tega mišljenja vzvratno zarisuje iz­ red n o selektivno. Poleg že znanih oporišč je m alo pritegovanja novih filozofskih virov. Prevladujejo apli­ kacije po že u tečenih in preizkuše­ nih zgledih in m nogo več je nizanja novih in novih prim erov, k ij ih na- vrže p renos na am eriški »teren«, kot zares sam ostojnega odkrivanja še neznanega, tako da bi bilo sp loš­ ni očitek o eklekticizm u težko d o ­ cela prepričljivo zavrniti, čeprav so postm odern is tičn i teoretik i z različnimi obrati prem išljeno in tudi u spešno rehabilitira li m noge v okvirih znanstvenega oz. teo re t­ skega mišljenja sicer običajno ne­ gativno ov redno tene pojave, kate­ gorije in spoznavnoteore tske o pe ­ racije (npr. eklekticizem, kontin- gentnost, asociativnost idr.). Ob­ enem pa je zborn ik opozorilo, da bi bila p redstava o nekakšnem tes­ nem prileganju in pokrivanju d o ­ gajanja na am eriški teoretsk i sceni z valom neokonservativizm a, če bi kdorkoli skušal resno vztrajati pri njej, spričo nehom ogenosti t. i. der- ridajevskega dekonstruktiv izm a, a tud i d ivergentnih aplikacij drugih teore tsk ih impulzov, vendarle po- enostavljujoča in zato neuprav iče ­ na. Alenka Koron Edvvard W. Said T H E WORLD, T H E T E X T AND TH E CRITIC Cambridge, Mass, Harvard University Press, 1983 To delo je m orda najizrazitejši prim er, s katerim je m ogoče p o d ­ robneje ponazoriti uprav ičenost trditve, da am eriškega p o stm o d er ­ nega teoretiz iranja in d ek o n s tru k ­ tivizma ne m orem o p rep ro s to in b rez p reos tanka izenačiti z neo- konservativizm om , ki sicer ni za­ obšel tako im enovanih »hum anis­ tičnih« ved v Ameriki in tudi kritič­ ne recepcije derridajevske in fou- caultovske linije francoskega post- s truk tu ralizm a ne. V polem ično za­ stavljenih esejih se Said nam reč odkrito in v am eriških razm erah najbrž nadvse pogum no razglaša za marksista, oziroma, kolikor je ta oznaka izgubila svojo izvorno čis­ tost, za m arksovsko orien tiranega kritika navidezne av tonom nosti in sp loh vsakršne izoliranosti in a b ­ strah iran ja literature in literarne vede od d ružbene in zgodovinske dejanskosti. Ali kot pravi sam (str. 5): »Vsak esej v tej knjigi potrjuje povezanost m ed teksti in eksisten ­ cialnimi dejanskostm i človekove­ ga življenja, politiko, d ružbam i in dogodki.« Iz tega pojm ovanja izha­ ja zanj b istvena kritika »tekstual- nosti« kot ideološko nevtra lnega pojma, k ije po njegovem posledica nereflek tiranega širjenja tem eljnih Derridajevih in Foucaultovih trd i ­ tev v am eriški li terarn i vedi. Takš­ na filozofija čiste tekstualnosti, pravi Said, ki n a am eriških tleh koincid ira z vzponom reaganizma, in je opustila svet zaradi čistih tek ­ stovnih aporij, s svojimi teo re tsk i­ mi v irtuoznostm i le zamegljuje d ružbeno realnost. S podobnim i mislimi je nastopil že v simpozij- skem referatu , objavljenem v The Question of Textuality, in če dej­ stvu, d a je bil njegov prispevek za­ gotovo eden najbolj tehtn ih , p ri­ š tejem o še, da je bil za svoje delo nagrajen z nagrado Reneja Welle- ka, ki jo podeljuje The American C om parative L itera ture Associa- tion, da suvereno obvladuje široko referenčno polje, d a je d o b ro sez­ nanjen z ak tualn im am eriškim in evropskim dogajanjem v stroki, da združuje izredno sposobnost s in te ­ tiziranja s polem ično zaostreno kritiko tradicije in sodobnih na ­ sprotnikov, po tem vse našteto naj­ brž dovolj zgovorno priča o tem, d a je E. W. Said en a vidnejših o seb ­ nosti v sodobni am eriški literarni vedi. O bsežna knjiga z naslovom The World, the Text and the Crilic, ki vse­ buje dvanajst esejev, nastalih v o b ­ dobju 1969-1981 in v glavnem že objavljenih v strokovni periodiki, a za knjižni natis redig iranih in o- prem ljen ih z obsežnim uvodom, sklepom ter kazali, n ikakor ni Sai- dovo ed ino delo. Poleg treh knjig o zgodovini in naravi povezav Vzhod-Zahod z naslovi Orientalism (1978), The Question o f Palestine (1979) in Covering Islam (1981) je napisal še knjigo o tem eljnih teo ­ retskih p redpostavkah in telek tual­ ne in ustvarjalne dejavnosti v d a ­ našnjem sekulariz iranem času z naslovom Beginnings: Intention and M ethod (1975). Večina zbranih esejev je iz časa n ep o s re d n o po n a ­ stanku tega dela, ki jim po avtorje­ vih zatrdilih pom eni trdno teo re t­ sko izhodišče. Said si svojih esejev ne pom išlja um estiti v li te ra rno vedo (literary criticism), ker d a združujejo vse njene osnovne prvine: literarno kritiko v sm islu časopisnega re- cenziranja literarn ih del, l i terarno zgodovino kot akadem sko, etabli- rano vedo, li te ra rno in terpre tac ijo in vrednotenje, najpogosteje v rabi za pedagoške nam ene in torej del am eriškega izobraževalnega p ro ­ cesa te r li te rarno teorijo v pravem Pom enu besede, kak ršna se je v Evropi razvila že p red vojno (kot glavna p redstavn ika om enja B e­ njam ina in zgodnjega Lukacsa), v Ameriki pa se je uveljavila šele v sedem desetih letih tega stoletja hkrati s sočasnim vplivom s tru k tu ­ ralizma, sem iotike in dekonstruk- cije. Eseje je glede na tem atiko m o ­ goče razdeliti na tri skupine. V prvi skupini p reiskuje n a p r im erih n e ­ katerih avtorjev (Swift, H opkins, Conrad, Fanon) odnos tekstov do Posvetnosti (vvorldliness), do vsa­ kodnevnega življenja, ki ga o p red e ­ ljujejo zgodovinska situacija, dogo­ dek in organizacija oz. s tru k tu ra uioči. Tega odnosa ne m ore pojas­ niti redukcionizem vzročno posle­ dičnega determ in izm a ali ka tera ­ koli d ruga vseobsegajoča, totalizi- rajoča teorija, pač p a pri posvet­ nosti tekstovnega perc ip iran ja in doživljanja odigra važno vlogo to, kar im enuje Said filiacija in afilia- C1ja, te r še čutnost, ponavljanje ali ?g°lj sp lošna he terogenost detaj- ?v- ki jo n ab e re sp roščena asocia­ ln o s t . G lavnino knjige tvori- na- h Cj skupina, ki iz opisanega iz- odišča o posvetnosti teksta in tek- slualnosti p re tre sa p re težno lite- ra rno teo re tska in m etodološka vprašanja sodobne literarne vede. V zadnji skupini pa so eseji, ki se ukvarjajo z razkrinkavanjem evro- pocentrizm a, etnocentrizm a, mo- nočentrizm a, rasizm a in sp loh vsa­ ke oblike nacionalistične ekspan- zivnosti ob stiku ali srečanju dveh različno m očnih kultur, v tem p ri­ m eru zahodnoevropske in o rien ­ talske oz. islamske. Zanimivo je, da skuša Said, ki si­ cer dokaj pomanjkljivo reflektira p rob lem vloge in m esta subjekta (kritika) v posvetnem razm erju teksta, tekstualnosti in sveta, v ese­ ju Svet, tekst in kritik (The World, the Text and the Critic) reševati ta p ro ­ b lem skozi razmišljanje o eseju sa­ mem. Pravzaprav, če sm o natanč ­ ni, se p ro b lem u skozi to razmišlja­ nje ravno izogne in nam esto tega p re ide k sp lošnem u utem eljevanju ustreznosti artiku liran ja sodobnih li terarno teore tsk ih spoznanj v ese ­ jistični obliki, pri čem er se op ira p redvsem na Lukacsa (str. 51-53). Od pred laganih m etodoloških »iznajdb« Saidove konstitucije po ­ lja sekularne lite rarne vede - to je njegova značilna oznaka za nam m o rd a bolj dom ače zvenečo m ate ­ rialistično o rien tirano literarno in k u ltu rno vedo - sta središčnega pom ena zlasti pojm a filiacija (filia- tion) in afiliacija (affiliation). Izra­ zom a pravzaprav ni m ogoče na ­ tančno precizirati p om ena zaradi nep restanega p rem eščan ja in 'p re ­ livanja n junih sem antičn ih hori­ zontov’, saj se pisec s skrajno izost­ ren o občutljivostjo za vsako obliko dominacije, še posebej pa seveda za jezikovno dom inacijo in prisva­ janje v zahodnoevropskem poj­ m ovnem mišljenju, ogiblje defini­ ranju in artiku liran ju koncep ­ tov/pojm ov. To pom eni, d a je vsak poskus približanja, tudi naš, neizo­ g ibno le n epopo lna rekonstrukc i­ ja. S filiacijo (sinovstvom), ki im p­ licira podrejan je instituciji, d ruži­ ni, državi, obsto ječem u sistem u vrednot, v litera tu ri in kulturi pa podrejan je (očetovski) avtoriteti prevladujočega okusa in stila, v njej p a je im plic irano še zaporedno sledenje te r-naravno nadaljevanje in uvrščanje v obstoječo tradicijo in zgodovino, je p re trgal že m o d e r ­ nizem. P ravzaprav je nem ožnost naravne filiacije pokazal in uzako­ nil že Freud. N am esto tega se je m odern izem oprijel afiliacije (po- sinovljenja, posvojitve, adoptira- . nja), ki označuje p ro s to horizontal­ no druženje, navezovanje ali m o r ­ da družbovanje izven vseh biološ­ kih konotacij in je značilno za ku l­ tu ro in družbo. Z vidika zgodovin­ skega procesa sta filiacija in afilia- cija instanci ponavljanja, vendar je važnejše afiliacijsko ponavljanje. V eseju O ponavljanju (On Repetition) pokaže Said ob M arkovem Osem­ najstem brum airu in ob njegovem znam enitem ironičnem dopolnilu Heglovega izreka o velikih svetov­ nozgodovinskih osebah, ki d a se pojavljajo dvakrat, prvič kot trage­ dija in drugič kot farsa, afiliacijsko ponavljanje kot po tencia lno orožje kritične zavesti, ki lahko p re ra s te v s tru k tu ra ln o analitično tehn iko z m očnim i ironičnim i p oudark i tudi v drugih hum anističn ih vedah (v psihoanalizi, filologiji itd.) (str. 139). Afiliacija so vse lovke in tipal­ ke, sistem referenc, p rek katerih tekst vzpostavlja zvezo z vsem, kar je zunaj njega, npr. historični tre ­ nutek, biografija avtorja, geneza li­ te ra rn eg a dela, pravi v eseju Preho­ jene in neprehojene poti v sodobni literarni vedi (Roads Taken and Not Taken in Contemporary Criticism, str. 157). V eseju, k i je vključen že v zbornik The Question of Textuality, pa piše (str. 175): »Poustvariti afi­ liacijsko m režo pom eni torej n a ­ praviti vidno, vrniti se k m ateria l­ nosti, k nitim, ki držijo od teksta k družbi, avtorju in kulturi.« Afiliaci­ ja, pravi Said skupaj z Gramscijem, se nanaša tud i na difuzne filozof­ ske sm eri in ku lturo loške d iscipli­ ne, katerih spoznanja in zmote, čeprav so posta la že del zgodovine, m o ra sodobna kritična misel re- flektirati, če naj im a p ravo težo. Afiliacija je torej vrsta ku ltu rnega združenja, o katerem govori Gram- sci, hk ra ti pa om ogoča obdržati njegov ključni koncept hegem oni­ je, ki vodi ku ltu rno in in telek tual­ no aktivnost (prim. str. 174, 170). Kljub d ivergentn im izhodiščem sta za Saida Foucaultova in Derri- dajeva misel osrednji afiliacijski disciplini zaradi n junega revizio­ nističnega posega v obstoječo kul­ tu rn o hegemonijo. Tako pravi na več m estih , še zlasti p a v eseju Lite­ rarna veda m ed kulturo in sistemom (Criticism Between Culture and Sy- stem). Saidov p ro jek t seku larne li­ te ra rn e vede jim a še posebej v m e­ todološkem oziru dolguje m arsikaj ne glede na tem eljni očitek o ne- posvetnem pojm ovanju teksta in tekstualnosti. Ko se loteva svoje m ateria listične kritike poststruk- turalizm a in kritike vseh oblik »re­ ligioznosti« v am eriški literarni vedi in teoriji, npr. svečeništva in posvečenosti »interpretacijske« derridajevske linije, ezoteričnosti New Criticisma, apolitičnosti aka­ dem izm a itd., p rem esti »tako dia ­ lektiko z d iakritiko kot totalizirajo- če organične p redstave o zgodovi­ ni s p retrgan im i vsestranskim i gra­ fi afiliiranih disciplin v episteme« (The Question o j Textuality, str. 3). Z' m ateria listično kritiko post- s truk tu ralizm a sm o se srečali tudi pri nas, v endar skozi čisto drugo optiko. P redvsem je bil in je še ved­ no dosti bolj razširjen vpliv m ate ­ rialistične teorije althusserjanske linije (npr. na krog okoli P roble­ mov in zbirke Analecta), ki ni za­ pustil p ri Saidu tako rekoč n obe ­ nih vidnih sledov. Spričo tega je njegov pro jek t lahko zanimiv rav­ no zaradi svoje drugačnosti, čep ­ rav ostaja reševanje prob lem a baza-nadg radn ja z afiliacijo precej nedode lano in seveda tud i vprašlji­ vo. Značilno je še, d a se je Said že dokaj zgodaj oprl na G ramscija ter obenem nastopil s kritiko heglov­ ske dialektike, kot jo je prevzel zlasti od Foucaulta in Derridaja; tu se n am reč ponujajo ak tualne para ­ lele z današn jim postm arksizm om , npr. p ri E rnes tu Laclauu in Chan- tal Mouffe. Pri Saidu je torej tem eljno orožje v boju pro ti ku ltu rn i h e g e m o n i j i m ateria listična kritika, vendar m o ra seveda upoštevati tud i afilia* cijo nem aterialističnih dosežkov. Biti m ora neizprosno opozicional- na, tud i ironična, kot je npr. p ri Marxu, opon ira ti m ora vsaki obliki tiranije, dom inacije in zlorabe in pokazati skriti hegem onizem tudi tam, k jer se zakriva z navidez nev­ tralno, apolitično akadem skostjo. M orda ni narobe, če si spričo Sai- dovega zagnanega poudarjan ja anti-apolitičnosti re troaktivno do ­ volimo »politično« ovrednotiti Sai- dov pro jek t za kljub vsem u zelo zm erno varian to am eriške levičar­ sko o rien tirane li terarne vede. Se­ veda ne zato, ker določa, da »so njeni d ružben i cilji nenasilno zna­ nje v in teresu človekove svobode« (str. 29), ali k e r načelno pravi, da »kritika sodi v tisti potencia ln i p ro ­ sto r civilne družbe, ki deluje v p rid vseh tistih alternativn ih dejanj in nam er, katerih razvijanje (advan- cem ent) je tem eljna človeška in in ­ telektualna obveznost« (str. 30). Pom em bnejše je nam reč to, kar pravi v k ratkem zaključku, naslov­ ljenem Religiozna literarna veda (Religious Criticism) in zaradi česar so nadaljnje prim erjave z Laclauo- vim postm arksizm om seveda iz­ ključene. Tu sicer končno nabode na svojo kritično ost še neokonser- vativizem bivših m ilitantnih »po- svetnežev«, npr. Daniela Bella in Williama B arretta , res tav rirano re ­ ligioznost M arshalla McLuhana, kripto-m istično m odno recepcijo W. Benjamina, a nato jim doda še (str. 292) »tiste aktivnfc radikalne pozicije, kot so m arksizem [ta kot - izem pom eni Saidu dogmatizacijo in je v n asp ro tju z m arksovstvom ], feminizem ali psihoanaliza, ki po ­ udarjajo privatno in herm etično p red javnim in družbenim «. Očita jim zlasti novo jezikovno sakralizi- ranje, ki spregleduje kritiko m eta ­ fizičnega pojm ovanja jezika in ga sprem lja tvorjenje novih »religioz­ nih« združb te r ozko privatiziranje diskurza. Javno in d ružbeno im ata očitno najvišjo vlogo v 'in teresih človekove svobode’, m edtem ko je po njegovem vsem novim verni­ kom skupna vera v pobožanstveno »tržišče«, spregledujejo pa afiliaci- jo s političnim svetom, ki m u služi­ jo (prim. str. 292). Političnem u sve­ tu pa je m ogoče d o b ro služiti, če se s tem nam enom skladajo tud i za­ stavljeni cilji. In ker so d ružben i ci­ lji seku larne literarne vede in kriti­ ke znani te r usm erjen i k znanju in razum u, jim pritiče tud i jasen in razločen jezik kot m edij spoznanja, p ri katerem lahko partic ip ira veči­ na, javnost in d ružba . . . a s tem se dvignjeni p rs t pedagoga Saida že ujam e v isto zanko »centrizma« (večine), ki jo je nastavljal drugim . Alenka Koron BOUNDARY 2 X lV l, X II/2 , X II/3—XIII /1; 1983-1984 Revija boundary 2, ki jo izdaja oddelek za anglistiko na newyor- ški državni univerzi v Binghamto- nu, se je pojavila na začetku se­ dem desetih let, torej v času pove­ čanega zanim anja za fenom en p o ­ stm odernizm a, in sicer je svoje strani nam enila izključno razisko­ vanju vsebine tega, v različnih k o n ­ tekstih vse bolj uporab ljanega poj- ma. Njen u redn ik VVilliam V. Spa- nos je ob L. Fiedlerju in I. H assanu eden redkih teoretikov, ki so razvi­ li svoje osebno videnje in razum e­ vanje postm odern izm a. V zgodo- vinsko-pojm ovnem pregledu om e­ njenega term ina, objavljenem v zborn iku Imagini del Post-modem o (Venezia 1983; shr. p revod v tem at­ ski številki zagrebškega časopisa R epublika 10-12/1985), ugotavlja M ichael Kohler, da je Spanosova am biciozna teorija zasnovana na filozofiji M artina Heideggerja, še posebej n a delu Sem undZeit. K oh­ ler navaja tudi ilustrativen odlo ­ m ek iz Spanosovega pisma, ki p ra ­ vi, da »kjer on [Heidegger] razvija zgodovinski/časovni pojem biti, ki se postavlja naspro ti (odtujenem u) pojm u ozirom a - kot sam in terpre- IZ REVIJ