Oopisi. Iz Dravskega polja. (Nova šola.) Da so šole daadaaašaji daa potrebae za izgojo mladiae, prizaal bode vaaki državljan ia da se aole v današajih. čaaib zidajo že v malib vaseh, moramo z zadovoljaostjo prizaavati. Človek še le v pozaejših letib aprevidi, kako potrebae so šole tudi za kmeta, da vsaj pisati ia čitati zaa. Tudi pri aas v Selu, okraj Ptuj, imeli smo šolo, katera pa je žalibog laaako leto pogorela. Na vrlo prizadevaaje aaaib občaaov ae je letoaaje leto sezidala aova dvorazredna šola, katera je bila dae 18. aeptembra 1891 popoldae ob 3. uri po prečastitem gospodu župaiku P. Beaediktu Hrtišu slove3ao posvečeaa. Po cerkveaem opravilu zbrali so ae solaka mladiaa z učitelji, krajai šolaki svet, občiastvo ia aekateri gostje iz Ptuja v krasao okinčaaej aobi. Preblagorodai goapod okrajai glavar dr. vitez Scherer je v svojem govoru tem povodom povdarjal zasluge krajaega šolskega sveta, posebno ajegovega aačelaika goapoda Vogriaca, ki ao si jib valed svoje požrtovalaoati pridobili za dozidaaje tako važaega zavoda. Na to je blagorodai goapod okrajai šolski aadzoraik Raaaer priporočal 3taršem kot prvim odgojiteljem otrok mladiao v akrb ia svetoval, da aaj ti v prvej vrati podpirajo gospoda učitelja v izvrševaaji ajegovib trudapolnib dolžaosti, ter je aapil sklepčao preavitlemu vladarju s trikrataim ,,živio". Dalje je prečaatiti gospod župaik P. Beaedikt Hrtiš razlagal pomea šolskega poduka v daaaaajih čaaib ia priporočal složaoat med šolo ia cerkvijo, ter povdarjal težavao ia odgovorao službo ljudskib učiteljev. Vaem dobrotaikom ia udeležeacem se je v imeau šolske mladiae zabvalila učeaka Rozalija Reiaiager. Po slavaosti bil je skupea obed, katerega so se razvea že aavedeaih udeležili naatopai gospodje : dr. Kleiasaaer, okraJBi zdravaik, Bezdek, stavbiaski pristav, obitelj Osterbergerjeva iz Ptuja, župaa Soštarič iz Št. Vida, stavbiaaki mojater čeloti iz Ptuja iB aekaj domačib občaaov. S tem bila je ta izredaa slavaost zaključeaa. Sklepčao izrekamo vsem udeležeacem, poaebao preblagorodaemu gospodu okrajaemu glavarju vitezu Scbererju, goapodu šolakemu aadzoraiku Raaaerju ia aplob vsem, ki so to alavaost s svojo udeležbo požaatili ia domačemu goapodu u5itelju Reisiagerju za kraaao okrašeaje šolskega poalopja prearčao za bvalo ia želimo, da bi bil ta aovi zavod Barodu ia domoviai v blagor ia korist. Iz Rogatca. (Ali dobimo skorej čitalnico?) Povsod med Slovenci se že nahajajo čitalaice ali kaka druga alična druatva, jasea dokaz, do so ae Sloveaci že začeli zavedati avoje narodaoati ter se poprijeli oaega pripomočka, ki ajib more ediao rešiti silaega potujčeaja. A žalibog je ae veadar veliko krajev, kjer Ijudstvo še spi, ali si pa še ae upa javno naatopiti s svojim aarodaoataim prepricaajem; ia tukaj sem spada tudi aaa rogački okraj, ki istotako še aima čitalaice. Veadar pa bi se motil, kdor bi mislil, da pri aaa aemamo aavduaeaib mož, ki bi bili pripravljeai požrtovati se za aarodae težaje. Ravao aasprotno bodi aa čaat teb mož povedaao, da ae je imel piaatelj teb vrst, občevaje z aarodom, sam priliko prepričati, da ao tla že v maogoterem oziru pripravljeaa, ker je med kmečkiai ljudstvom ajib maogo, ki bi radi priatopili k čitalaici, ko bi ajo le imeli. Kaj je pa uzrok, da je veadar še aemamo? Krivo je pač to, ker ae preveč bojimo truda, katerega staae vsako, posebao pa še tako imeaitao početje. A ravao v tem veljajo aam besede peaaikove, ki pravi: Res je začetek trud. Tega ae vatrašite se, moč aeizmerna je aklep. Začeti bi torej samo morali, začeti, ia potem bi morebiti ta trud ae bil tolik, kakor ae vidi aa prvi pogled. Le premislimo aledeče: Glavaa stvar ia prvi pogoj društva, kakor je čitalaica, je ta, da' priatopi doati udov; teb pa mislimo, ae bi aedoatajalo, ko bi se edeakrat za vselej odgnaji predaodki, ki ajib imajo ljudje proti takim aapravam. S oitalaico — ai aamreč treba, da bi morala biti ravao v zvezi 8 krčmo — bi bilo ljudatvu tudi v goapodaratveaem oziru pomagaao ; zakaj kmetje bi aašli v čitalaici maogo koristae zabave, tako da bi ajim ae bilo treba aje po goatilaicab za drag deaar iskati. Ia vi pridai mladeaiči, ki po aedeljab po pozaem opravilu čakate popoldaaske službe Božje, bi ae bilo lepo ia koristao, ko bi ta prosti čas porabili v čitalaici, kjer bi dobre kajige ia čaaaike prebirali ? Drugo vprašaaje bi pa bilo potem glede" proatora, kjer bi aaj bila čitalnica. Tudi zaradi tega aam ai treba obupati; aaj ima veadar okolica v trgu aarodao šolo, ki bi ae dala pd izgledu drugib krajev ob edaem tudi porabiti za čitalaiiae prostore. Tako bi torej morebiti ae bila pretežka aaloga, ko bi ae kdo poprijel te ideje ia jo ureaaičil; uataaovivai aam čitalaico. Mi ia potomci naši bili bi mu bvaležni!