Tedenska pri oga „Jutra".
Štev. 47. V Ljubljani, dne dne 3. decembra 1927. Leto I.
Zima na evropskem severu
s
V severnih deželah štejejo december k najbolj trdim zimskim mesecem. Ondi je zima že v polnem razmahu. V današnji številki nadaljujemo vrsto člankov «Na evropskem severu» z opisom zime na Norveškem. Slika nas uvaja v srednjevrsten zimski šport v tej deželi: smučanje s severnim jele« nom. Članek o Norveški glej na strani 1135.
Mlačen Kostov (Pariz):
Moj sestanek z
PQmen Leva Trockcgu sa rusko revolucijo in njegovo sedanjo vlo go v sovjetski držuvi pozna vsak čitatelj Prinašamo originalen in-terviev ž njim. ki ga ie imel naš sotrudnik za časa svojega potovanja po Rusiii.
Zdi se, da v zgodovini boliševiške revolucije ni zanimivejše osebnosti od Leva Trockega. Bil ie Ljeninova desna roka; oba komunistična Drvaka sta organizirala oktobersko revolucijo 1. 1927. Trockij je bil Drvi komisar za vojaške zadeve: on ie ustvaril rdečo vojsko in bil njen načelnik v tragičnih letih državljanske vojne in za časa poljsko - ruskega konflikta. Slovi kot eden najznamenitejših govornikov našega časa: kai čuda. če ie bil dolgo časa malik boliševiške množice. N;e-govo osebno junaštvo, ognjevit jez k njegovih povelj, ki iih ie daial vojski v odločilnih trenutkih, zmaga rdečih nad belimi in dokončna utrditev boliševiške revolucije — vse to ie dalo imenu Trockega nekak legendaren zvok in sij; postalo ie simbol krvave ruske drame.
Po Drvem revolucijskem zaletu, ko .ie moral boljševizem pogledati v obličje resnici, ki je bila drugačna od velikih gesel in papirnatih zasnov in ko je Ljenin doumel, da ie komunistični sistem poražen, se ie Trockii razšcl z Ljeninom. Kot človek eksoanzivnega značaja, nervozen in fanatično trdovraten ni hotel priznati Lieninovega popuščania: v niem ie videl usoden preobrat.
Do'go časa je ostal v ozadiu. Ko pa je sooznal — tako Dravi sam — da je bol.ševizem v nevarnosti, ie zapustil samoto in prekinil molčanie. Napovedal ie vojno včerajšnjim tovarišem in postal središče vseh nezadovol-nežev. Usodna napaka Trockega ie neka zaslepljenost; on ne more spoznati, kaj ie prav za prav zakrivilo sedanje stanje; misli, da ie polomil režim s svojo nanačno taktiko.
Toda abotno bi bilo. če bi hotel kdo še dalje prikrivati to. kar ie očividno. Boi'šev;zem ie kot sistpn docela polomil. V zgodovini vsrh časov in vseh socin'nih reform boš komai n?šel kaj slahšega od botiševizma in kaj straš-neišega od gospodarskih rezultatov
Levom Trockim
tega samosilništva In čeprav si težko mislimo, da bi meglo biti stanie Rusije slabše nego je dandanašnji, ie vendar sigurno, da bi trockizern. ideja premočrtnega. skrajnega bol ševizma. obrodil isti. če ne še slabši sad. Trockij misli, da vsa nesreča ruske dežele izvira iz desničarske usmeritve sovjetske vlade, kakor jo z'asti označuieio nova ekonomska politika (»nep«). dopuščanje zasebne lastnine in koncesije tujemu kapitalu. Trockii meni. da ie Rusiji treba tega-le: V notranji politiki — diktature Droletarijata nepopustljivega in dos'ednega komunizma: v zunanji politiki — mednarodne revolucije brez odlašanja, boia na življenje in smrt z vsem kapitalističnim svetom. Ta fanatična vera Trockega tako zaslepl.ia. da ne vidi, v kakšno zmedo ie zabredla Rusiia »o zaslugi diktature proletarija-ta; takisto ne vidi. da mednarodna revolucija danes ni več mogoča in da je uspeh voiue proti vsemu svetu vrlo dvomliiv.
Mnogi mislijo da hi morebitni uspeh Trockega ustvaril v Rusiii ugodnejši položaj. To ie težka zmota. Drrgi mislijo. da bi utegnila odprta borba med današnjimi diktatorji in niihovim včeraišniim tovarišem upropastitti sSmo diktaturo. Nemara. Okoli tega se vse suče. Znano je. kako se doeodki razpletajo. Trockega so izključili naprej iz centralnega odbora boliševiške stranke, potlej iz komunistične inter-nacijonale in slednjič iz same stranke, čeprav pa je tako rekoč v politični karanteni, čeprav ne sme govoriti na javnih zborovaniili in pisati do listih, ima oseba Trockega v ruskih komunističnih vrstah še vedno veliko avtoriteto. Na drugi strani na ie niegoV ypliv močan tudi v vojska, čeprav so naj-ožie oorode Trockega tu že zdavnaj odpustili. Vrhu tega se okoli Trockega zbiraio vsi nezadovolineži izven - komunistične stranke. A teh ni malo: med njimi je ogromna veČina delavcev, menjševikov. jeserjev. — vse samo napredno protikomunistično izobražen-stvo. Ta živeli se doslej ni sme] politično udeistvovati. ker ie teror; vlade in vojske prevelik. Trockemu' gre zasluga, da je opoziciji otvon'1 vratni-Težko bi bilo prerokovati, kakšen bo nadaljnji razvoj. Jasno ie samo to, da
w v ogromni ruski deželi pripravlja ozračje velikih konfliktov. Prei ali doz-peje bo pod razvalinami teh potresnih valovanj pokopana tudi diktatura, zakaj zgodovina ie naibol.iša priča, da
diktature niso večne.
*
Vsi inozemski časnikarii. ki so bili pred menoi v Rusiji, so skušali stopiti V stike z g. Trockim. Zaman. To mi je bilo dobro znano, zato sem se bil že
LEV TROCK1J.
.. pred odhodom iz Pariza obrnil do nje-v govih prijateljev zaradi priporočila. K sreči sem srečal v Moskvi znanca, ki je eden izmed ožjih prijateljev g. . Trockega. Izročil sem mu priporočilna ... pisma in ga prosil, da mi iznosi uje se-
stanek z 2. Trockim. V-Moj znanec se ie nasmejal.
Ali pa veš. . kai te čaka. če bi ... agenti »gepeu-a« za to Izvedeli? -•.. I Novinarska vedečnost in oolitični in-tergsi pa se ne uklonijo zlahka oviram. Zato sem brž odvrnil: — To me nikakor ne moti. o; Nekaj dni no tem razgovoru mi je cd Troekii sporočil po istem prijatelju, da
me bo sprejel v stanovanju tega skupnega znanca.
Znanec me je sprejel v salonu, kjer sva besedovala o tem in onem in čakala Trockega. Pet minut do napovedanem času ie Trockii vstopil.
Medtem ko sva midva z nekdanjim diktatorjem opravljala Običajne formalnosti, je ljubezniva gospodinja postregla s čajem in brž je nastala tipična ruska domačnost.
Trockij ie bil oblečen na ruski način. z bluzo, prepašan s pasom. Na obrazu mu leži nekaj težkega. Lise, čelo — vse je globoko razoranoi Njegov energičen, oster pogled me je strogo meril skozi očala: Začel sem razgovor.
—	V inozemstvu, državljan, 'vlada veliko zanimanje za vašo akciior. Vendar pa ie malo znano, kakšno ie nično bistvo. Bil bi vam zelo hvaležen,;če bi mi hoteli to poiasmti.
Čisto Počasi, z mirnim, odmerjenim glasom je Trockii deial:
—	Naša boljševiška revolucija je imela pred očmi smoter, da z diktature proletarijata uresniči sociializem. B<ez diktature delavskega razreda ni soci-ializem izvedljiv. Toda današnja diktatura se je izrotfla v osebno diktaturo nekaterih ljudi; Vladajoča <Hka je \žela delavskemu razredu vsa oravice: pravico organizacije, stavke, svobodne besede, misli in tiska. Ob istem času morajo ruski delavci, ki so nekoč na barikadah branili revolucijo, delati po B, 9, celo 10 ur na dan za mezdo, ki je več ko mizerna. Takega stanja ne moremo še dalje trpeti. Zbog tega je prva zahteva opozicije, da se stranka demokratizirai in zasigurai komunistom vso prostost. Bo.i bomo nadaljevali toliko časa. da bo gatrta sedania osebna diktatura Stalina in tovarišev.
O. Trockij ne misli, da ie potrebna demokratizacija režima in da srre vsem državljanom svoboda. Ne. Tn so zanj malomeščanske mihlice. Trockii zahteva svobodo za boliševike — v boliše-viški državi! —, ker le-ti edini predstavljalo proletarsko maso. zato gre njim razredna diktatura, s katero naj se ustvari sociializem.
—	Zdaj smo pred desetletnico revolucije. Kakšna ie do vašem mnenju bilanca teh desetih let?
O. Trockij ie vstal in se ie iel nekoliko nestrpno izprehajati po sobi,
—	Prvič: Petrograjski proletarijat je v oktobru 1. 1917. prevzel oblast v imenu komunizma. Poglavitni smoter mu je bil: uničiti kapitalističen sistem iri zgraditi socialistično državo. Ali je ta naloga izpeljana? Ne! Deset let po revoluciji imamo po mestih in vaseh novo meščanstvo (buržuie). Zasebni trgovci po mestih in vaški »kulaki« tvorijo nov razred špekulantov in izkoriščevalcev. Prva posledica »nepa« je bila, da so ti ljudie nastali in se učvrstili. Drugi rezultat pa ie globoka gospodarska kriza, ogromna beda v delavskih vrstah. Sicer pa ste to bedo že opazili, saj jo človek srečuie na vsakem koraku.«
Zdaj pa zdaj se ie Trockii ustavil, potegnil s prsti po laseh, ki so že začeli siveti. V takih trenutkih sem ga živo promatral. Čudil sem se izrazu izredne odločnosti, ki preveva vso postavo tes:a moža.
—	Toda, ako je politika stalinovske neumnosti spravila državo v gospodarsko propast, je zunanja politika s Čiče-rinovimi manevri doživela popoln poraz. Vse koncesije, ki jih je dala politika naše republike kapitalističnim državam, so imele namen, da vzbude zaupanje in da potem pridobe Rusiji potreben kapital. A danes ni ne zaupanja in ne kapitala; ker pa se je prav vsa politika »nepa« naslovila na možnost inozemskega kapitala, se ume samo ob sebi, da je morala nastopiti katastrofa. In zdaj? Jaz sem vedno trdil, da nam zapadni svet ne bo_ dajal denarja, toda skupina Stalina in Čičerina je trdovratno vztrajala na svojem, češ, »premirje« z Evropo je potrebno, bomo te kapitalistične bedake malo potegnili za nos in si z njihovim denarjem popravili gospodarstvo — nato pa se bo brez nadaljnjega izpeljala vojna delavske države zoper svetovni kapital. Toda kapitalisti niso bili tako naivni kakor naši diplomatje. Za časa premirja so obljubljali vsevprek; ko pa so utrdili svoje pozicije, so nas gospodarsko zadavili. In tako stojimo slej ko prej pred izbiro: ali revolucijska Rusija ali kapitalistična Evropa!
G. Trookij se je vsedel in me gledal s pogledom, ki je meril nekam daleč, daleč. Izkoristil sem trenutek in ga vprašal:
—	Kaj mislite, državljan, o vojni nevarnosti, ki jo sovjetski tisk toliko napoveduje.
Trockij je odvrnil izredno odločno:
—	Za rusko revolucijo obstoji samo ena nevarnost vseh nevarnosti: sedanji režim. Ja z ne vidim vlade, ki bi smela začeti vojno. Toda naša vlada, hoteč odvrniti ljudsko pozornost od notranjih in zunanjih neuspehov in hoteč ojačiti teror, neprenehoma izmišlja ne vem kakšne vojne nevarnosti.
—	Dovolite še eno, poslednje vprašanje: Pred nekaj dnevi mi ie rekel državljan Čičerin. da vi nimate med delavstvom vpliva in da . .
—	Gospod Čičerin bi boljše storil, če bi bil nekoliko bolj pazil na diplomatske zadeve, — me ie nervozno prekinil Trockij.
In v tem »gospodu«, ki se v Rusiji ne uporablja več, sem občutil tisto peklensko mržnjo. ki je je zmožen samo kak Trockij.
Razgovarjal sem se še nekaj minut s I Trockim. Govorila sva o mednarodnem položaju — njega vse zanima.
Ko sem ga oprezno vprašal, ali se ne boji za svoje življenje, se je lahno nasmehnil in rekel: »Nisem človek, ki bi ' j končal življenje s kompromisi ali pa v Sibiriji. Njim je to dobro znano. Ali mislite, da se bodo o n i odločili, da me telesno uničijo. Dvomim, vendar po vsem tem, kar se je tu zgodilo . . .«
Ko je Trockij odhajal, poslovivši se z ,'•'..' menoj s starim ruskim pozdravom J »Vsego horošogo«, ki pomeni: »želim . vam -vsega dobrega«, mi je prišla mi- . jI sel, da bomo nekega, dne brali v listih vest o njegovi nasilni smrti.
Zakaj v Rusiji boljševiške diktature je umor nasprotnika eno izmed priljubljenih sredstev politične modrosti ... uj
Tudi francoska revoluci ja je imela Trockega...
Zivljenska usoda in konec Marata in Dantona, dveh nasilnikov
iz let 1739__1799.
Sedaj, ko je po ax t-tlačnih vesteh iz Moskve odzvonilo dvema izrazitima predstavnikoma nasilnega režima v sovjetski Rusiji - Troc.emu in Zinovjevu - bo naše čitutelje gotovo zanimalo, kakšno kari-jero in kakšen konec sta napravila dva podobna moža, so-utemeljitelja francoske revo.u-cije (1789 — 1799) — Marat in Danton. Iz peter-odelne svetovne zgodovine Hansa Del-briicka (Otto Stolbcrg Verlag, Berlin (posnemamo dve izvrstni karakteristiki, ki zelo ostro očrtavate dobo francoskega prekucijskega vrenja. Stvar je poučna tudi za današnji čas.
O Maratu vemo to-le: Študiral je najprej medicino, potem se je preživljal s pisateljevanjem S,prl se je z Voltaireom in je nastopil proti Newtonu Slednjič je postal telesni zdravnik grofa Artoiškega Ob i;bruhni revolucije je začel izrabljati konjunkturo. Uveljavljal se je kot demagog. Bil je pro-staški na zunaj in znotraj, do najvišje stopnje pa je razvil svoje zmožnosti v ovadu-štvu Zgodovina po«na malo primeTov, ki bi mu bili enaki v denuncioantstvu. Podžigal je razbesnelo množico na rope, plenitve im umore.
Bil je razvpit nenravnež in veiik zapravljivec. Avgusta 1792 se je vrnil v pariški mestni svet. Postal ie eden glavnih aranžerjev septemberskega kr-volitja. Dosegel ie celo izvolitev v konvent, toda prišel je pred sodišče, kjer se je moral zagovarjati. Spretnemu jeziku se ima zahvaliti za oprostilno razsodbo, katero je tribunal izrekel na koncu. Smrt mu je prinesla Charlotta Cordayeva, ki ga je zabodla v kopelji. Množica je Marata še naprej slavila kot mučenika svobode. V tej zmoti so tudi prenesli njegove telesne ostanke v Pantlie-on, a so iih pozneje izvrgli. Delbriick portretira demagoga tako-le:
Marat.
Marat je bil zdravnik in prirodoslo-vec. Ob izbruhu revolucije mu je bilo 45 let. Stekel si je nekaj zaslug za znanost in Goethe, ki je poznal njegove spise o barvah, je obžaloval, da ga Akademija ni sprejela med nesmrtnike. Ma-
rat sam se je seveda še višje cenil. Do-tnišljeval si je, da je postavil fiziko na novo podlago. Zapisal je o sebi: »Mislim, da sem izčrpal vse kombinacije človeškega duha v pogledu morale, filozofije in politike.«
Ko se je pobijanje vendejskega vstan-ka zelo zavleklo, je izjavil, da bi njemu bilo dovolj, ko bi Vendejce samo dvakrat videl To bi mu zadostovalo, da bi upor takoj udušil. »Ce bi le mogel mar-širati,« je dejal, »bi skušal načrt praktično izvesti. Nič ni lažjega, kakor postaviti se na če'o male, zanesljive čete ter iztrebiti upornike do zadnjega moža.«
Udejstvoval se je, dokler ni prišel v pariški mestni svet, v glavnem kot publicist. Opiral se je na denuncijacije, za katere so bile množice v tistih burnih časih zelo dovzetne Ko je Necker 1. 1790. predložil načrt za dohodninski davek, je videl Marat v njem tendenco, da hoče Necker zbrati armado in podjarmiti deželo. Očital mu je tudi, da bi rad ljudstvo izstradal in ga uničil. Ko je Akademija prejela 12 tisoč frankov podpore za poskuse z balonom, je obdolžil učenjake, da so si denar razdelili med seboj, ga zapili in zaženskarili. Po prvi zmagi francoskih čet pri Jemappesu je napadel Dumorieza, da je dal povelje za napad samo zbog tega, da pripravi ob življenje pariške prostovoljce, ki so bili v prvi črti.
še julija 1791 je zahteval 500 do 600 glav. Septembra 1792 je to število poskočilo na 40.000, novembra pa že na 270 tisoč. Njegov nazor je bil: »Postavite v Tuilerijah 600 vislic in obesite nanje izdajalce domovine, z Riquetti-jem (Mirabeaujem) na čelu, v sredo pa postavite grmado in specite na njenem ognju ministre ter njihove pomagače.«
Maratova politična dejanja je narekovala zavist. Ničesar, kar je bilo nad njim, ni mogel mirno prenesti. O Francozih je zapisal 1. 1792.: »Če izvzamemo nekaj značajnih mož, ki se odlikujejo po pogumnosti in neustrašenosti ter so pripravljeni žrtvovati se za javno blaginjo — lahko javno povemo, da so Francozi osli, strahopetci, skopuhi, se-bičneži brez vrlin in energije, ničvredlne duše, ki ne zaslužijo svobode, ker so
nizkotni in Vsakomur na prodaj, vrhu tega pa še strahopetni dovolj, da tlačijo lastne rojake «
Zahteval je za narod modrega in odločnega prijatelja, ki naj bi diktatorič-no razpolagal s policijo. Imel je pri tem V mislih farnega sebe. Pri tem ga ni vodilo slavohlepje. ampak mržnja do soljudi in simpatija do nasilja, ki sta se vedno nanovo uveljavljala v njegovem življenju. Tragičen zaplet, da ni bilo kompromisa med kraljestvom in ljud' sko suverenostjo, ie dal Maratu prav. Tako je splaval na površino. Spoštovanje si je ustvaril na ta način, da je bil fanatik in kot tak omejen v svojih potrebah. da je živel revrfo ter oddal to. kar je prejel od d>ugih, zopet naprej.
Ko se je javila pri Maratu Charlotta Cordayeva pod pretvezo, da mu izda girondistične zarotnike, je beležil njihova imena s pristavkom: »Dal jim bom odsekati glave!« V tem trenutku mu je Cordayeva porinila boda'o v prsi. Bilo je 13. julija 1793. Težko je v tem primeru obsoditi morilko, čeprav je njeno dejanje prineslo Franciji in njenim pri-iateljem mnogo nesreče.
Maratove somišljenike so poslei vodili: Hebert, Collot d" Herbois in Bill-aud - Varennes. Hebert je bil višji lakaj. ki se je v oc"iČri družbi nnvzel go-sjrodskih manir. Zvečer je «edal z ari-stokrati za mizo. narlednji dan pa iih je ovadil. Collot .ie bil igralec. Billnud menih.
O Damomi, advokatu, pove izročilo, da Se bil visoke postave, mogočnega glasu, grdega, kozavetga obraza, drcbnih lokavih oči, fantastične in fascinujoče govorice. Brezobzirno energičen, je imel oster in praktičen pogled. Dne 14. julija 1789 je navdušil množico za twekok na Bast Ho. Bil le soustanovitelj kluba Jakebkicev
Zavzetje Tuilerij je njegovo de!o. Zrušil ie kraljestvo dne 10. avgusta 1792 in se je vs+oličil za justičnega ministra Vdor sovražnih vojska v Champagno in obnovitev fojaliptične stranke sta mu dala povod Za
septemberske moritve. Bil je krvoločen in okruten Končal je na šafotu. Ko je zazven-čala giljotina, se je zadri na gledaice: »Molči, nehvaležno ljudstvo!« Nato je odletela glava
Delbriicik podaja o Dantomi nastopno sliko:
Danton,
tridesetletni pariški advokat, je bil bar-lar. S sso.im gromkim gia>om in svojo mogočno postavo je obvladal zborovanja. boril se ni za idejo, an pak za lastno napredovanje, za moč, plen in za užitke. Bil je strasten in divji bojevnik stanov, ki so hote,i splezati višje. Krvo-litja se ni strašil nikoli in nikjer, kjer se mu je zdelo potrebno oplašiti ljudi. Šte-dil pa ni le posameznikov, če je bilo treba, marveč je imel tudi instinkt za meje, ki velja o tudi za politiko.
V zunanji in notranji politiki mu jc bila svrha: sporazum, zmernost in red. Radi tega se je tudi pogaja! z Dutr.o-riezom. Na višku svojih grozovitosti (dne 3. decembra 1793) je imel plamteč govor, v katerem ie naglasih da se re-volucijonarna energija ne sme uspavati. Potem je pripomnil: »Zahtevam pa, da se izreče nezaupnica v«em tistim, ki vodvo ljudstvo čez meje revolucije ter zahtevajo ultrarevolucijonarne ukrepe.« Danton ie bil tudi pripravljen skleniti sporazum z girondisti, ki mu pa niso zaupali. Vrhu tega je spoznal, da politika girondistov nima posebnih izgledov. Ostal je rajši ob strani Rohe pierrea in Maratovcev. Ko je obvdivel. se je zaljubil v mlado, zelo pobožno dekle. Moral ji je popustiti in se je dal poročiti skrivaj na podstrešju od nezaprisežene-ga duhovnika Umaknil se je iz Pariza in se je naselil na nekem uropanem posestvu.
Primerjajoč Da*1 tona z Mirabeaujem vidimo, da je bil Mirabeau bistveno državnik, Danton pa nič drugega kot voj-nik revolucije Zsto je Danton po vsej pravici postal junak drame Marata in Ro^erpierrea ne bi bilo mogoče dramatizirati.
RRZOJAV PRI NEOM1KAN1H NARO?
DtH.
Namesto brzojava uporabljajo neomikani totrorli predvsem ogenj, dim m prah. Kakor so naši predniki za časa turških navalov dajali znamenie s kresovi po hribi1', tako še danes primitivno ljudstvo v krajih, kamor
ni dospela omika, z ognjem iti dimom' obvešča sosede daleč naokoli o nevarnosti, pa tudi o r&zni<i bolj prijetnih d^odkik r*5«- T. Mitsehell. ki je preootoval Avstralijo, piše v svf"'ft"i	'"-ii.-n-fni f-ntfntfn i4o»
irsačtoi nazn?«3evall njegov prihod: Videl je š hriba, kako se s ceste, po kateri je imel
potovati, dviga steber za stebrom samega gostega irnegn dima. Na ta način si Avstralci dajejo znamenja, ko gredo na lov, Zii vstajo, če jim proti sovražnik, ko se vračajo domov itd. Kaj pomenijo stebri dima »e da posneti po njih Številu in trajanju.
Za časa vstaje v kolonijah so tudi evropske čete uporabljale ta preprosti način brzo-
javljanja. Če potujejo domačini po slabo prometnih gozdovih, izpolnijo votlo drevje z vejevjem in ga zažge; na ta način kažejo
pot onim, ki pnnajnjo ž:\ njimi.
Erne&t Se ion Thompsart:
1.
Currurrrpaw ie ogromna farma v severnem delu Nove Mehike, Po sočno-zeienih pašnikih se pase močna, dobro hranjena živina, a bistri in brzi potoki žubore in hite v naročie reki Currum-paw, ki je dala tistemu kraju ime. Vladar pokrajine, ki je s svojim samosilni-štvom vzbujal vsemtt živemu strah in trepet, ie bil stari sivec - volk.
Stari Lobo ali kralj, kakor so ga imenovali Mehičani, ie bil vodja zloglasne čete sivih volkov. Dolga leta ie trepetala pred njim vsa currumpawska dolina. Pastirji in farmerji so ga predobro poznali, in kjerkoli se je bil Pojavil s svojim krdelom, povsod ie nastal po-plah med čredami, a njih lastniki so besneli in obupavaii. Stari Lobo je bil pravi ober med volkovi, slovel pa ie tudi zaradi izredne lokavosti in sile. Njegov strog in trd glas so vsi dobro poznali in ga zlahka razločevali od glasu Lobovih spremljevalcev. Navaden volk ie lahko vso noč tulil v bližini pastirjevega nočišča in se ie iedva kdo zmenil zanj. Ali naj je samo enkrat zagrmelo po dolini zamolklo rjovenje starega kralja, že so bili vsi pokoncu in slehern ie vedel, da se bo iutri pripovedovalo o krvavem napadu na Srede.
Stari Lobo ie imel pri sebi dokaj maloštevilno četo. Nikdar nisem mogel dognati, zakaj. Kajti' če volk postane tako krepak in močan kakor ie bil Lobo. ima po navadi mnogo podložnikov. Nemara je sam želel, da ne bi imel velikega spremstva, lahko pa ie tudi. da je njegova nasilna in prav nič obzirna natura marsikaterega volka odbila. Sigurno je samo to. da ie imel h koncu svojega vladanja zgolj Det zvestih srremlievalcev. Neznatna četa. vendar pa za čudo hrabra; sleherni posameznik je slovel daleč naokoli in ie bil večji od svojih vrstnikov. Zlasti se ie odlikoval vladarjev namestnik, ki vam ie bil junak. da malo takih. No. sam vladar je, kaj pa. tudi tega daleč prekašal po velikosti in po hrabrosti. Med ostalimi je slovela lepa. bela volkulja, ki so jo Mehičani dobro poznali in ii dali ime Blan-ka. Bila je po vsej verjetnosti Lobova družica. K vladarjevi družini se ie štel tudi rumen volk. ki se ie odlikoval po izredni hitrosti. O njem so trdili, da je včasi prehitel in uiel celo antilopo, čije hitre noge so dovoli znane.
Pastirii so češče videli te krvoločne-že in pripovedovali o njih prave bajke. Farmerjem so napravili ogromno Škode. pa bili radi dali za Lobovo glavo nekaj »olovskvh glav. Toda zdelo se je, kakor da bi življenje teh volkov varo-
vala čudna nadnaravna moč. Umeli so se izmuzniti neštetim nrebrisano nastavljenim zankam, odnesli so iz vseh . napadov zdravo kožo. noben strup jim ni mogel do živega. Vse ie kazalo, da se vede posmehujejo lovcem. Celih pet let so plačevale črede currumpawskih farmerjev krvav davek. In davek ni bil baš pičel: vsak dan ie šla vsaj ena krava.
Takrat je zaklala volčja družina že okrog 2000 glav izbrane živine, zakaj volkovi so namenoma ubijali samo dobro pitano živino.
Za te razbojnike ni veljal ljudski pregovor. ki pravi, da ie volk vedno lačen. Bili so dobro rejeni. ker so si ma-stili gobce le s tečnim mesom: mrhovine ali suhljate krave še povohali niso. Navadno so si izbirali za volčjo pojedino mlada teleta ali junce, medtem ko so stare bike in krave samo plašili. Jagnetina jim ni nič kaj dišala, vzlic temu pa so se češče vrgli med ovce, naslajajoč se najbrže s pogledom na prelito kri. Tako sta Blanka in rumenkasti volk poklala neko zimsko noč 1. 1893. nič manj kot 255 ovac, to pa od same objesti, zakaj mesa se nista niti dotaknila.
Ta primer pričuje, kako volkove mika ubijanje. Farmerji šo se leto za letom trudili, da bi s kako novo lestjo ugonobili krvoločne volkove. Toda ves trud je bil zaman: njihovi škodljivci so lepo živeli in se dobro gostili. Tedaj je bila razpisana visoka nagrada za Lo-bovo glavo. Vse zvijače so se poizkusile, najrazličnejši strupi nastavljali, ali Lobo se je vsemu izognil in iz sleherne nevarnosti rešil. Nečesa pa se je Lobo vendarle bal: pušk. Dobro vedoč, da vsak človek v tem kraju nosi puško, si ni drznil napadati ljudi, in kadar koli je bila njegova družina ugledala človeka. se je spustila v dir. V neštetih primerih je Lobo s samo previdnostjo rešil tovarišem življenje: dovolil jim je žreti zgolj to, kar so sami ubili. Njegov tenkočuten vonj je takoj našel sled človeških prstov in zavoha! strup. Tako ie bila njegova četa sigurna, da je ne bodo pokončali ne ljudje ne njih zanke in strupi.
Nekega dne je začul eden izmedpastir-jev zlo vestno rjovenje starega volka. Približujoč se korak za korakom ie naše! v kotanji cel trop volkov, ki so pravkar obkolili čredo govede. Lobo je sedel ob strani na majhnem gričku, medtem ko se .ie Blanka trudila, da bi napodila
iz črede mlado, krepko telico. Toda živina se je strnila v gosto tropo, tako da so volkovom nasproti moleli samo močni, ostri rogovi. Ko pa so roparji navalili na posamezno kravo ali voia. se .ie \rsta malce razmaiala: ostali so nekoliko odskočili v ozadje. Na ta način so volkovi malce ranili žrtev, ki so si .io bili izbrali, vendar na io nisn mogli dobiti v kremplje. Zdelo se je, da je Lobo na mah izguoil potrpežljivost Nenauo-ma je bil skočil pokoncu in se rjoveč vrgel med čredo. Preplašena živina se je razbežala na vse strani kakor kosci granate, ki se ie razletela. Lobo je bil takoj v sredini in se je iadrno spustil v dir za telico. Še en hip in že ii je tičal za vratorii. zasadil zobe v meso in jo potegnil nazaj. Telica ie omahnila na tla in se nrekobalila od strašnih bolečin, pokopavši pod seboj tudi Loba. Toda hrust se ie brž osvobodil neprijetne teže. Kakor na povelje so zdaj planili volkovi po telici. in io raztrgali. Stari volk se je medtem dostojanstveno umaknil na prejšnje mesto, odkoder se je videlo na vse strani. Zdelo se je, kakor da bi hotel reči. »Tako bi bilo treba takoj udariti, ne pa ,da ste potratili toliko časa za prazna natezanja z govedo«.
Pastir se ie priplazil čisto v bližino in sprožil samokres. Volkovi so instinktivno udarili v beg. Pastir ie takoj zastrupil raztrgano telico s strihninom in odšel prepričan, da se bodo volkovi kmalu vrnili na pojedino, saj so to ži-vinče bili sami ubili. Ali naslednje jutro je zaman iskal volčio mrhovino. Opazil je da so se pač vrnili in snedli telico, toda zastrupljene dele mesa so bili vrgli v jarek v kotanji.
Leto za letom ie rastel strah pred to razbojniško družino. Tudi nagrada za Lobovo glavo ie bila čedalje višja; že je narasla na tisoč dolarjev, denar, ki je vsakomur zavrtil glavo. Tedaj pa je prišel iz Teksasa v currumpawsko nižino mož. ki se je pisal Tannery. Zvabila ga je bila visoka nagrada. Bil je opremljen nalašč za lov na volkove; imel je najmodernejše puške, izredno vztrajne konje in krdelo ogromnih lovskih psov. Na daljnih poljanah Teksasa je bil s svojimi psi uničil že mnogo volkov. na ni ni malo dvomil, da bo čez nekaj dni imel v rokah tudi Lobovo glavo.
Bilo .ie ob zori lepega poletnega dne, ko je hrabra četa krenila na odločilni lov. Kmalu je veselo lajanje psov napovedovalo volčje sledove. Dirjali so
še eno ali dve milji naprej, ko opazijo sivo currumpa\vsko krdelo. Vnel se je besen boj. Psi so imeli zaustaviti volkove in jih držati toliko časa. da prispejo lovci s puškami. To bi se jim bilo bržčas posrečilo na odprtih poljih Teksasa. tukaj pa iim ie zmešal račun neznan in nepripraven kraj. Lobo je z iz-
LOBO.	(Lesorez E. Justina.)
redno modrostjo izbral svoie lovišče; prerija je na vse strani presekana s krševitimi grebeni in kotanjami. Stari Lobo je takoj zaslutil nevarnost, pa se je skušal prej ko mogoče preriti za kak greben. Tako ie bil utekel psom. Njegovi tovariši so se razbežali, psi pa za njimi. V daljavi so se volkovi zopet zbrali, vendar je zdaj bilo že manj psov. Volkovi so brž navalili nanje in po kratkem boju raztrgali one, ki se jim niso umaknili. Ko ie Tannery zvečer pregledal pse, je opazil, da se je vrnilo samo šest psov. in še izmed teh sta bila dva ranjena. Tannerv je še enkrat poizkusil, da bi se bil polastil Lobove kože. vendar ni imel več sreče kot prvič. Na poslednjem lovu si je njegov najboljši konj zlomil vrat. To je bil poslednji Tannerviev poizkus. Razočaran in poražen se ie vrnil v Teksas in prepustil Lobu neomeieno gospod-stvo nad currumpavvsko dolino.
Naslednje leto sta prišla še dva lovca. Vsak je bil trdno prepričan, da mora dobiti nagrado. Prvi se ie nadejal uspeha od nekega novega strupa, a drugi, Francoz, ki je prišel iz Kanade, ie zaupal čarovnijam in amuletom, ker je veroval, da je Lobo pravi volkodlak, ki ga ne moreš z navadnimi sredstvi spraviti s sveta. Toda pomagalo ni to ne ono; ne strupi in ne čarovnije niso mogli škodovati volčjemu vladarju prerije. Lobo je še dalje prihajal na rop in se masti! z govedo; čez nekai tednov sta Calone in Laloche opustila jalovi lov in iskala srečo na drugih loviščih.
Spomladi 1. 1893. ie skušal Joe Calone zopet premotiti Loba, vendar brez uspeha. Pridobil si je zgoli izkušnjo, ki mu ni bila nič preveč na čast. Izkusil je namreč, da stari volk prezira preganjalce in zatiralce in trdno zaupa svoji lokavosti in moči. Caloneova farma je bila tik malega pritoka Currum-pawa, v slikoviti dolini. Komaj miljo dalje sta imela Lobo in njegova tovari-šica ležišče, kjer sta vzgajala potomstvo. Tu sta živela vse leto in ubijala Caloneove ovce in govedo, čeprav ju ie bil Calone neprestano zalezoval. Tako se .ie zdelo, da v tej dolini, ki je polna kotanj in jam. res ne more nihče volkovom do živega. Joe ie zaman razmišljal, trudil se in se togotil, ni se mop-el domisliti, kako bi pokončal volčjo druhal. Vedno se mu ie izmikala živa in cele kože. »Poslednje leto so bivali ondi-le«, mi je pravil in pokazal z roko na osamljeno pečino, »a nihče jim ni mogel do živega. Dejal bi, da so se s te pečine še posmehovali.«
II.
Take in podobne povesti, ki so mi jih pripovedovali pastirji, so se mi zdele neverjetne. No, v jeseni 1. 1893. sem sam spoznal tega krvoloeneža in mu pronikni! v dušo. Pred leti. ko sem imel psa Binga. sem često zahaial v lov na volkove. Pozneje sem imel toliko drugih opravkov, da sem moral lov opustiti. Življenska izprememba bi mi zelo koristila, in ko me ie moj prijatelj, posestnik v Currumoawu, vabil in nagovarjal, da poizkusim srečo v lovu na roparske zverine, sem se odločil, da na lastne oči snoznam slovečega kralja Loba. čez nekai dni sem bil že sredi doline Currumpawa. Prve tedne sem jezdil brez cilia sem in tia po dolini, da sc natančneje seznanim s kra-
jem. Vodnik mi je često pokazal okostje vola ali krave, rekoč: »Tukaj-le se je gostil Lobo.«
Kmalu sem spoznal, da v tem krš-nem kraju ne moreš preganjati Loba ne s psi in ne s konji; edino sredstvo utegne biti strup in past.
Ne bom vam podrobno pripovedoval o svojih poizkusih. Bilo iih ie nemara sto ali še več. Ni je bilo zmesi strihnina, arsenika, cijankalija in cijanove kisline, ki ne bi bil z njo poizkusil; prav tako ni bilo vrste mesa, ki ga ne bi bil nastavil. Vedno pa sem se moral iznova prepričati, da ie bil ves trud ialov. Zdelo se mi je. da je stari kralj zviteiši od mene. Poskušal sem nasvet izkušenega lovca in premešal kos sira z obistno mastjo pravkar zaklanega goveda; Dotlej sem razkuhal to zmes v porcelanasti skledi in jo razrezal z ostrim nožem, samo da ne bi volk zavohal vonia ali okusa kovine. V kos te iedi sem izdolbel luknjo. ki sem io napolnil z zruesio strihnina in cijankalija. zaprto v pilule. da se ni mogla zavohati. Lukmo sem skrbno zamazal s sirom. Med tem opravkom sem imel na rokah rokavice namočene v svežo govejo kri. Ko sem končal, sem zamotal vse skupai v krvavo govejo kožo in odjezdil, vlačeč za sabo na vrvici goveja ietra in obisti. Jezdi! sem v loku kakih deset mili in vsake četrt ure postavil vabo. pazeč, da sc je ne dotaknem z roko.
Lobo ie imel navado, da ie prihaiai v ta kraj nekako Drve dni v tednu. Ostale dni se ie bržčas notenal na podnožju Sierre Grande. Bilo je v ponedeljek; zvečer, preden sem se vJegel. sem čul, kako megovo volčje veličanstvo z globokim glasov rjove. Od veselja ali iz radovednosti mi je ielo srce ži-vahneje utripati. Ob zori naslednjega dne sem odjezdil na plan. trdno prepričan. da ie napočil tolikanj pričakovan trenutek. Ni trajalo dolgo, pa sem opa-ziil sledove drzne tolpe, ki io ie vodi! Lobo. N'egov sled se je zaznatno ločil od drugih, ker so se poznali odtisi krempliev. Volkovi so zares našli meso in sem videl, da se je Lobo približal prvi. io ovohal in slednjič vzel.
Nisem moge! prikriti veselia. ki mi je ola!o v srcu. »Torei te vendarle imam!" sem vzkliknil in zdiria! naprej po velikih in širokih sledovih v prahu. Tako sem prispel do mesta, kier ie bila druga vaba. a tudi ta je izginila. Ne morem popisati vznemirjenia in veselja, ki me ie navdajalo; zdaj ga sigurno
imam in mimo n.iega še katerega iz njegovega krdela! Še vedno so se poznali v pesku sledovi njegovih strašnih krempljev, čeprav sem na moč napenjal oči. nisem mogel nikjer opaziti kake volčje mrhovine. Počasi sem dognal, da so vse vabe izginile. Pri poslednji pa sem na svoje veliko Dresenečenje opazil, da so ležale na kuou. Preklicani Lobo! Znosil iih ie semkaj in kup onesnažil, hoteč se menda t>orogati za-lezovalcem in iim pokazati, kako jih prezira.
To ie bil samo eden izmed mnogih dogodkov, ki sem iih doživel s temi volkovi in ki so me prepričevali, da ga res ni strupa, ki bi mogel Lobu do živega. Sicer sem še dalje nastavljal strupe in pasti, vendar samo zaradi drugih prerijskih volkov ju roparskih zverin.
HI.
Enkrat ali dvakrat sem opazil znake, ki so mi dali slutiti, da med currumpav -skimi volkovi nekai ni v Dopolnem redu: odkril sem namreč zrmmenia ne-pokornosti in nebogHjvosti. Sled nekega majhnega volka se ie dobro razločeval od drugih in češče si lahko opazil. da ta volk teka daleč pred samim volčjim voditeljem. Tega nisem moge! razumeti, dokler mi ni neki Dastir povedal reči. ki so mi zadevo nekoliko pojasnile.
»Davi sem vide! Lobovo četo.« ie pravil pastir
»Tista nepokorna volkulja, ki zmerom teka naprej pred drugimi, ie Blanka.« Tedajci mi ie nosinila resnica. Blanka. volkulja, je edina imela biti tako nepokorna; vsakega drugega volka bi bil Lobo pri priči zadavil.
Ta slabost me ie napotila, da sem skoval nov načrt. Zaklal sem telico in postavil okoli trupla nekai Dasti, a tako. da se niso takoj opazile. Telečjo glavo, ki je volkovi navadno niti ne pogledajo, sem odrezal in vrgel na stran, okoli nje pa sem postavi) šest najmočnejših jeklenih pasti, ki sem iih skrbno skril. Ko sem opravi! to delo. sem imel roke, čevlje in orodje oomazano s presno govejo krvjo. Tudi tla sem bil polil s krvjo odsekane glave. Ko sem vse to opravil, sem potegnil nekajkrat po truplu in do tleh kožo nreriiskega volka in vtisnil v tla volčii sled. Olavo sem tako obrnil da ie med nio in bližnjim grmom ostal samo ozek prehod.
Na tem mestu sem zakona! dve najboljši pasti in iu pričvrstil za rogove.
Volkovi imaio običaj, da vsako truplo, ki ga zavoha o. skrbno preiščejo. Tako store celo tedaj, če sploh nimajo namena, da bi ga snedli. Na tei navadi sem bil zasnoval svoi načrt. Nadejal sem se. da se bo currunipavvsko krdelo približalo truDlu. Ni malo nisem dvomil, da bo Lobo takoj odkril Dast tik mesa in bo svoje spremstvo ustavil: nadejal pa sem se uspeha od glave, ker se mi ie zdelo, da je bila vržena tako nemarno da bi utegnila volkove vendarle zmotiti
Prihodn;e iutro sem bil že navsezgodaj pri rasteh Kdo nai op š- moie veselje? Bili so sledovi cele čete. a mesto. kjer ie ležala gava. je bilo prazno Jadrno sem poiskal sledove. Odkril '-im. da ie Lobo codil tovariše pr^č od mesa, ali nekega majhnega volka je vendarle premagala skušniava v podobi telečje g'ave. Ondi se ie ujel v past.
Krenili smo tsdai do stonin ah. Eno miljo dalie smo opazili nesrečno volkuljo — Blanko. Bežala ie na vse krip-Ije. toda precej jo ie motila debela telečja g'ava Vz'jc temu nam ie kmalu izglni'a izpred oči. Dohiteli smo io stonrav med pečinami. k;er so se rogovi zadeli ob kamenje. Izmed vseh vo'kulj. kar sem iih kedai videl, ie bila Blanka naileoša.
Postavi'a se ie v bran in ie strah^tnr zarjovela. da ie odmevalo do vsej dolini. Tam iz daljave pa se ie oglasilo
drugo, globlje rjovenje. Odgovarjal je glas starega Loba. Toda to ie bil poslednji volkuljin krik. zakaj v tem trenutku smo stopili čisto blizu. Volkulja je morala vso pozornost in moč uporabiti za obrambo.
Nastal je strašen Drizor. Vrgli smo B anki vrvi okoli vratu in iih. spodivši konje na nasprotno stran, čvrsto nategnili. Volkulji ie udarila kri na gubico. oči so se ji izbuliile in udie odre-veneli; trenutek na to se je zgrudila na tla. Odjezdili smo brž domov in vlekli za sabo mrtvo volkuljo. Naše veselje je bilo nepopisno, zakaj Lobo ie dobil strahoten udarec
Med boiem in vrnitvijo domov smo čuli. da Lobo otožno tuli. Očividno je blodil po širnih poljanah in iskal svojo volčjo družico. Ni ie ©stavil v nesreči, kakor bi kdo mislil: le pobegnil ie bil. ko je ugledal nas s puškami. Zdaj. ko smo se vračali, so ga utegnile obhajati slutnje, da .ie postala Blanka Dlen oboroženega nasprotnika, zato ie tolikanj rjovel do preriji.
Ko ie solnce zatonilo. se ie zdelo, da priha:a v smeri proti nam. zakaj glas mu ie bil čedalje jasnejši in bližji. V njem ie drhtela neka otožnost. N' bil več tisti mogočni, poveliujoči vladarjev g'as. marveč zategmeno otožno tulenje: »Blanka! Blanka!« Lobo je bil že v bližini mesta, kier smo ubili njegovo prijate';ico in ie bil menda že zavohal sled. Tedajci se og'asi strahoten krik: našel ie in spoznal do voniu krvi, kai se ie zgodilo. Žalostno in bolestno ie bi o nie^ovo riover:e. Stari, izkušeni pastirji, ki dobro ooznaio vse navade prerijskih živali, so pravili, da niso še nikdar čuli tako otožnega volčjega riovenia.
Tako ie prišel do njenem sledu vse do naša hiše. Kdo ve. ali se ie nadejal, da bo tukai našel B anko. aH pa mu je rojil no glavi kak maščeva'en naklep. Vsekakor ie bil na moč želian osvete, zakaj zgrabil ie psa, ki ie bil onstran naše ograje in ga raztrga' na nešteto kosov. Po sledovih sem sklepal, da je >reHl vso no? sam in ie nesnveelno begal sem in tja. Zato sem nastavil na oreriii veliko pasti. To pot sem imei več uspeha, zakai v eno oast se ie bi! es u:e!. vendar na se ie ta ober s svojo ilovito močjo otresel neprijetnega že-;ezia.
Slutil sem. da se bo posihma! še dol-io klatil okoli našega sel šča. iščoč Blanko. zato pa sem si prizadeval, da
za vsako ceno ujainem volčjega kralja, preden bo ostavil ta kraj, pri čemer je njegovo razburljivo stanje vrlo koristilo mojim prebrisanim načrtom. Spoznal sem, da smo storili veliko napako, ko smo Blanko ubili, zakai lahko bi nam služila kot vaba in Lobo bi bil žc prihodnjo noč v naših rokah.
Zbral sem vse zanke, kar sem jih mogel dobiti v tem kraju. Nabavil sem si sto trideset močnih jeklenih pasti za volkove in jih postavil po štiri na vsako stezo, ki vodi v dolino. Sleherno past sem pritrdil z verigo na velik panj, ki sem ga skrbno zakopal. Preden sem zakopal panje, sem odrezal zgornjo plast zemlje z zeleno travo in z njo pokril zakopišča, tako da še ne vem kako ostro oko ne bi moglo odkriti sledov človeškega dela. Nato sem še nekajkrat potegnil po tem mestu truplo volkulje Blanke, odrezal njeno šapo in jo odtisnil nad pastjo. Pazil sem, da sem bil kolikor le moči oorezen in sem se vrnil domov stoprav pozno zvečer, trdno preverjen, da bo Lobo moja žrtev.
Zdelo se mi je, da sem čul ponoči starega Loba, vendar .ie bilo to v spanju in se nisem mogel domišljati, ali je bilo res ali pa se mi je le sanjalo. Prihodnje jutro sem obiskal do vrsti vse pasti, toda preje se je že znočilo. nego sem prispel v severni kot currumpavv-ske doline. Dan ie minil brez usoeha. Zvečer mi je rekel neki nastir: »Danes je bila živina na severu jako vznemirjena: nemara se je kaj ujelo v past.«
Šele naslednjega dne popoldne sem odjezdil na omenjeno mesto. Ko sem se približal, sem opazil zajetno, sivo zver, ki se je zaman trudila, da bi pobegnila. Starec Lobo. krali Currum-pawa, je stal pred menoj, snet z verigami, s strašnimi jeklenimi zobci v mesu. Ubogi stari sam"";''i'k ie vse do poslednjega trenutka iskal svoio tova-rišico; ko pa ie našel sled njenega trupla, je šel slepo za njim jn se slednjič ujel v neizprosno Dast. Štiri močne pasti so ga tako držale, da vsa volčja moč ni nič več zalegla. Okrog njega sem videl sledove živine, ki se je prihajala rogat mogočnemu samogoltnežu. Videlo pa se ie. da si čisto v b'ižino ni upala. Dva dni in dve noči je ležal v pasteh in zdai je bil že ves zlomljen in slab od jalovega truda, da se reši okrutnih vezi. Ko sem stopil v njegovo bližino, se ie dvignil, dlaka se mu je nasršila in poslednjikrat je zagrmel
po dolini njegov gromovit glas. posled-njikrat ie klical svoje zveste na pomoč. Nihče se ni odzval. Docela osamljen se je v poslednjem boju za življen.e obrnil k meni in se na vse kriplje trudil, da bi se vrgel name. Zaman. Vsaka past je tehtala sto trideset funtov, jekleni zobci so ga dovolj trdno držali za noge in lesena bruna in verige so ga obsojala k popolni nemoči. Sprednji ogromni zobje, ki so bili svetli kakor slonova kost. so škripali, trudeč se. da bi pregriznili usodne verige. Ko sem mu približal puško, ie ostavil na nii sledove, ki so še danes vidni in ki me na lovu živo spominjajo volčjega kralja v Currumpavvu. Oči so mu od gneva in besa plamtele v zelenemu ognju, a čeljusti so zaman posegale po moiem konju in meni. Zlomljen od gladu in izgubljene krvi se je kmalu zgrudil na tla.
V trenutku, ko sem hotel skleniti račun s to mogočno zverjo in ii odšteti plačilo za vse nedolžne živali, ki iih je ugonobila, se me ie lotilo čuvstvo usmiljenja in pomilovania.
»Veliki, stari razbojnik, storilec tolikih krvavih razbojstev. glej. kmalu boš klavrna mrhovina.« Zavrtel sem svoj lasso. ki mu je zažvižgal nad glavo. A ni šlo lahko izpod rok: še ni bil volčji kra'j docela potolčen. Preden se mu je tenka vrv ovila okoli vratu jo je besno zgrabil in pregrize! na dvoje.
Imel sem pri sebi puško, a Ie za skrajno silo; nisem hotel s kroglami pokvariti dragocene kraljeve kože. Urno sem zdirjal domov in se vrnil z nekim pastirjem in z močnejšim lassom. Vrgla sva Lobu palico, ki jo je togotno zgrabil med zobe, v tistem hipu pa je lasso znova zažvižgal in vrv se ie srečno ovila okoli zajetnega vratu.
Ogeni volčjih oči je bil medtem že ugasnil. Domislil sem se nečesa in vzkliknil pastirju: »Postaj. ne bova ga zadavila, marveč ga živega popeljeva domov!« Stari Lobo je bil že tako oslabljen, da sva mu z lahkoto potegnila kol skozi gobec, medtem ko sva čeljust zadrgnila z vrvjo. Ko ie občutil, da je zvezan, se ni nič več upiral; molče .ie nekam pomirjeno gledal v svet. kakor da bi hotel reči: »Tako. zdaj ste me vendar Ie vjeli. Pa storite z menoj, kar se vam ljubi.« I11 nič se ni več oziral na naiu.
Zvezala sva mu noge. toda volk ni momlial in ne ganil z glavo. Skupno sva ga dvignila na konja. Pokoino je dihal, kakor da bi spal spanje pravič-
nega. Oči so mu bile zopet svetle in bistre. toda pogled mu ni počival na nama, marveč na daljnih poljanah, na njegovem izgubljenem kraljestvu, kjer je zdaj njegova zloglasna četa blodila brez svojega vodje. Tako je strmel v daljavo, dokler nismo prišli čisto v nižino, odkoder se izmed grebenov ne vidi daleč.
Počasi smo prispeli k farmi. Ondi smo mu dali okoli vratu močan ogrljak in ga privezali z verigo. Šele zdaj smo mu sneli pasti. Tako sem ga lahko pa-zno pregledal in se preveril, kako abot-ne vesti so krožile o niem. Pravili so. da ima zlat ogrljak okoli vraiu. a na hrbtu da nosi križ. ki naj bi pričeval o njegovi zvezi s satanom. Na stegnu sem našel globoko in široko brazgotino. ki mu jo je zadal Juno. najboljši Tannerjriev pes tik pred svojim poginom.
Postavil sem predeni meso in vodo, ali volk se ni ničesar dotaknil; mirno je ležal in zrl z bistrimi, rumenimi očmi v daljavo na daljne poljane — svoje po-
ljane. Ko je solnce tonilo, je bil njegov pogled še vedno uprt na prerijo. Mislil sem, da bo klical svoje krdelo na pomoč; že sem se bil na to pripravil. Toda kralj je bil že enkrat klical na pomoč, a mu ni nihče odvrnil; nihče se ni odzval, zato ie zdai molčal.
Ce vzamemo levu moč, orlu svobodo ali golobici goloba, bodo vsi poginili. Poginejo, pravijo ljudje, ker jim poči srce. Tudi ta strašni zločinec iii mogel prenesti trojnega udarca, ne da bi mu počilo srce. Ko je svitalo, je ležal na istem mestu poln pokojnega miru. Njegovo kraljevsko telo je bilo nepoškodovano, toda življenja ni bilo v njem — vladar je poginil.
Snel sem mu verigo z vratu, a pastir mi je pomagal, da sem ga odnesel v hlev. kjer ie ležala Blanka. Sem-le srno položili telo starega junaka. Njegova poslednja želja se je izpolnila 'volk in volkulja, ki ju je smrt ločila, sta bila zopet združena.
Priredil ignotus.
V. Dresler (Varšava):
Čar m strahote srednje Afrike,
Potovanje Poljaka F. Osendowskega.
Poljski potcpisec F. A. Osendowski, čigar trinajst napol leposlovnih napol potopisnih knjig je prevedenih v šestnajst jezikov, je zopet prebil nekaj mesecev v zapadnem delu srednje Afrike. Pred nekaj tedni se je vrnil dokaj izčrpan v domovino in zdaj pridno piše novo obsežno knjigo, ki bo izšla še v tekli letošnje zime v poljskem, angleškem, francoskem, laškem in nemškem jeziku. O svojem bivanju med primitivnimi afriškimi zamorci in požrtvovalnimi francoskimi kolonisti je izdal poljudno knjižico Na štiri in devetdesetih tiskanih straneh je za najširše občinstvo lepo in zanimivo opisal svoje doživljaje v skrivnostni Afriki. Ondi je bil letos že drugič, prihodnje leto pa pojde zopet.
Afrika ima zanj neodoljiv čar, ki odtehta vse tegobe in denarne žrtve. Ko se pozneje — v domovini — spominja vseh nevarnosti in težav v ondotnih džunglah mora priznati, da je »doživel ondi toliko notranjega razkošja, da enakega ne bi bi! našel nikjer v evropskih velemestih«. Na drugem mestu piše o
sebi, da ne bi hotel »doživeti dne, ko bodo ubiti poslednji slon, hipopotam, lev in tiger in ko bedo beli sodniki obsodili na smrt poslednjega turkestan-skega tolovaja. Ne bi hotel živeti v tistih časih, zakaj taki časi' ne bi. imeli več zdlrave, bujne in pisane romantike. Nerad vidim zverine v železnih kletkah, Arabce v lakastih čevljih, Kitajce v smofcingih in zamorce s trdimi ovratniki in pisanimi kravatami. Mogoče je, da to ni moderen nazor o napredku omike, vendar ne poznam zdravila. Uprav hrepenim po trenutkih, ko se bom lahko spet plazil za divjim levom, ko bom iskal ponoči iskrečih panterjevih oči, ko bom spet govoril z ljudožrcem ali se srečava' s kitajskimi pirati, oboroženimi s tri metre dolgo, železno palico.«
To hrepenenje, zaradi katerega ga na Poljskem radi imenujejo »poslednji romantik«, ga je vodilo v deželo smrti, kakor so že stari Kartažani nazvali Senegal in južni Sudan. To je dežela, ki še danes zelo negostoljubno sprejema belopoltega tujca. »Afrika nas je povsod,
uprav na slehernem koraku, zalezovala s strašno mržnjo. Niso pa nas tolikanj preganjali uomači tjuuje, Koiikur ne-ukročena, zahrotna in neusmiljena prl-roaa«.;bolnce, ki ga ostali pagartski narodi, obožujejo irt motijo kot svojega prirOdnega varuha in ki ga časte tudi sod&Dtii Kristjani, je na airiskem ekvatorju bolj sovražnik nego doorotuik. Zamorci ga nazivajo »bridka luč« in ga nikdar ne molijo.
Poljski potopisec smatra domačine za ljudi, ki žive izključno v sedanjosti; preteklosti se spominjajo samo v narodnih ..pesmih, a bodočnost jih sploh nič ne zanima, ker so o nji trdno prepričani, da ne more »prinesti nič novega in dobrega«. Osendovvski je bil letos šest mesečev v stikih s temi črnimi nomadi in se je trdino preveril, da pri njih bolj prevladuje Čut udobnosti nego bo-jevitosf. »Tu ne boste skoraj nikdar Čuli glasnejšega razgovora; nikoli ne boste opazili živahnejše kretnje ali pretepa. Osemdeset odstotkov zamorskih žena se lahko šteje k lepoticam, vendar elegantne niso, ker nosijo poleti in pozimi samo — Evino obleko. Od teh počasnih, vzlic temu pa od življenja prekipevajočih, žarkih črncev se dokaj razlikujejo belopolti kolonisti, ki so v svojih svetlih oblekah, z bledimi, skoraj prozornimi obrazi, upadlimi očmi in tresočimi se usti in rokami bolj podobni duhovom nego ljudem.« Tu jih živi dVa tisoč na devet milijonov domačinov. Tudi Evropci, ki so korenito zdravi, tle vzdrže dolgo v tem podnebju; po dveh letih bivanja v Žarki Afriki se mora slednji izmed njih brezpogojno podati v Evropo in preliti ondi vsaj šest mesecev. da si opomore.
Poljski potopisec opisuje neprijazno usodo afriških Evropčev v sovražni prirodi, v nevarnem ekvatorskem podnebju, sredi zamorskih plemen in divjih zveri. pOd palečim solttčem, v pogubnem ozračju pragozdov. Redko kdo ve, kakšne žrtve prinašajo na altar evropske omike francoski naseljenci, uradniki in trgovci Vse jih silno izžema slabokrvnost; zdi se, da so vrženi iz telesnega in duševnega ravnovesja. Več mesecev jim prihajajo rmčutki, kakor da se dvigajo nekam kvišku, v zrak, izven resničnega sveta. Ekvatorsko solnce jim. uprav izsesava Življenske soke, vendar pa iih tie ž?e preveč. Sam 0*en-dowski se je vrnil letos v Varšavo prej bled nego ožgan od solnca.
V poslednji knjigi Osendovvskega so opisana ~ prav tako kot v njegovi prvi knjigi >Živad, Uuuje, oogovu — mnoga tako pustolovska doživetja, da bi utegnila vzouaiti dvome in nezaupanje, fotografski posnetki in nekaj tisoč metrov doig film, ki bo kmalu izročen kinematografom, pa pričujejo, da so vse te podrobnosti zgolj čudovita posledica okoliščin, nikakor pa niso neverjetne. To velja zlasti o skupnih »pohodih« afriških mravelj, ki se v milijonskih masah pomikajo liki črna, kilometre dolga armada po gvinejski pokrajini, iščoč novo domovino in uničujoč vse, kar jim pride na pot. »Težko človeku ali živali, ki bi bila na mestu, kodti še pomika ta vojska. Bele kosti krtov, miši. palm-s-k'ih veveric, divjih mačk iti nekaterih večjih štirinožcev označujejo nomadsko pot teli mravljih zavojevalcev. V.d, tudi evropski kolonisti beže pred tem so* vražnikom. ostavljajoč vasi in hiše; živino, pohištvo in druge dobrine vzamejo ha hitro roko s seboj.^
Na drugem mestu opisuje poljski avtor, da je na lovu za panterjem prispe! V temno votlino z doslej nerazrešenim semitskim napisom. Osendovvski ga je fotografiral in službeno obvestil o Spil ji sudanskega guvernerja Terasona de Fongere. O votlini pravi, da je »ni odkril nihče razen nas. Poseča jo samo panter, ki je našel v njej dobro skrivališče, kjer preži na plen.« MarsikakO pustolovščino je doživel Osendovvski tudi na svojih številnih lovih. Spremljali so ga štirje tovariši iz Varšave. »Lov v tem delu Afrike je najboljši na kontinentu. Uprav neverjetno je, koliko živali se tukaj zbira.« Najrajši so lovili antilope, bivole, panterje, hipopotame in slone. S krokodili niso imeli sreče. Tudi te lovske ekskurzije so filmovane.
V filmu so naposled ovekovečeni tudi izumirajoči ljudožrci ekvatorske Afrike. Posebno podrobno in natančno je Osendovvski proučeval in fotografiral krvavo vedeževalstvo. Vedeževalči uživajo pri črncih neomejeno zaupanje. »Na tej podlagi se je pri njih razvil kanibali-zem, ki ima ondi versko - mističen izvor. Vedleževalec ob posebnih prilikah sklene, da se potolažijo gri-gri bogovi s krvavo človeško žrtvi io, V ta namen naroči določenemu številu oseb, da pridejo na domenjeno mesto. Ondi jim da izpiti neko pijačo, po kateri se počasi onesvestijo. Pri prvem učinku jim jame sugerirati, da se izpreminja jo v panter-
je. Potisne jim v roke železno orodje in poloaže z roko, kat.r.ga svcjih sorodnikov imajo raztrgati. Prisostvoval sem ntki sodni razpravi. Obtoženi so bili karti.aH. ki so se iz vedeževalskih nagibov udeležili Ubijanja in pojeuine s človeškim mesom Nooeden izmed njih ni zanikal, da to ->kupno ubili več ljudi in jih docela snedli. Svo e dejanje pa so opravičevali tako da se jim je res zdelo, da so po: tali panterji, medtem ko so se jim I udje okoli videli kot antilope. Na otoku Tomoru smo srečali dvajset,žen - panterjev, obsojenih na 12 do 20 let. ker so snedle lastno decO.« Francoska vlada se zelo trudi, da bi za. trlarta o ičaj vendar se v bolj oddaljenih krajih še vedno izvršuje.
O francoski okupacijski upravi trdi potepisec, da je dosledna v svojem delu za omiko, hkrati pa je bolj človekoljubna nego vse druge koionlzacijske oblasti. »Ko bodo črna plemena energično zahtevala svojo državno samoodločbo, kar bo pomenilo Zlom evropske kolonizacije v Afriki, bo Francija zbog svoje miroljubnosti med domačini še dolgo ohranila afriške naselbine.« Francoski uradi si pridobivajo simpatije zamorcev z modernim zdravljenjem bolnika in z umno aprovizacijo zamorcev z živili Tej prevdarni skrbi gre hvala, dia sc je znatno ublažila epidemija lakote oziroma je M nekaterih pokrajin popolnoma izginila.
Espo. — D. T.,
Zima na Norveškem.
Smuk čez drn in strn po belem snegu...
Zimski ,'port si je v poslednjih letih kaj kmalu pridobil mnogo prijateljev. Malo jih je. ki bi še danes zanikali, da je Važen in koristen za človeško zdravje. Mladina nestrpno pričakuje bele
pomembna športna panoga je tudi pri nas že močno razvita. Clm bolj pa se bližamo severnim deželam, tem bolj stopa v ospredje njegova važnost in lepota. Brez dvoma prednjači vsem
V NORVEŠKIH GORAH. Jezero Gienda.
zimske odeje, da si oddahne v čisti, Muzerti pnrodi in se otre>e družabnih spon mestnega Življenja. Pod svobodnim solncem. v zimski naravi je prost in svoboden vsak, kdor si zaželi pro-štd>tii Četudi samo za nekaj uric. Ta
ostalim deželam ne samo v spOrtu, ampak tudi v vseh zimskih razvedrilih Norveška.
Norveška je prav za prav dežela čudes in doživetij. Dčžela je v severnem delu gorata in obsega 13 stopinj zerh-
ijepisne širine tja do Severnega ledenega morja. — Svetle, duhteee letne noči južne Norveške in polnočno solnce severne dežele pričajo, kako ogromna jc klimatična in pokrajinska raz ika v tej
deželi, ki z enega konca do drugega meri prioiižno iviiko Kct razda.ja od Hamburga dto Palerma. Fjordi severnega dela, obsežno kraljestvo velegor, globoke sanjave doline, gosto zarasli igla-ti gozdovi vzhodne dežele — vsa ta mogočna nasprotja v sestavi dajejo norveški pokrajini lepote, ki so uprav neizčrpne.
Tujec, ki ni bil pozimi v tej deželi, bo težko razumel, da je prav zimski letni čas na Norveškem najlepši in naj-veselejši. Vedeti moramo, da velike razlike v norveški zimi zavise od lege in sestave dežele same; posebno močan vpliv ima razlika med morskim podnebjem in podnebjem notranje dežele. V vzhodnem delu dežele je ozračje hladno, suho in tiho, brez vetra; cele tedne sije solnce. Pa tudi ob obrežju, kjer imajo milo, vlažno, večkrat vetrovno zimo, lahko preživiš dovolj krasnih dni v mirnem ozračju, v sneženih pokrajinah, ki blešče v solncu in odsevajo jasno, višnjevo nebo. Tu je pribežališče onih, ki ljubijo zimo z mehkim, težkim morskim ozračjem, ka-
tera pa se nenadoma preobrača v sneg in mraz.
Notranji Norveški daje solnčen.sij čisto svojevrsten značaj. Marsikdo se bo začudil, češ, solnčni sij tu gori — v de-
želi teme. Toda Norveška ni niti v najkrajših zimskih dneh mračna. Primerjajmo le neprijetno megleno zimo severne Evrope, ko neprestano rosi iz vlažnega, meglenega zraka, z zimskim dnevom na »mračnem« severu. V decembru in januarju so dnevi, kajpa, zelo kratki, a že od februarja dalje se daljšajo mnogo hitreje nego pri nas, tako aa .ie že v marcu, zlasti pa v apn u, najlepši čas. Svetli, jasni dnevi trajajo do poznih večernih ur. Nebo jc v teh svetlih urah skoraj vedno vedro in sinje. Vsak solnčni žarek se odbija na prostranih zasneženih, blestečih planotah, tako da izgleda vsa ta zimska pokrajina kakor ogromen, neizčrpen vir svetlobe. Celo najtemnejši dnevi o božiču imajo mnogo ur solnčnega sija.
Lepa jc tedaj norveška zima, zato je Norvežanom od vseh letnih časov najljubša. Takrat goje svoj najljubši narodni spert — smučanje.
Zgodovina smuči sega globoko v preteklost. Najbrže gre temu orodju hvala, da so. v davnih dneh sploh lahko bivali ljudje v tej deželi. Brez smu-
NA NORVEŠKEM: Splav ar j i se pripravljajo.
či bi sneg sigurno onemogočil občevanje med posameznimi kraji in naselbinami, tako da bi živel vsak posameznik v najtesnejši samoti. Smuči so pomenile tedaj najlažje prometno sredstvo preko skalovja in sneženih planot. Smuči so bile vez, ki je vezala vso deželo; po njih so prihajale vse novice, vse misli, vsa stara bogata kultura. Poletje je mnogo bolj oviralo v tistih časih promet; pot od naselbine do na-
V teku ene same človeške dobe se jc izvršil v zimskem športu ogromen razvoj. Norveško mestno prebivalstvo se je pričelo ogrevati za svobodno gibanje in kretanje v čistem zimskem zraku. Kaj čuda, če so postale smuči simbol zdravja, moči in veselja do življenja. Smučarski šport so proglasili za veliko narodno dobrino;- mladina vse dežele se jc shajala na številnih sestankih, kjer je tekmovala v tej najideal-
selbine je zahtevala dokaj več truda in časa, ker so bila pešpota dolga in slaba.
Minila so stoletja in za smuči so napočili novi časi. Postali so sredstvo zabave in razvedrila. — Prva je pričela s smučanjem mestna mladina, ki se je morala zadovoljiti začetkoma le z ozkimi mestnimi cestami. Danes si je napravila pot v prostrano prirodo in s smučanjem je Norveška pridobila svoji zimi svetoven sloves.
nejši športni panogi. Vsi mladi Norvežani so tako rekoč mojstri v tem športu; tudi dame ne zaostajajo za njimi. Otroci se pričnejo smukati že takoj v prvi mladosti, ko so dobro shodili.
Nikjer se ni mladini posrečilo, da bi si tako kot na Norveškem osvojila vso deželo in jo navdušila za šport. Roaldu Amundsenu in tovarišem je bila ekspe-dicija na južni tečaj le napeta pustolovščina, zgolj igra z nevarnostjo, zakaj dobro so vedeli da bodo dosegli
NA NORVEŠKEM: Slap Laate pri fjordu Hardanger.
cilj- Nešteti mladi Norvežani so takisto doživeli in junaško preoili nevarne dneve in noči v norveskni gorati; take nevarnosti pa se tu štejejo k častnim smučarskim pustolovščinam.
Ko se je jei zimski aport vedno bolj širiti, so zgradili in opremili steviine zimske hotele. Ko pa so spoznali tudi to, kako zdravilno vpliva gorska svetloba in zrak na različne bolezni, je čutilo prebivalstvo ceualje večjo potrebo, da prebije del zime v gorskem svetu. Imovitejši Norvežani si še uanes grade v gorah hišice za zimsko preoivališce. Ni ga do malega v mestu bivajocega Norvežana, ki ne bi po žimi iskal zdravja in okrepitvč v prirOdi; tudi stari, nadležni ljudje hite ven. Norveške planine so postale za Vse obljubljena dežela. Zimsko bivališče se smatra čedalje bolj kot nekaj umevnega in skoraj da neizogibnega, kakor na jugu poletne počitnice.
Še samujejo nekatere visoke planote v pričakovanju, da postanejo počasi takisto dostopne zimskim turistom. Le posamezni neustrašeni smučarji drče preko njih in iščejo v zapuščenih plan-šarskih kočah ali pod lastnimi šotori ponočnega zavetja. Celo v najbolj ob-iskovanih krajih jc še vedrto dovoli prostora za številne nove posetnikc. Vse pričuje, čla razvoj tega športa še vedno ni na višku. Verjetno je; da bodo nastala posamezna velika središča. Prvo bo najbrže ob Dovreskl železnici. Zgradili se bodo hoteli na vseh le količkaj dostopnih krajih. Sčasoma bo postalo norveško pogorje velik sanato-rij — poleti in pozimi. — Pa ne le za norveški narod, temveč za vsO Ev* ropo.
Zimsko življenje na severu je polno doživljajev in veselja. Zares je za človeka velik dogodek, če pride prvič v to čarobno, sneženo kraljestvo. Zamisli si, da vstopiš vanj nekega dne, ko se je po izdatnem sneženju zjasnilo nebo. Drevje upogiba veje pod težkim sneženim bremenom. Strme potuješ skozi blesteče portale; gozdovi so iz-premenjeni v umetnine s fantastično pravljično plastiko.
Nepopisno živahno je ob nedeljah na poti iz Osla profi Frognerseteren. Neskončne vrste smučarjev drse mimo tebe. Med njimi vidiš tudi sanke — stotine in stotine fif? je, brez kotica. In višje v Nordmarkenu, ondi so njihove skakalnice. Ako opazuješ trda, gola, strma pobočja $lakterleiven-a, si ne
moreš zamisliti, da bi moglo kako Živo bitje ohraniti pri tem skoku rav-uUVi.ojk, luua uu. ac uvivioite pu^iuve. se vrstijo v lepdi skokih in se stoječ zop.:t Vozijo aaije. Zaiiiimve so veuKe Skakalne smuske teMiie, pri katerih soueluje na stotine miauili smuv.ar„ev. 30—40—50 tticterske skoke izvajajo sigurno, elegantno. stojcče-ittec nav/,uol ob gromovitetn vzklikanju ogromne množice gleualcev. Kajpada, zuaj pa zdaj tnarsikotnur spouieti in truo se podrsa s telesom po snegu, dokler ne doseže zop*:t trunili tal pou seooj.
Živahno je tudi potovanje po deželi. Ob neueljah srečuješ dolge vrste sani, v katerih seue imovin, v kožuhe zaviti možje. Veselo zvonckljajo kraguljcki, sanišča šume po trdem snegq in zvoki cerkvenih zvpnov brne iz daljave kakor lahna gouoa v tihem ozrac,u. ^o? tio zvečer se vračajo od kakega piro-vanja in tekmujejo v diru, kdo ima hi trejše sani.
Zeio živahno se razvija tudi šport drsanja, sankanje, hokej na ledu, dirke avtomobilov po zleaenelih jezerih, dirke na saneh. A za tujca, ki se je bil Sprijaznil s svojimi smučmi, ni nic lepšega, kakor da odhiti lepega soln^nega dne v gozd. Zrak je čudežno lehak in čict, sn.uči urse ^koz! i.ajno svet., in lep svet, kjer strrrč jelke kakor v;it'd sneženi stebri ob poti. Zdaj se otrese kakšna veja snežnega bremena, zdaj se raz-bline oblak bliščečega, snežnega prahu. Pot se nagiblje in smučarji drče mimo v divji naglici. Kaj naj se primerja z občutkom zmage nad divjim poletom? Smučar se popolnoma strne s svojimi smučmi. Z rastočo sigurnostjo ge spušča na Omotične Vožnje po strminah, nauči se težavnih zavijanj in ovinkov-ter se hipno prilagodi neravnemu terenu, dokler se ne izuri za končno veliko zmagoslavje — za posrečen skok.
Najlepši so smuški izleti po gorovju v mesecu aprilu. V kristalnem blešča-nju Svetlobe drčiš lahno in prosto kakor ptič navzdol po neskončnih pobočjih. Pljuča se napolnijo s Čudežno čistim Zrakom in oči nasitijo z veličastno prirodtio lepoto. Tu gori siplje solnce S svetlobo vred tudi obilno toploto. Dasi termometer kaže nekaj stopinj pod ničlo. lahko hodiš tu gori skoraj brčz obleke In si brez skrbi privoščiš snežno kopelj. Po enodnevnem potovanju, nolnem najrazličnejših vtisov in doživljajev, si odpočiješ v izbornem
hotelu z vsem mogočnim konfortom — tu gori — v večnem snegu.
Pridejo pa tudi nevihte, snežni me-teži, vrtinci in nevarnosti, ki prežijo ha neprevidneže. A Vse te neprilike so kos športnega življenja v gorah; one le izpopolnjujejo in olepsujejo smučarju vso celoto ter nude poseben užitek. Gorsk;i
nost iti valovanje na morju, ko odhaja ribiško brodovje na lov.
Vzdolž fjordov in med hribi so tudi poljedelske pokrajine, v notranjosti dežele pa gozdovi. Visoko na severu v mesecih maju, juniju in juliju nikdar ne zaide solnce. Vse življenje tam zgoraj je podobno enemu samemu dnevu; brsti
V NORVEŠKIH GORAH: Vrh Gausta
tura; V snežnem viharju ni nevsakdanji dogodek za norveško mladino, pa tudi za številne inozemske goste ne.
Zaradi tega je Norveška pred vsemi deželami dežela zime. Zima je tu lepša Od vseh bajk, od vseh doživljajev, zakaj pustolovsko je tukaj zimsko športno življenje, kakor Ie redko kje drugje.
Kogar zanima slikovitost in posebnost-prirode, se bo najbolj navdušil za severno Norveško, »deželo bajk«. Nenavadne gorske oblike se dvigajo iz morja in solnce obilno barva pestro morje in belo deželo. Ptiči mrgole po skalovju, kiti in delfini se podijo po morski gladini. Ribiški Otoki so V času velikih lovov na slanike in trstike od-ilosno.na polenovke (t. j. v februarju in marcu), zelo živahno obljudeni. Pravi dogodek je, če lahko opazuješ živah-
in raste neprestano vseh 24 ur. Toda v zimskem času je severna Norveška pokrita s snegom in ves dolgi čas ne pride solnce na obzorje. Mrak je jasen in brez megle. Bleščeče zvezdnato nebo in lesketajoča severna luč nad belim snegom upliVata na mrak, da v zimi ni tako temno, kakor bi si človek mislil.
Norveški smučarji imajo tudi svoj stfluški muzej v Frognerseteren pri Oslu, ki je odprt vse leto ob nedeljah in praznikih. Zbirke tega muzeja so pač edine te vrste na svetu. Razen najrazličnejših vrst in oblik smuči, sank in zimske opreme je tukaj zbrana tudi Vsa oprema, ki jo je potreboval Fritjof Nartsen na ekspediciji na Gronlartd leta 1888, in oprema, ki jo je uporabljal Roald Amundsen pri ekspediciji na južni tečaj leta 1911. in pri poznejših svojih ckspedicijali
Ing. chem Vladimir Anžlovar, Zagreb:
Kemija v bodoči vojni.
Kako se razne države pripravljajo na vojno s plini.
Vsi, ki so trezno presojali sklepanje raznih pogodb ob koncu vojne in v povojnih letih, se zavedajo, da veljajo taki dogovori v najboljšem primeru samo za eno stranko, t. j. za slabejšega, po večini pa sploh ne drže.
To velja glede vseh pogodb, torej tudi glede pogodbe, ki so jo sklenile Amerika, Anglija, Francija, Japonska in Italija 1. 1922. v Washingtonu. Ta dogovor vsebuje med drugim tudi člen, ki bi se po naše glasil nekako tako-le:
»Ker je uporabo dušljivih. strupenih in sličnih plinov, tekočin ali trdih substanc ves svet po pravici obsodil in zavrgel, in ker se ta obsodba nahaja v dogovorih, kfi Jih je sklenila večina narodov, izjavljajo signirane države, da se smatrajo v tem pogledu vezane in pozivajo vse omikane narode, da se pridružijo sporazumu, v namenu, da to obsodbo ki naj jo spoštujeta vest in praktično delo vseh narodov, sprejmejo vsi narodi kot del mednarodnega prava.«
Ta sporazum so'podpisali 2. februarja 1922 v Washingtonu; ameriški senat ga je ratificiral 29. marca 1922, Anglija 1. avgusta 1922, Japonska 5. .avgusta 1922. leta, a Italija 19. aprila 1923.
Francija sporazuma ni podpisala, temveč je podala sledečo izjavo:
»Zvesta mednarodnim dogovorom, ki jih je podpisala, se bo Francija, če izbruhne vojna, skupno s svojimi zavezniki potrudila, da se bodo vlade nepri-jateljskih držav obvezale, da ne bodo uporabljale plinov kot vojnega sredstva. Če pa ne bi v tem stremljenju dosegla ugodnega uspeha, bo nastopila tako, kakor bodo narekovale razmere.«
S tem je Francija izjavila to, kar so izjavile tudli druge države, a s tem razločkom, da se je izrazila točnejše, saj je umljivo, da bo vsaka izmed držav, ki so ratificirale vvashingtonski dogovor, storila enako kakor Francija, ako bi jo sovražnik napadel z vojnimi plini.
Kajti jasno je to-le: Vsaka država bo v konfliktu z drugo državo uporabljala orožje, ki ji nudi največjo gotovost za zmago. Ako vodilni krogi dotične države mislijo, da utegne prinesti zmago samo uporaba vojnih plinov, jih bodo uporabili ne glede na sklenjene »sakro-sanktne« dogovore.
Vest narodov v takih slučajih molči, a v kaki smeri se giblje praktično delo vseh narodov, bomo videii v naslednjem:
Nemčija.
»Širjenje kemičn.h sredstev v vojni je sigurno. Svet se bo moral pridružiti tej ideji.« (General Schwar-te).
»To orožje bo zasiguralo inteligentnejši in kultumejši rasi premoč nad manj kulturnimi rasami, a v danem slučaju tudi sv&tovno pre-vlast.« (Hanslian - Be.rgeindorfi: Der chemische Krieg).
Z mirovnimi pogodbami in povojnimi konvencijami se je Nemčiji prepovedalo izdelovanje vojnega materijala, zlasti vojnih plinov. Prav tako ji je zabra-njen uvoz vojnega materijala. Vprašamo, ali se je namen dosegel?
Vsakomur, kdor se bavi z industrijskimi vprašanji, zlasti pa tistemu, ki se bavi s kemično industrijo in z vojno kemijo. ie znano, da stojijo posamezne panoge kemien- industrije v naitesneiši medsebojni <zvezi. Industrija barv je v prvinski vezi z industrijo vojne kemije, zlasti vojnih plinov. Kemična industrija ie sololi temelj, na kn+pfega se nas'anja vojna kemija. Pomislimo samo to-le: Klor rabi za razkuževanje in za barvilo, fosgen je izhodna substanca za izdelovanje barv in za bombažne tkanine, arsini so sorodni izdelkom farmacevtske industrije (zdravila za snalno bolezen. za sifilis, za malarične bolezni itd.), glavni sestavni del ioerita (po nemškem načinu izdelovanja) ie hkrati tudi bistven izhodni produkt za izdelovanje indiga, cianidi se uporabljajo v metalurgiji zlata in srebra, broni se uporablja v fotokemični industriji in naposled se posamezne substance vojne kemije uporabljajo v boiu zooer škodljiv mrčes (klorpikrin za uničevame in-sektov v žitu, cianovodik za uničevanje podgan na velikih prekomorskih Iad;ah itd.).
Če se vprašamo, zakai ie baš Nemčija v svetovni vojni prva uporabljala vojne pline in zakaj ie skozi vso voino ohranila prvenstvo v tem orožju, moramo odgovoriti, da ji je dala njena kemična industrija sploh, zlasti pa njena
industrija barv, dovolj moči in vztrajnosti.
Nemčija je pred vojno s svoio industrijo barv preskrbovala velik del sveta (približno tri četrtine). Sijajna organizacija te industrije, čiie predstavnik je bil nemški trust »Interessen - Ge-meinschaft« (I. G.) in v katerem so bile združene največie nemške tvornice barv, se je lahko glede svoie moči smatrala za velesilo.
»Interessen - Gemeinschaft« združuje sede*" "•^'epodietii s sVvniim kanjoni 705.94 milijonov zlatih mark (1. 1924.). V našem denarju predstavlja ta svota 9.530 milijonov, račrnano do sedanjem kurzu. »Interessen-Gemeinschaft razpolaga s prvovrstnimi znanstvenimi laboratoriji. v katerih se bržčas skupno z nemškimi vojnimi krogi oreiskujejo stara in nova kem. sredstva, ki naj se uporabljajo v bodoči voini. Končno razpolaga »Interessen-Gemeinschaft« z mogočnimi tvornicami. ki iih lahko v najkrajšem času pretvori v tovarne za izdelovanje vojnih plinov.
Kakega pomena je bil obstoj »Interessen - Gemeinschaft«. nam pričuje dejstvo, da ie nemško armadno vrhovno vodstvo vsakokrat pred izdelavo novega plina povabilo zastopnike tru-sta k skupni seji. na kateri se ie določilo. katera tvornica bo prevzela posamezne naloge. Ob	svetovne vojne je imela Nemčija na razpolago okoli 30.000 kemikov, medtem ko jih ie imela Francija takrat komaj 2500. torej niti desetino ne. V Nemčiji se je ob začektu vojne izdelalo vsak dan 40 ton klora, ob istem času ie izdelala Anglija samo eno tono. Franciia pa je morala kriti svoje potrebe z uvozom iz Amerike in deloma iz Italiie. Prve mesece po vojni ni bilo v zavezniških državah niti naiboli preprostih farmacevtskih (lekarniških) izdelkov, ker je le - te do vojne izdelovala Nemčija.
O sedanji pripravljenosti Nemčije na kemičnem polju bi bilo odveč govoriti. Kapital njenih kemičnih industrijskih podjetij je od leta 1914. do 1924. narasel na dvojno in trikratno višino. V tovarnah, ki so se zsrradile med vojno v Nemčiji, se lahko dobi iz zraka okrog 500.000 ton dušika na leto. Kolike važnosti je dušik ne samo za vojno kemijsko industrijo, temveč tudi za umetna gnojila, ki so temeli umneea poljedelstva. to ie danes znano že vsakemu, tudi preprostemu človeku.
V Dresdenu se .ie osnoval »Nemški zavod za raziskavanie barv«. Naloga tega instituta, ki ima podružnico v Chemnitzu (središču tekstilne industrije), je, da ohrani prejšnjo oblast in razširjenost nemških anilinskih barv. (O drugih smotrih tega zavoda ne vemo ničesar.)
O nemških učenjakih, ki se bavijo z vprašanji vojne kemije in zlasti vojnih plinov, bi se dalo mnogo pisati. Imena: Haber, Wieland, Flury, Laqueur, Mag-nus, Heubner, Gildmeister i. dr. so znana vsakomur, ki se bavi s sodobno kemično in medicinsko literaturo.
Nemška literatura o vojnih plinih zavzema eno izmed prvih mest na svetu. V poslednjih letih sta vprašanje vojnih plinov in kemične voine dokaj izčrpno obravnavala H. Mever v knjigi »Die chem. Kamofstoffe« in Hanslian-Bergendorff v knjigi »Der chemische Krieg«, ki je letos izšla že v drugi izdaji.
Amerika (U. S. A.).
»Vojni plini so najuspešnejše in najbolj človekoljubno orožje. S pogodbami ni mogoče zabraniti plinske borbe, ker so vojni plini močno obrambno sredstvo, ki v mirnem času ne zahteva velikih žrtev.« (Dr. J. E. Mills v The Miltary Engineers 1922, st. 247, Chemical Warfare.)
»Brez dvoma se bo v bodočih oboroženih konfliktih uporabljalo kemično orožje v večji meri nego doslej. Vzlic vvashingtonskemu dogovoru jc naša dolžnost, da to orožje izpopolnimo. Moralni vpliv plinskega napada na sovražnika je tako močno sredstvo, da ne more noben vojskovodja prevzeti odgovornosti za posledice, ki bi mogle nastati, če ne bi uporabi! tega orožja.« (General Fries, šef urada Chemical Warfare Service v Infantry Journalu 1922, str. 524 ss.).
»Narod z naprednejšo znanostjo bo vsekakor svoje znanje uporabil, če misli, da mu bo prineslo zmago.« (Oen. Fries.)
Pred svetovno vojno je bila industrija anilinskih barv v Ameriki slabo razvita. Amerika je okoli devet desetin potrebnih barv uvažala iz Nemčije. Komaj eno desetino lastne potrebe so izdelale domače tovarne: po številu jih je bilo sedem. 2e ob koncu vojne pa je bilo v Zedinjenih državah ameriških okoli 120 tovarn za anilinske in druge barve s skupnim kapitalom 200 milijonov dolarjev, t. i. v našem denarju preko 10 milijard dinarjev. Nagel no-
rast je narekovala potreba in ne v najmanjši meri »business«« (dobička-željnost. »kšeft«). Po voini. ko se ie spet začela dvigati nemška industrija, se je industrija barv v Zedinienih državah zavarovala z močno uvozno carino in sicer za vsako libro 5 centov, razen tega še s 30% skupne vrednosti uvoženih barv. Ta zaščitna carina se je dovolila domači industriii pod pogojem. da se bo ukinila, če se ii po 5 letih ne bi posrečilo pokriti vsai 60% domače potrebe.
Med vojno se ie organizirala v U S. A. kemična vojaška organizacija pod imenom: »Chemical Warfare Service«, ki ji je bila poglavitna naloga, da izdela v svojih arzenalih najprej zadostno količino plinskih mask. pozneje pa tudi plinsko municijo i t. d. Po vojni se organizacija ni ukinila, temveč obstoji še dalje in prejema od drŽave subvencijo, ki je znašala leta 1921./22. okoli 1.350.000 dolarjev. V poznejših letih se je zaradi pacifističnega pokre-ta ta svota znižala za kakih 50%, tako da je leta 1925. znašala 870.000 dolarjev.
V poslednjih letih je pacifistični pokret v U. S. A. zbog neprikritih, javnih vojnih priprav ostalih velesil počasi ponehal, in javnost čedalie boli zahteva, da se tej ustanovi podele oni krediti. ki ji gredo po važnosti njenih nalog.
Glavni ameriški zavod za vojne pline "The Edgewood Arsena'« zaposluje okoli 80 oficirjev. 70 kemikov. 17 in-ženjeriev, 500 podoficiriev in vojakov ter 200 civilnih oseb. Arsenal se ne bavi samo s kemično-voinimi vprašanji, temveč rešuje tudi vprašania splošne koristi, kakor n. pr. pobiianie in uničevanje žitnih in drugih škodliivih parazitov. Tvornica mask lahko v slučaju potrebe izdela dnevno okoli 20.000 kosov.
Tvornici v Edgewood Arsenal u je pridružena vojaško-piinska šola. v kateri so neprestano tečaii za vojake in častnike.
Udruženie kemikov v Ameriki se imenuie: »Arnerikan Chemical Socie-ty«. Značaj tega udruženia ie civileti medtem ko ie od generala Fries-a organizirana »The USA. Chem. Warfan ASsociation« napol voiaška organizacija, člje člani so lahko samo rezervn častniki. Organizacija izdala svoj list -The Militarv Chemist« in se bavi s tem, da poučuje državljane U. S. A. o
bistvu kemične vojne in da oo možnosti podpira delo urada »Chemical War-fare Service.«
Na ameriških visokih šolah obstoje posebne stolice za vojno kemijo. Kot dobro delo o vojni kemiji ie treba smatrati kniigo »The Med'cal Asnects of Chemical Warfare« colonela Edwarda B. Veder*ja, ki je to leto izšla že v drugi izdaji.
Velika Britaniia.
»Doker imajo druge drŽave med ostalim svojim orožjem tudi kemično, se mu Anglija nt more odpovedati.« (Angl min preds v parlamentu leta 1920)
»VsaKo vojitK sredstvo je strašno dokler se mu ne privadimo — Anglija se ne more ( d povedat; uporabi voinih d! nov.« (Prof \ Smi.heUs).
Industrija barv ie bila pred vojno v Angliji v s'abih početkih nrib'ižno takc kot v Zedinienih državah ameriških Šele med vomo so se ie'e dvigati tvor-nice, ker je bila zanje velika potreba Medtem ko so ang'eške tovarne let?. 1914. s svojo prodt'kci;o kri'e koma: desetino domače potrebe, ie že leta 1919 znaša'a produkc;ia dvakrat toliko kakor pred voino. S spoznavaniem osnovne vezi. ki obstoii med voino kemijo in kemično industriio v mirnen-času. se ie razvilo tudi razumevam' za industrro anilinskih barv. ki so pra vi vir velikih dobičkov in industrijske nezavisnosti naroda.
V	AngHji si zasebne organizacij In državni zavodi nrzadevaio da bi dvignili to industrijsko panogo na viš!ncM ki ji gre oo velikosti države. A"g1egk-vlada je v orecešnii meri zaščitila • carino domačo produkcijo barv. ki S'
s tem okoršča in se 'eno razvija.
V	angleškem voinem ministrstvi deluje komisija za voino kemijo, v ka teri je zaposlenih okoli 160 strokovnjakov. Ta komisi'a je v naitesneiši zvezi z ministrstvom za zrakoplovstvo. ki je povsem samostojno, prav tako kot ministrstvo mornarice ali voine. Omenjena komisija preiema od države redno dotacijo, ki je znašala za I. 1923. mt>00 funtov šterlingov. a 1. 1925. ie ?70.000 f. š. torei več nego so znašal' v isti namen izdatki Zedinjenih držav
Aneleški učemaki se intenzivno ba-iio s poizkusi voine kemre in strupe-lili plinov. Dokaz za to '"e odgovor na vprašanje nekega poslanca v parlamentu glede poizkusa s strupenimi plini.
Iz odgovora se vidi. da se ie v letih 3923.—1926. uporabljajo za poskuse 2200 najrazličnejših živalic, počenši od podgan pa tja do konjev.
Znani angleški vojni pisatelji kot Auld. Lefebure, Burnev. Fuller, Lidel-
Hart in učenjaki kot Haldane i. dr. so ponovno premotrivali vprašanje vojnih Plinov in kemične vodne sploh.
(Konec prih.j.
Vaclav K-oenig:'
Ali bomo imeli kdaj lastno letalo?
Razvoj letalstva po vzoru avtomobilizma.
V naših krajih se opaža čedalje večje zanimanje za letalstvo. Pri-občujemo poučna izvajanja češkega strokovnjaka o razvojnih možnostih letala. Na prijeten in preprost način razpravlja Pisec o vprašanju, ali bo kdaj letalstvo prispele na tisto stopnjo, ki je na nji dandanes avtomobilizem: da ima lahko vsak imovitejši človek lasten avto.
Še nikdar se niso najširši sloji vseli narodov tako zanimali za avijatiko, kakor se zanimajo v poslednjih mesecih. Še nikdar ni bilo toliko načrtov, poletov, nenadoma doseženih uspehov, pa tudi fantazije. Letošnje leto je leto oceanskih preletov in prav tu je prilika za sanjarije, ki so več ali manj podobne resnici. Marsikdo se torej vprašuje, ali je mogoč tak razmah letalstva, kakor ga je zavzel zlasti v zapadnih deželah letalov predhodnik — avtomobil. Imeti lasten avto je v nekaterih delih sveta življenslia potreba kulturnega človeka: o lastnem avtomobilu sanjari skoraj, slehern mladenič v bolj civiliziranih deželah starega sveta Zdi se, da res ni več daleč doba, ko bo lahko vsak človek s povprečnimi dohodki izrabljal koristi, ki jih nudi avtomobilizem. Ali ie tak razvoj mogoč tudi v letalstvu?
Avijatika sredi razvoja.
Zastavili smo si vprašanje, ki lahko odgovorimo nanj prav tako nedoločno, kakor na vsako vprašanje, ki se tiče bodočnosti letalstva. V razvoju avijati-kte še ni izrečena definitivna beseda, tako kot v razvoju avtomobilizma. Tudi ne vemo. kedaj bo. Načeloma sicer lahko odvrnemo: da, tak razvoj je mogoč, če so' dani ti in ti pogoji. A kaj je
* Iz revije »Pfitomtiosu, Praga, dne 18. avgusta 1927 št. 32.
osnovni pogoj? To, da bodi letalo tako poceni, tako rentabilno in tako zanesljivo občilo, da si bo samo izkrčilo pota v najširše vrste. Ali moderno letalo lahko zadosti temu osnovnemu pogoju? Reči moramo, da za sedaj ne ali vsaj bore malo. Izdelovalni stroški so pri letalu odločno višji nego pri avtu, čeprav je seveda tudi tu mogoče, da bi utegnila ogromna produkcija letal njih ceno znatno znižati. Navsezadnje celo danes, ko letalo toliko stane, niso vozne . cene za zračni promet tako visoke, da bi se razpravljalo o vprašanju, ali je letalo sploh primerno v te namene ali ne. Razlika v ceni dobrega športnega avtomobila s prvovrstnim motorjem in dobrega športnega letala ni niti tako visoka, da -bi ovirala razmah športnega letalstva. Športno letalo torej nikakor ni pretirano drago in stroški za njegovo vzdrževanje in funkcijo niso tako visoki, da bi presegali gmotne možnosti tistih družabnih vrst, ki se bavijo s tako zvanim gentlemen-driverstvom v avtomobilizmu. Češkoslovaška tovarna letal »Avija« prodaja športno letalo tistega tipa, s katerim je pokojni češki letalec dr. Lhota dosegel več rekordov, za približno 80.000 Kč, kar navsezadnje ni kdo ve kako visoka svota. V Ameriki imajo že mnogi zasebniki lastna letala. V Angliji se je amatersko športno letalstvo močno razširilo, zlasti s posredovanjem interesentskih skupin (klubov), ki imajo lastna letala za svoje člane. Na Češkem imata lastna letala zgolj dva zasebnika, nekoliko jih imajo tudi Aeroklubi. A vsa ta letala so bila pridobljena v posebnih okoliščinah, zato takih primerov pri našem razmo-trivanju ne bomo vzeli v poštev. Dejstvo pa je vendarle, da letalo samo na sebi ni nedosežno ne za zasebnika ne za skupine posameznih zanimali cev. čeprav ostane pribito, da se v praksi
lahko poslužijo te možnosti zgolj zelo petični ljudje in močno financirana društva. Precejšnja razlika v ceni avtomobila in letala bo ostala še dolgo časa na sedanji višini.
Irak in druge ovire.
Najbistvenejšo oviro pa dela razmahu letalstva sam živelj, ki se v njem letalo giblje. Ce hočemo premagati zemeljsko težo v tako redkem elementu kot je zrak, nam je treba razmeroma velikih nosilnih ploskev in znatne pogonske sile. Pa tudi pri velikem letalu je zračni odpor tako močan, da konzumira znaten del energije in na ta način vrlo podraži vožnjo po zraku. Visoki izdatki za vožnjo so ena izmed nadaljnjih ovir, ki pri današnjem stanju letalstva otež-kočajo njega praktično izrabo. Za moderna vojaška letala se uporabljajo večinoma motorji s 450 HP; včasi je na enem letalu več takih motorjev. To je ogromna energija, vendar dosežemo ž njo hitrost, ki visoko prekaša hitrost kateregakoli drugega prometnega sredstva. Seveda se spričo tega lahko uporablja letalo v praktične prevozne namene samo ondi, kjer dražjo vožnjo odtehtajo ugodnosti in koristi, ki jih pridobimo s tako hitrostjo. To, kajpa, znatno omejuje praktično razširjenje letalstva. Vendar tudi tu ne gredo zahteve db pretiranih meja. Sedanje letalstvo se je razvilo iz vojnega letalstva, v vojni pa je imelo vprašanje stroškov postranski značaj. Od letala se je zahteval samo določen efekt, ni pa nihče vprašal, koliko ta efekt stane. V tej liniji se je razvijalo letalstvo tudi takoj po vojni. Razmeroma pozno, t. j. ko se je začelo uporabljati v prevozne namene, so se jeli upoštevati ekonomski momenti. Sigurno je, da se bo v bodoče še bolj stremelo po znižanju izdelovalnih in obratnih stroškov. V tem oziru so se pokazali že praktični rezultati in sicer so baš Cehi na prvem mestu. Češki kapetan Hamsik je preletel na Aviji BH 10 z motorjem VValter 60 HP 1400 km približno v IOV2 urah s povprečno hitrostjo 132 km na uro. Dognalo se je, da je pri tem poletu porabil na 100 km 9.7 kg bencina. Ta količina se že dokaj približuje količini, ki jo zahteva avtomobil, čigar bencinska potreba se suče okrog 8—10 litrov na 100 km, ne dla bi se dosegla praktična hitrost 132 km v tako dolgem času in daljavi. Ne bo težko, odstraniti razlike med kilogrami in
litri in pri varčnem letu (v omenjenem primeru je šlo za rekord') vožnja s takim letalom nemara ne bo znatno dražja od avtomobilske. Sicer pa so minule dni objavili listi vest, da namerava neka nemška tvrdka izdelovati po načelu ekonomičnosti taka letala, ki ne bodo dražja kot boljši avtomobil in katerih obratni stroški tudi ne bodo presegali avtomobilskih. Ni nemogoče, da se ji bo načrt posrečil. Neka češka tvrdka pa napoveduje letalo, ki bo stalo ob sezij-ski izdelavi okrog 100.000 Kč in za vožnjo s hitrostjo 120 km na uro ne bo porabilo za 100 km in pri štirih popotnikih več kot 10 litrov bencina.
Prvi dve zapreki, ki za sedaj onemogočata širši razmah letalstva, nista tedaj nepremagljivi. Ne smemo pa pre-motrivati vsake posebej, marveč vzemimo obe skupaj z vsemi okolnostmi, ki pridejo v poštev pri razvoju letalstva in ki so. dokaj različne. Pravkar omenjen boj, ki ga ima letalo z zrakom, je kriv da je upežnost letala znatno krajša nego trpažnost avtomobila, vrhu tega zahteva letalo toliko popravkov, da je baš ta stran ena najtežavnejših v avijatiki Po češki praksi mora vsako letalo, ki je aboolviralo 150-urno vožnjo, v generalno popravilo. Vrhu tega se zahteva stalno strokovno nadzorstvo nad letalom; pred vsakim poletom ga je treba temeljito pregledati, kar spričo precejšnje kompliciranosti sestava ni lahko delo in vzame mnogo časa; to pa tudi povišuje stroške, ki jih imamo z letalom. V tem pravcu je že manj verjetnosti, da bi tehničen razvoj pri-vedel letalo do tistega minimuma, ki ga ima avto, čigar oskrbovanje se ne bori z kdo ve kako zapletenim mehaničnim ustrojem in kjer ni vsak sestaven del tolikanj važen in odločilen kot pri letalu. Danes je letalstvo na taki stopnji, da najbolj ovira razmah letalstva dejstvo, da se stroji prenaglo obrabijo in da je treba letalu stalnega strokovnega oskrbovanja.
Možnosti tehničnega razvoja.
Navedli smo zgolj i>oglavitne vzroke. Priznavamo, da so vse te reči zadeva tehničnega razvoja in organizacije, da pa se utegnejo v doglednem času odpraviti ali omejiti. Postavimo se tedaj na stališče, dla se bodo omenjeni pogoji izpolnili, da bo letalo z vsemi nabavnimi. amortizacijskimi, obratnimi in vzdrževalnim stroški stalo toliko ali
celo manj kot avtomobil, kakor se nadejajo nekateri letaisid krogi. Če premo trimo razvoj letalstva s tega vi-diKa, se moramo vpia„ati, v kakšne namene se bo letaPtvo upoiaoijaio in kdo se ga bo lahko posiuzevai. Na videz bi se nam odpria krasna perspektiva. Torej bo venuarle letalo dostopno slehernemu človeku, ki mu je dostopen avtomobil! Ideaj letajočega človeštva se utegne vendarle uresničiti. Ako pa pre-motrimo to zadevo nekoliko natančneje in hladneie, brž spoznamo, da je malce bolj zapletena Kakor se zdi na videz. Predvsem: z letalom ne moreš leteti, kamor se ti zljubi. Za start in pristanek letala .nora biti na razpolago oDsežen prostor; večji ko je promet, obširnejša morajo biti postajališča. Kje se bo našlo v sedanjih mestih toliko pripravnega prostora? Predstavimo si, da bi imel vsak stoti prebivalec milijonskega mesta lastno letalo, ali z drugimi besedami, da bi razpolagalo mesto z 10.000 letali. Kje bi bili han-gerji za 10.000 takih ogromnih ptičev, ki bi merili po obsegu najmanj 6 metrov? Za start in za hangeriranje teh letal bi bilo treba najmanj 10 obsežnih letališč z velikanskimi hangerskimi objekti in sicer kjt daleč proč od mestnega središča. In kam bi neki letali ti avijoni? Za lokalen promet so docela neuporabljivi. Saj vendar ne bo mogoče pristajati na strehi kakega poslopja!
Zamislimo si najbolj radikalno preosno-vo mest in velemest, dopustimo to in ono tehnično možnost, vendar nas domišljija ne sme zapeljati tako daleč, da bi videli sredi mest in mestnih delov več četvornih kilometrov obsegajoče prostore za pristajanje in startanje 1"-tal, ki bi izvrševala najhitrejšo prometno službo med raznimi deli velikega mesta. Predstavimo si, kako težko bi bilo urediti in regulirati živahen zračni promet tako, da bi bila zajamčena splošna varnost. To prekaša možnosti naše dlomišljije. Ne pozabimo, da so od I. 1919. avtomobili usmrtili v Zedinjenih državah ameriških več ljudi, kakor je padlo ameriških vojakov v svetovni vojni'; statistika nam postreže še z na-daljno zanimivo številko: pri avtomobilskih nezgodah je bilo od 1. i01 o soq ranjenih tri in pol milijona ljudi. Zamislimo si, kako neki bi bilo šele v zraKu, kadar bi se zračni promet tako razmahnil, kakor si ga predstavljajo ljudje živahne domišljije! Ondi namreč
zvočni signali nič ne zaležejo, ker se zaradi premočnega ropota motorjev ne slišijo. Vse to so problemi, ki jih ne moremo razvozi jati na osnovi tega, kar vemo d'anes o letalstvu in njega tehničnih možnostih.
Lahko tedaj trdimo, da je lokalen letalski promet izključen. Ostane nam promet na daljavo, ki je spričo hitrosti tega občila najbolj naraven. S tem pa se takoj zniža število oseb, ki bodo imele v taki situaciji praktično zanimanje za lastno letalo. V poštev pridejo samo oni, ki potrebujejeo letalo za najhitrejši osebni aii blagovni promet na veliko daljavo. To pa je že drugačen položaj nego ga imamo pri avtomobilizmu, ki se uporablja marsikje skoraj izključno za lokalni promet. Tako se n. pr. v Ameriki vozi na lastnem avtu v urad oziroma v delavnico skoraj vsak boljše kvalificiran uradnik ali delavec. V malo večjo daljavo uporablja svoj avto le ob sobotah ali nedeljah, ko si Američani privoščijo oddih v prosti pri-rodi (\veck-end). Na vprašanje: »Ali bomo imeli lastno letalo?« je treba tedaj odgovoriti. Da. vendar ne vsak in tudi ne vsak deseti, ker letalo ne bo imelo nikdar takih nalog kot avtomobil. Zdaj bi se še lahko vprašalo: Kakšne naloge pa bo neki imelo letalo? Na to vprašanje pa moramo odgovoriti čisto posebej.
Ali bo razvoj odpravil ovire?
Videli smo že, da je treba iskati odgovor na vsa vprašanja, ki se tičejo bodočnosti letalstva, v kraljestvu fantazije, če bo tudi čitatelj zajadral predaleč v ta svet, ne dvomim, da bo ugovarjal zoper moja izvajanja. Njegove ugovore bom skušal kritično premotriti:
Predvsem lahko kdo poreče: Ali je res tako izključeno, da se letalo ne bi moglo uporabljati za lokalen promet? Saj smo že zdavnaj brali v listih o letalih, ki bodo neke vrste letalski motocikli : ko bo treba, bodo drčala po zemlji, pri čemer bodo njih krila primerno skiop-Ijena; ko pa se bo človeku zahote'o zračnih višav, bo razprostrl krila in se dvignil kakor ptič kvišku. Mogoče je tedaj, da se bodo lahko taki stroji uporabljali tudi za ulični promet kot navadna vozila, nakar bi se na pripravnem prostoru izpremenili v leta'o in odleteli nad strehe. Ni nemogoče, da ne bi imeli letal te vrste, saj so se že izvršili resni poizkusi v tem pravcu. Ali kljub vsemu nimam dovoli domišljije, da bi si pred-
stavil, kako bi bilo mogoče izkonstruira-tj lehak in enostaven stroj, čigar motor bi imel prevod na vrtilno kolo in prevod na voz, t. j. za zrak in za cesto. Praktično — in samo praktičen moment nas lahko zanima — bi se dalo to nemara izvesti na ta način, da bi imel tudi za vožnjo po zemlji vrtilni pogon. To pa bi povzročilo celo vrsto zapletljajev. ki si jih lahko predstavi samo izkušen in strokovno dobro podkovan tehnik. Mo-tocikl z aeroplanskim vrtilnim kolesom bi silno povečal prometne nevarnosti na ulici, ki so že zdaj velike, tako da takega vozila ne bi nobena občina pustila ,ia prometno ulico; na drugi strani pa bi bil motocikl-letalo sam v večni nevarnosti. Zdi se mi tedaj, da ideal avto-le-tala praktično ne bo izvedljiv. K večjemu se lahko izumijo priprave za lažje pristajanje letala na zemlji. Sploh pa sodim, da se tudi bodoči konstrukterji ne bodo resno ukvarjali s takimi kombinacijami, zakaj zemeljsko in zračno vozilo se gibljeta v tako različniii sredinah, da ni mogoče sklepati kompromisov, ne da bi oškodovali to ali ono stran uporabljanja. Menim tedaj, da se avto in letalo ne bosta dala združiti in da iz njiju ne bo nastala nova, tretja vrsta.
Drug ugovor, ki se lahko stavi in sicer zopet na osnovi tega. kar se je v letalstvu že poizkušalo, slove: Gre 2a problem helikoptere. to se pravi letala, pri katerem se za vzlet potreben vzgon doseže z vodoravno delujočim vrtilnim kolesom. Zdi se, da poizkusi v tem prav-cu zaznamujejo že nekatere uspehe in da možnost končne rešitve problema ni izključena. Kakor hitro pa bo definitivno rešen problem vertikalnega leta, se bo lahko letalo dvigalo naravnost z mesta, na katerem bo stalo; sedanjih težkoč s startom, ki zahteva velikih prostorov, ne bo več. Hiše bodo imele proste strehe in bodo nemara tako združene, da bodo lahko letala brez skrbi pristajala in Vzletala na strehah. Denimo, da bo problem helikoptere res nekega dne resen. De Cierva je dosegel s svojim avto-girom uspehe, ki jih ne smerno zanikati m vsak prijatelj letalstva trdno veruje, da bo vprašanje vertikalnega vzleta pre ali slej rešeno In vendar dvomim, da bi se lahko letalo s pridom uporabljalo za lokalen promet. Najsi bo tehničen napredek letalstva ne vem kako velik, prirodni zakoni bodo ostali taki, kakršni so seda i. Predstavimo si, da bi dal Bog slonu možnost letanja in bi ga v ta namen opremil s perutmi (balonov in
Zeppelinov še živali ne poznajo, čeprav menim, da bi bil slon na letalu lepši pojav nego slon s perutmi). Toda vsak človek, ki ima dovolj domišljije, da si predstavi letajočega slona, bi videl na projekcijskem platnu svoje predstave pošast s tako ogromnimi perutmi, da bi 10 bilo groza pogledati. Večje ko je bitje, večjih nosilnih ploskev mu je treba za letanje. Tudi človek potrebuje za letanje ploskev določenega obsega, ki pa ne morejo biti manjše nego določen minimalni obseg, kateri pa je praviloma večji nego pri ptiču. Večja ko je ploskev. sigurneiši te let. A človeku bo vedno na razpolago le mehanizem, ki nikdar ne deluie tako prožno kot prirodni organizem: obseg vsakega človeškega letala bo v razmerju s človekom zahteval izvestno širino. In kako naj se spričo takih okoliščin uredi vozni red. da se ne bodo letala neprestano zadevala druga v drugo in popadala na tla? Tudi v tem vprašanju ostajam pesimist v toliko, da izključujem možnost splošnega zasebnega uporabljanja letal za lokalen promet: v primeru, da bi se uresničili ideali letalstva, se mi zdi mogoč le promet v obliki nekakega omnibusa. ki bi prenašal ljudi nad mestnimi strehami z enega konca mesta na drugega, če pa ie položaj tako zapleten, tedaj si ne morem misliti, da bi se nekoč letalstvo razmahnilo tako kot avtomobilizem.
Marsikomu se bodo zdela ta razmo, trivan.ia preveč fantastična, zato pa tudi nerealna. O tem se ne bom z nikomur pričkal. Mislim pa da bo moi članek pokazal sledeče: Na vprašanje, ki smo si ga zastavili v naslovu, ni mogoče odgovoriti drugače, kakor da pogledamo V bodočnost. Položaj v letalstvu je danes takšen, da mora stalno zreti v bodočnost. Pravkar je na začetni stopnji svojega razvoja. Če hočemo, da bo razvoj uspešen, mora vsak letalski sotrudnik: konstrukter. organizator, teoretik; kritik gledati nekoliko naprej, v bližnjo ali daljno prihodnost, če te>ga ne stori. Škoduje letalstvu. Članek ie odprl čvtatelju z vidika sedanjosti bodočnost avijatike: če je že to fantastično, tedaj Še i večjo pravico spada v kraljestvo domišljije vera v neomejene možnosti letalske tehnike. Tehnika je —■ kakor vse drugo — le kompromis med prirodnimi silami in človeškim umom. kompromis, ki doseže vedno le to. kar le stvarno mogoče nikakor pa ne tega. kar veleva nebrzdana človekova domišljija.
Jos. Holeček: V avdijenci pri jugoslovenskem kralju
Knjiga o Jugoslaviji 1. 1924.
Naš prijatelj, češki pisatelj in novinar fožef tloleček ie izdal prv> del svojih vtisov s potovania po Jugoslaviii 1 1924 Knjiga obsega 280 strani in ima sledeča Doglav-ia;Odhod — Sestanek v »Zvezdi« — O Stepami Rad ču — O kralju Aeksardru — Avdijenca na Bledu — Državni praznik — V Beograd — Mil«? Pavl<v<č - Gospa Va-zillja Tanšanovičeva — Malo politike 0 korupciii — Duh materializma — Sporno vprašanje CSR in SHS - Povojne izpre-fhembe — Uva anje evrnpskih šeg. — Na-miguša — Junak naše dobe
Iz teh naslovov se vidi. da je ta knii-ga več nego navaden potopis Odkriva nam mars:kaj. česar sami ne vidimo Naše razmere so nam preblizu ali pa smo sami pri njih preveč prizadeti, da bi iih Videli iasno in neDr:stransko
Holeček le eden natvečiih slovanskih po-tovalcev Ko ie pred štinmi leti slavi' svo-io sedemdesetletnico, ie bil odl-krrvan t redom sv Save I reda Ze I 1872 le prišel kot poročevalec »Nar listov« v Črno goro in pqpisal narod in rregovo žfvljen'e. L. 1875 ie bil zopet v Črni gori ob času osvobodilne vojnp in ie izdal ve!'ko delo »Za svobodo«, kier popisufe ljudi in dogodke te dobe Posebno ga te zanimalo narodno Pesništvo. W katerega se najbolje kaže značal naroda Prevedel ie mnogo Srbskih narodnih pesmi In v nlih slogu spesnil obširno delo »Sokolovič«. ki ie zgodovinska eoopela našega 16 stoletja. Potoval le tudi po drugih slovanskih deželah. posebno po Rusiji, in razreševal slovansko VDrašanie. Seznanil se ie z vodilnimi osebami bil ie Predsedmk kongresov s'ovansVih novtnariev In globok poznavale naših zgodovinskih sporov Zato oprfVčp-no pr*vi v uvodu:
»Minflo te že pol stoletia. kar se pečam t opazovaniem iugoslovenskih razmer in to mi daie pravico in dolžnost da napišem. kar sem 1. 1924 v Iugoslavi>i videl in slišal in do kfkih zaključkov Sem orišel. To 'e bilo v Jujoslaviij z?lo burno leto in ostane zgodovinsko zaradi Rad^eveg^ odpora nroti Beosradit m njegovega srečanja s Pašičem. Leto 1924 ima še sedai svoje odmeve.t
Holeček je orljeten pripovedovalec: Kram. lia s čitatel'p'n orepmsto tudi o najtežjih državnih prob'emih. Niegovn kfliiga ie kakor zrcalo, v katerem vidimo svoi Pravi obraz. L. 1924. so o nas po Fvroni govorih" ra7rie stvar', za+o prav? pisatelj:
*Np da se tatiti, da smatra svet razmere, ki vladajo v m^ah Jugoslavije, za štabe, da celo za kron'čno nevarne. Ha niso ure-: iene tn y pravprn t'm. o fpm ni .tv ima, VDrašftife 'e, ali «e d«»<o popraviti. ali se ne daio. Mnogi v Evropi iih «rnafraio za nepopravljive in se boje balkarrl-zacije sred-
nje Evrope. Pod balkanizaciio si predstavljalo vsakovrsten nered v državni upravi, zmedo v družbi zmes V glavah, na eni strani preziranje zakona in nagnjenje k anarhistični svobodi, na drugi strani žel'a napraviti iz zakona trd jarem, ki ne trpi ravne hrbtenice državljanov in ne odneha prej, dokler ie ne ukloni, tudi če to ima zlomiti Balkanizacik ima — po njih mnenju — svoj izvor v Bolgarski in Albaniji, a iz teh dveh se razširja v Jugoslavijo, ki jo smatrajo na zapadu za okuženo, kar upliva. na države Male antamte... V kraljestvu SHS. se nekaj mesecev sem dogajajo stvari, ki se zde od daleč velike in zelo resne. Ako pridejo Po njih še večje in resnejše, kaj bo iz Jugoslavije in njene enotnosti? Ali ne bo kmalu uničena, ali ne bo razpadlo kraljestvo SHS. v dele iz katerih je zloženo? Tako je premišljal naš patrijarh na poti, ko pa ie Prišel v Ljubljano je videl takoj, da ni ni-kake nevarnosti. Bilo ie prav pred Vidovim dnem, ko smo sedeli ž njim v »Zvezdi«. Bil ie ves zadovoljen. Drugi dan se Je peljal na Bled in v knjigi na-m oodaia svo* razgovor s kraljem. Pisatelj neče pretiravati, a vendar je poln trezne hvale o našem vladarju Poglavje o Radiču nam nudi globok vpogled v t. zv. hrvatsko vprašanje. Pisano je živahno in na podlagi treznega razsod-ka Isto velia o Beosrradu. To ni več Beograd, kakor ga je videl pisatell pred vojno. Z novo dobo 'e vani zašlo novo življenje in z njim mnosro slabega, evropskega. gnilega Zgodbe iz življenja naše pre-stolice. ki iih pisatelj navaja, le preveč res-nično govore o tem. kako ie naš od vojne oslabljeni narodni orgainizem sprejel vase prav najslabši del evropske kulture. To čutimo danes vsi in Holeček je to pove-gal z iskrenostjo orijatelja. ki je prišel po slovo v deželo, kateri je posvetil toliko dela in Vmbezni Za njegove pravične besede in za kniigo. ki nas iasno razkriva pred slov. svetom, a ie polna vere v naSo bodočnost, smo mu od srca hvaležni. Dr. L.
Družba v »Zvezdi« me ie nagovarja« la naj oosetim kralja Aleksandra na Bledu. Izgovarjal sem se. če§ da nisem pripravljen za tak noset in da nimam s seboj predpisane obleke, brez katere se na kraljevem dvoru ne moreš pojaviti. Pa so mi rekli, da na iugosloven-skem kraljevem dvoru takšni predpisi ne veljaio: krali Peter ni Gledal na to in tudi n<egov sin ne vorasuie. kakšno obleko imaš. marveč kdo si. Tovariš Pustoslemšek le pristavil, da sem celo dolžan obiskati kralja, da se mu osebno
zahvalim za odlikovanje z redom sv. Save I. razreda. Mislil sem. da ima kralj vse polno drugih skrbi, da na moje odlikovanje ne misli več in me ne pričakuje. Rekli na so mi. da na Bledu kralj rad sprejema tujce in iih včasi sam povabi k sebi, če izve iz listov, da se rnude v Ljubljani. Pošlie kar -;voj avto, adjutant sporoči kraljevo vabilo in brž odpelje tujca na Bled.
»Torej bom počakal, da me povabi.«
»Dobro, za to bomo mi poskrbeli.«
»Tega pa ne. rajši pojdem sam.«
Naslednjega dne me je odpeljal na Bled avto rojaka g. Krofte. bančnega ravnatelja. Cesta se vije kakor bel trak po ličnih in snažnih vaseh. Na levici se dvigajo z gozdovi obraščene Alpe; teme tega ali onega vrha krase vitki cerkveni zvoniki. Ni minila niti poldruga ura, kar prispemo na Bled. Kralieva vila stoji nad jezerom v gozdiču, ki je deloma izpremenjen v park. V parku sem našel našega beograjskega poslanika g. Šebo z gospo.
Sedli smo na klop, da bi se malce po-razgovorili. Iz vile sta prišli dve dami. Ena je potiskala pred sabo otroški voziček. To je kraljica Mariola. Vzela je v naročje sinčka, ga poljubljala in mu kazala svet. Deček se .ie željno in čilo oziral s svojimi velikimi okroglimi očmi okoli sebe. Je velik in močan. Junaški otrok. Pravi kraljevič Marko. Zapušča vtis nenavadnega otroka. Njegova slika je zelo razširjena med ljudstvom; vsi ga ljubijo in občudujejo, vsi. tudi Hrvatje, so nanj ponosni.
Ko sem kralju razložil, kakšen namen ima moje potovanje, ie rekel: »Cetinj-ske slavnosti letos ne bo.«
»Zakaj ne, če smem vedeti? Nieni črnogorski prireditelji so mislili, da bo njihova slavnost velika manifestacija za državno edinstvo Črne gore s Srbiio in Jugoslavijo in tudi za Vašo kraljevo osebo in dinastijo. Tak namen bi morali Srbi samo pozdraviti! Kaj se ie zgodilo, da se slavnost ne more vršiti?«
»Pa nič se ni zgodilo.« .ie odvrnil kralj in se lahno nasmehnil, »samo to, da Ivan Meštrovic, ki so mu bila poverjena kiparska dela, ni končal.«
»Če črnogorske slavnosti ne bo, ne začnem izleta po Jugoslaviji s Črno goro. marveč s Srbijo. Iz Srbije pogledam v Staro Srbijo, da se poklonim srbskim svetinjam in si ogledam starodavne umetnostne spomenike. Na nedavnem narodopisnem kongresu v Pragi je pre-
daval o njih ruski profesor Okunjev, ki je enako kot Kundakov na glasu zaradi svojega poznavanja te stroke Govoril je o njih s takim občudovanjem, da sem si zaželel videti vse to na lastne oči.«
»A v Makedonijo ne poidete? Slični srbski spomeniki so tudi v Makedoniji. O stari Srbiji se zunai v svetu vendar le nekaj ve. ali za Makedonijo se n>hče ne briga. Svetujem vam. da obiščete tudi Makedonijo.«
»Makedonija me mika. ali Makedonci so mi zoorni.«
Grad »Suvobor« na Bledu.
Kralj je postal pozoren.
»Tega ne razumem. To dobro, tiho in pošteno ljudstvo! Kdo ga .ie tako osramotil?«
»Leta 1910. sem govoril s 861etnim Draganom Cankovim, ki ie bil bolgarski narodni voditelj. On sam mi je takole karakteriziral bolgarski narod: Severni Bolgari ob Dunavu so pošteno, toda nenadarjeno ljudstvo: južni, pod Balkanom, so nadarjeni, vendar pa premeteni in vsega zmožni, tretii makedonski, so tolovaji. Ne privoščim jih ne Bolgariji in ne Srbiji, marveč Avstriji, da bi se z njimi zadavila.«
»Torej je bil Dragan Cankov hud sovražnik Avstrije! Toda če na.i bi Avstrija s kopna ^osvojila Makedonijo, bi bila morala prej zasesti Srbiio in ves ostali Balkan. Ali nimate drugih pojmov o Makedoncih?«
»Takrat sem .iih videl v Sofiji zelo veliko, kakor da na Bolgarskem ne bi bilo Bolgarov, marveč sami Makedonci. Generali. častniki, učitelji, trgovci — vse sami Makedonci. Nemara se mi je tako samo zdelo ali pa so morda Makedonci
bolj čili in povsod rinejo v ospredje, povsod hočejo imeti prvo besedo.«
»To je res. Makedonci zatirajo Bolgare in ne bo dolgo, pa bodo Bolgari v jarmu Makedoncev.«
»Takrat sem videl tudi makedonske lcomitaše. Ob neki priliki se iih ie zbralo zelo mnogo. Bili so sami vitki možje, bistrih, drznih, uprav bojevitih pogledov in čilih kretenj; vrtili so se kakor da bi imeli živo srebro v sebi ali kakor da bi se ozirali, kdo jim bo izpustil malce prevročo kri. Krasno so peli. Napevi so zveneli čisto svojevrstno. Takih se v Evropi ne sliši: bili so melanholični in fanatični, krvavi in zapeljivi.«
»Ali poznate srbsko pesem?«
»Dokai dobro.«
»Kakšna razlika je med srbsko in makedonsko pesmijo?«
»To lahko povem samo do vtisku. Makedonska pesem ie divja in poslušalca močno zgrabi; zdi se mi. da v nji ni humorja. Srbska je mirnejša, se rada igra z besedami in zvoki ter ima često neodoljiv humor. Krvavo melodijo ima pri Srbih samo vojaška koračnica »U boj!«, pa še ta ie umetna skladba.«
»Drugače ne poznate makedonskih komitašev?«
»Ne poznam in si ne želim znanja z njimi. Dokler le-ti strahuieio Makedonijo in so nevarni za srrla in žepe prebivalcev. toliko časa se bom izogibal te dežele.«
»Tudi jaz vem nekaj o Makedoncih in o razmerah v Makedoniji. Ko bi vedel. da mi boste verjeli, bi vam bil to Povedal..«
»Kako da ne bi verjel? Iz kraljevih ust lahko pride samo resnica in kdo naj pozna resnico o Makedoniji boljše od Vas Vaše Veličanstvo?«
»Seveda jo poznam, vendar mi moj položaj ne dopušča, da bi oznanjeval s tribune in poučeval o nji množice. Obžalujem in ves srbski narod obžaluie. da je o Makedoniji razširjenih toliko neresničnih vesti in sicer ne samo v
krajih, ki so daleč od nje. marveč celo v naši lastni državi. Tujina z odprtimi ušesi lovi te govorice in če jih sliši od jugoslovenskih državljanov, vidi v njih nezmotljivo resnico. Strmite in se ne čudite, če vam povem, da v Makedoniji ni več komitašev.«
»Kje pa so neki? Saj iih vendar ni včeraj ali danes pobrala kuga.«
»Kuga jih ni pobrala, so. toda ne v Makedoniji, temveč na Bolgarskem, bolje: v Sofiji. Spodili smo iih vse do poslednjega, osvobodili deželo in si pridobili hvaležnost prebivalstva. Zdaj se je stoprav pokazal čist značai Makedoncev. To vam je docela drugačno ljudstvo nego so prosluli komitaši. Komitaši so razbojniki, neukročeni, krvi žejni ljudje, ki hočejo vsak dan videti presno srbsko kri. Domači liudje so krotki, nebojeviti. varčni in pobožni kmetovalci. Te lastnosti že od pamti-veka vzpodbujajo nasilneže vseh vrst, da jih odirajo, plenijo in ropaio. Jugoslavija pa je Makedoncem zaščitnica. nudi jim varnost in iih skuša rešiti pred domačimi in tujimi nasilneži. Ce boste šli v Makedonijo, utegnete izvedeti več in globlje pogledati v ondotne razmere.«
(Kralj in Holeček govorita o obmejnem incidentu na jugoslovensko - italijanski meji.)
»Razumem vznemirjanje Slovencev. Italijani so vzeli preveč njihove zemlje in bi bili morali o tem. kar so storili, vsai molčati.«
»Da, mnogo so pridobili. Slovencem so sunili nož v srce. vendar niso sami o tem odločevali. Saj se češče zgodi, če se deli ta ali ona reč, da stranke zahtevajo več nego jim gre po pravici; še same ne upajo, da bodo niih zahteve izpolnjene. Zahtevajo več iz previdnosti, da jim ne bi bilo določeno manje, ampak več. Pravičen bi moral biti tretji, ki je delil...«
Ivan Zoreč:
Ptički iz črnega gnezda.
Izlet slovenskih železniških uradnikov na Češko in v Nemčijo,
IV.	Praga je velemesto; milijonsko sicer
še ni, vendar ima vse atribute vele-Po sprejemu pri županu se je »Jiho- mestnega življenja, vrvenja in hitenja, slavcem«, nekoliko razkazovalo mesto. Moj Kranjec pravi:

»Kamor pridem, $i najprej ogledam krčme in cerkve. Ko.vidim te, ljudi že precej poznam. V gostilni smo že bili, stopimo tudi v katero cerkev!«
Nekaj ugovarja samo tisti, ki mu iz žepa gledajo politični časniki, naposled pa tudi sam stopi z vsemi drugimi v neko cerkev.
Cerkve so po svoji opremi zelo bogate; slike, nagrobni spomeniki, slog stavbe in vse priča, da so tudi kaj stare. Čas je prekratek, za opazovanje in preučevanje ga kar ni ne. Oči ti le gredo po temnem svetišču: gor, dol, po stenah: sem, tja, od oltarja do oltarja, na kor, pod kor — jn že se vodnik tovariš dotekne vode v kropilmku, pri-pogne kolena, se prekriža in te izpelje venkaj.
Tovariš s časniki v žepu ga zasmeh-ljivo gleda, češ, glejte ga, klerikalca...
»Nikar verstva ne zamenjaj s politiko!« pograja rojaka moj Kranjec in prijazno pogleda možatega Ceha, liberalnega, naprednega, pa vendar, kakor se zdi, primerno vernega ali vsaj spodobnega . . .
Moj Kranjec meni, da so ceste tudi., zanimive. Čudno se rnu zdi, da nemške govorice kar ni slišati. In vendar ima Češka nekaj milijonov nemškega prebivalstva, tudi sosedstvo ji je po večini nemškp • • • Kako to —?
O, zato je pa n. pr. v Zagrebu čisto drugače. Zagrebčan, ki še $voj.živ dan ni videl pravega, živega Nemca, ti nemškutari tudi, kadar govori svoj jezik! ... Če bi nemškutarili Slovenci, bi človek vsaj razumel, odkod jim ta razvada, saj že skoraj tisoč let meja-šija z Nemci, ki so mednje zanesli zgolj nemške urade, šole in ves večji kulturni vpliv . . . Hrvatje so imeli, dokler se niso prostovoljno podali Madžarom, svojo državo, svoje kralje — kesneje pa politično in kulturno avtonomijo . . . Pa vendar so tam. kjer so . , . in kakršni so . . .
Čeh je drugačen mož. Že na cesti se mu vidi, da je gospod, ne hlapec. Ozreš se po prodajalnah: — izložbe okusne, bogate, decentne, nikakor ne kričeče. Oko ti bega po ulici gor, dol: avto za avtom, voz za vozom, čez cesto moreš samo, ko cestni redar z eno samo kretnjo ustavi živo kačo, da se na drugo stran spusti curek pešcev, mirno, disciplinirano čakajočih ob cestnem okraiku na določenih točkah. Ti prehodi so kakor mostovi čez deročo reko. Mimo tebe hite, hite ljudje, te srečujejo, pre-
hajajo; ogledaš si jih lahko' odspred jn
odzad.
Moški so vsi, skoraj vsi- močni dedci, rejeni in zdravi, čedni in nevsiljivo elegantni, mnogi pod pazduho tiščijo usnjaio spisnico — očitno znamenje poslovnosti in tintomaštva.
Ženske so pp večini mondene: njih obleka je svila, drago sukno, kožuhovi-na, vsaka je pod očmi, po licu, obrveh in ustnicah umazana, za njimi se valj oblak modnega smradu, ki se neokusno imenuje dišava.
Sicer pa s p čedne, ljubeznive, zelo lepo rasle Cvice.
Moj Kranjec pravi, da jih Slovenke gladko prekašajo v vsem, najbolj pa v lepoti. Ali bi mu verjeli, ke vsi vemo, da je hud na barvila in dišave, s kater rimi si današnje ženske tako rado pomagajo do »mladosti« in »lepote«, kakor včasi le haremske in — kupivne »dame« . . .?
Mož zamahne z roko jn gleda mladino, zlasti dijake. Vesel je mladih čvrstih fantov, zelo pazi, da skoraj nobeden izmed njih ne kadi; pozveduje jn zve. da krokajo tudi ne več tako kakor nekdaj . . .
Skupina, v kateri je moj Kranjec, pride v svojsko zanimivi »geto«, stari judovski mestni okraj. -''-"■ -
Mojega Kranjca zanima ta kraj. Slog zgradb ie čisto poseben, nekako slep, stisnjen, pa vendar praktičen. \% njih gleda stara sinagoga, resna, mrka, mistična.
Skupina drobi za vodnikom in pride spet v evropski del mesta s širokimi cestami, hitečimi ljudmi in z drvečimi avtomobili.
Tamle gori bije ura — iz nie v krogu pomikajo apostoli, zadnii dostojanstveno blagoslovi zijala , na sesti.
No. dalje —! A kam	r
Oho, tukaile pa je Karlov most čez VItam pred njim so stara vrata, ki se imenujejo »hrana« in so ostanek iz srednjega veka. Ob breg so pripete ladje vlačilke s peskom, z opeko in lesom. Štajerci se spominjajo domačih splavariev.
Na drugem bregu se dviga višina z Vjnohradi in s Hradčinom,; katedrala sv. Vida in stara stolnica.- bedeta " v nebo.	•••'•"
Cestna železnica s posebnimi razglednimi vozovi pobira naše izletnike!, jih pelje do znamenitih točk v mestu in pripelje na Hradčin.	A
Moj Kranjec ga pozna še od prvega poseta. a od tedai se ie zelo leoo spremenil in sicer do seniaini Plečnikovi roki. Niegov načrt se še i?vršuie. Češki državni predsednik bo imel rajsko stanovanie.
V veliki naglici si ogledajo grad od zunaj, od znotrai ga'eriio slik nekai velikih in ma:hnih soban in znamen to špansko sobano, ki ie menda največja sobana v Evropi.
Vodnik, ki razkazuje Hradčin. govori srbsko - hrvatsko.. Na vprašanje, od kod zna ta iezik pove. da ie doma s — Cetinja in da že do'go let živi v Pragi, kjer se ie oženil in dobil mestno službo.
Iz gradu gleda moj Kraniec po Pragi.
Prebito ie velika in lena. a niemu uide misel domov, gleda naša polia, naše gore. boža naše tihe hoste in ljubi belo Ltubliano ..
Pozdravljena, o Liubliana. dekle v liubki avbi. z murčkj in s težkim srebrnim pasom!... Praga ie velika in lepa. moderna in bogata — pa vendar se ne more primerjati s teboi... Kako ie pusta tale Praga brez kulis visokih gorš in temnih host. kako ie hrupna, moreča in polna, oko zaman išče. kam bi se'o in se odpočilo... Ti oa. stara Ljubl;ana naša. bodi zdrava, modra in zvesta sama sebi! Nisi velika, ne na-pihmeno moderna, zato Da lepa. har-momčna v stilu ulic in trgov. A'i ima Pra^a seeneriio. kakoršno v!ame pogled s Zoisove ceste na trg Sv. Jakoba...? Pa Marijin trg. Stari trg Kongresni trg...? In vence zelenih D'anin oko'i in okoli...? AH ni vse vkup prekrasna kulisa na odru. kjer se izživlja poetična ba;ka...?
—	A čas teče. nič ne reče — vodnik hiti z naš'mi izletniki v stolnico, ki je prav v bližini.
—	Na to stolnico, ki ie del Hradčina, so Čehi zelo ponosni. Stara ie skoraj 600 let. njena resna gotika dominira vsei okolici
Vhod je monumentalen. nad težkimi, starinskimi vrati ie iz mozaika stara slika »Sodni dan«.
Človek vse to gleda, gleda in ne ve kako mu ie.
Ze vnanjost te zgrabi z vzvišenostjo lepote ta s skladnostjo vseh svojih delov. Oba predma sloka zvonika krasi Štirinajst svetniških soh: glavnega zvonika. ki je visok do 5to metrov, je se-
dem in petdeset metrov sotičnega, od tu dalje pa ie renesančen.
To stolnico je začel zraditi Karel IV. že leta 1344.. dozidana oa še danes ni. čeprav je že ves čas v porabi.
Vsak stavbenik, vsak vladar, vsak čas ji je dal svoio sled. Zato ie ta znamenita cerkev naravnost muzej, ki nič manj ne imponira z notranjimi zanimi* vostmi.
Površno si ogledajo kraljevsko grobnico iz belega marmorja v renesančnem slogu; na sarkofagu IeŽiio v življenski velikosti sohe Ferdinanda !.. njegove žene Ane in njegovega sinu Maksimilijana 11., ki v tem mavzoleju čakaio vstajenja.
Bahato lepa je kapela sv. Vaclava. ki jo je ta svetnik, krali sam. ustanovil v X. stoletju. Stene so obložene z ugla-{ jenirni poldragulji (ahat, ametist, jaspis, karneol itd.), vmes so naslikane stare in zelo dragocene freske iz časa Karla IV.; tudi drugih slik. starih in dragih, je vse polno.
Iz te kapele je vhod v kraljevsko zakladnico, ki hrani kraljevske insignije in ki je pod sedmimi različnimi ključi v sedmih različnih rokah.
Pa to so zgolj naštevanja, ki mojega Kranjca že kar dolgočasijo: druge tudi.
— Po skupnem obedu v veliki in zelo gosposki restavraciji »Beranek« se z Wilsonove postaje s posebnim vlakom odpeljejo do nekih zanimivih predmestnih postaj.
Na postaji Vršovice si ogledajo pre-nočevalnico in pralnico za vlakovno in stroino osohie.
V	tej veliki zgradbi je res Drav lepo preskrbljeno za osobje. Maihne. a svetle, čiste sobe z vso. srednjeevropsko potrebno opremo so tako Učne. da bi jih zavistno gledal marsikateri star samec kateregakoli službenega položaja.
V	hiši je tudi kopalnica, pa ne kakova tesna kad ali slabo delujoča prha, ampak kar velik plavni bazen, kier se do-tični uslužbenec okoplie in umiie, medtem pa mu lepo operejo obleko in perilo, posušijo in zlikajo. Vsa procedura traja le petnajst ali koliko minut...
— Et tu, Jtigoslavia —? Kaj si sama iz sebe storila za osobie —?
-— Pokvarila sem in uničila še tisto, kar sem podedovala...
No, zdaj pa dalje. Halo. vsi spet v vlak. v Vitkov se oeliemo!
Dalje prihodnjič.)
Francoščina za samouke.
Metoda jezikovnega po
1'inlviition"7 cTeftectuer-8 une tournee-9 en Angleterre1, en Irlandef:0, en Ecosse31 et en France, sitot33 les Jeux olympi-ques termines33, en juillet 1928.
f Notre jeune champion, Pladner3J, a lance un defi35, pour le titrt36, au champion d'Europe37 poids38 mouche3'1, A. Ferrand10. Ce dernier dovra repon-dre41 dans le delai42 d'un mois.
t Le boxeur43 Pothior14 a ete pro-clame45 champion de F*rance poidsiS plume4G en remplacement de47 Routis48 qui n'avait pas reieve43 le defi:t de son challenger'0.
(Quotidicn, 20. 10. 1927.)
27	(IčHsiai) Ž.	n?n en, naklep
29	(ef£k.«e)	izvršiti, naprav:ti
39	iturne)	potovanje, turneja
8)	(iilad)	Irska
81	(ekos)	Skoska
82	(S't0)	l<ahor hitro
33	terminer	konrati
S4	(plada i>	lastno ime
35	(alase-Odefi)	je vrgel izzivanje; je po-
		zval na tekmo
»6	(ls-titr)	naslov
37	loeroj)	Evnpa
83	(pwa) m.	teža
89	(muš) ž.	muha
83	39	muSja teža
40	(fra)	lastno ime
41	(rep&dr)	i dgo/oiit
4*2	(U-deh)	ro*
41	(la-baksoer)	bo sar
44	(potje)	lastno ime
45	(a et -pnklame)	je bil proglašen za
	prociairur	prog'asiti
46	(P um)	pero
	p ids plume	peresna, teža .
47	(š-rsplasms-eta)	v nadomestitev
43	(ruti)	lastno ime
«9	n. lever (lalve)	zopet dvigniti; sprejeti
		ipoziv)
50	(čalmdžsr)	športni zmagalec, ki si pri-
		dobi za eno leto datilo ali
		naslov.
Razlaga.
30.) Deležnik sedanjega časa,
participe present (partisip-preža),
vseh glagolov se končuje na ant (a). Menja obliko (spol in število) le, če
a na praktični podlagi.
se rabi kot prilastek, drugače ostane nespremen en. S danjikov del žnk, pr d kater m stoji predi ig tn (5) se imenu e <>ero dif (žeuodif); nana a se vedno na osebek.
Prim ri:
Une note concernant la vitesse (12; 8)
beležka tičoča se hitrosti. Une monon protestant contre les per-secutions (1 h; 4) predlog, ugovarjajoč proti preganjanjem.
Une proposition tendant a corriger la legislat on (<6; 8j predlog, stremeč po popolnitvi zakonodaje.
Un bateau la suivait, lui passant des alim nls (30; 79) ladja ji je sledila, ji podajajoč hrano.
En lui souhaitant la bienvenue (43; S1) želeč mu prijaznega sprejema.
Slovenščina ne ljub deležnikov, zato najbolje prevedemo deležnik tujega jezika v slovenščino s celim stavkom, na pr.:
II s'est brise en touchant terre (49; 20) razbil se je, ko se ie dotaknil zemlje. Un jeune homme a echappe en se refngiant -ous un toit (49; z5) neki mladi mož je utekel, s tem da je zbtžal pod streho.
Ne pouvant accomplir le Irajet il pied (50; u) ker ni mogel napraviti pota ptš.
31.) Tvorno pretekli deležnik,
participe passe compose (to je: sestavljeni pretekli deležnik), je sestavljen iz sedanjikovega deležnika pomožnega glagola (ayant ali etant) in trpno preteklega dt ležn ka h r odgovaria slovenji mu tvorno preteklemu deležniku na -šl, na pr.:
Urejuje Božidar Borko. — Izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. — Za «Na» rodno tiskarno* d. d kot tiskarnarja Fran Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.