Po*tnlna pTaJana t gotovfnL Leto XI., št, 258 Ljubljana, petek 7* novembra 1930 Cena t Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova nI — Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 ^ Telefon št 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljub« ljana it 11.842: Praha čisto 78 180: Wien št 105.241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te» lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu sa e so dobili avstrijski socijalisti orožje? Senzacifonalna razkritja vodstva socljalnodemokrdt-ske stranke — Sehutzbuisd so pred leti iz straha pred fašističnim vpadom oborožile vojaške oblasti same Inomost, 6. novembra, g. Vodstvo socialnodemokratske stranke objavlja danes v »Innsbrucker Zeitung« sporočilo, ki se bavi z zaplembami orožja pri organizacijah socijalističnega Schutz-bunda. Izjava pravi, da so isto orožje, ki je bilo sedaj zaplenjeno, izročile vojaške oblasti same in sicer kmalu po prevratu, ko je zavladala nekoč med Avstrijo in Italijo zelo napeta situacija. Da je to orožje pri Schutzbundu, je bilo znano poveljstvu tirolske brigade in tirolski deželni vladi. Republikanski Schutzbund je takrat izjavil, da je pripravljen korporativno nastopiti za obrambo Tirolske in da se stavlja pod poveljstvo zvezne vojske. Dunaj, 6. novembra, s. O orožju, najdenem pri socialističnih organizacijah, je govoril danes na volilnem zborovanju v okraju Simmering na Dunaju poslanec dr. Julij Deutsch; ki je dejal med drugim: Pred leti je tirolska deželna vlada razpravljala o eventualnosti. da bi morala braniti deželo pred vpadi fašističnih oddelkov. Zaradi tega je povabila vse samoobrambne formacije, naj sodelujejo pri delu za obrambo dežele. Jaz sam sem se takrat peljal kot vodja Schutzbunda v Inomost ter sem imel z deželnim glavarjem Stumpfom v njegovem uradu daljši razgovor, v katerem sva se sporazumela o sodelovanju Schutzbunda pri obrambi Tirolske. Republikanski Schutzbund je oborožila tirolska vlada z orožjem zvezne vojske, mi pa smo se obvezali, da bo na prvi alarm prišlo v Inomost 1000 dunajskih članov Schutzbunda. O tem sporazumu je bila obveščena tudi zvezna vlada na Dunaju in posebej še takratni obrambni minister, sedanji zvezni kan-celar Vaugoin. Z generali zvezne vojske so bile nato v prostorih Schutzbunda na Dunaju urejene tehnične strani teh sklepov. Takrat je dobil tirolski Schutzbund od vlade orožje, ki ga je sedaj Vaugoin zopet odvzel.« Dr. Deutsch je zaključil svoja izvajanja o tej stvari z besedami: »Ako bo potrebno, bom objavil pisma, ki mi jih je o vsem tem pisal obrambni minister Vaugoin.« Iskanje oroija se še nadaljuje Dunai. 6. novembra, e. Na nodlaei raznih prijav je dunajska policijska direkcija danes nadaljevala s svojo akcijo glede preiskav v socialnodemokratskih lokalih. Preiskave so se vršile v IV., VIII. in XX. okraju, v bivšem socialno-demokratskem strankinem domu v okraju Neubau, kjer je nastanjenih še nekaj socialnodemokratskih društev, in v nekaterih drugih lokalih. V Brigitte-nau so našli nekaj šlemov in boksarjev, enako tudi v VII. okraju. Vendar pa je bil plen zelo pičel. Preiskava v kon-zumnem društvu je ostala brez uspeha. Policijski organi niso nikjer naleteli na kak odpor. „Heimwehrovci so politični gasilci" Nove Izjave notranjega ministra Starhemberga — Heimwehr je složna in prežeta borbenega duha Rim, 6. novembra, d. »Popolo d' Italia« objavlja razgovor dunajskega dopisnika z zveznim notranjim ministrom Starhember« gom, ki je med drugim dejal tudi sledeče: i-O d 1. 1927 je heimwehrovski pokret eden najvažnejših činiteljev v avstrijskem poli* tionem življenju tako po številu, kakor tu« di po kvaliteti njegovih pristašev. Minister je poudaril veliko odgovornost, ki so jo prevzeli voditelji te organizacije s sodelo* vanjem pri državni upravi. Hfiimwehr je po njegovem mnenju neka vrsta političnih ognjegascev, ki imajo nalogo pogasiti po= žar, katerega so povzročile politične stran* ke. Heimwehr predstavlja danes velik po« lirični pokret za popolno preureditev drža« te m preporod najširših plasti naroda. Vse vesti o kakem razkolu ▼ vrstah or» ganizacije so popolnoma neosnovane. Heimwehrovci so navajeni na disciplino ter bodo kot en mož glasovali proti mark« sistom. Starhemberg je iz notranjega pre» pričanja odločen sovražnik vladajočega parlamentarnega sistema. V parlamentu bo ohranila Heimwehr popolno neodvis« nost ter predstavljala skupino bojevite manjšine. Zgodvina dokazuje, da so izšli vsi veliki preporodi in obnovitve človeške družbe iz sredine dobro organiziranih in zavednih manjšin. Heimwehr hoče ustva= riti nemško korporativno organizirano državo. Voditelj Heimwehra ne dvomi niti najmanj, da bo organizacija dosegla po« stavljene si cilje. Napet položaj v francoski zbornici Levičarji hočejo zrušiti za vsako prizori na sejah — Pretep Pariz, novembra, d. Otvoritev francoskega parlamenta je pričakovala francoska javnost z ogromnim zanimanjem. To pa zaradi tega, ker stoji francoska vlada sedaj pred reševanjem zelo težkih vprašanj in ker so levičarji po kongresu v Grenoblu sklenili zrušiti na vsak način Tardieujevo vlado. Po poročilu predsednika zbornice, s.e nagaja pri predsedstvu 106 raznih interpelacij, o katerih bo pričela zbornica takoj razpravljati. Položaj v zbornici Je zelo napet ter bo prišlo najbrže še do ostrih spopadov med levičarji in desničarji, ki hočejo na vsak način ohraniti Tardieujevo vlado pred pad cem. Francoski listi živahno komentirajo govor radikalnega socialista Alberta, ki je s fino ironijo napadel predsednika vlade ter Ka vprašal, kako more sedeti za isto ministrsko mizo s človekom kot je Briand, katerega tako odločno napadajo desničarski listi. Med njegovim govorom so se dogajali v rbornici veliki kravali. čuti je bilo najrazličnejše medklice, ki so bili naperjeni proti Tardieujev.1 desničarski politiki. Desni-«'srji niso molčali ter so na napade tudi nič manj os t po odgovarjati. Končno je predlagal Albert vladi, naj v interesu javnosti in vlade ustanovi Tardien še eno novo ministrstvo, ki se bo bavijo z dajanjem smernic desničarskemu tisku In nosilo Ime ministr-f-J? za desničarski tisk. Na ta način se bo vlada izognila temu, da napada tisk Burni ceno Tardieujevo vlado na zborničnih hodnikih ministrskega predsednika ministra zunanjih zadev. Poleg tega pa bi bil na ta način ustanovljen še en ministrski fotelj za številne desničarske ministrske kandidate, ki še niso zadovoljni s tem, da ima Francija danes 34 ministrov. Položaj vlade g. Tardlenja Je docela nejasen. V vseh političnih krogih se živahno pripravljajo na bližnje borbe. Vrši se štetje poslanskih glasov, ki so za aH proti vladi. V senatu vlada veliko nezadovoljstvo proti Tardieuju. V slučaju, če bi Tardleuje-va vlada v resnici padla, bi obstojal samo en izhod, to je sestava vlade široke koncentracije, ki bi se naslanjala na radikalne socialiste in desničarje. Ta kombinacija Ima sedaj največ pristašev. Pariz. 6. novembra s. Pred pričetkom današnje seje spodnje zbornice Je prišlo na hodnikih do divnega pretepa, pri katereim je glavni urednik nacionalistične »Liberte« Camile Eymard, ki je bil že včeraj STedišče divjih seen, dobil več močnih klofut Ey-mard je pred nevi objavil članek, v katerem je v skoraj neprikritih besedah pozval k umoru socijalističnega voditelja Leona Bluma, češ, da je ta izdajalec domovine. Ko je Eymard danes prišel v sejno dvorano, so ga obkolili mnogobrojni levičarski poslanci, ki so ga psovali. Poslanci, katerim se je pridružilo mnogo novinarjev vseh političnih strank, so klicali Eymardn besede kakor: »Lopov, goljuf« itd. Končno ga je več socijallstlčnih poslancev napadlo ter ga oklufutal. Eymard je moral skozi okno pobegniti na dvorišče 2ibornice. Borba za znižanje madžarskih carin Poslanec Griger očita vladi, da favorizira industrijo na škodo podeželskega prebivalstva Budimpešta, 6. novembra, d. Med splošnim zanimanjem je zahteval v madžarski poslanski zbornici odlični član krščansko-nacionalne stranke Nikolaj Griger izpre-membo avtonomnih carin v korist poljedel stva Po njegovem mnenju so madžarske uvozne carine vse preveč ugodne samo za nekatere industrijalce, ki delajo na ta račun dobičke. Ministrski predsednik Bethlen Je obljubil že pred dvema letoma, da bo znižal zaščitne carine na n^-atere proizvode. katere rabi kmetsko orebivalstvo. vendar pa dosedaj še te obljube nI izpolnil. Na ta način imajo lastniki tekstilnih in čevljarskih tovarn do 40 odstotkov dobička na račun podeželskega ljudstva. Ti dobički izginjajo pred vsem v žepn raznih predsed-n'kov in generalnih ravnateljev velikih industrijskih koncernov, dočim so delavci nadvse slabo plačani. Poleg vsega tega pa ponarejajo še veleindustrijalci bilance tako, da tudi na ta način škodujejo državi. Poslancu Grigerju je odgovoril trgovinski minister But ki je zagovarjal carinsko politiko vlade ter zavračal očitke, da vlada s carinsko politiko podnira gotove dele Industrije na škodo podeželskega prebivalstva. Po njegovem mnenju mora vlada vztrajati tudi v naprej pri zaščitnih carinah, ker znaša že itak pasivna nostavka trgovinske bilance n»d &30 milijonov pongov. DRAMATIČNA OTVORITEV RAZ0R02ITVENE KOMISIJE Rezerve nemške in sovjetske vlade — Obe grozita z odpoklicom svojih delegatov — Optimizem ameriškega zastopnika — Incident med novinarji in predsednikom komisije Ženeva, 6. novembra, sd. Danes se je pričelo sedmo zasedanje pripravljalne razorožitvene komisije. Navzočih je okrog 80 delegatov, ki zastopajo 32 v Društvu narodov včlanjenih držav, prisotni pa so tudi delegati Zedinjenih držav. Turčije in Rusije, ki niso članice Društva narodov. Po otvoritvenem nagovoru predsednika je vstal najprej nemški delegat grof Bernsdorf ter izjavil, da bo Nemčija sodelovala pri vsakem delu, ki hoče omogočiti in pospešiti splošno razorožitev. Konvencija o razorožitvi bi se morala po mnenju nemške vlade podpisati še pred koncem leta 1936. Kakor pa je. v imenu svoje vlade izjavil že 24. maja 1929, Nemčija za enkrat ne more sodelovati pri nadaljnjem re-stavljanju načrtov za konvencijo o splošni razorožitvi, ker se je bila uve-rila, da slone sklepi odbora za izdelavo teh načrtov na pogojih, za Nemčijo docela nesprejemljivih. Dokler bo trajalo to postopanje, bo Nemčija prisiljena odklanjati vsak razorožitvend dogovor. V svojem nadaljnjem govoru je grof Bernsdorf naglašal, da nima nikake na-de za rešitev tega vprašanja, ker so vsi razgovori tekom zadnjih let ostali brez uspeha in so narodi izgubili vsako vero, da pride do resničnega napredka v vprašanju razorožitve. Tudi na londonskih pogajanjih ni bil dosežen noben praktičen uspeh. Bernsdorf je zaključil. da mu je nemška vlada naložila, naj zahteva takojšnjo sklicanje splošne razorožitvene konference, ker same pripravljalne komisije ne morejo prinesti nikakih pozitivnih rezultatov. Za Berosdorfom je govoril šef ameriške delegacije, poslanik Gibson, ki je izjavil, da se Zedinjene države nadejajo, da bo načrt splošne konvencije o razorožitvi izdelan do 18. decembra tekočega leta. Vlada Zedinjenih držav pa odločno odklanja predlog, da bi se potom Društva narodov izvajala kontrola nad proračuni posameznih držav v svrho ugotovitve, koliko se v resnici od teh proračunov potrosi za oboroževanje. Splošno se je opazilo, da se Gibson ni niti z besedico dotaknil svojih razgovorov z Mussolinijem in svojega posredovanja v francosko-italijanskem pomorskem sporu, ki ga ]"e izvršil na želio predsednika Hooverja. Med splošno pozornostjo je nato vstal delegat sovjetske Rusije Litvinov ter podal daljšo izjavo, v kateri je obrazložil načelno stališče sovjetske vlade k delu pripravljalne komisije za razorožitev. Ruska vlada ne bo predložila kakih svojih posebnih pogojev, temveč Po volitvah v Zedinjenih državah Presenečenje demokratov Neprijetne posledice volitev za predsednika Hooverja Newyork, 6. novembra, d. Uspeh demokratov pri volitvah v kongres in senat je presenetil celo največje optimiste v demokratskih krogih. Dočim so imeli v dosedanjem kongresu in senatu republikanci močno večino, saj jih je bilo skoro 100 več, obstoji sedaj verjetnost, da bodo imeli demokrati v novi zbornici in spopolnjenem senatu malenkostno večino. Ko je postal novembra 1928 Hoover predsednik Zedinjenih držav, je bilo splošno mnenje, da so doživeli demokrati z njegovo izvolitvijo tako hud poraz, da se dolgo ne bodo okrepili. Takrat je dobil Hoover pri volitvah 444, demokratski kandidat Smith pa samo 87 glasov. V primeri s tem glasovanjem je sedaj šele mogoče oceniti uspeh demokratov. Predsednik Hoover se bo nahajal odslej v precej neprijetnem položaju, ker bo moTal v drugi polovici svojega predsedovanja računati z opozicijo v kongresu in v senatu. To sicer ne bo imelo direktnih posledic, ker bo po ameriški ustavi pričel poslovati novo izvoljeni kongres šele koncem prihodnjega leta tako, da bodo posledice torkovih volitev nastopile šele pozimi 1. 1931. Po zmagi demokratov je pričakovati, da se bodo sedaj ti zavzeli z vsemi silami za ukinitev novih zaščitnih carin, ki so vzbudile toliko nevolje med ameriškimi gospodarskimi krogi in v vseh neameriških državah. Zunanja politika bo za enkrat ostala pri starem. Z izvolitvijo republikanca Morrowa je prišla v senatu do močnega izraza skupina, ki predlaga, naj Amerika zniža medzavez-niške dolgove ter na ta način omogoči Evropi izhod iz sedanje gospodarske krize. Newyork, 6. novembra. AA. Najbrže bodo republikanci obdržali v poslanski zbornici večino. Zaenkrat je bik) izvoljenih 216 republikancev in 210 demokratov. O osmih poslancih dosedaj še ni znano, katerim strankam pripadajo. V senatu je 48 republikancev, 47 demokratov in 1 zastopnik kmečkega delavstva. Benes poseti Venizelosa Sestal se bo tudi z Mihalakopulosom - Načrt za zimsko delo čsl. zbornice Praga, 6. novembra, č. Kakor dozna-va vaš dopisnik iz zanesljivega vira, bo minister zunanjih poslov dr. Edvard Be-neš posetil s svojo gospo soprogo meseca decembra grškega ministrskega predsednika Venizelosa v Atenah, da mu vrne njegov obisk, ki ga je imel lani grški ministrski predsednik v Pragi, češkoslovaški zunanji minister bo ob tej priliki gost grške vlade. Kakor se doznava, bo imel minister dr. Beneš v Atenah zelo resne pogovore z grškim zunanjim ministrom Mihalakopulosom. Ob tej priliki se bo pokazalo, da je pustil grški sporazum v Ankari popolnoma nroste roke pri pogajanjih z ostalimi državami. Praga. 6. novembra, d. V poslanskem klubu vladnih strank so poročali ministri o programu vlade za delo v zbornici tekom zimskega zasedanja. Program predvideva pet raznih točk. in sicer predložitev zakona za omiljenje agrarne in gosnodarske krize, za kar bo danih 150 milj. Kč. V okviru tega zakona ho izvedena tudi sanacija strokovnih organizacij, ki so zelo oškodovane zaradi brezDo«*1nih podoor. Po tem zakonu bo predložen zbornici načrt za ustanovitev fonda v svrho podoiranja obrti. Izdelan ie že tudi zakon za sistematično izvedbo ^irnVnnot«»7n?b inves*'-cij. za Var bo nnrabb>nrb letno nad nnl milijard® č^Vih Vron. V zvezi s tem zakonom ho sT»r*M>t tudi zakon o ustanovitvi meHoracuskeca in vodnogospodarskega fonda. Ustanovljen bo tudi noseben sosvet za odobritev in izvedbo investicijski načrtov. V tem odboru bodo zastopani vsi resorni ministri ter bodo pritegnjeni vanj tudi ostali činite-Iji. Končno bo predložen tudi zakon o podpori za stavbne akcije, s čimer misli vlada zaposliti številne brezposelne delavce ter poživiti delovanje industrije. Izgredi v Indiji Bombay, 6. nov. AA- Pri sinočnjih ne« redih je bilo 21 redarjev ranjenih. Njihove poškodbe so lažje. Izgredniki so se zbrali v bližini policijskega komisarijata, da bi imeli shod, ki ga je policijski komisar pre» povedal. Redarji so morali ponovno stre« ljati. Množica se je še nadalje upirala in obmetavala redarje s kamenjem. Kakih 100 izgrednikov je bilo ranjenih, od teh so morali 80 prepeljati v bolnico. Abstinenca ejriptsMfo nacionalistov pri volitvah Kairo, 6. novembra AA. IzvrSIlna odbora liberalne stranke in stranke Vafdistov sta sklenila, da bosta njimi stranki bojkotirali zakonodajne volitve, ki jih bo razpisal predsednik vlade Sidky paša na pod-ia.gi novega volilnega reda. Bolgarska narodna banka brez denarja Sofija, 6. novembra AA. Pod naslovom »Bolgarska narodna banka nima denarja« poroča list »Novo Vreme«, da banka ni plačala niti svojim uradnikom plač. Potres v BoteariJ! Sofija, 6. novembra AA. SnoCi ob pol 10. se je čutil hud potres v severno-za-padni Bolgariji Najbolj so prizadeti kraji Bsrkovac, Kubuč, Petroheni. Mnogo hiš je popokalo, škoda Se si ugotovljena. se omejuje le na predlog, naj komisija prouči ter sprejme že preje predlagane predloge glede vojaških rezerv in glede vojnega materijala. Ako bi večina odbora vztrajala pri dosedanjem odklonilnem stališču, potem ne bo sovjetski delegaciji preostajalo drugega kakor oditi. Litvinova izjava je vzbudila veliko pozornost ter številne komentarje. Po Lit vino vem .govoru je nastalo veliko razburjenje med delom inozemskih novinarjev, ker predsednik pripravljalne razorožitvene komisije, nizozemski delegat Loudems ni odredil, da se prevede angleški govor Litvinova na francoščino, kakor je bilo to doslej običajno. Velik del novinarjev je korporativno zapustil dvorano. Zaradi tega incidenta Je prevzel predsedstvo lord Cecil, ki je odklonil splošno debato ter zahteval, naj komisija razpravlja o posameznih točkah dnevnega reda. V nadaljnji poslovni debati Je bifo sklenjeno, da bo odbor najprej razpravljal o členih konvencijskega načrta, ki še niso bili v drugem čitanju. Po končanem drugem čitanju bi potem odbor sklenil, ali bi se celokupni konven-cijski načrt razpravljal še v tretjem čitanju. Važna seja ministrskega sveta Davek za sanice - Davčne olajšave za velike rodbine Beograd, 6. novembra M. Danes ie bila od 17. do 19.30 ure seja ministrskega sveta. Predsedoval ji je predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve general Peter Živ-kovič. Prisotni so bili vsi gg. ministri. Na seji so proučili poročila gospodov ministrov o svojem potu med prebivalstvo. Nato je bila sprejeta dokončna redakcija zakona o likvidaciji agrarnih odnošajev na Begluških posestvih r Bosni in Hercegovini. Minister financ je pooblaščen, da izda potrebno število obligacij. Nazadnje je bila sprejeta redakcija zakona o davku neoženjenih oseb in zakona o davčnih olajšavah za rodbine, ki imajo nad 9 otrok. Jugoslavija in grško-turski sporazum Pariz, 6. novembra. M. »Petit Pa-risien« piše pod naslovom »Beograd se veseli podpisa grško-turškega sporazuma,« da v beograjskih diplomatskih krogih z največjo pozornostjo zasledujejo dogodke, ki se odigravajo v zadnjem času in ki obeležujejo zunanjo politiko nekaterih balkanskih držav. V vrsto dogodkov spadata zlasti ženitev kralja Borisa in potovanje gršk. ministrskega predsednika Venizelosa v Ankaro, ki se je vršilo istočasno s posetom madžarskega predsednika grofa Bethle-na. Podpis grško-turškega sporazuma tolmačijo v Beogradu kot novo garancijo miru na Balkanu in evropskem Vzhodu. Jugoslavija pričakuje v kratkem sklenitev trgovinske pogodbe s Turčijo, ki bo ob enem omogočila končno likvidacijo problema sekvestriranih turških posestev v Jugoslaviji. j vse vedo hrvatski emigranti... Reka, 6. novembra, p. »Vedetta d* Italia« objavlja izjavo neke »Neodvisne demokratske stranke v emigraciji«. Ta izjava pravi, da so se bivši »samostojni demokrati pridružili borbi hrvatskega naroda za popolno neodvisnost« in da se »v borbi proti beograjskim tiranom Dod vodstvom neustrašenih voditeljev dr. Mačka, Pribičeviča. Trumbiča, Pa-veliča, Košutiča in Krnjeviča nahajajo vsi pošteni ljudje v državi«, tako da »med mučenikom Svetozarjem Pribiče-vičem in izdajalcem dr. Paveličem ni več nobene razlike.« Konferenca dalmatinskih škofov Split, 6. novembra č. Dne 11. t. m. se bo vršila v škofijski palači v Splitu konferenca vseh dalmatinskih škofov, ki bodo razpravljali o raznih cerkvenih vprašanjih. Povratek avstrijskega poslanika Beograd, 6. novembra AA. Tukajšnje avstrijsko poslaništvo poroča: Herman Ploenies, pooblaščeni avstrijski minister, se je vrnil z dopusta in danes prevzel svoje posle v poslaništvu. Kaj Obisk predsednika vlade v LJitMfanl Županov poziv ljublfanskenra prebivalstvu — Provi-zorlčen program za l|ublfansko bivanje g. predsednika Ljubljana, 6. novembra, d. Kakor smo že včeraj poročali, bo prišel v nedeljo v Ljubljano predsednik ministrskega sveta g. general Peter Živkovič. Ker bo prvi pomočnik Nj. Vel. kralja to jot prvič službeno obiskal Ljubljano, ga bo prebivalstvo sprejelo iskreno in svečano. Ljubljanski župan g. dr. Puc je ob tej priliki objavil naslednji poziv: Meščani! Gospod predsednik vlade general Peter Živkovič poseii v nedeljo dne 9. novembra 1930 Ljubljano, kamor prispe dopoldne ob 10,06 z zagrebškim potniškim vlakom. Uverjen sem, da boste zaznali to vest z največjim veseljem. Saj je gospod predsednik vlade najvestnejši iz-vrševatelj velikih ukrepov Njegovega Veličanstva kralja od 6. januarja in 3. oktobra. Občudujoči njegovo veliko ljubezen do naroda, njegovo odločnost fn trdno voljo dovesti našo domovino do velike bodočnosti mu bomo pokazali, da znamo ceniti njegovo delo. Sprejeli ga bomo svečano ob prihodu, okrasili bomo hiše z zastavami in pri vsaki priliki bomo ob njegovem bivanju dali javno duška onim mislim in željam, ki so jih polne naše duše: Bog čuvaj Jugoslavijo! Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander in njegov kraljevski dom! Naj živ! predsednik vlade general Peter Živkovič! V Ljubljani, dne 6. novembra 1930. Dr. Dinko Puc 1. r., župan. Za bivanje g. ministrskega predsednika v Ljubljani je za enkrat določen naslednji program: Ob 10.06 ob prihodu zagrebškega potniškega vlaka sprejmejo na peronu glavnega kolodvora ministrskega predsed* nika generala Živkoviča in njegovo spremstvo zastopniki oblasti in mestne občine, pred kolodvorom pa razna društva in mladina Po sprejemu se ministrski predsednik odpelje v hotel »Union«, nato pa v bansko upravo. Ob pol 12. opoldne bo v svečani dvorani vseučilišča slavnostna seja občinske uprave mesta Ljubljane, kjer bo v ime« nu mesta pozdravil ministrskega pred« sednika župan dr. Dinko Puc in bo ro-voril tudi sam ministrski predsednik g. general Peter Živkovič, na kar bo po tem dnevnem redu overovljen zapisnik slavnostne seje. Ob pol 13. je v hotelu Union intimen obed, ob pol 2. se pa ministrski predsednik odpelje z avto« mobilom na daljši izlet v okolico Ljub« Ijane. Zvečer ob 20. je v veliki dvorani Uniona velik banket, ki se ga udeleže najodličnejši predstavniki oblasti in meščanstva. Na banketu bo govoril g. ministrski predsednik. Drugi dan, v ponedeljek od 8. do 12. sprejema predsednik vlade general 2ivkovič v banski upravi deputacije društev in občin ter zastopnikov raz« nih korpcracij iz mesta in province, ki mu bodo izrazili izjave udanosti, razne želje in prošnje prebivalstva. Ob pol 13. popoldne je v srebrni dvorani hote« ia Union obed, h kateremu bodo po« vabljene razne odlične osebe javnega življenja, popoldne pa predsednik vlade obišče nekatere javne institucije in zavode v Ljubljani, na kar nadaljuje svoje potovanje po banovini. C Jugoslovenska gasilska zveza Ljubljana vabi vsa prostovoljna gasilna društva ljubljnske, borovniške, ižanske, kamniške, kranjske, savske in vrhniške gasilske župe k slavnostnem sprejemu g. ministrskega predsednika generala Petra Živkoviča ter ostalih gg. ministrov v nedeljo, dne 9. nos vembra t. L Zbirališče ob % na 9 zjutraj pred Mestnim domom v slavnostnem kro* ju s čepico. — Josip Turk 1. r., starosta; Franc Pristovšek 1. r., tajnik. Ureditev financiianja mestnih občin Važni predlogi Zveze jugoslovenskih mest o ureditvi samoupravnih financ gon naši optantov iz Madžarske Velika razlika med postopanjem madžarske in naše vlade - Budimpešta ni hotela podaljšati izselitvenega roka zime preko Beograd, 6. nov. AA. Glede na kampa* njo madžarskega časopisja kakor tudi z ozirom na vesti, ki so bile razširjene v inozemstvu o dozdevnem izgonu madžarskih optantov iz Jugoslavije, je bilo na mero* dajnem mestu izdano tole obvestilo: S trianonsko pogodbo je bilo določeno, da se morajo osebe, ki so optirale za Ju» goslavijo na Madžarskem ali za Madžarsko v Jugoslaviji, izseliti tekom enega leta po uveljavi j en ju te pogodbe. Ta rok je bil z vzajemnim sporazumom med Jugoslavijo in Madžarsko opetovano podaljšan, zadnji rok pa je bil določen s 1. novembrom t. 1. Ju» goslovenska vlada je glede na tehnične tež« koče. ki so združene z nastanitvijo jugo-slovenskih optantov, ki bi se morali izseliti iz Madžarske, in zaradi neugodnosti pre« selitve pred zimo smatrala za potrebno, da predlaga madžarski vladi, naj se rok pre» selitve podaljša za 6 mesecev, to je do pomla-di prihodnjega leta. Madžarska vla» da pa je odbila jugoslovenski predlog tet je pozvala svoja oblastva, da jugosloveru ske optante, ki ne bi zapustili madžarske» ga ozemlja do konca meseca oktobra, na» silnim potom izselijo. To so tudi storili. Tako je jugosloven« sko mejo te dni prestopilo do 400 rodbin. Ker je madžarska vlada odklonila predlog, da se rok izselitve podaljša, je Jugoslavija vse osebe, ki so v Jugoslavij ali na Ma« džarskem optirali za Madžarsko in s tem postali polnopravni državljani Madžarske, pozvala naj do 1. novembra zapuste jugo« slovensko ozemlje. Doslej se je tako ižse« lilo okrog 170 madžarskih rodbin. Za. iz« selitev madžarskih optantov so jugosloven« ska oblastva dovolila vse olajšave, kakor so predvidene v mirovni pogodbi. Zato je pisava madžarskega časopisja, kakor tudi vest o izgonu Madžarov iz Jugoslavije po» vsem netočna. Konflikt zaradi zagrebškega avtobusnega prometa Zagreb, 6. nov. n. Z ozirom na dejstvo, da je obrtni oddelek mestnega magistrata dovolil koncesijo za avtobusno prevala« nje oseb po Zagrebu mestni občini /agreb« ški, je dala tvrdka Barešič, ki je imela dosedaj edina koncesijo za avtobusni pro» met, novinam izjavo, v kateri pravi, da je banska uprava po vsestranskem occnie« vanju vloženih prošenj dala avtobusno koncesijo tej tvrdki za deset let. Zato za* stopa tvrdka Barešič stališče, da ni pravil* no postopanje zagrebške občine, ki je da« nes obvestila s pismom tvrdko Barešič, da mora prenehati s prometom v onem trenut« ku, ko otvori avtobusni promet mestna občina. Tako postopanje bo oškodovalo tvrdko Barešič za velikanske vsote, ki so bile investirane v ta namen. Vse kaže. da bodo nastale zaradi zagrebškega avtobus, »ega potniškega prometa še velike pravde Iz državne službe Beograd, 6. novembra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je napredoval na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani v 5/1 g. Leon Novak, profesor v 6/1. Predlog za reguliranje trgovine z opijem Beograd, 6. novembra AA. Trgovska zbornica v Skopiju je stavila svoj predlog o ukrepih za reguliranje trgovine za opij- Njeni predlogi so tile: 1. da se ob priliki revizije ženevske konvencije o opi-ju države-podpisnice obvežejo na prvenstveno uvažanje iz držav podpisnic, 2. da se v trgovinske pogodbe vstavi opij' kot predmet za izmenjavo dobrin, 3. da se osnuje nova ustanova s skladišči in primernim laboratorijem za proučevanje kakovosti opija, ki bi prevzela ves opij v skladišče in se pobrigala, da ga čim bolje spravi v denar. Te svoje predloge je poslala zbornica opijski komisiji pri ministrstvu trgovine in industrije. Izvoz grozdja iz dunavske banovine Beograd, 6. novembra AA. Komisija za pregledovanje svežega grozdja v sreskih načelstvih podunavske banovine je dostavila ministru za poljedelstvo poročilo, da je bilo iz teh srezov izvoženo v tej sezoni 2,531.799 kg svežega grozdja v košarah. Grozdje je bilo opremljeno v 456 vagonih. Večji del grozdja je bil izvožen v Avstrijo te češkoslovaška Dnevnik »R 101« London, 6. nov. AA. Danes so na sodi« šču, ki preiskuje vzroke katastrofe R 101, prečitali dnevnik ponesrečenega letalskega ministra lorda Thomsona. V njem naglasa Thomson, da mora vztrajati na tem, da se izvede program poleta zrakoplova »R 101« v Indijo. Sodišče je vprašalo letalskega maršala sira Johna Higginsa, če je TTiom« sonovo stališče vplivalo na potek dogod« kov. Higgins je odgovoril, da so zaradi tega pospešili priprave za polet Vendai je bil po poročilih letalskega poveljnika Colmorea in majorja Scotta poskusni polet zadovoljiv. Zrakoplov je bil dovolj pri« pravljen za polet v Indijo. Prekcoceanski polet »Do X« Amsterdam, 6. novembra AA. Semkaj je priletelo veliko vodno letalo »Do X«, Id bo jutri nadaljevalo svoj polet v Anglijo, Francijo in na Portugalsko. Odtod bo to letalo skušalo preleteti Atlantski ocean. Vojna med banditi Newyork, 6. novembra AA. Snoči sta bili ubiti dve osebi, ki ju smatrajo za člana kriminalnega podzemlja. Ubila sta ju dva neznanca s streli iz neke privatne sobe. žrtvi sta se sprehajali po nekem privatnem parku. Neresnična praška senzacija Praga, 6. novembra h. Današnji jutranji list je objavil senzacionalno vest, da leži v praški bolnici kmečka ženska z azijat-sko kolero. Ta vest je bila od vseh mero-dajnih oblasti takoj energično demantira-na in so tudi novinarji lahko ugotovili, da ni resnična. Nov rekord z motociklom London, 6. novembra AA. Wright je danes na japonskem motociklu »Cork« oo-tolkel svetovni rekord za motocikle. Vozil je povprečno s hitrostjo 150.75 milj na uro. Največja hitrost je bila 152.5 milj na uro. Prejšnji svetovni rekord je znašal 137.75 milj na uro. Imela ga je Nemčija. Samomor matere Novi Sad, 6. novembra 6. Otroci Marije Hufove v Bukinu so bili povabljeni na svatbo. Mati otrok, Marija Hufova, katere mož je že mnogo let v Ameriki in se noče vrniti, je že dalj časa kazala znane duševne bolezni ter si že ponovno skušala vzeti življenje. Snočnji poskus je revi uspel. Ko je bila sama doma, je šla na podstrešje in se obesila. Beograd, 6. novembra p. Zveza jugoslo-veskih mest je danes po dvodnevnem zasedanju zaključila svojo konferenco ter v obširni resoluciji, ki bo izročena merodaj-nim činiteljem, na kratko očrtala svoje predloge in zahteve, nanašajoče se predvsem na ureditev samouprav, financ. Resolu cijo je sestavil ožji odbor, v katerem je bil med drugimi tudi zastopnik Ljubljane g. Iv. Tavčar. Resolucija, ki jo je sestavil ta odbor ter je bila od plenuma konference soglasno odobrena, v glavnem naglaša: 1.) Konferenca, na kateri so bili zastopniki vseh jugoslovenskih mest, je po vsestranski razpravi jn razmotrivanju sedanjega položaja mest ugotovila neodložljivo potrebo, da se po zaslišanju Zveze jugoslovenskih mest čimprej sprejme nov zakon o upravi In samoupravi mest ter zakon o fl-nansiranju samoupravnih teles, da bi se na ta način izenačila organizacija vseh mestnih občin in dosegla enotna administracija, posebno v vodstvu in nadzorstvu nad občinami, a občine dobile sodobni ustroj, ki bo odgovarja! vsem komunalnim zahtevam, ki se danes stavijo na občine v splošno državnem, nacionalnem in lokalnem interesu s stališča narodne celine ter čim večjega napredka v interesu države ln občine. 2.) Zveza jugoslovenskih mest prosi vlado, naj ne ukinja posameznih virov dohodkov mestnih občin, ker trpi vsled tega občinsko gospodarstvo In proračunsko ravnovesje, a je ta ukinitev v večin! primerov v korist samo posameznim gospodarskim panogam na škodo velikih nalog, ki jih imajo občine prf osnovanja In vzdrževanja šolskih in zdravstvenih, socialnih In humanih zavodov, prometnih naprav in dragih ustanov, k| služIjo potrebam javne uprave In osnovnim ter nespornim življenjskim potrebam celokupnega prebivalstva, tudi onega, ki ničesar ne prispeva za občinske potrebe, ker je oproščeno občinskih doklad. Zaradi tega prosi Zveza jugoslovenskih mest, naj se občinam še nadalje pusti popolna svoboda in možnost, da po svojih potrebah In lokalnih prilikah Izgrade svoje finance, da odmerjajo in pobirajo še nadalje hišnona-jemninsko doklado (zgradarino) ter da se v zvezi s tem ukine § 6 zakona o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 8. maja 1930. 3.) Zveza jugoslovenskih mest osvaja predlog šefa občinskih financ mestne občine sarajevske, po katerem Je izdelan šema in pravilnik o načinu budžetiranja mestnih občin kot podlago za razpravo o tem vprašanju ter poveri zastopnike Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva in Splita, da kot ožji odbor sestavijo načrt definitivnega pravilnika o budžetiraniu mestnih občin. 4.) Zveza jugoslovenskih mest prosi vlado, naj ne nalaga mestnim občinam novih bremen za vzdrževanje raznih državnih ustanov. V zvezi s tem naj se izpremene člent 50, 56 in 194 zakola o notranji upravi, ker preveč obremenjujejo občine, zlasti s stroški za policijo. Kraljeva vlada naj zbere podatke o tem. koliko so morale prispevati občine na osnovi teh predpisov, ker se bo na ta način najbolje prepričala, da so mestne občine s temi izdatki preobremenjene. 5.) Nujno potrebna ie tudi sprememba »a-kona o narodnih šolah, po katerem so občine dolžne plačevati stanarine učnemu csob-ju, v zakonu o zdravstveni zaščiti Šolske mladine pa naj se olajšajo pogoji za zgradbo šolskih poslopij. 6.) Vlada se naproša, da spremeni zakon o nedržavnih cestah, zlasti v določbah o popravilu cest potom kuluka. 7.) Občinam naj se zasigura STobodno rai-polaganje z njihovim zemljiščem, zlasti z javnimi trgi, cestami itd., za kojih vzdrževanje morajo občine nositi velika bremena. 8.) Denarne globe, ki jih izrekajo mestna načelstva in mestne polieijske oblasti, naj pripadejo občinam, ki morajo nositi bremena za razne državne ustanove. 9.) Izvede naj se revizija zakona o bolnicah in ukinejo ali vsaj omilijo določbe o prispevkih mestnih občin za vzdrževanje bolnic, ker pomenijo ti izdatki preveliko obremenitev občinskih financ. 10.) Predpisi o prispevku za poljedelski fond naj se primerno revidirajo in mestne občine oprosts tega prispevka glede na dejstvo, da morajo skrbeti za mnoge druge ustanove, ki prihajajo posredno aK nej»-sredno v korist tudi poljedelstvu. 11.) Mestnim občinam naj se prepnste rse ▼eselične takse (takse za kino, cirkuške predstave itd.), ki se pobirajo na ozemlju posameznih mestnih občin. 12.) Vlada se naproša, da v načelu pristane na diferenciacijo doklad na razne davčne oblike in v konkretnih primerih tudi n» progresivno odmero občinskih doklad. 13.) Maksimiranje trošarine na vino in alkoholne pijače naj se ukine ter prepusti mestnim občinam, da odmerijo trošarino po lokalnih prilikah in potrebah. 14.) Vlada se končno naproša, naj med proračunskim letom ne ukinja posameznih virov občinskih dohodkov, ker to ogroža ravnotežje v občinskih financah, marveč naj vs« take odredbe veljajo šele za prihodnje proračunsko leto. Diktator za borbo - čikaškimi banditi Ameriški banditi naropajo letno do 5 milijard dolarjev — V Chicagu so izvolili posebnega diktatorja za iztrebljenje banditov London, 6. novembra, d. Brzojavka >Ex-change Telegrapha« iz Newyorka poroča, da ukrade ameriški banditizem svojim žrtvam nad 5 milijard dolarjev letno. Samo bankam so odnesli v zadnjih petih letih preko 11 milijonov dolarjev. Gornje številke je navajal ameriški bankir Braun na skupščini društva bankirjev. Govornik Je pripomnil, da se banditski podvigi posrečijo v veliki večini slučajev, tako da zavzema banditizem veliko vlogo v dnevnem gospodarskem življenju. Po vojni. Je nadaljeval Braun, je banditizem zavzel tak razmah, da je postal naravnost gigantsko podjetje, katerega voditelja »o uplivnejši kakor katerikoli narodni gospodar. Zločin, banditizem in politika so tesno zvezani med seboj. Nikjer drugje na svetu ne predstavlja banditizem tako mogočen in upliven faktor v vsakdanjem gospodarskem življenju kakor v Ameriki. Znano je tudi, da je policija proti njemu brez moči in da je popolnoma demoralizirana zaradi osvete raznih družb podzemlja. Kakor poročajo ia Chicaga, Je bil tam imenovan diktator z nalogo očistiti mesto banditov. Diktatorja Alexandra Jemija so izvolili čikaški milijonarji in mu dali polno-močje, da z vsemi sredstvi iztrebi banditizem. Tako stoji sedaj Chicago na predvečer največje borbe, kar se jih je vršilo proti banditom. Rudniška katastrofa v Ameriki V rudniku »56 Creek« so eksplodirali jamski plini ter pokopali pod ruševinami Atheus, (Ohio) 6. novembra d. V rudniku »56 Creek«, ki leži kakih 12 km od mesta Atheusa, so eksplodirali jamski plini. Eksplozija je bila nenavadno močna ter so porušeni vsi dohodi v rove. Zaradi tega je ostalo zakopanih pod zemljo 156 rudarjev, ki bodo najbrže postali žrtev te nesreče. Med njimi se nahaja tudi predsednik delniške družbe, ki je lastnica tega rudnika. V njegovi družbi sta bila tudi dva uradnika m dva državna rudarska nadzornika. V rudniku se je nahajalo za časa eksplozije okoli 300 rudarjev, od katerih se je po dosedanjih podatkih rešilo 144. Na kraj nesreče ie odhitelo mnogo reševalnih kolon in gasilcev, ki poskušajo prodreti do pokopanih rudarjev. Reševalna dela pa otežkočuje požar, ki je izbruhnil po eksploziji. Eksplozija sama se je pripetila baš v hipu, ko se je peljal predsednik družbe v rov. Newyork, 6. novembra g. Število smrtnih žrtev pri veliki rudniški katastrofi znaša nad 200. Uprava premogokopa spo- 156 rudarjev roča danes, da se nahaja Se 156 rudarjev v gorečem jašku in da teh ne bo mogoče več rešiti, vendar pa je uspelo rešilnim moštvom ob nevarnosti lastnega življenja spraviti na dan nekaj trupel in nekaj nezavestnih rudarjev. Med mrtvimi je tudi predsednik premo-gokopne družbe W. E. Titus, ki je skupno s 6 inženjerji inspiciral rove m ga je presenetila eksplozija. Tudi vseh 6 inženjerjev ej izgubilo življenje. Ponesrečeni predsednik Titus je bil eden od največjih premogovnih industrijalcev. Pred vhodom ▼ premogovnik so se odigrale obupne scene. Rudarji iz sosednjih jaškov so se zbrali ter protestirali proti upravi rudnika, ki je po njihovem mnenju kriva nesreče, ker se ni ozirala na razne opomine zaradi varnostnih naprav. Tisoče žena in otrok je čakalo pred vhodom na usodo svojih hranilcev. Razburjenje v mestu je velikansko. Da prepreči nemire, je policija v strogi pripravljenosti. Javni objekti so zastraženi po močnih oddelkih policije. Pred otvoritvijo indijske konference Konferenco bo otvoril angleški kralj v lordski zbornici ~ Zahteve indijskih nacionalistov London, 6. novembra. AA. Prihodnjo sredo bo angleški kralj otvoril indijsko konferenco »okrogle mize« v kraljevi galeriji lordske zbornice. Druga seja konference bo v saintjameski palači, kjer so priprave za konferenco že gotove. V palača bo nastanjeno tudi tajništvo konference. Istotam so se vršile zadnje dni preliminarne seje delegacij indijskih držav in Britske Indije. Mizo, ob kateri bo sedelo 86 delegatov, ao iagotovill nalašč za to priliko. Nahaja se sedaj v »prejemnici kraljice Ane, kjer je imela pomorska konferenca svoje plenarne seje. London 6. novembra AA. Snočl je govoril lord Peel, bivši tajnik za Indijo in član predstoječe Indijske konference, o težko-čah, ki Jih bo morala premagati konferenca. Ena težkoč Je, da Je nastala ▼ indijskih političnih krogih neka zmešnjava v vprašanju pojmovanja statusa dom in Jona in ustave. Indijci zahtevajo, naj se Indija popolnoma Izenači s oetalknd domlnJonL K B*- sreči se o nekaterih ustavnih problemih ni razpravljalo doslej s stališča, kakšna ustava bi bila najbolj primerna v sedanjih razmerah za Indijo, temveč zgolj o vprašanju, ali naj ddbi Indija značaj dominjona ali pa ne. Odnošaji med Indijci in muslimani, varstvo manjšin, odnošaji med indijskimi vladarji so veliki problemi, o katerih bo pač morala indijska konferenca vsestransko razpravljati. Kautsky in boljševizem Berlin, 6. nov. s. V ravnokar izišli knjigi znanega socialno»demokratskega pisatelja Karla Kautskega »Boljševizem v zagati«, prihaja Kautskv do zaključka, da se bo boljševiški eksperiment kljub svoji smelo« sti z vso gotovostjo izjalovil. Njegove na« loge se v sedanjih okoliščinah in s sedanji« mi sredstvi ne bodo mogle rešiti. Izjalov« Ijen eksperiment bo v Rusiji dovedel do prevrata, mogoče v obliki kmetske revolu* ctja, Spomenik hvaležnosti Franciji Beograd, 6. novembra. AA. Odbor za postavitev Spomenika hvaležnosti Franciji je pozval vsa naša humana in patri joti čna društva, ki želijo preko svojih delegatov prisostvovati svečani seji v zgradbi novo univerze in svečanemu odkritju spomeni« ka, da to javijo odboru (urad protokola ministrstva za zunanje zadeve) v Beogra« du najpozneje do sobote 8. t. m. Svečana seja na univerzi se vrši 11. t. m. ob 9. do« poldne, odkritje spomenika pa ob 11. Navodila za obdavčenje prodajalcev monopolskih predmetov Beograd. 6. nov. AA. Oddelek za posredne davke ministrstva financ je poslal vsem direkcijam in finančnim oblastvom tale odlok: Z več strani prihajajo pritožbe, da posamezne davčne uprave pri predpisu dav» kov prodajalcem monopolskih predmetov vzamejo celotni bruto dobiček kot davku podvrženi dobiček. Znano je, da so prodajalne monopolskih predmetov več ali manj oddaljene od monopolskih skladišč in zato pride do večjih ali manjših izdatkov, kakor so prevoz, poškodbe pri zavijanju in pretovarjanju, vremenske neprilike itd. Razen tega spadajo med izdatke najemni« na lokala, razsvetljava, kurjava, obresti za posojila, škoda, nastala pri drobni prodaji itd. V kolikor finančni organi pri obda-« čevanju niso upoštevali teh momentov r>e» go so obdavčili celotni dobiček, je neza* dovoljstvo upravičeno. Da se to stanj® uredi, se zapoveduje vsem davčnim upra» vam, da maloprodaialcem, če pri prijavi ali v razpravi dokažejo katerega izmeti gornjih izdatkov, upoštevajo in izločijo od obdavčenja. Če se odmeri davek po svobodni oceni, se morejo ti momenti tek+* sto ugotoviti po svobodni occni. Rogaška Slatina v letošnjem poletju V splošni statistiki, ki smo jo bili priob%. čili o celotnem slovenskem tujskem promet tu, se ni bilo mogoče ustaviti podrobnejet pri posameznih tujskoprometnih cenitvah,. Ker pa so baš statistike posameznih leto« višč zanimive zaradi primerjave in pa žara« di kontroliranja porasta ali padca gostov, z drugimi besedami: napredovanje ali nazadovanje letovišča samega, prinašamo de nes podroben pregled gibanja tujcev v na* šem prvem zdravilišču, Rogaški Slatini. Promet kaže malenkosten napredek odi lanske do letošnje sezone tako po števil:* tujcev, kakor prenočnin. Letos je bilo 77?» gostov z 107.728 nočninami napram lanskiti> 7535 z 106.039 nočninami. Pri tem seveda ni govora o razočaranju* ker porast prav za prav ni velik, in to preprostega vzroka, ker Rog. Slatina ve>S tujcev pod streho niti ne more spraviti. V nekem pogledu je vendar napredek: Ce de» limo število nočnin s številom gostov, opa* zimo, da so se letos vsi ustavili za povprefi« no 14 dni, dočim lani 12—13 dni. In ta kljub lanskemu ugodnejšemu vremenu? Lahko z gotovostjo trdimo, da bi v primeru večjega števila razpoložljivih sob ta. ne bile nikoli prazne, saj zdravilna moft naše Slatine postaja znana daleč po Evropi, kar dokazuje podrobna statistika, ki zaznamuje goste z vseh kotov naše celine, sicej ne v visokem številu, a vendar. Pri pregledu podatkov nas bo pač v prrfc vrsti zanimalo, odkod so gostje prišli in > kakšnem številu so bili zastopani. Največ tujcev izkazuje Rog. Slatina pa.4-iz Jugoslavije in sicer 5880, dočim odpad©-ostanek 1840 na inozemce. Statistika je izredno točna in nas celo informira, odkod so naši državljani in v kakšnem številu. Največ je bilo Zagrebčanov (1550), Ljub« ljana (3561) s celo ostalo Drav. banovino (584) na čudo še daleč tega števila ne dosega. — Beograjčanov (965) in Vojvodio« cev (918) je približno enako, obojih pa ra2» meroma zelo mnogo. Gostje od drugod s!e» de v manjših ali višjih številkah, najmanj je pač iz razumljivih razlogov Dalmatincev (170) in le dva Črnogorca. Vsekakor pa J«; treba podčrtati ponovno značilno nizko število slovenskih gostov. Izmed inozemcev je daleč pred vseniL drugimi največ Madžarov (1062) za kater'* mi daleč slede Avstrijci (341), začudi nas, pa, ko čitamo, da je bilo le 45 Čehoslova* kov. Vendar je pa tudi to razumljivo, kee imajo le*ti dosti podobnih zdravilišč doma in zato v toliko večjem številu posečajo naše Alpe in še bolj naše morje. Po vsaj nekaj zastopnikov kažejo skoro vse evropske države skozi do Skandinavskih (T) fn na drugi strani je celo 10 Egipčanov pri« šlo k nam iskat zdravja in razvedrila. V splošnem je treba reči, da je slika, ki se nam nudi iz statistike, dosti razveselji« va, želeti bi le bilo, da bi se zgradilo Sa v večjem stilu par hotelov, da bi potem ar Rogaški Slatini govorili kot o evropskem zdravilišču in letovišču. Še ena majhna, dasi zgovorna vrsta šte» vilk. Slatina Radenci 1. septembra še ni zaključila svoje sezone, ker jo je v tem ma« secu še obiskalo 84 tujcev s 1546 nočninami (vsak povprečno 18 dni), in to ne samo Ju« gosloveni, ki si iščejo tihega počitka, tem« več celo nekaj inozemcev. Hmeljski trg žatec, 6. novembra h. Tendenca čvrsta, živahno nakupovanje na deželi, cene 350 do 550 Kč. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: vreme bo stalnejše, bolj"še, jasnejše. Situacija včerajšnjega dne: visok pritisk, prihajajoč z oceana je prodrl na kontinent zlasti v njegovo srednje področje ter se je razširil sedaj tudi na njegove južne predale ln povzroča splošno nastopanje lepega vremena Pritisk Je povsod jako porastel. in sicer za 8 do 16 mm. povečini v vzhodnih ln južnih predelih. Temperature so v južnem Primorju porastle za 1 do 4 stopinje, dru&od pa so padle od 1 do 6 stopinj. Dunajska vremenska napoved za petek: Mirno vreme, nekoliko oblačno, zjutra3 slana in megla, podnevi milo. Naši kraji in ljudje Zahvala Težka je ura ločitve, toda sveta dolžnost me kliče zopet v domovino. Ne morem verjeti, da sem bil že pet let deležen Vašega dela, da sem obenem deležen Vaših simpatij. Videl sem uspehe Vaših stremljenj in predvsem Vaše velike ljubezni do naše države, domovine, naroda in njegovih repr^-zentantov. Za ta globoki bratski čut ee Vam iz srca zahvaljujem in čutim, da danes ni treba več izgovarjati ge-pla zvestoba za zvestobo, temveč samo zvestoba tudi brez računa revanže. Naše sorodstvo — krvno in jezikovno, naša sorodnost mišljenja, naše kulturno zbližanje in oni veliki koridor bratske ljubezni so jamstvo svetle bodočnosti, katero sem videl graditi z delom mož-gan in čuta. Ne bom pozabil nikdar na lepe čase svojega delovanja v prekrasni Sloveniji, kjer sem mogel konzulo-vati ne samo z razumom, ampak tudi s srcem. Zahvaljujem se Vam za to duševno in čustveno obogatenje in v bodočih svojih stremljenjih Vam bom vedno blizu. Vašemu delu pa navdušen brat Dr. František ResL Franjo Lukačič f Središče, 6. novembra. V turobno razpoloženje praznika Vseh •vetnikov je bolestno odjeknila vest^ med nami; Franjo Lukačič, župan središki je mrtev. Po dolgotrajni borbi na življenje m smrt je na dan Vseh svetnikov popoldne prestalo biti njegovo srce, izmučeno in utrujeno, ki je itak že dolgo črpalo vso Kvojo življensko silo menda le iz tiste trajne volje in tistega neizprosnega hote« Tjja po delu in življenju, ki je bilo lastno Seniu vrlemu možu velike energije in de« Javnostl Kljuboval je dolgo in končno podlegel. Smrt ga je odrešila dolgih in hu« dih muk, ki mu jih je prizadevala njegova težka bolezen. Umrl je mož dela, tihega, nesebičnega in požrtvovalnega dela, ki edino prinaša pravi ugled in spoštovanje. Že od mladih 1-it se je udejstvoval v vseh narodnih, kulturn n gospodarskih institucijah našega kraja. Županoval je 11 let naši občini, za katero si je pridobil nevenljivih zaslug. Vodilo bi predaleč, naštevati podrobno vse institu« cije, društva in organizacije, kjer je dolga leta deloval in sodeloval, a celo poglavje bi bilo treba napisati o njegovih zasiugah za narod in zlasti za domači kraj. Že strt m izmučen od težke bolezni je do zadnjega t brezprimerno energijo opravljal županske posle. Izšel je iz narodno zavedne stare, pred« ▼ojne središke generacije in spada v vrsto onih naših značajnih mož, ki so si upali izpovedati svojo narodno zavednost tudi takrat, v avstrijskih časih, ko je bila na« rodna zavest vrlo težka in požrtvovalna za« deva. Bil je iskren Jugoslcven, neizprosen in požrtvovalen borec, dosleden in nepo« pustljiv zastopnik svojega kulturnega in političnega prepričanja. Po značaju tih in skromen, ljudomil in postrežljiv v osebnem nastopu in občevanju, si je s svojim nese« bičnim delom pridobil velik ugled in pri« ljubijenost v vseh slojih, doma m povsod, kjer so ga poznali. Dobro se zavedamo Središčani, koga smo izgubili in spremljali v nedeljo na njegov tihi, zadnji dom. Dokončal je svojo ze» meljsko pot mož velikih vrlin, ki je bogato dajal, a skromno jemaL Umrl je mož, kje tak je še med nami? Poslednja pot Joška Goloba Maribor, 6. novembra Včeraj so v Vuzenici položili k večnemu počitku v najlepši moški dobi preminulega šolskega upravitelja g. Joška Goloba. Od blizu in daleč so hiteli prijatelji in znanci pokojnega, da ga spremijo na njegovi zadnji poti. Najbolj številno je bilo zastopano seveda učiteljstvo, šole od avstrijske koroške meje pa prav do Maribora, Hoč in Frama, mnogobrojni Vuzeni-čani in okoličani. Bil je žalni sprevod, kakršnega Vuzenica še ni videla. Sprevod so otvorili ognjegasci iz Vuze-nice in Vuhreda, ki so pokojnega Joška tudi nosili na njegovi zadnji poti ob častnem spremstvu Sokola Vuzenica-Muta, Vuhred-Marenberg in Slovenjgradec. Za njimi se je razvrstila šolska mladina iz Vuzenice in Mute. Ganljivo je bilo videti, da ni bilo šolarja brez večje ali manjše kite cvetja, s katerim je mladina zagrnila zadnje počivališče priljubljenega učitelja. Sledilo je mnogobrojno občinstvo, sreski načelnik Fr. Viher iz Slovenjgradca, stolni župnik msgr. Umek iz Maribora, sreski šolski nadzornik iz Slovenjgradca in Pre-valj Grmovšek in Močnik ter banovinski svetnik Mravljak. Pred hišo žalosti in na pokopališču je odpela šolska mladina dve žalostinki, za njo pa učitelji pevci. Na grobu je izpregovoril domači nad-župnik in dekan, za njim pa v imenu občine, krajevnega šolskega odbora ter požarne brambe župan Josip Mravljak. V imenu Sokola se je poslovil starosta slo-venjgraškega Sokola br. dr. Zeleznikar, za domače učiteljsko društvo pa predsednik Terčak iz Marenberga. V iskrenih besedah je vzel slovo od svojega nekdanjega soseda, sodelavca in prijatelja šolski upravitelj Anton Hren, ki je zastopal tudi UJU poverjeništvo v Ljubljani. Vrsto govornikov pa je zaključil stolni župnik msgr. Umek iz Maribora, ki je prišel pred 18. leti kot kaplan v Vuzenico in istega leta je nastopil ondi svoje službeno mesto tudi pokojni Joško Golob. Ta lepa pozornost in gesta msgr. je napravila na navzoče občinstvo zelo prijeten vtis. Spomin Joška Goloba bo še dolgo živel med nami. Naša severna meja je z nJim izgubila močan steber in izvrstnega delavca v času, ko najbolj pogreša dobrih in preudarno mislečih voditeljev. Vrlemu Bar janu v spomin Barje, 6. novembra V sredo smo spremili k večnemu počitku markantno barjansko osebnost, posestnika Ivana Remžgarja iz Črne vasi. Pokojnik je bil rojen leta 1869. na Barju. Od staršev je podedoval revščino, svojim otrokom pa je zapustil z ozirom na Barje kaj lepo premoženje. Našega vrlega Barjana je pri delu zadela kap ln kakor hrast se je zrušil. Poznal ga je ves južni del Ljubljane. Bil je vedno in odločen Jugosloven in za take kremenite narodnjake je vzgojil svoje tri sinove. Veličasten pogreb priča, kako je bil pokojnik spoštovan in upoštevan. Ker je bil član Sokola Ljubljana IV., se je udeležila pogreba tudi deputacija tega sokol-skega društva. Vse Barje je zaihtelo, ko so začele padati težke grude na pokojnikovo krsto. Ivan Remžgar naj počiva v miru, mi pa ga ohranimo v častnem spominu. Huda nezgoda pri poljskem delu Poljčane, 6. novembra. Zadnje slabo deževno vreme je poljska dela silno oviralo. Le težko se je ujel pra* vi dan brez deževja. Zato so ob količkaj lepih dneh vsi zgrabili za delo in tudi žen« ske so prijele bodisi za plug ali za brano. Tudi 46 letna posestnica Helena Rapova iz Lovnika blizu Poljčan je šla z brano na njivo. Pri delu pa se ji je nepričakovano pripetila zelo huda nezgoda. Ko je nam« reč Helena pri brananju na strmi njivi pri ovinku, hoteč obrniti, brano vzdignila, se je na spolski zemlji spotaknila in padla — brana pa z zobmi na njo Konji so že potegnili, preden se je mogla ubožica re* siti izpod brane in so jo nato vlekli v ta* kem položaju še kakih 200 korakov dalje. Pri tem si je Ropova zlomila desno nogo, pa tudi po ostalem telesu ji je povzročilo močno poškodbe železno zobovje, ki ji je trgalo obleko in kožo s telesa. Nedaleč od Helene Ropove je sicer oral nekdo, vendar nesrečnice ni slišal, ker je bil obrnjen baš na nasprotno stran in pa ker je silni vihar, ki je vladal ta dan, pre« vpil njene presunljive krike. Šele, ko se je orač obrnil, je z grozo opazil nevarni po« ložaj in hitro rešil Heleno izpod mučilne« ga orodja. O nesreči je bila takoj obveščena ma» riborska rešilna postaja, ki je ranjenko s svojim avtom prepeljala v bolnico. Stanje Helenino je tako, da bo bržčas treba am» putirati desno nogo. Lavoslav Jerin 75-Ietnik Zagorje, 6. novembra. V romantični zasavski zevi, nasproti se« lišča Renki stoji čuvajnica št. 293. Tam sta se 1854. naselila diplomirani čuvaj Lovrsno Jerin in njegova mlada žena Neža Ranči« gaj. Leto kasneje je privekal na dan 6. no« vembra na svet mali Lavoslav, a spet leto kasneje je vlak povozil skrbnega očeta. Za« čela se je trnjeva pot. Z materjo sta mora« la zapustiti čuvajnico in se naseliti v Top« lice, kjer je mali deček 1. 1870. dovršil šolo z odličnim uspehom in skušal postati vrtnar pri rudniku. Ko je 1880. kupila TPD rad« nik, je dobil mesto pri ekspediciji. kjer si je kmalu pridobil zaupanje in tak ugled, da ga je delavstvo 1898. izvolilo za upravitelja bratovske skladnice, kjer je s pravo ljubcz« nijo in umevanjem za težnje rudarjev de« loval do svoje upokojitve 1. 1908. Ves svoj prosti čas je poslej porabil za raziskovanje zgodovine domače grude, že od 1. 1900 piše dnevnik, ki hrani zanimive spomine na sve« tovno vojno. Zbral je nešteto narodnega blaga, pesmic, pregovorov, kar je bilo po večini objavljeno v Štrekljevi zbirki. Bil je tudi stalni dopisnik »Slovenskega Naro« da«. Še danes je njegov spomin izredno točen. Od vseh strani prihajajo k njemu staroupokojenci, vdove in drugi, da posre« duje med njimi in oblastmi. Čvrst, duSev« no in telesno prožen je ostal do danes. Kot Sokol je bil tri leta starosta. Sedem otrok sta z rajno zakonsko družico Uršo vzgojila v odlično naprednem duhu. Jurij je na glm« naziji v Krivi Palanki poučeval telovadbo in matematiko. Med svetovno vojno se je boril kot dobrovoljec, napravil krvavi pot čez Albanijo in pozneje padel v bitki na Kajmnkčalanu kot »Djordje« v odredu Voi« vode Vuka — tako se glasi kratko poročilo njegovega poveljnika Adama Tonkoviča — »u velikoj in krvavoj bitki 28. (16.) okto« bra 1916. na položaju zvanom »Čuka«, hra« bro, kao i više njegove brače pogodjen od bombe u 4. sata u jutro.« Vsak teden so bili nad očetom orožniki, ki je zakopal si« nova pisma v vrt, narednik L. ga je hotel spraviti v fronto, a se mu ni posrečilo. Se posebno piko so imele oblasti nanj radi odločnega glasovanja proti vojnemu posojilu občine. Jerin je pregovoril še druge in so zaradi lepšega, prisiljeni, plačali samo 13.000 K. dočim je n. pr. trboveljska obči« na plačala v isti namen daleko čez milil.m. Kmalu je topliška četrt, kier je domova* Jerin, dobila ime »Serbenviertel«. Posledice tega je moral okušati drugi sin SHvoj. Ne« koč je zaklical — Živela Srbiia dobil je dve leti ječe. ki jo je odsedel v \Vollersdor« fu. kjer je delil isto usodo kot dr. Kramar, s katerim se je osebno seznanil. Posledice mzzfih zaporov in slabega ravnanj* obdati še sedaj. Vojteh je nadučitelj pri Sv. Lov» rencu nad Prežinom, Lojze pa bančni urad« nik v Celju, tekmovalec sokolske vrste * Luksemburgu, Parizu in Pragi, sedaj župni načelnik celjske župe, priznani organizator. Hči Poldka se je poročila s trgovcem L. Monuhom, istotako vzornim in požrtvoval« nim delavcem pri Sokolu, SPD, športnem klubu, r trgovini ji pomaga druga hčerka Pepka, očetu pa gospodinji požrtvovalna Francka. Jubilantu želimo, da bi še dolga leta r krogu svoje družine gledal lepo solnce ju« goslovenske svobode, ki jo je tako željno pričakoval in dočakaL Zastrupljen je z octovc kislino Rimske toplice, 6. novembra. Marija Dvorškova iz Strenskega pri Rimskih toplicah že dalj časa boleha. Za* radi starosti je močno oslabela. Nedavno pa jo je položil trajno v postelj še mrt* voud. Ko se je včeraj zjutraj odpravil sin Ka* rol na delo in je kasneje odšel tudi mož po opravkih v Šmarjeto, da nakupi potreb« ne stvari v trgovini, je ostala Marija sama doma. Naenkrat je vstala in se s težavo privlekla do mize ter pričela iskati pijače, da bi si utešila žejo. Na mizi je našla stek* lenico z belo tekočino. Ne da bi se prej prepričala, kaj je v njej, je steklenico od* pria in nagnila. Mahoma je začutila v že* lodcu krčevite bolečine. Spravila se je na* zaj v postelj. Ko se je vrnil mož domov, mu je nesrečna ženica pričela pripovedo* vati, da neznosno trpi. Mož je kaj kmalu uganil, da je ▼ zmoti namesto vode pila oetovo kislino. O nesreči je takoj obvestil sina, ki je prihitel domov in takoj oskrbel vse potrebno za prevoz trpeče matere ▼ celjsko bolnico. Stanje Marije Dvorškove, ki je stara že 71 let, je precej opasno, ker je izpila znatno količino kisline. Prvo kavarno na Dunaja je ustanovil Poljak KoISfcM, ki je spoznal kavo pri Turkih. Turški način pripravljanja kave sega v 16. stoletje. V naših krajih mu še danes dajemo prednost. Toda le malokdo i važuje, da so življenski pogoji dandanes popolnoma drugačni kakor nekdaj, ter more biti vsakdanje uživanje močne kave nevarno. Tega je kriv srčni in živčni strup kofein, ki je v navadni kavi. Samo kava Hag, ki je brez kofeina, daje največji užitek kave brez škodljivih dražilnih učinkov kofeina. Pri tem kava Hag glede okusa, arome b« izdatnosti ni slabša kakor druga kava najdražje vrste. Posebno slastna je kava Hag pripravljena na turški način. Tudi pozno zvečor morete piti kavo Hag, kolikor jo hočete, n e da bi Vam močneje utripalo srce, n e da bi bili razburjeni, n e da bi občutili kakšne težave alf nemirno spali. Uverite se s poizkusom: Kava Hag je naprodaj v vseh dobrih trgovinah z živili, dobiva se pa tudi v kavarnah in hotelih. Trije drzni vlomi v Ljubljani še o Vlomu v Prisojni ulici — Vlom v Slomškovi ulici — Drzen vtom na Gasil ski cesti Ljubljana, 6. novembra Zadnje čase je imela Ljubljana sicer pred raznimi vlomilci, tatovi in slično so-drgo mir, toda te dni je bilo izvršenih več drznih vlomov v stanovanja, ki dokazujejo, da imamo v mestu zopet opraviti z nevarno in podjetno vlomilsko tolpo. V treh dneh so bili izvršeni trije vlomi, od katerih so se sicer vsi trije posrečili, toda v enem primeru je policija vlomilca z bogatim plenom takoj zasačila. Včeraj smo poročali, da je bilo v torek v Prisojni ulici vlomljeno v stanovanje Ivana K. Tat je s ponarejenim ključem odprl stanovanje, v sobi vse premetal in prebrskal, vrgel vso obleko iz omar na tla in ker ni ničesar našel, je nato še vlomil v pisalno mizo, v kateri je bil fotografični aparat znamke »Radentokfiren« z dvema ploščama. Aparat je bil skoro nov in dragocen. Vreden je okrog 7.500 Din. Njegova velikost znaša 10X15. Vlomilec se pa ni zadovoljil samo s tem plenom, pobral je tudi razne dopolnilne leče in druge fotografske potrebščine, poleg tega pa je pobral tudi okrog 1.500 Din, ki jih je našel v omarici. Vsega skupaj ima K. okrog 10 tisoč dinarjev škode. Ob 4m In V^IO uri! OPERETA Novo! ognjevite ljubezni, očarljivega petja, muzike in humorja Kneginja čardaša V glavnih vlogah junakinja iz filmov »Dvoje src v % taktu«, priljubljena Greti Theimer novi Rudolf Valentino, lepi pevec Paul Vlcenti ter vesela humorista, priljubljena Ernst Verebes in Albert Paulig. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. popoldne. Telefon 2124 Elitni Kino Matica KULTUMNI PREGLED LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Petek. 7.: Zaprto. Sobota, 8.: Mladoletje. Red. A Nedelja, 9.: Ob 15. Janezek-Nosanček. Mladinska predstava. Izven. — Ob 20. Go-spa_ ministrica. Ljudska predstava po »nižanih cenah. Izven. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Petek, 7.: Zaprto. Sobota, 8.: Grof Lusemburški. Opereta. — Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 9.: Ob 15. Madame Butterfly. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20. Mascotta. Premijera. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Petek, 7.: Zaprto. Sobota, 8.: Aleksandra. A. Kuponi. Nedelja, 9.: Ob 15. Sen kresne noči. Kuponi. Navadne dramske cene. — Ob 20. Lutka. Premijera. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Začetek ob 20 Sobota, 8.: Križni pajek. Otvoritvena predstava. Nedelja, 9.: Križni pajek. Repriza. PTUJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Ponedeljek, 10.: Aleksandra. Gostovanje mariborskega gledališča. Velika francoska študija o Otonu Župančiču Kakor nam sporoča ljubljanski Francoski institut, pripravlja g. Lucien Tesniere, bivši lektor francoščine na tukajšnjem vseučilišču, sedaj profesor slovanskih jezikov ln slovstev na univerzi v Strasbourgu, knjigo z naslovom >0. Županfič«. Knjiga (v francoščini) izide sredi decembra t. 1. na 450 straneh v formatu 14X20 cm, debela približno 4 cm, z belim ovitkom. Ta knjiga bo vsebovala bio- in bibliografski uvod o Otonu Župančiču in študijo o pesnikovem simbolizmu, v drugem delu pa bo znatno število Župančičevih del v francoskem prevodu. Knjiga je dana v snbskripcijo in sicer: navadna izdaja po 45 Din, izdaja na luksuznem papirja po 100 Din (slednja izdaja je rezervirana samo za sub-skribente in se ne bo dobivala na književnem tr^j). Cene v subskripciji so znatno znižane, tako da bo navadna izdaja pozneje v knjigarnah precej dražja. Te ugodnosti bodo torej deležni samo subskribenti, ki se takoj priglase Francoskemu institutu v Ljubljani, zakaj subskribcijski rok traja samo približno dva tedna. Toliko posnemamo iz dopisa, ki nam ga je poslal Francoski institut. Vest, da je g. profesor Tesniere, avtor znamenite študije o slovenskem dualu, pripravil za tisk obsežno študijo o našem največjem sodobnem pesniku, bo vsa naša javnost sprejela z iskrenim veseljem. Preverjeni smo, da bo študija — poleg prevoda Zupančičevih izbranih pesmi — dosegla tudi v francoskem literarnem svetu svoj namen: opozoriia bo na doslej neznanega poeta ene najmanj znanih literatur v Evropi. Vsekakor bo knjiga Tesniera dragocen prispevek k našemu duhovnemu zbližanju s francosko civilizacijo. Zato objavljamo subskribcijski poziv Francoskega instituta s toplim priporočilom, da naj si to knjigo nabavi slednji naš knjigoljub, ki razume francoski. Ob tej priliki bi opozorili še na to-le: Ce pride k nam kakšen odličen tujec, zlasti književnik ali znanstvenik velikega naroda, smo vedno v zadregi, kaj naj mu damo v spomin, da bi se vsaj malo seznanil z našo kulturo. Študija o Župančiču, ki jo je izdal v italijanščini prof. Cronia, je bila takšno primerno darilo, ker je spisana v svetovno-znanem jeziku. Tem večjega pomena je francoska knjiga g. Tesniereja. Želeti bi bilo, da bi naša društva, ki imajo opraviti s tujci, kakor tudi mestna občina, naročila več izvodov te knjige in jo imela pripravljeno za takšne, ne ravno redke primere. Zakaj v kulturni propagandi smo še vedno preveč pasivni! Jubilej Save Todoroviča Beograd. 4. novembra. Včeraj je bil v natlačeno polnem gledališču proslavljen jubilej našega zaslužnega odrskega umetnika Save Todoroviča. Lepa slovesnost je bila hkrati tudi intimna ln presrčna. Govornikom ni bilo treba v ničemer pretiravati, saj si je Sava Todorovič v teku 50 let svojega gledališkega dela pridobil nevenljivih lovorik, zaslug, ki ne bodo pozabljene. Sava Todorovič nima zaslug samo na čisto igralskem in režiserskem področju, ni samo ustvaril velikega števila odrskih likov, ni bil samo eden najbolj gorečih pospeševalcev ruskega repertoarja na beograjskem odru, marveč je tudi prispeval dobršen del dela in truda za utrditev igralsko stanovske organizacije. Zato ga Je Udruženje imenovalo za častnega Slana. Sava Todorovič je še vedno igralec-umet-nik. Pri igralskih veteranih češče opažaš, da so njihove starostne sposobnosti samo še razvaline nečesa, kar je bilo nekoč. Pri g. Savi Todoroviču tega ni. Njegova svežost nas preseneča. Njegovo igralsko znanje nas kajkrati prijetno iznenadi celo dane9, ko se je igralska veščina že zelo razvila in ko iščejo tolika nova pota. Snoči je igral v Beogradu prvikrat >Stri-žka Le Bonarda« po istoimeni drami. Ne glede na to. da je ta drama po svoji tezi že nekam zastarela in ni ne za njo in ne za njeno tezo danes toliko zanimanja, kakor ga je bilo nekoč, ko je bil položaj nezakonske dece neprimerno težavnejši — nas je g. Sava Todorovič s svojo igro zainteresiral za komad. Pozabili smo za trenutek nesodob nost pisateljeve teze. Ta francoski avtor Je imel srečo, da je baš g. Todorovič držal njegov komad pokonci, zakaj manj dobri igralec bi brez dvoma doživel polom. Tako pa se je zgodilo, da je občinstvo živahno ploskalo, kadarkoli se mu je bila ponudila prilika. Človek včasi ni mogel presoditi, ali je publiki ugajala kakšna pointa v komadu, ali katera uspela gesta našega jubilanta. Vsekakor je g. Todorovič približal ta komad današnjemu občinstvu. Samo ob sebi se ume, da je bil jubilant predmet dolgih in burnih ovacij, da večer ni potekel brez cvetlic, darov in — prikritih solz. Zakaj — petdeset let na odru... Jubilant je bil ganjen tako kot njegovo hvaležno občinstvo. O vlomu Je bila seveda obveščena policija, ki je takoj uvedla obširno preiskavo ter posnela odtise prstov. Do sedaj vlomilcu še niso na sledu. Drug nič manj drzen vlom je bil tudi včeraj ponoči izvršen v Slomškovi ulici pri neki tamošnji tvrdki. Vlomilec je vdrl t klet, s sekiro šiloma odprl drvarnico in odnesel več stvari. Koliko škode je napravil, še nI znano, ker se prizadeti lastnik še ni vrnil domov. Podrobnosti o vlomu bomo še poročali. * Tretji, gotovo najdrznejši vlom Je bil pa včeraj izvršen med 2. in 3. uro zjutraj na Gasilski cesti 7. v stanovanje in uradne prostore glavnega založnika zagrebškega piva Ivana Bajžlja. Bajžljeva soproga je nekoliko bolehna, ponoči ji je postalo nenadoma slabo in odšla je na hodnik. Njeni spalnici nasproti je kuhinja, poleg te pa pisarna. Ko je gospa stopila na hodnik, je začula v kuhinji sumljiv ropot, zdelo se ji je, da nekdo prestavlja skodelice. Skoro istočasno je prihajal šum tudi iz pisarne in čuti je bilo, da nekdo razmetava papir po sobi. Bajžljevi se je takoj zdelo, da nekaj ni v redu, in zakričala je: »France, Polde, na pomoč, tatovi so v hiši!« Sinova France in Polde, ki spita v sobi nad pisarno, sta začula materine krike in sta naglo pohitela v pritličje. Krike pa je čul tudi nepovabljeni nočni gost, ki je bil s tem opozorjen. Mož se ni dolgo obiral temveč jo je naglo ubral po poti, po kateri je prišel. Skočil je skozi okno in Izginil v noč. Ko so Bajžljevi pohiteli v pisarno, so seveda takoj ugotovili, da je bilo vlomljeno. Vlomilec je prišel v stanovanje na ta način, da je na dvorišču pri kuhinjskem oknu na zunanji in notranji strani odstranil šipo in zlezel v kuhinjo, od tam pa v pisarno. V kuhinji je vse prebrskal, odpri je tudi vetrino, našel pa ni ničesar, kar bi mu ugajalo. Zato pa je bil plen v pisarni obilnejši. Tam je neznanec odprl vse predale, razmetal listine, dokumente in druge stvari po tleh ter povzročil v sobi pravcati kaos. Iz predala je pobral 16.530 Din. Takoj po vlomu so Bajžljevi obvestili policijo, ki pa je bila o tem že informirana. že pol ure po vlomu je namreč na Go-sposvetski cesti službujoči stražnik Franc Kunovar zalotil nekega moškega, ki je ves zasopel prihajal iz Vošnjakove ulice. Nosil je v roki majhen sveženj, bil je v robec zavit denar. Stražnik je neznanca aretiral in odpeljal na kriminalni urad, kjer so ugotovili, da imajo opravka z 20-letnim Mihaelom Pečaričem, brezposelnim delavcem rodom iz Kopra na Goriškem. Ko so ga vprašali, odkod ima denar, je dejal, da mu ga je izročil neki delavec, ki ga pozna samo po imenu Pavel. Dozdevnega Pavleta je tudi točno opisal in dejal, da sta bila zmenjena, da se zjutraj sestaneta na stavbi palače Pokojninskega zavoda na Dunajski cesti. Policija mu tega seveda ne verjame, kajti ugotovila je, da je bil Pečarič mesec dni v službi pri Bajžljevih. Razmere v hiši so mu bile torej dobro znane in skoro gotovo je, da je Pečarič vlomil pri Bajžljevih. Seveda ni izključeno, da mu je nekdo pomagal, kajti gospa Bajžljeva zatrjuje, da sta morala vlomilca biti najbrž dva. Cula je namreč istočasno ropot v kuhinji in v pisarni. Policija je našla pri Pečariču okoli 13.500 Din. Ker je bilo pri vlomu od-nešenih 16.000 Din, je pač čudno, kam je izginilo 3000 Din. Pečarič jih ni zapravil, mogoče je, da jih je skril, verjetno pa je tudi, da je dal 3000 Din svojemu pajdašu, ki je morda stal na straži. Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinih se odlikuje »Franz Josefova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Fosefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Naročajte »Našo dobo"1 »JUTRO« 91. 258 4 Petek, 7. XL 1930 Naši damski plašči ter suknje sa gospode uživajo Izreden sloves BLAOO in DELO PRVOVRSTNO mam cehe nizkei mmm DRAGO GORUP & Co., Miklošičeva 14. Domače vesti • Deset milijonov Din za spomenik kralja Petru Osvoboditelju v Beogradu. Odbor za post.. itev spomenika kralju Petru, ki mu predseduje general Zivojin Babič, premore po pisanju »Vremena« doslej vsoto 10 milijonov Din. Od te vsote je poldrugi milijon prostovoljnih prispevkov, blizu devet milijonov pa je bilo votiranih od 1926 dalje, ko je bil z državnim proračunom sprejet posebni zakon za postavitev spomenika. Odboru je bilo stavljneih že več predlogov glede kraja, kjer naj bi stal spomenik, ni pa še odločeno, ali bo spomenik kiparsko ali arhitektonsko delo. Vsekakor je težnja odbora, da mora spomenik biti monumentalen in originalen in da mora simbolizirati delo kralja Petra za osvoboditev in uedinjenie Jugoslovenov. Isti odbor vodi skrb tudi za izvršitev drugega zakona, s katerim se predvideva zgraditev Panteona. Vsekakor pa bo to vprašanje rešeno šele po postavitvi spomenika kralju Petru. * Vršilec dolžnosti bana Dravske banovine g. dr. Pirkmajer bo danes v petek odsoten, zaradi česar Izostanejo sprejemi strank. * »Službeni list Dravske banovine« objavlja v 35. številk; med drugim: zakon o izpremembah in dopolnitvah invalidskega zakona z dne 4. junija 1929; zakon o brezobrestnem posojilu v izdelanem gradbenem materiialu dobrovoljcem, naseljencem in optantom za zidanje hiš; zakon o likvidaciji odstopljenega vojnega plena; uredbo o pogozdovanju kraškega sveta, goli-čav in sviža; pravilnik o krčenju gozdov in pretvarjanju gozdnega zemljišča v drugo vrsto kulture in pravilnik o zabrambi pustošenja gozda in o dolžnosti pogozdo-vanja. * Zahvala slovanskih zdravnikov. Cen« tralni odbor vseslovanskega zdravniškega kongresa je splitskemu županu in županom primorskih mest, ki so jih kongresisti po« setili, poslal zahvalno pismo, v katerem 6e veli, da je naš narod naravnost tekmoval, kako bi slovanskim gostom priredil čim prisrčnejši sprejem. Navdušenje za naše morje daje garancijo, da je seme padlo na rodovitna tla in bo prineslo stoteren sad. Člani češkoslovaške zdravniške zveze ne morejo prehvaliti spontanega iskrenega sprejema, Poljaki pa izjavljajo, da jih je do solz ganila izkazana jim bratska slo« vanska ljubav. * Avtomobilski promet preko gorenjskih prelazov nemogoč. Avtomobilski klub obvešča: Po uradnih podatkih je cesta preko Ljubelja zametena 8 snegom, ki je na nekaterih mestih zaradi žametov visok do 2 m, sicer je pa približno 80 cm snega. Prehod preko prelaza z avtomobilom, tudi z verigami nemogoč- Isto velja za Podko. rensko sedlo, kjer je 20 do 30 cm snega in ih Jezersko, kjer je 15 do 20 cm snega. Lubelj in Jezersko sta proglašena tudi že na avstrijski strani kot neprelazna. Pre-lrinost vseh treh gorenjskih prehodov je pričakovati le v primeru južnega vremena, in to šele v 14 dneh. Zaradi nezanesljivosti vremena je pa priporočati prehod v Avstrijo le preko Dravograda, Homca in Št. Ilja, eventuelno preko Rateč in Trbiža. * Petdestletnica katastrofalnega potresa v Zagrebu. Prihodnjo nedeljo bo poteklo petdeset let, odkar je Zagreb zadela stra« hovita potresna katastrofa. Potres je tra» jal 30 sekund Cerkveni stolpi so se zibali tako, da so zvonili sami od sebe. Grozen je bil pogled na porušene hiše. Močno po« škodovanih je bilo nad 3000 hiš in poru« šenih 1500 dimnikov. Stolp katedrale se je moral podreti, istotako tudi frančiškanska cerkev na Kaptolu. Strah prebivalstva je bil tem večji, ker so tudi s podeželja pri« hajala poročila o grozotah potresa. Iz te« danjih ruševin pa se je v kratkih letih dvignil nov Zagreb, ki je danes med naj« lepšimi mesti Jugoslavije. * Povratek ameriških izletnikov. Včeraj se je z večernim brzovlakom odpeljalo potom zastopnika Francoske linije v Ljubljani, Ivana Krakerja. Kolodvorska ulica 35, preko Jesenic, Avstrije. Švice in Francije, okoli 30 ameriških izletnikov, ki so preživeli poletje v svoji stari domovini. Vkrcali se bodo v pristanišču Le Havre na sloveči luksuzni brzoparnik Francoske linije »Ile de France«, ki jih bo prepeljal preko Oceana. želimo jim srečno pot! * Dobro in poceni boste jedli, če se boste ravnali po tedenskem jedilnem listu. Pride! Jutri! Novo! Harry Piel v najnovejšem filmu senzacij Ukradeni aufo Prf^J KINO IDEAL Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja, 2. stanje barometra 3 temperaturo. 4. relativno vlago v % 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1_10. 7. vrsta padavin H Dadavine v mm. dne 6. novembra 1930. Ljubljana: 7. 759, 5, 8.8, E2, 10, dež 4 6 Maribor: 7. 762.4, 4, 95, mirno, 10 - — Mostar: 7. 760.5, 17, 92, mirno, 4, dež 1 0 Zagreb: 7. 758.9, 7, 84, NE 2, 9, —' —' Beograd: 7. 760.9, 5, 95, SE 2, 3, —, Sa« raievo: 7. 761.5, 4, 84, E4, 9, —, Skop. Jie: 7. 763.9, 5, 93, mirno. 3, —, —. Kum=> bor- 7. 760.8, 11, 95, NE4, 4, dež, 20.0 Split: 7. 759.7, 13, 86, ESE 8, 3, —, —. Rab: ti- depeše. Vis: 759.3, 8, 75, S 16, 2, dež, 5 0. N ijvišja temperatura danes v Ljubljani 10S njnižja 5, v Mariboru 3, v Mos^r.u lo v Z-trebu 7\ v Beogradu 3, v Sara:e» vii v SV^piju 4 S ■Incc vzhaja ob 6.44. zahaja ob 16.41, luna vzhaja ob 16.48, zahaja ob 8.8. ki ga priobčuje s potrebnimi recepti ilu-strovana tedenska revija »Življenje in svet«. * Predavanje o slovenskem književnem jeziku bo v prostorih kulturnega društva »Triglav« v Kragujevcu, restavracija »Novi Sad - Palilule«, v nedeljo 9. t. m. ob 11. dopoldne. Predavatelj g. Marjan Telatko. Vabljeni! * Trupla v Savi pri Kranju utopljenega dečka še niso našli. Dne 5. t m. popoldne je utonil v Savi v Kranju, kakor smo poročali, 4-letni sinček g. Antona Štefeta. Trupla včeraj še niso našli. Ker je gotovo voda truplo odnesla dalje, se naprošajo orožniške postaje in dotični, ki bi truplo opazili, da to javijo g. Antonu Stefetu, Kranj, telefonska številka 24. * Ne sme v gostilno. Okrajno sodišče v Kranju je Karlu Zadražniku, rojenemu leta 1895 v Kranju in tja pristojnemu, oženje-nemu mestnemu delavcu, za dobo enega leta prepovedalo zahajati v krčme. Prepoved stopi danes v veljavo in bo trajala do 7. L m. * Dve poneverbi. Oblastva zasledujejo 40 letnega ščetarskega pomočnika Filipa Kerna, rojenega v Mostah pr; Kamniku, k: je 29. oktobra prevzel kot živinski gonjač na sejmu v Lescah od posestnika Ivana Cuzaka v Sadinji vasi dve kravi, ju med potjo prodal, z izkupičkom pa pobegnil. Cuzak ima okrog 6000 Din škode. — Drugi, ki ga tudi zasledujejo s tiralico, je Josip Ježek, bivši zvaničnik na železniški postaji v Bos. Brodu. ki ie poneveril okrog 22.000 Din državnega denarja. * Umorila svojega 73 letnega tasta. V sremski vasi Cajkovcih se je pretekli torek odigrala krvava drama v hiši kmetovalca Čordašiča. Med prepirom je kmetica Agata Čordašičeva z nožem zabodla svojega tasta v srce Triinsedemdeset let stari mož je na mestu obležal mrtev. Surovo ženo so orožniki aretirali. » Fantovski pretep. Iz Pragerskega nam pišejo: V soboto na praznik Vseh svetni« kov je popivalo na Pragerskem v gostilni Stampfel večje število fantov iz okoliških vasi. Vinjeni so se pričeli prerekati, nato pa uvrščati v dva sovražna si tabora. Ene« mu je načeloval neki na dopustu se mude« či vojak, ki je v svoji razbrzdanosti udaril po šipah gostilniških vrat, kar je dalo po« vod za napad. Zabliskali so se noži, po zraku so frčali kozarci, iz ceste je pa za« čelo deževati kamenje Po končani bitki je bilo več ranjenih, gostilniška soba pa po« polnoma opustošena. Škoda, ki jo trpi go« stilničar, znaša baje več tisočakov. Napa« dalci imajo opravka z orožniki in želeti bi bilo, da se pretepači najstrožje kaznujejo. * Tatinska berača. V Litijo sta pripro-sjačila Potočnik Ivan in njegova drjžca Lucija. Prvi je doma iz okolice S.nlsdnika, Lucija pa je iz južnih Krajev. V Litiji sta se oglasila tudi v Kob!erjevi hiši. V veži je zapazil Potočnik potem, ko is miloščino že prejel, lep dežnik, last posestnika Za-vašnika iz Javorja, godno priložnost ie izrabil mokri potnik in je s tujim dežnikom in s svojo družico odkorakal proti Pono-vičam. Okradeni Javorčan :e fatv ,io prijavil orožnikom, ki so šli takoj na zasle-dovarje. Orožnika g?. Bučar in Mihevec sta dvojico zalotila nn cesti proti Savi, povabila sta ju s seboj, zlai pi obujata Potočnik in Lucija kes v zaporih litijskega serišča. Bržkone imata oba oin zakon«, ki ga bo predvajala ZKD v soboto ob pol 3. in v nedeljo dopoidne ob 11. v prostorih elitnega kina Ma* ct. Film nam podaja tako v Biološkem kakor udi v seksuamem pogledu zanimiva kritja; zato priporočamo vsakomur jgled tega filmskega dela. Cene najnižje. u— Novi grobovi. V visoki starosti je umrla ga. Nežika Knezova za Bežigradom v Einsptelerjevi ulici 24. Pred leti ji ie ugrabila smrt soproga, ki je bil ugleden uradnik banke »Slavije«. Pokojnica je bila izobražena narodna žena, ki ni imela sovražnikov. — V splošni bolnici v Ljubljani je umrl zasebnik g. Karel Kal mu s. Pogreb pokojnika bo danes ob 16. — Obema pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje! u— Poziv gasilcem! Starešinstvo Jugo-slovenske gasilske zveze vabi in prosi vse gasilce, da se udeleže, po možnosti vsa} po deputacijah, sprejema predsednika vlade in drugih ministrov v nedeljo okoli 10, zjutraj na glavnem kolodvoru. Vabljena so vsa društva. Kroj paradni! — Starosta J02 Turk. u— Reklamna oddaja plinskih likalnl-kov. Mestna plinarna nam je poslala: Da se čimbolj uvede likanje s plinom, ki Je v drugih mestih tako zelo razširjeno, oddaja mestna plinarna 100 garnitur Ifkalni-kov proti plačilu mesečne najemščine 5 Din. V tej vsoti je uračunjena tudi obraba lepih poniklanih likalnikov, ki so prav tako praktični kakor likalniki z električno strujo, le s to razliko, da so stroški likanja s plinom za polovico nižji, kar je za večino prebivalstva največjega pomena. u— Tečaj češkega jezika za odrasle se bo tudi letos kakor prejšnja leta vršil v šentjakobski šoli. Vpisovanje v ta tečaj bo v sredo 12. t. m. od 18.—19. na tej šoli. Vabimo vse, ki bi se radi naučili češčine, da se vpišejo v ta tečaj. Pouk bo brezplačen. Poučeval bo g. profesor dr. Vaclav Burian. Jugosloven, ki se nauči češki, razume na to vse ostale slovanske jezike. u— Načelstvo Ruskega rdečega križa se toplo zahvaljuje g. Ivanu Železnikarju, trgovcu na Marijinem trgu, za bogato darilo zimskega blaga, namenjenega bedm ruski deci. Plemenitega dobrotnika stavimo za vzgled in v posnemanje vsem onim, ki bi lahko žrtvovali z bogato obložene svoje mize vsaj nekaj drobtinic za siromake, ki nimajo doma in često tudi ne strehe. - Zadruga mesarjev v Ljubljani naznanja občinstvu, -Ja bodo mesnice in mesarske stojnice pričenši z 9. t. m. do i. marca 1931 ob nedeljah ves dan zaprte, zato bodo pa odprte ob sobotah do 19. ure. Kimajte samo PENKALA BATERIJE ker gorfe oajdalje! 300 HOTEL „BELLEVUE" priredi v soboto 8. t. m. za svoje cenjene goste prijeten MARTINOV VEČER z godbo in plesom do 2. Več povemo jutri. 15507 Za pull-overje KOŽUHASTA VOLNA TONI JAGER, Ljubljana, Dvorski trg 8t. 1. DRUŽABNI VEČER SOKOLA MOSTE se bo vršil v soboto 8. novembra ob 8. — Godba Jazz-band. — Plesne vaje se vrše nadalje vsako nedeljo ob 3. popoldne zaradi zasedbe dvorane v sobotah. Vabljeno vse članstvo in prijatelji Sokolstva. 15512 Vaš mož se vam lahko izneveri. ako ne pazite dovolj na nego svojega telesa in ako ta ni dovolj privlačna. Poznana, milovonjiva sol za izpiranje (Isla Splll-salz) vam pomore, da ostanete vedno zdrava, sveža in mladostna, ako se redno nje poslužujete za svojo intimno toaleto. 346-1 d— Knjižnica Delavske zbornice je odprta odslej od 10. do 12. in od 17. do 20. a— Tatvine In sleparstva. Gostilničar-ka Marija Jalenova na Viču je nmela na hrani delavca Matijo Š„ ki je pa L t a brez slovesa odšel, ne da bi poravnal okrog 300 Din dolga. — Mizarski pomočnik France Komidar je te dni posodil brivskemu pomočniku Omerju Kajčiču črne hlače. Kajčič je obljubil, da jih prinese že naslednjega dne nazaj. Seveda se ni več vrnil. Obenem je pa Komidar tudi ugotovil, da mu je iz stanovanja ukradel par moških čevljev. u— Obsodba zaradi detomora. Včeraj se je zagovarjala pred senatom petorice v Ljubljani neka ženska iz Grahovega pn Cerknici, kj je umorila svojega otroka in nato truplo zakopala v gnoju. Obsojena Je bila na štiri mesece težke ječe. u— Suknjo so mu ukradli. Včeraj je na policiji prijavil trgovski pomočnik Ivan Vlaj, da mu je nekdo med 16. in 17. uro iz skladišča trgovine Vfej v VVolfovi ulici ukradel črno zimsko suknjo, v kateri Je imel tudi rokavice. u— Kam pa jutri zvečer? Nič vpraševati, je že odločeno! Vsak zaveden Ljubljančan ve, kaj je njegova narodna dolžnost in bo priše' jutri ob 20. v kolodvorsko restavracijo m prisostvoval Martinjevanju, ki ga priredita šentpeterska moška in ženska podružnica CMD. Na sporedu bodo lepo petje, srečolov z bogatimi dobitki, zelo mikavna godba. licitacija goske in drugo. Za dobro in ceneno postrežbo je kar najbolie preskrbljeno. Torej pridite vsi! u— Redna plesna vaja Preporoda ho v soboto ob pol 20. v areni Narodnega do« ma Plesni mojster g. Jenko bo nadaljeval pouk letošnjih plesnih novosti. Novince opozarjamo, da jim bo g. Jenko točno ob napovedani uri na razpolago. Vljudno vabljeni! u— Plesne vaje ASK Prlmorje. Začetek v nedeljo 9. t m. ob 15.50 v beli dvorani Uniona. Vabila so že razposlana. Pismene reklamacije na: Plesne vaje ASK Primorje, kavarna Emona. n— Snežni čevljj in sraloši se popravljajo solidno pri Jožetu Mokorelu, Mirje 2. u— Čuvajte svoje zdravje! Ob deževnem vremenu se vsakdo najlažje obvaruje prehlada, če nosi galoše, ki jih dobi najcenejše in najboljše edino pri tvrdki Bata in to ženske že za 19 in 69 Din, a moške za 79 Din. Cene so res tako nizke, da s! lahko vsakdo nabavi te neobhodno potrebne galoše. u— Mestna ženska CM podružnica v Ljubljani bo imela občni zbor 10. ob 5. popoldne, Beethovnova ulica 2. u— Sokol Šiška priredi v soboto 8. t m. v salonu Reininghaus Martinov večer s plesom in godbo. o— Našel se je uhan z brfljantom, dobi se ga v ekspeditu Narodne tiskarne, Knafljeva ulica 5. Iz Maribora a— Občni zbor mariborske ZKD bo 16. t. m. ob pol 10. dopoldne v Apolo-kinu v Mariboru. Poleg običajnih točk obsega dnevni red še naslednje: povodom petletnice Zveze bo izročenih delegatom iz osme-ro krajev zvezinega področja osem novih ljudskih knjižnic, s katerimi dvigne Zveza število svojih knjižnic na 50. Profesor dr. Ljudevit Pivko bo predaval o zgodovini, ciljih in organizaciji narodno-prosvetnega dela na Češkoslovaškem. Dana bodo tudi pravna pojasnila o novem avtorskem zakonu. Predvajan bo kratek vzoren prosvetni film. Udeležencem je od prometnega ministra dovoljena polovična vožnja. Popoldne in zvečer predvaja Zveza v kinu Union velik zgodovinski zvočni film »Ha-dži Mura t«. Vabimo vsa društva in njih člane k obilni udeležbi. — Odbor. a— Iz gledališča. V soboto se bo uprizorila moderna opereta »Aleksandra«. Ab. A in kuponi. V nedeljo bo popoldanska predstava klasične komedije »Sen kresne noči«. Veljajo navadne dramske cene in kuponi Zvečer ob 20. bo premijera zelo zabavne operete »Lutka« v režiji g. Trbu-hoviča. Nastopil bo po daljšem presledku g. A. Harastovič kot gost, naslovno partijo pa bosta izmenjaje se peli gdč. Udovičeva in Barbičeva. ZDRAVNIK DR. FR. DELAK ordinira od 9.—12 in od 2.-4. ure KOROŠCEVA UL. 2/L 14839 a— Dramatična prireditev Rdečega križa na Pobrežju. Kakor smo že poročali, Je priredil krajevni odbor Rdečega križa na Pobrežju na dan Vseh svetnikov in v nedeljo 2. novembra dramatičen večer. Vprizorila se je času primerna ljudska igra »Mlinar in njegova hči«, ki je žela splošno priznanje. Kakor vse prejšnje, Je tudi to igro vodila in režirala požrtvovalna gospa Klemenčičeva. Vsi igralci dile-tantje so svoje uloge kar najčastneje rešili. Dvorana je bila obakrat polna občinstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo posameznim prizorom — Pri obeh vhodih magdalenskega pokopališča se je na dan Vseh svetnikov nabralo za ubožno deco 1386 Din 70 p. Vsem plemenitim darovalcem in darovalkam se krajevni odbor iskreno zahvaljuje. &— Telefonski promet med Mariborom ln Holandsko. Z včerajšnjim dnem je bil otvorjen telefonski promet med Mariborom in Holandsko. Triminutni pogovor velja 97.35 Din. a— Za učiteljski dom v Maribora je zbrala v gostilni Mravljalk v Vuzenici v proslavo spomina pokojnega šolskega upravitelja Josipa Goloba med gosti, učitelji in drugim občinstvom gdč. LJublslava Grmov-šek, učiteljica iz Mute, 500 Din. a— Pozor dljaki-šahlsti! Vsi dijaki, ki se nameravajo udeležiti korespondenčne partije med ljubljanskimi in mariborskimi dijaki, so vabljeni, da se udeleže v soboto 8. t m. ob 3. popoldne v državni gimnaziji sestanka tamkajšnjega šahovskega kluba, na katerem se bo vršilo posvetovanje glede odigranja te partije. I Samo še danes! -Ob pol 8. in 9. zvečer General don Manuelo l l I film iz krvavih mehiških bojev za svobodo! Vsi sedeži pri vseh predstavah po Premiera! Prvič v Ljubljani! Tel. 2730. KINO DVOR 4 Din a— Koncert »Drave« 8. t. m. v »Uniona« ob 20. a— Otvoritev reševalnega tečaja. Sinoči se je vršilo v prostorih prostovoljnega gasilskega društva predavanje za rešilni tečaj, ki bo trajal 6 tednov. Odslej se bodo redna predavanja, ki jih ima zdravnik dr. Karel Ipavic, vršila vsak ponedeljek in sredo ob 20. ter so za vse člane gasilce obvezna, prost pristop pa imaio tudi dru-ri, ki se zanimajo za pomoč v prvi sili. a— Nezgoda v gorici. Viničar Anton Gole iz Gačnika pri Jarenini je na ilovnatih tleh v gorici tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v mariborsko bolnico. a— Nov sneg na Pohorju. Komaj je pod toplimi poljubi zadnjega juga izginil sneg z obronkov Pohorja in Kozjaka, ie nebo poslalo novo pošiljko snega, ki bo po vseh znakih sodeč obstal v veliko veselje zimskih športnikov. a— Iz policijske kronike. V sredo je bil aretiran zaradi potepuštva 40-!etni delavec Franc Šut iz Slamniaka pri Ljutomeru. Na policiji so našli, da ima na vesti tudi tatvino kolesa, zaradi katere ga zasleduje orožništvo v prekmurskih Križevcih. Oddan bo sodišču. — Po gostilnah je beračil m bil nasilen 28 letni tkalec Franc Vn-jica iz Gor. Rijeke pri Novem Marofn. Šele dvem stražnikom se je posrečilo ga ukrotiti in spraviti v policijske zapore. Iz Celja e— Celjsko Ljudsko vseučilišče. V po« nedeljek 10. t. m. ob 20. bo predavala na tukajšnjem Ljudskem vseučilišču v poslop« ju trgovske šole lektorica angleškega jezi« ka na ljubljanskem vseučilišču gospa Co« pelandova o britanskih pokrajinah. Preda« vanje bodo spremljale krasne skioptične slike. e— Danes je zadnji dan za obnovitev srečk V. razreda 20. kola državne razred« ne loterije. Kdor svojih srečk ne bi obno« vil do drevi, je zamudil rok m bodo srečke prodane drugim interesentom. e— Odvetniško in notarsko uradništvo celjskega okraja se je v zavesti, da leži njegov napredek le v močni stanovski or« ganizaciji, organiziralo v Društvu sloven« skih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju. Omenjeno društvo bo imelo v ne« del jo 9. t. m. ob 9. dopoldne v salonu ho« tela »Evrope« svoi letošnji letni občni zbor, katerega naj se udeleže tudi vsi oni uradniki in uradnice omenjenih strok, ki še v društvu niso včlanjeni. Na dnevnem redu bo razgovor o važnih stanovskih za« devah. e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrl 42 letni brezposelni delavec Karol Feldin iz Žepine, občina Škofja vas pri Celju. e— Borba dveh nočnih junakov. Pred dnevi sta se neko noč v vrnjenem stanju sporekla tovariša, 20 letna Binček L. ;n Lojzek H., oba iz Celja. Začela sta se ob« sipati z vedno krepkejšimi psovkami, na« posled pa so besede postale meso in kosti in razvil se je najlepši ameriški box«match. Ginljivi prizor so opazovali zapozneli pa* santi na cesti, pa tudi na oknih vseh bliž« njih hiš so se pojavili radovedni gledalci, ki jih je vrglo iz mehkih pernic pridušanje liutih borcev. Konec gorečemu obračuna« vanju je napravil stražnik, ki je oba ju« naka odpeljal v zapor. e— Novo vince je močno. Predsinočnjim se je navlekel 42 letni prodajalec ščetk Štefan O. sladkega novega Štajerca, ki mu je kmalu zlezel v lase. Štefan je prišel končno tudi v Zumrovo gostilno na Glav« nem trgu. kjer se je sporekel z natakari« co in ii ročno zalučal trdo ščetko v gla« vioo. Obenem je razbil tudi polno stekle« nioo vina. Natakarica je poklicala stražni* ka, ki je odvedel Štefana na policijo, kjer se je ta pokesal svojega greha in je porav« nai povzročeno škodo Tudi natakarica mu ie velikodušno odpustila žalitev in bole« čino. Štefan pa le še ni hotel mirovati in je bil že dobro uro nato aretiran v kavar« ni »Evropi« na Krekovem trgu, kjer ie žalil in nadlegoval goste. Noč je moral prespati v policijskem zaporu, zjutraj pa so mu po« vedali, da bo moral šteti lepe kovače za mestne reveže. e— Plesne vaje trgovskih nameščencev se bodo odslej vršile redno vsako soboto v mali dvorani Celjskega doma. Prihajajte točno! Iz Skoffe Loke SI— Izseljevanje v Francijo. V kroniki naših dii menda ni žalostnejšega poglavja, kakor je izseljevanje naših najtrdnejših ln najkrepkejših delovnih moči v inozemstvo. Tuji premogovni revirji in tuji gozdovi izsesavajo zdravo silo našesra narodnega telesa. V škofjeloškem okraju se je izselilo v teku letošnjega leta 44 moških, večinoma fantov, ki brez zadostnih jamstev hite iskat srečo po sveto. Iz Kranja r— Koncert najmlajših. V soboto 8. te« ga meseca se bo vršil pod pokroviteljstvom Kola jugoslovenskib sester ob 20. v gim* nazijski telovadnici violinski in pevski koncert. r— še besedo o nožu. Torkovo »Jutro« je poročalo, da je bil v soboto zvečer na« paden in hudo ranjen Vinko Jamnik, zis darski delavec iz Primskovega. Orož« niška patrulja je ugotovila, da se je Jams nik vračal v usodni noči v družbi dveh prijateljev v Stražišče. V bližini čuvajnice pod Gaštejskim klancem so srečali družbo pekovskih pomočnikov, ki je bila precej glasna in korajžna Po izzivanju je prišlo do pretepa, v katerem se je zlasti zkazal najmlajši pekovski pomočnik Vinko A. iz Kranja. Ta je potegnil nož in zabodel Jamnika v trebuh in pleča. Po zločinu se je korajžna družba razpršila Mlade ptičke so zbrali šele v torek orožniki, pred kate« rimi je Vinko izpovedal, da je zabodel Jamnika le v silobranu. Resnico bo dogna* lo aodišče. Bo najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo Proti prenosu nalezljivih bolezni dupljine v ustih in grlu uporabljajte okusne ANACOT-PASTILE DR. VVANDERA. Dobivajo se v vseh lekarnah. 350 r— Opozarjajo se vsi mladeniči, bivajo« či v Kranju, ki so rojeni leta 191! di st> zgladijo najpozneje do 9. t. m. od S. do 11 v občinski pisarni v svrho vpisa v re» fcrutni spisek. Za obveznike, pristojne v tukajšnjo občino, ki bivajo izven obline, morajo to dolžnost opraviti njihovi svoj« ci. S seboj morajo prinesti: družinsko po. lo, davčni izkaz ter vojniške izprave očeta in starejših bratov, ki so že odslužili svoj kadrski rok. Kdor se temu pozivu pravo« časno aH sploh ne odzove, se bo moral za= govarjati zaradi neizpolnjevanja vojnih obveznosti. . r— Ponovno opozarjamo, da je v kavar. ni Narodni dom vsak večer koncert. Iz Kamnika ka- Adaptacija. Tukajšnji urar Janko na Šutni je v svoji hiši preuredil trgovino in jo opremil z velikimi izlozbenimi okm. Iz Krškega kr— Češkoslovaški praznik. V petek 31. oktobra se je vršila v sokolski dvorani proslava češkoslovaškega praznika. Dvora, na je bila zasedena od meščanstva in va. ških fantov iz Vidma, ki jih je pnvedel s seboj v velikem številu upravitelj g. Vog. >ar Proslavo je otvorii prosvetar br. Vut> kovič na kar je sledilo zanimivo preda, vanje'br. dr. Pivka iz Maribora o borbi za neodvisnost Češkoslovaške. Moški zbor je odpel pod vodstvom br. Vutkovica pred predavanjem našo in češkoslovaško himno, po" govoru pa »Staročeško« in »Jaz sem Slovan«. Iz Kočevja kč— Gospodinjski tečaj v Banji Loki. V Banji Loki je v začetku tega meseca banska uprava otvorila trimesečni gospodinjski tečaj. Vodi ga gdč. Beningerjeva, pomaga pa ji še gdč. Kleindienstova. Tečaja se udeležuje okoli 20 deklet iz Banie Loke in okoliških vasi. Taki tečaji so nedvomno velikanskega pomena za napredek naših vasi. Z Bleda hI— Porušen most. Zaradi zadnjega de. ževja je Sava Bohinjka tako narasla, da je porušila 4. t. m. del ribenskega mostu. Promet je čez ta most začasno ukinjen. bi— »Blejski otok« in »V»ntgar« sta naslova knjižicama, ki ju je izdal upokojeni šolski upravitelj g. Žirovnik. Knjižici sta opremljeni z mnogimi slikami. Iz Litije i— Drevi zanimivo predavanje. V petek ob 20. bo predaval v prednjaški šoli litijske, ga Sokola Mariborčan profesor Lavrenčič o vzgoji dece in naraščaja. Kakor znano je g. profesor vodil tudi telovadbo »Ju. trovčkov« v Martinščici. Predavanje ne bo interesantno samo za šolnike in telovadce, nego priporočamo udeležbo tudi širšim krogom, ki sta iim mar vzgoja in zdrav, stvena stran naših malčkov. Predavanje bo v Sokolskem domu. BTez vstopnine. Iz Dobove do— Zopet polom mlekarne. Ko je prevzel mlekarno zadnji zakupnik, je kazalo, da se bo podjetje v korist domačinov ugodno razvijalo. Pa tudi ta podjetnik ni uspel; zraven je ostal oddajnikom mleka menda še za po! meseca dolžen. Ponovni polom potrjuje že nekoč izrečeno sodbo, da je bila mlekarna ustanovljena na nezdravi podlagi. Prave mlekarne ne bo pri nas vse dotlej, dokler se ne ustanovi živinorejska in z njo združena mlekarska zadruga. Iz Trtjovelš t— Osebne vesti. Svojo službo je nasto. pil učitelj g. Rafael Rihar na osnovni šoli na Vodi. G. Rihar je znan sokolski dela. vec in vnet športnik — Rudniški inženjer. geometer g. Franjo Štefe je pred kratkim položil v Beogradu avtorizacijski geome. terski izpit. Iskreno čestitamo! t— Delavske pokojnine. Ker so se po Trbovljah vztrajno širile govorice, da se namerava novoupokojenim rudarjem zni. ž-ati njih pokoinine, je odposlalo tukajšnje društvo rudniških upokojencev na mini. strstvo za šume in rude tozadevno resolu. cijo. na katero je prišel te dni odgovor. Ministrstvo za šume in rude v tem svojem odgovoru poudarja, da se novoupokojen. cem pokojnine ne bodo znižale, z novim rudarskim zakonom pa se bodo uredile tu. di pokojnine staroupokojencev. Upokojen, ci hodo.to vest gotovo z veseljem pozdra. vili. Iz Braslovtf br— Prispevek. Ob priliki odkritja Pun. eerjevega spomenika sta bili na obeh 'zho» dih pokopališča postavljeni mizi z nabi« ralnikoma. Zbirka je vrgla 750 Din v io-brodelne narodne namene. Iz Mozirja mo— Oznanilne table bi bilo treba postaviti. Ker jih ni, razen na obeh občinah, je lepakov m njih ostankov vse polno po drevju in hišah, kar trgu ni v okras. h Ptuja j— Prvo gostovanje mariborskega gledaš lišča v Ptuju bo v ponedeliek 10. t. m v moderni šlager opereti »Aleksandra«, ki se odlikuje po zelo zabavnem dejanju ter temperamentni, mestoma celo operni mu. ziki. V tej opereti bo prvič nastopil v Ptu. ju bivši prvak beograjske operete g. Dju. ka Trbuhovič. ki bo pel tudi glavno tenor, sko partijo Nastopi ves operetni an. sambi in zboT. Veljajo navadne operne cene. Gostovanje se bo vršilo le v prime, ru, če bo gledališče razprodano do sobote 8. t. m. j— Glasbena Matica in Francoski krožek priredita v soboto 8. t. m. v dvorani Glas. bene Matice večer francoske pesmi. Kon. certni pevec Mirko Pugelj iz Ljubljane, ki gostuje po raznih mestih, bo zapel celo vr» sto skladb modernih frnacoskih skladate, ljev in nam tako prikazal bogastvo frain. coske glasbene literature. Iz Gornjega grada gg— Češkoslovaški narodni praznik so na pobudo Sokola tukajšnja narodna društva proslavila 28. oktobra. Slavnostni govor je imel starešina Sokola br. dr. Rak. gg— Martinov večer priredi sokolsko društva v nedeljo 16. t. m. ob 19. v go. stilni Trobej. Cz Pragerskega pr— Smrtna kosa. Po kratki bolezni je te dni preminula na Vrhlogi pri Prager. skem v 70.1etu starosti spoštovana posest, niča Julijana Golobova. Kako je bila po. kojnica priljubljena, je najlepše pričala dolga vrsta sorodnikov, prijateljev in znan. cev, ki so spremili pokojnico na njeni rad. nji poti. Pokojnici blag spomin, žalujočim ostalim pa naše sožalie! Iz PUštanja pi— Kaj bo z brvijo preko Bistrice, ki je bila že tolikokrat popravljena, da je težko uganiti, kaj spada k prvotni brvi in kaj k popravilom? Prav taka je kakor be. raške hlače. Poudariti in upoštevati mora. mo, da gre preko nje dan na dan do 30 otrok v šolo in da je brv od dne do dne nevarnejša. Štednja v tem primeru, ko gre za življensko varnost pasantov, pač ne bo umestna, zlasti še. če vpoštevamo, da je kredit za to brv že davno stavljen v proračun m da je kupljen že les. Ali čaka naš občinski odbor na to, da zlomijo brv pasanti, ali da }o odnese voda, ne vemo. Iz Gor. Radgone gr— Tombola CMD in NO. Posetite v nedeljo 9. t. m. veliko tombolo, ki jo pri. redita krajevni odbor Narodne odbrane in podružnica CMD Kapela—Slatina Ras denci v gostilni g. Domajnka v Radencih z začetkom ob 14. Tombolske karte se do. bijo v vseh trgovinah v Radencih po 2 Din komad. t Iz Murske Sobote mr— Novi geometer g. Sever, ki je bil premeščen v Mursko Soboto iz Maribora, je nastopil službo. Katastrska uprava bi potrebovala še deset novih geometrov, ako bi hotela urediti v nekaj letih zemljiško knjigo za Prekmurje. Namesto desetih, ki so bili že obljubljeni, smo dobili le enega in prepotrebna ureditev zemljiške knjige je s tem zopet odložena ad aeta... Iz Ljutomera lj— Stavbna sezona je letos nri kraju. Njena bilanca pa je za naše mesto zelo ža. lostna. Sicer je mnogo hišnih lastnikov prenovilo vnanje lice poslopij, izvršile so se tudi manjše adaptacije notranjih pro. štorov, vila g Cerčka. ki se je preko zi. me bila sušila, je dogotovljena — toda no. vega se ni gradilo nič, če ne upoštevamo paviljona na glavnem trgu. ki čaka nedo. zidan na odločitev občinskega sveta. Tudi v tem se kaže gospodarska kriza, ki ovira vsak razmah in podjetnost. GOSPODARSTVO Naglo naraščanje insoiveic Kakor smo že pred dnevi na kratko poročali, je bilo v naši državi po statistiki Jn- foslovenskega društva za zaščito upnikov v agrebu v oktobru 42 konkurzov in 23 prisilno poravnalnih postopanj, skupaj torej 65 insolvenc, nasproti 67 konkurzom v oktobru lanskega leta. Od januarja do oktobra pa smo imeli v naši državi 545 konkurzov in 122 otvorjenih poravnalnih postopanj, skupaj toraj 667 insolvenc nasproti 909 v istem razdobju preteklega leta. Na prvi pogled se zdi, da je letošnje gibanje insolvenc precej ugodnejše kakor je bilo lani. Ce pa se bolj poglobimo v številke, tedaj vidimo, da to velja edino za območje prejšnje Srbije tn Črne gore, dočim je v vseh ostalih pokrajinah države število insolvenc letos znatno večje kakor lani. Jugoslovensko društvo za zaščito upnikov vodi, kakor znano, statistiko še vedno po pokrajinah, kakor so obstojalo e pred razdelitvijo države na banovine, in to predvsem zaradi tega, ker gradiva rz prejšnjih let še ni bilo mogoče predelati na nodlagi nove razdelitve države, in je primerjanje letošnjih številk z lanskimi odnosno z predlanskimi edino mogoče na podlagi stare razdelitve. V naslednjem navajamo skupno statistiko insolvenc za razdobje januar—oktober tekočega leta in predhodnih dveh let (za le tošnje leto je od 1. maja naprej, ko je bil uveljavljen zakon o prisilni poravnavi, navedeno skupno število konkurzov in prisilnih poravnav): 1928 1920 1930 i. poli. 486 610 446 III. četrti. 187 232 156 oktober_66__67_ «5_ 739 909 667 Iz gornjih podatkov je torej razvidno, da je bilo skupno število insolvenc letos manjše kakor lani in predlanskim v istem razdobju. Pri tem pa moramo upoštevati naslednje: V območju bivše Srbije in Črne gore se je zaradi številnih okolnosti (o katerih v okviru tega članka ne moremo razpravljati) kriza čiščenja nesolidnih elementov v trgovini, industriji in obrti precej zavlekla. Kdor je zadnja leta zasledoval gibanje konkurzov, je mogel ugotoviti, da so se konkurzi v Srbiji v 1. 1928. in 1929. ogromno povečali; letos, ko je gospodarstvo Srbije to krizo prebolelo, pa je ta val konkurzov zopet naglo popustil. Nazadovanje skupnega števila konkurzov v naši državi je torej edino pripisati naglemu nazadovanju insolvenc v območju bivše Srbije. Če torej od letošnjega skupnega števila insolvenc izločimo insolvence iz Srbije in Črne gore, tedaj šele dobimo pravo sliko_ o gibanju insolvenc v ostalih pokrajinah države. Tu vidimo, da je svetovna gospodarska kriza zahtevala v našem gospodarstvu številne nove žrtve. Gibanje insolvenc v razdobju januar - oktober letošnjega leta tn prejšnjih let, je razvidno iz naslednje primerjave : 1928 1929 1930 I. polletje 148 114 179 III. četrtletje 49 51 106 oktober_11 19__4S__ 208 184 331 Že v prvem polletju tekočega leta se je v pokrajinah izven Srbije in Čriie gore število insolvenc dvignilo na 179 nasproti 114 v lanskem prvem polletju in 148 v prvem polletju 1928. V tretjem četrtletju tekočega leta se je to razmerje še poslabšalo, v oktobru pa smo imeli v pokrajinah izven Srbije ln Črne gore že 46 insolvenc nasproti 19 ^ lanskem oktobru in komaj 11 v oktobra 1928. Skupno smo v teh pokrajinah imeli od Januarja do konca oktobra 331 insolvenc (od tega 106 prisilnih poravnav), to je sa 147 in solvenc ali 80 % več kakor lani v istem razdobja in za 123 insolvenc več kakor predlanskim. Od prvega letošnjega polletja sem pa se je število teh insolvenc več kakor podvojilo. Če v srbijanskem gospodarstvu ne bi lani imeli omenjene krize čiščenja, tedaj bi letos gotovo tudi v območju bivše Srbije beležili pod vplivom svetovne gospodarske krize naraščanje insolvenc. Tako pa so tam že lani izginile s površja vse šibkejše in finančno slabe tvrdke, ki bi sicer letos posule žrtev gospodarske krize. Letošnja vinska letina v ormoško-Ijutomerskih goricah Ivanjkovci, 4. novembra. V ormoško-Ijutomerskih goricah je bila letos trgatev z 31. oktobrom povsem končana. Pričela se Je 8. oktobra, vendar pa so vinogradniki večinoma čakali do sv. Terezije (15. oktobra), to pa ne povsod v njihovo korist Imeli smo neugoden september in je bilo splošno pričakovanje, da bod« vremenske razmere v oktobrn boljše. Toda baš oktober na mje prinesel toliko padavin, kakor nobeden prejšnji mesec, tako da smo morali lepe dneve zares raciionalno izkoristiti. Toča. jc letos ponovno škodovala vinogradom, tako da je le redkokateri ostal pov- sem ohranjen. Vendar pa so bile poškodbe po toči tako zgodaj, da je toča sicer zmanjšala količino, ni pa uplivala na kakovost. Donos vinogradov je bil letos še vedno v večji ali manjši meri odvisen od škode, ki jo je prizadel hudi zimski mraz v zimi leta 1928-29, tako da je bil donos različen; mislimo pa, da se bo pravilna cenitev povprečnega donosa v tem okolišu gibala letos med 12 in 14 hI na oral, med tem po smo lanski pridelek cenili na 5 do 8 hI. Kakovost ne doseza povsem lanske, vendar pa se bodo tudi letos po kakovosti ne bo mnogo zaostajal za lanskim Povrečno lahko računamo z moštom od 18 do 19 odst. to je z 11 do 12 odstotnim vinom, kar je gotovo dobra kakovost. Mošti lepo vrejo ln bodo pri pravem kletarstvu prav lepo dozoreli. Ob času trgatve je bila trgovina dokaj mrtva; domača trgovina je nekaj pokupila, nekaj pa ljubljanska in mariborska. Nekoliko vagonov vina je odšlo s postaj Ormož, Ljutomer In Ivanjkovci v Avstrijo. Vsakega vinogradnika pa navdajajo z veliko skrbjo izredno nizke eenp. Cena od 4 do 5 Din za mošt z naših krajih v mnogih primerih ne krije stroškov, kaj šele da bi krila kakršnokoli amortizacijqo investirane glavnice. Če so se že producenti odločili, dajati vino po tako nizkih cenah, tedaj pač lahko upravičeno upajo, da bodo gostilničarji kakor tudi vinski trgovci v dravski banovini v prvi vrsti skušali plasirati domači pridelek. Kakor čujemo, se je letos v Ljubljani že popilo okrog 300 h! terana in rebule, oboje inozemskega izvora, in to v času ko vinogradništvo po vsej državi ječi pod najhujšo vinarsko krizo. Kaj čudno je poslušati, ko razni Ljubljančani tarnajo o hudih časih pri teranu, ki se toči po 32 Din liter, med tem ko jugoslovenski vinogradnik dobi za svoj pridelek v jeseni 1 do 5 Din za liter. V našem okolišu so bile nekatere graščinske partije prodane po nekoliko ugodnejših cenah, to pa v početku oktobra, ko je vsakdo še kalkuliral z lepim vremenom v tem mesecu. Da bi se dala interesentom prilika za ogled letošnjega pridelka, se bo vršil 10. decembra v Ivanjkorcih vsakoletni priljubljeni vinski sejem, kier si bo vsak lahko po ugodnih cenah pokril svojo potrebo . = Prisilna poraba domače pšenice in moke v Češkoslovaški. Češkoslovaška vlada Je v torek predložila parlamentu zakonski načrt, £0 katerem bodo morali mlini, ki uporabljajo inozemsko pšenico, v bodoče mleti inozemsko pšenico le pomešano z domačo pšenico, in sicer v razmerju 75 % domače in 25 % inozemske pšenice. Za mletje rži določa zakonski načrt razmerje 95 % domače in le 5% inozemske rži. Tudi uvožena inozemska moka se bo smela spravljati v promet le pomešana z domačo moko, in sicer pri pšenici v razmerju 75% domače in 25% inozemske moke, pri rženi moki pa ® razmerju 95% domače in 5% inozemske. Zakonski načrt vsebuje stroge kontrolne določbe in kazni. Dobavne pogodbe za moko, ki so bile sklenjene pred uveljavljenjem zakona, se bodo smele izvršiti le v moki, ki bo odgovarjala novim predpisom, v ko likor se nobena od pogodbenih strank ne bo odrekla pogodbi. V primeru, da glede diference v ceni ne bo prišlo med stra:i-kami do sporazuma, bo odločala pristojna blagovna borza. Vsak uvoznik inozemsko moke bo moral že pri uvozu določiti me sto, kjer se bo vršilo mešanje z domačo moke.. Dan in uro mešanja pa bo treba tri dni prej sporočiti finančni kontroli. Zaenkrat se še ne da presoditi, če bo zakonski načrt v nespremenjeni obliki tudi sprejet Veljavnost zakona jc predvidena do nove letine, t j. do 31. avg. 1931. Pričujoči zakonski načrt nam kaže. kako dalekosežm agrarno-protekcijonistični ukrepi se pripravljajo v Češkoslovaški. Žitna trgovina in tudi mlinska industrija se seveda odločno proti-vita uvedbi zakona v sedanji obliki. = Ljubljanska borza za blago in vrednote. Zaradi selitve borze v nove prostore v Trgovskem domu bodo v dneh 7. in 8. t m. telefonske zveze z Ljubljansko borzo za blago in vrednote prekinjene, kar naj blagovolijo p. n. člani ter ostali interesenti uvaževati.. Obenem obveščamo vse inte-resirane stranke, da se vrše prihodnje razprave borznega razsodišča (dne U. t. m.) že v borzni dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici št. 27. drugo nadstropje. = Speeialni živinorejski tečaj r Kranju. V Ljudskem domu v Kranju se bo vršil v ponedeljek 17. t m. celodneven specialni živinorejski tečaj za odbornike živinorejskih zadrug. Namen tečaja je. poučiti funk-eijonarje živinorejskih zadrug o Dresoianju in ocenjevanju plemenskih goved, zlasti pri sprejemanju za vpis v rodovnik. Presojanje živine se bo nazorno razlagalo na podlagi 72 znamenitih velikih stenskih slik in tabel po znanem živinorejskem veščaku ©r. Pu-«fhu. Praktično ocenjevanje se bo vršilo pri živini supnišča v Kranju na podlagi ocenjevalnih tabel, ki jih ie neslavno izdala kr. banska uprava v Ljubljani. Tečaj priredi NOVI ROMAN „ JUTRA" V nedeljo dne 9. t. m. prvikrat „Do zadnjega moža" Najlepši roman Zanea Greya sreski kmetijski referent J. Sustič v Kranju. Pouk se bo vršil od 9. do 11. ure predpol-dne in od 1. do 4. ure popoldne. K tečaju imajo dostop razen odbornikov tudi -člani živinorejskih zadrug in drugi živinorejci. Ker se ima v kratkem pričeti pri mnogih mlajših živinorejskih zadrugah pregledovanje živine za sprejem v rodovnik, je tečaj zelo potreben predvsem za člane »rodovnih komisij«. Priporoča se številna udeležba. = Emisija komunalnih obveznic dubrov-nlške občine na domačem trgu. Občina mesta Dubrovnika je sklenila najetje posojila v višini 40 milijonov Din pri Prvi hrvatski štedionici v Zagrebu. Posojilo Je finančno ministrstvo že odobrilo. Izdano bo v obliki komunalnih obveznic, katerih celotno emisijo na našem trgu je prevzela Prva hrvatska štedionica, ki nosi tudi rizi-ko plasiranja. Posojilo bo služilo za odplačilo dolga pri beograjski Hipotekami banki v višini 18 milijonov Din, ostanek pa se bo porabil za javna dela. — Slaba letina deteljnega semena. V zvezi z odlokom kmetijskega ministrstva št. 57.410.11 od 8. oktobra 1930 sporoča^ kr. banska uprava naslednje: Ker je letošnja letina deteljnega semena na Madžarskem zelo slabo uspela, kupujejo madžarski tr. govci v zadnjem času naše deteljno seme. Lahko pa se zgodi, da ostanejo na ta na. čin naši kmetovalci brez semena. Kmeto« valce opozarja banska uprava na to. da se ne prenaglijo s prodajo deteljnega semena v inozemstvo. Na ta način bi mogli doseči tudi boljše cene. BORZE 6. novembra. Na ljubljanski borzi ie bil danes devizni promet srednje velik. Največ je bilo potrebe v devizah Newyork, Praga in Berlin Tečaji deviz so z malimi spremembami ostali enaki kakor včeraj. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes za malenkost okrepila, vendar je tudi danes ostala brez prometa. Do zaključka je med državnimi papirji prišlo le v investicijskem posojilu po 84. Med bančnimi papirji je bil promet v Jugobanki po 79, v Srpski po 188—189, v Zemaljski po 130 in v Poi.iodelski po 56, med industrijskimi delnicami pa so bili zaključki v Dravi po 233 in v Tvoinici vagonov po 90. Trboveljska je >;onet popustila za nekaj točk in je pri tečaju 372—375 ostala brez prometa. Device in valute. Ljubljana. Amsterd. 22.735, Berlin 13.445 do 13.475 (13.46), Bruselj 7.874, Budimpešta 9.885, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.959, London 274.32, Newyork 56.275 do 56.475 (56.375), Pariz 221.81, Praga 167.11 do 167.91 (167.51), Trst 294.40 — 296.40 Zagreb. Amsterdam 22.7350, Dunaj 794.40 do 797.40. Berlin 13.4450—13.4750, Bruselj 787.40, Budimpešta 987—990, London 273.92 do 274.72, Milan 294.51—296.51, Newyork ček 56.2750—56.4750, Pariz 220.70 -222.70, Praga 167.11—167.91. Ziirich 1094.40 do 1097.40. Curih. Zagreb 9.1280. Pariz 20.24, London 25.03125, Newyork 515.3750, Bruselj 71.83, Milan 26.9750, Madrid 58.10, Amsterdam 207.4250. Berlin 122.80, Dunaj 72.5750, Sofija 3.73, Praga 15.2850. Varšava "57.75. Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.06. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 429 — 429.5, za december 429 — 430, za februar (brez možnosti amortiz. dobička) 420 do 424, investicijsko 83.5 — 85, agrarne 51.5 do 53.5, 7% Blair 80.5 — 80.75, 8% Blair 91.25 — 92, 7% Državna hipotekama banka 80.25 — 80.75, 6% begluške 70.5 — 71; bančne vrednote: Praštediona 925 den., Union 191 den., Jugo 79 — 79.5, Ljubljanska kreditna 122 den., Srpska 188 — 189. Ze- maljska 130 _ 131; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Gutmann 135 do 137, Slaveks 50 den., Slavonija 200 den., Drava 233 — 236, šečerana 298 — 300, Broa vagon 90 — 100, Vevče 124 — 130, Isis 40 den., Dufcrovačka 397 — 400, Oceanija 205 den., Trbovlje 372 — 375. Beograd. Vojna škoda 448.5 — 449.5. za december 451 — 4515, investicijsko 87 zaključek, 7% Blair 80.75 zaklj., Narodna 8125. Blagovna tržišča LES -f Ljubljanska bona (6. t. m.). Tendenca za les nespremenjena. Zaključkov ni bilo Povpraševanje je za testone. čiste (netti), brez grč in srca (19—30 cm širine, fco va«. Postojna). ŽITO -f Ljubljanska borza (6. t. m.). Tendenca za žite slaba. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Nudi se (franco slovenska po staja po mlevski tarifi, plač. 30 dni): pše niča: baška. 80/81 kg po 200 - 202.5 srbobranska. 80, kg in gomjebaška, 79'80 kg po 197.5 — 200; baška. 79 kg po 18.' do 187 5; baranjska, 79/80 kg po 182 do 185; ječmen: ozimni. 65/66 kg po 155—157.5. koruza: baška. stara po 147.5 — 150: baška. nova, umetno sušena po 132.5 — 135; pri navadni voznini po 137.5—142; baška, času primerno suha. pri navadni voznini po 122.5 — 125: oves: baranjski po 182.5 do 185; moka: >0g< po 340 - 345. 4- Novosadska blagovna borza. (6. t. m.) Tendenca mlačna. Promet: 20 vag. pšenice. 15 vag. koruze in 8 vag. moke. Pšenica : baška in gomjebaška, 79/80 kg 132.50 do 135baška. Tisa, šlep. 79 '80 kg 142.50 do 145: gomjebaška in banaška, Bega, šlep. 79/80 kg 137.50—142.50; banaška, Tisa, šlep. 79/80 kg 140—145; južnobanaška, 79'80 kg 135—137.50; sremska, 78 kg 130-132.50. Oves: baški, sremski 135—140. Ječmen: baški sremski, 63/64 kg 102.50—105. Koruza: baška stara 95—97.50: baška. sremska nova 60—G5; za dec.-ian. 67.50—70; za marc-maj 83.50—85; sremska, umetno sušena 80—82.50. Moka: baška sOg< in >0gg* ■>40—250: »2« 210-220; >5- 180-190: >6 150-155: >7t 105-110- >8? 77.50 -82.50. -i- Bndimpeštanska terminska borza (6. t. m.). Tendenca slaba, za koruzo prijazna promet miren. Pšenica: za marc 15.36 do 15.37 (obrač. tečaj 15.40), sa maj 15.48 do 15.47 (15.50); rž: za marc 8.57—8.58 (8.60): koruza: za maj 11.63—11.64 (11.60), tranzitna za maj — (9.50). Šport Službene objave LNP (Iz seje u. o., dne 5. novembra 1930) Prisotni gg.: Rybar, inž. Debela*. Stan« ko, Kuret, Kovač, ravn, Šetina, inž. Kuljiš, Kralj, Marinič, Bostič, Vospernik, Malovrh. Novak, Logari, Dorčec in Buljevič N. Na osnovi poročila p. o. in sodniškega poročila se preda k. o. s takojšnjim suspenzom igralec Steiner (SK Jadran) zara« di pregreška ob priliki pok. tekme dne 1. novembra t L Neodigrani del tekme 42 mur se bo odigral v nedeljo 9. t. m. v smislu sklepa zadnje seje u. o. in na osnovi toza.« devnih propozicij bo določil in objavil p. o., odnosno Mo. Glede kaznovanja SK Slo» van, SK Natakar, SK Šoštanj, SK Ilirija in SK Grafika sprejmejo ti klubi dopise. — Na znanje se vzame zapisnik 6. seje Mo. Maribor. Istočasno se opozarjata Mo v Celju in Mo v Trbovljah, da pošiljata red' no prepis sejnega zapisnika. Na znanje -se vzame izčrpno poročilo g. inž. Debelaka, II. podpredsednika LNP. ki je zastopal LNP na konferenci predsednic kov podsavezov dne 1. in 2. t. m. Tem po> tom se sporoča klubom, da se bo vršil redni občni zbor JNS v Beogradu dne 23. t m. V svrho predložitve spremembe pravil bo LNP iste kumulativno sestavil. Klubi LNP, ki imajo v tem pogledu kake predloge ali pa tudi druge predloge in prošnje za skušči« no JNS, naj iste čimprej pismeno naslove na JNS preko LNP. Spremembe pravil, predložene po JNS, lahko dobe Klubi po ceni 2 Din pri tajništvu JNSa, Beograd, Beogradska uL 9.1. Na vprašanje Mo Maribor se sporoča, da nosi klub stroške za zdravniški pregled po škodovanega igralca. — Sporoča se Mo. da sme uprava igrišča zaračunati za pokalne tekme največ 20 odst. od brutto--inkasa. Z& leti bi bilo, da uprave zmanjšajo ta odsto« tek, kar naj skušajo s prizadetimi upravami to doseči Mo. — Tajnik 1. (Iz seje poslovnega odbont dne 5. no* vembra 1930) Navzoči: Gg. Stanko, Kovač P., Setina, Grošelj, Zupane, Accetto, Katar. Nedeljske pokalne tekme: Ob 14. uri SK Grafika : SK Jadran. (Nadaljevanje prekinjene tekme z dne 1. novembra t 1.), ob 14.45 ASK Primorje I. : SK Ilirija 1. Blagajno vodi SK Grafika. Blagajniški nadzor g. Šetina. Službujoči odbornik g-Koruza. Stranska sodnika za prvo tekmo-Kune Viktor (Grafika) in Bezlaj Pavel (Ja» dran), za drugo tekmo: Bizjak Herman (ASK Primorje) in Zuccatto Rinaldo (SK Ilirija). V Trbovljah se vrši druga poizkušna tek« ma SK Retje in sicer dne 9. novembra 1.1. ob 9.30 proti SK Amater, rez. na igrišču SK Amater. Službujoči odbornik m delegat LNP g. Bostič. Odobri se prijateljska tekma SK Svo^io« da Vič I. in II. dne 9. novembra t 1. ▼ Domžalah proti SK Disk. Kazenskemu odboru se predasta '.gr. Pre» šeren in Zupančič, (ŽSK Hermes) zaradi incidenta na tekmi ŽSK Hermes II : SK Svoboda II, dne 26. oktobra t 1. Zaradi in« cidenta na tekmi SK Korotan : SK Reka, dne 1. novembra t 1. se predajo kazenske* uu odboru igr. Battelino A., Cesnik V- i« Galič A.; in sicer velja za navedene igralce SK Reke takojšnji suspenz. Upravnemu odboru se predajo SK ReKa. SK Slovan in SK Natakar, ker so nastopil: brez stranskih sodnikov, SK Šoštanj pa za» radi nepredpisanega formularja za postavo moštva Nadalje se preda u. o. SK Natakar, ker ni postavil rediteljev na prvenstveni tekmi dne 26. oktobra t L Prvenstvena tekma SK Natakar : SK Re* ka se verificira s 0:3 p. f. za SK Natakar, ker SK Reka ni pravočasno nastopila in zamudila tudi rok 15 minut po določenim pričetku tekme. Verifikacija igra če v ISSK Maribor se iz« vede, ko nakaže imenovani klub nezgodni prispevek za prijavljenih 5 igra cev S pravom nastopa dne 15. novembra 1.1. se verificira za SK Dobrna : Kova j Ste« fan. Vzame se na znanje nov naslov klu« bov in sicer: SK Dobrna: Janko Puntar. Loke 428; SK Amater: Poldi Ručman. Tr« bovlje, gostilna Pravdič. — Tajnik II. IZ SK Ilirije. Danes ob 20. v kavami »Emoina« izredna plenarna seja glavnega odbora Predsedstvo prosi za točno in pol« noštevilno udeležbo. Lahkoatleti in smu« carji bodo imeli zimski trening ob torkih in petkih ob 19. v telovadnici I. drž. gim. nazije. Prvi trening bo drevi. P-lnoštevil. no! — Zimsko kopališče se bo otvorilo sredi novembra. Do otvoritve se bo nada« ljeval suhi trening kakor tudi pouk v športni masaži za gospode v ponedeljek, sredo in petek ob 15., za dame v torek, četrtek in soboto ob 15. Vhod skozi zim. sko kopališče. SK Natakar sklicuje za danes ob 19. članski sestanek v Delavski zbornici. Prine. site opremo seboi. Prosim za palnoštevilno "n točno udeležbo. SK Ilirija ne nastopi proti ASK Pri« morje. SK Ilirija nam je poslala dopis, v katerem sporoča, da ne bo nastopila na po. kalni tekmi prot' ASK Primorje, ki jo ie LNP odredil za nedeljo 9. t. m., temveč da bo prepustila tekmo par forfait na« sprotniku. Šport v Bolgariji je naslov zanimive, mu članku, ki ga priobčuje pravkar izišla številka ilustrovane tedenske revije »Življenje in svet«. SK Jadran. Danes važen sestanek I. moštva in rezerve ob 20. v restavraciji Mrak. Pridte vsi in točno V nedeljo se bo igralo v Kranju. I moštvo pa odigra še ostalih 42 minut s SK »Grafiko«. Iz življenja in sveta Žrtve nedavnega potresa v Italiji Zasilna bolnica Rdečega križa pri Anconi. V ospredju je videti ranjenca, ki zavoljo obilice žrtev ni našel več prostora pod bolniškim šotorom, čigar bela streha se vidi v ozadju. Pozabljeni izumi Kljub drobnogledu in kemični analizi strokovnjaki še vedno niso odkrili skrivnosti egiptskih mumij, ki so ostale neizpremenjene tekom 5000 let. Zadnji dokaz je Leninova mumija, ki je komuniste stala nepopisno dosti denarja, a se vendar razkraja in bo nedvomno prej ali slej upepeljena. Mehiški in nikaraguški Indijanci so skrčili glave pokojnikov do velikosti navadnega oreha in vendar so ohranile r.eizpremenjen izraz ter vse poteze. Tudi ta skrivnost je izumrla skupno 8 tem narodov, ki je zapustil samo veličastna srednjeameriška pokopališka mesta. Bogati grški vojščaki so si oblačili namesto težkega oklepa srajco iz >pilome<, prav lahkega blaga, ki je bilo popolnoma neprodirao za puščice in meče. Med svetovno vojno so kemiki zaman skušali na novo odkriti to skrivnost. Prav za prav ni težko razumeti, zakaj nismo podedovali te skrivnosti stare dobe. Bila je kakor druge skrivnosti lastnina ozkega kroga ljudi, po večini duhovnikov, ki niso hoteli množici izdajati svojih tajn. A marsikateri izum se je pozabil tudi v novejši dobi. Tako imamo najstarejše poročilo o mehkem steklu v pismu arabskega znanstvenika, sinu znanega kalifa Haruna al Rašida. Ta mož je našel v neki egiptski piramidi 30 skladišč, ki so poleg orožja, draguljev in drugega vsebovala tudi čudno posodo, ki se je upognila ob najbolj rahlem pritisku in se lahko zvila ali zložila, toda vedno je ohranila prvotno obliko in se ni pobila pri padcu. Skoro tisoč let prej pripoveduje Petronij, da je prinesel Neronu v dar sličen vrč neki rimski steklar. Vrgel ga je pred prestol na tla in se ni razbil, temveč se je samo upognil. Mojster ga je dvignil in mu dal z udarcem kladivca zopet prvotno obliko. Cesar je vprašal, ali pozna še kdo to skrivnost. »Samo jaz! To je moj izum!« je ponosno odgovoril steklar. A Neron ga je dal obgla-viti, ker se je bal, da bi se zmanjšal zaslužek drugih steklarskih mojstrov. Iz tega vzroka je baje 1. 1630. poplačal z doživljensko ječo izumitelja mehkega stekla tudi kardinal Richelieu ... Med svetovno vojno je našel Američan Adams novo kovino »talij«, ki je bila povsem enakovredna jeklu, a dvakrat lažja in trikrat cenejša. Mogočni jekleni trust se je prestrašil izuma in sklenil uničiti Adamsa. Ta je podlegel preganjanju in razočaranju ter lani umrl v umobolnici, ne da bi komu zaupal svoje skrivnosti . . . Včasi izginejo izumi prav kmalu na skrivnosten način. Pred 25 leti se je n. pr. pojavil ruski elektrik Filipov, ki je iz Petro-grada po brezžičnem potu prižgal lestence v carjevi rezidenci, Carskem selu. Izum je izzval veliko zanimanje. Saj je ponovil Marconi ta »čudež« veliko pozneje. Nekoliko dni potem so našli izumitelja mrtvega v njegovem stanovanju. Zdravniška preiskava je ugotovila »smrt zaradi delovanja nepoznanega strupa«. Vsi načrti in risbe s popisom izuma so izginili takrat brez sledu in nobena policija ni bila zmožna pojasniti zadeve. Narodni komisar Sircov Naslednik Rykova na predsedstvu sovjeta narodnih komisarjev RSFSR Sircov, ki ga je Stalin odstavil in imenoval na njegovo mesto komisarja za promet Sulimova. Letališče za raketna letala V okolici Berlina grade prvo letališče te vrste. Slika nam kaže inženirje, ki merijo prostor za odlet raketnega letala. Ves prostor meri 4 štirijaške kilometre in bo služil izključno za znanstveno raziskavanje raketnih letal, 0 bogataših Znani angleški ekonomist E. W. Thomas je natisnil strokovno delo o razpredelitvi svetovnega imetja. V tem delu pobija predvsem Marksove nauke o »koncentraciji kapitala«, širšo javnost bodo v prvi vrsti zanimali podatki o nekdanjih in sedanjih velikih imetjih. Avtor je menda prvič v današnjem denarju ponazoril vrednost v starih dobah znanih zakladov ter mukoma izračunal vedno skrbno prikrivane prave kapitale sedanjih milijarderjev. Henry Ford je zdaj najbolj bogat mož v Ameriki in na drugem mestu je John Rockefeller. Težko je do pike točno izračunati, koliko sta »težka«. Vsekakor pa ni res, da ne bi bili v Starem svetu še večji bogataši. Pred kratkim je umrl angleški »tobačni kralj«, eir George Wells in zapustil nad 40 milijonov funtov šterlingov imetja. Med Nemci je največji bogataš nekdanji cesar Viljem! Čim bo sklenila Prusija s Hohenzollernci sporazum o cesarskih posestvih, bo imel Viljem najmanj 25 milijonov funtov šterlingov. Malo manj imata gospa Berta Krupp in Fritz Tiessen. V davni preteklosti je bil najbolj bogat faraon Ramzes III. Zgodovinar Diodor govori o 400 milijonih talantov v njegovi zakladnici. To bi ustrezalo sedanjim 400 milijonom funtov šterlingov, toda v starih časih je imel denar neprimerno višjo kupno moč. Še leta 1000 pred K. je *tal najboljši bik kvečjemu en šiling (15 Din) in je plačal podjetnik delavca dnevno samo nekoliko par v sedanjem denarju. Zaradi tega ceni Thomas Ramzesovo imetje na 12 milijard funtov šterlingov. Ta bajna številka za-senčuje vse sedanje ameriške milijarderje. Koliko denarja je imel Krez, gar ime je postalo krilatica? Herodot, oče zgodovine, ne nudi nobenih podatkov. Poroča samo, da je nekoč podaril prerokovalki v Delfiju pred začetkom usodne vojne 117 plošč čistega zlata, težko vsako po 200 kg. To. darifc bi stalo ▼ naših časih 8 milijonov funtov šterlingov in seveda nudi zadosten vpogled v Krezove razmere. Kljub temu ni hotela prerokinja Krezu napovedati zmage in je pozneje prišel ▼ perzijsko ujetništvo. V naši dobi, ab začetku sedanjega denarnega gospodarstva, je bil največji bogataš dolgoletni londonski župan Dick Withing-ton. Bogve, ali je res zamorskemu kralju za sod biserov prodal svojega mački*, v tisti deželi nepoznano žival, ki je kraljevski dvor rešila mišje nadloge. Tako poje angleška stara pesmica. To pa je gotovo, da je Withington na kraljevski god veselo upepelil za 8^0 tisoč funtov menic na račun kraljeve blagajne. Živel je v XIV. stoletju. Pozneje, v renesančni dobi. so sloveli kot bogataši Medici v Italiji in papeški bankirji Fuggerji. Dva Macdonalda Angleški ministrski predsednik ima dva sina in oba sta dosegla velike uspehe, dasi v različnih področjih. Malcolm je poslanec in tiskovni poročevalec. Kaže napram novinarjem toliko odkritosrčnosti, da ga ne morejo prehvaliti. Dobil je priimek »diplomata, ki ničesar ne prikriva«, torej uživa sloves bele vrane. Mlajši brat, Alister, se ne zanima za politiko. Pričel je kot arhitekt, a kmalu je odkril boljši zaslužek. Njegova založba tiska v zvezkih po 6 penceov napete romane, ki se prodajajo v milijonih izvodov. Macdo-nald oče sicer ni posebno vnet za takšno kulturno delovanje, toda priznati mora, da znašajo Alistrovi dohodki veliko več nego vsa plača britskega ministrskega predsednika. Kdo ne sme kaditi? Splošno je znano, da razlikujemo dvoje vrst kajenja: navadno tako zva-no ustno kajenje in inhaliranje. Zdravniška znanost je nedvomno dokazala, da se z vsrkavanjem nikotina žile najprej zožijo, pozneje pa razširijo. Tako nastane zvišanje oziroma znižanje krvnega tlaka. V spisih nasprotnikov tobaka iri v zdravniški strokovni literaturi najdemo mnogo poučnih vzgledov, da povzročajo strupene tobakove snovi hude duševne in telesne bolezni, na drugi strani pa najdemo sodbe uglednih znanstvenikov, ki odrekajo kajenju vsako škodljivost. O tem za vse važnem vprašanju govori članek »Ali je kajenje škodljivo zdravja?«, ki ga priobčuje pravkar izi.šla številka ilustrovane tedenske revije »Življenje in svet.« Bivši cesar Viljem študira V svetovnih listih je priobčila nedavno novinarka Zofija Kranistyk članek, v katerem popisuje čudovito spiemembo, ki se je to leto pojavila v življenju doornskega izgnanca. Di nedavna je bil cesar Viljem mrk in nezadovoljen z vsem svetom, letos pa se je popolnoma spremenil tako v odno-šajih do svoje soproge kakor do ostalega sveta. Najpravlja baje vtis zaljubljenega mladeniča v kolikor gre za njegovo rodbinsko življenje ter je popolnoma opustil svojo nekdanjo oholo za-dirčnost. Zadovoljen je s svetom ia se veseli življenja. Zlasti pa se je z nenavadno vnemo lotil učenja, da popravi svoje pomanjkljivo znanje, ki si ga ni utegnil spopolniti kot prestolonaslednik in kot cesar. Uči se vestno kakor najpridnejši šolarček. Posebno se je lotil zemljepisa in mu je v tej panogi najmilejši predmet Azija Morda so to ostanki starega »Dranga. naeh Osten«. V Doorn redno prihajajo najznamenitejši profesorji nemških vseučilišč. da mu predavajo o najrazličnejših predmetih. Minuli teden t predavali v Doornu profesorji in znani učenjaki Vollgraf, Otto, Jeremias, Neu-mann in Frobenius. Zlasti slednji je stalen gost v Doornu in prinaša Viljemu filme s svojih potovanj, ki jih bivši cesar zelo rad gleda. Viljemeva uka-željnost je malo poznana. Dokler je sedel na prestolu, je preziral vsako znanost, ki mu sedaj gotovo ne more več pomagati na prejšnje visoko mesto. Mladenič, ki čaka prestola Oton Habsburški, ki ga hočejo avstrijski in madžarski legitimisti 20. novembra proglasiti za zakonitega svojega vladarja- Mesto zlatokopov v pragozdu Nedavno se je neki odpravi po dolgem iskanju le posrečilo najti staro špansko mesto Toro Viejo, ležeče globoko v pragozdovih države Kolumbije. Več odprav je že preiskovalo pra-šume, pa niso mogle najti niči najmanjšega sledu po mestu, ki ga ie pred kakimi 400 leti pogoltnil pragozd. V slarih državnih listinah je bila -sicer podrobno opisana zgodovina izginulega mesta, njega lega pa je bila le približno označena. L. 1573- so v pragozdovih Kolumbije odkrili izdatno zlato žilo in takoj je v dotičnem kraju nastalo cvetoče mesto Toro Višjo, ki ga je ustanovil španski polkovnik Fran-cisco de Larraga. Komaj pa se je naselbina nekoliko razmahnila, jo je napadla močna četa razbojnikov, flibu-stejeev in bakanijcev, ki so rudarje pobili in odnesli zlato. Mlado mesto je zato izginilo z lica zemlje in pragozd ga je prepregel s svojim bujnim zelenjem. Ker pa glasovi o skrivnostnem zlatem mestu niso utihnili, je kolumbijska vlada opremila novo odpravo, ki sta jo vodila inženjerja Ramon Franky in Guillermo Aerrero. Moža sta podrobno proučila najstarejše listi ne španskih arhivov ter si zabeležila zlasti podatke o legi mesta. Po večmesečnem potovanju po pralesu sta končno res naletela na ostanke mesta Toro Viejo ter odkrila tudi zlati rudnik, ki so ga v 16. stoletju izkoriščali le kakih 10 let. Našla sta staro orodje, motike, kladiva, orožje in slično, kar je pripadalo davno pomorjenim rudarjem. V nižjih plasteh sta odkrila tudi indijansko rudarsko orodje. Največjega pomena pa je, da sta inženjerja našla tudi zlato žilo ter prinesla iz oje vzorec visoko kakovostne rude Žila je tako bogata, da se je kolumbijska vlada takoj odločila, izkoriščati novi rudnik. Človek, ki hrepeni po giljotini Nemec Konrad Koch, živčno obremenjen in iz Pariza zaradi brezposelnosti ponovno izgnan mož, je ustrelil marca t. 1. puškarja Edmonda Sabba-tiera. Izbral si je v trgovini revolver in je z gospodarjem odšel v Klet, da poskusi streljanje. Tj je tudi izvršil umor, in sicer brez vsakega vzroka. Pariška porota ga je obsodila na smrt, a ga priporočila v pomilostitev Toda Koch je zavrnil vse zagovornike: »V ječi sem dobro premislil svoj zoprni zločin, ki sem ga storil iz jeze ia ves svet. Zaslužil sem si obglavljeaje in ga nestrpno pričakujem. Na ooben drug način se ne morem pokoriti za svojo krivdo.« Koch je sprejel obhajilo in prosi pri vsakem obiskn jetoi-škega nadzornika, da bi ga čim prej usmrtili. Boji se. da bi se mu .sicer pokvarilo sedanje vedro krščansko razpoloženje! Sv. pismo v novi obliki Po dolgoletnem ugibanju se je prepričal mr. Chandler iz Chicaga, la sv. pismo v sedanji obliki ni primerno za mladino: vsebuje preveč pohujšanja. Iz tega vzroka se je lotil pigumni Američan velike naloge in zdaj Ua- Prizor iz italijanskega potresnega ozemlja Prestrašeni begunci, ki so zapustili svoje porušene domove, tabore pod mWm nebom. Enake slike nudijo U dni mnoga srednjeitalijanska mesta in vasi. tisnil novo, popravljeno iziaje bibli ja Marsikaj je sploh izpustil, v drugih primerih pa se je izdatno po-dužil mno-gopičja. Znana povest o Noetu v vinogradu izgleda n. pr. v novi obliki sledeče*. »Noe ... je zaspal v vinogradu . . in je trdno spal, dokler se ni zbudil.« v suhi Ameriki pa.-4 ne kaže pisati o vinjenosti! »Daiiy Express« zatrjuje, da ljudje pridno kupujejo novo, »zajamčeno neškodljivo« sv pismo. Radio Izvleček fz programov Petek, 7. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Gimnastične vaje. — 20.30: Operetna glasba. — 21: Mešan program. — 22: Napoved časa in poročila. Sobota. 8. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. _ 17.30: Plošče. — 18: Kartuzija Pleterje. — 18.30: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Angleščina. - 20: V stoletju tehnike, filmska kultura. — 20.30: Prenos opere »Samson in Dalila« iz Beograda. — 22.30 Napoved časa in poročila. BEOGRAD 10.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 17.30: Plošče. — 20.30: Prenos opere »Samson in Dalila« iz nar. gled. — 22.30: Poročila. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert radio-kvartc- ta. — 20.30: Prenos opere iz Beograda. _ PRAGA 16.30: Jazz-band. — 19.20: Španske pesmi. — 20: Orkestralen in pevski koncert — 21: Prenos iz Brna. — 22.25: Mešan program. — BRNO 16.30: Jazz-band. — 19.20: Pevski koncert. — 20: Koneert iz Prage. — 21: Mešan prosram. — 22 30: Lahka godba. — VARŠAVA 20.30; Mešan glasbeni program. — 23: Godba za ples — DUNAJ 11: Plošče. _ 17.15: Koncert komorne glasbe. — 19.35: Arije in pesmi. — 20.15: Operni večer. — Lahka godba orkestra. — BERLIN 18.20: Klavirski koncert. — 19.30: Orkestralen koncert. — 21.10: Sluhoigra. — FRANKFURT 19.30: Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — LANGEN-BERG 17.30: Večerni koncert — 20: Zabaven večer. — Nočni koncert iD ples. — STUTTGART 19.30: Koncert komorne glasbe. — 20.1.5: Sluhoigra. — 21.30: Mešan Erogram. — Godba za ples. — BUDIM PETA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.130: Lahka glasba. — 20.20: Sprehod po Ev:opt. — Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen tn instrumentalen koncert — 21.05: Mešan glasbeni program. Iz uradnih in drugih službenih obfav Višje deželno sodišče v Ljubljani poziva vse one, ki bi bili zaradi obstoja aH zakadi knjižnega vrstnega reda vpisov v viožkiii nove zemljiške knjige za davčno občino Bu= kovci in Noršinci v sodnem okraju Murska Sobota tičočih se bremenilnih pravic, ozna« menjenih pod b) edikta z dne 4. aprila oz* roma 7. marca 1928 v svojih pravicah pr.» krajšani, naj vlože svoje ugovore najkasr.c* je do 30. majnika pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, ker bi sicer vpisi zadobili učineK zemljiško knjižnih vpisov. Dražbe nepremičnin: Pri okrajnem sodi« šču v Gornji Radgoni, dne 10. decembra ob 10. zemlj. knj. 1) Hrastje Mota, vi št. 80, 2) Dragotinci, vi. št. 26, 3) Okoslavci, vi. št 127. Cenilna vrednost, 1) 43.857.80 dinarjev, 2) 16.472.25 Din in 3) 3823 Din. — Najmanjši ponudek ad 1 do 3 46.22.80 Din. — Pri okrajnem sodišču v Mariboru dne 15. decembra ob 10. v sobi 27, zemlj. knj. k. o. Sv. Magdalena, vi. št 106, cenilna vrednost 200.306.75 Din, najmanjši ponudek 100.153.37 Din. Pri okrajnem sodišču v Ro* gatcu 15. decembra ob 10. zemlj. knj. 2e* tale, vi. št. 4, cenilna vrednost 14.159.73 dinarjev, najmanjši ponudek 9440 Din. — Pri okrajnem sodišču v Mariboru dne 22. decembra ob 10. v sobi 27, zemlj. knj. k. o. Rače, vi. št. 344, cenilna vrednost 440 tisoč 491.20 Din. Najmanjši ponudek 295.640.80. Novi vpisi v trgovinski register: »Man* borska tovarna metel in ščetk«, d. z o. z. v Mariboru. Višina osnovne glavnice 100.000 dinarjev; na to vplačani zneski v gotov nt 50.000 Din. Ostanek osnovne glavnice ie krit s stvarno vlogo družabnika Metinger* ja Jožefa. Poslovodji sta Germut Miha in Minibek Norbert. — »Franc Perkič & Po* lak« v Mariboru, izdelovanje perila, javna trgovska družba. Sprememba v trgovinskem registru. Pri tvrdki Bencina & Drug, kartonažna tovur* na v Mariboru d. z o. z. je družbena pogod* ba spremenjena v členih »sedmič« in »de* vetič.« Sresko načelstvo v Litiji razpisuje za po» nedeljek 17. novembra ob 10. pri sreskem nacelstvu v Litiji javno dražbo občinskega lova Trebeljevo; izklicna cena 7.500 Din. Splošna maloželezniška družba d. d. u Ljubljani ima v ponedeljek 24. novembra 1930, ob 17. ▼ mestni posvetovalnici na magistratu v Ljubljani redni občni zbor del* ničarjev. Prostovoljno sta se razšli društvi: »Pev* sko društvo »Jutranjica« v Mariboru« in »Županska zveza v Mariboru«. Dražbe nepremičnin. Pri okrajnem ?>di. šču v Gornji Radgoni dne 10. decembra ob 11. zemlj. knj. Gornja Radgona, vi. št 52. Cenilna vrednost 80.820 Din. Naj* manjši ponudek 53.680 Din. — V izvršilni stvari zahtevajoče stranke Kolenca Jožeta starejšega in nedoletnega Antona, zastopa* nega po očetu posestniku v Turnišču zoper Kolenc Jožeta mlajšega, sedaj v Franciji, zaradi razdružitve skupnosti s pripadniki, se bo vršila 11. decembra ob 9. na okraj* nem sodišču v Dolenji Lendavi dražba so* lastnega zemljišča, vi. št. 45 k. o. rumišče, parcela št 62. pod B 6, 8 in 9. Cenilna vrednost 12.000 Din. izklicna cena 12.00!) dinarjev. Dne 13 decembra ob 9 bo na h* cu mesta na Brodu ob Krki hišna št. 23. dražba nepremičnin zemlj. knj. k. o. Veliko Mraševo, v!, št 12 in 13, cenilna vrednost 61.528.80 Din. najmanjši ponudek 41 tisoč 20.20 Din. Središni ured za osiguranje radmka v Zagrebu razpisuje natečaj za izpolnitev 1. mesta referenta inženjerske stroke kat. A.; 2. mesto uradnika tehnične stroke, kare* gorije B in 3. mesto direktorja kategorij« A položaja H. konccptue stroke Prošnja je vložiti do 15. nov. do 12. ure. Miriam Harry: Polutanka Imenovala se je Angelika Evfrozina in je bila ljubica nekega našega tova* riša, ki je bil bogatejši od nas, fin človek in delikaten, nekoliko poet, a preveč občutljiv in malo prenapet od večnega zauživanja opija — je pripo* vedoval v krogu svojih prijateljev go* spod Dalville, nameščenec zunanjega ministrstva, ki se je bil pred kratkim vrnil na Francosko iz Kočinčine, in je nadaljeval: Odveč bi bilo omeniti, da ga je An* gelika Evfrozina prečesto varala. On je to sumil, a je kazal popolno brez« brižnost, češ, da mož našega plemena ne more ljubiti rumene ženske, poleg tega pa da se ljubosumnost ne prilega vzvišenemu duhu A v resnici menim, da jo je zelo lju= bil in da je trpel radi njene nezvesto* be. Kajti ta polutanka. hči Portugalca in Anamitke, je bila prekrasno bitje, polno vsakovrstnih naslad, strasti in brezvestnosti. Zdelo se je kakor ena tistih sanj, ki se rodijo v prekletem dimu opija. Fortin, tako se je imenoval naš to* variš, me je večkrat povabil k sebi na opij. In čeprav nisem bil vnet za bolj ali manj poetična fantaziranja, vendar sem čutil brezmejno slast, ko sem sle* dil panterskim stopinjam tiste polu* tanke, ko sem gledal, kako se ziblje v bokih, in ko sem jo opazoval sedečo kakor sfingo med nama dvema, priži* gajočo najini pipi, med tem ko ji je plamen male svetiljke odseval v po* ševnih očeh in ji dajal videz nečesa nadnaravnega in fantastičnega. ►Ali bomo kdaj vedeli,« je rekel Fortin, »kaj se dogaja v tem hipu v njeni duši?« »Bržkone niči« sem odgovoril, med tem ko je naju Angelika Evfrozina opazovala s svojim neko':k3 mačjim pogledom. ^ Minulo je nekoliko mesecev Nekega dne, ko sem dremal po '.>be* du v gugalnem stolu pod opojno diše* čimi latniki svojega vrta, je polutanka nenadoma vstopila. In potem se je ponovno vračala, kakor sirena iz jan* tarja, ki je ostavljala na stezicah mo* iega vrta sled svoje male nožice in na blazinah moje sobe mučen vonj po sadju in divjih cvetih. A Fortin? Najino prijateljstvo ni trpelo. V najinih pogovorih ni ome* njal ničesar, a vsakokrat me je spreie* mal s tako jasnim in strpljivim na* smehom, kakor da ve vse. Vsekakor mi jo je zaupal s prošnjo, naj jo zabavam, ko je moral odpoto* vati na inšpekcijsko potovanje v notranjost dežele. Preselila se je k meni; a že do petih dneh se je bila zaljubili v nekega po* ročnika in me je ostavila. Ko se je Fortin vrnil, mu je dala sporočiti po slugi, da ga prosi z& od* puščanje, a da se ne more vrniti k nje* mu, ker je našla v poročniku moža po svoji volji. Te besede so molega prijatelja strašno poniževale. »Kakšna opica! !)a zamenja nas ki smo dostojanstveniki v deželi, za tega človeka, ki se je komai izkr.-ai za te* ga vojak, ki gotovo še opija ne zna kaditi! A na vse zadnje je dobro tako Že sem se začel vanjo zaljubljati . Pripravljala je opij tako božansko! . Ali se spominjaš, kako je bila lepa ko ie sedela med nama v pozi sfings"''« In je postal molčeč, obraz mu je po* bledel, oči so mu postale motne. Celo uro je potem nervozen in zdražljiv mučil častnike in vojake. Nekega dne je srečal v klubu An* gelikinega poročnika. Sunil ga je s ko* molcem, potem mu je povedal žaljiv* ko in ga je izzival. Poročnik ga je po* zval na dvoboj. Fortin ni bil imel ni* koli sablje v roki, a je sprejel. Z naj* večjo težavo smo uredili to zadevo in jima dopovedali, kako obsodbe vre* dno in smešno bi bilo. da bi se dva Francoza bila zaradi polutanke. Tedaj je potrojil svoje pipe in se je vrgel v nebrzdano življenje, obiskujoč vse kraje, kjer je življenje večen praznik. A jaz sem vedel, da mu je spomin na Angeliko Evfrozino trpinči! dušo in čestokrat sem ga videl pred izložbami draguljarjev. Cez kakšen dan se je potem redno nov dragulj lesketal na Evfrozininih oblačilih. Ubogi vrag. sem si mislil, rniičil se bo ... In da bi ga rešil njegovih žgo* čih misli in opija sem ga šel vsak ve* čer poiskat s svojo kočijo. A on se je raiši izogibal glavnim ulicam, kjer bi lahko srečal polutanko. polno draguljev, ob strani njenega poročnika. ^ " Nekaj časa nato sem prejel od Ev* frozine listek, s katerim me je vabila na slavnost ob priliki svoje zaroke s poročnikom. Zvedel sem, da je na to slavnost povabila vse svoje bivše lju* bimce. Tedaj je vladala tam nekakšna moda v tekmovanju s cinizmom. Ko sem stopil zvečer k Fortinu. sem ga dobil, ko se je vadil v strelja* Citate kraiigo čitajte knjigo O tem velikem možu obstoji že cela knjižnica literature. Najmi-kavnejš razkriva njegove dobre in slabe lastnosti, njegove javne in zasebne afere in doživljaje Conan Doylov roman Napoleon Bonaparte. Broširan velja Din 40.—, vezan Din 52.—. — Pravkar ga je izdala v Levstikovem prevodu Knfigaraa Tiskovne zatiruze v Lfubfani* ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 6. Prvovrstna francoska kolesa ucjeot najstarejše evropske tvorniee - 12 mesečnih obrokov Kje doin^ Je moj«, >Lepa naša domovina« in »Hej Slovani«. s čimer se je lepa slavnost zaključila. Tudi praznik uedinjenja bo sokolsko društvo proslavilo s pestrim sporedom, za katerega se že dalj časa pripravlja. V decembru Tiamerava prirediti tudi društveni prednjački tečaj, da si tako vzgoji iz svojega članstva sposobne vaditelje. V kratkem se uvede na tukajšnji narodni šoli za dekle-ia gospodinjska šola, za fante pa kmetijsko nadaljevalna šola. Praktični pouk gospodinjske šole se bo vršil, ker na šoli ni primerne kuhinje, v kuhinji kopališke restavracije. Ker je šola za kmetske fante in dekleta nujna potreba, je pač pričakovati obilnih prijav. Dne 30. oktobra je umrla učenka IV. razreda osnovne šole Ana 2e-franova iz Sel. Na zadnji poti jo je spremila šolska mlad ina z zastavo in učitelistvom. nekočrdgo umi rdg umi rdg umi rdgoooo Pomota Te dni so imeli v Brnu dva pogreba. V kapelici mestne bolnišnice sta stali druga poleg druge dve krsti. V eni je ležala stara kmetica in v drugi general. Po pomoti so dvignili in odnesli vojaki prvo krsto namesto druge. Častni oddelek je na pokopališču izstrelil puške in zastava brnskegu polka se je skolnila nad grobom. Udeleženci so se že razhajali ob zvokih vojaške godbe, ko je prihitela na po- je neobhodno potrebna knjiga Doc, dr. Iv. Matko: Protituberkulozni dispenzar v službi soeiaSno • Mgifenske borbe proti f etiki kot \ ljudski in kužni bolezni. Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—. Naročila točno izvršuje Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica štev. 3. kopališče upehana kmečka družina. Prišla je z vlakom po ostanke svoje babice, a namesto teh je v kapelici dobila generala v popolni uniformi. Vodstvo bolnišnice je ugotovilo pomoto in eno uro pozneje so odpeljali kmetje staro mater na vaško pokopališče. General pa je bil zakopan brez vseh časti zaradi pomote svojega moštva. vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji "tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice"). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po mem deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. 86 29 L« MIKUs Mestni trg f Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih _ — palic —-- Resna inozemska družba IŠČE odgovarjajoč stavbni objekt za tkalnico s 300 statvami. Zaželjena je poceni struja in povoljne delovne moči. Obširne ponudbe v nemškem jeziku z navedbo event. mogočih stavbnih ugodnosti pod šifro: »Mehanična tkaonica K-1541« na Interreklam dd. Zagreb, Marovska 28. 15505 JKudars&ega nadzorni/ca šolanega, 8 prakso, sprejme premogovnik »Dobra Sreča«, Vina — Knjaževac. Prosilci naj vlože ponudbe s pogoji in listinami v prepisu. 15511 nju s pištolo, ki si jo je bil kupil dan prej. Dejal mi je: »Niste mi dovolili, da bi se bil ž nje* nim priležnikom. Storili ste prav. Raj* ši ga ubijem. Neprevidnica vas je po* vabila, kaj ne? Tudi mene je povabila. Pojdem in ga ubijem pred njenimi očmi.« Hipoma se je zrušil in je zajokal. Določenega dne sem šel ponj, a je bil že odšel. »Ne poj de na to čudno slavnost,« sem si mislil in tudi mene ni bila volja, da bi šel. Vendar v dnu duše sem slutil neko katastrofo, čeprav sem bil Angeliko opozoril, naj odstrani poroč* nika. Dospel sem tedaj tja nemiren in poln zločestih slutenj. Fortina ni bilo tam. Angelika me je sprejela z nasmehom z novo ogrlico okrog vratu in z de* mantnim obeskom nad črno svileno obleko. »Spet nov Fortinov dar,« sem si mi* slil in sem dejal: »Ne pride.« Pripravljala je okrepčujočo pijačo: »Bo prišel! Ne sedemo k mizi brez njega...« V istem hipu je zavila neka kočija okrog ogla in se ustavila pred teraso. Polutanka je radostno vzkliknila: »Evo Fortina!« A nihče ni stopil iz kočije in koči* jaž je obsedel nepremičen in brezbri* žen na svojem prostoru. Spogledali smo se. Navdala me je spet zla slutnja in sem stopil h kočiji ter odprl vrata. No* tri je sedel Fortin. »Zaspal je, ubožec,« sem menil sam pri sebi »Bolje tako. Vstopim in se popeljem ž njim domov.« A že se je eden tovarišev dotaknil njegove rame in je bliskoma potegnil roko nazaj, vso okrvavljeno. »Svetiljko!« je zavpil. »Svetiljko!« Vse je priteklo h kočiji. Fortin je imel globoko rano v sencih in kri mu je curljala na belo obleko. Poleg njega je ležal samokres. Ko* čijaž ni bil slišal ničesar. Vedel je sa* mo to. da mu je bil gospod velel, naj ga popelje sem. Morda ga je bila ob« šla strašna utrujenost, pomešana z najglobljim odporom proti vsej ljubez* ni in proti vsakemu brezuspešnemu na* poru in boju; odšel je morda z namp* nom, da usmrti svojega tekmeca, a se mu je zazdelo bolj preprosto, da usmr* ti samega sebe ... To in drugo mi je rojilo po glavi, do* čim so položili Fortina v dvorani, ki so jo bili pripravili za slavnost, na mi* zo, na kateri so se vrstile med malimi, obscenimi amuleti čaše, polne nena« vadnih, čudno barvanih jedi in pijač kakor za gostijo majhnih lutk. Opazoval sem Angeliko Evfrozino. Pod lokom obrvi so se ji aziatske oči smejale, smejale, in na sfingičnih pr* sih so se ji lesketali diamanti ubogega Fortina. In obšla me je misel, da se je usmr* til, ker se je bil uničil zanjo. A že se je polutanka zbrala, z mi* javki razdražene mačke je napodila vso služinčad iz dvorane, potem je po* brala sveče iz kitajskih lampijonov in jih namestila okrog Fortina. Spomnila se je, da so jo vzgojili v katoliškem samostanu, pokleknila je pobožno po* leg pokojnika in s sklenjenimi rokami, ki so se ji dotikale demantnega obe* ska, je spregovorila neslišno molitev .. TiVAR OBLEKE za gospode od ... Din 240*--790*- za dečke 11—16 let od Din 200*--420*- za otroke 3—10 let od Din 110"--160*- zimske suknje od . . Din 300*"— 750"-hlače po.....Din 89*-— 150*- Ogledate lahko ne da bi kaj kupili! Samoprodaje po vseh večjih krajih! Prodajalnica v Ljubljani: IVAN KOS Sv. Petra cesta štev. 23 in Celovška cesta štev. 63, ▼ KRANJU, Glavni trg štev. 101. Vso zimo se boste zabavali če si naročite NOVE KNJIGE »JUTRA": Knjižnica „Jutra": Marcel Priollet, »Seržant Diavolo«, pustolovni roman .... vez. Din 50.— A. Bernede, »Belfegor«, detektivski roman broš. Din 24.—, vez. Din 34.— »Gusar v oblakih«, letalski kriminalni roman, broš. Din 28.—, vez. Dm 38.— Emerson Hough, »Možje«, zgod. pustolovni roman, broš. Din 40.—, vez. Din 50.— M. Zevaco, » V krempljih inkvizicije«, zgodovinsldroman^ broš. ^ ^ __ Mladinska knjižnica „Jntra": G Th. Rotman, »Bratec Branko in sestrica Mica«, pravljica s slikami vez. Din 12.— G Th. Rotman, »Prigode Tomi ja Popkinsa«, vesela zgodba s slikami vez. Din 12.— Vsaka teh knjig je v svojem žanru izmed najboljšega, kar premore današnji knjižni trg! Prepričajte se! Na prodaj: v upravi „Jutra" - pri „Tiskovni zadrugi" in povsod drugod. ' t. ■ ; j 1: .- Cf - • v: ' V .- ■. i Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni brat, gospod Karol Kalmus zasebnik Ine 6. t. m. ob Yi 6. uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere, mir-u> preminul. 15504 Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 7. novembra 1930 b 4. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice, na poko-ališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. novembra 1930. Občina LJubljana Žalujoči ostali. ,1 ustni pogrebni tavoa 1 v Tiskovni zadrm-i Bl CENE MALIM OOLASOMt Za oglas*. ki služijo v po-sredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce not pove naslov Oglasni oddelek •Jutraje plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro fe plačati pristojbino za Šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 tfCAor hoče da mm mu pomije po pomti nam tov aK GaGo druge informacijo (iccc« mm matih ogtamov naj pritoii o mnamGah a • tfe«f> nm bo prejel odgovora t ~ Z^mmm CENE MAUM OOLASOMt Zenitv« tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine je aposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. fila&Cevi rnaCifi oqCat>ov ia druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« ▼ TSrbovliah T hiši g. dr. Baumgartnerja. Male oglase in inserate naročajte v naši podružnic!. EfffTTggfffff Pošteno dekle veHo kuhinja hi gospodinjstvi sprejmem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutri.« pod šifro »Vodstvo gospodinjstvi«. 44755-1 Tehn. srednje šole afceolventa gradbenega od delka, ipretnega risarja Iščemo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv risar«. 44736-1 Kot slugo kt M bil t stanju opravljati tudi skladiščne posle, iščemo mlajšo ia inteligentno moč. Pismene po-Ludbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Inteligent«. 44729-1 Kmečkega fanta vajenega tudi konj, sprejmem v stalno službo. — I,; tbljana VII. Podmiljšča-kw« ulica 4. 44681-1 Trgovski potnik manuCakturist, v Sloveniji zelo dobro vpeljan, išče dobro zastopstvo. — Dr;iga stroka ni izključena. Prijazne ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod Šifro »Večletni zastopnik 3000«. 45081-5 LaJL - r »4 t ,r + 4 «■-■ Pisarniško delo po uradnih urah M prevzela — najraje na dom. Prepisovanje ua stroj ali kaj sličnega Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »V večernib urah«. 44735-3 Frizerko •erfektao ta sposobno vodilno moč sprejme B. Gro-belnik, gledališki frizer za 4ame io gospode t Celju. 44975-1 Veščega Žagarja •tare j Sega, ki je obenem mlinar, iščemo. Ponudbe ua i.aslov: Brača Doianjskl. Sv. Jana, Jastreba reko. 44968-1 Trg. učenca t primemo izobrazbo sprejme™ na deželo z vso oskrbi v hiši. Naslov t oglas, oldelku »Jutra«. 44777-1 Boljše dekle pofcteno in zdravo, z znanjem nemškega jezika, dobi dobro mesto k otrokom v Karlovcn. Pomudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifre »Karlova«« 41759-1 Medic ar. pomočnika aprejmean takoj proti plači po dogovoru. Naslov pove eclasni oddelek »Jutra«. «995-1 Prikrojevalca perfektr-ega. Izurjenega tn »možnega voditi veliko kro-jačnioo (stalno 10—30 de-ja.vcev), proti visoki pisči takoj sprejmem. Ponudbe s prepisi vseh spričeval ln natančnim popisom dosedanjega službovanja pod šifro »Pčkrojervalec« na oglasni »ddelek »Jutra«. 44982-1 Več čevljarskih pomočnikov »» Izdelovanje gorskih čev-Ijerv, tamo dobre in samostojne delavce sprejmem Sakoj. — Pojasnila daje »Negro«, Zagret), Ilica 19. 45002-1 Izurjena šivilja vajena preciznega všivanja "sntlanja), dobi delo oa _om. Ponudbe pod značko >boz.« na oglasni oddelek »Jutra«. 45006-3 Prva oblast koncesijonlraoa šoferska šola Camernik, Ljubljana Dunajska cesta štev. 34 — ;Jugoauto) telefon 81 2288 Pouk ta praktične vožnje 261 Nemščino poučuje učiteljica z nemško maturo. Nemka, bivša učiteljica nemškega jezika ca Berlitz-šoli v Nizzi. Individualni pouk po modernem načinu za začetnike in za napredujoče. Pouk tudi v nemški literaturi. Za dijake znižan honorar. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 44924-4 Oblastvene Koocesljooirana šoferska šola Gojko Pipenbacher LJubljana. Gosposvetska 12 Teorija vojn je. 43371-4 Kdo proda Hartleliens Chemiscb teeh-nisehe Bibliothek. zvezek 30. — Ponudbe prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Hartlebens«. 45069-8 Knjigovodja zmožen trgovskega in obrtnega knjigovodstva, per-fekten bilancist ter popolnoma samostojen korespondent za slovenski in nemški jezik, z večletno prakso, išče službo za takoj — event. tudi samo za popoldne. — Najboljše reference. Ponnd-be na društvo privatnih nameščencev »Merkur«. Ljubljana, Dunajska c. 31. 45022-2 Mlajša postrežnica (sluginja) zanesljiva in z d o b r t tn i spričevali, vajena posprav ljanja boljših sob in pisarn ter reda tn snage, išče celodnevno ali samo delno zaposlenje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena pridna moč«. 44917-2 Službo hlapca h konjem iščem. Vešč sem tudi poljskega dela. Re-flektiram na stalno zaposlitev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Značajnost«. 45015-2 j Krasna stavbišča ' v bližini banske palače naprodaj. Pismena vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »J. M. 30«. 44787-20 Njivo na severni strani Ljubljane, v izmeri 7000—14.000 m* prodam po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Ulični lokal s pokrajno izbo, za urad ali druge svrhe, v sredini Ljubljane oddam takoj v Frančiškanski ulici št. 8. Ponudbe na naslov; Dr. B. Vouk, Zagreb, Mošinskije-va 18. 449S8-19 Njivo na severni strani Ljubljane, ki bi se dala leipo par-celirati za stavbe, v izmeri 8500 m' prodam po dogovoru. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 45009-20 Travnik v Izmeri okrog 23.800 m1, ležeč v Mestnem logu. po dogovoru takoj prodam. — Nas!oy v oglasnem oddelku »Jutra«. 45010-20 Gostilno ali izkuh vzame takoj ali z novim , letom v najem samska ose-45011-20 | ba, ki Ima osebno pravico Ponudbe na naslov: Marija Seničar, Vaše štev. 14. 45025-19 Sobo In kuhinjo oddam takoj stranki brez otrok. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45044-21 Stanovanje sobe In kuhinje, v bližini Rimske ceste išče mirna družina. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44997-21 Dva lokala za pisarno, oziroma pletil-mco ali skladišče ter trisobno stanovanje oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Ji^tra«. 45043-19 Mlajša gospa neodvisna, išče mesto v pisarni. Dela lahko tudi zvečer, event. sprejme tudi delo na dom. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Neodvisna gospa«. 45031-2 Manjšo posest želim kupiti na Štajerskem ali kje drugje v SlovenijL Ponudbe na naslov: Stje-pan Novotny. Zagreb. [>-njanska cesta štev. 54-a. 44984 20 500 Din aH novo kolo za 1300 Din dobi tisti, ki mi preskrbi službo na žagi aH tovarni v okolici Maribora. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 45033-2 Trgovski pomočnik ki bi šel tudi za potnika ali skladiščnika, išče službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trgovina 100« 45049-2 »1« f« Dr. G. PIccolI lekarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju ln drugih težkočab želodca svojo preizkušeno želodčno tinkturo. 229 'šiifik Zveza brivskih in las. pomočnikov (c) Zagreb, Ilica 55'n, desno daje gg. delodajalcem brezplačno posredovanje dela za pomožno osobje. 41!)SO-l Gospodično ki ima visok sopran ln ki igra violino, iščem za salonsko damsko kapelo, za prvovrsten lokal. Ponudbe š sliko na naslov: Slavko RaScaj, hotel »Imperijal«, Po d gorica Črna gora. 44736-1 Mizar, pomočnika in vajenca •prejme takoj VipotnSk Vinko, stroji.o mizarstvo v Zagorju ob Savi. 45026-1 Sprevodnik z enoletno prakso, trezen in zanesljiv, išče službo na avtobusu ali tovornem avtomobilu. Nastopi lahko takoj: plača po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sprevodnik«. 448S2-2 Fotograf, pomočnik vešč v vsem fotografskem delu, išče službo. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 44SC0-2 Učenko močno, zdravo, zanesljivo in pošte-no, sprejmem v mešano trgovino na deželi, s hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe oa oglasni ocjdelek »Jutra« pod " šifro »Samo pošteno«. 44835-2 Žandar. podoficlrji! Kdo izmed gg. žand. pod-oficirjev v Sloveniji bi hotel prostovoljno zamenjati enako mesto v Srbiji — Vardareki puk. Potni stroški se povrnejo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stev. 4350«. 45012-2 Th. Rotman: Sambo In Joko Vesela levja zgodba. Puhasto perje čisto, čobano kg t>o 48 Din. druga vrsta po Din 38 kg, čisto bele gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po DiD 250. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. Brozovič. Zagreb, Ilica 82, kemična čistilnica perja. 262 Dalmatinsko vino izvrstno po Din 8 liter — dokler traja zaloga — naprodaj v Javnih skladiščih 44993-6 Novo hišo tridružinsko, takoj za vseliti. 5 minut od postaje in 2 minuti do avtobusa, ki vozi vsako uro v D. M. v Polju prodam za 150.000 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45052-20 vrta 1500 m' pod dobrim! pogoji takoj oddam na Opekarski e 32 45007-20 Gostilna v centru Zagreba, z vsem Inventarjem, dobro idoča. za 35.000 Din naprodaj zaradi odhoda iz Zagreba. — Franc Orbanič, Zagreb — Florjan&ki put 35. 44393-19 Stanovanje sobe ln kuhinje oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45062-21 Sobo v Mfttni Tabora In bolnice oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. Sestanek Planino v »Trubarjsj-em parku« in ' primeren u gostilno, mo- OoremHerp sobo mesečno, • hrano, po možnosti blizu sodišča želi gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra hrana«. 45023-23 Zvezdi« pri vremenski bi-45048-23 gioi nemogoč, ker sem prepozno prejela. Prosim odgovor in točen naslov. — »Amorček«. 45051-24 Gostilno ▼ Ljubljani ali bližini vzamem v najem ali na račun. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prevzem 1. januarja 64«. 44758-17 JLi LLlLL* Vsako /rstno zlato Kupuje po najvišjih cenah Černe — Juvelir Ljubljana. WoIfova nL J. 38 Trgovino s špecerijskim, galanterijskim in manufaktur. bla-orn, v bližini Kranja oddam v najem. Prevzeti je vso zalogo v vrednosti ca 25.000 Din; najemnina nizka. Vprašanja na oglasni oddelek Solnčno sobo lepo opremljeno, s poseb-bnim vhodom is hrano, v novi vili takoj oddam samo dijakn v bližini tehnične srednje šole Naslov v oglasnem oddelku Jutri 44711-23 Prazno sobo takoj poceni oddam v Rožni doliti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44686 28 Sobo s posebnim vhodom, v centru mesta, x vso dfekrbo oddam s 15. novembrom. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 44953-23 Elegantno sobo opremljeno, takoj oddam v vili. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44942-23 Prazno sobo s pritiklinami oddam 2—3 osebam, event. z vso oskrbo. po zmerni ceni Naslov v oglaanem oddelkn Jutra. 45045-23 Dva gospoda sprejmem La stanovanje v Cigaletovi ulici. Naslov v osTa«nem oddelku »Jutra«. čan gla«. metalna k on strukcija. proda K vos v Kolodvorski ulici št. 26/11 _ 44890-26 Klavirje in pianine rada selitve po lastni ceni razprodaja Zima, Stari trg št. 3-4/11. 45064-36 Mandolo s t a š k o, dobrim glaeom prodam. Nasiov v oglas, oddelku »Jutra«. 45070-26 Biser! Zakaj Te ni bilo v oetek? Prosim, piši! Vtm. 45018-24 V oglas, oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisma Bodočnost 3305, Banja 100, Brezhiben, Brez razkošja. Blagajna 6. Blizu bolnice. , Boleari, Bonaparte, Brez Odstrel 3-i mOČnih otrok. Center 2. Center me- I sta, Cista soba. Cista in ! gamSOV poštena, Oista stranka. De- Sčem za takoj. Naslov 45046-23 žeja. Dobrosrčna. Dolgi ve- Sobo oglasnem oddelku »Jotra« 44906-37 Psa čeri na kmetih, Din 300, Diskretnost, Dobra služba. Dva mirna, Dobro idoča prazno ali opremljeno, »vet- gostilna, Diskreten 23, Do- , , , . Io in zračno; s parketom in razumevanje, Erotika. elektriko, v pritlič u na kletno, Februarski termin. ,8°bn° Bna,m0 Dunajski cesti takoj oddam i Gostilna 500. Gospodrnja. ^^®' ^^^ dvema gospodičnama. Na- ! Hipolit, Hvaležna 1000, I. oaaelkD »Jutrac._44863-27 slov pove oglasni oddelek I .3°. I^a, 1. januar 1931, »Jutra«. 45057-23 Sobo v bližini banske uprave — event. s hrano iščem s 1. »Jutra« pod šifro januarjem. Dopise na ogl. Pohištvo Salonsko garnituro prodam Informacije Cesta na Rož oik št: 43 od 11. do 16. ure. 44716-12 Hrastovo spalnico prodam za 5000 Din. Pojasnila daje mizar Anton Bizovičar, Glince, e. II/l. 44660-12 Pohištvo za več sob, dobro ohranjeno kupim. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44992-12 Pomije se oddajo v FlorijansM ul. 5t. 4. 45036-6 Pisalno mizo event. kompletno gosposko sobo (Herrenzimmer), novo, zelo lepo, poceni prodam. Naslov v oglasn-em oddelku »Jutra«. 45037-6 Otroška posteliica ugodno naprodaj v Bohoričevi ulici 12/1. 45050-6 Avto »Austro - Daimler«, 85 HP, šestsedežen, z elektr. razsvetljavo za 12.000 Din naprodaj. Pojasnila daje O. 2užek, Tavčarjeva ul. 11. 44966 10 Kompletno spalnico iz hrastovega lesa prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45061-12 »Trgovina Kranj«. 44756-17 Gostilno v Ljubljani vzamem v najem ali na račun. — Po nudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod »Gostilna 17«. 44712-17 Pekarno dobro idočo, z vsem Inventarjem, vsled družinskih oddelek »Jutra« pod šifro »Sam«. 43921-23 Prazno sobo preprosto, sredi mesta 15če gospa. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Plača d« 200 Din«. 43818-33 Jupiter, Korespondentinja^ Kassa, Knjigovodja bilancist, Ing. Fric, Kirschner, Knjigovodja, Kavcije potrebna, Koli, Lepa jedilnica, Ležanje, Lepe eobe, Ljubljansko predmestje, Mesto gospodinje. Mirna stranka, Mirna sostanovalka, Mizarstvo, Miren stan. Mirna Nekadilka. Na jej se do zdravega, Omara, Opera, Obleka, Originalen prodajalec, Onduler, Predivo, f . Plača 100—200, Priden va- LeOO SODO jenec. Plačam takoj, Pri- oddaan boljšemu gospodu. I lika, Pisalna miza, Pošte-Naslov pove oglas, oddelek ' nje 40, Pogoj, Paviljon, »Jutra«. 45067-23 Plača 200 Din, Primorka šivilja 12, Pridna in pošte- Solnčno sobo svetlo ta lepo opremljeno, z elektriko in parke ti oddam dvema gospodoma s 15. novembrom na Dunajski cesti za 650 Din mesečno. — Ogledati med 11. in 15. uro Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45055-23 Sostanovalko sprejmeim h gdč. uradnici Entlanje 1 m po 1 Din. Izdelovanj* lamskega perila, strojne ln rjčno vezenje tastorov po steljnlh preprog Dr ed tiska nja. Šivanj« pletenin na entl rtroj po konkurenčnih cenah. M. Sedovnik Flo 'ljanska 6. 858 30 na, Primerno obrestovanje, Poštena-pridna, Pošten 200, Primorka III, Provizija 32. z" dobro oskrbo za 650 Din" E?*1?11® in a^ilna_ mo« 40| Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45068-23 Opremljeno sobo tudi t vso oskrbo oddam razmer oddam takoj v na- gospodu ali dijaku srednje jem v Medjimujju. Naslov tehnične gole. Naslov v v oglasnem oddelku Jutra, oglasnem oddelkn »Jutra« 44999-17 Hrastova suha drva ca. 30 vagonov ca tako} šnjo dobavo proda Drago Hadl. Novo mesto. 44042-15 44914-23 Zimsko suknjo dobro ohranjeno, za sred-njeveliko osebo kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zimska suknja«. 45060-13 Dijake sprejmem na stanovanje zajtrkom. Električna luč. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44861-22 Vsak petek dobite priznano dobro, namočeno polenovko pri I Buzzolinl. Lingarjeva nliea 44784-14 101 Nekaj ulic dalje stoji na trga Tine Ma-eafizeij pri svojem zelenjadarskem vozičku in raka, da bi kaj prodal. Pozor, deeki, Joko prihaja! Potuhnil se je za kol in željno gleda okoli sebe. Oh, tako rad bi se posladkal i lepim rdečim jabolkom! Tedajei pa zagleda nit, ki visi gospodo Tinetn od volnenega jopiča! Očividno je odnehal kak šiv. Joko se oprezno priplazi... potegne... še enkrat... in še enkrat... nit postaja vse daljša in daljša! Vilo na mlrju T obširnim vrtom prodam. Vila je prazna in za takojšnjo vselitev. Cena po dogovoru. Poizve se v trgovini na Borštnikovem trgu št. 1. 44776-30 Zložljivo postelio čisto, kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4503S-7 Posojilo ali družabnika iščem, W razpolaga s kapitalom 60—80.000 Din v gotovini — proti dobremu jamstvn. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojen 20«. 44815-16 Manjši lokal oddam blizu mitnice na Dunajski cesti. Istotam se sprejmeta dva gospoda na stanovanje z vso oskrbo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 44828-19 Lokal na Jesenicah išoem za pisarno, po možnosti tudi opremljeno sobo, event. s hramo. Cenj. ponudbe pod »Mirna stranka« na podružnico »Jutra« na Jesenicah. 44978-19 Enosob. stanovanfe s pritiklinami, v bližini Bleivreisove cesto ali pošte iščem za takoj aH kasneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44774-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, aolnčoa ta zračno, išče boljša rodbina treh oseb ca februarski termin, v neposredni bližini mesta. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« poa »Februarski termin«. 44734-21 Stanovanje lepo In solnčno, obstoječe iz 4 sob, kuhinje, kopalnice Itd oddam s 15- novembrom. Informacijo od 11. do 16. ure Cesta na Rožnik 43. 44716-21 4 sob, v sredini LJubljano, in več manjših stainovatj odda takoj Društvo hišnih posestnikov, Salendrova 6. 44955-21 Izvoz jajc Bičem veliko ln suho skla- disce za prevzem jajc v več krajih Slavonije, Hrvatske in Slovenije. Dobavitelji In trgovci, ki kup-čujejo z jajci, naj pošljejo svoj naslov na: P. J. Kle-fiseh, izvoz jajc, Ptuj. 45004-19 Stavbno parcelo v izmeri 7000 m« prodam v Kavarno v Zagrebu z vso oipramo in Inventarjem. dobro vpeljano radi bolezni lastnika po' zelo ugodili ceni proda »Argus« agencija, Zagreb, Bregovi-ta ulica br. 3. 44990-19 Restavracijo v Zaerebn Stanovanje 3 sob, kuhinjo is pritfklln takoj oddam za 500 Din na Dolenjski cesti št. 112. 44876-21 Stanovanje obstoječe lz štirih gob, drugo trosobno, z vsem komfortom lc pritiklinami, v novo zidani stavbi, oddam takoj ali s 1. decembrom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 44816-21 Manjše stanovanle najraje v sovi hiši išče snažna stranka 3 oseb. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Suho stanovanje«. 45030-21 Sobo In kuhinjo s 1. decembrom oddam v Podgori št. 38 — St. Vid. 45014-21 « «... . , , - — r---— - r ■ v otiugriu OI tJ- ™ kolodvora Vižmarje diščn, zelo dobro uvedeno, St. Vid. Parcela je priprav- i z vsem inventarjem, radi na za tovarniško podjetje, bolezni lastnika za cca. ali 5-6 manjših stavbišč. 350.000 Din proda »Argus«. Prnzve se v gt. Vidu - Zagreb, Bregovita ul. br. 3 Vu-marje St. 100. 44987-20 1 4^1 \ •tro«e«11"fe' Pritlično stanovanje sobe, kuhinje hi prltiklin, suho it. svetlo, parket, elektrika teT plin, takoj oddam za 600 Din mesečno ob Dunajski cesti. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 45056-21 Ooremljeno sobo oddam 2 gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44889-23 Opremljeno sobo parketirano, sepsrirano is z elektriko oddam Večna pot 14. 44871-23 Gdč. sostanovalko sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44869-23 Prazno sobo oddam: Kodeljevo — ob Ljubljanici 31/1. 44098-23 Sobo z 2 posteljama elegantno opremljeno iščem za takoj. Ponudbe na ogl. _______ oddelek »Jutra« pod šifro ; Štoječ""les, ^Spretna fT™ »Takoj 30«. 45063-23 niča. Služba/ Soliden n, Pravica, Resnost 30, Razumen, Rentabilen, Resnost 28, Rosnega, Resnično, Resnost, Razvedrilo 222, Snažna soba 22, Soba 28, S. K., Solidno, Sigurno molčeč, Suho stanovanje, Sla-ščičarka. Siguren zakon, Sobo lepo opremljeno oddam takoj solidnemu goopodu ali gospodični. Pojasnila daje Košič. Rožna ulica št. 27, pritličje, desno. 45066-23 Lepe znamke zelo poceni prodam. Naslov por« oglasni oddelek »Jutra«. 45071-39 Gospoda sprejmem takoj na hrano is stanovanje. NasJov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 45008-33 Sobo blizu tehnično srednje Me niča, Slufba, Soliden Stanovanje, Snažno in čim-preje, S. Z., Stanovanje 600, Samo v Ljubljani, Sposoben, Skromen, Skrbna gospodinja, Soliden 82, Štu-dentica. Spretna gostiini-earka, Štajersko ali Kranjsko, Tkalec, Tri mladenke. Takoj, Tovarna 101, Točnost 3305, Ugodno 44593, Ugodna cena 9. Večer, Va- Pokrajinske razglednice po VaS sliki ill negativu v pristni fotografiji izgo tovi do 20.000 dnevno tvornica kari Lojze Smnc. Ljubljana VII, Aleševčeva 26 Zahtevajte ponudbe in ee oik! J42 Lovske čevlje garantirano oepremočljlve. h rujavega angl. kroma, po 185 Din pošilja po pov ■zetjo 8. Gohk. ručna o.ipe-larija. Delnice, Savska ba novina. 43951-SO Naznanilo Trg Vače naznanja, da se letošnji živinski in letni se?em na Vačah . na dan sv. Andreja ne mo-jena otrok. Vdova, Vestna . re vršiti zaradi nedelje in 13, Vodstvo gostilne. Ved- ! narodnega praznika, tem- tac 1cLrwto Ci*. MAAArtjAi, V Telefon 2059 ** Prem og suha drva Pogačnik Bo+io-fčcv« 5. CVANREDNA PRILIKA! Železna »Iciinska pateat postelji zložljivi, s ta. Eeciranom madneom, zc« I praktični zi vtsfca hišo. hotele, nočne iluž« be ««-in potujuf« Ofiob« stane lemo Din 390.—% Razpošiljam po poitce* som povzetju. tako IZ&.EOA SLOJEM Leiena patent pestel ia, zložljiva. • lapeciraninj madracom. telo prak-iičoa. stana samo D 26i/. m Proti izpadanju las ta bolezni lastiča je »Ines« edino uspešno sredstvo. — Lonček 38 Din. — »Isee«. Ljubljana, Merooodna ulica št. L 44341-24 »Resnost 30« Dvignite pismo. 45017-34 Inteligent ljubitelj umetnosti, želi spoznati enako gospodično. — išče gospod. Separiran vhod EkrPise M oglasni oddelek in elektrika pogoj. _ Po- »Jutra« pod »Fantom«. nudbe z navedbo cene pod »Tehniška« na oglas, oddelek »Jutra«. 45040-23 ski potnik, Z. V., Zima 1 cembra 1930. ima svoj čaj, Z navedbo cene, Zračna soba 91, Z navedbo cene. Za 1. nov., Železniški pragi, Življenje 20. Žensko in moško ko' , 456, 1234, 1935, 1930, .9, 444, X 31304. 566S6, 500-600. 44301-31 Potem bnam veliko za« logo čisto črha« nog per)i kg po D 48—, dragi »rrt kg po D 38—. čisto belo gosje kg po D 130___ in čisti puh kg po D 250—-. 1'azpo-ši! jam po poštnem povzetju. Modroci pucjent k volnom staneitt SJimo Din 750.—. L. BROZOVIč, ZAGREŠI ilica 82. Opremlteno sobo parket in elektrika, s hrano oddam. Naslov pove oglas, oadelek »Jutra«. 45042-23 Lepo sobo c elektriko ln parketom, biten Tabora in kolodvora oddam stalnemu gospodu. Poseben vhod. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«, 44994-34 Mary Pismo prejel; prosim ta.s in kraj sestanka. 45020-34 November 2 Zadnjič prepozno zvedel. Določite nov sestanek. 45019-34 Ramon Novarro izgubil naslednika. Naslov prosim priporočeno »Sara-44936-28 I jevo«. 4505-8-34 a d f(idi, Planino dobro ohranjen, i železno konstrukcijo kupim. Pismene ponudbe s točnim opisom in navedbo skrajne cene je poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod »Takojšnje plačilo 72«. 45072-26 Klavir lep ta v brezhibnem stanju ■ krepkim glasom, za 3600 Din proda Josip Hevbal, Kamnik, Sutna štev. 34. 44985-26 Izredna prodaja na Gosposvetski cesti štev 8 (poleg mesarije Slamič) Cene skoraj polovične! Ne zamudite ugodne prilike! Samo, dokler traja zaloga. Pričetek prodaje v soboto dne 8. t. m. si pridobi trgovec, če kupi PLETENINE iz zaloge po partijskih cenah v tovarni g!7 Tovarne ogledal in brusilnice stebla .KRISTAL" d. d. 9t Podružnica: LJUBLJANA VII, Medvedova cesta S8. Telefon int. 30—75. Centrala* MARIBOR, KoroSka cesta 32. Tel. Int. 21—32. Podružnica: SPLIT, Zrinjska nI. 6. Tel. int. 3—68. Izdeluje vsa ▼ to stroko spadajoča dela, kakor: ogledala lz Ia. kristalnega stekla 5 5-8 mm deb pa tudi navadna, ▼ vseh veUCinah ln oblikah, facetirana stekla, umetno graviranje okraskov (orna-mentov), Izdelovanje stekla v medenini, bakru in cinu, upognjena stekla, vetrobrane za avte popravljanje starih ogledal itd. Ima vedno v zalogi ▼ vseh veličinah ln količinah: kristalno steklo 4—10 mm deb., špecijalno steklo 4—7 mm, ledenasto, ornament, alabaster ln Prismen steklo za napise, kakor tudi najnovejše marmornato steklo v vseh barvah za obloženje sten v kopalnicah, bolnicah, bnfejih itd. REKLAMNI ODDELEK V MARIBORU: Izdeluje po najnižjih cenah žepna reklamna ogledala po vsakem načrtu, posamezna in s popolnim koledarjem. 14784 ZAHTEVAJTE PONUDBE! ZAHTEVAJTE PONUDBE Urejuje Davorin Ravfcen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adotf Ribnika*. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Prane Jezeršek. Za taseratni de je odgovoren Aloizij Novak. Vsa v LjubManl.