p
if %1E XXII. — LETO XXII.
kratic
ŽICA OB »O-NEMšKl meji arsava.
si«
■ne Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najslarejsi slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspesni
CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) JULY 31, 1939.
ŠTEVILKA (NUMBER) 17G
e vesti
'življenja in sveta

V zbornici kongresni kov je bila sprejeta drastična predloga proti inozemcem
Predloga specificira slučaje, radi katerih bodo deportirani inozemci, ki so nezaželjeni v Zedinjenih državah.
iz Te.
%ki
Qv S'Cer v širini 30 metrov.
ČASNIKARJA '^NCIJe
' Iz Francije so iztira-,eSa italijanskeg;
WASHINGTON, 29. julija. — Zbornica kongresnikov je danes
!! a,
novi-
"i sicer Petinanta, dopis-
tF'—
. V bližini tega me-Pripetila težka in nena-ra Nesreča. Ob priliki tg|00 ret;a je neki avtomo-b |Wa levo' kjer se je za--F1' nasproti vozeč av-
Kakor se nazna-!®'na, so Nemci razpeli
n" '^toški meji bodečo j z ygj^o večino potrdila drastično predlogo, naperjeno proti i-nozemcem. Predloga je bila predložena po demokratičnem kongresniku Howardu W. Smi-thu iz Virginije. Po sprejemu v j zbornici kongresa, je šla predlo-jga v senat, kjer pa najbrže ne bo o njej razpravljano tekom tega zasedanja.
Predloga, ki je specifirana, odrejuje, da se izženo iz dežele vsi oni inozemci, ki propagirajo nasilno strmoglavljenje ameriške vlade, dalje oni, ki sd krivi raznih prestopkov proti morali, in oni, ki postanejo po petih le-
,W i
trije so
ostali štirje, ki so
avte
iSir
LEjske vrelce
' • so bili na mestu
Prevozu tih svojega prihoda breme javne
nvtomobilih, pa so
i i,
"Itali
'"T^ori-1Janska olJna druž-iju Sca oljne vrelce pri
" ^»kuje sedaj teren v
ai^ , eratu, Dumreji in
6j,' upa naleteti na
f^REDOR
^ (Carigrad). — Listi
II

Potrebi izgradnje "^Pororn, ki bi te-cK' globoko pod mor-42** kga tunela bi se Ve^ 0 London z železni-1 ® Kalkiito, glavnim x J;je, kar bi bilo o-llfr^^ega pomena.
ZAPRL
p
a" ' onn- — Ernest lal(ie' astnik grocerijske ItI $»,.. erri kraju, ni niko-
dobrodelnosti. Dalje je določena deportacija onih inozemcev, ki pridejo nepostavno v Zedinje-ne države, ki se udejstvujejo v špijonaži kake tuje države, ki nosijo orožje, ne da bi imeli dovoljenje za to in ki se udejstvujejo v prostituciji ali belem su-ženstvu.
Nadaljna določba določa do deset let ječe in do $10,000 glo-ibe za one osebe, ki nagovarjajo j člane ameriške armade ali mornarice k uporu in nepokorščini.
VOJSKA PRED FISHER BODY TOVARNO
Pred Fisher Body tovarno so se vršili davi veliki izgredi, ko je 3000 CIO avt-nih delavcev zadelo ob 450 policistov. Po zraku so letele plinske bombe, kamenje in opeka.
Pet in trideset oseb je bilo tako resno ranjenih, da so morale iskati zdravniško pomoč. Dvanajst oseb je bila lažje ranjenih.
Poleg teh je bilo ranjenih še nadaljnih 25 oseb, ki so bile obvezane v unijskem glavnem stanu. Sodi se pa da je bilo ranjenih še mnogo drugih oseb, ki o svojih ranah niso poročale.
Miru ni bilo, dokler ni policija vrgla svoje zadnje plinske bombe.
Eliot Ness, ravnatelj za javno varnost, namerava proglasiti nad celotnim E. 140. St. in Coit Rd. distrik-tom nekako obsedno stanje ter zapreti distrikt vsem ljudem.
OD WPA DEL NE BO NIHČE OD-SLOVLJEN!
Kakor smo že poročali, je zvezni senat odglasoval proti zakonu, ki ukazuje odstavitev onih WPA delavcev, ki so na delu že 18 ali več mesecev. Takoj zatem je F. C. Harrington, zvezni WPA administrator v Wash-ing tonu, brzojavno odvestil državne administratorje, naj ne odslove od WPA nobenih delavcev, ne glede na to, ali delajo že 18 ali več mesecev pri WPA delih. To se pravi, da ne bo nihče odstavljen od WPA del zato, ker dela tam že osemnajst ali več mesecev. Ta je zelo važna za vse naše ljudi, zlasti za one, ki so pod raznimi napačnimi vtisi. Vsi ti naj bodo brez skrbi ker je že vlada v Washingtonu vse potrebna ukrenila, da ne ba nihče odstavljen.
ANGLIJA BO PREDLOŽILA SPLOŠEN MIROVNI NAČRT
Nemčija in Italija bi sicer dobili potrebne kolonijalne surovine, ne pa kolonij.
JUGOSLAVIJA BI DOBILA $300,000,000 ANGLEŠKEGA POSOJILA
PARIZ, 30. julija. — Iz pa-*--y
riških diplomatičnih krogov se |	USDeh VCera I"
nnrnpQ Ha IP nrpi'plfl nnrickfl via-	*
ANGLIJA SE PRIPRAVLJA ZA VSE SLUČAJE
Velike Britanije kriza ne bo našla nepripravljene. — Lloyd George žigosa angleško vlado, ki je poslala v Rusijo navadnega "klerka" zunanjega urada.
General Franco je vpeljal zopet tlako v Španiji
Kultura
''safe" ali želez-i6|adar je odhajal iz h k je pozabil kora-W h,^_Cavnice in se je bal,
h.
1 žahrf'blagajne odpreti, ;i Vl0'..Zadn3ič pa je pri-. ^ Iti v v njegovo tr
ZDRUŽENI MLAD. PEV. ZBORI
V sredo zvečer dne 2. avgusta se vrši važna seja Združenih mlad. pev. zborov v Slovenski delavski dvorani na Prince
Vsak moški Španec v starosti od osemnajstega do petdesetega leta bo moral Ave., ob 8 uri. Podano bo natan-15 dni na leto tlačaniti čno računsko poročilo koncerta, državi.	katerega so priredili mlad. zbo-
__ri v Pittsburghu in razmotriva-
BURGOS, Španija, 30. julija, i lo se bo nastop združenih zbo-— General Francisco Franco je rov v Gordon Parku in skupni danes odredil, da morajo vsi j koncert, ki se vrši 8. oktobra v španski moški v starosti od 18. j Slovenskem narodnem domu na do 50. leta, delati petnajst dni v
LONDON, 29. julija. — Veli- • ka Britanija je začela s pripravami, da je velika kriza, ki bo nastopila v poznem poletju, ne najde nepripravljene. Angleško vrhovno vojaško poveljstvo dela priprave za vojaško sodelovanje s Sovjetsko Rusijo, mornarica pa se pripravlja na velike vaje, ki bodo največje vaje v mirnem času.
David Lloyd George, angleški premier za časa svetovne vojne, je imel v Llandrindotiu -k Valesu govor, v katerem je silno napadel vlado, ki je poslala v Moskvo kjer naj reprezentira pri važnih razpravah angleško vlado, "navadnega klerka zunanjega urada."
0Pravl"jenem de- no>
letu za državo, in sicer brezplač-
Vjo^t zaprl in obrnil ittM " je prišel groce-
ati
Strn g0Vino' J6 moral
i, okovnjake, ds sn ;aSjano
■4 $3oq5 O' V kateri je
)
^adi ^ATere
I)p 0Lly, N

ker ' katerih pa ni bi-
je vlomilec odne
la —, Y. 30. jec0 8 je bil tukaj ob-^	30 let 30-
da,. '• Quigley, ki je je bil ')rcd petnajstimi 'Cil ^J^najst let star, 4 • SVoje matere. . 'i ih „ ^ Ulrirla za po-ko je v
v 'k ru ma eksplodi-^ kof 'as^ so zabele-^ hjen ^srečni slučaj, Pred petimi
i's K, \ v kateri je bil !lkurj](,r'm je mati na-a' z gasolinom.
"Co'^Ueljenec
' dup ^je v Ameriki • m. s par-
Kdor se ne bi pokoril tej odredbi in ne bi delal petnajst dni za državo ali ne bi plačal vsote, ki je določena onim, ki se hočejo temu delu odkupiti, bo kaznovan z globo 100 do 2,000 peset ($11 do $220) in z zaporom tridesetih dni.
S to odredbo je Franco uzako-UMORAinii postavo, ki je prevladovala v srednjem ve^u v nekaterih evropskih državah, kjer je bila tlaka obvezna. S to postavo je Franco faktično vrkel Španijo nazaj v srednji vek.
St. Clair Ave. Radi številnih razprav na dnevnem redu so zastopniki prošeni, da se gotovo pravočasno udeležijo seje. Nadzorniki Združenih mlad. pev. zborov so pa prošeni, da pridejo na dom tajnice ob 6:30 uri, da predlagajo račune in preštejejo vstopnice. — Tajnica.
Seja
Seja Progresivnih Slovenk, krožek 1, se vrši v torek 1. avgusta ob 7:30 zvečer v Slovenskem delavskem domu na War terloo Rd. Vse članice se opozarja, da se te seje gotovo udeležite. — Tajnica.
Nova delavska organizacija v Clevelandu
William Strang, svetovalec zunanjega urada, je, kakor znano že od 14. junija v Moskvi, kjer je soudeležen pri angleško-ruskih pogajanjih.
Rekoč, da je Sovjetska Rusija "največja vojaška sila na svetu," je Lloyd George dejal: "A-ko vam je res ležeče na pomoči
VELIKO ŠTEVILO AVTNIHJjESREC
V eni sami avtomobilski nesreči v soboto je bilo ubitih šest oseb. — Dvoje o-seb je pri živem telesu zgorelo, ko se je vnel nji ju avtomobil.
CLEVELAND. — V soboto je bilo v avtnih nesrečah v državi Ohio ubitih deset oseb. V nesreči v bližini Fredmonta je bilo ubitih šest oseb, med temi tri iz Lakewooda. Nadaljne tri osebe pa so bile nevarna ranjene v koliziji treh avtomobilov in e-nega truka, ki se je primerila v bližini Fredmonta, na Route 20.
Dve osebi sta zgoreli — mož in ženska — ko se je njuni avto po koliziji z nekim praznim trnkom užgal na Route 12, tudi v bližini Fremonta.
Sovjetske Rusije, bi morali po- i V bližini Mariette je bil ubit slati tja človeka, ki je vreden avtomobilist, ko je njegov avto-našega in ruskega dostojan
poroča, da je prejela pariška via da iz Londona predlog skupnega mirovnega načrta, ki bo predložen diktatorjem, čim bo Rusija v bloku držav mirovne fronte.
Predloženi načrt bo služil kot formula, na katere podlagi bodo narodi prenehali z oboroževanjem ter. demobilizirali rezerviste in se spet vrnili nazaj k svojemu normalnemu življenju.
Po tem načrtu se bo ponudilo Hitlerju in Mussoliniju delež v dobavi surovin, ako se bosta obvezala, da prenehata s svojo a-gresivno politiko.
Francija še ni odgovorila na ta angleški mirovni načrt.
V tem načrtu pa so Angleži že v naprej dali jasno razumeti, da ne bo nobenega govora o tem, da bi dobila Nemčija nazaj svoje nekdanje afriške kolonije. Mesto tega se bodo kolonijalne države obvezale, deliti surovine iz i svojih kolonij z onimi državami, katerim teh sirovin primanjkuje.
Posojilo Jugoslaviji
Anglija hoče aktivno poseči v prizadevanje, da se doseže "balkansko solidarnost." Pričakuje se, da bo dala Anglija Jugoslaviji okrog $300,000,000 posojila ter da bo povečala svoj uvoz ju-goslovenskega blaga in pridelkov.
Nemčija je nezadovoljna z Jugoslavijo, ker se ni slednja solidno pridružila rimsko-berlin-skemu osišču, zato je zmanjšala svoj izvoz orožja v Jugoslavijo, ki se bo morala glede uvoza orožja zdaj obrniti na Francijo in Anglijo.
šnjih slavnosti v Kulturnih vrtovih
Slovenska skupina je v svojih slikovitih narodnih nošah vzbujala splošno pozornost in občudovanje.
stva."
(Ob teh besedah bivšega angleškega premierja si je treba poklicati v spomin dejstvo, kako je dvakrat zaporedoma odhitel sam premier Chamberlain v Nemčijo k Hitlerju, ko je šlo za to, da se ga "pomiri" in da se mu proda Češkoslovaško. — O-pomba uredništva).
Znani angleški pisatelj Bernard Shaw pa je izjavil: "Gorje oni kombinaciji sil, ki bo imela v prihodnji vojni proti sebi Sovjetsko Rusijo!"
mobil zdrsnil preko nekega nasipa. Neka ženska pa je bila u-bita, ko je njen avto zdrsnil s ceste v bližini Gahanne, Franklin okraj.
. Osebi, ki sta zgoreli v drugi nesreči v bližini Fremonta, sta Miss Louise Dierick in Byron Ellis, oba iz Chicaga. Njun avtomobil se je užgal, ko se je zaletel v truck, katerega je vozil 57-letni Wes Copeland iz Waoakon-ette, Ohio. Copeland je odnesel samo lažje poškodbe.
CLEVELAND. — Včerajšnje slavnosti v Mirovnem vrtu Ameriške legije so kljub slabemu vremenu ugodno potekle. Razstave perutnine, ki je združena s temi proslavami, se je udeležilo rekordno število 72,000 ljudi.
Slavnostni govor od odkritju Spomenika miru je imel Paul V. McNutt, administrator federalnega urada za socialno varnost, ki je pozival narode sveta, naj delujejo za svetovni mir. Na slavnostnem prostoru so bili slikoviti jezdeci, člani kanadske jezdeče policije, v svojih rdečih suknjah. Poleg njih so bile vrste clevelandske jezdeče policije. Navzočih je bilo kakih 5,-
000	ljudi.
Povorko so tvorile večinoma narodne noše. Pred Spomenikom ; miru je stalo 28 žar, v katerih
1	se je nahajala prst 28 dežel.
j Veliko pozornost je vzbujala | slovenska skupina v svojih slikovitih narodnih nošah, ženske v prekrasnih snežnobelih pečah in krasno vezenih avbah, kakor tudi razne uniformirane društve-ine skupine.
Značilno je, da ni bilo včeraj, j ko se je toliko narodov zbralo na zemlji Amerike, navzočega niti enega Indijanca, resničnega in prvotnega prebivalca te velike dežele.
ANTON VEHOVEC BO ŽUPANSKI KANDIDAT
Nova delavska organizacija bo stremela po inteligentnejšem vodstvu clevelandskih delavskih unij.
nizacija in druge neodvisne uni-
%
S iČjM' Ivan Čeh iz m vNnik^' Prispel j0 k
tii[ "brodoSel v na-
Cleveland. — James Maxwell, ki je že več let znan kot aktiven delavec in organizator raznih neodvisnih organizacij na delavskem polju, je v soboto naznanil, da se je v Clevelandu ustanovil Cleveland Workers komi-tej, čigar poglavitna svrha bo, stremljenje "po boljšem in bolj inteligentnem vodstvu clevelandskih delavskih unij,"
Nova organizacija, o kateri pravi Maxwell, da ima člane v petnajstih clevelandskih tovarnah, ne bo kompetirala obstoječim delavskim organizacijam, temveč bo nadaljevala in izboljševala delo, ki ga opravljajo Ameriška delavska federacija, CIO orga-
je.
Svrha novega Cleveland Workers Committeeja je sledeča
Stremljenje po boljem in bolj inteligentnem vodstvu v clevelandskih unijah.
Zaščita pravic C, W, C, članov kot delavcev in induviduali-stov.
Pomoč vsem unijam pri sklepanju kolektivnih pogodb, ki naj nadomestijo stavke.
Preiskava posameznih neodvisnih stavk in vpoštevanje javnega mnenja ter prizadevanje, da so take stavke v vsestransko zadovoljstvo čim prej poravnajo-
ŽELEZNIŠKA NESREČA V GRAND CANYONU
Grand Canyon, Ariz., 30. julija. — Tukaj je skočil s tira nocoj vlak Santa Fe železnice, pri čemer je bilo ranjenih 57 oseb.
. | Dve med njimi sta iz Clevelan-da, S tira je skočil vlak, katerega sta vlekli dve lokomotivi in na katerem je bilo 190 potnikov.
V Chicago
Včeraj sta odpotovala v Chicago, BI. na letno sejo SNPJ Math Petrovič preds. gosp. zbora, in Milan Medvešek, član nadzornega odbora. V sredo pa odpotuje Frank Barbič, član porotnega odbora, in Carmilus Zar-nick, 4, podpredsednik za vzhodno okrožje.
CHARLIE CHAPLIN, NOVI ŽIDOVSKI MOJZES
DUNAJ, 29, julija, — Tisoče nemških Židov, ki čakajo, da bi mogli oditi iz dežele, je izjavilo, da je ameriški filmski komik Charlie Chaplin, ki je rodom žid, novi židovski Mojzes dvajsetega stoletja". Mnogim Židom je nam reč samo Chaplin pripomogel, da so začeli življenje iznova, Charlie Chaplin je daroval vse svoje "royalties," ki ji prejema od svojih v Evropi predvajanih filmov, židovskim dobrodelnim organizacijam, zdaj pa se je postavil na čelo odbora, ki namerava zbrati več milijonov dolarjev za židovske begunce.
Kakor poroča včerajšnji "Plain Dealer", je Anton Veho-vec, slovenski councilman 32. varde, izjavil, da je pripravljen položiti svoj delež "stranki na oltar" in nastopiti kot županski kandidat demokratske stranke. Vehovec je izjavil, da je že več dni preizkušal svoje politične mišice ter prišel do zaključka, da je dovolj močan, da se pomeri na političnem mejdanu s sedanjim županom Burtonom.
"Jaz bom županski kandidat demokratov, ne hipokritov (hinavcev)," je izjavil Tone. "Ne maram ne Gongwerjeve, Swee-neyjeve ne Millerjeve podpore, temveč samo podporo ljudstva," je dejal,
Vehovec je še dejal, da bo on takšen kandidat kakršen je bil Fred Kohler in da bo vodil kampanjo od hiše do hiše, kakor je to delal pokojni župan Kohler,
Seja
Nocoj ob 8. uri se vrši seja Workers Alliance v Slovenskem domu na 15810 Holmes Ave.
Stavkovna Unija
Davi je policija povzročila nered in prišlo je do pretepa pri Fisher Body. Na stavkarje je bilo vrZenih nad 100 bomb sol-zavic. Piketiralo je nad osem tisoč ljudi, kateri se niso ustrašili ne samokresov in bomb. Policija se je morala nazadnje podati in privoliti piketiranje. Le par stavkokazov je ušlo v tovarno. Župan Harold Burton se je izkazal kot sovražnik unije, ker je njegova policija tako brutalno nastopila nad stavkarji.
Danes se je vršilo mirno piketiranje pri Fisher Body do pol sedme ure zjutraj. Piketne lini-
| je so bile močno zavzete in pikati so bili malo bolj pri korajži, zavedajoč se svoje moči. Zato so malo bolj razgovarjali dohajoče stavkokaze kot ponavadi in jih tudi veliko odvrnili, da niso šli v tovarno.
Navzoči policiji pa to ni bilo všeč in je pričela nastopati brutalno nad piketi. Piketi se pa niso pustili pestiti, ker so se naveličali pristranske policije, katera je ščitila ves čas stavke le stavkokaze in se direktno izražala proti stavkarjem. Zavedli so se svoje moči in pokazali, da znajo rabiti tudi protistrup za brutalne napade, to je, svojo fizično moč.
Ko je policija pričela metati ' plinske bombe med maso ljudi, so iste spretni piketi metali na-<Dalje na 5. str.)
SfRAN2
ENAKOPRAVNOST
31. julija:
Š1

UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"


»ENAKOPRAVNOST« | UREDNIKOVA POSTA
Owned and Published by THK AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5313 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
(*o raznaialcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50
is 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mežici za celo leto.................$6.00
* 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00
fc Zedlnjene države za celo leto ........................................$4.50
is .6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50
Za Evropo, Južno Ameriko in druge inoiemske države:
u celo teto«»Sfl.OO za 6 mesecev••••••••••••••■••••• $4.00#
entered ae Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.

TIHI OCEAN
Prijateljstvo med Anglijo in Japonsko je spadalo cele generacije med temelje angleške zunanje politike. Tudi med svetovno vojno se je japonska borila na strani Anglije. Še dolga leta po vojni je ostalo to prijateljstvo neokrnjeno. V najnovejšem času se je to razmerje bistveno spremenilo. Ni se samo ohladilo, temveč se prevrnilo v vedno ostrejše nasprotje, tako da danes v Angliji že prav resno računajo z možnostjo oboroženega konflikta z Japonsko.
Viden znak tega spremenjenega naziranja je bila nedavno zaključena vojaška konferenca v Singapuru, kjer to se zbrali vodilni predstavniki britanske in francoske oborožene sile na Daljnem vzhodu. Še pred par leti so v Angliji srdito debatirali o tem, ali naj se Singapur sploh utrdi. Celo predstavniki vlade in vojaških krogov so bili mnenja, da to ni nujno potrebno. Ko pa se je Japonska popolnoma oddvojila od Anglije in začela čedalje bolj posegati v domeno njenih življenjskih interesov, je prav kmalu prevladalo spoznanje, da je treba to prevažno luko na pragu v Pacifik opremiti z vsem potrebnim, tako da bo na njej zastava Velike Britanije kljubovala vsem riepri-likam.
Utrditev Singapura je sedaj končana. V uvodu omenjena vojaška konferenca, izzvana pač predvsem po izredni zaostritvi kitajskega konflikta, je lahko že razpravljala o tem, kako naj se iz Singapura kot osrčja organizira uspešna vojaška obramba ob vsem Tihem oceanu. Japonska politika zadnjih let, zlasti pa najnovejša kriza v Tien-cinu, je Angleže temeljito poučila, da njihov optimizem, ki je računal s starimi zvezami tudi na Daljnem vzhodu ni bil utemeljen, enako kakor ni bil utemeljen v evropski politiki. Če velja danes po vsem vsetu, da sila več zaleže ko ideja, velj^ to še prav posebno v Orientu, kjer imajo ljudje in narodi respekt samo pred dejansko močjo. Prav za prav je presenetljivo, da so začeli Angleži izvajati praktične posledice iz tega spoznanja šele sedaj, ko pa imajo vendar že stoletja opravka z Orientom v vseh njegovih področjih.
Države ob Tihem oceanu so z nezaupanjem gledale na naraščajočo moč Japonske že od rusko-japonske vojne dalje. Zato niso odobravale Japoncem prijazne politike Londona. Posebno močno se je nerazpoloženje napram tej politiki stopnjevalo v teku povojne dobe, ko so se zlasti v britanskih dominionih Avstraliji in Novi Zelandiji pritoževali, da zaman opozarjajo na rastočo japonsko nevarnost. To je bilo v dobi borbe za utrditev Singapura in zoper njo. Zagovorniki utrditve, politiki in državniki obeh imenovanih dominionov so opozarjali, kako se je moč Japonske silno stopnjevala, odkar je bila odrinila Ruse nazaj za mandžurske meje, pa odkar tudi Nemčija nima aktivne vloge v vzhodnoazijskih zadevah ter se je začela tudi Amerika umikati iz zapadnega Tihega oceana, ona ista Amerika, o kateri so še v zadnjih letih pred svetovno vojno verovali, da bo končno sprejela odločilno borbo z Japonci za prevlado nad Tihim oceanom.
Kdo bi si bil takrat mislil, da se bo situacija tako hitro prevrgla. Danop občutijo v Avstraliji in Novi Zelandiji zadoščenje, ko prihajajo Jobove vesti iz Tiencina in Svatova ter drugih kitajskih pristaniških mest, kjer so izpostavljeni britanski podaniki drugih narodnosti. Nerazumljiva japonska politika, ki ima še ne dovolj pojasnjene motive pri svoji taktiki, je najboljši zaveznik obeh dominionov, ki jima sedaj ne bo težko prepričati Londona o potrebi še večje oborožitve tudi na Tihem oceanu. Japonska agresivnost je že sedaj dosegla, da se je povezanost britanskega imperija ob Pacifiku silno stopnjevala.
Velita Britanija pa ima sedaj priliko, da ojači hkrati sodelovanje z drugimi silami, ki so življenjsko zainteresirane na Tihem oceanu. Tu je Nizozemska s svojim velikim kolonialnim imperijem na Malajskem otočju, ki se je čutila prav tako razočarano, ko se je Anglija branila utrjevalnih del v Singapuru. Neposredne nevarnosti za nizozemsko Indonezijo sicer ni, toda nihče ne more dvomiti o tem, da pride kmalu na vrsto, ako se posrečijo Tokiu nakane sedanje ekspanzivne politike. Kakor je Velika Britanija z lahkoto dosegla sodelovanje s Francijo, ki je s svojo kolonialno posestjo v Indokini zainteresirana proti japonsko, tako bo mogla brez težav doseči
Prosvetni klub snd se zahvaljuje
Cleveland, O. — Prosvetni klub S. N. Doma se najiskrene-je zahvaljuje vsem posetnikom piknika Slovenske šole SND, ki se je vršil 23. julija in Domovim odsekom, ki so požrtvovalno sodelovali, da se je cela prireditev tako vzorno završila.
Dalje se želimo zahvaliti za velikodušni dar v obliki mehkih pijač The Double Eagle Bottling Co., Mr. John Potokarju, ki je poklonil pop v korist Slovenske šole; dalje pekariji Fajdiga in Klančar v SND, za cake; Mrs. J.
Tavčar, za potico; Mrs. Hrvatin j in Mrs. Udovič, za potico; sle-jdeči pa so darovali v gotovini: Frank Oglar $6; Joseph Žele $2, J. B. Mihaljevich $2, Mrs. A. Lunder $1, in Mr. Fr. Lipoid $1.
Dalje se zahvalimo dnevniku "Enakopravnost" za priobčene dopise v korist Prosvetnega klu-jba in šole S. N. Doma.
Najlepša hvala vsem skupaj.
Potrebujemo pa še posnemal-ce, če bi kdo mogel kaj darovati v gotovini, naj prinese ali pošlje Mr. Tavčarju v S. N. Dom.
Za Prosvetni klub SND,
E razem Gorshe, tajnik
j Nemški Židje morajoj stavkovna linija j skrbeti sami zase • . (Dalje 8 f s<rJ
zaj na policijo in tako spravili v i	_	, 'jok tudi policiste. Bombardira-
1 Berlin. Uradni list objav- j nje se je vrgii0 uro in pol in do i Ija deseto uredbo, ki dopolnju-	ure je bilo znano, da
, je določbe glede nemškega d1-!je bilo le osem stavkarjev lahko Ižavljanstva. Najpomembnejše ^^^^ ^	^ udarcev, in
jdoločbe te uredbe so sledeče:|^dotakratni bilo nobenega. Ižidje bodo združeni v P^bni	poMje je bila v akciji tu-
;zvezi Židov v Nemčiji. Zveza bo.^	požarna bramba, ka-
[imela sedež v Berlinu ter po-L ^ bruhala vodo iz vodnih jdruznice v raznih nemških ^e-l ^	krasilo bo-
Idiscih. Zveza bo vodila izselje-, ^ ^	^ ^
vanje Zidov ter skrbela za zi- ^ videla, da ni kos, da bi
, dovske šole in posebna židovska vprašanja. V zvezi bodo včla-
maso ljudi ukrotila, podala in poklicala unijski komitej, kate-
List "Koroški Slovenec" o Slovanstvu
"Koroški Slovenec" prinaša zelo zanimiva razmišljanja, ki jih posnemamo: "V zadregi bi bil, kdor bi hotel vrednoto narodne zavesti izraziti z denarjem. Zdrava pamet pravi, da je narodna zavednost vrednota značaja in duševnosti. Vsi denarni zakladi sveta ne morejo odtehtati njene cene. Razsodnemu človeku se upira zdravi čut, da bi zvišeni svet duševnosti poniževal in blatil z zemeljskim prahom. Vest bi se vzbud-la s svarilom: Danes bi prodal 2,a denar svojo narodnost, jutri bi ponujal za drobiž svojo vernost, pojutrišnjem bi odvrgel lastno življenje kot prazen nič. Goljufati bi hotel druge, a bolj bi ogoljufal sebe. — Čemur se upira zdrava pamet in protivi poštena vest, to zmoreta zloba in neumnost. Na svetu se prepogosto dogaja, da se narodna zavest kupuje in prodaja za denar! Redko je zdravilo pri zlobi, proti nerazsodnosti pa se uspešno bori odkrita, jasna beseda. Kaj nam daje naša slovenska narodnost ? Slovenska narodna zavest te včlenjuje v dvamilijonski slovenski narod, po katerem si član velikega in mladega evropskega plemena Slovanov, daje ti pravo do dva-tisočletne slovenske zgodovine, po kateri si v krvnem in duševnem sorodstvu z davnimi i slovenskimi vojvodi, kmeti svo-I bodnjaki, branilci domaČe zem-jlje pred krvoločnim Turkom in I zaščitniki kmečkega dostojanstva v časih gosposkega nasilja. | Včlenjuje te v duševno občest-| vo z velikani slovenskega duha. i Slovenska knjiga je tvoja knjiga, slovenska pesem je tvoja pesem, slovenska umetnina tvoja umetnina. Slovenska beseda e posoda tvoje molitve in sred-tica tvoje kulture in nravne rasti. Krvna in duševna sorodnost Le veže z mladimi slovanskimi narodi, katerih število bo v desetletjih doseglo polovico e\ -ropskega števila. Že danes dobiva beseda "Slovan" doslej še nepoznan, blagoglasen prizvok. Ki ga bo razodela dogledna bodočnost, v vsej njegovi silni
vsebini. Vse to in še več je duševni zaklad, ki ti ga posreduje, slovenska, tvoja narodna zavest. V družini narodov si kot Slovan včlenjen v prvo vrsto. Čudoviti zakon ravnotežja v Evropi in na svetu se vedno spet kaže tako, da vodi družino narodov v širokosrčnejše, oni s širšo zamislijo. Evropo vodi kdor služi evropskim koristim. Svet vodi, kdor je zajel vso človeško družino. Slovencu spoštovanje drugih narodov nikakor ni težko; le prerada se ta slovenska vrlina prelevi celo v slabost, da slovenski človek ob spoštovanju soseda pozabi na lastno dostojanstvo. A samo posamezniki v narodu morejo grešiti, narodne rasti pa ne more ustaviti nihče na svetu. Slovanska narodnost je torej vredna žrtev. Če tako zahteva čas ter razmere, moramo biti junaki slovenske narodne družine, odločni, pripravljeni za vsako žrtev na naši ^emlji kot Slovenec, pobornik si mladega zdravega naroda in plemena, junak si človeške kulture. Tvoje ime Li bodi časten naslov!
j njeni tudi židje s Hanssenovim:^ sporočih| da „ piketi,
pu mm istom. i pre najo v.ranje sme vr^ti pri vhodih in na ' Nemčiji. Tnjim z,dom Je-istota- L	h	ne bodo tili
ko mogoče pristopiti k ^ Lebo, v tovarno.
Nadzorstvo nad zvezo bo vodilo ,	plinske
lotranje ministrstvo Zveza zi-^ „ tudi stavkokazi beža,
i dov je dolžna, ustanoviti v Nem- . .	,	..
.. j ... 'h iz avtomobilov in ko so se ti ■ eni dovoljno število ljudskih sol i „	,	... . ,
;	.L. ^ j , . , , I zamešali med maso, jih je Ijud-
„er paziLi na o, a o roci soe^^ malo premikastilo, da bodo
obiskujejo Razen tega lahko u-	30 skebali, poli.
stanovi tudi srednje sole ter po-l .. . ,	, ...
i , ^ ,	v , A-j- i ■ ena seje umaknila na druzbino
yebne strokovne sole. Zidje, ki' J ,,.VVJ	, . . , ,
v... v j , Z, zemljišče za parkanje m od tam zivno v Nemčiji, bodo lahko o- i 1	. J. . ..
v , , .	v i nadaljevala napade in oni poh-
oiskah samo sole, ki jih vzdrzu- .. J.	r
at j + caji, ki so bili med maso so bih je omenjena zveza. Nadzorstvo ,	. , .. , , , , ,
nad šolami bo vodilo prosvetno ^ moc. Aretacj do takrat do ! ministrstvo, židovska zveza bo 8 :30 ure m bilo posebnih, ker so i imela tudi dolžnost s svojimi,^ tudi aretacije v tem slučaju ! sredstvi skrbeti za Žide, ki jlm Prenevarne m odrejena Jih je bije potrebna podpora, da ne hi ti ■ 0 e |
židje padli v breme ministrstvu1, ^dnjic smo omenili v tej ko-!za socialno politiko.	,!om te kadar pri sosedu hiša
i gori, da gredo gasiti ogenj prijatelji in neprijatelji soseda — za-
ŠKRAT
DRAGA BUČA Vlada Novega Južnega Wale-
to, da se ogenj ne razširi tudi na njihove domove. Clevelandsko delavstvo se tega dobro zaveda
j sa je dala urediti vzorno farmo, in pokazalo je to tudi v praksi j za katero je potrošila 25,000 i zadnji petek in danes, s svojim 1 funtov šterlingov. Ker pa slaba, odločnim- nastopom. Vsa čast organizacija ni mogla pravočas- ■ vam, ki razumete boj delavstva no pripraviti semena in ker so in hvala za vašo solidarnost! krave v hlevih zavoljo kužne
i bolezni poginile, je vsa farma v 1 enem letu dala samo eno bučo.
Delavstvu ostala edina pot in
to je, boj, in zanesti se more le na svojo moč. Reakcijonarni Ta buca je zrasla samotna na potniki se poslužujejo radija
; nekem polju sredi drugih rastlin brez sadu.
V 16 DNEVIH OKOLI SVETA Ameriška pisateljica Clara Adamsova kani obleteti svet v šestnajstih dnevih in se po tem času vrniti na svoje izhodišče v New York. Potovanje je že začela in je prav te dni letela skozi Srednjo Evropo. Startala je v New Yorku dne 28. junija. Dne 6. julija je bila že v Hong-kongu, 7. julija se nadeja, da bo v Manili, 13. julija pa že v San Franciscu. štirinajstega julija bo nelahki polet, če pojde vse po sreči, zaključen.
in imajo najete razne kričače,
^ , .. , . , , v kateri delajo na to, da bi raz-Nadzornik farme je bil konc- dvojm delavsko solidarnost. ni,
jno prisiljen da je.obIastvu spo-|kar ne tim0i da * se jim „
roeil neuspeh. Trajalo je vec ne-;	Tudi bosomi ki se j.
go dva tedna preden so dospeli	„ vašc domove ln vas
clam vladne komisije do farme, ln	„ skebanje, nikar
da b, si ogledal, bneo. A niso ne verjamit ker so lačani
imeli te sreče, kajti med tem je; , ,	.	..
. . ^ , '. v ... , , i zato, da vas s tem spravno v bil neki tat ali saljivec odnesel , , . . . , . , ,
še ta sadež Za 25,000 tnntov !labo ,m«"n k° bo sta"k» k°"' _	,r	r	icana, vedite, da se ne bodo bn-
sterhngov. Vzorno farmo so- ..	' . . .	.
med tem zaprli, eksperiment pa1 ?a 1 Za J3,8' ^ orej vsi is i, i
je imel za posledico, da so po-lse stavkokazite v sedanj, stavki
stale buče v Avstraliji nad vse popularne. Ljudje tako povpra-j šujejo po njih, da so se jim cene dvignile, čeprav seveda ne
OLIMPIJSKI TEK S PLAME-NICAMI Organizacijski odbor 12. o-limpijskih iger v Helsinkih je sedaj dokončno sklenil, da se bo izvedel tudi prihodnje leto olimpijski tek s plamenicami iz 3rške do Helsinkov. Tudi ter-mine za poedine nastope v o-limpijskem stadionu so že določili. Vršile pa se ne bodo tekme v ženski telovadbi. Doslej se je prijavilo za sodelovanje 45 dežel, med njimi Japonska, katere udeležba doslej ni bila sigurna. Prvič bodo nastopili tudi tekmovalci iz Irana.
stanejo bas po 25,000 funtov šterlingov.
dajte vendar spregledati, kje je j vaše mesto in kdo je delavski zagovornik, dokler je še čas.
Danes popoldne ob treh se bo masno piketiranje nadaljevalo in unija vas vabi, da pridete zopet tako številno kot ste davi. — Stavkovni odbor
učinkovito skupno akcijo v srednjem in južnem Pacifiku, ako razvije sama primerno aktivno energijo.
Podoba je, da ta pogoj: razviti primerno aktivno energijo na britanski strani, oni pogoj, ki se v Ameriki zahteva od Londona, Verjetno je, da bi bilo krize v kitajskih pristaniščih takoj konec, kakor hitro bi se Amerika pridružila s svojo vojno mornarico zapadnoevropskima silama. Toda v Washingtonu se držijo neke previdne re-zerviranosti in niso redki komentarji dobro informiranih listov, ki trdijo, da hoče Amerika s svojo rezerviranostjo prisiliti Anglijo do večje aktivnosti na Daljnem vzhodu. Nihče ne gre rad za tuje interese v ogenj, toda marsikdo je pripravljen zelo mnogo prispevati, kadar je borba postavljena na temelj enakovrednega sodelovanja. Na tej osnovi, tako se trdi, je tudi Amerika pripravljena iti dalje, nego bi bilo soditi po dosedaj dokaj rezerviranem zadržanju.
TEŽAVE BOJEVANJA V ZRAKU
Bojazen pred nenadnimi napadi iz zraka, ki bi se utegnili začeti brez prejšnjih naznanil, je v zadnjem času močno razburila angleško javnost. Angleško letalsko ministrstvo je zaradi tega sklicalo strokovnjake na posvet zaradi obrambe v primeru takšnega napada.
Britski strokovnjaki so baje sklenili, da bo treba v bodoči vojni na vsak napad odgovoriti s protinapadom na tisto državo, ki bo napadla angleško o-zemlje. V španski državljanski vojni niso napadalci niti odda-leč izkoristiti vseh možnosti, ki so dane zračnim silam v primeru napada. Zračna vojna brez pardona bo zaradi tega mnogo težja in pogubnejša in obramba se mora pripraviti, da bo dorasla svojim nalogam.
LADJE IZ BITKE PRI NAVARINU
Grški listi poročajo, da je bil sklenjen med grško in egiptsko vlado sporazum, ki predvideva j dvig 90 grških in egiptskih la-|dij, ki so postale 1. 1827 žrtev napada Pri Navarinu, kjer so I jih potopile ladje Anglije, Fran-jcije in Rusije, ki so imele ta-j krat medsebojno vojno zvezo, j Ladje, ki so takrat izginile na I dno morja, so imele v blagaj-| na h zlata, ki ni nikoli pozneje j prišlo na beli dan. Z dviganjem j potopljenega brodovja bodo pričeli v najkrajšem času.
"V nekem letovišču ^ meričani plačali hotels^' skupno 30 dolarjev, ali1: 10 dolarjev. Hkrati so žili proti slugi, da se j'®1 čun pretiran. To je slug8 čil hotelirju. Hotelir je račun znižal za 5 dolar j5' ftei čil je slugi 5 dolarjev, d8 ne gostom, toda slugi se) prenerodno deliti 5 dol8'111 £ tri dele, zato je vrnil v^e(
O C] "
gostu le po en dolar, pridržal sam.
Gostje so plačali vsak po 10 dolarjev, vi bil dolar vrnjen, torej je v vsak plačal po 9 dola'Jr 2 skupno 27 dolarjev. SM ^ pridržal 2 dolarja, N| skupaj torej 29 dolarji' "Kje je ostal 1 dolar ■ Onemu, ki bo prav P" kje je ostal manjkajoč
bo škrat skomandiral v0' 1Co stari kraj, — če ne bo
h ier
'toj
'ej( tak 'an:
"1 itič
ePi toll • list
Roboti - vo? di
Ameriški inženirji s0 vojaka-robota. Gre za ki so ga napravili v P' trotehnični tovarni v
a,
K
Ms ar( jI) 'do f tok
du in ki postavlja ba]e ' je bilo doslej v tem p0^ ^
rat
ev,
senco.
«iil
Mansfieldski robot j® 'sti m in tehta 2 in pol t0" mu je mogoče nap1"® manj nego 600 razlic1" in sicer s pomočjo ki predstavljajo njegove ne iz najrazličnejših e'e( stanic, radijskih apa^^j rofonov in drugih pr'l):'
Selenove stanice očem tega robota razli" barv. Jekleni mož la^ sedi in teče in to celo P0 cah. Če pride pred vr^9 nižja nego 3 m, se sk'0'1 cer za toliko, kolikor J da lahko gre skozi odp pravljajo ga popolno^ Ijave.
Ameriški tisk piše 0 možnostih tega stroju' ka. Seveda ga hočejo tudi vojnega rokodels^ pravijo, da mu je la^ nati granato v določ^ Napad tisoč takšnih r0 / sovražno vojsko bi zmlel. To pa so seved3 banja ameriškega tis^'j ra svojim čitateljem P0 1 diti senzacije.
$
'VZOREC ELEKTP1
\
A\
Elektrotehniki neke ^ ^ električne družbe imaJ0 J lje s popolnoma novim P1^ ive ki ga je načelo p's at newyorške šolarke. To P ,
SMRT BOLGARSKEGA GENERALA
Sofija. — V 79. letu starosti je umrl rezervni general Kovačev, poveljnik armadnega zbora v »balkanski vojni in bivši vojni minister.
OTVORITEV PRADA
Ob navzočnosti predstavnikov španske vlado in diplomatov so v Madridu zopet odprli sloviti muzej Prado. Vse slike, ki so i jih dobili doslej iz inostran-stva, so v Pradu zopet razstavljene, manjka le še 151 umetnin, ki so ta čas v Ženevi in ki se vrnejo po vsej priliki v septem-jbru. Na njih mesto so začasno postavili dela slavnih španskih I slikarjev, ki so jih posodili Es-I corial in drugi muzeji.
je v laboratorijih dru1
0.
lo mnogo veselja, se &

"Spoštovani gosp0'
djf

sim, bodite tako prija pošljite majhen vzore6 ke, če ga morete pog1"6'
kor tudi nekoliko Pr' i V zemljepisni uri se učimo." Družba
J 3( /
Jc
; odgovorila, da bi mog J elektrike prav lahko P čim se bo našla'pot, , mogoče zaviti in posl® šti.
Sc h: 6
fet)
h lei
'OC %
'ai
te, 'n
OGLAŠAJTE V -"ENAKOPRAVr
k julija, 1939,
ENAKOPRAVNOST
' ŠtoRAN Š
COUGHLINOVA GONJA PLEMENSKEGA SOVRAŠTVA JE RESNA ZADEVA
oznani katoliški župnik Rev. anies R. Cox je imel nedavno ! 'ttsburghu govor, v katerem Je '?rez rokavic ožigosal anti-semitsko propagando radijske-P^digarja Coughlina, o ka-erem J® dokazano, da materij al „VvVo?e "Pridige" črpa iz nacij-1 virov. Rev. Cox je med dru-izjavil:
^ed tem kot katoličani ne Oremo ustaviti Fr. Coughlina, {.^^ zagotovljeni, da se vsi g- ? ^ani in duhovniki ne stri-nem0 Z ^>0 mojem skromna *^llenju' 80 njegovi napadi veru odporni vsakomur, ki i« in dJe' da je Bog oče nas vseh d ^ ^ smo si Po njem vsi ljudje \1no J6, mojih mislih je skraj-Ujp .eo Usno od duhovnika, na-nJgati ? božjega, ki ima pridi-Dj Jubezen do Boga in bližje ngija' direktno ali indirektno
P*'"**'
la inia p al1 verskih razlik. Ako i r" Coughlin prav, potem
[a( n ak!raV tudi Ku Klux Klan,
v:, iledc ŽidovPraV Ku klux Klan
ima prav tudi gle-»e n . ov in zamorcev, to 5p ga .r1 'da ^r- Coughlin same-" itopa 6 0bsoja in vse, kar on za-
-j ;i žjJ" ^0u8hlin v isti sapi dol-,,«i tiedh!' 80 komunisti in da so iejo bif0dni bankirji. Eni uteg-.Vi tako n' pryo ali drugo, ampak lank,' ■. rio biti mednarodni
<,p 11 komunisti? . . .
.ji itič^ arneriškim sistemom popi ico ,SVobode, ima vsakdo pra-j, epyu.^ j® socialist, radikalec, olj g. .anec. demokrat ali kar-ist ,i volja—da, tudi komu-J3 dlo'cj ri vrhovna sodni j a ne Hen a Je komunistična stran Atn0S^aVna neustavna. isto?ak kako morejo biti Žid-
fri***:.; m
^odn^?10 komunisti in med-jj idovSL bankirji? Ako imamo iel ^kraf^ kirje, imamo tudi of	^ irskih, nemških,
BV'inkr|lri- !*a^'ianskih bankir-anki,,./^ Je Proti-ustavno biti je<istUje'. ^o se najdejo Žid je, ki t0"' fat +,,,0, ^asopise, imamo sto-
irskih, škotskih in c&sniških lastnikov—
liste, ki jih lastujejo Hearst, Scripps - Howard, Patterson-McCormick; največji in najvplivnejši ameriški časopisi niso lastovani od Židov.
"Židje ne kontrolirajo bogastvo. Zagotavljam vas, da Mello-ni, Morgani, Rockefeller ji in Fordi lahko kupijo in prodajo vse Žide, kar jih živi v Zedinjenih državah. ,
"Kot katoliški duhovnik odločno protestiram proti nesramni doktrini plemenskega razlikovanja. Obsojam plemensko mrž-njo in plemensko preganjanje. Predvsem dvigam svoj glas proti anti-semitizmu. Isti je nemoralen in nekrščanski. Kristus je bil Žid, in mi, kot njegovi učenci, moramo braniti Njegovo ljudstvo."
Tako pittsburški župnik Cox. j Vendar znano je ,da je mnogo | katoliških duhovnikov, zlasti ir-j skih, ki odprto ali prikrito sim-patizirajo s Coughlinovimi izbruhi plemenskega sovraštva. V mestu New Yorku je anti-semi-tizem začel navzemati grozečo obliko in prišlo je že ponovno do uličnih incidentov. "Tablet," uradno glasilo katoliške škofije v Brooklynu, pridno priliva olja na ogenj in propagira formiranje takozvane "Kristjan s k e fronte," ki se specializira v vpri-zorjanja uličnih kravalov in napadov na posamezne Žide. Pri tem početju pridno sekundirajo coughlinovcem nemški bundov-ci, ki radijskega pridigarja naravnost obžujejo.
Na srečo pa je New York v tem še osamljen. V Chicagu n. pr. katoliški krogi pobijajo Coughlinov strup in kardinal Mundelein je že izrecno obsodil netenje plemenske mržnje. Tudi v drugih ozirih zavzemajo katoliški voditelji v tem mestu progresivno stališče. Na velikem shodu klavniških delavcev, ki so organizirani v CIO uniji, je 16. julija govoril pomožni škof Bernard J. Sheil, ki je delavcem v slučaju stavke obljubil svojo moralno podporo. Uradno gla-' silo katoliške škofije tudi do-
Društveni
T
AUGUST
6. avgusta nedelja — Piknik samostojnega zbora "Zarja" na Močilnikarjevi farmi.
6. avgusta, nedelja. — Piknik društva "Soča", št. 26 SDZ, na prostorih kluba Z. S. D. na 6818 Denison Ave.
13. avgusta, nedelja. — Piknik dr. "Danica", št. 34, SDZ na Zornovih' prostorih, Bradley Road.
27. avgusta, nedelja. — Piknik Workmen's Sick and Benefit na Stuškovi farmi.
27. avgusta. — Olimpijada Slovenske dobrodelne zveze na Jack Pintarjevi farmi.
SEPTEMBER
2. septembra, sobota. — Društvo Srca Jezusovega, Proslava 40 letnice, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave.
9. septembra, sobota. — Plesna veselica. Lucky Stars, SDZ, v avditoriju Slovenskega Narodnega doma, na St. Clair Avenue.
9. septembra, sobota — Ples Eddie Kovacic for Council v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
16. septembra, sobota. — Ples društva "Comrades", št. 566, SNPJ v. avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
23. septembra, sobota. — Ples društva Martha Washington, št. 38, SDZ v Slov. nar. domu, na St. Clair Ave.
23. septembra, sobota. — Gay Debs Club, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
23. septembra, sobota. — Ples S. D. Z. št. 37 v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
30. septembra, sobota — Young Men's Democratic Club, pies
and the Firelands and embracing so m e 3 ,8 0 0, 0 0 0 acres. These lands, the state said, were to be held for the
IP
lili'-'
iCr
en"
CLEVEUNO
sledno podpira stališče stavkajočih časnikarjev, organiziranih v Newspaper Guildu.
p,
aPcl at Hudson ^CTICUT IN OHIO
$ ^ I lairiWaS ^ew Connec-io ^ of r ]0ut a town on the ^ ^ by ^ c ^rie. which wa;i imii0 Ve that name and I be-3# ^ ttiay i 0 child is now boru ič Gfge - 1Ve See that nlnm
1° 'pot0? Windham."
's retur Ses Cleavclan i 6 11 froni the mouth of etlt of t,^a ^iver, where, rs ■J >aiiy . C Connecticut Lard
n",
t:
J Ho OE Connecticut e >s4 , of "-e Revolt,-irt ailds jv, 0 SUrrcnder title to 11 as ^ ''orthern Ohio now e Western Reserve
lat'
v
COURTESY-THE STANDARD OILCO.(OHIO)
exclusive use of the people of Connecticut.
In 1796 Moses Cleaveland, with a party of surveyors, became Connecticut's adv a nee guard into the Western Reserve. Though the danger from Indians had been removed from northeastern Ohio by the Treaty of Greenville, Cleaveland still regarded it as a strategic step to bargain with the Iroquois for the territory in which he planned to settle.
At Buffalo Creek he met with representatives of the Six Nations at their council fires and
after an exchange of fulsome compliments and the smoking of the peace pipe, Cleaveland bought the Iroquois claims to the Western Reserve for $25,000, two head of cattle and 100 gallons of whiskey.
As a result, for the first time Ohio settlers entered the state over the logical and easiest route, namely, the shore of Lake Erie.
The Connecticut adv ance guard traveled by land to Con-neaut, then by lake to the Cuyahoga, entering first by mistake on the way, a river east of the Cuyahoga which was' subsequently called the Chagrin.
On arrival at the site of the new town, instruments were set up and the surveyors began their arduous task.
Settlement in the Western Reserve proceeded rapidly following Cleaveland's expedit ion. Youngstown was founded in 1798; Warren and Ravenna in 1790, and other communities followed in quick succession.
The people of Connecticut brought to the Western Reserve a distinct flavor of New England. Some of the finest examples of New England churches are to be found in northeastern Ohio villages, such as Twins-burg and Tallmadge. These Connecticut communities in Ohio all have their public squares or commons. Majestic trees shade the broad streets—so that to one familiar with Connecticut the Western Reserve is a bit
of the old state.
* v
Next Week: Where did ihe Mormons settle in Ohio?
v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 30. septembra, sobota. — Ples dr. Spartans, št. 198, SSPZ v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave.
OCTOBER 1. oktobra, nedelja. — Statuettes Club, prireditev v Slovenskem dalevskem domu, Waterloo Rd.
7. oktobra, sobota — Ples društva Marije Magdalene v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 7. oktobra., sobota. — Rana Club, ples v Slovenskem de-vavskem domu, na Waterloo Road.
7.	oktobra sobota. — Društvo "Delavec" št. 257 SNPJ priredi Vinsko trgatev v Jugoslovanskem narodnem domu v West Parku.
8.	oktobra, nedelja, — Koncert in ples Skupnih Mladinskih pevskih zborov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
8. oktobra, nedelja, — Koncert Združenih mladinskih pevskih zborov v SND na St. Clair Ave.
14. oktobra, sobota. — Ples dr. Slov. Sokolice št. 442, SNPJ v S. N. D. na St. Clair Ave. 14. oktobra, sobota. — Friendship Grove, W. C., ples v Slovenskem delavskem Domu na Waterloo Rd.
14.	oktobra sobota — Ples Žum-berak HBZ v Twi-Light Ballroom ha St. Clair Ave.
15.	oktobra, nedelja — Koncert in ples Industrialne Rad. Organizacije v SND na St .Clair | Avenue,
15. oktobra, nedelja. — Cleve-landska federacija SNPJ proslavlja 35 letnico SNPJ v o-beh dvoranah SDD na Waterloo Rd. Popoldan program. 21. oktobra, sobota. — Dr. Lun-der-Adamič, št. 20, SSPZ obhaja 30 letnico s programom v SND na St. Clair Ave. 21. oktobra., sobota — Društvo Betsy Ross, ples v Slovenskem delavskem dmu, Waterloo Rd.
21.	oktobra, sobota — Ples Bun co Girls Club v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
22.	oktobra, nedelja — Koncert in ples zbora "Sloga" v SND, na St. Clair Ave.
23.	oktobra, ponedeljek — Ples S. V. S. Cadets v Twi-Light Ballroom na St. Clair' Ave.
26/ oktobra, četrtek. — Ples dr. Clainvoods, št. 40, SDZ v S. N. D. na St. Clair Ave. 27. oktobra, petek. — Ples dr. "Carniola Tent", ša. 1288, The Macabees v SND na St. Clair Avenue.
28. oktobra, sobota. — Ples dr. Clevelandski Slovenci, št. Ib, SDZ v S. N. Domu na St. Clair Ave.
28. oktobra sobota — Local No. 1228, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road
28. oktobra, sobota — Zadružna plesna veselica z večerjo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
28.	oktobra, sobota. — Ples A-cacia Club v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
29.	oktobra, nedelja. — Waterloo Grove, WC., ples v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd.
29. oktobra, nedelja. — Proslava 25-letnice dr. sv. Cirila in Metoda, št. 18, SDZ v S. N. Domu na St. Clair Ave.
29.	oktobra, nedelja — Koncertna proslava 25-letnice društva "Zvon" v SND na E. 80th St.
30.	oktobra, torek — Outdoors-men Club, ples v SND, na St. Clair Ave.
NOVEMBER
4. novembra, sobota. — Združene Slovenke, SDZ., ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
4.	novembra, sobota. — Ples Buckeye Stars v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
5.	novembra, nedelja. — Slov. Ženska Zveza, št. 41, prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
5. novembra, nedelja. — Koncert Blaue Donau, v S. N. D., na St. Clair Ave.
5. novembra nedelja — Koncert mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
11. novembra, sobota — Plesno veselico priredi dr. Vipavski Raj, št. 312 SNPJ v Slov. Domu na Holmes Ave.
11. novembra, sobota. — Ples društva "Slovenec" št. 1, SDZ v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
11. novembra, sobota — Collin-wood Hive, TM, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
11.	novembra, sobota. — Ples "Cvet Hrvatske Sestare v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
12.	novembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran", koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
12. novembra, nedelja. — Opera Samostojnega pevskega zbora "Zarja" v S. N. D. na St. Clair Ave.
18. novembra, sobota. — Modem Crusaders, SDZ, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
18.	novembra, sobota. — Ples Young Ladies Sodality SVS v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
19,	novembra, nedelja. — Društvo "V Boj", št. 53, SNPJ, prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo
"PROFESSOR NOODLE"
De&r Professor ;-
Each night 1 dandle from a stra-p, and sometimes land in some, orve's lap! Now why don't street psor men provide sufficient seats for folks who ride7
Mrs. Hefty
1 he street car men -areV witty ffinKs —v, they love to josh and cut high, jmks! And So you See these jolly folk.\ must K ewe their little,'^ "st andi xi(5" j ok e!
Prof. Noodle^
MAOAM, t MUST
WILL SOU BC

Road.
19. novembra sobota. — Ples Royal Hi Hats v SND, na St. Clair Ave.
19. novembra, nedelja. — Ples dr. Sv. Ane, št. 4, SDZ v S. N. Domu na St. Clair Ave.
19. novembra v nedeljo — Koncert in ples, priredi pevski zbor "Adria" v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
35. novembra, sobota — Ples dr. "Comrades", št. 566, SNPJ v. Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave.
25.	novembra, sobota. — Društvo "Svoboda", SNPJ, prireditev v S. D. D. na Waterloo Rd.
26.	novembra, nedelja. — Pred-dinski pevski zbor, koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
26. novembra, nedelja. — Hlastava in ples dr. "Abraševič", v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
26. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road, priredi koncert v avditoriju Slovenskega delavskega doma.
29.	novembra, sreda — Ples In-tef-Lodge League v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
30.	novembra. (Zahvalni dan), Koncert Soc. Zarje v avditoriju SND.
30. novembra, četrtek. — Slov. Dobrodelna Zveza, prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
DECEMBER
2. dccembra, sobota. — Ples, Variety Club v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
2.	decembra, sobota. — Ples društva "Lira", v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. _
3.	decembra, nedelja. — Obletnica in ples dr. Pioneers, H. B. Z. v SND na St. Clair Ave.
3. decembra nedelja — Koncert Slovana v Društvenem Domu na Recher Ave.
3. decembra, nedelja. — Društva "Združeni bratje", št. 26, SSPZ, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
9. decembra, sobota. — Društvo "Strugglers", SNPJ, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
9.	decembra, sobota. — Ples dr. Janeza Krstnika, št. 37, JSKJ v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
10.	decembra, nedelja. — Pred-
stava dramskega društva "I-van Cankar" v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
10. decembra, nedelja. — Klub
"Oreški", prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
16.	decembra, sobota. — Božič-nica v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma — National Screw Mfg. Co.
17.	decembra, nedelja. — Božič-nica in ples Slov. Mlad. šole v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave.
23. decembra, sobota. — Ples Svob. Slovenk, št. 2, S. D, Z. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
25. decembra, ponedeljek — So-citlistični klub št. 49, ples v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd.
31. decembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran", ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
31. decembra, nedelja. — Silvestrov večer, S. N. Doma in Klub dr. SND v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
31. decembra. — Silvestrovska zabava pevskega zbora "Slovan" v Društvenem Domu, na Recher Ave.
19 4 0
20. januarja sobota — Ples društva "Lira" v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
3. februarja, sobota. — Ples dr. "Kranj" v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
30. marca, sobota. — Ples društva "Lira" v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
Paul V. McNutt. Za ravnatelja komisije, ki upravlja zakon socialne zaščitef je bil imenovan bivši governer države Indiane, Paul V. McNutt, ki je znan kot demokrat skrajno konservativnega kalibra. Med liberalnimi new-dealer j i je to imenovanje povzročilo silno poparjenost. Znano je, da McNutt stremi po predsedniški nominaciji, in dejstvo, da ga je Roosevelt imenoval na to važno mesto, se v nekaterih krogih smatra kot namig, da je njegove ambicije pripravljen podpirati. Vsekakor je predsednikova akcija skrajno zagonetna.
OGORČENI ŽUPANI
Konferenca županov velikih ameriških mest je poslala kongresu ogorčen protest proti novi WPA postavi, v katerem se o-pozarja, da bo tudi sistem direktnega relifa na celi črti skra-hiral, ako se restrikcij glede re-lifnega dela takoj ne odpravi.
D
tono
[OBOI
Ravnokar je izšla...
velepomembna knjiga
S
o
THE SLOVENES; A SOCIAL HISTORY"
D
O
O
s
spisal Dragotin Lončar	q
prestavil v angleščino Anthony J. Klančar
Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev.
O
a
o
Knjiga je vezana stane $1
Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
glllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
= Vladimir Levstik:

PRAVICA KLADIVA
POVEST
Andrej se je ogrel tem bolj, ker je videl nastavljeno zanko.
"Dobro se nam godi!" je ponovil z bobnečim grohotom. — "Komu pa? Tebi, ki hočeš biti samo sit in bogat in dobro zapisan pri višjih! Če bi bil človek, kakršni so ljudje, bi kmalu spoznal, da imaš manj pravic kakor pes, ki čuva tvoj malin. Kaj moreš biti pri nas, dokler ostaneš slovenske matere sin? Hlapec! Kaj smeš, dokler se ne zatajiš? Služiti Nemcu, ki reže tvoj kruh po svoje! Kamorkoli se ozreš, je tvoje pravice proti njihovi toliko, kolikor je krščanske proti turški. Za koga živiš, para slovenska? Za tujca. Za koga pogineš, kadar bo treba dati kri? Za tujca. In praviš, da se nam dobro godi!"
Pivci so kimali, toda Aleš je sijal od zmagoslavja.
"Glej, glej!" je zategnil hinavsko. "Do te minute sem mislil, da cesar za nas ni tujec . . . Vidiš, vidiš! Tak ti imaš našega cesarja za tujca?"
In Možina je odgovarjal prijateljem in nasprotnikom, sipa je vmes svojo sol... Primera med Avstrijo in Turčijo se je ponujala sama od sebe. Kar se je zdaj začelo na jugu, se je moralo končati na severu; tudi pri nas je moralo udariti naklo na kladivo, da se izpolni pravica! Govoril je oprezno in dokazoval s prispodobami, po ivinkih vodeč poslušalce do zrna. Nekateri so kimali, drugi so se zmrdo-vali, tretji majali z glavami, še preden je usta odprl. Čutil je, da jih nekdo svari in odvrača od njega . ..
Nekoč je stopil v krčmo Aleš. Sedel je, zapičil oči v kovača, ki je pravkar razlagal in zlobno poslušal do konca, ne da bi se oglasil vmes. Nato je dejal kakor tja v en dan:
"Res je pa le, kar pravijo župnik: da Srb ni naše vere človek!"
"Eden je Bog za vse, ki iščejo pravice," je mirno odvrnil Andrej, prijemaje se za brado.
"Vidiš, kovač!" Aleš je ško-
illllllllllllllin
doželjno blisnil izpod čela. "S svojo lastno besedo si zdajle priznal, da srbski bog ne more biti naš Bog."
Vsa izba je obmolknila.
"Nu?" je rekel kovač. "Kar povej."
"Ti praviš: za vse, ki iščejo pravice. Ta Bog je tedaj za Srbe in še za koga. Za nas ne! Mi ne iščemo pravice in je nimamo za kaj iskati. Imamo jo; Turek je daleč od nas in nam se dobro godi."
"O cesarju ne govorim," je odbil Andrej. "Pravim pa in vsak otrok ve, da stoji na Koroškem kamenit stol, na katerem niso kronali avstrijskih cesarjev, ampak slovenske kneze. Danes jih ne kronate več. Zakaj ne? Zato, ker ne verujete v enega Boga, ampak v dva: v tistega, ki je ustvaril tebe, in v tistega, ki je ustvaril tvojega brata."
"Prav govori kovač!" so mrmrali nekateri. "Zasolil mu je .. Eh, kje so naše pravice!"
Drugi so jezno odhajali. Brezverec Andrej se je vlekel za naša pravico; po tem takem je bila Bogu nevšečna in greh je bilo govoriti o njej . . .
"Veliko si me naučil, kovač," je bevsnil mlinar že izza vrat. "Če bi tudi žandarjem razložil, kako in kaj, bi bilo vse v redu . ... Ne maraš? Nu, pa nikar. Zapomnil si bom tvoj nauk."
Taki prizori so se ponavljali vsako nedeljo. Andreju ni bilo moči zapreti ust; in kdor bi mu jih bil zaprl, ne bi bil ustavil nemira, ki so ga vse sape nosile s seboj. Topovi so grmeli ob Var-darju, a zemlja je drgetala do Soče. In obzorja so bila pokrita z znamenji, ki jih ni mogel či-tati vsak . . .
Čital jih je Možina. Vzlic sporu in razdoru, vzlic rohnenju go-jspoda Vojske in strahu pred večno kaznijo se je njegova izba spet napolnila z gosti. Prijatelji in nezvestniki so stopali I drug za drugim čez prepoveda-jni prag. In mojster Andrej jim I je propovedoval svojo kladivar-
sko vero.
Podžigala ga je gotovost, da je pristašev te vere čedalje več. i Rasli so iz tal širom dežele, cve-li, zoreli in razsipali svoje seme. Po cestah, v krčmah in na semnjih, kamorkoli so ga zanesli opravki, je srečaval ljudi svo-jjih misli, je slišal besede, kakor da so jih vzeli njemu iz ust. Dva dijaka, s katerima se je seznanil na poti v Ljubljano, sta mu razjasnila še marsikaj. Povabila sta. ga v nizko in temačno študentovsko sobico, ki je bila vsa svetla od čistega navdušenja, in sta ga seznanila s svojimi tovariši. Tam so mu povedali, da je izpolnitev na pohodu: mladina se pripravlja, bliža se borba, žrtev in uresničanje; vsak kdor veruje, mora zbirati pristaše in delati med njimi za veliki dan. Odpustili so ga kakor dragega svojca, z obljubo, da | pridejo kdaj pogledat njegov dom in njegove ljudi. Kmalu potem je dobil njihov časopis, ki ga je posojal le najbolj zanesljivim tovarišem. "Preporod" mu j je bilo ime. Da, to so bile prave besede, to je bilo prerojenje. — Treba se je bilo boriti, pripraviti se na vse, darovati kri in življenje. Brez žrtve ni bilo zveličan ja.
Čim bolj se je Andrej zamiš-I Ijal v to, da bo treba žrtev, tem mogočnejši je postajal ogenj, ki je gorel v njem. Nekaj ogromnega se je polaščalo njegove duše in jo je neslo naprej po poti, na kateri se ni bilo moči ustaviti...
IX.
Kmalu po začetku vojne se je tudi zgodilo, da je Blagaj prvič po svoji svatbi stopil v Možino-ivo hišo. Karkoli mu je branilo dotlej, v teh časih ni mogel ži-jveti brez kovača!
Prišel je v nedeljo popoldne, i Jesenski dež je klestil drevje i pred vrati in v topli izbi je bilo | nekaj ljudi. Lucija mu je tiho I podala roko; dve minuti je še sedela z zaprtimi očmi in stis-| njenimi usti, nato se je ukradla Iv kuhinjo in ni prišla več na iz-I pregled. Tudi kovaču je zletela i senca preko lica in le s težavo je našel besedo v pozdrav. Ali zadrega je trajala le trenutek. Zdaj ni bilo časa misliti na o-
sebno bridkost; vse to je bilo treba pozabiti; vse to ni bilo nič v primeri s tistim, za kar je šlo...
In tako so se začela žalostna svidenja, podobna srečanjem dveh senc nad dvema gomilama. Oči so begale pred očmi, roki sta mrtvo segali druga v drugo, dreveneč od strahu, da se ne bi izdali . . . Vse je bilo pokopano, vse prepovedano. In vendar sta morala živeti tudi tako!
Lucija se je zdela Krištofu kakor nuna. Časih je mislil, da ga sovraži ali morda celo zaničuje. Oh, ni je videl ponoči v njeni sobici, ko je tiščala glavo v blazino in klicala Brezmadežno, da bi ga pregnala iz njenih sanj!
A tudi to je bilo še preveč. A-leš, ki mu sovraštvo ni dalo pokoja, je kmalu vedel, da brat spet zahaja h kovaču. Brez po-mišljenja je siknil svakinji na uho:
"Pazi, Katra! Krištof te vara z deklino, ki jo je pustil zaradi tvojega denarja ..."
In Katra se je lotila moža. Na-pila se je in v pijanosti potožila sosedom. Bila je tako nesrečna!
Črn netopir je obletel vso ravensko vas. Jeziki so podivljali. Drugo nedeljo je zagrmelo s prižnice: ne prešuštvuj! In ko je župnik pripomnil, da se držita razuzdanstvo in svobodomisel-stvo za roke, so se zapičile vse oči v Lucijo in v Krištofa Bla-gaja.
Kovač je poslednji zvedel, kaj govorijo ljudje. Pljunil je od studa. Toda pomislil je, da ima vsaka hiša samo eno čast. Ne srd ne preziranje nista mogla zamašiti hudobnih ust. S težkim srcem je prosil Krištofa, naj ne prihaja v vas, kadar ni velike sile.
In Krištof ga je razumel. Na-mestu da bi hodil k Andreju na dom, se je srečaval z njim za vasjo, pri krčmarju in v trgu, kjerkoli na potih, o katerih je vedel, da jih ima. In spet ni o-stalo med njim in med kovačevo hčerjo drugega kakor brezupne slutnje, ki so molče usihale v noč.
Ostala pa je govorica. Obre-kovalci so jima zamerili še to, da sta vedela drug za drugega. Kdo je utegnil paziti? Kdo je bil porok, da se za to svetniško hinavščino ne godi baš tisto, česar biti ne sme? Vsako noč je kdo smukal okoli Možinove hiše, da bi zasačil Blaga ja, kadar pride vasovat . . .
Kovač se je naveličal tega pekla. Prijateljstvo je bilo prijateljstvo, toda čast je bila čast. Kolikorkrat je med delom ugi-,bal, kaj naj stori in katero pot naj izbere, tolikokrat je začul | govor kladiva: kar je zlo, po-i končaj! . . .
Sanje nedavnih pomladi so se bile izpremenile v zlo. Treba jih je bilo izruvati s koreninami in izbrisati vsako sled o njih. Treba je bilo poslati Lucijo drugam, treba se je bilo odvezati od Blagaja . . . Toda kako? Pošten človek ni smet, da bi ga tebi nič, meni nič odpihnil z rokava!
Iz teh oklevanj ga je rešila u-sod^, ki ni hotela, da bi se kovač in Krištof razšla. Njiju niti sta bili zvezani, kako bi jih raz-vezala ?
O Veliki noči leta 1913 je stopal Krištof Blagaj po svojem gozdu in je izbiral smreke za zgradbo novega skednja. Dospel je v tisti konec, ki je bil pred petimi leti še Jelenov; rajnki o-če ga je dokupil, da ne bi ločil njegovega lesa od ženinega, ki
je bil zdaj z mlinom vred Alešo-va last. Krištof je dobro pomnil mejo. Na dan kupčije so je obšli vsi skupaj; on, ranjki Blagaj in ranjki Jelen ter Miško-vec in Možina kot priči, zakaj pred petimi leti je bil zastran j kovača še božji mir. Oče je že takrat nameraval deliti posestvo med sinova in je zato ho-jtel, da bi se vedelo, čigavo je I kaj. še stare mejnike so pustili na njihovih mestih.
"Pazi, ne pozabi!" je zabiče-jval Blagaj pri vsakem koraku, j In Krištof je pazil, kakor le mo-jre bodoči gospodar. Glej, tod je bilo še njegovo, tamle že brato-
va zemlja . . .
V dolini, tik na meji, kjer jf bil svet valovit in razoran P1 hudournikih, ki so drli tod mi®1 v mlinski potok, je zdajci osu? nil. Tri, štiri najlepše smreke f bile posekane; samo štori inf kleščki so še zaznamovali M kje so stale! Krištof ni hot' verjeti očem. Ali bi se mar m' til? Stekel je nazaj. Da, tod šla meja, in tod, in tod; ta zraven velike bukve, je moral j* ti mejnik .". . Ne, ni ga W Kraj, kjer je stal, je bil ra^ in zasut po vodi. O mejniku bilo sledu!
(Dalje prihodnjič)
D.

i;
J?ctui/ al 1 i 8o«/*i /;31 1 in Cona
COTTON CLUB
fruit flavors
Vzemite domov . •
"V TORBICI ZA VARČEVANJE"
6 VELIKIH STEKLEN^ Cotton Club oranžne pija^c
In druge do padi j i ve soke!
—Velike 12 oz.
steklenice.
Hranite zamaške in dobite Eagle znamke.
c u i ie
IV
ie
iyXXXXatX3tXXXXXXKX3CXXXXXXXX3tXXXX3tXXXXXXXXXX3g3<X3tXXX3tXXy.
Nov Frigidaire (električna ledenica), velikost za družino, vse porcelan, običajna cena $206.00, se dobi sedaj za samo 139.00. Vprašajte na 819 East 185th St.
SPOMIN NA STARO DOMOVINO
"Naš, K,
79
■raji
ZBIRKA 87 SLIK
iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7% inčev
[Ta krasna zbirka, vas stane samo
SPADA V VSAKI
SLOVENSKI DOM
Hajvecja zaloga sloiensliih knjig v /Vmeriki!
V UnjigarnlX^Qlasii Naroda'^
■ #> ye ' 4PV	-.. M
doblto ^vsakovrstne slovensko knjige
naših priznanih pisateljev: Cankarja,
Tavčarja, Jurčiča, J'reglja, KmetovoJ
■*■»»	frrm	V,
Mileinskega, itd. v6; Vl^alogi imamo]
■.ewW-'-w
prevode del svetovnoznamn mojstrov}] ■•«.ww ■*«	s mf i# i"#'##
Gospodarske, gospodinjske in poncnej
knjige vj.jr.-<Igre, pesmi,*zemljevide;
Ljubitelji lepe knjig?naj pišejo p» cenik knjig/ki jih imamo v,zalogi.'
216 W. I8lli Slrcel, Mew York
61/1$ ivuwnv (Dep.-k )
Velika razprodaja za samo en teden
Klobuki vsi poletiy slamniki, beli in druge barve v vrednosti do 2.95 sedaj po 49c in 97c	Purses (ročne torbice) bele, črne in druge barve v vrednosti do 1.00 sedaj samo 10c, 19c, 29c 59c in 79c
Slips bele in tearose poprej 1.19 sedaj 1.00	
	Bele rokavice v vrednosti od 79c do 1.00 sedaj po 49c
Obleke za obrežje in kopanje slacks, shorts, farmerettes vrednost 1.29 do 1.95 sedaj 39c in 97c	
	Corselettes (moderci) Iz gumnija (kavčuka), ki reducirajo obilnost telesa; samo nekaj mer regularno 2.95, sedaj 1.85 Posebne vrednosti Harriet Hubbard Ayer's Powder regularno 1.00, sedaj 65c regularno 55c, sedaj 35c samo dokler so v zalogi
Qtroski "slips" mere 6 do 16 samo nekaj mer poprej 59c, sedaj po 25c	
Anklets (nogavice do členkov) poprej 25c do 35c mere 4 do 10 H sedaj 2 para za 25c	
	Obleke za neveste in za družabnosti opust modelov 25% odbitka
Naše znane Mojud nogavice zadnjič po teh cenah regularno 79c, sedaj 3 pare za 2.10 regularno 1.00, sedaj 3 pare za 2.65 Samo nekaj ducatov nogavic do kolen, regularno 79c, sedaj 19c	
	Omadeževane obleke za družabnosti po 1.00
GRDIMA SHOPPE
6111 St. Clair Avenue
HEnderson 6800
<3tstx$$sxx3ex3t3CXXi6$xiexxs68exs6$sc%sex$6$3e$se$gex$xx$soex3gxxsesex5
f
l
^mmiMBMJWTOlPMf MOUT
THE ECONOMY .
Maijfof WASHER
W59"
m
h ti
Vt
i
j
St.
iS'

Naredite pralni dan ekonomski dan z ekonomskim Maytagom. Priučite se, kako si lahko pri' hranite čas, perilo in denar z Maytag pralni# strojem — pralni stroj, katerega je izbralo 3,000,000 ameriških gospodinj. BREZPLAČNA DEMONSTRACIJA. Ugodna zamena za vaš sedanji pralni stroj — lahki in nizki pogoji.
Obiščite vašega MAYTAG prodajalca
Mi
Isi
es
J.l.M.l.lM.M.M.I.l.j.tll.M,I,M.l.',l.i.l.M
i<9$3C$X3t363t3eXX3i3eS6363ea6SeX3tX3a06XX3t3t3tXSliX3t36XX3^^
Razprodaja pralnih strojev
Sedaj imamo razprodajo Maytag pralnih stroje^ katere dobite po znižani ceni. Poslužite se te prilike i" si nabavite enega.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO
6104 ST. CLAIR AVE. in 819 E. 185 ST.
"PROFESSOR NOODLE"
|	(1) TA KUPON
=	z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravičijo
E=	osebo do te skupini kot na sliki. Zamenjate
Hj	lahko te kupone v našem uradu. Nobenih naročil
II	ne sprejemamo po pošti.
I IME_____________________________________
EE Naslov-----------------------------------
EE Mesto -----------------------------------

•De 2>.r_Prof essoi",1'
J My wifie v^5
a> motor * But 1 thin^. walXin^S ^eS by f^r! č lAnd. tKuS %
So Kindly tell1'1 what to do.
Sad HubW
Yc
ou both can vva.1 K &n(l &lso ride,
if on my plan ^ you should decide!
Just compromise with your sweet, queen, and. buy a second- hand machine!
Pi-of. Noodle.
1st
t;
»o.
Ju
' Pil i
if 6r kf Fu
Č( Hi •h,
ti