Z. Številka. i LUbllnl, i taftk, I. irawrja XLIX, leto, .Slovenski Narod« velja ¥ Ljubljani na dom dostavljen: celo "eto naprej • • • * K 24-— pol leta m • . . - 12'— četrt leta m . . . t ■ 6'— ca mesec - • • • • • 2*_ v upravništvu prejemati: celo leto oaprej • , • . X 22*— pol leta _ . • • • . 11-— Četrt leta » • • • • # 5*50 na mesec - • ■ ■ ■ . 1*90 Dopisi naj se frankiraio. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Sfi&nava ulica št. 5 (v pritličju levo,) telefon si. 34. Izhafa vsak dam ivaeer tf nedsll* te pi-caalka. inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d, to je administrativne stvari. ———— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ■ Ka pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" telefon st. 85. .Slovenski Narod- velja pO posti! za Avstro-Ogrsko: . za Nemčijo* celo leto naprej • • • K 30*— za Ameriko in vse đruge dežele • celo leto naprej « • • « Jv 35.— celo 'eto skupaj naprej • K 25*— pol leta „ m . . . 13*— četrt leta m . . . ki-50 na mesec „ • • . • 230 Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* C?r8vz.i&4vo (spodaj, dvorišče levo), Knailova ulica št. 5, telefon ži.85 * Volna na Balkanu. BOJI OB TARI. Dunaj, 3. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Pri Moikovcu smo pognali neki črnogorski oddelek, ki je bil prišel na severni breg Tare, v beg. Položaj je neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba p!, llofer, fmi. m m m NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 3. januarja. (Kor. urad.) VVoIffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 3. januarja : Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. ■ Uspeh nemškega letalskega napada 1 na Solun. Iz Sofije poročajo: Napad nemških letalcev na Solun je Francoze in Angleže popolnoma presenetil. Bombe so eksplodirale v neposredni bližini mesta in grških črt ter so napravile v francoskem taborišču mnogo škode. Mesto je sedaj vsak večer v temo zavito. Francozi spravljajo svoje čete v neposredno bližino grških črt. da bi pri eventualnem novem napadu padle nemške bombe rudi med Grke in povzročile diference med Grško in centralnimi državami. Število ubitih vojakov je zelo veliko. MeMd ubitimi se nahaja tudi neki grški civilist. Pri Doiranu so nemški aeropla-": zbili na tla neko francosko letalo, ki je priplulo nad nemške pozicije. Francosko poročilo o letalskem napadu na Solun. Francoski generalni štab je izdal naslednje poročilo: Dne 30. decembra so metali sovražni letalci bombe na Solun. Ena teh bomb. ki je bila vržena na neko grško eska-drono, vežbajočo se pod nadzorstvom princa Andreja, je ubila pa- stirja, ki se je nahajal kakih 50 metrov od grške čete. Škoda na materijalu je neznatna. Nov! napadi. Secolo : javlja iz Soluna: Dne 31. decembra sta priplula zopet dva nemška aeroplana nad Solun. Obrambni topovi so ju preoodili in dva francoska letalca sta ju zasledovala. »Corriere« javlja: Šest sovražnih letal je bombardiralo francosko-angleško fronto. Ubit ni bil nihče. Srbi in Italijan! v Albaniji. »Gazzetta di Venezia« javlja iz Drača: Med srbskimi vojaki je disciplina zrahljana, zapovedništva še niso urejena. Srbi prodajajo za vsako ceno konje, orožje, opremo, ne da bi častniki proti temu nastopili. Zdi se, da bo težavno vrniti Srbom samozavest in vojaško zadržanje. Dnevno izkrcane množine živil ne zadostujejo. Srbi prihajajo na italijanski konzulat, ter zahtevajo, da se jih prepelje v Italijo, ker ne verujejo v obnovitev Srbije. Na tisoče jih je že odšlo v Italijo. Zdravstvene razmere so težavne. Navzlic vsem je upati, da bodo italijanske čete s^ojo nalogo v Albaniji ugodno rešile. Fsad paša nam je napovedal vojno. Z Dunaja poročajo: Zr.nanje ministrstvo je dobilo obvestilo, da je proklamiral Esad paša v imenu Albanije vojno proti Avstriji. Izjava ministrskega predsednika Radoslavova v sobranju. Iz Sofije poročajo 2. t. m.: V debati o proračunskem provizoriju je izjavil ministrski predsednik Rado-slavov: Vlada prevzema popolno odgovornost za izvoz bolgarskega žita v zavezniške in prijateljske Jrža-ve. Ker so Francozi in Angleži zasedli progo Solun - Okčilav, nismo mogli eksportirat* na Grško vi kakor 60 vagonov žita, akoravn- bi ji ga bili radi daTi 1000 vagonov, i ado-slavov je na to izrazil svoje o rče-nje nad arerarijo konzulov v S unu. Proti tel nasilnosti smo protestirali in zahtevali smo. da se Grška posluži svojih suverenskih pravic, kajti naši konzuli niso akreditirani pri Angležih in Francozih, temveč pri grški vladi. _ tietsciia ni imn v Solonu. Poroča se, da so odpeljali Francozi aretirane konzule centralnih držav in njihovo osobje, skupaj 60 ljudi, na otok Mudros. Kaj bodo ž njimi napravili, je še negotovo. Še isti dan (v sredo) so angleške in francoske patrulje aretirale v mestu nekatere avstrijske in nemške državljane, ki so bili še ostali v Solunu, med njimi podravnatelja »Banque de SaIonique<. V konzulatih so izvršili Francozi in Angleži najnatančnejše preiskave, ter so vse trezorje in blagajne nasilno odprli. Hoteli so predvsem dobiti v roke gotove tajne dokumente, ki pa so jih konzuli, spoznavši s^-oj opasni položaj že decembra uničili. A z Est« poroča, da namerava general Sarrail proklamirati v Solunu obsedno stanje. V tem slučaju bodo vse grške čete mesto takoj zapustile. Postopanie Četverozveze je napravilo na Grškem tem mnčnejši vtis. ker je četverozveza grški vladi formalno obljubila, da jo bo obvestila, če se ji bo zdelo potrebno spraviti konzule centralnih držav iz S#-hma. Grška -Hada zahteva sedai, da Francozi, ozir. Angleži aretirane konzule brezpogojno izpuste. Atenski francoski krogi trdijo sicer, da francoska vlada z aretacijo konzulov nima ničesar opraviti, temveč da je bila aretacija izvršena le iz strogo vojaških povodov. Zatrjuje se. da je aretacijo konzulov odredil general Castelnau, ko se je mudil v Solunu. V smisla njegovih instrukcij je pozval gen. Sarrail konzule centralnih držav, da nai Solun zapustijo, ker je me^to od Francozov in Angležev-, torei od njihovih sovražnikov zasedeno. V imenu svojih tovarišev je odcrovoril avstrijski generalni konzul Kw;atko\vskv. da ostanejo zastopniki centralnih držav tako dolgo v Solunu, dokler jim grška vlada, ki je edino kompetentna, no sporoči, da ie mesto res v oblasti sovražnikov. Nato ie ukazal general Sarrail aretacijo konzulov. Francozi nameravajo aretirane konzule izpustiti? »Echo de Pariš*« poroča 2. t. m.: General Sarrail ne pove ničesar, kam je odplul narnik, ki vozi aretirane konzule. Smatra pa se, da bo parnik pristal v kakem grškem pristanišču ter tam konzule zopet izkrcal. To bi soglašalo tudi s francoskim uradnim poročilom, ki označuje solunsko aretacijo kot »ukaz takoj odpotovati«. Demarša centralnih držav v Atenah. »Secolom poroča iz Aten: Poslaniki centralnih držav so izvršili v Atenah skupno demarso radi aretacije njihovih konzulov v Solunu. — Skuludis je izjavil, da je grška vlada proti aretaciji že protestirala. »Vossische Zeitung« poroča iz Sofije: »Utro- javlja: Nemška vlada je izvršila v Atenah novo demaršo. Zahtevala je, da Grška č e t v e-r o z vezne čete odstrani, ker bodo sicer armade centralnih držav prisiljene, udariti na grško ozemlje. Grška vlada odgovori najbrž še ta teden. Represalije v Sofiji. Iz Sofije poročajo: Bolgarska vlada je dala še v nedeljo aretirati francoskega podkonzula ter ga je internirala v hotelu »Angleterre«. Angleški podkonzul se je aretaciji odtegnil na ta način, da se ie skril v ameriškem poslaništvu. Zopetne vesti o blokadi grške obali. Preko Bazileje poročajo: Četverozveza je odredila blokado grške obali. Solunsko pnstanišče je popolnoma zaprto. Angleška pošta za Grško že od 28. decembra ni prispela. Pospešeno sklicanje grške zbornice. Pariz, 2. januarja. (Kor. urad.) Agence Havas poroča ;z Aten: Listi poročajo, da bo sklicanje parlamenta pospešeno, zbornica se sestane že 17. januarja. Časopisje naznanja dalje, da bo na Grškem proklamiran preki sod. Razpoloženje na Grškem. Posebni poročevalec »Az Esta< poroča iz Sofije: Po vesteh, ki so dospele z Grške, se je ogromna večina grškega prebivalstva že popolnoma privadila misli, da bodo skupno z nemškimi in avstrijskimi četami vkorakali v Solun tudi Bolgari. Položaj Grške pa je vsekakor mučen, ker razširja četverozveza bojno območje vedno bolj. Armade centralnih držav morajo danes še računati s tem, da entema morda Grško prisili, opustiti oboroženo nevtralnost v zame neugodnem smislu. Ta možnost se mora odstraniti, zato ni izključeno, da bo grška armada vendarle demobilizirana. Do končne odločitve grške vlade mora biti razrešenih še mnogo vprašanj, vendar je verjetno, da bo cela zadeva še pred ofenzivo proti Solunu urejena. Ententa se v Solunu silno utrjuje. Četverozvezne čete se izkrcavajo ob vsej grško-makedonski obali. Povsodi pa se delajo tudi priprave, da bi se mogle te čete v slučaju, da bodo poražene, čim najhitreje zopet vkrcati. Romunska zbornica. Romunska zbornica se je odgodila do 2. februarja t. I. Voina z Italiio. mm POLOŽAJ NA ITALIJANSKEM BOJIŠČU. Dunaj, 3. januarja. (Kor. urad.) UracJno se razglaša: Italijansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fmi. Ponovni francoski nasvet Italiji. »Temps,« izvaja, da je bila dosedanja italijanska ofenziva na soški fronti prazen sunek v zrak. Tam ie nemogoče predreti, zato se nasvetu-ie. da naj Italija svojo fronto preloži kam drugam. Omahovanje Italije. Ženeva, 3. januarja. General Benhant pravi, da Italija omahuje LISTEK. Beračeva skrivnost. Dr. Ivo Š o r 1 i. (Dalje.) III. Hm, šel. To je lahko reči. ali Kam? Jesti je vendar treba ... Pa bi bilo res prijetno, će bi človek že sedaj imel kam hoditi po kake de-narce in bi samo časih kje malo pobrskal, ko bi se mu ravno zahotelo. Take misli so prihajale Jurju levičarju tem bolj pogoeKMBa, čim bolj se mu je zdelo, kako da mu ene roke. Nekega ponedeljka, ko e je počutil po nekem preveč močnem vinu posebno šibkega, je stopil t elo na bolniško blagajno k zdravniku. No, doktor se mu ie samo smejal: možu v njegovih letih, zdravemu kakor riba, bi še na um ne smelo priti, da bi že sedaj začel biti blagajni v nadlego. Ju rja je postalo res mak) sram in dal se je odpraviti. Toda, ko se mu je nekega drugega ponedeljka dogodilo, da mu je zdrknil kamen iz rok in mu poškodoval palec na desni nogi, pa so mu potem v soboto pri blagajni izplačali kljub temu, da ves teden ni delal, še precej lepo vsotico, j se je odločil, da se ne bo brigal več za zdravnikove pridige in da bo šel še večkrat med bolnike. Nekoliko bolj se bo treba stisnit:, a zato bo človek po dva. tri dni na teden lepo počival. Poglobil se ie torej s pomočjo drugih stalnih obiskovalcev delavskih bolniških blagajn za potrebo v zdravniško vedo, se Oborožil z znanjem primernih neugodnih simptomov in je kmalu dosegel, da so se ga zdravniki navadili. Toda. čim bolj se je vživljal v to novo življenje, tem težje mu je prihajalo delo tudi one dni, ko je še hodil na posel. In vsak dan bolj se je bavil z načrti, kako bi popolnoma izpregel in se stalno posvetil poklicu, ki ga ie bil od vedno zanimal, a zdaj bolj in bolj vabil in mikal. Zt skoro vse s^'oje proste ure je prebil ob potu do bližnje romarske cerkve. In tu je s paznim očesom zasledoval vse, kar se je vršilo na strmih stopnicah iz mesta do svetišča na vrhu: koliko je vseh beračev, koliko pri-hiija mimo romarjev, vsaki koliki da milodar, koliko približno nese ta pose! na dan. In sestavljal je svoje račune: toliko in toliko moralo povprečno vsak dobiti na četrt ure, toliko ur so tu in toliko In toliko nese vsak domov, — toliko navadne dni, toliko ob nedeljah in praznikih, toliko ob posebnih slovesnostih. Ne, ni bilo dvoma, da je bil meštir dober. dober in prijeten. Vprašanje je bilo samo, kako si preskrbeti ob znani naklonjenosti oblasti do takih podjetij potrebno licenco. In Juri je premišljeval na vse strani. Da čaka starosti, še dvajset let ne bi ga izpustili na milosrčne ljudi. Padel bi slučajno z odra: ali kdo mu jamči, da ne bi se ubil ali vsaj tako neumno pohabil, da bi res ne bil za.drugo kakor za bolnišnico ali pa k večjemu še za resnično resno izvrševanje zaželjenega poklica. Tega pa Juri že celo ni maral. Zakaj naslikal si je bil novo življenje v naravnost zapeljivih barvan. Bo. da, beračil in spravljal denar: ali užival ga ne bo v beraških capah. In vse to bo napravljeno tako pretkano, da mu živ krst ne pride na sled. — mesto je dovolj veliko . . . Samo, kako, kako priti do tega? . . . IV. V tem premišljevanju in iskanju je prešlo zopet troje let. In ker je smatral Juri vso to dobo le kot prehodno, je živel zdaj izredno varčno in si je prihranil marsikatero kron-co. Mislil si je pač, kako je ob otvoritvi vsakega novega podjetja le dobro, ako človek ni navezan že prvi dan samo na še nestanovitne dohodke iz njega; in da bogve kako mu še prav pride mali kapitalček, ki se je začel delati. Celo redno bi bil opravljal zopet službo, da mu ni bilo na tem. ali z neprestanim nadlegovanjem zdravnikov polagoma morda vendar ne doseže svojega namena. In dosegel ga je. Zc ko je nekoč, ves skrhan in slab. potožil prvemu zdravniku, da ne more In ne more delati, ker se mu že nobena kost več ne pregiblje, in da bi najraje že začel usmiljene ljudi prositi pomoči, ako bi ga oblasti brez primernega zdravniškega spričevala ne začele potem preganjati in zapirati, že takrat je razumel, da gospod doktor ni niti tako nasproten temu njegovemu načrtu, — pač da se ga že enkrat rešijo. In ko ie nekaj mesecev pozneje po primernih pripravah naravnost zaprosil za tako spričevalo, ga je brez posebnih težkoč dobil. Zdaj je bilo treba začeti pri policijski oblasti. In tu je Juri izprevi-del, kako dobro mu služijo njegovi prehranki. Prerinil se je ž njimi do prezidijalnega sluge, in naprej je šlo samo. Ko je imel Juri končno prevažni dokument v rokah, je šepa! naglo domov. In tam je poskočil na obe nogi. Stie štirideset let star. še ves sposoben za veselo uživanje življenja, pa že to krasno pismo v rokah! Niti sanjati bi si nekoč ne bil upal. In zdaj na delo, po načrtu, izdelanem že v. vsaki Dodrobno/Uit O. ne bo se on rinil med romarske m druge konkurente: neumni človeški strah pred mrtvaškimi stvarmi in njegovo staro zanimanje zanje, to ga je pripeljalo samo na pravo pot: na pot iz mesta na pokopališče. In tu je šlo vse, kakor je sam pričakoval. Res, tu in tam katero onih neprijetnih opazk, da bi tak krepak človek še lahko delal; a Juri je imel že pripravljen odgovor nanje: Oblasti da že vedo, komu dovolijo. In kdor bi le en dan jede! grenki prosjaški kruh. bi verjel, kako bi vsakdo rajši delal, ako bi le mogel. In končno je Juri. dobro vedoč, da taki, ki delajo te opazke, navadno itak ničesar ne dajo, z nekoliko strupenosti opomnil, da on itak le prosi in nikogar ne sili. In komaj je takega odpravil, se je lotil že drugega z veliko bolj učinkovito formulo: »Pomagajte, usmiljeni ljudje, siromaku, ki se je pri delu ponesrečil: dajte vinar v blagor duš vaših dragih rajnkih, ki tu notri počivajo!« Juri je bil prve dni sani presenečen, koliko tega drobiža se je vsak dan nabralo. Pozneje je bil nevoljen, ako je kak dan skupil manje. Ali kmalu se je uveril, da so dohodki mesečno skoro stalni in da je čas, da si življenje primerno uredi. (Dalje prihodnji«.) Stran 2. .oLOVfcNSKJ nakuu*, dne 4. januarja 1916. 2. štev. glede Albanije in ne ve, kaj bi storila. Ako pridejo Bolgari do Jadranskega obrežja, je vpliv Italije izgubljen. Italijanski krali se vrne samo kot zmagovalec v Kvirinal. Curih. 3. januarja. Odposlanstvu zbornice in senata, ki mu je izročilo novoletna voščila, je rekel italijanski kralj: Jaz se vrnem v Kvirinal samo kot zmagovalec. Viktor Emauel in Poincare. Lugano, 3. januarja. Povodom novega leta je poslal italijanski kralj predsedniku Poincareju brzojavko, v kateri mu čestita osebno k novemu letu in v kateri izraža iz celega svojega srca tople želje za uspeh in procvit Francije. Predsednik Poincare" je v svojem odgovoru izrekel vroče želje za kralja, za veličino Italije in za slavo italijanske armade. Tittonijeve nade. Rim, 2. januarja. Italijanski poslanik v Parizu, Tittoni, je rekel pri sprejemu italijanske kolonije, da upa, da bo v novem letu vojna končana in da leto 1916. prinese Italiji in zaveznikom triurni. Zabteve Angležev. Ženeva, 3. januarja. Radikalno časopisje poroča, da zahteva Angleška od Italije prav nujno, naj pošlje takoj v Libijo nekaj armadnih zborov, da bo Egipt na zapadu razbremenjen. V Rimu se tej angleški zahtevi zoperstavljajo. Adresa Italijanske zbornice. Lugano, 3. januarja. Italijanski kralj je sprejel v glavnem stanu namesto izvoljene komisije več članov zbornice in senata, samo po enega podpredsednika, da sta mu izročila čestitke. Sestavil je adreso državni minister Boselli, senijor poslancev, svetovalec kraljev v kabinetni krizi meseca maja in predlagatelj dnevnega reda, s katerim se je izreklo zaupanje Salandri. Boselli je nad vso mero bizantiničen, govori o barbarih, o rešitvi kulture, o želji Avstrije, da se razdeli italijanski narod, o osvojitvi naravnih mej Italije, o italijanski usodi Jadranskega morja, o nepremagani italijanski zastavi in o vztrajanju Italije do popolne zmage. Na dan Izročitve adrese je bil podeljen Boselliju Annunziatski red, kar mu je sporočil Salandra, kot vrednemu reprezentantu ljudskega zastopa. Novoletna adresa italijanskega senata. Lugano, 3. januarja. Novoletna adresa italijanskega senata na kralja je mnogo zmernejša od adrese poslanske zbornice. Govori o delih narodnih aspiraeij in o potrebi, da se vojna ne konča poprej, dokler Italija ne doseže v svoje varstvo in svoje ekspanzije obdajajočih jo neizogibno potrebnih naravnih mej in dokler ni gotovosti, da bo sklep miru trajen in pravičen. Adresa naglasa končno nerazrušliivost vezi savoj-ske dinastije z Italijo, ki konsolidira s prestižem svojega orožja primerno mesto med narodi. Vej na z Rusijo. BREZUSPEŠNI RUSKI NAPORI PRI TOPOROVCU. — BOJI NA CELI RUSKI FRONTI. Dunaj, 3. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Ob besarabski fronti so se vršili tuKenkoku Maru« )3217 ton. zgrajen 1914) je bil potopljen, posadka je rešena. TURSKA VOJNA. TURŠKO URADNO POROČILO. 2. januarja. S e d i 1 b a r. Artiljerijski boji in boji z bombami trajajo. Neka križarka in neki monitor sta se nekaj časa udeleževala ognja. Naša artiljerija ju je prisilila, da sta se umaknila. Neki monitor je eno uro brezuspešno obstreljeval naše baterije v morski ožini. Na višini Bežike smo zadeli neko torpedovko. ki je nato zbegala. Neki naš hidroplan je metal bombe na sovražna taborišča pri Sedilbaru. Naše baterije v morski ožini so uspešno obstreljevale sovražna skladišča pri Sedilbaru ter jih več poškodovale. Sicer ni poročati ničesar. Angleži zapuščajo Sedilbar? Iz Carigrada poročajo: Vsa sedanja delavnost Angležev ob Dar-danelnh ima samo namen, da prikrijejo deistvo. da pričenjajo polagoma zapuščati tudi svojo zadnjo pozicijo na GalipoJiju pri Sedilbaru. Iz Egipta. Angleška vlada je odredila prisilno likvidacijo vseh firm podanikov sovražnih držav. Vladni uradnik, ki izvršuje likvidacijo, napravi bilanco, nato izterja neangeške dolgove, plača angleške upnike in deponira ostanek pri kaki banki. Dolgove angleških firm in knjige pa uniči. Da pomeni to uničenje mnogo velikih firm, je samo ob sebi umevno. »A Nap« poroča iz Carigrada: Angleži zbirajo z vso naglico v Egiptu čete. Iz Soluna sem prihajajoča poročila pravijo, da pošiljajo Angleži ostanke srbske armade v Egipt, da ojačijo čete, ki branijo Sueški prekop. Zadnji obisk srbskega generala Bojoviča je baje s tem v zvezi. — »Havas« pravi, da so se tozadevno vrSUa dolga pogajanja med Srbijo in Anglijo. Pr| Kut - el Amart Iz Rotterdama poročajo, da Torki angleške čete v Kut - el Amarl vedno bojj obkrožajo in je njih položaj zelo nevaren. Komaj četrtina angleških čet ae Je zbrala tam. Turki so tavzeli že več sprednjih pozicij. Pomoč; ki je prihajala za Angleže, so Turki in Arabci krvavo zavrnili. Bojišča v orijentu. »Times« poročajo, da bo vrhovni poveljnik v Egiptu v bodoče vodil vse angleške operacije v orijentu, na bojiščih ob Sredozemskem morju, v Egiptu in v Mezopotamiji. Najbrže bo prevzel to mesto Kitchener, ki odpotuje dne 15. januarjav Egipt, ter bo dosedanji vrhovni poveljnik v Egiptu, general Ma\well, prevzel samo obrambo Sueškega prekopa. Turčija se modernizira. Iz Carigrada poročajo, da je turška vlada uvedla s 1. januarjem gregorijanski koledar. Finančno leto pa se bo pričelo vedno 14. marca. Arabski čas ostane le kot duhovno štetje. V0j Iz strelskih jarkov prosijo slovenski in hrvatski vojaki, če bi jim mogel kdo darovati harmoniko. Pošlje naj se na naslov: Franc Jan-schitz. Veselo in srečno novo leto žele vsem Ljubljančanom telefonisti planinskih strelcev št. . . .: četovodja Jos. Wernig, Jos. Tršan, Jos. Jam-nik, četovodja Franc Ramovš, četovodja Alojzij Peklar. Srečno novo leto žele vsem znancem Slovenci domobranskega pešpolka št. ... z bregov Dnjestra: četovodja Jos. Gašperčič, četovodja Viktor Tomšič (Mesarjev), narednik K. Cermelv, Srečko Flavs. Srečno in veselo novo leto pošiljajo iz strelskih jarkov vsem znancem in prijateljem in bratom na južnem bojišču: Mihael Cerkvenik iz Lokve na Krasu, Silvester zaberna iz Tomaja na Krasu, Ivan Renčil iz Sežane, Rudolf Kovačič iz Barke, enoletni prostovoljec Rudolf Kovačič iz Trsta, Peter Kogej od Sv. Lucije. Vsi smo zdravi, godi se nam dobro in se lepo zahvaljujemo za božična darila. Prav veselo ter srečno novo leto žele z gorskih velikanov vsem znancem in prijateljem: narednik A. Jeglič, enoletni prostovoljec desetnik G Hribar in J. Pertot, četovodja Viktor Radovan, Ignacij Cunder, častniški sluga. Novo'etno voščilo vojakov del. oddelka v Sedmograškem: Naj novo leto, reto bo miru; — naj vmirijo strasti se razbesnele; — in rože mira in ljubezni stare — v njem zopet, zopet naj bi zacvetele; — preč vsa bridkost, preč vsa nesreča bila, — preč tisoč solz, ki lica Vam rose, — da bi se bitja ločena združila . . . Prijatelji, sinovi, bratie in mož*e. ob Marošu šumečem vdano Vam žele! — Radivoj Rehar, Slan ob Vipavi. Vivoda Ivan, Rakek. Sancin Fran. Mingot Mihael. Bolju-nec. Krmac Anton Č>ntur 99. Mez-^ec /*nt<>n, Artviže. Zgur Fran. Št. V*d oh Vipavi. Olenik Josin, Loke A% fške"7a). ^fumi Ivan. Gradišče, ^"prhiea Tva*v Poh^. B-~er Vinjene, Tevče pri Šmarinh. Fnrian Tvan, Podronra na V^navs^em. Breceli Angeli Fecrjc Mihael. Št^riie na Vipavskem Pnfrpji jo^pf Koseze. Pn^^^^nj 1iiiM;?»nski f"»r»t*p poši- lim'o z jt^liiancTs-^ fronte pre*rč"e oo-z^rave in voščila ra novo leto. Ga-t'*«* Tvpti. nro">nf S*^np. Pre?V Tvan, Coli Jakob. Vrtio^m'k Artop. Perte-ire>\ v^r^l Jane1* M'faae* M;bele;r M-fr>ry-r vvprfe*- ^tare. ^rpo'e Mbin, Ker^ič Josm. Zupančič Leopold. ¥cjf »t rtP7pi. Gospod deželni glavar goriški je ukrenil potrebne korake, da bi pristojni činitein dovolili, da se v Gorici pusceno blago, ki se lahko pokvari kakor n. pr. obleka, perilo itd. snravilo no zpunnih osebah iz mesta goriškega. Begunci se vabijo, da rim nrei r^-rnanijo b^unskemu oddelku goriškega deželnega odbora (Fiuchtlin^sabteilung des Oorzer Lanrte^"^chusses, Dimaj I. Herren-<*asse 13) množino teb predmetov. Mfjve^eio na? natančno ulico, h;«no številko, krav V?er ie fcflum snravlle-no in osebo, ki je morebiti prevzela blago Imenovunle. Za finančnega komisar** v devetem cenovnem ra^re-rfu te Imenovan finančni koncfpist dr. 7 r n v Trstu. V Trsta «o nrnrle v času od tO. (\f% fi*»ccmfcrf» to^ r«ebe, porodov fe b'1* noroka ledna. N*«Vo Wo r« br#»T¥v*«*ine ?n ** dru-fc*ne v vo»-*'-o »'"^So vpoVt'c^nm P«pwr »ve •h***1 f-*»*~iVif * Porota« Mater)«. 7nani M »Jer, !a«tnik »Piccola«. ie bil obliuhij urednikom polno mesečno plačo za ves čas vojne. Od 30 jih je ostalo v Trstu 8. Ti sedaj tožijo Majerja,ki se je bil tudi obvezal, da ne odpusti v času vojne nobenega urednika. Razprava pri okrajnem sodišču v Trstu je preložena na dan 8. januarja v svrho zaslišanja novih prič. Epidemično oirpnenje tilnika med begunci v Vagni. V barakah v Vagni pri Lipnici so konstatirali doslej štiri slučaje epidemičnega otrp-nenja tilnika. Dotične osebe so takoj odstranili iz barak. Zdravi jih vse-učiliščni profesor dr. F. Hartman s svojimi asistenti. K roparskemu umoru na Reki. Svoj čas smo poročali o roparskem umoru na Reki. Umorjena je bila trgovka Franja Mileusnič; 10.000 K je bilo oropanih in več dragocenosti. Sedaj so dobili storilce, ti so: ljetni brivec Salomon Papa iz Sarajeva, 341etna Erminija Sikra, 261etni trgovski pomočnik Milan Sovljanski iz Siska in 141etni Milan Divenica iz Paklenice. Denarja in dragocenosti se še ni našlo. Dnevne vesti. — General Boroevič častni meščan Postojne. Mesto Postojna in mnogo drugih notranjskib občin so izvolili generala Svetozarja Boroe-viča za častnega občana. — Odlikovani slovenski vojaki. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila narednik 53. pešpolka Franc š u k -1 j e in stražmojster 13. orož. poveljstva Karol P a v š i č. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila stražmojster 14. orož. poveljstva Boštjan Dober-n i k in ognjičar 14. težke havbične divizije Parol Klobovšek. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda sta dobila infanterist 27. domobranskega pešpolka Mihael R o -p r e t in finančni višji paznik pri nekem poveljstvu Ivan M e r v i č. — Sre'nmo hrabrostno svetinjo 2. razreda sta dobila stražmojster Anton Pogačar in višji finančni paznik Franc P e r s o 1 j a , oba pri nekem poveljstvu. — Odlikovanja. V drugič je bil odlikovan narednik domačega pešpolka Vladimir Ravnikar s srebrno hrabrostno svetinjo druge vrste za junaško udeležbo v poslednjih bojih ob Dnjestru. — Srebrni zaslužni križec s krono je dobil za hrabrost pred sovražnikom štabni vodja pri 7. lovskem bataljonu Ivan S o k l i č. — Odlikovan je s kolajno »Sig-num laudis« tržaški arhitekt Josip Costaperaria, sedaj bataljonski adjutant in nadporočnik pri I./27. bojno - etapnem bataljonu v Srbiji. — Odlikovanje. S pohvalnim priznanjem 5. armadnega poveljstva je bil odlikovan pri poveljstvu za odpošiljanje ranjencev in bolnikov zaposleni narednik Slavo K o b e. — Padel je na tirolskem bojišču gosp. Ciril Hrast, c. kr. rez. poročnik in jurist, sin nadučitelja v pok. in prefekta tukajšnje gluhonemnice gosp. Iv. Hrasta. — Oprostitev kurjačev in strojnikov za poljska dela. Vojno ministrstvo je odredilo, da se za nedoločen čas oproste oni strojniki in kurjači parnih in motorskih plugov, ki so 1. že sedaj vojaške službe oproščeni; 2. ki so bili pri naboru spoznani za črnovojniško službovanje z orožjem zmožne, pa še niso nastopili in 3. ki bi bili do prihodnjega nabora spoznani za sposobne za črnovojniško službovanje z orožjem. — Imenovanja in povišanja pri južni železnici. V administrativni službi je povišan za višjega reviden-ta Hugo Irgolič, za revidenta adjunk-ta Franc Jarl in Alojzij Riedel, Maribor. Pri prometnem ravnateljstvu za nadzornike: Rudolf Šešerko, prometni kontrolor v Celovcu in Karol Sajovjc, kontrolor v Trstu, višji re-vident Ludovik Soukup v Celovcu, naslov nadzornika je dobil železniški tajnik Andrej Vrečko v Trstu, višji revident Ludovik Berce, Gorica; za višje revidente so povišani: Jos. Pitamic, Celovec; Makso Mihel-čič, Sežana; Iv. Hilbrand, Celovec; Ivan Stopar Poličane; Juri Grat, Pragersko; Gustav Merka, Zidani most, za revidente so povišani: Anton Petek in Ludovik Armbruker, Maribor; Josip Prime, Ivan Bartl, Viktor Adamič in Fran Trtinek, Liubljana; Emil Culot in Herman Pfelfer, Trst; Karol Kojzar, Bruk; Josip Pipan. Gorica: Vladimir Wal-ter, Celovec: Ivan Rupert. Celovec; Vladimir Prelog Ce'ie; Baseggio v Trstu; Jos. TaSek, Sv. Jurij. Za revidente so povKanl adjunkti: Oskar 7i£k Logatec: Ivan KoSmrl, iuMfana: Rudolf Fanfn. M. Hamhcr, O. Kon>ek. Belfak; E. Signor, Trst. Za adjunkte so imenovan!: Ludovik KotscH, Maribor; Julij Meizner, 28 2. Me*. »SLOVENSKI NAROD-, dne 4. januarji i»i6 Stran 3. Zidani most; O. Krtttzner, Ljubno; Leopold Kučera, Celje; Jurij iicšič^, fr. Schlagenhaufer, Trst; Anton Go-stič, Spi tal; Stanislav Strgar, Trst; Rudolf Šegula, Zidani most; Josip Vidmar, Frohnleiten; Fran Rozman, Poličane; Ivan Vidovic, Opčine; Iv, Vičič, Trbovlje; Fran Majcen, Maribor; Teodor Drovenik, Ljubljana; Josip Furlan, Borovnica* Jaroslav Avgusta, Pliberk; Josip Cerne, Logatec; Jos. Jenko, Velikovec; Anton Vričar, Alojzij Kovačič, Jos. Lu-5chiitzky, Jos. Velenčič, St. Peter na Krasu; Fran Pustoslemšek, Ljubljana; Alfonz Knez, Rakek; Konrad Minkovič, Zidani most; Otmar Ozi-mic, Borovlje; Henrik Radej, Sava; Robert Aschenbrunner, Matulje-Opatija. Pri strojnem ravnateljstvu je povišan za višjega revidenta Ema-nuel Zelinka v Ljubllani za revidenta Fv. Roggl, Ljubljana; Vladimir Va-Ienta, Trst; za adjunkta Alojzij Novak, Rudolf Buhl. Nabrežina. — Pristojbine od dedščin. Dne I. januarja t. 1. je stopila v veljavo nova cesarska naredba, s katero se določajo d o k 1 a d e na pristojbine od dedščin in se odpravljajo prispevki od dedščin za razne fonde.Doklade so urejene po načelu progresije in znašajo za Dunaj 60 odstotkov drž. pristojbine, za Prago, Lvov, Brno, Gradec in Trst 40 odstotkov, za dru- kraje pa 30 odstotkov. — Nove cene za moko. Kranjca deželna vlada je določila za na- obno prodajo moke za kilogram leče prodajne cene: Pšenični /drob, pšenična meka za peko 1 K moka za kuho št. 1 98 v; moka kuho št. 2 83 v; krušna moka 53 vinarjev. — Prodaia jajc pri mestni apro-vizaciji. Zadnje mesece je bil dovoz |c v Ljubljano tako pičel, da jih h mestna aprovizaciia ni na te- n prejela niti 200. Menda so začele sedaj kure vsled južnega vremena zopet nesti in pričakovati je* večjih pošiljatev. Od prihodnjega tedna naprej se bodo jaica redno dajala vsak petek ponoldne od 3. ure naprei v mestni prodajalni, k? je v cerkvi Sv. Jožefa Da se blago č;m ravičneje razdeli, se bodo oddajala :a — dokler bo kaj zaloge — proti kazu najnovejše krušne znamke. Na drug način kot ta. se jajc civilnemu prebivalstvu ne bo oddajalo. — Cene za petrolej. Glasom naredbe c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 18. decembra 1915, št. 378 drž. zak\. so tri vrste cen petroleju, in sicer T. za dobavanje naravnost iz Prohobvča (železniška postaja za lobavanje od trgovcev v posodah nad 100 kilogramov in nadrobno rrodajo, t. t. manj kakor 100 kg. Pri Jrobni prodaji uredi cene politična •■•blast I. instance in jih morajo trgovci imeti nabite v svojih lokalih na vidnem kraju. Prestopki se kaznujejo z denarno globo do 5000 K, li z zaporom do 6 mesecev. — Na-čnejše je razvidno iz zgoraj navedenega državnega zakonika. — V Ljubljani so cene pri nadrobni prodaji določene: liter po 50 vip.; kilogram pa po 60 vin. — Hrvatska vlada ie sedaj izdala ukaz. s katerim prepoveduje peči ^emlie. kffelce in drugo tako pecivo iz rsenične. ržene ali ječmenove n:oke. — »Ljubljanski športni klub« rrra svoj redni letni občni zbor dne 19. januarja, ob 8. zvečer, v restavraciji spri Roži" z običajnim dnevnim redom. — Ako ne bo sklepčen. ce vrši eno uro pozneje nov občni >r z istim dnevnim redom, ne glede na š^vilo članov. — Odbor. — Prodaja bukovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu naznania trgovski in obrtniški zbornici v Liub-jani. da proda iz gozdnega okoliša Prošara-, okraja Bos. Gradiška približno 26.000 ms bukovega lesa. ^nreimeio se samo pismene, na celo razpisano množino se glaseče po- j^be. ki jih ie vlomiti najkasneje do I. februarja 1916. II. ure dopoldne pri gozdarsko - gospodarskem oddelku deželne vlade v Sarajevu. Razcrlas z natančnejšimi podatki le pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. — Koze. Od 19.—25. dec. je zbolelo v Galic. v 49. okraj. 10*3, v Bu-r»vini v šestih okrajih pa 82 doma-čfiMf za k^amf. Drugod je zbolelo za kozami -7 oseb. Za kozami so /boleli: v Gradcu 1, v LJubnu 1. v Radgoni 1 o*eba. v Celovcu J osebe in v Rt. Vidu ^b Obni 1 oseba. V Mostah je bil ukraden iz konjskega bleva dobro ohranjen kronat in vajeti, to pri enem posestniku: pri drugem pa ročni voz zeleno nob^rvan. N** ledu ie padla dveletna po-^stnikova hči Marija Vidmar v Hrib" in si ie zlomila levo nogo. Padel ic s peči dveletni posestnikov sin Josip Rus v Bevkab pri Vrhniki in si zlomil levo nogo; ima pa tudi Se druge poškodbe. Padel ie z drevesa desetletni posestnikov sin Pavel Mušič v Mengšu. Precej ie poškodovan na desnem očesu. Umrla je v Kranja gospodična Marija š a v n i k. Pogreb je jutri v sredo ob 3. popoldne. Cenjeni rodbini naše sožalje! Ponesrečil se je 40Ietni rudar Ivan Zalar. Množina premoga je padla nanj in mu zlomila desno nogo. Požar. Pri Matevžu Kobalu na Vrhpoiju je nastal požar, ki je uničil njegovo gospodarsko poslopje in krmo in nekaj orodja. £kode je 900 kron. Ostro pairono ie dobil v roke posestnikov sin Jakob /!ele v Zagorju pri Postojni in se je ž njo igral. Patrona je eksplodirala in dečka nevarno poškodovala po obrazu. Narodna Čitalnica v Novem mestu ima v soboto, dne 8. t. m. svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v bralni sobi v dr. Slan-čevi hiši. Začetek ob S. uri zvečer. V Metliki so v nedeljo dne 2. januarja zopet opazovali zrakoplov med pol 6. in 6. uro zvečer, kakor dne 26. decembra. Petrolej v političnem okraju Brežice. Okrajno glavarstvo v Brežicah je določilo najvišje cene za nadrobno prodajo petroleja za luč, to je pri prodaji rnnoiin, ki so manjše, kakor sod ali zaboj. Za en kilogram je plačati 62 vin., za en liter 51 vinarjev v sledečih občinah: Ar-tiče, Brežice, Bojsno. Globoko, ^a-rerie. Kapele, Loče, Mihalovec, Mo-stec, Pletene, Oršece, Rajhenburg, Rigonce, Sela, Sromlie, Sevnica, Videm, Voiki obrez in Zakot; za en kilogram 62 vin. in za en liter 52 vin. je plačati v občinah: Anže, Arme-ško, Brezje. Blanca. Gorica, Gorja-ne. Koprivnica. Križe, Močna sela, Podsreda, Raztez, Senovo, Stclov-mk. Veliki kamen in Zabukovje; za en kilogram je plačati 64 vin. in za en liter 53 vinarjev v občinah: Buče, BizelUko, Goloninjek, Kneno, Lastnic, Planinska vas. Podčetrtek, Sonote. Sedlarjevo, St. Vid, Vir-štajn: za en kilogram 65 vin. in za en liter 54 vin. je plačati v občinah: Pobie, Drensko reb»*ot Loka. Kozje, Planina, ?t. Peter pod sv. gorrmi, Pilštajn. Prevone. Presečno, Vctcr-n:k. Verače. Zdole, Zagorje. — Prestopki te odredbe bo. ako ne spadajo pod sodniško kaznovanje, kaznovala politična oblast prve stoonfe z globami do 5000 kron ali z zaporom do šestih mesecev. Maribor. (K novemu Tet u.) Prugo novo leto obhajamo, drucro leto vojnega vrveža. Dali smo domovini že innr>go krvnega davka kot državljani in marsikak ljub na^nec, oče. sin, brat. prijatelj, je izdihnil in marsikateri se je vrnil, toda nezmožen, mnogo, mmgo pa jih je daleč vstran v vjetništvu, nekateri rrvno-tako — že drugo novo leto velikega borenja, kakor smo mi tukai sredi \vega boja, zapuščeni, pozabljeni. Kdo se nas spominja? Ta ali oni v bojnem viharju, ta ali oni v vjetništvu. Drugi nihče. da. mi pozabljamo sami sebe. postajamo si tuji drug drugemu in kmalu bomo spl^h oza-bili — da smo se kdaj poznali . . . Drugodi je temu čisto drugače Vojna je sicer povsodi zapustila svoje vidne sledove m zredčila vrsre, toda, drugodi zaostali vsaj za sil skrbe, da se to na ta ali oni način izenači. Drugodi zbirajo zaostali tiste, kateri še prebivajo med njimi in dajejo sebi in njim priložnost, to, za kar se je prej delovalo in za kar se je preje s toliko vnemo in neumor-nostjo trudilo, vsaj v malem nadaljevati, nadaljevati vsaj v toliko, da stvar sama ne trpi in da ne zasni. A pri nas? Pri nas je vse zaspalo, nikjer se nič ne gane in nikjer za nobeno stvar ni brige, niti za tako ne, od katere dobro vemo, da nam bo sedanja letargija v škodo, morda celo v pogubo. Ne bomo naštevali vseh onih društev, katera so nam bila preje glavno delavno sredstvo. Vsako izmed njih je pomenilo za nas mnogo. Tem društvom je prednjačila v prvi vrsti naša domača Cirilmeto-darija, naše tri podružnice. Naša Ci-rilmetodarija je bila naš ponos. Kako pa danes? Tri podružnice, trije odbori — kje je delo in kje so sadovi tega dela? Ne rečemo, da se tu ni prav čisto nič zgodilo, ali. kolikor je bilo storjenega, ni toliko, da bi smeli le približno reči — delalo se je. Od treh odborov je sigurno ostalo toliko odbornikov, toliko delazmožnih moči, da bi se bilo zamoglo storiti vsaj deloma to, kar se je storilo preje, je ostalo toliko odbornikov in toliko človeštva, da bi se zamoglo vsaj za sik> storiti to, kar se pač more storiti z enim odborom. Koliko je bilo prigovarjanja, koliko resnega opominjanja na tem mestu, seveda: Vse brez ali pa Ie z malim uspehom. Ali smemo pustiti to, da gre po tej poti dalje? Net Kdor tega noče spoznati in priznati, onemu sploh ni bito nikdar za narodno delo, onemu nikdar ni bilo resno za Cirilmetodarijo. Res je, da je vojna naše življenjske razmere obožila in močno otežkočila. Res je pa tudi, da vojna tudi v naj-bridkejših dnevih ni mogla narodne zavesti niti za las vkloniti, marveč, da jo je ravno takrat dvignila do največje požrtvovalnosti. Vprašajte tega ali onega in potrdil vam bo. Pojdite k ljudem, s kojimi smo bili skupaj preje, in videli boste, kako se bodo bridko pritoževali nad to našo današnjo zaspanostjo. Srečaš se s piostakom našega narodnega življenja. Vesel, da je nate naletel, te vpraša, kako in kaj dela to in ono društvo. Z žalostjo, tihim sramom in tiho nevoljo mu moraš povedati, da ni — nič. Resen te vpraša: Tudi podružnica ne deluje? Ne! In naša šola? Skomigneš v zadregi z ramo in krčevito se oprirneš drugega razgovora, čakajoč na prvo priliko — da jo urno potegneš s kratkim slovesom. Priprostemu človeku je ta naša največja naloga bolj k srcu prirasla, kakor nam. ki smo še danes zato tukaj, da skrbimo za to, kar skrbi priprostega moža, ki s težkimi /ulji in s številno družino nikoli ne pozabi — svoje narodne dolžnosti... Poleg komodnosti je pri marsikomu kriva tudi brezdelju bojazen pred današnjimi razmerami. Takemu človeku bodi povedano, da jo to prvič vse preje nego lepo; drugič, da Ci-rilmetoaarija ni politična organizacija in da n. pr. v Trstu podružnice kljub vojni in težkočam sedanjih razmer neovirano in marljivo delujejo, in tretjič, da naši narodni nasprotniki svojega dela nikdar ne opuste, marveč, da sedaj med vojno še mar-ljiveje pazijo, da s svojim delom narodnega pomena ne zaostanejo, nego da je č>m le možno vzdrže na isti višini kakor pred vojno. Naše delo ni nič manj kulturno važno, kakor ono drugih narodov . . . Kdo napravi torej konec današnjemu spanju? Kdo onih, kateri so v to poklicani, poprime za sicer težavno, toda hvaležno delo in zbere okrog sebe raztresene ostanke narodnih vrst? Težavno bo. a šlo bo sigurno, samo, da je storjen prvi korak, prvi začetek. Kdor se bo prvi opogumil, onemu bomo kdaj po vojni sigurno Še hvaležni, kakor tistim, ki so delovali v miru, z namenom. Niso te vrste povsodi prijazne. Marsikaj trpkega je kanilo vanje, tako trpkega, kakor je trpek čut, skezi 18 mesecev živeti take razmere. Žaljenega naj se ne čuti nlbče, samo opomin bodi vsakomur: Vzdramimo se v novem letu in primimo za delo. da nam k.*mča veseleče kakor oboji minoii in, da bomo onim, ki se bodo kdaj kasneje vrnili zoret v naše vrste, imeli priložnost, pokazati, da svoje dolžnosti nismo nikoli za trenotek namenoma pozabili.« Iv. S. Poskusen samomor. V Juden-burgu na Štajerskem se je poskusil ustreliti 24 let stari infanterist 17. pešpolka Rudolf Vahter, a se je le težko poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico. Umrl jc v Sarajevu vodja državnega prnvdništva Franc $ vara, li je bil znan izven bosanskih meji kot avtor obtožnice proti Principu in tovarišem, ki so umorili prestolonaslednika Franca Ferdinanda in niecovo soorogo. Posebno izboren spored predvaja Kino »Ideal« od danes na do četrt V a, dne 6.januaria: 1. Messtrov-teden. Vojne aktualltete. 2. Beg pred smrtjo. Krasna drama v 4 jjeianiih. V g'avni vlogi Aud Egede - Nlssen. 3.Teddyjeva snomladna vožnja. Učinkov?*^ veseloigra v 2 dejanjih s Pavlom rf^idem^n^om v glavni vlogi. Ta spored milini nI Primeren. Pozabljen fe bil v petek popoldne v St. Jakobski cerkvi moški dežnik. Odda naj se ga prijazno cerkovniku. Črna zimska suknja s svilenim ovratnikom je izginila nekemu gospodu v kavarni »Central*. Razne stvari • Škoda v vzhodni Prusiji. Po najnovejših uradnih cenitvah ima vzhodna Prusija vsled vpadov ruske armade tri milijarde mark škode. * Car — angleški admiral. In Londona poročajo: Angleški kralj je imenoval carja Nikolaja za častnega admira1a angleške mornarice. * 200 gostilničarjev v kazenski preiskavi. Državno pravdništvo v Plznu je odredilo kazensko preiskavo proti 300 gostilničarjem, H so zvišali cene pivu. ♦ Zopet železniška nesreča v Italiji. Iz Chiassa poročajo 3. t m., da pri Milanu in Ferrari so zopet trčili vlaki drug ob drugega; 25 oseb je ranjenih. • Parnik z živili za črno goro zgorel Iz Ce tinja poročajo, da med obstreljevanjem Drača 29. decembra Je zgorel tudi parnik »Midiet«, ki je vozil okoli 6000 ton živil za Crno goro, * Dva angleška vojaška vlaka sta trčila pri postaji Salamli blizu Soluna. Sedem vagonov je bilo razbitih, v njih se nahajajoči vojaki so povečini mrtvL V Solunu se govori, da gre najbrž za atentat. * Francoski konji v vojni. Dne 31. decembra 1913. je bilo na Francoskem 3,230.700 konj, dne 1. julija 1915. pa le še 2,227.209. Francija je torej v enem letu vojne izgubila več kakor milijon triletnih in starejših konj. * Dober dovtip čitamo v nemških listih. A.: Ali ste že slišali, da je uspeh razprave o sleparijah vojnih Hferantov v irancoski zbornici ta, da je bil ustanovljen nov red? — B.; — ? — A.: Signum fraudis z napisom >papir sem dal za usnje«. * Potrjena obsodba. Kakor smo svoj čas poročali, sta bila vodja bosanskih Srbov, Gligorija Jeftanovič in njegov.sin Dušan, obsojena zaradi zločina kalenja javnega miru, in sicer prvi na eno leto težke ječe, drugi pa na šest mesecev. Vrhovno sodišče je zdaj obsodbo potrdilo. * Danca Commerciale Italiana. Kakor smo poročali, so bili začeli italijani v tej banki boj proti nemškemu kapitalu. AH ker nimajo svojega i kapitala, bo gospodoval v banki francoski in angleški kapital. Med francoskimi člani upravnega sveta bo tudi zastopnik tvrdke Creuzot. * Kral; Peter v Solunu. Reuter poroča iz Soluna: Kralj Peter je prosil, da se čete, ki so ga hotele pozdraviti, zopet umaknejo, ker ne namerava stopiti na kopno. Smatra se, da se je hotel na ta način le izogniti oficijelnemu sprejemu. Atenski srbski poslanik je odpotoval v Solun, da r se sestane s kraljem Petrom. * List, ki izhaia v treh jezikih ; imajo v ruskem od naših čet zasede-i nem Lucku. Imenuje se »Lucker Nachrichten — Luckie nowošči — i Luckija novosti- ter priobčuie vsak j dan naša in nemška uradna poročila v nemškem, poljskem in ruskem jeziku. §e ena posebnost »Lučkih novostih je, da so menda edini list, ki še ni bil nikdar konfisciran. * Pomanjkanje premoga v Italiji. 47 italijanskih plinarskih društev je sklenilo, pozvati vlado, da nemudoma stori vse potrebno, da preneha pomanjkanje premoga, sicer bodo prisiljena s 1. februarjem vstaviti svoje obrate. -SoIe<- v Milanu priporoča, da naj se štedi tudi pri javni j razsvetljavi v mestu, in sicer nai se omeji razsvetljava do 8. ure zvečer. * 227letna pravda se je te dni \ končala v Budimpešti. L. 1688. je pričelo ogrsko mesto proces proti grofovski rodbini Palavicini radi 38 ora- | lov zemlje v občini Tapl. V procesu se ie popisalo gorovo več kakor 38 oralov papirja, definitivna razsodba ! na je bila za tožitelja britka: mesto SeumA je pravdo izgubilo. Koliko znašajo stroški te »stare pravde^, se ne poroča. * R*7oi!ščena itoliianska društva na Tirolskem. V smislu paragrafov 24. in 25. zakona z dne 1SL novnmbra 1867. je bilo razmiščenih na Tirolskem devet italiianskfTi dru- ! štev: dve podporni društvi ita!;inn-skih podanikov, dve kolesnrski društvi, društvo trgovskih pomočnikov, društvo za lmdsko izobrazbo, socila- ■ listično dništvo, katoliško in delavsko društvo. * Na dopustu. - Reichenberger Zeitung* je priobč";Ta pred nekaj časom poročilo iz Warnsdorfa o izrednih junaštvih, ki jih ie na bojnem nolju storil neki narednik Schmidt. One 14. decembra pa je priobčila izjavo ravno tega narednika Sch., v kateri je rečeno: Dekoracije, ki sem jih nosil za časa svojega dopusta v VVamsdorfu in kar sem povedal o svojih junaštvih, sem si vse izmislil. Razen bronaste hrabrostne svetinje nimam nobene dekoracije. * Revolncila na Kitajskem. In Čingtava poročajo, da se pripravlja tudi v zapadni Kitajski revolucija, ki pa najbrže ne bo imela uspeha. Bivši podkralj v Yinann, Li Hung Si. nečak Li Hung Čanga, ki ie bil v Pekingu v visoki služb!, je odpotoval skrivaj na Južno Kitajsko. Bale je bil na Novega leta dati izklican za prečk tednika federacije v Yinanu. Iz San Franeisca poročajo, da Je bil neki Juansikajev nečak, ki Je v tajni misiji prf$r>el v San Francisco, v kitajski četrti nmorien. * Poroka z mrličem. Baptiste Conduche Je stopil prostovotfno v francosko armado in ž njo odšel na beM*če. Pred odborom je Izrazil željo, da bi se poročil s svojim dekletom, s katerim je imel otroka. Kmalu na to le bil ranten, a predno Je bilo *e vse preskrbljeno za poroko. Je odšel 7ooet na fronto. Določil na le ra s voleja rsstopnika pri poroki ne-kera prijatelja m ko so bi'e vse for- I malnosti arejene, se ie vrtita dne 17. novembra poroka. Nekaj dni je menda soproga izvedela, da je njen mož že 27. septembra padel. Sodišče je pač izreklo, da je poroka z mrličem neveljavna, vlada pa je vzlic temu mladi ženi priznala popolno vdovsko pokojnino. * Skoraj čudežno je ušla smrti 201etna Terezija Podgoršek iz Pisec pri Brežicah. Podgoršekova služi pri mesarju Šarmanu v Varaždinskih Toplicah ter je nesla 28. decembra kosilo nekemu konjaču na kolodvor. Ravno, ko je podajala na lokomotivi se nahajajočemu kurjaču košarico, je pripeljala z nasprotne strani druga lokomotiva, podrla Podgoršekovo ter jo povozila. Vse je pričakovalo, da ostane od dekleta le kup razbitega mesa in kosti, tembolj pa so se okoli stoječi začudili, ko je Podgoršekova, čim je zavozila lokomotiva naprej, sama vstala — skoraj popolnoma nepoškodovana. Po srečnem slučaju je bila padla namreč ravno med tračnice, tako da je šla lokomotiva čez njo, ne da bi jo bila razme-sariia. * Gledališča v Parizu. Švicarski listi poročajo, da so skoro v vseh pariških gledališčih redne predstave, dasi je v Parizu jako mnogo gledališč. Večinoma pa se predstavljajo takozvane revije, so pa igre aktualne vsebine, ki so naperjene proti Nemcem in takim civilistom, ki vzlic vojni za skupnost ničesar ne store. Priljubljena je figura, ki predstavlja Nemčijo: Črn zmaj z rdečimi rokavicami (rdeče rokavice naj pomenijo nemško socijalno demokracijo). Tudi velika opera prireja zopet predstave in sicer se je začela sezona s Čaj-kovskega opero ^Evgenij Onjegin«, ki pa po sodbi sicer jako obzirno pisanih recenzij, ni prav po ukusu pariškega občinstva. Z veliko radovednostjo pričakujejo v Parizu pre-mijero drame »Blazna duša«, ki jo je spisal lotarinški pisatelj Francois de Curek Ozadje drame je sedanja svetovna vojna. * Oporoka umrlega nadškofa Kohna. Sedaj je bila razglašena oporoka pred kratkim umrlega nadškofa Kohna. Listi poročajo, da je zapustil 1,300.000 K za ustanovitev češkega vseučilišča v Olomucu. O svojem delovanju kot knezonadškof in o vzrokih svojega odstopa piše dr. Kohn v oporoki: Kot knezonadškof sem se trudil z vsemi močmi, da bi izpolnil svoje dolžnosti. Pošteno sem <=e trudil, da bi sam tako živel in delal, kakor sem kot nadškof vernike učil in zato sem se 12. marca 1914. odpovedal nadškotiji, ko mi je kongregacija koncila v Rimu naznanila, da moje škofijsko delovanje ni na dušno korist zaupanega mi ljudstva. To mi je bilo povedano, ne da bi bil zaslišan, brez sodišča in brez sodnikov in moja nujna prošnja, naj se mf vendar pove, kdo me toži in česa sem obdolžen, ni bila uslišana. Predložen mi je bil brez imen zapisek ob-dolzitev in nič več. — Končno določa dr. Kohn v svoji oporoki, da hoče, naj bo preprosto pokopan in naj ne bo k njegovemu pogrebu povabljen noben cerkven in noben državni dostojanstvenik Bil sem izgnanec in hočem to ostati do zadnjega. Vsak duhovnik, ki se udeleži mojega pogreba, ne da bi bil povabljen, naj dobi deset kron v zlatu. * Radikalne mirovne pogoie zahteva aneleški poslanec sir J. Camp-ton - Richett v londonski »Contem-porarv Review«. Ne zadostuje mu, da bi Nemčija izgubila le svoje kolonije in svoje brodovje ter plačala ogromno vojno odškodnino. Ta sredstva še niso dovolj zanesljiva, obvarovati Evropo pred novimi nemškimi nasilnostmi. Treba bo marveč Nemčijo »primerno razkrojiti«. — Predvsem hoče sir Campton osvoboditi vse nenemške narode izpod berlinskega jarma ob nemški morski obali hoče ustanoviti zvezo malih nemških državic, katero naj bi nadzorovala močna močna angleška mornariška postaja na otoku Helgo-land. Jako želeti bi tudi bilo, da se strogo odločijo južnonemške dežele od severonemških. Nenemške sred-njeevropejske narode bo treba spraviti v nov državni sistem, da bodo lahko branili Nemcem pot pri jugozapadu. Sir Campton pravi, da mora zadeti Nemčifo huda kazen, toda on je blag človek, sčasoma io hoče zopet uvesti v družbo civiliziranih narodov. Seveda — tega sir Campton. ki na vse misli, ne bi smel pozabiti — seveda pod pogojem, da bodo French, Kitchener, Haig in tovariši triumfatorji svetovne vojne. Se vedno se govori, da ie za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas. ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« n UnV ManL "* Stran 4. »SLOVENSKI NAROD*, dne 4. Januarja 1916. 2. stev. Gospodarstvo. — Žrebanje ljubljanskih srečk. V prostorih mestne blagajne se je vršilo včeraj 51. žrebanje srečk ljubljanskega loterijskega posojila. Načelnik žrebalne komisije je bil magistratni nadsvetnik L a u t e r; občinski svet je bil zastopan po občinskih svetnikih Jegliču in Liko z a r j u. zapisnikar pa je bil c. kr. notar P1 a n t a n. Izžrebalo se je 800 številk. Glavni dobitek v znesku 50.000 kron je zadela srečka št. 1223. Nadaljnje večje dobitke so zadele naslednje srečke: Št. 42.696 3000 kron; št. 62.032 2000 kron; št. 59.680, 21.526, 44.765, 72.840 in 74.744 po 1000 kron; številke 5274, 72.757, 68.140 in 61.039 po 600 kron; vse ostale izžrebane srečke pa dobitke po 60 kron. — Dobitki so iz-plačljivi dne 2. julija 1916. — Žrebanja. 5% srečke za reguliranje Donave iz 1. 1870. Glavni dobitek 120.000 K št. 197.574, 40.000 K št. 166.018, 20.000 K štev. 79.875, 10.000 K štev. 31.123. — Brunšviške srečke. Glavni dobitek 45.000 mark serija 4420, št. 47. — Kreditne srečke iz leta 1858. Glavni dobitek 300.000 K serija 906, št. 43, 60.000 K serija 295, št. 99, 30.000 K serija 3414, št. 92. — Avstrijske srečke Rdečega križa. Glavni dobitek 60.000 K serija 265, št. 32. — Izžrebane obveznice. Dne 3. januarja 1916. leta so bile izžrebane nastopne obveznice 4°0 kranjskega deželnega posojila: 3 komadi po 20.000 K i. s.: 34, 43, 62; 3 komadi po 10.000 K i. s.: 43, 76, 85; 65 komadov po 2000 K i. s.: 23. 82, 119, 141, 147, 169, 201, 225, 345, 349, 366, 371, 460, 504, 509, 521, 570, 632, 643, 769, 775, 777, 835, 915, 931, 958, 962, 966, 971, 1025, 1063, 1139, 1325, 1368, 1379, 1385, 1389, 1392, 1406, 1462, 1471, 1475, 1508, 1566, 1612, 1655, 1664, 1689, 1690, 1728, 1766, 1782, 1796, 1814, 1846, 1858, 1874, 1969, 1978, 1986, 2018, 2035, 2040, 2068, 2112; — 114 komadov po 200 K i. s.: 31, 46, 77, 95, 102, 112, 134, 136, 170, 228, 252, 275, 310, 360, 382, 448, 473, 478, 512, 523, 547, 568, 578, 644, 669, 689, 761, 769, 770, 773, 816, 824, 829, 865, 958, 970, 986, 1036, 1037, 1073, 1110, 1123, 1132, 1146, 1147, 1153, 1164, 1168, 1175, 1192, 1206, 1219, 1239, 1259, 1266, 1282, 1297, 1318, 1328, 1354, 1376, 1439, 1450, 1481, 1541, 1615, 1619, 1622, 1706, 1720, 1725, 1757, 1788, 1792, 1793, 1801, 1884, 1889, 1957, 1963, 1989, 1993, 2071, 2132, 2145, 2150, 2191, 2246, 2281, 2288, 2346, 2363, 2387, 2402, 2437, 2488, 2490, 2535, 2581, 2588, 2604, 2649, 2651, 2744, 2764, 2766, 2794, 2802, 2809, 2820, 2840, 2910, 2972, 2986. — Navedene obveznice bo kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala od dne 1. julija 1916 dalje v imenski vrednosti, izplača pa jih tudi s kuponi vred tri mesece pred doteklim rokom proti plačilu 4% eskomptne pristojbine. Od prej izžrebanih obveznic 4% deželnega posojila so doslej neizplačane sledeče obveznice: Po 10.000 K št. 65; po 2000 K št. 587, 1546, 1550, 2085; po 200 K št. 247, 349, 443, 575, 708, 1002, 1099, 1100, 1340, 1607, 1975, 2050, 2067, 2074. — Deželni odbor kranjski. — V Ljubljani, dne 3. januarja 1916. — Za deželnega glavarja: Dr. Lampe 1. r. Umrli so v Ljubljani: Dne 30. decembra: Fran Otola-ni, sin kajžarja - hiralec, 19 let, Ra-deckega cesta 9. — Ana Cerk, žena davčnega upravitelja v pokoiu. — Josip Maraj, pešec, v rezervni bolnici v Marijanišču. Dne 31. decembra: Neža Tome, mestna uboga, 81 let, Karlovška cesta 7. — Anton Dominiko, posestnik-begunec, 80 let, v »Elizabetišču« V deželni bolnišnici. Dne 29. decembra: Kravs Ana, žena steklarja, 35 let. Današnji list obsega 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Čut blagovšečnosti se pojavi, ako vsled prehlajenja, prepiha ali vlažnosti boleče ude vtremo s Fel-lerjevim bolečine tolažečim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. >Elza-fluid«. Premnogi zdravniki priporočajo pri bolečinah revmatičnega izvora to dobrodejno masažo. Feller-jev »Elzafluid« ima med vsemi vte-ralnimi sredstvi najodličnejše mesto in ga s čim drugim ni moči nadomestiti. Njegov dobrodejni, bolečine tolažeči učinek hvalijo skoro vsi, ki so ga rabili v deloma vznesenih zahvalnih pismih in čez 100.000 takih prostovoljnih priznalnih pisem je na razpolago. Obenem je pa to mnogo-čislano domače zdravilo cenejše nego drugi preparati, ker hoče biti pravo ljudsko zdravilo. 12 steklenic stane franko samo 6 kron in se na-roče pri lekarnarju E. V. Feller, Stu-bica, Elzatrg št 238 (Hrvaško). Obenem tudi lahko naročimo Fellerje-ve voljno odvajajoče rabarbarske kroglice z zn. »Elzakroglice«, izborno želodčno zdravilo. 6 škatljic franko samo 4 K 40 v. Teh obeh preizkušenih domačih zdravil bi ne smelo manjkati v nobeni hiši. Priporočamo Elzapreparate radi in iz prepričanja. Zanesljivo sredstvo proti kurjim očesom je Fellerjev turistov-ski obliž z zn. »Elza« za 1 krono in 2 kroni. Izplača en sam poizkus. __(ea) Dr. Richterja Liniment. s sidrom Capsici compos. Nadomestilo za Pain - Expeller s sidrom, je mnogo preizkušeno domače zdravilo in ga v tisoč slučajih z najboljšim uspehom rabijo za vteranje proti bolečinam pri protinu, revmatizmu, prehlaje-nju. ohromelosti, bolečinah v bokih (ishias), bolečinah v križu itd. Veliko razširjenje Liniment. s sidrom je najbolj govoreč dokaz za izbornost tega izdelka, ki bi ga ne smelo manjkati v nobeni hiši. Toplo ga je priporočati zlasti takim ljudem, ki se mnogo mu-de na prostem, ki so izpostavljeni hitri premeni vremena, se torej lahko prehlade, n. pr. vojaki, ekonomi, gozdarji, lovci, kmetovalci, ribiči, rudarji, pomorščaki, izseljenci itd..pa tudi turisti pred napornimi hojami in po njih ter sploh vsem potujočim, ker jim pomore hitro in zanesljivo. Vojnikom na boiišču ie Liniment. s sidrom popolnoma neutrpljiv (poš'je se prav udobno lahko kot vojnopošt-no pismo). Dobiva se v lekarnah ali direktno od dr. Richterja lekarne »Pri zlatem levu« v Pragi I., Alžbe-tina tfida 5. — Razpošiljanje vsak dan. Ako naročite _- in to nemudoma storite. Mesečni sfc-nH n v:** pet srečk::. taktnih listov S2K10 5 kres. I srefti aTstriisltega nlttegi križa 1 irctfro ogrskega nirtroa krti 1 rttko bririBCT'tanske iwiMe 1 fchžfci list 3° o muli, srefi ii igta 18B3 1 Zabitni list 4° o ggrslt. hjg. irećk ii L \m 12 žreknj vssko lete. ejlami foitti 53Qi)00 R. dobite igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku do 4.000 frankov popolnoma zastonj Pojasnila in igrala! aaftrt po'.Ija brasaladao Srečkovno zastopstvo 1., Ljubljana. Mirna stranka (2 osebij išče stanovanje 2 ali 3 sobe s kuhinjo, za feb^iar. Ponudbe pod „Čedno 22'' na upravn. »Slov. Naroda«. 22 Pristen dober rinjevec se dobi pri ll L SEBH1IKU V Spol Sliki. •raa mm J« aaaeala s* aa» J**a ▼ ▼•Jaki ln aplaa mm vsav ■•ta kot najbolji« bol oblažajoče mazanje »rt prehitjsoja, rssmatisni, gihla, alaaaei, prsni, vratni ta balasti ▼ hrbta Dr Bieatar-jft Sidro-Linimunl. etpstd cempot- SiđrrMi-Eipil'er. Stotima len kron - 80. 1 10. t.—. Dotira as v Iskaraaa aH direktno V Dr Rlehtar.ja lekaral ..Pri slntam Jsrn", Praga, l., Elizabet na oests s. Daevaa raaaaalljaaje. 5G0 KronI Vam plačam, ako Vaša kurja ecesa, bradavice, obti*Mr,ci v 3 dneh bie/. bolečin ne izginejo s korenino vred z fila balzamom. Lonček z garancijskim pismom 1 E, 3 lončki R 2-50, 6 lončkov K 4 53. Semenj, Hoslce (Kassa) I Postfach 12 22, Ogrsko. 1842 Kupim po visoki ceni kostanjev orehov Jesenov Ponudbe s ceno in množino (koliko vagonov) je poslati tvrdki: J. Pogačniki LjuMjana, zarije Terezije c. 13 (Kolizej). !2 Na ponudbe brez cene se ne ozira. : ¥ A BILO hde hraollĐlco io mW& v Šmartnem pri Liti i-, das 16 faa. 1913 ob 3. nri 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in ra- čunskega preglednika 3 Potrdite? računa ;n bilance za 1915. 4. Volitev načelstva in računskih pre- gledovalcev. 5 Raznoterosti. 20 Ako ne bi bil prvi občni zbor sklepčen, se vrši drugi občni zbor pol ure pozneje po § 35 pravil. Načelstvo. krojač prve vrste Ljubljana i 2?: y hotela »pri jV!aliču'3i8 (I. nadstropja) (nasproti glavne poito) :: se priporoča, s: t V prebritki žalosti naznanjamo, da je naša iskrenoljubljena sestra, svakinja in teta, gospodična Marila Šavnik danes ob Vj2. uri zjutraj previđena s tolažili sv. vere, po kratki, težki bolezni izdihnila svojo blago dušo. Pogreb bode v sredo 5. t m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti št. 137. Sv. maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah. V KRANJU, dne 3. januarja 1916. . 23 Kari iavalk in Dr. Bal varal iavaik, brata. — LeoaaJdlaa iavaik roj. Jvgovlc, svakinja. — Vet nečaki la nečakinjo. Venci se na željo pokojnice hvaležno odklanjajo. mešane stroke s« sprejme takoj ali posnelo v trgovini barv 9. Zanki, sinovi, Ljubljana. 38 Najbolje naložen denar! 2 hiši v Vodmalu SO prodasta zaradi rodbinskih razmer za polov co cemlne vrednosti, tako da se naložen denar obrestuje po 12%. — Ponudbe na upravo. »Slov. Naroda« ped „12 %«•■ 2i Koiloristini Hotel Vega v Šiški f odda opremljeno S O t> O s posebnim vhodom za takoj. a zmožen obeh deželnih jezikov WtT se sprejme pri tvrdki Back & Fehl Ljubljana f Stari trg katera je popolnoma sposobna tudi nemščine v pisavi, se sprejme. Naslov pove upravn. *S'ov. Naroda«, 26 dobro izurjeno, is dežele, in : krepkega dečka : sprejme večja tvrdka na Dolenjskem. Ponudbe pod ^prodajalke 21" na upravn. »Slov. Naroda«. 21 inna ^^Tvvjaaaaašmi Posteljno perje in puh : izberi : in po iako nizkih cenah priporoča tvrdka H, & E SkaMi^e* £iub!iana, pestiti trg 10. St. 20.524 37 Z ozirom na u