55. številka
Ljubljana, četrtek 7. marca.
XI. leto, 1878
OVENSKI
bhaja v*ak dan, i«v«emši pOMO«UlM ■ .<..ove tio uiratmoih, ior vo»j» po poici k.injuuian sa tviiro-oKoriku delole za culo leto [t> glri., m pol lota h ^ Id., ćoirt 1« tu 4 ^l<(. — Za I jabljano  oro« posojanja  .» dom ta oelo loto 13 gld.,   » 6etrt lotu .'i gUl. 30 kr., m un mesec 1 tjld  ]() kr.   Za poAiljanje na n ao raomi* K) kr. »h mesno,  lo kr. sa čatrt lota. — Za i u j o rioiolo toliko 766, kolikor poštnina ianasa. — Zu gospodo učitelje na ljudskih soiah'>.-> 7» lake voija cnižana v>.ia in sicor   i-« LjoOlja-.o va Mrt krta S pld. 60 k.-., po polti projoman xa ćotrt lota 3 a;ld. — Za oEiuinila bo placu>* od čotiristopne ^<.itit-vr*Mj 6 kr., 6« se oananilo enkrat tlak »v fi> kr., do so dvakrat in 4 kr. <\e bo tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj *« rud. — liokopiai *o r.a vračajo. — Uredništvu jo v Ljubljani v Frano Kolmauovoj nisi e*. 3 „irlodaliAk* stolna'
O pr n v n i i t v » , na katero ^aj «<* ^ajr'>voU}n nolillati nareAni-a. r^hlamaaijo,    nar.ua, t. i. adut K-dstrativne rooi, jo v „Narodni tiskarni" v Kolmanovoj I • t A i _
dom 4lj
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
London (J. marca. Ueuterjevo agcnt-fitvo prinaša „ avtentične" uvete miru. Ti fio: vojne odškodnine dobi Rusiju 1410 milijonov rubljev, katerih 1100 Turčija plača z odstopom azijatskih zemljišč, 310 jih pa v gotovini plačati ima. — Meje Bolgarije slede po toku Kaiusu-rekc, objemajo vse vzhodnje ozemlje od čirmcna do Varne, vlečejo se od 1'iroia Da sever, Pirot ostane pri Bolgariji, — Srbija dobodo Sjenico, JNovibazar in Vranjo. Orna gora dobodo Bar, P o d g o r i c o , S p u ž in N i k š i č.
Peterburg 5. marca. Verjetno je, da se kongres snide v Berlinu, llutitika-cija miru mora v 14. dneh /vršiti sc v Peterburg u.
Na Dunavu so začeli torpede iz vode jemati in se bode ladijeplovjc zopet začelo.
Carigrad 5. marca. General Ig-natiev je denes v Carigrad prišel, obiskal ministre in poslanike, a se vrnil potem v San Stefano. Veliki knez Nikolaj obišče sultana v četrtek ali soboto.
Peterburg 4. marca. Veliki knez Nikolu j jo carju i/ San Štefanu telegru tiral S. murca ob 5. popoluilue: Oast mi je vašemu veličunstvu čestitati, ker je m r sklencu. Bog je na m dal srečo dokončati veliko svetu stvar, začeto od vašega ve ičanstva. Ob dnevi o h v o li pj o n j a ral> o v je vase veličan • tvo odredilo kršćane od in u so Ima u-skega jarmu."
Peterburg 4. marca. „Agenco Rume" pravi, da jej je javna radožoljnnst, izvedeli avteutične mirovne uvete, razumljiva; a pre-
teklo bode še nekaj d ni j, p redno pri dej o tu Beni. „Agenco Russo" nadalje zatrjuje, da bodo izvirni mirovni uveli, kadar bodo znani, popolnim demcntirnli vsa p te tirnnja, ki so ja doklej razširili bili sovrnž-uiki Rusije. Oni bodo razven mnogo druzega pokazali, da je vojna odškodnina toliko kot nič in d sv se vprašanja garancijskega ni ne omenja. Vsako hipoteke na užo hipoteciraue dohodke so ni v Olir jemalo nij.
London 4. marca. „Daily Telegraph" ima članek močno vojovit. On pravi, da se mora angleška vlada eventualno na veliko in dolgo vojsko pripraviti. Tudi satigviuikarji ne morejo reči, da bi časi obetali mir. — „Times" pravijo k sklepu miru: „Zdaj mora Rusija z Evropo račun narediti, in če bode Rusija v svojih terjatvah prevzetna, utegne stati pred začetkom pravega boja Dokler ne bodo uveti mini gnani, mora Anglija potrpeti. Vsa moč Angleške seniora hraniti za hrambo njenih interes.
C u r i k r a d 1. marca. Telegram povelj -nika v Janini poroča zadnjo nedeljo, da ho bili grški vstaši v vasi Plutonos, kjer jih jo bilo 2000 zašancanib, tepeni.
Pariz 4. marca. Vsled mirovnih uvotov ne bodo baje tri četrtine plačalo z odstopom Patoma, Karan, Ardahana in oblastjn llnja-zidskegu; vprašanje zavoljo prevozu jo skozi Dardanele ostane še rešiti; za podonavsko ladij i-plovje ostune vse pri prejšnjem; mei Crnogoro in Srbijo ostane ena proga za turško zvezo z Rosno in Hercegovino; ladij Tu t-čija nič no odstopi Rusiji.
Odgovor na dr. Vosnjakovo interpelacijo.
V državnem zboru je 4. marca minister-ski predsednik knez Auersperg odgovoril na
interpelacijo dr. Vosnjakovo. Rekel je, da je vlada imela od kraja namen pri njegovem veličanstvu nasvetovati, naj ho deželni zbori snidejo mej veliko nočjo in hiiikoštmi, kakor druga leta. Vsled tega so bile nove volitve razpisane v prvih dneh pretočenega meseca. (>d tačas je izmej udeleženih krogov od mnogih stranij bila želja izrečena, naj bi se deželni zbori še le v jesen sešli, in naj so volitve tudi kolikor mogoče blizu tacaš više prodno se bodo deželni zbori sešli. Vlada je mislila, da mora tem željam tem bolj ustreči, ker je v vseh deželah budget za leto 187S uže v zadnjoj sesiji sklencu. Zato so bila v zadnjih dneh volilna dela ustavljena in je bilo pridržano, da bodo volitve vršile so stoprav v jeseni prodno se bodo zbori sklicali. Kar so tiče uže zvršenih volitev volilnih mož, ne bodo ovržone ali anulirano.
To jo ministerski odgovor. Ob našoj tiskovnoj svobodi ga moramo samo na znanje vzeti. Kritiko ne bi g. državni pravilnik na svitlo izpustil. Le obžalovanje bodi izrečeno* da ministerski predsednik nij povedal, kdo jo željo izrekel iz „udclcžcnili krogov" t. j. volil-cev. Dan denes vendar novinarstvo vso izve, in sicer uže naprej. Različne stranke imajo različne svojo organe. Ali v prav nobenem Časniku mi nijsmo brali take želje. Tudi no, da bi jo bil kak ud te ali ono stranko tu ali tam sprožil. Da, celo, kakor je nam, ki smo v opoziciji, prišlo s is tiran j o teh volitev tako iznenada in naglo, da smo pomen to nenavadno naredbo v prvem hipu morda še precenili, ravno tako nepričakovan jo bil ta vladin korak u s t a v o v c rc o m samim, kajti videli smo, da njihovi organi več dnij nijso hoteli niti verjeti, da so volitve res ustav-
1* is te k«
Lov in spomlad.
(Spisal . . 1 .. .) (Daljo.)
Čaša vina pa prigrižljaj kruha sta nas okrepuila. Brzo naprej! do Polico jo še dve uri hoda. Pot nij več tako strm in jeli smo dobro kor; čili. Prijatelj B, ki jo bil prvi, ustavi se in mi zu njim. Kraj poti ležala je vreča, v večjih krajih od mišev prejedena; iz vrečo glodala jo oljka in moka so jo raztresala. Nekoliko korakov naprej enuka vreča ah žakelj na drugo stran pota. lir/o smo uganili, gotovo sla na tem mestu poginili preteklo jesen dve beračili, o katerih se je slišalo, da Sta se na poslušaje logarjev na Polici v strašnem vremenu in v snegu vendar še črez gozd na dom podali. Milovalua misel se jo nam vsakemu na obrazu videla in molče smo koračili naprej.   Za uro hoda so zopet prija
tel j nenadno ustavi in — glej ti — pod široko hojo vidimo slabo odeto žensko truplo, na zobeh ležečo, na hoji frišno zasekan križ. Kakih 15 korakov naprej euako truplo, odeto s čisto, belo tkanino in zraven trupla mala steklenica blagoslovljeno vodo in oljkina vejica. MiUBog, kaka smrt! Gotovo sta v velikem strahu ubogi reyi z bremenom obloženi odrinili iz Police v strašno zimo in sneg, Bm&gOVali trud več ko dobro uro, ali upeha nima nij bilo drugače, kakor popustivši bremeni, ves težavni zaslužek, vrniti bo proti Polici. Kdor vo, kaj pomenja visoki sneg v pisn in ztiuietuvnnji, ako ga moraš v breg gaziti, temu bode ložjo povedati, koliko sta uho -žici prizadevali si, predao jo prva pod ono hojo, druga nekoliko korakov daljo omedlela, padla, in se nikdar več ue zbudila. Gotovo do zadnjo moči sta vso težave zmagovali, kajti le še četrt uro je od tega mestu do Police.
Mrak so jo užo stiskal, ko smo žalostni
kraj zapustili. Kasne jo smo zvedeli, da sta bili nesrečnici iz Trst j a doma in šli z malo obrtnijo v Primorje ter z nabranim živežem so vrnili proti domu. Dva dni pred nami so ju našli.
Potihnili smo. Ptičev, ki so na večer naj-lepše glasijo, nijsem slišal, tembolj so mi neprijetno doneli glasovi dvojih kov, ki sta so v robu nad nami jele tfbsiti.
Rili smo na robu. Pot so prenagne navzdol za deset minut pod robom jo Oabran-sko poslopje, še pet minut in bili smo pri Sneperskej hiši.
Za trenutek jo bilo vso pozabljeno. Dva logarja sta nas čakala, došla iz Klanega, Pravila sta nam, da sta kasno našo poročilo dobila, priti s ključnm na Polico, nam pa jo vendar bilo dosti ložjo pri srcu, kajti coli pot nas jo misel tlačila, da bi zavoljo kako pomoto ali neprilike logar in ključ ne došla.
V mali kuhinji jo bistor ogenj gorel. Na klopice smo posedli in sušili prepoteno srajco.
jene in še zdaj se ogibHejo o tej stvari več govoriti.
Drugi razlog je ravno tako lep, namreč, da, ker se naj zbori snidejo še le jesen, naj se tudi volitve v jesen opravijo. Le žal, da nij povsod tako. Kranjci smo uže lani v sredi največjega dela volili, pa se tudi naš zbor snide še le to jesen, torej nijso bile volitve prav „blizu" shoda zborovega, temuč leto in dan. Kako se to sklada z ministerski mi razlogi, tega mi v svojem omejenem podložni-Skem stanji ne razumemo in ne moremo raz brati; pač si nekaj mislimo, ali ker imamo le svobodo mislij ne pa tiska — molčimo. Pride tudi čas govorjenja.
Bosonsko vprašanje.
Iz Pešte se telegrafuje 4. marca: Denes uže oficijalni listi priznajo, da odločilni krogi hočejo v Bosno marširati. Dopisi enaki se tudi ▼ opozicijon alue liste vtihotapljajo. Vojaški dunajski dopisnik „ Pester Lloy da4 poroča, da se v tem hipu kredit ne bode potreboval. Narobe pripravlja se vojaška uprava na navadno poslovanje. Tako je te dni deželni komandant Edelsheim-Gvulai dobil ukaze za prihodnje manevre, iz česar se vidi, da so za prihodnjo jesen samo navadni manevri na Ogerskem na menjeni, a na Češkem bodo veliki manevri z dvema koroma, pri katerih bosta cesar in ce-sarjevič navzočna. Ta poročila bo skladajo z občno razširjenim mnenjem, katero jako dvomi, da bi monarhija vojno akcijo začela, a za trdno misli, da je skleneno nekoliko mobilizirati in v Bosno in Albanijo marširati.
„Visok vojašk dostojanstvenik," — pripoveduje dalje „Lloyd" — kateremu so te dni pripovedovali, da je Ogerska zoper to zasedenje Bosne, odgovoril je te besede: „Nič ne pomaga, mora se zgoditi. Nagon samo sebe ohraniti, Bili monarhijo, da zasede ta ozemlja. Če nečemo ruskim in italijanskim vplivom v onih deželah blizu naših mej vrat na stežaj odpreti, potem nam nič ne ostane, nego da sami notri gremo in tam pošteno delamo, kakor naš državni poklic terja. Če ne pojdemo tja, pojdejo drugi, če ne denes pa jutri; če nemarno političnega želodca, da bi te dežele prebavili, pa ga bodo drugi pokazali, potlej bomo pa tudi mi požrti. Zato pravim: mi nemarno izbirati. Bog z nami."
Dunajska ,N. Fr. Pr." pa poroča, da je bilo mej državnimi poslanci uže 4. t. m. razširjeno govorjenje, da avstrijska vojska uže
Tovor je bil v izbi razložen, nič potrebnega nijsmo bili pozabili, samo kos sveče. Suhe trske so sveto nadomestovale. Večerja je bila skoraj pripravljena, čaša vina se je prilegla, kakor volku krogla v pleča, tobak smo zapalili in zdaj: „kako jutri V"
Logarja sta bila, to smo na prvi mah jzpoznali, slaba „petelinarja", niti za prava mesta nijsta vedela. Mesto, ki sta ga nam za najboljšega zaznamovala, prepustila sva s prijateljem B. svojima tovarišema in jaz sem logarju Franju rekel, da naj naju odpelje za Bifre, kraj, katerega sem za dobrega spoznal, ko sem bil pred 3. leti na Polici.
Kako ugodno nam je došlo, da je bilo na izbi še sena. Okolo 11. ure smo polegli, spali pa nič. Skoraj prevelik trud in misel, da no bi pravega časa prespali, Bta nas dra-iiiila, in ko sem oči zatisnil, bili sti oni nesrečni ženski pred manoj  in slišal sem pla-
drugi dan prekorači mejo v Bosno in Hercegovino. Drug njen vir je hotel vedeti, da se bode meja prestopila pri Otočcu v granici, torej se bode najprej na Hitim' marširalo. — Rečeni list, ki se je prej tuko izstavljal vsa-kej okupaciji, svetuje zdaj, naj se obsedenje naglo in od več stranij zvrši, ker vsak nevspeb bi bil veljavi države na kvar.
O bosenskih notranjih razmerah se piše v „Pol. Corr." tako:
„Avtonomija Bosne, za katero govore do-zdaj znani mirovni uveti, ne bi  bila nobenej ' stranki všeč. Prebivalstvo bosenske dežele uže od nekdaj živi v vednem mejsobojnem prepiru, in zatorej se je v obče bati, da bi utegnile v avtonomiji dobiti te razne nemirne stranke priliko, javno si nasprotovati,   kar bi gotovo 1 škodilo blagostanju dežele in   vsakega  posa- ; meznika. Za tega delj tu v obče vlada mnenje, da Bosna potrebuje močne in pravične vlade,  katera more svojo voljo pri vseh strankah doseči.   To prepričanje pak je pri Mohamcdanih onih krajev napravilo neko iz-premembo v mišljenji njihovem, katera označuje rcnegatstvo teh ljudij.
Dokler je bila v turskoj vlasti Bosna, so osobito slovanski mohamedanci kar za stavo s pravimi Turki morili ubogo rajo. Zdaj pak ti ljudje nehte biti več Turki in se pri vseh prilikah izdajejo za Slovane, katerih imena nosijo ter katerih šege in običaje so, da si turške vere, pridržali. Naenkrat so ti SI o v an o-Turki prišli do iz-poznanja in pravijo, da je turška vlada nje prej prezirala in v visoke službe nameščivala samo azijske Turke, ki so si tu žepe polnili. Da se občej nezadovoljnosti ustreže, je bilo uže nekoliko proglasov izdanih, ki so bosenske prebivalce ščuvali, naj izženo iz svojih dežel vse azijske prišlece ter naj v Bosni zavladajo domači ljudje.
Begi in najuglednejši mohomedanci mislijo zjediniti se z glavarji katoliške stranke, ter poslati na Dunaj deputacijo, katera bi imela ondi natanko opisati žalostno stanje teh de žela, ter z ozirom na to, da je turška vlada ondi prav nemočna, prositi Avstrijo, da se svojimi vojaki zasede Bosno in Hercegovino. Imena odposlancev (katera smo v našem listu nedavno naveli) bo: Hussein-beg Ka p i ta novic; Attif beg in Mehemed-beg Sokolović. Poleg tega se govori, da gre iz Serajevega tudi župnik in frančiškanski provincijal Fra Grgo Matic na Dunaj, a gotovo še nij."
kajoče glasove sov; mojim prijateljem se je | enako godilo.
Prav ustregel nam je logar sklicem: „Go-spodje, na noge! ura je dve lu
Razšli smo Be takoj pri hiši. En logar pa dva lovca proti velikemu Pomočujaku, prijatelj B., jaz, logar Janko, ki je z nami prišel in logar Franjina proti Bifrom.
Hladna jasna noč je bila, noge trde in lene, pot slab in po mestih še silo snega.
Po tretjej uri smo bili na mestu   B. si je izvolil prvi rob na desno roko, jaz z enim logarjem šel sem naprej.  Nijsva dolgo poslu šala in oglasila sta se  dva petelina, jeden nad nami, druzega nij sem mogel uganiti.
Ali gorje človeku pri tein lovu, ako mu svet nij znan, posebno v tako skalovitem in s kladami založenem gozdu.
V tako stisko som zaš°l, da nijsem mogel naprej. Petelin *e je slabo glasil in preneho-| val, in zdelo se mi je, da je dalje, kakor je
Nove vojske ruske,
katere še vedno prihajajo v Romuni jo, pošiljajo Rusi, če „Pol. Corr." prav poroča, iz teh razlogov: Prvič si ruski kori, kateri so prišli črez Balkan, imeli velike izgube. Več od 20 tisoč mnž so vzela hala pota in mraz. Ako ae tem pridoda jo mnoge žrtve raznih bitek ter veliko število sedaj bolnih voiakov, lehko je ometi, zakaj treba toliko novih krdel v te kraje pošiljati. Govori in trdi se, da so po celi oddelki popolnem izgubili se v grapah balkanskih, da se nič ne ve kam in kod so zašli; nekaterim polkom je mraz v jednej noči uropal 400—500 mož. Drugič je treba novih vojakov i za zasedanje raznih pridobljenih okrajev. A naposled se tudi glasi, da imajo novo dohajajoča krdela samo izmenjati vojake, ki ro se prej borili, a rstati mesto njih za posadko osvojenim deželam.
V Galacu so neki najeli hiše, kjer bodo ruski uradi. To mesto bode najbrž Rredi*če vse komunikacije mej Rusi'o in okupacijsko vojsko v Bolgariji.
Stanje Bolgarije in Tracije, v obče onih dežela, kjer je bila vojska, je silno žalostno. Plevna, Šibka in drugi kraji nijso skoraj ni sledu ostavili /a soboj. Tla ro ondi kakor razkopana in samo mnogo kost jako v žival duh in včaai tudi človeških leži Rom ter tija. Dru-godi bo pak videti pogorišča in hiše, v katerih n«j prebivalcev. Oni so po nekoliko boječi se Turkov, a po nekoliko iz strahu pred Rusi pobegnili iz svojih domovij. Ruse ro bili namreč Bolgari preko Balkana povsodi z veseljem sprejemali in /a rešitelje pozdravljali. Ko 80 se pak pozneje Rusi zopet umaknili, prišli so Bašibozuki in Čerkesi ter bo Bolgarom požgali vse hiše, Rkruniii njih žene a morili jim otroke. Tudi Bolgari so porabili zmage ruske, da so Be osvetili turškim krvnikom Preko 350 vasij in 8 mest je bilo razdejanih in okolo 300.000 ljudij je storilo pri tem nesrečno smrt — in to, kakor se umeje ob sebi, v klanjih pred vojsko in mej vojsko._
Politični razgled. —
Notranja «i«>*el«».
V Ljubljani 6. marca. Ogerski ministri pridejo v četrtek na Dunaj, da bodo b cislejtanskimi vred skleniti kako postopati nasproti delegacijam in kongresu.
Viitii!»t<» držnve.
Srhski „Istok" piše: „Rusija ne more biti za jeden slovanski narod mati, a za drugi
I bil res. Da sem dneva počakal, bi ga bil streljal; toda vrnil sem se, črez klado padel, in — petelina prepodil. Zalezoval sem še dru-zega; toda predno sem do njega prišel, nehal se je glasiti; gledal sem ga do belega dne, ko je brstje obiral, sera ter tja je ene dvakrat peti poskušal, potem pa odletel T nižino.
Šel sem na mesto, kjer smo obljubili se sčakovati. Bil sem prvi tam. Nevolja mi je prešla, ko sem gledal z visečega roba prelepi prizor vzhajajočega solnca. liže to, da sem sedel in počival, se mi je, do dobrega upehanemu, radost zdela. Pod menoj so bile še mračne doline, tihi gozd. Na levej žareči Snežnik kranjski, na desnej enako razsvitljeni bratje hrvatski: Girovski snežniki, in zmirom naprej na desno le gozd in hrib črez granico naprej proti krajem, kjer so bratje naši jugoslovanski boj za svobodo bili tačas. Naravnost od mene strmeli so gorenjski velikani, mej njimi
mačeha. Zasluga Srbov je carju znana. -Opravičenje za vojno, ki je parižki traktat uničila, smo m i Rusiji na roko dali. Mi Brno svojo kri za Rusijo prelivali, zato menimo, da bode Rusija naše interese varovala. Sicer bomo prej ali kasneje avoje meje dosegli. Bosna in Hercegovina nam ne otideti."
Na Fmtici»*ke»n je pri dopolnilnih volitvah zadnje nedelje zopet republikanska stvar pokazala, da je neiztrebljivo pognala koreninice povsod. Izmej 17 volitev je 10 republikanskih, 4 so konservativne in tri se ponavljajo To so volilni kraji, ki so jih prej konservativci imeli.
Iz tli nt 11 se poroča, da bo razmere Vatikana z dunajskim dvorom jako prijateljske. Govori se, da je papež dobil iz najvišjih avstrijskih krogov pismo, ki mu ponuja kjer koli hoče, zlasti na Tirolskem, bivališče, ako Rim zapusti.
Dopisi.
Mm H<-lit na Goriškem 5. marca. [Izv. dop. | Marsikateri človek naše nam nasprotne stranke se je v zadnjem času zelo veselil, ker Be je v mnogih krogih govorilo, da vsaj bode vendar „tistih od slovenskih prenape-težev ustanovljenih nepotrebnih čitalnic" konec. A to nij tako, kajti narodno gibanje bo je začelo v poslednjem času kljubu vsem oviram še bolj vzbujati in, kakor vsaka utrujena stvar potrebuje počitka, tako so začele neke naše Čitalnice ne le po Kranjskem in Šta-jarskem ampak tudi po Goriškem in po celej slovenskoj deželi po dolgem počitku in dremanju z nenavadno navdušenostjo na polju narodnega socijalnoga napredka delovati. Res, letošnji pustni čas ima zabilježiti toliko veselic po celem slovenskem svetu, da gotovo nikoli poprej ne toliko. Tudi Černičanje na Goriškem napravili bo nam 17. februarja t. 1. v krasno okinčanej poštuej dvorani veselico se zanimivim programom.
Vsak, kateri je bil pri tej veselici navzocen, pritrditi mora z nami, da letos so pokazali černiški diletant je, da so svojej nalogi kos. Gospa učiteljica Krsnik z deklamacijo „Pre-rokba" in gospodična Lebanova z deklamacijo „Preširoova oporoka" pokazali sta se kot izvrstni deklamovalki.
Igra .Brati ne zna" se je dobro vršila, posebno se je dopadal občinstvu Ant. Lebanov. Tudi je treba opomniti še govor g. prof. Pov-šeta, kateri je jedrnato opominjal naše kmete na nove kmetijske iznajdbe, in jim svetoval obdelovati svoje polje po najboljših nasvetih učenih izkušenih mož. Res, želeti bi bilo, da
dosti znancev poprejšnjih let. In kolikor več nebeške luči, temveč vida skoraj črez vso gorato Kranjsko in lepi kos hrvatske ravnine. Okolo mene pa vse živo! Tašica in kraljic, najbolj majhena, pa najbolj čvrsta pevca, ne podasta se večjim žvižgalcem. Ščinkovci otresajo pa pribruševajo, kakor bi hoteli, da še bolj gladko mora teči. Bolj proti dolinam kosi žvižgajo, brez not, zmirom staro pesen, na vsakem robu pa drozeg, „devetovižnik", zdaj svojo razglasi, ki se njemu in meni najbolj dopada, potem ščinkovcu kaka dva takta popravi, brzo pa t&šieo in kraljiča še bolj jezično oponaša, kakor da bi mu bila predrzna v pevskem zboru. Kosa na miru pusti, ker sta si v rodu. Ssnice so plesalke, vseh barv so vrstijo, manje in večje. Na hojici tik mene se neboječe po trikrat prekucnejo in za nožice obešavajo in uže jih nij, in druge so tu.
Kje ste pouočno čudne misli, od kod kar mahoma tako sladek čut?
bi nas taki možje, kot je g. Povše, večkrat obiskali, ter nam k zboljšanju našega še zelo zanemarjenega polja sč svojim podukom in sč svojimi izkušnjami izdatno pripomogli.
Po besedi so goreli umetni ognji, in po večerji je bil ples, ki je trajal do zora. Ljudstva je bilo dovolj, a vse jo bilo zidane volje. Skbnili so odborniki napraviti drugo besedo na belo nedeljo po velikej noči.
Oil yWIftle lMMlolJi* 3. marca. [Izv. dopis ] Pri šolstvu po slovenskem Stajeru se gode čudne reči, katere bi rad na drobno opisal, pa mislim, da kritik o šolstvu ne morejo uredniki slovenskih časopisov sprejemati. Jaz samo to rečem: Čudno, čudno je vse to, kar se godi s slovenskim našim jezikom, s slovenskimi knjigami, s slovenskim učitelj-stvom. Kar se tiče naše šole, mi je nerazumljivo, zakaj je prav za prav naš spoštovani učitelj tako naenkrat prestavljen. Meni se zdi, da tistega greha, ki se mu je očital, je le v mali mali meri kriv, in marsikateri drugi učitelj, ki ima: dotično pomanjkljivost v največjej meri, pusti se na miru. Toda naš učitelj je bil značajen narodnjak. — Poleg tega bi bil rad videl, da ne bi bil mežnar v šoli imel enake pravice ž njim. Pa je uže marsikaj čudnega na svetu.
K €«or«fenJwk«m|rti 5. marca. [Izviren dopis.] Brž z začetka rusko-turške vojne so sovražniki Slovanov hujskali na vojsko proti svetej slovanskej Rusiji, osvoboditeljici turške raje, ter skuhali dokazati, da vse ruske vojne operacije na Balkanu škodujejo avstrijskim interesom, katere so jedna BiH z nemčurskimi in magjarskimi interesi; a do sklepanja premirja nijso vsa njih vpitja imela nobenega vspeha. A zdaj, ko je ustavljeno prolitje krvi na bojišči in se ima sniti kongres, bo zopet Ma-gjari jeli siliti v vojno z Rusijo, poudarjajo, da reforme, katere bi vpeljala Rusija na prid turškemu Slovanstvu in krščanstvu, oškodujejo Avstrijo; nemški slovanožrni listi sicer tako vojsko odsvetujejo, a vendar podpihujejo sovraštvo do slovanske Rusije s tem, da trosijo razne vesti o krutosti pri vojevanji in zatiranji neruskih narodov v ruskej državi, katere so večjidel zlagane ali pa zelo pretirane. Tako celo konservativni „Volksblatt", kateri je pred nedavnim pisal Rusiji in Slovanstvu sovražen člnnek, v katerem razlaga, da so interesi angleški in avstrijski v orijentu paralelni, a se ne križajo, in tako VBaj indirektno priporočal skupno postopanje
Otročja leta, prvi zvončki, vidim vas pred saboj, in tudi nekdanje tovariše in to-varišico, eden pred drugim hitimo vsak, da bi jih prvi potrgal.
Najlepša doba, kaj to zbujeva na mestu, kamor te nijsem klical, kjer te nijsem gledal ? Mar je v resnici tam, kjer hiše stoje, dosti hudobije in le tuknj je sladka dobrota in nedolžnost, nekoliko tudi tvoje, ki te zopet iz-pozna, hladi in objema?
„Kaj li spiš?" tako se uže tik mene oglasi prijatelj. „Kdo je petelin?" „„lludič. ne petolin, skoraj ubil sem se."" Vsi štirje smo skupaj. Vsak je slišal, vsak videl petelina, nobeden ga nij streljal. „Kdo zna, kako se je na PomoČnjuku golilo?" Streljati se nij slišalo. S.imo da vemo, da petelini so, in da se še glasijo, jutri jim bo druga pela. Pomen* kovajo so tako, šli smo proti Polici, spotoma smo še dva roba presledili, povsod je bilo petelina slediti. Pri hiši smo uže našli prijatelja.
Anglije in Avstrije v orijentalnem vprasanii, r drugem pa na široko navajal točke, katere Škodujejo avstrijskim interesom in kot tako 7aznamoval svobodno in povečano Rumunifo, Srbijo in Črno goro in avtonomno Bolgarijo, zdaj se pritožuje n nekom vsiljevanji ruskega jezika katoliškim Fincem pri cerkvenem govorništvu in mu nij po volji, da liberalni časniki takih postopanj ruske vlade bo\j ne povzdigujejo, kar je po našem mnenji ta list sAra skombiniral vojen po notranjem sovraštvu do Rusije in Slovan stv a, kakor uže mnogo druzih člankov prej, v katerih je uže večkrat jasno pokazal veliko nepoznanje ruskih razmer.
Dosedaj so vsa kričanja slovanskih sovražnikov bila brez vspeha, a zdaj. kakor kaže naš ta odjek v višjih krogih. A vendar še ne verjamemo, da bi presvitli cesar, priiatelj rit-skega\batjuškeu. v kako proti rusko politiko dovoli. Cisniki, celo vladni ti htel so razširili vest, da bode Andrnssv v delegacijah zahteval izredni kredit za vojne priprave, in razlagajo to s tem da Avstrija napravlja vof-Bko proti Rusiji. Mi avstrijski S l o v a ni bi se ne mogli sprijazniti s takim postopanjem, katero bi bilo jako nehvaležno, ker je Rusija 1849. leta Avstrije rešila pogina, ter zdaj zopet prinašala nebroine ž»*tve za osvobojenje Jugoslovanov in v prid civilizacije in človeštva. Taka vojska bi bila iako škodljiva avstrijskim interesom, ter bi Avstriji v prsi zasadila smrtni meč, ker zmatre nemarno pričakovati. Ros je vojaška „AVehr/seitung" dokazala, če naša država postavi vso vojno mod proti Rusiji, da je zmožna zmagati. Brez ozira na to, da so prerokovanja tega časnika večkrat goljufala, da njegovi preračuni zavoljo tega nemajo veljave, ker so se ozirali na razmero vojnih moči j Rusije in Avstrije, a se nift ne ozirajo na slabo stanje avstrijskih financev, na notranji razkol avstrijskih narodov in naše razmere do sosednjih držav, mogočne Nemčije in zjedinjene Italije, kateri ste prijazni Rusiji. Nemški kancelar je sicer rekel, da on svojemu monarhu ne bo nobeno vojske nasve-toval, katere bi ne odobraval nemški narod, a s tem še nij rečeno, da v kakej avstrijsko ruskej vojni ostane Nemčija nevtralna, prej protivna. Mnogim pruskim državljanom in celo katoliškim Jorgom se sline cede po nemških avstrijskih deželah, ker še to pridobitev smatrajo za popolno zjedinjenje Germanije pod prusko dinastijo. Mnogo glasov se je uže slišalo iz raj ha,  izrazu joči h hrepenenje po av-
Njima se je slabše godilo, onadva nijsta petelinov ni sledila ni videla. Nejevoljna sta sklenila naju popustiti. Eden da gre v Klavo, kamor ga je, kakor Brno brzo uganili, domača putika E vlekla, drugi, nekoliko sitnež, da gre proti domu. Nijsmo ju ustavljali in po zajutrku sta šla vsak v svoj kraj; midva z B. pa na seno, kjer sva zaspala in sva spala kakor v zibelki, dokler nas poludne in želodec nijsta prebudila. Teško je lačnemu jedi čakati. Vendar ložje se potrpi, če si jo treba sam jed pripravljati. Izven navadnega golaža iu polente so jo nama v čost binkoštnej nedelji tuli pleče kukalo. Pred hišo je bilo tnalo, Bolnce je prigrevalo, tički žvrgoleli in po hribu navzdol vodo šumele. Sošli smo se, pa tobak pušili, potem sva se pa s prijateljem odpravila ogledovat kraj.
(Dalje j>rihJ
atrijskih cislejtanskih provincijah. Ravno tako sosedna Italija, akopram laška vlada večkrat zagotavlja prijateljstvo Avstriji, hrepeni po ©svojenji avstrijskega Primorja, južnih Tirol in Dalmacije. Tako bi v kakej lusko avstrij-skej vojni gotuvo Italija in Nemčija stopile na stran Rusije, posebno Italija uže dela za to potrebno vojne pripravo. Nij verjetno, da bi Francija zavirala Nemčijo v njenem pohodu, ker se vedno množe glasovi, da bo skušala po mirnem potu pridobiti 1870 1. zgubljene dežele nazuj, in če jej Nemčija jih odstopi, utegne stopiti v vrsto avstrijskih sovražnikov. JNa angleško pomoč pa ne moremo računiti, ker Angleška ima le malo vojakov in bi utegnila se svojo hinavsko politiko zapeljati nas v zadrege in nas potem popustiti, kakor jo naredila s Turčijo.
Domače stvari.
— (Sokolova maske rada) v ljub-yanskej čitalnici pustni vtorek je bila letos še njjajnejše obiskana nego kedaj prej. Vsi prostori so bili prepolnem, tako da se je teško plesalo. Mask je bilo v dvorani nad poltretje sto. Skoro isto toliko je bilo nemaskiranih udeležencev. Tudi prostori v Čitalniškej restavraciji so bili natlačeni vse popoludne in vso noč. Obširnejši popis hoče dopolniti naš poročevalec.
— (O novem kranjskem deželnem načelniku) g. Francu vitezu Kallini pl. Urbanovem se govori, da je jako strog mož, a sicer da je uradnik v onem pomenu, ka bode delal v interesu vsake vlade, ki je ali pride, torej po osebnem nij strankar ni na levo ni na desno. Iz dela ga bomo natančneje izpo-znali.
— (Organ naših ne mškutar je v,) butelj „Laib. Tagblatt", se je tudi v toliko spokoril, da je zdaj sam za posedenje Dušno, proti kateremu je prej vedno strupene besede pisal, ali bolj prav: izrezaval. Zdaj pa imenuje ta korak: „der erste selbststiludige schntt unscrer ausvvilrtigen regieruug". — Doslednost! To bo ve, da naš butelj krivo sodi, misleč, da bode ta korak zgodil se proti Rusiji. Domišljamo ga, da je naš cesar napil v Kofiicah „svojemu prijatelju in zavezniku ruskemu carju.14
— (V tukajšnjem nemškem gledališči) je letos naredila maškerada, ki je hotela čitalniškej konkurenco delati, p o po len tijaš ko.
— (Pust.) Korza v Ljubljani tudi letos nijsmo imeli. Ali pust je vendar terjal svoje pravice. V zvezdi se je pustni vtorek po polu dne vso trlo naroda, ki si je razgrajajo „konfeti" v obraze lučal, tako da je še zdaj polne kupe teh močuatih ljubeznjivosti v zvezdi nasutih. Časi so resni in slabi, vse toži, ali na vse zadnje je ljudstvo vendar veselo in lehko-uiiselno, kakor le kedaj.
— (Zopet t a t v šoli.) Ljubljauska renlka je pri tatovih posebno v čishh, radi jo obiskujejo. Pred par dnevi smo poročali o veijej tatvini v jednem realkiuem kabinetu. — Predsinočnjem so tatovjo zopet neko okno utrli, v realko zlezli in skušali ključavnico v drug kabinet potreti in u lomiti, ali nij se jim potrečilo. Le poskušaji dlctskega dela se poznajo.
— (Nomško gledališče v Ljubljani.) Ker sta, kakor smo poročali, dva shoda naših  ljubljanskih nemškuturjev v ka-
zini zarad podpore nemškega gledališča grdo ponesrečila se, sklicuje zdaj  baron Apfal-trern na denes v svoje stanovanje ložne posestnike,   da  izmej sebe volijo podporo > dru štvo in plačajo subvencijo.
— (Katoliška d ruž bu) krunjsl a ima tu 31. t. m. občni zbor.
— (Imenovanje.) Za okrajne sodnike so imenovani adjuukti dr. Kravs za Luko, Kristijan Klavser za Kamnik, Alojz C/ech ia Idrijo.
— (Iz Ptuja) se nam piše: G. Anton Postružuik, učitelj v Zavrču, je po dolgej bolezni 28. febr. umrl. Ranjki je bil rojen v Ljutomeru 30. maja 1823 in je služboval od 24. septembra 1841. Dodi mu zemljica lahka !
— (R a z p u š č e n o društvo.) Koroška deželna vlada je razpustila katolišLo-pohtično društvo v št. Lenartu v lavantiuskej dolini.
— (Požar.) V Tučni pri Kamniku je pogorelo Janezu Sušniku vse poslopje : hiša, pod, hlev in kašča s pridelki vred. Pogorelec ima 1500 gold. škode in nij bil zavarovan.
— (Korzo v Trstu.) Iz Trsta se nam poroča: Na pustni vtorek je bil tudi letos velik korzo. Ker je bilo vreme lepo, udeležilo se je te okrožne vožnje skoro tri sto voz. Mask je bilo meuj, tembolj pa je bilo metanje b konfeti prežive. Gostilne so bile polne.
Lin/aiv ve.su.
* (Nesreča na Dunavu.) Iz ilain-burga se nam piše: V nedeljo 3. marca peljalo se je popoludne pet frekventantov zukopuiske šole (Pionnier-Cadeten-Schule) v Hamburgu po čolnu (Zille) v jedno uro od tu oddaljeno vas Stopfenreutli, da bi se tam dobro zabavali. Zvečer ob devetej uri, vračujoči se v tenmej noči po vodi domov, zadeli so na ladijo blizu hainburškega pristanišča, kar je prouzročilo, da se je čoln prevrnil in je vseh pet mlade-ničev v vodo pulo. Dva iz mej njih sta utonila, ker nijsta znala plavati (jeden Čeh in jeden Nemec) in ne ve se še, kje sta se njiju trupli ustavili. Jedcu se je prijel čolna in z njim plaval pol ure daleč, kjer se je ustavil v nekem grmovji in se tako rešil. Ta mi je pripovedoval, da je skušal jednoga utonjemh rešiti, a breme mu je bilo preteško, voda prederoča, in moral ga je spustiti, da je sum sebe rešil. Ostalu dva sta pa prišla pod ladijo, iu ko se je jeden prijel za desko ladij e, priplaval je drugi do njega, katerega je prvi z jedno roko zagrabil. Oba so potem po vrvi na ladijo izvlekli in tuko rešili strašne smrti.
* (Nesreča na železnici.) Na moravsko-šlezijskej železnici je vlak iz tira skočil. Dva utrežaja sta mrtva ostala, dva sta pa teško ranjena, l/.niej potovalcev jih je več le h ko ranjenih in obtolčeuih.
* (Veliki požari.) Iz Odese se poroča 21. febr.: Denes je zgorela v predmestji Peresipu fabrika za cuker, ki je bila zavarovana za 120 000 rubljev. Razeu poslopja je pogorelo 100.000 puuov dvopečenega kruhu, ki ulj bil zavarovan. Cela bkoda je 300.000 rubljev. — lz Peterburga pa se poroča, da je zgorelo ludustrijuluo poslopje kueza Vjazemskega v viednosti treh milijonov rubljev. Zavarovano je bilo pri treh uiužbsh.
Tujci.
5. m ure. a:
Tri Mluiiu : Obreza iz Ceiknico. — Kavčič iz Sevnice.
j ii AiHin-ii Pokoriiy iz Duuuja. — Ladsttttter
iz Gradca. — VVittrndorfor iz Maribora. — Laiid u Dunaja. — MulLč iz Tista. — Golob iz Vrhniko. — "\Voli iz Dunaja.
Kline cene
v Ljubljani C. marca t. 1. Pienioa hektoliter 9 gld. 59 kr.; — rož ti gld. 50 kr.; — jočiuon 5 gld. 85 kr.; — ovea 3 gld. 41 kr.; — ajda ti gld. 34 kr.; — prosO  ti  gld. 18 kr., — koruza ti gold. tio kr.; krompir 100 kilogramov
3 g!d. 21 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. 50 kr.; maala kilogram — gl. 94 kr.; — mut — gld. 80 kr.; — ♦poli trisen — *!d. 18 kr.; — spe h povojon — ^ld. 72 kr.; jaje« pol'/akr.; nneka liter 7 kr.; g^vednine kilogram 52 m,; — to,eiuiuo 50 kr.; — svinjsko trn*«) 52 ki.; — sena iOJ kilogramov 1 gld. 96 kr.;
slame 1 gol<L 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov ■> gold 50 kr.; — uioiika 4 gld. 60 kr.
Dunajska borza G maica.
(.Izvirno ificgTiiiičnu pofo4Uot) Lnotui drž. di lg v bankovcih   .     fc3 k ld. 40 kr. Lnoiiu drž. dolg v bi o bi u     ,   .     67    „   80 „
/.lata icnta........76 _ _
intaO arž. poboji.o..... 111 _
Akcijo narodne banke .... 807    „   — *
Kreditne akeij«...... 233    ,80 „
London......... 1 8    „ G.i
f!*?*     »V......... rM     .    ««/| „
L. kr. i ikirn....... 6-69
Srebru ........104   „   75 j|
Držav uo marke......68    _ tO
Bukova drevesa (šibe), \
vsake debelosti in velikosti, ♦ za Žagance, za tako imenovano ta-VOlete i. t. d. se prodajejo. Blagovoljna vprašanja odgovorita
Brata Koren,
(73— 1)     v Pl a n i n i, postaja Ji a k e k.
Slovenske knjige.
V „narodnoj tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovensko knjige:
1. „Doktor Zober", originalen elo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cena 60 kr.
2. „JCalifomske povesti" od Bret Ilarte-a.   Cena 50 kr.
3. „Tuyomer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena 60 kr.
4. „Afu Zerinjah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 60 kr.
6. „Župnik TVakefieUlskl", Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld.
6. ttMvj Uvenut stoloma", izviren roman.   Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr.
7. „Cvet in Sail", izviren loman. Spisal J. Jurčič. Cena tO kr.
Slovenske
lepoznanske knjige.
V založbi „Narodne tiskarne" v Ljubljani so izšlo in so morejo dobiti sledečo slovensko knjigo:
Eomani in peveoti:
1. I'.ruy.«-iii TtUt'iihnli. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......50 kr.
2. Metu lluldvulM. Komati, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin liostnik   50 kr.
3. Ituiitorciru. Komun h pogorskoga zakotja, Češki spisala Kari i na išvitfla; poslovenil Franjo Totniič. velja........BO kr.
4. larvl |»olJul». Novela, spisal J. Skaiec. — .Mu *rul aviuljl. Novela, spis. J. Skaiec, velja 25 kr.
5. k»u>u. Novelu, lrancoski spisal 11. Jiirihe, poslovenil Davorin Jionttuk. — ( crkci in tlržttvia v Ameriki. Francoski spisal E. Daboulaye, poslovenil Davorin JJvslnik, velja     .      .      .      jft kr.
S.  I_iistlsi v zvezkih:
. I. zvezek, ki obsegat Stenografija, sp. dr. Bibič,
— Zivulupisje, sp. tiajc Boi. — 1'resern, rrešeriu ali Preiircttj sp. Fr. Levstik. — Telet jn pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — S. Alacliiavelli, sp. dr. Bibič. — 1'i.smu iz liusije, nji. dr. UeU-stin. — irštvu z gruKiljviu na Ku.sk«-n,, up. ur. J. Vo«njak. — (bgavu botle 'i Novelica, sp. J. Vyrimc.  Velja       .      .      .•     .      25 kr.
1"V. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. J'aulus.
— Plašt'. Novelu. Kliski spisal A. V. Goyol; poslovenil L. (Jortnjec. — Mekuliko upazek o izdaji NloveiiskiU narodnih pesuij. Spisal prof. dr. Krek.  Velja 25 kr.
Kdor hoče kutero koli teb kuji^ dobiti, nuj pido „Nurodnej tiskurni" in jih dobi po postnem povzetji. Vse skup se dujo zu znižano ceno 2 gold.
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk BN&iodne tiskarne*.