PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 150 lir	Leto	XXX.	Št.	113	(88©)	 TRST,	sreda,	19. junija 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskam! «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SESTANEK NA VRHU MED VLADNIMI STRANKAMI SE BO NADALJEVAL DANES
Socialisti zahtevajo odmrznitev kreditov vzporedno z obdavčitvijo potresnega blaga
Večji davčni dohodki morajo služiti za povečanje proizvodnje in zaposlitve
RIM, 18. — Sestanek na vrhu strank levosredinske koalicije v vili Madama se je zaključil nocoj malo pred 23. uro. Delegacija levo-‘fedinskih strank, ki so jih vodili glavni tajniki, so včeraj razprav-Uale ves dan. Razprava se je vrtela okrog novih davkov, ki naj bi Prinesli državnim blagajnam najmanj 3.000 milijard lir, uporabe te °9romne vsote denarja, in okrog odmrznitve kreditov.
Po vesteh, ki so prišle takoj po •estanku, ki se bo nadaljeval ju-
[ri, je razvidno, da obstajajo med ''fščansko demokracijo in socialisti precejšnje razlike v pogledu vodenja gospodarske politike.
že po dopoldanskem sestanku so predstavniki posameznih delegacij govorili o dobri volji vseh strank, da se doseže sporazum in omogoči vladi, da bo nadaljevala s svojim delom. Bile so tudi izjave, na osno-id katerih se je zdelo, da se bodo dogovorili že nocoj. Toda stvari so se zapletle predvsem pri vprašanju, kako razdeliti denar, ki ga bo država dobila od novih davkov,
da se pospeši proizvodnja in prepreči recesija, ki bi povzročila še večje število brezposelnih. Zvedelo se je, da je tajnik PSI De Martino v svojem poročilu obrazložil stališče socialistov in poudaril, da ni mogoče zahtevati od ljudi večjih davkov, če se jim ne zagotovi, da bo denar, ki ga bo država dobila, uporabljen za povečanje proizvodnje in delovnih mest. Opozoril je na nevarnost naraščajoče inflacije in primanjkljaja plačilne bilance ter na hude posledice, ki bi nastale na proizvajalnem področju, če bi še naprej trajala zamrznitev kre-
ditov. Zato je De Martino poudaril, da je treba denar, ki ga bo državna uprava dobila z novimi davki, povezati tudi z novo kreditno politiko, da se omogoči malim in srednjim podjetjem redno delovanje, še posebno je poudaril, da mora vlada najtesneje sodelovati s sindikati in da je «nesprejemljiva vojna s sindikati».
O gospodarskih vprašanjih je govoril tudi tajnik krščanske demokracije Fanfani, ki je obenem poudaril vprašanje odnosa s sindikati v zvezi z vodenjem gospodarske politike. V bistvu so se vsi več ali manj strinjali, da je treba zaostriti obdavčitev blaga široke potrošnje, razen najnujnejših življenjskih potrebščin, da se omeji notranja potrošnja, da se omogoči večji izvoz in zmanjša uvoz. Spor pa je nastal glede vprašanja kreditov. De-
Z včerajšnjega vrha leve sredine v vili Madama: spredaj Fanfani (levo) in Rumor, v ozadju pa De Martino
in Pietro Nenni
mokristjani še vedno zagovarjajo stališče, da ni mogoče takoj sprostiti kreditov, dokler ne bo državna uprava kasirala denar novega obdavčevanja. Socialisti pa vztrajajo, da je treba kredite nujno sprostiti, če se hoče preprečiti zmanjšanje proizvodnje in povečanje brezposelnosti.
To je jasno povedal tudi predsednik socialistične poslanske skupine Mariotti v izjavi, ki jo je dal časnikarjem po končanem sestanku. Dejal je, da je prišlo do okvirnega sporazuma o splošnih vprašanjih. Opozoril je, da se socialisti zavedajo, da bodo novi davki zahtevali velike žrtve. Toda vprašanje je, najti denar, da se podpre proizvodnja. To pomeni, da se ponovno odprejo krediti.
V bistvu, je poudaril MariottC «nam morajo ostale stranke odgovoriti, ali hočejo ali nočejo odpreti kreditov: O tem vprašanju ni bil storjen noben korak naprej». Mariotti je poudaril, da socialisti zahtevajo, da je treba denar, ki ga bodo dobili od novih davkov, takoj ponovno naložiti v proizvajalne dejavnosti.
Pred koncem današnjega sestanka so sklenili, da bodo nadaljevali pogajanja jutri popoldne. V dopoldanskih urah pa bo predsednik vlade Rumor predsedoval srečanju med gospodarskimi ministri. Ti bi morali sestaviti osnutek dogovora, ki naj bi ga na popoldanskem sestanku odobrile delegacije štirih strank.
Jutri popoldne torej bi moral biti odločilni sestanek, na katerem naj bi se končno dogovorili o gospodarski in denarni politiki, o vprašanjih, ki so bila vzrok krize pete Rumorjeve vlade.
Seja poslanske zbornice
RIM, 18. — V poslanski zbornici se je danes nadaljevala razprava o vladnem zakonskem odloku od 20. a-prila, s katerim je bila zadnjič povišana cena bencina in drugih naftnih proizvodov. Zakonski odlok mora biti odobren do jutri. V nasprotnem primeru zapade njegova veljavnost. Ustava določa, da mora parlament ratificirati vladne zakonske odloke najkasneje v šestdesetih dneh po njegovi odobritvi. Zdi se, da poslanska zbornica jutri ne bo zaključila razprave, saj so komunisti napovedali, da bodo storili vse, da preprečijo njegovo odobritev.
Poslanska zbornica je na današnji seji zavrnila predlog komunistov, da bi prekinili vse zakonodajno delo, dokler ne bo prišlo do razprave o sploš-
nem političnem položaju po končanem sestanku na vrhu strank leve sredine. Poleg tega je na seji poslanske zbornice notranji minister Taviani po-ročal o kriminalnem dogodku, ki se je pripetil na sedežu MSI v Padovi, kjer je neka oseba ubila dva misov-ska funkcionarja.
Maršal Žukov umrl?
MOSKVA, 18. — Po vesteh, ki krožijo po Moskvi, ki pa še niso bile uradno potrjene, naj bi danes popoldne umrl v kremeljski kbniki maršal Žukov, poveljnik sovjetske armade ob zavzetju Berlina leta 1945 in dolgoletni obrambni minister Sovjetske zveze. Žukov je bil star 77 let ter je bil že dolgo bo-.lan. Že decembra lani so ga sprejeli v kliniko zaradi srčne kapi.
Minister Toros na velesejmu
Včeraj dopoldne so na Montebelu odprli 26. mednarodni vzorčni velesejem. Po pozdravnih nagovorih predsednika dr. Sloeovicha, predsednika deželnega odbora Comellija, župana Spacciuija in ministra za odnose z deželami sen. M. Torosa, so si povabljenci in gostje skupaj ogledali razstavne paviljone. Na sliki svetovalec Gospodarske zbornice SR Slovenije F. Burger razkazuje ministru Torosu jugoslovanski paviljon v Palači narodov.
Poleg ministra Torosa je predsednik deželnega odbora dr. A. Comelli
....m»'...m............................n......mili..
DANES SE BO NIX0N SESTAL S PORTUGALSKIM PREDSEDNIKOM SPINOLO
Ameriški predsednik končal obisk v petih državah Bližnjega vzhoda
Takoj po njegovem odhodu so izraelska letala bombardirala južni Libanon - Sporočilo o pogovorih s kraljem Huseinom
AMAN, 18. — Nixon je končal svojo dolgo turnejo po Bližnjem vzhodu in odpotoval z ženo in spremstvom na Azorske otoke, kier se bo jutri sestal s portugalskim predsednikom generalom De Scinolo in se nato podal v domovino. Toda obisk ameriškega predsednika se je zaključil v slabem znamenju: skoraj istočasno z njegovim odhodom so izraelska letala ponovno bombardirala obljudena področja južnega Libanona, tokrat na srečo brez človeških žrtev. Napad ni sicer nekaj nenavadnega, vendar vzbuja zaskrbljenost glede na dejstvo, da so prav včeraj Izraelci podpisali skupno izjavo z Američani, ki je med drugim obsojala nasilje in teroristična dejanja. V teh dneh so na Bližnjem vzhodu
veliko govorili o miru, današnja epizoda pa dokazuje, da so to za sedaj le besede in da bo pot do dejanskega miru še izredno težavna in dolgotrajna.
Napad je izvedlo od 40 do 50 letal, ki so bombardirala številne vasi na obronkih Hermonskih gora. Izraelci so preleteli tudi palestinska taborišča pri Sidonu, Tiru in Nabatiehu, kjer je bilo prejšnji mesec pri podobnih represalijah u-bitih petdeset oseb, med njimi mnogo žensk in otrok. Po splošnem mnenju so Izraelci izvedli napad
..............................uuluun.............................
KOMENTARJI O IZIDIH DEŽELNIH VOLITEV NA SARDINIJI
Velik premik volivcev na levo
KD je največ izgubila v večjih mestih - Čudno tolmačenje volilnih izidov
Včerajšnji sestanek na vrhu med strankami leve sredine se je končal brez sporazuma. Strankine delegacije bodo nadaljevale pogajanja danes popoldne. V dopoldanskih urah bo predsednik vlade Rumor predsedoval srečanju gospodarskih ministrov. Ti naj bi Sestavili osnutek sporazuma o vodenju gospodarske in denarne politike, ki naj bi ga odobrili na popoldanskem sestanku. Še vedno ostaja odprto vprašanje odmrznitve kreditov, ki je bilo v bistvu tudi eden glavnih vzrokov vladne krize.
Včerajšnji komentarji o nedeljskih volitvah na Sardiniji za obnovitev deželnega sveta ugotavljajo, da je največ izgubila krščanska demokracija zaradi slabega upravljanja dežele. Poudarjajo, da je znatno napredovala levica, da so se še posebno okrepili komunisti, socialisti in socialdemokrati. Vodstvo krščanske demokracije skuša zmanjšati pomen Zmage levih sil na otoku in se pritožuje predvsem nad svojimi levosredinskimi zavezniki, češ da So prav tako napadli krščansko demokracijo kot opozicijske stranke. Opozarja pa jih, da je KD še vedno večinska stranka, ki ima več kot 38 odstotkov glasov in da imajo vse ostale stranke leve sredine skupaj komaj nekaj nad 20 odstotkov.
Ameriški predsednik Nixon je zaključil svojo dolgo bližnjevzhod-no turnejo, med katero je obiskal Egipt, Saudsko Arabijo, Sirijo, I-zrael in Jordanijo. Pred dokončnim povratkom v domovino še bo Nixon še sestal s portugalskim predsednikom De Spinolo na Azorskih otokih. Istočasno z Nixo-novim odhodom z Bližnjega vzhoda so izraelska letala bombardirala obljudena področja južnega Libanona, kar priča, da je položaj na Bližnjem vzhodu še vedno napet in nevaren, kljub kopici lepih besed o miru, ki so bila izrečene v zadnjih dneh.
RIM, 18. — Izidi sardinskih deželnih ’ volitev so danes pi\ Imet obširnih komentarjev, v katerih se vsi strinjajo z eno ugotovitvijo: da je krščanska demokracija izgubila mnogo glasov, da je edina politična sila, ki je bila dejansko poražena, razen fašistov, ki so takrat, prav tako, kot na referendumu, delili z njo usodo.
Značilno je, da je krščanska demokracija izgubila največ v večjih središčih. Največji poraz so demokristjani doživeli v Cagliariju, kjer so izgubili, v primerjavi z deželnimi volitvami 1969. leta 9,38 odst. glasov, v primerjavi s političnimi leta 1972 pa 5,9 odstotka. Medtem ko so imeli v Cagliariju še pred petimi leti 40,64 odst. glasov, so sedaj zdrknili na 31,26 odst.
Precej slabo jim je šlo tudi v Sassariju, kjer je imela KD na deželnih volitvah leta 1969 40,25 odst., včeraj pa je dobila komaj 33,48 odst. glasov. V Nuoru pa je imela krščanska demokracija pred petimi leti celo absolutno večino, 50,10 odst, sedaj pa je padla na 39,23 odst. To pomeni, da je v tem mestu v petih letih izgubila več kot 10 odst. glasov.
Ti podatki in ta dejstva ne motijo vodstva krščanske demokracije, saj objavlja jutri glasilo stranke članek, ki ga je napisal namestnik glavnega tajnika Ruffini, v katerem pravi, da je popolnoma ne-osnovana trditev, da so nedeljski volilni izidi izraz glasovanja o referendumu. Po njegovem mnenju je krščanska demokracija izgubila samo zaradi «krajevnih razmer». Ruffini se pritožuje, da so bile vse stranke proti krščanski demokraciji in da so jo vse stranke napadle, da je odgovorna za slabo upravljanje Sardinije. To očita svojim zaveznikom v levosredinski koaliciji, komunistom in skrajni desni-
ci. Sicer pa se tolaži z ugotovitvijo, da se je na teh volitvah levosredinska koalicija okrepila in prešla od 55,40 odst. na 58,50 odst. glasov na otoku. Medtem ko poudarja važnost napredovanja socialistov in socialdemokratov, glede komunistične partije pravi, da je znala izkoristiti politični položaj, ki ga ima kot najmočnejša opozicijska sila. Sicer pa opozarja levosredinske zaveznike, da je krščanska demokracija kljub vsemu le dobila 38,36 odst. glasov, proti 20,15 odst., ki so jih dobile skupno ostale stranke leve sredine.
Voditelj demokristjanske struje «forze nuove» Donat Cattin pa po polnoma drugače gleda na volilne izide na Sardiniji. Izidi potrjujejo, pravi Donat Cattin, velik premik volivcev na levo z največjim napredovanjem komunistov, nazadovanje krščanske demokracije, ki si je prizadevala, da bi pridobila glasove na desni. Zato, meni, da je vzrok krize levosredinskega zavezništva slabo upravljanje sardinske dežele. Donat Cattin pravi, da so volilni izidi tesno povezani z referendumom.
Glavni tajnik liberalne stranke Bignardi je dal izjavo, v kateri priznava, da je liberalna stranka nezadovoljna z volilnimi izidi. Ugotavlja, da je iz podatkov razvidno, da je krščanska demokracija občutno izgubila in da se je največ o-krepila komunistična partija. Iz izidov tudi izhaja, je dejal Bignardi, znatna uveljavitev socialistov in socialdemokratov. Liberalni voditelj tudi pravi, da ni lahko ugotoviti, kam so šli glasovi, ki so jih izgubili misovci, v primerjavi z zadnjimi političnimi volitvami.
Zadovoljstvo socialistov za sardinske volilne izide potrjujejo številne izjave, ki so jih dali razni strankini predstavniki. Naj omenimo samo pred-
sednika senatne skupine Zuccalà, ki I škoslovaške Alois Indra je v odgo-je izjavil, da so sardinske volitve voru na zdravico med drugim po-potrdile stremljenje tamkajšnjega pre- (udaril, da češkoslovaško ljudstvo
bivalstva po obnovitvi družbenih razmer. Zuccalà izraža željo, da bi politične sile in predvsem krščanska demokracija znale upoštevati želje Sardincev. Socialistični uspeh pa je dokazal veliko vlogo, ki jo ima socialistična stranka v sedanji družbi in pri upravljanju dežele ter veljavnost njene gospodarske in socialne politike.
Gligorov sprejel delegacijo iz ČSSR
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18.	— Predsednik
skupščine SFRJ Kiro Gligorov je sinoči v zdravici na večerji, ki jo je priredil v čast češkoslovaške parlamentarne delegacije, poudaril, da narode obeh držav veže tradicionalno prijateljstvo, ki je v preteklosti črpalo svojo moč iz zemljepisne bližine in tesnih kulturnih stikov. To prijateljstvo je dobilo novo napredno vsebino v revolucionarni borbi narodov obeh držav proti fašizmu, z žrtvami za svobodo in izbiro oblik socialističnega družbenega preporoda. Potem ko je poudaril, da sta nova ustava in nedavni kongres Zveze komunistov Jugoslavije izrazili opredelitev Jugoslavije za nadaljnji razvoj samoupravljanja in krepitev politike neuvrščenosti, je Kiro Gligorov dodal, da je Jugoslavija razvijala posebno dejavnost, da bi se opravile bivstvene spremembe v mednarodnih odnosih za vzpostavitev pravičnih in zares demokratičnih odnosov med državami, za spoštovanje neodvisnosti, suverenosti in nev-mešanje v notranje zadeve drugih.
Predsednik zvezne skupščine Če-
zelo ceni predsednika Tita zaradi njegove neomahljive borbe proti fašizmu, zaradi njegovih posebnih zaslug za socialistično graditev Jugoslavije. S simpatijami spremljamo napore predsednika Tita v borbi za uresničenje vzvišenih idealov miru, mednarodnega sodelovanja in družbenega napredka na svetu, je dejal Indra. češkoslovaška parlamentarna delegacija bo odpotovala jutri na obisk raznih krajev Jugoslavije. Najprej bo delegacija obiskala Vojvodino, zatem pa Hrvaško, Slovenijo, Bosno in Hercegovino.
B. B.
Danes nadaljevanje parlamentarne preiskave o petrolejskem škandalu
RIM, 18. — Parlamentarna komisija, ki vodi preiskavo o tako imenovanem «petrolejskem škandalu», se bo ponovno sestala jutri popoldne. Komisija se bo ukvarjala z zapletenimi odnosi med petrolejskimi industrije! in ENEL ter poslušala nekatere priče. Med drugimi bo komisija zaslišala bivšega socialističnega poslanca De Pascabsa, senatorja KD Martinellija in nekatere voditelje petrolejskih družb. Člani parlamentarne komisije bodo morali tudi sklepati, ali naj zaslišijo tudi bivšega predsednika ENEL Di Cagna. Ta del preiskave bi se moral zaključiti še pred poletnimi počitnicami, medtem ko se bo prav gotovi zavlekla preiskava o tako imenovanih «črnih fondih» Montedi-sona.
kot povračilo za napad palestinskih teroristov na kibuc v Zgornji Galileji. Značilno je tudi, da so Izraelci za izvedbo represalij počakali na Nbconov odhod z Bližnjega vzhoda.
Nixon je danes zjutraj zaključil pogovore s kraljem Huseinom. V uradnem poročilu je med drugim rečeno, da je ameriški predsednik obljubil jordanskemu kralju, da bo «v sodelovanju s kongresom ZDA odigral važno vlogo v ohranitvi vojaške moči Jordanije». Dokument tudi izrecno navaja, da se je Nixon obvezal, da bo predlagal kongresu bistveno povečanje ameriške vojaške in gospodarske pomoči Jordaniji v prihodnjih dvanajstih mesecih. V kratkem bodo tudi ustanovili mešano komisijo za sodelovanje med obema državama na področjih gospodarskega razvoja, trgovine, investicij, vojaške pomoči in znanstveno - tehničnih ter kulturnih izmenjav.
Pred odhodom iz Amana je imel Nixon na letališču kratek pozdravni nagovor, med katerim je dejal, da so bili storjeni važni koraki na poti k miru, da pa gre samo za začetek zelo dolgega potovanja, saj so problemi, ki jih bo treba rešiti, zelo veliki. Ameriški predsednik je tudi dejal, da so voditelji držav, ki jih je obiskal, pokazali odločnost, da najdejo pot k miru. Dodal je, da so narodi vseh petih držav, v katerih je bil v prejšnjih dneh, spoznali, da vojna ne rešuje nobenega problema. V tridesetih letih so bile na tem področju kar štiri vojne, ki pa so obrodile samo novo sovraštvo in nezaupanje in torej nove vojne. Zato — je zaključil Nixon — je prišel čas, da poskusimo drugačno pot, pot miru, čeprav bi ta lahko bila zelo težavna.
Nixonov obisk bi utegnil povzročiti preglavice izraelskim voditeljem: prav jutri bo moral telaviv-ski parlament razpravljati o nezaupnici vladi, ki jo je predlagala desničarska opozicija zaradi premalo odločne reakcije na sporočilo o jedrskem sporazumu med ZDA in Egiptom. Desničarska opozicija ima v parlamentu 54 poslancev od skupnih 120.
O rezultatih pogovorov med Nixo-nom in izraelskimi voditelji so razpravljale tudi organizacije palestinskega odporništva, ki so danes objavile dolgo izjavo v petih točkah. Palestinci ugotavljajo najprej, da skupno ameriško - izraelsko poročilo ne ignorira samo boja in zakonitih pravic arabskega palestinskega naroda, ampak celo nacionalni obstoj Palestincev, ki ga priznavata več kot dve tretjini držav na svetu. Skupna ameriško - izraelska izjava poziva tudi na odkrit način arabske vlade, naj likvidirajo palestinsko revolucijo. Glede Nixonove obveze, da bo zajamčil varnost Izraela, pa Palestinci menijo, da za
uresničenje take varnosti ne bodo pomagala nobena jamstva in nobena pomoč, kajti nobena sila na svetu ne bo mogla zadušiti volje palestinskega ljudstva, ki je trdno odločeno nadaljevati pravični boj za uveljavitev lastnih nacionalnih pravic in osvoboditev lastnega teritorija.
V zvezi z jedrskim sporazumom med Egiptom in ZDA (podoben sporazum je bil sklenjen tudi med ZDA in Izraelom) beležimo danes izjavo egiptovskega zunanjega ministra Fah-mdja, ki je dejal, da je Egipt sposoben pripraviti jedrsko orožje in bo to tudi storil, če bodo tovrstno orožje pripravili tudi Izraelci. Fahmi je tudi dodal, da mora Izrael podpisati in ratificirati pogodbo proti širjenju jedrskega orožja, ker je to eden osnovnih pogojev za mimo rešitev na Bližnjem vzhodu. Zunanji minister je poudaril, da je Egipt sicer podpisal pogodbo proti širjenju jedrskega orožja, vendar je še ni ratifici-
ral ter je niti ne bo ratificiral, dokler ne bo tega storil Izrael.
V Kairu so medtem sporočili, da se bodo arabski državni poglavarji sestali 3. septembra v Rabatu, da bi razpravljali o položaju na Bližnjem Vzhodu, Generalni tajnik arabske lige Riad je tudi povabil zunanje ministre arabskih držav na sestanek, ki bo v maroški prestolnici 28. avgusta in na katerem bodo pripravili dnevni red vrha. Na arabskem vrhu naj bi razpravljali tudi o možnosti sklicanja skupne arabsko afriške konference v skladu s predlogom, ki ga je dal somalski predsednik Siad Barre na nedavnem zasedanju Organizacije afriške enotnosti v Mo-gadišu.
TEL AVIV, 18. — Izraelski radio je sporočil, da so izraelske sile zaključile danes drugo fazo razmika čet na Golanu in evakuirale 60 odstotkov sirskega ozemlja, ki so ga zasedle med oktobrsko vojno.
"O  ...........III" IIIIIIIHIMUIIIII milili    ......
OS 25 LETNICI USTANOVITVE ORGANIZACIJE
Predsednik ZIS Bijedid na zasedanju SEV v Sofiji
SOFIJA, 18. — V Sofiji se je danes pričelo štiridnevno jubilejno zasedanje sveta za medsebojno gospodarsko pomoč (SEV). Na današnji prvi seji so govorili voditelji delegacij, med njimi vodja jugoslovanske delegacije predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bi jedič.
Bijedič je med drugim poudaril, da je kompleksni program, ki je hi' sprejet na 25. zasedanju SEV v Bukarešti pomemben ne le za nadaljnji razvoj medsebojnih gospodarskih odnosov članic SEV, temveč tudi v širšem okviru. Načela, vgrajena v ta program, kot so spoštovanje suverenosti, nevmeša-vanja v notranje zadeve, neodvisnosti, polna enakopravnost in medsebojna korist in možnost, da tudi druge države sodelujejo v uresni čenju posameznih projektov, so trdna osnova za uspešno vsestransko sodelovanje med Jugoslavijo in SEV. Predsednik ZIS Jugoslavije je pripomnil, da so do sedaj doseženi rezultati dokazali, da obstajajo možnosti za nadaljnji razvoj tako dvostranskega kot večstranskega sodelovanja. Tako uspešno sodelovanje je po mišljenju Bijediča bilo mogoče, ker so se obojestransko spoštovale posebnosti gospodarskih sistemov.
Džemal Bijedič je zatem seznanil udeležence seje z rezultati, ki jih je Jugoslavija dosegla v dosedanjem razvoju in ki so popolnoma spremenili njeno gospodarsko in socialno strukturo in pri tem posebno poudaril rezultate, ki jih je Jugoslavija dosegla s sistemom samoupravljanja.
Predsednik ZIS Jugoslavije se je v svojem govoru med drugim ozrl tudi na mednarodni položaj. Dejal je, da proces popuščanja napetosti ustvarja ugodne pogoje za krepitev politike miroljubne koeksistence in
za uresničenje širšega sodelovanja med državami. Toda, je pripomnil Bijedič, mir in trdnost na svetu še daleč nista zagotovljena. Bijedič je omenil tudi pomembnost alžirske konference neuvrščenih, ki je po njegovih besedah odprla novo dobo v mednarodnih odnasih. Bijedič je opozoril na pomembnost X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, ki je pregledal dosežene rezultate v graditvi socialistiTne družbe in potrdil dosedanji kurz ter dal osnovne smernice nadaljnjega razvoja Jugoslavije. Kongres, je zaključil Bijedič, je nedvomno potrdil kurz in določil politiko nadaljnjega razvoja odnosov s socialističnimi državami, kar je pomembno za nadaljnjo uspešno razvijanje in poglobitev gospodarskega sodelovanja SFRJ z državami članicami SEV.
Deložacija PSI obiskala Sirila
DAMASK, 18. — V Damasku so objavili skupno poročilo o dvodnevnem obisku delegacije PSI v Siriji. V poročilu je rečeno, da stranka Baas in italijanska socialistična stranka potrjujeta svojo popolno podporo prizadevanjem za uresničenje resolucije 338 varnostnega sveta OZN, ki predvideva popoln umik izraelskih sil z vseh arabskih zasedenih ozemelj in priznanje zakonitih nacionalnih pravic palestinskemu ljudstvu. Dokument poudarja tudi potrebo po krepitvi sodelovanja mej arabskimi državami in Evropo in v tej zvezi nujnost tesnejših vezi med arabskimi in evropskimi socialističnimi strankami. Italijansko delegacijo je vodil član vodstva PSI posl. Enrico Manca.
V PRISOTNOSTI ŠTEVILNIH POSLOVNIH LJUDI
Minister za odnose z deželami Toros odprl 26. mednarodni vzorčni velesejem
Fczdravne besede dr. Shcovkha, predsednika Comellija in župana Spaccinija ■ Danes na sporedu Dan Jugoslavije
Šestindvajseti mednarodni tržaški velesejem je odprt. Včeraj dopoldne ob 10.30 je bila otvoritvena slovesnost, katere se je udeležilo veliko število predstavnikov oblasti, razstavljavcev, povabljencev in gostov. Dež, ki je kar vztrajno padal, ni zmotil slovesnega razpoloženja pred tribuno, kjer so bili minister za odnose z deželami sen. M. Toros. tržaški župan ing. Spaccini, predsednik deželnega odbora dr. Comelli in predsednik velesejemske uprave dr. Slocovich. Med občinstvom smo opazili deželne odbornike za finance Colonija, za industrijo Stopperja in za krajevne ustanove Varisca, številne predstavnike tržaškega in deželnega gospodarskega in političnega življenja, predstavnike tujih držav, prisotnih na prireditvi in zastopnike slovenskega javnega življenja na našem področ ju, med njimi predsednika in ravnatelja Slovenskega gospodarskega združenja S- Boleta in J. Kufersina, predsednika Tržaške kreditne banke dr. A- Kukanjo. Med odposlanstvi iz sosednih držav je bilo posebno močno odposlanstvo iz Jugoslavije. Poleg generalnega konzula SFRJ v Trstu Borisa Trampuža so bili prisotni jugoslovanski ambasador v Rimu Mišo Pavičevič, trgovinski ataše na ambasadi B Cr-njak, zastopnik italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice iz Milana ,B. Rupnik, predstavniki Gospodarske zbornice SR Slovenije M. Škoda, A. Čerče in F. Burger, podpredsednik Gospodarske zbornice SR Hrvatske M. Bašič in svetovalka ing. Pfaff, glavni ravnatelj nod-jetja Jadran iz Sežane V. Žiberna, gen. ravnatelj Modne hiše iz Ljubljane R- Polak in predstavniki drugih podjetij, prisotnih na sejmu.
Predsednik velesejemske uprave dr. Slocovich je v uvodnem nagovoru toplo pozdravil predstavnike oblasti in tujih držav, ki sodelujejo uradno na 26. velesejmu. Nato se je dotaknil težavnega položaja v italijanskem in svetovnem gospodarstvu ter izrazil zadovoljstvo tržaških krogov ob nezmanjšanem zaupanju, ki ga naši osrednji prireditvi izkazujejo mednarodni poslovni krogi. Tržaški velesejem — je nadaljeval dr. Slocovich —- predstavlja ugodno priložnost tako za utrjevanje že obstoječih vezi, kakor tudi za sklepanje novih prijateljstev. Taka nova zveza se bo v okviru letošnje prireditve vzpostavila s pomembnim tržiščem Ljudske republike Kitajske, saj je letos prvič na sporedu tudi posebno «Srečanje s Kitajsko». V"Ta okvir spadajo tudi vsa prizadevanja tukajšnjih krogov, da bi pred ponovnim odprtjem Sueškega prekopa pripravili vse potrebno za poživitev tranzitnega prometa na relaciji čez-morje — Trst — zaledje.
Minister za odnose z deželami Toros je v imenu vlade izrazil pričakovanje. da bo tudi tržaški velesejem pripomogel k premostitvi sedanjega gospodarskega zastoja v Italiji in tudi širše v Evropi. Sedanji položaj v naši državi in tudi v naši deželi je tak — je nadaljeval minister — da narekuje vsem gospodarstvenikom in politikom — da se skušajo kolikor mogoče izogniti bodisi pretiranemu pesimizmu kakor tudi neodgovornemu optimizmu. Sedanji čas narekuje realistično gospodarstvo in realistično politiko. Za premostitev zastoja je nadalje nujno sodelovanje vseh družbenih, političnih, sindikalnih in gospodarskih sil tako v državi kakor tudi v deželnem merilu.
Nastopu govornikov je sledil skupen ogled sejemskih paviljonov. Gostje so se dalj časa ustavili tudi v jugoslovanskem paviljonu v Palači narodov, ki ga je zelo okusno in funkcionalno uredil inž. arh. Miha Burger iz Ljubljane.
Včerajšnji dan na sejmu je bil posvečen Zahodni Nemčiji, danes pa bo na vrsti «Dan Jugoslavije». Ob 10. uri bo v dvorani za konference na sejmišču srečanje med predstavniki tukajšnjega gospodarstva in tiska in jugoslovanskim odposlanstvom, ki ga vodi jugoslovanski ambasador v Rimu Mišo Pavičevič. Prisotni bodo tudi zastopniki Izvršnih svetov SR Slovenije in Hrvatske. Po srečanju bo skupen ogled jugoslovanskega paviljona. Popoldne se bodo sestali na trgovinski zbornici zastopniki italijansko - jugoslovanske zbornice in gospodarski operaterji iz dežele Fur-
ski krajini. V Trstu in njegovem sejmu se zrcali skupna volja vse
naše dežele — je nadaljeval govornik — da čedalje bolj utrdi svojo vlogo pomembnega posrednika za nove gospodarske stike in za zbliževanje med različnimi narodi in kulturami. V duhu, ki preveva tržaški velesejem, se nadalje odseva globoka želja po miru in sodelovanju s sosednimi narodi, ki je skupna vsemu deželnemu prebivalstvu. «Prav zato želimo — je dejal Comelli — da bi se čim prej premostila sedanja nerazumevanja mednarodnega značaja, ki nas ne posredno zadevajo.»
@ Ker je osebje banke «Banca Nazionale del Lavoro» stavkalo v dneh od 4. do 7. junija, je prefekt Di Lo-
lanije - Julijske krajine. Srečanje bo v glavni dvorani ustanove ob 17. uri. Zvečer bodo generalni konzul Trampuž in predsednika gospodarskih zbornic iz Ljubljane in Zagreba priredili v nekem tržaškem hotelu časten sprejem. Danes se na sejmu začne tudi serija strokovnih dnevov, posvečenih mednarodni trgovini z lesom.
Nato je dr. Slocovich omenil glavne kongresne prireditve, ki bodo spremljale letošnji sejem, ki je kakor znano na sporedu do nedelje, 30. junija. Omenil je zlasti zasedanje o lesu, posvetovanje o kavi, razpravo o vlogi jedrske energije v sodobnem svetu, ki ga oklepa čedalje hujša energetska kriza ter navedel skorajšnjo prireditev «Tecnomar 74», ki bo na sejmišču pri Montebellu v prvi polovici septembra 1974. Končno se je dr. Slocovich dotaknil življenjskega vprašanja tržaškega sejma, namreč problema premestitve sejmišča v Barkovlje in ureditve kongresnega središča.
Nato je spregovoril župan Spaccini, ki je pozdravil prisotne goste in razstavljavce iz zunanjega sveta v imenu vsega tržaškega občinstva. Posebej je pozdravil tradicionalne sodelavce na tržaških sejemskih prireditvah Jugoslavijo,
Avstrijo in Zahodno Nemčijo, s katerimi vzdržuje Trst že od nekdaj prijateljske stike in poslovno sodelovanje in s katerimi ga druži skupna volja do vzpostavitve trajnega miru v tem delu sveta. V nizu čezmorskih dežel, ki sodelujejo na naši prireditvi, je Spaccini omenil zlasti Ljudsko republiko Kitajsko, s katero je naša luka vzdrževala živahne gospodarske stike zlasti v dvajsetih in tridesetih letih. Na koncu se je tudi župan zavzel za čim prejšnjo uresničitev zamisli o novem sejmišču v Bar-kovijah.
Predsednik deželnega odbora ar.
Comelli je naglasil, da predstavlja tržaški sejem najvažnejšo gospodarsko prireditev v Furlaniji . Julij-
liiliiiiiililiiiililiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiillimuniiiiimftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
renzo odredil podaljšanje raznih pla-i čilnih rokov za petnajst dni, z začetkom od 10. junija, ko je začel o-menjeni bančni zavod spet normalno obratovati.
OPOZORILO REJCEM ŽIVINE
Danes v Repnu važen sestanek
Pokrajinsko združenje rejcev vabi vse rejce goveje živine, člane in nečlane, da se udeležijo sestanka, ki bo danes, ob 21. uri v gostilni Križman v Repnu.
Na sestanku bodo obravnavali deželni zakon štev. 18 za varstvo in razvoj živinoreje, ki je stopil v veljavo 24. maja.
v'
Černigojeva razstava v Tržaški knjigarni
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll1lllllllllllllllllll,lll,llllllmllllmlllllmllllllllllllllllllllllllllllll,,llllllllll)llllllllllulullllllllulllllllllllllll,,„,ll
S SEJE DEŽELNEGA SVETA
Razprava o spremembah proračuna
zaradi večjih dohodkov in izdatkov
Dežela je poskrbela za geološko raziskavo tržaške okolice
Deželni svet je včeraj pričel raz- . nov lir namenili za redno poslova-pravo o spremembah proračuna za [ nje, 4.350 milijonov pa za inve-letošnje leto v zvezi s povečanimi sticije.
dohodki in zvišanimi izdatki. Novi dohodki izhajajo iz zvišane obrestne mere na račun pasivnih ostankov (iz tega vira je priteklo 1.725 milijonov lir) in iz kvote štirih milijard lir prispevka države za leti 1973-1974 za sklad za financiranje deželnih razvojnih načrtov. Z zmanjševanjem nadurnega dela, prispevkov za konzulence in manjših izdatkov za začasno zasedbo zemljišč pa so se za 122 milijonov lir znižali izdatki, tako da znaša celotna, na novo razdeljena, vsota 5.847 milijonov lir. Od tega so 1.497 milijo-
BO OBČINSKI VESTNIK IZHAJAL V SLOVENŠČINI?
Sele prihodnji teden razprava o kritičnem položaju obeh italijanskih gledališč
Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta ne spada med ravno najbolj zanimive, saj je očitno prišlo do težav v koaliciji in tako ni bila na dnevnem redu razprava c gledališču Verdi in Teatro stabile, ki sta v resni finančni krizi. O tem bodo govorili na seji občinskega sveta prihodnji teden.
Vendar pa so bila na dnevnem redu nekatera zanimiva vprašanja in je tako odbornica za šolstvo Bennijeva na vprašanji svetovalk KPI Zorzinijeve in Burlove govorila o programu gradenj otroških vrtcev. Razprava se je razvnela še zlasti v zvezi z zahtevo, da bi občina prevzela vse otroške vrtce, ki jih sedaj upravlja ustanova ONA IRC, glede katere je bil odobren sklep, ki ji predaja v najem ob činske prostore. Odbornica Bennijeva je v tej zvezi tudi povedala, da bodo prihodnje leto izročili svojemu namenu dva nova otroška vrtca.
Levosredinska večina ie bila v določenih težavah pri sklepu o financiranju konzorcija za ovrednotenje tržaškega nabrežja, proti kateremu je glasovala levica, zanimivo pa je bilo, da so se republikanci vzdržali. Občinski svet je nato na osnovi predhodnega sporazuma imenoval komisijo, ki bo dodeljevala zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš, ki so vključene v načrt na osnovi zakona št. 167.
Daljša razprava se je vnela o-krog dveh sklepov občinske uprave, ki se nanašata na publikacijo «Ri-
buda zelo dobra, toda ničesar točnega se ne ve, razen, da bo tisk veljal 33 milijonov lir, kot je to predvideno v predlogu sklepa občinskega odbora. Taka revija je lahko nesmiselna reklama za polaganje temeljnih kamnov in za občinske velmože, lahko pa je tudi zelo koristna socialna informacija. še zlasti pa je Monfalcon zahteval pojasnilo, da bodo vestnik tržaške občine tiskali tudi v slovenščini za potrebe slovenskega jezika.
Delno je na ta vprašanja odgovoril odbornik Abate, ki je oove dal, da nočejo več izdajati bogatih revij, temveč da gre za publikacijo, ki naj predstavlja povezavo med upravo in prebivalci mesta. Tiskali jo bodo v 70 tisoč izvodih in jo pošiljali vsem družinskim poglavarjem brezplačno na dom. Letno predvidevajo deset številk: po eno vsaka dva meseca, povrh pa štiri posvečene raznim vprašanjem, kot naj bi bila prva, ki bo izšla ob otvoritvi Rižarne.
Odbornik Abate ni odgovoril na vprašanje, ali bodo vestnik tiskali tudi v slovenščini.
Jutri v Zgoniku občinska seja
Jutri ob 20. uri se bo sestal na redni seji zgoniški občinski svet. Na dnevnem redu je županovo po-vista città di Trieste» in na novo ‘ ročilo, nakar bo občinski svet raz-publikacijo «Notiziario della città pravljal o sklepih odbora, ki za
di Trieste». Svetovalec Monfalcon (KPI) je povsem upravičeno namreč dejal, da gre za klasičnega «mačka v vreči», saj je lahko po-
devajo razne natečaje, imenovanje osebja ter posojila in odškodnine. Na dnevnem redu je tudi vprašanje naftovoda Aquila - Total.
FIERA Ql TRIESTE
V	razpravo o proračunu je včeraj posegel svetovalec KPI Žorzenon, ki je ostro kritiziral način razdelitve. Ugotovil je, da se bodo ta sredstva razpršila za 80 stvari in da ne bodo dejansko pomenila ničesar.
V	začetku seje je odbornik za delo Romano odgovoril na razna vprašanja v zvezi s podjetjem SNIA, katerega delavci so bili v velikem številu prisotni in katerih sindikalne predstavnike je kasneje tudi sprejel.
Odbornik Cociani pa je odgovarjal na razna vprašanja, ki so se nanašala na novo področje vojaških služnosti v občini Spilimbergo in na strelišče v občini Claut. Odbornik je dejal, da je v obeh primerih u-spelo deželi, da je preprečila gradnjo vojaških objektov, s tem pa šc seveda ni rešeno težavno vprašanje vojaških služnosti.
Odbornik Giust je zelo podrobno odgovoril o ukrepih tržaške občine, ANAS in prefekture v zvezi z usadom na Brandežiji. Povedal je tudi, da je odborništvo za javna dela v soglasju z odbomištvom za kmetijstvo in gozdarstvo poskrbelo za geološko raziskavo zemljišč povsod. kjer je predviden razvoj našega mesta.
Svetovalec Cuffaro in svetovalec Lonza sta kasneje ugotovila, da gre v primeru Brandežije prav gotovo za gradbene špekulacije in da je nujno takoj pomagati prizadetim, za kar so tudi uporabili sredstva iz tržaškega sklada, da pa je treba nadaljevati s postopkom, da se odkrijejo odgovornosti in krivde zasebnikov in drugih.
ha. Nato so sneli z zida dragoceno sliko Giovali Battiste Tiepola, iz jedilnice pa so pobrali srebrn jedilni pribor. Vrednost vsega ukradenega blaga ni še znana, ker se bo lastnik vrnil v Trsi komaj danes. Tatvino je odkrila gospodinjska pomočnica 48-letna Maria Latti por. Bailo iz Ul. delle Cave 6.
Kot smo pisali že včeraj ,so tatovi vdrli v nedeljo ponoči tudi v dve trgovini, in sicer v prodajalno s čevlji Bata na Borznem trgu 1, kjer so razbili steklo vhodnih vrat in odnesli 70 tisoč lir. ter v prodajalno z o-kraski na Drevoredu XX. septembra 23. od koder so odnesli nekaj kultiviranih biserov brez velike vrednosti.
V	Tržaški knjigami bo od jutri popoldne razstavljal svoje risbe Avgust Černigoj — ne najmlajši, pa še vedno najbolj razboriti slovenski tržaški slikar. Razstavljene risbe so iz leta 1926, ko je umetnik skupno s Srečkom Kosovelom snoval novo konstruktivistično umetnost in so bile tedaj objavljene v dijaški reviji Naš glas.
V	današnjem času učinkujejo s svojo čisto in zrelo likovnostjo povsem sveže in nove in gotovo sodijo v sam vrh umetnikovega ustvarjanja. Tega se je zavedala tudi tržaška založba Asterisco, ki je teh skoraj petdeset let starih risb z neobičajno skrbnostjo in pretanjenim okusom povečala na format 50x50 cm ter jih razmnožila v sitotisku v 150 podpisanih izvodih. Grafikam je priložen še plakat s Kosovelovo pesmijo Himna poeta.
Gornja reprodukcija predstavlja enega teh grafičnih listov in sicer portret Srečka Kosovela.
Jutri ob 17.30 bodo ob otvoritvi male a pomembne razstave navzoči tako Avgust Černigoj kot predstavniki založbe Asterisco.
Tržaška knjigarna vas vljudno vabi na otvoritev in na ogled razstavljenih risb.
X soboto ob 19. uri
Spominska svečanost v Rižarni
Ob 30. obletnici začetka delovanja krematorijske peči bo v soboto, ob 19. uri v Rižarni spominska svečanost, ki jo prirejajo pokrajinska združenja bivših internirancev ANED, partizanske zveze ANPI in Zveze bivših političnih preganjancev ANPPIA.
Omenjene organizacije vabijo vse demokrate, zlasti pa mladino in bivše borce ter internirance, da se u-deležijo svečanosti.
Osnovna šola in otroški vrtec v škednju
priredita
v četrtek, 20. junija 1974, ob 20.30. v škedenjski kinodvorani otroško igro
DVE MARIČKI
Vljudno vabljeni otroci, starši in prijatelji mladine!
S SEJE KRAJEVNE KONZULTE NA OPČINAH
Se neizpolnjene obljube glede šol na vzhodnem Krasu
Posebna občinska komisija bi morala obiskati vse šote že pred zaključkom šolskega leta
Praznik komunističnega tiska na Opčinah
Na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah se bo začel v soboto ob 19. uri tradicionalni praznik komunističnega tiska, ki se bo nadaljeval tudi v nedeljo. V okviru praznika bo kulturni spored, govorila pa bosta posl. Albin škerk in sen. Paolo Sema. Oba večera bo za ples igral ansambel The Lords.
Na pobudo sekcije pri Sv. Ani bo od sobote do ponedeljka praznik glasila KPI l'Unità na igrišču v Ul. Flavia. V nedeljo popoldne bo govoril Vidah, v ponedeljek _ pa bo diskusija o občini, konzulti in občanih. Vsak večer ples.
Neznanec utonil pri pomolu Audace
Sinoči ob 20.15 so v vodi ob pomolu Audace na strani proti pomorski postaji opazili truplo. Nemudoma so prihiteli gasilci iz bližnjega Starega pristanišča, in sicer potapljači Benet, Tomasi m Turoni, ki so truplo povlekli na pomol. Poskusili so z u-metnim dihanjem, toda zaman. Ko je prispel še rešilni avto z zdravnikom dr. Lopsom, je slednji lahko samo ugotovil, da je mož umrl zaradi utopitve le malo časa poprej.
Ugotovili so tudi, da ni imel nobenih znakov udarcev, iz česar sklepajo, da je verjetno malo poprej padel s pomola v morje in utonil, ne da bi ga kdo pravočasno opazil. Agenti pomorskega komisariata in znanstvene policije so mu zaman pregledali vse žepe, pri sebi ni imel nobenega dokumenta. Truplo približno 60 let starega moškega so odpeljali v mrtvašnico na razpolago sodnim oblastem. Do pozne ure ni še nihče prepoznal trupla neznanca.
Povabljenci in gostje mej
•	CiiuLU^ŠiA«i V	ili.	» »CllU.
Znaten plen tatvine v osamljeni vili
Neznani tatovi so prejšnjo noč vdrli v osamljeno vilo na Furlanski cesti 529 last 46-letnega trgovca Rolfa Eichemberga. Lastnika ni bilo doma in tatovi so imeli prosto pot: splezali so na teraso in vlomili v stanovanje. V notranjosti so še najprej lotili vzidane blagajne, toda brez uspe-
vali s tem v zvezi za pojasnila. Predsednik konzulte je k temu odgovoril, da je bil obisk omenjene komisije na šolah predviden za sredo, 23. maja, a je nato odpadel zaradi splošne stavke, ki so jo sindikalna gibanja oklicala zaradi fašističnega pokola v Brescii. Tudi od tega dogodka je preteklo že precej časa, vendar predvidenega obiska še ni bilo.
Kadar ob zaključku šolskega leta polagamo obračun o vsem, kar je bilo med letom storjenega na šolskem področju, ostane na seznamu vselej marsikaj neizpolnjenega.
S tem dejstvom se je na svoji zadnji seji soočala tudi krajevna konzulta za vzhodni Kras, ki je med preteklim šolskim letom pokazala precejšnje zanimanje za vprašanja šolstva na svojem področju. Z odbori slovenskih in italijanskih združenj staršev je bila pred nekaj tedni pobudnica koristnega srečanja v openski osnovni šoli, ki so se ga poleg predstavnikov občinske uprave (med njimi podžupan in odbornik za javna dela Giuricin ter odbornica za šolstvo Bennijeva).
Po zanimivi in odkritosrčni razpravi so občinski upravitelji obljubili, da bo posebna občinska komisija obiskala še pred zaključkom šolskega leta vse šole na področju vzhodnega Krasa, preverila, kakšne so potrebe posameznih šol ter nato med počitnicami ukrepala, da bi bili že pred začetkom prihodnjega šolskega leta rešeni vsaj najosnovnejši problemi na posameznih šolah, kot so problemi prostorov, razna popravila in podobno.
Šolsko leto je že mimo, a o obljubljenem obisku še ni ne duha ne sluha. Tako so na omenjeni seji konzulte nekateri svetovalci zahte
PET LET PO IZIDU «RDEČE KNJIŽICE»
V ponedeljek je v Ljubljani z odliko diplomirala v psihologiji
NEVICA LUKEŠ por. PAHOR
Starši, mož Radivoj, sorodniki, znanci in prijatelji ji iz srca čestitajo ter ji želijo še dosti sreče in zdravja.
Čestitkam se pridružuje u-redništvo Primorskega dnevnika.
Danes se poročita časnikar LUCIANO NARDELLI in
NICOLETTA ILLIASCH
Uredniki «Primorskega dnevnika» jima želijo obilo sreče in zadovoljstva.
Obvestilo
izletnikom na Dunaj
Naše čitatelje, ki so se vpisali za prvi izlet na Dunaj (od 28. do 30. junija) prosimo, da dvignejo programe s številkami avtobusov in sedežev najkasneje do četrtka, 20, t.m., na upravi našega lista.
Izletniki, ki potujejo z drugo skupino (od 5. do 7. julija), naj dvignejo programe naslednji teden, in sicer med 24. in 27. junijem. Za to potovanje je prostih še 9 mest in morebitne interesente prosimo, da se čimprej javijo na upravi našega lista (samo tisti, ki niso bili v Španiji!).
Končno prosimo vse izletnike, ki še niso poravnali vpisnine za izlet, da to storijo v naslednjih dneh. Istočasno tudi obveščamo, da bo moral vsakdo doplačati še 2.000 lir, in sicer na račun tečajne razlike, ki je nastala v času od objave izleta do danes na deviznem tržišču. Izletnike prosimo, da to blagohotno upoštevajo.
UREDNIŠTVO
Vpis v slovenske osnovne šefe
Didaktična ravnateljstva sporočajo, da je na vseh osnovnih šolah na Tržaškem vpisovanje učencev v 1. razred vsak dan od 9. do 12. ure.
Šolske vest
i
Ravnateljstvo srednje šole Eran E-rjavec v Trstu vabi na ogled razstave risb in drugih šolskih izdelkov svojih učencev. Razstava bo odprta do sobote, 22. t.m., od 9. do 12. ure. od 9. do 12. ure.
Na znanstvenem liceju «France Prešeren» dijaki razstavljajo svoje risarske izdelke do vključno sobote, 22. junija. Razstava bo odprta vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da se vstopni izpiti za posamezne razrede začno 17. junija, ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored izpitov je razobešen na šolski oglasni deski.
Razstave
Končana preiskava proti Fredi in Venturi - v jeseni proces
Obtoženca pokola v Milanu se bosta morala zagovarjati zaradi žalitve sodstva in prevratniške propagande
Pet let potem, ko je knjiga izšla, je tržaški preiskovalni sodnik dr. Sergio Serbo dokončal preiskavo proti Francu Fredi, Giovanniju Venturi in njegovemu bratu Angelu zaradi znane «rdeče knjižice». Glavna obtoženca, ki se bosta morala zagovarjati zaradi pokola v milanski Kmečki banki in drugih atentatov, ter Angelo Ventura se bodo morali zagovarjati pred tržaškim porotnim sodiščem verjetno oktobra letos zaradi obrekovanja v obtežilnih okolnostih in prevratniške propagande v obtežilnih okolnostih.
Knjižico, ki nosi naslov «Pravica je kot krmilo, kamor ga obrneš, tja gre», je izdala v Castel-francu Venetu «črna celica» iz Tre viša leta 1969, malo pred vrsto krvavih atentatov, ki so se zaključili s pokolom v Milanu. V brošuri so nesramno napadali pndovan-sko sodstvo, zlasti državnega pravdnika dr. Alda Faisa in sodnika dr. Francesca Ruperta, ki sta vodila proti fašistom več preiskav.
V knjižici pa so se poslužili navidezno levičarskih fraz, češ da sta sodnika «hlapca buržoazije», da se je treba proti policiji «boriti z bombami» in podobno. Take izjave so spadale v okvir poskusa, da bi krivdo za fašistična teroristična dejanja vrgli na levičarska gibanja, kar jim je po milanskem atentatu tudi uspelo, saj so bili obtoženi a-narhisti z Valpredo na čelu. Z navidezno naprednimi in revolucionarnimi frazami so si torej gradili a-libi, obenem pa metali krivdo na napredne sile, vendar jim je poskus spodletel in kmalu je javnost spoznala, kakšni ljudje se skrivajo za «rdečo knjižico».
Tudi preiskovalci so morali spoznati resnico in so skupino fašistov obtožili zaradi cele kopice prekrškov, ker pa so žalili pado-vansko sodstvo, jih po zakonu niso imeli soditi v tem mestu in kasa-cija je vso zadevo predala Trstu. Medtem je minilo veliko let, ve
V	Prosvetnem domu na Opčinah bodo danes, 19. junija 1974, ob 20.30 odprli razstavo del slovenskih slikarjev Cesarja, Černigoja, Hlavaty-ja, Palčiča, Spacala in Zajca. Razstava spad . v okvir praznika komunističnega tiska in bo odprta vsak dan, do 25. junija, od 19. do 22. ure.
V	umetnostni galeriji «C. Sofiano-poto» ITT g Papa Giovanni, 6) so b<3-orli razstavo del slikarjev F. von Kirchmayra in C. Picerne.
'lV' galeriji «Rettori— Tribbio 2», na Starem trgu 6 razstavlja svoja dela Milančanka Bruna Tavazzi. Razstava oo odprta do 5. julija.
V	galeriji «Torhandena» v istoiinen skl ulici razstavlja tržaški slikar Giordano Sedmak.
V	galeriji S Maria Maggiore, v Ul. Collegio 6 razstavlja svoja dela Mario Bessarione. Razstava bo od prte’ do konca meseca.
V	razstavišču Galleria degli artisti, na Bencovem trgu 3 razstavlja tr zaska slikarka, ki se podpisuje z i-menom Parna. Razstavljala bo no 25. junija.
V	Rimu v galeriji «Colosseo» je odprl razstavo svojih del naš rrzaški likovnik Demetrij Cej, ki bo razstavljal do 30. junija.
V	koprski galeriji «Meduza» sta odprla razstavo svojih grafik Štefan Galič in Marjan Kravos.
V	tržaški galeriji Tommaseo je odpri razstavo svojih del znani likovnik Enrico Paulucci.
V	ončinski galeriji Megi Pepeu razstavlja svoja dela.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 19. junija JUUJANA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 4.18 in zatone ob 20.21.
Jutri, ČETRTEK, 20. junija NENAD
Vreme včeraj: najvišja temperatura 19,5 stopinje, najnižja 17,4, ob 19. uri 18,7 stopinje, zračni tlak 1013,2 mb. rahlo narašča, veter 5 km na ro severovzhodnik, vlaga 89-odstot-a. dežja je padlo 4,4 mm, nebo ob-ačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 18. junija 1974 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 38-letni Giovanni Morelli, 64-letna Maria Toncich, 86-Iet na Luigia Bekar vd. Pirona, 80-letna Maria Venika vd. Siili, 68-letni Mas similiano Capeller, 84-letna Andreina Umek vd. Feganzelli, 59 letna Giuditta Sarazin vd. Bencina, 80-letni Vasco Coronini.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Vielmetti, Borzni trg 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Costalunga, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto. Ul. Roma 16; Davanzo. Ul. Beniini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226 165); Opčine (tel. 211001); Fro-sek (tel. 225-141); Božje polje -
Zgonik (tel. 225-596). Nabrežina itei. čina obtožb je odpadla zaradi am-j 2C0 121); Sesljan (tel 209-197', 2av hestije, glavni dve pa sta ostali. *lje (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124).
Ariston — I.N.C. 16.00 «Lancilotto e Ginevra». Lue Simon in Laura Duke Condommas.
Nazionale 16.00 «Li chiamavano i tre moschettieri, ma invece erano quattro». Barvni film za vse.
Excelsior 16.00-18.05—20.05-22.15 «H uccello dalle piume di cristallo». Tony Musante, Suzy Rendali, E. M-Salerno.
Grattacielo 16.00—22.15 «Qui Montecarlo... Attenti a quei due». Tony Curtis in Roger Moore. Barvni film.
Fenice 16.00 «L’inseguimento». Barvni film. Igrajo James Caar, Peter Boyle, Luise Lasser.
Eden 15.30—22.15 «Il portiere di notte» Barvni film. Igrajo Dirk Bogarde. Charlotte Bampling, Philippe Leroy in Gabriele Ferzetti. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30 «Mani di ferro». Barvni film o karateju. Režira Doo Kvvang Gee. Prepovedano mladim pod 14-letom.
Aurora 16.30—22.00 «Le cinque giornate». Adriano Celentano. Barvni film. Prepovedano mladim pod 14-letom.
Capito] 15.30 «Come eravamo». Barvni film. R, Redford in B. Streisand.
Cristallo 16.30 «1 tre avventurieri». Alain Delon Barvni film.
Impero 16.30 «Mercoledì delle ceneri». Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Le calde cugine». Nicole Debonne. Solange Pra-dez. Prepovedano mladini pod Izletom.
Moderno 16.30 «Una Rolls Royce gialla». Barvni film. Igrajo Ingrid Bergman, Alain Delon, Sherley Laine.
Ideale 16.00 «Anche i Cinesi man-'giano i fagioli». Barvni film 0 karateju. Igrata Lei Cheng Kun in Teng Men.
Vittorio Veneto 17.00 «Mondo erotico». B’aWhi dokumentarni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.30 «Boccaccio». Barvni film. Igrajo; A. Noschese, E. Montesano, S. Koscina. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 16 30 «Da qui aH'etermtà». Barvni film. Igrajo Burt Lancaster, Montgomery Cliff, Deborah Kerr, Frank Sinatra.
Radio 16.00 «Lo chiamavano ancora Silvestro». Barvni risan film.
Poletni kino «Ex Soci» 21.00 «Una nuvola di polvere, un grido di morte, arriva Sartana». Barvni western film. Igra John Garko.
Izleti
SPDT priredi 29. in 30. junija t.l.
dvodnevni avtobusni izlet v Logarsko dolino in Kamniške Alpe. Za turiste bivanje v Planinskem domu v Logarski dolini in izleti v okolico. Za planince pa izlet iz Rogovilca čez Robanov kot na Kocbekov dom pod Korošico. Drugi dan vzpon na Ojstrico in povratek v Logarsko dolino. Vpisovanje do 24. junija v uradu ZSŠDI, Ulica Ceppa 9.
SPBT priredi 22. in 23. t.m. eno-inpoldnevni izlet na škrbino nad Tolminom. Odhod iz Trsta z osebnimi avtomobili v soboto, ob 15.15 s Trga Oberdan. Vpisovanje in podrobnosti izleta v baru Gregorčičeve dvorane v Ul. Geppa 9 v petek, 21. t.m., od 20. do 21. ure.
Razna obvestila
Smučarski klub Devin prireja poletni smučarski tečaj na Kaninu nad Bovcem od 2. do 7. julija. Mesta so omejena. Vpisovanje v trgovini Rebula. Sesljan, telefon 209494.
Prosvetno društvo «Kraški dom» vabi člane in prijatelje na pripravljalni sestanek za občinsko razstavo vina. Sestanek bo jutri. 20. junija 1974, ob 21. uri v prostorih občinske kopalnice v Velikem Repnu.
Mali oglasi
TVRDKA CRASSO, pisarniški stroji, razstavlja na tržaškem velesejmu elektronske računalnike HEWLETT — PACKARD.
	1
URADNI TEČAJ BANKOVCEV	
Ameriški dolar	658.—
Funt šterling	1567,—
Švicarski frank	218,50
Francoski frank	133,—
Nemška marka	258,50
Avstrijski šiling	35,80
Dinar: debeli	42.—
drobni	42,—
MENJALNICA
vseh tujih valut

.
PRED PONOVNIM ODPRTJEM SUEZA
Poleg sodobnega pristanišča nuditi ustrezne zveze z zaledjem
Sueški prekop je še vedno aktualen - Vprašanje pontebske in jeseniške železniške proge
Pristaniška dejavnost je vedno predstavljala za Trst eno od najvažnejših gospodarskih panog, kljub dobro razviti strojni in železarski industriji ter ladjedelstvu. Danes moramo pa ugotoviti, da je poslovna sposobnost tržaškega pristanišča izredno upadla. Iz dneva v dan prihajajo na površje tehnične in organizacijske pomanjkljivosti, posledica zgrešene investicijske politike ali nesmotrnega izkoriščanja obstoječih kapacitet. Zaradi tega je danes kakovost storitev precej nizka, kar povzroča ne samo upravičeno negodovanje koristnikov pristaniških u-slug, ampak jih neposredno sili, da iščejo druge primernejše izhode v sosednjih ali oddaljenih konkurenčnih pristaniščih.
Po osmih letih bo po vsej verjetnosti kmalu ponovno odprt Sueški prekop. Nekateri strokovnjaki mislijo, da je prekop zastarel in da je izgubil na gospodarski važnosti. Nismo tega mnenja. Jasno je. da bodo največji tankerji še vedno morali pluti okoli Rta dobre nade. a prepričani smo, da bo igral prekop veliko gospodarsko vlogo pri prevozu vsega ostalega blaga in delno tudi surove nafte. Na svetovnih tržiščih se pojavlja sedaj tudi Ljudska republika Kitajska, k: se zanima za tehnične proizvode Evrope in vidi v evropskih deželah potencialne odjemalce njenih surovin in polproizvodov (kože, tkanine). Najsodobnejše kontejnerske ladje bodo lahko izkoriščale to vodno pot in bodo tako skrajšale čas vožnje in seveda režijske stroške. Geografska lega Trsta je povsem zavidljiva, naravno pa je, da mora pristanišče nuditi vse tehnične ugodnosti za razvoj takega prometa.
Zaradi tega so Trst in njegova najbližja okolica važno vozlišče za trgovski promet med vzhodno in zahodno Evropo, a še posebno so naravna vrata za dober del itali lanskega industrijskega severa, ki ima vedno večje trgovske stike z vzhodnoevropskimi državami. Te funkcije pa ne bo moglo opravljati naše mesto v polni meri zaradi nomaniklii-vosti infrastruktur, zaradi zastarelosti carinske organizacije in slično. Kamionski terminal pri Fernetičih bi moral predstavljati dolgoročno rešitev teh problemov, tudi če bi bila izbrana — vsaj po našem mišljenju — najugodnejša rešitev, ki bi istočasno zadovoljila italijanske in jugoslovanske operaterje.
Ravno tako je železniška postaja na Opčinah ena od najbolj obremenjenih obmejnih postojank v vsem italijanskem železniškem omrežju. Kljub temu, da je na razpolago skoraj štirideset ranžirnih tirov (v Sežani jih je samo štirinajst) pride često na naši strani do nerazumljivih in gospodarsko škodljivih zastojev, ki negativno vplivajo ne samo na roke dostave blaga ampak na celotno blagovno izmenjavo.
Ravno tako je nezadovoljivo sta-
nje na progi za Avstrijo, ki je že dolga leta preobremenjena in ki bi potrebovala temeljito rekonstrukcijo. Obstajajo sicer predlogi, kako naj bi se rešil ta problem a pomanjkanje sredstev in predvsem organskega reorganizacijskega načrta zavlačuje kakršnokoli rešitev.
V Gorici je položaj nekoliko drugačen, a ven;!ar tudi tu je nezadovoljiv. Železniški promet je omejen le na blagovno izmenjavo med Italijo in Jugoslavijo in je zaprt za tranzit. Tak sporazum omejuje možnosti uporabe goriške proge — vsaj v kritičnih obdobjih — tudi za tranzitne tovore iz Avstrije ali za Avstrijo. Ta omejitev je čisto gospo-
darsko - politične narave, saj bi jeseniška prcra lahko postala konkurenčna progi Trst - Videm - Trbiž -Avstrija. Izredno živahen je pa promet s tovornjaki, ker sta carinska organizacija bolj prožna in razmestitev uradov smotrnejša kakor v Trstu, kar omogoča hitrejše opravljanje potrebnih manipulacij. Danes smo želeli nakazati le nekatere — in teh ni malo — probleme, ki tarejo blagovni promet skozi našo deželo. V prihodnje se bomo dotaknili še drugih vprašanj s tega področja, predvsem v luči skorajšnjega ponovnega odprtja Sueškega prekopa.
Dipl. oek. ODO KALAN"
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n um im limit im iiiiiiiiiii iiiiiiiii i m ii(iiiiiiiiiiii n im m illuni iiiiiiiiiiiiiiiiniiiii im
VESTI S KOPRSKEGA
Obilica prireditev med turistično sezono
Donski kozaki 9. julija v Portorožu Zlata roža Portoroža 3. avgusta
Zavod za turizem v Pororožu je izdelal podroben načrt prireditev med glavno turistično sezono.
Prva večja prireditev bo začetek tradicionalnega folklornega festivala, že štirinajstega po vrsti. 28. junija bo nastopil v Kopru folklorni ansambel Lado, nato pa se bodo prireditve vrstile v obalnih mestih vse do 27. julija, ko bo v Kopru zaključna prireditev Folklorna noč. Razen Lada. bodo sodelovali na raznih prireditvah ter na zaključnem nastopu še Kolo. Taneč. Marolt in Slavonija iz Osijeka. Od junijskih prireditev naj omenimo še praznik terana in pršuta v Dutovljah. Na sporedu bo 29. in 30. junija.
Prva večja prireditev v juliiu bo mednarodni plesni turnir v Portorožu z udeležbo plesalcev iz štirinajstih držav. Prireditev bo 6. in 7. julija. Ena izmed najbolj atraktivnih prireditev pa bo vsekakor nastop slovitega sovjetskega ansambla Donski kozaki. Gostovali bodo v Portorožu 9- julija.
Številne zabavne prireditve bodo v okviru prireditve Primorska razstavlja od 12. do 21. julija. Vsak večer se bodo zvrstili v Kopru domači in tuji ansanibli z'abavrte glasbe, humoristi, modne revije itd.
V	juliju (25.) bo nadalje nastopil
V	Portorožu, sovjetski plesno/instrumentalni ansambel Golubie gitare. v Lipici pa bodo konec meseca organizirali tradicionalno Lipiško noč.
Največ prireditev bo v avgustu. Že tretjega avgusta bo v Portorožu
tradicionalna prireditev Zlata roža Portoroža, na kateri bo nastopalo 15 najboljših jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe, 10. in 11. avgusta pa bo Portoroška noč. Na tej tradicionalni vsakoletni prireditvi pričakujejo spet rekordno število obiskovalcev. Prvi večer, ko bodo nastopili sloviti pevci, bodo prenašali tudi po TV, drugi večer bo na sporedu tradicionalni ognjemet. V avgustu bodo v Portorožu gostovali še dunajski simfoniki, razni doma či umetniki, nastopil bo piranski balet, vrsta prireditev pa bo tudi v aranžmaju samih hotelov in potovalnih agencij. Zadnjo soboto v avgustu pa bo v Izoli tradicionalni ribiški praznik.
Razgovori gkde miljskc ladjedelnice
Včeraj je prišlo do predvidenega srečanja med predstavniki pokrajinskih tajništev sindikata kovinarjev FIM, FIOM in UILM, delavskih svetov ladjedelnice Alto Adriatico v Miljah ter načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu. Na srečanju, ki se ga žal ni udeležil predstavnik KD, so sklenili, da bodo zahtevali srečanje s predsednikom deželnega odbora Co-mellijem ter odbornikom za industrijo Stopperjem z namenom, da bi deželni predstavniki objasnili svoje stališče ter namene glede vprašanja miljske ladjedelnice.
PRVI OBISK NOVIH UPRAVITELJEV NOVOGORIŠKE OBČINE
Šušmelj in Mozetič sta včeraj obiskala župana De Simona na goriškem županstvu
Zelja po nadaljevanju dobrih sosedskih stikov - V petek bo seja občinskega sveta
Gostje iz Nove Gorice na obisku na goriškem županstvu. Od leve proti desni predsednik občinske skupščine v Novi Gorici Jože šušmelj, predsednik občinskega izvršnega sveta dr. Vinko Mozetič in goriški župan Pasquale
De Simone
Zakaj izgubljati čas z iskanjem iz trgovine v trgovino vsega potrebnega za tvoj dom ali za garderobo vse družine? Od danes j§ v Trstu veleblagovnica «IL LAVORATORE». Štiri prijetno vabljiva nadstropja z veliko izbiro raznega blaga. Za moško, žensko, mlado in otroško modo poleg boutique, toliko predlogov vrhnjih pletenin in srajc; perila in steznikov; nogavic in foulard; oblačifza na morje. Nasveti za dom obsegajo vse od splošnih hišnih potrebščin do keramike; od lestencev do zaves; od posteljnine do tepihov. Novosti veleblagovnice «IL LAVORATORE» obsegajo tudi usnjene izdelke, parfumerijo, bižuterijo in pisarniške potrebščine;
opremo za taborjenje in celo igrače ter sladkarije.
V veleblagovnici «IL LAVORATORE» je cena katerega koli nakupa vedno bolj ugodna. Zato se nakupovanje vedno izplača in je...prijetno.
GRANDI MAGAZZINI
UMATISIE
pravilni nakupi
AJ! Korzo Saba 15 Trst
V Gorico sta včeraj prišla na obisk predsednik občinske skupščine v Novi Gorici Jože šušmelj in predsednik izvršnega sveta dr. Vinko Mozetič. Sprejela sta ju goriški župan Pasquale De Simone in odbornika Moise ter Ciuffarin.
Zastopnika novogoriške občinske uprave sta prikazala nov ustroj upravnih teles, ki je sad uveljavljanja nove jugoslovanske ustave. Občinsko skupščino tvorijo trije zbori, ki jih volijo delegacije delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in politično-socialnih organizacij. Te zbore sestavlja skupno 141 delegatov. Izvršni svet pa vodi upravljanje občine in ustreza v določeni meri našemu občinskemu odboru.
Zastopnika novogoriške občine sta poudarila željo, da bi se nadaljevali dobri stiki, ki so že več let med Novo Gorico in Gorico. Ti stiki so pripomogli k medsebojnemu razumevanju in k utrjevanju prijateljstva ob meji. Upravitelji Gorice in Nove Gorice so si bili složni v tem. da skličejo čimprej delovni sestanek, na katerem bodo razpravljali o stvareh, ki zanimajo obe strani.
Sestanek je bil dobrodošel in tudi potreben. Zelo dobri stiki med Gorico in Novo Gorico, ki so se pričeli pred leti, ko je bil v Novi Gorici predsednik skupščine Jožko Štrukelj, v Gorici pa župan Michele Martina, so se v zadnjem času nekoliko zrahljali in morda je tudi to pripomoglo k težavam, do katerih je prišlo v zvezi z gradnjo avtocestne povezave med Italijo in Jugoslavijo skozi Gorico in Novo Gorico. Čas je, da zastopniki obeh občin pričnejo obnavljati stike. To bo v prid ne le interesom obeh skupnosti, marveč tudi slovenski manjšini ori nas.
Občinski svet v Gorici se bo sestal v petek ob 18.30. Na seji ožjega odbora, ki je bila v ponedeljek, je župan De Simone poročal o ustanovitvi deželne sekcije zveze italijanskih občin. Občina bo v sklad te zveze dala 2 milijona lir.
Zelo važen bo predlog, ki ga bo občinskemu svetu predlagal odbornik za javna dela Agati in ki se nanaša na spremembo regulacijskega načrta na kmetijskih področjih. Sedaj določa regulacijski načrt, da morajo imeti tisti, ki hočejo graditi stavbo na zemljišču, ki je označeno za kmetijsko (zona verde rurale) tri tisoč kvadratnih metrov na razpolago. Že nekaj časa pa občinski urad dela težave tistim, ki bi radi gradili hiše na teh področjih. Čuli smo že za težave, ki so jih delali nekaterim našim ljudem na področju Revme. Sedaj hočejo najbrž te nove težnje uzakoniti s spremembo regulacijskega načrta. V Ulici 3. armata bo občina uredila zemljišče za gradnjo 22 ljudskih stanovanj, 150 milijonov lir pa bodo porabili za gradnjo tretjega odseka mestne kanalizacije.
Na ponedeljkovi seji je odbornik Fantini dal predlog za proslavo tridesetletnice zmage nad fašizmom. Odbornik Brancati je predlagal ureditev cvetličnih gredic na grajskem griču, odbornik Ro-vis pa je dal predlog za spremembo dela v nekaterih službah, ker bodo s 1. julijem znižali delovni urnik občinskim delavcem. V Gorici bo jeseni slikarska razstava posvečena slikarju Goričanu Italicu Brassu, občinskemu svetu bodo tudi predlagali ustanovitev samostojne letoviščarske ustanove.
venskih šolnikov. Manjkajo trije zastopniki, ki jih mora določiti gorička občina.
V krogih slovenskih organizacij se sprašujejo, kdaj bo občina določila svoje zastopnike. Samo tako bo lahko konzulta pričela delovati. Se bo to zgodilo še pred počitnicami, ali bomo morali čakati še nekaj mesecev?
Čimprej izvolili delegate občin v kraško skupnost
V Tržiču so se sestali goriški in tržaški občinski in pokrajinski upravitelji, ki so člani zveze za avtonomije in krajevne uprave. Kmalu bodo sklicali ustanovno skupščino medpokrajinske zveze za Goriško in Tržaško.
Na sestanku so govorili o gospodarski krizi, ki je prizadela krajevne uprave zaradi zmanjšanja fondov, ter o nujnosti sklicanja kraške gorske skupnosti. Sklenili so, da bodo povabili na ožji sestanek upravitelje občin, ki so v tej skupnosti. Povabili jih bodo, naj izvolijo čimprej delegate v to skupnost.
Kdaj se bo sestala goriška konzulta za slovenska vprašanja?
Konzulta za slovenska manjšinska vprašanja v goriški občini so ustanovili, s sklepom goričkega občinskega sveta, že pred nekaj meseci. Potem ko je pokrajinski nadzorni odbor potrdil sklep goričkega občinskega sveta, ki je vseboval tudi pravilnik o delovanju te konzulte, je gorička občina pisala manjšinskim organizacijam, naj določijo svoje zastopnike v to konzulta. Kot nam je znano, so svoje zastopnike določbe Slovenska kulturno - gospodarska zveza. Zveza slovenske katoliške prosvete in Sindikat slo-
Tržiško bolnišnico so prejšnji dan obiskali člani pokrajinskega nadzor-
nega odbora s predsednikom dr. El-derom Bonom na čelu. Sprejeli so jih predsednik upravnega sveta Pel-lizzoni in člani tega sveta. Pellizzo-ni je prikazal položaj, v katerem se nahaja tržiška bolnišnica, ter načrte za gradnjo nove bolnišnice v kraju San Polo. Gradnja te se bo zavlekla, medtem pa bodo morali ojačiti sedanje kapacitete. Predsednik nadzornega odbora je obljubil, da bo hitro reševal vse sklepe, ki zadevajo tržiško bolnišnico. Nato se je dr. Bon sestal s sindikalnim zastopstvom osebja, ki mu je prikazalo nekatera vprašanja, ki se tičejo osebja.
Šolske vesti
Učenci slovenske osnovne šole v Ul. Randaccio v Gorici priredijo svojo zaključno prireditev, ki bo jutri, ob 10.30. Na sporedu so petje, recitacije in igrice, ki jih bodo učenci izvajali pod vodstvom svojih učiteljic.
Obenem bodo v četrtek, 20. t.m., priredili v šolskih prostorih tudi zaključno razstavo risb in ročnih del, ki bo odprta do 19. ure, v petek ves dan in v soboto do 11. ure.
Vodstvo šole in učenci vabijo starše in prijatelje, da pridejo na prireditev ter si ogledajo razstavo.
Z IZKUPIČKOM POLETNEGA PRAZNIKA PRI DEVETAKIH
Dolani postavijo spomenik padlim v NOB na Palkišču
Sagra se bo nadaljevala še v soboto in nedeljo
Organizatorji poletnega praznika pri Devetakih, domače prosvetno društvo «Kras» in sekcija ANPI, bodo šagro podaljšali še v soboto in nedeljo. Tako so odločili zaradi slabega vremena, ki so ga imeli v teh dveh tednih praznovanj in ki je večkrat onemogočilo odvijanje predvidenega programa. Prireditelji bodo za soboto, 22. t.m., verjetno pripravili tekmovanje v bri-školi; zvečer pa bi moral nastopiti sovodenjski ansambel «The Lovers». V nedeljo se bo šagra v Dolu zaključila s plesom.
V nedeljo so na prazniku imeli kratek kulturni program, na katerem sta nastopila mladinska folklorna skupina «Dom» iz Gorice ter pevski zbor iz Opatjega sela. Mladi folkloristi, katere vodi neutrud na Marija češčut, so se predstavili z venčkom narodnih plesov. Pred kulturnim programom je članica domačega prosvetnega društva Sonja Peric pozdravila prisotne v imenu organizatorjev ter pripomnila, da bodo letošnji izkupiček poletnega praznika namenili za postavitev spomenika padlim domačinom. Spomenik bodo postavili na Palkišču.
Zvečer je spet nastopil ansambel Toneta Žagarja s pevko Jožice Župančič ter kvartetom «Spev».
med NOB doma kot terenski obveščevalec. Fašisti so ga hudo pretepli s puškinim kopitom; romal je iz ene v drugo bolnišnico. Po osvoboditvi je raznašal po Pevmi Primorski dnevnik, kasneje pa je bil nekaj časa tudi tajnik pevmske celice KPI.
Svojo družino je vzgojil v zavednem narodnem duhu. Zapušča ženo Marijo Peršoljo in hčerko Zmago, ki živi doma ter tri sinove; dva živita v Furlaniji, tretji pa v Belgiji.
Pogreb bo danes ob 10. uri v Pevmi.
Danes v Pevmi pogreb Rudija Breganta
V videmski bolnišnici je v ponedeljek umrl 63-letni Rudi Bregant iz Pevme. Dolga leta je bolehal, zlasti potem ko so ga fašistični vojaki pretepli leta 1943, ker so našli v njegovih žepih partizansko literaturo. Pred nekaj leti je imel hujšo operacijo v grlu.
Pokojni Bregant se je rodil v Pod-gori leta 1911, živel pa je vedno v Pevmi. Pri domačinu Rikotu Sošo-lu se je izučil za krojača in je to delo opravljal dolga leta v svoji vasi. Leta 1942 se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju, bil je najprej poveljnik vaške narodne zaščite, kasneje pa tudi član vaškega odbora Osvobodilne fronte. Delal je
HiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii OB 150-LETNICI OBSTOJA B1IIŠKE GODBE NA PIHALA
V Dobrovem se je na slavju zbralo nekaj sto godbenikova vse Goriške
Izleti
SPD v Gorici javlja umik odhoda avtobusa za izlet v Dolomite v nedeljo, 23. junija. Gorica, Travnik ob 5.00:	Podgora 5.05; Štandrež 5.10;
Sovodnje 5.15. Prosimo za točnost!
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v soboto, 29. junija vzpon na Ratitovec. Vzpon bo veljal za «Pot prijateljstva». Podrobnejše informacije na sedežu SPD, Ulica Malta, tel. 2495.
Nastopila je tudi godba «Kras» iz Doberdoba skih kapelnikov Jože Petrovič je dobil zlato
Več sto godbenikov se je zbralo v nedeljo v Dobrovem v Brdih. Prišli so v središče cvetečih Brd, da bi počastili 150-letnico domače godbe na pihala, ki je vztrajno delovala od začetnih nastopov na narodnih veselicah in taborih v prejšnjem stoletju skozi hude fašistične čase do današnjih dni. Briška godba je nastopala tudi med narodnoosvobodilno borbo na raznih partizanskih mitingih v Brdih in kasneje, v letih ko se je odločala usoda naših krajev, večkrat tudi v Gorici, na raznih manifestacijah. O zgodovini briške godbe, katere člani so dobili v nedeljo Gallusova odličja, ki jih je podelila Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, je spregovoril njen predsednik Bole-slav Simoniti.
Na slovesnosti so sodelovale godbe iz Nove Gorice, Anhovega, Gradišča nad Prvačino, Vogrskega. Prvačine in Doberdoba. Na koncertu so igrali tudi domači godbeniki, ki jih vodi kapelnik Karli Zuljan. Najprej so zaigrali splet dalmatinskih pesmi, ob koncu še splet partizanskih pesmi. Med točkami njihovega koncerta je Gallusova odličja godbenikom izročil predstavnik Združenja pihalnih orkestrov Slovenije Marij Kogoj. Zlato Gallusovo značko so izročili še starosti primorskih kapelnikov Jožefu Petroviču. Ta ima danes skoro devetdeset let, pa je še vedno aktiven na svojem področju. Danes biva v Šempasu in odtod se vozi z mopedom v daljno Kostanjevico na Krasu, kjer skuša postaviti godbo na noge. Petrovič je precej znan na Primorskem, saj je v Gorici učil slovensko godbo takoj po prvi svetovni vojni in se nato vseskozi udejstvoval na tem področju. Vzgojil je zelo veliko število godbenikov, ki so mu na nedeljski proslavi tudi navdušeno ploskali.
Na koncertu so godbe igrale najprej posamično, ob zaključku pa smo bili priča veličastnemu sku pinskemu nastopu nekaj sto godbenikov. Pod vodstvom domačina Karliia Zuljana so zaigrali koračnici «Narodni heroji» in «Moja domovina».
Doberdobska godba na pihala «Kras» iz Doberdoba je pod vodstvom kapelnika Franca Žižmonda igrala koncertno skladbo «Praznik podeželja» skladatelja Giuseppa Fi-lippa ter simfonično koračnico z naslovom «Praznik cvetja».
V	programu so nastopale še godbe iz Nove Gorice, ki jo je vodil Stojan Ristovski, godba iz Anhovega. ki jo je vodil Franc Žižmond, godba z Vogrskega pod taktirko dirigenta Severina Marvina. Godbi iz Prvačine in Gradišča sta nastopili skupno, najprej pod vodstvom kapelnika Alberta Staniča, nato pa Rajmunda Zorna. Vse godbe so igrale tako umetne skladbe kot razne narodne in partizanske koračnice.
Z mopedom ob avtomobil
V	ponedeljek zvečer se je v Ru-
■ Starosta primor.
Gallusovo značko
pl zgodila huda prometna nesreča, katere žrtev je postala 48-letna gospodinja Branka Tomšič por. Kogoj iz Rupe. Ulica Buonarotti 22. Žensko so v goriški bolnišnici sprejeli s pridržano prognozo zaradi hudega možganskega pretresa in zloma leve noge.
Približno ob 1.30 se je ženska z mopedom vozila iz Gorice proti domu. ko je, verjetno zaradi neurja, trčila v avtomobil, ki ga je vozil 40-letni Silvano Kerin iz Trsta, Ul. Conti 91.
V Gradišču se je včeraj popoldne s kolesom ponesrečil 63Jetni upokojenec Mario Graldi iz Gradišča, Ul. Gorizia. Ponesrečenca so v goriški bolnišnici sprejeli na zdravljenje zaradi zloma nekaterih reber.
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Se ci provi lo ci sto». C. Gorman in J. Bologna. Barvni film.
CORSO 17.00-22.00 «Il terrore viene dalla pioggia». C. Lee in N. Heil-bron. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO Zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 «L'Aretino sui ragionamenti delle cortigiane, delle maritate e... i cornuti contenti». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.30—21.30 «Cinque dita e una pistola». P. Chang. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
rw' v •
Jrzic
AZZURRO 18.00—22.00 «Chen... furia scatenata». Barvni film.
EXCELSIOR 17.30-22.00 «La vendetta dei guerrieri rossi». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «La notte dell’ultimo giorno». Barvni film.
JXova Gorica
SOCA «Trikratni odmev», francoski barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Vzljubil boš mojo mater», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Blažen med ženami», francoski barvni film ob 20.00.
PRVACINA Prosto.
RENČE Prosto.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
ROJSTVA: Anna Sorato, Marino Giuricich, Marco Brotto, Gianluca Bregant, Serena Sfiligoi, Roberto Ipavec, Roberto Dessenibus, Fabio Persoglia, Elisabetta Mosca.
SMRTI: 73-letni upok. Ernesto Rigotti, 67-Ietni upok. Ernesto Macarini, 69-letni upok. Giuseppe Lutman.
OKLICI: univ, študentka Silvia Bacicchi in prof. Antonio Barbieri, gospodinja Marta Ana Mulič in natakar Aurelio Leopardi, uradnica Nadia losè in uradnik Ferruccio Franchi, gospodinja Irma Salamat in karabinjer Osvaldo Pedotti, gospodinja Olga Ciarallo in karabinjer Mario Caserio, delavka Silvana Bassanese in delavec Adolfo Frascina.
POROKE: tipkarica Egle Paulin in trgovski potnik Diego Ruffoni, prodajalka Marisa Brotto in šofer Paolo Cristian, študentka Annunziata Petruccio in študent Adriano Ber-tolutti, prodajalka Grazia Di Biase in trgovec Gianni Cocianni, univ. študentka Anna Di Giannantonio in delavec Arturo Bertoli, frizerka Lidia Stornello in frizer Sergio Mar-chioro.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicolò, Ulica 1. maja, tel. 73328.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes res dan in ponoči je dežurna lekaina Baldini, Korzo Italija 57. tel. 2879.
Nastopajoči mladi telovadci s svojimi voditelji ua sobotui akademiji v telovadnici v dolini Kotna
19. junija 1974
V DANAŠNJIH DNEH PRED 30 LETI V ŠMARJU NAD KOPROM
Partizanska četa pognala naciste in fašiste v beg
Nacilašisti so se za poraz maščevali in vas požgali - Prva četa I. bataljona Istrskega odreda na poti proti Portorožu
Obletnice — lepe, junaške in tudi žalostne — se kar vrstijo. Danes se bomo ustavili pri obletnici, ki je na eni strani lepa na drugi ■ strani pa tudi žalostna. V mislih r imamo Šmarje nad Koprom v teh dneh pred 30 leti.
Zvečer, 13. junija 1944 se je po enotedenskem pohodu po severnem delu Istre 1. četa 1. bataljona Istrskega odreda ustavila v Pomjanu. Vodil jo je istrski junak Bruno Bizjak iz Prešnice pri Kozini. četo je sestavljalo 32 fantov in vseh krajev Slovenije. Na tem pohodu je četo spremljal namestnik bataljonskega komandanta Karel Vene. Prebivalci Pomjana, kot prebivalci vseh drugih vasi slovenske Istre, so četo prisrčno sprejeli. Tajnica krajevne zveze mla-> dine Milka Kocjančič je organizi-yala dekleta, da so pripravile ''f3>orcem večerjo in zbrale po hišah ; kar cel škaf črnega vina in ga prinesle v stari farovž, kjer se je j Četa zbrala. Po večerji so borci zapeli nekaj slovenskih narodnih •. jn partizanskih, da je bilo razpolo-Ì žepje med njimi in vaščani še ? prijetnejše.
Prva četa 1. bataljona, ki je že Večkrat krepko udarila po fašistih in Nemcih, je bila tokrat namenje-£ sPa v Sečovlje na rudnik črnega ‘ premoga, da bi ga Nemci ne izko-; riščali več. Zato je že zarana kre-VÌ nila iz Pomjana in se napotila čez
m
marje v Padno, od koder je po-; gnala tamkajšnjo fašistično učite* Tiico in njeno prijateljico v vasi. > V odgovor so piranski fašisti naslednjega dne napadli v vasi četo, ■ ki pa jih je po tričetrturnem boju v nagnala proti Bandelu v dolino Drnice. Naslednjega dne se je četa napotila v Korte, sedanje Dvore, kjer so borce lepo pogostili, , v zahvalo pa so borci zapeli va-»ičanom nekaj partizanskih.
Fašisti in Nemci so četo zalezovali, vendar je n'so napadli, pa s čeprav se je ta več dni mudila v bližini Portoroža in Lucije. Toda rudpika v Sečovljah četa tokrat ni . mogla uničiti. Zato pa se je v ne-1 deljo, 18. junija, popoldne vrnila v Padno, od koder je komisar čete poslal tričlansko patruljo v Šmarje. Nato se je četa zavarovala in noč prebila v vaški šoli. okoli druge • ure zjutraj pa je krenila proti Šmarjam, ne da bi slutila, da so ji fašisti pripravili zasedo, past, v katero pa so se kar sami ujeli.
Kronist tega dogodka Maks Zadnik piše o tem takole:/
«Bilo nas je le 18.- kajti namestnik komandirja Rudi Mahnič : žito je šel s patruljo v sam Trst. Mirno in složno smo stopali v tiho : noč. Odmev korakov so motili le skoviki nočnih ptic. Niti šaljivcu Dmdiču se tokrat ni posrečila kaka šala. Bilo je še mračno, ko smo se po poljski stezi z južne strani previdno približali prvim vaškim hišam. Stopal sem med prvimi. Po-
*	zorno,srpo tipali v jutranji mrak ••' in ko smo bili še kakih 50 do 70 ., metrov od vasi, smo na travniku
opazili neke sence. Vendar ni tedaj nihče pomislil na fašiste. Saj smo poslali v vas patruljo, domačina Rafaela Bržana in izkušena j Hermana Detička in Leopolda Uha-
•	ha, ki smo jim naročili, naj nas v primeru nevarnosti opozorijo, sicer pa naj pripravijo zajtrk. Tako smo si mislili.»
«Toda skrivnostne sence so tu. Treba je z njimi računati, pa čeprav smò se tolažili, da so to morda domači kosci. In tedaj je v tišino zarezal strel, kateremu
je sledil dolg rafal iz strojnice. Sklonili smo se za zid in zrli med vaške hiše, da bi morda le uzrli sovražnikove strelce. Medtem pa je neki karabinjer stekel izza neke uličice in jo ubral čez vaške vrtove ob zidovih hiš. Njegova bela «nabojnica» mu je kar poskakovala po hrbtu. Spremljali smo ga s svojimi puškami in nekdo je pritisnil. Karabinjer se je skotalil po strmini. Medtem sta komandir in namestnik komandanta bataljona že razporedila skupine in sledil je juriš. Skupine so stekle po vrtovih in po stezi naravnost v vas. Na levem krilu je skupino vodil Jože Štemberger, na osrednjem delu sta bila skoraj 2 m visoki Bruno Bizjak in njegov mali spremljevalec Aldo Tedeško-Pipo, za njima je vodil svojo skupino Bosanec Salko Bara-tovič, naravnost po cesti pa so se pognali v vas štirje borci, vtem ko je četrta skupina pod zaščito mitraljezca razbila sovražnikovo obrambo na desnem krilu. Kot se je zvedelo pozneje, je bilo v vasi 20 Nemcev, 25 italijanskih fašistov in 30 tistih karabinjerjev, ki so se udinjali nacifašistom. Vse je vodil neki fašistični poročnik iz Kopra.
Vsa ta sovražna soldateska je bila razkropljena po vasi, kjer so zbirali ljudi po hišah in jih gonili v tedanjo orožniško kasarno. Naš napad jih je presenetil. Kljub temu se je po vaških ulicah razvil srdit boj. In čeprav je bilo sovražnikov štirikrat več kot nas, niso vzdržali napada Brunove čete. Še najprej je padel fašistični poročnik, ki je nekaj trenutkov prej s pištolo u-strahoval 9-letno Adelijo Ulčnik, hčerko Stanka Ulčnika, poslanca na Kočevskem zboru v oktobru 1943. Od deklice je zahteval, naj mu pokaže očetovo skrivališče. Toda prav nanj je naletel komandir Bruno. Med njima je prišlo do «o-sebnega dvoboja», pri katerem je zmagal Bruno, ker je ranjeni fašist odvrgel brzostrelko in pobegnil v «Dopolavoro», kjer ga je neki borec z ročno bombo pokončal.
Smrt komandanta je zmedla sovražnika. Organiziran odpor je popustil in borba se je vršila le med posameznimi skupinami ali bolje proti posameznim skupinam, ki so se še upirale, Dmdičeva skupina, v kateri je bil tudi mitraljezec Sedmak, je vdrla v središče vasi, toda Sedmaku je strojnica odpovedala. Zato so Nemci prešli v protinapad. Vendar ne za dolgo..kajti strojnica je bila kmalu spet nared in napad se je nadaljeval. Podobno so se borite -tudi druge skupine, medtem je z gornje starni udarila v vas še moja skupina in zato sovražniki, kolikor se niso vdali ali
strelke, 4 puške, 5 pištol in veliko streliva. Ranjenega karabinjerja so položili na voz in šmarski župnik ga je odpeljal v Koper, čeprav je šlo za sovražnika, ki ni hotel od-jenjati, so partizani z njim humano ravnali. In to kljub temu, da so fašisti in nacisti ranjene partizane po navadi pobijali.
Do tu svetla stran zgodovine Šmarij: razmeroma majhna skupina borcev potolče in požene v beg mnogo številnejšega sovražnika.^ Toda fašisti in nacisti tega udarca* niso mogli preboleti, že v prvih dneh oktobra leta 1943. so nacisti in njihovi fašistični prijatelji iz Kopra požgali v Šmarju 37 domov. Sedaj, ko so doživeli tolikšen poraz, so se hoteli maščevati. In dva dni po porazu — 21. junija 1944 — je cel bataljon Nemcev ob sodelovanju njihovih fašističnih kolaboracionistov, pridrvel na šmarski hrib na 50 tovornjakih, obkolil vas in požgal še preostale domove, 120 hiš.
(Po beležkah Maksa Zadnika)
JUBILEJNE DUBROVNIŠKE POLETNE IGRE
MO KAKOVOSTEN PROCRAM SE BO UtEL S «HAMLETOM »
Dosedanji obračun j« zelo dober, kar dokazujejo izredne številke Na sporedu je ponovno Držicev «Dundo Maroje» - «Šoto» iz Prištine
Ko smo pred leti poročali o Dubrovniških poletnih igrah, smo u-gotovili, da spada ta festival med vrhunske tovrstne prireditve na svetu, kajti «z obsegom, kakovostjo in izbiro» prireditve, se morejo meriti le redki festivali. Ker slavijo Dubrovniške poletne igre letos svoj jubilej — 25-letnico — so jim posvetili posebno pozornost, kar je vredno posebej zabeležiti. Pred tem pa se bomo na kratko ustavili pri nekaterih številkah, ki so prav gotovo zelo zgovorne.
Dubrovniške poletne igre so značilne po tem, da je njihov program izredno širok. Obsegajo namreč več zvrsti umetniškega v glavnem odrskega izražanja, in sicer operno in dramsko umetnost, širšo in ožjo ali komorno - koncertno umetnost, pa tudi recitacije, solistične koncerte in folklorno umetnost, skratka u-metnost za čim širše plasti, za različne okuse, vendar pa vse na čim višji ravni. Naslednje številke bodo povedale, da ne gre za majhno stvar. V dosedanjih 24 festivalskih sezonah je bilo v Dubrovniku nič
manj kot 1957 prireditev oziroma izvedb, od katerih je odpadlo na gledališke 861 predstav, 832 je bilo koncertov, 264 pa folklornih nastopov. Vse te prireditve so imele poldrugi milijon obiskov.
Največkrat je bil na sporedu Shakespearov «Hamlet», ki so ga na Lovrijencu uprizorili nič manj kot 156-krat. Sicer pa je Shakespeare sploh najbolj upoštevani avtor, kajti v Dubrovniku so doslej uprizorili 12 njegovih del, ki so jih skupno s Hamletom izvedli 258-krat.
Čeprav je res, da nosijo glavno breme vseh najrazličnejših programov jugoslovanski umetniki, vodstvo Dubrovniških poletnih i-ger, posebno v zadnjih letih, pritegne k sodelovanju tudi tuje u-metnike oziroma tuje ansamble, tako da so na dosedanjih prireditvah nastopili poleg domačih u-umetnikov tudi umetniki iz 32 držav, praktično z vseh celin.
Gornji vodatki govore, da je dosedanja dejavnost Dubrovniških poletnih iger po kvantiteti bogata, toda prav isto velja tudi gle-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii|||||||i||||||l|||,|||||||||||||l||l|I|IIiai||||,||||||||||||||m|||U|||||||||||||||||||||||||||||,||||||
TEŽKOČE BRITANSKEGA TURIZMA
Zelo pomembna je vloga ki jo ima «dober glas»
V Londonu težko občutijo dejstvo, da bo Amerikancev, ki so vedno bili «glavni gostje», letos za petino manj - Važno je še dejstvo, da se je podražil mednarodni letalski prevoz
bili ranjeni oziroma pobiti, so jo ubrali čez Trmun proti Kopru. Po poldrugi uri boja gta se predala tudi dva Nemca, ki sta se branila v neki kleti. Odjenjala sta na Če-bohinov poziv v nemščini. Bežečim sovražnikom je sicer prihajala iz Kopra pomoč, vendar so jih bežeči prepričali, naj ne hodijo v Šmarje.»
Iz tedanje kronike se ve, da je Brunova četa imela proti sebi 75 mož, oboroženih z 2 Šarcema in 5 lahkimi bredami ter s številnim avtomatskim in polavtomatskim o-rožjem. Rezultat boja je bil. kot smo videli, pregon sovražnikov. Mrtev je bil en fašist, ranjeni pa so bili 3 fašisti, 2 karabinjerja in 2 nemška vojaka, ki so pozneje na begu ali v bolnišnici umrli. Sedem sovražnikov je bilo ujetih živih, zaplenjene so bile 3 brzo-
Ena lastovica še ne prinese pomladi, pravimo običajno, ko ne bi hoteli delati napačnih računov. Angleži so v zvezi z neko svojo potrebo skovali naslednjo modro ugotovitev: en Amerikanec še ne prinese poletja. Poletje in turizem gresta skupaj, zato ima to gotovo nekaj skupnega s turizmom. Prav tako je.
Britanci so za svoje turistične potrebe pretekli mesec poslali v ZDA dobro pripravljeno «udarno osmerko» Britanske turistične u-prave, da bi tam sprožila ter izpeljala reklamno kampanjo v znamenju gesla «pridite v Britanijo».
Vendar, čeprav je ob svojem povratku ta «udaftja osmerica» prepričevala, da bi vse bilo mnogo slabše, če bi se ona ne bila podala na potovanje čez ocean, je navzlic temu resnica, da bo letos v Veliki Britaniji dosti manj ameriških gostov kot lani.
Še manj razveseljivo je dejstvo, če se pri tem upošteva, da so bili Amerikanci doslej ne samo najštevilnejši turistični gostje marveč tudi tisti, ki so kot taki največ trošili. Računati ie, potemtakem, da gre za dvojno izgubo.
Ker predstavlja turizem celo v Britaniji brez sonca in obal z mediteranskim podnebjem močno gospodarsko panogo ter hkrati krepko postavko v letnem proračunu — v funtu šterlingu odpade vsak peti penny na to vrsto dohodka iz inozemstva — se je trezni britanski razum potrudil, da bi odkril, od kje ta pojav.
Konc koncev ni enostavno sprejeti nekaterih dejstev, ki jih po-
■IIIIIIIIIIMIIIIIIlIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlIllliiiiiilllIllllilllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIttlll
ŠOLSKA PRIREDITEV V NABREŽINI
V nedeljo popoldne so dijaki enotne srednje šole «Igo Gruden» v Nabrežini končali letošnje šolsko leto na primeren način: z zaključno prireditvijo. Prireditev je bila v dvorani domačega PD, ki je bila za to priložnost mnogo premajhna, saj se je zbralo na prireditvi toliko domačinov, pa tudi ljudi iz sosednih vasi. da niso v njej našli prostora. Na prireditev pa so prišli tudi predstavniki šolskih oblasti, med njimi šolski proveditor prof. Pericle Fidenzi, šolski svetovalec za slovenske šole na Tržaškem prof. Sivec ter več ravnateljev slovenskih šol na Tržaškem.
Navzoče občinstvo in gostje je v kratkem nagovoru pozdravila dijakinja Danila Pernarčič, ki je nato tudi najavljala spored. Kot prvi so se oglasili dijaki z recitacijo «Domovina». Pravzaprav je to bil ciklus, v katerem so reci-
sredujejo statistični podatki: da bo letos za petino manj ameriških gostov kot lani. V Londonu so, namreč, vprav spričo nastalega turističnega «burna», ko so to velemesto v novejšem času na vse pretege reklamirali kot «nakupni center sveta», vrhu drugega zgradili tudi številne hotele, ki jih je treba napolniti.
Zdaj pa se zdi, na žalost, da ne bo tako In, zakaj ne . . . to bi utegnilo biti zanimivo tudi za one, ki so daleč od britanskih otokov, povsod, kjer obstoji določen turistični interes. Britanske raziskave pravijo, da pri odločitvah preprostega človeka, kam naj bi potoval, najpogosteje odločajo ožja gledanja, pri čemer je bolj odločilen vtis, ki ga je dobil ali mu je bil posredovan, kot sama stvarnost. Pred kakim desetletjem ali nekaj manj, si je bil London pridobil glas «pevske metropole», razbrzdane metropole z beatlesi in mini-krili, ki so pri nežnem spolu odkrivala vse, kar je bilo dotlej stoletja prikrito.
Toda, ni bilo vse tako in številni Amerikanci, ko so prispeti v London, so se čudili, vprašujoč se, kje neki sta ta «razbrzdanost» in «sladki greh», ki so o njih toliko čuli. Pa to ni bilo važno. Važno je bilo, da je bil London na glasu velemesta, kjer se vedno kaj dogaja. Res pa je, da je ta «nekaj» v resnici vendarle bil do neke mere povezan tudi s tako imenovanimi «prepovedanimi igrami».
Danes, desetletje kasneje, sta London in Velika Britanija na popolnoma drugačnem glasu. Gre za glas, katerega obseg še povečujejo oceanske razdalje in prirojena nagnjenost ameriških pripovedovalcev k dramatiziranju stvari, da je namreč London mesto, kjer so najvidnejši pojav tako imenovane «nevarne igre», kjer so, skratka, vedno neke krize in stavke, kjer so letališča pogosto obkrožena od tankov, kjer je na ulicah čuti eksplozije bomb, kjer dolar velja vse manj in cene skačejo vse bolj. ..
Kako tujca, ki je daleč, prepričati, da vse to nima kdo ve kašne zveze s stvarnostjo? Kako mu dopovedovati, da je London še vedno največje mesto na svetu, kjer je najmanj občutiti škodljive pritiske sodobne metropole, če pa popotnik, ki se še ni odločil kam, jemlje vse to za sveto resnico, ker je pač tako «čital v časopisih».
Podražitev letalskega prevoza dejansko predstavlja največji udarec britanskemu turističnemu poslovanju. In da bi ta udarec bil za Veliko Britanijo še neprijetnejši, ga je v praksi najbolj občutiti prav na najdaljših progah, čeprav je tu običajno procentualno najblažji. Nesreča je v tem. da se Amerikanci ne menijo za procente, pač pa gledajo na dolarje. Tako na primer, ko ugotavljajo, da
imiMlllilllllliitlllllllillllllilllllllililltlflllilliliiillfllliilliliitfllllllllllllilltllimilllliilMlllllliiilliiiilMitlllltliniiiiliiiiifiitllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiii
navadno srečanje.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne zaupajte nikomur svojih bodočih načrtov. Omogočite si malo počitka.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Bodite pripravljeni, da se spopadete s svojim poslovnim tovarišem. Neko razmerje vas bo razočaralo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Splošna situacija je ugodna, vendar se nanjo ne zanašajte. Sprejeli boste važno odločitev.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odločno stališče vam bo omogočilo, da se boste izognili napaki. Spremenljivo razpoloženje.
Šolski zbor nabrežinske enotne srednje šole, ki je zaključil prireditev
tatorji prikazali domače kraje in vasi, njihove preproste in delavne prebivalce, ki so, rekli bi, ne le žilavo, pač pa že skoroda trmasto privezani ali prižeti na svojo.
na našo zemljo in na svoje, na naše morje. V svojih recitacijah so
M. M.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Na svojem delu boste naleteli na nepredvidene zapreke. V mejah možnosti bodite velikodušni.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pravočasno reagirajte v neki zamotani in tvegani situaciji. Poslušajte nasvete prijatelja.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nastopilo bo obdobje borbe za uveljavitev. Ne zanemarjajte družine.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Pomanjkanje prisebnosti bi lahko dovedlo do sovraštva. Zanimajte se za usodo najbližjih.
(Nadaljevanje na 6. strani)
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne izrekajte kritik s škodoželjnimi nameni. S svojo domišljijo si lahko škodite.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vzdušje je spodbudno, otresite se pa nekaterih manjvrednostnih kompleksov. Bodite bolj spretni.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zanimivi nasveti v zvezi z vašim finančnim položajem. Dokajšnje duševno zadoščenje.
ŠKORPIJON (od 22.10 do 21.11.) Uspeh, ki ste si ga želeli, se bo danes uresničil. Doživeli boste ne-
stane potovanje iz Amerike v Britanijo in nazaj 150 dolarjev več.
Pa vendar ima britanski turizem, navzlic težkočam, dokaj «svetlo bodočnost». Kako naj bi šlo drugače razumeti «Thomasa Coocka» in pa nalogo dr. Kahna, da usmeri svoj pogled za kaki dve stoletji naprej ter ugotovi, kakšni bodo takrat pogoji.
«Thomas Coock» je znana turistična agencija, ki je od nekdaj povezana z železniškimi vagoni in spalnimi vozovi, vtem ko je dr. Herbert Kahn ravnatelj Hudsono-vega raziskovalnega inštituta id je znan ter v Ameriki stalno raz-glaševan za sodobnika z najvišjim inteligenčniijtjjk^ocigntorn nat svetu. Nihče bi ne pričakoval, da bi se ti dve «firmi» mogli kdaj srečati, vendar se v življejnu vse dogaja. «Thomas Coock» se je namreč odločil, da bo s področja spalnih vagonov presedlal na turistično dejavnost. in od dr Kahna zahteval, da mu kot strokovnjak za gledanje v časovne daljave odkrije, kakšne bodo možnosti turističnega poslovanja o-okrog leta 2290.
Prva vesela vest, ki jo je ob tej priložnosti izrekel dr. Kahn, je bila. da bo v tem času, nasprotno vsem prerokovanjem, naš planet še vedno obstajal. Kljub silovitemu zastrupljanju narave, prebivalstvo planeta Zemlja ne bo uničeno. Nasprotno raz množilo se bo, tako da bo na svetu takrat živelo okrog 15 milijard ljudi. Živeli bodo kar u-dobno s povprečnim letnim dohodkom 20.000 dolarjev.
de kakovosti, saj so doslej nastopali najboljši jugoslovanski ansambli in najboljši jugoslovanski u-metniki, pa naj gre za operne pevce ali dramske umetnike, kot tudi za instrumentalne soliste, oziroma glasbenike nasploh, končno tudi za plesalce narodnih plesov, saj so se tu velikokrat uveljavili ansambli «Taneč», «Kolo» in «Lado», kar dovolj jasno priča o kakovostnih izvajanjih jugoslovanskega folklornega bogastva.
Letošnje jubilejne Dubrovniške poletne igre bodo imele več značilnosti. Predvsem bo letos uprizorjen Shakespearov «Hamlet», vendar tokrat spet prenovljen ali obnovljen. Hamleta bodo uprizorili kot festivalsko premiero in ga bo izvedel festivalski dramski ansambel. Režijo je prevzel Dino Radojevič, naslovno vlogo pa bo igral Rade Šerbedžija. Drugo delo, ki ga bodo letos ponovno uprizorili, vendar pa v prenovljeni «ediciji», je Držičev «Dundo Maroje». Tudi to tipično dubrovniško delo spada že v železni repertoar Dubrovniških poletnih iger in ga bodo izvajali seveda na odprtem na Držičevi poljani. To delo bo režiral Jožko Juvančič, glavno vlogo pa bo i-gral Miše Martinovič.
Čeprav se polaga tolikšna pozornost tema dvema uprizoritvama, menijo, da bo največja atrakcija letošnjega programa balet «Romeo in Julija» ruskega skladatelja Prokofjeva. Nastopil pa bo balet Državnega opernega gledališča iz Perma v Sovjetski zvezi, i-gral bo orkester temišvarske Opere. Balet bodo torej izvajali ruski baletni plesalci na godbo madžarskega orkestra.
Kar zadeva folklorni del programa letošnjih jubilejnih Dubrovniških poletnih iger, velja povedati, da bo veliko pozornost pritegnil ansambel «šota» iz Prištine, to se pravi ansambel, ki prav gotovo še vedno izvaja najbolj pristno folkloro. Direktor festivala prof. Niko Napica je v zvezi z vsem programom mnenja, da bodo letošnje Dubrovniške poletne igre «rezultat izrednih naporov celotne družbe», kajti letošnji festival bo zahteval zelo veliko finančnih sredstev, hkrati pa''so sklenili, da bodo «zamrznili cene», da bi se s tem omogočilo vsakomur, da prisostvuje prireditvam.
Ob letošnjem jubileju bo izšla tudi večja publikacija, kateri je u-vodno besedo napisal sam predsednik Tito, ki je že 20 let vrhovni pokrovitelj festivala in ki je v svoji iLyqd&Jt&sgfìi med, drugim poudaril, da «Dubrovniške poletne igre so zaradi vneme in naporov velikega števila umetniških ustvarjalcev in drugih dejavnikov uresničile velike rezultate in dale pomemben delež kulturnemu življenju naše dežele».
V publikaciji bo več tekstov, ki so jih prispevali o raznih videzih festivala ter o raznih kulturnih problemih na'bolj kvalificirani jugoslovanski avtorji.
Festival, ki se bo začel v prvih dneh jul'ja, bo trajal poldrugi mesec, kajti program predv'deva nič manj kot 46 festivalnih dni. Vendar je treba tu dodati, da festivalni dan ne pomenči eno prireditev, pač pa tudi po več prireditev hkrati, seveda v raznih predelih mesta, slcoraj izključno na odprtem, kajti značilnost Dubrovniških poletnih iger je tudi v tem, da se skoraj vse odrske prireditve vršijo v «vrirodnem okolju», namreč na raznih trgih, na raznih «dvorišč:h», skratka izven dvoran in zaprtih prostorov.
liHiiiiiiiiiiimuiiiiimmimmimMHuimmuiumiMmumuMMMmMummMimmmMiiuiininiiniiiiiiimi
54.
I
C. GALE
V. HERCEG
13.30
14.10
17.00 17.15
17.45
18.45
20.00 20.25
22.15
SREDA 19. JUNIJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30 Poljudna znanost:
KRONIKE S PLANETA ZEMLJA
12.55 Anketa o poklicih:
Državna služba
Današnje nadaljevanje bo govorilo o strokovnem usposabljanju bodočih državnih uradnikov. Prikazati hoče, kaj se zahteva od mladega človeka, ki namerava sprejeti državno službo. Pri tem oddaja namerava prikazati tudi nekatere negativne plati in pomanjkljivosti. Predvsem bodo o tem govorili mladi ljudje, ki se nameravajo posvetiti javni službi. Razpravljali bodo o tem gojenci višje šole iz Caserte. V tej razpravi bo govor o strokovnosti, predvsem o večjem ali manj sem poznavanju zadevnih učnih snovi, s posebnim poudarkom na pravni stroki DNEVNIK
Sodobni vzgojni problemi DNEVNIK Program za otroke Program za mladino Poljudna znanost: SALGARI Kronike dela in ekonomije ter Vremenska slika DNEVNIK
Svetovno nogometno prvenstvo:
ITALIJA — ARGENTINA Prenos v evroviziji iz Stuttgarta AMARCORD - DNEVNIK AMARCORDA Gre za dnevnik, kako se je pripravljal Fellinijev film. Dnev-mk o snemanju se beleži zato, da je pozneje lažja montaža nima. Znano je, da se za film posname tudi 3-krat ali celo štirikrat več filma kot ga pozneje pride na filmsko platno. Dnevnik se beleži preprosto: črno na belo. Tokrat pa sta Maurizio Mein in Liliana Betti «beležila» ta dnevnik s kamero in sicer na mikrofilm. Praktično gre torej za «dnevnik», v/ ni dnevnik, pač pa že nekakšen film ali točneje gre za tlim o filmu. In ta «film o filmu» pride nocoj na spored in bo
DNEVNIKP0Ve^a^ ° t0^° diskutiranera Fellinijevem filmu
DRUGI KANAL
Svetovno nogometno prvenstvo-ŠKOTSKA - BRAZILIJA Prenos v evroviziji iz Frankfurta (ali prenos tekme med Čilom - Vzhodno Nemčijo)
Svetovno nogometno prvenstvo:
JUGOSLAVIJA — ZAIRE (strnjen povzetek tekme) športni dnevnik KVARTET «N. PAGANINI»
Viohnist Alberto Poltronieri, violinist Osvaldo Scilla, violončelist Roberto Caruana in kitarist Guglielmo Papararo bodo izvajali Antonia Vivaldija Koncert ter Nicoloja Paganinija Kvartet DNEVNIK «OČE»
Film «Oče» je režiral Istvan Szabo. To je drugi film ki ga italijanska televizija predvaja v rubriki, ki jo je posvetila madžarskemu filmu. Szabo je mlad režiser, star je komaj 36 let in je že uveljavljen mojster. Svoj prvi film «Koncert» je Szabo posnel že 1961. leta, ko je bil star komaj 23 let. Od tedaj je Szabo napravil vrsto filmov in z nekaterimi tudi sodeloval na mednarodnih prireditvah ter 1967. leta odnesel najvišje priznanje na moskovskem festivalu.
Film «Oče» prikazuje zgodbo iz prve povojne dobe na Madžarskem. Protagonist je Tako, mlad človek, še deček, ki je ostal brez očeta in živi z materjo. O svojem očetu si je deček ustvaril lepo sliko, sliko junaka iz odporniškega gibanja proti nacistom. Ko pa dečko doraste in se vpiše na univerzo, spozna, da njegov oče pravzaprav ni bil nikakršen junak, pač pa preprost vsakdanji človek. Tako doživi torej nekakšno razočaranje
22.35	Koncert godbe na pihala finančnih straž
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.15 Ponovitev nogometne tekme JUGOSLAVIJA — ZAIRE
10.50 Kongres Zveze borcev Jugoslavije
17.15	Svetovno nogometno prvenstvo: filmski pregled
18.35	''Beli kamen, serijski film za otroke
Po izteku švedske nadaljevanke Beli kamen je predvidena madžarska serija risanih filmov, ki nosi naslov «Družina Smola». Jugoslovanska televizija je že predvajala madžarske animirane filme in doživela s tem lepe uspehe. Bili so to filmčki o Gustavu, ki jih je napravil Jozsef Nepp. Madžarska TV je poverila Neppu novo serijo. Je to «Družina Smola», v kateri nastopata oče in mati, nadalje njuna hčerka, niun za tehniko nadarjeni sin, pa tudi še pes in mačka. In tudi ta serija filmov je imela na Madžarskem veliko uspehov
19.05 Obzornik
19.20	Zabavno - glasbena oddaja
19.40	Reportaža: PRIŠLEKI
20.15	Ne prezrite: gremo v kino
20.45 RISANKA
21.00	DNEVNIK
21.40	Film tedna: «UJEMITE NAJU, ČE MORETE»
V glavnih vlogah igrajo Dave Clark, Barbara Ferris, Lenny Davidson itd. Film je nastal leta 1964, izdelal ga je Boorman, ki se je uveljavil z vrsto odličnih filmov. Toda ta film je njegov prvenec, vendar pa dober in za Jugoslavijo še vedno premierski, ker ga doslej še niso predvajali
23.10 DNEVNIK
23.25 Svetovno nogometno prvenstvo:
ARGENTINA — ITALIJA (posnetek)
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.20	Svetovno nogometno prvenstvo:
ITALIJA - ARGENTINA
22.30 DNEVNIK
23.00	Filmski pregled s svetovnega prvenstva v nogometu
23.00
18.00
19.30
19.50
20.00
20.30
21.00
TRST A
7.15, 3.15, 13.15, 14.15, 20 15 Poročila:	7.05 Jutranja glasna:
11.35	Opoldne z vami; 13.30 Gla sba po željah; 17.00 Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve: 8.30 Koncert: 18.50 Pri ljubljeni pevci; 19 10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora;
20.00	Šport; 20.35 Simf. koncert;
21.35	Ritmične figure.
TRST
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Glasbeno - govorni spored; 16.20 Simf. koncert; 19.30 Kronike.
KOPER
7.30, 8.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7 15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Samoupravna praksa;
15.00	Pisana glasba; 17.00 Jugoslovanski pevci lahke glasbe; 17.15 Poskočne; 18.00 Gojenci glasbene šole v Ajdovščini; 18.20 «Dobri znanci»; 18.45 črnske duhovne pesmi; 19.00 Progresivna glasba; 20.00 Iz priljubljenih o-per; 20.30 Prenos RL; 21.00 Literarna oddaja; 21.45 Lahka glasba; 23.00 Pop jazz.
NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 12.10 četrti spored; 12.45 Svetovno nogometno prvenstvo; 13.20 Program z Gabriello Ferri; 14.07 Indiskretnosti, 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.40 Program za mladino;
18.00	Pisan glasbeni spored: 2015 Svetovno nogometno prvenstvo;
22.00	Orkester Pourcel.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30. 19 30 Poročila; 7.15 Nogometno prvenstvo; 7.40 Feliciano in Carré; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama, 9.35 Radijska nadaljevanka; 9.50 Plošča za poletje; 12.40 Opravljivci;
13.50	Kako in zakaj?; 14 00 Pio-šče: 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža;
17.50	Telefonski pogovori: 20.00 Sestanek petih; 20.50 Plošče.
III.	PROGRAM
8.25 Jutranji koncert; 9.30 P>a‘ nist Pavarana; 10.00 Schubert. Rossini itd.; 11.00 Vivaldijeve skladbe; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 14 30 Franck, Rahmaninov itd.; 16-40 Strani iz albuma; 17.10 Lahka glasba; 18.05 Pisan glasbeni spored; 18.25 Francoske popevke; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Pravne vede in družba.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16 00. 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija;
9.10	Glasbena matineja; 10 05 Za mlade radovedneže; 10.25 Znane melodije; 10.40 Zgradba maksi-stičnega mišljenja; 11.15 Urednikov dnevnik; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti ; 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Slov. narodne; 17.00 «Loto - vrtiljak»:
18.10	Operni koncert; 19.00 Aktualnosti; 19.20 Zvoki današnjih dni; 19.45 Naš gost; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Simf. orkester RTV; 23.15 S festivalov jazza; 00.05 Vietnamska ljudska pesem: 00.15 Revija jug. pevcev zabavne glasbe.
SPORT SPORT SPORT
VJ. KOLU SVETOVNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA^ V ZAHODNI NEMČIJI
JUGOSLAVIJA ZBOMBARDIRALA ZAIRE
Svetovni prvaki po 180 minutah igre še niso dosegli gola - Samo ZRN že v finalni skupini - Bajevic na vrhu lestvice strelcev
Jugoslavija — Zaire 9:0 (6:0)
JUGOSLAVIJA:	Marič, Buljan,
Katalinski, Bogičevič. Hadžiabdid, Ačimovič, Oblak, šurjak, Petkovič, Bajevič, Džajič.
ZATRE: Kazadi (Tubilandu), Mwe-pu, Mukombo, Bwanda, Lobilo, Ki-lasu, N’Daye, Mana, Kembo, Kidu-mu, Kakoko (Mayanga).
Strelci: Bajevič 7. min, 29., 69., Džajič 14., Šurjak 18, Katalinski 21., Bogičevič, 34., Oblak 59. in Petkovič 63. min.
SODNIK: M. Omar Delgado (Kolumbija).
GLEDALCEV: 35.000.
O srečanju Jugoslavije z Zairejem ni kaj dosti povedati, saj je že izid sam dovolj zgovoren. Na igrišču smo videli ekipi, med katerima je bilo nekaj razredov razlike. Vsa dobra volja Afričanov ni pomagala nič. Jugoslovani so bili popolni gospodarji igrišča, saj so napadalci Zaireja prišli v vsej tekmi le trikrat pred jugoslovanskimi vrati v položaj, iz katerega bi lahko dosegli gol. Kljub temu. da so imeli Jugoslovani pred seboj šibkega nasprotnika, pa so bili njihovi napadalci izjemno razpoloženi. Značilno je, da je kar sedem igralcev doseglo gol (Bajevič celo tri) kar jasno kaže, da je napad «plavih» lahko nevaren iz vseh položajev in nima v svojih vrstah samo enega strelca, ki prekaša ostale, ali morda dva, kot je to pri večini ostalih enajsteric.
Tudi v tej tekmi se je izvrstno
lliiiiiiiumi<miiiimimHHMm|mum||llllll,,l>,il,>r>11
Z zmago 9:0 proti Zaire ju je Jugoslavija izenačila rekord v eni tekmi doseženih golov na SP. Prva je dosegla na SP devet golov Madžarska v Švici, ko je s takim izidom premagala Južno Korejo.
izkazal Oblak, ki je ustvaril res odlične pogoje za uspešen strel in je po zelo lepo izpeljani akciji celo sam dosegel gol.
Za ekipo Zaireja lahko za hud poraz navedemo olajševalno okoliščino, da je od 21. min. prvega polčasa dalje igral v desetih. Neki i-gralec je namreč tedaj udaril sodnika, ta ga je pa izključil. Ta incident se je zgodil, ker je prišlo do nekoliko nejasne zamenjave vratarja Zaireja, Katalinski je izkoristil zmedo in dosegel gol, ki je precej razburil afriške igralce.
Brazilija — Škotska	0:0
BRAZILIJA: Leao, Nelinho, Luis Pereira, Mario Marinho, Francisco Marinho, Piazza, Jairzinho, Lei-vinha (Carpegiani), Mirandinha, Rivelino, Paulo Cesar.
ŠKOTSKA: Harvey, Jardine, Mc Grein, Holton, Buchan, Bremmer, Hay, Dalglish, Morgan, Jordan, Lo-rimer.
SODNIK: Van Gemert (Nizozem-
SkGLEDALCEV: 50.000.
Brazilci po 180 minutah igre na
KLJUB INCIDENTU Z VALCAREGGIJEM
Chinaglia ostane v reprezentanci
To so sklenili včeraj na sestanku vodstva reprezentance - Prvi primer dopingiranja na SP
STUTTGART, 18. - Jutri bo Italija opravila svoj drugi nastop na letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu. Za nasprotnika bo imela Argentino in lahko rečemo, da bo to za «azzurre» ključno srečanje. Rezultat te tekme bo odločilnega pomena za to skupino. Če bi zmagala Argentina bi ta južnoameriška reprezentanca še vedno ostala med kandidati za napredovanje, s pora-
Tehnični komisar italijanske reprezentance Vaicareggi je sporočil, da bo postava «azzur-rov» za srečanje z Argentino naslednja: Zoff, Spinosi, Pacchetti, Benetti, Morini, Bur-gnich, Mazzola, Capello, Ana-stasi, Rivera, Riva.
zom pa bi zgubila dejansko vse možnosti, Italija pa bi, nasprotnV. imela napredovanje že v žepu. Če pa bi «azzurri» to tekmo zgubili, potem bi bilo v tej skupini vse še odprto, razen napredovanja Poljske, kateri zmaga nad Haitijem skorajda ne more uiti. Italijanom bi morda zadostoval tudi remi. vendar pa bi bila njihova nadaljnja pot v višjo skupino v tem primeru nekoliko težja. Za Argentino bi bil remi le malo vreden in bi jo verjetno že obsodil na izločitev iz družbe najboljših.
To so kombinacije okrog rezultatov, kaj bo pokazala igra je pa drugo vprašanje. Znano je, da Italiji v otvoritveni tekmi s Haitijem ni šlo vse prav gladko izpod rok, znano je pa tudi, da igra Argentina najbolj «evropski» nogomet izmed vseh južnoameriških ekip in se torej v boju z evropskimi nasprotniki znajde še kar dobro. Zato bi se lahko zgodilo, da bi bilo to srečanje še precej uravnovešeno, če pa pogledamo dosedanja srečanja med obema državama, potem je Italija velik favorit. V dosedanjih štirih medsebojnih tekmah je namreč Italija zmagala trikrat, en-
krat pa je bila premagana.
V italijanskem taboru v Ludwig-sburgu je bilo danes precej napeto vzdušje, saj je bil v ospredju incident s Chinaglio, zaradi katerega je vodstvo reprezentance tudi sklicalo sestanek, na katerem pa je sklenilo, da ga zaradi geste nestrpnosti proti tehničnemu vodji Valcareggiju ne bo kaznovalo. Ostal bo v vrstah reprezentance. Valcareggiju. se je namreč oprostil in .tgko so pu nekoliko ^gledali sko-zi prste.
# # #
Na SP je prišlo do prvega primera dopingiranja. Zdravniška kontrola je namreč ugotovila, da je jemal poživila igralec Haitija Ernst Jean Joseph (ki je igral proti Italiji z majico št. 12). Zaradi jemanja dopinga so ga seveda izključili iz vseh tekem svetovnega prvenstva.
To je bil sploh prvi primer dopingiranja na svetovnih nogometnih prvenstvih. Od leta 1966, odkar o-pravljajo nadzorstvo, se ni prekršil nad tem pravilom še noben igralec.
ROKOMET
Na turnirju v Bitoli
Dve zmagi Jugoslovank
BITOLA, IT junija — Jugoslovanske rokometašice, kj so svetovne prvakinje, so izbojevale dve zmagi v letošnjem tekmovanju za «Trofejo Jugoslavije». Po prvi, nekoliko tesni zmagi nad vzhodnimi Nemkami jim je šlo veliko bolj od rok v drugem nastopu z izbrano vrsto Sovjetske zveze. Pred zadnjim kolom so tako domačinke še edina neporažena ekipa in s tem tudi velik favorit za to dragoceno lovoriko. V zadnjem nastopu se bodo «plave» spoprijele z Romunkami, ki so v prvem nastopu podlegle Sovjetinjam.
svetovnem prvenstvu še vedno niso dosegli gola, kar meče nekoliko čudno luč na svetovne prvake. Tudi današnja tekma se je namreč končala brez gola, torej z remijem, po katerem je v tej skupini še skoraj vse odprto. Gotovo izpade le Zaire, ostale tri ekipe pa se lahko še uvrste v višje kolo. Trenutno je na najboljšem položaju Jugoslavija, ki ji zadostuje v zadnji tekmi s Škotsko za napredovanje le remi, za Škote pa bi delitev točk pomenila izpad. Zato lahko pričakujemo, da bo prihodnja tekma med Škotsko in Jugoslavijo ena najbolj vročih na tem prvenstvu.
V tekmi z Brazilijo Škoti niso pokazali nič posebnega, razen v o-brambi, kjer so se uspešno otepali nasprotnikov. Brazilci so namreč igrali napadalno, Škoti pa so razbremenjevali svojo obrambo pretežno le s protinapadi Bremmerja. Med tekmo ni manjkalo grobih posegov.
Zah. Nemčija — Avstralija 3:0
(2:0)
ZAH. NEMČIJA: Maier, Vogts, Schwarzenbeck, Beckenbauer, Breit-ner, Hdness, Cullmann (Vfimmer v 67. min.), Overath, Grabowski, Miil-ler, Heynckes (Hòlzenbein v 46. min ).
AVSTRALIJA: Reilly, Utjensene-vič, Wilson, Schaefer, Curran, Ri-chards, Rooney, Mackay, Campbell (Abonyi v 46. min.), Alsten, Suljevič (Ollerton v 60. min.).
SODNIK: Mustafà Kamel (Egipt).
STRELCI: Overath v 12. min. Cullmann v 34. min., Miiller v 53. min.
HAMBURG, 18. — Z današnjo zmago nad Avstralijo si je Zahodna Nemčija praktično zagotovila vstop v drugo kolo finalnega dela svetovnega nogometnega prvenstva. Današnje srečanje z Avstralijo je bilo za nemške «superprvake» bolj podobno napornejšemu treningu kot pa težki tekmi. Predvsem pa so se Nemci rehabilitirali po slabem otvoritvenem spopadu s Čilom, kjer so le za las zmagali. Trener Schoen je v tem srečanju rešil nekatere probleme glede uporabe igralcev, predvsem pa, kar se tiče Netzerja, ki ga «kralj» Beckenbauer ne more trpeti in je zahteval, naj nje-
Joseph (Haiti) je prvi nogometaš, pri katerem so na SP ugotovili, da je bil (med tekmo z Italijo) dopingiran
govo mesto prevzame Overath. Občinstvo je to zamenjavo sprejelo z žvižgi, vendar pa se je moralo nato, po krasni igri Overatha, ki je bil absolutno najboljši na igrišču, ukloniti. Nemški navijači pa niti danes niso odpustili Beckenbauer-ju njegovega vedenja do gledalcev in so vsako njegovo akcijo vedno izvižgali. Prav gotovo ni preveč prijetno, da je prav domača publika, ki bi morala najbolj pripomoči igri ekipe, reprezentantom najbolj nasprotna. Toda do tega je prišlo zaradi prevelikega «divizma» nekaterih igralcev.
Tehnično je bila danes nemška reprezentanca boljša, do izraza pa je prišla hitra igra z učinkovitimi akcijami, za kar imajo zaslugo tudi Avstralci, ki niso preveč strogo nadzirali svojih najnevarnejših nasprotnikov. Spet sta prišla do izraza branilca Vogts in Breitner, ki sta se rada spuščala v napad, na sredini igrišča pa je odlično deloval Beckenbauer, ki je našel popolno soglasje z Overathom in Cull-mannom. Pot do gola pa je spet našel Miiller, ki je dosegel tretji današnji zadetek.
Avstralci so se odlikovali predvsem s požrtvovalnostjo, ki so jo pokazali proti nemškim reprezentantom, kar se jim je skoraj poplačalo, ko so proti koncu srečanja zadeli vratnico ob praznih vratih.
Vzh. Nemčija — Čile 1:1 (0:0)
VZH. NEMČIJA: Croy, Bransch, Weise, Streich, Waetzlich, Sparwas-ser, Vogel (Ducke), Irmscher, Kin-sche, Sequin (Kreiche), Hoffmann.
ČILE: Vallejos, Garcia, Quintane, Figueroa, Arias, Valdes (Ya-var), Paez, Reinoso, Socias (Fa-rias), Ahumada, Veliz.
SODNIK: Angonese (Italija).
GLEDALCEV: 27.000.
Tekma med tema dvema reprezentancama se je končala z izidom, ki dopušča Južnoamerikancem le še eno možnost za uvrstitev v
LESTVICA 1. SKUPINE Zah. Nemčija 2 2 0 0 4 0 Vzh. Nemčija 2 110 3 1 Čile	2	0 1112
Avstralija	2	0 0 2 0 5
LESTVICA 2. SKUPINE Jugoslavija 2 110 9 0 Škotska	2	110 2 0
Brazilija	2	0 2 0 0 0
Zaire
2 0 0 2 0 11
finalno skupino: v zadnji tekmi bi moral Čile v vsakem primeru zmagati (kar proti Avstraliji ne bo težko), NDR bi morala doživeti poraz v srečanju z ZRN in še v tem primeru bo odločala razlika v golih. Tekma med NDR in Južno-amerikanci je bila za Čile vsekakor precej težja kot z ZRN. Vzhodni Nemci so namreč igrali kot prerojeni. Pokazali so hiter in domiseln nogomet, poln odločnih akcij- Obe ekipi sta imeli vrsto lepih priložnosti (vzhodni Nemci morda nekaj več), vendar sta izkoristili le vsaka po eno.
LESTVICA
STRELCEV
Bajevič (Jugoslavija)
2
Rep (Niz.) in Lato (Polj.)
1
Breitner, Cullmann, Miiller in Overath (ZRN), Streich, Hoffmann (NDR), Ahumada (Čile), Lorimer in Jordan (Škot.), Ri-vera in Anastasi (It.), Sanon (Haiti), Szarmach (Polj.), _He-reida in Babighton (Arg.), Džajič, Šurjak, Katalinski, Bogičevič, Oblak in Petkovič (Jugoslavija).
Avtogol
Curran (Avstralija) in Augusto (Haiti).
DANAŠNJI SPORED
3.	SKUPINA
20.30	Nizozemska — švedska
20.30	Bolgarija — Urugvaj
4.	SKUPINA
20.30	Haiti — Poljska
20.30	Argentina — Italija
DANES, 19. junija ■ 14.00 Čile — NDR (I. posnetek - ali škotska — Brazilija)
15.30	Jugoslavija — Zaire (L)
20.30	Italija — Argentina (L) > 9.15 Jugoslavija — Zaire (posnetek)
20.25	Argentina — Italija (TV Koper)
23.00	povzetek nekaterih tekem (TV Koper)
23.25	Argentina — Italija (posnetek)
JUTRI, 20. junija • 14.00 Haiti — Poljska (I. posnetek)
15.30	Bolgarija — Urugvaj (I. povzetek)
17.00	Nizozemska — Švedska (H. posnetek)
- 16.50 posnetek neke tekme
LAUSANNE, 18. — Franco Bitos-si je zmagal v sedmi etapi kolesarske dirke po Švici. Na cilj v Lausanni je prispel z devetimi sekundami prednosti pred Merckxom, ki še vedno vodi na skupni lestvici.
OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA
Nagraditev športnikov na liceju «F. Prešeren»
Prireditve se je udeležil tudi šolski skrbnik Fidenzi
BLED, 18. — V soboto in nedeljo bo na Bledu mednarodna regata v veslanju, na kateri bodo nastopali mladinci in starejši veslači.
V soboto so ob zaključku šolskega leta priredili na liceju «F. Prešeren» v Trstu tradicionalno nagraditev tistih dijakov, ki so_ se v pretekli sezoni na zavodu v športu najbolje odrezali.
Prisotni so bili, poleg dijakov, tudi šolski skrbnik prof. Fidenzi, ravnatelji višjih slovenskih srednjih šol v Trstu, predstavniki staršev in profesorji, ki poučujejo na zavodu.
Prireditev je popestril orkester «Taims», ki je zaigral vrsto domačih in modemih skladb, s katerimi je navdušil vse prisotne.
Goste in dijake je najprej pozdravila ravnateljica prof. Laura Abra-mijeva, ki je podala kratko poročilo o delovanju šolskega športnega odseka v preteklem letu, iz katerega je bilo razvidno, da je bila aktivnost — kljub temu, da so letos program medšolskih tekmovanj precej skrčili — še kar pestra in velika. Šolski športni odsek liceja «F. Prešeren» je tako letos priredil za svoje dijake iz nižjih razredov zimovanje, organiziral je prvenstvo tržaških srednjih šol v namiznem tenisu, tradicionalno tekmovanje za «Pokal združenja staršev», šolsko prvenstvo v atletskem troboju, namiznem tenisu, odbojki in košarki, nastopil je na tekmovanju primorskih šol v Postojni, bil je gostitelj srečanja z goriškimi slovenskimi dijaki-športniki itd.
Dijaki gimnazije so letos dosegli vrsto dobrih uvrstitev in so med
V SREČANJU MLADINSKIH REPREZENTANC G-NG-C
Že tretja zmaga gor iški h atletov
Prvo mesto so si priborili v moški in ženski konkurenci
V nedeljo je bilo na novogoriškem stadionu 3. mladinsko srečanje v atletiki med Gorico, Celovcem in Novo Gorico. Prejšnji dve srečanji sta bili v Gorici, oziroma v Celovcu. Kot je znano je pobudo za taka mladinska srečanja dala goriška občina, ki je s tako manifestacijo hotela zbližati mladince iz treh obmejnih mest ne samo na špprtnemi področju, marveč tudi v spletanju novih prijateljskih vezi. Mislimo, da je v tem uspela, sodeč po vsestranskih rezultatih teh treh srečanj.
Če pogledamo športne rezultate ugotovimo, da je goriška reprezentanca, katero je tvorilo 35 deklet in fantov, že tretjič zmagala na skupni lestvici, tako v moški kot v ženski konkurenci.
Na nedeljski manifestaciji so bili prisotni številni goriški in celovški gostje. Novogoriško občino je predstavljal župan Jože šušmelj.
SKUPNA UVRSTITEV Moški :
1.	GORICA	45,5	točk
2.	Celovec	45,0	točk
3.	Nova Gorica	40,5	točk
Ženske:
1.	GORICA	55,0	točk
2.	Nova Gorica	49,0	točk
3.	Celovec	28,0	točk
Skupna lestvica:
1.	GORICA	100,5	točk
2.	Nova Gorica	89,5	točk
3.	Celovec	73,0	točk
TENIS
WIMBLEDON, 18. — Danes so v Wimbledonu opravili žreb med i-gralci in igralkami, ki bodo od ponedeljka dalje nastopali na tem teniškem turnirju. Nosilec prve skupine Avstralec Newcombe bo v prvem srečanju igral proti Francozu Govenu, vendar ne bi smel imeti prevelikih težav vse do tretje tekme, ko bo stal nasproti Jugoslovanu Piliču. Šved Borg, zmagovalec turnirjev v Rimu in Parizu, pa bo imel najlažje delo, saj bo nastopal v skupini z manj znanimi igralci.
BOKS
NEW YORK, 18. — Bivši svetovni prvak boksarske težke kategorije Joe Frazier je včeraj premagal Američana Jerrya Quarrya v Madison Square Gardenu v New Yor-ku. Srečanje je bilo prekinjeno v petem krogu zaradi ran, ki jih je Quarry imel na čelu in nosu.
'-TRrJ r.nr^trl'Jr' «•‘r-ltv*
# # #
ALBUQUERQUE, 18. — Svetovni prvak srednjetežke kategorije Bob Poster je ubranil svoj naslov prvaka v včerajšnjem srečanju z Argentincem Jorgejem Ahumado. Srečanje se je po petnajstih krogih končalo neodločeno.
RONCOLA SAN BERNARDO, 18. — Avstralec Clyde Sefton je zmagal v šesti etapi mednarodne amaterske dirke po Italiji, od Salsomaggiore j a do Roncole San Bernardo (157 km), pred Kolumbijcem Marinom. Na skupni lestvici vodi še vedno član piemontske deželne reprezentance Gabriele Mirri.
drugim tudi osvojili prehodni «Pokal združenja staršev».
V notranjem, medrazrednem tekmovanju se je letos izkazal zlasti peti razred realne gimnazije, ki je pobral večino nagrad, med posamezniki pa je izstopal Adam Kapič, ki ni bil le najboljši športnik na šoli (prejel je kot najboljši strelec
v M
I
II
It.
:
ir
ij
É
«Zlati koš»), ampak je kot odličen dijak prejel posebno nagrado tudi za svoje grafične dosežke, s katerimi se je še posebno izkazal.
Prireditev je kot celota lepo u-spela in je bila znanilec novega duha in novih predpisov, ki bodo prišli v naše šole jeseni s šolsko reformo.
^ Lt. ' I C
Predsednik združenja staršev dr. Artač Izroča prehodni pokal tega združenja predstavniku dijakov Ediju Krausu
MM
Peti razred realne gimnazije se je letos s svojimi športnimi uspehi še posebno odlikoval, saj je osvojil večino nagrad
Šolski skrbnik Fidenzi je nagradil dijaka Kapiča za njegove najboljše športne in risarske uspehe v preteklem letu
Prof. Fidenzi je dijakom povedal nekaj priložnostnih misli ob zaključku šolskega leta
TONE
SVETINA
119.
«To ni dovolj. Denimo, da bi za mojo ljubezen zatajil steno, kot jo zatajijo tisti, ki nehajo plezati, ko se poroče. čez nekaj časa bi me na tihem sovražil kot vzrok svoje slabosti, če bi te jaz uklonila, da bi bil predvsem moj in samo moj, ne bi bil več to, kar si, postal bi poprečnež, kot vsi drugi. Zasovražila bi te in za ljubezen bi znova iskala kaj izjemnega. Če pa bi ti uklonil mene, jaz ne bi bila to, kar sem, in bi se me ti naveličal. To je tragika ljubezni, ki se sprevrže v svoje nasprotje in umre...»
«V tem je nekaj resnice, vendar gledam na stvari drugače. Verujem v ljubezen brez očitkov, brez postavljanja zahtev, brez računov in brez povračila...»
Začudeno ga je pogledala. V njegovih očeh je videla ledene zvezde. V tem trenutku ji je bil zelo bbzu, a vendar
«Kdo je zmožen takšne ljubezni? Sebičneži smo... Jaz nisem zmožna. Ponižal si me in užalil, ker sem ti bila manj od mrtve skale. Odrekel si se me, ko sem te najbolj potrebovala ...»
«Je to očitek?»
«Ne očitam ti. Takrat sem spoznala, da nimam pravice vdirati v posvečeno življenje, če se nisem pripravljena povsem podrediti cilju tega življenja. Pahnil si me v naročje
drugemu in napravila sem neumnost...»
Molčal je. Sneg je hrstel pod okovankami, ko sta prišla do zverižene sence sedla gore. Ustavila sta se. Zastrmela sta se v vrh, ki ga je oblivala mesečina. Pogledala ga je in zaznala na njegovem obrazu globoko žalost. Kako naj človek spozna, kaj je velika ljubezen, je pomislila.
Oponesel ji je:
«Zakaj sta šla v mojo votlino? Ali je bilo treba omadeževati najin spomin? Poznam Slokega, on pač ni imel pred-
sodkov...»	. „	.
«Ni jih imel in tudi jaz ne,» je priznala z občutkom krivde in dolžnosti, da se mu izpove. Vse se je razvijalo drugače,
kot je pričakovala.	. J ^
«Nečesa ne razumeš, Karmen. Kdor izda steno, izda tudi drugega človeka in samega sebe. Na to nisi pomislila, samo dokaz ljubezni si iskala, v ljubezni pa je lahko več laži kot resnice...))
«Sloki gleda drugače. Pravi, da je ljubezen talko veliko čustvo, da ni kraja na zemlji, kjer bi bila greh...»
«Je imel prav?»
«Zdi se mi, da ni imel prav. Vendar iz drugačnih razlogov, kot si misliš.»
Očitajoče je pogledal.
«Naj te besede ne prevarajo! To ni njegova prva in ne zadnja neumnost. Nekajkrat smo ga že reševali... Vprašaj se, zakaj nočejo fantje z njim plezati v težavnejših smereh!»
«Tega ne vem.»
«Bolje je, da ne veš. Nekoč si dejala, da boš ljubila tistega, ki mu boš pomenila več kot stena, ki te bo ljubil bolj od vsega na svetu, bolj od samega sebe. Toda kakšna je ta ljubezen, ki popusti strastem in slepim željam? Zaradi nekaj užitkov se izpostavlja smrti in poleg sebe spravlja v nevarnost še druge! Denimo, da bi ti čez nekaj minut, če ne bi bilo slučajno mene, padla in obvisela ob steni. Sam te ne
bi Sloki izvlekel. Kaj bi bilo, če bi ponoči privršalo neurje? Bi ostal pri tebi, da bi oba umrla? Ali bi te pustil samo viseti?! No, kaj misliš, da bi napravil?» je vprašal in jo prežeče gledal.	.,	.
V	mesečini je bil njen obraz prosojno bled in zaprepaden. Velike oči so sijale vanj v strahu in tesnobi.
«Ne vem.»
«Jaz tudi ne,» je dejal z zadoščenjem, da končno doumeva njegov prav. Po kratkem molku pa je nadaljeval: «Ko bosta v prihodnje hodila skupaj po gorah, ti ne želim, da M se še kdaj znašla v takem položaju. Takrat me najbrž ne bo v bližini in morda tudi koga drugega ne...»
Dvignila je svoje bele roke k obrazu in zajokala. Po licih so ji tekle solze. Zavedela se je, da je izgubila človeka, ki ga ne bo moč nadomestiti. Stala sta na mestu, kjer jo je bil prinesel v naročju čez ves zgornji del ledemka. VmdU so se občutki tistega večera. Radostni in nadzemski. Srečali so se s praznino, ki jo je polnila bolečina. Stresla se je od hladu večernega vetra.
«Vrniva se,» je predlagal.
Brez besed sta stopala po skledastem snegu, kot da sta si tujca. V koči je Joža vzel svoj nahrbtnik. Sloki je slonel v kotu, pijan. Kar prav mu je bilo, da odhaja. Zavoljo drugih in zavoljo nje mu je voščil srečno pot.
Karmen je šla z njim do roba, kjer se je steza prevesila na snežišče. Tu sta postala.
«Prosim te, da oprostiš, če moreš. Ne bodi jezen name. Tolaži se s tem, da ne bi bil nikoli srečen ob nesrečni ženski. Želela bi, da ostaneva vsaj prijatelja...»
V	njem je rjovela tišina zvezdne noči. Niti besede ni spravil Iz sebe. Žalostno jo je gledal in ji podal roko v slovo. Poljubila ga je na lice. Začutil je mokri dotik njenih solz. O-brnil se je in v naglih skokih oddirjal po ledeniku.
Imelo jo je, da bi stekla za njim in se mu vrgla pod no-
ge, da bd mu rekla, naj pozabita ta dan, kot da ga nikoli ni bilo. Pa ni mogla...
Na nebu je visela luna, prisekan pladenj, nagnjen k usihanju. Okrog vrha so ležale težke zlomljene sence.
Gledala je za njim, kako postaja vse manjši. Nazadnje Je bil samo prosojna senca, ki se je zlivala na ledenik In se stopila v soju mesečine. In addo se ji je, da je z njim izgubila del svojega življenja.
Napotil se je na rob ledenika, kjer se je snežena ploskev nenadoma prelomila v temačna brezna. Stena ga je klicala k sebi, da izlije vanjo svojo žalost, bolečino in razočaranje. Počutil se je kot ptica, ki jo je na daljnjem potovanju čez sončne planjave zadel strel in zdaj smrtno ranjena jadra v temino dna.
Med nebom in zemljo je visela mrzla tihota, ki ga je navdajala z grenkobo neutolažljive žalosti. Trenutno ni bdi sposoben presojati, zakaj se je pravzaprav to zgodilo, samo neznansko žal mu je bilo, da jo je Za zmeraj izgubil. Zdaj se mu je življenje zazdelo nesmiselno. Ali človek lahko deli z drugim nekaj, česar nima v sebi? Ali lahko izgine ljubezen, ki se je komaj rodila? Težko je spregledati preteklost, saj namen ne more opravičevati posledic. Vsakdo v svojem vedenju za nečim teži. Ali ne tiči vsak konec že v zametku stvari? Nekaj ga je svarilo... Branil se jo je vzeti na skupno vrv...
Z roba stene se je v ledenem soju svetlikal vrh njegovega stebra in izginjal v trebuh teme. Sele sedaj je razumel Klementa Juga. Sedaj, ko se mu je sesipal svet, ko je izgubljal tla pod seboj in smisel življenja. Počutil se je manjvreden in nepotreben na tej zemlji...
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 Mr, . celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 Mr, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
RIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/II nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
19. junija 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel lzdaia in tiska
H
ZTT - Trst
POTEM KO JE DESNIČARSKI SINDIKAT CISNAL OMENIl TO M01N05T
«Rdeča brigade» si hvalisave taste odgovornost za umor aktivistov MSI
Skušcjo izzivati spellati na stranpota preiskavo v Padovi?
PADOVA, 18. — Med preiskovalci, ki skušajo osvetliti ozadja in odkriti krivce umora dveh manj pomembnih n isovskih aktivistov v sedežu pokrajinske federacije MSI, se čedalje bolj utrjuje mnenje, da je šlo za o-bračun med samimi fašisti, morda takimi, ki so v sedežu skušali ukrasti dokumente. V padovski MSI je namreč vladala ostra napetost med člani in skupino fašistov, ki so bili izključeni pred časom zaradi svojih ne-popustliivih stališč.
Medtem ko so preiskovalci izpustili na svobodo tudi peterico mladih članov ekstremistično skupinice «Potere operaio», za katere se je v kratkem izkazalo, da nimajo z zločinom nobene zveze, je osrednje vodstvo neofašističnega sindikata CISNAL črno na belem zapisalo, da pripisuje umor v Padovi «rdečim brigadam».
Kakor če bi šlo za precizno koordinacijo, so samozvane skupine provokatorjev, ki zase trde. da so «rdeče brigade» poslale milanskemu uredništvu «Corriere della sera» ci-klostiliran letak z znano skrotovičeno petokrako zvezdo. V letaku je rečeno, da je «oborožena skupina rdečih brigadistov zasedla sedež MSI v Padovi» in cinično dodaja: «Fašista, ki sta bila v prostorih MSI sta se branila, zato sta bila ubita».
Da gre zgolj za izzivanje neodgovornih elementov, četudi se skrivajo za etiketo samozvanih «rdečih brigad» dokazuje več okoliščin. Ni res, da bi se ubita misovska aktivista branila pred napadalci. Prav tako ni znamenj, niti pričevanj, da je skupina ljudi vdrla v sedež MSI. Nasprotno vse kaže, da so morilci dveh misov-skih aktivistov vstopili skozi vrata povsem mirno in da njihova prisotnost sploh ni motila Mazzole in Giraluc-cija. Skratka, letak «rdečih brigad» je morda puhlo hvalisanje ali pa resen poskus fašistov (tudi takih, ki se skrivajo za rdečo etiketo), da spravijo na stranpota preiskavo in pri tem rešujejo prave krivce.
Iz podatkov, ki so jih zbrali preiskovalci izhaja, da sta morilca (dokazano je, da sta streljala dva) imela izredno preciznost, saj sta oddala vse. ga dva strela — in ne tri, kot so prvi trenutek mislili. Vsak strel je zadel natančno v glavo, šlo je za svinčenke kalibra 9. medtem ko so na tleh našli tulce drugačnega kalibra.
Med delom preiskovalcev se utrjuje prepričanje, da je morda šlo za vdor neznanih tatov, ki so v sedežu stranke iskali dokumente. Kakšne? Morda osebne dokumente ljudi, ki so zaprosili za članstvo stranke. Morda pa tudi za karakteristike izločenih članov, ki so se preveč kompromitirali s «črnimi mrežami» in terorističnimi organizacijami. Obstoj takih dokumentov je zanje, v teh dneh, bil prenevaren. Ni izključeno, da sta Mazzola in Giralucci odkrila tatove na delu. Tedaj naj bi slednja reagirala s streljanjem.
Kakorkoli že, mnenje strokovnjakov je, da so to «kilerji», ljudje.' ki dobro vedo, kaj hočejo in jim uporaba strelnega orožja ni zgolj slučajnost.
Zaenkrat poteka preiskava v Padovi s počasnim tempom, tudi zato, ker čakajo preiskovalci (med njimi javni tožilec dr. Fais) na izid obdukcije trupel ubitih misovskih aktivistov.
V popoldanskih urah je prišlo tudi do incidenta, ki še enkrat dokazuje, da je v umoru dveh aktivistov nekaj zares zagonetnega. Preiskovalci, predvsem pa voditelj političnega urada padovske kvesture dr. Salomone, so si hoteli še enkrat o-gledati urade, kjer sta ležali trupli ubitih Mazzole in Giraluccija. Dr.
Salomone je poskusil odpreti vrata, a so bila zapečatena. Poklical je odgovorne funkcionarje MSI, slednji pa so se uprli in preiskovalcu niso dovolili vstopa v sedež. Dr. Salomone se ni pustil ustrahovati in je ukazal s silo odpreti vrata. V sedežu so našli vrečico z nekimi verigami. Kdo je bil s temi verigami privezan? Zakaj funkcionarji MSI niso pustih preiskovalcem, da bi vstopili v urade? Na ta vprašanja zaenkrat odgovora ni.
Razveljavljen sklep o začasni svendi za tdpo «22. oktobra»
RIM, 18. — Pod predsedstvom dr. Giovannija Rossa se je sestala prva kazenska sekcija kasacijskega sodišča in razveljavila sklep genovske porote, s katerim naj bi osmerica članov roparske tolpe «22. oktober» morala biti izpuščena na svobodo v zameno za osvoboditev dr. Maria Sossija, katerega so ugrabili pripadniki samozvanih «rdečih brigad». Proti sklepu kasacijskega sodišča ni priziva, kar pomeni, da so člani tolpe sedaj brez vsakršnega upanja, da bi predčasno prišli na svobodo.
oboroženih sil ter je pristavil, da se mora proces demokratizacije Portugalske razvijati v okviru reda. Ta proces je odprt za vse politične si-ie, ki pa morajo biti protifašistične.
Kosijpn v Sofiji
Pogreb osme žrtve krvavega fašističnega pokola v Brescii
SALÒ, 18. — Ogromna množica, ne manj kot 25 tisoč ljudi, je pospremila na zadnji poti posmrtne ostanke upokojenega delavca Vittoria Zambarde, osme žrtve krvavega fašističnega pokola na Trgu della Loggia, v Brescii.
Iz Brescie so truplo ubitega upokojenca, ki je izdihnil po dolgi agoniji zaradi nastalih komplikacij, odpeljali v rojstni Salò, kjer je bilo več kot tri ure izpostavljeno javnosti. V Salòju je sindikalna federacija v znak žalovanja ukazala zaustaviti vsakršno dejavnost, tri delavski sprevodi pa so šli skozi mestne ulice na glavni trg. kjer so opravili pogrebno svečanost.
Svojcem pokojnega Zambarda sta poslala sožalno brzojavko tudi Enrico Berlinguer in Luigi Lungo, v imenu KPI, katere član je bil že od 1945. leta.
Ilalijanski parlamentarci na obisku v Lizboni
LIZBONA, 18. — Delegacija italijanskih parlamentarcev, ki jo vodita prof. Andrea Gaggero od centra solidarnosti s Portugalsko ter podpredsednik senata Francesco Albertini, je prispela v nedeljo zvečer v Lizbono, da bi se neo^sred-no seznanila z novim političnim stanjem na Portugalskem. Včeraj je portugalski minister za socialne stike Raul Rego sprejel delegacijo. Italijanske goste je sprejel tudi prvi minister Adelino da Palma Carlos.
V popoldanskih urah sta sledila obiska na ministrstvih za pravosodje in za delo. Pozneje je italijanske parlamentarce sprejel v palači Belem predsednik republike. General Antonio de Spinola je v svojem nagovoru poudaril antifašistični značaj gibanja portugalskih
SOFIJA, 18. — Predsednik sovjetskega ministrskega sveta Aleksej Kosigin je prispel sinoči v Sofijo, kjer se bo udeležil 28. zasedanja sveta za gospodarsko sodelovanje socialističnih držav. V sovjetski delegaciji so poleg tajnika CK KP SZ Konstantina Katjuševa, podpredsednik sveta in stalni predstavnik SZ pri SEV Mihail Lesečko, podpredsednik sveta in predsednik odbora za načrtovanje Nikolaj Barbakov, podpredsednik sveta in predsednik odbora za znanost in tehniko Vladimir Kirilin ter pet drugih članov sovjetske vlade ter trije namestniki ministrov.
V Sofiji se bodo srečali prvi ministri Mongolije, Kube, Romunije, Nemške demokratične republike. Češkoslovaške, Madžarske, Poljske in Jugoslavije.
SHEMA IZREDNEGA OBDAVČEVANJA MINISTROV COLOMBA IN TANASSIJA
Kako si vlada zamišlja privijanje davčnega vijaka in krčenje potrošnje
Arauska skavtinja pozdravlja ženo predsednika ZDA Pat Nixon obiskom Artcmidinega templja v kraja Jerash, v Jordaniji
med
iiiiitiitiiiiiiiiimiuiimmiiiHimimmmmiiimiuiiiiiiioiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimTiiiHiimiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiimiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiimiiiiiim
PO KITAJSKI IN FRANCOSKI JEDRSKI EKSPLOZIJI
laponska in SZ obsojata odrski poskus v Sinkiangu
Avstralski pristaniščniki bodo bojkotirali francoske Ladje
TOKIO, 18. — Danes je Japonska reagirala na najnovejši kitajski jedrski poskus. Ministrstvo za zunanje zadeve je objavilo sporočilo, v katerem obsoja kitajski jedrski poskus ter izjavlja, da si japonska vlada pridržuje pravico, da bi zahtevala od Kitajske odškodnino za morebitno posredno .sji, neposredno škodo. Podoben protest je bil sporočen neposredno kitajski vladi preko japonskega diplomatskega predstavništva v Pekingu.
V sporočilu japonske vlade se obsoja jedrski poskus, ker ta prispeva k uničenju naravnega okolja v trenutku, ko je onesnaženje ozračja ter morskih voda postalo problem vsega človeštva. Japonska vlada si zato želi, da bi prišlo čimprej do prenehanja vseh jedrskih poskusov.
Iz Moskve sporočajo, da je tudi Sovjetska zveza obsodila kitajski jedrski poskus, do kateréga je prišlo včeraj. Politični opazovalci pa beležijo dejstvo, da Sovjetska zveza ni omenila francoskega jedrskega poskusa na otočju Mururoa. Sovjetski listi so zabeležili proteste vlad Japonske, Avstralije in Nove Zelandije, toda le v zvezi s kitajskim poskusom.
Iz Camberre sporočajo, da je avstralska vlada izročila francoskemu in kitajskemu predstavništvu v Camberri odločen protest zaradi nedavnih jedrskih poskusov v ozračju. Avstralski sindikati pomorščakov pa so danes sklenili, da bodo bojkotirali vse francoske ladje. Ta ukrep bo veljal vse dokler bo Francija nadaljevala svoje jedrske poskuse na otočju Mururoa. Omenjeni sindikati še niso sprejeli nobe-
•iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiufiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuimiiiiiiiiiifiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiirimiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiii
Richard Nixon v Jordaniji
nega ukrepa zaradi kitajskega jedrskega poskusa. Protest proti najnovejšim jedrskim poskusom je izrazila tudi indonezijska vlada.
Polilični jetniki
so se uprli v Čilu
VALPARAISO, 18. — Nekaj političnih jetnikov v valparaiškem zaporu se je uprlo, toda oblasti so upor kmalu zadušile. Policijski a-genti so prepeljali voditelje upora v druge zapore. Vest je sporočil ravnatelj zapora Jorge Contreras, ki je sicer mornariški častnik.
Contreras je dejal, da je šlo za nastop proti političnim jetnikorp, ki so zagrešili številne prekrške notranje discipline v zaporu. Čilski častnik pa ni povedal, kakšno obsežnost je imel upor v zaporu in niti, če je ta terjal človeške žrtve.
Danes v Beogradu proces proti ustašu Miljenku Brkaču
BEOGRAD, 18. — Pred okrožnim sodiščem v Beogradu se bo jutri začelo tretje sojenje Miljenku Brkaču, ki je obtožen več kaznivih dejanj, med drugim, da je pred leti podtaknil eksploziv v kinodvorani «20. oktober» v Beogradu, kjer je bilo nad 70 oseb'težje in lažje ranjenih .in na železniški postaji v Beogradu, ko je , prav tako več oseb bilo ranjenih. Na prvem sojenju je bil Brkač obsojen na smrt. .To obr sodbo je vrhovno sodišče Srbije razveljavilo in: začelo ponovno, sojenje, na katerem je bil ponovno obsojen na smrt. To obsodbo je vrhovno sodišče Srbije potrdilo,, ne pa tudi vrhovno sodišče Jugoslavije, ki: je potrdilo samo kazen na 15 let zapora in naročilo nov proces.
B. B. .
Tiziano v Odesi
MOSKVA, 18. - Po dolgem in natančnem raziskovanju so sovjetski strokovnjaki ugotovili, da je neka slika, ki . jo sedaj hranijo v državnem muzeju v .Odesi, delo slovitega italijanskega slikarja Tiziana. O tem odkritju piše v svoji zadnji številki - sovjetski literarni list «Sovjetskaja kultura». •
Na sliki je prikazan beneški dož Francesco Donà, ki je vladal v Benetkah od leta 1545 do 1553. Sliko so prepeljali leta 1949 iz leningrajskega «Bermitaža» v Odeso, da .bi tako prispevali k obnovi skoraj popolnoma uničenega muzeja v tem mestu, šele sedaj so po skrbnem preučevanju odkrili, da gre verjetno za delo slovitega italijanskega slikarja.
Šolska prireditev
(Nadaljevanje s 4. strani)
V jordanski prestolnici Aman, med obiskom predsednika Nixona: vojaki pozdravljajo ameriškega predsednika iu kralj» Huseina v palači Zahran, kjer je rezidenca hašeniitskih vladarjev
dijaki prikazali trdožive in ponosne ribiče, kmete in kamnarje, pa tudi druge delavce, ki jih o-greva in plemeniti toplo čustvo ljubezni, kot so to znali tako lepo prikazati v svojih verzih naši pesniki, ki so tudi orisali boj našega človeka za obstanek, še posebej za obstanek, m lastni zemlji.
Sledila je igrica «Papagajček
Kokov, ki jo je napisal tržaški gledališki, umetnik Jožko Lukeš. Dodati velja, da je bila inscenacija, ki so jo pripravili sami dijaki, zelo posrečena. V tretji točki sporeda so nastopili dijaki z zelo lepo pripravljenimi folklornimi plesi. Zaplesali so «Lepo Anko-» in «Hruške, jablane in slive». Med eno točko in drugo pa sta nastopala «Flopi in Popi», ki sta vlekla svoje «mehove». Program je zaključil šolski pevski zbor, ki je pod vodstvom prof. Radoviča ter ob klavirski spremljavi zapel nekaj slovenskih pesmi. Še pred tem pa sta dijakinji Cinzia Auber in ' Patrizia Terčič recitirali dve poeziji, ki sta ju sami spesnili.
S prireditvijo in sicer s programom ter z izvajanjem programa je bilo občinstvo zadovoljno. To je bilo opazno iz odobravanja, ki je spremljalo sleherno točko. Zato gre vsa hvala dijakom in tistim, ki so jih za prireditev pripravili.
Dosleden boj proti davčnim utajam v očitno manjka politična volja - Breme
Italiji bi lahko vrgel «reševanja krize» naj
potrebnih 3700 milijard: bi nosile delovne množice
RIM, 18. — O levosredinskem «vrhu», na katerem skušajo premostiti nesporazum, do katerega je prišlo pred dobrim tednom dni in se je zaključil s poskusom vladne krize, poročamo na prvi strani. Zaradi lažje informacije bralcev pa objavljamo shemo 'ukrepov, glede katerih je sicer prišlo do načelnega soglasja kolikor je spor med ministri KD in PSI bil politične narave: čemu naj služi denar, ki ga vlada namerava vnovčiti z novimi davki in taksami?
Naj takoj omenimo, da sta shemi davkov in taks pripravila finančni minister, socialdemokrat Mario Ta-nassi in zakladni minister, demokristjan Emilio Colombo. O teh ukrepih so razpravljali tudi na «levosredinskem vrhu», ni pa znano, če bodo ti predlogi obveljali in v kolikšni meri.
Resnici na ljubo je treba povedati, da bi levosredinska vlada vnovčila predvidenih 3700 milijard (toliko denarja namreč manjka državi), če bi dosledno izvajala davčni pritisk na tiste, ki davkov ne plačujejo in svoje dohodke uta-jujejo. Pomislimo samo, da je 3700 milijard znesek, ki ga država ni vnovčila zaradi utaj v zvezi s plačevanjem davka IVA. Če bi finančni minister Tanassi dosledneje izkoristil in uporabil številni organik finančne straže in periferičnih u-radov svojega ministrstva, če bi zavrli — vsaj delno — letni odtok 6000 milijard lir kapitalov, ki beže (marsikdaj s pomočjo državnih bančnih zavodov) v Švico in druge evropske države, bi verjetno vsega tega ne bilo treba, vsaj v tolikšni meri ne.
Najbolj objektivna ocena «sheme ukrepov», ki sta jo predlagala ministra Tanassi in Colombo izhaja iz spoznanja, da bi tudi tokrat morali plačevati predvsem ljudje nižjih delovnih slojev, finančno breme na premožnejše sloje pa bi bilo nesorazmerno manjše.
Navedimo samo glavne med temi ukrepi.
ENKRATNI DAVEK NA AVTOMOBILE: Tanassi je izdelal dva predloga. Po prvem naj bi plačali lastniki avtov do 1050 kubikov «davek» 10 tisoč lir, do 2000 kubikov po 20 tisoč lir ter 40 tisoč lir za avtomobile od 2000 do 3000 kubikov. Drugi predlog pa predvideva samo plačevanje davka na dveh ravneh,
5 tisoč lir do 1050 kub. cm in 20 tisoč za ostale. (S tem ukrepom želi vlada vnovčiti 180 oziroma 140 milijard lir).
TELEVIZORJI: izredni letni davek po 10 tisoč lir (vlada namerava vnovčiti 116 milijard in pol lir).
ELEKTRIKA: tarife za električno potrošnjo bi se morale zvišati za 25-40 od sto, upoštevajoč staro tarifo za prvih 40 kilovatnih ur struje.
llliiiiiišiiiiniiliiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiliiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiJiniiiiiiiifilii
PO ATENTATU V WESTM1NSTRSKI RALA C!
Nov val nasilja v Severni Irski
Zasedanje ulstrskih protestantskih polvo-jaških organizacij ■ Ubit policijski agent
LONDON, 18. — Gverila , v Ulstru sie je ponovno ravznela: včeraj malo pjed polnočjo je* zaradi eksplozije’ peklenskega stroja izgubil življenje mlad policijski agent. Do eksplozije je prišlo v središču mesteca Lur-gan. Malo prej je neznanec telefoniral na krajei-no policijsko postajo ter obvestil, da bo prišlo v kratkem do eksplozije na tistem področju. Neki agent je odšel na- označeno področje, - se približal avtu ter ga pregledal. Prav v tistem trenutku je naboj eksplodiral ter ga razmesaril.
Dnevna dogajanja v Ulstru so si giede takih podvigov zelo podobna. Dva eksplozivna naboja sta skoraj popolnoma uničila neko vasico v pokrajini Tyrone. Drugi peklènski stroji pa so eksplodirali ponoči v raznih drugih krajih te pokrajine, človeških žrtev ni bilo, toda gmotna škoda je povsod velika. Neko žensko só gverilci1 ustavili pred domačo hišo, ji naložili v avto veliko količino eksploziva, ter ji ukazali, naj se odpelje proti neki javni zgradbi, ženski se je posrečilo, da je skočila iz avta še preden je prišlo do eksplozije, ki je popolnoma uničila poslopje-
Včeraj popoldne se je začela v Belfastu tajna tridnevna seja polvo-jaških protestantskih organizacij v Ulstru. Na dnevnem redu seje je vprašanje, kako uresničiti zamisel pogajanj z dvema kriloma organizacije IRA, se pravi z uradnim (političnim) krilom te organizacije ter s krilom «provisionals». Pobudo za pogajanja z IRA je dala UDA («Ulster defence asociation») udeležujejo pa se srečanja tudi predstavniki organizacije «Ulster volunteer force», «Ret hand kom-mandos» ter «Grange volunteers». Navzoči so tudi predstavniki sveta ulstrskih delavcev. Gre v tem primeru za polsindikalno organizacijo,,
ki je v prejšnjih dneh organizirala stavko protestantskih skrajnežev Ulstru.
Na splošno prevladuje mnenje, da pobuda UDA ne bo žela nobenega uspeha in to predvsem, ker je protestantski tabor deljen. Srečanja se ne udeležuje na primer pastor Paisley, ki je znan kot ekstremistični ulstrski predstavnik. V nekaterih krogih me nijo, da pobuda organizacije UDA iz vira iz krogov zmernejših protesten tov, kot je na primer William Craig ki so bili prisiljeni od svojih somi šljenikov, da odstopijo iz ulstrske de želne vlade ter s tem povzročijo po litično krizo, ki traja še vedno.
Angleška javnost pa je še vedno razburjena zaradi eksplozije v west-minstrski palači. Na splošno prevladuje mnenje, da je šlo v tem primeru za atentat, ki ga je pripravila in izpeljala angleška skupina sevemoul-strskih gverilcev organizacije IRA. Zdi se, da je ta skupina, oziroma skupine, ki delujejo na angleškem ozemlju, popolnoma avtonomna in da lahko izvaja razne akcije, atentate .n podobno brez neposrednega vmešavanja matične organizacije v Ulstru. Sporočili so, da je prišlo do telefonskih opozoritev za atentat ter da je morda treba povezati to akcijo s političnim vzdušjem, ki je vladalo v tem krilu organizacije IRA na angleškem, še preden so oblasti sklenile, da bodo premestile sestri Priče v neki zapor v Ulstru. Organizacija IRA v Angliji naj bi izvedla west-minstrski atentat kljub tej odločitvi. Vse to so seveda le ugibanja, kajti policija do sedaj ni izsledila nikogar, ki bi bil vsaj nekoliko povezan s tem dogodkom. Gotovo je le, da oble 'i predvidevajo možnost, da bo westminstrska palača zaprta v bodočnosti za turiste.	1
VODA: podražitev za 20-25 odstotkov.
BENCIN: podražitev bencina «super» na 300 lir za liter (290 za o-bičajni bencin). Vlada namerava vnovčiti 440 milijard lir.
PLIN : metan bi se moral podražiti, ne ve se za koliko. Vlada namerava vsekakor vnovčiti 400 milijard lir.
JAVNI PREVOZI: v večjih mestih bi se cena listkov morala podvojiti.
IVA: zvišanje davčne kvote na prehrambne izdelke in surovine, predvsem na meso, ki naj bi se upoštevalo «luksusna potrošnja». (Vlada namerava vnovčiti 1000 milijard lir).
NEPOSREDNI DAVKI ZA DELAVCE: privitje davčnega vijaka za dohodke, ki presegajo 3-4 milijone letno.
NEPOSREDNI DAVKI ZA PROSTE POKLICE IN TRGOVCE: podvojitev predujema, od 10 na 20 od sto.
PREMOŽENJSKI DAVEK NA BIŠE IN ZEMLJIŠČA: možna u-veljavitev izrednega davka na te nepremičnine.
Najostrejša kritika na te ukrepe velja kriteriju, da mora breme «reševanje iz krize» pasti na veliko množico delovnih ljudi, saj ukrepi sploh ne predvidevajo sorazmerne razdelitve bremena. Poleg tega pa ni še jasno, kako namerava vlada ta denar potrositi in v kakšne namene. O reformah ni niti besede, pač se govori o tem, da bi iz teh skladov črpali sredstva za pomoč mali in srednji industriji ter za naložbe v južni Italiji. To pa je vse oziroma — premalo.
NIKOZIJA, 18. - V treh dneh raznih napadov in streljanj na področju Limasola na jugozahodnem delu otoka Cipra so bili ubiti trije ciprsko - grški gverilci. Policija trdi, da je za te napade odgovorna tajna organizacija «Eoka-B», katere člani so ciprski Grki, ki zahtevajo združitev otoka z Grčijo (Enosis).
Do zadnjega streljanja je prišlo sinoči, ko so neznanci streljali iz dveh avtomobilov na neko drugo vozilo ter pri tem ubili enega potnika ter ranili dva druga. V zadnjih dneh je bilo ranjenih še pet drugih oseb.
Danes na velesejmu
DAN JUGOSLAVIJE
JADRAN
IMPORT-EXPORT
SEŽANA
PARTIZANSKA, 9
TOZD
ZUNANJA TRGOVINA
IZVOV - UVOZ - ZASTOPSTVA - SKLADIŠČA - TRANSPORT
Izvoz in uvoz po tržaškem in goriškem maloobmejnem sporazumu ter izven.
Zastopniški program:
Damperji PERLINI, Italija
Stranski viličarji BATTIONI & PAGANI, Italija Nakladači in rovokopači FAI, Italija Avtodvigala za gradbeništvo CONTINENTAL, Italija Aparati za gostinstvo in mesnice LA MINERVA, Italija Aparati za kuhanje kave LA CIMBAL), Italija Stroji za pranje posode CIMSA, Italija Aparati za lakiranje SPRITZTECHNIK KOPPERSCHMIDT, Zapadna Nemčija
Barvni in črno - beli TV aparati, radioaparati, tranzistorji in magnetofoni najsodobnejše izvedbe «LOEWE OPTA», Zapadna Nemčija
DnJjzžvzuhizfiu
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
Glavna direkcija Koper Vojkovo nabrežje 32 Telefon: 21-830 Telex: 34-117 34-140 34-113
s svojimi filialami in Izpostavami v vseh jugoslovanskih središčih, pristaniščih in na mejnih prehodih

Zaupajte se boste
VAM NUDI
9 popoln špediterski servis, organizira prevoze po suhozemskih, pomorskih in zračnih poteh ter daje nasvete v transportno-špediterskih zadevah.
•	z lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov.
#	specializirani dejavnosti sta blagovni tranzit prek luke Reka in Koper ter opravljanje špediterskih uslug na sejmih in razstavah doma in v tujini
svoje blago organizaciji INTEREUROPA. Prepričali
o našem strokovnem, hitrem in skrbno opravljenem servisu
A C K
VELETRGOVINA
ADRIACOMMERCE KOPER
EXPORT - IMPORT	JUGOSLAVIJA
Podjetje ustanovljeno 1949. leta