O najstarejših Indoevropcih. Jutro XI, št. 35. (Poročilo o arheoloških ugotovitvah M. Hroznyja v Mali Aziji.)
Ivanena gorica, kraj tisočletnih zgodovinskih spominkov. Jutro XI, št. 243.
(Ivanoci Iv., dr.) Glej: Borovnjak.
(Izseljenci.) Gorje naših izseljencev. Slovenec LVIII, št. 232. — Izgradnja zaščite naših izseljencev. Jutro XI, št. 205. — Izseljenci naša rana. Slovenec LVIII, št. 283. — Izseljenci se vračajo. Jutro XI, št. 294. — Najboljša Amerika — rodna gruda. (K izseljeniški nedelji.) Slovenec LVIII, št. 257. — Naša kri v tujini. Slovenec LVIII, št. 234. — Naši v tujini. KS X, št. 3. — Ne izrabljajte izseljencev (»Jugoslovanska Sloga«.) Slovenec LVIII, št. 222. — Križi in težave naših izseljencev. SN LXIII, št. 187. — Purič Božidar: Naši izseljenci. (900.000 jugoslovanskih izseljencev.) Slovenec LVIII, št. 196. — Resnica o naših izseljencih. (Predavanje komisarja dra Kuharja o naših izseljencih v Franciji, Belgiji in Luksemburgu.) Jugoslovan I, št. 166. — Skrb za izseljence napreduje. (Občni zbor družbe Sv. Rafaela za izseljence v Ljubljani.) Slovenec LVIII, št. 245. — Slovenske izseljenke. MV IV, št. 25. Argentina: Jugosloveni v Južni Ameriki. D XIII, št. 3. — Naša emigracija v Argentini. Jugoslovan I, št. 46. — Naše slovensko ženstvo v Argen-tiniji. MV IV, 158. — Naši Belokranjci v Cordobi. — Argentina. Novice v slikah I, št. L — Slovenski kolonisti v Argentiniji. Slovenec LVIII, št. 67. — Iz življenja naših izseljencev. MV IV, št. 178. —
—	Avstralija: Jugoslovani v Avstraliji. Slovenec LVIII, št. 220. — Iz življenja naših izseljencev. MV IV, št. 178. — Jugosloveni v Avstraliji. MV IV, št. 158. — Jugosloveni v Avstraliji. Jutro XI, št. 250. — Belgija: Prva slovenska šola v Belgiji. Slovenec LVIII, št. 7. — Brazil: Ivan Pregelj: Gibanje naših v Braziliji. Prosveta XXIII, št. 285. — Slovenska naselbina v Braziliji. D XIII, št. 8. — Chile: Naši rojaki v Antofagasti. SN LXIII, št. 45. — Francija: Boljša domača črna gruda, kakor tuja zlata ruda. (Rudarji iz Francije.) Jugoslovan I, št. 73.
—	Delavno slovensko društvo v Franciji. (Audun le Tiche.) Jutro XI, št. 260. — Iz Merlebacha. Slovenec LVIII, št. 158. — Kdo skrbi za izseljence. Slovenec LVIII, št. 251. — Med našimi v Franciji. (Audincourt.) Slovenec LVIII, št. 114. — Naši izseljenci v Franciji, Belgiji in Luksemburgu. D XIII, št. 52. — Naši v Franciji za domovino. Slovenec LVIII, št. 278. — Ne tiščite v tujino. Slovenec LVIII, št. 238. — Organiziranje jugoslovenskih izseljencev v Franciji. Jutro XI, št. 208. — Praznik naših izseljencev na Francoskem. Jutro XI, št. 229. — Slovenska slavnost v Franciji. Slovenec LVIII, št. 226. — Slovenske naselbine v srednji Franciji. Slovenec LVIII, št. 171. — Slovesna blagoslovitev zastave slovenskega društva v Franciji. Jugoslovan I, št. 106. — Holandska: Naši na Holandskem. DP IV, št. 97. — A. Pohar: Naši izseljenci v Holandiji.
Slovenec LVIII, št. 293. — A. Poliar: Slovenski izseljenci v Holandiji. Db XLI1I, št. 52. — Slovenci na Nizozemskem. Slovenec LVIII, št. 3. — Slovenski sv. misijon v Holandiji. Slovenec LVIII, št. 246. — Južna Amerika: Jugosloveni v Južni Ameriki. D XIII, št. 3. — Naselitvene in delavske razmere v Južni Ameriki. Jugoslovan 1, št. 15—34.— Naši v Južni Ameriki. Slovenec LVIII, št. 221. — Kanada: Na farmah v Kanadi. Slovenec LVIII, št. 40. — Naši v Kanadi. Jutro XI, št. 87. — Svarilo izseljencem v Kanado. Slovenec LVIII. št. 87. — Nemčija: Bolha Pavel: Važne pridobitve za westfalske Slovence. D XIII, št. 5. — Društvo »Bratovska ljubezen« (Homberg—Hochheide.) D XIII, št. 2. — Novo slovensko pevsko društvo v Nemčiji (Hamborn—Neumuhl). Jutro XI, št. 299. — Pri Slovencih v Ensisheimu. Slovenec LVIII, št. 247. — D. Rav-ljen: Društveno življenje naših Westfalcev. Žis VIII, 187—189. — Davorin Ravljen: Kako žive rudarske družine v Nemčiji. Ž is VIII, 76—78. — D. Ravljen: Narodna vzgoja naših rojakov na tujem. (Westfalsko.) Žis VIII, 158—161. — D. Ravljen: 50.000 naših na nemškem zapadu. Žis VIII, 37—39.
—	D. Ravljen: Socialna zaščita naših rudarjev v Nemčiji. Žis VIII. 130—132.
—	D. Ravljen: Življenjsko razmerje v Porurju. Žis VIII, 104—105. — 3000 sezonskih delavcev v Nemčiji. Slovenec LVIII, št. 46. — Slovenci v Nemčiji. Slovenec LVIII, št. 33. —■ Westfalski rojaki presrčno sprejeti v Ljubljani. Jutro XI, št. 199. — Zedinjene Države Severne Amerike: Ameriški Slovenci v domovini. Jutro XI, št. 142. — Ameriški Jugoslovani za Slovence na Primorskem. Slovenec LVIII, št. 236.
—	Ameriški Slovenci za svoj radio. Slovenec LVIII, št. 39. — Angleščina in časopisje (= slovensko v USA). AD XXXII, št. 264. — .1. l)e-bevec: Naša mlada generacija. AD XXXII, št. 3. — J. Debevec: Slovenci v Clevelandu. AD XXXII, št. 48. — Delo pod zemljo požre mnogo članov SNPJ. Prosveta XXIII, št. 119. — Desetletnica Slovenske banke. (Cleveland.) Al) XXXII, št. 77, 78. — Domovina v tujini. (Iz pogovora z go. Pavlo Lovšetovo.) ŽS VIII, 77—80, 115—118. — A. Garden: Tedenski odmevi. Prosveta XXIII, št. 47. — J. Jerkič: Primorski dan. AD XXXII, št. 285. — Jugoslovanske podporne organizacije. AD XXXII. št. 41, 43, 46. — Anthony Kastelic: California in njeni jugoslovanski naseljenci. ADK 1930, 124—127. — Katoliški Slovenci v Ameriki. (Pred 17. skupščino KSKJ.) — Konferenca Narodnega doma. (Cleveland.) AD XXXII. št. Ill, 124, 126. — Konvencija KSKJ. AD XXXII, št. 159, 176.
—	Lep napredek jednote. (SNPJ.) Prosveta XXIII, št. 171. — Ivan Mo-lek: Rajska dolina. (Odlomek iz zgodovine ameriških Slovencev.) ADK 1930, 32—42. — Naše zadeve v Clevelandu. AD XXXII, št. 270. — Naši v Ameriki. Jutro XI, št. 119. — Polletni računi S.D. Zveze (od 1. I. do 30. VI. 1930). AD XXXII, št. 195. — Poročilo bolniškega sklada SNPJ. Prosveta XXIII, št. 249. — Poročilo iz dveh prekmurskih fara v Ameriki. (Bridgeport, Conn.; Betlechem, Pa.) AM XXII, 237—243. — Rudeča paprika v Pueblo. AS XXXIX, št. 149, 150. — Seznam slovenskih kulturnih društev. ADK 1931, 28. — Slovenci v Clevelandu. Ml XI, 66—67.
—	Slovenci v Wisconsinu. Slovenec LVIII, št. 3. — Slovenska kultura. (Cleveland.) AD XXXII, št. 82. — Slovenska narodna zavest. (Radio.) AD XXXII, št. 11. — Slovenska Ženska Zveza. AD XXXII, št. 125. — Slovenske Tiskarne v Ameriki. ADK 1931, 195. — Slovenske župnije v Ameriki. AMK 1931, 164—166. — Slovenski domovi v Zedinjenih dr-
žavali. ADK 1931, 20—27. — Slovenski pijonir v amer. pragozdu. Slovenec LVIII, št. 49. — Slovenski Radio-program. AS XXXIX, št. 19, 20, 24, 25. — Slovenski radioprogram in SNP.I. Prosveta XXIII, št. 56. — Slovenski radio program ponos Amerikancem. Al) XXXII, št. 288. — Slovensko časopisje v Ameriki. ADK 1931, 27—28. — J. M. Trunk: K. S. (Ime.) AS XXXIX, št. 100, 101. — J. A. Urankar: Beseda o našem imenu. AS XXXIX, št. 217, 218. — Aleksander Urankar: Stoprocentna kri. AS XXXIX, št. 227. — Za primorske Slovence. AD XXXII, št. 285. — Prank Zaitz: Ameriški Slovenci včeraj, danes in jutri. KCD 1931, 60—65. — Zapisnik zborovanja glavnega odbora SNP.i. Prosveta XXIII, št. 42. — Zapisnik zborovanja glavnega odbora SNP.I. Prosveta XXIII, št. 196. — J. L. Zaplotnik: Še nekaj o ustanovitvi KSKJ. AS XXXIX, št. 67, 68, 69.
(Izseljevanje.) Beg z dežele. M V IV, št. 13. — Beg z dežele in izseljevanje. MV IV, št. 125. — Delavci v Franciji. Slovenec LVIII, št. 209. — Izseljevanje iz Dravske banovine. Jugoslovan I, št. 168. — Izseljevanje narašča. Slovenec LVIII, št. 94. — J. Jerič: Beseda o izseljevanju in razmerah naših izseljencev. Ml XI, 344—345. — Naša kri. Slovenec LVIII. išt. 194. — Ne v Ameriko, zlasti ne v južno! SN LXIII, št. 199. — Izseljevanje Turkov z Balkana. MV IV, št. 75. — Podatki našega izse-ljeništva. (Marc 1930.) Slovenec LVIII, št. 114. — Tistim, ki gredo v tujino! (Navodila izseljencem v Francijo, Belgijo, Luksemburg in Ho-landsko.) Slovenec LVIII, št. 71.
(Jahne Ludwig.) Wutte:--, die Eisenindustrie im Vellachtale. Car I. CXX,
199—200. (Izhaja iz XVI. stoletja.)
Jand! France. Glej: Šolstvo.
Jandrisevits Peter. Glej: Pisanice.
Jantsch. Glej: Egger R.
Janžekovič Ivan. Glej: Košaki.
(Javorje.) Naše slike I, št. 6.
(Jeglič A. B.) Iz domovine in življenja našega vladike. IS VI, št. 21.
Jerič J. Glej: Izseljevanje.
Jerkič J. Glej: Izseljenci, Zedinjene Države Severne Amerike.
(Jesenice.) Kako rastejo Jesenice z okolico. Jutro XI, št. 225.
Jezeršek Ciril. Glej: Emigracija.
Jezik in narodna zavest. MV IV, št. 3.
(Julijska Krajina.) Nacijonalni kulturni pregled. Uredil dr. L. Cermelj. Ljubljana 1930. 73 str. + 11.
Jurančič Josip: Glej: Remšnik.
Jurca Josip: Glej: Ajdovščina; Čaven; Nanos.
(Jurjevo.) Kako Srbi pričakajo pomlad. Slovenec LVIII, št. 103.
jurkovič Joso. Glej: Manjšine.
Kač Janko: Glej: Grabež; Hmeljarji; Mlačev; Soseska; Žetev.
(Kače.) Š(ašelj) L: Dolenjske vraže, prazne vere in pravljice o kačah. Ml XI, 307.
(Kapela.) Kapelski dojmi. Jutro XI, št. 102.
(Kapla.) Franjo Baš: Prazgodovinska najdba na Kapli. ČZN XXV, 225—226.
(Kapla na Koroškem.) L' Estocq: Zur Geschichte des Schlosses Hagenegg trn i des Marktes Kappel. Car I. CXX, 196—197.
(Karavanke.) Dr. J. Šašel: Imenoslovje koroških Karavank. PV XXX, 163—164;
186—188; 203—205; 279—283. Karlin Pavel. Glej: Božič. — Mihec in princ lenuhar. Z začarane police IV.
Ljubljana 1930. 47 str. Kastelic Anthony. Glej: Izseljenci; Zedinjene Države Severne Amerike.
(Kelemina Jakob.) Šile J.: ---, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva.
Celje 1930. DiS XXXXII1, 328—329. Kelemina Jakob. Glej: Bajke in pripovedke; Mati J os.; Dr. Pirchegger Simon. Kerec France. Glej: Prekmurje. Klebel E. Glej: Koroška.
Klopotec, vinogradni zvonček. Naše gorice IV, 179—180. (Kmetijstvo.) Glas slovenskih kmetov. Slovenec LVIII, št. 263. — Kmečka pravda. Slovenec LVIII, št. 282. — Kmetijstvo na Dolenjskem. Slovenec LVIII, št. 109, 170, 176. — Naša agrarna kriza. Slovenec LVIII, št. 235. — Njive samevajo, bajte razpadajo. Slovenec LVIII, št 80. — Pre-uredba naše kmetije s pomočjo modernega pašništva. Jutro XI, št. 108.
—	Zahteve slovenskih kmetov. Slovenec LVIII, št. 258. Kobanc = Glaser Janko.
(Kobansko.) Job: Sv. Pankracij na Kobanskem. Slovenec LVIII, št. 107. — Ob desetletnice razmejitve na Kozjaku. MV IV, št. 64, 65, 66, 67, 68, 69. — Obmejna gruda umira. (Prilike na kobanski meji.) MV IV, št. 247. (Kočevje.) Doselitev Kočevarjev pred šeststo leti. AS XXXIX, št. 221. AD XXXII, št. 200. — Die Deutschen im Ausland Gottschee. Jugoslovan I, št. 58. — Josef Eppich: Festrede zur Gottscheer 100-Jahrfeier. DZ LV, št. 64. — Erker Josef: Jubilaums-Festbuch der Gottscheer 600-Jahrfeier. Kočevje 1930. Vili+ 256 str. Iz vsebine: Josef Erker: Das Wachstum des Gottscheer Volkes. 71—72 + 3 karte. — Wilhelm Furer: Um 1330. (Die Einwanderung. — Die Besiedlung. — Die Entwicklung der Land-wirtschaft. — Der Hausierhandel.) 79—89. — Josef Erker: Die Tabore. 90—94. — Max Eck: Gottscheer Hausierer im Deutschen Reich. 95—98.
—	Dr. Jos. Krauland: Die wirtschaftliche Entwicklung des Gottscheer Landes. 99—103. — Georg Widmer: Urkundliche Beitriige zur Gottscheer Rechts- und Wirtschaftsgeschichte. 108—116. — Oswald Deuerling: Die Einheit des deutschen Volkes im Spiegel der Gottschee. 167—173. — Edgar Lehmann: Bevolkerungsverteilung und Bevolkerungsverscliiebung im Gottscheer Hochland. 174—187. — Josef Eppich: Die Auswanderung und ihr EinfluB auf die Geschichte der Gottscheer Sprachinsel. 189—193.
—	Josef Perz: Das Gottscheer Volkslied. 195—198. — Josef Perz: Die Siedlungen im Gottscheer Land. 255—256. •— Gospodarski položaj kočevske deželice. Slovenec LV1IL št. 176. — Gottscheer 600-Jahrfeier. DZ LV, št. 60, 63. — Gottscheer Volkslieder mit Bildern und Wei-sen. Jugoslovan, I, št. 58. — Grizin M.: Jubilaums-Festbuch der Gotsche-er 600-Jahrfeier. Geleitet vom geistlichen Rat Josef Erker. Kočevje 1930. El IV, 236—240. — Jubilaumsfestbuch der Gottscheer 600-Jahrfeier. Jutro XI, št. 165. — Kočevska proslava. Jutro XI, št. 178. — Kočevske prosvetne razmere. Jutro XI, št. 242. — Kočevska 600-letnica. Slovenec LVIII, št, 168. — Kočevska šeststoletnica in naša Koroška. MV IV, št. 176. — K proslavi 6001etnice Kočevja. Jugoslovan I, št. 31. — Lepa proslava kočevske 600-letnice. Jugoslovan 1, št. 53. — Na svoji zemlji. (Gospodarska in narodna odvisnost Slovencev na Kočevskem.) Slovenec LVIII,
št. 72. — Orli in divje koze na Kočevskem. Slovenec LVIII, št. 102. — Pismo iz Kočevja. (Kriza.) Jugoslovan I, št. 114. — Pomen 6001etnega kočevskega jubileja. Jutro XI, št. 105. — Pred kočevskim jubilejem. Slovenec LVIII, št. 131. — Proslava kočevske 6001etnice. Jugoslovan I, št. 52. — Proslava 6001etnice Kočevja. Jutro XI, št. 177; D XIII, št. 32. — Razmere kočevskega delavstva. Jutro XI, št. 104. — Rus Jože: Kočevje in Kočevarji. Jutro XI, št. 178. — Rus Jože: Statistika kočevskega nem-štva. Naša doba I, 366—368. — Simonič Ivan: Razvoj kočevskih naselij. Slovenec LVIII, št. 176. — Skubic Anton: Kočevska šeststoletnica. Slovenec LVIII, št. 173, 174, 175. — Svojevrstna deželica. Slovenec LVIII, št. 176. — 6001etnica nemškega Kočevja v Sloveniji. 11 II, 300. — Šeško J.: O kočevski narodni pesmi. (Ob izidu zbirke: Gottscheer Volks-lieder mit Bildern und Weisen. Berlin-Leipzig 1930.) Jugoslovan I, št. 95 — Zadnje priprave za kočevski jubilej. Slovenec LVIII, št. 152. — Zaključek kočevskih slavnosti. Jugoslovan I, št. 54. — Za tujski promet na Kočevskem. Jutro XI, št. 195.
Kokošar J. Glej: Narodna pesem.
(Kolonizacija.) Demobilizaciia sddmarkovske kolonizacije. Jutro XI, št. 73. — Emigrantom iz Julijske Krajine. (Kolonizacija Bistrice.) Jugoslovan 1, št. 109. — Izseljencem iz Julijske Krajine, ki se žele naseliti v Južni Srbiji. D XIII, št. 41. — Kolonizacija Južne Srbije. Jugoslovan I, št. 7. — Kolonizacija naših ljudi v Bitolju. SN LX1II, št. 185. — Kolonizacija v Južni Srbiji. Jutro XI, št. 249. — Naseljevanje primorskih Slovencev v Južni Srbiji. Slovenec LVIII, št. 226. — Naseljevanje v Južni Srbiji. Jugoslovan I, št. 162. — Naša notranja kolonizacija. Jutro XI, št. 225. — Naši kolonisti v Povardarju. Jutro XI, št. 279. — Notranja kolonizacija. Slovenec LVIII, št. 19. — Primorski Slovenci v Južno Srbijo. Slovenec LVIII, št. 229. — Savnik R.: Kolonizacija v Vardarski banovini. Zis VII, 553—555. — ge enkrat kolonizacija v Južni Srbiji. Jutro XI, št. 260. — Velika kolonizacija Metohije in Kosova. MV IV, št. 228. — Za tiste, ki be-že domov. (Kolonizacijska akcija v Povardarju.) Jutro XI, št. 236. —
(Komanova Manica.) N. Zupanič: .--, Na Gorenščem je fletno. El IV, 242—
243. — Fr. Kotnik:--, Na Gorenščem je fletno. ČZN XXV, 123.
(Kongres slovanskih geografov in etnografov.) V(alter) B(ohinec): S slovanskimi geografi in etnografi po Jugoslaviji. Slovenec LVIII, št. 131. — Kongresi slovanskih geografov in etnografov. Slovenec LVIII, št. 110. — Slovanski geografi in etnografi v Ljubljani. Jutro XI, št. 111. — Slovanski geografi na Slovenskem. Slovenec LVIII, št. 111. — III. kongres slovanskih geografov in etnografov v Jugoslaviji. Jutro XI, št. 101.
(Konoplja.) I. Koštial: Slovanska imena za moško konopljo. Zis VIII, 215.
Kopanje v prejšnjih časih. Jutro XI, št. 166.
(Kopice.) Krašovec Franc: Seno v kopicah. Ml XI, 254.
Koritnik M. Glej: Čabar.
Koroška. Bučar Vekoslav: Ustoličenje koruških vojvoda i njegovo značenje. Sokolski Glasnik I, št. 25. — Cuš Vojteli: Slovensko koroško narečje. SU XXXI, 112—116. — Iz stare in današnje slovenske Koroške. IS VI, št. 41. — Kadar Žila noj Drava nazaj potačo. Slovenec LVIII, 177, 178, 179, 180, 181. — Klebel E.: Die Kirchenverfassung des Mittelalters in Karaten und ilire Beziehungen zu Bayern und Slawen. Car I CXX, 77— 98. — Koroško šolstvo pred 80 leti. Jugoslovan I, št. 15. — Rožič Val.:
Prosv. organizacija in njeno delo na Koroškem pred svetovno vojno. Slovenec LVIII., st. 234. — Jos. Fniedrich Perkonig: Kampf um Karaten. Celovec 1930. 315 str. — Pregelj Ivan: Umreti nočejo. Celje 1930. Slovenske večernice 83. —• Slovenski Korotan in njegovo ljudstvo. IS VI., št. 41. — Strah Fr.: Nmav čez izaro, nmav čez gmajnico. Slovenec LVIII, št. 131. — Špicar Jakob: Koruška-slovenačka kolevka. Sokolski glasnik I, št. 24.
Kos Milko. Glej: Stari Trg.
(Kosa.) Od jekla do kose. Jutro XI., št. 213.
(Kosler St.) Velik spis o Židih v Jugoslaviji. (— —, Jevreji u Jugoslaviji i Bugarskoj.) Jutro XI, št. 74.
(Kostanjevica.) Kostanjevica in nje zanimivosti. IS VI, št. 8. ■— Ob vznožju Gorjancev. Jutro XI, št. 289.
(Kostel.) Joža Gregorič: Vezom v Kostelu. Slovenec LVIII, št. 91.
(Košaki.) Janžekovič Ivan: Adijo Lajteršberg — živele Košake! MV IV, št. 159.
(Košar Fran.)--, slikar Prlekije. SN LX1II, št. 244.
(Košnja.) Zjutraj, ko pride svit — gremo kosit. Jutro XI, št. 143.
Koštial 1. Glej: Konoplja: Lorber Jakob; Premog; Svinčnik.
Kotnik Fr. Glej: Komanova Manica; Mozirje; Zelenili Dmitrij.
(Kotnik Janko.) J. Glaser:--, Lesičjak. CZN XXV, 124.
Kovačič Fran. Glej: Dominica »Oculi«.
(Kozolec.) Jesen. IS VI, št. 39. — Naši kozolci. D XIII, št. 52.
(Krajevna imena.) Job: K vprašanju krajevnih imen v mariborski okolici. MV IV, št. 94. — Žunkovič Davorin: Čiščenje krajevnih imen. MV IV, št. 118. (Peca.) — MV IV, št. 123. (Počehova. Vinarje, Zavrč.) — MV IV, št. 129. (Vuzenica, Vuzmetinci, Dolgoše, Zrkovce.) — MV IV, št. 135. (Brezje, Rošpoh, Meretinci.) — MV IV, št. 139. (Lajteršperg, Slovenske gorice.) — MV IV, št. 144. (Meljski hrib, Vodole, Stojnci.) — MV IV, št. 150. (Skorba - Zistanesfeld, Rogoza.) — MV IV, št. 137. (Rošnja in Ruše.) — MV IV, št. 180. (Hajdina ali Hajdin.) — MV IV, št. 203. (Maj-šperg ali Manjši Breg.) — K vprašanju krajevnih imen v mariborski okolici. MV IV, št. 90. — Nemška in ponemčena krajevna imena. MV IV, št. 85.
(Kraljevič Marko.) Pesmi o—u —u. Prevaja Radivoj Rehar. Jugoslovan I, št. 105, 114, 120, 126, 131.
Kranjec S. Glej: Randi Oscar.
Kranjska gora in njene novosti. Slovenec LVIII, št. 187. — Vandot Jos.: Bo-rovške verne duše. Jutro XI, št. 254. — Vprašanje borovških planinskih pašnikov. Jutro XI, št. 231.
Krassnig F. Glej: Rudarska pesem.
Krašovec Franc. Glej: Kopica; Podružnice; Znamenje.
Kriss Rudolf, dr. Glej: Ljudske daritve.
(Krstič Borde.) Savnik R.: — K0Ji0HH3au,nja y JyaKHoj CpGnjn. V-VI, 211—213.
(Krško polje.) Gospodarske potrebe brežiškega in krškega okraja. Slovenec LVIII, št. 265. — Lepa kmetska manifestacija na Krškem polju. Jutro XI, št. 167. — Rimske izkopanine na Krškem polju. Jugoslovan I, št. 85. Življenje in tegobe Krškega polja. Jutro XI, št. 295.
Kuhar Štefan. Glej: Narodna pesem; Narodna pravljica.
Kulišič Spiro. Glej: Bibliografija.
Kus - Nikolajev Mirko. Glej: Nomadski vplivi.
Kušej Rado. Glej: Manjšine; Koroška.
Kužna znamenja. Naše slike 1, št. 5.
Lapajne Stanko, dr. Glej: Manjšine; Primorje.
(Laško.) Anna Wambrechtsamer: Das Spital zu Tuffer. DZ LV, št. 10.
L'Estocq Hermann. Glej: Hema; Običaji; Velikovec.
(Ljubljana.) Blatni vasi so šteti dnevi. SN LX11I, št. 287. — Boj z revščino v Ljubljani. Slovenec LVIII, št. 224. — Da postane Ljubljana velika. SN LVIII, št. 72. — Domače šege. Jutro XI, št. 108. — Ilešič Svetozar: Prvotna kmetska naselja v območju Velike Ljubljane. GV V-VI, 154—160.
—	Izkopanine iz rimskih časov. (Tržaška cesta.) Slovenec LVIII, št. 107.
—	Kaj bo Ljubljana gradila 1. 1931. Slovenec LVIII, št. 255. — Kako se je Ljubljana razvijala. SN LXIII, št. 17. — Kako je nastala kolonija na Galjevici. SN LXIII, št. 15. — Kodeljevo v starih časih. SN LXIII, št. 87.
—	Ljubljana in okolica. Slovenec LVIII, št. 278. — Ljubljana ni zapeč-karska. Slovenec LVIII, št. 60. — Ljubljančani in zima. Slovenec LVIII, št. 26. — Melik Anton: Razvoj Ljubljane. GV V-VI, 93—137. — Moderna Ljubljana hitro raste. SN LXIII, št. 272. — Na zatočišču brezposelnih. Slovenec LVIII, št. 225. — Najdba staroslovenskih grobov. Jutro XI, št. 201. — Napredovanje Ljubljane po prevratu. SN LX1II, št. 190, 191. — Naše gospe s cekarji. SN LXIII, št. 191. — Nekaj aktuelnih problemov Ljubljane. Jutro XI, št. 126. — Novi ljubljanski Tivoli. Slovenec LVIII, št. 262. — Novo frančiškansko mostovje. Slovenec LVIII, št. 213. — Nunska cerkev prebeljena. SN LX1I1, št. 170. — Ob 501etnici Marija-nišča. Slovenec LVIII, št. 275. — Odkritje starega samostanskega vodnjaka na stavbišču palače Pokojninskega zavoda v Ljubljani. D Tedenske slike VI, št. 38. — Odkritje starega samostanskega vodnjaka. Jutro XI. št. 213. — Rimski grob v Ljubljani. Jutro XI, št. 201. — Rimski grobovi na Tržaški cesti. Slovenec LVIII, št. 106. — Rimski grobovi ob Dunajski cesti. D XIII, št. 49; Jutro XI, št. 277. — Jože Rus: Ljubljana zvezda železnic in cest. Zis VII, 542—544. — B. Škerlj: Beitriige zur Anthropologic der Slowenen. Zeitschrift fiir Morpho-logie und Anthropologic. Bd XXVIII. — B. Škerlj: I. začasno poročilo o antropoloških preiskavah učencev in učenk I. razr. vadnice v Ljubljani. ZV II, 175—1 SI. — Sličice ob Ljubljanici. SN LXIII, št. 193. — Staroslav: Požari v stari Ljubljani. Jutro XI, št. 178. — Stavbno gibanje v mestu in predmestjih. SN LXIII, št. 177. — Trnovo, kraj nesrečnega imena. SN LXIII, št. 196. — V Ljubljani okrog prvega. SN LXIII, št. 225. — Za »Divjim možem« koraka »Vitez«. (Obnova dveh starinskih ljubljanskih hiš in njune znamenitosti. SN LXIII, št. 156. — Zakaj poglobitev železnic? Slovenec LVIII, št. 73. — Znamenite stavbe stare Ljubljane. SN LX11I, št. 62. — Zupan Ivan: Ljubljanski sejmi za kožuhovino. Lovec XVI, 15—16. — Zwitter Fran: Prebivalstvo ljubljane po poklicu. GV V-VI, 179—181. — Zwitter Fran: Prometne smeri v stari Ljubljani. G V V-VI, 182. — Zwitter Fran: Razvoj ljubljanskega teritorija. GV V-VI, 138—154.
(Ljudske daritve.) Kriss R.: Volksreligiose Opfergebrauche in Jugoslawien. El IV, 87—112; Wiener Zeitschrift fiir Volkskunde. XXXV, 49—68.
Lom nad Kanalom. KGM 1931, 95—96.
(Ljudsko pravo.) Dolenc Metod: Slovenska ljudska sodišča v dobi od XVI. do XVIII. stoletja. Rad 239. 1—55. Dolenc Metod: Ljudsko pravo pod žu-žemberško in sotesko gorsko gospodo. ČZN XXV, 1—88.
(Lorber Jakob.) I. Koštial:--, Der Slawenriecher. Žis VII, 499.
Lov. Dr. Stanko Bevk: Lov nekdaj in sedaj. IIII, 290—291. — Dr. Stanko Bevk: Lovska in gozdarska razstava. Slovenec LVIII, št. 199. — Dr. Stanko Bevk: Od kamna do repetirke. Ljubljanski velesejem. Jesen 1930. 35—42.
—	Milan Marinovič: Privredni značaj lova u Jugoslaviji. Lovec XVI, 341—342.
Lovrenčič Jože: Glej: Narodna pesem.
Lovšetova Pavla: Glej: Delavstvo; Izseljenci; Zedinjene Države Severne Amerike; Običaji.
(Majolika.) Šribar Josip: Stara majolika. Naše gorice IV, 108.
(Manjšine.) Jugoslavija in narodne manjšine. Jutro XI, št. 58. — Jurkovič Joso: Zaščita narodnih manjšin. LZ L, 577—582; 675—685. — Kongres narodnih manjšin v Ženevi. Jutro XI, št. 205. —■ Manjšinski kongres. Slovenec LVIII, št. 202. — Minderheitenpolitik. KD XI, št. 47. — Narodnostno manjšinsko vprašanje. DP IV, št. 80. — Otvoritev kongresa narodnih manjšin. Jugoslovan I, št. 80. — Smertnik Jože: Manjšinsko pitanje i narodno-obrambeni rad Sokola. Sokolski Glasnik 1, št. 14. — Šesti kongres manjšin. Jutro XI. št. 206. — Šesti manjšinski kongres. KS X, št. 38. — Gradiščanska: Hans Ambroschitz: Die Minderhei-ten im Burgenland. DZ LV, št. 67. — Gradiščanski Hrvati. MV IV, št. :14. — Gradiščanski Hrvati. Jugoslovan I, št. 3. — Med gradiščanskimi Hrvati. Jugoslovan I, št. 17. — Jugoslavija: Kulturelle Einengung der deutschen Minderheit in Jugoslawien. KD XI, št. 50. — Manjšinske težnje naših Nemcev. MV IV, št. 200. — Nemška manjšinska aktivnost. MV IV, št. 155. — Vor einer Neuregelung des deutschen Schulwesens in Jugoslawien. DZ LV, št. 71. — Koroška: Avstrijski parlament ob desetletnici plebiscita. Jugoslovan I, št. 40, 41. — Brandner Anton: Pred desetletnico koroškega plebiscita. MV IV, št. 208. — Briskiranje koroških Slovencev. Jutro XI, št. 301. — Brozovič Ante: lOgodišnjica plebiscita u Koruškoj. Sokolski Glasnik I, št. 24. — Celovec — gluho mesto. Slovenec LVIII, št. 232. — Celovška proslava desetletnice koroškega plebiscita. Jutro XI, št. 237. — Deutsche und Slowenen in Karnten. KD XI, št. 26. — Deutsche Siedlungsarbeit in Karnten. KD XI, št. 10. — lz dežele nesrečnega plebiscita. NDb XII, št. 42. — »Je na Dravi meglica -al' na nebu oblak ...« Slovenec LVIII, št. 234. — K desetletnici koroškega plebiscita. DP IV, št. 79. — Kaj je novega na Koroškem. SGp LXIV, št. 31. — Kako je v slovenskem Korotanu? MV IV, št. 175. — Klic koroških Slovencev. Slovenec LVIII, št. 228. — Koroška kulturna avtonomija. Jutro XI, št. 252. — Koroški jubilej. Slovenec LVIII, št. 164.
—	Koroški opomin. Slovenec LVIII, št. 234. — Koroški Slovenci s krščanskimi socijalci. Slovenec LVIII, št. 246. — Koroški Slovenci in naši Nemci. NDb XII, št. 7. — Koroški Slovenci ob desetletnici plebiscita. Slovenec LVIII, št. 232. — Koroški Slovenci in zadnje avstrijske volitve. MV IV, št. 264. — Koroški Slovenci pred volitvami. Slovenec LVIII, št. 231, — Kušej Rado: Ob desetletnici koroškega plebiscita. Jugoslovan I, št. 112. — Walter Maklin: Začetnica za koroške ljudske šole. KD XI, št. 3. — Mejak E.: Vprašanje kulturne avtonomije koroških Slo-
vencev. NDb XII, št. 83. — Pr. Mišic: Koroška idila. (Gregor Maternik: Tam za gmajnico.) Jutro XI, št. 249. — Minister Schumy o koroških Slovencih. Jugoslovan I, št. 18. — Naseljevanje Nemcev na Koroškem. Slovenec LVIII, št. 70. — Naša Koroška. Naše slike I, št. 9. — Naši na Koroškem. Prosveta XXIII, št. 71. — Die national-slowenische Propaganda in Karnten. (Radio, ljudske knjižnice, narodna pesem.) KI) XI, št. 13.
—	Nekaj statistike. Jugoslovan 1, št. 112. — Nov nezadosten predlog koroških Nemcev. Jutro XI, št. 238. — Nova Nemčija do Karavank. Slovenec LVIII, št. 235. — Ob desetletnici koroškega plebiscita. At) XXXII, št. 291; Jutro XI, št. 235; KMD 1931, 74-52; Slovenec LVIII, št. 232. — Občni zbor Političnega in gospodarskega društva na Koroškem. Jugoslovan 1, št. 106. — Plebiscitni zvon. SGp LXIV, št. 43. — Po desetih letih. (Naseljevanje protestantovskih Nemcev na Koroškem.) KS X, št. 14. — Po celovških plebiscitnih slavnostih. Slovenec LVIII, št. 236. — Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem. KS X, št. 24, 25. — Die Propaganda des Liedes. KD XI, št. 14. — Prusi na slovenski zemlji. Slovenec LVIII, št. 212. — Resnica o plebiscitu na Koroškem. AS XXXIX, št. 171. — Smrt zavedne koroške matere. (Jerica Zwitter.) Slovenec LVIII, št. 216. — Šolski položaj koroških Slovencev-NDb XII. št. 86. — J. M. Trunk: Srečni koroški Slovenci? (Proti Pro-sveti. XXIII, št. 71.) AS XXXIX, št. 76. — J. M. Trunk: Proslava na Koroškem. AS XXXIX, št. 228—230. — J. M. Trunk: Še o srečnih Korošcih. AS XXXIX, št. 117. — Das »Wahlresultat der »Koroška slovenska stranka«. KD XI, št 49, 50. — Vesele mohorjanske številke. (Na Koroškem 3000 novih naročnikov.) Slovenec LVIII, št. 262. — Vprašanje kulturne avtonomije koroških Slovencev. MV IV,- št. 244. — Der Wunsch nach Gerechtigkeit. (Za obstoječe stanje.) KD XI, št. 8. — Volitve v Avstriji in koroški Slovenci. Slovenec LVIII, št. 264. — Zahteve koroških Slovencev. Jutro XI, št. 131, 230. — Zakaj smo propadli? Jugoslovan 1, št. 112. — Zakaj volijo koroški Slovenci krščanske socialce. Slovenec LVIII, št. 251. — Zazula J.: Resnica o plebiscitu na Koroškem. Jugoslovan I, št. 65. — Zur Zehnjahrerinnerung der Karntner Volksabstimmung. DZ XV, št. 83. —■ Primorje: Gospodarska preganjanja Slovencev v Italiji. MV IV, št. 39. — Govorimo resno. (Narodnostne prilike v Primorju.) Slovenec LVIII, št. 210. — Italijanski kolonizacijski načrti. MV IV, št. 30.
—	Iz cerkve izganjajo naš jezik. Slovenec LVIII, št. 57. — Jugoslovani v Italiji. (Poročilo o C. Bakker van Bosse.) Jutro XI, št. 29. — Jugoslovanska manjšina v Italiji. AD XXXII, št. 64. — K vprašanju ohranitve Slovencev v Italiji. MV IV, št. 51. — Kaj vse pospešuje politiko asimilacije v Julijski Krajini. MV IV, št. 20. — Kolonizacija Primorske. Slovenec LVIII, št. 253. — Koselskijeva interpelacija radi slovenske duhovščine. Slovenec LVIII, št. 272. — Križev pot goriških Slovencev. Slovenec LVIII, št. 243. — Lapajne Stanko: Pravna podlaga za zaščito naših manjšin v Italiji. Naša doba I, 59—64. — »Manjšinsko vprašanje v Italiji sploh ne obstoja.« Slovenec LVIII, št. 241. —• Muke našega naroda v Primorju. AD XXXII, št. 65, 66, 67, 68. — Narodne manjšine v Italiji. (1924 je bilo v Julijski Krajini 999.787 prebivalcev; od teh 479.594 Italijanov, 258.944 Slovencev in 92.800 Hrvatov.) Slovenec LVIII. št. 288. — Naše zadružništvo v Julijski Kra* jini in fašisti. MV IV, št. 146. — Notranja kolonizacija Julijske Krajine
Slovenec LVIII, št. 106. — Nove napovedi poitalijančevanja. Slovenec LVIII, št. 32. — Obsojeni Slovenci. (Marezige, Tolmin.) Slovenec LVIII, št. 51. — Oropani slovenski katoličani. (Zgodovina in usoda goriškega Alojzijevišča.) Slovenec LVIII. št. 256. — Poitali-jančevanje Primorja. Slovenec LVIII, št. 31. — Proti slovenskemu jeziku v cerkvi. Slovenec L V111, št. 290, — S kolom na cerkev in slovenski jezik, Slovenec LVIII, št. 254. — Slovanske šole v Italiji. Jutro XI, št. 225. — »Slovanski živelj v Primorju treba iztrebiti.« Jutro XI, št. 245. — Slovensko ljudstvo na Vipavskem. Slovenec LVIII, št. 233. — Slovensko premoženje ogroženo. (Zadružna zveza v Gorici v nevarnosti.) Slovenec LVIII, št. 254. — Tudi cerkev jim hočejo vzeti. Slovenec LVIII, št. 245. — Uničevanje slovenske kulture v Italiji. MV IV, št. 55. —- »Vsakdo naj propade, kdor svoj rod taji.« Slovenec LVIII, št. 233. — Zadnja jugoslovanska šola v Trstu zaprta. Jugoslovan I, št. 99. — Zadnja slovenska šola v Italiji zaprta. D XIII, št. 40. — Zadnja slovenska šola v Primorju zaprta. AS XXXIX, št. 199. ■— Zadnji slovenski list v Italiji ustavljen. Jugoslovan 1, št. 111. — Žalosten božič Slovencev v Italiji. Slovenec LVIII, št. 293. — Štajerska: Hrastnik Oskar: Še beseda o štajerskih Slovencih v Avstriji. Jugoslovan I, št. 120.
(Maribor.) Bodočnost Maribora. Jugoslovan I, št. 4. — Glaser Janko: Maribor pred dvema generacijama. Koledar nabavljalne zadruge drž. nameščencev v Mariboru za 1931. 84—90. — Iz spominov. (Narodnost na mariborski gimnaziji 1875.) Jutro XI, št. 102. — Kobanc: Mariborski otok in ljudsko izročilo. MV IV, št. 134. — Maribor in naša meja. Jutro XI, št. 75, 82. — Maribor in priključitev okolice. MV IV, št. 18. - Mariborska cestna in gradbena dela bližnje bodočnosti. MV IV, št. 11. — Na prosvetnih brazdah. (Prosvetna zveza v Mariboru.) Slovenec LVIII, št. 273. — Naselbina pod mostom. DP IV, št. 59. — Naš Glavni trg. MV IV, št. 74. — Naša. industrija in razvoj mesta. MV IV, št. 34. — Novi Maribor. Slovenec LVIII, št. 86. — Pravljica o Mariborskem otoku. Jutro XI, št. 137. — Rehar Radivoj: Maribor in njegovo ozemlje v luči brezpogojne resnice. Jugoslovan I, št. 156. — R(eliar) R(adivoj): Veliki Maribor. Jugoslovan I, št. 162. — Alois S(er)pp: Archaologisches aus Maribor. DZ LV, št. 72. — Stanovanjska mizerija. MV IV, št. 158. — Stiplovšek F. S.: Stari Maribor. Ml XI, 389. — Stiriacus: Das Gebiet von Maribor. MV IV, št. 186. — Veliki Maribor. MV IV, št. 283, 284.
Marolt France. Glej: Narodna pesem. Jugoslovan I, št. 97.
Martinov krst. Jutro XI, št. 260.
(Maternik Gregor.) Glej: Manjšine; Koroška; Misič.
(Mati Jos., dr.) Kelemina J.: — —, Die Entwicklungsbedingungen der epischen Volksdichtung bei. den Slaven. ČZN XXV, 248—249.
(Mehovo.) Razvaline gradu Mehovo. Slovenec LVIII, št. 187.
Mejak E., dr. Glej: Manjšine, Koroška.
Melik A. Glej: L'ublja®a; Turna Henrik; Uratnik Filip. — Razvoj etničnih meja. Naša doba I, 393—396; 432—436.
Menhardt Hermann: Glej: Pregovori.
(Mesta.) Rus Jože: O tipu našega mesta na pomolu. LZ L, 685—690; 739—747.
(Mešetarji.) Med mešetarji na živinskem sejmu. SN LXIII, št. 201.
Milieličeva Franja. Glej: Narodna pesem.
Mirna s svojimi štirimi gradovi. SN LVIII, št. 123.
Misijonska etnološka razstava. Slovenec LVIII, št. 193. — Nekaj misli ob etnološki misijonski razstavi. Ljubljanski velesejem. Jesen 1930. 87—89. Ališič Fr., dr. Glej: Bo rovi je; Manjšine; Koroška; Rož; Ruše; Smolnik; Šmo-
hor; Tinje; Wiizem. (Mlačev.) Janko Kač: O mlačvi. Jutro XI, št. 172. Mlinar — Cigale Fran, dr. Glej: Narodna pesem. Mokronog in njegova okolica. Jutro XI, št. 190. (Mošt.) V času mošta. I) Tedenske slike VI, št. 45.
(Mozirje.) Kotnik Fr.: Pogodba za dobavo lesa sklenjena med mozirskim trža-
nom in Zagrebčanom. El IV, 122—124. (Motike.) Fr. Vardjan: Razne oblike rnotik. SiV XVII, 113.
(Mravljak Josip.) Franjo Baš:--, Vuzenica II, GV V-VI, 200—201.
Mravljak Josip. Glej: Flosarska; Polprazniki.
(Murko M.) Frst: — —, La poesie populaire epique en Yougoslavie. DiS XXXXIII, 252. — Prof. dr. Murko in jugoslovanska narodna epika. Jutro XI, št. 101. — Znanstveno potovanje dr. Matije Murka. Jutro XI, št. 122. Murska Sobota v številkah. Slovenec LVIII, št. 263.
(Muzeji.) Bor. M. Drobnjakovič: Etnografski Muzej u Beogradu u 1930 godini. GEA1 V, 168—171. — Gesemann G.: Ein Vorschlag an die ethnographi-schen Museen der slavischen Lander. Slavische Rundschau II, 321—323.
—	Kr. etnografski muzej v Ljubljani v letu 1929/1930. El IV, 212—217. Mariborske kulturne institucije v boju za prostore. Jutro XI, št. 68. — Muzejsko društvo v Celju. NDb XII, št. 29. — Muzejsko društvo v Ptuju. ČZN XXV, 253—254. — Muzejsko vprašanje v Mariboru. MV IV, št. 269.
—	Občni zbor celjskega Muzejskega društva. Jutro XI, št. 84. — Skrb za starine v Ptuju. (Občni zbor Muzejskega društva.) Slovenec LVIII, št. 85. — Styriacus: Mariborski muzej. Jutro XI, št. 34.
(Nanos.) Josip Jurca: Nanos kaj je? KGM 1931, 63—64. Narodna pesem. Beneška. Po narodni Jože Lavrenčič. Uglasbil Emil Adamič. Zbori VI, priloga št. 6. — Ribice po vodi plavajo... Prekmurska narodna. Priredil Emil Adamič. — Dev Oskar: Teče mi vodica. Prekmurska narodna. Zbori VI, 11. — Hubad Matej: Potrkan ples. Narodna ša-ljivka iz blejske okolice. Zbori VI, 21. — K(uhar) Š(tefan): Hodmo spat... Kalendar Najsv. Srca Jezusovega za 1931, 48; — Lansko leto sam se ženo... 48; — O liiblcni vi kristjani... 49; — O ti smrt, ka si to učini-la...47; — Oča, kopajte studenec. 50; — Od Štadler Frančeka. 44; — Preliibi, ka ste prišli... 42; — Sam mladi veseli... 48; — Vidonski dečki. 40; — Vo mi je prirasla. 43; — Z domi ide, z domi ide. 39; — Marolt France: 15 slovenskih ljudskih pesmi. Ljubljana 1930. — Miheličeva Franja: Zena v jugoslovanski narodni pesmi. AD XXXII, št. 94. — Mlinar-Cigale Franc: Tri rože. Narodna - muropoljska, zapisal Fr. Zacherl. Pevec X, 21. — Mlinar - Cigale Franc: Voda mi teče. Narodna - muropoljska, zapisal Fr. Zacherl. Pevec X, 14. — Pahor Roman: J. Kokošar in J. Kendova zbirka narodnih pesmi. KGM 1931, 69—70. — Potokar Tone: Misterij narodne pesmi. (Gesemann, Murko.) Slovenec LVIII. št. 126. — Puš Ludovik: Venček dolenjskih napitnic. Zbori VI, 33—36. — Srečna nevesta. KGM 1931, 75. — Štritof Niko: Narodne po zapisih Stanka Vraza za glas in klavir. Ljubljana 1930; Zbori VI, 58. — Wiles W. James: Slovenske narodne pesmi v angleškem prevodu. LZ L, 319—
320. — Voclopivec Vinko: Dobra žena. Besedilo narodno. Po narodnem motivu. Pevec X, 15. — Vurnik: Izdaje slovenskih narodnih pesmi. KI IV, 243—244. (F. Maroltove in Štritofove.) Zeleznik Martin: Hribci, ponižujte se. Pevec X, 22. — Župančič Oton: Zabučale gore. (Teče voda...) Moravska narodna. Prevedel--, v proslavo SOletnice prezi-
denta CSR, priredil Emil Adamič. Zbori VI, 25.
Narodna pravljica in pripovedka. Bevk France: Prislinjenec. (Kavkaška.) Vrtec XXXI, 11—13. — Bevk France: Tatarski jezik. (Kavkaška.) Vrtec XXXI, 92. — Manica: Debela repa. (Gorenjska.) Jutro XI, št. 25. — Kuhar Stefan: Od farara. Kolendar Naisv. Srca Jezušovega za 1931. 471—48;
—	Vrag v pšenici. 49; — O kmetu, ki je znal na vso moč lagati. (Ruska.) Ml XI, 36—37. — Pogumni Mevžek. (Kavkaška.) KGM 1931, 108—109.
—	Stric Jože: Nenasitna starka. (Ruska.) Ml XI, 45—46. Stric Jože: Pravljice 5, 6, 7, 8, 9, 10. Gorica 1930. — S(ašelj) I.: Pravljica o divjem možu. Ml XI, 349—350. — A. Zadravski: O deklici brez staršev. (Prekmurska.) D XIII, št. 3.
(Narodopisje.) Slovansko delo v etnografiji. Jutro XI, št. 111. — F(ranjo) Š(ija-nec): Slovensko narodopisje. Jugoslovan 1, št. 49. — Staio Vurnik: Slo-wiehcy a etnografja. Ruch slowiahski III, 149—153.
(Naše selo.) Franjo Baš: Naše selo. Uredil dr. M. Stojadinovič. G V V-VI, 214—215.
Nomadski motivi. Mirko Kus - Nikolajev: Nomadski motivi u jugoslavenskoj seljačkoj umetnosti. El IV, 146—164.
(Noršinci.) Franjo Baš: Vaški grb v Noršincih pri Ljutomeru. ČZN XXV, 218 —225.
(Noša.) N. Tomov: Narodna nošnja u Brestu (Istra — Cičarija). Narodna Starina XXII, 96—102. — Stanko Vurnik: Zgodovina obleke. M! XI, 64—65, 103—105, 144-146, 183—184, 222—223, 260—262.
Nošnja sena iz »grab« v Prlekiji. IS VI, št. 34.
(Novo leto.) Praznovanje novega leta nekdaj in sedaj. DP IV, št. 1. — Praznovanje novega leta. DP IV, št. 105.
(Novo Mesto.) K regulaciji dolenjske metropole. Jutro XI, št. 71. — Novo Me-.sto. IS VI, št. 24. — Podbevšek Anton: Dolenjska metropola Novo Mesto. Novo Mesto 1930. 128 str. + inserati. Iz vsebine: Dr. Stanko Vurnik: Dolenjci z narodopisnega stališča. 24—25. — Jože Karlovšek: Dolenjske, belokranjske in kočevske stavbe. 25—27. — Peter Henrik Damiš: Božja pota na Doflenjskem. 27—31. —
(Običaji.) Hermann L' Estoeq: Unterkarntner Brauchtum. Car I CXX. 150—175.— Mlatiški običaji. Slovenec LVIII, št. 176. — Belokranjska svatba in še kaj. Slovenec LVIII, št. 51. — Hojset na deželi. KD XI, št. 22. — Kako praznujejo Maccdonci svoj pust in pepelnico. KD XI, št. 22. — Pavla Lovšetova: Svatbeni in pogrebni običaji ameriških Slovencev. ŽS VIII, 24—27. — Oče starešina — vez'te petelina. Jutro XI, št. 45. — Od Maribora do Male Nedelje. (Ženitovanjski običaji, fiinkištna liikja.) MV IV, št. 191. — O običajih v Prlekiji. MV IV, št. 295. — Poročni običaji pri istrskih Slovencih. (Po Valvasorju.) AS XXXIX, št. 26. — Slovenski ženitovanjski običaji. AD XXXII, št. 91; IS VI, št. 9. — S(ašelj) L: Netao^-liko vsakdanjih belokranjskih običaiev po smrti. Ml XI, 431.
(Odri.) Desetletnica Šentjakobskega gledališkega odra. Dom. Prijatelj IV, 153— 155. — Naši diletantski odri. Jutro XI, št. 165. — Diletantski gledališki 0'dni in g. Osip Šest. Jugoslovan I., št. 36.
Oglar je zavber fant. (Oglarjenje pod Kumom.) Jutro XI, št. 131.
(Ognjišča.) Dr. Avgust Pavel: Odprta ognjišča v kuhinjah vabskih Slovencev. El IV, 125—145.
(Oiševa). Franjo Baš: GroB Josef: Die altsteinzeitliche Siedlung von Hohlen-barenjagern iader groBen Usehowahohle in den Karaiwanken. ČZN XXV, 247—248. — S. Brodar: Paleolitik na Olševi. ZV II, 107^-125. — S. Brodar: Prioriteta odkritja paleolitske postaje na Olševi. Naša doba I, 239-245. — Najstarejše zgodovinske najdbe na Slovenskem. IS VI, št. 3. — Obisk pri pračloveku na Olševi. D XIII, št. 9. — Oiševa in Potočka Zi-javka. MV IV, št. 195. — Brodar S.: Potočka zijalka na Olševi. Celje 1929. ZV II, 24—27. — B. Škerlj: Potočka zijalka na Olševi. GV V-VI, 185—186. — N. Zupanič: Paleolitik na Olševi. El IV, 234—236. — Potočka Zijalka na Olševi. El IV, 229—230.
Oštir K.: Predslovansko sebT>rc> »zadrugar«. El IV, 1—29.
(Pašništvo.) Rataj F-: Preuredba naše kmetije s pomočjo modernega pašništva. Slovenec LVIII, št. 119.
Pavel Avgust, dr. Glej: Ognjišča.
(Peisker J.) N. Zupanič:--Koje su vjere bili stari Sloveni prije krštenja.
Starohrvatska Prosvjeta. Zagreb 1928. El IV, 223.
Perkonig Josef Friedrich: Glej: Koroška.
Pavičevič, Mičun M.: Črnogorci u pričama i anegdotama. Jugoslovan I, št. 174.
(Petje.) Janez Rihtaršič: Cerkveno ljudsko petje- Cerkveni glasbenik LTII, 9—14.
Petrovič, Petar Z. Glej: Bibliografija.
Pirnat Viktor. G ej: Dolenjska.
(Pirchegger Simon, dr.) Kelemina J.: Die slawischen Ortsnainen im Miirzge-biet. ČZN XXV, 118—123.
(Pisanice.) Peter Jandrisevits: Ostereier (Pisanice) im Burgenland. Wiener Zeitschrift fur Volkskunde XXXIV, 152—154.
Pišece z breško kotlino. IS VI, št. 28. — 'Naše slike I, št. 4.
(Ples.) Potrkan ples. Jutro XI, št. 27.
(Pločnik.) Prazgodovinska naselbina v Jugoslaviji. Jutro XI, št. 109.
tPloh.) (Narodna, iz begunjske okolice na Gorenjskem.) Jutro XI, št. 51.
Podbevšek Anton. Glej: Novo Mesto.
Podlogar Leopold. Glej: Sodražica.
(Podružnice.) Frst: Pri naših podružnicah. IS VI, št. 43. — Krašovec Franc: Podružnica na Okroglem. Ml XI, 24.
Pohar A. Glej: Izseljenci, Holandija.
(Polenšak.) Naše slike I, št. 3.
(Poljedelstvo.) Naše poljedelstvo v luči statistike. Jugoslovan 1, št. 9.
(Polh.) Na polšjem lovu. Jutro XI, št. 260.
(Polprazniki.) Mravljak Jos.: Kmečki polprazniki. ČZN XXV, 106—107.
(Polšnik.) Adamič Arnošt: Čez Renke v polšniško kraljestvo. Jutro XI, št. 243.
Postojna po 12. letih italijanske okupacije. MV IV, št. 48.
Potokar Tone. Glej: Slovenci.
(Pozvačinštvo.) (Felbar Martin z Renkovec.) Kalendar Najsv. Srca Jezušovot-ga 1931, 63—64.
(Prfičlovek.) Boris Zarnik: Kitajski pračlovek. Žis VIII, 198—301.
Pregelj Ivan dr. Glej: Koroška.
Pregelj Ivan. Glej: Izseljenci, Brazil.
(Pregovori.) Gregorič Joža: Narodni pregovori in reki M" XI, 348—349. — Men-hardt Hermann: Ei-ne lateimiisch-deutsche Spruelisammlung aus St. Paul •vican Jahre 1468. Car I CXX, 10—19. — Modrost v pregovorih domačih in tujih. Vrtec XXXI, 31, 47, 63, 95, 143, 159. — Šašel; 1.: Dolenjski pregovori in reki (Od Sv. Lovrenca ob Temenici.) Mil XI, 191.
(Prekmurje.) Ali Prekmune res ni nacijonelno zavedno. Jugoslovan I, št. 156. — Franjo Baš: Protestanti v Prekmurju. GV V-VI, 78—93. — Do 2000'Slovencev brez slovenske — bože službe. (Dobrovnik - Kobilje.) N XVII, št. 10. — Gospodarske razmere v Prekmurju. Jutro XI, št. 349. — Gospodarski položaj in potrebe Prekmurja. Trgovski list XIII, št. 127. — Horvat Anton: Življenje prekmurskih Slovencev v Ameriki. N XVII, št. 37. — Horvat Janko: Prekmurje v nacionalnem oziru. Jugoslovan I, št. 71. — Iz življenja naših delavcov v preminočem leti. N XVII, št. 1. — Job: S prekmurskih poti. M V IV, št. 220. — Kako se razvija in kaj še potrebuje Sovenska Krajina. Jugoslovan I, št. 40. — France Kerec: Naši delavci v tujini. N XVII. št. 53. — Nevarnost za prekmurske delavce. Slovenec LVIII, št. 349. — Osučevalna dela v Prekmmru. Jutro XI, št. 119. — Ploharska slavnost v Prekmurju. Jutro XI, št. 11, 55. — Položaj naše meje v Prekmurju. MV IV, št. 97. — Pota do narodne preroditve Prekmurja. MV IV, št. 266. i— Prekmurske pravljice v češčini. Jugoslovan I, št. 155. — Prekmurski delavci v Franciji. Slovenec LVIII, št. 32. ■— Prekmurski delavci v svetu. Jugoslovan I, št. 91. — Preseljevanje Prekmur-cev. MV IV, št. 176. — 6765. (Poročilo borze dela v Murski Soboti.) Slovenec LVIII, št. 134. — Vprašanje agrarne zemlje v Prekmurju. Jutro XI, št. 51. — Zatiranje trahoma v Prekmurju. Jutro XI, št. 167. -Živinorejske zadruge v Prekmurju. Jugoslovan I, št. 19.
(Premog.) J. Koštial: Odkod ime premog? Žis VII, 425.
(Preša.) Franjo Baš: K vprašanju štajerske preše. GEM V, 6—17.
Prevalje — središče okraja. Slovenec LVIII, št. 44.
(Prevoje.) Iz skritega kotička. Jutro XI, št. 190.
(Prevorje.) Tam gori okrog Prevorja. Jutro XI, št. 219.
Prleška dekleta ob novem letu. SN LXIII, št. 295.
Prvi prebivalci Jugoslavije. N. Županič: Les premiers habitants des pays You-goslaves. Revue Anthropologique. Paris 1919. El IV, 231—232.
Ptujska ali Črna gora. Jutro XI, št. 219.
Puš Ludovik. Glej: Narodna pesem.
Radgonsko-cmureški okraj. Stiriacus: Gospodarska kriza radgonsko-emureš-kega okraja. MV IV, št. 261.
(Rajlienbnrg.) Naše slike I. št. 11.
(Randi Oscar.) Kranjec S.:--, I popoli balcanici. GV V-VI, 219—220.
Rehar Radivoj. Glei: Državna severna me a; Kraljevič Marko; Maribor.
(Rentšnik.) Juranoič Josip: Iz šole za narod. Ljubljana 1930. 104 str. — Juran-čič Josip: Učenec Blaž. (Soeijalna slika zaostalega otroka iz zaostalih krajev.) P Ll, 215—216. — Stiriacus: Začetek šole CMD pri Sv. Juriju na Remšniku. Jutro XI, št. 108.
Rezija i« Rezijani. MV IV, št. 61.
Rihtaršič Janez. Glej: Petje.
Kimske Toplice. Jutro XI, št. 249.
Rogaška Slatina v preteklosti in bodočnosti. Jutro XI, št. 71.
(Rož.) Slovensko gibanje v Spodnjem Rožu pred enim četrtletjem in koroški plebiscit. Jugoslovan I, št. 112.
Rožič Valentin. Glej: Koroška.
(Rudarji.) Arh J.: Obupen položaj naših rudarjev. Jugoslovan 1, št. 77. — Beda in glad med rudarji. D XIII, št. 23. — Črni diamant. (Na dnevnem kopu Dobrna.) Jutro XI, št. 254. — Die katastropliale Lage der Bergarbeiter. Volksstimme XII, št. 48. — Kočevskim rudarjem grozi zopet lakota. Slovenec LVIII, št. 164. — Kočevsko rudarstvo gladuje. Jutro XI, št. 87. — Kočevsko rudarstvo v boju za eksistenco. Jutro XI, št. 119. — Kriza v rudnikih dravske banovine. Slovenec LVIII, št. 189. — Križev pot trboveljskih rudarjev. D XIII, št. 21. •— Med hrastniškimi rudarji. Slovenec LVIII, št. 212. — Naši rudarji še vedno v krizi. Jutro XI, št. 164.— Obupno stanje kočevskih rudarjev. Jutro XI, št. 128; Slovenec LVIII, št. 115. — 35.000 stradajočih. (Težko stanje obubožanih rudarjev TPD.) Slovenec LVIII, št. 87. — Pomagajmo! (Trboveljskim rudarjem.) Slovenec LVIII, št. 133. — Pri čarovnikih črnega diamanta. Jutro XI, št. 260. — Razmere v rudniku Senovo. Slovenec LVIII, št. 267. — Rudarji ne smejo ostati zapuščeni. (Trbovlje, Kočevje.) Slovenec LVIII, št. 126. — Rudarji v Orni prisiljeni praznujejo. Slovenec LVIII, št. 235. — Rudarska kriza. Jutro XI, št. 126. — Rudarsko življenje 1. 1930. Slovenec LVIII, št. 297. — Shod rudarjev v Trbovljah. Jugoslovan I, št. 42. — Tragedija rudarja. D1 XVII, št. 23.
(Rudarska pesem.) Krassnig F.: Bergmannspoesien und Phantasien. DZ LV, št. 94.
Rupel Mirko. Glej: S'oven ski jezik.
Rus Jože, dr. Glej: Domača obrt; Kočevje; Ljubljana; Mesta; Triglav; Zagar-stvo. — Prometnogeografska dinamika gorn.ega Jadrana s posebnim ozirom na Jadranska vrata in. Trst. Narodna Starina XXI, 10—20.
(Ruše.) Mišič Fr.: Ruše, kras in dika Dravske doline. Jutro XI, št. 123. — Pred 401etnico ruškega gasilskega društva. Jutro XI, št. 179. — Ruše — slavna božja pot in učenosti zibela. IS VI, št. 39.
(Sakovič Jožef.) N XVII, št. 40.
Saria B. Glej: Arheološka raziskavanja; Velika Malenca.
(Sava.) Na Savi pred 100 leti. Jutro XI, št. 1.
Savnik R. dr. Glej: Kolonizacija; KpcTuh.
(Schmid W.) Ž(upanič):--, Ein Dreifuss aus Krainburg. Eiszeit und Ur»ge-
schichte VII, 1930. Eli IV, 244.
(Sejmi.) Motivi z naših živinskih in živalskih sejmov. IS VI, št. 20.
(Senekovič A.) Veteran naših obmejnih brambovcev. Jutro XI, št. 120.
S(er)pp A(lois). Glej: Dravska dolina; Fram; Maribor.
Silvestrovo na kraškem ognjišču. MV IV, št. 295.
Simonič Ivan. Glej: Kočevje.
Singer Stephan. Glej: Cerkve.
Skubic Anton. Glej: Kočevje; Šolstvo.
(Sladki vrh.) Nekaj o Sladkem vrhu. MV IV, št. 253.
(Slovenci.) Iz jugoslovanske kolonije na Dunaju. Slovenec LVIII, št. 16. — Iz
kulturnega delovanja Slovencev v Šumadiji. Jutro XI, št. 57.__Kako so
Slovenci raztreseni po Jugoslaviji. M.V IV, št. 19. — Koliko Slovencev
išče de'a. SN LXI1I, št. 116. — Naža velika sramota. (Pijanost pri novačenju.) Slovenec L V 111, št. 86. — Poitokar Tome: Profanacija slovenske žene. Slovenec LVIII, št. 193. — Slovenci na Poljskem. 11 II, 428. — Slovenci — no-madi. (G. Hermannovo poročilo o P. Eisner evih: »Volkslieder der S' awen« v Leipziger Neueste Nachriohten.) Jutro XI, št. 189. — Slovenci v Gradcu. Slovenec LVIII, št. 55. — Slovenci v Parizu. II II, 426. — Slovenci v Zagrebu, Jutro XI, št. 59. — Slovenska dekleta1 v Belgradu in Srbiji. Db XLIII, št. 6; Slovenec LVIII, št. 31. — Slovenska dek'eta v Belgradu. Slovenec LVIII, št. 266. — Slovenska gozdna posestva. MV IV, št. 33. — Božo Škerlj: Menarha pri Slovenkah. ZV II, 84-90.
Slovenjgraške gorice. V slovenjgraških goricah. Slovenec LVIII, št. 112.
(Služkinja.) O današnjih služkinjah. MV IV, št. 281. — Slovenska služkinja. Jugoslovan 1, št. 101.
(Slovenska vas.) Slovenska vas spomladi. IS VI, št. 11. — Terseglav: Naša vas. Slovenec LVIII, št. 107.
(Slovenska Bistrica.) Die St. Ignatius Kapelle- zu Slov. Bistrica. DZ LV, št. 78.
(Slovenska imena.) Goli A.: Slovenska imena na i. Žis VIII, št. 637.
(Slovenski jezik.) Breznik Anton: Jezik v kmečki povesti. DiS XLIII, 28—32. — Rupel Mirko: Slovenski jezik LZ L, 126—128.
(Smolnik.) Mišič Fr.: Smolnik na Pohorju. NDb XII, št. 31.
Smcrtnik Jože. Glej: Manjšine, Koroška.
(Smučarstvo.) Naše Bloke in bloško smučarstvo. Jutro XI, št. 273. — Še o zgodovini slovenskega smučarstva. Jutro XI, št. 281.
(Sodražifca.) Leop. Podlogar: Iz zgodovine kranjskih trgov. 16. Sodražica. Vrtec XXXI, 107—109, 123-125.
(Soseska.) Janko Kač: Soseska zboruje. (Narodnopravni paberki iz Savinjske doline.) Jutro XI, št. 267.
(Soteska.) Pomladi v Soteski. Jutro XI, št. 102.
(Spori.) N. Županič: Dobrovskega naziranja o Sporih in poznejše mišljenje o njih. Praga 1929. El IV, 225—226.
(Srbske Lužice.) Vekoslav Bučar: Kod Lužičkih Srba. Ljubljana 1930. — Vekoslav Bučar: Narodni pokret v Lužici. Jutro XI, št. 33. •— Vekoslav Bučar: Narodnostne razmere v Srbski Lužici. Jutro št. 55. — Šedivy: Pri slovanskem Benjaminu. Slovenec LVIII, št. 158. — Zanimiva knjiga o Lužiških Srbih (V. Bučar.) Jugoslovan I, št. 156.
Stanko Ivan. Glej: Uganke.
(Stari Trg.) Milko Kos: Stari trg in sorodna krajevna imena. GV V-VI, 160— 173.
Stele France, dr. Glej: Murko; Podružnice.
Stiplovšek F. S. Glej: Maribor.
Strah Franc. Glej: Dravska dolina; Gorenjska; Koroška.
Stric Jože. Glej: Narodna pravljica in pripovedka.
Sv. Duh na Ostrem vrhu. (Popotnik 1883.) Jugoslovan I, št. 8.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. (Job.) MV IV, št. 208.
(Sveti Miklavž.) Zasavski Sveti Miklavž. Jutro XI, št. 284.
Sv. Pankracij na Kobanskem. (Job.) Slovenec LVIII, št. 107.
Sv. Rok — zidarski patron. SN LXIII, št. 185.
(Svinčnik.) Iv. Koštial: O svinčniku. Prosveta XXIII, št. 298.
Šašel J., dr. Glej Karavanke.
Šedivy. Glej: Srbske Lužice.
Šeško J. Glej: Kočevje.
Š(ijanec) F(ranjo), dr. Glej: Narodopisje.
Šile J. Glej: Kelemina Jakob.
(Širola Božidar, dr.) V (urnik) (Stanko):--Problemi našega muzičkog folklora. Zagreb 1930. El IV, 226—227.
(Šiška.) 5601 et n iča1 v Šiški sklenjenega miru. SN LXIII, št. 3. —
(Škerlj B., dr.) N. Zupanič: — — Beitrage zur Anthropologic der Slowenen.
1930. El IV, 228—229. — N. Zupanič:--, Menarha pri Slovencih.
El IV, 220.
Škerlj B., dr. Glej: Ljubljana; Oiševa; Slovenci.
(Škofja Loka.) Nova imena ulic in trgov v Škof ji Loki. Jugoslovan 1, št. 117. — Preimenovanje škofjeloških ulic in trgov. Jutro XI, št. 239. — Škofja Loka. IS VI, št. 50. — Škofja Loka in Škofjeločani. SN LXIII, št. 94. — Škofja Loka v luči statistike. Jutro XI, št. 237.
Šmarješke Toplice z okolico: Slovenec LVIII, št. 141.
Šmohor na Javoršeku. MV IV, št. 213.
(Šolstvo.) Dimnik Ivan: Pomožno šolstvo za slabo nadarjeno deco v Jugoslaviji in drugih državah. (Statistika slaboumne in slabo nadarjene dece v Sloveniji.) P LI, 193—202. — Jandl France: Katere činitelje moramo upoštevati pri vzgoji muropoljske dece? (Duševne in gmotne razmere muropoljskega otroka.) P Ll, 281—284. .— Narodna šola in ženstvo. Slovenec LVIII, št. 8. — Skubic Anton: Šolske razmere v ribniški dekaniji leta 1814. SU XXXI, 22—24, 50—54, 83—85.
Špeharstvo v Mariboru in Ptuju. Trgovski list XIII, št. 45, 46, 47.
Špicar Jakob: Glej: Koroška.
(Špiritisti.) Arnuš: Med dolenjskimi špiritisti. M V IV, št. 163.
Šribar Josip. Glej: Majolika.
Štritof Niko. Glej: Narodna pesem.
(Št. Iij v Slovenskih goricah.) Ob 201etnici »Slovenskega doma« v Št. Ilju. MV IV, št- 203. — Št. 11 i, nezmagljiva slovenska trdnjava. IS VI, št 35. — Št. Ilj v Slov. gor. Naše slike I, št. 10.
(Študenti.) Besede o naših študentih. MV IV, št. 288.
(Tatič Žarko M.) V(urnik):--, Tragom velike prošlosti. Beograd 1929. El IV.
št. 222.
Terseglav. Glej: Slovenska vas.
(Tičarji.) O tičarjih in gubnu. Jutro XI, št. 289.
(Tinje.) Fr. Mišič: V tinjskih gradiščih. MV IV, št. 204.
Tomov N. Glej: Noša.
(Trbovlie.) Trbovlje. Slovenec LVIII, št. 116. — Trbovlje pred 40 leti. Slovenec LVIII, št. 91.
(Trdina Janez.) Lepa narodna manifestacija v Mengšu. Jugoslovan I, št. 2. --Ob stoletnici Janeza Trdine. Jugoslovan I, št. 2. — Proslava Janeza Trdine. Jutro XI. št. 127. — Zdolanji Jože: Janez Trdina. Slovenec LVIII, št. 164.
Trdina Janez: Gradič. (Ena izmed sedem narodnih pripovedk iz Bistriške doline, ki jih je nabral 191etni Trdina in izdal v »Sloveniji« 1849/50). Jutro XI, št. 123.--Kako je človek spoznal vino. ML IX, 205.--Spomini starega Mengšana VP 1931, 84—89.
(Triglav.) Rus Jože: Triglav lil. Valvasor v razmerju do triglavske gorske pokrajine. GV V-VI, 73—78.
(Trije Kralji.) »Mi smo sveti trije kralji.« Slovenec LVIII, št. 4.
(Trojanovič Sima.) Franjo Baš: Vatra u običajima i životu srpskog naroda. ČZN XXV, 245.
Trst torej ni italijanski. Slovenec LVIII, št. 243.
(Trstenjak Ante.) Slikar Lužiških Srbov. Jugoslovan 1, št. 156. — Slovenski slikar o Lužiških Srbih. Slovenec LVIII, št. 272. — A. Trstenjakove slike Lužiških Srbov. Slovenec LVIII, št. 250.
Tržiški planinski zadrngarji. Jutro XI, št. 174.
Tujski promet v Sloveniji v luči statistike. Jutro XI, št. 243.
(Turna Henrik, dr.) Franjo Baš: — —, Imenovanje Julijskih alp. CZN XXV, 244 —245. — J.: Imenovanje Julijskih alp. PV XL, 88—89. — Anton Melik: Imenoslovje Julijskih alp. GV V-VI, 201—204.
Turjak, naš najlepši grad XVI. stoletja. IS VI, št. 42.
(Učenci.) Kako so živeli učenci pred 100 leti. Zvonček XXXI, 6—8.
Uganke. Nabrao Ivan Stanko v Žižkih. Kalendar Najsv. Srca Jezušovoga 1931, 72—75.
(Uratnik Filip.) Melik A.:--, Prebivalstvo in gospodarstvo Slovenije. G V
V-VI. 205—206.
Ušeničnik Franc: Najstarejši glagolski spomenik in liturgija sv. Cirila in Metoda. BV X, 235—253.
Wambreclitsamer Anna: Glej: Celje, Laško.
Vandot Jos. Glej: Kranjska gora.
Vardjan Fr. Glej: Motike.
Velika Malenca. Izkopavanja na Gradišču pri Velikih Malencali blizu Brežic. GV V-VI. 184—1S5; — Drugo začasno poročilo o izkopavanjih na Gradišču pri Vel. Malenci GMS XI, 5—12.
Veliki teden v slovenski vasi. IS VI, št. 15.
(Velikovec.) L' Estocq Hermann: Zur Geschichte der Stadt Volkermarkt. Car I CXX, 119—134.
(Veliki petek.) Joža Gregorič: Veliki petek v Kostelu. Ml XI, 14S—149.
Wester Jos.: V naših krajih pred 150 leti. Ml XI, 208—212, 248—253, 292—295. 329—335.
Wiles W. James. Glej: Narodna pesem.
(Vodmat.) Skrivnosti nekdanjega Vodmata. Slovenec LVIII, št. 215.
Vodopivec Vinko. Glej: Narodna pesem.
Volavšek Davorin. Glej: Čarovnice.
(Vrhnika.) K otvoritvi Cankarjevega spomenika na Vrhniki. IS VI, št. 32. — Vrhnika Cankarjev rojstni kraj. SN LXIII, št. 180.
Vuk Iv. Glej: Delavska pesem.
(Vurnik Stanko, dr.) Franjo Baš:--, Kmečka hiša Slovencev na jugovzhodnem pobočju Alp. CZN XXV, 249—252. — J. Glaser: — —, Slowiency a etnografija. CZN XXV, 252—253.
Vurnik Stanko, dr. Glej: Gjordjevič Vladimir R.; Glasbena folklora; Hiša; Narodna pesem; Narodopisje; Noša; Širola Božidar, dr.; Tatic Žarko M.
Wutte M. Glej: Bjelovučič, Jahne.
(Viizem.) Fr. M(išič): O vtizmu v Jeruzalemskih goricah. D XIII, št. 16. — Fr. M(išič): Viizem v Jeruzalemskih goricah. MV IV, št. 90.
(Vzhodne cerkve.) Fr. Grivcc: Vzhodna cerkve in vzhodni obredi. BV X, 1'—50.
Zacherl Franjo. Glej. Narodna pesem.
(Zadružništvo.) Fuzija celjske Zadružne zveze v Zvezo slovenskili zadrug v Ljubljani. Jugoslovan I, št. 19. — Koncentracija v slovenskem zadružništvu. Slovenec LVIII, št. 146. — Napredek našega zadružništva. Slovenec LVIII, št. 21, 99. — Naše zadruge. Db XLIII, št. 19. — Občni zbor Zadružne zveze v Gorici. Slovenec LVIII, št. 120. — 30 let — 600 zadrug. SGp LX1V, št. 19. — Zadružništvo v Jugoslaviji. Jutro XI, št. 246.
(Zagorje.) A(da)mi(č): V zagorskih katakombah. Jutro XI, št. 57. — Iz krize v krizo ■ . . Slovence LVIII, št. 280. — Iz življenja v zagorski dolini. Jutro XI, št. 3. — O Zorinovcu, čarovniku in najstarejšem Zagorjanu. Jugoslovan I, št. 174. — Štiridesetletnica glasbenega gibanja v zagorski kotlini. Jutro XI, št. 122. — Zagorska fara. Slovenec LVIII, št. 279.
Zarnik Boris. Glej: Pračlovek.
(Zelenili Dmitrij.) Kotnik Fr.: Russische (ostslavische) Volkskunde. CZN XXV, št. 123.
(Zlato.) Zlato v Dravi. NDb XII, št. 15.
(Znamenje.) Krašovec Franc: Staro znamenje pri Okroglem. Ml XI, 25. Značilno slovensko znamenje na Gorenjskem pelju. Novice v slikah I, št. 2—3.
(Zvefina Fr.) Sredi preteklega stoletja po slovenski zemlji. IS VI, št. 46.
(Zwitter Fran.) Ilešič Svetozar: ---, Starejša kranjska mesta in meščanstvo.
G V V-VI. 189—199.
Zwitter Fran: Gie.i Ljubljana.
(Žagarstvo.) Rus Jože: O razvoju našega žagarstva. Jutro XI, št. 202.
(Žegnanje.) Zegnanje v Dravljah. SN LXIII, št. 186. — Zegnanje pri Treh turah. SN LXIII, št. 191.
(Železničarji.) Železni kader. Jutro XI, št. 102.
(Železnik Martin.) Glej: Narodna pesem.
(Žetev.) Janko Kač: Pesem žita in srpov. Jutro XI, št. 154.
Žunkovič Davorin. Glej: Krajevna imena.
Županič N., dr. Glej: Budimir Milan; Cenov Ganče; Erak; Peisker J. Prvi prebivalci Jugoslavije; Schmid W.; Spori.
Slovstvo.
Haumant Lmile, La Formation de la Yougoslavie. Paris, Bossard, 1930. Leks. form., str. XII, 752. Knjiga je V. zvez. historične zbirke, ki jo izdaja »Institut d' Etudes Slaves« na pariškem vseučilišču.
G. Haumant je eden najodličnejših sedanjih francoskih historikov in iskren prijatelj Jugoslovenov. Ni bil lahek posel, iz kaotične mase dogodkov, stremljenj in nazorov jugoslovenske zgodovine podati pregledno sliko, kako je od najstarejših časov do danes došlo do ujedinjene Jugoslavije. Ogromno tvarino je pisatelj razdelil v Uvod in sedem delov (partie).
Uvodoma najprej ugotavlja, da se pojma »Juigosloveni« in »Balkanci« nikakoi ne krijeta, kakor se v tujini večkrat govori in piše. Na to poda zemljepisno označbo
balkanskega polotoka: lahek dostop na severu in proti Aziji, velika razkosanost v notranjosti.
V narodopisnom oziru vidimo na Balkanu od starodavnih časov pestro mešanico najiazličnejših plemen in narodov; od 3. stol. po Kr. se približujejo Donavi Slovani, pomešani z Got i in Huni, ki pa niso zapustili kakih sledov. Šele v 6. stol. se prikažejo Slovani v večji množini na mejah bizantinske države ter v zvezi z Avar:, oziroma njim podložni, prodirajo na jug od severa in od iztoka ter se srečavajo na tleh današnje Macedonije. Preostanki starih, polatinjenih prebivalcev so Vlahi ob dalmatinski in istrski obali M o r 1 a k i. Glede naselitve omenja starejšo Miklošičevo in novejšo Jagieevo podmeno. H. pritrjuje onim učenjakom, ki trde, da se ta prihod ni izvršil na en mah, ampak v več sunkih. Ti Slovani so govorili eden jezik, kot eden narod z enakimi fizičnimi in psihičnimi svojstvi jih opisujejo bizantinski pisci. Pis itelj odklanja mnenje tistih, ki iz različnosti narečij izvajajo različnost narodnosti.
Nadalje razpravlja avtor v Uvodu o pokristjanjenju Jugoslovanov, o delovanju sv. Cirila in Metoda ter podčrtava tudi njuno misijonsko delovanje med Kozari, ker ije bila velika nevarnost, da bi se sicer islam razlil čez Ruse. Nato govori o prvih državnih tvorbah. Avarsko-slovanska sila je na Balkanu pač razrušila, kar je ustvarila rimsko-bizantinska država, trajnega kaj ni ustvarila. Dalje se je držala v panonski ravnini, dokler ni Karol Veliki zrušil za vselej avarske sile, Slovane pa si deloma podjarmil. Prva državna tvorba po raznih invazijah se pojavi v turansko-slovatiski Bolgariji, ki pa zanikne že koncem 10. stol., po smrti Simeonovi. — Seve-rozapadni Jugoslovani so Slovenci, Hrvati in Srbi. Najstarejšo slovensko zgodovino poda avtor v kratkih obrisih na str. 30—31. Zgodovinske okoliščine in zemljepisne razmere so Slovence potisnile med Bavarce in Franke pa Avare, oziroma pod njihovo igo. Že v 8. stol. se je začel nemški »Drang nach Osten« in Slovenci so bili prvi na udarcu ter so ostali prav do današnjega dne. Vkljub priseljevanju Nemcev je še v 13. in 14. stol. Koroška veljala kot slovenska dežela. Omenja ustoličevanje vojvod na Gosposvetskem polju, kratko vlado Otokarja Češkega, potem pa jat etri habsburški do 1918. Le po Celjskih grofih pride slovenska zemlja do večjega pomena. Druga najstarejša država na slov. jugu je bila Hrvatska. Avtor poda glavne podatke iz zgodovine hrv. kraljestva do izumrtja narodne dinastije. V spornem vprašanju o pra-votnosti sklepov splitskega koncila stoji pisec na tradicionalnem stališču, priznava torej njih pristnost. Glede Zvonimira si H. prisvaja mnenje, da so Hrvati ubili svojega zadnjega kralja domače krvi. Hrvatski zgodovinarji večinoma to zanikajo, toda tradicija o umoru Zvonimirovem je zelo stara in nasprotno mnenje, da je umrl naravne smrti, se ne da s popolno izvestnostjo ugotoviti. Naravno je, da je na Hrvatsko znatno vplival zapad, posebej sosedna Italija, a pisatelj povdarja, da »latinizem« nikakor ni bil sovražen narodnemu čutu in razvoju narodne knjige. Najboljši dokaz so dubrovniški pisci, dočim j s v iztočni cerkvi cerkvena staroslovenščina še do Obra-doviča in Vuka zadrževala prost razvoj književnosti v živem jeziku.
Končno pride tudi do enotne srbske države, ko Nemanja spravi pod svojo oblast needina plemena, njihove župane in vojvode. Do vrhunca se povspne srbska država za cara Dušana, ki je zasanjal celo o carski kroni v Carigradu.
Politična in verska ločitev je močno oslabila Hrvate in Srbe proti Madjarom in proti Turkom. S tem je že preodločena bodoča večstoletna usoda Srbov, Hrvatov in tudi Slovencev. To je kratka vsebina Uvoda H. knjige.
S turško invazijo začenja Haumant prvi del svoje knjige. Druga za drugo padajo dežele pod turško kopito. Politična karta na Balkanu se je poenostavila, ker
vse je le v eni oblasti, kakor je bilo nekdaj v rimski dobi, v narodopisnem oziru pa postane karta se bolj pestra, ker so prišli iz Azije novi elementi. Da bi se novi prišleci-zmagovalct, Turki, potopili v masi slovanskega prebivalstva, kakor nekdaj turanski Bolgari, je bilo izključeno, pač pa se je bilo bati, da se poislami ves Balkan in bi tako nastala navidezno turška mešanica, popolnoma različna in ločena od Evrope. V 16. stoletju se je sicer zdelo, da se bo turško cesarstvo poslovanilo, toda kmalu nastopi turška reakcija. Vkljub svojemu fanatizmu so turški osvajači previdno ravnali v verskih zadevah.
Turška zavlada je imela to dobro stran, da je izginil stari partikularizem in fevdalni sistem samopašnih potentatov. Prostemu ljudstvu se od kraja turške za-vlade ni slabše godilo, kakor poprej pod fevdalnimi mogočnjaki. Turku je bila glavna stvar davek. Položaj se kajpada pozneje bolj in bolj poslabšuje; Turki na razne načine izrabljajo ljudstvo, sicer pa ga puste živeti po njegovih starodavnih običajih. Pi ■av zanimivo opisuje pisatelj položaj srbskega ljudstva pod Turki, zlasti je dobro obdelan odstavek o narodni epični pesmi, ki je eminentne važnosti za historično-narodni čut srbskega ljudstva.
Zanimivo je tudi poglavje o srbstvu v Macedoniji. Avtor upošteva tudi bolgarske pisatelje, po treznem in mirnem prevdarku pa izreče sodbo v prilog Srbov.
V drugem oddelku (B) prvega dela je govor o deželah, ki so ostale izven območja turškega cesarstva: o Dalmaciji in beneški vladi ter italijanizaciji, o slavizmu in ilirizmu (v starejši dobi). Slavizem kljub vsem oviram napreduje, zlasti ugotavlja avtor prodiranje štokavščine iz notranjosti ter umikanje čakavščine na obalo in na otoke. Od str. 136—147 nam knjiga podaje kratek pregled slovenske in hrvatske zgodovine za časa turških napadov. Slovenijo odpravi z enim samim odstavkom. Preseljevanje in plemensko mešanje, ki so ga povzročili turški navali, je posredno pripravilo pot ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tudi protestantizem med Slovenci in Hrvati je znatno pospešil jugoslovansko idejo, idejo panslavizma pa delovanje Jurija Križaniča.
Za Hrvatsko in Slovenijo sledi na str. 148—170 zgodovinski pregled »ogrske Srbije«. V južnem delu Ogrske med Donavo in Tiso je še od predmadjarskih časov ostalo precej slovanskega prebivalstva, ki je bilo podložno najprej Avarorn in Bolgarom, potem pa Madjarom. Od konca 14. stol., zlasti po kosovski bitki, prihajajo \ te rodovitne, a redko naseljene kraje številni begunci iz Srbije ter si ustvarijo tukaj novo domovino. Južna Ogrska postane druga Srbija, ki po 1. 1540. tudi pride pod turško oblast, a ljudstvo se ni dalje selilo in po letu 1683. je ogrska Srbija čuvala Avstriji mir proti Turkom in Madjarom. V boju med Ferdinandom Habsburškim in Zapoljem so se ogrski Srbi odločili za prvega in mu izdatno pomagali. Zato so pozneje Rakoczyjeve tolpe pobijale Srbe kakor zverino. Srbskim in hrvatskim gra-ničarjem se je imela Avstrija tudi zahvaliti, da je pod Marijo Terezijo srečno prestala nevarno krizo. Madjarski magnati, ki so na požunskem saboru tako emfatično klicali: »Moriamur pro rege nostro Maria Theresia!« so postavili na bojišče jedva 6000 mož, dočim so jih Srbi dali 25.000 in v sedemletni vojni se je 88.0010 srbohrvaških mož borilo za Marijo Terezijo. Dunaj je seveda Srbom dajal same lepe obljube, ki so veljale prav toliko kakor carigrajske. Nasprotno, bolj in bolj se čuti nemški in madjarski pritisk, Dunaj pa skuša za sebe izkoristiti napetost med Srbi in Madjari.
Med tem se vzbuja med ogrskimi Srbi narodna zavest, javljajo se pisatelji, ki skušajo s knjigo dvigniti inteligentnost svojega naroda, toda z malim uspehom, ker njih »sloveno-ruski« spisi so masi naroda nerazumljivi. Dositej Obradovie je končno
bil mož, ki je narodni govorici odprl vrata v književnost, seveda ne brez težkoč, ker so iga sumničili, da se je izneveril pravoslavju. Sovraštvo proti »latincem« dobiva čudne oblike. Tako so Dositeja nevedni menihi plašili, da je prokleta vsaka knjiga, v kateri se nahaja kaka latinska črka, ali da od tistega časa, kar se tiskajo latinske knjige, ljudje polže jedo!
V d r u g e m delu govori avtor o početkih narodne emancipacije od 16. do 19. veka, najprej v turških (A), potem v izventurških zemljah (B). Od konca 16. stol. se opaža v Turčiji propad in se v 17. stol. .pričakuje nje razsulo, kar se sicer ni zgodilo, a Turčiia nevzdržno gre navzdol in v zvezi s tem dvigajo glave podjarmljeni narodi. Propadanje Turčije je v zvezi s splošno spremembo Evrope in Turčije same. Evropa je postala drugačna, tudi njena strategika se je izpopolnila. Tridesetletna vojna je bila dobra šola za stratege, Turčija pa ni imela več velikih vojnih pohodov, izvzemži praske s Perzijci, ostala je pri starih vojnih metodah, a vojaški duh in disciplina sta cpcšala, jedro turške vojske, janičarji so propadli, tako v vojni kakor v civilni upravi se je razpasla velika podkupljivost in nemarnost. Pobune slede druga za drugo, najprej se pobunijo hajduki in Črnogorci, potem se pobutii Sumadija, 1804---1810 pa nastane splošna vstaja pod Črnim Jurijem, ki se pa konča s popolnim polomom: Rusi so prepustili Srbe njih usodi, Karagjorgje mora bežati, Turki zagospodujejo nad Srbijo iu počenjajo grozna nasilstva. Med tem se je pa politična situacija v Evropi spremenila v prilog Srbom, ki končno dosežejo pod Milošem Obrenovieem avtonomijo (1812—1815). V oddelku (B) govori o ilirskih pokrajinah in njih francoski upravi. Francozi so upoštevali narodni čut, zato je jugoslovcnska ideja pod krilatico »ilirizma« storila znaten korak naprej (Vodnikova »Ilirija oživljena«). Težavo je delala Francozom mešanica naših jezikov. Obrnili so se v tem Vprašanju na Kopitarja, da bi določil razliko med i»ilirščino« in »slovenščino«. Kopitar je odgovoril v avstrijakantskem smislu, da je »ilirščina« balkansko narečje in da ne kaže mešati slovenščine z ilirščino. Ta odgovor je pri Francozih napravil še večjo zmedo, ker so se vendar zavedni Slovenci v Ljubljani, kakor Vodnik i. dt„ tudi ponašali kot »Ilirci«.
Tretji del knjige obravnava zgodovino Srbije pod Milošem Obrenovieem Razmere v Miloševi Srbiji so bile kaj primitivne; na dvoru samem uprav turške. Ker je še beograjska trdnjava bila v turških rokah, ni maral stolovati v Beogradu, ampak v Požarevcu ali Kragujevcu, kamor je skliceval tudi skupščino. Pred pročeljem konaka je stala sliva, kjer so od časa do časa bingljali obešenci, ob zidu konaka je bila klop, kjer so delili batine. Ko je I. 1825. nastala neka pobuna, je nekdo na-svetoval knezu, naj da pobiti vse pismene ljudi, ker so sami buntovniki. Sploh se je Miloš za šole malo brigal, ker je njegova okolica bila mnenja, da so šole dobre samo za revolte (str. 291). Svetla zvezda tq dobe je Vuk K a r a d ž i (■, ki pod vplivom našega Kopitarja zna ceniti in čuvati narodne tradicije, ob enem pa se prilagoditi potrebam novejšega časa. S svojim načelom: »Piši kakor govoriš«, je uveljavil narodni jezik v književnost na veliko jezo starokopitnežev, kateri so smatrali za sakrilegij, pisati v jeziku;, ki ga govore svinjski pastirji.
Med tem se v sosedni Bosni in Hercegovini Turki sami bore proti porti, za kmeta ,pa postajajo razmere vedno bolj neznosne. V Macedoniji so Grki dosegli, da se je zatrla srbska samostojna patrijarhija kakor tudi bolgarska nadškofija v Ohridu, tnacedonske cerkve pridejo popolnoma pod Fanar. Začne se odpor proti Grkom, ki pa dobi sčasoma bolgarski nacionalni značaj ter se obrača tako proti Grkom kakor proti Srbom. V Srbiji je sin in naslednik Milošev, knez Mihael 1. 1802. dal ustavo, uprava se pa ni zboljšala, 1. 1869. je Benjamin Kallay mogel pisati, da je Srbija najbolj
centralistična in absolutistična država v celi Evropi. Dosegel je pa knez Mihael, da mu je sultan izročil v »varstvo« trdnjavo v Beogradu in (pa Šabac; turško go-spodstvo nad Srbijo je po dolgih letih dejanski prenehalo, ostala je le še ena sama turška zastava nad beograjsko bastijo kot znak sultanovega suverenstva, ki je pa bilo le še na papirju. V Beogradu se pečajo z mislijo, obnoviti staro Nemanjino državo; velikopotezen načrt je zamislil minister Garašanin že po 1. 1844., ki ga je zasledoval celo svoji življenje. Knez Mihael je bil 28. maja 1868 zavratno umorjen. Sledil mu je knez Milan, Srbiji se bližajo črni dnevi.
V	četrtem delu (str. 321—370) je govor o probujenju Hrvatov in Slovencev od konca francoske vlade nad ilirskimi deželami pa tja do hrvatsko-ogrske nagodbe. »Cioati ruunt in servitutem«, s temi besedami je najboljše označen položaj Hrvatske okoli 1. 1834. Kmalu potem se začne preobrat pod zastavo Gajevega ilirizma, ki pa zadene na nasprotstva med Srbi in deloma med Slovenci (Kopitar, Slomšek, Prešeren j. dr.). Razveseljivo pa je, da so 1. 1848. bili Srbi v soglasju s Hrvati proti Madjarom. Za časa absolutizma je neverjetno močno napredovala germanizacija na Hrvaškem. Po porazih Avstrije na bojnem polju sledi ustavna doba, ki napravi na Hrvaškem popolno zmedo. Končno je bila vrinjena Hrvatom nagodba z Madjari, ker so tako zahtevali interesi pangermanske in madjarske politike.
V	petem delu opisuje razmere na slov. jugu koncem 19. stol. Za Srbijo je ta doba skrajno žalostna. Pustolovni kralj Milan, slepo orodje avstriisko-madjarske politike, je spravil na rob propasti srbsko državo in pripravil strašno katastrofo svojemu sinu in dinastiji. Znotraj nered in korupcija, na zunaj udarec za udarcem. Rusi podpirajo Bolgare, eksarhat zatira srbsko šolstvo v Macedoniji, Srbi sami so precej brezbrižni za Macedonijo, srbski živeli se umika pred bolgarsko propagando. Simpatija evropskih držav je bolj na strani Bolgarov. Angleži, Nemci in Madjari skušajo na celi črti oslabiti slovanski vpliv; berlinski kongres 1878 pomeni popolno kapitulacijo Rusije, ki prepusti Bosno-Hercegovino Avstro-Ogrski. Ta polagoma za-preže v svoj voz Bolgare in Srbe. Andrassy skuša preprečiti emancipacijo balkanskih Slovanov, pač pa izkoristiti Bolgarijo, Srbijo in Črno goro za svojo politiko. Okupacija Bosne in Hercegovine je živo zadela srbski narod, rodila neštevilne potežkoče in podala premise za bodoče zapletljaje, ki so končno dovedli do svetovne vojne in se končali z razpadom avstro-ogrske monarhije. Avtor opisuje svetle in temne strani avstro-ogrske uprave v Bosni in Hercegovini. Glavne uloge pri upravnem aparatu so imeli v rokah Nemci in Madjari, ki so delali na to, da se Bosna in Hercegovina ločita od Srbov in Hrvatov ter se ustvari poseben »bosanski« jezik in narod. O težkem macedonskem vprašanju ugotavlja avtor s Cvijičem, da se prebivalstvo vzhodne Makedonije približuje bolj bolgarskemu tipu, v zapadnem delu .pa srbskemu, vmes so pa prehodni tipi, sploh nista tu dve narodnosti, ampak dve stranki, ena vleče s Srbi, druga z Bolgari.
Črna gora je do srede 19. stol. nekaka cerkvena država, ker njen vladar je škof, a knez Danilo (1851—186U) se ni dal več posvetiti za škofa in je s tem laici-ziial svojo državo. L. 1860. nastopi dolgotrajno vlado (do 1918) knez Nikola L, ki se je I. 1910. proglasil za kralja. — Končno govori pisatelj o ogrskih Srbih, ki Imajo svoje »Atene« v Novem Sadu. Položaj ogrskih Srbov je proti koncu preteklega stoletja 'dokaj žalosten. Madjari so jim vzeli skoraj vse pravice, pa tudi v moralnem oziru je slika dokaj temna. Ljudstva se jt polastil sebični materijalizem, ki hoče le uživati; pogosto se dobe prezgodnji mladi starci, ki so se izživeli, v družinah ljubijo potratno razkošje, boje se pa številnejšega zaroda. Vse te slabe strani so Srbi pre-
vzeli od Madjarov, dočim se Nemci številno množijo in gospodarski napredujejo, ker so ohranili staro poštenost in priprostost.
V oddelku B petega dela riše pisatelj politični in kulturni položaj od ). 1868 do konca stoletja na Hrvatskem, v Dalmaciji in v Sloveniji. Nagodba z Madjari je Hrvatom prinesla slabe sadove. Po kratki narodni vladi Ivana MažuraniCa dozore hrvatske laz-mere do velike krize 1. 1880., ki prinese Hrvatom dolgoletno tiransko vlado zloglasnega Klnieua Iledervarva. Hrvatska politika sc suče popolnoma po diktatu iz Budimpešte. Hrvatom manjka dalekovidnih, realnih, delavnih politikov. O fantastu Kva-terniku domneva Haumant, da je najbrž znorel, ko je povzročil ponesrečeno vstajo (str. 484). Veliki zvonec je ta čas nosil Ante Starčevič, katerega se je zlasti mladina oklepala, a prav iz njegovih vrst so prihajali najhujši madjaroni. Na veliko veselje Dunaja in Budimpešte je Starčevič zasnoval svoj pankroatizem. ki ga skuša — M neužitnem slogu — utemeljiti z zgodovino. Hauinant prav opaža, da Starčevič skače po zgodovini kakor Trenkovi panduri po sovražnih zemljah. Njegov pankroatizem ni nič drugo, kakor na Hrvatsko presajen madjarski šovinizem. Vse to, kar so Madjari očitali Hrvatom, je Starčevič obrnil proti Srbom, ki seveda ne ostanejo dolžni odgovora ter vračajo Hrvatom milo za drago. Za časa Kliuena Hedčrvarya so Srbi naj-zvestejši zavezniki vladinega protihrvatskega režima. »Od Timoka do Adrije!« kličejo Hrvati kakor Srbi, vsak po svoje, Dunaj in Budimpešta pa se posmehujeta in ščuvata bratski spor. Napetost jc bila tolika, da se je zdelo, da ni drugega izhoda, kakor da eden ali drugi podleže in izgine. Med tem ko Starčevič trobi svoje panhrvatske ditirambe, propada hrvatstvo nagloma, moralno, številčno in ekonomsko, doseljujejo se Madjari in Nemci.
Žalostne razmere na Hrvatskem mečejo svojo senco tudi na Dalmacijo. Tu si stojita nasproti dve stranki: avtonomisti in aneksionisti. Slednji zahtevajo združenje Dalmacije s Hrvatsko, prvi ne marajo o tem nič slišati. To so dalmatinski »italijanaši«, ki pač priznavajo, da so Slovani, nikdar pa ne Hrvati. Vlada na Dunaju se veseli lega spora, podpira italijanaše, ki se ojačujejo z doseljenci iz Italije, kar tudi vlada pospešuje, da drži na uzdi slovanski živelj. Ker so v banovini Srbi sprti s Hrvati, tudi v Dalmaciji Srbi ugovarjajo proti združitvi Dalmacije s Hrvatsko ter se družijo z italijanaši. Jovanovič pa pride potem še na nesrečno misel, da začne v imenu sprave uvajati v dalmatinsko deželno upravo Nemce —- kot »nepristranske«! Tako se nam nudi nad vse žalosten prizor: domačini se grizejo med seboj, tujci, Italijani in Nemci se pa. šopirijo. Osrednja vlada Dalmacijo popolnoma zanemarja, tu vladajo razmere, ki so naravnost sramota za evropsko državo in povrh še za velevlast, kakor je bila Avstrija. — Na str. 506—516 poda pregled slovenske zgodovine od 1. 1848., zopet zelo kratko. Omeni, da Bachov absolutizem med Slovenci ni vzbujal tistega ogorčenja kakor med Hrvati, priznava, da jc med 'duhovščino bilo gorečih rodoljubov, kakor Slomšek, sicer je pa slov. razumništvo dalo najhujših »luisarjev« za Bachovo germanizacijo na Hrvaškem. Ožigosa naravnost »izdajalski« nastop slovenske delegacije pri ustvarjanju dualizma, sploh da je bila slovenska delegacija v dunajskem parlamentu malo-pomembna, vsled tega nastane spor med »staro-« in »mlado-Slovenci«. Omeni tudi razvoj našega društvenega življenja na prosvetnem, političnem in gospodarskem polju, pa tudi raznarodovalno rovarjenje Siidmarke in Schulvereina, naglaša dalje demokratični značaj novega poki eta, kateremu je začetnik dr. K r e k. Vedno bolj stopa v ospredje ideja jugoslov. jedinsitva, najprej v obliki trializma, ko se je pokazalo, da bi se naj eventualna nova grupacija na jugu izvršila brez Slovencev, se je med Slovenci začela javljati tudi radikalna revolucijonarna struja, največ pod češkim vplivom.
Končno spregovori avtor tudi o razmerju med Slovenci, Hrvati in Italijani v primorskih dežeiah. Avstrija tukaj stalno in učinkovito ni podpirala nobene narodnosti, razen nemške; kakor je kazalo, je v Trstu in Gorici kazala prijazno lice sedai Italijanom, sedaj Slovencem, na splošno je pa vedno dajala prednost itaiijanstvu. V Gorici so Nemci in Italijani bili stalno združeni proti Slovencem, v Istri so pa neomejeno vladali preostanki starega beneškega režima.
V šestem delu zasleduje avtor podvig jugoslov. dežel v prvih letih 20. stol. Na Hrvaškem se končno zlomi železni režim Kiiuena Hedervarya ter pride do reške in zaderske resolucije. Srbi in Hrvati se zbližajo in se združijo proti madjarskemu nasilju. V tem času se pojavlja tako med Srbi kakor Hrvati »seljački« pokret, ki sta mu na čelu hrvaški Srbin Svetozar Pribičevič in Stjepan Radič. Radieev prvi nastop prav debro označuje avtor (str. 533): prišel je iz tujine s polnimi ušesi in ustmi lekcij, ki jih je slišal v inozemstvu, pa je samozavestno klical svojim rojakom, da ne potrebujejo za svojo politiko pouka ne v Parizu, ne na Dunaju, ne v Budapešti, a sam je bil prežet avstrijakantskih idej, ki si jih je usvojil na Dunaju. Vse svoje upe je stavil na Avstrijo in njenega vladarja (Pranja Josipa, kateremu poje slavospeve). Prepričan je, da bo Avstrija obstajala najmanj še 500 let! Pripoznava, da so Hrvati in Srbi eden n a r o d, »hočemo ali nočemo«, v isti sapi pa pobija edinstvo s Srbi. Radiču je vele-srbstvo največja ovira ujedinjenju, on sam pa je od Starčevima povzel najradikalnejši pankroatizem, ki istotako onemogočuje ujedinjenje. Zato je bil Radič nasprotnik lirvat-sko-srbske koalicije in je sanjaril o neki od Avstrije odvisni Jugoslaviji, ki si bo — ra-dovoljno ali s silo — priključila — Srbijo.
Po sklenjeni hrvatsko-srbski koaliciji 1. 1902. znovič izbruhne sovraštvo med Srbi in Hrvati vsled protisrbskih pogromov v Zagrebu. Nekaj krivdle je gotovo nosil pretirani srbski list »Srbobran«, nekaj pa irankovci in Radič, glavni agent v ozadju pa je bila vlada v Budapešti, ki je za svoj režim potrebovala sovraštvo med Srbi in Hrvati. Med tem se je v Avstriji žc napravil veliki vojni načrt, zavojevati Srbijo in preko nje prodreti do Soluna. To je cilj, ki ga zanaprej dosledno zasleduje avstrijska vojna stranka, za katero stoji prestolonaslednik Fran Ferdinand.
V Srbiji med tem zavlada kralj Peter in začne se splošna obnova, z aneksijo Bosne iu Hercegovine nastane skrajno napeto stanje med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Avstrija naravnost želi najti povod za vojni pohod. Aerentlial je imel načrt, razkosati Srbijo. Ker ni prišlo do vojne z orožjem, je Avstrija začela proti Srbiji carinsko vojno, da bi jo prisilila do popolne kapitulacije.
Pri sklepanju balkanske zveze opozarja avtor, da je inicijativa prišla od bolgarske strani, Srbi so nezaupni, ker se boje zahrbtnih načrtov zvitega carja Ferdinanda. O srbski \ojski so velevlasti imele precej pesimistične nazore. Avstrija zlasti je škodoželjno pričakovala, da si Srbija opeče prste. Toda bitka pri Kumaiiovein je svet poučila drugače in s to bitko je bila za pravo odločena prva balkanska vojna. Srbija je nosila glavno težo, a pri sklepanju miru so jo velevlasti spravile skoraj ol. vse uspehe. Avstrija, Nemčija, Italija so bile pri sklepanju miru naravnost sovražne Srbiji, Anglija in Francija pa brezbrižni. Velevlasti so Srbijo vrgle iz Albanije in jo odrinile od morja, Bolgarija pa jo je skušala izriniti iz Macc-donije. Tako bi končno izšla iz zmagoslavne vojne praznih rok. Prišlo je do drugo balkanske vojne; Bolgari so kar brez prave vojne napovedi napadli svoje dosedanje zaveznike. Toda bitka pri Bregalnici je zopet iznenadila svet. Druga balkanska vojna je bila za slavizcm bolj škodljiva kakor prva za Turke, je pisala takrat dunajska > Reichspost«. Zmaga pti Kumanovem in ob Bregalnici je bila v očeh Avstrije največja krivda Si bije. Avstrija je na vsak način hotela najti povod za vojno in uničiti Sr-
bijo. Na Dunaju so bili prepričani, da bo avstrijska vojska v dveh tirali v Beogradu, ko pa pade Beograd, bo cela Srbija na kolenih. Med Srbi je ta čas bilo malo »jugo-slavizma«, motilo jih je velesrbstvo in pa stari predsodki ter nezaupnost proti »La tincem« (str. 625). Končno opiše napeto razmerje med Avstrijo in Srbijo 1. 1913.—1914., omeni revolucionarno gibanje v Avstriji in s sarajevskim atentatom zaključi VI. del.
V sedmem in zadnjem delu govori o Jugoslovanih med svetovno vojno. Avstrija je ob začetku vojne računala na nepripravljenost Rusije in Francije, dočim sta Avstriji, in Nemčija bili dobro pripravljeni.
Izgledi za kako jugoslovensko zbližanje so v prvi dobi svetovne vojne kar mogoče neugodni. Radič v Zagrebu naravnost ploska od veselja, da je Srbom napovedana vojna, kaka pobuna ali odpor na Slovenskem ali Hrvaškem bi bila blaznost, ker bi državna oblast vsak poskus zadušila v potokih krvi. Jugoslovanski odbor, ki bi naj delal v inozemstvu za ujedinjenje, je bil med seboj needin in v vednem sporu s trmoglavim Pašičem. Italija je od vsega začetka bila nasprotna ujedinjenju, ona je hotela Srbe za sebe, Hrvate za sebe, da bi potem lažje spravila ene kot druige pod svoj vpliv. Za Slovence Italija ni imela drugo, kakor da si jih razdeli z Avstrijo in izbriše s površja zemlje. V Rusiji so vladali popolnoma zmedteni pojmi; v pravoslavju okostenela Rusija se je bala, da bi katoliški Hrvati odvrnili Srbe od pravoslavja. Prav ta ozkosrčnost do kosti izkvarjene Rusije je povod, da so v londonskem paktu žrtvovali primorske Slovence in Hrvate, češ, Italijani so katoličani, pa Hrvati in Slovenci so katoličani, torej naj gredo skupaj, drugače nastane nevarnost za srbsko pravoslavje! Ko so Avstrijci v jeseni 1915 slavodobitno prekoračili Donavo, zavzeli Beograd in prenesli svoj glavni stan v Valjevo, so se čez par tednov morali sramotno umakniti m 15. decembra je kralj Peter zmagoslavno prišel v Beograd. Značilno in sramotno je, da so izmučeno srbsko vojsko zavezniki hoteli izrabiti, da bi popravili lastno nezmožnost. Rusi v Galiciji niso mogli nikamor, zahtevali so, naj Srbi nadaljujejo ofenzivo proti Avstriji, da bi tako razbremenili rusko vojsko. Bahati Italijani so o Binkoštih z velikim vikom, in krikom vstopili v vojno, a v decembru so zahtevali od Srbov, naj po izgonu Avstrijcev prodirajo proti Zagrebu, da bi med tem oni za sebe lahko vzeli Trst in naše Primorje. V ozadju je Italija imela še zlobno nakano: čim bolj izkrvavi Srbija, tem boljše za Italijo! Vedenje Italije ves čas vojne napram Srbiji je naravnost perfidno. Na Balkanu niso Italijani storili drugega, kakor da so delali priprave za svoje sebične načrte, ki bi jili izvršili po vojni. Ko so Bolgari stopili v vojno, so zavezniki prepustili Srbijo njeni usodi in prišlo je do strašnega umika skozi albansko gorovje v zimskem času. Ko so se izstradani in razcapani ostanki srbske vojske deloma izkrcali v Italiji, so iih Italijani sprejeli ne kot zaveznike, ampak so jih gnali kakor ujetnike v taborišča. Ko se je končno 1. 1918. začela ofenziva na solunski fronti, Italijani niso sodelovali nič, Angleži pa od strani opazovali bitko, vso težo so nosili Francozi in Srbi. — Glede mirovnih pogodb podčrtava avtor, da so zelo krivične zlasti za Slovence. Mesto da bi v duhu Wilsonovih točk dali tisoč let zasužnjenemu ljudstvu zraka in solnca, so žive kose našega narodnega telesa žrtvovali nemškemu in italijanskemu mololiu. — S sklepom mirovnih pogodb, s formacijo države (takrat) SHS in z vidov-dansko ustavo avtor sklene svoje delo. Poznejši dogodki, pred in po 6. januarju 1929, ne spadajo v okvir te knjige.
Sedaj nekaj opomb, ki se seveda nanašajo le na čas, ki si ga je avtor določil. Povsem naravno je, da se pri tako obsežnem in pestrem gradivu lahko vtihotapijo razni nedostatki in so v raznih zamotanih vprašanjih mogoča tudi različna mnenja. Avtor nam je podal lepo sintezo razvoja juigoslovenske misli, vendar pri strukturi te impo-zahtne zgradbe pogrešamo pravo s o m e r n o s t. Poedini deli so namreč v primeri
z drugimi obdelani prepičlo; tako smo zlasti ini Slovenci slabo odrezali. Avtor je lo sam čutil in zagotavlja v predgovoru, da nikakor ni hotel podcenjevati Hrvatov in Slovencev. To učenemu našemu prijatelju radi verjamemo in tudi razumemo, kako je do tega prišlo. V predgovoru navaja glavne mentorje, ki so mu dajali informacije in inspiracije, med njimi ni niti enega Hrvata ali Slovenca, tako se niti sam ni zavedal, da je na sestavo knjige vplivala gotova tendenca, ki je zlasti Slovence smatrala kot brezpomembno količino. Meu literaturo o naši zgodovini ni navedeno niti osnovno delo za našo starejšo zgodovino, Kosovo Gradivo, za 1. 1848. pa ne Apih. To je tem bolj obžalovati, ker bodo inozemci, ki ne poznajo naših razmer in jezika, iskali sveta v Hauinantovi knjigi — Dasiravno so nas Slovence nesrečne historične in geograiske razmere strašno decimirale, vendar za jugoslovenstvo nismo tako brezpomembni, kakor se marsikomu zdi, ki apriori prezira vso našo preteklost. Mi smo bili, ki smo na svoj hrbet sprejemali silovite udarce na iztok prodirajočega tevtonstva. Ko bi mi ne imeli dovolj odporne sile, bi te udarce dobili Hrvati in za Hrvati Srbi. Pretirano im enostransko je tudi, če se Srbija pred ujedinjenjem smatra kot glavni in skoraj edini vir idejnega jugoslovenstva. Bili so kajpada med Srbi možje širokega vidika, vendar celo naravno je, da je Srbija imela v svojem programu pred vsem osvoboditev ne-svobodnih Srbov v Turčiji, Bosni i. t. d. Tudi med Hrvati je Strossmajer s svojim širokogrudnim »jugoslovenstvom« zadel na odpor, zlasti med panhrvatskinii Starčevi-čanci, k;i so nas Slovence radi imenovali »planinske Hrvate«, v odločilnih trenutkih pa so te »planinske Hrvate« odbijali kot »balast«. Dočim so Hrvati jezdili na svojem panhrvatstvu, Srbi na velesrbstvu ter drug proti drugemu netili divje sovraštvo, pri nas ni sledu o kakem panslovenizmu, pri nas se razvija res čisti bratski slavizem, lei želi in predpostavlja svobodo in enakost med jugoslov. plemeni.
Avtor precej obširno razpravlja o etnični mešanici na Balkanu in pravi (str. 10), da dolgotrajno otomansko vladanje ni vplivalo na raso, omenja tudi slovansko anar-hičnost in na več mestih se dotakne razlike v kultu (katolicizem in pravoslavje), ki poglablja razdor med plemeni. Zdi se, da se avtor preveč omejuje na zgolj rasno in jezično stran, premalo pa upošteva vpliv etnične pestrosti na duševnost. Če to upoštevamo, so nam umljivi razni čudni pojavi v javnem življenju, ki škodujejo državni upravi in mirnemu sožitju. To duševno razpoloženje, ki bi ga lahko imenovali »orientalsko mentaliteto«, ima svoje početke že v stari rimski državi ter sestoji iz več komponent. Odkar je Rim zavladal nad azijatskimi pokrajinami in narodi, se je rimska država v muogočem »poazijatila«. Ena izmed značilnih potez orientalske miselnosti )e fatalizem, ki se prav izrazito kaže pri muslimanih in tudi v srbski narodni pesmi igra »usud« veliko ulogo. Iz tega se rodi neka trmoglavost, ki je gluha in slepa za nasprotne dokaze in dejanske okoliščine ter hoče na vsak način z glavo skozi zid in urediti vse po enem kopitu, četudi so noge različne. Druga izrazito azijatska poteza je d c s p o t i z e m in centralizem. Rimljan je imel zelo razvit pravni čut ter je bil svobodoljuben, še bolj individualistično svobodoljuben je bil genij grških plemen, naposled pa se v Bizancu izcimi najstrožji despotizem in centralizem, ki se ni razvil iz biti grško-rimskega duha, ampak je pripisovati azijatskemu vplivu. Tak de-spotični centralizem se je po Mongolih vgnezdil v duševnost ruskega naroda in preko Turkov so ga podedovali od Bizantincev tudi Srbi in. Bolgari. Ker je pa slovanski genij individualističen, ali kakor pravi Hau-mant, »anarhičen«, odtod vedno nihanje med demokratizmom in despotizmom. Iz tega despotično-centralističnega pojmovanja sledi še nekaj drugega, kar usodno vpliva na praktično življenje: kdor se na kakšenkoli način dokopa do oblasti, smatra sam sebe za državo in misli, da kar je državno, je tudi njegovo. Odtod zloraba državnega imetja.
ki jo opažamo že v bizantinski državi, potem pri Turkih in končno pri novo nastalih državah na Balkanu. — Stare fevdalce pri Srbih so Turki uničili, po osvobojenju so tudi turški paše in dr. izginili, nova država ne pozna aristokracije v historičnem pomenu, mesto tega se je pa razvila p 1 u t o k r a c i j a, ki je še slabša kot stara aristokracija. Kakor je stara aristokracija zvesto čuvala rodbinske vezi, tako tudi pluto-kracija svoje »porodičarstvo«. Haumant na več mestih prav drastično opisuje to plu-tokiatično porodičarstvo. Nekdo je n. pr. s srečno kupčijo ali špekulacijo postal iz revnega seljaka bogat človek; tak ima sedaj mogočen vpliv na svojo okolico. On ali njegov sin postane nekega dne visok uradnik, morda celo minister. On sedaj gleda, da oskrbi vso svojo porodico, na vsa dobičkanosna mesta nastavi svoje ljudi, na sposobnosti in zasluge se tu veliko ne gleda. Z zavistnim očesom gledajo to drugi in se jim tudi zbudi poželenje po bogato obloženih mizah. Začnejo se intrige in kmalu pride1 do »krize« in »kriza« zavzame najširše kroge, od ministrskega predsednika doli do vaškega grobarja, pravi Haumant, se spremeni ves personal, njegova mesta zasedejo novi ljudje in kolo se vrti naprej, kriza sledi za krizo; vsak skuša izkoristiti položaj za sebe in za svojce, dokler je čas.
To so glavne komponente tiste miselnosti, .ki ni pustila državi priti do reda in blagostanja. Razlika kulta je pri tem ceio nedolžna stvar. To razliko so razkričali kot oviro ujedinjenja le brezvestni demagogi, katerim ni bilo nič za versko življenje ne v katolicizmu in ne v pravoslavju. — V Nemčiji je gotovo večja razlika med katoličani in protestanti kakor pri nas med katoličani in pravoslavnimi, pa vendar tam, ko so bili piemagani prvi tresljaji, ki jih je povzročil Bismark, državno življenje ne trpi radi različnosti kulta.
Tesnogrudni pravoslavni inspiraciji je pripisovati, če pisatelj na str. 431 in drugje šteje v zlo katoličanom v Bosni, da so jezuitje v svojem konviktu vzgajali nove dušne pastirje, češ, da so hoteli pokatoličiti pravoslavne! Čudna logika je to. Taka pristranost le škoduje ugledu znanstvene knjige. Vsaka konfesija vendar mora imeti svoje duhovnike, ali bi naj katoličani v Bosni in Hercegovini ostali brez dušnih pastirjev? Duhovski naraščaj se vzgaja za katoličane in ne za pravoslavne. Istotam avtor trdi, da je avstrijska vlada podpirala z vsemi silami katolicizem in zatirala pravo-slavje, češ, katoliške župnije so se ustanavljale celo tam, kjer ni bilo drugih katoličanov kakor župnik in mežnar. Bili bi zelo hvaležni informatorjem g. avtorja, ko bi to trditev podprli s konkretnimi zgledi. Takega slučaja ni bilo nikjer, pač pa je bilo mnogo krajev s katoliškim prebivalstvom, kjer je za cerkev služila kaka lesena bajta. Trditev, da je avstrijska vlada podpirala katolicizem, zatirala pa pravoslavje, velja prav toliko, kakor če sedaj Italijani pišejo, da je avstrijska vlada podpirala Slovence in Hrvate, zatirala pa Italijane. Če je avstrijska vlada kaj storila v tem oziru, je storila le svojo dolžnost, ker katoliško prebivalstvo v Bosni in Hercegovini, izvzemši nekatere priseljence po 1. 1878., ki so pa bili večinoma versko indiferentni, je bilo najrevnejše. Muslimani so imeli na svoji strani bogate bege, pravoslavni premožne trgovce, katoličani pa revne seljake, ki so jih Turki, kakor avtor sam priznava, bolj sovražili, kakor pravoslavne. Ko bi bila avstrijska vlada res tako munificentna napram katoličanom, bi ne bilo treba zbirati po avstrijskih deželah milodarov za bogo-služne potrebe bosanskih katoličanov. Tega pa vendar ne more nihče za zlo šteti, saj ima vsaka konfesija pravico in dolžnost, skrbeti za svoje revne sovernike.
Pomisliti je še to-le: V času, ko bi naj avstrijska vlada enostransko podpirala katoličane proti pravoslavnim, so Srbi na Hrvatskem z vsemi silami podpirali madjarski režim Khuenov, Madjari so pa določali smernice bosanski upravi. Če se je torej pravoslavnim v Bosni godila krivica od strani vlade v korist katoličanstva, zakaj pa se
niso zganiii njihovi soverniki na Hrvaškem? Krivda pade potem na njih, ker so podpirali lak režim!
Kako površne so bile informacije, ki jih je dobil avtor o verskih razmerah v Bosni, je razvidno tudi iz tega, da stavi katoliško škofijo tudi v Bihač, kjer ni bilo škofije, izpustil pa je Mostar, kjer je res katoliška škofija.
Na str. 494 trdi avtor, da je Pij X. izbacnil iz rimskega koledarja Cirila in Me-todija. Ni jih izbacnil, ampak že Leon XIII. je njun praznik prestavil od 5. na 7. julij, ker je 5. julija smrtni dan 1. 1897. za svetnika proglašenega Antona Zakarija, v slovanskih škofijah, ki so to želele, pa sta Ciril in Metodij še danes 5. julija. — Na isti str.: cesar Franc Jožef ni dal ukora Strossmajerju 1. 1880. radi brzojavke v Kijev ob lOOOlet-nici Cirila irt Metodija, marveč 1. 1888. radi čestitke k lOOOletnici p o k r š č e n j a Rusov.
Str. 549: Srbska skupščina ni izvolila Petra Karadjordjeviča za kralja 1. 1902., marveč 5. junija (po gregor. koledarju) 1903. Ce se je tu zgodila pomota, ni čuda, da je tudi majniška deklaracija pomotoma potisnjena za leto dni pozneje; str. 694: ta deklaracija je bila podana v državnem zboru 30. maja 1917', ne 1918. Dočim so drugod imenoma imenovani možje, ki so količkaj kaj pomembnega storili ali izpre-govorili, je tukaj kakor namenoma zamolčano, da je to deklaracijo prečital dr. K o-r o š e c. Na raznih mestih se pozna tendenca, tega moža potisniti kolikor bolj v ozadje.
Pri persekucijah v Sloveniji 1. 1914. omenja avtor le razpust Matice Slov., vse drugo grozno trpljenje neštetih žrtev nemške pobcsnelosti je zakrito z molkom, enako živahno delovanje in nepopisno navdušenje za Jugoslavijo med slovenskim ljudstvom.
Str. 359: hrvatski narodni skladatelj ni bil Lisički, marveč Vatroslav Lisinski, znani slov. politik je bil Šušteršič in ne Šušterčič, bivši kralj, namestnik v Ljubljani je Hribar ne Ribar, Gleichenberig je na Štajerskem in ne na Ogrskem i. t. d.
Vkljub tem in drugim nedostatkom je Haumantova knjiga zelo odlično delo in smo g. avtorju zanj zelo hvaležni. Knjigo bi naj pozorno čitali in premišljevali ne samo poklicni zgodovinarji, ampak tudi drugi, če ni za nas zastonj Cicero zapisal znanih besed: »Historia magistra vitae«.
rr. Kovacic.
Dr. Melitta Pivec-Stele: La Vie Economique des Provinces Illyrlennes (1809—1813) saivie d' une bibliographie critique. Paris 1930.
Obsežno, preko 400 strani obsegajoče delo, k ga je napisala gospa dr. M elita Pivec-Stele, knjižničarka na državni knjižnici v Ljubljani, izdal pa slovanski institut na univerzi v Parizu, slika gospodarsko življenje Napoleonove Ilirije v celoti in v podrobnostih po posameznih pridobitnih panogah.
Glavna vsebina knjige je razdeljena na tri dele:
I.	Postanek in organizacija Ilirskih dežel;
II.	izvršitev kontinentalne zapore v Iliriji in
III.	gospodarski položaj ilirskih dežel.
I. Postanek in organizacija Ilirskih dežel.
Po Dunajskem miru dne 14. oktobra 1809 organizirano ozemlje Ilirije ni bilo niti zemljepisno niti gospodarsko, še manj politično ali nacijonalno enotno. Uprava v teh deželah je bila do ustanovitve Napoleonove Ilirije zelo različna. Statistike prebivalstva po narodnosti sploh nimamo iz te dobe, pač pa po konfesiji. Po štetju z dne 20. marca 1813 jc bivalo na 54.998 km2 velikem ozemlju Ilirskih dežel katolikov 1,312.955, pravoslavnih 224.418, luterancev 15.785, reformiranih 206, Židov 2736, v celoti 1,556.000 duš. Ako pogledamo na karto, vidimo, da je to ozemlje tvorilo nenavadno dolg, a so-
razmerno ozek pas, ki ie zapiral Avstrijo in Ogrsko proti morju ter je tvoril po celini vez med Francijo, Italijo in Turčijo, torej naraven most od zapada na vzhod.
Zakaj je Napoleon ustvaril Ilirijo? Sam se je izrazil nasproti Las Cases-u na otoku Sv. Helene dne 20. Vil. 1816, da v tem pogledta ni imel točnih sklepov, ampak samo načrte. Sodobne priče pravijo, da je Ilirija nastala iz vojaških in gospodarskih razlogov. Nedvomno je imel Napoleon neposredni vojaški namen oslabiti Avstrijo in jo odriniti od morja, v drugi vrsti pa dobiti zvezo z Dalmacijo, ki je pripadala Franciji že od 1. 1806. dalje.Ilirija naj bi bila predstraža proti Avstriji. Toda gospodarski cilji so stopali vedno bolj v ospredje, čimbolj je Napoleon izvajal sistem celinske zapore, naperjene proti Angliji. Napoleon je stremel za tem, da zapre Angliii vsa pristanišča ob vzhodni obali Adrije ter dobi po suhem trgovsko pot za Francijo proti iztoku. Francija naj postane gospodarica sredozemskega morja. Adrija naj bo francoska last.
Upravna organizacija Ilirskih dežel je bila —• po daljšem provizoriju —urejena z odlokom z dne 15. aprila 1811. Obsegale so 6 civilnih pokrajin in 1 vojaško hrvatsko krajino, s (> intendanti, ki so imeli iste pTavice, kakor francoski prefekti. V Ljubljani je bil sedež generalnega guvernerja, ki je tvoril z generalnim intendantom in generalnim komisarjem za pravosodje takozvani mali svet (le petit conseil). Ustava in uprava Ilirskih dežel je imela centralističen značaj, ki pa ni bil v celoti uresničen. Generalni guvernerji so bili po vrsti: Marmont, Bertrand, Junot in Fouche. Poročilo o ustavi in upravi Napoleonove Ilirije ne spada v okvir te razprave. Opozarjamo samo na knjigo dr. Bogumila Vošnjaka o ustavi in upravi Ilirskih dežej, kjer je ta tvarina natančno opisana.
Takoj ob začetku Napoleonove Ilirije je stalo gospodarsko življenje teh dežel v znamenju občutne denarne krize.
Avstrija je zapustila v teh krajih mnogo papirnatega denarja (Bancozettel) brez prave notranje vrednosti. Nominalna vrednost tega denarja je vedno bolj padala. Z odlokom francoske vlade z dne 7. decembra 1810 je bilo določeno, da se od 1. 1. 1811 ne bo sprejemal avstrijski denar pri javnih blagajnah, marveč samo francoski franki. Ta odlok je imel blagodejen vpliv na gospodarsko življenje Ilirskih dežel, ker je uredil valutno vprašanje in izmenjavo avstrijskih bankovcev pred avstrijskim bankrotom, ki je sledil kmalu za tem. S tem so bile Ilirske dežele obvarovane velike gospodarske škode.
II. Izvršitev celinske zapore v Iliriji.
Dvojna naloga je bila namenjena Ilirskim deželam v okvirju Napoleonovega orjaškega načrta, da s celinsko zaporo gospodarsko in politično premaga Anglijo: Vzhodna obala Adrije se naj zapre angleški trgovini, po suhem pa se naj odpre pot irancosko-levantinski trgovini.
Učinek vseh upravnih odlokov, ki merijo na izvršitev celinske zapore v Iliriji, se najbolje spozna, ako se ugotovi razvoj in resnično stanje posameznih gospodarskih panog v tej dobi.
A) Carinska uprava: Že 16. oktobra 1809, torej dva dni po sklenjenem miru na Dunaju je Napoleon pisal Gaudin-u, da je treba poslati v Ilirijo inteligentnega človeka za direktorja carin.
Pisateljica natančno slika organizacijo carinske uprave v Iliriji, delokrog posamez nih carinskih uradov in organov in vodilne može, ki jim je bila poverjena organizacija carinske službe v Ilirskih deželah. Očividno pa ta upiava v začetku ni dobro funkcijo-ni.ala, kar sledi iz kritičnega poročila, ki ga je poslal Catineau - La Roche že 1. 1810. Napoleonu (Note pour Napoleon sur la situation de 1' Illyrie en 1810). Posledica je bila, da jc bil vodilni upravnik carin Laugier odpoklican in zamenjan z drugim in da je bila
uprava carin v Iliriji z odlokom z dne 16. okt. 1810 podrejena neposredno generalnemu direktorju carin v Parizu. Končno je bila carinska uprava v Iliriji urejena z odlokom z dne 27. novembra 1810 in s carinskimi tarifi. Ni mogoče na tem mestu natančneje naštevati podrobnosti tega odloka in tarifov. Namen vse te carinske zaščitne politike je bil: zavarovati domačo produkcijo, zlasti francosko industrijo in preprečiti vsak uvoz angleškega blaga. Težave, ki nujno nastanejo ob ustvaritvi novih državnih in gospodarskih mej, so se pojavile tudi tukaj. Številne pritožbe so se nanašale na obmejni promet s sosednimi avstrijskimi kraji, slično kakor ca 110 let kasneje ob postanku kraljevine Jugoslavije. Nekatere ostrine teli carinskih določb so bile sčasoma odpravljene ali vsaj omiljene.
B) Poljedelstvo, živinoreja in gozdarstvo. Večina ilirskega prebivalstva se je bavila s poljedeljstvom, živinorejo in gozdarstvom. Vs.e te panoge pa niso mcigle zadoščati vsem potrebam prebivalstva. Gled'e žita so bile ilirske dežele vedno pasivne in navezane na uvoz iz Ogrske irt drugih dežel.
Na Koroškem in Kranjskem so posebno gojili živinorejo, na Kranjskem posebej še vinogradništvo in čebelarstvo. V Ljubljani je obstajala od 1. 1767. kmetijska družba za pospeševanje kmetijstva. Hrvatska je pridelovala žito ter gojila živino in svinje. Na Goriškem in v Istri so pridelovali južno sadje, olivno olje in vino. Pokrajina Dalmacija je bila najbolj siromašna in neplodna. Prebivalstvo v tej pokrajini se je od nekdaj bavilo z ribarstvom in brodarstvom. V dobo francoske uprave spadajo poskusi, da se udomači v Dalmaciji pridelovanje krompirja, ki je bil v teh krajih še neznan.
V splošnem je bilo poljedelstvo Ilirskih dtežel še zelo zanemarjeno in vsled vojnih dajatev izčrpano.
Francoska uprava se je trudila dvigniti splošni gospodarski napredek, v kolikor jc to bilo radi slabih financ mogoče; kajti uprava Ilirskih dežel bi po prvotnem načrtu ne smela obremeniti Francije. V uradnih odlokih in razglasih, ki so bili objavljeni v uradnem glasilu »Telegraplie Officiel«, najdemo številna navodila za zboljšanje ovčar-stva, za povzdigo sadjarstva in odkritje novih pridobitnih virov. Delali so se tudi poskusi s pridelovanjem bombaževine v južnih krajih. Radi klimatičnih nestalnih pogojev se ti poskusi niso obnesli, dasiravno je bila baje kakovost pridelanega bombaža prav dobra.
Francoska uprava jc našla v Ilirskih deželah še fevdalni sistem s tlako, desetino in drugimi dajatvami in osebnimi omejitvami. V skladu z demokratskimi nazori je skušala francoska uprava rešiti prebivalstvo fevdalnih bremen, kar pa se ji ni povsem posrečilo. Francozi so odpravili osebno tlako brez odškodnine, vse druge dajatve pa bi se naj odkupile. Graščaki so zgubili takoj sodstvo nad podložniki. Zamišljeno je bilo, da se stari fevdalni gospodarski red polagoma zamenja z novim. Med graščinsko gosposko in kmeti so nastali številni spori, ki so jih Francozi skušali rešiti z uvedbo posebne komisije.
Francoska vlada pa se je sama še prav izdatno posluževala tlake za izvršitev javnih del, zlasti cest. Kakor bomo pozneje videli, se je ta sistem dobro obnesel pri zgradbi novih cest.
Živahno se je francoska uprava udtejstvovala v gozdarstvu, najbrž radi tega, ker je sama prevzela obširne državne gozdove na Koroškem in Kranjskem. Trudila se ic organizirali šumarsko upravo kot tako ter urediti izkoriščanje lesa. Prva naloga se je posrečila, druga ne in to predvsem radi slabih prometnih zvez, radi krize v industriji in padanja lesnih cen. Številni so vladni odloki in okrožnice, ki se nanašajo na izkoriščanje gozdov in lesa za industrijo in ladjedelstvo. V slednjo svrho so bili namenjeni zlasti obširni gozdovi na Hrvatskem.
C) Rudarstvo in industrija. Ilirija je imela mnogo rudnikov in sorazmerno malo industrije. V industriji je bila vodilna kovinska industrija. Največ rudnikov in tovarn je bilo v tej dobi na Koroškem in Kranjskem, nekaj tudi v Istri in na Hrvatskem; dve tretjini vseh rudarskih in industrijskih podjetij na Koroškem je bilo v državnih rokah. Najvažnejši državni rudnik se je nahajal v Idriji, kjer se je pridobivalo živo srebro. Idrija je štela v tem času 7000 prebivalcev, 1200 delavcev, 600 upokojencev, 300 vajencev. Letno se je pridelalo v teh rudnikih živega srebra za ca. 2,000.000,— frankov, letni čisti dobiček pa je znašal 600 do 700.000.— frankov. Napoleon sam se je posebno zanimal za položaj in razvoj idrijskih rudnikov.
Kontinentalna zapora je v splošnem zelo neugodno vplivala na gospodarski razvoj rudarstva in industrije v Iliriji. Pred to dobo so rudarska in industrijska podjetja v teh krajih, izvažala blago v druge kronovine Avstrije, pa tudi v inozemstvo. Država je v izdatni meri podpirala razvoj teli podjetij, osobito v Idriji. Za časa kontinentalne zapore je bil inozemski trg popolnoma zaprt ter je bil izvoz nemogoč. Poslcdica tega je bila, da podjetja niso mogla prodati blaga in da so dolgovala svojim nameščencem in delavcem plače in mezde za več mesecev nazaj. Ko je francoska vlada zvedela za kritični položaj državnih podjetij, si je pomagala deloma s posojili, deloma pa je sama nakupovala blago za lastne, osobito vojaške potrebe. Še neugodnejši pa je bil položaj privatnih podjetij (rudnikov in tovarn) v tem času. Posebno na Kranjskem je bila kriza industrija stalna in vedno bolj občutna že od konca 18. stoletja, za časa kontinentalne zapore pa se je tako stopnjevala, da je mnogo ljudi izgubilo svoje premoženje. Med žrtvami te industrijske krize je bil tudi znani mecen baron Cojz.
C) Ceste i n pošta. Na nobenem drugem polju niso bili uspehi francoske uprave v ilirskih deželah tako očividni in trajni, kakor v področju cestne in poštne uprave. Francoska uprava je storila vse mogoče, da se ustvarijo pogoji za razvoj tranzitne trgovine v teh krajih. Ker je bilo morje v tem času zaprto, je francoska uprava v dobi nekaj let zigradila nove ceste in omogočila promet po rekah. Istočasno z zboljšanjem starih cest ter zgradtbo novih pa je francoska uprava organizirala tudi poštni promet v Iliriji in s sosedno Turčijo. To delo je res občudovanja vredno. Poleg rednega vzdrževanja že obstoječih cest se je francoska uprava energično lotila tudi zgradbe popolnoma strategičnih in trgovskih cest, med katerimi je omeniti na prvem mestu Napoleonovo cesto, ki je zvezala Ljubljano z Dalmacijo, Dubrovnikom in Ko-torom, ter Lujizino cesto, ki je zvezala Zagreb preko Karlovca z Reko. Značilno je. da je pri zgradbi teh cest z veseljem sodelovalo tudi domače prebivalstvo, kar podčrtavajo francoski upravniki v svojih spominih. Glavni organizator tega dela je bil inž. Blanchard.
Na Kranjskem se je vzdrževalo 600 km cest, 23 velikih lesenih mostov in 70 drugih manjših. Mnogo cest so nanovo zgradili, Sava je bila regulirana in pripravljal se je načrt za osuševanje Ljubljanskega barja. Na Koroškem se je popravilo 280 km cest in mnogo velikili mostov preko Drave in Zile. V skrajno zanemarjeni Istri so bile očiščene luke v Trstu, Kopru, Piranu in Poreču ter so bili popravljeni pomoli. Otvorjena je bila cesta iz Trsta v Pulj v razdalji 85 in pol km, nadaljevanje bi moralo biti dovršeno leta 1813. Cesta iz Pazina v Rovinj je bila nanovo zgrajena. V civilni Hrvatski je bilo nanovo napravljenih 47 km cest, vzdrževalo pa se ca 266 km cest. Sava in Kolpa sta bili regulirani. Reško luko pa so očistili. V pokrajinah Dalmacije in Dubrovnika, ki so Dile nekdaj brez cest, ic bila zgrajena Napoleonova cesta od Knina do Dubrovnika. V vojaški Hrvatski, kjer je imel Blanchard samo nadzorstvo, se je vzdrževalo 514 in pol km cest ter je bil zgrajen most pri Kostajnici.
Celokupni stroški v 3 letih so znašali 1,350.000.— frankov vštevši upravne stroške v letnem znesku 60.000.-- frankov. Vrednost vseh dovršenih del pa je znašala več ko (6,000.000.— frankov.
Veliko zasluge imajo Francozi tudi za ureditev poštnega prometa v Ilirskih deželah in s sosednimi državami. Zanimivo je, da je bila ta uprava v 1. 1812. celo aktivna in je dala v tem letu 150.000,— frankov čistega dobička. Nanovo so Francozi uredili direktno poštno zvezo na progi Pariz - Ljubljana - Kostajnica - Carigrad - Smirna s francoskimi postajami v Turčiji.
D) Trgovina:
D) Trgovina. Lega ilirskih dežel je bila izredno ugodna za tranzitno trgovino. Še pod Avstrijo je šla preko teh dežel važna trgovska pot od Trsta preko Dunaja v Hamburg. Francozi so poleg stare poti pospeševali tud;i novo trgovinsko pot Pariz - Ljubljana - Carigrad - Smirna. Francoska uprava jc v to svrho podpirala razvoj domače trgovine, pobijala je angleško trgovino, uredila avstrijski tranzitni promet in francosko-ilirsko-levantinsko trgovino. Tej novi gospodarski politiki je podrejena celotna uprava, predvsem organizacija carin, o kateri smo že govorili. Za razvoj domače notranje trgovine je bila zelo važna splošna varnost prometa, za katero je francoska uprava mnogo storila. Z močno roko so Francozi zatrli roparske tolpe (ro-kovnjače), ki so se v teh nemirnih vojnih časih razpasle po naših krajih (v Istri, na Gorenjskem). Razvoju domače trgovine so služili vsi upravni odloki im predpisi, ki so se nanašali na voznike, kakovost vozil (»parizarji«) in stanovsko organizacijo trgovcev. Kot pristaši gospodarskega liberalizma so Francozi pospeševali svobodno konkurenco, uvedli so tržna poročila in dovolili naseljevanje tujih trgovcev.
Kc.ricem 18. in v začetku 19. stoletja so bili trgovci v Ilirskih deželah organizirani v privilegiranih korporacijah. Število članov je bilo strogo omejeno. Ilirska uprava pa je ukinila vse privilegije. Domači trgovci nikakor niso bili zadovoljni s temi novimi odredbami. Francoska uprava je pospeševala naselitev tujih trgovcev (Francozov, Italijanov, Zidov). Po 300 letih se je v Ljubljani zopet naselil židovski trgovec po imenu Heymann. Gu\erner Marmont je podelil Židom vse pravice in popolno ravnopravnost s svojim odlokom z dne 27. U. 1810. Imenovani Heymann je bil rodom Bavarec. Bila sta dva brata Abraham in Mojzes Heymann, dobavitelja francoske armade v Nemčiji, ki sta prišla s svojim r.ečakom Simeonom meseca novembra 1809 v Ljubljano, kjer sta ustanovila manufakturuo trgovino in menjalnico. Francoska vlada ju je izdatno podpirala. V Trstu je bilo meseca oktobra leta 1809. v celoti 222 trgovcev. Leta 1815. se je ugotovilo, da je nastalo za časa francoske uprave 40 novih trgovin.
Tržna poročila, ki jih je uvedla francoska uprava, so bila potrebna radi nestal-nosti cen in valute. Zanimivo je, da je odredil Marmont, da morajo občine vsak teden na novo določiti maksimalne cone živil.
Važna odredba ie bila, da jc francoska uprava uvedla trgovske zbornice in trgovska sodišča. Trgovska zbornica v Trstu je imela U članov, trgovska zbornica v Dubrovnika in na Reki pa vsaka po 8 članov. Trgovska zbornica v Trstu je odposlala dva svoja zastopnika v glavni trgovski svet v Parizu na podlagi odloka z dne 27. 6. 1810, Dubrovnik in Reka pa po enega zastopnika. Trgovska sodišča so bila ustanovljena ii Ljubljani, Reki, Trstu in Dubrovniku.
V splošnem pa v tem času položaj trgovcev ni bil posebno ugoden. Bila je doba gospodarske nesigurnosti in silnih sprememb, ki so odločilno uplivale na cenc, Vaiiuo in sploh na vse eksistenčne pogoje.
Boj proti angleški trgovini je izvajala francoska uprava v Ilirskih deželah z vso energijo. Angleško blago je bilo povsod prepovedano, zlasti kolonijalno blago. Franco-
ska oblastva so izdala stroge odredbe, da se mora angleško blago povsod zaplenili in celo javni.1 zažgati. Vsako nasprotno ravnanje se je smatralo kot tihotapstvo, ki se je strogo kaznovalo po francoskcm kazenskem zakonu. Te določbe so občutno zadele celokupno prebivalstvo, zlasti v večjih mestih, kakor v Trstu in Ljubljani. Ugodnejši je bil položaj na Reki, ker je tamkajšnji guverner pravočasno obvestil trgovce, da so poskrili svoj;; zaloge. V drugih večjih mestih pa se je brezobzirno nadaljeval lov na angleško blago. V Ljubljani se je angleško blago javno sežgalo na trgu pred mestno hišo, in sicer dne 11. okt. 1812 ter slednjič dne 21. februarja 1813.
V	naslednjih poglavjih poroča pisateljica zelo natančno o položaju ilirske trgovine napram Avstriji ter o razvoju ilirske trgovine z Levanto. Statistični podatki za to dobo niso povsem točni. Za leto 1811. vemo, da je carinarnica v Kostajnici ob ilirsko-bosanski meji zaznamovala sledečo količino blaga, ki je prišlo iz Turčije in je bilo odpremljeno kot tranzitno blago za Francijo: 28.178 zavojev (kolijev) različnega blaga, osobito bom -baževine, volne, kož, tobaka itd. s kosmato težo 21.412 stotov a 56 kg in v cenilni vrednosti 5.834.164 irankov. Samo vrednost bombaževine je bila ocenjena na 4,603.20(1 frankov. Sodba sodobnih avtorjev o razvoju ilirsko-levantinske trgovine ni ugodna. Sismondi je že leta 1810. napovedal fijasko te nove trgovske poti. Domači trgovci v Iliriji so bili precej pasivni nasproti novi trgovski orijentaciji. Z levantinsko trgovino so se bavili piedvsem francoski, italijanski, židovski in grški trgovci. Uspeh te nove ilirske trgovine je bil sorazmerno majhen in to v glavnem radi dolžine in nesigurnosti poti.
Iz virov, ki jih obravnava pisateljica, je razvidno, da je francoska uprava Ilirskih dežel posvetila vso svojo pozornost novim trgovskim stikom Francije z Ilirijo inTureijo. Posebne zasluge ima v i.em eziiu prvi ilirski guverner Marmont. Napoleon sam ni bil zadovoljen z uspehi francosko-Ievantinske trgovine, dasiravno je Francija importirala iz Turčije samo v letu 1811. 25.000 bal bombaževine preko Kosta.mice, kar je pri letni potrebščini za celokupno Francijo v iznosu 50—60.000 bal bombaževine vsekakor znaten napredek. Zdi se pa, da je zlasti leto 1812. silno neugodno vplivalo na razvoi tc trgovine, ker v tem letu izginejo vsi statistični podatki.
V	zvezi z razvojem trgovine v Ilirskih deželah je treba omeniti tudi stanje bro-darstva in tihotapstva. Sistem kontinentalne zapore je silno oviral razvoj ilirske pomorske plovbe. Trgovina z legalnim trgovskim blagom je bila zelo omejena. Zato pa je tembolj cvetelo tihotapstvo Za zaščito ilirske obrežne plovbe bi bila francoska uprava potrebovala ob jadranski obali močno vojno mornarico. Kakor je znano, pa je bila francoska vojna mornarica v tem času v primeri z Anglijo zelo slaba, ilirska vojna mornarica pa sploh -li prišla, v poštev. Za zaščito ilirske obali je Marmont organiziral narodne straže ter je uredil njih službo v Dalmaciji z odlokom z dne 17. febr. 1810, v Istri pa z odlokom z dne 17 marca 1810. Marmont omenja v svojih spominih, da je tako organiziral obmejno stražo od Trsta do Kotora, ki je štela 10.000 ljudi in ki ni stala državo skoraj ničesar. V tem času so Angleži opetovano napadli dalmatinske otoke in obrežna mesta. Obramba teh krajev je takrat slonela izključno na narodnih stražah.
Premoč angleške vojne mornarice je bila posebno občutna v Jadranskem morju, tako da so bili Angleži neomejeni gospodarji položaja. Posledica tega je bila splošna nesiigurnost obrežne pomorske plovbe in splošno propadanje domačega brodarstva. Ker domači mornarji niso našli zaslužka na domačih ladjah, so bili primorani iti v tujino ter so v velikem številu služili tudi na angleških ladjah.
Čimbolj so se pojavljale škodljive posledice kontinentalne zapore za Ilirske dežele, kakor tudi za druge države v Evropi, tembolj je cvetelo organizirano tihotapstvo. Francoska država je satna prelomila sistem celinske zapore s tem, da je proti plačilu
visokih pristojbin dovoljevala raznim trgovcem nakup inozemskega blaga, ki je bilo sicer prepovedano. Razumljivo je tedaj, da se je vedno bolj širila trgovina s prepovedanim blagom in tihotapstvo. V Sredozemskem morju je bilo oporišče tihotapske trgovine na otokih Malta, Sicilija, Krf, v Jadranskem morju pa na Visu, ki so ga Angleži kmalu zasedli. Angleži so kmalu obvladali vse važnejše trgovske poti, ki so vodile iz Orijenta na Balkan in preko Balkana v Avstrijo in Francijo. Francoska uprava je sicei energično pobijala tihotapstvo ter strogo kaznovala tihotapce po francoskem kazenskem pravu, vendar brez uspeha. Zdi se, da so bili v vrstah francoskih carinikov v Ilirskih deželah uradniki, ki strokovno in moralno niso bili na višku. Številne so bile pritožbe proti poslovanju carinskih organov. Ga. dr. Pivec-SteJetova pripominja, da je sicer nemogoče navesti točne statistične podatke o stanju zakonite kakor tudi nezakonite trgovine Ilirskih dežel v tej dobi, da pa se lahko sklepa, da je postala Ilirija vsled kontinentalne zapore izrazito tihotapska dežela in dežela tranzitne trgovine.
Bilanca francoske uprave o Ilirskih deželah je v trgovskem oziru odločno pasivna.
E) Finance. O organizaciji finančne uprave v Ilirskih deželah nam je naslikal iočno sliko dr. Bogumil Vošnjak v svoji Ustavi in upravi ilirskih dežel. Ga. dr. Pivec-Stelelova je nekoliko dopolnila dr. Vošnjakovo razpravo. Njena izvajanja so obširnejša in bolj podrobna ter podprta s podatki iz raznih uradnih poročil in odlokov.
Uprava Ilirskih dežel je bila v finančnem oziru težavna; kajti ljudstvo je bilo vsled številnih vojn m vsled padanja vrednosti papirnatega dienarja gospodarsko izčrpano. Ko je Napoleon poveril upravo Ilirije Marmontu, mu je izrecno naročil, da ta uprava ne sme obremenjevati Francije. Potrebščine javne uprave v Iliriji so bile znatno večje nego redni davčni viri. Deficit je znašal letno ca. 5,000.000 frankov. Državne blagajne so bile prazne. V takih razmerah je bilo seveda težko vršiti posle javne uprave.
Marmont je v bistvu ohranil dotedanji davčni sistem in dbtedanjc davčne vire z nekaterimi manjšimi spremembami, poleg tega pa jc uvedel tudi nove davčne vire, ki so bili že udomačeni v Franciji, kakor n. pr. zemljiški, osebni davek ter carine. Uvedba zemljiškega in osebnega davka je bila združena s precejšnjimi težavami, ker v Ilirskih deželah še ni bil povsod izdelan kataster. Prvotna odmera zemljiškega davka je bila vsled tega v mnogih krajih napačna in krivična ter jo je bila treba večkrat popraviti.
Dne 18. 6. 1810 je Marmont pismeno poročal Gaudinu o položaju Ilirskih financ v prvem polletju 1810 ter je naglašal, da je glavna ovira dohodkov pomanjkanje kovanega denarja.. Zanimivo it, da se je zemljiški davek v Dalmaciji lahko plačeval v nabiralnih dajatvah.
Ker pa ilirska uprava nikakor ni mogla kriti svojih potrebščin z rednimi davki, tako da ni mogla plačevati niti plač niti pokojnin niti drugih obveznosti, je bil Marmont slednjič prisiljen najeti piisilno posojilo. Z odlokom z dna 17. okt. 1810 je Marmont odredil plačilo prisilnega posojila v znesku 1,200.000. — frankov. To posojilo je bilo namenjeno za kritje drživniii ediveznosti. Davkoplačevalci, ki so imeli manj nego 6.000 frankov letnih dohodkov, so bili izvzeti Plačilo tega posojila je bilo razdeljeno po okrožjih. Mesti Reka in Trst pa sta prostovoljno plačali mnogo več, nego je bilo predpisano, tako da jc znašala končna svota vplačanega posojila 1,795.000.— frankov. Pozneje so sledila razna druga bremena in novi davki. Uvedene so bile davčne rekla-macijske komisije, ki so reševale pritožbe zoper odmero davkov (zlasti zemljiškega). Za presojo takratnih gospodarskih razmer v Iliriji je važno poročilo, ki ga je predložil leta 1811. neki Beilevile ministru policije v Parizu in v katerem slika stanje ilirskih financ skrajno neugodno, češ. da je vojaštvo izčrpalo večino dohodkov in da so po
sledice kontinentalne zapore vedno težje. V tem poročilu — kakor tudi v drugih — se naglasa pomanjkanje kovanega denarja, ki je še povečalo krizo v trgovini.
med državnimi monopoli je omeniti sol, tobak, smodnik, salpeter in loterijo. Danes se nam zdi skoraj nerazumljivo, da je Ilirija kot obmorska dežela pridelovala premalo soli v svojih lastnih salinah in da je bila navezana na uvoz iz inozemstva. Ilirska uprava se je trudila dvigniti domačo produkcijo soli, vendar pa so pritožbe prebivalstva radi nezadostne preskrrt; soli na dnevnem redu. Kljub temu pa je bila uprava monopolnih predmetov aktivna, ker je znašal čisti donos za sol v letu 1811. 1,500.000.— frankov. za tobak pa 500.000.— frankov. Čisti donos monopola za smodnik in salpeter je znašal leta 1811. 30j000.—< frankov. Donos loterije je bil malenkosten in je le polagoma rasel. Kljub začetnim težavam je loterija dala leta 1811. 240.000.— frankov čistega donosa.
Pisateljica ugotavlja, da so direktni davki v dobi ilirske uprave polagoma padali, pač pa so stalno rasle indirektne davščine.
Uprava državnih domen je bila aktivna in je izkazala v letu 1811. 1,500.000.— frankov čistega donosa, v letu 1812. pa celo 2,800.000— frankov.
Dne 9. 2. 1810 jo Napoleon pisal Gaudinu, da bi morala uprava Ilirije doseči letna 12,000.000 frankov čistega donosa, dla bi morala sama vzdrževati vojaštvo in uradni-štvo. Ker pa se to nikakor ni dalo doseči, je Marmont predlagal 27. okt.. 1810 sledeči proračun: dohodki 13,843.000,— fr., izdatki 21,390.629,— fr., primanjkljaj 7,547.629,— fr. Napoleon je vrnil te predloge Gaudinu z naročilom, da črta pretirane izdatke, osobito pokojnine avstrijskih podanikov in plače duhovništva. Dne 26. dec. 1810 je bil predložen Napoleonu spremenjeni proračun, ki je izkazoval dohodkov 12,475.231.— fr., izdatkov 18,809.805.— fr., primanjkljaja 0.334.574.—• fr. Ta proračun je bil odobren.
2e v letu 1811. pa so bile potrebščine za upravo Ilirskih dežel sprejete v državni proračun, tako da Ilirija m imela lastnega proračuna.
Ako primerjamo tozadevne statistične podatke v knjigi ge. dr. Pivec-Steletove s podatki, ki jih navaja g. dr. Vošnjak v svoji knjigi, najdemo precejšnje nesoglasje. Oči-vidno črpa vsak avtor svoje statistično podatke iz drugih virov. Sploh pa ti statistični podatki ne morejo biti zanesljivi, ker je finančna uprava dotične dobe premalo raziskana. Vsekakor najdemo že v drugih podatkih ge. dr. Pivec-Steletove in g. dr. Vošnjaka oporo za presojo takratnih finančnih razmer v Iliriji. Splošno se lahko reče, da so bila vojaška bremena od leta do leta večja in da niso bila v nikakem razmerju z izdatki za druge upravne panoge. To je bil tudi glavni vzrok, da se francoska uprava ni mogla udomačiti in da je ljudstvo začelo sovražiti upravni sistem in njegove predstavnike.
Tudi poglavje o državnih dolgovih in zadolževanju občin v Ilirskih deželah je zanimivo. V podrobnosti pa se ne moremo spuščati.
III. Gospodarski položaj Ilirskih dežel.
V tretjem delu nam pisateljica poda sliko vojaške granice in sodbo sodobnih in poznejših pisateljev o ekonomskem položaju Ilirije. Pri tem se natančno bavi z upravnimi poročili ilirskih guvernerjev, intendantov in drugih upravnih organov. Zaključna poglavja obravnavajo javno mnenje in bilanco francoske uprave v ilirskih deželah. Posebno važna so upravna poročila francoskih upravnih uradnikov v Iliriji, ki jih pisateljica izredno natančno opisuje in kritizira. Ta poročila so dokaz, da je bila francoska uprava splošno na visoki stopnji in da je objektivno in natančno registrirala vse važne dogodke in pojave javnega in zasebnega življenja. Francoski upravniki so imeli pogum, da so točno obveščali centralno vlado v Parizu tudi o vseh napakah in temnih straneh upravnega življenja v Iliriji ter o vzrokih gospodarskega nazadovanja. Iz vseh
teli poročil sledi, da so se francoski upravniki trudili rešiti upravni problem Ilirije, da pa se jim to ni posrečilo, ker jc bil sistem kontinentalne zapore v temelju zgrešen, kar je pozneje Napoleon sam priznal napram Las Casesu v »Memorial de St. Hčlene.« Isto ugotavlja glede celinske zapore tudi najboljši Napoleonov življenjcpisec Fournier. Ta sistem se je izkazal kot utopija ter je le prehitro upropastil Napoleona in njegovo česat stvo.
Dejstvo, da je gospodarsko življenje v ilirskih deželah res nazadovalo in propadalo, potrjuje rastoča draginja brezposelnost in izseljeništvo v tej dobi.
Pisateljica nam slika končni učinek francoske uprave na gospodarsko življenje Ilirskih dežel takole1:
»Poljedelstvo je doživelo malo sprememb, zboljšanje bi bilo možno in potrebno, posebno v južnih krajih, toda finance tega niso dopuščale. Iz istega razloga živinoreja ni nič napredovala, raze.i tega je primanjkovalo soli. Položaj poljedelcev se je vendat-le zboljšal ker je bil ukinjen del fevdalnih dajatev. Dohodkov iz gozdov ni bilo, vsled stagnacije v industriji in brodarstvu je bil les poceni. Rudniki so izgubili svoja tržišča, cena kovin je padala, večina zasebnih podjetij je ustavila obrat. Država je še rešila svoja podjetja tako, da jih ie združila pod izredno domeno in jim tako zajamčila vsaj izkoriščanje, četudi je pomanjkanje tržišč še nadalje trajalo. Redke tovarne v Iliriji so bile brez sirovin in ena za drugo so prenehale obratovati. Bilo je le nekaj podjetij, ki so jih vodili inozemski kapitalisti, čas je bil prekratek, da bi bil ustvaril nove industrijske obrate kakor v drugih deželah te dobe. Nasprotno je bil razvoj cest sijajen. Vlada jih je posebno rada pospeševala radi levantinskega tranzita in prebivalstvo je v lastnem interesu sodelovalo. Fnako je bilo s pošto. Poštne postaje v Iliriji so našle svoje naravne zveze s francosko pošto v Turčiji.«
Iz vsebine knjige ki je kolikor mogoče natančno podana, lahko sklepamo, da se pisateljica drži strogo opisne (deskriptivne) metode, da ugotavlja samo dejstva in se izogiblje subjektivnih razmišljanj. Nesporno pomeni knjiga važno dopolnitev znanstvenih razprav o ustavi in upravi Napoleonove Ilirije. Notranji razdelitvi tvarine bo morda kdo oporekal. Ker pa je gradivo zelo obširno, čestokrat preti nevarnost, da se to ali ono poglavje ponavlja ali pa je odveč, ker po vsebini ne spada v knjigo. Temeljita razprava o upravi hrvatske vojaške granice bi sodila v prvi del, ne pa v tretji del, ki obravnava splošni gospodarski položaj Ilirskih dežel.
Med literaturo pisateljica nikjer ne omenja zelo aktualnega in temeljitega dela M. Ivšiča: Les problemes agraires en Jougoslavie, ki je izšlo I. 192G. v Parizu in ki obravnava razvoj agrarnih institucij v Jugoslaviji, upoštevajoč tudi bivše ilirske dežele (kolonat!).
Prepričani pa smo, da je pisateljica v splošnem dosegla svoj namen in da nam ie podala verno sliko ekonomskega življenja Ilirskih dežel. Dosedanja kritika je izrekla oovoljno sodbo o njenem delu. Tudi mi ji čestitamo in ji želimo še več takih uspehov.
Dr. Andrej V e b 1 e.
Levstikova pisma. Uredil Avgust Pirjevec. V Ljubljani 1931. Izdala in založila Slovenska matica.
Za stoletni jubilej rojstva enega vodilnih slovenskih mož, Frana Levstika, si je nadela Slovenska matica važno in pomembno nalogo, znanstveno-kritično izdati pokojnikovo korespondenco k. je za poglobitev pesnikovega duhovnega profila, kakoi tudi za osvetlitev raznih detajlov iz slovenske literarne in kulturne zgodovine sploh izpolnila marsikatero vrzel ter obenem postavila neobhodno potrebni temelj za vsak sistematičen študij o Levstiku, ki bo za svoj stoletni jubilej poleg raznih razprav 1:-
manjših publikacij doiivel tudi celotno novo izdajo z literarnozgodovinskim uvodom i:ii kritičnimi opombami pod uredništvom g. dr. Antona Slodnjaka.
Najpomembnejša .pisma, ki jih kolekcija Slovenske matice obsega, so bila sicer že objavljena po raznih listih in revijah. Največ sta jih objavila dr. Avgust Zigon in dr Ivan Prijatelj.
Verjetno je, kakor pravi urednik v uvodu, da bi se v privatnih rokah, kakor po arhivih našlo še kaj Levstikove korespondence; da je je eksistiralo mnogo več, dokazujejo Levstikova pisma sama pa tudi številna korespondenca njegovih dopisnikov. Zlasti obžalovanja vredno je, cia se izdajatelju ni posrečilo dobili obširne Levstikove korespondence s Franjo Koširjevo, katero hranijo njeni sorodniki, ker bi omenjena pisma brez dvoma odkrila Levstika s popolnoma nove strani. Privatni lastniki Levstikovih pisem so se sploh minimalno odzvali pozivu Slovenske matice; večino pisem, ki jih zbirka obsega, je dala na razpolago državna knjižnica v Ljubljani, dalje mestni arhiv, ljubljanski, ljubljanski muzej ter knjižnice v Pragi, na Dunaju in v Zagrebu.
Sistem, ki si ga je g. Firjevec za objavo pisem izbral, je prikladen. Pisma si slede po alfabetični razporedbi naslovljencev. V »Kazalu« pa je vsako pismo označeno tudi z datumom, kar nadomešča kronološko razdelitev, ki bi sicer z nekaterih vidikov utegnila biti prikladnejša, vendar ne popolnoma izčrpna. Poleg tega je izdajatelj zbirki ob zaključku dodal tudi abecedno kazalo, ki obsega seznam oseb in važnejših stvari o katerih je v pismih govora. Škoda je tudi, da vzporedno z Levstikovo korespondenco g. Pirjevec ni izdal še korespondence Levstikovih dopisnikov, katerih seznam jc knjigi sicer uvodoma dodal. To bi brez dvoma vso stvar znatno izpopolnilo, olajšalo pa delo tudi uredniku samemu, ki si je v danem slučaju moral pomagati z obširnimi opombami ob vsakem pismu, ki kljub izdajateljevemu temeljitemu prizadevanju ne morejo popolnoma nadomestiti celotnih objav, kar bo prej ali slej vendarle postalo nujno. K urednikovemu vprašanju na str. 124 bodi omenjeno, da je liankov odgovor na prvo Levstikovo pismo, priobčen v CZN 1907, 172, sedaj v arhivu Zgodovinskega društva v Mariboru.
Najstarejše ohranjeno Levstikovo pismo datira iz 1. 1854., ko je iz olomuške bogo-slovnice o svojih novih razmerah obvestil Stritarja, s katerim so ga družila intimna doživetja še iz velikolašk.i okolice in iz študentovske dobe ljubljanskega Alojzijevišča. V pismu se predvsem pritožuje nad usodo, ki so jo doživele v Ljubljani njegove <>Pe-srni«. O usodi svojih »Pesmi« govori tudi v pismih »srečnemu najditelju« K.raljedvor-skega rokopisa Vaclavu Hanki, kateremu istočasno ponuja slovenski prevod Kralje-dvorskega rokopisa, da bi ga uvrstil v poliglotno izdajo, česar pa Manka iii storil, ker mu je rokopis prišel prepozno.
Iz let Levstikovega privatnega učiteljevanja nam je ohranjeno malo pisem. Zanimiva je kopija njegovega pisma grofu K. Paceju iz 1. 1858., ki dokazuje, kako ga je nenadna Pacejeva odpoved zadela. — V tem času je postal Levstik tudi sotrudnik Ja-nežičevega Glasnika, toda dočim so se nam Janežičeva pisma ohranila, jc od Levstika znano eno samo neodposlano pismo Janežiču, s katerim pošilja Svetinovo kritiko in iz katerega lahko razvidimo njegovo superiorno stališče napram Janežiču. — Pisma Dra-gotinu Rudežu, graščaku v Ribnici, kažejo, da se je Levstik že v tem času intenzivno ukvarjal s Prešernom. Prosil ga je namreč za izpiske iz »zlatih bukev« ribniške šole. Dalje je iz teh pisem razvidna Levstikova opozicija proti ustanovitvi nemški pisanega lista slovenskih prvakov »Triglava«, ki je res začel izhajati 1. 1865. in s presledkom izhajal do 1. 1870. Njegovo napeto razmerje do prvakov dokazujejo tudi pisma Bleiweisu. — To, da se je Levstik v tej dobi čim dalje več ukvarjal z jezikoslovjem, je jasno razvidno tudi iz njegovih pisem, zlasti Erjavcu ali še celo Miklošiču, ki je Levstika visoko
cenil še iz dobe, ko se je ta vračal iz Olomuca v domovino in na dunajski univerzi poslušal njegova predavanja. Miklošič je bil tudi mnenja, da bi bil Levstik najpriprav-nejši mož, ki bi Slovencem napisal slovar, česar se je Levstik 1. 1865. res z največjo ljubeznijo tudi lotil.
Obsežnejša postane Levstikova korespondenca po 1. 1866., ko postaneta njegova glavna dopisnika Stritar in Jurčič, ki sta ga v tej dobi pritegnila k pomembnemu novo-osnovanemu podjetju s »Klasjem«. Eno izmed teli pisem obsega znamenito Levstikovo kritiko Stritarjeve monografije o Prešernu. V letu 1868. združi trojico Levstik-Stritar-Jurčič almanah »MIad>ka<, za čigar postanek tvori Levstikova korespondenca važno gradivo. Iz istega leta datira tudi zanimivo Levstikovo pismo z obširno kritiko Jurčičevega »Desetega brata-'. — Stritarju in Jurčiču je Levstik obrazložil tudi namen in delovanje slovenskega Dramatičnega društva*, ki se jc tedaj osnovalo v Ljubljani.
Proti koncu 1. 1869. se je Levstiku življenje zopet poslabšalo; o napetem razmerju z Bleiweisom je v pismih zopet več dokumentov, poleg tega pa se je tedaj radi 10-kopisov in izdaje Vodnikovih pesmi zapletel v prepire s Slovensko malico, o čemei pričajo pisma, naslovljena na Slovensko matico. — Bogato gradivo za burno ozadje postanka in izhajanja Levstikovega politično-literarno-satiričnega lista »Pavlihe« (1870) nudijo zlasti pisma Albinu Arku, ki je bil nekak Levstikov ljubljanski zaupnik, ki mu je nabiral naročnike, list tudi sam ra:zpečaval ter Levstiku na Dunaj poročal o uspehih »Pavlihe« v Ljubljani in iskal zanj tudi fotografije ljubljanskih slovenskih in nemških politikov. Podobno vlogo kakor Arko v Ljubljani je igral Matija Žvanut v Trstu. Mnogo pa govori o Pavlihi Levstik tudi v pismih Stritarju in pa seveda Conradu Eybesfeldu samemu, od katerega je radi klevet, ki so nastale v zvezi z izmišljeno podporo, želel zadoščenja. Iz pisem Stritarju izvemo, kako je Stritar Levstiku odstopil svoje mesto kontrolnega urednika pri slovenski izdaji državnega zakonika.
Med štajerskimi naslovljenci so iz te dobe zanimiva zlasti pisma Antonu T omšiču, uredniku »Slovenskega naroda«, ki je v letih 1868—72 izhajal še v Mariboru, zato, ker je Tomšičeva postava v slovenski literarni zgodovini sploh še zelo medlo začrtana. Iz devetnajstih ohranjenih Tomšičevih pisem Levstiku je razvidno, da s'.a si dopisovala vsa ta leta, toda uredniku se je posrečilo odkriti samo štiri Levstikova pisma iz 1 1871., t. i. iz dobe, ko je po ostrem sporu s Tomšičem radi »Pavlihe« Levstik zopet začel dopisovat; »Slovenskemu narodu«. Vendar je tudi odslej bilo njuno razmerje še vedno napeto. Levstika, ki je v tenr času samo liadomestoval Stritarja Kot kontrolni urednik slovenske izdaje državnega zakonika na Dunaju, je pri »Slovenskem naiodu« dižal pač samo zaslužek. Tomšičev ozkosrčni oportunizem ga je odbijal zlasti, ker mu Tomšič ravno stvari o Koseskem, Bleiweisu in drugih prvakih, ki so se njemu zdele najbolj aktualne, ni hotel pri občevati. Tomšič pa je Levstika spoštoval in poleg tega si je tudi ves čas želel, da bi pri »Slovenskem narodu* zbral mlajše moči k skupnemu delu; vendar je bil mnenja, da političnemu listu, kar naj bi »Slovenski narod« bil, noče delati sovražnikov zaradi literarnih zadev. Koseskega pa da delajo imenitnega ravno Levstik in njegovi pristaši, ker s tem, da ga veuno in vedno zopet hočejo podreti, le dokazujejo, da ga je podreti še treba. Da pa Tomšič vseh teh razmer z Levstikom vendar ni preresno občutil, dokazujejo naslednja pisma, ki so nam ohranila zanimivo vest o nekem nameravanem leposlovnem listu »Pripovedniku«, ki ga je hotel izdati Tomšičev krog v Mariboru. C) svojem načrtu je Tomšič pisal Levstiku 9. februarja 1971 med drugimi. >■.Pripovednik' bi moral zadostovati bralni potrebi —• a ne letati za samimi ideali. Ne trebalo bi samih izvirnih spisov, katerih itak ni. Dobra in dobro prestavljena povest se bolje bere, nego slaba izvirna. Nekoliko izvirnega pa bi vendar moralo biti, da bi list ne postal preveč
tuj. Med stranke in njene slabosti bi se ne smel nikjer mešati, ampak mirno pripovedovati i sem pa tja skrbeti za nekoliko brezžolčnega smeha; če bi imel kdo dobro peti, naj bi pel; če ne, naj bi gospodarila sama proza.« Dostavlja pa, da vse skup še ni nič stalnega in da si želi kakega dobrega nasveta; Levstika bi si želel tudi za sotrudnika. Levstik mu je nato odgovoril 17. februarja 187'1, da bi se zlagal ž njim, samo da bi si želel na vsak način pioze in verzov ter, če je le mogoče, samih izvirnih del. Pravi mu tudi, da bi bil on sam pripravljen sodelovati, nasvetuje pa mu tudi Levca, Jurčiča, Ogrinca in Janka Kersnika; za Stritarja je nekoliko v dvomih. Več si o tem Levstik in Tomšič nista dopisovala; preden se je načrt uresničil, je namreč Tomšič — 26. maja 1871 -- umrl. Iz iste dobe so ohranjena tudi štiri Levstikova pisma Martinu Jelovšku, bratu Ane JUovškove, ki je bil od jeseni 1869 kot stavec uslužben v Janžičevi tiskarni v Mariboru, od 18. marca 1871 pa bil »Slovenskemu narodu« tudi odgovorni urednik, kar je ostal do oktobra 1872, ko se je list preselil v Ljubljano. Jelovšku le Levstik precej odkrito odgovoril o svojih denarnih stiskah, ker je upal, da bo preko njega pri Tomšiču kaj več dosegel. A Jelovšek ni mogel zanj dosti storiti, ker je bil urednik samo po imenu. »Tomšič je zelo absoluten in mi pusti malo malo veljati...« piše Levstiku 1. aprila 187'1. Upal jc, da si prisluži tudi stopnjo faktorja, a Tomšič je za njegovim hrbtom iskal faktorja v Gradcu, kar je Levstik izvedel in takoj Jelovšku sporočil. Ko se je »Slovenski narod« preselil v Ljubljano, pa je postal Jelovšek faktor Pajkove tiskarne v Mariboru ter se vrnil v Ljubljano šele novembra I. 1877. Verjetno je, da je skušal pripraviti Jelovšku pot v Ljubljano ravno Levstik, ki je med tem (1872) končno dobil mesto skriptorja na licejski knjižnici v Ljubljani.
Iz Levstikovih pisem tedanjemu bibliotekarju ljubljanske licejske knjižnice Gott-friedu Muysu je razvidno, da je za to Levstikovo imenovanje dal inicijativo in tudi dalje vse pripravil Muys sam. Na Dunaju je interveniral zanj tudi Miklošič. — V letih po imenovanju se je število njegovih dopisnikov sicer pomnožilo, a večinoma so i0 le razne literarne informacije, ki vsebinsko ne prinašajo kakih pomembnejših novosti, za Levstika samega pa so seveda iste važnosti kakor prejšnja pisma.
Ob čitanju Levstikovih pisem človek močno doživlja napeto dramo slovenskega
pisatelja, ki na vse napade, intrige in zapreke od 1854 do 1887 ob najnezaznavnejiih
tresljajih svoje razgibane notranjosti, tako v dneh mladostne bojevitosti in zanese-
nosti kakor v letih uravnovešenejšega pogleda na življenje, v svojem klenem jeziku
odgovarja z vedno isto, vsemu kljubujočo besedo: Delo.	„
Trdina Silva.
Dr. Gefln Gyula: A szombatlielyi egyliazmegyo tortenete. 2 zv. Szombathely 1929. Ob 1501etnici somboteljske škofije je pod navedenim naslovom izšla njena zgodovina, ki prinaša nekaj skromnih podatkov za prekmursko zgodovino.
Ko je bila 1. 1777. ustanovljena škofija v Szombathelyu, so ji pripadle tudi današnje prekmurske župnije: ». . . ex Dioecesi vero Zagrabiensi in eodem comitatu Sza-ladiensi Districtum Transmuranum nuneupatum cum sexdecim Parochiis, earumque fi-lialibus...« (bula Pija VI., o c. 1. zv„ s 411). Prvi škof nove škofije je postal Szily J ft nos, ki je pokazal tudi največ razumevanja za Slovence. Našel je pa med njimi tudi moža, ki je njegovo razumevanje in podporo vedel prav izrabiti. Bil je to župnik pri Sv. Benediktu M i k 1 o š K ii z m i č.
V prvi polovici 1. HBO. je vršil Szily kanonično vizitacijo. Da pokaže pomen te vizitacije za Slovence v škofiji, navaja avtor Pavla Szeigedija (A jo pasztor, s. 13. Sz. 1799.): »Ob priliki, ko je obiskal to pokrajino, je z ne majhno bolestjo v srcu opazil, da tisti Narod nima v svojem jeziku nobenih knjig in da se radi tega nedostatka ne more naučiti niti pisanja niti čitanja niti potrebnih verskih reči kakor je potrebno, če se to
ne zgodi v tujem jeziku. Ou (Szily) je tedaj, vzpodbujen po svoji znani gorečnosti, ukazal, naj se najnujnejše knjige, kakor Abecedniki, Katekizmi, Nedeljski in Praznični sveti Evangeliji, molitvene knjige po razumnih možeh v tisti jezik prevedejo, naj se na njegove škofovske stroške natisnejo in naj se tistemu revnemu ljudstvu zastonj raz-dele.« (O. c. 1. zv. S. 43—44.)
Dalje navaja Csaplovicsevo poročilo (»A Magyar orszagi Vendus Totokrol«. Tu-domanyos Gyiijtemeny 1828, V. zv., s. 3—50), ki ga je ta dobil od prekmurskega pisatelja Košiča: »duhovniki, ki so jim manjkale Evangelijske knjige, so nedeljske in praz-ničme evangelije, predno so stopili na prižnico, prestavili iz latinščine ali hrvašč'ne v vandalski jezik in na listič napisano vtaknili v kako knjigo ter v cerkvi prečitali; tedaj je V. Častiti Kuzmič Mikloš župnik S. Benedikta in Slovenskega (»Totsagi«) okraja Vicedckan to veliko potrebo dokaj zmanjšal s tem, da je okr. 1780-ega leta celotne Evangelije na vendski (»vendus«) jezik prestavil in z darežljivostjo Mil. Szily Janos-a Szombathelyskega škofa natisnil.« (O. c. 1. zv. s. 44.)
»Toda s tem se še ni končala Szily-jeva očetovska skrb za njegove vernike slovenskega jezika. Skrbel je tudi za to, da bi verniki dobili duhovnike slovenskega jezika in njegovi delavnosti se lahko pripisuje, da so 150 let dobivali duhovniki slovenske krajine skoro brez izjeme v koseškem Kelcz-Adelffy-jevem sirotišču v brezplačnih ali privilegiranih mestih, nato pa v Szombathelyu kot malosemeniščniki in teologi zastonj svojo izobrazbo.«
Szily je lahko upravičeno pisal nekoliko pred svojo smrtjo Ktiziniču, dekanu slovenske krajine, da nobena dekanija njegove škoiije ni uživala toliko dobrot od njegovega škofovanja kakor slovenska. (Szily v pismu z dne 12c decembra 1798.)
Tako je ravnal v Szily-jevih časih »madžarski pritisk v narodnostnem oziru!« (O. c. 1. zv. s 45—46.)
Vrednost te beležke je v opozorilu na korespondenco med Szily-jem in Kuzmi-čem, ki sc hrani v škofijskem arhivu v Szombathelyju in nam kaže Szily-ja kot Slovencem pravičnega moža.
S smrtjo Szily-jevo (1. 1799.) in Kiizmičevo (1. 1804.) pa je prenehala posebna skrb za Slovence. Ko so se jih spet spomnili, tedaj jc nastopil madžarski pritisk brez narekovaja.
Najuspešneje se je vršila madžarizacija v šoli. Zato je sedmi s. škof S z a b o Imre v okrožnici z dne 1. januarja 1876 pozval duhovnike, naj otroke, ki niso madžarskega rodu, premišljeno in neutrudno poučujejo v madžarščini. Naj razlože vsem, da more v madžarski domovini doseči najrevnejši sin nemškega, slovenskega (vend) in hrvaškega rodu vse poklice, če se nauči madžarščine. Ker so v škofiji še vedno učitelji, ki madžarščine niso zmožni, naj jo poučujejo duhovniki, dekani in nadzorniki naj poročajo, s kakim uspehom sc ta pouk vrši. Ko je ukazal madžarski pouk tudi državni zakon, tedaj je (2. januarja 1880) Szabo pozval svoje duhovnike, naj s podvojeno vnemo vrše pouk madžarščine.
Da bi prepričal in pridobil ljudi, se je naučil nekaj slovenskih in hrvaških besed. Ko jo prišel birmat, je nagovoril Slovence in Hrvate v njihovem jeziku, kjer je po-vdaril, da je velik gospod in se je le naučil njihovega jezika, dasi ni odvisen od njih. >,Vi ste pa odvisni od sladke madžarske domovine ... in vendar ne znate govoriti v njenem jeziku.« Škof sam je izjavil, da pomadžarjenje slovenske in hrvaške mladine lepo napreduje. (O. c., 2. zv., s. 107—109.)
Škof I s t v a n V i 1 m o s je važen za prekmurske Slovence, ker jim je dovolil izdajanje slovenskega koledarja (1904) in mesečnika (1908), toda o tem v knjigi ne najdemo ničesar.
IS
V	poglavju »V izrednih časih, v službi domovine« je omenjen Frideczky Gyorgy, ki je bil prej duhovnik zagrebške škofije. Po raznih zmedah je bil poslan (1850) za kaplana v Bogojino. Toda »četudi je znal hrvaški, je prosil še isto leto bogojanski župnik Štefan Benkovič, naj ga premestijo, ker »vix aliquas functiones spirituales . . . obiisse . . . nec obire velle, cum labii Vendo-Slavici sit minime gtiarus . . .« Bil je »srdit Madžar«!
V	odstavku o duhovnikih-literarnih delavcih je zabeleženih 18 slovenskih imen.
Vilko Novak.
Karaman Ljubo: Tragom hrvatskih kraljeva. Zagreb 1930. 4", str. 18, XIII.
Za arheološka raziskavanja so malokje tako hvaležna tla. kakor na ozemlju stare Salone in sicer tako za starorimsko kakor za staroiirvatsko dobo. Domači in tuji učenjaki, Nemci in Danci, so spravili na dan ogromno dragocenega arheološkega gradiva, ki je opisano v dolgi vrsti letnikov »Bulletina«, sedaj »Vesnika« in pa v posebnih publikacijah, v »Forschungen in Salona« (I-II) in »Recherches it Salone« (I). Za staroiirvatsko dobo si je pa steklo posebnih zaslug društvo »B i h a č«, ki mu predseduje ms.gr. Buli č. Knjiga »Tragom hrvatskih kraljeva« tvori posebno izdanje tega društva: v prvem delu poroča g. Karaman »o svojim iskopinama društva ,Biha6a' u okolici Splita i Solina«. Izkopavalo se je leta 1926. in 1927. v sredoveški »Gradini«, v kraju »Doci« (Dolci) pri cerkvi sv. Kozina in Damijana. Kaštel Gomilice in na kraju »Šuplje (votle) Crkve«. O tem izjdfct natančnejši opis z bogatimi ilustracijami v posebni knjigi »Matica Hrvatska«. L. 1930. pa je društvo »Bihač« kopalo na »Gospinem otoku« pod vodstvom danskega arhitekta D y g g v e, o čemer bo izdala Jugoslavenska akademija posebno knjigo. Naša knjiga pokazuje torej le sumarično in popularno glavne izsledke teh izkopavanj. S precejšnjo gotovostjo, če se izkopine primerjajo s podatki starih listin, se lahko reče, da je odkrita cerkev sv. P e t ra, v kateri je bil kronan kralj Z v o n i m i r.
Iz listinskih virov je dalje znano, da so hrvatski narodni vladarji imeli svojo grobnico v cerkvi sv. Štefana v Solinu. Toda kje je bila ta cerkev, to je veliko vprašanje, ki si ga stavi hrvatska arheologija. Bilo je namreč v starohrvatski dobi na »so-linskem polju« več cerkev sv. Štefana. V kateri od teh so bile grobnice kraljev?
Splitski historik Tomaž arhidijakon poroča, da je kraljica Jelena (f 975) postavila v Solinu cerkev sv. Marije in sv. Štefana. Njeno grobnico je našel Bulič že 1. 1898. pri današnji cerkvi sv. Marije na Gospinem otoku, cerkev sv. Šteiana so pa arheologi in zgodovinarji iskali na raznih krajih. Izkopavanja 1. 1930. so ugotovila, da sta tam, kjer je Bulič našel grobnico kraljice Jelene, pod tlakom sedanje cerkve sv. Marije temelja dveh cerkev, od katerih je ena bila posvečena sv. Mariji, druga sv. Štefanu. Karaman sklepa, da je tista cerkev, kjer se je našla grobnica kraljice Jelene, bila posvečena sv. Štefanu. Vendar kraljevske grobnice niso našli. Morda je pozneje,zlasti ob času tatarskega navala, bila razrušena ali pa se še ji pride na sled po srečnem slučaju.
Iz izvestja o društvenem delovanju je med drugim posneti, da se ima društvo boriti z enakimi težavami kakor naše, in glavna ovira je: premalo smisla za domače starine.	K ..
r. K.
rionoBHh Bacnji: MeTepHHXOBa noJiHTHica Ha Bjihckom HcTOKy. Cpncxa Kp. Aua.teMHja. Beorpa/t 1931. (IIoce6itn Ha^aaa, S4.)
Zgodovinska literatura, ki se bavi z Meternihom in z njegovo politiko, je ogromna in vendar se še vedno veča z novimi prinosi. Zanimanje zgodovinarjev je razumljivo.
saj je Meternih odločilno vplival skoro štiri desetletja na notranjo in zunanjo politiko in sicer kot zunanji minister od 1. 1809. do 1821., nato pa kot državni kancclar do rcvolucije 1. 1848. Reakcija, ki se je po 1. 1815. borila proti liberalizmu in nacionalizmu, dedščini francoske revolucije, je nosila v Meternihu glavnega zastopnika. Ker je Meternih utemeljeval svoja načela tudi teoretično, vežemo z njegovim imenom sistem politične in socialne reakcije, ki je zavladala po dunajskem kongresu v habsburški monarhiji in v Evropi. Smernice in načela Metermihove politike in njih posledice za razvoj avstrijskih narodov so znane. O motivih njegove politike pa se je še pred kratkim vnela ostra kontraverza med dunajskima profesorjema Srbikom in Biblom. Srbik je zastopal mnenje, da je Meternihov sistem izraz določenega filozofskega pogleda na svet. Skušal je vzbuditi razumevanje za njegovo konservativno, univerzalno, protinaro-dno in protirevolucionarno politiko, češ da je bila predpogoj za obstoj narodnostno mešane Avstrije. Bibl pa meni, kakor večina zgodovinarjev nacionalne in liberalne srneri, da je bil Meternih sebičen in licemerski diplomat, ki se je posluževal reakcije, da ustre-že svojim osebnim samoljubnim namenom in se vsled tega ne sme proglasiti za prepričanega borca gotovih splošno evropskih načel. Rešitev tega vprašanja je manj važna, kakor mislita Srbik in Bibl, kajti vzroki in posledice Metcrniliove politike so um-ljive tudi brez objasnitve osebnih motivov.
Vasilj Popovič, ki je pojasnil ta spor srbski javnosti v prilogah k Letopisu Matice Srbske, se je tokrat lotil težavne naloge, da v glavnih potezah očrta celokupno Meler-liihovo politiko ifa bližnjem vzhodu.
Težavna je nalaga radi tega, ker je že dosedaj objavljeno zgodovinsko gradivo in odgovarjajoča literatura izredno obsežna. Pisatelj pa je razven tega uporabil tudi ogromni material državnega arhiva na Dunaju, ki ga je izpopolnil s podatki arhiva zunanjega ministrstva v Parizu. Navzlic temu so obdelani glavni momenti Metcrniliove vzhodne politike jasno in izčrpno. Delo, ki je pisano vestno in skrbno, ne izpolni samo občutne vrzeli srbskega zgodovinopisja, temveč nudi tudi dober pregled celokupnega »vzhodnega vprašanja«, ki je v 19. stoletju tako intenzivno zaposljevalo evropsko diplomacijo.	B. S t u p a n.
Staukiewicz Ks. Adam. Rodnaja mowa u swiatyniach. (Narodni jezik v beloruski cerkvi.) Wilnia 1929. 8". 190 str.
Beloruska narodna manjšina pod Poljsko živi v težavnih razmerah. Pravoslavne Beloruse ogroža rusizacija. ker je pravoslavna cerkev v Poljski v rokah Rusov, čeravno so verniki po večini Ukrajinci in Belorusi. Tudi katoliški Belorusi latinskega obreda nimajo v zadnjih letih v cerkvi več skoraj nikakih pravic, ker poljska višja duhovščina izrablja cerkev za polonizacijo. V obrambo beloruskih pravic v cerkvi je napisal zgoraj omenjeno knjigo A. Stankiewicz, voditelj katoliških Belorusov, bivši poslanec in sedanji edini beloruski duhovnik v Vilni. Z njo hoče dokazati poljskim katoliškim krogom, da imajo Belorusi stare zgodovinske pravice do uporabe svojega jezika pri pridigovanju, katehizaciji, cerkvenem petju in spovedovanju. Delo je nastalo iz časopisnih člankov na temelju bogate zgodovinske literature. Slog ima sicer pomanjkljivosti iti se marsikaj v knjigi ponavlja, vendar pa bo dobro služila vsakomur, kdor hoče spoznati verski razvoj desetmilijonskega beloruskega naroda in s tem eno izmed najvažnejših strani njegove zgodovine.
Pisec najprej navaja razne cerkvene avtoritete, odredbe cerkvenih zborov in točke cerkvenega zakonika, ki določajo, da se morajo krščanske resnice oznanjevati ljudstvu v njegovem jezikui. Nato obširno dokazuje, da se je na beloruskem ozemlju res uporabljala v cerkvi beloruščina. Od pokristjanjenja pa do 1. 1386., ko se je litavsko-
beloruska država zedinila s Poljsko, so bili vsi Belorusi vzhodnega obreda in so se z ostalimi vzhodnimi Slovani odcepili od katoliške cerkve. Po 1. 1386. so se začeli pravoslavni Belorusi zedinjati posamič s katoliško cerkvijo, in sicer na ta način, da so obenem sprejeli tudi latinski obred. S tem so prišli pod vpliv poljske duhovščine in v območje poljske kulture. Belorusi bi se polagoma vtopili v poljskem narodu, če se ne bi 1. 1596. v t. z. brestski uniji skoraj vsi zedinili s katoliško cerkvijo in obenem zadržali svoj vzhodni obred ter se tako osvobodili poljske nevarnosti. Ne bi jih rešila njihova književnost, čeravno je bila tedaj sorazmerno že precej visoko razvita. Saj je dr. Francisk Skaryna, ki je potoval tudi po naših krajih, izdal že med 1. 1515. in 1517. beloruski prevod 22 knjig sv. pisma starega zakona, a I. 1525. je izšel v Vilni tudi njegov prevod dejanja apostolov. L. 1585. so natisnili v Vilni beloruski katekizem. Beloruski jezik se jc uporabljal tudi v državnem življenju. Kraljevski pri-vileg stolnemu kapitlju v Vilni iz 1. 1567. je pisan v beloruščini. Litavski knez je izdal ustavo svoje države 1. 1588. ne v litavščini, ampak v beloruščini. Jezuit Anton Possevin, ki je deloval med vzhodnimi Slovani za cerkveno zedinjenje in si pridobil največ zaslug za brestsko unijo, je 1. 1587. poročal papežu, da treba nabožne knjige prevesti v beloruščino, za katero bo poskrbel sam "v Vilni. Pred brestsko unijo in po njej je izšlo več beloruskih knjig, ki so propagirale cerkveno zedinjenje. Po uniji jc imela beloruščina v katoliških cerkvah vse pravice. Ko pa so poljski vladni krogi začeli vsiljevati poljščino, so se 1. 1636. zbrali v Vilni zastopniki katoliške zedinjeue duhovščine, ki so določili, da se v unijatskih cerkvah na beloruskem ozemlju pridiguje v beloruščini. Med osemnajstimi škofi v Vilni so bili do konca 17. stol. samo trije Poljaki, a vsi ostali Belorusi ali Litavci, ki so znali beloruski jezik. Istega leta, ko je izšel celotni beloruski prevod novega zakona, namreč 1. 1697., je poljska vlada ukinila določilo Iitavskega statuta, da je vsej litavsko-beloruski državi uradni jezik beloruščina, ki jo je zamenjala s poljščino. Kljub vsemu poljskemu pritisku pa si poljski jezik ni mogel priboriti vstopa v beloruske cerkve.
Veliko preganjanje beloruščine v cerkvi se je začelo, ko je ozemlje litavsko-bclo-ruske države po delitvi Poljske pripadlo Rusiji. Katarina II. je namreč ukazala, da se morajo vrniti v pravoslavje vsi zedinjeni katoličani vzhodnega obreda. Pravoslavni duhovniki so v spremstvu oboroženih vojakov hodili po katoliških krajih in silili ljudi v pravoslavje. Radi tega strašnega nasilja jc Katarina II. zatrla katoličanstvo vzhodnega obreda v Ukrajini (levobrežni), v Voliniji in Podolju, med Belorusi pa je bi! odpor tako močen, da so bili uspehi Katarine II. zelo neznatni in so unijati še obdržali polocko nadškofijo. Njen naslednik Pavel I. (1796—1801) je dal državljanom več svobode tudi v verskem oziru. Ker pa so imeli katoličani latinskega obreda kljub ukinjenju škofij in preganjanju toliko svobode, da jih nikdo ni silil v pravoslavje z orožjem, je za Katarine II. in Pavla I. mnogo katoliških Belorusov vzhodnega obreda prestopilo v latinski obred. Medtem pa je začela Belorusom pretiti zopet poljska nevarnost. Poljski romantiki so proglašali za poljsko narodno ozemlje vse, kar je nekdaj v političnem oziru spadalo pod poljsko krono. Tako so tudi dokazovali, da so Belorusi Poljaki. Da bi lažje polonizirali Beloruse, so Poljaki zahtevali od carske ruske vlade univerzo v Vilni, ki so jo 1. 1803. tudi dobili. Za poljsko vstajo 1. 18,30., ki ji je bila duša vilenska univerza, se je ruska vlada maščevala predvsem tudi s tem, da jc zaprla to univerzo. Nato pa je začela divje preganjati beloruske katoličane vzhodnega obreda. Po prepovedi prodajanja in kupovanja beloruskih in staroslovenskih katoliških bogoslužnih knjig in molitvenikov je 1. 1834. ukazala v katoliške cerkve vzhodnega obreda uvesti pravoslavne ruske bogoslužne knjige. Pet let pozneje pa je z orožjem izgnala beloruske katoliške duhovnike, če niso hoteli prestopiti v pravo-
slavje, in je v vseli katoliških župnijah s silo namestila pravoslavne duhovnike. Leta 1839. so tako nehali obstajati beloruski katoličani vzhodnega obreda. Tudi ob tej priliki se je mnogo Belorusov izognilo spremembi svoje vere na ta način, da so prestopili v latinski obred. V dobrih dvajsetih letih so Rusi zamenjali beloruščino v nekdaj beloruskih cerkvah z ruščino. Ne dovolj probujene beloruske ljudske mase so se začele izgubljati v ruskem narodu.
V katoliški cerkvi latinskega obreda so imeli Belorusi svoje skromne pravice vse dotlej, ko so prišli ti kraji zopet pod1 poljsko oblast. Poljaki so izvajali na narodno pravičnega škofa Matuljeviča tak pritisk, da se je moral odpovedati. Na njegovo mesto je prišel 1. 1926. nadškof Jalbrzykowski, po rodu Poljak. Od tedaj nima več poldrugi milijon kat. Belorusov latinskega obreda niti enega beloruskega župnika, kar pač ne odgovarja zgodovinskemu razvoju, še manj pa pospešuje poljsko-belorusko spravo in
slovansko vzajemnost.	t * ,.
J. S e d t v y.
Tiopije Jlasapeniih, ]yroc;ionencKa HCTopHCKa MHTaiiKa. Beograd, knjižara M. Antiča, 1931, knjiga I., str. 115, Din 25.—.
Lazarevičeva Jugoslovenska čitanka hoče izpolniti in poživiti zgodovinski pouk na srednjih in strokovnih šolali. Prinaša odlomke nekaterih najvažnejših virov jugoslovanske zgodovine, kakor n. pr. odlomke iz del bizantinskih pisateljev, iz Teodozijeve biografije sv. Save, Fredegarjeve kronike, splitskega arhidijakona Tome, Dušanovega zakonika itd. Nato se vrste kralke vsebine ali odlomki nekaterih važnejših, skoro večine srbskih in dela tudi hrvatskih zgodovinarjev. Čc ne bi našli v knjigi članka o ustoličcnju korotanskih vojvod, bi mislili, da je Lazarevič na Slovence sploh pozabil. Vsaj naše Gradivo za zgodovino Slovencev bi moral na nekak način omeniti, kakoi je to storil z Miklošičevo zbirko Moiniimenta serbica in Smičiklasovo Codex diploma-ticus. Knjigo krasi 25 slik. Dobro bo služila pri zgodovinskem pouku zlasti v Sloveniji, ker je v naših knjižnicah zelo malo ali nič tega materijala, ki ga prinaša knjiga.
J. Š.
Sveslavenski zbornik. Spomenica o tisučugodišnjici hrvatskog kraljevstva. Zagreb 1930; str. VII +424.
Pozno, ali zato tem dostojnejše je proslavila tisočletnico hrvatskega kraljestva Zajednica Slavonskih društava v Zagrebu. Ob koncu leta 1930. je izdala Sveslavenski zbornik, ki ga jc pripravljala štiri leta. Zanj so prispevali razprave v svoji materinščini riajodiličnejši znanstveniki in kulturni delavci vseli 11 slovanskih narodov, le najbolj znanih imen poljskih, čeških in srbskih zgodovinarjev zastonj iščemo med sotrud-niki. Zelo malo je člankov, ki se pečajo s podrobnostmi, ki zanimajo samo ozek krog strokovnjakov; večina razprav obravnava teme, ki vzbujajo splošni interes.
Tesno odmerjen prostor nam ne dopušča, da bi omenili vseh 37 razprav, ampak se moramo omejiti samo na tiste, ki zanimajo najširši krog zgodovinarjev.
Slovence zastopa samo prof. dr. Fr. Kovačič z razpravo o pomenu Tomislavove-ga kraljestva za Slovence, ki jo sinemo uvrstiti med najboljše spise njegovega peresa. Od Hrvatov so objavili svoje prispevke msgre Frano Bulič, Stjepan Ivšič, pokojni Vjekoslav Klaič, Filip Lukas, pokojni Vladimir Mažuranič, Josip Nagy, Božidar Širola in lansko leto tragično umrli Milan Sufflay. Ivšie daje dober kratek pregled hrvatske glagolske književnosti, Sufflay pa o razvoju Hrvatov od najstarejših časov pa do mohačke bitke. Edini srbski sotrudnik, folklorist prof. Tihomir Dordevič, slika življenje Albank, ki sc ne poroče in žive v moški obleki in moškem poklicu.
Od Bolgarov sodelujejo V. Zlatarski, Stefan Bobčev in Stefan Mlademov. Zlatarski razpiavlja o bolgarsko-lirvatskih stikih v 10. stoletju, Bobčev o hrvatskih pravnih spomenikih. Mladenov pa obravnava zanimivo vpraša,nje stikov med južnimi Slovani v preteklosti in sedanjosti.
Za nas Jugoslovane so zanimivi prispevki Čehov. Bratislavski univ. prof. Albert Pražak razpravlja o Nikolaju Šubieu Zrinjskem o Slovakih: Josef Pata, profesor lužičkosrbskega in bolgarskega jezika in slovstva na praški univerzi, obširno ocenjuje z zelo laskavimi besedami Bezenškovo knjigo Bolgarija in Srbija, ki jo jc izdala leta 1897. Mohorjeva družba. Ludvik Kuba, znan po svojem delu »Slovani v svojih pesmih«, poroča o svoji prvi poti na slovanski jug 1. 1888., ko se je ustavil v Beli krajini. Natančneje se bavi z melodijo pesmi »V ovi črni gori žarki ogenj gori« in jo primerja s podobnim črnogorskim in bolgarskim napevom; prihaja do zaključka, da treba ta belokranjski napev prišteti k najlepšim med vsemi tistimi tisoči iz vsega slovanstva. kai jih je do sedaj zapisal.
Znani slovaški književnik in literarni izgodovinar Jožef Skultety je obelodani! pregled hrvatsko-slovaških stikov pod naslovom Slovaki in Hrvati. Iz Gornje Lužice se je oglasil duševni vodja Lužičkih Srbov in njihov največji znanstvenik Arnošt Muka, iz Chošobuza v Dolnji Lužici pa pisatelj in publicist Kito Swela. Od Poljakov je poslal prispevek samo univ. prof. Oswald Balzer, zato pa so se tem bolj uveljavili Belorusi. Zelo dober in jedrnat pregled beloruske zgodovine podaje Kastuš Ezavitau, a Aleksander Voznesenskij poroča o sodobnem beloruskem teatru v boljševiški Belorusiji. Ukrajince zastopa patrijarh ukrajinske zgodovine Mihajlo Hruševskij z razpravo o bistvu in temelju zgodovine slovanskih književnosti, kjer prihaja do zaključka, da slovanski literarni svet sicer ne tvori enote, pač pa organski sistem narodnih korporacij. Med razpravami ruskih znanstvenikov sta tudi značilni razpravi Nikolaja Ustrjalova iz Harbina o ruski naciji in Vladimira lljina iz Pariza o bistvu in smislu evrazijstva. Knjiga pomeni praktično izvajanje slovanske vzajemnosti.	j g e j j v y.
H3BecTHH na ncTopitHCCKOTo /tpymecTBO bi, Cotjmfl. (Izvestja zgodovinskega društva v Sofiji). Knjiga IX. Sofija 1929.
Zgodovinsko društvo v Sofiji razvija v zadnjem času zelo živahno delavnost-O tem pričajo tudi društvena Izvestja, ki prinašajo zanimive razprave, četudi izdajajo bolgarski zgodovinarji svoja dela razen v knjižni obliki tudi v nedavno osnovani Isto-ričeski biblioteki, ki izhaja štirikrat letno. V Izvestjih za leto 1929. je na uvodnem mestu razprava G. I. Kacarova o Starodavni Armeniji in o izvoru armenskega naroda. Razprava ne prinaša novih izsledkov in ne temelji na študiju virov,, podaja pa na podlagi ruske, angleške, francoske in nemške literature dober kratek pregled najstarejše armenske zgodovine. Tem bolj na globoko pa gre vodilni bolgarski zgodovinar V. N. Zlatarski v razpravi o političnem položaju severne Bolgarije v 11. in 12. stoletju. Zlatarski polemizira z romunskim zgodovinarjem N. Banesku, ki je izdal 1. 1923. knjigo Changements politiques dans les Balkans apres la conquete de I'empire bul-gare de Samuel (1018). Nouveaux ducličs byzantins. Na podlagi temeljite analize bizantinskih virov in bogate literature, ki je romunskemu zgodovinarju deloma nepoznana, pobija njegove trditve in brani Z. svoje stališče, ki ga je objasnil v drugi knjigi svoje zgodovine bolgarske države. Razprava I. Sakazova o »trgovini Bolgarije z Ankono v 16. in 17'. stoletju na temelju novih virov« bo zanimala tudi jugoslovanskega zgodovinarja, ker v marsičem osvetljuje v novi luči zlasti razvoj dubrovniške materijalne kulture. Manj podatkov nudi razprava o Začetku bolgarske državne uprave, ki jo jc napisal D. Usta-Genčev.
Za nas je zanimivejši drugi del, ki prinaša zgodovinski materijah Tu je prvič objavljena razprava italijanskega trgovca Jakobo de Promontorio de Compis v italijanskem izvirniku in bolgarskem prevodu iz 1. 1475. Ta trgovec je preživel IS let na dvoru sultana Murada II. (1421—1451) in sedem let na dvoru sultana Mohameda II. (1451—1481) kot dvorni dobavitelj. Prepotoval je vso tedanjo Turčijo in dobro poznal njeno upravo in njene gospodarske razmere. Rokopis, ki ga je našel Bolgai P. P. Ikovski v bolonjski vseučiliščni biblioteki, opisuje zlasti življenje na sultanovem dvoru, upravno in vojno razdelitev in turško finančno politiko. Ta dragocen vir ob-jasnjuje mnogo temnih strani bolgarske in srbske zgodovine v dobi po padu Carigrada. Prevajatelj je v dodatku ob.iasnil tudi manj znane pojme.
Bibliografija podaje točen pregled vseh zgodovinskih knjig in razprav, ki so izšle v bolgarščini v letih 1927. in 1928.
Ob koncu knjige je referat o društvenem delovanju v letu 1927/28. in 1928/29. Društvo je imelo ob koncu 1. 1929. 247 članov. Na društvenih sestankih so se čitale razprave iz domače zgodovine. Društvo uživa blagohotno gmotno pomoč države.
J. Š e d i v y\
3anHCKy naynoBoro TOBapHCTBa hmchk IlIeBHeHKa (Zapiski znanstvenega društva »Ševčenko«). Tom 150. Lviv 1929.
Ukrajinsko znanstveno društvo »Ševčenko« v Lvovu je izdalo ob svoji 55ictnici 150. knjigo svojih »Zapiskov« v jubilejni obliki na 466 straneh velikega 8" formata. Pod skromnim naslovom »Zapiskov« je objavilo društvo zelo dragocene razprave najboljših ukrajinskih znanstvenikov iz področja zgodovine, arheologije, etnologije, književne zgodovino in jezikoslovja. Uvod je napisal tej knjigi Zapiskov dolgoletni društveni predsednik Serge j H r u š e v s k i j, ki je po ustanovitvi boljševiške Ukrajine prevzel na kijevski univerzi stolici za ukrajinsko zgodovino in književno zgodovino. Za svoje velike uspehe se ima društvo zahvaliti predvsem prof. Hruševskemu, ki je uredil 112 knjig Zapiskov, preskrbel društvu finančna sredstva in objavil med društvenimi publikacijami razen neštetih razprav štiri debele knjige virov ukrajinske zgodovine in osem knjig svoje monumentalne Zgodovine Ukrajine. V Markivu je zidal Hruševskij na teh temeljih dalje in izdal do sedaj še štiri knjige svoje Zgodovine in sedem knjig Zgodovine ukrajinske književnosti.
Naše skromne sile vzpodbuja kratek pregled društvenega delovanja od začetka do 1. 1928., ki ga je napisal sedanji predsednik Kirilo S t u d i n š k i j. Ukrajinski narod je bil pred vojno v zelo težkem položaju. Saj je bilo v Rusiji do 1. 19105. priznavanje k ukrajinski narodnosti kaznjivo in strogo prepovedano posluževati se v književnosti ukrajinskega jezika. V vzhodni Galiciji je trpelo ukrajinsko ljudstvo vsled anta-gonizma med Poljaki in Ukrajinci, ki so ga zlorabljale avstrijske vlade. Večina ljudstva je bila nepismena in izročena na milost in nemilost Židov. Vkljub vsem tem težavam so ostali ukrajinski narodni voditelji na pravi poti: gradili so na solidnih znanstvenih temeljih ukrajinsko kulturo in s tem na najboljši način branili svoj narod. Znanstveno društvo »Ševčenko« jc bilo do ustanovitve boljševiške Ukrajine z njenimi znanstvenimi ustanovami središče ukrajinskega kulturnega delovanja. Društvo je izdalo razen 150 knjig Zapiskov tudi 120 knjig glasila »Literaturno-Naukovij Vistnik« (Literarno-znanstveni vestnik), 40 knjig Etnografskega zbornika, 22 knjig Gradiva za ukrajinsko etnologijo, 5 knjig Gradiva za ukrajinsko bibliografijo, 15 knjig Ukrajinskega Arhiva in 11 knjig Virov za ukrajinsko zgodovino. Skupaj je izdalo društvo 650 knjig.
Ena izmed najobširnejših razprav je konec študije A. Androhoviča o lviv-skem bogoslovnem zavodu »Studium Ruthenum«, ki je igral važno vlogo v ukrajin-
skem kulturnem razvoju. J. Pasternak je v razpravi »Novi, v 1. 1928. pridobljeni arheološki predmeti ukrajinskih muzejev v Lvoviu opisal in strokovnjaško obiasnil 76 arheoloških predmetov. V. Sičinškij pod naslovom »Sutkivška tverdinja« (Sut-kivska trdnjava) podal mojsierski opis trdnjave cerkve v Sulkivcali na Podolju, ki je eden izmed najdragocenejših spomenikov stare ukrajinske umetnosti. Nas najbolj zanima razprava A. A n d r o h o v i č a o »Ilirski tiskarni in knjigarni .1. Kurzbocka«, ki je v letih 1779.—1792. tiskal in prodajal cerkvene knjige za Srbe, ogrske Ukrajince in Romune. Audrohovie podaje najprej zgodovino te tiskarne na podlagi študije, ki jo Je priobčil I 1907. v Archiv-u fiir slawischc Philologie Aleksa Ivič pod naslovom »Joseph Kurzbock und die Errichtung der serbischen Buchdruckerei«, nato pa opisuje do sedaj neznane Kurzbockove vezi z ogrskimi in gališkimi Ukrajinci. Ostalih 14 razprav se peča s podrobnejšimi vprašanji ukrajinske zgodovine. Knjigo krasi 23 fotografij mož, ki so si pridobili izredne zasluge za društvo.	, t „ A ■,, -
J . o t ul V J1.
Anton Melik: Kozolec na Slovenskem. Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani. 10. Etnografsko-geografski odsek 1. Ljubljana 1931. 107 str. + XXXVIII.
To je v naši in svetovni literaturi prvo delo s svojega področja., ki obravnava slovenski kozolec kot zemljepisno in narodopisno celoto.
Melik začenja svojo razpravo z narodopisnim vprašanjem, kaj je kozolec, opiše posamezne tipe kozolca, in preide na zemljepisno razširjenost posameznih tipov in slovenskega kozolca sploh; v zvezi s tem pokaže sušenje žita in poda slovensko nomenklaturo za kozolec. Nadaljuje z zgodovinskim vprašanjem razvoja kozolca in prouči izvcnslovenski kozolec v Evropi ter kozolec v Aziji. Zaključuje s študijami o pogojih, pod katerimi je kozolec nastal; pri tem obravnava podnebne, antropogeografske in. jezikovne čimtelje ter pride do zaključka, da je kozolec slovenska tvorba in; da so Slovenci tisti, ki se uveljavljajo kot nosilci in razširjevalci kozolca. Zanimiva in v prijetni besedi pisana razmotrivanja ponazoruje 66 fotografskih prilog in karta: Razširjenost kozolca na Slovenskem.
Pri vprašanju, kaj je kozolec, stoji avtor na stališču, da je kozolec naprava za sušenje, katere bistveni deli so pokončni stebri in počezne late, ne pa tudi streha. To vprašanje je ostalo odprto (prim, sliko št. 40); kajti v vrsti naših pokrajin kmet točno loči med kozolcem — žito se suši »v kozolcu«, vozovi so »pod kozolcem« — to je samostojnim poslopjem in pa med »š t a 111 i«, »lata 111 i«, »r a n t a m i« kot sestavnimi deli gospodarskega poslopja. Na drugi strani pa: če ni streha bistvena, ali je vezani kozolec sploh še kozolec, ali ni to že senik? To vprašanje nastopi v slučaju, če ne upoštevamo ljudskega poimenovanja iz nekaterih pokrajin.
Enotne proge pri zlaganju so vrste. Imamo pa zopet več načinov zlaganja; drugače se zlaga 11. pr. ajda kot oves in drugače ječmen kot rž. Za zlaganje se ne povezuje kolnati, redno pa se zveže počepoči fižol.
Nekaj sličnega kot z zlaganjem v kozolcu je z žitom pri stavljenju v stave. Ječmen in oves se stavi v stave po šest snopov, pšenica in rž pa v križe ali jakce. Prekmurski mali križ šteje s popom 17 snopov, slovenjegoriški j a k e c pa s klobukom 11 snopov. Za oves najobičajnejša stava je petka, to je stava petih snopov. Drugače je petka v rabi za ostalo žito v slučaju, da je to preveč suho; potem se postavi žito naj-preje v pelke in nato v križe. Obratno pa nastane tupatam pojem razstave: ako zmoči dež stave, potem se žito razloži in s tem se ustvarijo razstave, izraz, ki je doma tatn, kier so stave za na polju postavljeno žito običajni izraz.
Pri opisu kozolca je treba ločiti med poimenovanjem posameznih delov pri lesi in pri kozolcu, ah pri stegnjenem in vezanem kozolcu. Med tem ko leži pri stegnjenem
kozolcu strešno sleme neposredno na vrhu stebrov, je pri vezanem nad stebri o b 1 o-t a; medtem ko znači lokalno pri stegnjenem kozolcu brana isto kar okno, pa je pri vezanem kozolcu brana sestav dveh stebrov, ki sta med seboj zvezana z veznicami ali puntrami. Poleg babe na sliki 2. imamo babe, ki oklepajo steber od vseh štirih strani. Okna z odrom pod spodnjo lato so poleg Koroške v navadi tudi na Štajerskem, kjer jc podstrešek ali uta pri plašivcu običajna pri dveh oknih, med tem, ko imamo iste-tam vrsto primerov vezanih kozolcev z enim oknom. Pri kozolcu brez odra, zlasti pri onih, ki so stali na polju, pa je bil do zadnjega časa v štajerskem Posavju pod latami prostor, kjer so posejali seme za sadike za zelje in jih »pod rantami« tudi gojili, dokler jih niso razsadili. S svetovno vojno je ta navada ponehala. Za peroti rabijo Savinjčani naziv p e r e(o), peresa. Srednji prostor v vezanem kozolcu,spodnji »stolberk« je obmejen z m r e ž o, medtem ko so križi na križišču bran in podstrešnih slemen in pa vezi nad veznicami med mrežo in stebrom. Vezami kozolci iz novejše dobe (XX. stoletje) imajo običajno stalne stopnice pod plančnikom, premakljiva lestva pa vodi na p o d. Lina je odprtina ali vrata na podstrešje, na spodnje nadstropje pa vodijo večinoma d u r i. Late pod plančnikom so za sušenje koruze in vodijo često k nastolu pravega koruznjaka pod plančnikom. Zlasti v jeseni pa se /.vežejo peroti obeh vrst s povprečnimi drogovi in tako pripravi provizorno okno za črez zimo, k o u e c, kjer se suši ščavje ali proseni otepi. Izraz stegnjen kozolec zveni tuje; za nas jc to nekaj, kar leži na tleh, ker stegniti se, stegnjen pomeni poginiti v najbolj prostaškem smislu besede. Podobno uho nerado čuje oporni koli, ko je splošno v rabi izraz o p u r j e, o p o r j e. Stebri so poleg hrasta tudi iz kostanja in iz jagneta, to je iz lesa, ki ne poka. Prislonjemi kozolec po našem pojmovanju, da sc moramo pri tem ravnati po ljudskem poimenovanju, ne spada med kozolce. V tem primeru bi morali upoštevati tudi provi-zorne prislonjene kozolce, tako da dobimo kombinacije vezanega in prislonjenega kozolca, obenem pa bi s provizornimi prislonjenimi kozolci dobili tudi drugo mejo kozolca tako v vzhodnem Podravju kot tudi v Pomurju. Za vezan kozolec pozna precej posavske Štajerske izraz cvibasti kozolec. Vendar pa moramo v terminologiji stremeti, da zaznamujemo posamezne vrste kozolca z enim samim imenom. Podaljšek vezanega kozolca pri eni ali pri obeh straneh (slika št. 22.) so ruse ( = brki). Savinjčani rabjio za pojato naziv veliki plat, — nikjer pa izraza, ki bi imel zvezo z besedo kozolec, obratno pa pri vezanem kozolcu mesto »pod k o z o 1-c em« tudi »pod spodnjim štolberkom«, — celjska okolica za čop šop, medtem ko je od tam na severovzhod prevladajoči naziv zatrep. Poseben del podstrešja ali gornjega nadstropja je peter ali pekre. Na petru ali na pekrah je prostor tik pod slemenom nad podstrešnimi panti.
Kot shramba za slamo je kozolec redek. Večinoma spravlja naš kmet na kozolec boljšo krmo. In sicer uporablja gornje nadstropje ali podstrešje za seno, spodnje pa za otavo, potem ko se ie po košnji slabo suho in tu posušeno seno premetalo na gornje. Na gospodarskem poslopju pa se shranjuje slabša krma in slama, torej to, kar prihaja v poštev za rezanico.
Skrbno je zbral Melik predstavitelje obstoječih tipov. Manjkajo satno pendant k nizkemu kozolcu (slika št. 25.), kjer imamo podstrešje izraženo v visokem nadstropju; nizki kozolec s tremi vrstami oken in nastavek kozolca v prleški kolarnici. Edinstven primer pa jc kozolec, ki ima poleg oken z latami okna obita z deskami. (Sv. Lovrenc na Pohorju) tako, da prehaja tukaj kozolec v gotovi meri v senik. Povdarjam pa, da je to edinstven primer, ki je redkejši kot n. pr. kozolec, katerega uporabljajo liri žagah za sušenje rezanega lesa, zlasti lat in desk.
V odnosu kozolca do kmetije izvaja Melik pravilno položaj kozolca do kmetije iz parcelacije kinetskcga posestva. Vendar pa je treba tu ločiti med ostrvami, leso. pla-šivcem in vezanim kozolcem. Pri prvih dveh velja to popolnoma, pri zadnjih pa samo deloma. Pri raztresenosti parcel na naših kmetskih posestvih bo kmet postavil ostrve na vsaki njivi, kjer jih rabi; težje bo to šlo pri lesi, ki jo bo zato postavil ob gotovi parceli in kakor bo pač mogoče. Plašivec in kozolec pa zavzemata že položaj trajne shrambe in ne samo začasne sušilnice, vsled česar se bo tu pojavilo preseljevanje kozolca k kmetiji. Obenem s tem pa je za vezani kozolec radi dveh vrst oken potrebna meri-dijonalna lega. V zvezi s tem pa jc tudi podano zemljepisno vprašanje za nastoj plašivca ali kozolca na kozla (slika št. 28.—30.) Ali se ni tupatam razvil plašivec in ne vezani kozolec, ker za meridijonalno lego zadnjega okoli kmetije ni bilo mesta, in ali ni lokalno in vsaj deloma ta činjcnica vzdrževala plašivec in zadrževala v večji meri razmah k vezanemu kozolcu?
Izčrpno je obdelano vprašanje, do kod sega slovenski kozolec. V zvezi s tem so podani različni načini sušenja žita. Manjka samo sušenje v p od s ten ju, ki je v rabi pri manjših želarijah, zlasti pa pri viničarijah na prehodu v Srednje Podonavje, in to zlasti v Podravju; izgleda, da je to prvotna primitivna oblika, iz katere so se razvile rante, late, štanti, oziroma prislonjcni kozolec. Pravilno so omenjene ostrve okrog Vtanskega. Ta omemba je važna, vendar jo je treba v toliko izpopolniti, da ostrve okrog Vranskega še niso opuščene. Pojavljajo se v posebnih oblikah, ki nastopajo tudi okiog Mozirja in nad Šaleško dolino. To so ostrve pri peresih ali pri perotih. Na koncu peres se postavijo pokončni drogi, ostrvei, v katere se zlaga predvsem detelja in s čimer se kozolec, oziroma vi sta oken, ali eden kraj kozolca, tudi lepo arhitektonsko zaključi. Te ostrve vodijo v ozemlje, kjer kozolci polagoma pojenjajo; iz istih vzrokov so važni na Gorenjskem, Goriškem in na Koroškem omenjeni seniki. Kot v navedenin ozemljih prestavljajo parne ali pa r m e imenovani seniki zaključek kozolca tudi na Štajerskem. Nahajamo jih zlasti v vzhodnem Podravju — v alpskem delu niso potrebni, ker jili nadomeščajo hube — v slovenjegoriških delih, zlasti v dolini Pesnice, odkoder jih lahko zasledujemo preko vse Štajerske v Avstrijo, kjer imamo na češko-gornjeavstrijski meji pri Sumerau-u celo par primerov kozolca s senikom.
Obenem z razvojem kozolca je na podlagi slik točno ugotovljeno, da imamo kozolec na Slovenskem že v Valvasorjevi dobi. Če pa nimamo o tem literaturnih poročil, se moramo zavedati, da ni Valvasor podrobneje obravnaval kozolca radi svoje fevdalne in aristokratske miselnosti; vsled pretirane stanovske časti se fevdalna doba sploh ni bavila z narodopisnimi vprašanji, n. pr. kmetske hiše in gospodarskega poslopja, isto ugotavlja na primer M. Dolenc za ljudsko pravo. Fevdalna znanost obravnava probleme fevdalnih stanov. Pri razvoju kozolca v Savinjski dolini obstoja nesporazum. Savinjski kozolec se je pod vplivom hmeljarstva razvil v vezano obliko. Ker lahko služi kot d'okaz za drugo polovico samo spomin in ustno izročilo, navajamo za razvoj XX. stoletja statistiko, katero je mogoče vedno prekontrolirati na licu mesta. Podatki veljajo za vasi Poljče, Spodnije Gorče, Kamenče in Glinje za leti 1900 in 1931. So to štiri tipične vasi, v katerili ni v premoči urbanizacija, pa tudi ne vpliv hribovja; njih lega sredi hmeljarstva pa jim daje splošen savinjski značaj. V Glinjah imamo 1900 2 lesi, 4 plašivce in 5 kozolcev; danes (1931) imamo razen enega na psa same vezane kozolce. V Kamenčah je 1900 1 prislonjcni tip, 2 z gospodarskim poslopjem združena, kakor ga kaže slika št. 27.; sicer pa 1 leso, 8 plašilcev in 7 kozolcev; danes imamo samo vezane kozolce. V Poljčah so danes sami vezani kozolci, 1 plašivec in 2 združena z gospodarskim poslopjem, medtem ko smo 1900 imeli 5 plašivcev in 7 kozolcev. Spodnie Gorče kažejo 1900 3 kozolce združene z gospodarskim poslopjem, 1 leso, 7 plašivcev
in 7 kozolcev. Danes sta še samo 2 plašivca, od teli oba zunaj na polju. Neizpreinenjetii pa so ostali povsod kozolci v zvezi z gospodarskim poslopjem. Rezultat je jasen: Kozolec v zvezi z gospodarskim poslopjem je ostal, kakor je bil; to velja za manjša kmetska posestva. Že redke lese so izginile. Plašivci so v eni vasi popolnoma izginili, drugod so pa na tem, da izginejo. Razvili so se pa do spiošnosti vezani kozolci. Podoben primer, samo da manj prepričujoč, bi laliko navedli za umikanje kozolca s polja in obenem za njegovo preseljevanje k kmetiji.
Koruznjak je svojevrsten primer, ki kot posebna in samostojna sušilnica zavzema od kozolca opredeljeno mesto. Pojavlja se v dveh oblikah. Najprej kot samostojen koruznjak (slika št. 48), nato pa kot sestavni del kozolca. V drugem slučaju se nahaja koruznjak pred prvim nadstropjem, ali pa tudi kot izpolnjeno okno, kar velja zlasti za »hiite« v Prlekiji in v Podravju. Zadnji primer nam nakazuje delni razvoj koruznjaka iz okna, oziroma iz lat v obliki Melikovega prislonjenega kozolca. Sicer pa prevladuje pri sušenju koruze vedno bolj okno v kozolcu. V zvezi s kozolcem je estetsko zanimivo sušenje koruze v mrežah (Prim.: Slovenska narodopisna bibliografija za leto 1930. ČZN XXVI.). Samo kot kuriozum navajam primer, ki sem ga videl 1924 v Jurkloštru, da so obešali koruzo sušit na drevje.
Z oziroin na neslovenske in izvenevropske kozolce lahko vidimo neko sličnost našega kozolca z japonskim. Kot so na Japonskem late privezane na stebre, torej sliči.o, kar je pri nas pri ostrvah, tako imamo na jugozahodnem Dravskem polju (Polskava, Pragersko) primer, da so late pribite v zunanjo zarezo — notranje izdolbine namreč v tem slučaju ni — pokončnega stebra; in to večinoma preko pokončno na steber položene deščice.
Pri pogojih za eksistenco kozolca navaja Melik v prvi vrsti klimo, poleg nje pa antropogcograiske vplive, ki dajejo kozolcu značaj slovenske tvorbe. Prvenstveno vlogo v tem oziru igraj podnebje in v njem poleg padavin zlasti veter. V Ošlju na Pohorju so postavili 19,?0 kozolec — z gospodarskim poslopjem zvezano uto — ki se pa kljub svojemu proti vetru odpornemu značaju in kljub temu, da .ie bila celotna stavba postavljena proč od vetra, ni obnesel. Veter je okna vedno in vedno odpiral in izme-taval snopje. Poleg podnebja in etničnega antropogeografskega momenta pa igra bistveno vlogo gospodarska usmerjenost pokrajine, ker vpliva odločilno tudi na izobliko kozolca. V pretežno živinorejski Gornji Štajerski bi kozolec še prav posebno vsled oblačnosti in relativne vlažnosti ne pomagal mnogo; saj še na Slovenskem Štajerskem v deževnih letih detelja rada sprhni, in to navzlic relativno jasnemu vremenu. Ker pa le kozolec naprava predvsem za sušenje žita, malo sena, otave pa sploh ne, zato bo kozolec ponehal v Alpah s prevladovanjem travništva in živinoreje, oziroma gozdarstva. Že v naših krajih s prvenstvenim gozdarstvom se n. pr. na Kobauskem žito omlati šele pozimi, tako da tu pri vzporednem poljedelstvu kmet kozolca sploh ne pogreša. In značilno je, da se v krajih, kjer prehajajo kozolci v ostrve in kjer je oboje zmešano, suši v kozolcih žito, v ostrvah' pa detelja. V krajih s prevladajočim travništvom nastopi na mesto kozolca senik. Pri vsem tem pa moramo prav tako kot pri posameznih tipih in pri razvoju tipov upoštevati lokalne zemljepisne in kulturne činitelje.
Jezikoslovni vidiki so bili, ki so dovedli avtorja do stališča, da je antropogeo-grafski, etnični slovenski element bil tisti činitelj, ki je kozolce ustvaril, in od katerega so ga prevzeli Nemci. Vendar zemljepisna razširjenost ne omejuje kozolcev samo na alpsko ozemlje; pa tudi če upoštevamo samo alpski kozolec, opazimo pri njem*vrsto jezikoslovnih podrobnosti, ki so po svojem izvoru nemške. Tudi ni zgodovinsko točno da bi bili povsod v poljedelstvu Slovenci naprednejši od Ncmcev. Na freisinškili po-
sestvih okoli Škofje Loke imamo ravno obratno: Nemce izražene kot poljedelce, Slovence pa kot živinorejce.
Predstavitelji in nosilci kulturnih dobrin so kulturno-geografske enote, večji ali manjši kulturni krogi, ki pa niso istovetni z narodi. Posamezni narod je samo začasni nosilec ali razširjevalec določenih kulturnih pridobitev v določeni kulturni enoti, pa tudi izven nje. Narod sam pa je zopet izraz zemlje in vplivov, ki na njegovo zemljo seigajo. In največ kulturnih pridobitev se združi na križiščih in prehodnih ozemljih. Največ kulturnih rehktov pa se vzdrži na ozemljih, kjer ponehajo tuji, zunanji zemljepisni in kulturni vplivi. Slovensko ozemlje združuje kar tri zemljepisne enote: srednje-podonavsko, alpsko in sredozemsko. Po razširjenosti kozolca od Vallisa do Sotle in Gorjancev pa moramo gledati v kozolcu alpski problem, ki nastopa tam, kjer so iz-venalpski vpliv najmanjši. Srednjepodonavski vplivi na kozolec so neznatni, kar nam dokazuje vzhodna meja kozolca. Sredozemski vplivi se kažejo samo v zidanih stebrih pioti zapadni meji slovenskega kozolca in posamično v stebrih z napetimi žicami. V zemljepisno zaključeni notranjosti Alp se kozolec ni razvil. V Sloveniji pa, v prehodnem ozemlju med Podravjem in Posavjem, med Beljakom in Ljubljano ter na "a-ključku Alp se je razvil v interesantni, zemljepisni in narodopisno svojevrstni izobliki: Obdržal je tako vse primitivne, izvirne oblike, obenem pa se je razvil tudi najvišje in zavzel obliko združene sušilnice za poljedelske pridelke in senika. V tem pa varuje naš kozolec na prehodnem slovenskem ozemlju svoj posebni alpski značaj.. To je njegova zemljepisna in narodopisna posebnost, v tem pa ležijo tudi vse težave njegovega pioučavanja. Radi tega značaja našega kozolca, ki združuje obratno od primitivnih skandinavskih, ruskih in azijskih kozolcev v sebi ves razvoj kozolca od primitivnih pa do najpopolnejših oblik, bo lahko dala odgovor na vprašanje po izvoru in nosilcu kozolca zgodovina in to v obliki izsledkov iz proučavanja urbarjev. Za ta proučavanja pa je postavil Melik v pričujoči razpravi vsestransko in solidno podlago.
Izčrpano literaturo je potrebno izpopolniti z: Amtlicher Bericht iiber die X. Ver-sammlung deutscher Land- und Forstwirthe zu Gratz im September 1846. Gratz, 1847". 816 str. + VI. (V Študijski knjižnici v Mariboru št. 4349). Poleg omembe na strani 252 imamo v tem poročilu (767—770) opis in priporočilo kozolca v obliki lese in vezanega kozolca. Na to zborovanje je poslal ljubljanski tesar Jurij Pajk šest modelov kranjskih in spodnještajerskih kozolcev z njihovimi sestavnimi. Na podlagi Pajkovih opisov in risb sta podani tudi prilogi; po istem viru pa je podal Alojz Jaut zliorovalcem opis, način uporabljanja in posebne prednosti kozolcev v štirih letnih časih. To poročilo nam kaže, da so pred slabimi sto leti kmetijske organizacije propagirale razširjanje kozolcev; na drugi strani pa nam nudi o kozolcih slike, ki dlanes sicer še niso izginile, ki so pa že jako redke. V tej dobi so bili kozolci poklriti s slamo, z deskami, s škodlji, ali z opeko. Pod spodnjega nadstropja so uporabljali tudi za skedenj ali za shrambo žita. Pod kozolcem pa je bil spomladi prostor za tesanje lesa, popravljanje in shrambo kmetskih orodij, v okrnili poleti in jeseni za zlaganje žita in krme. Kot »kašta« za žito je kozolec danes menda neznan. Pač pa imamo še znane primere, kjer je na spodnjem nadstropju skedenj; večina teh samostojnih kozolcev je naravno vezanih ter ima na vsakem kraju samo po eno okno; podbbni slučaj, kjer mlatijo pod kozolcem na sphani ilovici, je danes istotako že redek in izvira iz vzhoda, iz območja Srednjega Podonavja.
V zvezi s propagando kmetijskih organizacij še omenjam, da so v začetku XX. stoletja prihajali proučavat ruski gospodarski strokovnjaka slovenske kozolce. Vprašanje pa. ali je to vplivalo na razširjenje kozolcev v Rusiji, in ali je to imelo kake posledice na tipe tamkajšnjih kozolcev, mora ostati brez bdgovora.
Melikova knjiga je lepo delo; vsaka bodoča študija o kmetiji ga bo morala upoštevati. U'o velja prav tako za .nas, kot za inozemce. Želimo samo, da bi avtor prej ko mogoče objavil vsaj daljši izvleček iz pričujoče razprave v inozemstvu in tako predstavil tujcem nas in svoje delo.	Franjo Baš
Naša Slovenačka. Glasnik Jugosjovenskog profesorskog društva, godina XI. Beograd 1931, str. 433—592.
Pričujoča publikacija je v nizu posebnih izdani društva šesta knjiga, ki je zamišljena kot nekaka enciklopedija geografskih., zgodovinskih, narodopisnih in prosvet-no-kulturnih prilik gotovega dela naše kraljevine. Letošnja Sloveniji posvečena številka je izšla ob priliki nedavnega kongresa Jugoslovanskega profesorskega društva, ki je tokrat zborovalo v Mariboru. Knjiga ima več ali manj prigodniški značaj; bila bi naj nekak vodnik kongresistov, zlasti onih iz vzhodnih in južnih pokrajin naše države.
Zbiranje gradiva in njega razporeditev jc prevzel poseben ljubljanski odbor, dočim so z doneski prispevali večinoma slovenski profesorji iz Ljubljane, Celja in Maribora. Članki obravnavajo v preglednem, strnjenem slogu naše slovenske probleme brez idealiziranja tako stvarno in često tako originalno, da zaslužijo vso pozornost, ker utegnejo nuditi tudi nam samim marsikatero novo odkritje.
Zaradi živahnega tujskega prometa so pokrajinske lepote Slovenije že dokaj poznane. Vendar ni odveč Westrov »Izlet u Dravsku banovinu«, ki je spisan s posebno toplino vsestransko pregledno. V posebnem članku se ustavlja isti pisec ob našem narodnem simbolu Triglavu, ki naj bi, utrjujoč zavest naše narodne skupnosti, postal visokoplaninski cilj slehernega Jugoslovana.
Sloveniji v splošne m, posledicam njene geografske lege in svojevrstnosti tal je posvečena cela serija znanstvenih študij. Njeno odlično vlago v starem veku specijalno s prometno-geografskega vidika je sijajno prikazal univerzitetni profesor dr. B. Saria. Dolgodobne vplive alpske, kraške in panonske pokrajine na značaj slovenskega človeka obravnava dr. V. B o h i n e c. Geografska razcepljenost slovenskega ozemlja je tudi važen vzrok številnosti naših narečij, kar mimogrede ugotavlja dr. R. Kolarič v svoji študiji o razvojnih smereh in samobitnosti slovenskega jezika. Prav posebno pozornost pa še zasluži profesorja F. B a š a »Prometna gravitacija Slovenije«, s čimer je pri nas prvi načel ta splošno važni aktualni problem.
Z ozirom na zasedanje kongresa v Mariboru se peča specijalno s severovzhodnim d e 1 o in Slovenije kar četvero razprav. F. Baš je napisal iz tega področja kar troje preglednih študij. Oskrbel jc kratek splošno-geografski pregled bivše Mariborske oblasti, kjer z vseh vidikov osvetljuje alpsko-panonsko prehodnost njenega ozemlja. Na drugem mestu razpravlja o Mariboru, njegovi legi in pomenu v preteklosti in sedanjosti. Zelo tehtna je njegova »Jugoslovensko-ncmačka granica-<, Ki ni nikak suhoparen iz nacijonalnih vidikov podan opis, temveč temeljita sveskozi stvarna študija. Daljšo razpravo o Potočki zijalki na Olševi je napisal profesor S-Brodar, da na to važno paleolitsko postajo, ki vzbuja veliko zanimanje inozemstva, opozori vse naše prosvetne kroge. Važno je Brodarjevo opozorilo na skoraj nepoznano paleolitsko postajo Lokve pri Delnicah, ki je poleg Krapine in Olševe tretja sled najstarejšega ljudskega dejstvovanja na ozemlju Jugoslavije.
Večinoma kratki doneski nudijo vpogled v naše p r o s v e t n o-k u 11 u r n e razmere. Profesor I. Dolanec poroča o slovenski knjižni produkciji za leto 1929., profesor L. Mlakar podaja pregled muzejev in znanstvenih knjižnic Dravske bano vine, dr. S. Rape in profesor I. D o 1 e n e c poročata o narodni prosveti v Sloveniji profesor L. K r a m o I c govori o glasbi in njenem razvoju pri Slovencih. Obširno ra/-
pravo o razvoju slovenskega šolstva je prispeval profesor J. Orožen; nanj se osla-n.ia opis sedanjega stanja slovenskega srednjega šolstva in seznam naših dobrodelnih ustanov za srednješolce (profesor F. J e r a n).
Posebno zahvalo smo dolžni edinemu srbskemu sotrudniku v tej številki profesorju J. B a biču, ki je podal razvoj slovenske književnosti v oslonu na našo zgodovino pregledno in pravilno. Vmes je vpletel številne citate naših književnikov, a žal v prostem srbohrvatskem prevodu. Kot mnogi slovenski književniki so tudi ostali prosvetni delavci že dolgo jugoslovansko orijentirani. Tehtne dokumente te resnice v predvojni dobi navaja uvodna razprava univ. profesorja dr. F. 1 I e š i č a »Iz mladih dana Društva slovenskih profesorjev«. Kakšno pa bodi naše jugoslovansko kulturno jedinstvo sedaj in v bodoče, o tem načelnem idejnem vprašanju je izčrpno iz-pregovoril na;- jugoslovanski ideolog profesor dr. I. Lah.
Trud sotrudnikov pa ni našel pri uredništvu dovoljne podpore. Prinosi so razvrščeni brez pravega idejnega vidika. Sarijevi Sloveniji v starem veku se pridružuje S. Petelina opis zgodovinskih spomenikov na Slovenskem, ki je povrhu nepopoln (tu se omejuje le na stari vek) in mestoma površen (rimski spomeniki iz Maribora?]. V knjigi mrgoli tiskovnih napak, kajti avtorji so mogli opraviti kvečjemu eno korekturo, dočim se ljubljanski pripravljalni odbor za prepotreben ponoven pregled ni pobrigal. Profesorsko društvo, čigar glasilo bi moralo biti drugim zgled jezikovne klenosti, si s tem samo piše upravičeno obsodbo. Višek površnosti predstavlja litografska karta Slovenije (gl. str. 487), ki je izšla brez avtorjevega predhodnega vpogleda. Radi nečuvenih netočnosti je že kar orijentacija po njej prav težavna. Rateče n. p. so Piinče, Loka je Leka. Celovec Catovec i. t. d. Radgona leži čisto drugje kot v resnici; napačen je potek proge med Mariborom in Dravogradom, iz karte pa tudi izvemo, da sta Kamnik in Železna Kapla v železniški zvezi kar ipreko Jezerskega vrha.
Naša Slovenačka podaja zaokroženo sliko zemlje in kulturnega stanja ljudstva, ki tu prebiva. Stotine tiskovnih napak in gravitacijska karta Slovenije pa pričajo, da ie v naši državi še vedno slovenščina tuja in malo znana tudi topografija Dravske banovine. Tekst poživlja enajst pokrajinskih slik, tri geografske karte in en statistični crtež. Klišeje za slike je dala na razpolago »Zveza za tujski promet v Sloveniji«.
R. Savni k.
Jurančič Josip: Iz šole za narod. Ljubljana 1930. SŠM. 104 str.
Knjižica se deli v dva dela: v narodopisnega in v pedagoškega; nas zanima narodopisni del.
Ko je Erjavec napisal 1923 knjigo »Slovenci«, je v naši javnosti nastala debata, ki je obravnavala vprašanje, da li je slovenski kmet v istini na oni visoki kulturni siopnji, na katero ga je Eijavec postavil. Erjavec je vzel za splošni primer visoko razvitega kmeta iz bližine mest in iz ugodnih prometnih leg. Naše delo se nanaša na obratne kraje. Jurančič je kot učitelj služboval pri Sv. Juriju na Remšniku, kjer je jjroučaval krajevne razmere z namenom, da najde pravo pot za svoja pedagoška nastopanja v ljudski šoli. Tako je nastal poleg Erjavčevega opisa naprednega kmeta z Jurančičevim delom opis kmeta na zaostalem Kobanskem; ker prilike na Remšniku so v bistvu enake splošnim kobanskiin razmeram.
Jurančičevo delo nima narodopisnih znanstvenih pretenzij; v izdelavi so pomanjkljivosti, ki izvirajo iz pomanjkanja zemljepisne in narodopisne delovne metode. Snov pozna Jurančič temeljito, pri obravnavanju se ozira na razmere, v katerih živi večina prebivalstva. S tem nam je podal ptegledno sliko ljudstva na kobanskem Remšniku v krajepisnem pogledu, v kulturah tal, domače življenje posameznika in rodbine, so-
cijalne prilike in duševne razmere. V načrtu za podrobno obravnavanje naše vasi pa bo treba upoštevati se sistematske narodopisne vidike, s katerimi pomaga drage volje vsakomur Zgodovinsko društvo v Mariboru in zemljepisne, katere je izdelal Geografski institut na univerzi v Ljubljani.
Narodopisje naših krajev je v preteklosti upoštevalo predvsem domače noše in domačo pesem; za to so se zanimali rodoljubi, ki so bili z dotičnih krajev doma. Drugače pa je upoštevalo naše izobraženstvo kot primer našega kmeta sploh gospodarsko sigurnega in trdnega kmeta. V tem, da je Jurančič pokazal prilike na podlagi življenja večine prebivalstva in ne samo posameznikov, leži poseben pomen njegovega dela. Pri bodočih krajevnih narodopisnin opisih pa bo treba posebno paziti na topografski ekstrem, v katerega lahko tako delo zaide na sličen način, kot se je to dogodilo v zgodovini marsikateri krajevni kroniki.	F r a n i o Baš.
Ilustracija III, št. 5. Mainiška številka 1931 naše vodilne ilustrovane revije je po-s\ečeua Celju, Mariboru in Ptuju in vsej naši Štajerski. Namen uredništva se je v splošnem posrečil Kot značilnosti pa, kako po prečansko gledajo nekateri Podravjc in kako aprioristično ter brez najmanjšega poznanja preteklosti in položaja sodijo in obsojajo naše zelene gorice, navajam samo dvoje: 1. 1875 se je prescl la škofija iz La-v a n ta v Maribor; 1909 se je dogodil v Ptuju napad Nemcev na zborovalce CM D. 2. Pierrot in Kolombina v Halozah, drastičen primer popotnikovega opazovanja brez oči in duše. Čudno je, kakoi pridejo v resno revijo, katero urejuje kulturni zgodovinar In vodilni kritik, netočnosti ter nerazsodna obtoževanja pokrajine, kateri je številka celo posvečena!	F r a n j o B a š.
Društveni glasnik.
Muzejsko društvo v Ptuju.
(Poročilo društvenega delovanja od občnega zbora dne 9. aprila 1930 do 13. maja 1931.)
Adapciiska dela in arheološka raziskavanja: Kakor lani tako se je tudi letošnje delo osredotočilo na ureditev zbirk in restavracijskih del v muzeju. Zidar Horvat je očistil gotska rebra vzhodnega in deloma tudi severneiga križnega hodnika ter je osr.a-žil z malimi izjemami konzole vseh štirih križnih hodnikov. Pri tem delu je odkril pomočniška in mojsterska znamenja različnih oblik. Akademski slikar g. profesor Sternen je irestavriral večji del starih fresk na steni vzhodnega križnega hodnika.
Pri Sv. Vidu pri Ptuju so pri popravilih v tamkajšnji cerkvi odkrili rimski nagrobni spomenik vojaka VIII, legije, ki je služil kot oltarna miza. Muzej je kamen kupil in ga postavil v lapidariju.
Letos so tudi začeli temeljito popravljati ptujsko minoritsko cerkev s samostanom Našli so zakrito krasno gotsko okno, nmogo zazidanih kamnov, ostanke gotskega bal-daliina in freske iz XIII. stoletja.
V jeseni 1. 1930. so vojaki razstrelili kazemate porušene minoritske bastije. Našli se niso nobeni zanimivi kamni, pač pa sc je napravilo nekaj fotografij o priliki razr strelitve.
Druga dela: Po naročilu Muzejskega društva je fotografski atelje Heliosax iz Maribora napravil približno 30 različnih posnetkov najlepših zgodovinskih znamenitosti starega Ptuja in grada Gornji Ptuj.
Izpopolnila se je numizmatična zbirka. Soproga g. notarja Skrabarja ie naplavila 20 odlitkov zlatnikov, za kar ji izreka Muzejsko društvo najprisrčnejšo hvalo.
Znanstvena knjižnica s pisarniškim inventarjem se je znatno povečala, mnogo knjig in znanstvenih del se jc dalo v vezavo.
Društvo je kupilo izboren fotografski aparat v velikosti 13X18 s stativom in z vsemi ipritiklinami.
Dalje se je izpopolnila zbirka ptujskih slik in načrtov; o priliki slikarske razstave v Ptuju je tudi muzej nakupil nekaj del domačih sodbbnih slikarjev.
Nanovo se je ustanovila zbirka vojnih odlikovanj.
V notranjem samostanskem vrtu jc društvo dalo napraviti betoniran pešpot, da se obvaruje zidovje mokrote. Nadalje se je izvršila instalacija dveh električnih žarnic v križnem hodniku, dveh pa v refektoriju.
Končno je treba še omeniti, da se bo sedanji lapidarij premestil v druge prostore, v katerih naj bi prisil spomeniki do večje veljave. II. mitrej, ki je bil nameščen dosedaj v lapidariju, se pa bo nanovo restavriral v primernem prostoru.
\'a breškem mitreju so se izvršila nujna popravila. Na mesto umrlega čuvarja M. Vnuka v hajdinskem mitreju je postavila banovina sporazumno z Muzejskim društvom novega čuvarja M. Cafuto.
Knjig in časopisov je bilo nakupljenih: Annates Sabarienses III. 1927—1929 (zamenjava). Etnolog. Glasnik etnogr. muzeja v Ljubljani I., II. in IV. letn. Germania XIV. ill XV. zvezek. Blatter ftir Meimatkunde 8. in 9. letn. Jahreshefte des dsterr. archaol. Institutes. B. XXVI. Mittcilungen iiber steirisehe Volksgenealogie 1928. Zeitschrift des histor. Vereines fiir Steiermark 1928, 1929. Šišičev zbornik. Življenje in svet, VI. in VII. knjiga. (Darilo g. notarja Skrabarja.) Edicije muzeja grada Zagreb, 1929, 1930. Archiio-logischer Anzeilger 1929. Mitteilungen der Numismatischen Gesellschaft. B. XVI. Časopis za zgodovino in narodopisje, 1930/31. Narodna starina, zv. 21. 16. Kneip-Bibcl des Pettauer Turn Verein 1883 (darilo g. notarja Skrabarja). Fiinfundzwanzig Jahre Rom,-germanisehe Kommission (darilo). Ljubljanski velesejm 1930. Zbornik za umetnostno zgodovino 1930. Numismatische Zeitschrirft, 23. B. Romisch-germanische Kommission, 12. und 17. B. 116. bis 118. .lahresbericht d'es steir. Landesmuseums Joanneum. Bonner Jahrbiicher 1930. H. 135. Die grolie Chronik v. J. Sporschill 1844 (nepopolno, darilo Studijske knjižnice v Mariboru). Glasnik etnog. muzeja v Beogradu, V. zv. Dialoghi Francesi-italiani 1861 in Rousseau, Emil 1844 (darilo gdč. Strohbach). Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, XI. letn. Geschichte der Steiermark (Pirchegger). Gesellschaft und Wirtschaft im rom. Kaiserreich (M. Rostovtzeff), I. u. II. B. Biirgerliclies Lesebuch der Stad't Pettau. S. Povoden, I. Th. (Prepis izvršil A. Smodič). Nekaj letnikov »Štajerčevega koledarja« (darilo g. trgovca Sewanna).
Pomnožitev ostalih zbirk: 1. Dve doktorski diplomi g. dr. Mathausa (darilo g. Mathausa juti.). 2. Dvoje mrtvaških oznanil g. Fr. Kaiserja iz 1. 1838. in 1859. s fotografijo (darilo gdč. Strohbach). 3. Doktorska diploma Georgia Sirolle iz 1. 1790. (damo '.'.. Machatscha). 4. tri veliki in eden mali vojni križec iz bitke pri Lipskein 1813 (lastninska pravica g. Machatscha). 5. Slika g. Josipa Gspaltla (delo profesorja A. Kasi-mirja), darilo g. J. Gspaltla. 6. Dukat cesarice Marije Terezije (nakup). 7. Trocesarska plaketa iz svetovne vojne; rimski v:č brez vratu iz Hajdine; lesena čutara; dve avstr proklamaciji iz I. 1917.; Festschrift des 40jahrigen Bestandes der Freiwilligen Feuei-wehr in Pettau 1870—1910; avstrijski bankovci in novci novejše dobe (darilo g. Smc-diča); 8. Pet pogodb iz 1. 1830—50 in gimnazijski izkaz 1. 1847. (darilo g. gostilničarja Zavca); 9. Okrašen železen križec iz bidermeierske dobe; spominska plaketa »Reicbs-
obstausstellung 1888« in fotografija starega glavnega triga v Ptuju (darilo gdč. Stroll-bach). 10. Plaketa prof. Schonbacha iz Graza (nakup). 11. Stoletna trta iz Malega Oki-ča (nakup). 12. Štiri spominske kolajne taborov v Ormožu in Ljutomeru (nakup). 13. Bronasta sponi, plaketa s pogreba cesarja Firanea Jožefa in dve bron. lirab. kolajni (darilo g. Sevvanna). 14. Raznovrsten nakit in manjši predmeti za šivanje (nakup g. dr. 1. Komljatica). 15. Arheol. izkopavanja na Panorami 1912 (darilo mestne občine). 16. Več rim. bakrenih in sreb. novcev, nekaj novejših novcev (darilo g. str. učitelja Masla). 17'. Rimski železni nožič (darilo g. Machatscha).
Obiski. Poleg mnogoštevilnih šol in drugih obiskovalcev tu- in inozemstva omenimo najvažnejše: Poset ministrov 5. februarja 1931. Ljudska univerza iz Maribora 5. oktobra 1930. Varaždinska uniform, mešč. garda 30. novembra 1930. Zgodovinsko društvo iz Maribora 10. maja 1931 in mnogo drugih.
Objave in predavanja: Večjih objav razen manjših člankov v dnevn. časopisju, v mladinsk. listu »Naš rod« in »Ilustraciji« ni bilo.
Dne 25. januarja 1931 je predaval g. konservator dr. Fr. Stele o znamenitem gotskem Laibovem oltarju.
Dne 17. maja 1930 se je vršil družabni sestanek muzej, odbornikov v refektoriju mest. Ferkovcga muzeja.
Dne 10. maja 1931 se je vršil sestanek odbornikov Muzej, društva iz Maribora in Ptuja.
Blagajniško poročilo: G. blagajnik profesor Alič poroča, da šteje društvo 190 rednih in 14 častnih članov.
Celokupni dohodki so znašali letos.............. 35.410.77 Din
Celokupni izdatki pa ................... 33.436.80 Din
Gotovina znaša ..................... 1.973-97 Din
Za revizorja računov sta bila izvoljena g. dr. A. Remec in g. šol. upr. M. Peček, ki sta račune pregledala, našla vse v popolnem redu ter predlagala, da se da blagajniku absolutorij, kar se js tudi soglasno sprejelo.
V	minulem društvenem letu je društvo imelo 10 rednih in 1 izredno odborovo sejo. Došlo je 109 dopisov, društvo pa je razpolalo 62 dopisov in 174 vabil na občni zbor.
V	zadnjem društvenem letu beleži društvo težko izgubo šestih članov, g. Jos. Gspaltla, urarja in zlatarja, čuvarja hajdinskega mitreja in dolgoletnega arheol. kopača g. Martina Vnuka, g. M. Stendte-ja jun., g. Pctrovie-Morelly, g. trg. Iv. Kova-čeca in g. trg. Fr. Urbančiča. Slava njihovemu spominu!
A. S m o d i č, tajnik.
Imenik članov ZDM.
L Častni člani.
Bulic dr. Fran, ravnatelj drž. arheološkega muzeja v p. v Splitu, t Kos dr. Fran, profesor v p. v Ljubljani. Kovačič dr. Fran, profesor bogoslovja v Mariboru. Murko dr. Matija, vseučiliški profesor v p- v Pragi. + Turner dr. Pavel, veleposestnik v Mariboru.
II. Redni člani.
Apače:
Drž. deška osnovna šola. Beograd:
tioršič dr. France, inšpektor ministrstva
za notranje zadeve; Repič Fran, ravnatelj drž. železu, šole; Tašner Joža, inšpektor ministr. pravde. Znidaršič Jože, uradnik glavne kontrole. Blzeljsko:
Brvar Ignac, župnik. Blanca:
Bregant Zmago, šolski upravitelj. Bodovec pri Zaprešiču:
Noršič Vekoslav, župnik. Bogojina:
Krajevni šolski odbor. Braslovče:
Drž. osnovna šola. Brezno:
Zapečnik Ivan, postajni načelnik. Brežice: Drž. deška meščanska šola; Jurhar Martin, župnik; Kramer Rudolf, javni notar; Lipej Franc, trgovec; Sokolsko društvo; Zdolšek dr. Josip, advokat. Buče pri Kozjem:
Kos Makso, šolski upravitelj. Celie:
Bergant Mavricij, profesor; Božič dr. Anton, advokat; Celjska posojilnica; Cestnik Anton, profesor v p.: Detiček Makso, knjigovodja; Dolničar dr. Josip, sodnik okrožnega sodišča; Družba sv. Mohorja; Drž. deška meščanska šola; Drž. realna gimnazija; Goričan dr. Aloiz, advokat; Goričar & Leskovšek. knjigarna; Hranilnica mestne občine; Hrašovec dr. Juro, advokat; Jaušovec Fran. strokovni učitelj; Javna mestna knjižnica; Jurak Peter, opat; Jurko Rado. šolski nadzornik v p.; Kalam dr. Ernest, advokat; Kardinar Jožef, profesor v p.; Kožuh Josip, profesor v p.; Kralj Drago, bančni ravnatelj; Kus Evgen, zasebni uradnik; Laznik dr. Karol, advokat; Lilek Emil, vladni svetnik; Ljubša Matija, kaznilniški kurat v p.; Ljudska knjižnica kat. prosvet. društva; Ljudsko vseučilišče; Marine Ernest, lesni trgovec; Mlinar Ivan, profesor;
Muzejsko društvo; Osterc d'r. Alojz, kaplan; Orožen Janko, profesor; Orožen dr. Milan, advokat; Pavlič Alojz, profesor; Pegan Zorža, profesorica; Pere Martin;
Stojan dr. Ivan, javni notar. Cerknica:
Bajič dr. Stojan. sodnik. Cezanjevci pri Ljutomeru:
Drž. osnovna šola. Cirkovce ori Ptuju: Drž. osnovna šola; Ravšl Anton, župnik. Cven pri Ljutomeru:
Krajevni šolski odbor. Črensovci: Klckl Jožef, župnik v p.; R. k. osnovna šola. Črešnjevec pri Slov. Bistrici:
Drž. osnovna šola. Črna gora pri Ptuju:
Zagoršak Franc, župnik. Dob pri Domžalah:
Markič Josip, žttpni upravitelj v p. Dolnja Lendava:
Drž. meščanska šola. Dornava:
Drž. osnovna šola. Dravograd:
Kolenc Pavle, živinozdravnik. Dubrovnik:
Matkovič Martin, profesor. Fram:
Posojilnica. Gomilsko:
Krajevni šolski odbor. Gorica:
Premrou Miroslav. Gornja Ponikva pri Žalcu:
Gorišek Janez, župnik. Gornja Radgona: Boezio dr. Lenart, advokat; Drž. osnovna šola; Mavrič Karol, šolski upravitelj; Pavec Ivan, oskrbnik admontskih posestev; Posojilnica;
Požun Hinko, javni notar. Gornji Grad: Jeglič dr. Anton Bonaventura, nadškoi; Slander Maks, župnik. Gradec: Klasinc dr. Ivan, advokat: Seminar fiir slawische Philologie (univerza). Guštanj:
Močnik Peter, šolski nadzornik.
Jarenina:
Cižek Josip, dekan. Kamnica pri Mariboru:
Božiček Fran, župnik; Kranjc Marko, kapian. Kamnik:
Mlakar o. Bernardin, frančiškan. Kapela pri Radencih: Krajevni šolski odbor; Meško Martin, častni kanonik. Kapla (YVeizelsdorf):
Singer Štefan, župnik. Kočevje:
Drž. realna gimnazija. Konjice:
Mastnak Avgust, sodni uradnik; Mejak dr. Ervin, advokat; Prus dr. Anton, advokat; Rudolf dr. Ivan, advokat; Sreska učiteljska knjižnica; Trstenjak Dragotin. sreski načelnik: Tovornik Fran, arhidijakon. Koprivnica: Adamič Karlo, drž. izprašani učitelj glasbe. Koroška Bela: Drž. osnovna šola; Smolik Rupert, šolski upravitelj. Kranj:
Dolar dr. Simon, profesor; Kimovec dr. Ivan, advokat; Učiteljska knjižnica kranjskega šolskega okraja; Žontar dr. Josip, profesor. Krčevina pri Mariboru:
Drž. osnovna šola. Križevci pri Ljutomeru: Ašič Maks. kaplan; Lebar dr. Feliks, zdravnik; Weixl Josip, dekan. Kuzma pri Gornji Lendavi:
Stefanciosa Andrej, učitelj. Laporje:
Ozimič Jože, župnik. Laško:
Drnovšek dr. Dominik, advokat; Pernat dr. Arnold, starejšina sreskega sodišča. Lehen, o. Brezno:
Drž. osnovna šola. Lipovci pri Beltincih:
Gumilar Franjo, šolski upravitelj. Ljubljana: Andrejka dr. Rudolf, vladni svetnik: Benkovič dr. Ivo, advokat; Bunc Stanko, filozof; Cirilsko društvo ljubljanskih bogoslov-cev;
Debevec dr. Jožef, profesor v p.; Dolenec Ivan, profesor: Dostal Josip, ravnatelj škofijske pisarne; Drž. I. dekliška meščanska šola:
Drž. VI. deška osnovna šola; Drž. moško učiteljišče; Drž. žensko učiteljišče; Frančiškanska knjižnica; Grafenauer dr. Ivan, profesor; Gruden Mirko, bančni ravnatelj; Historični seminar (univerza); Hribar Ivan, pokrajinski namestnik v p.; Juridična biblioteka (univerza); Kelemina dr. Jakob, vseučil. profesor; Keršovan Vekoslav, upravnik policije: Kidrič dr. France, vseučil. profesor; Kos dr. Milko, vseučil. profesor: Kotnik dr. Fran, prosvetni inšpektor; Kranjec Silvo, profesor; Lukman dr. Fran, vseučil. profesor; Marušič dr. Drago, ban; Pestevšek Karol, policijski svetnik; Pirkmajer dr. Otmar, pomočnik bana: Pivcc-Stele dr. Melita, uradnica Državne biblioteke; Povalej dr. Josip, finančni ravnatelj: Ravnateljstvo trgovske akademije; Rožman dr. Gregor, škof; Rupel dr. Mirko, profesor; Rus dr. Jože. bibliotekar Državne biblioteke;
Saria dr. Balduin, vseučil. profesor; Savnik dr. Roman, profesor: Seminar za slovansko filologijo (univerza);
Slavič dr. Matija, vseučil. profesor;
Slodnjak dr. Anton, profesor;
Stele dr. France, konservator;
Steska Viktor, referent za verstvo v p.;
Stroj Alojzij, kanonik;
Svet dr. Jakob, sodnik;
Šanda dr. Dragan, profesor;
Šentjakobska knjižnica;
Šerko dr. Alfred, vseučil. profesor;
Šlebinger dr. Janko, upravnik Državne
biblioteke; Turna dr. Henrik, advokat; Turk dr. Josip, univ. docent; Vrhovnik Ivan, župnik v p.; Zidanšek inž. Josip, referent za kmetijstvo;
Ženska realna gimnazija. Ljutomer: Čitalnica:
Drž. meščanska šola:
Krajevni šolski odbor;
Kuharič Lovro, davčni insoektor:
Kukovec Viktor, industrijalec;
Lovrec Andrej, župnik;
Poljanec Franc, ravnatelj Mestne hra
nilnice; Prosvetno društvo: Salberger dr. Adolf, advokat; Stanjko dr. Marko, advokat: Schneider Franja, učiteljica; Škof Alojzij, sreski veterinar, referent:
Trinkaus Ivan, starejšina sreskega sodišča;
Trstenjak dr. Alojz, sreski načelnik: Zacherl Fran, učitelj v p.; 2mavec Josip, advokat. Loka pri Zidanem mostu: Potrč Slavko, kaplan: Šket Mihael, župnik. Majšperg:
Zaje Janez, kaplan. Makole:
Šegula Franc, župnik. Mala Nedelja:
Krajevni šolski odbor. Maribor:
Ašič Ivan. javni notar;
Barle Jože. magistrate svetnik:
Baš Franjo, profesor:
Baumgartner Egon, inž.;
Benkovlč Alojz, magister farmacije;
Berdajs Vilko, veletržec;
Bezlaj Franjo, mestni gradbeni asistent:
Boštjančič dr. Leopold, advokat;
Brolih Luka, profesor;
Bureš Franjo, urar;
Cafuta Anton, kaplan;
Celjska posojilnica, podružnica;
Cizelj Miško, nadučitelj moške kazniln.:
Cukala dr. Fran, kanonik:
Černe Albin, inž., mestni gradbeni nad-
svetnik; Černič dr. Mirko, primarij; Dernovšek dr. Janko, primarij; Devetak Viktor, revident drž. železnice: Dijaški dom;
Dimnik Slavoi. upravnik Dečjega doma: Dolar dr. Anton, profesor; Druzovič Hinko, profesor v p.; Drž. I. dekliška meščanska šola; Drž. II. dtekliška meščanska šola: Drž. 1. dekliška osnovna šola; Drž. II. dekliška osnovna šola; Drž. deška meščanska šola; Drž. III. deška osnovna šola; Drž. gimnazija: Drž. moško učiteljišče: Drž. žensko učiteljišče: Drž. realna gimnazija; Faninger dr. Rihard, advokat: Farkaš Maks. pristav moške kaznilnice: Fludernik dr. Ignac, profesor; Frančiškanski samostan: Gasnarin Filip, profesor; Gerčko Anton, carinik: Glaser Janko, ravnatelj Studijske knjižnice;
Golubovič Vekoslav, zasebni uradnik: Goruo Alfonz, profesor; Covekar Mirko, profesor; Grčar Milica, mešč. učiteljica: Grošelj Milan, profesor; Cruntar Viktor, profesor;
Gsehnan Josip, oskrbnik; Heric dr. Matija, profesor; Mohnjec dr. Jožef, profesor bogoslovja; Hojnik dr. Fran, advokat; Hrastelj Fran. podravnatelj tiskarne sv. Cirila:
Ipavic dr. Benjamin, zdravnik; Jakac Andrej, učitelj moške kaznilnice; Jančič dr. Ivan, starejšina drž. tožilstva; Janežič Rudolf, kanonik; Jankovič dr. Fran, zdravnik moške kaznilnice; Japelj Mirko, fotograf; Jehart dr. Anton, profesor bogoslovja; Jelene Jože, inž., arhitekt; Jeraj dr. Josip, profesor bogoslovja; Jerebič Fran, bančni ravnatelj; Juhart Franjo, sodnik; Juvan dr. Alojzij, advokat; Kac dr. Viktor, zobozdravnik; Karlin dr. Andrej, škof; Kartin dr. Franc, zobozdravnik; Kenda Robert, profesor; Klavžar Zora, ravnateljica meščanske šole;
Kn. škof. dijaško semenišče; Klemenčič Anton, upravitelj pošte; Kociper dr. Janez, profesor; Kiichler Alojz, magistratih ravnatelj; Kokošinek Janko, stolni kaplan; Kolar Božidar, magistrate uradnik; Korošec Anton, vet. inšpektor; Kotnik dr. Janko, proiesor; Kovačec dr. Janko, ravnatelj banovin-
ske hranilnice; Kovačič Anton, profesor: Kovačič dr. Makso, profesor; Kovačič Ivan, trgovec; Kralj dr. Vladimir, profesor; Kramberger Fran, magistratih uradnik; Kranjc Janko, poštni uradnik v p.; Kravos Ivan1, sedlar: Krepek Anton, drž. uslužbenec; Kristan Viktor, polkovnik v p.; Kronvogel dr. Josip, dvorni svetnik v p. Kukovec dr. Vekoslav. advokat; Lašič dr. Ferdo. advokat: Lavrenčič Anton, bančni uradnik; Lebein Ivan, inž., šef progovne sekcije; Leskošek Janko, profesor; Leskovar dr. Josip, advokat; Lipoid Ivanka, advokatova soproga: Ljudska knjižnica Slovanske čitalnicc; Madile Franjo, višji inšpektor mestnega
gradbenega urada; Maister Rudolf, general v p.: Marin dr. Vilko, zdravnik; Mestno načelstvo; Meško Ivan, kaznilniški paznik: Miiucin Andelija, profesorica: Milač Simon, profesor; Minafik Franc, lekarnar;
Mirt dr. Jožef, kanonik; Mlakar Ladislav, profesor; Močnik Anton, preglednik moške kaznilnice;
Močnik dr. Vinko, profesor bogoslovja,
Mohorko Jože, postajni načelnik;
Mravljak Ivan, profesor;
Mulej dr. Anton, advokat;
Miiller dr. Fero, advokat;
Munda Vinko, stolni vikar;
Oset Miloš, veletrgovec;
Ostanek Franc, bančni uradnik;
Oven Anton, profesor;
Pagon Franjo, načelnik materijalnega
skladišča; Pernat dr. Tone, advokat; Pipuš Jadviga;
Pirnat Franjo. vet. višji svetnik; Pivec Rupert, pom. gen. komisar v p.: Pivko dr. Ljudevit, profesor; Ploj dr. Miroslav, veliki župan v p.; Ploj Oton, notar v n.; Posojilnica v Narodnem domu; Potočnik dr. Matko, ravnatelj moškega
učiteljišča; Prijatelj Ivan. profesor; Prijatelj Karol, profesor; Ravter Mirko, vadniški učitelj: Rezman Alojzij, profesor; Rihtar Jakob, profesor; Rode Viktor, strokovni učitelj; Rodošek Franjo, magistratni svetnik: Rojko dr. Makso, ravnatelj mestne klavnice;
Rosina dr. Igor, advokat; Rozman Fran, transportni kontrolor; Rozman o. Viljem, prior benediktincev: Skušek Oskar, industrijalec, »Slomšek«, literarno društvo bogoslov-cev;
Sojč Ivan, kipar;
Somrek dr. Josip, profesor bogoslovja; Spodnještajerska ljudska posojilnica; Stabej Josip, tajnik sreskega cestnega
odbora: Stergar Anton, dekan; Strmšek dr. Pavel, profesor; Stupan Bogomir, profesor; Sušni k dr. Fran, profesor; Sedivy Jan, profesor; Šerec Josip, kavarna »Jadran«; Šilih Gustav, profesor; Škapin dr. Karol, advokat; Škofič Virgil, železničar; Štor Franjo, magistratni računski svetnik;
Šnuderl dr. Makso, advokat; Štupca Marija, profesorica v p.; Štupica dr. Marijan, adv. koncipijent; Tomažič dr. Ivan. pomožni škof; Tominšek dr. Helena, profesorica; Tominšek dr. Josip, gimnaz. ravnatelj;
Tomšič Dušan, inž., ravnatelj mestne
plinarne; Tomšič dr. Fran, advokat; Toplak dr. Fran, zdravnik; Toplak dr. Jakob, dvorni svetnik v- p.; Trafenik Josip, posojilnični tajnik; Travner dr. Vladimir, sodnik okrožnega
sodišča; Trdina Silva, profesorica; Udruženje učiteljiščnikov moškega učiteljišča; liniek Mihael, stolni župnik: Vales Alojz, kaznilniški višji paznik; Veble dr. Andrej, advokat; Vidic Ignac, inž., načelnik kurilnice; Vinarska in sadjarska šola; Vodenik Jernej, zvaničnik drž. železnice, Vončina Anton, mestni geometer; Vraber dr. Maks, stolni dekan; Vrabl Niko. upravnik moške kaznilnice; Zasebno žensko učiteljišče šolsk. sester; Zavadlal Pavel, kurat moške kaznilnice: Zavodnik Albert, preglednik moške kaznilnice;
Zupančič Jakob, ravnatelj realne gimnazije;
Zebot Franjo, zastopnik zavarovalnice Zivortnik Pavel, profesor; Zmavc Jakob, profesor v p.; Zunkovič Davorin, podpolkovnik v p. Alokro, p. Pale v Bosni: Slanic Pavle, orožnik. Mozirje:
Goričar Alojz, tovarnar. Murska Sobota: Drž. realna gimnazija; Sokolsko društvo;
Šumenjak dr. Slavko, starejšina sreske
ga sodišča; Velnar Jože, sreski šolski nadzornik. Mu ta:
Perko Anton, podravnatelj železarne. Negova, p. Ivanjci:
Drž. osnovna šola. Novo mesto: Drž. realna gimnazija; Furlan o. Alfonz, frančiškan: Krajšek Anton, sreski podnačelnik; Rovšek Maks, cestni mojster. Ormož: Okrajna posojilnica; Zadravec Peter, industrijalec. Paineče ori Slovenjgradcu:
Drž. osnovna šola. Paris:
Ecole des Langues Orientales. Pekre pri Mariboru:
Pajtler Josip, učitelj. Pesnica:
Osana dr. Ksenija, profesorica. Pobrežje pri Mariboru: Drž. osnovna šola.
Polenšak:
Poplatnik Josip, župnik. Polzela: Červinka dr. V., zdravnik; Krajevni šolski odbor. Ponikva:
Krevh Matko, kaplan. Požega:
Hočevar Janko, kapetan. Praga:
Herič dr. Fran, svetnik univ. knjižnice. Prevalje:
Doberšek Karol, učitelj. Prihova pri Konjicah:
Kumer Karol, župnik. Ptuj:
Belšak Štefan, župni upravitelj v p.;
Drž. deška osnovna šola;
Drž. realna gimnazija;
Gorup Josip, sreski šolski nadzornik;
Kolarič Anton, profesor;
Komljanec dr. Josip, ravnatelj realne
gimnazije; Minoritski samostan; Muzejsko društvo; Posojilnica:
Skrabar Viktor, notarski namestnik; Smodič Anton, učitelj; Šalamun dr. Franjo, advokat; Vošnjak Ivan, tovarnar; Žagar dr. Ivan, prošt. Rečica v Savinjski dolini:
Drž. osnovna šola. Remšnik:
Pavlič Vid', župnik. Ribnica na Pohorju: Drž. osnovna šola: Hauptman UIrik, šolski upravitelj. Rogaška Slatina: Čitalnica; Posojilnica; Zdravilišče. Rogoznlca pri Ptuju:
Kramberger Franc, posestnik. Ruše: Drž. osnovna šola: Glaser Viktor, industrijalec; Podravska podružnica SPD; Pšunder Ferdinand, župnik. Slatina Radenci: Hranilnica in posojilnica; Janžek Karol, ravnatelj zdravilišča; Zdravilišče. Slivnica pri Celiu: Rabuza Jakob, župnik; Šetinc Franc, šolski upravitelj v p. Slov. Bistrica:
Drž. meščanska šola. Slovenigradec: Čižek Alojz, župnik; Grmovšek Miloš, šolski nadzornik; Okrajno učiteljsko društvo.
Solčava:
Šmid Miloš, župnik. Soteska pri Novem mestu:
Sevnik Franjo, inženjer. Spodnja Sv. Kungota:
Kraner Vinko, župnik. Središče ob Dravi: Cajnkar Jakob, župnik. Kotnik Franc, učitelj; Krajevni šolski odbor. Stari trg pri Slovenjgradcu:
Jurko Ivan, župnik. Stična:
Knjižnica cistcr. opatije. Stogovci, p. Gornja Radgona:
Krajevni šolski odbor. Strasbourg:
Tesniere Lucien, vseučil. profesor. Studenci pri Alariboru: Hren Anton, šolski upravitelj; Jaklič Josip, carinski posrednik. Studenice pri Poljčanah:
Čede Jožef, župnik. Sv. Andraž v Halozah:
Škamlec Ognjeslav, župnik. Sv. Barbara v Halozah: Vogrin Janez, župnik. Sv. Barbara v Slov. goricah:
Potočnik Jožef, župirk. Sv. Benedikt v Slov. goricah:
Gomilšek Franc, žuonik. Sv. Duh na Stari gori:
Drž. osnovna šola. Sv. Ema:
Plepelec Josip, župnik. Sv. Jedert:
Lončarič Josip, župnik. Sv. Jurij ob južni železnici: Kmetijska šola;
Marzidovšek Jakob, vojni kurat v p.: Slov. kat. prosvetno društvo; Svetina dr. Fran, zdravnik. Sv. Jurij ob Pesnici:
Trstenjak Ernest, župnik. Sv. Jurij ob Ščavnici:
Bralno društvo. Sv. Jurij ob Taboru:
Zdolšek Franc, župnik. Sv. Križ pri Rogaški Slatini: Čater Anton, kaplan. Korošec Fr.. nadžupnik. Sv. Lenart v Slov. goricah: Drž. deška meščanska šola; Gorišek dr. Milan, advokat; Ilaunig dr. Ožbald, starejšina sreskega
sodišča; Janžekovič Jožef, dekan; Kramberger dr. Ludovik, zdravnik. Sv. Lovrenc na Dravskem polju:
Spindler Franc, župnik. Sv. Alarjeta ob Pesnici: Frangež Jernej, župnik.
Sv. Marjeta pri Moškanjcih:
Drž. osnovna šola; Klik Josip, kaplan. Sv. Marjeta na Dravskem polju:
Drž. osnovna šola. Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah:
Bohak Jakob, župnik. Sv. Marko pri Ptuju: Drž. osnovna šola. Sv. Martin pri Vurbergu:
Lajnšič Anton, župnik. Sv. Miklavž pri Ormožu:
Vargazon dr. Matija, posestnik. Sv. Rupert nad Laškim:
Jager Avguštin, župnik. Sv. Tomaž pri Veliki Nedelji:
Zemljič Matija, župnik. Sv. Trojica pri Moravčah:
Markič Josip, župni upravitelj v p. Šibenik:
Rojnik Ivan, inž., poročnik. Škofja vas pri Celju:
Kafel Anton. Šmarje pri Jelšah: Hranilnica in posojilnica; Kartin Herbert, sreski načelnik; Rupnik dr. Srečko, advokat; Šašel dr. Josip, starejšina sreskega sodišča. Šmartno na Paki: Presker Karol, župnik; Krajevni šolski odbor. Šmartno ob Dreti:
Drž. osnovna šola. Šmartno pri Velenju: Guzej Jurij, kaplan. Šoštanj:
Drž. meščanska šola; Drž. osnovna šola; Kraigher Anton, javni notar; Mayer d'r. Fran, advokat. Št. Ilj pri Velenju:
Schreiner Franc, župnik. Št. Ili v Slov. goricah: Vračko Evald, župnik. Št. Jernej na Dolenjskem:
Schoeppl dr. Anton, advokat. Št. Pavel pri Preboldu: Končan Fortunat, župnik; Krajevni šolski odbor. Št. Vid nad Ljubljano:
Breznik dr. Anton, profesor; Drž. osnovna šola; Jere dr. Fran; profesor;
Lešnik Franjo, podpreglednik fin. kontrole;
Miklavčič Maks, profesor: Ravnateljstvo škofijske gimnazije; Šolar Jakob, profesor. Teharje pri Celju: Drž. osnovna šola; Majdič Josip, graščak. Trbovlje: Rataj Miroslav, katehet; Žmavc Jože, katehet. Turnišče: Osnovna šola; Župnijska knjižnica. Velenje: Krajevni šolski odbor: Mlinšek Franjo, učitelj. Velika Nedelja:
Drž. osnovna šola. Velika Polana, p. Crenšovci:
Krajevni šolski odbor. Veržej:
Marijanišče, salezijanski zavod. Vič pri Ljubljani:
Drž. meščanska šola; Drž. osnovna šola. Vransko:
Zdolšek Josip, starejšina sresk. sodišča. Vrhnika:
Drž. osnovna šola. Vuhred: Minafik Pavel, trgovec; Pahernik inž. Franjo, velepos. Vurberg pri Ptuju: Drž. osnovna šola; Kokelj Alojzij, župnik. Vuzenlca: Drž. osnovna šola; Hranilnica in posojilnica; Mravljak Josip, župan; Vollmaier Karol, šolski upravitelj. Zagreb: Barle Janko, kanonik; Ilešič dr. Fran, vseučil. proiesor; Zavrnik dr. Fran, vseučil. profesor. Zibika:
Jelšmik Ivan, župnik. Žalec: Krajevni šolski odbor; Savinjska posojlnica. Žižki pri Črenšoveih: Osnovna šola.
Skupno število rednih članov: 534.
Zamena publikacij.
V zameno pošiljajo svoje publikacije sledeče korporacije, oziroma uredništva: Beograd: Kr. Srpska Akademija; Društvo Sv. Save; Etnografski Muzej; Glasnik Geografskog Društva; Priloži za književnost, jezik, istoriju i folklor; Starinar.
Breslau: Jahrbiicher fiir Kultur und Geschichte der Slaven.
Brno: Matice Moravska.
B u d y š i n: Maeica Serbska.
Celovec: Carinthia I.
Dunaj: Osterreichisches archaologisches Institut; Wiener Zeitschrift fiir Volks-hundte.
Frankfurt a. M.: Archaologisches Institut des Deutschen Reiches. Rdinisch-Germanische Kommission.
Gradec: Historischer Verein fiir Steiermark.
K a t o v i c e: Towarzystwo przyjaciol nauk na Šlasku.
Krakov: Lud Slowianski.
Ljubljana: Znanstveno društvo; Arhitektura; Bogoslovni vestnik; Čas; Doni in Svet; Etnolog; Geografski vestnik: Muzejsko društvo za Slovenijo; Ljubljanski zvon; Mentor; Popotnik; Slovenska Matica; Slovenski učitelj; Zbornik za umetnostno zgodovino; Zdravniški vestnik; Žena in dom.
Lvov: Lud; Naukove tovarištvo imeni Ševčenka; Polskie towarzystwo histo-ryciiie; Ruch sloviariski.
M a k a r s k a: Nova revija.
Novi Sad: Glasnik istorijskog društva u Novom Sadu.
G lomne: Časopis vlasteneekeho spolku musejniho.
Padova- Atti della Accadernia scientifica Veneto-Trentino-Istriana.
Pariz: Institut d'etudes slaves.
Poznanj: Poznanskie towarzystwo przyjaciol nauk.
Praga: Časopis československych knihovnfkii; Cesky časopis historicky; Češko-slovensko-jugoslavenska revue; Ccsky zemsky archiv v Praze; Matica Češka; Narodopisny vestnik českoslovansky; Slavia; Slovansky pfehled; Slovansky ustav; Ukrajinski universitet v Praži.
Rim: Bollettino deli' Associazzione Internazionale degli studi Mediterranei; Isti-tuto per 1'Europa Orientale; Pontificium Institutum orientalium studiorum.
Sarajevo: Glasnik zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini.
Skoplje: Glasnik Skopskog naučnog društva.
Soiija: B'i,lgarskata Akademija na naukite; Istoričeskoto družestvo.
So 111 bo tel j: Vasvarmegye čs Szombathely varos kulturegyesiilete.
Split: Vjesnik za arheologiji! i historiju dalmatinski!.
Trst: Archeografo Triestino.
Turčianski Sv. Martin: Matica Slovenska; Sbornik Spolku profesorov Silovakov.
Varšava: Instytut badah spraw narodowosciowych; Towarzystwo Nauko've Warszawskie.
Zagreb: Jugoslavenska Akademija; Brača Hrvatskog zmaja; Hrvatski Geografski Glasnik; Narodna Starina; Novi Život; Priroda; Vjesnik Hrvatskoga arheo-loškoga društva; Vjesnik kr. državnog arkiva.
Corrigenda.
Ad: M. Abramie, Novi natpisi iz Poetovija: Br. 2. iskopao ga je Skrabar, pravilno: iskopalo ga je Muzejsko društvo oko godine 1890.
Br. 7. na južnom, pravilno: na sjevero-istočnom obronku. Br. 13. crkve sv. Petra, pravilno: sv. Petra i Pavla.
mit der lateinischen Sprache vergieiche, und viele charakteristischen Merk-mahle der nahen Verwandschaft beider Sprachen finde. Mir war die Sac'ne fremd; da ich diese Verwandschaft des Griechischen und Slavischen wahrnehme, nicht aber, wo der Lateiner unabhangig vom Griechen ist. Daher wiinschte ich es zu wissen, worin diese Verwandschaft bestehe. Gestern brachte Herr Siomschek den Herrn Jarnik mit einer groBen Tabelle zu mir, in der die slavischen Conjugationen verschiedener Dialecte mit den lateinischen und griechischen verglichen sind, woraus man sieht, daB sich in den slavischen Dialecten viel charakteristisches erhalten hat, was auf einen gleichen Ursprung des Slavischen, Griechischen und Lateinischen hinweiset. Auch hat er ein VerzeichniB von vielen lateinischen Wurzelwortern, die mit den slavischen iibereinkommen. Da er seinen Vorrath mit der Zeit fvir den Druck bereiten wird, und da er auch etwas von der Sanskrit-Sprache weiB, was nemlich im Schlegel und BobSa) |: den Titel der Biicher dieser Auctoren, die ich auch von Ihm zu lesen erhalten werde, weiB ich nicht :j dariiber vorkommt: so diange ich darauf, daB er auch die Sanskrit-Sprache, die, wie es mir noch als Studenten bekannt war, viel Ahnlichkeit mit dem Slavischen hat, in diesem Werkchen mit der slavischen Sprache vergleichen mochte. Allein da ware schon eine Grammatik der Sanskrit-Sprache mit einem Worterbiichel noth-wendig. Auch mich wiirde eine solche Grammatik sammt einem Verzeichnisse von Sanskrit-Wortern nicht nur wegen des Slavischen interessiren, sondem auch, um zu sehen, ob sie was mit den semitischen Dialekten iibereinkomme. Daher wende ich mich an Dich, da Du ein TroXumcoxToc; bist, und vielleicht was von der Sanscrit-Sprache besitzest, um, wenn Du was zu unserm Gebrauche hast, es mir durch den Postwagen zu schicken, was Du dann eben so sicher zuriick erhalten wirst. Wenn Du aber nichts hast; so wiinschte ich, wenn Du eine Grammatik und ein VerzeichniB von Sanskritwortern kennst, und zwar in einer uns bekannten Sprache, mir den Titel davon bekannt zu machen, so wie auch den Ladenpreis, wenn er Dir bekannt ist, indem dergleichen Biicher theuer seyn diirften, und zu viel weder Herr Jarnik, noch ich, darauf zu verwenden Lust hatten. Von einer englischen Grammatik des Sanskrit hat mir Herr Kuharfki illo tempore, als er hier war, erzahlt, die er bestellt hat, die ihm aber sehr hoch zu stehen kam, und Du weifit es, daB weder H. Jarnik, noch ich, englisch verstehen. Ich habe vor ein Paar Jahren einige Stiicke des Sanskrit, die in Deutschland erschienen sind, ich weiB aber nicht, ob mit der Grammatik u. Worterbuche, oder nur der Text, in einer'') Lite-raturzeitung angekiindigt gelesen. Du wirst vielleicht Mehreres davon wissen.
Vor einer kurzen Zeit soil in der Wienerzeitung eine Vergleichung des Griechischen mit dem Slavischen, von einem Russen herausgegeben, angekiindigt worden seyn. Ich habe dem Herrn Spiritual, der mir davon Nach-richt gab, gesagt, er soil nachsuchen, und wenn er die Ankiindigung findet,
8a) b.: Bopp	einer < der
Arhiv 7a zgodovino in narodopisje. I.
mir den Titel des Buches mittheilen. Da es nicht gewifi ist, ob er sie findet, so wiirdest Du wohl thun, wenn Du das Buch kennst, mir den Titel desselben mitzutheilen; indem ich das Buch zu1") bestellen wiinsche. Schicke mir also einige Indianer sammt einem beigelegten Schreiben, oder wenn Du keine Indianer hast; so gib mir in einem Briefe Auskunft iiber das, um was ich Dich in diesem Schreiben ersucht habe, so wie auch iiber deine litera-rischen Arbeiten; denn Du weifit ja, dafi ich sehr vorwitzig bin, und aus lauter Vorwitz in meinen Arbeiten nicht weiter korame. Ich hore, dafi man in Laibach an einer neuen krainischen Bibelausgabe arbeite. Schreibe also: quis? quomodo ? Ich hore, dafi H. Dr Theologiae Suppan nach Laibach mit seinem vollen Gehalte als Pension zu quiesciren komme? 1st es wahr? Denn diese Nachricht ist von Laibach hieher gekommen. Jedoch genug. Einen Grufi vom P. Franz hatte ich bald vergessen. Sey also meiner eingedenk, so wie ich Deiner nicht vergesse, und mich gliicklich schatze, zu seyn
Dein aufrichtigster
Klagenfurt den 19te" Janer, 833.	Bernard Sm. m. p.
Opomba k 4. pismu: Celovški šematizem imenuje 1833 dva patra Franca: p. Franz Fritz in p. Franz Xaver Kienreich. Domnevam, da ima Smolnikar prvega v mislili. P. Franz Fritz (rojen 20. nov. 1786 v Bad Giafenhausen, ordin. 1809) je bil tedaj profesor orijentalskih jezikov in biblijske vede VT, pozneje je postal superior benediktinskega kolegija in gimnazijski prefekt.
5.
Verehrtester Freund 1
Als mir in den Ferien Dein werthes Schreiben von deinem Freunde iiber-geben wurde, konnte ich nicht viel mit ihm conversiren, da Er sich aufierte, dafi sein Reisegefahrte, um den Stadtpfarrthurm zu besteigen etc. auf Ihn warte. Ich bath Ihn daher, Er mochte rloch, nachdem Sie die Orte besich-tiget haben werden,11) mit seinen Begleitern zu mir kommen, um uns wenig-stens bei einem Glase Wein etwas langer unterhalten zu konnen. Es ware vielleicht mir Manches e ngefallen, was fiir Sie12) in Karnthen merkwiirdig gewesen ware, und Sie hatten mir von Krain was erzahlen konnen. Er ver-sprach mir zu kommen, wenn es die Zeit erlauben werde. Nach seiner Ent-fernung verliefi auch ich auf eine kurze Zeit mein Zimmer, in der sichersten Meinung, daB wenn Sie kommen, Sie spater kommen werden. Dann wartete ich den ganzen Nachmittag auf Ihre Ankunft, aber vergebens. Es ist mir leid gewesen, dafi ich mich nicht langer mit deinem Freunde unterhalten konnte, besonders aber, da mir, nachdem Er nicht gekommen ist, der Gedanke einfiel, es ware doch moglich gewesen, dafi Er in der kurzen Zeit meiner Ent-
">) [erhalt]	>') [zu mir k]	,s) [merk]
fernung von meinem Zimmer zu mir gekommen ware, und mich nicht angetroffen hatte, da mir natiirlich jeder warme Freund von Dir sehr theuer ist. Ich bitte also meinen Grufi an Ihn auszurichten. Weil Du in Deinem Schreiben von Deiner Reise nach Wien und vielleicht auch nach Prag Erwahnung gemacht hast, so hoffte ich, aber vergebens. Du werdest an deiner Riickreise auch Klagenfurt besuchen. H. Budik, der auch in Wien war, erzahlte mir, er habe wohl von deiner Reise nach Prag in Wien gehort, und es ist ihm leid gewesen, daB er Dich nicht mehr in Wien angetroffen hat. Der H. Professor von Breslau, dessen Reise nach St. Paul Du mir angekiindigt hast, ist wirklich einige Tage in St. Paul gewesen und sehr fleiBig aus den alten deutschen Manuscripten excerpirt. Ich habe ihn nicht gesehen, aber der H. Professor der Philosophic P. Ferdinand, der eben damals in St. Paul war, hat mir erzahlt, daB er mit seiner Reise nach St. Paul zufrieden gewesen, und dann nicht nach Laibach, sondern unmittelbar nach Gottingen abgereiset sey. Die mir iibergebene Tabelle habe ich dem H. Jarnik gleich geschickt, und am Ende der Ferien ihn besucht, wo er sich nicht ganz zufrieden dariiber geaufiert hat, daB Du ihm die Liicken in der Tabelle nicht ausgefilllt hast. Ich bitte also, mir dariiber zu schreiben, was die Ursache der Nichtausfiillung der Liicken in der Tabelle seyn mag, ob sie sich1B) aus dem Griechischen nicht ausfiillen lassen, oder ob dich was anderes davon zuriickgehalten hat: dieses bitte ich Dich deBwegen, weil er das, was Du nicht gethan hast, von mir zu erhalten wiinscht, und ich, durch andere Arbeiten veihindert, eben nicht Lust habe, die Tabelle genau zu studiren, und auch in den griechischen Grammatikern das nachzusuchen, was mir unbekannt ware. Du hast mir schon vor langerer Zeit gesagt, daB Du Dich an das Studium des Sanscrit machen werdest. Vergifi nicht, mir auch das zu schreiben, ob Du beim ausgedehntern Studium desselben seine eben so groBe Ahnlichkeit mit dem Slawischen findest, als sich in diesem Wenigen offenbaret, das ich in Recensionen angefiihrt gelesen habe. Es scheint besonders mit unserm Dialekte auffallender, als mit andern slawischen Dialekten iibereinzustimmen. Noch um etwas muli ich Dich bitten, was ich dem H. Baron von Ankershofen zu thun versprochen habe. Weil er ein fleifiiger Forscher der Manuscripte ist, so hat ihn der H. Apellations-prasident ersucht, er mochte nachsuchen, um Ihm ein Manuscript mit Scopuli's ]:ich weiB nicht, ob ich den Namen des um Krain verdienten Botanikers und Arztes orlhographisch richtig geschrieben habe, oder nicht :| Unterschrift ausfindig zu machen. Allein hier konnte er keinen Fleck mit Scopuli's Unterschrift finden. Vielleicht konntest Du in der Bibliothek, oder im Museum etwas finden das seine Unterschrift hatte und wegegeben werden konnte. Es ware ein Fleck von einem seiner Briefe hinlanglich. Den H. Prasidenten hat ein Freund in Wien, ich weiB nicht, zu was fiir einem Gebrauche, darum ersucht. Weil Du in den Ferien Klagenfurt nicht besuchen wolltest, so schreibe ,s> [in]
L
mir wenigstens, was Du von deiner Reise, oder auch sonst fiir mich Interes-santes hast, und lege dem Schreiben die Handschrift des Scopu i bei, wenn Du sie finden und weggeben kannst. Du wirst mir11) vergeben, dafi ich Dich mit derlei Kleinigkeiten in deinen Studien store; denn es ist gut, dafi de Gelehrten dann und wann von ihren tiefen Gedanken auf andere Gegenstande geleitet werden, damit nicht ihr Geist den zu giofien Anstrengungen unterliege. Ich habe diese Ferien Karnthen defiwegen nicht verlassen, urn meine Studien fortzusetzen. Allein ich habe es bald empfunden, dafi Erholung nothwendig sey, und defiwegen habe ich eben so wenig gethan, als wenn ich herum-gereiset ware. Etiam atque etiam vale.
Dein
Klagenfurt am 23len October 834.	getreuester Freund
Bernard Smolnikar m. p.
III. Stanko Vraz — Matiju Čopu.
Ob velikih počitnicah 1834 je prišel Vraz v Ljubljano in se seznanil s „Cebeličarji", s Čopom, Prešernom in Kastelcem. A že poprej je iskal zveze s kranjskim literarnim krogom s pismom z dne 24. jan. 1834, ki je namenjeno Copu. Pismo se znatno razlikuje od koncepta zanj, ki ga je objavil dr. Fr. Ilešič v CZN 1927, 33-34: porabljen je iz koncepta samo odstavek o „abecednem prepiru" in Cbelici — a tudi ta ne doslovno —, dočim sta uvodna dva odstavka (s panegirikom o našem preporodu) popolnoma izostala; namesto njiju je druga polovica pisma, ki govori o Murku in Kossiczu, dodana nanovo. S to spremembo je pismo v nasprotju z zanešenjaškim konceptom postalo znatno stvarnejše. Zan mivo je tudi, da je koncept pisan v gajici, pismo samo pa v bohoričici; to je pač Vrazova prilagoditev Copu in njegovemu krogu. Čopov odgovor z dne 13. apr. 1834 je priobčen v CZN 1927, 40-41. Več dopisovanja med Vrazom in Čopom pač ni bilo.
Zheftiti gofpod!
Nesgodni Abze-prepir, kterega fte Vi szela na fvetlo dali, fhtevfhi taki nakanil fem1) Vam pifati, ali —- zhe me je2) ravno kosmopolitifko Vafho fojenje do nafhega jesika k' temu naganjalo, fem le ne dersnil3) savolj moje neime-nitofti(?), a de mi sdaj moj pifek miru ne da, in me osr.otrej nekar k'temu fili, ne neham ak lih ne bes bojeslivofti Vam s'temi zherkami nadlezhi. — Ako fe Vam leti lift sameri, profim ne mene kriviti, ampak Vafho „zhbelizo";ia) ktera me je se fvojoj krafotoj sazharila, ter fhe bolj Vafhega prijatla, ki nji to krafoto podavle. Ah Vafha zhbeliza! (nevupam rezhi nafha, de fem ne
H) mir < mich
'){..< s . .	■) me je < fo me	3) dersnil < vupal	:l») . . . zo < . . . ze
Krajnez). kde fhe je od lani fe zamudila? Abzedne nevihte fo nji ne1) mogle Ihkoditi.. in nji nebojo mogle, dokler fhe Vi in g. Dr. Prefhern njeno rahoft ofhzhitita. Naf flovenfke Shtajarze sheja po njenem lanjfkem in letofhnem fladkem medu, — al zhemu Vaf dolshe s' mojmi neporejenimi befedami trapim? Nebi fe rad prevezh sameril tak shlahtnemu vlaftenzu, kteri je — sine5) ira et ftudio —c) s' dokasmi lepote in pridnofti nafhega jesika7) odkril, kaj mu ne trebalo nedoftatkov(?) se sophismami sakrivati. —
Murko fvoj befednik popravla. G. Kopitar mu lani she pifavfhi kaj fte Vi8) njegov rezensent, bi rad snal, kde bi tega mogozhe bio fhteti, Vafhih popravk bi mu jako traba bilo pri njegvem deli. — Pred nekih dnevih") vidil fem v' Lajkamfki natifki nove exemplare10) madjarfke gramatike s' nadpifkom: Kratki naviik madyarfzkoga") jezika od'-) Szalay Imrea profeszora vu vandalszka viiszta(! 1!) prenesseni po Rossics Josefi Gornyo-Szinosckom plebanossi. —Autor fe mi sdi Vogerfkim13) Slovenzom tak fvetuje: Vfzak Szlovenec (Vandalus) sze nany totoga blasenoga jezika viisci, da nede zabsztony madyarszkoga kriiha szi vsivao etc etc —
Narezhje, kterega fe on poflushi, je po moji mifli prav zherftvo in prezej gladko. Ne fem mogel tam dofti in paslivo fhteti, in exemplara je ne tudej dobiti sa13) laftno, de je g. Rossisc"1) (Vandalus) vfe she na „blaseno" Vogersko odpelal. — Smem-li na odgovor zhekati ? — Srezhno.
Jaf prebivam Mur-	Vafh ponisen flushebnik
vorstadt N'°510. 1. St.	S. Stanifl. Fras m. p.
__akademik.
v' Gradzi 24ega profinza 834.
Opombe: Čopova recenzija Murkovega slovarja in slovnice ni izšla. Iz Vrazove opombe in Čopovega odgovora vemo, da je nameraval Čop napisati za Wiener Jahrbiicher der Literatur recenzijo Murkovih, Jarnikovih, Dajnkovih in Metelkovih filoloških spisov. Prešeren je že 1832 priganjal Čopa: „Rezensiere den Murko im wohlwollenden Tone, multa fecit - puer..." — Ime prevajavca Kratkega naviika... je Kossicz, ne Rossicz. Naslov gl. pri Simoniču 501, o Kossiczu pa SBL.
4) L ne	6) sine < sina	[in] ') jesika < jez . . *) fte Vi < fti nje
dn . .. < dv . . .	l») [jedne]	1') . . . fzk < . . . fk	'-) od < pod
»*) V... < v...	'") Vfzak < Vfak	<5) sa < za	'«) R. . . < K . .
Pripomba in popravek.
Slomškova in Smolnikarjeva pisma so v izvirniku pisana z gotico.
Podpis pri 7. Slomškovem pismu je treba popraviti v „Slomschek"
(namesto Slomšek).
Slomšekova pisma.
(Objavlja dr. Fr. Kovači č.)
I. Slomšek — Mihaelu Stojanu.
Ko je Slomšek v jeseni 1829 prišel v celovško bogoslovnico za spirituala, je Mihael Stojan, posvečen kot absolviran tretjeletnik 8. sept. i. 1., študiral zadnje leto bogoslovja. V tečaju za slovenski jezik, ki ga je otvoril Slomšek v zavodu, je skromni in marljivi Stojan med vsemi slušatelji najbolj obvladoval slovenščino. Slomšek ga je že takrat vzljubil in ostal mu je Stojan eden najljubših prijateljev do smrti; pisal mu je zelo številna pisma, ki govore o raznih literarnih zadevah ter v marsičem pojasnjujejo takratne časovne razmere.
Stojanov življenjepis je objavil Košar v Drobtinicah za 1865-66 (1. XIX.), str. 128—182. Na str. 146. pravi, da si je Stojan začel dopisovati s Slomšekom že kot kapelan v Trbovljah, kjer je služboval od jeseni 1830 do 1833, ko je bil prestavljen k Novi cerkvi, toda ta korespondenca se doslej ni mogla najti. Ko je Košar spisoval svojo znano nemško knjigo „Anton Martin Slomšek" (Maribor, 1863), se je obrnil na razne prijatelje umrlega škofa, naj mu do-pošljejo v uporabo njegova pisma. S težkim srcem je Stojan dal iz rok pisma, ki jih je bil sprejel od Slomšeka. Dne 11. febr. 1863 piše med drugim Kosarju: „ . . . res se nekoliko bojim, — te svetinje dalje dati, kakor rad bi kaj k životopisu Prečastitih priložil". V pismu 23. marca 1863 pa piše zopet Kosarju med drugim: „Liste, ki sem Vam jih res silno težko poslal, bi že res spet rad nazaj. Si nekako vest delam, da sim jih iz rok dal. Res, da pokojnega visokega Pisatelja vsi častijo, — pa vendar so le listi — meni pisani, in tako se mi dozdeva, kakor bi ne bil prav storil, da sim jih odposlal". Potem omenja, da je Slomšeka poznal že od 1. 1817. in da ga je Slomšek večkrat obiskal kot kapelana v Trbovljah, pri Novi cerkvi in kot kurata v Reki in na Gomilskem itd. V istem pismu je obljubil Kosarju, da ga bo 8. aprila posetil v Mariboru. Prišlo pa je drugače; 8. aprila je bil Stojan že na smrtni postelji in je 10. aprila 1863 umrl, blizu 7 mesecev za svojim visokim prijateljem. Tako so Slomšek - Stojanova pisma ostala v rokah Ko-sarjevih in to je bila sreča, ker po smrti Stcjanovi bi jih bili najbrž znosili kam na podstrešje, ali pa vrgli na smetišče, kakor se večkrat zgodi z rokopisno ostalino umrlih duhovnikov.
Iz Kosarjeve zapuščine je ta in druga pisma, ki jih je dobil Košar na razpolago, prevzel njegov izvršitelj oporoke, kanonik in poznejši prošt Lovro Her g, ki jih je čuval z veliko pijeteto. Zadnja leta svojega življenja jih je izročil piscu, naj jih varuje, da se ne poizgube.
Ker se v privatni posesti take reči po smrti kaj lahko zavržejo ali kam založijo, se je pisec odločil, pisma izročiti arhivu Zgodovinskega društva, v trdni nadi, da se ta arhiv v Mariboru ne bo smatral kot nepotrebna na-
vlaka, marveč kot dragocena shramba drobcev naše preteklosti, da konca ne vzamejo.
Iz pisem je sicer že Košar objavil kratke odlomke v svojem Slomšekovem življenjepisu, toda objavil je le to, kar mu je baš sodilo in še to včasi le parafrastično; literarne notice so največkrat izostale, tudi je marsikaj netočno. Zato objavljamo pisma v celoti, na mesta, ki jih je objavil že Košar, pa opozarjamo v opombah; razvrstili smo jih po kronološkem redu.
Nemška pisma so pisana vseskozi v gotici, le tu in tam kaka beseda v latinici. Slovenska starejša seveda v bohoričici.
Slomšek je očividno pisal svoja pisma v veliki naglici, zato se nahaja v njih precej pomot. Da ne bo čitatelj mislil, da so to naše tiskovne pomote, dodajamo pri raznih nepravilnostih v izvirniku v oklepaju klicaj (1). V ostalem uporabljamo iste znake in kratice, kakor so pojasnjeni na str. 2 tega „Arhiva".
1.
Carifsime!
Per pauca Tibi nunc temporis seribere quaeo(l), dum officiis occupatus tempore careo. Contestor hisce, 10 fl. CM mihi a Te Graecio mifsos in re accepifs(e) me, ex quo Tibi iterate mitto libellos:
158 ordina. pagulat. a. 14 xr ........3 f 30 x(r)
52	in forma praemii pag. a 16 x(r).....1 f 20 xr.
126 Conciones unacum icone f. Leop(?) [a5j a. 5 xr 1 f
108 [Sed] Icones separatim.........— 10 xr.
1 zerkvene pesme gratis.
53	Sedem novih perpoved
in form. praem. a 12 xr........1 f —
53 dJlordinarie pagul. a 10 xr......— 50 xr
Summa 7 f 50
Participatio horum librorum inter Te et carifsimum Petschavnik(!) pro necefsitate et ufsu(l) fiat.
Pro qua aetate libellos praecum(l) aptos censeam? Sententia mea haec: Libellus(l) Devifhtvo puellis, quae scholae valedicunt, quasi Vademecum pe-riculosae vitae dedicavi; — Preciunculas autem omni aetati idoneas censeo, quia non proficua mihi videtur nimia variatio et comutatio(l) talium; ut succefsu temporis etiam mentaliter recitare preces oofsint. Haec est opinio mea, ast nec infalibilis (1).
Solemnitas Tua, quam celebrafti de prima communione Tuorum tenellorum, maximo gaudio me affecit. Utinam singuli animarum paftores veftigia Tua premerent. Cantillenas musis mihi plus faventibus emendabo; forsitan Deo adjuvante et ritum hujus solemnitatis exaratur(us) fum.
Avae meae, quae deget(l) Neoecclefiis jam Ad. R. D. Decanus Krishay pro necefsitate pecunias praeftat; ideo gratias pro Tua benevolentia! Die
tk.
27— hujus incipit ordinatio ad f. Andream, et 31= finietur. Ex tertio anno folumodo 3 ordinandi: Woch Franz, Sevnik et Lezhnik. Dnus Stepifhnik qui nondum aetatem habet, coactus est exfpectare annos legitimos; eodein modo etiam Gotzl.
Apud nos adhuc liberi fumus de grasanti Cholera morbo')! Labaci perplurimi moriuntur, inter quos canonicus cap. Pelerman et plures. Viennae 1 die de uno hofpitio 71 mortui funt. Quum scio Te efse Homeopathiae afseclam, id(e)o mitto Tibi abscriptum Recipe, quo utuntur carnioli presbyteri.
Fortafse futuris feriis visitaturus fum mansionem Tuam.
Interea quaterque vale
Tuo amico
Clandifori 4 7. 86.")	Ant. Slomschek m. p.
Cathalogo Gurcensi nunc careo; forsan serius accipies.
O p o m 1) e ki. pismu: Kaj pomenjajo pri številih dodane manjše številke 8, 2, 6, 8, 3 in 3, ni jasno. - P e č o v n i k Andrej je bil 1836 '(od 6. jan. 1831 do 22. apr. 1839) kapelan pri Sv. Pavlu ob Boljski. Rojen je bil 13. okt. 1798 v Razboru, posvečen pri Sv. Andražu 7. avg. 1831, torej že gojenec Slomšekov. Leto dni (23. apr 1839 - 22. apr. 1840) je bil župnik pri Novi Štifti, potem pa v St. Pavlu, kjer je umrl 18 febr. 18 5. Ker je bil 1836 Slomšekov prijatelj Stojan župnik pri bližnji Mariji Reki, je lahko dal Pečovniku knjige v uporabo, kakor je SI mšek želel To obenem kaže, da je bilo pismo pisano Stojanu. Prim, tudi pisma 2 ter 6 in 6a. — Križaj Franc je bil od 15. okt. 1835 do smrti 21. avg. 1859 župnik in dekan pri Novi cerkvi. O njem gl. Orožen VIII, 178. Voh Frane, r. 31. marca 1811 pri Sv. Ilju pri Velenju; posv. 31. jul. 1836, gojenec Slomšekov v Celovcu, je bil od 18. avg. 1837 kapelan v Crešnjevcu, 25. jul. 1838 prišel za 3. kapelana v Konjice, 20. sept i. I. za beneficijata v Slovenjgradec. Umrl 30. sept 1884 pri Sv. Petru v Sav. dol. kot upok. župnik kostrivniški. — Sevnik Martin: o njem gl. Kovačič, Nadžupnija Sv. Križa pri Rog. Slatini, 73. O Leč ni ku gl opombe k 9. pismu. — Stepišnik je poznejši škof Jakob Maksimilijan Stepischnegg. Gotzl Ignacij, r. v Kranju 29. jul. 1815, posv. 9. marca 1838, je služboval nekaj časa pri Sv. Hemi in v Rogatcu, poineje je bil kanonik (obenem kapelan) v Velikovcu in je po novi razmejitvi škofij (1859) ostal na Koroškem. Peterman Matevž, r. 28. avg. 1775 v Dovjem, posv. 8. sept. 1801, je služboval kot kapelan v Ljubljani in Kranju, kot župnik v Zalem logu in Vodicah, od 1827 bil kanonik v Ljubljani, od 1828 tudi prov. direktor filozofskega oddelka na ljubljanskem liceju. Umrl je 30. jun. 1836 na griži, ki je bila takrat v Ljubljani epidemična: Intelligenz-Blatt zur LZg Nr. 80 (5. VII. 1836) str-430 poroča, da je v juniju umrlo 205 oseb. (Poročilo g. dr. Avg. Pirjevca.) — Košar je priobčil iz pisma — vendar netočno — v svoji knjigi (sti. 38—39) dva odlomka: „Libellus . . . infalibilis" in „Solemnitas . . . exaraturus sum".
2.
Carifsimi!
Litteras Vestras peramatas ddt= 21Julii unacum annexis 10 fl. in bona valuta deraum 19™. Augufti h. a. redux e vale(!) Lavantina accepi, ideoque defideriis Veftris nimis sero operam dare pofsum. Dum in epiftola Vestra
') morbo < morbus	-) Je očividna pism. pomota. SI. v svojih pismih dosledno
izpušča tisočico, tukaj pa mu je pomotoma izpadla trojka: 836.
petuntur libelli Dro puellis simpliciter notati, hocce sub nomine tantum libellos precum subintelexi; ideoque per cursum publicum habete transmifsos:
30 Exemplaria: Pofebni nauki, et quidem
203) ordinarie compositos a,. 14 xr.....4 f. 40 xr4)
10 forma praemiali comp. a.. 16 xr . . [4 fl] . 2 f. 40 xr Noftra ratiuncula a me notata sequens apparet,
De die 10^1 Martii ex toto Summa .... 10 f 50 xr
„ „ 41? Julii........■ . ■ ■ 7 f 50 xr
Summa debiti 18 f 40 xr
Expensa pro cursu publico . ..... — 15 xr
De die 24tn Augufti ut supra..... 7 f 30
26 f 25 xr
Katione horum accepi: Graecio . . 10 f. Ex Rivo minori dt. 21" (?) Julii	10 f
20 f
Quod Notas musicas attinet, quas carifsimus exoptas (!) D. Petschovnik, iftas mox sequentibus diebus descriptas Celejam Domino cooperatori urbano Lach transmittam eo ex fine, quod quilibet ludimagifter illas ibidem descri-bendas pofsit percipere, ac fuo usui copiam sibi exarare quaeat. De facultate obtinenda pro concursu generali exarando tantum id notum facere [mihi] Domino Andreae me oportet, quod talis petitionis objectum efse officii decanalis; ideoque ad me minime pertinere. De ceteris quid talem licentiam obtinendam impediret, vix scio, dum Dnus supralaudatus et aetate paftorali, et mentis optime gaudet.
Quamquam pergratum mihi efset, medium inter percaros celebrare fefta coeleftis Reginae, tanto in concursu fidelium, tempus feriarum vix mihi per-mittet, dum ciica 5—6 Sept. demum Clagenfurto valedicam; et qua Peregrinus vix ftatuto tempore praefto efse pofsim; ergo, Optimi! habete me excufatum.
Quoad valetudinem noftram, fit laus Deo! adhucdum felices nos prae-dicamus; cholera morbus, etfi in valle Junonis et in parochia Tainacensi prout in vicin(i)tatibus plurimis grafsatur, in urbe noftra nee supra 3 - 5 homi-num interfecit.
Et nunc commendo Vos Deo et gratiae ejus; ille Vos conservet incolumes
Vestro
Klagenfurti die 24li Aug. 836.	sincero amico
Antonio Slomfhek m. pr.
Dnus Stojan unacum percipiat 1 Volumen Libior. chat. (!) editionis Mehitar: pro 836: Ferdinand der zweyte.
Opombe k 2. pismu: Pismo je namenjeno Stojanu in Pečovniku; Andrej je Pečovnik. — Pofebni nauki ino molitve sa shenfko mladoft: gl. Simonič 474. — R i v u s minor: Rečica. — Lah Matevž: r. v Ločah pri Konjicah 10. sept. 1805, posv. 8. avg. 1830!
3) 20 <15 ') 4 f 40 xr < 3 f 30 xr
od 9. avg. 1831 do 15. nov. 1837 kapelan, potem do 15. jan. 1840 vikar v Celju, nato župnik v Spitaliču, na Sladici gori in v Vojniku, kjer je 3. okt. 1875 stopil v pokoj in umrl 15. dec. 1882. — Vallis Junonis: Junska dolina. — Parochia Tainacensis: Tinje na Koroškem. — Ferdinand der Zweyteje naslov knjisre, ki jo je spisal J. P. Silbert in pri mehitaristih na Dunaju kot redno izdanje za leto 1836 izdal „Verein zur Verbreitung guter katholischer Biicher". To društvo je bilo ustanovljeno 1830 od kongregacije mehitaristov z namenom, da tudi manj premožnim slojem omogoči nabavljanje dobrih knjig in jih tako obvaruje pred nevarnostmi slabega čtiva. Izdajalo je vsako leto po 6 knjig za 3 goldinarje ; za propagando in organizacijo se je posluževalo duhovščine. Slomšek društvo ponovno omenja; brez dvoma je to društvo tako po ideji kakor tudi po organizaciji bilo med vzori za „Mohorjevo društvo".
3.
Carifsime Michaele!
Gratia Dni noftri et communieatio Spiritus saneti Tecum fit semper!
Nach langem Zaudern erschienen abermals 2 Bande wohlfeiler Michi-taristen(l) Biicher, die ich Ihnen hiemit iibersende. Es ist noch pro 837 keine Pranumeration angenommen worden; wenn Sie etwa austretten wiirden, so miifiten Sie mirberichten, sonst werde ich gegen Ende Febers die Pran. ern(euern).
Kako je s' Vafhimi molitvenimi bukvami? Auch Herr Sabukoschek will Etwas an das Tageslicht befordern unter dem Titel: Kerfhanfki vertnar; theils eigene, theils fremde Waare aszetischen Inhaltes. Unser Shivlenja frezhen pot sa mladenzhe diirfte bis Pfingsten fertig werden.
Nun eine wichtige Bitte. Herr Pfarrer Miklau schrieb mir, dafi sich doch Jemand der geschatzten Philothea annehmen, und solche den Slowenen iibersetzt geben mochte. Ich habe eine Uebersetzung in Manuscript von dem ungliicklichen Gerlizh verfertiget; allein es giebt darin sowohl Menda grama, et sensus, so, dafi solche einer grofiere(n) Umarbeitung bedarf, als ich zu leisten im Stande ware, um es dem Drucke zu uberliefern. Et quia Tu accepifti fpiritum, faventibus Tibi in sacro eremo Tuo musis, so wende ich meine Augen auf Sie, mit der Hoffnung, dafi Sie sich dieser Arbeit unterziehen und uns eine Bogoljubna schenken mochten. Zu diesem Zwecke erhalten Sie die Gerlizh-Uebersetzung, die Ihnen allerdings niitzlich seyn wird; dann ein deutsches Exemp(lar) vom Silbert aus dem franzos. bearbeitet. Ein gewisser Moormann(?) hat auch eine Ausgabe besorgt, aber Vieles, was mit der Naturgeschichte etc. nicht harmoniert, so auch die Kapitel iiber den Ehestand ausgelassen; ich bin indessen nicht seiner Mein(un)g; nur mufi man bey der erster(en) das Wort: kakor pravijo gebrauchen; bey der zweiten aber vor-sichtig im Ausdrucke seyn. Man soli die Werke in der Uebersetzung nicht verstiim<me>l<n>. Schreiben Sie mir Ilire Ansichten, Anstande u. d. g.
Auch erhalten Sie 1 Schem<atismus> der Gurker; wenn Sie schon ein solches besitzen, so begliicken Sie einen Andern damit.
Vale faveque
Na puftni vezher 837.	Tuo
Antonio m. p.
Opombe k 3. pismu : Stojanove „m o 1 i t v e n e bukve": najbrž v sledečih pismih ponovno omenjeno „Objifkanje boshjiga groba". — Sabukošek Jožef, r. 19. marca 1804 pri Sv. Petru pod Sv. gorami, posv. 7. avg. 1831. Od 1. okt. 1836 do 27. sept. 1837 je bil kapelan pri Sv. Mihaelu poleg Pliberka; 4. nov. 1849 je postal župnik na Bizeljskem ter je kot tak umtl 2. apr. 1870. Njegov molitvenik „Vertnar sveti" navaja Simonič na str. 576 po 4. natisu, ne da bi poznal avtorja. — M i k I a u Janez je bil v tem času župnik v Zvabeku. O njegovi smrti gl. pismo 7. — O „F i 1 o t e j i" nI. poznejša pisma, zlasti 14—19. — G e r 1 i č Luka se je nahajal takrat (1837) „izven dušebrižništva" v frančiškanskem samostanu v Nazarju. Več o njem gl. ČZN 19^2, str. 13, op. 6. — Silbert Johann Peter, r. 1777 v Kolmarju v Alzaciji, u. 1844 na Dunaju. Bil je skraja vzgojitelj, zadnje desetletje pa se popolnoma posvetil pisateljevanju in napisal ogromno množino katoliško nabožnih knjig. „Filotejo Frančiška Šaleškega je prevedel 1817, izšla pa ie pozneje še večkrat, 1816 tudi med knjigami mehi-taristov, za katere je napisal še več drugih del. Več o njem gl. Wurzbach 34, 291. — Pustni večeri. 1837., ko je bilo pismo pisano, je bil 7. febr.
Post longaevum silentium tandem aliqua seripta, quibus Tibi, Dilec-tifsime! mifsis, salutationem meam benigne accipias, rogo. Variis impedimentis detentus, praecipue autem offic'osis tempore pasehali occupatus Tuis defideriis ad obsequium efse nec potui, ideo habeas me hisce paucis excusatum; quibus et hoc non sine propria culpa addere me oportet: Spiritum quidem me habere proptum(l), carnem autem infirmam.
Tua scripta, quorum: Visitationem fs. sepulchri jam legendo emendavi; reliqua emendaturus; recipies sequenti mense Majo eo ex fine, ut dupliciter descripta mihi remittas; quibus factis ego de imprefsione curabo.
Ex urbe Gratz de Tuo noto opufculo imprimenda (!) hancce notitiam accepi, quam Tibi modo notifico.
„Das Schreiben der Layk<a>ms. Erben an H. Geiger in Zilly wurd(e> durch ein anonimes Manuscript betitelt Vertnar fveti, verfasst von J. S. Kaplan, ver?nlafit. In Folge der ergangenen Aufforderung hat sich Herr Joseph Sabukoschek, Kooperator zu St. Michael ob Bleybu<r>g in Karnten als Verfasser erklart, welcher auch seinen Nahmen vordrucken lassen will. Von einem Werke des H<err>n Michael Stojan, Kuraten zu Maria Riek will die Laykams Buchdruckerey nichts wissen. Es scheint daher, dafi Herr Geiger in Zilly hierin eine Confussion !) gemacht habe. Das Werk Vertnar fveti ist bereits approbiert; und wenn etwa noch das Bezeichnete von H. Stojan nachkommen solite, so wird man die von Ew. H. gegebene Erklarung gewifi fiir geniigend finden; die ich einstweilen aufbewahre."	Prasch m. p.
So viel zu Ihrer Darnachrichtung. Durch Herr<n> Oberkircher habe ich Ihnen unter heutigem Datum liber Neukirchen iibersendet: als 2 Bande der Mechit<aristen> Biicher pro 836; als dann
4.
Carifsime Michael!
6 Stiicke Devifhtvo a.. 20 xr .....
12 Stke Nauki ino molitve sa shenfk. a. 16 xr
. . 2 fl 3 f 1 2 x<r>
Devifhtvo wird bald vergriffen.
Summa
5 fl. 12 xr.
Die Gebethbiicheln haben Messvorstellungen erhalten. Die separ. Lieder-biicheln sind bey Herrn Lach, Kaplan in Zilly zum Verkauf; auch die Arien zum Abschreiben; wo Sie5) nach Belieben Alles diefi nach ihrem Wunsch erhalten konnen. Molitve sa bolnike, werde ich Ihnen mit dem Shivlenja frezhen pot, welches bis Pfingsten fertig werden diirfte, iibersenden.
Unsere Gegenrechnung lauft laut meiner Vormerkungen dahin, dafi Sie bis I'.!!! April 837: 35 xr C<M; bey mir zu Guten (!) haben; worunter auch die P<ra>numeration''') auf die Mech. Biicher als bezahlt in<be>griffen'') ist.
Mifsionaer Baraga predigte am 21^ April 1. J. in der grofien Antoni Kirche zu Triest, wo er bey dem Bruder des Herrn Director Supanzhizh einkehrte. Am 61111 ist er in Laibach eingetroffen, und soli am 9iii gepredigt haben.
Am May soli der P. T. Director Supanzhizh dem Herrn Dechant Zwischenberger die Priesterhaus Direction abtretten. Letzterer bleibt Dechant, bis er eine Domherrn-Stelle bekommt.
Und nun meinen Grufi und Kufi an 'Sie und Herrn Pezhovnik.
Bog Vaj ovarji Klagenfurt am 101^2 April	Vafhemu
837.	Antonu m. p.
(Naslov na zadnji strani): An
den Wohlehrwiirdigen Hochverehrten Herrn Herrn Michael Stojan
verdienstvollsten Kuraten
zu	Maria Riek
durch	im Zillier KreiSe
St. Peter im Sannthale.	Untersteyermark.
(V gorniem desnem oglu poštni pečat: Klagenfurt, v spodnjem levem: St. Peter 16. Apr. 837.)
Opombe k 4. pismu : „V i s i t a t i o s s. s e p u 1 c h r i": v sledečih pismih večkrat omenjeno „Objifkanje boshjiga groba", ki je izšlo tekom 1. 1838., pa ga niti Simonič niti Stojanov biograf Košar ne navajata. — t) G e i g e r j u gl. SBL 207. — „V e r t n a r fvet i": gl. opombe k 3. pismu. — O I) e rk i r c. h e r Jernej je bil takrat kapelan pri Novi cerkvi. — „D e v i f h t v o", „N a u k i i n o ni o I i t v e", »Shivlenja frezhen po t": celotne naslove gl. pri Simoniču, str. 473 —475. — „Molitve s a bolnike": molitvenik Janeza Ciglerja, izdan v Ljubljani 1828 in 1830. — S u p p a r. t s c h i t s c h Anton, r. 17. maja 1778, posv. 13. jun 18'Jl, je l>il direktor združenega krškega in lavantinskega bogoslovja od 1830 ali 1831 naprej. — Njegov naslednik je postal 1837 Zwischenberger Alojz, r. 12. sept. 1793, posv. 14. sept. 1815, u. 27. febr. 1850.
5.
Carifsime Michaelis (!)!
Parce amico Tuo, qui lentus in negotiis suis, nec promifsis ftans, demum Tibi refpondet litteris percharis(l), a Te mihi die 231li Junii mifsis. Opusculum
'') Sie < sich	") Manjkajoče črke je z robom vred iztrgal adresat, ko je odprl
zapečateno pismo.
novum, pueris slovenicae originis navatum ultimis diebus praeteriti mensis typis imprefsum in lucem prodiit; aft negotiis penitus immersus antea haud potui mittere numerum [cui] singulis abonentibus exoptatum. Accipite ergo benigno animo quasi alteru<m> Vademecum pro juvenili aetate congeftum, naevis quidem scatentem (!), tamen et utilem, spero; [h?] ipfi dijudicate, et approbatum juvenibus tradite; tamen etiam au<c)thorem meliora docete et emendate
Libellus Kerfhanfko Devifhtvo vice Graecii typis datur; sic quoque Libellus precum hie iterum imprimitur. Deus otia fecit, et operi benedixit; ipfi foli honor et gloria.
In vertenda Philothea nullum periculum in mora; propterea pro opor-tunitate labora, ac laborando ora; quibus certus fum, fore ut opus perfectum evadat. Ita nec ego Iibellos Tuos7) satis perfpexi, quos mifsifti (!) mihi ante menses revidendos. Quam primum pofsibile fiet.
Domino parocho Schwarzl a Te memoratum librurn: Katechismus fiir Eheleute jam redidi(!). Quando quis veftrum exoptat ftationem aliquam, non prius multo interroget, sed bene secum rem clifponet et competat. Qui mul-tum multos interrogat, nihil certi expertus erit. Ita et Dominus [p] Pezhovnik. Dominus Gotzl desiderat ordinationem magnopere, ut dicis, sed non [tanpe] tantopere fefe praeparare videtur. Ipfius Archiparochus de nonnullis conquestus est: praecipue de nimia arrogantia ac vana methodo fefe [praes] gerendi in conversatione, de levi geftu etc. Juvenis adhuc puerillia (!) nondum abjecit. Nofter carifsimus Nagy Cannonicus Gentiforanus factus est, vero similiter, quod matri fuae8) fuo sub tegumine pofsit favere.
Futuro mense peregrinaturus fum per Carnioliam et Croatiam, ac infe-riorem Styriam, regiones flauicas mihi adhuc ignotas inviser<e>.
Interim ter quaterque vale, faveque
Tuo
Klagenfurti 215? Aug. 837.	amico
Antonio nr. p.
Opombe k 5. pismu: „0 p u s c u 1 u m novum" je Slomšekov „Shivlenja frezhen pot", „1 i b e 11 u s precum" njegove „Molitvize in potrebni nauki sa pridne mladenzhe". — »Libelli tu i" (Stojanovi): najbrž že omenjeno „Objilkanje" in „Nauk porodnifhtva sa babize", ki ga je poslovenil Stojan v tem letu, ali pa ..Molitvena ura"; gl. 9. pismo. — Schwarzl Kajetan, r. 5. avg. 1791 v Žalcu, posv. 19. sept. 1819. Od 23. apr 1829 do smrti 28. sept. 1863 župnik pri Sv. Martinu v Rožni dolini. — O Got zlu gl. opombe k 1. pismu. Njegov „nadžupnik" v tem času je bil Matija Balon, dekan v Laškem. — Nagy Albert, rojen Konjičan. O njem gl. Slov. gosp. 1880, Cerkvena pril. št. 24 in 25 ter Slekovec, Duhovni sinovi . . . nadžupnije Konjiške, 41 —42. — „G e n t i f o r a n u s": velikovški. — Košar je priobčil iz pisma (netočno, deloma samovoljno prenarejeno) prvi, tretji in zadnji odstavek (A. M. Slomšek, 39).
') Tuos < tuos
s) matri fuae < matrem fuam
Carifsime Stojan!
Post longaevum silentium iterum literculas modicas tantum accipis, quibus teftor, me mifsos cursu publico 15 fl. B. M. unacum Uteris Tuis ac Dni Pezhovnik conjuctim accepifse. Dudum jam Vobis percaris mifsifsem (!) libros petitos; aft cum preciunculae pro juvenilibus foemineis (?) non dum (!) funt pagulatae, ideo rnifsionem diftuli; aft amplius diferre(!) nollo, dum recte occafio mittendi praeftat.
Accipitis 10 Exempl. Shivlenj. frezh. pot 30 x . . 5 fl.— 9 „ dt.	dt. a. 27 x ... 4 f 3 xr
4 „ Devifhtvo	a 20 x . 1 f 20 x.
Summa	10 11. 23 xr
Quam primum pofsibile et libellos precum; fpero fore ut et pro puerculis, qui modo imprimuntur.
De libris chatli (!). editionis Mehit. jam per Dom. Philipfhek nuper mifsos 2 thomos acceperis? 2 thomi hie sequunlur, qui obliti hie permansere.
Supra hoc rogo, ut mihi fuo tempore palam facias, an per Rev. Lach acceperis 20 Exempl. Shivlenja frezhen pot a,. 27 xr et 12 Exempl. Molitve[N]i. Nauki sa shenfko mladoft a^. 16 xr; quia in dubio fum, an mea adnotatio rite facta fit ad finem Augufti nec ne.
Accepi modo etiam 29 pagulas Tuae flovenisatae Philotheae; quae mifsio partita mihi gratior est, ut fuo tempore earn perlegere, et secundo describi curare queam. Quod editionem partitam attinet, alia vice loquemur.
Condoleo Tibi de Tua aegrotante forore; Deus confervet piam animam salvam.
Dominus Woshiz in ultimo concursu generali ex omnibus eminet, et Te amicifsime salutat.
Interim vale et Tu, faveque
Tuo amico
Clagenfurti ultima 9!^ 837.	Antonio m. p.
Opombe k 6. pismu : „Preciuncula e", ozir. „1 i b e I I i p r e c u m" so Slomše-kovi „Pofebni nauki...", (libelii) „pro p ue r cul i s" njegove „Molitvize... sa pridne mladenzhe". — Dvojna cena molitvenika „Shivlenja frezhen pot" utegne biti v zvezi z dvojno izdajo, o kateri gl. ČZN 1925, 94. ■— Filip še k Anton, r. 11. jun. 1802 na Sladki gori, posv. 4. avgusta 1833, je bil od 23. apr. 1835 do 30. sept. 1839 kapelan v Grižah, nato premeščen k Sv. Vidu pri Grobelnem, kjer je še istega leta 9. dec. umil. — O Božiču (Woshiz) gl. opombe k 8. in 13. pismu.
(Na drugem listu istega pisma je sledeče pismo Pečovniku:)
6a.
Carifsime Andrea!
Recte ad vesperas solemnis diei onomaftici Tui non praetermittam T ibi -amice! omnem benedietionem coeleftem ac terreftrem adoptare, ac deprecare
Patrem luminum, a quo est orane bonum optimum et donum perfectum, ut tribuat Tibi apoftolicam virtutem beati Andreae in facro munere Tuo, patientiam in perferendis laboribus, ac crucis amorem pro nomine Chrifti; quod non tantum nomine sed et re vera lis Andreas beatus gratia divina vocatus; cui optima pars reposita, et calix praeclarus deftinatus, post hujus vitae felicem decurfum pars tua fit cum fancto Andrea, Slavorum Apoftolo in aeternum. Amen.
Quod Tua adtinet pia defideria, quid confilii petis a juvenene(l), ipfe, ut dicis, jam maturescens? An non potius mihi fas foret quaerere coniilium ex Te? Quando alta non desideramus, quid impedit, quominus minima quaeque petamus. — Pro omni apertura libellum suplic. mittas, quaecunque parochia fi Tibi arridet. Audivi, R. D. Martin efse suplicem pro localia St. Leonardi Apatiae; fed fermo est efse inter fuplicantes etiam Dominum Mill(n>er, parochum Rinkenbergenfem; quo casu exfpectatio fruftranea foret. An vis Tu propheta in patria efse ?
De ceteris me recomendo Veftris precibus
Vefter
amicus
Antonius m. p.
Dominus Fermann Valentinus recte modo parochus factus est in Wach-senberg penes Feldkirchen.
Nofter Director Aloisius Zwischenberger 11 ili 91^ factus est canonicus eccl. cath. Gurcensis; et Dominus Achatz Decanus eccl. cath. infulatus.
Opombe k pismu 6 a : Sv. Andreja imenuje Slomšek slovanskega apostola, ker so se po takratni teoriji Sarmatje in Skitje, med katerimi je ap. Andrej deloval, smatrali za Slovane. — Martin Andrej je bil župnik v Razboru, rojstni župniji Pečovnikovi. Za slučai, da bi Martin dobil lokalijo Sv. Lenarta (Apače v dekaniji Dobrla vas), vpraša Slomšek, če bi hotel biti „Drerok v svoji domovini", t. j., če bi prosil za svcjo rojstno župnijo. A ostalo je pri starem, ker je lokalijo dobil M i 11 n e r Anton, prej župnik v Vogrčah. — Fermann Valentin, r. 6. marca 1805, posv. 7. avg. 1831, je bil prej kapelan in katehet v Strafiburgu (v krški škofiji). — Achatz Janez Mihael, r. 23. jul. 1781, posv. 19. aprila 1802, je bil kon-sistorialni ravnatelj krškega stolnega kapitola. — Košar je v svoji knjigi (str. 39) priobčil iz pisma (netočno) ves prvi odstavek in začetek diugega (do „petamus").
7.
Verehrtester Freund!
Liebster Herr Stojan !
Noch nie habe ich Ihnen mit so beklommenem Herzen geschrieben, als dieses Mal. Sie berichteten mir den traurigen Verlust lhrer lieben Schwester, ich berichte Ihnen den grofien Verlust unseres besten Freundes. Eben erhalte ich nachstehendes Schreiben.
„Schmerzlich iiberrascht u. tief erschiittert ergreife ich die Feder, Ihnen den Tod eines edlen Priesters — der Zierde des Jaunthales, Ihr<e>s Freundes Johann Miklau Pfarr<er>s in Schwabeg zu berichten — Einer Lungenent-
ziindung, die er sich in seinem Berufe zuzog, erlag er als Martyrer seiner seelsorglichen Pflicht am 20112 Februar morgens 8 Uhr. Es wird Sie wie mich trosten, wenn Sie ausfiihrlich u. wahr den Anfang Verlauf u. das Ende seiner Krankheit vernehmen.
Am Samstage den lOiil! Fbr. nachmittags wurde ein Versehegang nach der hochsten Weissensteine<r> Anhohe bey gutem Wege iiber 2 Stunden ent(fernt>u) angemeldet, und leider unwahr als sehr dringend bezeichnet; der eifervolle Pfarrer eilte mit so iibermassiger Anstrengung seinem bedrangt seyn sollenden Kranken mit den Trostungen der Religion entgegen, dafi er mit der Ausspendung der Sakramente bereits zu Ende war, als erst der nachkeuchende Versehebothe die Wohnung des Kranken betratt(l) — Vertrauend auf seine gute Gesundheit achtete er wahrscheinlich auf die Moglichkeit einer zu grofien nachtraglichen Erkiihlung nicht. Er fand sich zu Hause unwohl nichts desto weniger gieng er d<e>s Sontags(l) darauf in allerfriih in die Filiale nach Neuhausel (?), hielt alldort fast einen 2]/., stiindigen Got-tesdienst (Predigt, Amt u. Kristenlehre) und kehrte krank nach Hause [zust] zuriick. Die Tags darauf folgende arztliche Hiilfe schien zwar durch starke Aderlafie den eingetrettenen (!) Lungenkrampf zu mafiigen — Niemand dachte noch an eine Gefahr — so vergiengen die ersten Tage der Woche beruhigend dahin. Freytag den 16ten verschlimmerte sich der Zustand, es wurde ihm wieder zur Ader gelassen. Samstags Mittag entsendete ich immer voll Hoffnung den Kaplan M . . ."') fur den folgenden Sonntag zur Aushilfe. Der Pfarrer jedoch schien die Gefahr zu ahnden, machte sein Testament u. wurde mit den h. h. Sakramenten bey vollkommener Besinnung u. frommer Ergebu<n)g versehen. — Ueber Nacht nahm nach so vielem Blutverlust die Schwache iiberhand, er verfiel ins Delirium, und hielt Sonntag friih 5 Uhr ohne sich beschwichtigen zu lassen, wahnend, dafi er auf der Kanzel stiinde, durch 1'/2 Stunde eine Abschiedspredigt, bis ihm die Stimme versagte. Er kam gegen Mittag wieder zur vollkommenen Besinnung — Nachts kehrte das Irrereden wieder ein, bis zur Stunde, als es dem Vater im Himmel gefiel ihn dieser Erde sanft zu entriicken. Gott sey seiner Seele gnadig, und moge ich einst den Tod dieses viel zu friih verblichenen Gerechten sterben. — Ich bitte alien Freunden des Verstorbenen die naheren Umstande seines Heimganges zu berichten, und in Memento zu empfehlen.
Bleyburg am 20^ Febr 838.
Matth. Meinigg m. p Dech(ant> Juftus sublatus est. Confumatus in brevi explevit tempora multa; placita enim erat Deo anima illius; propterea properavit educere ilium de medio iniquitatum Sap.
") Prvi zlog stoji na koncu zadnje vrst ce na prvi strani, drugi je pomotoma izostal.
10) Nečitljivo, ker je s črnilom zalito.
(Ihre?)10) Schrift: Objifkanje bofhjega groba wird eben gedruckt; wie viel Exemplare werden Sie und Ihre Freunde brauchen? Auch Velikonozhne pifanke sind fertig; ich werde Ihnen solches mitsammen schicken ; so wie auch das Gebethbiichlein fiir Knaben mit meine<m> slow Ministrirbiichel.
Nach dem Kaplan v. Heifi Pfarrer geworden, so glauben wir, daB Ihr Freund Wallner von Villach in die Dompfarre komm<en> werde. Herr Sub-direktor, unser armer Paraliticus, ist Competent um Feldkirchen. Den guten Andre Pezhovnik bitte ich recht schon zu griiSen. Seine Compete<n>z mochte ich gerne unterstutzen; wir werden aber Beyde nicht stark genug die 7—8 machtigen Competenten zu iiberwinden. Er wolle nur gedulden; habe ja ich auch noch keine Pfarre. Sdaj Vaf pa Bog ohrani
Vafhimu prijatlu Slomfhek Antonu m. p.
Klagenfurt am 21^; Febr. 838.
Opombe k 7. pismu: M e i n i g g Matevž, r. 4. sept. 1786 v Idriji, posv. 24. avg. 1809, je bil takrat dekan v Pliberku. — „Velikonozhne pifank e": gl. opombe k 8. pismu. — Slow. Ministrirbiichel: Slomšekova „Angelfka flushba sa mladenzhe k' fveti malh' ftrezhi", ki torej ni izšla šele ok. 1. 1845., kakor pravi Simonič (str. 480), ampak že 1838; prim, tudi pismo 11. — V. Heifi Janez, r. 2. maja 1805, posv. 7. sept. 1828, je hil do takrat mestni kapelan v Celovcu, 1838 pa dobil župnijo Sv. Ulrik pri Feldkirchen-u. — Wallner Maksimilijan, r. 8. okt 1805, posv. 8. sept. 1829, jc bil do takrat mestni kapelan v Beljaku. — Podravnatelj bogoslovja je bil Wit zel ing Janez, r. 1. nov. 1793, posv. 8. sept. 1818 ; de-kanije Feldkirchen ni dobil, ampak je ostal kot katehet na normalki in profesor katehetike in pedagogike za bogoslovce v Celovcu. Gl. o njem tudi 11. pismo.
8.
Lieber Herr Stojan!
Verehrtester Freund!
Auf Ihr sehr verehrtes Schreiben dto 3^1! Marz folgt erst fiber ein voiles Monath die Antwort. Was ich an Herrn Andreas geschrieben, werden Sie schon erfahren haben. Der wahrscheinliche Nachfolger unseres unvergefilichen Miklaus ist Herr Daitschmann, obgleich der Vorschlag noch nicht geschehen. Was Sie in Ihrem Briefe klagen, wiederlegt Herr Petschovnik, und straft sie zu Liigen. Sonderbar! dafi auch die Liige bey der lieben Einfall zu finden ist? Militia est vita noftra.
Ihr Objifkovanje hat sich verspattet (!), und wird im laufenden Jahre nicht beniitzt werden konnen, so sehr ich es wunschte. Es ist bereits gedruckt; allein das Imprimatur von Seite des Guberniums will nicht einlangen; ohne diesen(!) Placet darf es aber nicht an das Tages-Licht. Zhlovek obrazha, Bog pa oberne.
Arhiv za zgodovino in narodopisje. I-
Ich werde es mit der Molitna ura zusammen binden lassen, wozu noch die Uebersetzung der Theophor. Prozession nach dem Salzburger Rituale kommen wird.
Die Velikonozhne Pifanke vom Herrn Pfarrer Vodufhek, mit der kurzen Krefniza von Kaplan Sredenfhek ist eben recht fertig geworden. Sie erhalten fiir Sich und Ihre Umgebung 20 Stucke a 12 xr 4 II. dazu auf Begehren des Herrn Petschonik (!) 6 Stucke ?rezhen pot a 30 x - - 3 fl - fiir Sie laut Schreiben 10 Stk fiir Madl a. 16 x - - 2 f 40<.> Das Gebethbiichel fiir Knaben, samt einem slow. Ministrirbiichel ist eben im Binden; Sie werden es erst nach Ostem erhalten konnen. Bis Ende des Schuljahres kommt noch an das Tageslicht Pavle Hraftovfki, oder Heinrich von Eichenfels, Sgubleno' dete, und Ihre Kapeliza.
Herr Doctor Wiery wird zu Georgy in die Seelsorge tretten (!), wahr-scheinlich nach h. Kreutz bey Sauerbrun pro interim kommen.
Wie es in Klagenfurt stehet und gehet, hat Ihnen ohnehin unser liebe Woshitz geschrieben; der nun einen gewissen Umfahrer zum Kollega bekommt, nachdem Herr v. HeiB Pfarrer zu St. Ulrich bey Feldkirchen geworden ist.
Sdaj pa vefelo Alelujo! Bog Vaf obvarji
Vafhimu
prijatlu
Klagenfurt am 2— April	Slomfhek Antonu.
838.
2 Bande Mechitarist. Biicher liegen anbey.
Opombe k 8. pismu: Andreas: Pečovnik. - Deutschmann Lovrenc je bil takrat provizor v Grebinju ; postal je res župnik v Zvabeku. — „Objifkovanje": gl. opombe k 4. pismu. — „Molit(ev)na ura": po Simoniču (str. 495) Stojanova knjižica; vendar jo Slomšek v naslednjem pismu imenuje „unsere". — „V e I i k o n o z h n e pifanke" in .Kreiniza" sta povestici Chr. Schmida, ki sta izšli 1838 v knjižici .Dve lepe rezhi sa pridne otroke". Prvo je prevedel M[atija] Vjodušek], drugo J[anez] Srjedenšek]. — Vodušek Matija, roj. 13. jan. 1802 v Dramljah, posv. 24. avg. 1825, je 21. okt. 1826 postal drugi kapelan v Konjicah, kjer je pozneje bil tudi provizor. Kot tak je bil 16. okt. 1832 premeščen v Pišece, 1833 je bil par mesecev kapelan na Ponikvi, potem provizor na Sladki gori, a še i. 1. 5. dec. je postal župnik v Spitaliču, 1839 ravnatelj glavne šole v Celju, 15. febr. 1847 pa opat celjski, naslednik Slomšekov; umrl je 11. dec. 1872. — Sredenšek Janez, r. 23. dec. 1813 pri Sv. Ilju pri Velenju, posv. 4. avg. 1837, torej v Celovcu gojenec Slomšekov, je bil takrat kapelan v Gornjem gradu; u. kot župnik - zlatomašnik na Ponikvi 12. jun. 1889. — „10 Stk. fur Madl": Slomšekovi „Pofebni nauki... sa shenfko mladoft"; prim, glede cene 11. pismo.
—	„Pavle Hraftovfki", „Sgubleno dete" in „Kapeliza": „tri vesele pripovedi za otroke" po Chr. Schmidu, ki so izšle 1838 pod skupnim naslovom „Troje ljubesnivih otiok". Prvo je prevedel Matija Majar, drugo J. S (pač Janez Sredenšek), tretjo M[ihael] St[ojan]
—	Doctor Wiery: poznejši krški knezoškof. K Sv. Križu pri Rog. Slatini ni prišel. — Woschitz (Božič) Gregor, r. 10. maja 1800, posv. 8. sept. 1829, je bil takrat kapelan stolne župnije v Celovcu. — Umfahrer Tomaž, r. 5. dec. 1802, posv. 5. avg. 1832, je bil pred prihodom v Celovec kapelan v Trebnem (dekanija Beljak)
Liebster Stojan!
Verehrtester Freund!
Endlich ist unsere Molitevna ura fertig goworden; ich habe die 4 Initien dazu gesetzt, und das ganze dem Herrn von Kleinmayr iibergeben, der mir aber leider den Preis zu hoch gestellt hat, darum kein grofier Absatz zu erwarten. Sie erhalten 10 Exempl. gratis fiir Ihre Miihe und Arbeit;
10 Exemplare aber a 8 xr........1 fl. 20 xr.
20 Stiicke Molitvize sa mladenzhe a 16 x . . 5 f 20 x
10 Stiicke Angelfka Ilushba a 3 xr . . .	— 30 xr.
Achatzels Lieder 2^ Auflage sind zur Halfte gedruckt; auch Pavle Hraftovfki ist unter der Presse. Ihr Objifkanje boshjiga groba ist auch gedruckt, mufi aber das kommende Jahr erwarten.
Auf Ihre Anfrage: Welches bestbekante (!) Werk iiber Pastoraltheologie zu haben sey, weifi ich Ihnen nichts zu antworten. Hinterbergers Pastoral ist in unsern Staaten das neueste; meiner Ansicht nach sind Jais Bemerkungen iiber Past, noch immer die besten Winke. Ueber den Beich<t>stuhl ist Zenners Institutio das gediegendste. Unter den Aszeten hat fiir uns Geistliche noch Niemand den Abten Tanner (in 2 Banden) erreicht.
Ihre Manuscripte, besonders de puncto 6i. zu lesen freue ichmich; wie auch auf den Kreuzweg, obgleich von dem Letzteren eine ordentliche Ueberschwemung (!) vorhanden ist.
Diozesan - Neuigkeiten giebt es der Zeit wenig; Mraulag Pfarrer in Reifenig ist am 24121 d. M. gestorben; Ratschitsch Ignatz ist Provisor, Letschnik Valentin Kaplan; Stuarnik Kaplan in Tiichern, und Krumpak Kaplan in [Kostrei] Kopr<einitz>.u)
Nun leben Sie recht wohl, eingedenk Ihres Freundes Klagenfurt am 31^ May 838.	Anton Slomfchek m. p.
(Na zadnji strani podoben naslov kakor pri 4. pismu.)
Opombe k 9. pismu : Hinterberger Franz, nemški teološki pisatelj, je med drugim izdal „Handbuch der Pastoraltheologie", Linz 1828; 2. izd. 1836. Gl. Wurzbach 9, 41. — Jais Aegydius, 1750 — 1822, benediktinec in pedagoški pisatelj, nekaj časa profesor moralke in pastoralke v Salzburgu. Prim. Wurzbach 10, 50 — 54. O njegovem vplivu na Slomšeka in slovensko mladinsko literaturo gl. Ilešičeva izvajanja v Popotniku 1901, 361 in 1902, 107. — Zenner Franz Xaver, 1794 — 1861, pomožni škof na Dunaju; točni naslov navedene knjige se glasi .Instructio practica confessarii". Gl Wurzbach 59, 322 — 323. — Mravljak Peter, r. 28. jun. 1781 v Vuzenici, posv. 18. sept. 1808, je bil župnik v Ribnici na Pohorju od 23. okt. 1817. Račič Ignacij, r. 25. jun. 1806 v Dolu pri Moravčah, posv. 6. avg. 1834 pri Sv. Andražu; Ribnica je bila njegova prva postaja. Po končani provizuri je bil 15. nov. 1838 premeščen v Slov. Bistrico. U. kot župnik pri Sv. Hemi 29. marca 1855. — Lečnik Valentin, r. 13. febr. 1812 pri Dev. Mariji na Jezeru na Koroškem, posv. 31. jul. 1836, je prišel v Rib-
u) Konec imena Kopreinitz je s pečatom vred iztrgan.
nico iz Vuzenice, ki je bila njegova prva službena postaja. 1849 je kot kapelan v Grižah stopil v začasni pokoj, potem pa odšel v Ameriko. Stvarnik Andrej, r. 7. nov. 1806 v Šoštanju, posv. 4. avg. 1833, je prišel na Teharje iz Starega trga pri Slovenjgradcu. Ko se je Stojan 1846 preselil v Braslovče, je Stvarnik postal njegov naslednik na Gomilskem in je tam umrl 23. febr. 1876. - O Krumoaku gl. ČZN 1930, 99, op. 2.
10.
Liebster Stojan!
Aus Ursache, dafi ich der Zeit im Gedrange der Zeit bin schreibe ich nur Weniges. Ich bin Competent um Saldenhofen. Wenn Gott will, verlasse ich im kom. Herbst Klagenfurt. Fermann senior ist Pfarrer in Meiselding, an seine Stelle12) wahrscheinlich Ihr Freund Walner. Herr Subdirektor verlafit (!) ob Krankh<ei>t das Priesterhaus.
Ich habe Ihr — und des lieben Andreas Schreiben samt Inschlufi richtig erhalten. Noch sind Ahazels Pefme in Binden — von St. Andrea und werde ich Ihnen solche iibersen<den>.
10 Stk. Molit, ura folgen a. 8 x . . . . 1 f 20 x. Objilkanja(!) boshjiga groba ist noch nicht gebunden.
Unter Einem folgen 2 Bande Mechit. Biicher.
Condoleo ex intimo corde de improvisa morte fratris Tui. Indessen — Vaf Bogu ino Mariji perporozhim,
Vath
prijatel
Am 22'- July 838.	Anton Slom m. p.
Opombe k 10. pismu: Fermann senior je bil Fermann Kari, r. 4. nov. 1798, posv. 24. sept. 1822; predno je dobil župnijo Meiselding (v dekaniji Sv. Vid ob Glini), je bil kapelan mestne župnije Št. Ilj v Celovcu. — O Wallnerju, ki je prišel na Fermannovo mesto, gl. opombe k 7. pismu in 11. pismo.
11.
Hochverehrter Freund!
Liebster Michael!
Ich habe mich an lhrer Freundschaft und Liebe wohl viel versiindiget, hoffe aber doch in Ihrer Milde Nachsicht und Verzeihung.
Vor Allem vergeben Sie mir, dafi ich Sie trotz meines Versprechens nicht in Zilly erwartet; ich hatte mich in meinem Reiseplane ganz geirrt, weil er von anderen Personen abhangig war. Wie gerne hatte ich selbst iiber so Manches mit Ihnen gesprochen!
Auch die verlangten Biicher konnte ich Ihnen nicht so gleich schicken, weil der Buchbinder und Buchhandler mich warten liefien.
,a) Manjka: kommt.
Hier erhalten Sie 10 Molitevna ura a 8x — 1 f 20 x Dann 10 Objilkanje boshjiga groba a 7x — 1 f 10 x und 10 Exemplare ebendesselben gratis
2 f 30 x
Unsere Gegenrechnung, um die Sie im verehrt<en> Schreiben dt. July bitten, ware folgende:
Laut Rechnungsabschlufi dt. 101^ Apr<i>l 837 blieben Ihnen zu guten 35 x
					fl.	X
Am 101	April abgeschickt 6 Stiicke Devifhtvo a.			10 x . . .	2	—
		12 Stiicke Nauki in mol. sa shen. a.		16 x . .	3	12
Am 211	Aug.	20	Shivlenja Irezhen pot ordin.	a 27 x .	9	—
		12	Nauki ino molitve sa shenfk.	a 16 . .	3	12
„ 301	^ber	10	Srezhen pot a 30 x . . . .		5	—
		9	„ „ .a 27 x . . • •		4	3.
		4	Devifhtvo a 20 x.....		1	20.
5110!ilr		16	Nauki ino molitve sa sh.		4	16
21 April		20 6	Piianke a 12 x...... Srezhen pot a 30 x . . . .		4 3	—
		10	Nauki ino molitve sa shenf		2	40.
311 May		10	Molitevna ura a 8 x ...		1	20.
		20	Molitvize sa mladenzhe a 16	x . . . .	5	20
		10	Angellka flushba a 3 x .		—	30.
241 July		10	Molitevna ura a 8x ...		1	20
		5	Ahazels Pefme a 24 x		2	—
271 Sepbr		10	Molitevna ura a 8 x ...		1	20.
		10	Objilkanje boshjiga groba .a	7 ...	1	10.
		10	Ljubesnivih otrok a 13 xr		2	10.
					56.	53
Erhalten am 3^ mit der Post.........15 fl —
July „ „ durch Herrn Petschounik 20 fl
der vorhandene Rest . . . . _35
Die Empfangssumme 35 fl. 35 x Somit wiirden mir zu Guten	21. 18x.
Solite ich nicht Alles richtig aufgemerkt haben, so bitte ich, es mir zu berichten.
Nun aber auch, liebster Michael! wiinsche ich Ihnen zu Ihrem Nahmens-feste alien Segen des Himmels. Der Herr erhalte Sie in seiner Huld, und segne noch ferners, wie bisher Ihr schones Wirken.
Ich danke Ihnen fiir Ihre Freundschaft u<n>d briiderliche Mittheilung, die Sie mir als Spiritual immer bewiesen, entziehen Sie mir solche auch als kiinftigem Einsiedler nicht. Alle mitgetheilten Schriften werde ich Ihnen nach
genohmenem (!) Gebrauche treulich zuriickerstatten. Nun aber bin ich mit allerhand zeitlichen Sorgen iiberhauft.
Meine Abreise ist auf den 221^ October fest gesetzt. Mein Nachfolger ist H. Wiery. Auch der arme Subdirektor Witzeling tritt mit Anfangs October aus dem Priesterhause, weil er von der Gicht vollig kontrakt dem Dienste nicht mehr vorstehen kann. Dessen Nachfolger ist ein gewisser Peter Pichler, der Zeit Pfarrer in Bleyberg. — Auch Ihre Umgebung hat sich viel geandert; Ihren guten Petschounik haben Sie nicht mehr in der Nahe; doch als Ersatz den einst guten Verhouschek. Ich kann es nicht unterlassen, Sie schonstens zu bitten, diesen Mann durch Ihren freundschaftlichen Zuspruch dahin zu vermogen, daB er doch seinen [Schuldnern wenigstens] Glaubigern wenigstens schreibt, da er sie nicht befriediget. Ich selbst hatte ihm darum geschrieben, aber auch mich wtirdiget er keiner Antwort.
Ihr Kollega Herr Wallner ist statt des Herrn Fermann Stadtpfar<r)kaplan; liegt aber schon bey 3 Wochen am Nervenfieber krank. Auch unser liebe Woschitz will Klagenfurt verlassen, und um die Pfarre Ossiach kompetiren.
Leben Sie nun recht wohl, stets in Ihrem Gebethe eingedenk
Ihres Sie liebenden
Freundes
Klagenfurt am 271lH Sept. 838.	Anton Slomschek m. p.
Opombe k 11. pismu: Točne naslove v računu navedenih knjig- gl. pri Simoniču; prim, tudi opombe k pismom 2 — 8. — Verhoušek Anton, r. 8. jan. 1805 na Teharjih, posv. 4. avg. 1833; bil je najprej kapelan v Kozjem in na Planini, 3 okt. 1838 je bil premeščen v St. Pavel oh Boljski. U. kot kurat na Reki 22. febr. 1862. Košar je priobčil (o. c. 40) iz pisma prvi stavek predzadnjega („Meine Abreise .. .") in predpredzadnjega odstavka („Ich danke ... nicht"), vendar ju pomotoma pripisuje naslednjemu pismu in ju citira netočno.
12.
Perdilecte Michael!
Amice carifsime!
Nifi noscerem Te verum Israelitam, in quo dolus vix čredi pofsit, accu-sarem Te utique adulationis ac fallaciae legendo ac judicando epiitolam Tuam de ceteris sincerrimam. Quanto distat pauperculus Slomek (!) a magno Cantio! Utinam esset meus intercefsor tantis in negotiis mihi vix notis; me autem ejus immitatorem utique exhibere cupio, in quantum preces amicorum meorum me adjuvabunt.
Quod succefsorem meum attinet, spero virum me superiorem in officio spirituali esse futurum; quod autem Slovenitatem attinet, cecidit utique in Semi-nario; resurget autem in discipulis meis novo splendore, uti jam fructus patent.
Sie erhalten hiemit durch Herrn Leon die verlangten Biicher; und werden zugleich ersucht, den berechneten Betrag mit 25 fl. an Herrn Leon nach
Ihrer Bequemlichkeit zu ubersenden, da er meine Biicher-Rechnung ubernohmen(!) hat. Herr Leon empfiehlt sich mit seinem Biicher-Verlage, und verspricht Ihnen alle Artikeln, die bey ihm verlegt werden, um den nehmlichen (!) Preis zu liefern, als ich Ihnen solche geliefert habe.
Die Pranumeration auf die Mechitaristen Biicherausgabe belieben Sie nur durch Herrn Geiger besorgen zu lassen. Der Rest dieses Jahres wird Ihnen iiber Zilli zukommen.
Ich hoffe, dafi unsere freund. Correspondenz in Zukunft nicht ab, sonde(rn) zu nehmen werde; da wir beyde Solitarii Muse(!) genug haben diirften. Machen Sie bey einfachen Briefen die Ad(resse)13) nach Saldenhofen nachst der Poststat(ion)13) Mahrenberg; Pakette aber beliebe<n>13) Sie mit dem Ordinariatsbothen bis Unterdrauburg zu befordern.
Nun aber meinen Dank fur alle theilnehmende Liebe, die Sie mir als Spiritual bewiesen; bleiben Sie noch kiinftig eben so liebevoll
Ihre(m)
Sie liebenden Freund Klagenfurt am	8!	Anton Slomsch m. p.
838.
(Na zadnji strani podoben naslov kakor pri 4. pismu.)
Opombe k 12. pismu: .Magnus Cantius" je poljski svetnik Janez C an t i us (20. okt), s katerim je Stojan Slomšeka v kakem pismu primerjal. — Košar citira (o. c. 40) iz pisma prva dva odstavka, deloma netočno.
13.
Lieber Herr Stojan!
Verehrtester Freund!
Was soli ich zu meiner Entschuldigung iiber das lange Stillschweigen vorbringen? Meine Verweltlichung hinderte mich an der Vollendung der Revision Ihrer Philothea, ebenso wie an der Beantwortung Ihrer beyden sehr geschatzten Briefe.
Ueber Ihren dreyfachen Verlust dieses Jahres nehme ich den warmsten Antheil; geliebte Geschwister, wie Sie solche hatten, zu verliehren (!) ist nicht anders, als wenn uns ein Herz aus dem Herzen gerissen wiirde. Indessen hat die weise Vorsehung Gottes durch diese Prufungen auch gewifi grofie Absichten mit Ihnen bevor, damit Sie ura se freyer iiber Fleisch und Blut erhaben Ihrem Berufe werden leben. Semper laudetur nomen Domini.
Dafi Sie die Erbschaft nach Ihrem letztverstorbenen Bruder der Leop. Stiftung widmeten, ist wohl recht loblich; bethen Sie nur auch fiir den letzt-abgegangenen Missionar [Ber] Smolnikar Bernhard, der (sonst gut und brav), von seinem Gelehrten-Schwindel befallen, gar nicht an seine Missions-Station
13) S pečatom vred iztrgano.
abgehet, sondern der Zeit zu Philadelphia Biicher schreibt, und glaubt als ein besonderer Gesandte Christi alle Sekten mit der kathol. Kirche zu verei-nigen, berufen zu seyn. Er schreibt an Kaiser und Bischofe, um sie zu seinem Plane zu vereinen, und scheint nach seinen iiberspanten (!) Ideen bereits im Geiste sehr zerriittet.
Die zutrauliche Mittheilung iiber Ihren Nachbar G. habe ich beniitzt, da eben der Klag-Act iiber das Mifiverhaltnifi zwischen ih(m> und seinen Kaplanen beym Ordinariate liegt. Der schlaue Rufus scheint im Tiiffern-Bade den guten Fiirst Bischof fiir sich bearbeitet zu haben. Es ist daher Pflicht den Fuchs ins wahre Licht zu stellen, und der guten Sache die Hand nach Wissen und Gewissen zu reichen. Unter den 18 Competenten um das schone Gomilfko sind Sie. Ich wiinsche Ihnen Gliick zu einem schoneren Wirkungs-<k>reise(!) Sapienti pauca. Eben komme ich von Klagenfurt. Das Mnemosynon flavicum komt(!) nur langsam zu Stande, weil der Verfasser nicht mehr im Orte ist, um den Druck zu befordern. Ich hoffe Ihnen bis Mitte October erst ein Exemplar ubersenden zu konnen. Herr Leon empfiehlt sich Ihnen fiir den Verlag der Philothea. Ob Sie aber mit ihm um den Preis einig werden, habe ich Ursache zu zweyfeln. Er hat eine Lebensgeschich e der h. Hemma [ebe] von Herrn Pfarrer Ziegler eben unter der Presse, die ein schones Geschenk fiir die Jugend seyn wird.
Unser liebe Woschitz ist ein wiithender Competent um die Katecheten Stelle in Klagenfurt, und hat an Rauscher einen gewaltigen Competenten14). Ich suchte ihn auf das Mifilingen seiner Hoffnung vorzubereiten, allein ver-gebens; er wird ungliicklich, wenn er diese Stelle nicht erlangt. Rabitsch ist bereits Dechant in der Kappel bey Forlach.
Nun: s Bogam! Bleiben Sie eingedenk
Ihres Freundes
Saldenhofen am 5. Aug. 839.	Anton Slomsch m. p.
Opombe k 13. pismu: „Leopoldiner-Stiftun g": misijonska ustanova na Dunaju. — O Smolnikarju gl. AZN I, 12. — Sosed G., ki je bil zatožen pri škofijstvu, bo pač Grošl Franc, 1833 — 1849 župnik v Trbovljah. Od vseh takratnih sosedov župnije Marija Reka Je edino njegovo rodbinsko ime začenja s črko G. — Naslove navedenih del gl. pri Simoniču. — Božič Gregor se je potegoval za katehetsko mesto na normalki v Celovcu, ki je vsled bolezni J. Witzelinga bilo izpraznjeno; katehet na tej šoli je bil obenem profesor katehetike in pedagogike na bogoslovnem učilišču. Božič je bil mestni kapelan v Celovcu, Rauscher Janez (r. 8 sept. 1808, posv. 24. okt 1830) pa katehet in začasno ravnatelj deške in dekliške šole v Beljaku. Dasi je bil Božič po letih in službi starejši ko Rauscher, vendar je bil imenovan ta, Božič pa je odšel za župnika v Glodnico v tinjski dekaniji. Rabič Janez, r. 11. nov. 1805, posv. 8. sept. 1829, je bil do 1839 dvorni kapelan in škofijski tajnik v Celovcu. — Košar je priobčil (o. c. 49) prva dva odstavka, vendar deloma izpremenjena, prvega tudi nekoliko okrajšanega.
,J) Pač pomota za „Concurrenten".
Preljubi moj Stojan!
Miflil fim Val objifkati v' Vafhim novim Gomi<l>fkim. Menim, de vam bo velela Gomila, is katire fe bojo vafhe dobre dela fvetile, kakor is nek-dajne Reke, ino fhe lepfhi. Bog- daj frezho!
Pofhlem Vam, ker lam priti ne morem, nov Mnemosynon, ki fte ga sloshiti pomagali; verh pa tudi popifvanje shivlenja fvetiga Alfonsa, kateriga fvetoflovje smo te dni v Marpurzi obhajali.
Nafha Filoteja le bo per meni poftarala. Mnogoteri sadershki me mudijo; ne vtegnem fkoraj vezh sa pero prijeti, de bi kaj duhovfkiga pifal. Vender fe nje miflim prijeti, kakor hitro domu pridem, ino Vam njo poflati s' fvojim prefodam.
Bog Vaf obvarji. Sdravi bodite.
Vafh prijatel
Anton SI m. p.
V' Zeli 1451 gnivzi (!) 839!
Opombe k 14. pismu: „Kratko popifanje shivlenja fvetiga Alfonsa Marije od Liguori" je izdal samostan redemptoristov v Mariboru koncem 1839 z letnico 1840; sestavil je knjižico p. Janez O j e vi c (gl. ČZN 1923, 106). O Slomšekovem razmerju do redemptoristov in posebej do Ojevca s>l. Popotnik 1903, 269—275. — G ni ve c: november. — Košar omenja pismo na str. 48—49 svoje knjige.
15.
Preljubi moj Mihael
Verehrtester Freund!
Ich habe mir es zum Grundsatze gemacht, jedes Schreiben sogleich zu beantworten (Nach Moglichkeit) darum folgt auf Ihr liebes Schreiben ddtJl 15. d. M. noch in der nehmlichen (!) Stunde die Antwort.
Vor Allem griifie ich den neu angeworbene<n> Verehrer u. Beforderer Philotheas Peter Zisej, und wiinsche Ihnen zu der Werbung herzlich Gliick. Welch ein Verdienst hoffnungsvolle Jiinglinge in das Interesse eines so heilsamen Werkes zu ziehen! — Genug, Sie verstehen die Kunst des Heiles auf eine Art u. Weise, die der Vater d<e>s Lichtes den Weisen und Hoch-gelehrten verborgen, et revelavit parvulis.
Wenn das Werk nur den Sinn trift (!), und der Leser solchen auffafit, so wird der h. Verfasser mit dem Uebersetzer zufrieden; litera mortificat, spiritus vivificat; um diesen ist es ja zu thun. Das Lesepublikum darf weder Verfasser noch Uebersetzer aus den Augen lassen; und hier der Umstand noch weniger aufier Acht gelassen werden, dafi der h. Franz fiir hochgebildete franz. Damen schrieb, wahrend wir dem lieben slow. Landvolke Seelenspeise bereiten. Ich sehe die schwere Aufgabe, fiirchte aber nicht im Mindesten, dafi Sie in Gomilsko den Sinn nicht fanden.
Herr Leon ist in seinen Preisen nicht gewohnt mit den Preisen der Krainer Stich zu halten. Er giebt seinen Comissionaren 25 "/o Rabath, die Krainer geben Nichts, und darum sind [I] deren Biicher um so wohlfeiler. Handeln Sie darum nur, wie theuer der Bogen steif18) gebunden seyn diirfte; er wird es unter 2 xr CM nicht thun, und das Buch unter 1 fl CM nicht zu kaufen seyn. Auf eine 2te Auflage ist der Zeit nicht zu denkcn, auch eine Aufforderung zu Beanstandigungen unnothig; Sie wiirden damit gar Nichts erzielen. Qui polent dexteritate et sinceritate, werden sich dazu nicht auf-dringen; es sind nur Auserlesene, die Sie werden suchen miifien. Auch liebt der Verleger solche Herausforderungen nicht.
Am Titel ist Viel oder Wenig gelegen, wie man es nehmen will; nur liebe ich zu lange Titeln(l) nicht; darum glaube ich also abzukiirzen: §vetiga10) Franzifhka Salesja Filoteja alj prijazna roka poboshno shiveti. [Spisal Svet. Franzifhko Salesjan, nekdajni fhkof v' Genevi.] Poflovenil ino s' molitvami sa zerkev pomnoshil neki dufhni paftir Lavantinfke fhkofije. Pregledal ino pri-porozhil Anton Slomfhek Vosenifhki fajmofhter.
Glauben Sie die Abstamung(l) und Schicksale der verschiedenen Ueber-setzungen anzeigen zu miifien, so schreiben Sie lieber eine kleine Vorrede. Auch mein Nahmen scheint iiberfliifiig daran, da ich am Werke zu wenig Antheil habe. Si conducit? Fiat.
Im Betreff des Honorars bleiben Sie bey dem gewohnlichen 1 Ducaten von 1 Druckbogen; doch moge Ihnen dieses zur Erleichterung fiir den Verleger nur in gebundenen Exemplaren verabreichet werden; Sie konnen Ihre Auslagen mittelst Absetzung derselben decken. Sic ego censeo. Schicken Sie das Manuscript unmittelbar an Leon, um Umwege zu ersparren.
Ich beschaftige mich der Zeit mit einem 2teH Theile des Navod fiir eine obere Abtheilung der slow. Elementar-Sonntagsschiiler. Mein Plan ist etwas zu weit angelegt, deswegen die Vollendung erst in einigen Monathen, wenn Gott will.
Am komm. Sonntage predige ich zu Mahrenberg dem h. Michael zu Ehren, und werde am 29. d. M. Ihrer in Liebe gedenken. Gott segne — und der h. Erzengel unterstiitze Sie im Kampfe fiir das Reich Gottes. Amen.
Eben ist Herr Dechant Ferenz, mein Nachbar aus den Exercitien von Gratz gekomen(l). Ueber 150 Priester waren um ihren Bischof versammelt. Der(?) Jesuiten Rector P. Jakobs von Insprung(l) leitete die Andacht. Gott segne auch dieses Unternehinen mit einer haufigen Nachfolge.
Bog Vaf ovarji
Vafhimu
Am 25. Sepbr. 840.	Antonu Slomfh. m. p.
O p o m l) e k 15. pismu: Cizej Peter je bil doma na Gomilskem, r. 1822, posv. 30. jul. 1847; 1. 1840. je bil torej še dijak. Ker je bil Stojan takrat že na Gomilskem, je lahko
15) steif < se
10) L ijvetig-a Franzifhka Salesja
dobil Cizeja za to delo. Koliko je v prevodu Filoteje Czejevega dela, ni znano. Umrl je kot kurat v Reki 28. aprila 1882. — „N a v o d v' branje sa mladoft nedeHkih fhol" pripisuje Simonič Petru Musiju. — Ferene Anton je bil dekan marenberški od 8. okt. 1839 do 8. maja 1849, potem župnik pri Sv. Ani v Slov. goricah, kjer je umrl 17. apr. 1863. Doma je bil od Sv. Jurija na Sčavnici; r. 6. jun. 1799, posv. v Gradcu 1825. — Košar je priobčil iz pisma (večkje okrajšano in predrugačeno) prve tri odstavke, konec 6. odstavka ter 8 in 10. odstavek (o. c. 49 - 50).
16.
Preljubi moj Stojan!
Verehrtester Herzens-Freund!
Voriiber sind bereits 3 Jahre, seitdem ich die ersten Blatter Ihrer iiber-setzten Filoteja erhielt, und iiber 1. Jahr habe ich die letzten Bogen des ubersetzten Werkes auf meinem Tische, immer verhindert, mein Scharflein beyzutragen, um dieses schone Werk dem Drucke zu iibeliefern.
Lieber Freund! zu meiner Beschamung mufi ich es eingestehen, daB ich durch meine vielen weltlichen Sorgen selbst weltlich geworden, auch faul dazu! Ich scheine mir dem Hoheren vollig abgestorben, daher unfahig einem solchen Werke eine hohere Weihe zu geben. Da indessen das Werk doch ein Mai meinen Tisch verlassen mufi, so reise gliicklich die gebene-deyte Filoteja zu dem zuriick, der dich zuerst slowenisch gekleidet; Er ist der Mann, der das Mangelhafte an deinem Kleide leicht ausbessern und dich so austatten wird,17) dafi du ohne Scheue mein theures Stamvolk(!) besuchen, und unter demselben mit Segen wirken konnest.
Weil es aber in der Natur des Menschen liegt, leichter zu kriteln (!)> als besser zu machen, so erlaube ich mir auch iiber die [durch] mehr grammaticalisch durchgesehene Filoteja einige, wenn gleich nicht untriigliche Bemerkungen zu Ihrer beliebigen Berucksichtigung beyzufiigen.18)
Zwey Anstande finde ich bey diesem Manuskripte, die noch nicht ge-hoben, den Druck dieses bedeutenden Werkes nicht ganz rathlich machen.
Itens Von Seite des h. Verfassers. Die Philothea ist fiir ein gebildetes Pub-likum geschrieben, daher ohne Umschreibung-Aenderung (?) fiir das gewohnl. slow. Lesepublikum zu wenig populaer — verstandlich.
2tens Von Seite des gewissenhaften Uebersetzers: Das zu angstliche Halten an den Buchstaben, und daraus sich ergebende oftmahlige Schwer-, ja Unverstandlichkeit.
Diese beiden Steine habe ich nicht genug vorgesehen, um Sie darauf zur Zeit aufmerksam zu machen; darum meine Bitte, solche nachtraglich, in quantum pofsibile, zu beseitigen. Meine Meinung ware: Sie wollen nochmahls das Manuskript durchsehen, die harten Stellen mehr in concreto geben, und
'') wird < wirst
,8/ beyzufiigen < zu machen
die dem gemeinen Verstande fremden Begriffe-Worte, Gegenstande erklaren; was zum Theile auch ich schon gethan.
Im Betreff der Orth<o>gr<a)fie scheinen Sie mir zu weit gegangen, und das Einschalten des j vor i und e ganz iiberfliiSig, darum ich solches so oft gestrichen, aber auch oft noch iibersehen habe.
Die [Ueberse] Abkiirzungen hoto-nemo-samogo etc. gefallen mir sehr gut; sind solche aber auch v/o in unserem Lande gebrauchlich?
Was die beiden Anhange betrift (!), so sind die Gebethe so herrlich gewahlt, dafi ich nur bedaure, sie nicht schon gedruckt zu besitzen. Sie werden aber auch geniigen; um das Werk nicht zu voluminos zu machen. Den von Ihnen verfafiten Kreuzweg habe ich zuriick behalten, weil Sie das Originale ohnehin besitzen, und ich gerne Etwas von Ihnen in Manuscripte haben mochte.
Herr Leon iibernimmt den Verlag und die Auflage; nur werden Sie mit dem Preise schwer eins werden, weil die Auflage viel kosten und der Ab-satz nicht schnell und grofi genug zu hoffen ist. Eine Heflweise Ausgabe scheint mir fiir das gemeine Publikum nicht geeignet. So viel von der Filoteja.
Nun iiber Ihr letztes liebes Schreiben dd/22. Juny. Dafi Sieeinigesausmeinen Schriften in Ihr Vfakdanji kruh aufgenohmen (!), kann mich um so weniger beleidigen, als ich selbst in Mnemos<ynon> ein Gleiches gethan. Sie haben mit Ihren Erbauungsschriften unsere Litteratur ruhmvoll bereichert; und ist Ihr Nahme(l), aus zu grofier Bescheidenheit, nicht in Ihren Biichern ge-schrieben, um so schoner, ut fpero, glanzet er im Buche des ewigen Lebens; wahrend wir unsern Lohn schon hiernieden empfangen. Ich fiihle mich nur gehert(l), mein Scharflein in Ihren Werken zu finden, wenn auch nur humano more gedacht und gesprochen.
Sie haben also Ihre Bauten in Gemilfko bereits in Ordnung gebracht, und werden nun ungestort bios Ihrem erhabenen Berufe leben konnen. Beatus! Ich mufi erst beginen(l), und werde das Ende schwer erleben; denn 5 Jahre voller Anstrengung werden kaum hinreichen. Doch: der das gute Werk angefangen, wird es auch uns vollenden helfen.
Ich habe in diesem Jahre eine Menge Reisen machen miifien; bis in Ihre Nahe; Sie zu besuchen war mir keine Muse(!) gegont. Um so mehr wurde es mich freuen, Sie in meinen alterthiimlichen Hallen(?) zu begriifien. Ergo fac, ut fiat.
Ihr aufmerksames Auge hat das Unkraut des Liedes Shalovanje Sa-motnize erblickt, und eben so schon auszurotten gewufit. Diese beyden Lieder sind und bleiben ein schoner Zug aus dem Pastoral Leben. Ein Seitenstiick iibermittle ich Ihnen: Jes' fim na Ljubnim kaplan. Das Originale hat der Lebenslustige Filician (!) Globozhnik als Kaplan bey St. Hema aus Langerweile verfafit. Ob er selbst, oder sonst ein boshafter Versmacher die
argerliche Methamorphose gemacht? ist mir unbekant(l). Haben Sie die Giite diese Mifigeburt dem Talentvollen aber leider zu leichtnisigen (?)1<J) Felician zu zeigen, ob er es kennt. Es wird in der Umgege<n>d von Windisch-gratz gesungen; ich hab es von einem herumziehenden Harfenisten mit einer klein<en> Umanderung selbst gehort. Jedenfalls hat es Felician am Gewissen; das Originale war recht(?) gut.
Sdaj Vaf pa Bog ovarji sdravih in vefelih, Vafhimu
prijatlu Antonu m. p
Posdravite Preboljfkiga g. faj-mofhtra. Saj fva fi fpet dobra.
Opombe k 16. pismu: Pismo je brez navedbe kraja in datuma. Košar g a je datiral s 15. jun. 1842, toda to je napačno: takrat je Filoteja bila že zdavna dotiskana. Pismo je marveč postaviti med 25. sept. 1840 (št. 15), ko je Stojan dobil za prevajanje pomagača Ci-žeja, in 10. febr. 1841 (št. 17), ko je Filoteja že bila v rokah tiskarja Leona. — „V s a k d a n j i kruh": Verdinkov molitvenik, in sicer 2. celjska izdaja iz 1. 1840., ki jo je oskrbel „mašnik iz Lavanške škofije" (gl. CZN 1925, 155); iz Slomšekovega pisma je razvidno, da je bil ta mašnik M. Stojan. — O GlobočnikuFelicijanu gl. SBL 220. „Jes fim na Ljubnim kaplan" je pač parodija po Globočnikovi „Jaz mojo hišico imam" (prim. Strekelj, Slov. nar. pesmi II, 11, opomba); možno bi bilo, da jo je napravil Val. Orožen, od 1836 do 1838 kapelan na Ljubnem. — Prebolski župnik, ki ga Slomšek pozdravlja, more biti le znani njegov prijatelj Andrej P e č o v n i k. Prejšnji prebolski župnik Jožef Mohorič je umrl 10 dec. 1839, Pečovnik pa je nastopil župnijo 23. apr. 1840. — Košar je v svoji knjigi (str. 50 51) priobčil iz pisma odlomek „Lieber Freund. . . Beriicksichtigung beizufiigen", nato pa vrinil stavek: „Sed noli jurare in verba magistri", ki ga v izvirniku ni. Najbrž si ga je izpisal iz 23. pisma in pomotoma postavil semkaj, kar je po smislu mogoče. Razen tega je priobčil iz pisma še 11. odstavek.
17.
Hochwurdiger Herr Stojan!
Verehrtester Freund!
Ihre lieben salbungsvolien Episteln wiirden mir jederzeit so viel geist-lichen Trost bringen, dafi ich fiir alle meine kleinen Miihen libergenug be-lohnt seyn wiirde, wenn ich Ihnen einerseits nicht gerechte Vorwiirfe iiber den mir gestreuten, gefahrlichen Weihrauch machen miifite, anderseits aber ich bey weitem nicht im Stande bin, Ihnen fiir Ihr weit segenreicheres Wirken, verhaltnifimafiig gerechnet, das weit schoner verdiente Lob zu zollen. Sie sind der Gliickliche, zu saen und auch schon zu ernten, was nur Wenigen unter uns beschieden ist.
Wie schnell haben sich Ihre Seufzer in Lobeserhebungen iiber Gomilfko umandert, und wie erfreulich ist Ihr ausgesprochenes Zeugnifi iiber das sicht-liche Wachsthum des Guten unter dem Volke. Auch das Dravaner Volk,.
10) Pač pomotoma za leichtsinnigen
obgleich langsam, kalt und schwerfallig laBt mich nicht ohne Freude. Am siifien Nahmens-Jesufeste konnten wir beide mit den sehr zahlreichen Poni-tenten gar nicht fertig werden; fast an alien Tagen der Octav gab es meh-rere Stunden zum Beichthoren, das Spielen hat in meiner Gemeinde vollig aufgehort, auch die vielen Aergernitie sind groBtentheils beseitiget. Mochten nur alle Priester gleichen Schritt halten, die Lehren mit dem eigenen Bei-spiele bekraftigen, unsere Ermahnungen mit dem Gebethe begiefien; wie leicht wiirde die Welt bekehrt! Mogen aber wir auch des David. Liedes nicht vergessen: Non nobis! — sed nomini tuo da gloriam.
Die Filoteja ist bereits samt dem Blagi Fridolin vom Feliz. Globotschnik censurirt in den Handen des Leon. Sobald die noch iibrigen 2 Bogen Sa-bukufheks Daniza aus der Presse kommen, tretten(!) die beiden Werkchen ein. Ich war gewohnt das Honorar vom Bogen pr. 4 fl 30 xr CM zu ver-rechnet(!), und einige Freyexemplare gebunden zu verlangen; der Preis von 1. gedruckten Bogen durfte 2 Kreutzer M. (?) M. nicht iibersteigen. Da ich an der Arbeit Filotejas wenig Arbeit (!) hatte, so kann auch mein Antheil am Honorar nur gering seyn. Bey alien diesen(!) glaube ich, bei 1 Ducaten pr. Druckbogen zu bleiben, dafur hat er uns fiir diesen Betrag Philotheen, theils andere Biicher, die er in seinem Verlage hat zu liefern, dabey aber die Philothea um den moglichst geringsten Preis zu beanschlagen.
Ihr Kluzhek slat ist mir erst vor Kurzem durch Herrn Geiger zuge-kommen; ich konnte es nur erst theilweise lesen. So herzlich das ganze Biich-lein ist, so sonderbar sind die langen Gebethe in einem kleinen Volumen. So ein Biichlein wiirde fiir die Schiiler anpassend (?) seyn, wenn die Gebethe kiirzer waren.
DaB Ihr Freund Wallner Dechant zu St. Daniel in Obergailthale ge-worden, wird Ihnen gewiB berichtet worden seyn, eben so, daB der Bischof von Briin Gindel, Fiirstbischof von Gurk geworden.
Nun leben Sie recht vergniigt, Ihres geistlichen Sieges froh und ein-gedenk
Ihres
aufrichtigen Freundes Saldenhofen am 10. Febr. 841.	Anton Slomfchek m. p.
O p o m h e k 17. pismu: .Blagi Fridolin in hudobni Bric" je prevod po Ch. Schmidu. — „Kluzhekslat nebethkih vrat" je molitvenik, ki ga je Stojan poslovenil po Mihaelu Hauberju in Blumu. 1.natisa (1841) Simonič ne pozna. Celotni naslov: Kluzhek slat nebethkih Vrat. Molituv je kluzh do vfih nebefhkih sakladov. (!?v. Janes Krisoftom.) V' Želji per Joshefu Gajgerji, bukvarji. 1841. (Natitek in papir od Andre Leykamovih na-flednikov v' Gradzi.) 12°. 140 (+111) str. — O Wallnerju gl. opombe k 7. pismu in U. pismo.
—	G i n d 1 Franc Anton, ki je 1841 postal krški knezoškof, je še istega leta 24. okt. umrl.
—	Košar je iz pisma priobčil 1. odstavek in iz 2. odstavka odlomek „Auch das Dravaner Volk . . . gloriam" (o. c. 50).
Lieber Herr Stojan!
Verehrtester Freund!
Indem es sich um die Philothea handelt, so mutt ich am Feste deren h. Verfassers Ihnen iiber den Druck derselben Bericht erstatten, dafi gedachte Uibersetzung laut Leons Schreiben dedi 22. d. M. bald beendet, und Ihr Krankenbuch mit der f. b. Gurk. Ordinariatsapprobation versehen am nehm-lichen (!) Tage zur Hofzensur abgegangen ist. Gleich nach Erhalt, was in 4 — 5 Wochen geschehen kann, wird der Druck desselben beginnen, und un-unterbrochen fortgesetzt und bald vollendet. Ich habe in diesem schonen Werke nur wenige Stellen geandert, und freue mich auf das Erscheinen desselben, indem ich Ihnen bekennen mufi, dafi ich es bereits im Manuskripte bey Kranken mit grofiem Beifall gebrauchte; es ist eben so praktisch als popular; •— mir ist noch kein besseres zu Handen gekommen.
Herr Leon beauftragt mich Ihnen ein(!) Stahlstich des h. Franz von Sales zur Einsicht zu iibersenden. „Alle Slowenen, schreibt er, miissen mii: der Philothea eine Freude haben — und Herr Stojan mit der Prachtauflage iiberascht(!) werden." Er hat fiir die ganze Auflage gedachte Bilder aus Regensburg bestellt; Ein Bild komt(!) ihm auf 3 xr CM. Daher wird aber auch, was ich befiirchte, das Exemplar ziemlich theuer und ob des Preises unpopular werden. Herr Leon versprach kiirzlich zu mir zu kommen; ich will mit ihm dariiber naher sprechen.
Unsere Wiinsche gehen bey den Besetzungen schwer in Erfiillung; er-geben wir uns daher um so mehr in den Willen Gottes. Jeder glaubt ein Vorrecht zu haben — jeder Freunde zu finden •— oder suchen zu miissen. Wer dabey Nichts zu reden — Nichts zu verantworten hat — ist der gliick-lichste.
Ich bin leiblich — Gott sey Dank gesund; — um so mehr machen mich meine zeitlichen haufenweisen Geschafte vollig weltlich, und hindern mich meinen liebsten Freunden die herzlichst(en) Briefe zu beantworten; — diefi auch die Ursache meines zu langen Stillschweigens an Sie. — Sie werden aber nicht Gleiches mit gleichem vergelten.
Arbeiten — bethen und wirken Sie unafhorlich auf der gebrochenen Bahn, und ersetzen Sie die Vernachlafiigung Ihres
Sie heizlich griifienden Freund(es)
__Anton Slomfchek m. p.
Saldenhofen am 29. Janner 842.
Opombe k 18. pismu: »Krankenbuch" je Stojanov molitvenik „Voditel proti oblubleni desheli", ki je izšel v Celovcu z letnico 1843. — „Filoteja" ima sliko samo pred naslovno stranjo.
Liebster Stojan!
Verehrtester Freund!
Auf Ihr liebes Schreiben vom 18. Febr. schulde ich wohl zu lange die Antwort. Sie berichten mir Ihre Freuden und Leiden mit der Gemeinde; iiberall unter d.en(!) Weitzen(!) Unkraut. Auch ich habe so Vieles schon gesaubert; jene danken mir, die ich zur Ordnung genothiget. Manches mufi ich aber auch uberdulden, bis der liebe Gott exequirt, was unserer Gewalt wild ent-wachsen ist. Wiirden die Priester nur alle zur Zeit reden, Ernst und Consequenz beweisen, die Aergernisse wiirden nur selten.
Die liebe Filoteja ist nun zur Welt gekommen, etwas klein gedruckt, aber prachtvoll ausgestattet. Die Gratzer Buchhandler konnen die Auflage nicht genug loben; welche Aufnahme solche im Publikum findet, ist erst zu erwarten. Utinam ad majorem Dei gloriam animarumque salutem! Nun besitzen wir der Ascetik auch in unserer Sprache zu Geniige. In Gratz wird eben auch der Monath Maria in slow. Sprache gedruckt. Herr Leon iiberschickte mir 50 Exempl. halb steif, halb broschirt, mit der Bemerkung, die Rechnung und Verrechnung sey mit Einem an Sie abgegangen. Da diese Exemplare zweyfelsohne zu Ihrem Honorar gehoren, so iibersende ich Ihnen 25. Stucke sogleich, mit der Bitte, was ich mit den iibrigen thun solle, mir zu schreiben. Ich habe bereits in der Umgegend einige verkauft, und werde vielleicht noch andere an Mann bringen, obgleich der Preis fur ein Volksbuch zu hoch ist. Ich werde Ihnen das Geld samt iibrigen Exemplaren iibersenden; wohin?
Herr Leon hat mich in der Mitte Marz besucht. Er nimmt Herrn Zisaj recht gerne auf; Sie wollen ihm denselben nur zuschicken. — Wie Ihre Philothea geht auch mein Blashe nur langsam vorwiirts. Die Erkrankung des Herrn Murko, der mir die Correctur besorgt, hat den Druck gewaltsam ver-hindert. Vor Pfingsten wird dieser schwerlich die Prefie verlassen. Die ganze Auflage 4000 stark wird iiber 1100 fl CM. kosten.
Ich griifie Ihre liebe<n> Nachbarn Sdoufhek und Petschounik. Letzterer soil den Artikel iiber gemischte Ehen gut einstudieren.
Nun, Gott empfohlen von
Ihrem aufrichtigen Freunde Saldenhofen am 1. April 842.	Slomfchek m. p.
Opombe k 19. pismu: „Der Monat Maria" je Trstenjakov molitvenik .Mesec Marije", ki je 1842 izšel v Gradcu. — C i z e j, ki ga je bil Leon pripravljen sprejeti — pač na stanovanje —, je isti, ki ga omenja pismo 15. L. 1842. je mogel že biti filozof 1. leta, ali po sedanjem računu sedmošolec. — Z d o 1 š e k Andrej je bil od 23. apr. 1841 župnik na Vranskem, kjer je umrl 17. febr. 1854. — Košar je priobčil (o. c. 50) iz pisma dva odlomka: „Sie berichten . . . nur selten" in odstavek o .Blažetu", oba netočno, deloma po svoje izpremenjeno.
Verehrtester Herr Stojan!
Liebster Freund!
Auf das geschatzte Schreiben von 5. July 1. J. meine spatte(!) Antwort, zum Beweise, wie gerne ich Ihre Briefe lese, so sehr mir solche innerlich schaden. — Sie werden stutzen — so ist es. Ich leide nur zu sehr an Ehrsucht — Sie haben den Fehler Sich zu verkleinern — Mich zu erhohen — meiner Sucht zu schmeicheln — Sakaj tako! — Ihr Project zu einem vollstandigen slow. Gebeth-buche ist eben so schon — als erwiinscht; pa meni kaj takiga ni dano — fim preflab — presanikarn — samud(en).
Seit Ihrem letzten Schreiben viele Aenderung — unser liebevoller Ober-hirt in der Ewigk<ei)t. Demnach ist von der Besetzung jener Stelle bis zur Ankunft eines neuen Cels<iss>imus keine Rede — aber auch in meiner Beziehung viel Uibertriebenes — Unwahres. — Allgemein ist die Nachricht — P. T. Franz Kutnar, ein Unterkreiner, gewes. Hofkaplan des weiland apost. Augustin Gruber werde unser Oberhirt. Lasset uns bis zur Gewifiheit bethen um eine gliick-liche Wahl.
Oberburg ist von Seite der F. B. Bisthumsadministration dem Pfr. Bru-ner bemeint. Ob der hohe Patron sein Fiat beisetzt?.
Ich habe vor, einen Verein zur Herausgabe guter slow. Biicher in Vorschlag zu brin(gen)20) und werde zu seiner Zeit Si(e)2lJ) ins Mitleid ziehen, insoferne Sie meiner Meinung seyn werden.
Indessen Vale — faveque
Saldenhofen am 25. 9bcr 843.	Tuo
Antonio m. p.
Opombe k 20. pismu: Izpraznjeno mesto je pač stolni kanonikat pri Sv. Andražu. Dne 23. aprila 1843 je namreč stolni kanonik Sigismund Juvančič nastopil nadžupnijo v Laškem in tako je njegovo mesto v stolnem kapitolu ostalo prazno. Se istega leta dne 28. sept. je umrl škof Ignac Zimmermann. Dne 23. nov je bil v Solnogradu imenovan za lavant. škofa Franc Ksav. Kutnar, česar pa Slomšek 25. nov., ko je pisal to pismo, še ni mogel vedeti. Uresničila pa se je njegova domneva, kdo bo novi škof. Dne 6. maja 1844 je zapustil lavan-tinski kanonikat tudi dr. Simon Ladinik in odšel za gubernijalnega svetnika v Ljubljano. Tako sta bila pri Sv. Andražu dva kanonikata prazna; na eno mesto je bil 1. okt. 1844 imenovan Slomšek, na drugo pa 20. okt. i. 1. Val. Wiery, poznejši krški škof. — B runner Franc je res dobil gornjegrajsko župnijo, ki jo je vodil od 30. jan. 1844 do 25. jul. 1855, ko je po tal nadžupnik in dekan v Starem trgu, kjer je umrl 7. jun 1879. Več o njem gl. Orožen II., str. 50 in Jazbec A. v Cerkv. prilogi Slov. Gosp. 1879.
21.
Lieber Herr Stojan!
Verehrtester Freund!
Im Anschlufie das von mir oberflachlich durchgesehene Manuskript. In Gram. Hinsicht habe ich den Local i statt u gesetzt, ihn vom Dativ zu unter-
20) Pri odpiranju pisma ob robu odtrgano.
Athiv za zgodovino in narodopisji1. 1.
4
scheiden. In Ortograph. Beziehu(n)g habe ich mehrere lj in 1 verwandelt, besonders wo die Aussprache durch Ihr zu haufiges lj schwer gemacht wird; — vor e u. i solle man lj. nie gebrauchen.
Warum Sie bei der Pafsion vom Laibacher abgegangen — ? Sie werden ein besseres Original gehabt haben. — Die ganze Revision geschah im groBten Gedrange der Zeit. —
Eben komme ich von der groBartigen Secundizfeyer aus Gratz; Etwas davon fur Sie im AnschluBe. '/•
Haben Sie die Giite AngeschloBenes '/. an das Decanat FraBlau bald-moglichst zu befordern.
Mit Liebe
Ihr
Freund
Am 17. Ap. 844.	Slomschek m. p.
O po m h e k 21. pismu : Gre za rokopis Stojanove izdaje evangelijev, ki je izšla 1. 1845. -— „Sekundizfeyer" v Gradcu je bila zlata maša sekovskega škofa Romana Sebastijana Zangerleja 14. apr. 1844. - Košar citira stavek o tej „Sekundizfeier", vendar ga pomotoma pripisuje naslednjemu pismu (o. c. 51).
22.
Verehrtester Herr Stojan!
Geliebter Freund!
Gerecht ist ihre Klage iiber den schwer ersetzlichen Verlust unser(e)s Peuiz — eines Priesters nach dem Herzen Gottes. Ecce, quomodo moritur justus — wir Armen bleiben noch, um Zeit zur Busse zu haben. — Er war fiir den Himmel reif — und empfieng den Groschen, den wir erst verdienen sollen. Solche Priester verliehren(l) — thut der Diozese wehe; — Es ist Gottes Wille; — moge sein unermiideter Geist unsere Jugend beseelen. Sahvalim, de fo mi tak hitro shaloft pifali; bom faj [pod] pomnil fvojiga sveftiga uzhenza. Naj pozhiva v' miru. Amen! —
Im AnschluBe erhalten Sie 6 Pastoral-Schreiben unseres liebenswiirdigsten Oberhirten, ki fe toljko radi — ino pa prav po domazhe pogovarjajo — sa sve-lizhanje nafhih ljubih Slovenzov.
Hochselber sind dermahlen in Wien, komen (!) gegen 5. Mai nach Haus und gedenken nach Frohnleichnahm die Visitationen zu beginnen, und zwar zuerst in Saldenhofen, wo auch die Kuratie Kirche St. Primus consecrirt wird. Naj pridejo tiftokrat k nam; ne bom(!) Jim shal.
Domherr Ladinig ist Gubernial Rath in Laibach geworden; mene vabijo de bi v' fhkofijo; pa [fhe] fe teshko teshko pripravim; — ne vem kam s' fvojo boleno teto Marjeto ino pa s' 88 let ftarim dedezam. — Kakor Bog hozhe; — de bi le Nja fveto voljo prav saftopil!
Sie werden das revidirte Manuscript bereits durch Herrn Geiger erhalten haben. Ich habe nur einige Gram. Aenderungen gemacht; als z. B. den Local bei den Beiwortern nicht imu sonder(n) im. Ich stimme fiir apoftolfko u.
rasfveti — kann mich aber mit Ihrem zu haufigen lj nicht befreunden — besonders vor i u. e nicht; — weil man solches nicht braucht. — Beenden Sie nur die Arbeit; — es wird ein brauchbares Werk, obgleich wir schon Evangelien-Uibersetzungen viel zu viel haben.
Sollten Sie noch mehr Pastor. Schreiben wunschen, verwenden Sie sich privatim an Herr<n> Dompropst; denn slowenisch<e> diirften noch zu haben seyn.
Herzerhebend war die Solemnitaet in Gratz; die Beschreibung lesen Sie in der Gratzer Zeitung; — noch besser in dem Gedenkbuche, das bald dariiber erscheinen wird. Aller Augen waren auf den Cardinal F. E. Bischof Herzog von Krumau gerichtet. Die Lavanter bedankten uns, fiir die so schnelle und vaterliche Besorgung — fur unsern Oberhirten; und die Deputation — bestehend aus P. T. Herrn Dompropsten — Dechant Koren, Schuscha, Slomsch<ek>, Pfarrer Breschan, Novak, P eterschnig — wurde sehr gnadig aufgenommen. Die Lavanter Gaste wurden im Priesterhause sehr gastfreundlich bewirthet. Aber auch diese Jubelfeyer forderte ein Opfer; Es starb am nehmlichen (!) Morgen Solak, einer der bravsten Priester, Beichtvater bei den barmherzigen Schwestern zu Gratz. — So macht der Todt Liicken in unsrer Reihe — uns mahnend — enger an einander za schlufien(!); darum Bog Jih ovarji sdravih ino vefelih
Vafhimu
prijatlu
Saldenhofen am 23/4."844.	Slomfhek m. p. Antonu.
Opombe k 22. pismu: Gregor Pevic je bil župnik pri Novi Štifti ter je umrl 15. aprila 1844. Njegov življenjepis je objavil Jož. Virk v Drobtinicah 1847, str. 97—105. — „Dedec" je bil Gregor Zor ko, oče SI. matere. Umrl je v Vuzenici 29. sept. 1844. Teta Marjeta je bila očetova sestra in je po odhodu SI. k Sv. Andražu ostala še v Vuzenici, umrla pa ni tu, ker je ni v vuz. mrt. knjigi. — O Ladiniku Simonu gl. Orožen I., str. XX—XXI. -- Člani lav. deputacije, ki se je v Gradcu poklonila kardinalu — nadškofu Schwarzenbergu: stolni prost je bil takrat Fridrich Franc (gl. Orožen I, str. XIX. Kovačič, Zg. Lav. škof. str. 432), dekan Koren Tomaž je bil v Starem trgu (župnik od 1. dec. 1833, dekan od 1. okt. 1841), pod škofom Slomšekom je 27.febr. 1847 poslal častni kanonik ter je umrl 4. apr. 1855 ; njegovo življenje je opisal Slomšek sam v Drobtinicah 1856, str. 87-108. Žuža (Schuscha) Anton je bil od 1839 do 1846 dekan in mestni župnik v Slov. Bistrici, umrl je kot častni kanonik in nadžupnik v Laškem 18 jan. 1884 (o njem gl. Orožen, Dekanat Tiiffer 146). Brežan Tomaž je bil takrat župnik pri Sv. Ilju pri Turjaku. Novak Vinko je bil od 1842 župnik na Gor. Polskavi, od 1845 do smrti 8. marca 1869 pa na Sp. Polskavi. Pleteršnik Jakob je bil 1839—1850 kurat v Studenicah, potem pa župnik v Kostrivnici, kjer je umrl 8. nov. 1856. Solak Franc je bil r. pri Sv. Lenartu v SI. gor. 13. avg. 1811. Od 1842 je bil kapelan pri Sv. Jakobu v SI. gor., ob novem letu 1844 so ga prestavili kot 2. provizoričnega beneficijata v splošno bolnico v Gradcu, kjer je umrl že 14. aprila 1844. — Košar je priobčil nemški del 1. odstavka ter odstavek o kanoniku Ladiniku, okrajšano in v nemškem prevodu (o. c. 51).
23.
Wohlerwurdiger Herr!
Lieber Stojan!
Eben wollte ich Ihnen im Betreff Ihrer anempfohlenen Rentmeister Can-didaten schreiben, als sich Herr Lichtenegger personlich vorstellte; nur Schade,
dafi er eben auf die Temporal. Installations Comission antraff(l). Die Stimmung ist fiir ihn; hoffentlich wird auch seine Personlichkeit einen guten Eindruck machen; an einem gewissen Schildenfeld diirfte er einen starken Nebenbuhler haben. $hkoda, de kakih 5 let ftarej ni. — Videbimus.
Die erwahnte Zeitschrift von Mainz, worin ein Project fiir den Kirchen-gesang von Ihnen angelobt wird, besitze ich nicht; wunsche aber jene Ansicht zu beurtheilen. — Lehko, de bi fe kaj ftorilo; naj mi svesek pofhlejo.
Warum solite Petschounik so sehr zagen? — Je heifier der Kampf, desto schoner der Sieg. Mein guter Andreas wird doch vor dem Kreuze nicht fliehen — einem Miethling gleich, der den Wolf kommen sieht — und fliehet. Patientia veftra possidebitis animas veftras. Kommt nur ein Mai zum meinen Oberhirten; Ihr Traurende(l) sollet getrostet werden.
Am 16. k. M. ist in Saldenhofen Visitation und Firmung, am 18. zu St. Primus Kirchenconsecration. Alle Pfarrs- und Kuratie-Stationen werden besucht, und fiir das Decanat Saldenhofen eine ganze' Woche verwendet. Die Decanate Gonobitz und Feistritz werden noch in diesem Jahre — wahrscheinlich nach dem Grofifrauentage visitirt.
Ich bin theils in St. Andra, iheils in Saldenhofen; daher sehr getheilt. — Nun s' Bogam 1 Gedenken Sie Ihres Fieundes
St. Andrea am 30. Mai 844.	Slomschek m. p.
Opombe k 23. pismu: Novi škof Franc Ksav. Kutnar je bil umeščen 19. marca 1844. V fevdalni dobi je posebna komisija novega zemljiškega gospoda posebej vpeljala v njegovo Dosest ter so mu podložniki zaprisegli zvestobo. — „R e n t m e i s t e r" je bil računovodja škofijskih posestev. — V pismu omenjeno Pečovnikovo „obupavanje" se bo pač nanašalo na kake težave z župljani, najbrž radi ondotne tovarne. — Košar citira odstavek o Pečovniku, pa ga je pomotoma vstavil v prejšnje pismo (o. c. 51).
24.
Verehrtester Herr 1 Preljubi moj Stojan!
Meinen Dank fiir Ihre Theilnahme an meinem Geschicke; — lieber ware mir Ihr Fiirgebeth — worauf ich vertraue — dafi mein Ruf von Gott kamme(l) — zu Gott fiihre! Ich bin theils in Saldenhofen — theils in St. Andrea — iiberall nur halb.
Mich wiirde es wohl herzlich freuen, Sie in Saldenhofen zu sehen; — noch mehr unsern gnadigsten Fiirstbischof Sie kennen zu lernen — von dem wir schon ofter sprachen. Die Visitation von Saldenhofner Decanate begint(!) am 15. Ankunft in Saldenhofen — am 16. Firmung —am 17. Schulvisit. daselbst, Abends nach St. Primon; am 18. Kirchenconsecration — Abends nach St. Anton; dort am 19. Fir(mun)g, abends nach Reifnig, am 20. dort Firm(un)g, am 21. in Wuchern Visitation, abends nach Saldenhofen, am 22. nach Trofin, abends nach St. Andrea. Die Decanate Gonobitz und Feistritz werden nach der
Ordination in August oder Sep<tem>b(e)r visitirt. Sie wurden am besten thun am Sonntage bis zum Breshan — am Montage auf Mittag nach Saldenhofen iiber Unterdrauburg zu kommen — dann am Dienstage auf St. Primon zur Consecration.21)
Ihre Skrupeln (gramatice(s)) bei Abfassung des Evangeliums sind zu iiber-trieben. Meine Andeutungen sind nur aus meiner Prax — sollen Ihnen aber keine Fesseln seyn! Ein schlechter Litterat, der immer auf Gram. Regeln sieht — ohne den Wohllaut der Aussprache zu beriicksichtigen. Ob Sie im Local u oder i brauchen ist gleich; — nur solle i vorherschen(!) — wo es den Dativ unter-scheidet; in zweifelhaften Fallen entscheidet immer der Wohllaut. Ubrigens — nolli jurare in verba magistri. Das Manuscript vom Lavanter Ordinariate approbiren lassen — verzogert das Erscheinen; macht doppelte Einlagen — u. niitzet nichts; — ohnehin mufi es approbirt werden, wo es gedruckt wird.
Die Ihnen iibermittelten Hirtenbriefe kosten Nichts — als fur den guten Hirten um Weisheit und Staerke von Oben bethen.
Herrn Pickel meinen herzlichen Grufi.
Sdaj pa Vaf Bog ohrani sdravih ino vefelih
Vafhimu
prijatlu
Saldenhofen am 8. Juny 844.	Slomfhek m. p. Antonu.
Opombe k 24. pismu: Začetek pisma se gotovo nanaša na Slomšekovo prošnjo za kanonikat. Kot škofijski šolski nadzornik in vuzeniški župnik je moral biti sedaj v Vuzenici, sedaj pri Sv. Andražu. — O 13 r e ž a n u gl. opombe k 22. pismu. — Piki Mihael je bil takrat še kapelan v Braslovčah, v oktobru i. 1. je prišel za spirituala v Celovec. Umrl je kot stolni prost lavantinski v Mariboru 25. jan. 1867. Gl. Kovačič, Zgodovina Lav. škofije 433. — Košar je priobčil prvi in predzadnji odstavek, temu pa iz svojega dodal: „Gott mit Ihnen!" (o. c. 51).
25.
Hochwiirdiger!
Verehrtester Freund!
Auf Ihr liebes Pastoralschreiben vom 2. d. M. kann ich nur mit schuldiger Liebe antworten, um Ihnen zu danken, de fta fe s' g. Andrejam toljko po-nishala nesnan kraj — Vosenizo faj enkrat objifkat'. Nur mufi ich aufrichtig bemerken, dafi jenes von Euch ausgesprochene Lob zu iibertrieben. Prevelike hvale fe je varvati!
Wie geneigt Ihnen unser gute Celsissimus sey — ein Beweis, dafi mich Hochselber aufforderten, Ihnen zu schreiben, Sie mochten um......compe-
-1) Tu sledita dve vrsti, v katerih je čez prvotno latinsko besedilo bil napisan pozneje nemški stavek, a je oboje nečitljivo.
tiren, er gebe es Ihnen gleich22); worauf ich entgegnete, dafi Stojan in einen grofieren Wirkungskreis28) zu wiinschen — Ali Vam Vosenica ne dopade?23)
Fiir den altehrwiirdigen Pečovnik ware......24) angemessen — und so Ihr
abermals......"). Kar miflita......'")! —
Sed haec sub rosa — inter nos!!!
Der gute Kefhe wird von einem bosen Weibe unaufhorlich geklagt — und fast alle Stellen von einem Winkelschreiber in dieser Beziehung geplagt. So mufi es unter Rosen immer Dorner [k?] geben, die uns stechen — wenn, wir jene beriechen. Wenn nur wir Priester nicht solche selbst saen — nicht das Unkraut selbst pflegen mochten, wie es leider in den im Cillier - Kreise iiblichen Beichtconcursen gebrauchlich, — iiber die unser gnadigste Fiirst sehr aufgebracht — solche mit nachsten abstellen wird, wie auch Manches — Heilsame anordnen, Gott gebe demselben nur Gesundheit und ausdauernde Kraft.
Um Ihnen fiir das neue Evangelium Lieder anzugeben — bin ich eben in der mifilichsten Lage. Meine Bibliothek ist noch in Kisten theils zu Saldenhofen theils hier; — ich kann nur mit Miihe etwas finden; — solche abzuschreiben ware fur mich dermalen keine Zeit. Nach meiner Ansicht wollen Sie folgende einreihen:
I.	Mefilieder: V' prahu — Hier liegt vor deiner Majest.
Pred tebo mi klezhimo u. noch eine 3 te allg. Uibliche.
II.	Segen Lieder. [Sveto] bolimo te —, Sveto— Oj« vfmileni Je<su)f.
Pred tvojmimi nogami — 2Nifko fe — 3Vii ponishno — u. s. w. die mehr iiblichen.
III.	Predigt u. Christ. Lieder. V' ozheta — noch ein zweites Vater Unser mit Ave Maria — Srezhen — frezhen etc.
IV.	Zur Wandlung: Sdaj bomo videli etc. und noch ein zweites —
V.	Auf die verschiedenen Feste: Advent: Poflan je Angel — Maria Bod zhefhena — Rofite ga — Weihnachten: Eno dete je rojeno. — Ta dan je vfiga vefelja — und noch ein Hirtenlied. — Noviga leta — Irgend ein pas-sendes. Fastenlieder: Isvelizhar daj sapeti — Premilhluj o zhlovek grefhni •— V' verti tam na Oljfki gori — Grablieder — aus Ihrem Objifk. bosh. groba. Poglej Pravizhniga2"). Angelfki kori — Sedem Befedi Jesufovih na krishi — Osterlieder: Jesuf je od fmerti vftal — Poglejte dufhe grob odpert — oder dergleichen. Fiir die Bittwoche Pelm na fv. Marka — Fiir Himmelf. Kristi — Fiir Pfingsten: Pridi fv. Duh — Fur Frohnleichnam: Pange lingua lateinisch
—) Od besedice „um" naprej je prvotno besedilo prepisano z novim, nečitljivim; ime kraja se ne da razbrati, morda je bilo Unterdrauburg. Najbrž je ponujal Stojanu Vuzenico, Pečovniku pa Dravograd.
,.Grofieren Wirkungskreis", oziroma „Vosenica ne dopade" prepisano z novim besedilom, ki je nečitljivo.
i4) Prepisano z novim, nečitljivim besedilom ; morda prvotno Unterdrauburg.
") Po ena beseda nanovo prepisana in nečitljiva.
20) »Poglej Pravizhniga" napisano nad „Objifk. bosh."
—	und in der besten Uibersetzung, die Sie kennen; dann Sacris solem — und Lauda Sion — nur iibersetzt. — Fiir Marienfeste: Tavshenkrat bodi zhefhena — fiir Grofi- u. Kleinfrauentag — die bestbekannten. Kirchweih-sontagl!) — das bestbekannte. — Fiir Allers. Fiir Armenseelen — Zhlovek sdrami — Strafhni dan —. Ein Grabbed — das Te Deum: Tebe Bog mi hvalimo — und vielleicht dergleichen.
Diese Materialien werden Sie finden: im alten Evangelium vom(!) Cilli:
—	in Jacomini Molituize — in Ihrem Vfakdan;i kruh — in meinem Nauki ino Moli-tuize sa dekleta, — sa fante — in Sabukolhek Vertnar fveti — auch in Blash Potozh-nik; — auch kann ich Ihnen eine [Sa] geschriebene Samlung (!) Kirchenlieder samt den benanten(l) Biichern senden, wenn Sie solche nicht besitzen. Soweit mein Plan, mit dem, dafi diese Kirchenlieder auch abgesondert [un ?] verkauft werden konnten und sollten, wenn die Sammlung genug zahlreich wiirde.
Am 15. reiset unser Celsissimus nach Klagenfurt zu den Priifungen, wo die Ordines minores ertheilt werden. Am 25 ist die Ordination des Sub-diaconats — am 28. Diaconats, am 1. Aug. des Presbyt(erat>s. Am 4. Aug. begint(l) die Visitat. Reise wo abend zu Weitenstein iibernachtet wird. Am 27. Aug. solle die Visitation fiir dieses Jahr beendet werden.
Sne Majestat reisen am 15. Aug. nach Triest27), und sollen am 20. Aug. zu Cilli iibernachten.
Ich habe vor am 6. Aug. der Praparanden Priifung in Cilli, beizuwohnen; vielleicht konten (!) wir uns sehen!
Sdaj Vaf pa Bog ohrani sdrave ino vefele
Vafhimu
St. Andrea am 13. July 844.	prijatlu
Slomfchek m. p. Antonu.
An die Stelle des unvergefilichen Pevez ist der ebenso frome (!) Dornik
—	nach Monsberg Woch Balth. ernant(l). Der vortrefliche (!) Lichteneger konte (!) nur ob seiner Jugend nicht Rentmeister werden; — es wurde ihm der vom F. B. Roman empfohlene Protman vorgezogen.
O p o m I) e k 25. pismu: Keše Janez je bil takrat še kapelan v Žalcu. Dne 11. sept. 184-1 je postal župnik pri Sv. Ilju pri Velenju in je ostal tu do 27. aprila 1850, "ko je prišel za župnika v Slomšekovo rojstno župnijo — na Ponikvo. Umrl je v Begunjah na Kranjskem 22. maja 1866. Gl. Orožen, V, 353. — Dornik Gašpar je postal župnik pri Novi Štifti nad Gornjim gradom 10 sept. 1844. L. 1881. je stopil v pokoj in umrl v Stari Loki 29. okt. 1884. Drugo o njem gl. Orožen, Dekanat Oberburg, 82. — Voh Baltazar je bil lojen pri Sv. Ilju pri Velenju dne 1. jan. 1813, posv. 4. avg. 1835 kot tretjeletnik. L. 1836. je stopil v službo kot kapelan v Crešnjevcu, odkoder je 1837 prišel za kapelana v Majšperg. Tu je marca 1844 postal provizor, potem pa avgusta i. 1. župnik. Umrl je za legarjem 4. jan. 1846, star šele 33 let.
—	Pod „starim celjskim evangelijem" bo pač umeti izdajo iz 1. 1822., in sicer sta izšli to leto dve izdaji. Od Slomšeka nasvetovane pesmi za advent, Božič in Veliko noč so že v tej zbirki, velikonočna ima tudi tu kakor v Stojanovi izdaji stari odpevek Kyrie eleison.
-') Pod datumom in besedico „nach" nekaj prečrtano, pa nečitljivo.
(Dodatek, oziroma konec k nekemu pismu, katerega začetek se je izgubil.)
#
......Theilen zu voluminos - somit zu grofi im Preise, und eben daher bei
dem Volke zu wenig Eingang finden werde. Haben Sie daher die Liebe fruher mit Herrn Geiger genau den Preis zubestimmen; konte:!) er es nicht hochstens um 1 fl CM geben, so lassen Sie lieber den Kreuzweg, Katechismus, und die Lieder aus; oder drucken es abgesondert. Solite es hier censurirt werden, so lassen Sie es nach der Vollendung ganz einbinden; ich kann das Abgangige bei der Censur revidiren, indem ich im Voraus versichert bin — Nichts Wesentliches andern zu miifien.
Ich habe unsern guten Pikel bereits besucht. Er machte den besten Eindruck bei den Klagenfurtern, und wird, wie wir erwarten, Vieles wirken. Am 3. k. M. erwarten wir ihn in St. Andrea.
Nun ist der Concurs zu Zilli aufgehoben; alle Diozesanen miifien nach St. Andrea zur Priifung. Die Examinatoren sind P. T. Herr Domprobst Fridrich aus der Moral — H. Domherr Albrecht aus der Dogmatik; —Slomfhek aus der Pastoral — Dr. Wiery aus dem Jus canonicum.
Unser gute Oberhirt leiden noch fortwarend an einem Halsiibel, und haben seit 4. 8bur vollig die Stimme verlohren (1). Wir befiirchten schlimme Folgen. Dolga boles(e)n — gotova fmert. Naj molijo, dafi uns der liebe Gott den guten Herrn schenke, der so viele schone Plane zum Emporbliihen unserer Diozese in peto hat. Einer davon wird bald den Anfang nehmen, mit den jahrlichen Elaboraten von jungen Geistlichen unter 10 Jahren in der Seelsorge, welche Elaborate dann von altern Seelsorgern superarbitrirt werden.
Was hort man von der Angelegenheit des H. Kintschitsch? Sein Be-nehmen ist — obgleich nicht ganz — doch besser hier beurtheilt worden, als von den meisten Mitbrudern des Zillier Kreises.
Sdaj pa frezhno! Naj posdravijo nafhiga g. Andreja Prebolfkiga.
Vafh
Am. 10. 9ber 844.	Anton m. p.
Opombe k 26. pismu : Glede P i k 1 a gl. op. k 24. pismu. — Ukinjeni konkurz V Celju je bil župnijski izpit. Menda še iz časov patrijarhata so duhovniki celjskega okrožja delali ta izpit v Celju, kjer je bil zadnja stoletja sedež arhidijakona. Nedvomno na pobudo Slomšekovo je škof Franc Ksav. Kutnar odredil, da se ta izpit vrši na sedežu škofije, da se je tako škof mogel osebno prepričati o kvalifikaciji kandidatov. Izdelovanje elaboratov je tud1 Slomšek sugeriral škofu in slično druge „velike načrte". — Bolezen škofova je bila sušica v grlu, na kateri bolezni je škof Kutnar tudi kmalu umrl. — K i n č i č Janez je bil rojen v Rajhenburgu 21. maja 1813, posv. 1. avg. 1839 kot tretjeletnik. Kot kapelan je imel veliko štacij: 1840 - 1842 v Žalcu, 1842-1843 v Ljubnem, 1843-1845 pri Sv Hemi, 1845-1846 v Dramljah, 1846—1847 na Gornji Polskavi, 1847—1849 v Starem trgu pri Slovenjgradcu, 1819—1852 na Planini. L. 1853. je postal župnik pri Sv. Antonu na Pohorju, 1861 je prišel
za kurata k Sv. Jerneju pri Konjicah, 1869 je postal župnik v Tinjah, a je že 9. avg-. 1870 stopil v pokoj in umrl v Konjicah 23. jan. 1886. — Košar je priobčil odstavek o škofovi bolezni (o. c. 60—61).
27.
Hochwiirdiger, Verehrter Freund!
Ihre Evangelien-Ausgabe erhielt gestern die Approbation, wird aber auch vom Laib. Ord. zensurirt werden miifien, wenn das Werk in Laibach gedruckt werden solite.
Ich habe dem Inhalte nach Nichts geandert; bei der Form Manches nach meiner Ansicht abgefeilt. Die Krainer haben die Apostrofen —' bei k-v-s ganz kassirt; sollten wir nicht billig das Gleiche thun?! Wir wiirden an Einfachheit gewinnen, und Nichts verliehren (!). - Quid Tu dicis? — Mit Defetere sapovedi boshje — kann ich mich nicht befreunden; defeteri heifit zehnerley, und scheint nicht daher zu passen. Auch hatte ich die altere Form: Jes fim Gofpod tvoj Bog — Ne fmefh boshjiga imena po ne pridnim imenovati — Spomni fe, de bofh prasnike pofvezhoval etc — lieber; — das Volk hangt daran; — indessen sind diefi Nebensachen. Die 2te Form der 10 G. G. finde ich iiberfliifsig — vielleicht beirrend; darum erscheinen solche ausgestrichen. Was ich in Ihrem sonst eben so verstandlichen als angenehmen Schreibsisteme geandert wiinsche — ist der zu hiiufige Gebrauch der Beistriche, deren Sie sich in einem Satze, wenn ein Infinitiv folgt, ohne Noth bedienen. Auch das j vor i u. e solle in pract. Schriften ganz wegbleiben; darum Zeli besser als Želji.
Bei Ihren Uibersetzungen scheinen Sie mir viel zu scrupulos — daher zu wortlich; die Folge davon sind die vielen Abstracta — oft zwey — drey Haupt-worter — neu gemacht — oder ungewohnlich; bei Volksschriften nicht an-wendbar, darum manche Satze etwas zu hart und unverstandlich. DieS ist der Fall in der Filoteja einst28) und in dem Katechismus jetzt; doch nur Einzelnes — das Ganze brav u. brauchbar.
Unter den Liedern sind Manche wohi wafierig, z. B. Peta boshizhna — Tretja velikonozhna. Indessen mag die Aufnahme die schone Arie, oder der allgemeine Gebrauch rechtfertigen.
Beim Katechismus fand ich zwey Begrifs(l) Benennungen zu andern: Gnada scheint mir gratia justificans nicht genug; v* gnadi fo tudi grelhniki; pa v pofvezhujozhi gnadi boshji mora biti, kdor hozhe sa svelizhanje kaj dobriga ftoriti. etc. sadoftiti ist zu perfectiv; fiir das satisfacere bei der Busse; sadoftiti noben zhlovek nemore; wohl aber sadoftvati. Es ware zu wiinschen, dafi Sie alle Arien fiir die Lieder sammeln, durch Herrn Kopel gehorig auf Orgel setzen, und ein Exemplar fiir Praeparandie auf Zilli besorgen liefien. Ergo fac!
28) L einst
Ich kann Ihnen fiir den grofien Theil die Arien mittheilen. So wiirde das Werk gemeinniitzig.
Nach dem neuen Jahre werde ich den Verein zur Herausgabe guter Biicher in formlichen Antrag bringen, nachdem sogar die Kr. Novitze darnach seufzen. Gott leite — und helfe uns. Noch mehr wiinsche ich das Entstehen einer slow. Filoteja — wie jene viel gelesene Zeitschrift von Wiirzburg. Wir hatten so viele Materialien dafiir.
Wollten Sie nicht fiir die gemiithl. von Ihnen belobten Kath. Tyroller Blatter durch mich oder Dr. Wiery Beytrage liefern? — Der Redacteur sucht und bittet. Ergo fac!
Unser gnadigste Fiirstbischof befinden sich besser und lassen Sie schon griifien. — Winke solle man immer verstehen — und dem allgemeinen Besten die Privatinteressen bereitwillig zum Opfer bringen. So viel fiir die Zukunft.
Sdaj pa s' Bogam 1
Vafh
St. Andrea am 19. 10ber 844.	Anton m. p.
Opombe k 27. pismu: „Kr. Novitze . . . seufzen . . ." Slomšek misli nedvomno na članek dr. J. P. Jordana, ki so ga posnele „Novice" iz 1. zv. „Jahrbiicher f. slaw. Literatur, Kunst u. Wissenschaft" 1844 v 22. in 23. št. (str. 87 in 91 — 92). Uredništvo je Jordanovim izvajanjem kajpada pritrdilo in zadevo, snovanje društev za izdajanje dobrih knjig-, priporočilo. Slomšeka je to potrdilo v njegovem naklepu, ki mu ga je pa podrla vlada. — Migljaj ob koncu pisma je dobil konkretno obliko spomladi 1. 1846., ko je Stojan na prigovarjanje Slom-šekovo prosil za izpraznjeno braslovško župnijo in jo tudi dobil. — Košar je priobčil mesta o arijah, o društvu za izdajanje knjig in končna dva stavka (o. c. 61).
28.
Preljubi moj Mihael!
Verehrtester Freund!
Ich beeile mich Ihnen das schone Bild '/. gezeichnet von Ihrem Mefiner Zupan, riickzusenden, damit es seiner ferneren Bestimmung zugefiihrt werde. Ich habe es S'iil Fiirstbischoflichen Gnaden und den iibrigen Domherrn ge-zeigt. AUe haben ein Wohlgefallen an dem Entwurfe und an der Ausfiihrung. Meine Wiinsche sind: daB der h. Geist etwas tiefer gestellt, und Gott-Vater in der Hohe mit ausgespannten Armen angebracht wiirde, um das Bild der allerh. Dreifaltigkeit zu versinnbilden. Hoffentlich wird der Graveur die Ge-sichter mehr proportioniren, wobey noch eine Vervollkommnung wohl zu wunschen ist. Uibrigens wird das Bild eine groBe Zierde des Evangeliums; Herr Geiger soli es nur ausfiihren lassen.
Pokaj mi pa niste povedali, de imate tak prebrisaniga samouka! Ali ima Ignac Zupan veselje jiti v nauk, dobi od mene vfako leto svojiga nauka 20 fl frebra sa vsakdanje potrebe, de se bo izučil; takiga delarja potrebujemo;
tudi jaz mu bom kaj za našo družbo izdelati poslal. Naj govorijo s' njim, pa mi naj pišejo.
Kakor videm, fte se vi pisaje celo poilirili? Jaz še omahujem, ter ne vem, česar bi se lotil; pa vendar mislim pervo leto naše družbe po ftarim pisati, dokler fe v šolah pisarija ne preoberne.
Ako mi kaj rajniga imenitniga paftirja g. Frička popišejo2"), veselilo me bo; veliko lepiga mi je Plešnikova mati pripovedvala. Tudi od rajniga Mu-hovica, ki sim jih še poznal, ino z njim snan bil. Mnogo lepiga bom tudi jaz od rajniga Zagajšeka Kalobškiga nekadajniga fajmoštra povedal. Ce Bog da, bomo vsako leto za Novo Leto spisali Bukve (nach dem Muster von Ignaz Jaksch Jahrbuch fiir Lehrer und Erzieher, Prag) sa — ino po potrebi izkojenja našiga ljudstva.
Moj svon je prečrepast, de bi novim pevcam flužil; po mojih mislih za Ljublanske novice clo ne sodi, ki se le s kmetvanjem pečati imajo. Dr. Blaivais mi je sam pisal, naj mu kaj sa Novice pošlem; pa ne vem, kaj, ino tudi domisliti kaj noviga si ne utegnem, ker nisim več kmet.
Gospodu Jugu iz serca želim; pa bo srotej še moral poterpeti, naj stareji odrinejo, ki tudi odrešenja čakajo. Verhovšeka še nisim med prošnikami bral.
Viže za njih evang. pesme Vam bom po priliki poslal; saj se ne mudi, de bi po pošti preveliko plačovali. Tudi tehant Koren [sh] želijo viže pefm vfakdanjiga kruha. — Moj Bog! Koljko gerdiga je iz vaše doline od nekaterih duhovnikov slišati! Govori se, de ljudje mislijo, kakor bi duhovniki skrivaj [ozh] oženjeni bili?! -- Vi bi radi izvratenimu Smolnikarju v Ameriko pisali — (terdovraten je, molijmo za-nj) naj raj svojim sosedam pišejo, jih prosijo — posvarijo; ino če ne pomaga, viši paftirju potožijo, de ne bomo toljkiga [pojus] pohujšanja ino žalosti imeli! — To hoče ker. ljubezn. Naj vprašajo Vlaga, kak se v' njegovem farofi — kag(!) v Sentpetri i. t. d. godi?
Unser gnadigste Oberhirt befinden sich immer gleich — fast ohne Stimme, iibrigens ziemlich Wohl.
Wer wird wohl die schone— aber theure Braut Tiiffer heimfiihren ? Ich wiinsche es einem thatigen — wohlthatigen Manne, — nur keinem Mamons-diener. Unsere Diozese hat keine Anstalten — und braucht Mittel solche zu begriinden.
Petschounik hat mir bereits seit kurzer Zeit 2 Mai geschrieben. Trosten — und starken Sie ihn in seinem Kampfe — ut maneat paftor bonus, nec merce-nario assimilet — qui fugit videns lupum venientem.
Nun Gott empfohlen von
Ihrem
Freunde
Am 11/2.845.	Slomschek m. p.
š pisan čez fh
Opombe k 28. pismu: Dotična Županova slika se res nahaja v Evangelijih; jeklo-rez je napravil zavod Karla Mayerja v Niirnberou. Zupan se pa ni šel učit slikarstva, kakor je razvidno iz poznejših SI. pisem. — Slomšekovo omahovanje med g a j i c o in bohoričico se pozna tudi v pisavi, ker mu še vsak čas uide v pero bohoričica, znak, da se gajici še ni dovolj privadil. — Življenjepis Fr. F r i č k a, župnika na Rečici, so prinesle Drobtinice šele 1. 1849., str. 81 —90. Spisali so ga Stojan, Jos. Lipoid in Ignacij Tavšl, Lipoid je dodal še pesem na Frička. — Muhovic je Anton Muhovec, o katerem ima podatke Orožen, III., 498.
—	Plešnikova mati je mati Marka P I e š n i k a, ki je bil rojen v Mozirju I. 1808. in je umrl kot župnik v Loki 1. 1864. Ker je Rečica, kjer je Fričko bil za župnika, sosedna župnija Mozirju, je mati Plešnikova lahko vedela podrobnosti o njem in jih je povedala Slom-šeku. — Med omenjenimi sopisatelji Fričkovega življenjepisa sta Stojan in Lipoid znana, Ignacij Tavšl je bil rojen v Celju 29. jul. 1821, posvečen 1. avgusta 1844. Služil je kot kapelan v Slov Bistrici do 1847, potem je prišel na Rečico, kjer je imel priliko, zbrati podatke o Fričku. L. 1848. je prišel za kapelana v Laško, 1852. pa za župnika k Sv. Jedrti nad Laškim. Vsled mrtvouda je popolnoma ohromel, stopil vsled tega 16. avg. 1865 v pokoj, pa je v svojem bednem stanju živel še do 28. avgusta 1870. — »Moj s von" je Slomšekov prevod Schil-lerjeve pesmi o zvonu, ki je nastal v letih 1825—1827 in ga je Slomšek priobčil pozneje v Drobtinicah 1847 (A. M. Siomšeka zbrani spisi I, 222). — Juga sta bila med takratno lavantinsko duhovščino dva: Ivan je bil doma iz Sevnice in takrat kapelan v Ribnici na Pohorju, Andrej pa je bil iz Dobja in kapelan v Braslovčah. Slomšek ima nedvomno tega v mislih. Pozneje je bil 1855 — 1878 župnik na Rečici in je kot tak umrl 21. jul. 1878. —O Verhovšku gl. op. k p. 11., o Korenu pa k p. 22. — Ulaga (Vlaga) Josip je bil takrat kapelan v Žalcu in ga ni zamenjati z mlajšim dr. Jos. Ulagom. O razmerah v žalskem župnišču prim, pismo 4. pod II. Pri Sv. Petru v Sav. dolini je bil 1827—1857 za župnika Fidelis Per ne, lodom iz Kranja. Z njim je imel Slomšek sitnosti kmalu po nastopu škofovske službe. — „Braut l iiffer", laška nadžupnija je bila takrat izpraznjena vsled smrti nadžupnika in bivšega stolnega kanonika Žige J u v a n č i č a, ki je umrl 15. jan. 1845. (O njem gl. Drobtinice I., 85 — 90.) Dobil jo je 12. jun. 1845 Jurij Alič, ki je pa umrl še i. 1. 24. okt. (gl. Orožen, Dekanat Tiiffer 146).
—	Košar je priobčil mesto o Zupanu v prvih dveh odstavkih, vendar ne v celoti in po svoje prikrojeno, zadnji stavek 4. odstavka in predzadnji odstavek, tudi to netočno (o. c. 61).
29.
Častivredni Gospod!
Preljubeznivi Prijatel!
Vaše misli od duhov, vadeb so lepe, mile ino prave. Naš premili Vladika take želijo, pa se bojijo, de ne bi duhovnikam ne zamrzele ino tako jih le malo objiskalo; kar bi bilo škofiji gerdo. Jim to misel odvzeti, ter Jih boljiga duha prepričati sim koroške tehante, pa tudi Staroterg, — ino Vozeniškiga, nagovoril, naj dajo prošnjo (ki fim jo osnoval) vfim duhovnim podpisati, ki eksercicje želijo, de tak podpisane prošnje milostlivimu škofu pokažem. Iz 5 tehantij so se razen nekih 10 — 12 vsi podpisali, is (I) 4 tehantij še pa dočakujem.
Tako se bojo možje pogovorili, ino pogovarjaje s tim pobožnim opra-vilam ziznanili (!), de jim, kedar fe škof oglasijo, sveta reč neznana ino pa prečudna ne bo. Gospoda Dohtorja Schlora sim že naprosil, de naf pridejo vadit, kedar blagi čas dojde; naj bi le berš!
Unser gnadigste Furstbischof ist am 14ten d. M. nach Laibach vereiset(l), um sich dort mit dem beriihmten Doctor Weber (?) iiber den Leidensstand
zu berathen, und durch einige Tage beobachten zu lessen. Am '25. d. M. reise ich nach, um Hochselben zuriickzubegleiten. Die Riickreise diirfte iiber Franz, St. Ilgen, Skalis und Altenmarkt erfolgen, wenn kein Hindernifs entgegen tritt, und zwischen 1 — 5. Juny Statt finden. Ich werde indessen Ihrem Nach-batn Sdouschek von Laibach schreiben, wenn mein Plan ausgefiihrt wird.
Ihr Krischan diirfte fiir das Edelthum Tiichern wohl zu schwach seyn; nach meinem Anrathen wird dieser Posten gut besetzt. Sed erare(l) humanum est-
Unser Biicherverein ist unterdriickt; das Schreiben und Biicher Verbreiten indessen immer erlaubt; daher ersuche ich Sie um Ihre Anleitung zur ersten h. Communion, zur Einsicht; ist es ein Volksbuch, so wiirden wir es auf eigene Kosten [der] auflegen; ist es nur fur Priester, dann geben Sie es dem Geiger, wenn er gleich nicht der wohlfeilste ist. Die Auflage des Evangel dessen Bo-gen 7. mit Dank riickfolgen, und allgemeinen Beifall finden, wird bei 3000 fl CM kosten, und demnach der Preis hoch werden, wie ich es befurchtete.
Zum Concursbefreyungsgesuche brauchen Sie einen 30 xr Stempel, an das hohe k. k. Gubernium stilisirt; dann einen 10 xr Stempel an das F. B. Ordinariat gerichtet, um unterstiitzende Einbegleitung. Als Beilagen iibermitteln Sie die Concurszeugnisse, dann die Ihnen etwa schon zu Theil gewordene Befreyung — und 1 — 2 Belobungsdekrete. Sind die Beilagen nicht gestempelt, so erhalten Sie einen Beilagsstempel per 6 xr. Wenn Sie es nicht thun, ge-schieht es hier. Das Gesuch konnen Sie entweder durch das Decanalamt einbegleiten lassen, oder Frankirt durch die Post an das Ordinariat befordern. Am guten Erfolge konnen Sie nicht zweifeln.
Was macht Ihr guter Nachbar Petschounik mit seiner Dampffabrik? - Wie steht es mit dem Religionsunterrichte bei den Fabrikskindern? — mit derWieder-holungs-Sontagsschule? Ich wunsche dariiber nahere Kentnifi zu haben? —
Sdaj pa z Bogam! Pozdravleni od
Vašiga
St. Andrea am 20. Mai 845!	prijatla
Antona m. p.
Opombe k 29. pismu: Dr. Alojz Schlor je bil spiritual v graški bogoslovnici. — Križan Anton je bil rojen na Frankolovem 20. maja 1806, posv. 1832. Maja 1845 je bil kapelan v Pišecah, Stojan ga je menda hotel spraviti v svojo rojstno župnijo Teharje, pa ni uspel. V septembru i. 1. je bil prestavljen k Novi cerkvi Stojan se je v svoji dobrohotnosti motil nad svojim klijentom. Križan je moral kot „korigend" od Nove cerkve 1846 iti h kapu-cinom v Wolfsberg, 1847 pa kot kapelan na Sp. Polskavi v Voitsberg delat pokore. Umrl je kot kapelan pri Sv. Kungoti na Poh. 14. jun. 1851. — Košar je priobčil mesta o duhovnih vajah (okrajšano in v nemškem prevodu), o društvu za izdajanje knjig in zadnji odstavek (o.c 62).
30.
Hochwtirdiger Herr Stojan!
Verehrtester Freund!
Auf Ihr liebes Schreiben vom 30. v. M. Die Biographie des braven Priesters Fričko wunsche ich in slowenischer Sprache. Das beantragte Jahr-
buch: Drobtince za Novo leto 1846 ist groBtentheils beisamen(!), und muB bis Ende dieses Monathes der Censur vorgelegt werden. Es enthalt einige Musterreden, moral. Erzahlungen, Fabeln, Ergebnisse der jiingsten Zeit, Lebens-beschreibungen, Schulgegenstande und Lieder, die noch ungedruckt bekant(l) zu werden verdienen. Es soil das BediirfniB einer Zeitschrift ersetzen, wozu die jetzt so sehr herrschende Aufregung im Sprachgebiethe den ungiinstigsten Zeitpunkt giebt, so sehr Herr Mathias Mayer, von dem auch Sie inspirirt zu seyn scheinen, auf die Zustandebringung derselben dringt, und sich in seinem Enthusiasmus Alles leichter einbildet, als es auszufiihren ist.
Was Ihr Werkchen iiber Vorbereitung der Kinder zur ersten h. Com. betrift(l), hat es, nach meiner Ansicht, mit der Auflage desselben keine so groBe Eile. Ich wiinsche, daB jenes Volksbuch die bestmogliche Vollstandig-keit erhalten mochte, um etwas Gediegenes dem Publikum zu reichen; daher ich es zur Vollendung Ihnen zuriick sandte. Wenigstens wiirde ich die Haupt-punkte der zu wiederholenden Christenlehre angegeben wiinschen. Sollten Sie es doch dem Drucke iibergeben wollen, so bin ich nicht dagegen, obgleich ich es dem zu eigenniitzigen, interessirten Geiger nicht wiinsche, der mein Zutrauen ganz verlohren(l) hat.
Ich habe bey3") Herausgabe Ihres Evangeliums wenig verdient; Ihnen soil Geiger von jedem Druckbogen wenigstens 1 Spez. Dukaten als Honorar geben; wenn nicht im baren Gelde, doch in Biichern. Pokaj bi skopcu tlako delali?. — Wenn Sie mir und den hierortigen Konsistorialen etliche Exemplare verehren — unum Exemplar et Nostro Celsissimo — so werden wir Ihnen dafiir verbunden seyn.
Freund Pikel hat mir Ihr Schreiben erst am 2lcn d M. als am Vorabende seiner Heimreise iibergeben; und ich konte (!) mich wenig iiber den Inhalt desselben mit Pikel berathen. Wegen der aberglaubischen Andachtsiibungen die auch mir in der Seelsorge Manches zu schafen(!) machten, habe ich mit unsern(!) Celsissimo bereits gesprochen, Hochwelcher mir versprochen, ein Verboth dariiber zu erlassen. Ich habe vor, eben in dem Jahrbuche einen Aufsatz dagegen einzuriicken, gestiitzt auf das Verboth des F. B. Seckauer Ordinariats.
Die Herausgabe Svetiga Pisma nach Alioli ware freilich zu wiinschen. P. Placidus Jabornik hat bereits mit mir dariiber gesprochen. Dieses Project miiBen wir naher reifen lassen, und es seiner Zeit zu Stande bringen, wenn uns Gott dazu seine Gnade giebt.
Ihr von Ihnen anempfohlener Ojz ist vom Pfarrer Groschl als Trinker, als ein irreligioser, unordentlicher Mensch, der seinen eigenen Kindern gar keine Erziehung giebt, beschrieben. Ich wiirde dieser Aussage nicht glauben, wenn sie nicht [ub] mit den Notizen seines friihern Lebens iibereinstimmen
30) bey < zur
wiirde, so zwar, dafi ihm die Station Trifail zur letzten Probe gegeben worden. — Wie geht also Ihre Anempfehlung damit zusammen? Haben Sie sich naher iiber sein Benehmen unterrichten lassen? — oder nur seinen Worten und Bitten geglaubt ? — —
Unser Celsissimus ist seit 3 d. M. unwohl; wir befiirchten fiir denselben einen schlimmen Winter. — Bog Vaf obvari
St. Andra am 8. 8br	Vašimu prijatlu
845.	Antonu m. p.
Moje blagoželenje za sv. Mihaela naj zdaj prejmejo. Bog Vam daj serčnost Vašiga Patrona za božjo čast! Amen.
Opombe k 30. pismu: Celjski knjigar Geiger si je z izdajanjem slovenskih knjig pridobil znatno imetje, ker je znal dobro izkoristiti pisatelje in kupovalce knjig. Zato ga Slomšek imenuje skopca. — Proti v pismu omenjenim praznovernim navadam piše Slomšek v 1.1. Drobtinic na str. 51 — 59. — Oje je bil pitju vdan, zanikern učitelj, a prostodušni Stojan mu je veijel. — Košar je priobčil mesta o Drobtincali, o izdaji sv. Pisma in o pracnover-nih navadah (o. c. 62).
31.
Hochwiirdiger Herr Stojan!
Verehrtester Freund!
Die Section geschichtlicher Skitzen fiir das Jahrbuch 1846 ist bereits geschlofien; somit wollen Sie die Biographie des fromen(!) Priester Fričko gelegenheitlich pro 1847 vorbereiten. Indem mir die Schwester des Pfarrers Lipoid so Manches von ihm aus seiner Periode in Rietz erzahlte, so diirfte alldort im Munde des Volkes noch Vieles leben. Vielleicht wiirde uns Kaplan Knechtl — auch Pfarrer Pečovnik so manches mittheilen konnen. Za pokušno sim rajniga Jakoba Strašeka ino Sigmunda Juvančiča popisal.
Im Betreff Ihrer Andachtsiibung fiir die erste h. Communion nach Anne-garns will ich Ihrem Vorhaben keine Einstreuungen machen; aber meine Meinung auszusprechen glaubte ich [s] mich verpflichtet, mit dem Beisatze, dafi ich den Bildungsgrad Ihres Lesepublicums nicht recht auffassen kann, dem Sie alle dergleichen Ascetica in die Hande geben wollen. Ich bin der Meinung, dafi eine Uiberschwemmung von Biichern fiir unsere Slowenen kein grofies Gliick ware.
Von 23 bis 261^1 v. M. war ich in Klagenfurt. Es wurde nach Ihrem Antrage eine Uibersetzung der h. Schrift nach Allioli besprochen und be-schlofien. So bald ich meine Schularbeiten vollende, will ich den Plan ent-werfen. Schlagen Sie mir nur die Mitarbeiter vor, die Sie als tauglich kennen. Wenn sich die Arbeit auch 3 bis 4 Jahre hinausziehet, so konnen wir doch durch das Studium der h. Schrift nur gewinnen. Doch bevor mufi Euer Južni Slovar fertig werden.
Im Klagenfurter Priesterhause wird in der Muttersprache unter Anleitung31) des vortreflichen (1) Kosar sehr wacker gearbeitet. Es wurde ein zahlreicher
31) L unter Anleitung
Leseverein gebildet der groBte Gewinn ist aber doch der, daB sich die P, P. Benediktiner mit der slovenischen Sprache befassen, und P. Placidus u. P. Kari Robida mit Enthusiasmus arbeiten. Bog- nam le praviga Duha daj. — Ste kaj slišali, kako se v Sivnici(l) godi? — Vbogi Lenarčič se je dal ba-belam vladati; — ne vem, kaki bo konec?
Der schnelle unerwartete Todfall des Ehrendomherrn Alič hat uns erschiittert. Sic transit gloria mundi. Nun wird auf die reiche Braut wieder Jagd gemacht werden. Bog daj, de bi le po čedi pa ne po ovni hrepeneli! — de bi cerkvi pomagali, ne pa svojo žlahto pasli! — Ich wiirde soleh eine Braut mehr Ihnen, als einem Ihrer Nachbarn aus ebengesagter Ursache wiinschen. -
Es verlautet die traurige Nachricht, daB Furstbischof Roman an seinen Kraften,(!) so abnehme, daB Hochderselbe schwer diesen Winter iiberleben werde? —• Naj molijo tudi za našiga viši Pastirja! — Wenn das Fieber so fortdauert — und die Schwache so zunimmt, so hat auch unsere Diozese das Traurigste zu befiirchten. Bog nam ohrani še dobrega očeta!
Am 5tcn d. M. werden die beiden Pfarrer Pirkmayr fiir Oberpulskau, und Joh. Jug fiir St. Anton am Pacher hier installirt. Nach Reifnig komt(!) Tanzer als Kaplan; Stuarnik ist Provisor in Tiiffer.
Ihre Defension des Schulprovisors Aitz dient mir zur Beruhigung. Vide — cui fide! Wir werden sehen, wie die Conduit von Lak iiber denselben lauten wird. Besser kein Lehrer, als ein schlechter; doch ist der Lehrer nur ein Handlanger, der Seelsorger ist die Seele der Schule.
Sdaj Vas pa Bogu ino Mariji priporočim
Vaš
St. Andra am	845.	Anton m. p.
Opombe k 31. pismu : K n e c h 11 Valentin je bil kapelan v Rečici od 23. sept. 1841 do 1. sept. 1847, ko je stopil v pokoj in umrl v Radgoni 30. marca 1868. Rojen je bil na Grajeni pri Ptuju 13. febr. 1802. — OStrašeku in Juvančiču gl. Drobtinice I (1846), str. 69 -82; 82 — 90. — Annegarn Josef je bil nemški katol. teolog in poljuden pisatelj, profesor cerkvene zgodovine v Braunsbergu (1794 —1843). — Fr. Košar je bil v celovški bogo-slovnici 1842—1846. O njem gl. Križanič, Fran Košar, Maribor 1895. — P. Placidus (Jernej) je Javor ni k, o njem gl. SBL str. 389. — O p. Kariu Robidi gl. Glaser, III, 154. — O A I i č u gl. op. k 28. pismu. — Pirkmayr Josip, r. 6. apr. 1810 v Ljubljani, posv. 10. avg. 1832. Na Gornji Polskavi je župnikoval od 10 nov. 1845 do 13. avg. 1864, ko je odšel za župnika v Zabukovje in je tam umrl 13. nov. 1873. — O učitelju Aitzu (Ojcu) gl. op. k 30. pismu. — Košar je priobčil drugi, tretji, šesti in zadnji odstavek, to dvoje v obratnem redu (o. c. 62-63).
32.
Verehrtester Herr Stojan!
Liebster Freund!
Ich bestattige Ihnen den richtigen Empfang der mir unter 24. v. M. ein-geschickten Evangelien, wie auch fiir jenes, das mir durch Herrn Pickl zu-
gekommen ist. Sowohl Snc F. B. Gnaden, wie auch die betheilten Herrn Consiftorialen lassen Ihnen durch mich fiir das schone Prasent den verbind-lichsten Dank abstatten. Celsissimus haben solches ganz durchgesehen, und es sehr zweckmafiig gefunden. Die Auflage wird von Allen gelobt, und die Vignette besonders ausgezeichnet gefunden. Gott gebe dem Werke seinen Segen.
Wenn Sie Anegarns-Komunionbiichel (!) nach meinem Wunsche (!) kom-pletiren wollen, so waren vom Katechismus nur jene32) nothwendigen Stiicke im Auszuge anzufiihren, die man von den 11^ Comunicanten(!) billig zu wissen verlangen solle, doch so, dafi man die Lectionen auf die zur Andacht be-stimmten Tage vertheilt. Nach meiner Ansicht sind solche Comunicanten (!) fiir langere Meditationen noch nicht reif; und man solle ihnen mit dazwischen gestellten Fragen zu Hiilfe kommen.
Die Entheiligung des Sonntags durch Fabriken und Stadthandwerker Fuhrleute u. d. g.33) ist in unseren Tagen himmelschreyend; eben so straflich das Stillschweigen jener, die fiir die Heiligung der Tage des Herrn wachen sollten, nachdem so gar das prot. England dafiir eifert.
Ich mufi in diesem Stiicke Ihre Grundsatze ganz billigen; — und es ware hochstnothwendig diesen Gegenstand der Pastoration naher zu bespre-chen, und ein gleichformiges Verfahren fiir vorkommende Falle festzusetzen. Dafi besondere Pravilegien (!) zur Uibertrettung der Sontagsfeyer gegeben wiirden, ist kaum glaublich: Die Hochofen, oder einige Feuerarbeiter aus-genommen, wo man das Feuer nicht loschen kann. — Kinder in die Fabriken zu geben soli den Aeltern sowohl in Sanitats — als Moralitats-Rucksicht abgerathen werden. Zu bedauern ist indessen jeder Seelsorger, der mit dem Mamon kampfen mufi. Ich habe ein eigenes Lied — Vbogo dete v faberkah — in das Jahrbuch 1846 eingeriickt, um Ihre Gegend auf dieses Uibel aufmerksam zu machen.
Das Befinden unsers Hochwiirdigsten Oberhirten ist, Gott Lob, seit dem Anfange des neuen Jahres sichtlich besser, und eine bessere Zukunft zu erwarten, wenn der Marz gliicklich voriiber geht. Am 21. v. M. hatten S^ Eminenz der Erzbischof von Salzburg uns einen Besuch abgestattet.
Am 6leB d. M. wird den Alumnen der neue Priesterhausdirektor Witzeling feyerlich vorgestellt.
Nun wunsche auch Ihnen ich ein segenreiches neues Jahr mit der Bitte, in der alten Liebe erhalten zu [woh] wollen
I'nren alten Freund St. Andra am 4/1 846.	Slomschek m. p.
Opombe k 32. pismu: Pesem „V b o g i otrok v faberkah" je priohčena v Drobtinicah I (1846), str. 217 ter se konkretno nanaša na predilnico pri Sv. Pavlu ob Voljski. — Radi te tovarne je imel težave tudi župnik Pečovnik, o čemer je večkrat govor v SI. pismih. S socijalno bedo se je tam vgnezdila tudi nemškutarija. — Prav je slutil Slomšek, da bo
3'-) d > j	33) L Fuhrleute u. d. g.
Arhiv za zgodovino in narodopisje. I.
5
marec za bolehavega škofa kritičen; res je umrl S. marca 1846. — Obisk kardinala nadškofa Schvvarzenberga pri Sv. Andražu je bil za Slomšeka odločilnega pomena. Jasno je bilo, da so bolehavemu škofu Kutnarju dnevi šteti; pri tem obisku je gotovo med štirimi očmi med nadškofom in Kutnarjem padla beseda o nasledniku. Slomšek je bil škofova zaupna oseba in škof ga je najbrž pr.poročil za svojega naslednika. Dejanski je že Slomšek vodil škofijo. — O W i t z e 1 i n g u gl. opombo k 7. pismu, str. 33. — Košar je priobčil tretji in četrti odstavek, tega okrajšano (o. c. 63).
33.
Hochwiirdiger Herr Stojan!
Geliebter Freund!
Ihr Gesueh war keineswegs anmassend. Mich freuet es, daB Sie sich doch aus Ihrer zu groBen Bescheidenheit ein Mai heraus gearbeitet haben. Sie haben Verdienste und alle Eigenschaften dazu — mit Ausnahme einer etwas zu grofien Gtite und Glaubigkeit. Am kommenden Mitwoche wird wahrscheinlich der Vorschlag gemacht; allein das Fiat steht nur beim hohen Patrone in Laibach. Unter den Competenten sind Brunner, Juvantschitsch, Stepischnik und noch bei 1 Dutzend anderer. Jas pa le Vam želim. Kakor Bog hoče!
Zakaj si daste toljko djanja ino pa skerbi naložiti? — Se bojim, de mi bote opešali. Also auch Land. Filialvorsteher! Dem Vernehmen nach — wie zu erwarten •—- wird aus dem Južni Slovar Nichts. Skoda za Vaš trud.
S"? Majestat haben fiir das Domkapitel von Lavant 1 Domprobsten mit 1200 fl., einen Domdechant mit 1000 fl., 4 Domherrn mit 800 fl., 2 Chor-vikare mit 400 fl. u. 2 Choralisten mit 250 fl. CM. bewilligt. Diese Besetz<ung> solle gleich nach dem Eintreffen des neuen Fiirstbischofes Statt finden.
In Gratz u. Klagenfurt verlautete es, Domherr Maximilian von Ternovzcy(!) von Salzburg ein sehr liebenswiirdiger Mann von 42 Jahren soli unser Ober-hirt werden; doch wissen wir bis zur Stunde dariiber Nichts gewisses.
Ich werde mich mit 23. d. M. auf meine Pfrtinde investiren lassen, und solche in Gottes Nahmen(!) gegen Ende d. M. antretten.
Ihre Nebenbeilagen sind von P. T. Herrn Bisthumsadministrator allhier zum allfalligen Gebrauche riickbehalten worden, der Sie recht schon griiBen lafit (!).
Nun ein frohliches Alleluja
von
Ihrem
Freunde
Am 9. Apr. 846.	Slomschek m. p.
(Pismu je priložen listič, na katerem je Slomšek zaznamoval imena tistih, ki bi naj prevzeli nameravano prevajanje sv. pisma. Imena so sledeča:)34)
a4) Podatke za pomišljajem je dodal izdajatelj.
Bibeliibersetzer
Herr Stojan
„ Haschnik — Josip, znani pesnik in rodoljub, takrat kapelan pri Sv. Jurju p. Taborom.
Herr Vlaga — Josip star., takrat kapelan v Žalcu.
„ Pirsch — Matej, takrat kapelan pri Sv. Jurju ob j. ž.
„ Oroschen Valent. — takrat kapelan v Podsredi.
„	„ Ignaz — takrat vikar v Celju.
„ Sortschitsch — Franc, takrat kapelan v Celju.
Seuschek — Luka, kapelan v Šmarju, gl. ČZN 1930, str. 101.
„ Aljantschitsch — Andrej, rodom iz Kovora na Kranjskem, kanonik in vikar v Velikovcu.
Herr Arlitsch — Janez. O njem gl. Kovačič, Nadž. Sv. Križa, str. 74.
„ Drobnitsch — Jožef, kapelan v Pišecah, Slomšekov gojenec, umrl v Gradcu 5. avg. 1861.
Herr Globotschnik Fel. — takrat že župnik v Kotljah.
„ Koglnik — Matej, prošt in župnik v Dravogradu.
„ Lenartschitsch — Andrej, gl. Orožen VI, 90.
„ Pinter Joseph — takrat kurat v Stranicah.
P. Robida Kari — gl. op. k 31. pismu.
Hr. Stepischnik Jakob — poznejši škof, takratni dvorni kapelan.
P. Placidus Jabornik — gl. op. k 31. pismu.
Hr. Krumpak Johan(l) — takrat kurat pri Sv. Primožu nad Vuzenico. O njem gl. ČZN 1930, str. 99.
Herr Mathias Mayr. — Znani koroški rodoljub in pisatelj.
Aus der Seekauer Diozese
Herr Joseph Murschetz — takrat prof. na realki v Gradcu.
„ Jakob Koschar — dvorni kapelan sek. škofa, umrl že 13. apr. 1846. O njem gl. Drobtinice 1850, str. 123-- 125.
Herr Georg Zaf — znani jezikoslovec, takrat kapelan v Framu.
„ Georg Mathiaschitsch — takrat prof. na mariborski gimnaziji.
„ Martin Terstenjak — takrat kapelan v Slivnici.
Vielleicht einige aus Krain?
Wissen Sie einige noch anzurathen?
Opombe k 33. pismu: Nameravani prevod sv. Pisma se ni izvršil. P. Javornik (Jabornik) je izdal že 1. 1848, I. knj. Mozesovo, pogl. 1 — 20, pozneje še pogl. 21 — 50, potem je 1. 1854. izdala Mohorjeva družba v Celovcu še 2. in 3. knj. Mozesovo. A Javornikovo delo se je zdelo za širje sloje preučeno, zato je Mohorjeva družba ustavila nadaljnje izdajanje in je potem 1. 1855. ljubljanski škof Alojzij Wolf sklenil izdati nov prevod sv. Pisma. Delo je vodil Jurij Vole s sodelovanjem več kranjskih duhovnikov. Gl. Predgovor k I. knj. 1. 1857. in Lampe, Zgodbe sv. Pisma, str. 3. V zgodovini slov. prevodov sv. Pisma se vsekakor mora omeniti, da je pobuda prišla od Slomšeka (oziroma Stojana, gl. pismo 30 in 31). — Košar je priobčil predzadnji odstavek in vsebinsko posnel (a v popolnoma samovoljni stilizaciji) mesto o stolnem kapitolu (o. c. 63-64).
Hochwiirdiger Herr Dechant!
Verehrtester Freund!
Ne morem se Vam dovolj zahvaliti za lepo pesmico Jeranovo, ki ste mi jo poslali. Pozdravite v mojim imeni blagiga pevca Jerana, pa povabite, naj tudi mene objiskat pride; takih mož jaz želim. Posvečenje Drobtinc svetimu Maksimiljanu bo na čeli leta 1847 stalo. Ravno se trudim za prihodno leto Drobtince zistaviti (!); pa mi gre kesno izpod rok. Za leto 1848 se bote morli Vi Drobtinc lotiti. Tudi podobo sv. Maksimiljana sim ravno prijel. Pač škoda, de niste Zupana v šolo dali! Dobili bi dobriga izobrasnika.
Uiber Ihre Amtirung ist noch keine Beschwerde vorgekommen; vielmehr haben Sie der Einzige die Schuleinlagen ohne Mangel geliefert. Man schatzt Ihren FleiB, und schenkt Ihnen das ganze Vertrauen.
Die Herrn Dechante sollen Nichts iiber das Knie brechen, sich nie iibereilen; aber auch nicht ermiiden zu wachen, zu ermahnen, zu bitten und nothigen Falls dem Bischofe anzuzeigen. Et qui faciunt haec, pax super illos! Nur wer gehorchen gelernet, weifi zu regieren; ergo ex verbo Tuo Te judico, serve bone et fidelis. — Et si taedet labor, aspice praemium!
Den Bericht iiber Decanats-Visitation miissen Sie ohneweiters, wenig-sten(s) summarisch machen; exceptiones sunt vulnera legum; auch ich bin ein Anfanger, und darf nicht damit anfangen. Sie konnen aber jene Menda iibergehen, von denen Sie glauben, daB solche durch Ihre Anordnung zurecht gebracht werden.
Bog Vas ohrani zdraviga ino veseliga
Vašimu
Am 17. 9bcr 846.	Antonu m. p.
Opombe k 34. pismu: Stojan ni prevzel uredništva Drobtinic 1. 1848., ampak šele 1856. — Preskromni in nekako malodušni Stojan je menda bil v skrbeh, da njegovo uradovanje ni pravilno. Kot novinec v dekanijski službi se je hotel izogniti tudi uradnemu poročilu o stanju dekanije, česar pa Slomšek ni pripustil. — O Zupanu gl. pismo 28. — To je prvo (ohranjeno) pismo, ki ga je Slomšek pisal Stojanu kot škof. — Kosal' je priobčil zadnje tri odstavke, a deloma okrajšano in netočno (o. c. 302).
35.
Hochwiirdiger Herr Dechant!
Verehrtester!
Die Fastendispens fiir Ihren Herrn Chyrurgen Jahn wird nachstens er-folgen, mit dem Bemerken, daB bey sich wiederholenden Fallen mit einem amtlichen Gesuche samt amtl. gutachtlicher Einbegleitung an das Ordinariat stilisirt zu verwenden sey.
Die beantragten Pastoral-Conferenzen sollen fiir die beiden Decanate Oberburg und Frafilau bey Ihnen abgehalten werden. Haben Sie die Giite
sich ungesaumt an mich zu aufiern, ob Sie geneigt sind, diese Conferenzen nach der zu erlassenden Instruction zu leiten, und den theilnehmenden Priestern gegen meine Vergiitung ein apostolisches i. e. mafiiges Mittagmahl zu ver-abreichen? damit ich darauf gestiitzt in der nachsten Ausschreibung auch Frafilau als Conferenz-Station bezeichnen kann.
Nachdem der Abt von Cilli erst seine Pfriinde angetretten (!), und all-dort die Unterbringung von mehreren Priestern derzeit nicht thunlich ist, so werden die Exercitien fiir den Cillier Kreis im 1. J. noch unterbleiben miissen; dagegen hoffe ich solche fur den Karntner Antheil in der kommenden Pfingst-woche abhalten zu konnen. Gott gebe seinen Segen, dafi Ihre Wiinsche erfiillet wiirden.
Eben heute ist die Nachricht eingelangt, dafi Sne Majestat den Dom-herrn Albrecht zum Domdechante cum infula, Dechant Brunner und Pfarrer Miklausin zu wirklichen Domherrn, den Dechant Koren u. Rafipotnig u. Pfarrer Predonig aber zu Ehrendomherrn ernant(!) haben. Die 31l erst nun durch die Promotion des H. Albrecht erledigte Domherrnstelle wird erst aus-geschrieben, und darnach besetzt. Die Benediction des neuen Herrn Abten wird, wenn Gott will, am 21^ Mai 1. J. in Cilli Statt finden, wo ich Sie erwarte.
Die Drobtince sind bereits unter der Presse; diirften aber kaum bis Ostern ganz vollendet seyn. Der h. Maximilian wird sehr schon ausfallen. Et nunc recomendo Vos Deo et verbo gratiae ipsius. Estote vigilantes!
Z Bogam!
Vaš
Am 11/3 847.	Anton m. p.
Opombe k 35. pismu : Novi opat celjski, naslednik Slomšekov, je bil Matija V o d u š e k, kateremu je Slomšek pisal številna pisma, priobčena pod U. — O Albrechtu gl. Orožen I. str. XIX. in Kovačič, Zgod. Lav. škof., str. 435. — Miklavzin Gregor je bil župnik na Dobrni in je nastopil stolni kanonikat 23. apr. 1847. Čez tri leta je pustil kanonikat in šel rajši za župnika v Skale, kjer je umrl 14. jan. 1872. — Brunner Franc pa ni bil nikdar kanonik, ne pravi in ne častni. Ta stavek je v SI. pismu morda pomota, ali pa Br. ni sprejel imenovanja za kanonika. Dohodki stolnih kanonikov so bili namreč takrat tako slabi, da ta služba v gmotnem oz;ru nikakor ni mikala. — P r e d o n i k Valentin je bil rojen v Braslovčah 14. febr. 1782, posv. 22. sept. 1810. Služboval je kot kapelan v Celju do nov. 1. 1822 , potem je bil zaporedoma provizor v Laškem in v Gornjem Gradu, 1. 1825. je postal župnik v Žalcu in je kot tak umrl 21. jan. 1850.
36.
Prečastiti g. Dehant!
Za Vaše prijazno pismo 20ga Sušca Vam hvala lepa; tode meni hvale ne, ki mi jo dajate. Bog daj, de bi vse tako bilo, ko pišete.
De so odpustki svetiga časa živa spodbada vredno sveto veliko noč obhajati, me prav serčno veseli. Ravno to me je primoralo sveti čas za te svete dni oznaniti, naj si ravno zberlivi modri bogoslovci grajajo, ino dvomijo, ali se odpustki v tim časi zadobe, če se posebno dobre dela posta, sv. ob-
hajila i. t. d. ne opravijo. Zaupam, da sv. oče Piji (I) našo napravo35) poterdijo. Po veliki nočni spovedi bi ne bilo toljke svetoželje, ino bi ljudje tudi per nas ne vtegnili svojih pobožnih del opravljati. Ako še nimate, Vam pošlem troje knižic '/. svetiga leta za pisanko, ker lepši nimam. Le škoda, de je za našo škofijo prepozno na svetlo prišla. Nagloma je bila za silo zložena, kar se ji pozna.
Drobtince dolgo zaostajajo, ino bojo težko pred Binkoštmi po sveti. Gračani so kesni, pa tudi kesen bil sim jas; kar priča, de nisim više za tako delo; naj se ga kdo drugi mlajših domorodcov prime.
Bog daj, de bi se Omerza neprenehama dobro obnašal, kakor ga hvalite, ne le po škornji, ampak tudi po serci. Dokler pa per možu ponižnosti ni, tudi ni korenine praviga preobernenja; ino se je le težko zanesti.
Bog Vam daj prav veselo Alelujo, ino Vas ohrani zdraviga ino veseliga
Vašimu
Am 30/3 847.	Antonu m. p.
Opombe k 36. pismu: Dne 16. jun. 1846 je bil izvoljen novi papež Pij IX., ki je, kakor običajno, razpisal sveto leto, najprej za Rim, potem za ostali katoliški svet. Praktični Slomšek je dotične pobožnosti za pridobitev odpustkov določil za postni čas, ko imajo ljudje na kmetih več časa. Razni rigoristi so pa dvomili, je li to pravilno, češ, da je postni čas itak čas pokore. Naslov dotični knjižici za sv. leto gl. pri Simoniču str. 267. — Omerza Matija je bil r. 2. febr. 1807 na Vidmu in posv. 10. avg. 1832. 18. sept. i. 1. je nastopil kapelansko službo v Libeličah ter je potem do 1847 imel še 11 kapelanskih postojank, ker so ga radi nerednega življenja morali vedno prestavljati. Ob času, ko je pisano to pismo, je bil kapelan pri Sv. Martinu na Paki (24. apr. 1845—20. dec. 1847). Menda na podlagi ugodnega poročila dobričine Stojana je prišel za provizorja v Kostrivnico, potem na Frankolovo, kjer je postal celo župnik, a je 1. 1850. moral iti zopet za provizorja k Sv Antonu na Poh., potem v Kotlje in v Preborje, kjer je 1. 1855. postal deficijent in umrl 23. sept. 1873.
37.
Hochwiirdiger Herr Dechant!
Erhalten auf das werthe Schreiben von 22!^ d. M. die Vollmacht jene dort genante(l) 26jahrige Braut von dem vorgebrachten einfachem (!) Geliibde ewiger Keuschheit zu dispensieren, um so mehr, als ich dergleichen frome(!) Anwandlungen und Entschliifie in Stunden fromer(!) Begeisterung fiir keine eigentlichen Vota halte, in so ferne solche von keinem Stellvertretter Gottes formlich abgenommen und ohne Gutheifiung des Beichtvaters gemacht worden sind. Doch ist es gut auch in diesem Falle die betreflende Person im Ge-wissen zu beruhigen. Ergo fiat!
Es wird geredet, dafi der eifrige Haschnik fiir die Primitz des Knes aufierordentliche Anstalten mache, eine ungewohnliche, Aufsehen erregende Nationaltracht — etwa die alt Illirische dabey zur Schau zu bringen beab-sichte, u. d. g. Dergleichen Ostentationen sind einer Seits lacherlich, ander
35) napravo < naprajo
Seits aber in unserer Zeit aufreizend, bei Vielen Verdacht erregend, und mogen um so mehr unterbleiben, als eine Primitzfeyer mehr auferbauen als zerstreuen — ein Schauspiel der Engel und keine Komedie(l) des Zeitgeistes und seiner Trabanten seyn solle.
Auf meiner Visitationsreise habe ich im Vidmer Decanate viel Trost-reiches erfahren, und mufi der Geistlichkeit jenes Distriktes, mit weniger Ausnahme alles Lob sprechen, denn sie lehret nicht nur mit Worten, sondern was mehr ist, auch mit einem auferbaulichen Beispiele. Im Drachenburger Decanate stosse ich dagegen auf viele Steine, die ich nicht wegwalzen kann; sie sind zu tief gelegt, und zu veraltet.
Dechante! seyd darum umsichtige Wachter, und bauet zur rechten Zeit dem Uibel vor, das unsere Diozese brandmarket! Dies zum Beweise meiner unveranderten Liebe und Achtung gegen meinen liebenswiirdigen Michael, von
Ihrem
Bischofe
Fautsch am 27. August 1847.	Anton m. p.
O p o m b e k 37. pismu : Pismo je pisano v Bučah na škofovem vizitacijskem potovanju. V pismu omenjeni novomašnik K n e s je Anton Knez, r. 10. jan. 1822 pri Sv. Juriju pod Taborom, posv. 30. jul. 1847, umrl že 23. nov. 1848 kot deficijent. — Košar je priobčil (okrajšano) zadnje tri odstavke (o. c. 302—303).
38.
Hochwiirdiger Herr Dechant!
Lieber Stojan!
Fiir Ihre herzlichen Wiinsche danke ich mit der Bitte, solche mit Ihrem Gebethe recht kraftig zu unterstiitzen.
Es freuet mich besonders, dafi Sie seit den Exercitien das Hauswesen so klug und ordnungsmafiig eingerichtet, dafi Sie der Bischof dafiir beloben mufi. Praedica ergo verbo et exemplo, ut videant subditi tui Sacerdotes opera bona, glorificantes Patrem, qui in coelis est.
P. Placidus Jabornik hat zwar einen Anfang gemacht — aber zur voll-standigen Herausgabe der ganzen h. Schrift keine Aussicht gegeben. Es thut Noth unsern einst gefafiten Plan neuerdings zur Sprache zu bringen, so bald das lil Heft Jaborniks zum Vorschein kommt. Sie werden gewifi einen Theil der Uibersetzung iibernehmen. — Vor mehrern Jahren haben Sie auch die Herausgabe eines grofiern Gebethbuches beantragt. Dieses Bediirfnifi finde ich nun mehr als je. Ich ersuche Sie [danf] dafiir zu sammeln, Quellen zu sondern, um mir in einiger Zeit zu solcher Ausgabe behiilflich zu seyn.
Im AnschluBe folgen 12 11 30 xr als Recompens fiir die Bewirthung der Conferenz Theilnehmer pro 1847 mit der Bitte, auch am kommenden Con-ferenz-Tage die gleiche Bewirthung aus Liebe fiir die gute Sache besorgen
zu wollen. Sollten Sie Mehre<r)es ausgelegt haben, so bitte ich mir nur zu melden; ich bin bereit den Ersatz zu leisten.
Ihr Aufsatz wieder die Benedict<io> illegit.<imarum> ist mir ganz aus dem Herzen geschrieben und meisterhaft gehalten. Nur wollen Sie kiinftig, insoferne die Herrn Conferentisten nicht Ihrer Meinung seyn sollten, immer ein Separat Votum einlegen, damit man die abweichenden Ansichten erkenne, und Sie sich nicht dem Vorwurfe aussetzen, dafi Sie Ihre Meinung als jene der ganzen Conf. Station geltend machen wollten. Das Resultat der vorjahrigen Bespra-chung werden (!) Ihnen fiir die nachste Conferenz mitgetheilt.
Ich empfehle Ihnen den armen Oreschnik, ihn theils zu heilen, theils mit Geduld zu iibertragen, quia pater misericordiae es Tu.
Zdaj pa z Bogam!
Vaš
Na sv. Antona večer	Anton m. p.
848.
Opombe k 38 pismu: Molitvenik, o katerem govori Slomšek, bo menda Sv. opravilo, uradno vpeljana zbirka molitev za lavantinsko škofijo, ki je izšla šele 1. 1860. v Mariboru pri Janžiču. - „B e n e d i c t i o ill eg-it.": Cerkveni obrednik ima poseben blagoslov za zakonske matere po porodu, ki bi naj bil nekaj častnega za nje. Razpasla se je pa navada, da se je ta blagoslov delil brez razločka zakonskim in nezakonskim materam. Proti temu je bil Stojan in Slomšek mu je pritrdil. — Pismo je pisal Slomšek na svoj god 17. jan.
39.
Hochwiirdiger Herr Dechant!
Verehrtester Herr Stojan 1
Ihre beiden letzten Schreiben ddt. 14. Janner u. 2. Febr. 1. J. beantworte ich mit meinem Danke fiir die ausgesprochenen Wiinsche. Gott bestattige solche und fiige sein Fiat! dazu.
1st Ihnen auch die Einladung zu Theil an dem Laibacher Kolednik mit-zuarbeiten? Ich habe nichts dagegen, nur wollen Sie auf unsere Drobtince nicht vergessen, und fiir den Jahrgang 1849 die Beschreibung der ersten Kinder Comunion(!), wie Sie solche in Riek oder Gomilsko gefeyert, liefern.
Ihren Wiinschen, eine einfache Pfriinde zu haben, kann ich keinen Beifall geben. Dies hiefie sein Talent vergraben. Jeder Stand — mit seinen Lasten ist eine Gabe Gottes; der Soldat mufi jenen Posten behaupten, der ihm zugewiesen ist. Dergleichen Gedanken sind Versuchungen, Absint.
Mich freuet die moralischphysische Herstellung des Kaplans Oreschnik; nur wollen Sie sorgen, dafi er nicht in das entgegengesetzte Extrem verfalle, was bei solchen Leuten so gerne geschieht.
Wie behauptet sich unser Haschnik — ich meine in sittlicher Beziehung. — Ich wiinsche, dafi er seine Priifung wohl bestehe, um ihm bald Mehrer<e)s anvertrauen zu konnen.
Unser gute Domprobst liegt an der Gicht krank darnieder, und kann sich nicht erholen. Der Kaplan Kamnatnik ist vor einigen Tagen gestorben.
Bog Vas ohrani
Vašimu
Am 26/2 848?	Antonu m. p.
Opombe k 39. pismu: Kake publikacije 1. 1848. pod naslovom ,.Kolednik" slovenska bibliografija ne pozna. Najbrž je ostalo samo pri načrtu. — V Drobtinicah 1849 je res Stojanov (anonimen) spis o prvem sv. obhajilu. — O r e š n i k Gregor je bil gotovo nereden duhovnik, ki je od 1. 1832, ko je bil posvečen, do 1862, ko je postal deficijent, imel nič manj ko 20 štacij. V Braslovčah je bil za kapelana od 15. jan. do 1. dec. 1848. — Kamnatnik Ivan je bil kapelan pri Sv. Marjeti pri Wolfsbergu v Lav. dolini in je umrl 15. febr. 1848, star 37 let. — Košar je priobčil tretji odstavek (o. c. 303).
40.
Preljubi moj Stojan!
Lepo se Vam zahvalim za Vaše prijazno pismo, ino Vam veselo Alelujo iz serca vošim. Žalostnih časov smo včakali; pa skušali v naših krajih še le jih bomo, kedar se bojo vse zmote ino krivice med nas prihomotale. Zdaj je še le začetik. Potreba je pastirjem čuti ino pa moliti.
V Gradci so vboge Jezuite iztirali, te dni pojdejo nad revne Karmelite ino Karmelitarce. Ni ga, ktiri bi se za nje poskusil, alj jih branil. Pekel ima svoj divji lov. Za njimi bojo nad nas segli, ino poprej ljudstvo ob sveto vero djati poskusili. Naša pomoč je le v imeni Gospoda.
Eine religiose Zeitschrift, sey es schon ein Wochenblat(!) oder ein Monathelft(!j wird Bediirfnifi werden. Ich habe dieflbeziiglich an Herrn Abten das Ansinnen gemacht; allein Vodušek weifi um keinen Redacteur. Vielleicht bringen die Laibacher ein solches Blatt zu Stande, das nothwendiger und niitzlicher ware, als eine slow. pol. Zeitung.
Auch einen Biicher Verein fiir das Volk miissen wir stiffen, um den schlechten Biichern den Weg abzuschneiden, die man nun unter das Volk einschmuggeln wird. Vor bosen Menschen und schlechten Biichern bitte ich die arglosen Kinder des Landes vorziiglich zu warnen.
Die Ultra Radicalen Gratzer wollen den Klerus ganz um die allgemeine Achtung bringen. Sie haben einen Auswiirfling bei den Karmelitern befreyet, und haben vor auch unsere Straflinge in Voitsberg auszulassen. Dann wollen Sie eine Bioschir. (!) drucken lassen, die alle Schandthaten des Klerus der Welt preisgeben soli.
Mich freuet Ihr trostliches Zeugnifi iiber Haschnik. Er ist ein thatiger Mann, der fiir die gute Sache kampfen kann, wenn ihn der gute Geist leitet.
Ich werde bereits am 2'_e5 Sonntage post Pascha3") die Visitation im Jaunthale anfangen, und nach der Ordination, in das Oberburger und Ska-
30) L post Pascha
User Decanat kommen, wenn keine Hindernisse entgegen tretten(!). Es konte (!) seyn, dafi ich Ihnen einen kleinen Besuch mache.
Eben schreibe ich den Zivotopis Ihres lieben Fričko fiir die Drobtince 1849. Ich werde mich moglichst beeilen den Jahrgang fertig zu machen, darum bitte ich mir die Beitrage moglichst bald einzusenden.
Das iibertriebene Treiben des iiberspanten (!) Mayrs erregt hier in Karnten allgemeine Indignation; es nimmt von uns Niemand Antheil an dieser Agitation. Wir wollen Oestr. Slowenen bleiben, ohne zum deutschen Bund — noch zum Kroathenthum zu gehoren. Unsere Petitionen wollen wir zu einer gelegenern Zeit machen.
Zdaj pa veselo Alelujo Vam ino Vašim želi
Vaš
Am 19/3 848.	Anton m. p.
Opombe k 40. pismu: V Ljubljani je 1. jul. 1848 začel izhajati ..Slovenski cerkveni časopis", od 1. 1849. „Zgodnja Danica". — Med ohranjenimi, pod II priobčenimi pismi, nobeno ne govori o kakem religioznem listu, za katerega bi naj bil Vodušek iskal urednika. Dotično pismo se je menda izgubilo. — Mayr je Matija Majar Ziljski. — Košar je priobčil (netočno, okrajšano in deloma drugače razvrščeno) prvih pet odstavkov in zadnji odstavek (o. c. 303-304).
41.
Hochwiirdiger Herr Dechant
Erhalten im Anschlufie die Ordin. Genehmigung zur 2. Auflage der Zillier Evangelien. Der schnelle Absatz ist ein Beweis der besonderen Brauchbar-keit. Ich hoffe, dafi dieses Werk seine guten Friichte getragen, und eine gesegnete Arbeit genant(l) werden konne; daher ich auch fur gut finde, die Auflage unverandert zu lassen Der Ausdruck: Pač blagor še bolj tistim konnte hochstens ein Boswilliger iibel interpretiren; mir gefahlt(l) indessen das alte Izveličani so veliko več tisti weit besser, indem es dem latein: Beatus naher zu kommen scheint. Am Titel-Blatte soli der Name meines seligen Vorgangers bleiben.
Der nicht angenehme Vorfall mit dem nur zu vorlauten und etwas eitlen Hašnik ist meinerseits wohl betriibend, wird aber anderseits auch dem Be-treffenden hoffentlich ein heilsames Arzneymittel seyn. Diese Conflicte mit der Geistlichkeit an sehr vielen Wahlstationen sollen fiir den Klerus eine Warnung sein, sich in polit. Verhandlungen ja nicht einzulassen, und nur eine pass. Haltung beobachten. Da haben die pol. Vorsteher zu predigen. Uibrigens sind uns die traurigen Vorgange und die iible Stimmung unseres so hoch gepriesenen Slaven-Volkes ein betriibender Mafistab, der uns zeigt, wie tief im Irdischen noch die Slaven stecken, wie wenig wahrer geistl. Bildung sie noch besitzen. Selbst die gewifi wohlgemeinten Worte des Bischofes fanden keine gute[n] Aufnahme. Wehe uns!
Die Deutschen in Karnten sind noch ganz ruhig und besonnen; dagegen haben die Windischen den Propst Welbich in Tainach mit Steinen geschlagen, den Administrator von Eberndorf verjagt und auch in Klagenfurt Excessen gemacht. Auch unsere Theologen machen tibermiithige Petitionen, worunter die Amovirung des braven, aber fiir die Schwindelkopfe zu strengen Spirituals, Aufhebung der Klausur u. d. g. Nur das ausgezeichnete 4i Jahr hat sich nicht dabei betheiliget. Gottes Geist erleichte(l) und leite uns! Darum wollen wir bethen. Am 13. verreise ich in das Bleiburger Decanat, und bin bis 26. d. M. in der Visitation. Z Bogam !
Vaš
Am 10. Mai 848.	Anton m. p.
(Na zadnji prazni strani je Slomšek zapisal:)
Decano Stojan, ker so odpremili pismo očividno v škof. pisarni.
Opombe k 41. pismu: Druga izdaja Stojanovili Evangelijev je izšla šele 1. 1850. — H a š n i k je bil I. 1848. kapelan pri Sv. Juriju pod Taborom. Njegova afera, ki je v zvezi z volitvami za Frankfurt, je le eden izmed številnih prizorov, ki so se odigrali na Sp. Staj. Da je v Savinjski dolini precej vrelo, kaže napad na soneški grad. Gl. o tem Apih, Slovenci in 1. 1848., str. 60-63 in 108. Sicer afera Hašnikova ni natančneje znana. Hašnik je v Novicah št. 17 dne 26. aprila 1848 objavil pesem „Svobodni Lenart", kjer smeši »svobodo", kakor so si jo predstavljali mnogi kmetje. Najbrž je hotel Hašnik v tem smislu miriti razgrete glave, oa je slabo naletel. Volitve za Frankfurt so se vršile 3. maja, one za avstr. državni zbor pa šele 20. jun. — Prošt Lovro Welwich (po Slomšeku Welbich) je bil za pravo prošt veli-kovškega kapitola, ob enem pa dekan in župnik v linjah v krški škofiji. Bil je doktor teologije, rojen pri Gospej Sveti 17. okt. 1792, umrl 8. okt. 1859. —• Spiritual v Celovcu je bil takrat Mihael Piki.
42.
Hochwiirdiger Herr Dechant
Erhalten hiemit meinen Dank fiir die iibermittelten beiden Exemplare Lukas Doliners Mnoge svete pesmi mit der Bitte unserm lieben unermiideten Sanger und Spender gelegenheitlich meinen und des Herrn Dompropsten Fridlich (!) schuldigen Dank fiir das werthvolle Geschenk auszusprechen.
Ihrem Wunsche wird in Kiirze entsprochen werden; trachten Sie nur auch den guten lieben Kossar bald herzustellen; ich wunsche sehr seine baldige Genesung. — Dem ebenfalls kranken Herrn Knez wollen Sie angeschlossene 10 fl auf [die] eine Messintention pro clero Lavantino einhandigen. Solite einer der beiden Defizienten Mangel an Stipendien haben, so konnte (!) man ihm von hieraus zeitweise aushelfen.
Der gute Pogačar lafit37) sich viel Miihe und Reisen kosten, um seine theol. Blatter am Leben zu erhalten. Auch wir sollen keine Miihe sparren ihn
lafit < lasset
nach Kraften zu unterstiitzen. Schmutzblatter drohen uns ganz das Volk zu verpesten, Es(!) werden ganze Packete an die Postamter zur unentgeltlichen Vertheilung versendet. Die Kinder dieser Welt sind viel thatiger und opfer-williger als wir. Lasset uns wachen und wirken.
Die Einftihrung eines Katholiken Vereines (Bratovšine sv. Križa) ist — und wird immer mehr auch fiir unsere Gegenden eine Lebensfrage. — Ich ersuche Sie mir Ihre Ansichten, Plane und Wiinsche mit zu theilen (: quia homo Dei es!:) und eingedenk zu sein
Ihres
Am 6. te 848!	Antons m. p.
Opombe k 42. pismu : O O o 1 i n a r j u gl. SBL. — Košar je kot mlad kapelan v Poljčanah spomladi 1848 nevarno zbolel in je moral dalje časa počivati doma v Braslovčah. Gl. Križanič, Fr. Košar, 37—39. — Nemški list, ki ga je urejeval dr. Janez Zlatoust Pogačar, poznejši ljubljanski škof, se je imenoval „Theologische Zeitschrift". On je urejeval tudi »Slovenski cerkveni časopis", od 1849 naslovljen .Zgodnja Danica". Gl. Apih o. c. str. 147. — Košar je priobčil stavek o Knezu ter zadnja dva odstavka (o. c. 304).
43.
Hochwiirdiger Herr Dechant!
Nach langem Stillschweigen ein frohliches Alleluja in der Hoffnung dafi Ihnen der schone Friihling auch eine verjiingte Gesundheit gebracht, und Sie sich von der schweren Osterarbeit bereits erholet haben werden.
Weil aber in der Welt keine Siisse ohne Bitterkeit sein kann, somit auch mein Schieiben. In Laibach erzahlt man sich von der Geistlichkeit des Sann-und Schallthales skandalose Sachen, dafi Einige, dazu noch Ange-sehene, Kinder-Spielsachen in ihren Pfarrhofen brauchen, die Sie auf Wiigen mit ihren Wirtschafterinen (!) fahrend von den Markten heimfiihren. Der Be-richterstatter versichert dieses argerliche Benehmen aus einer sehr achtbaren Quelle vernohmen !) zu haben, von dem ihm Thatsachen erzahlet worden sind. Wollte Gott, es waren dergleichen Plauschereyen leeres Zeug; mir kann es indefi nicht gleichgiiltig bleiben, und ich soli u. will die sittl. Zustande meines mir so werthen Klerus kennen. Haben Sie daher die Giite in der Osterzeit ganz unvorhergesehen Ihre unterstehenden Pfarrer, wo Sie einen gerechten Verdacht hegen durfen, zu besuchen, sich selbst die nothwendige Uiberzeugung zu verschafen (1), auch glaubwiirdige Zeugen zu vernehmen, und mir die Hausverhaltnisse von Franz, St. Georgen und Gomilsko genau zu erheben, und mir bis 15^ k. M. privatim Bericht zu erstatten. Sunt odiosa — officiosa!
Am 28'2^ werde ich, wenn Gott will, zur Consecration unser<e>s hohen Metropoliten vereisen(l). Begleiten Sie mit einem frommen Memento
Ihren
treuen Freund
Am 20/4. 5~f.	Anton Martin m. p.
Opombe k 43. pismu: Slabi glasovi o savinjski in šaleški duhovščini, ki so Slomšeku prišli na uho iz Ljubljane, menda niso bili utemeljeni, ker ni bilo kakih posledic radi tega. Na Vranskem je bil takrat župnik Andrej Zdolšek (1841 —1855), Slomšekov mladostni prijatelj, kateremu je Slomšek sam spisal posmrtnico v Drobt. 1. 1855., česar bi pač ne bil storil, če bi bil Zd. v moralnem oziru omadeževan. Pri Sv. Juriju pod Taborom je bil župnik (1849—1853) Gašpar Schwarz. Pri tem nekaj ni bilo v redu, kakor je sklepati iz 50. pisma. Na Gomilskem pa je bil župnik (1846—1876) naslednik Stojanov Andrej Stvarnik, o katerem gl. op. k 9. p. str. 36. — Posvetitev novega metropolita Maksimilijana Josipa Tarnoczya se je vršila v Solnogradu 1. junija 1851. — Košar je priobčil (po svoje) zadnja dva stavka (o. c. 305).
44.
Hochwiirdiger Herr Dechant!
Es ist nun endlich ganz festgesetzt in der Quatemberwoche in der Pfarre zu Ponikl mit Gotteshiilfe eine Mission in forma Jubilaei zu halten. Pfarrer Marcus Glaser mit 5 Seckauern unter Mitwirkung mehrer Lavanter soil die Seele der Mission sein. Auch Sie sind uns unentbehrlich und werden hiemit eingeladen nach Moglichkeit im Beichtstuhle, dann etwa mit der Anleitung der Kinder zur hI. Beicht, und mit einem Vortrage uns zu helfen, insoferne es Ihnen die Gesundheit und Ihr Amt zulafit(l). Ich wunsche sie schon am Pfingstmontage mit dem Mittagstrain circa 2 Uhr nachmittags in Ponikl, und bitte um Ihre ungesaumte Erklarung um Ihnen die Geschafte vor meiner Abreise nach Salzburg, die in Vigilia Ascensionis wenn Gott will stattfinden soil, anweisen zu konnen.
Am heutigen Tagen (!) vollende ich die Visitation in Stranitzen, und hoffe morgen mittags zu St. Andra einzutreffen Vale et dilige
Tuum
Gonobitz am 22. Mai 1851.	Antonium m. p.
(Na zadnji strani pisma običajni naslov in dobro ohranjen pečat škofov.)
Opomba k 44. pismu: Misijon na Ponikvi binkošlni teden 1851 je bil združen s Slomšekovo škofovsko vizitacijo v njegovi rojstni župniji. O tem misijonu je poročala „Zgodnja Danica" št. 27. 3. jul. 1851, potem št. 18. 29. apr. 1852. Med v dopisu navec'enimi duhovniki ni Stojana, torej se najbrž ni odzval vabilu Slomšekovemu, ali pa je pomagal le v spovednici> ne pa pri pridigah.
45.
Preljubi moj Stojan!
Zašto Vi ko[l]marje precejate, in pa muhe lovite kakti kebre velike? — in pa po zimi! Viel Larmens um ein kleines Ding. Sie reden von Strafen? Worin bestehen Sie denn? Nec putatis, gratis esse malos in hoc mundo et nihil boni agere Deum de illis. Omnis malus aut ideo vivit, ut corrigatur, aut ideo vivit, ut per ilium bonus exerceatur. S. Aug. UiberdieB ist Tanzer noch nicht so bose, als ihn die bose Welt schildert. Er ist eifrig undthatig; was ihm an Klugheit mangelt, wird ihm die neue Leitung und seine gemachten
Erfahrungen geben. Ergo, bono animo esto Michaelis! česar se človek pogosto boji — mu je naj bolj po godu; — česar se veseli, se mu rado, rado vgreni. To Vas in nas skušnja uči.
Tanzer komt(!) aus dem Fegefeuer eines Lipovšek in den Himel (!) von Frafilau. Welch eine Freude fiir ihn! Ako pa raja ne bo vreden, ga bo Mihael z goiečem(!) mečem pregnal v solzno dolino. Tanzer hat seine Schatten — aber auch seine Lichtseiten. Die Schattenseite wird von der Sonne eines musterhaften Kollegen und eines exemplarischen Pfarrer<s> beleuchtet bald verschwinden. Welch eine Ehre! welch ein Lohn! Geht es aber nicht, so wird man dem Unverbesserlichen weiter helfen ohne Ihre theure Pfarrsgemeinde zu strafen. Bin denn ich ein Strafbischof? Uibrigens hat Tanzer eben sein Gesuch zur Auswanderung als Missionar nach Amerika eingereicht. Sobald er seine Aufnahme in irgend eine Amerk. Diozese beibringt, wird er auch seine EntlaBung erhalten. Tako se ga bote lehko in hitro iznebili; in kolika čast za Braslovčane misjonarja v Ameriko poslati! Poglejte, kako se nerodno kregate, in ne veste zakaj? — „Pa g. Križana ne radi zgubimo". Tudi Ka-lobčani so ga ne radi dali. To mene -— pa tudi Križana veseli. Saj niste za Križana prosili! — Takega ravno Doberčani vtrebujejo, de jim šolo na noge spravi. Tudi prijatel Vaš g. f. Nagi takega potrebuje in želi; in Vi ne smete biti tako sebični, de bi ga mu ne privošili. Kamo bi pa bila Vaša ker. ljubezn? Vi pravite, de Vas stiska. Rad verjamem, kajti stisko sam pogosto čutim. Pa bi vendar rad kako stotinko gosp. Stojanu posodil, če bi mi v s li besedico zinil. — Glejte, tako Vam kratko — pa dobro pismice pišem
I>r'iatel	Anton m. p.
Sie werden iibrigens dem Generale in der Kirche Gottes verzeihen, der oft Versetzungen machen mufi, die nicht Allen gefallen, oft zu Bitten taube Ohren macht, weil er solche nicht erfullen kann, ohne das allgemeine Beste dem Einzelnen zu opfern. Parce mihi domine!
Opombe k 45. pismu: Pismo je brez datuma, ali pisano je nekje proti koncu meseca januarja 1. 1852. — Janez Tancer, r. v Studenicah 20. dec. 1820, posv. 1845, je prišel v Braslovče 12 febr. 1852 od Sv. Kungote na Pob. Ostal je v Braslovčali do 25. jul. 1853, ko je res odšel kot misijonar v Ameriko. — Lipovšek je bil župnik pri Sv. Kungoti na Pohorju in je moral biti sitnež, ker službovanje pri njem označuje SI. kot „vice". — Križan Henrik je bil v Braslovčah od 10. sept. 1851 do 12. febr. 1852. Iz Dobrne je 24. apr. 1856 prišel v Olimje, iz Olimja pa 1. febr. 1857 v Pilštajn, kjer je bil tudi rojen 26. maja 1825. Umrl je kot župnik pri Sv. Janžu na Peči 1. jan. 1889. — Albert Nagi je bil župnik na Dobrni. — Košar je priobčil (netočno) začetek pisma (do „schildert"), pripis in mesto o Stojanovi „stiski"; datira ga z januarjem 1851 (o. c. 305—306).
46.
Hochwiirdiger Herr Dechant!
Qui cito dat, bis dat; ich ubersende aber nur ./. angeschlossen 100 fl CM als eine kleine Ergotzlichkeit. Es steht geschrieben: Vinum laetificat cor
hominis ; in unsern geldarmen Tagen heiBt es aber: Nervus rerum gerenda-rum exhilarescit animum. Selig sind die Kapuziner, insolange sie sich von alien Geldplagen ledig zu erhalten wissen. Allein das liebe Geld ist ein Probierstein, auf dem in unsern Tagen auch das Votum paupertatis scheitert. Was soil man erst iiber das viele vergrabene Geld klagen, das in 100 Jahren erst bliihen wird!
Unser gute Domprobst leidet seit 4 Tagen an seinem Gichtiibel, und ist genothiget das Bet(!) zu hiithen.
Moge der erste Eindruck des neuen Kaplans bis zur Abreise nach A-merika dauern. Gott erhalte Sie
Ihrem
Freund
Am 17/2 852".	Anton m. p.
O p o m b e k 46. pismu: Stojan je bil kot župnik v Braslovčah v gmotnih zadregah, pa mu je blagi Slomšek pomagal in napravil šaljivo aluzijo na denar. — Košar je priobčil začetek (do „animum"), a netočno (o. c. 306).
47. L. J. Chl
Auf das liebe Schreiben vom 16. v. M. folgen angeschlossen 100 fl B. N. als eine runde Summe, die Sie schon bis zur Erfolglassung (?) der Riickstande zu verwenden wissen werden. Es ist bitter durch so unerwartete Mifistiinde in seinem Einkommen behindert zu werden; wird aber plotzlich die so lange zuriickgehaltene Geldquelle fliifiig werden, dann ist fiir Sie groBe Gefahr in den Wellen des Reichthums nicht unterzugehen. — Bereiten Sie sich darum nur gut vor!
Auch unsere Jubilaumsandacht hat einen guten Eindruck gemacht, und scheint einen guten Nachklang zu lassen. DaB man der Andacht eine neue Form, und mit solcher auch einen neuen Reitz verschaft (!), ist sehr weise gehandelt. Die beiden Herrn Kaplane verdienen fiir den hI. Eifer eine Belo-bung. Moge solche indessen im Buche des Lebens aufgezeichnet werden, damit es nicht heifie: Jam acceperunt mercedem suam.
Endlich ist unser Gebetsverein unter Anrufung des hI. Cyrill u. Method vom hI. Vater gutgeheifien und mit Kirchenschiitzen betheilt worden. Nach-stens kommt eine wiederholte Einladung; angeschlossen aber einige Bilder. Ich lasse in Maria Einsiedeln kleinere und billigere Vereinsbilder machen nach dem Muster jener der Kindheit Jesu.
Mit Liebe
Ihr
Am 1. July 852.	Anton m. p.
Opombe k 47. pismu: Braslovški župnik je prišel ob svoje dohodke radi podložniške odveze, imel je namreč poprej nekaj podložnikov, gornino, snopovno desetino,
ribištvo. Izvzemši slednje, je vse ostalo bilo odkupljeno šele I. 1854. za 20.360 gl. 20 kr. Preden se je vse to uredilo, so zastali župnikovi dohodki. — Jubilejska pobožnost, ki jo omenja Slomšek, se nanaša na sv. leto, ki ga je razpisal papež Pij IX. 21. nov. 1851 in se je začelo z marcem 1852. — Košar je priobčil celo pismo razen prvih dveh stavkov drugega odstavka, vendar precej predrugačeno (o. c. 306).
48.
Verehrtester Herr Dechant!
Das liebe Dankschreiben vom 261^ d. M. glaube ich am besten damit zu beantworten, wenn ich Ihnen abermals eine Vorhilfe pr 100 fl. B. N. iiber-sende, mit welcher Sume(!) Sie etwa theilweise Ihre Dienstbothen zum neuen Jahre bezahlen mogen. Sollten Sie aber damit nicht auslangen, so schreiben Sie mir.
Auch iibersende Ich Ihnen 50. Stk. Vereinsbilder des hI. Ciril (!) u. Method fiir die Mitglieder.
Die guten Missionspriester haben harte Proben zu bestehen; mogen sie nur stark genug werden die Missionen siegreich zu halten! Dann wird auch Ihrem gerechten Wunsche entsprochen werden. Es heifit dafi die Carmeliten von Gratz nach Wien berufen werden, um dort gegen das Einreifien der Sittenlosigkeit zu wirken, indem die Polizeigewalt zu ohnmachtig erscheint dem Strome zu widerstehen.
Was solle aus der Kollektur werden, die Ihre Kaplline in der Kuratie Gomilsko beziehen ? In diesem Bestande kann u. darf man es nicht belassen, um der Sache der Religion nicht zu schaden.
Vesele praznike božične, pa srečno novo leto Vam in Vašim želji (!)
Vaš
prijatel
St. Andra am 1. 10ber 852	Anton Martin m. p.
Opombe k 48. pismu: Sedanja gomilska župnija je kot samostojna kuracija bila izločena iz braslovške pražupnije 1. 1786. Ker je pa zbirca na njenem ozemlju tvorila sestavni del dohodkov braslovških kapelanov in jim izgube niso z ničim nadomestili, so jim pustili še nadalje zbirco v gomilski kuraciji. Toda sčasoma je postalo to nevzdržno: braslovški kapelani niso imeli nič več opraviti v gomilski kuraciji, pač pa so pobirali zbirco. Za Slomšekovega časa se je to uredilo tako, da se je pravica do te zbirce priznala gomilskemu kuratu. (Orožen, Dekanat Frasslau 69.) — Košar je priobčil (netočno) prvi odstavek in (v nemškem prevodu) zaključni stavek (o. c. 306).
49.
Hochwiirdiger Herr Dechant!
In der Erwartung dafi Sie die verlangten Exemplare unseres Djanje Svetnikov entweder schon erhalten, oder nachstens erhalten werden (am 15. d. M. wurde<n> die Biicher von Gratz nach Cilli befordert) ersuche ich Sie den von mir schuldigen Betrag fiir die im letztverflossenen Jahre gehabte
Verpflegung der Conferenz-Theilnehmer mit 20 fl von dem Biicherbetrage in Abzug zu bringen, und um so viel weniger einzusenden, um die gegen-seitigen Geldsendungen zu vermeiden.
Endlich sind wir mit dem Manuscripte fertig; auch der Druck des 2il!; Bandes ist bereits bei dem 25. Bogen. Ich danke fiir Ihre Mitarbeit. Pač škoda, da niso več Svitnikov(l) Oni obdelali; gospod Cizej je priden, pa se preveč nemške čerke derži.
Vam in Vašim veselo novo leto blagoželjim
Vaš
Na stariga leta 1853.	Anton m. p.
(Na zadnji strani naslov.)
Opombe k 49. pismu: Djanja Svetnikov je izšel II. zvezek 1. 1854. O Cizeju gl. op. k 15. pismu. L. 1853. je bil od 15. sept. kapelan v Braslovčah in je ostal tam do 4. jul. 1859. — Košar je priobčil (netočno) zadnji odstavek (o. c. 306 — 307).
50.
Hochwiirdiger Herr Dechant!
Erst jetzt komme ich zur Beantwortung Ihres lieben Schreibens von — nachdem wir, so wie auch Sie die Marienandacht vollendet, und nun mehr Zeit haben werden zu schreiben, so wie zu lesen.
Wegen der abzuhaltenden Volksmission zu Frafilau konnen Sie ohne Sorgen schlafen. Sie halten bereits durch Ihre Andachten genug Vor-Missionen; darum dem Bediirfnisse geniigend abgeholfen. Auch ist bereits eine Volksmission einem Stadtpfarrer fiir das kiinftige jahr, wenn Gott gibt, zugesagt, wo solche nothwendiger sein durfte. Weder in Oberburg noch in Pletrovitsch ist ein Verlangen nach einer Mission.
Was die Approbation Ihres Manuscriptes: der Marien-Monath betrift (!), so kann solche nicht bevor ertheilt werden, als das ganze Manuskript samt dem Titel vorliegt. Befleifien Sie sich, es fertig zu machen, dann wird auch das Ordinariat nicht saumen das Seinige zu thun.
Wie steht das Hausverhaltnifi in St. Georgen? Haltet der Pfarrer jene Person noch vom Pfarrhofe entfernt? Was, wie haltet sich Ihre liebe Deca-natsgeistlichkeit? Alles dieses interessirt
Ihren
Freund
St. Andrea am 11. ICtel' 854.	Slomschek m. p.
(Na zadnji strani naslov.)
Opombe k 50. pismu: V pismu omenjena Stojanova knjižica „Der Marien-Mo-nath" bo pač „Marije Rožni cvet", ki je izšel 1856. — O župniku pri S v. J u r i j u pod Taborom gl. op. k 43. pismu.
Arhiv za zgodovino in narodopisje. I.
6
Prečastiti Gospod Dekan!
Ne zamerite, de Vas tako dolgo mudimo. Godi se nam kakti kmetu, kteri od samega dela ne ve, eesar(l) bi se lotil; o tem se pa v senco vleže, de mu čas prejde. Vi imate brez našega slabega dela dovolj blaga, in ste brez naše pomoči bogat zadosti; torej se skoraj ne splača, Vam kaj poslati, ker nam pero že kesno, in pa gladko ne teče, tudi beseda ne reče, kakor svoje dni. Samo to nas primora še za pero prijeti, de se pisarstva clo ne odvadimo, in dane obljube ne snemo. Popilite in popravite, kar je roglato, kakor ste sedem žalost Marije okoljbali; kar pa ne sodi, med smeti veržite; to je vredništva pravica! —
Sedma pridga od sedem žalost Marije od malega števila Zveličanih je kratka, ter ne bo nad 3-—4 strani natisa zasegla. Dostavil sim jo, naj bo število popolnoma, in se ne bo kdo spotikal. Mislim pa, de bo za pervo torbico A: že blaga zadosti, ker je pridig in take robe že preveč po sveti; ako česar izverstnega, posebniga nimate, bi bilo škoda za natis; navadne pisarije že ljudem presedajo.
Pošlem Vam životopis rajnega častitega dekana Rejata, kteriga scer po osebi niste poznali; spoznajte jih vsaj v pipisu(!), ki je scer nategnen in nekoliko obširnej; pa bi rad, naj bi bil v naukih popolnej, kakor ga mislim mladim duhovnikam potrebnega.
Po mojem nasvetu Vam tudi Vaš stari prijatelj korar Piki čertico po-šlejo, iz nemškega nekoliko posneto, ktera Vam bo, mislim po volji; le gospoda Rozmana ne morem pripraviti, de bi Drobtince podperali; še jim merzi, de smo jih družtvi sv. Mohorja prepustili.
Imam še betvice osnovano od cerkvenega peta(!), ki se nam močno močno kazi; pa še prepisati vtegnil nisim. Za oddelk E alj pa za G sim zostavik namenil, in bom Vam skusil poslati, poprej ko na tisto versto pridete. Bojim se, de letošne Drobtince ne bodo velike noči vidle; g. Leon ima drugih poslov čezveč, in take le odlaga, ki mu ne ujidejo.
Prejmite tudi dvojno načelo za prihodne Drobtince nazaj. Plaskanov popis je prav hvale vreden in jako obdelan, ter zasluži letošnim Drobtincam na čeli svetiti se. Sv. Just je še le v osnovi, in se naj na drugo leto, če Bog da, odloži, in prav gladko obdela. Tako g. Piki mislijo. Kar pa željim, in Vam priporočim de terjate, naj se podoba sv. Frančiška po nasvetu Plaska-novim v Einsiedelnu prav čedno naredi, ako Mohorčani ne premorejo Jekloreza omisliti; pa mora podoba tudi romarsko cerkvo imeti. Lanska podoba sv. Martina ni toljkega svetnika vredna, je preborna.
Pošlem Vam za novo leto nekoliko novih podobic
Vaš
Am 4. Janer(!) 1857.	Anton m. p.
NB. Jaz imam obširnejšo podobo sv. Frančiška, brez čudov(?) na oglih, če bo je treba v Einsiedel poslati, jo rad posodim; le cerkve nimam; morda jo v Gradcu malovreden Kaiser ima?
Opombe k 51. pismu: „Sedem žalosti Marije pridige" so v Drobtinicah 1. 1857. — Tudi življenjepis Andreja Reja je v istih Drobtinicah. — Rozman Jožef je bil takrat stolni kanonik, umrl je kot nadžupnik konjiški 12. avg. 1874. — Plaskan Mihael je bil 1854 do smrti 7. avg. 1861 župnik pri Sv. Ksaverju ter je v Drobtinicah 1857 na prvem mestu njegov opis božjepotne cerkve sv. Frančiška Ksav. pri Gor. gradu. Plaskanov življenjepis je objavil Ig. Orožen v Drobtinicah 1864. — Košar je priobčil prvi odstavek, v prevodu, a netočno in z dostavkom iz naslednjega pisma (o. c. 308).
52.
Dragi gospod Stojan!
Prejmite še nekoljko obljublenih Drobtinc in za ovo leto za dobro vzemite, ker boljših nimam. Dam, česar imam, in blagor Vam de vsakoršnega blaga čez zadosti imati(l), in lehko betvice moje zaveržete, če Vam ne dopadejo brez vse zamere; zakaj častiti g. g. vredniki imajo pravico gledati ne na pisateljev osebo, marveč na delo. Ali je že g. Leon, komur je dobra ženka umerla, letošnih Drobtinc kaj natisnil, meni znano ni; samo to vemo, de bomo spet pozni; pa nič ne de, ako bodo Drobtince za toliko gorše. Bog Vas ovarji
Vašmu
14/1. 57!	Antonu m. p.
Opombe k 52. pismu: Poleg dveh večjih spisov obsegajo Drobtinice 1857 štiri kratke sestavke iz Slomšekovega peresa, v oddelku „Slovenska gerlica" pa spis „Cerkveno petje nekdajno po Štajerskem" in „Pesem grešnika k Devici Mariji---". — Košar je porabil stavek o „pravici vrednikov", pa ga pripisal prejšnjemu pismu (o. c. 308).
53.
Predragi Gospod Stojanov!
Kaj de ste clo omolknili, in ni sluha ne duha od Vas, pa tudi ne od Vaših Drobtinc za novo leto ? Dostikrat se pri mizi opominkamo: kaj g. Stojan delajo? Ali jim hočejo Drobtince pozebsti? —
Ako še niso pozebli in še niso gotove, nate, Vam pošlem majhen košček: Oznanilo cerkveniga leta, ktiro bi rad, naj bi saj eno alj drugo leto oznilo (1) in ljudstvo z duham cerkveniga leta ziznanilo(l) in naučilo svetke pobožno obhajati. — Pregledajte, popravite, dostavite, ako Vam drago, in postavite ovo Oznanilo v pervi preddel Drobtinc. Bom dal potem za vsako faro iz-tiskov posebej napraviti in za vse fare razposlati, naj bi pomagalo buditi pravega duha cerkveniga.
Vem de ste bogati, in Vam za naše drobtince ni mar; pa vbogi delavec mora svoje pridelke ponujati, kedar kupca ni; kupec ima pa pravico zberati,
ravno tako tudi Vi vrednik slovitih Drobtinc. Ako Vam ni polji38) kupiti, pa mi nazaj pošlite, in ne pozabite
Vašega starega prijatla
Am 7. lo.iz 857^	Slomšek m. p. Antona.
Vesele božične praznike in pa prav srečno novo leto!
Opombe k 52. pismu: Oznanilo cerkvenega leta se res nahaja v Drobtinicah 1. 1858. — Košar je priobčil pismo v precej prostem prevodu (o. c. 307—308).
54.
Hochwiirdiger Herr Dechant!
Fur die vielen Briefe, die ich leider meistens unbeantwortet liefi, fiir die Leitung der Pastoralconferenz folgt hiemit mein verbindlicher Dank, und ein kleiner Beitrag fiir die Verkostung der Theilnehmer mit 20 fl B. N.
Pridni ste pridni vrednik naših Drobtinc in G. Piki po krivici zabavljajo rekoč, de bote Vi Drobtince pokopali. Pa mi smo kesni de je za jokati, in natisa še nismo vravnali, nekoljko zato, ker nevtegnemo, nekaj pa zato, ker mislimo Drobtince že to leto Celovčanom vzeti in v Maribor jih preseliti. Gospod Leon se nam je zameril in Mohorčani le po dnarjih gledajo; mislim de smo jim že dovolj postregli; poskusimo še kje podrugod. Ako pa niste Vi naših misli, tako nam pa šribajte; kajti Vi imate pravico določiti, kaj in kako se naj zgodi.
Fiir die Exercitien mit dem Beginne des 1. Mais wiinsche ich den besten Segen. Der das gute Werk angefangen, wird es auch vollenden. Le to se bojim, de mi bote misionarja prehitro iznucali. Die Vollmachten bleiben auch fiir diese Zeit, wie solche fiir das vorige Mai gegeben wurden.
Zdaj Vam pa in vsim poštenim Braslovčanom iz serca vošim prav srečno in veselo Allelujo
Vaš
Am 20. April 1859.	Slomšek m. p. Anton
Opomba k 53. pismu: »Drobtinice' so za 1. 1859. in 1860. izšle skupno. Tiskal jih je Jožef A. Kienreich v Gradcu, naslednji letnik (XV, 1861) pa že E. Janžič v Mariboru; uredil ga je Caf.
20 a.
(Naslednje pismo, oziroma dostavek k pismu, je izdajatelj našel v Ko-sarjevi zapuščini v kapitolskem arhivu, ko je dotično (20.) pismo, h kateremu spada, že bilo tiskano. Da spada k 20. pismu Stojanu, je razvidno iz vsebine in iz pojasnila v opombi.)
Nachschrift.
Eben war Ihr liebes Schreiben ddti 17. d. M. angekommen, als ich meinen Brief an Sie versiegeln wollte; daher die Fortsetzung. Davorin hat der Haupt-
38) Pomotoma namesto „po volji".
sache kaum Etwas geschadet; — war in Businica kein lOOOjahriges — so war es wahrscheinlich — ein mehr als lOOOjahriges Jubelfest; — wo wir keine hist. Gewisheit haben, folgen wir billig der Wahrscheinlichkeit. - - Ich bin gegen den gedachten Aufsatz vollig gleichgiiltig — u. habe weder Zeit noch Gelegenheit mich mit histor. Artikeln herum zu tummeln; — habe auch keine Quellen. Indessen war mir dieser Artikel nicht unerwartet.
In Bezug auf das Evangelienbuch fiir den Cillier-Kreis ware es wiinschens-werth, wenn Sie das Manuscript einem wohlbewanderten Seelsorger, der unserer Muttersprache machtig, mittheilen; weil Sprach-Verstofie den Augen des Einen so leicht entschliipf<en>. Uibrigens wird bei der Ausgabe des Evangeliums bei Ihnen das zur Tugend — was sonst in Ihren Schriften gerne ein Fehler seyn mag: — das zu angstliche Halt<en> an das Wort. --
Meines Erachtens bedarf es der Lav. Ord. Approbation um so weniger, als es nicht vorgeschrieben wird; — auch wollte sich wahrend der Administration Niemand damit befassen. Uibergeben Sie das Man(uscript) dem Verleger mit dem, dafi der Drucker fiir eine gehorige Correctur sorgt; der etwaige Fehler des Manus. nicht iibersieht, aber auch absichtlich vermiedene Carniolismen nicht einkorrigirt.
Griifien Sie den guten Pikel
von
Ihrem
Slomsch m. p.
Opombe k pismu 20 a: Ta dostavek spada nedvomno k 20. Stoj. pismu. Dokaz temu je: 1. v pismu je govor o izdaji evangelijev, kateri je avtor Stojan; 2. pozdrav Piklu, ki je bil takrat kapelan v Braslovčah ; 3. dostavek je pisan za časa škof. sedisvakance med Zim-mermannom in Kutnarjem (28. 9. 1843 -23. 11. 1843), baš v to dobo pa spada 20. pismo Sto-janu. — Convers. Carant. et Bogoar. omenja med 1. 840—859 v naših krajih neko cerkev v B u s i n i c i. Slomšek je pod tem umeval Vuzenico in kot nadžupnik vuzeniški praznoval 1000 letnico. V SI. ostalini se je še ohranil rokopis njegove slavnostne pridige ob tej priliki, ki ima bolj religiozno-moralno kakor pa historično vsebino. Proti enačenju: Businica — Vuze-nica se je oglasil Davorin Trste lijak v „Gratz. Zeitung" št. 172, 173 1. 1843. in mu ni bilo težko izpodbiti vuzeniško 1000 letnico. Kratek opis te slovesnosti je iz vuzeniške kronike objavil dr. A. Medved v ..Voditelju" XVII (1914), str. 41—42.
II. Slomšek — Vodušek Mafija.
Slomšek in Vodušek sta bila po letih skoraj vrstnika; fizično je Vodušek dve leti mlajši ko Slomšek, kanonično, t. j. po mašniškem posvečenju, pa samo eno leto; Slomšek je bil posvečen 1. 1824., Vodušek pa 1825. Ko je Slomšek kot bogoslovec otvoril v celovški bogoslovnici tečaj za slovenski jezik, je bil Matija Vodušek med njegovimi prvimi poslušalci. (Gl. ČZN 1922, str. 14 in op. 6 na i. str.). Bila sta tudi blizu krajana, Vodušek je bil namreč iz Dramelj. Druge življenjepisne podatke o njem gl. pri Orožnu, Dekanat Cilli
str. 297. — Vodušek je istotako poslal od Slomšeka prejeta pisma Kosarju, kjer so ostala; iz Kosarjeve zapuščine jih je prevzel L. Herg. Dasiravno sta bila od mladih nog prijatelja in sta si dopisovala, so se vendar pisma ohranila šele od 1. 1846., ko je Slomšek postal celjski opat, predzadnje pismo je iz 1858. Potem nastane dolga pavza do 8. marca 1862, ko je datirano zadnje pismo, ki je pa nastalo čisto slučajno. L. 1858. in 1859. je imel Slomšek nešteto skrbi s selitvijo, pozneje pa tudi ni bilo več povoda za korespondenco. Kar je bilo potrebno, je šlo uradnim potom, sicer pa Maribor ni bil od Celja tako oddaljen kakor Sv. Andraž in tako je umljivo, da v tem času preneha korespondenca s Stojanom in Vodušekom. Vseh ohranjenih pisem, ki jih je Vodušek sprejel od Slomšeka, je 94. Starejša pisma je Vodušek pri svojih selitvah najbrž izgubil ali zavrgel.
1.
Verehrtester!
Der Marz d. J. hat nicht nur den Cilliern einen Abten gegeben, sondern auch das Lavanter Domkapitel der Gestalt completirt, dafi fiir die Zukunft ein Domprobst mit 1200 fl, ein inful. Domdechant mit 1000 fl, dann 4 Domherrn mit 800 fl jeder, unter denen der fahigste die Schulenoberaufsicht zu fuhren mit der bisherigen Remuneration pr 200 fl hat, dann 2 Chorvicaere jeder mit 400 fl und 2 Choralisten jeder mit 250 fl CMz zu bestehen haben. Lauter Erfreuliches, das der Hochselige so gewiinscht, aber nicht erlebt.
Hatte ich das so friihe Hinscheiden, und diese Organisierung genug vorgesehen, so hatte auch ich nicht die Lavant mit der Sann [nicht] vertauscht. Sit nomen Dni benedictum! Die formliche Organisirung wird auf den komm. Oberhirten warten.
Dein Antrag zur Belobung wurde unterstiitzt; doch die beiden Herrn Stadtpfarrkaplane erst belobt — nur in Vormerk genommen. — Heute ist auch das Gesuch um einen 2Un Zeichnungslehrer eingelangt. Ob Deine Argumentation hohern Orts verstanden werden wird? dubito. Von hieraus wird das Moglichste gethan werden.
Heute ist Pfarrer Szerkuly auf Mansberg installirt, und dadurch Gabritsch als Provisor nach Stoperzen, Gornik als Benefiziat nach W. gratz, Bergmann nach Rohitsch, und Kottnig als Kaplan in Mansberg auf sein Verlangen ge-blieben. — Meine Stelle iibernimmt Domherr Wiery mit ltcn May. Die Trauer-rede werdet ihr in den kath. Blattern aus Tyroll lesen.
Ich danke Herrn Plafikan fiir dessen liebvolle Vorsorge zum Besten des kiinft. Stadtpfarrers. Ich wiinsche den Betrag der fur mich erstandenen Effekte zu erfahren, um dem Ersteher die verausgabte Summe iibermitteln zu konnen. Nun wolle die Administration auch so dienstfreundlich seyn, und den Anbau des Griinzeuges, dann der Erdapfel u. d. g. fiir mich besorgen, damit wir nicht
allein zu trinken, sondern auch zu essen haben werden. Indem die Grund-stiicke der Abtey bereits verpachtet seyn werden, so habe ich vor, nur so viel wieder heimzunehmen, [als] dafi der Hausbedarf gedeckt seyn wird. Ich kann die Wirthschaft nur kleinweise anfangen, um mich nicht zu sehr zu verschulden. Im Uibrigen vertraue ich auf Gott. —
Die 200 Stk. Angel habe ich leider ungebunden erhalten, und nach Volkermarkt zum Einbinden iibermachen miifien. Die Andachtsubungen fiir die Schuljugend hat Buchbinder Wolfgang Pirker in Wolfsberg im Verlage; den Bedarf fiir Cilli nehme ich auf meine Rechnung. — Wie theuer sollen wir die Drobtince anschlagen? Nach meiner Berechnung wird der Druck bei 16 Bogen stark kosten bei 450 fl.; dann das Biriden zusamen(!) gerechnet 100 fl; ich rechne auf sogleiche Abnahme von 1200, indem iiber 1000 prae-numerirt sind. Ich gedenke den netto Preis auf 30 xr CMz zu setzen; damit der Ladenpreis 40 fl.1) betrage. Die Versendung fiir den Cillier Kreis werde ich durch die Cillier Geistlichkeit, fiir den Marburger Kreis von Marburg, und von St. Andra aus fiir Karnten einleiten. Die Praenumerirten sollen alle in Gratz gebunden werden. Solltest Du mir nach Gratz zu schreiben haben, so atresiere(l) an Hofkaplan Jakob Koschar. Ich reise morgen ab, und gedenke bis letzten d. M. in Gratz zu bleiben. Vale faveque
Grufi an die P. T. Tischgenossen.
Tuo
Am 24. Marz 846.	Antonio m. p.
Opombe k 1. pismu: Ob desnem robu prve strani je Vodušek napisal: Erh. 24. Marz 846, kar je čudno, da bi v takratnih prometnih razmerah pismo isti dan, ko je bilo pri Sv. Andražu pisano, prišlo že v Celje. — Slomšek je na željo škofa Kutnarja šel za opata v Celje, ker je škof na tej odlični in važni postojanki hotel imeti popolno zanesljivega moža.
—	Majšperski župnik Srkulj Ivan je bil Hrvat; r. v Krapini 12. dec. 1798, posv. 27. avg. 1826. Pred svojim imenovanjem za župnika v Majšpergu je bil lokalni kapelan v Stopercah. Njegov odhod v Majšperg je povzročil celo vrsto prestav. — G a b r i č Anton, r. v Brežicah 3. sept. 1804, posv. 10. avg. 1832, je bil od 23. apr. 1845 beneficijat v Slovenjgradeu, odtod je šel za provizorja v Stoperce, kjer je 9. sept. 1846 postal kurat. 29. jun. 1871 je nastopil župnijo Sv. Peter na Medv. selu, pa je že 20. marca 1875 stopil v pokoj in umrl v Rogatcu 11. marca 1885. — Gornik Franc je bil r. v Jarenini 24. marca 1800, je šel v lavantinsko bogo-slovnico in bil posv. pri Sv. Andreju 6. avg. 1834. Od 5. nov. 1845 je bil kapelan v Rogatcu, odtod je šel 1846 za beneficijata v Slovenjgradec, a že čez nekaj mesecev je odšel za kape-lana na Ponikvo. Od 28. avgusta 1849 do smrti 28. jan. 1868 je bil župnik v Slivnici pri Celju.
—	B e r g m a n n Karol Filip je bil Celjan, r. 4. febr. 1817, posv. 1. avg. 1839. Njegova prva kapelanska služba je bila v Vuzenici, kjer je Slomšek isto jesen nastopil kot nadžupnik. L. 1840. je bil premeščen v Vojnik, odtod pa 1844 v Majšperg in odtod koncem marca 1846 v Rogatec, kjer je ostal le do 15. okt. i. 1. Potem je služboval v Gornjem gladu, v Tinjah, Laporju, pri Sv. Marjeti pri Wolfsbergu, 16. jun. 1852 je prišel v Doberloves, kjer je pa zbolel in umrl kot de-ficijent na Gomilskem 28. jun. 1854. — Kotnik Jožef je bil od 19. jan. 1846 provizor v Majšpergu in je prišel semkaj od Sv. Vida pri Grobelnem. R. je bil v Črešnjevcu 2. febr. 1807, posv. 6. avg. 1834. V Majšpergu je še ostal do 27. dec. 1846, potem je šel za provizorja v SI. Bistrico-
') Pač pomota mesto 40 xr.
Od 27. apr. 1848 je bil kurat v Bučah, kjer je umrl 25. nov. 1851. — P 1 ask an Mihael je bil z malim presledkom dvakrat zaporedoma provizor celjske mestne župnije. Najprej po smrti opata Schneiderja ("j" 10. avg-. 1845) do nastopa Antona Martina Slomšeka (25. apr. 1846), ko pa je ta čez nekaj tednov postal lavantinski škof, je zopet upravljal celjsko župnijo do nastopa Matije Vodušeka. Plaskanov življenjepis je objavil Ign. Orožen v Drobtinicah 1864, str. 126-143. •— Knjižica „Angel molitve za pobožne šolarje" je izšla prvič pri Jeretinu v Celju 1846. — O Košar ju Jakobu gl. Drobtinice 1850, str. 123-124.
2.
Preljubi moj Matija!
Lepo Te pozdravim zopet iz Koroške zemlje, ino Ti toljko povem, de boš moj nastopnik, ako bo po volji božji ino pa po sreči. Vem, de Ti bom težo veliko nakladal, skerbi dovolj napravil, pa sim si zvest, de jih boš z meno vesel. Bog daj srečo Celskimu novimu Apatu!
Veliko imava se pogovoriti; povabim Te torej, ako Ti drago, v lepi Labuda dolini praznike svoje obhajaj. Prihoden teden pojdem v Ljublano, pridem pa v enih dneh zopet damo. V četertek pred sv. Jernejam pojdem birmovat v Slovenograško dolino; — na Angelsko nedelo, če Bog da, bom novo cerkvo na Doberni posvečoval, in pojdem potem na Rogatec, ter upam 9. Kimovca svojo apostolsko hojo dogotoviti; se popeljam na kaka dva dni v Gradec, ino bom v k(v)atern teden zopet doma.
Zdaj pa veš, kar želiš; tode ljudem praviti vsiga potreba ni.
Bog Te ohrani naši Škofiji ino pa
Tvojimu
Per sv. Andreji vilikiga	Antonu m. p.
serpana 1846.	škofu.
Opomba k 2. pismu: Na zadnji prazni strani je Vodušek zgoraj napisal: Slomšek. Pod tem pa: Erstes Schreiben als Bischof 1846.
3.
Hochwurdiger Herr Director!
Verehrtester Freund 1
Wo ist mein geschriebenes Choralbuch geblieben, das ich dem Carl Koppel in Cilli zur Einsicht riickliefi? —
Schon zwei Mai hatten wir es in unserer Domkirche gebraucht, wahrend es in Cilli unbeniitzt liegt. Habe die Giite zu sorgen, dafi es mit nachster Gelegenheit anher komme!
Nun bist du wieder in das alte Joch eingespant(i); hoffentlich wird es nicht so lange dauern. Es ist mein Wille, dafi der 3te Kaplan ein par Klassen unter Deiner Anleitung zur Katechese iibernehme, so wie auch, dafi Du auf die Seelsorge iiberhaupt immer mehr Einflufi nehmest.
Diese Woche lauft der Vorschlag fiir die Dompraebenden (: Domherrn-Stellen:) dann fiir 3 Ehrendomherrn-Dignitaten von hier ab. — Vor Georgi diirfte die fact. Besetzung nicht Statt finden.
Lebe und wirke nun recht wohl, herzlich gegriiSt von [d]
Deinem
Am 9. 846!	alten Freunde
Anton m. p.
Opombe k 3. pismu: Zgoraj na zadnji strani zapisano: Slom. 8. Oct. 846. — Karol Koppel je bil učitelj v 1. razredu v Celju in najbrž obenem orglavec v mestni župni cerkvi. -— Vodušek je bil zopet uprežen v šoli, ker imenovanje za opata (po cesarju) še ni bilo izvršeno.
4.
Preljubi moj Matija!
Auf Deine beiden lieben Schreiben vom 31. v. u. 13. d. M. folgt hiemit unter Einem die Antwort. Die Unterbringung der Candidatin Zotter ist mir wohl recht angenehm. Wer nichts wagt, wird auch nichts gewinnen. Das Kostgeld wirst Du wohl dem Bischofe allein zur Zahlung iiberlassen miissen. Da ich indefi in Gratz keine Gelder zur Disposition habe, so weise nur die verlangte Zahlung von Deiner Guthabung an; bei unserer personlichen Zu-sammenkunft werrle ich Dir die Verausgabung ersetzen, und Dich bitten, die Besorgung dieser Angelegenheit ganz zu ubernehmen. Die Zuschrift der Oberin folgt zuriick. '/•
Hier folgt eine Parthie Drobtince pro '/2 fur den Schulprovisor Pouh zum Abschreiben. Bekommst Du in Cilli ein gleiches Papierformat, [so] wie das Muster 73 schliifie es ihm bey. Pouh ist an meine Schrift bestens ge-wohnt, und hat fiir den Setzer die deutlichsten Buchstaben. Honoriren werden wir ihn, wenn er fertig geworden. Die Abschriften sende mir gelegenheitlich.
Eben sendet mir Dechant Stojan ein schones Weihe-Lied dem h. Maximilian, das Du in dem Manuskripte lesen mogest. — Schade dafi der Samouk keine Vorbildung hat! — Ich werde auf das 2tc Project warten, dann aber alsogleich absenden. Der Prospekt von Cilli ist richtig, aber leider nicht kunstgemafi.
Also sieht sich der Musikverein dem Ende nahe? — Es ist nicht Schade darum. Nun aber miissen wir auf ein Surrogat bedacht seyn. Vor Allem wird ein tiichtiges Individuum als Musiklehrer erfordert; dann ein Fond fiir dessen theilweise Salerirung auszumitteln seyn. — Dann ist auf Mittel zu denken, dem Prabaranden-Curse (!) geeignete Individuen zuzufiihren.
Dariiber werden wir miindlich Riickspraclie pflegen; Gott schenke nur uns beiden seine Gnade, Leben und Gesundheit, und unterstiitzende Freunde.
Die bemeinte Auszeichnung eines Seelsorgers in Eurem Decanate scheint Euch Freude zu machen, mir drohet sie Kummer und Verdrufi zu bereiten. Bereits wurde von einer hochgestellten Person bemerkt, dafi man den P. . .
unter den Vorgeschlagenen nicht erwartete. Die des Concubinates beinziich-tigen(!)2) Diozesanen wiirden mit dem Finger nach P. zeigen, und dem Bischcfe diefifals den Gehorsam verweigern. — Ich bleibe bey meinem Be-schlufie, und werde, wenn die Geriichte sich erwahren den P. vermogen, seiner u. der Diozesan Ehre mit Entfernung der gedachten Person ein Opfer zu bringen.
Auch wir wissen bis zur Stunde nichts iiber den Fortgang in der Be-setzung von Cilli. Vor Auslauf dieses Jahres wird dieser Gegenstand nicht erledigt. Der Antritt steht in Hinsicht der Zeit dem neuen Abten frey. Uibrigens diirfte es in dessen Interesse seyn, die Besitznahme nicht zu verschieben.
Vale, et perge amare
Tuum
Am 17. 9!^' 846.	Antonium m. p.
Wiirdet Ihr den Druck der Drobtince w'egen der bessern Correctur nicht lieber in Cilli machen.
Opombe k 4. pismu: Zotter je mislila stopiti v kak ženski samostan v Gradcu, vendar sekovski in lavantinski šematizmi naslednjih let nimajo tega imena. — Kdo je bil tisti duhovnik P . . ., zoper katerega odlikovanje je imel Slomšek pomisleke? Pod v pismu označeno „bemeinte Auszeichnung" je pač častni kanonikat, ki je bil takrat namenjen trem odličnim duhovnikom (gl. prejšnje pismo 3). V celjski dekaniji so bili takrat trije duhovniki z začetnico P: celjski vikar Plaskan, župnik pri Sv. Petru v Sav. dol. Peine in žalski župnik Valentin Predonik. Prva dva pri nameravanem odlikovanju ne prideta v poštev. Predonik je pa res postal častni kanonik. Da v njegovem župnišču ni bilo nekaj v redu, namiguje Slomšek v 28. pismu Stojanu. Pri tem pa ni bil Predonik osebno zadet, marveč 64 letni mož je najbrž igral ulogo starozakonskega Helija in je imel najbrž pri sebi kako sorodnico, ki je za njegovim hrbtom hodila svoja pota. Ce bi on sam bil omadeževan, bi strogi Slomšek nikdar ne bil privolil k njegovemu imenovanju za častnega kanonika.
5.
Hochwiirdiger Herr Direktor!
Preljubi moj Matija!
Auf Deine vielen sehr lieben Briefe folgt endlich hiemit eine sumarische (!) Antwort. — Eben bin ich mit der Redaction unserer Drobtince fertig ge-worden. Das Abschreiben geht langsam von Statten. Ich hoffe das(!) der Inhalt dieses Jahrganges dem vorjahrigen [n] nicht nachstehen wird. Auch das Bild des h. Max. ist durch Kiinstler des Stiftes St. Paul zu Stande ge-kommen. Nachstens geht es nach Niirnberg ab; und auch das Manuskript hoffe ich in den ersten Tagen des kiinftigen Monathes nach Gratz zur Druck-legung iibersenden zu konnen. Nun bitte ich mir den EntschluB mitzutheilen, ob die Korrektur in Cilli besorgt werden konne, oder ob ich abermals in Gratz solche machen lassen solle; — dann, wie hoch die Auflage seyn solle? — und wie wir abermals den VerschleiB einleiten sollten?
2) Pač pomotoma namesto „beziichtigten".
Unser Matevž Pirš hat in dem eingesendeten Aufsatze viel Vortrefliches — manches Einseitige und auch Uibertriebene. Man kann den Aufsatz wie er ist, nicht brauchen; und solcher wird fiirs kiinftige Jahr aufbewahrt. Wer soil die Redaction fiir die Zukunft iibernehmen!
Deine durch die Litt. Zeitung proclamirte Ernennung scheint eine Frucht litt. Schreysucht alia Hofrichter zu seyn, vor welcher man sich moglichst verwahren mufi. Vor alien Schreyern habe ich eine Abscheu. Uibrigens wird Deine Ernennung mit jedem Tage erwartet; und sobald dieselbe erfolgt, so lasse Dich sogleich zu Deinem und zum Besten der Pfriinde investiren; denn die Taxen sind vom Tage der Ernennung zu bezahlen; daher ich fiir meine Zeit [bereits] einen Taxenbetrag pr 375 fl 53 xr CM. zusamen (!) zu bezahlen hatte. Nachdem mir aber S= Majestiit die Einkiinfte des Bisthums vom Tage meiner Ernennung, d. i. vom 30!l" Mai an zugesprochen haben, so durften meine Taxen etwas geringer ausfallen.
Warum hast Du mir das Sparrkassabiichel des Praparanden (!)-Fonds anher gesendet? Bist Du nicht der eigentliche Praparanden-Vater? Bei Deiner nachsten Ankunft erhaltst Du das Sparrkassabiichel zuriick, mit baaren 90 fl CMz fiir die Candidatin Zotter.
Mit den 2000 fl CMz werde ich Dir wohl aushelfen; nachdem mir ein Vorschufi pr 6000 fl bewilliget ist. Nur werden Dir a Conto dieser Freund Galluf bei 200 fl und Pfarrer Pleunik 800 fl zu bezahlen haben.
Unser Domorganist hat einen Dienst in Leoben erhalten, der ihm aber dermahlen streitig gemacht wird. Wird er befordert, dann wiinschen wir einen soliden Nachfolger. Auch der brave Lehrer Holler in St. Paul ist am [23ten d. M. mit Tode abgegangen.] Sterbebette.
Die Auflage meines Blaže wird wahrscheinlich unterbleiben; indessen wunsche ich den Angel molitve wieder aufgelegt, doch mit einer bessers) Titel-Vignette.
Von Slom erhalte ich lange keine Nachricht, ob der Blaž Mašnik fiir mich 1 Paar Wirtschafts-Pferde eingekauft? Vielleicht hast Du Gelegenheit etwas daruber fiir mich in Erfahrung zu bringen? — Vam želim prav vesele praznike
Vaš
star prijatel
Na sveto Bilo 1846.	Anton m. p.
Opombe k 5. pismu : Na zadnji strani ob zgornjem robu je Vodušek zapisal: Slom. 25. Dezb. 846. — O Piršu Matiji gl. Orožen VII, 232. Kakega spisa pod njegovim imenom ni najti v Drobtinicah tistih let. — Hofrichter je pač istoveten z I. C. Hofrichterjem. — Galuf Anton je bil Slomšekov rojak (r. na Ponikvi 16. jan. 1801) in naslednik v Vuzenici, kjer je umrl 30. dec. 1881. — Plevnik Anton je bil 1839—1860 župnik v Vitanju. Gl. Orožen VIII, 443.
3) Polovica r in naslednji n iztrgana, ker sta se držala pečata.
Preljubi moj Matija!
Naehdem ich heute am Altare mein Memento gemacht, mufi ich Dich auch mit diesen Zeilen zu Deinem Namensfeste heimsuchen. Bog Te ohrani zdraviga ino veseliga v svoji sveti gnadi, de bi srečno škofovo kapo nosil, pa tudi škofu butaro nositi berzno pomagal Bogu v čast, našim dušam pa v izveličanje. Amen.
Eben habe ich die ersten Druckbogen unserer neuen Drobtince durch-gesehen, und angewiesen die fertigen Bogen dem Buchbinder Mayer zu iibermachen. Habe die Giite den Letztern anzuweisen, dafi er diese Arbeit unter den vorjahrigen Bedingungen iibernimmt; und wenn Du etwa zur Marktzeit nach Gratz kommst, so betreibe und ordne nach Moglichkeit diesen Gegenstand.
Am 20. d. M. ist der gute Professor P. Norbert Heilmann in Klagenfurt gestorben. Am 21. d. M. ging Herr Domprobst mit dem Pralaten zum Leichen-begangnifi nach Klagenfurt, und ist noch nicht zuriick gekommen.
P. Franz Humpel ist von seiner Triester-Chur endlich nach Wolfsberg heimgekehrt, und bedauert Dich nicht in St. Andra gesehen zu haben. Er wiinschet nochmals nach Cilli zu kommen, und verspricht seine einstigen Uibereilungen auszubessern. Ob ihm aber das Gliick zu Theil wird, ist zu zweifeln, naehdem ihm der Provincial abgeneigt ist.
Zdaj Te pa Bog ohrani
Tvojimu
prijatlu
Na sv. Matija jutro	Antonu m. p.
847.
Opombe k 6. pismu: Na zadnji prazni strani je ob zgornjem robu Vodušek pripisal : Fiirstbisehof dd 24. Febr. 847. — Heilmann P. Norbert je bil benediktinec št. pavelskega samostana, r. v Inomostu 12. febr. 1787, posv. 21. sept. 1811 ; bil je profesor pastirne v celovški bogoslovnici. — P. Franc Humpel je bil kapucin, r. v Trstu 13. jul. 1793, posv. 10. nov. 1822.
7.
Hochwiirdigster Herr Abt!
Verehrtester Freund!
Naehdem alle benachbarten Zeitungen von dem neu ernanten (!) Abte zu Cilli reden, so mufl auch ich das liebe Schreiben vom d. M. beantwortend Dir Gliick zu diesem zwar nicht bequemen, aber schonen Ehrenposten wiinschen, und noch mehr Gott bitten, dab er Deine neue Lebensepoche wie bis nun segnen wolle. Indem ich nun einen meiner liebsten Jugendfreunden (!) am ersten und wichtigsten Posten nach dem Bischofsitze in meiner Diozese mit Freuden erblicke, hoffe ich auch an Dir mein reehtes Auge — meine Rechte erlangt zu haben, der treu an der Warte Sions fiir das Haus Israel mit mir Wache halten und die Lasten mit altem Eifer theilen wird.
P. T. Herr Gubernialrath Kraus hatte die besondere Aufmerksamkeit auch mich unter 2. d. M. iiber Deine Ernennung in die Kenntnifi zu setzen, und unter Einem mitzutheilen, dafi die Drobtince bereits an die Biicher-Re-vision, und dann an die Leikams Buchdruckerei befordert worden. Ich habe 2500 Stucke zur Auflage bestimmt. Die noch hier iibrigen Exemplare de 846 kannst Du iibernehmen. Herr Murschetz besorgt die Korrektur.
Deine Anherkunft wird auf die Faschingstage erwartet, wo auch die iibrigen Verfiigungen in Vollzug gesetzt werden. Da Pfarrer Zentrich unter Einem zur Investitur anher berufen ist, so ware es vielleicht beiden gedient zusammen zu reisen.
Auch Georg Stepischnik ist fiir Feistritz ernent(l).
Herrn Plafikan lasse ich ersuchen, er moge die zwischen uns obwaltende Verrechnung zusammen stellen, damit ich mich aus dem lastigen Schuldiger-seyn doch einerseits herausarbeite, und mir durch Dich den Conto iibermitteln. — Mein dortiges Inventar wirst auch Du iibernommen(!) wollen?
Die alte Magd Jerca, die von Cilli mir nachkam, ist zwar gerne hier; auch ich bin mit ihr zufrieden; allein bei ihrem vorgeriickten Alter pafit sie fiir deutschen Dienst niemehr ganz. Zu Dir wollte sie schon wieder zuriick, wenn Du sie nehmen u. darum anreden wiirdest.
Plura oretenus. Vale, faveque
Tuo
St. Andra am 7/2 847.	Antonio m. p.
Opombe k 7. pismu: Na zadnji strani ob gor. robu je adresat napisal: Erh. 10. Febr. 1847 '/»9 Uhr. — O gubernijalnem svetniku Krausu gl opombe k pismu 20. — Centrih Anton je 28 febr. 1847 postal župnik v Rajhenburgu. O njem gl. Kovačič, Nadžupnija Sv. Križa str 74. — Stepišnik Jurij je bil brat poznejšega škofa Jakoba Maksimiljana, r. v Celju
9.	dec. 1809. V Slov. Bistrici je bil le kratek čas župnik in dekan, že 1. dec. 1848 je odšel v Mozirje, potem na Vransko in končno 1857 k Sv. Petru pod Sv. Gorami, kjer je umrl
10.	maja 1862.
8.
Hochwiirdiger Herr Abt!
Verehrtester Freund!
Auf Dein liebes Schreiben vom 2JS5 d. M. habe ich Dir zu berichten, dafi ich mit der Ablosungs-Sume (!) meiner in Cilli riickgelassenen Effekte ganz zufrieden gestelt(!) bin; nur bei einer Speckkiibel mufi ich bemerken, dafi solche ein Eigenthum des Uiberfiihrers von Saldenhofen sey, und ich solche — wenn dieselbe gefordert werden solite, dem Eigenthiimer zuriick-stellen — Dir aber den Werth zu ersetzen habe. Das 1 Stiick Vapeur auf Fenstervorhange liegt noch unbeniitz(t) hier, weil die Residenz mit dergleichen Zeug versehen ist. Mit nachster Gelegenheit werde ich Dir das ganze Stiick iibersenden, mit der Bitte die geforderten 16fl CMz an Herrn Plaskan abzufuhren.
Bey unserer Kanzley Expedition ist der Verstofi vorgefallen, dafi der Tag Deiner Investitur der 14tc (nicht der 15^) Februar an alle betreffenden Stellen angezeigt wurde, dem zu Folge Du um 1 Tag- friiher in den Genufi der Pfriinde trittst, und fiir 1 Tag den Provisor und die Herrn Kaplane zu entschadigen hast; was Dir hiemit zu Deiner Benehmungswissensc.haft er-offnet wird.
Laut einer Nachricht von Wien wird der Antrag wegen der Errichtung einer besonderen Katechetenstelle in Cilli fiir ganz zweckmafiig gefunden und nach Kraften unterstiitzt werden; wahrend dem armen Carl Koppel die verdiente Dekoration nicht zuerkant(l) worden, und das Gesuch um solche wird wiederholt werden miissen.
Fiir Deine feyerliche Benediction bleibt der Sonntag [f] nach Ostern, d. i. der 21'' May 1. J. bestimmt, wenn nicht unvorhergesehene Hindernisse eintretten. Auch die h. Firmung kann am Tage darauf, den 3tcn May ausge-spendet werden. Um jedoch diefibeziiglich eine' amtliche Anordnung erlassen zu konnen, wollest Du ein Gesuch um die Benediction an das Ordinariat machen, da solche von Amtswegen nicht vorgenommen werden kann. Fiir die beiden Assistenten wird gesorgt werden; und das iibrigens Erforderliche in dem Er'lasse nahmhaft gemacht. Es wiirde hier erwiinscht, wenn Du ge-legenheitlich den Gubernialrath Ladinig zu dieser Feyer einladen wiirdest. Wegen der neuen Pontifikal-Schuhen mache Dir kein schweres Gewissen; ich habe mir fiir Cilli ein Paar neue Schuhe machen lassen, die fiir meinen Gebrauch, so wie zur Ausfiillung des Inventars geniigen. Die Ernennung der neuen Domherrn liegt schon seit geraumer Zeit im Kabinete; uns ware solche selbst schon sehr erwiinscht. Wann solche erfolgen werde, ist noch nicht in Aussicht.
Herr Director Sorčič soil den Blashe nach seinem Dafiirhalten erganzen und zur 2=, Auflage vorbereiten. Ob aber aldann das ebenso voluminose als vertheuerte Buch fiir Anfiinger taugen werde, ist eine Frage?
Herrn Plaskan meinen Grufi, mit dem Bemerken, dafi er sich mit seiner Competenz nicht iibereilen solle.
Nun, z Bogam!
Dein „ . __rreund
St. Andra am 10. Miirz 847.	Anton m. p.
Opombe k 8. pismu: O K o p p e i u gl. op. k 3. pismu. — S o r č i č je postal za Vodušekom direktor normalke v Celju. Drugo o njem gl. Orožen I., str. XVIII , Kovačič, Zgod. Lav. šk. str. 433.
9.
Hochwiirdiger Herr Abtl Verehrtester Freund!
Im Anschlufie ./. erhaltst Du ein Probeblatt unsers Maximilians. Du wirst mit dem Bilde mit mir zufriedener seyn, als mit der Landschaft, die sich nur
von der Ferne gut und richtig ausnimmt. — Von Gratz habe ich lange Zeit keine Nachricht iiber den Fortgang unsrer Novice. Vielleicht ist Dir naher bekannt, wie weit die Arbeit gediehen.
Eben heute sind die Dekrete fiir die neu gewahlten Domherrn einge-laufen, und werde(n) sogleich an die Betreffenden ablaufen. Herr Domdechant lafit sich am 25= d. M. investiren und infuliren; die beiden Steyrer diirften wahrscheinlich auf Georgy warten.
Unter einem erhiiltst Du auch das Stiick Vapeur durch eine Privatge-legenheit; womit unsere Gegenseitige(l) Uiber und Abnahme abgeschlossen ist. Fiir die Pfarre Kastreinitz sind bereits 16 Werber eingelaufen; und eben morgen wird bei uns das Loos geworfen werden.
Bog Vas ohrani
Vašimu
Am 16/3 847.	Antonu m. p.
Opombe k 9. pismu: Novoimenovani stolni dekan je bil Gašpar Albrecht. Drugo o njem gl. Orožen I. str. XIX. in Kovačič, Zgod. Lav. škofije 435. — Kostrivniška župnija je bila izpraznjena radi smrti župnika Jerneja Černeta (f 29. jan. 1847), dobil jo je potem Gašpar S o r š, dotlej nadžupnik svetokriški. (Gl. Orožen VII, 232 in Kovačič, Nadžupnija Sv. Križa str. 55-56.)
10.
Hochwiirdiger Herr Abt!
Auf Dein liebes Schreiben von 18^5 d. M. beeile ich mich Dir zu schreiben, dafi Du bei Deiner Anwesenheit allhier die beiden Assistenten bereits eingeladen hast. Naehdem nun Herr Domdechant Albrecht am 251= d. M. feyerlich infulirt wird, und sich freuet bei Dein<er)4) Benediction fun-giren zu konnen, so bekommst Du durch die Einladung des P. T. Herrn Gubernialrathes Kraus cum infula 3 inful. Assistenten, wozu nur 2 vorgesehrie-ben; — wir sind nun seltsam, wie Du Dir aus der Verlegenheit helfen wirst, um an Deinem Ehrentage nicht Verdrufi einzuernten? Bereits macht Herr Domprobst Miene zuriickbleiben zu wollen, um Dir eine Verlegenheit zu ersparren. Uibrigens freuet uns iiberaus die Zusage des liebenswiirdigen Herrn Gubernialrathes (: excepta infula:) fiir den Fall, dafi 3 Assistenten erseheinen. Ich wiinsche selbst den Herrn Gubernial zu sehen, und zu sprechen. Uibrigens bitte ich Dich jeden uberfliifiigen Aufwand zu vermeiden; er bringt keinen Segen.
Die Absonderung der Drobtince pro 1847 hast Du reeht klug vorge-nommen; — ich setzte voraus, dafi Du den gehorigen Abschnitt getroffen has). Wie aber das Manuscript so viele Druckbogen geben kann, ist mir [unbegr] nur begreiflich, wenn ich in den ersten Druckbogen bemerke, wie absichtlich der Setzer das Ganze ausdehnt! — Hoffentlich werden wir das Ende des Druckes doch erwarten, obgleich sich soleher wider meinen Willen in die Lange ziehet.
4) Crki er s pečatom odtrgani.
Gegen die Wiederauflage des Angel molitve hat das Ordinariat nichts einzuwenden; nur hatte Sorčič ein Exemplar beischliefien sollen, damit man demselben die Approbation beifiigen konnte. Zum Gliick habe ich noch ein Exempl. vorrathig. Die Maximilian Bilder sind noch nicht eingelangt.
Laut Nachricht von 20. d. M. liegt Hauptpfarrer Sošterič in Rohitsch hoffnungslos am Cerebral Thyphus darnieder. Gott troste ihn! und gebe der Krankheit eine gliickliche Wendung.
Unser Woschnak wird am 23. d. M. zum Doctor promovirt, und wird dann seine Reise alsobald antretten. Mit Liebe
Dein
Am 23/3 847.	Anton m. p.
Opombe k 10. pismu: Ob zgornjem robu na zadnji strani je zapisano: Erli. 27. Mrz 847. — Gubernijalni svetnik Ivan Nepomuk Kraus, doktor filozofije, je bil referent pri cerkvenih in šolskih zadevah, ob enem infulirani prošt vesprimski in dosluženi rektor graške univerze. — Soštarič Jakob je umrl že naslednjega dne 24. marca. (Gl. Orožen VII., 157). — Vošnjak Ivan je kot gojenec avguštineja študiral na Dunaju. (O njem gl. Slekovec, Škofija in nad-župnija v Ptuju, str. 187 - 192.)
11.
Hochwiirdiger Herr Abt!
Verehrtester Freund!
Ich bestattige hiemit den richtigen Empfang der baar eingesendeten 200 fl CMz von der mich treffenden Tangente des Intercalar-Ertrages der Abtey Stadtpfarre Cilli mit der Bitte dem Herrn Verwalter Gollob meinen Dank zu melden. Die Quittung will ich sobald ausfertigen, als ermittelt seyn wird, was mich fiir ein Betrag eigentlic(h) trift(!).
Laut Deiner mir letzt gemachten Mittheilungen hast Du Dir fest vor-genommen Deine bevorstehenden Decanats-Visitationen nicht nur in bester Form sondern auch dem Wesen(?) nach mit beabsichteten (!) Erfolge abzu-fiihren. Gott starke Dich in Deinem Vorsatze, und gebe Dir Ausdauer.
Ich wunsche Deine Visitationspunkte gelegenheitlich [schrift] in Abschrift zu bekommen, um solche genauer zu wiirdigen, vielleicht auch vervollstandigen zu konnen. Eine Regulierung dieser Visitationen wunsche ich nach der Zeit zu bewerkstelligen.
Herr Director Sorčič wolle gelegenheitlich einige 20 Stiick ordiniir ge-bundene Drobtince anher befordern; ich habe die mir zugedachten 50 Stiick an das Decanat Eberndorf abgegeben.
Nun lebe wohl, gegriiSt
von Deinem
Am 30. Juny 847.	Anton m. p.
Opomba k 11. pismu: Ob zgornjem robu zadnje strani je Vodušek zapisal: Fiirst-bischof 30. Juni 847 Antw. 5. Juli.
V oceno in zameno doposlane publikacije.
Od 15. februarja 1931—15. oktobra 1931.
B'lgarskata Akademija za naukitS, Sofija: Ivanov J.: B'lgarski starini iz Makedonija. Sofija 1931. — Letopis na B'lgarskata akademija. XII. Sofija 1931. — Sbornik za narodni umotvorenija i narodopis. XXXVIII. Sofija 1930. — Spisanje na B'lgarskata akademija. XLIII. Sofija 1930. Jugoslavenska Akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb: Rad. 240. knjiga. Zagreb 1931. Kr. Srpska Akademija, Beograd1: Arhivska grada. II. — Glas Srpske Kraljevske Akademije. 144. Beograd 1931. — Posebna izdanja. LXXXIII—LXXXIV. Beograd 1930—1931. — Spomenik. LXXI. — Srpski etnografski zbornik. XLVII. Beograd 1930. — Zbornik za istoriju, jezik i književnost. I. 20. 11/3. Beograd 1931. Znanstveno društvo v Ljubljani: Razprave VII—X. Ljubljana 1930—1931. Arhitektura. I, 1. Ljubljana 1931. Biblioteka »Ludu Slowianskiego« II. Krakow 1931. Byzantinoslavica. III., 1. V Praze 1930.
Bolletino dell' Associazione internazionale per gli studi Mediterranei. II. 1—3. Roma 1931.
Cankar Izidor: Zgodovina likovne umetnosti. II, 1. Ljubljana 1931.
Čas. XXV, 5-10. Ljubljana 1931.
Časopis MaCicy Serbskeje. LXXXIV. Budyšin 1931.
Časopis vlastencckčho spolku musejnfho. XL1V. Olomouc 1931.
Česky Časopis Historicky. Roe-n. XXXVII, seš. 1—2. Praha 1931.
Dom in Svet. XXXIV, 1—6. Ljubljana 1631.
Etnolog. IV, 2. Ljubljana 1931.
Centraljnaja Evropa. IV, 3—10. Praga 1931.
Glasnik Etnografskog Muzeja u Beogradu. V. Beograd 1930.
Glasnik istoriskog društva u Novom Sadu. IV, 1—2. Novi Sad 1931.
Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. XI. (Historični razred). Ljubljana 1930.
Glasnik zemaljskog Muzeja. XXXXII. Sarajevo 1930.
Godišnjak skopskog filozofskog fakulteta. I. Skoplje 1930.
Izvestija na istoričeskoto družestvo. VII—X. Sofija 1928—1931.
Jahrbucher fiir Kultur und Geschichte der Slawen. N. F. VI, 2—4. VII, 1. Breslau 1930-1931.
Kidrič France: Zgodovina slovenskega slovstva. 2. Ljubljana 1931.
Koledar Klaverjeve družbe! za 1932. Ljubljana 1931.
Kwartalnik Historiczny. XLV, 1—2. Lwow 1931.
Lud. IX, 1—4. Lw6w 1930.
Lud Slowianski. II, 1. Krakow 1931.
Mentor. XVII, 3-10. XIX, 1—2. Ljubljana 1931.
Monografije Towarzystwa przyjaciol nauk na Šlasku. I. Katowice 1931.
Orientalu Christiana. 50—69. Roma 1929—1931.
Pavičevič G.: Kako su .postali moji »Črnogorci«.
Pirjevec A.: Levstikova pisma. Ljubljana 1931.
Planta Polonica II. Warszawa 1930.
Polivka J.: Supis slovenskych rozpravok. Turčianski Sv. Martin. 1923—1930.
Popotnik. Lil, 6-10. Ljubljana 1931.
Slovenski Pravnik. XLV, 3—10. Ljubljana 1931.
Slovanski Prehled. XXIII, 2—7. Praha 1931.
Priloži za književnost, jezik, istoriju i folklor. X, 2. Beograd 1931.
Priroda. XXI, 2-6. Zagreb 1931.
Prcmrou Miroslav: Una descrizione della contea di Qorizia del 1748. Qorizia 1930: Document! Vaticani sulle Saline Triestine 1608—1610. Trieste 1930; Due document vaticani sulla erezione del Vescovato-Arcivescovato di Gorizia del 1610 c 1626. Gorizia 1930; Poročilo novomeškega prošta Alberta Peslerja o pleterskili Uskokih iz 1. 1625. Ljubljana 1929; Serie dei vescovi petinesi dal 1573—1798. Trieste 1930.
Studeničkova Eva spieva. Turčianski Sv. Martin 1928. Reymont V.—Glonar J-: Kmetje. 4. Ljubljana 1931. Ceskoslovensko-jugoslovenska Revue. I, 7—10. II, 1. Praha 1931. Revue des Etudes slaves. IX—X. Paris 1929—1930. Nova Revija. X, 1—2. Makarska 1931. Rlvista di lelterature slave. VI, 1—4. Roma 1931.
Rizner L. V.: Bibliografia plsomnlctva slovenskčho. I—II. Turčianski Sv. Martin
1929-1Q31. Ročenkai slo\. ustavu. III. Praha 1931.
Rocznik Tovvarzystwa Naukowego Warszawskiego. XXII. Warszawa 1930. Slavia. IX, 4. X 1. Praha 1930, 1931. Stankovih St.: Biografija naroda črnih gora.
Sprawozdania Towarzystwa Naukowego Warszawskiego III. XXIII, 1—6. Warszawa 1930.
Narodna Starina. Zv. 18, 23, 25. Zagreb 1931.
Stolinski Z.: Die deutsche Minderheit in Polen. Warszawa 1928.
Szyjkowski: Polska učest v češkem narodnim obrozenf. I. V Praze 1931.
Bogoslovni Vestnik. XI, 2—4. Ljubljana 1931.
Narodopisny Vestnik Ceskoslovensky. XXIV, 1—2. Praha 1931.
Zdravniški Vestnik. III, 1—2, Ljubljana 1931.
Zapiski Naukovogo tovarištva imeni Ševčenka. CL. Lviv 1929.
Juvilejnij Zbirnik Ukrajinskogo Universiteta v Praži. Praga 1923.
Naukovij Zbirnik Ukrajinskogo Universiteta v Praži. I—II. Praga 1923—1930.
Zbornik za umetnostno zgodovino. X, 2. Ljubljana 1930.
Wiener Zeitschrift fiir Volkskunde. XXXVI, 1—4. Wien 1931.
Vodnik po zbirkah Narodnega Muzeja v Ljubljani. Ljubljana 1931.
Ljubljanski Zvon. LI, 3—9. Ljubljana 1931.
2ena in dom. III, 2—10. Ljubljana 1931.
Od publikacij ZDM so v zalogi še:
CZN II—VII; IX—X; IX—XXIV. Cena Din 60, za člane Din 40 (v inozemstvu Din 50). XXV. Cena Din 75, za člane Din 50 (v inozemstvu Din 60). Kazalo CZN I- XX. Cena Din 50, za člane Din 30 (v inozemstvu Din 40). Dolenc Metod, dr.: Kmečko dedno nasledstvo za časa veljavnosti gorskih bukev. Din 10. — Košir P. —M o d e r n d o r f e r V.: Ljudska medicina. Din 10. — Kovačič Fr.: Ljutomer. Zgodovina trga in sreza. Din 50, po pošti Din 53. — Kovačič Fr.: Nadžupnija Sv. Križa pri Rogaški Slatini. Din 25. — M a r o 11 Marijan/: Umetnostni spomeniki Slovenije. III. Dekanija Celje. I. Din 50, za člane Din 35. — S trm še k Pavel, dr.: Dramatično društvo v Mariboru. Din 10. — Št rekel j Karel, dr: Historična slovnica slovenskega jezika. 1—2 a Din 10, 3 a Din 3. — V r s t o v š e k K., d r.: Dr. Matiia Prelog. Din 3. — Zgodovinska knjižnica. I, 1.: Krajevne kronike. Din 3. — Zgodovinska knjižnica. II, 1.: Prazgodovinske izkopine. Din 3.
Poleg teh ima ZDM v zalogi tudi naslednje publikacije: Kragelj J o s.: Tolminski opravilnik. Din 3. — Mravljak Jos.: Vuzenica. II. Din 15. — Orožen Ignac: Das Dekanat Oberburg. Din 25. — S t r m š e k P a v e 1, d r.: Zur alteren Geschichte der westlichen Siidslawen. Din 10.