Posamezna, številka I)in 1. ŠTEV. 204. LJUBLJANI, ponrteljek, 5. oktobra 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO II. lahnju vsak dan opoldne, isvremši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20*—, inozemstvo Din 80-—. UREDNIŠTVO 1» UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. &Š2. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun prt poštnem ček. uradu štev. 13.633. 1 1 i i temBer*rsr*»j. v« * Izenačenje Iz Beograda se poroča, da bo eden prvih finančnih zakonov, ki ga bo sprejela skupščina zakon o izenačenju neposrednih davkov. Vsa Slovenija je pozdravila lo vest gotovo z veseljem, ker ni v vsej Sloveniji bolj popularne zahteve kakor je zahteva po izenačenju davkov. Naravno in razumljivo je to, ker ni enakopravnosti, če nimajo vsi državljani enake pravice in enake dolžnosti. Ne gre vendar, da bi ena pokrajina plačevala davke, o katerih se drugi niti ne sanja in ne gre, da plačuje v Sloveniji vsak davkoplačevalec tudi deželne doklade, dočim jih v Srbiji nihče ne pozna. Kakor pa smo z veseljem pozdravili \ est o nameravanem zakonu o izenačenju davkov, tako pa vseeno nismo mogli zatreti vsega skepticizma. Ne zato, ker je že toliko in toliko lepih vesti končalo z disharmonijo, temveč zato, ker bi moglo tudi izenačenje davkov postati danajsko darilo. Zato izjavljamo takoj, da želi Slovenija samo tako izenačenje davkov, ki bo pomenilo dejansko olajšanje davčnih bremen. Nikakor se ne bi mogli strinjati e izenačenjem, ki bi se končalo s tem, da bi se prav vsi davki, ki so v katerikoli pokrajini Jugoslavije v veljavi, raztegnile na vse pokrajine. To dejansko ne 1>1 bilo izenačenje davkov, temveč nova obremenitev z davki. Zlasti za Slovenijo popolnoma nemogoča stvar! Tudi ne moremo biti za izenačenje, ki bi obstojalo v tem, da bi se vse ostale pokrajine seznanile s slovenskimi posebnimi davki, v Sloveniji pa ostali vsi davki nezmanjšani. Od takega izenačenja ne bi imela Slovenija ničesar in njena težka gospodarska kriza bi ostala nezmanjšana. Zato rečemo z vso odločnostjo: Mi zahtevamo tako izenačenje davkov, da bo . od tega izenačenja Slovenija tudi nekaj ''nela. Vsako izenačenje, ki ne pomeni zmanjšanja davkov, odklanjamo. Predvsem pa treba črtati prav vse deželne doklade. Kadar bodo začele poslovati oblastne skupščine, tedaj bo itak treba pobirati tudi oblastne doklade. Naša minimalna zahteva je dalje, da se pobirajo invalidski, komorni davek itd. le od čistega državnega davka, ne pa tudi od deželnih doklad. To je tako pravična zahteva, da jo mora osvojiti vsaka vlada! Ni pa zadosti, da se bodo davki izenačili, temveč treba je, da se tudi izenači davčno postopanje. Ne gre, da bi se v Sloveniji z vso rigoroznost]!) pobirali davki, v drugih pokrajinah pa bi se trpelo, da se davki pobirajo z naj večjo liberalnostjo. Ne gre, da plača mala Slovenija na desetine milijonov dinarjev v« , kako,- predvideva proračun, v dru-pror«)s!.'ra^na^ pa se ne doseže niti v besedami- VS°ta' Z dru&in,i davkov izvede m?, J0’ da se ^enačenje ba je, da se SSjJgg; tre- Niti najmanj ne dv„„lim(' da b() rps m pravdno izvedeno izenačenje’ neposrednih davkov državni misli v velikansko korist. Zaman je vse deklamiranje o enakopravnosti in bratstvu, če pa mora davkoplačevalec dan na dan konstatirati, da niso davčna bremena povsodi enaka. rilVJFJT re6i' da tlldi najbolj fanatičen dcfetist ni toliko Škodoval državni nusl, kakor ^ škodovala neenakost v davkih To neenakost odpraviti se pravi Priborit, državni misli najlepgo zmago. In zato upamo, da ne ostane napovedani zakon o izenačenju davkov samo Prazna obljuba, temveč da postane v kratkem dejanje, ki bo vredno kronalo Popolna harmonija med vladnima strankama. INTRIGE SO SE RAZBLINILE. Beograd, o. oktobra. Tekom včerajšnjega dne je vladalo v politični situaciji popolno zatišje. Skupina ministrov, ki se je vrnila s potovanja po Dalmaciji, je uporabila ta dva dni za odmor. Prihodnje dni bo nastopila v političnem življenju večja živahnost. Danes popoldne se bo vršila plenarna seja vlade, na kateri se bo razpravljalo o nujnih resornih vprašanjih. Kakor trdijo vladni krogi, ne bo vlada načela : nobenega političnega vprašanja pred j Pašičevim prihodom v Beograd. Mini-5 strski predsednik se bo o teh problemih i sporazumel s St. Radičem. Vse vesti o kritičnem položaju vlade so bile demantirane z najkompetentnej-šega mesta. Poročila o spopadu med Ni-kičem in Kujundžičem so bila najprej demantirana od Nikiča, potem pa še od samega Kujundžiča, tako da so te intrige odpadle. Politični krogi smatrajo, da bo vlada takoj pričela z intenzivnim delom in bo pregledala vse zakonske načrte, ki so bili predloženi od posameznih ministrstev. V tem poslu jo ne bo ničesar oviralo. O kakem nesoglasju sploh ne more biti govora. V vladi je popolna harmonija. Čičerisi pri Hindenburgu.1 Berlin, 5. oktobra. Ruski ljudski komisar za zunanje zadeve Čičerin bo v naj-| krajšem času sprejet od predsednika Reicha Hindenburga. Za sestanek teh i dveh državnikov vlada veliko zanima-! nje. ZA USTANOVITEV PODRAVSKE OBLASTI? Beograd, 5. oktobra. Prebivalci varaždinske županije bodo v kratkem predložili vladi peticijo, v kateri zahtevajo, da se varaždinska županija oddvoji od zagrebške oblasti. Tako bo nastala podravska oblast s središčem v Varaždinu. Turčija in mosulsko vprašanje. BORBA ZA PETROLEJ. IZJAVE TURŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA O BALKANSKEM PAKTU. Beograd, 5. oktobra. »Dopisniku »Vremena« je dal turški zunanji minister Ruchdi bej obširno izjavo. Odgovoril je, da je nezadovoljen s sklepom Zveze narodov, da pride mosulsko vprašanje pred haaško razsodišče. Na vprašanje, ali bi mogla taka situacija dovesti do vojne, je rekel: »Zakaj? To je situacija, ki je stvorjeua z londonsko pogodbo, ali to danes ne velja. Takrat, ko je bila pogodba sklenjena, smo lord Curson in mi pristali na posredovanje Zveze narodov.« Dalje je turški zunanji minister predlagal pravilen in praktičen načrt za rešitev celega problema, po katerem naj se ustanovi demilitarizirana cona. Sporno ozemlje naj se reši tako, da bo Džala pripadla Iraku in da štiri države, ki mejijo druga na drugo, sklenejo garancijski pakt. Ruchdi Bey je izjavil, da je tu v ospredju predvsem petrolejska afera in ne narodno vprašanje. Angleži imajo kapital in radi tega zahtevajo ekspoatacijo petroleja. Pripravljen sem sicer dati Angliji dovoljenje za to eksploatacijo, raje V--------------------------—-........ - KONGRES DEMOKRATSKE OMLA-DINE. Beograd, 5. oktobra. Včeraj se je vršil kongres Davidovičeve demokratske omladine v Valjevu. Stranko sta zastopala dr. Joksimovič, poslanski klub pa Milan G rol in Pera Markovič. Grol je poročal o politični situaciji. Nato se je kongres konstituiral. Pri volitvah uprave je bil izvoljen za predsednika centralnega odbora dr. Joksimovič. Kongresa se je udeležilo 120 delegatov. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se zahteva borba za rešavanje ekonomsko-soci-alnih vprašanj v naši državi. ■n ■■ ■■■ mi i—l mrr-»»»jivpiV-**«*•*' PRIBICEVIC REFERIRA ... Beograd, 5. oktobra. Včeraj dopoldne se je vršila seja glavnega odbora samostojne demokratske stranke in centralnega odbora za mesto Beograd. Na tej seji je govoril Pribičevič, ki je poročal o uspehih agitacijskega potovanja. Nato so razpravljali o organizaciji stranke. Baje so sklenili, da osnujejo organizacije povsod, kjer jih še ni. Koliko uspehov bodo dosegli, ni znano. Meseca decembra t. 1. se vrši v Beogradu kongres stranke. Poročal bo zopet Svetozar Pribičevič o situaciji. veliko delo narodnega sporazuma. Zakaj tudi to brez izenačenja davkov ne more obstati. kakor drugi državi, toda o tem se moramo sedaj sporazumeti. V vojnem pogledu ni pedvzeto ničesar, da se to vprašanje osigura. Na vprašanje, ali obstoji kaka zveza med Angoro in Moskvo, je odgovoril: Z Rusijo smo v prijateljskih odnošajih. Glede pristanka 'Turčije na balkanski sporazum je odgovoril sledeče: Pristati moremo na vse kombinacije, katerih namen je posredovanje miru. Nikakor pa ne moremo pristati na ofenzivne kombinacije. OKOLI BALKANSKEGA PAKTA. Angora, 5. oktobra. Turški zunanji minister je izjavil carigrajskim novinarjem sledeče: Obstoji neko stanje, ki je nastalo, ker kraljevina SHS ni hotela podpisati londonske pogodbe. Po daljši disukusiji so odločii, da sklenejo to pogodbo. Rok, v katererm na se pogodba sklene, zavisi od tega, kdaj se bodo pogajanja začela, kakšna bo diskusija in kolika bo važnost vprašanj, o katerih bodo razpravljali. KRALJ BO OTVORIL JESENSKO ZASEDANJE. Beograd, 5. oktobra. Parlamentarni krogi se pripravljajo za novo zasedanje-narodne skupščine. V intimnih krogih se širijo vesti, da bo Nj. Vel. kralj osebno otvoril novo skupščinsko zasedanje. To bo prvi slučaj po izglasovanju vidovdanske ustave, da bo kralj posetil parlament in tako podčrtal važnost zasedanja, od katerega dela zavisi daljni razvoj notranje politike vse do popolne ureditve države. Mi ’i^mi i iihim ■mu**jr. ('■•■ iviuanu:na«wa 1’irrrn— i*er*-.w*r.QMwo ZANIMANJE ZA RADIČA. Beograd, 5. oktobra. Politični krogi se silno zanimajo za prihod Stjepana Radiča v Beograd. St. Radič prispe v sredo, ali najkasneje v četrtek. Takoj za njim se pričakuje povratek Pašiča. TRIFKOVIČ V AVDIJENCJ. Beograd, 5. oktobra. Predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič je bil včeraj dopoldne sprejet v avdijenco. Kakor trdijo politični krogi, je bilo govora o sestanku narodne skupščine. ! Skupščina se sestane okoli 15. t. m. De-' finitivno dan še ni določen. > _______________ ŽRTEV BOLGARSKEGA REŽIMA? Beograd, 5. oktobra. Dne 1. t. m. je bil | v Sofiji ubit naš podanik Sole Kolenič iz j Kosurne v strumiškem srezu. Kolenič je i živel že 3 leta v Bolgariji, sedaj pa ga je doletela žalostna usoda v sofijskem hotelu »Severna Bugarska«. Morilec ni znan. MALA ANTANTA IN GARANCIJSKI PAKT. Beograd, 5. oktobra. Dr. Beneš je izT javil novinarjem, da sta Duca in Ninčič pogajanja o garancijskem paktu z veseljem pozdravila ter želela uspeha. Ninčič je predvsem poudaril, da bo uspeh teh pogajanj imel tudi neposredne koristi za našo kraljevino, kakor tudi za splošno konsolidacijo razmer. OBČINSKE VOLITVE V SISKU, j Sisek, 5. oktobra. Včerajšnje občinske j volitve so bile zelo živahne. Skupaj je • glasovalo 1749 volilcev. Orl 24 občinskih | odbornikov so dobili: HSS 9 mandatov, i socialisti 2, komunisti 3, SDS 5, uradniška listo 1, Zajednica 4. Radikali so dobili 36 glasov. ŠPANSKO ZMAGOSLAVJE. Madrid, 5. oktobra. Zavzetje Aidire je bilo proslavljeno na svečan način v Al-hucemasu. Prav tako so bile prirejene svečane manifestacije v Madridu, Tetu-anu in Melili. Smatrajo, da je zavzetje Aidire najvažnejši politični in vojni do-I godek, ki se je splošno pričakoval v Špa-j niji. NESLOGA V DELAVSKEM GIBANJU. Novi Sad, 5. oktobra. Včeraj se je vršilo delavsko zborovanje za celo Vojvodino, na katerem bi moralo priti do uje-dinjenja delavskih organizacij. Na zborovanju je bilo navzočih samo 120 delavcev, tako, da so govorniki nastopili pred prazno dvorano. Zborovanje je bilo prekinjeno in tudi ni bilo nobenih sklepov. CENA BEG V PODGORICI. Tirana, 5. oktobra. Albanski notranji minister Cena-beg je prispel v Podgorico. V Skadru je bil svečano sprejet. ! PRED RllMUNSKO-RUSKIM SPORAZUMOM? 1 Bukarešta, 5. oktobra. Romunski tisk še vedno živahno komentira Čičerinovo potovanje. Zlasti podčrtava, da bi moglo po rusko-poljskem zbližanju priti do sporazuma med Rusijo in Rumunijo. »Neanmi Romanest« trdi, da veruje v miroljubnost Poljske. Iste tendence ima tudi Rumunija. »Adeversuk piše, da so pogajanja zelo dober znak za sporazum med Rumunijo in Moskvo. Dalje našteva vse koristi, katere bi imela Rumunija radi zbližanja z Rusijo. KONFERENCA NASLEDSTVENIH DRŽAV. Rim, 5. oktobra. Konferenca pravnega komiteja vseh nasledstvenih držav bivše Avstrije za razdelitev imovine, ustanov in zajednic bo danes pričela s svojim delovanjem. Spectator: ■L-r*u£~:y *>*' ■ Bilanca. šesto zasedanje Društva narodov je končano in skupno z delegati zapuščajo gostoljubno Ženevo tudi novinarji ia vseh delov sveta. O slednjih se lahko reče, da se niso udajali nikakim iluzijam in pretiranim na-dam. Opozicija Velike Britanije proti ženevskemu protokolu je mirovna stremljenja Društva narodov močno zavirala. O novih poteh pa bo mogoče govoriti šele tedaj, ko se bo videlo, ali se posreči zapadnim silam skleniti z Nemčijo takozvani garancijski pakt. Vsekakor je razveseljivo, da angleška opozicija prijateljev ženevskega protokola ni spravila ob poslednjo korajžo. To pot so v Ženevi reševali, kar se le rešiti more. Vestni opazovalec je dobil vtis, da so se v Ženevi zbrani državniki nekoliko bali oditi s praznimi rokami v svoja politična žarišča. Bilo je, kakor da podrezaš s palico v mravljišče: absoluten kaos. Na prvi pogled. Toda kmalu se vidi, da mravlje zbirajo ruševino, jajčeca itd. in tako je bilo tudi v Ženevi. Sleherni sestavni del ženevskega protokola, kakor obligatorična arbitraža, garancija var- j nosti in omejitev razoroževanja, je imel svojo prijatelje in zagovornike. Pri tem je — to se razume — igrala Švica prominent-110 vlogo arbitrarne instance v splošno zadovoljstvo. Ženevski rezultat ne daje povoda za bojazljivo skepso pa tudi ne za rožnati optimizem. Mosulski konflikt nam razodeva, kako težko se izhaja, če je treba ves aparat za arbitražo šele konstruirati in če ni že ustvarjen na podlagi generelnega zakona. Takega zakona pa Evropa ne bo imela, dokler je v Angliji na krmilu konservativna vlada. To je razvidno iz toplih besed lorda Roberta Ce-cila ter iz mrzlih besed Austena Chamber- laina. TakSne uredbe (kakor je ženevski protokol) paš angleškemu instinkt« ne odgovarjajo. Ali bodo Angleži to svojo instinktivno antipatijo preboleli? Oni mislijo: ne Anglija, marveč Evropa se ima prilagoditi, pa četudi bi poginila. Toda Evropa danes še ne stoji pred polomom. Gospod de Youvenel je lahko zadovoljen, kajti dejstvo se ne da tajiti: v Žene- vi se shajajo sedaj zares merodajni in odločujoči politiki. Škoda, da je laški delegat Copola s svojim govorom zmotil lepo harmonijo. Izpovedal je jasno, nedvoumno: Vojna je zlo, ali ona je manjše zlo, kakor »krivičen mire, ki more pregaziti zgodovinske aspiracije naroda ... Coppola je bil odkritosrčen in zlasti Slovenci smo mu lahko hvaležni. Kdor sedaj še ne vidi, da je potreben narodni svet kot vrhovni forum slovenske politike, pred katerim bi se obravnavali tudi problemi zunanje politike, mu res ni več pomoči. Loucheurjev načrt glede gospodarske svetovne konference je lep, ali to je premalo, če pomislimo, da tudi z uporabo čl. 19. ženevskega pakta ni mogoče zadovoljiti »zgodovinskih aspiracij« gotovih narodov. Coppola je v rimskem listu »PoMtica« povedal, kako misli fašizem o francoskih pozicijah v Sredozemskem morju. Vprašanje je veliko: ali je vojna pravičnejša kot mednarodni arbitri? Večina ženevskih obiskovalcev politične sezone ni tega mnenja. Italija je v tem pogledu izolirana. To je priznal sam Benito Mussolini, ko je poslal enemu izmed višjih uradnikov laške delegacije (ime mu je Daniele) svojo sliko s poklonilnimi besedami: »Daniel* v zverinjaku ...« ■ Korektura naše^severne meje. Maribor, i. oktobra. II. V prvem članku pod tem naslovom sem se dotaknil vprašanja, kako bi se dalo rešiti vprašanje korekture naše severne meje ob priliki »Anschlussa«, v tem pa hočem odgovoriti na drugo vpraSanje — kakšna naj bi bila ta korektura. Nedavno se je nekdo oglasil v »Slovenskem Narodu« in predlagal v uvodniku, naj bi stopili za slučaj »Anschlussa« v^ stik * Italijo in ji ponudili zapadno Koroško, da bi potem nastopila za premestitev naše karavanške meje na Dravo. Gospod, ki je napisal ta gorostasni članek, očividno ne pozna Koroške in menda nima niti pojma, kaj je predlagal, kajti sicer bi kaj takega ne mogel napisati. Po njegovi razdelitvi bi pripadlo Italiji krog 30.000 koroških Slovencev, katere bi ji podarili mi sami, ne da bi jih ona prej zahtevala. Preko Drave, v ozemlju, ki ga omenjeni gospod brez žal besede prepušča Veliki Nemčiji, bi ostalo drugih 30.000 ali pravzaprav še nekaj tisoč več Slovencev. Za ta velikodušen dar Italiji in Veliki Nemčiji bi pa mi pohlevni in ponižni dobili tudi nekako do 30.000 naših bratov. In to imenuje gospod v »Slovenskem Narodu« — »rešitev« koroškega vprašanja! G. A. G. se je v enem svojih dunajskih pisem dotaknil istega vprašanja in tudi on predlaga zmernost, čeprav ne pove izrecno, •do kje naj bi ta zmernost segala, ali samo do Drave ali do Vrbskega jezera. Na vsak način pa pravi doslovno, da se mora izločiti zahteva po Gosposvetskem polju in menda tudi po Celovcu in ozemlju med Celovcem in Osojskim jezerom. Ta predlog g. A. G. se seveda ne da primerjati z onim »Sl. Nar.«, je pa brez korekture tudi nesprejemljiv. Pri presoji določitve meje naših revindi-kacij v slučaju »Anschlussa« se moramo najprej vprašati, ali mislimo s tem na končno in definitivno rešitev koroškega vprašanja, ali na le začasno, etapno. Če bi šlo za drugo, potem bi morali seveda z veseljem pozdraviti vsako, tudi najmanjšo pridobitev. V slučaju »Anschlussa« pa za to ne bo šlo! Šlo bo za končno in definitivno razdelitev, ki ne bo puščala za seboj odprtih ran. Zato moramo pri revindikaciji postaviti tako mejo,_ ki bo združila z našo domovino vse koroške brate in ki bo tudi gospodarsko, geografično in strateško razumljiva in naravna. Meja na Dravi bi ne odgovarjala nobeni rij ob Pesnici, kjer ni niti 5% Nemcev; do-člm se nahajajo v Avstriji pretežno slovenski kraji: Lučane, Gomilica in cela vrsta takih z znatnimi slovenskimi manjšinami, ki segajo skoro do Lipnice. Tu je korektura meje že radi osiguranja Maribora neobhodno potrebna I Isto velja za Radgono in njeno čisto slovensko okolico, ki pomenja s sedanjo mejo pravi geografični, gospodarski in -strateški nestvor. J Pri »Anschlussu« se bo določala naša definitivna severna meja, zato se moramo na 1 to novo razmejitev tudi temeljito pripraviti in zahtevati vse, ne pa samo drobtine, ki bi pomenile le še nadaljnji neznosni provi-zorij. —b,—. prenašati bremena, ki ji ga nalagajo »načelni« opozicionalci. SLS se bo, nolens vo-lens_ udeležila prihodnje dirke in tedaj se bo že videlo, kdo je upravičen zlorabljati veliko legitimacijo slovenskega ljudstva. Priprave na startu so končane, arena je pripravljena. »Das Spiel kann beginnen«. G.-k. Ha siartu . . navedenih zahtev. Narodno bi puščal* na eni strani najmanj 40.000 Sloveneev, gospodarsko bi bila nestvor, strateški pa taka, da bi morali prvi dan konflikta z Nemčijo potegniti svoje žete na Karavanke, že ne bi hoteli biti pritisnjeni ob karavanški zid in zmečkani. Meja ob Vrbskem jezeru bi pa bila za obe državi še neznosnejša. Ubila bi j gospodarsko celo Koroško, ono na naši in ' ono na nemški strani. Celovec, Beljak in Velikovec bi bili zadušeni in nezadovoljstvo uničenega prebivalstva bi moralo samo zahtevati pridelitev našega dela Nemčiji ali pa nemškega Jugoslaviji. To ni nikaka teorija, ampak živa resnica dejanskega stanja, ki je slavila svojo zmago tudi pri plebiscitu, ki je razdelil Koroško na dve prav tako nemogoči coni, kakor predlaga sedaj g. A. G. Nova meja se mora brezpogojno zahtevati j tako, da bo celovška kotlina, ki je geografiž- j no in gospodarsko nedeljiva celota, ostala ; tudi zanaprej celota. Po sredini Koroške se razprostira severno od Ve- j likovca, Celovca in Beljaka več vrst manj- -šega gorovja in eno teh gorovij mora brezpogojno tvoriti novo mejo. Da bomo s tem dobili nekaj desettisočev nemškutarjev in tudi nekaj tisoč pristnih Nemcev, nas ne sme strašiti, ker meja se drugače določiti ne da. Pri tem pa tudi naša zgodovinska pravica do tega ozemlja ni tako brezpomembna. V sodstvu velja načelo, da komu odvzeto blago s tem še ni postalo pravna last tistega, ki ga je vzel. Zakaj bi ne veljalo to načelo tudi v slučaju z nasiljem potujčenih zemelj ? To bi niti ne bil prvi slučaj, saj je tudi z Irci stvar prav nekako taka; samo da gre tam za ves narod, ki mu je bil nasilno zatrt narodni jezik. In če je Nemcem do prijateljstva z nami in do miru, morajo priznati popolno upravičenost te zahteve. Poleg vsega moramo pa pomisliti, da ne gre samo za osvobojenje naših nesvobodnih bratov, ampak tudi za mejo, ki bo zavarovala naš hrbet proti Veliki Nemčiji. Zato je v tem slučaju potrebna korektura tudi na nekaterih točkah štajerske meje in sicer nam v prilog in ne v škodo, kakor predlaga g. A G., ki trdi, da imamo krog Špilja neka] nemških (?) vasi, ki bi jih lahko zamenjali za slovenske koroške. Resnica je ravno obratna. Na naši strani so južno od Špilja: Št. Ilj, Jarenina, Sladki vrli, Plač, Svečina in Sv. Ju- V nedeljo je izrekel g. dr. Korošec vele-značilno besedo o dirki slovenskih strank za prvenstvo. Načelnik SLS je v svoji vnemi pozabil povedati, da je tudi njegova stranka na startu in da mu ne bo mogoče gledati priljubljene igre z okrašene tribune. »Forma« — tako nekako se izražajo sportisti — Slovenske ljudske stranke ni ravno najboljša in g. Korošec, ki je sicer dober trainer, si menda ne obeta od svoje kobilice prve dirkalne nagrade. Ker je pa sprožil idejo o areni, nam bodi dovoljena majhna konstatacija. Res je, da je SLS v teh letih tekmovala s precejšnjimi uspehi, toda vedno se je izkazalo, da je uporabljal prefrigani vozač ze- lo učinkujoče, a nedovoljeno sredstvo — sifonsko brizgalno tolažilne demagogije. Da, -z mrzlim curkom iz sifonske steklenice je podžgal veliki mojster slovenskih političnih dirkačev svojo Rozinanto, da je prispel tem lažje do cilja ... G. dr. Korošec misli, da bo vedno tako, kakor snuje gospoda v Kopitarjevi ulici, toda mož se bridko vara. Ali ni priznal v svojem nedeljskem govoru fijasko politike, ki jo tako »konsekventno« vodi SLS? Kritika, ; ki jo je namenil načelnik SLS današnjemu političnemu položaju, gotovo ni brez vsebine in brez pomena. Je lepo, ako slišimo besedo o socialno-ekonomskem parlamentu (nekak »Standerat« po švicarskem vzgledu), tudi očitek glede projekta o uvedbi fevdalnega senata drži v vsakem oziru. Marsikaj je gnilega v državi Danski, ali sama ugotovitev nas prav gotovo ne bo spravila z me-ata, na katerem se nahajamo. G. dr. Korošec vč pa5 najbolje, kaj in kako mislijo radikali o bodoči državni politiki — in da so radikali v tem oziru merodajni, je priznal g. Korošec s svojo eventualno ponudbo — zato se čudimo, da si upa zidati svoje nade na : tisto »brezbrižnost« Šumadije, ki ji je baje vseeno, »ali imajo Slovenci eno ali dve oblasti«, da istočasno in v eni sapi veže svojo bodočo politiko za dvomljivo akcijo hrvatskih federalistov. SLS je kakor tista vdova, ki iz platonične zvestobe do mrtvega moža »načelno« odbija ponudbe premožnih ženinov in se raje bori za svoj obstanek, dokler ne omaga in se potem obesi za prvo slamnato bilko. Načelna opozicija je lepa stvar, toda - vprašanje je, kako dolgo je mogoče vztrajati pod njenim okriljem in kakšne so splošne perspektive za bližnjo in oddaljeno bodočnost. Vsa znamenja kažejo, da v prihodnjem petletju ni pričakovati revizionističnih j poizkusov, po katerih bi utegnila priti SLS ; s svojim avtonomizmom na svoj račun. To je izključeno. Vstop te stranke v vlado, az katere se pa ne da Hrvat več izriniti, pa pomeni odgoditev, oziroma popolen preklic vseh avtonomističnih revmdikacij. temu potem svečane obljube slovenskemu ljudstvu, da stranka ne bo odnehala glede deželne avtonomije, če je istočasno pripravljena vstopiti v vlado centralističnega kurza? Nemci imajo za to politično prikazen zelo adekvatno označbo: »Spiegelfechterei«. Zelo nerodno se je g. Korošec izrazil o taktiki malih političnih skupin v Sloveniji. Te skupine niso poskušale plezati po hrbtu SLS, da bi prišle do uspehov, tudi niso hotele ribariti v kalnem. Situacija P'preveč jasna, da slovenski voldlec ne bi videl, v a tero smer se nagibljejo odločujoči dogodki. SLS ni hrbtenica slovenskega naroda. Kdor med ljudstvom krošnjari s patetičnimi izjavami zvestobe do groba in se obenem ponuja svojim načelnim nasprotnikom, nima ni-kakšne pravice, očitati drugim nereelnosti v strankarski konkurenci. Nasitili smo se rezoniranja do grla. Ali — ali, to je sedaj vprašanje, g. dr. Korošec! Vse drugo je podrejenega pomena. Slovenija ne more več Politične vesti. = Radič r Curihu. Popoldanska izdaja nedeljskega (oziroma sobotnega) »Jutra« je posnela iz »Neue Ztircher Zeitung« poročilo o konferenci, ki jo je imel Stjepan Radič pred svojim odhodom iz Curiha v prostorih tamošnjega našega generalnega konzulata s curiškimi- novinarji. Kulturni švicarski novinarji da so se divili Radičevi ljubezni do kmetskega človeka in njegovemu veselju nad sporazumom. »Slovenski Narod« je svojo politično notico končal s sramežljivim pristavkom: »Tako piše »Neue Ziircher Zei- tung«. Je res žalostno, da je strankarstvo privedlo gotove politične skupine v naši državi tako daleč, da morajo vršiti propagando za naše jugoslovenske potrebe in naš ugled — inozemski, in sicer v nemškem jeziku pisani listi.« Medtem pa naši »narodni« in »državotvorni« organi milostno »citirajo«. = Ženevska konferenca narodnih manjšin. Kakor znano, se bo vršila 15. t. m. v Ženevi velika konferenca zastopnikov narodnih manjšin. Nekateri listi, med drugimi tudi »Samouprava«, so označili ta kongres kot nekako rovarsko akcijo proti stanju, kakor je zajamčeno v mirovnih pogodbah. Pri tem je igrala nepoučenost menda precejšnjo vlogo, ker je znano, da je podpisal oklic sklicateljev poleg nekega Slovaka iz Madžarske tudi naš rojak in vodja primorskih Slovencev, dr. Josip Wilfan. Iz krogov, ki se s sklicatelji ženevskega kongresa v ožjah stikih, se doznavajo sledeče podrobnosti. Ženevski kongres ne bo politična manifestacija »tlačenih narodov«, marveč zasedanje vseh organiziranih narodnih skupin v Evropi, tudi takih, ki jim zaščita ni krvavo potrebna in ki se jam vsled mirnega, harmoničnega sožitja z večinskimi narodi godi bolje, kakor je predvideno v pogodbah o zaščiti narodnih manjšin. Gre za izmenjavo misli o konstruktivnem sodelovanju pri rešitvi narodnega vprašanja. V to svrho bi se formulirala skupna načela za mirno, pogodbeno solu-cijo in zato se bo obširneje razpravljalo o vprašanju kulturne avtonomije. V tekstu vabila je naglašeno s posebnim povdarkom, da se bo konferenca načelno bavila le z vprašanjem, kako zgraditi na borzi absolutne državljanske lojalnosti skladno sožitje narodnih manjšin in večinskih narodov. Vprašanja, ki se na ta princip ne bi omejevala, so izključena iz vsake obravnave. Izključeni so tudi — bodisi v tej ali oni obliki — vsi protesti proti večinskim narodom. Diskusija vprašanj, ki se tičejo individualnega položaja posameznih skupin, je prepovedana. Sklicatelji bodo strogo pazili, da se ta priil-cip ne bo krSil z nobene strani. Kongresa se bodo udeležili manjšinski zastopniki Poljakov, Nemcev, Dancev, Slovencev (dr. Wil-fan), Ukrajincev, Rusov, Židov itd. Manjšinskega bloka kongres ne namerava realizirati, ker so si sklicatelji v svesti različnih interesov in težav pri raznih manjšinskih skupinah. • . = Mac Donald o položaju v Evropi. To dni je sprejel kongres angleške delavske stranke v Liverpoolu resolucijo o zunanji politiki, ki'označuje načela ženevskega protokola kot praktično podlago trajnega miru, vendar se odklanjajo varnostne pogodbe ravno tako kakor zahteva angleške vlade glede podaljšanja mandata v Iraku. V diskusiji o Davvesovem načrtu je izjavil predsednik rudarske federacije, Smith, da je ta načrt počasna smrt delavskega gibanja. Mac Donald je odgovoril, da ne polaga na Davvesov načrt bogve kake važnosti, vendar se lie sme pozabiti, da se popolnemu črtanju reparacij ne protivijo v toliki meri kapitalisti, kakor strokovno organizirani delavci Francije in Belgije. Versajski mir je diplomatski akt, čegar posledice za pravičnost niso nič manjše, kakor vojna sama. Toda z njim jo treba računati ter omejevati, kolikor se le da, njegovo praktično izvedbo. Delavska stranka je bila vedno proti varnostnim paktom Tedaj, ko bo obelodanjen definitivni tekst se bode sestala socialistična internacionala na posebni konferenci, da zavzame potem svoje stališče napram paktu. Georges: Mrcvarstvo. Prepričan sem, da bi ljudje, ki delajo iz- i raze, kakor je »sardelni kolobar«, prav z mir- j no vestjo zapisali, da imajo nekatera pleme- > na zamorcev kolobarje, prstane, uhane ali j kake druge podobne stvari v nosu. Sloven- j skega izraza za »Ring« pravzaprav nimamo, j Narod pravi »rink« ali »rinka«, kar pa po i mojem ne kaže prevzemati v pismeni jezik. I Pomagati si je treba pač kako drugače. Od- ; visno je to seveda od predmeta samega. j »Sardelleiminge« n. pr. se pravi sardelni , svitki, kakor sem že gori povedal, Finger- ; ring = prstan, Ohrring = uhan itd. Za j »Ring« zase pa bi bilo nemara dobro, ako bi se reklo »kolce« ali obroček (obroček drobni, svetla stvar, ki skoval te mi je zlatar... Gregorčič). Stvari, kakor so »sardelni kolobarji«, pa j imamo v slovenščini še več. Omeniti hočem t le: »lijak za gramofon« — Gramophontrich- . ter. Mož, ki je to zapisal, je bil prepričan, da <. se pravi Trichter lijak. Pa se ne pravi. Lijak j je v kuhinji in izlivajo vnnj pomije; lijak je j tudi pod vodovodno pipo. Trichter se pa j pravi po slovensko »lij« ali »lijce«, to je pri- j prava, skozi katero se kaj noter lije, ne ven in sicer mala stožčasta priprava iz kositra po navadi. Velika priprava iz lesa, ki se skozi njo toči vino ali voda v sode, pa se imenuje »lakomnik«, ker silno na debelo požira. »Trichter« v mlinu, kamor se žito vsiplje, pa se imenuje »grot«. Noben od teh izrazov za Trichter pa ni pripraven za slovenjenje »Gra- j mophontrichterja«. Za ta »Trichter« je treba dobiti drug izraz. Meni se zdi jako točno rečeno: gramofonska troblja ali troha; nikakor pa se ne sme pisati »lijak za gramofon«. Morda se ne zdi samo meni, ampak večini Slovencev silno smešno, ako se vsak nemški »Herr« sloveni z »gospodom«, vsaka »Frau z »gospo« in vsaka »Dame« z »damo«. Na primer na straniščih na kolodvorih restavracijah in drugod: »Za gospode«, »Za gospe« ali »Za dame«. Kje je pa potem » ljudi za gospodične, za kmete in kmetice m J ’ n »finanod« »gospa« ali »dama« pii uns nimaio tistega j>omena, kakor ga imajo v nemščini ali celo v francoščini, kjer je vsaka še tako raztrgana beračica »madame«. Ali ni dosti lepše in točnejše, ako se prava: »Za moške« in »Zn ženske«? Ko bi Nemci mogli to v svojem jeziku tako na .kratko izraziti, bi ne pisali »Ftir Herren« in »Ftir Damen-; »Ftir Personhen mannlichen Geschlechtes« itd ali »Fiir Mannsbilder«, kakor bi se prevedlo- »Za moške«, pa je ne samo nerodno, temveč skoraj razžaljivo. Dosedaj sem videl samo na glavnem kolodvoru v Ljubljani pravilni slovenski napis: »Za moške« in »Za ženske«. Pa tudi če bi govoril o kakovosti dotičnih prostorov samih, na naših kolodvorih še nisem naletel na takega, ki bi zaslužil napis: »Za gospode«. Poleg tega pa z izrazo-ma >mo8ki< in >ženska< ni nihče ne poveličevan in nihče poniževan. Enako je z napisi: »obleke za gospode«, mesto »moške obleke«, dasi bi se tu res c a delati razlika med gosposkimi moškimi navadnimi moškimi oblekami. .... O tvorbi besedi in o njih prevajanju iz dru-cih jezikov, kakor tudi o prevajanju in prevodih sploh nameravam pozneje govoriti. Tu hočem le omeniti nekatere napake, ki se dan na dan ponavljajo in sicer samo zato, ker nikomur ni na tem, da bi svoje jezikovno znanje izpopolnjeval ali ga pa vsaj varoval pred zablodami in pokvarami. V neki izložbi sem čital: »nevestina oprema«. S tem je mislil in hotel dotični trgovec isto povedati, kar se pove z nemškim izrazom: »Brautausstattung«. Mislil in hotel, sem rekel, a se mu ni posrečilo. Kdor člta »nevestina oprema«, bo vsak vprašal: čigave ali katerp neveste? Nevestina oprema ne pomeni opreme za nevesto sploh, temveč opremo za neko določno nevesto. Pripona -in pomeni last ali čigavost posamezne določne osebe. V tem slučaju pa ne gre za opremo kake določne neveste, temveč za opremo za nevesto sploh. Najbolje bi se torej tukaj reklo »Brautausstattung« = oprema za nevesto ali za neveste. Če pa že kdo hoče, da se pa »Braut-« izrazi s pridevnikom, ki izraža svojstvo, tedaj je edino pravilno: nevestna, nevesti* ah ; nevestinja oprema. Nikakor pa ne u i zakaj naj bi se pri nns predlogov i“^dnd_ : in bi delali pridevnike tam, kjer 8°V, Jezik mora biti gibek, voljan in dopoveden, I no pa neroden, trd in nerazumljiv, /.atorej. oprema za neveste, kdor drugače ne zna. Se bolj napačna je svojilna končnica -pri neživih stvareh: najboljši kovin' prioo-datek, puškino kopito, šivankin? uno>. v . dina izjava itd., namesto najboljši *avnJ Pn_ dodatek, pušk n o kopito, šivankno uho, vladna izjava itd. Sicer bi se dalo včasih tudi ret vladina izjava, kadar ima kdo v mislih sestavo ali prav osebe kake določne, karakteristične vlade, toda razloček med vladen in vladin je prav malenkosten in ga ni potreba forsirati, a v zadnjem slučaju je bolje ako se piše izjava (te in te) vlade, torej rodilnik mesto lastninskega ali svojilnega pridevnika. ,iftlOV Silno razpasel se je zadnje čase p' »ja«. Kdo še ni čul v Ljubljani ,18)jff„ta na nega: »menda ja«, ki udari kakor ^ daR. uho. A zarndi govorice naj po tem, treba, pravzaprav se mor* no samo da bo tudi govor slov** ^ ^ P'?“eniJlie.ZH,tik? da bi ja kdo kaj sati. Sa- fUdim se ne, kajti ta slabega n im tako pr;ra8tei guta uSeH da sploh ne vedo več, kako bi se pravilno reklo. »Menda ja« se pravi prav: menda vendar; »boš ja dal« — »saj boš dal«, »noj boš vendar dal« ali »boš vendar dal«. »Nalašč tako govori, da bi ja kdo kaj slabe«* mislil« — »Nalašč tako govori, samo da kdo kaj slabega mislil«. Izmed vseh nemško1 spak je ta prislovni »ja« najbolj ostuden ogaben v slovenščini. (Dalj*? Šetv. 204. NARODNI DNEVNIK. 5, oktobra 1925. Stran 3. dnevne vesti. KOROŠKI DAN — 10. OKTOBEK 1925. Čujete klice koroške bede? Bratje, odprite srca m roke, nai Gospasveta in Zilja to ve, da nismo rekli še zadnje besede. Da nismo rekli še zadnje besede, naj sveti oči 10. oktober. Združimo se ta dan v eni sveti misli na zasužnjeni Korotan. Bratje! Jugoslovenska Matica Vas še v zadnjem trenutku poziva, da storite vse, da dostojno manifestiramo ta dan za naše brate onstran Karavank. Naša resna manifestacija naj jim bo v dokaz in vspodbudo, da vstrajajo v svoji borbi za obstanek in v borbi za najdražje, kar poseduje človek — v borbi za svoj materin jezik. Storimo vsi svojo dolžnost, da bodo »koroški dan< 10. oktobra čim lepše uspel. — Dr Srskič v Saraievu. Iz Sarajeva poročajo: Dne 1. t. m. sta prispela sem minister dr. Srskič in državni podsekretar dr. Vlado Andrič. „ , T — Nov švedski poslanik v Beogradu. Iz Stockholma poročajo: Dosedanji švedski poslanik za Bern, Dunaj in Budimpešto Alt-strcm je imenovan za poslanika za Bukarešto; Beograd in Atene. Na njegovo dosedanje mesto pride generalni tajnik trgovinskega ministrstva Hermings. — Francoski poslanik v Beogradu Re-nard je odpotoval za kakih 14 dni na dopust v Pariz. Z njim se je odpeljala njegova bolna soproga, ki hoče konsultirati radi svoje bolezni francoske zdravnike. Naredba o novinarjih. Te dni se sestanejo v Beogradu zastopniki lastnikov listov in zastopniki novinarjev z ministrom za izenačenje zakonov dr. Milanom Srskičem, d« se posvetujejo ž njim o novi naredbi o novinarjih. Kot podlaga posvetovanj bodo sluzile določbe o novinarskem penzijskem fondu, ki iih je sprejel zadnji novinarski Longrea v Skoplju. — Ker je učiteljski stan prenapolnjen, se bo sprejemalo odslej na učiteljske pripravnice samo zakonito določeno število učencev in učenk. — Reaktiviranje učiteljev. Ker je dovolj mladih učiteljev, tako, da vsi niti nastavljeni ne morejo biti, je odslej ukinjeno reaktiviranje umirovljenih. — Učiteljski dopusti. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da se sme dovoliti osnovnošolskim učiteljem in. učiteljicam v nujnih osebnih slučajih tridneven dopust. Taki slučaji so: Procesi, smrt, bolezni itd. Učitelji in učiteljice enorazrednic smejo nastopiti tak dopust eventuelno tudi brez predhodnega dovoljenja svojih predpostavljenih, vendar morajo to naknadno javiti in opravičiti. — Prosvetno ministrstvo je dovolilo, da amejo učitelji osnovnih, kakor tudi nastavljene! meščanskih in srednjih šol izven svojih uradnih ur poučevati kot honorarni nastav- na obrtnih, trgovskih in nadaljevalnih — Privatni izpiti na ViSji pedagoški šoli t Beogradu. Prosvetno ministrstvo je ukinilo polaganje privatnih izpitov na Višji pedagoški šoli v Beogradu. — Krediti za ceste. Ministrstvo gradjevin je odobril znesek 431.000 dinarjev za popravo državne ceste Niš—Prokuplje. Delo se bo pričelo v najkrajšem času. — Razpis prometnega ministrstva. Ker je prometno ministrstvo prejelo nebroj pritožb od strani potnikov, da postajni blagajniki ne vračajo potnikom drobiža in to celo v znesku pet dinarjev, je omenjeno ministrstvo izdalo proti temu strogo naredbo. Novi šolski zakon. Prosvetno ministrstvo je pričelo pregledovati vse načrte šol-skih zakonov, ki bodo .predloženi narodni skupščini. Na podrobni razpravi teh načrtov dela posebna komisija pod ministrovim nadzorstvom. — Nova gimnazija v Dubrovniku. Dubrovniška gimnazija je bila doslej nastanjena v vstari podrtiji. Sedaj je odobren kredit za zgradbo novega poslopja. — Posojilo za zgradbo šol. Prosvetno ministrstvo se bavi z vprašanjem večjega poso-itlft, iz katerega bi se dotirale vsote posameznim siromašnim občinam za zgradbo no-V1h modernih šolskih jioslopij. — »Koroški dan« v Kranju. Na peto obletnico nesrečnega koroškega plebiscita priredi Jugoslovensku Matica v Kranju v prostorih Narodnega domu primerno akademijo z govorom, petjem, deklamacijami in godbo. Pri prireditvi sodelujejo vsa tnmošnja društva in organizacije brez razlike pojitične pripadnosti. Rojaki, udeležite se te manifestacije v največjem številu! Nadaljevalne šole se uvedejo na deželi. Ministrstvo prosvete je poslalo vsem šolskim nadzornikom potrebna navodila. — Strokovne šole. V načrtu proračuna ministrstva trgovine in industrije se nahajajo strokovnih 5of i? ZKrn1d!K) obrtnih in ostalih strstva spadajo v resor tega mini- — Grafična Soln v Beogradu Prosvetno ministrstvo je sporazumno * trgovskim minf strstvom otvorilo v Brankovi ulici graTčno , šolo, v kateri se bo razvijal in izpopolnjeval naš grafični pomladek. I— Za analfabete. Po naredbi ministrstva Prosvete se otvorijo v več vaseh v Vojvodini 'n Srbiji tečaji za analfabete. Prometno ministrstvo je odredilo, da '*iia nastaviti vsaka železniška direkcija na osebnih vlakih ženske, katerih naloga bo skrbeti za Sistolo in prezrnčenje vagonov. —Novi tovorni vozovi. Prometno ministr-t>l\o jo uvedlo v promet nove tovorne vozove «» progi Zagreb—Koprivnica ter Knin-Gra-fae, Split m Šibenik. Olajšave za skupščino Kola jugoslov sester. Prometno ministrstvo jo odobrilo popust na železnicah zn udeležence letne skupščine Kola srbskih sester, ki se vrši 11., in 13. oktobra v Beogradu. — Radio - postaja r telefonski centrali. Ministrstvo pošte in brzojava je inštaliralo v beograjski poštni centrali tudi majhno sprejemno radio - postajo. — Kur* za pomorske,Jiapitane. Po sklepu prometnega ministrstva bo prihodnji teden otvorjen v Splitu kurz, v katerem se bodo pripravljali kandidati za izpite za kapetane trgovske mornarice. Kurz bo trajal poldrugi mesec. — Nova zastava naše trgovske mornarice. Pomorska direkcija v Splitu je odredila, da morajo nositi odslej vsi naši parniki novo pomorsko zastavo. Zastava ima na belem polju državne trobojnice dve modri navskriž ležeči sidri. — Zbirajte podatke za zgodovino našega ujedinjenja. Na beograjski univerzi se je osnoval poseben Institut, ki zbira vse, kar se nanaša na zadnje naše vojne in na dogodke od proglasa aneksije do osvobojenja in ujedinjenja. Vse, kar je v katerikoli posredni ali neposredni zvezi z vojnami in dogodki od 1908 do 1918, je dragoceno in važno za zgodovino. Direktor instituta, univerzitetni profesor dr. Stanoje Stanojevič prosi vsakogar, ki ima kakršnekoli knjige, brošure, posamezne številke časnikov in časopisov, oglase, objave, letake, kakršnekoli beležke, pisma, dnevnike, slike, fotografske posnetke, dopisnice s slikami itd. iz te dobe, da jih pošlje Institutu. Razen tega naj vsakdo zabeleži in pošlje Institutu podatke o tem, kar je videl, slišal in čutil v posameznih momentih, v vojni ali v zaledju, v bitkah ali ujetništvu, doma ali v tujini, na morju in na suhem, — vse spomine, razgovore, doživljaje, vesti, anekdote, šale, izraze radosti in žalosti, 7, eno besedo vse, kar je doživel in preživel. Vse prejete beležke in spomini bodo prepisani v Institutu, a original in en prepis se povrneta lastniku. V Institutu se zbrano gradivo urejuje in sčasoma se otvori poseben muzej in se začne sistematično izdajanje gradiva za našo zgodovino od 1908 do 1918. Vsa potrebna pojasnila daje: Institut za izvore, Beograd, Ulica kralja Petra št. 30. — Občinski uslužbenci v Sloveniji. Kljub pozivom v vseh časnikih se je do sedaj javilo zelo malo občinskih uslužbencev za organizacijo. — V Vašem interesu je, da se oimpreje javite vsi. — 170 za stvar navdušenih tovarišev se bo vendar moglo združiti! Pošljite takoj prijave na »Zvezo nameščencev avtonomnih mest Slovenije« (sedaj v Mariboru, Magistrat). — Sokolski dom na Sušaku. Sokolsko društvo na Sušaku je pričelo s pripravami za zgradbo svojega doma, ki bo središče kulturne in narodne propagande. Dela se bodo začela še ta mesec. — Zahvala Antonije Legote. Jugosloven-sko - Češkoslovaška liga v Ljubljani je prejela sledeče zahvalno pismo gospe Legove iz Prage: Podpisana izrekam svojo najsrčnejšo zahvalo vsem darovalcem, ki so se ob priliki obletnice smrti mojega soproga spomnili tudi mene z bogatim darilom. Plemenitim darovalcem želim za to izredno pozornost obilo zdravja in uspeha v njihovem delu, predvsem pa, da bi se vezi češko-jugoslovenskega bratstva tako utrdile, da ne bi mogla nobena nakana uničiti dela, ki je bilo zgrajeno iz čiste in nesebične ljubezni do Vas. Odkrito priznavam, da me je globoko ganila vest, da se je na enostaven list mojega dobrotnika, g. A. Gabršček-a, za katerega nisem vedela, odzvalo toliko prijateljev mojega pokojnega moža, ki je za jugoslovensko pobratimstvo živel, se navduševal' in delal vse svoje življenje. Zahvaljujem se še posebej vsem redakcijam časopisov, ki so objavili priznalna in laskava poročila o delovanju mojega pokojnega moža. Z odličnim spoštovanjem: Antonija Legova 1. r., Praha, XI., Žižkov, Miličeva 2/II. — Vsem društvom in šolam. Jugoslovenska Matica sporoča vsem društvom in šolam na deželi, ki bodo na petletnico koroškega plebiscita priredila manifestacijska zborovanja, in vsem šolskim vodstvom, da prične v torek dne 6. t. m. razpošiljati brošure, iz katerih bo možno črpati potrebno snov za predavanja o Koroški Sloveniji. — Podružnica »Jugoslovenske Matice« v Kranju priredi z ostalimi kulturnimi in prosvetnimi društvi v Kranju kot manifestacijo o priliki petletnice koroškega plebiscita v soboto dne 10. oktobra t. 1. ob pol deveti uri zvečer akademijo v novih čitalniških prostorih v Narodnem domu. Drugi dan v nedeljo dopoldne od 8. do 12. ure pa cvetlični dan s prodajo cvetlic in primernih znakov v prid »Jugoslovenske Matice«. — Spored akademije vsebuje poleg nagovora in deklamacije pevske in orkestralne točke, ki jih izvajata čitalniški moški in mešani zbor ter orkester na lok. Sobotno manifestacijo zaključuje spominu primerna živa slika, nakar se vrši v spodnjih telovadnih prostorih družabna zabava. — Imenovanje. Za kanonika stolnega kapitlja v Ljubljani je imenovan Josip Vole, duhovni svetnik in župnik na Rovih. — Iz vojaške službe. Za podporočnike so bili imenovani sledeči gojenci vojne akademije: v pehoti Jakob Blažon, Norbert Wurz-bach, Leopold Skodlar, Alojzij Pelizon, Josip Rijavec, Jožef Kropar, Hermenegild Vidmar, Ivan Kornhauser, Viktor Gliha1, Stanko Rup- I1 , "osiP Sosič, Stunislav Hvatal, Franc Fa-nrHniV- S*&!n in Maksimiljan Korbnn; v Drain RrL J ,m Ogorelec, Karlo Novak, Zvonfmh- n°M ’ r/ra?c Mladle- Andrej Pirc, Podreki Ta* / n Kazimir Židanik, Milovan Svptlfn in PtvI v *k’ Pnvle Jezernik, Ivan Svetlin in Pavle Vešner; v konjenici: Josip Golob; v inžener.j,: Vladimir Lapajne, Stanislav Ravbar, Josm Solar, Rudolf Merlini, Rajmund SU.leker Vendelin Šimenc, Rudolf Romšak, Viktor Srakar, Alojz Hribernik in Bogomir Zuekovič. -- Izpit in stenografije za srednje in sorodne strokovne šole sta napravila pred ljubljansko izpraševalno komisijo Slavoj Bol- DANIS NEPREKLICNO ZADNJIKRAT: Phantom Moulin Rouge-a ŽIVLJENJE DUŠE IZVEN TELESA. Monumentalni film misterije v • velikih dejanjih TELEPATIJA, hipnoza in sugestija so v tem velefilmu dosegle svoj vliek. — Kolosalna režija! — Izvanredna igra! — Krasna godba! — Pridite in prepričali se boste! Jutri naJnoveJSe delo nemške filmske industrije s prvakom nemlkih igralcev! Opozarjamo Vas že sedaj na naš JutraJinJf spored! — Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Elitni kino Matica Telefon 124 har, učitelj v Mostah in Terezija Poe k, učiteljica v učiteljišču škofjeloškega samostana. — Katastrofalne povodnji t Bosni. V severnem delu Bosne so povzročile katastrofalne poplave velikansko škodo. Vsled dolgotrajnega dežja so namreč prestopile reke Sava, Vrbas in Bosna bregove ter poplavile velik teren v okr. Dervent, Pmjavor in Te-šanj. Po površni cenitvi so porušili valovi nad 500 hiš. V sredo zvečer je divjal v severni Bosni orkan z brzino 130 m v sekundi. Vremenska katastrofa je zahtevala tudi ilo-veške žrtve. Po dosedanjih prijavah je utonilo 15 oseb. Nad 200 ljudi je bilo poškodovanih od ruševin podirajočih se hiš. 3000 ljudi je brez strehe. Pol blazni begajo ljudje po razvalinah svojih bivališč in plakajo kakor otroci. Na pomoč so poslani močni vojaški oddelki. Škoda se ceni na 2 milijardi dinarjev. — Posledica japonskih elementarnih katastrof. Kakor poročajo iz Toki-ja, je poškodovala tam povodenj okrog 42.000 hiš. V srednji Japonski je bil te dni vrhutega močan potres. — Eksploiija plina vsled poitkušeaega umora. 57-letna vdova ravnatelja pomožnih uradov na Dunaju Luiza Hejnal ni mogla preboleti smrti svojega soproga. Razven tega je bila zadnje dni še prav posebno razburjena radi ločitvenega procesa svoje hčere. Te dni je bila sama v stanovanju. Ob 5. popoldne so čule stranke v hiši iz njenega stanovanja močno detonacijo. Ko je udrla policija v stanovanje, je ležala gospa v kuhinji na tleh, zastrupljena s plinom. Poleg nje je ležala fotografija njenega soproga. Dvoje vrat je ležalo iztrganih na tjeh. Inšpekcijski zdravnik je nudil samomorilki, ki je bila težko poškodovana ter med drugim krvavela na obrazu, prvo pomoč. Komisija je ugotovila, da je odprla gospa najbrže v samomorilnem namenu že popoldne plinsko napeljavo. Kmafu nato je užgala najbrže, da vidi še zadnjikrat sliko svojega soproga, uži-galico. Vsled tega je eksplodiral plin, ki se je nahajal v stanovanju. Velik požar. V samostanu Trapistov v Banjaluki je izbruhnil te dni vsled kratkega stika požar, ki je vpepelil vso mizarsko delavnico. Škoda znaša 400.000 Din. — Požar na skopeljskem kolodvoru. V eni zadnjih noči je izbruhnil na nekem tovornem vozu na kolodvoru v Skoplju ogenj, ki se je lemalu razširil na sosednje vozove. Škoda ie zelo velika. J — Smrtna nesreča na vojaškem veibališžu. , ™ Je !‘“el° na zagrebškem vojaškem strelišču vojaštvo strelne vaie s puškinimi granatami. Nekemu vojaku je eksplodirala granata pred puškino cevjo. Drobci so raztrgali v bližini stoječemu podporučniku Metodu Kareviču glavo, vojaka pa lahko poškodovali. Karevič je bil v par minutah mrlev. knn?i*V br?Ue padel Pred Par meseci kot mita v boju z makedonskimi tolpami. bo ? Korničova (Mencia Karničiu) ne žil aZ?i>- N?en “gornik je vlo- (leno t« ? Pr(JšnJ0 in, če bo prošnji ugo- na UaI f Z?lG verJ‘etn°. se vrne morilka na liolgarsko, kajti zdravniki so izjavili, da oi v kratkem umrla, ako bi ostala v ječi. n T ^»»imanje za proces Menče Korničove v Bolgariji. Tako opozicionalni, kakor vladni tisti v Bolgariji prinašajo obširna poročila o procesu zoper atentatorico Menčo Korni-čovo. Značilno je, da je bil poslan k zasedanju /vezo narodov v Ženevo samo en bolgarski poročevalec, docim so poslali k dunajski obravnavi vsi bolgarski listi poroče-valce. v — Kopenikiada v Berlinu. Te dni je poslala velika industrijska firma v Berlinu dve slugi v neko banko po denar. Ko sta stopila ti ba,nk? s,tft Pristopila k njima dva ,.8t,n Je, legitimirala s potvorjenimi l,nlenti kot kriminalna uradnika ter t>ri silila slugi, da sta šla ž^nj“ma v prvo Md-‘Jugoslovenska Matica« v veliki dvorani »Uniona« manife-staeno akademijo. Članstvo se poživlja, da se udelali predavanja, kakor tudi manifestačno akademije v največjem števiiu. — Zdravo! Dopisi. Marenberg. Poročali smo že, da so v naši obiini jako žalostne razmere. Take razmere nastanejo vedno tam, kjer se občinski odbor ne briga aa poslovanje župana. — Da je temu tako, naj navedemo samo to, da se od 10. maja sploh ni vršila nobena občinska seja vei. Iz tega je dovolj razvidno, kako malo se sedanji občinski odbor briga za občinske aadeve. Če mislijo gg. odborniki, da nimajo več pravice zastopati svojih volilcev, ker je potekla poslovna doba, za katero so dobili pri volitvah pooblastilo, potem bi bilo prav lepo in možato od njih, da bi to javno poveda- li na ta način, da odlože svoje mandate in zahtevajo razpis novih volitev, ne pa da čakajo, da se jih šiloma ven vrže in imenuje ge-rent. Če tega nočejo iz kateregakoli razloga storiti, pa je njihova dolžuost nadzorovati, kako se upravlja občinsko imetje. Njihova dolinosl je zahtevati najmanj to, da se vsaj vsak mesee vrši redna seja. Se se spominjamo, kako so se leto* pred skupščinskimi volitvami razpuščali občinski odbori, kjer niso imeli samostojne dem. odločujoče besede, in aieer ne tam, kjer je potekla poslovna doba, temveč taki, kjer se je ta šele začela. Nerazumljivo pa je nam navadnim občanom, zakaj se ravno marenberški občinski odbor ne raapusti in ne razpišejo volitve, ko je vendar že lani potekla triletna doba odbora, ki je poleg tega vsled izčrpanih list nepopoln in se tudi že sam čuti nepristojnega zastopati občino. Zahteva vseh občanov je, da se razpišejo takoj volitve; ki naj jih vodi nepristranska oseba, ne pa kak eksponent samostojnih demokratov, ki nimajo v Marenbergu niti S pristašev. Prosveta. RISPKETOAB VA.EODNKGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Zadetek ob 20. uri zvečer. Pondeljek 5. oktobra: »Ifigenija na Tavridi', dramska pesnitev. — Red B. Torek 0. oktobra: Zaprto. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Pondeljek 5. oktobra: Zaprto.' Torek 0. oktobra: »Mrtve očk. — R&t C. JUSTINOVI LESOREZI. A. Justin, eden naših najnadarjenejših in najmarljivejših mladih grafikov, ki je v svoji skromnosti ostal skoroda neopažen v slo-j venski javnosti, stopa pravkar na dan z izredno uspelo serijo sicer majhnih, zato pa naravnost precijoznih lesorezov. Ti lesorezi spadajo po čistoti in jasnini tehnike med najdovršenejša slovenska grafična dela zadnjih let. Rez kakor iz kristala, linije žive in razgibane, da je veselje. Modelacija nad vse plastična, bogata in kljub razkošju lineamen-ta bistveno enostavna. Vsebinsko zanimivi motivi: eksotični tipi, glave Indijancev, Malajca, širokonosne Ti-betanke, abesinskega velikaša pričajo o antropoloških nagnjenjih mladega umetnika; I veselje pa je gledati, kako se loti Justin, ki objavlja tudi svoj lastni portret, edina cinko-, grafska reprodukcija med orig. lesorezi, glavo malce skeptičnega, malce ironičnega opazovalca — živali, tema, katerega se večina naših umetnikov nekam skrbno izogiba. Par korajžnih in uspelih stvari sta prinesla zadnje čase edinole R. Suhic in Gorjup, dvojica umetnikov, ki obetata oba najboljše za prihodnjost. Justinova »prijatelja« ali pa njegov slon, ki ga je krstil za očaka, sta deli kipeči resničnega življenja 111 želeli bi le da se mladi umetnik na tem, na Slovenskem doslej tako zanemarjenem polju bogato iz- • v ,Veselim° 86 te serije in rad bo segel vsa-j kdo po nji, od umetnika pa pričakujemo i se razkošnejših darov in mu iskreno česti-! tamo. 1. Vavpotič. i Šport. | Narijonalni lahkoatletski miting A. g. K. j Primorja. Včerajšnji naoijonalni lahkoatletski miting ASK Primorja in TKD Atene je izpadel mnogo boljše, kakor sobotni. Obiskan je bil precej dobro. Organizacija mitinga pa ni bila najboljša. Pričakovali smo mnogo več. Poleg atletov Primorja so se udeležili mitinga še atleti Haška, dalje SK Maratona, AŠK in Policijski športni klub iz Zagreba. SK Ilirija je bila topot zelo slabo zastopana, pravtako tudi ostali slovenski klubi. Postavljen ie bil slovenski rekord v skoku ob palici. G. Močan iz Celja kaže velik talent. Rezultat včerajšnjega mitinga je sledeči: Tek 100 m (6 tekmovalcev): 1. dr. Perpar i,1-2; 2. Valtrič (oba ASK Prim.), Gosički (Hašk). Tek 1500 m (4 tekmov.): 1. Rosenkrana (H.) 4.26, 2. Vidic (Prim.), 3. Mrkša (H.). Tok 100 m dame (2 tekin.): 1. Makuša 14.8; znana rekorderka Šantel D. je odstopila. Skok v višino l zal. (11 tekni.): 1. Jakupič (H) 170, 2. ing. Zgaga (Maraton) 170, 3. Jam-nicky (H). Tek 400 m, I. predtek: 1. Močan (SK Celje) 64.1, 2. Gosički (H), 3. Hoffman (H). II. predtek: 1. Plehaty (H) 2.20, 2. Bora-nič (Mar.). V finale pridejo Močan, Gosički, Plehaty ia Boranid. Dame skok v višino: 1. Šantel Duša (izenačen slovenski rekord), 2. Cimperman (Atena) 130, 3. Makuša (Primorje) 120. Met diska: 1. Zoraja (Policijski Sp. K.) 33.98, 2. Podobnik (Prim.) 32.98/a, Gašpar (A. S. K., Zagreb) 32.98. Finale 400 m: 1. Plehaty (Hašk) 53.6, 2. Močan (Celje), 3. Gosički (H.). , Damo met diska: 1. Prevec Silva (Prim.; 23.11, Cimperman (Atena) 20.44, 3. Jerina (Prim.) 18.71. /TT v Skok ob palici: 1. Perkovič (H.) 3.25 m, 2. Štrekelj (Ilirija, Ljubljana) 3.102 (nor slovenski rekord}. Hoia 3 km: Zanimiva točka (4 tekni.). 1 Dobrin (A. S. K-, Zagreb) 15.31, 2. Slamič H. (Prim.) 15.57, 3. Trošt (Prim.). Troskok: 1. Jakupič (H.) 12.95, 2. Perkovič (H.) 12.50. 3. Babič (A. S. K.) 12.18. Kopje: 1. Gašpar (H.) 47.33, 2. Zoraja (Policijski Sp. K., Zagreb) 42.25, 3. Helle-brandt (H.) 40.905. Znani favorit Orehek (Ilirija.)) ni tekmoval. Tek 5000 m (7 tekm.): 1. Slapničar (Prim.) 17 : 13.4, 2. Kumer (Maraton) 17, 50.8, 3. Čamernik (Prim.). Jugoslovanski rekorder ; Deržaj E. (Ilirija) ni startal. ; Dame skok v daljavo: 1. Cimperman (Ate-‘ na) 4.19, 2. Zauner (Atena) 3.87, 3. Kump j 3.575. J Olimpijska štafeta (800 X 400 X 200 X 200) ! 1. Hašk I. 35.01, .2. Primorje, 3. Hašk 11. i Najzanimivejša točka dneva. Dr. Perpar reže v krasnem finalu cilj. ! Dame staleta 4 X HO jardov: 1. Primorje 57.3, 2. Atena. Zvečer se je vršil v areni »Narodnega doma; zabavni večer, ki je bil prav lepo ob-: iskan. ! Nogomet: S. K. Ilirija : Ž. S. K. Hermes = 10 :0. i Na igrišču Ilirije se je vršila prvenstvena tekma med prvakom S. K. Ilirijo in Ž. S. K. i Hermesom. Tekma je bila mestoma zanimiva, pa slabo obiskana. Ilirija, ki je nastopila ; s tremi rezervami, je imela zelo lahko delo. | Svojega nasprotnika je popolnoma obvlaf-! dala. Polčas: 6 : 0. Juniorji Ilirije so porazili Krakovčane s 6 : 5. Gospodarstvo. X Finančni problemi kraljevine SHS. Pod tem naslovom je izdala redakcija velikega gospodarskega mesečnika »Bankarstvo obsežno in za naše prilike luksuriozuo opremljeno edicijo, ki prinaša izvirna dela 50 avtorjev o naših aktuelnih finančnih vprašanjih, ter je že vsled tega v stanu vzbuditi zanimanje vseh interesiranih. Izmed ostalih del omenjamo posebno sledeča: Ljubomir St. Kosier: Naš finančni položaj; dr. Lazar Markovič: Ekouomsko finančni program Narodne Radikalne rffcmke; Conte Volpi di Misurata: Les relations economiques entre 1’italie et Yougoslavije; Dr. Milan M. Sioja-dinovič: Aktuelna linančna vprašanja; Dr. Djuro Sturmin: Naše finance; Kosia Podorov: Gospodarska prihodnjost kraljevine SHS in. Bolgarska; Miloš S. Moskovljevic: Dr. Stojadinovič in njegova linančna politika; Nikola Berkovie: Nekoliko besed o naši splošni finančni in valutni situaciji; Dr. Vlada T. Markovič: Iz državnega gospodarstva; Oskar Weiszniayer: Moje mnenje o delovanju finančnega ministra dr. M. M. Stojadinoviča; Alojzij Tykač: K finančnem položaju kraljevine SHS; S. D. Aleksander: Finančna politika in naša industrija; Dr. O. Frangež: Finančna politika in poljedelstvo; Nikola Sta-narevič: Zakon o neposrednih davkih in akcijske družbe; Dr. Gustav Gregorin: Porast dinarja z ozirom na naše državno gospodarstvo; Dr. Stevan Popovič: Industrijski krediti; Ing. Djordje Sokolovič: Državna domena Belje; Dr. Franjo Pavlič: Mirna valuta — miren svet; Dr. Pero Mitrovič: Aktualna vprašanja našega pomorstva s posebnim ozi-lom na severni Jadran; Kosta P. Mirosav-ljevič: Gospodarske težkoče Vojvodine: Marko Bauer: Pogled na delo finančnega ministra dr. M. M. Stojadinoviča; Dušan Uzelac: Sedanji kurz dinarja in sedanja življenska draginja; Dr. Milan Ulmansky: Finančna politika dr. M. M. Stojadinoviča; Ing. Rado Lah: Finančna politika naše vlade; Yves Guyok: Une lettre de S. E. yves guyok au Direkteur du »Bankarstvo«; Dr. Vidan O. Blagojevič: ‘Nefinančne odredbe v zakonu o budžetskih | dvanajstinah za avgust—november 1925; Jo-j sip Selak: Stališče -naše industrije napram j naši finančni politiki; Dušan N. Letiča: Iz poglavja o neposrednjih davkih; Nrnest Griin-wald: Hrvaško gospodarstvo in naša finančna politika; Milan Krešič: O iskanju pravičnih cen; Konstantin I. Dozudič: Finančna po-, litika dr. Milana M. Stojadinoviča in njeno izvajanje; Dr. Ladoslav Pipuš: Naša finaiič- mesta; V. Ropiček: O posrednjih davkih; Dr. Fran Černe: Regulativne hranilnice v Sloveniji; M. Dj. Jankovič: Naša finančna politika; Prof. Bran. B. Todorovič: Ponudba posojila beograjski občini od strani ameriških kapitalistov; I. Aleksandrovič: Nekaj besed o našem tobačnem monopolu; Prof. Stevo Osterman: Naš promet in naš jadranski problem; Dragotin Hribar: Aktualni jadranski problemi; Dr. Nikola Stojanovič, Svetozar Milinov, Javvues Reiss, Aladar Merkler, Milan Juzbošič, Felix Pišak in Etbin Bezek sodelujejo v anketi o finančni politiki kr. vlade: Statistični podatki o finančnem stanju kraljevine SHS; Naš finančni minister v zrcalu inozemskega tiska. — Kronika, in drugi informativen materijal. — Ta zvezek ima tudi nekaj dobro uspelih tabelarnih skic in risb. — Cena je 100 Din. Knjiga se dobiva pri izdajatelju: Administracija »Bankarstva , Zagreb IV., Marovska 30 in v vseh večjih knjigarnah v državi. — S. M. (99) oklopniaku okoli sveta. Spisal Robert K raft Poglejmo okrog sebe. Tu je človek, ki je iiajne-sranmejši obrekovalec. 8 komer ima kaj opraviti, o vsakomer govori slabo za njegovim hrbtom. Tak človek bi moral v ječo, vsak dan bi moral biti še povrhu tepen _ v resnici zasluži kazen, s svojo hinavsko govorico je napravil že mnogo nesreče, sejal je nezadovoljnost, s svojim hudobnim jezikom je upropastil marsikatero rodbino.. Le slučaj je, da ga še mhce m tožil. Ce pa pride pred sodnika, so vsi zanj in je opioscen. In tudi drugače se godi možu dobro na svetu, zdrav je, vse se mu posreči, nima skrbi, tudi nobene žalosti. Skoro humoristično pa je, da ta človek niti ne ve za svojo napako. Odkrito misli, da je neoporečen gentle-mau. »Jaz naj bi bil o kom kaj slabega rekel ? Jaz ■ Jaz?? Še sanjalo se mi ni.- Tako govori resno, notranje popolnoma prepričan in umrje v visoki starosti mirno in brez bolečin v krogu svojih otrok m vnukov. Kje je tu božja pravičnost? No, kar pustite. Tudi ta mož ne bo izšel preje, namreč’ iz zemeljskega življenja, dokler ne bo poplačal svojega dolga do zadnjega vinarja. Vsaka stvar se maščuje že na zemlji. Le besedico že« moramo izpustiti, potem je ta izrek popolnoma veljaven. Ce ne v tem, potem v kakem drugem zemeljskem življenju vse’bo poplačano in vse bo kaznovano in tudi naj-manjša uiisei ne bo ostala prikrita. —- Georg bi rad pokleknil, da se zahvali usodi, a mora gledati z vso pozornostjo sled, ki jo razsvetljuje žaromet. Toda k vdani molitvi ni neobhodno treba, da kdo poklekne in sklene roke. Sreča je tudi bila, da so odvedli deklico šele po plohi. Zakaj, ta bi bila sled izbrisana. Tako pa je bilo natanko razločiti konjska kopita v poležani travi. Georg je dal hitrost stopetdeset kilometrov in na ugodnejših krajih še več. Razne skrbi pa so ga seveda mučile. »Ali Leonor še spi, ali se je že zbudila?« Tega ni mogel razločiti Adam pri svitu bliskov iz take višine. Od glavne ceste se odcepi pot v desno, ki drži potem bolj proti severu in po tej sla zavila jezdeca. Najhuje bi bilo, če bi se bila ločila, loda tega nista storila. Kmalu pa je druga zapreka, vsaj za avtomobil. Pokrajina je vedno‘bolj hribovita, slednjič je že pravo gorovje, prikaže se soteska in zadnja polovica meseca, ki se prikaže izza oblakov, razsvetli ' skalo vsekane stopnice, katerih konca sploh ni videti 111 za avto je to nepremagljiva zapreka. Toda Georga to ne zadržuje. »Vi počakate tu, mr. Green. Koliko časa, to jo vaša zadeva. Ali privedem Leonor nazaj ali ... tudi jaz se ne vrnem več. Good bye!« Georg vtakne le zračno pištolo v pas, sicer se raje zanese na svojo navadno puško in stopa po stop-njicah navzgor. 29. Nekdo, ki nima opraviti z mr. Deacononi. Z globokim vzdihom odpre Leonor oči, iih še enkrat zapre, in potem gleda začudeno okrog sebe. Kakor je videti, je v votlini. Tam v ospredju se svetlika dnevna svetloba. Ona leži v temnem ozadju na odeji. ^Ivje sem? Kako pridem sem? Kje je Georg?« »Dovolile, da se vam za sedaj vsilim kot vaš spremljevalec in varuh. Moje ime je Austin.« Bolj začudena kot prestrašena ogleduje Leonor tujega moža, ki se je odločil od temne stene in stopil pred njo. »Kdo ste?« Vsaj sem se že predstavil, mis Morris — moje ime je Austin. Kako se počutite?« »Kako, da sem tu? Saj me je vendar pičila na-očarka?« Upam, da vam je dobro storilo zdravljenje v bra-manskem samostanu, tudi če je bilo prekinjeno.« »Zdravljenje v bramanskem samostanu?« se ču i Leonor. v »Vgriznila vas je naočarka. To je bilo včeraj do-poldne. Mr. Hartung, ki mi je vse povedal, vam je dal piti ruma. Prav dobro sredstvo zoper kačji pik. Še bolje pa je bilo, da je vedel, da je v bližini braman-skega samostana, kjer poznajo najboljše sredstvo zoper kačji pik, tudi če vgrizne kobra. Zato je drevil z avtomobilom tja. Tani so pričeli takoj z zdravljenjem, dali so vas v omaro s kadili, kjer bi morali spati nekaj ur ali nekaj dni, da bi izginil kačji strup iz vaše krvi, tako kakor kdo prespi pijanost. Jaz potujem spremljevalci in včeraj zvečer nas je prisilila nevihta, da smo prosili zavetja v samostanu. Na dvorišču je stal avtomobil, ki sem o njem že mnogo čital v časopisih. Mr. Hartung je bil tako prijazen, da mi je pokazal tudi notranjo opravo in mi je nekoliko poveda o morrisitu. Slišal sem, kakor rečeno, že mnogo o • njem. Morrisit, hm — ali je res, da ste to iznajdbo, ki * ;o je naredil vaš oče ponudili občeznanemu P. L. Dea- 1 ionu v New-Yorku za sto milijonov dolarjev?« *********************** i VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z <>• z., LisibliciM. nudi najfinejši in najokusnejši ownizm Ms ti vinskega kisa. JS#^- Zahtevajte ponudfco l Tehnično in higijenižno najmodemsje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 1 a, II. nadstropje. MAH OOI1A.SI m <* . U > nr! ul a M g ir n * at m m % m m L.. s m g B SS S *■ ?• t »S n k H n » H I * I 15 ta 5 j® Kil se kul ? le pri tvrdki [OSIP Ljubljana BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB VO0I niltollJI Šivalni stroj ja rodbinsko ali obrtno rabo. svetovno znanih znamk „GRITZHER‘‘ - ,,»01ER" ~ Isto tam posamezne dele « stroje in »asa, late, olje, lermena, pneumatlka. Pouk o veie-nju na stroj breJplaienl VeJletna garancija. Na veliko I _______________w* m,l° ' c**, do M vsiika nadaljna besed* Posojilo 1600 Din Bujno IMe uradnik proti mesečnim odplačilom. — Dopis pod »Takoj* na upravo. Samostojna knjtgovodkinja in koreapondentinja • večletno prakso išče stalno mesto takoj v _večjem kraju na Gorenjskem. Ponudbe 't navedbo pl uče na ■pravo lista pod »Energična moče. r ------- ||>|'—nfH Trgovski uradnik] perfekten knjigovodja in korespon-dent L večletno prakso, išče primernega mesta pri večjem trgovskem ali industrijskem podjetju Ponudbe na upravo listo pod »Prvovrstna moč«. Strojepisec I ta ml pMrnIMb po.lo,. . Gospodična veselega značaja želi ^ m _ dim inteligentnim gospodom. _ Ponudbe na uprav »Vera«. Uradnica * večletno prakso vešSa «eh pUar-'liikih del išče službe v mestu ali na deželi. - Ponudbe prod na upravo lista pod »Zanesljiva*. PUH V STANOVANJA! Vsaka sledljiva gospodinja vporablja v kuhinji, kopalnici in pri likanju samo plin. Neprimerno cenejše. — Vedno čisto. — Vsak čas pripravljeno kuha ter greje hilro._ Mnenje o nevarnosti plina je samo pre'dsodek.Že odi«Mg' odkar obstoji plinarna, se ni dogodila nobena resna n .. Napeljava do hiše brezplačna. - Napeljava v stanovanje slane samo 800 do 1000 Din, plačljivo v lOmesečnih obrokih. Kuhalnik se dobi že za Din 1251— Likalnik ,, „ ,, » „ 140 ■ — Štedilnik „ „ „ , „ 1800 — Uporaba plina v vseh obrtih za varenje, taljenje, kuhanje, pogon strojev itd. najcenejša. Vedno pripravljeno,-čislo, prihrana na času in denarju. — Pojasnila daje MESTNA PLINARNA* lista pod: Inštrukcije upravo listo pod »osmoSolecv. Premog -Čebin- Vrtnarske zadeve posreduje društvo ,.Vrtnarska šola** v Kranju. — — — —r Oglašajte v ..Narodnem Dnevniku1 i odgovorni uredrfk: KKLRZNIKAR ALEKSANDER. - /-» HAarno »Mer kure Ljubljani: Andrej Sernr.