V VZGOJNO! ZO BR A ZEVALNIH ZAVODIH LJUBLJANA, 14. JUNIJA 1967 LETO XVIII ST. 11 DRUGI ZBOR MLADIH ZADRUG AR JE V JUGOSLAVIJE ŠOLSKE ZADRUGE naj bi poživile delo Po dokaj visokem številu šol- 3. organizacijska in didaktič- 10. zvišanje števila aktivnosti skih zadrug do leta 1960 ugotav- no-metodična uskladitev dela šol- in aktivnih članov; Ijamo zadnaja leta pojav upada- skih zadrug in izboljšanje njene n. populariziranje šolskih za-hja. V SR Sloveniji je bilo do le- kvalitete. drug in posredovanje pomoči dru, ta 1960 okrog 450' šolskih zadrug S tem v zvezi se bo koordina- gim šolam, ki bodo ustanovile in to kmetijskih, mešanih in pro- cijski odbor ukvarjal z naslednji- novo zadrugo. izvodmh V zadnjem letu pa jih mi nalogami:; Navedli smo samo poglavitne le le se 65; to upadanje m. zna- - popu anziral bo orgamza- oblike in možnosti tekmovanja. V 6lno samo za našo republiko, cijo proizvodnega dela učenčev kratkem b ustanovljen ko0rdi-ma^-ec za vso državo. in drugega družbeno koristnega nacijski odbor šolskihJ zadrug za Zaradi tega je lansko leto svet dela ter samoupravljanja prek SR slovenij ki bo izdelal na. za tehniško vzgojo otrok m mla- solskih zadrug m drugih proiz- drobni program ter bo usmerjal dine Jugoslavije dal pobudo za vodnih zavodov; II. zbor mladih zadrugarjev Ju- — skrbel bo za šolske zadru-goslavije, ki je bil meseca maja ge, ki delujejo kot eksperimen-v Zagrebu. talne; Na tem zboru so ugotovili, da — spremljal bo delo, razvoj So imele šolske zadruge v osnov- in problematiko šolskih zadrug nih šolah v zadnjem obdobju po- ter pripravil posebno analizo; »lembno vlogo pri vključevanju — pri zveznih in republiških članov zadrug in ostalih učencev organih bo posredoval, da se v razne oblike proizvodnega in končno uredi status šolskih za-drugega družbenokoristnega dela. drug; Zadruge so v dokajšnji meri pri- — pripravil bo osnutke pra-spevale k razvijanju delovnih vil za delo šolskih zadrug in havad učencev, prav tako so jih okvirni program za organizacijo teoretično in praktično seznanja- najbolj razširjenih proizvodnih le s tehničnimi in tehnološkimi dejavnosti; osnovami kmetijske in industrij- — prizadeval si bo ustanoviti ske proizvodnje, pridobili pa so v vseh republikah koordinacij-si tudi osnovne pojme o racional- ske odbore, ki se bodo ukvarjali hem delu in gospodarskem pošlo- s problematiko šolskih zadrug na vanju. Dosegle so globlje potezo- območju republike; yanje pouka z družbeno sredino — sodeloval bo skupno s pri-in so navajale učence na samo- pravljalnim odborom SR Make-Upravljanje. donije pri organizaciji III. zbora Zbor miadih zadrugarjev je na- mladih zadrugarjev Jugoslavije, dalje ugotovil, da so bile v delu Zadrug in v uresničevanju delov- TEKMOVANJE SOLSKIH ter proizvodno- tehnične vzgo_ ZADRUG ie težave objektivnega in subjek- „ , tivnega značaja, ki so zavirale v zvezi s III. zborom mladih razvoj proizvodnega dela učencev zadrugarjev Jugoslavije vabi in samih zadrug. zvezni koordinacijski odbor za Proučevanja, ki so jih opravili šolske zadruge vse zadruge, da Jugoslovanski zavod za šolska in tekmujejo za dosego boljših re-^rosvetna vprašanja in republiški zultatov v svojem delu. ^v-odi za šolstvo, so pokazala, da Tekmovanje naj bi zajelo na-s° poglavitni razlogi za obstoj v slednja področja: Čelu zadrug med drugim tudi v 1. povezovanje pouka z delom Nedognani, premalo točno formu- šolske zadruge. Ocenjevana bo tirani definiciji funkcije proiz- intenziteta uporabe objektov, de-vodnega in drugega družbenoko- lovnega procesa in samoupravnih Ustnega dela učencev, v pro- odnosov, ki se razvijajo v šolskih dramski strukturi osnovne šole zadrugah in pri pouku posamez-ter še v nerešenem družbeno- nih predmetov; ^aterialnem in pravnem statusu 2. proizvodno delo industrij-*°Iskih zadrug kot vzgojne orga- sko-obrtnega značaja in raciona-ni2acije osnovne šole. lizacija delovnih procesov. Ta ak- Na zboru so razpravljali tudi tivnost se bo razvijala predvsem in razmerami v naši republiki. S. M. 25 LET ZVEZE PIONIRJEV — v znamenju jubileja Ustanovitev zveze pionirjev pred 25. leti je bila za nas boljši izdelki, ki so jih poslali pio> * prav tako pomemben dogodek kot ustanovitev mladinske or- nirji na razpise in natečaje, bodo ganizacije ali OF. Pionirska organizacija je prispevala v voj- razstavljeni na posebni republi-nem obdobju izredno velik delež za osvoboditev in je enako ški razstavi, ki bo predvidoma v i častno izpolnila svojo dolžnost tudi v povojnem obdobju, tednu otroka. Republiško razstavo Vzgojila je cele generacije ljudi, ki se jim pozna tudi v nji- filatelističnih krožkov bo organi-hovem vsakdanjem.poklicnem delu, da so izšli iz njenih vrst. zirala Filatelistična zveza Slovela končno: njeno ime je globoko vtisnjeno tudi v nadaljnjem nije, fotokino zveza Slovenije in razvoju Jugoslavije. — Tako prizanje je dal predsednik re- ZPM Slovenije pa bosta v tem publiške konference SZDL JANEZ VIPOTNIK na prvi seji letu pripravili razstavo z.naslo-republiškega odbora za proslavo 25-letnice zveze pionirjev, vom Pionirski foto 1967, kjer boki je bila 9. junija v ljubljanskem klubu poslancev. do razstavljali pionirji-fotoama- terji slike na temo letošnjih JPI N? tej seji so se pionirji za- Ob letošnjem pomembnem ju- — Moj domači kraj. 'alijj vse to delo v skladu z možnostmi hvalili svojim mentorjem — čla- bileju te organizacije je ZPM Kot so predlagali likovni pe- nom DPM in jim izrekli vse pri- skupno z nekaterimi drugimi- or- dagogi, naj bi bila letos odprta v znanje. ganizacijami že programirala in Ljubljani tudi stalna galerija tudi izvedla nekaj vzgojnih mno- otroških in mladinskih likovnih žičnih akcij: uvertura v proslav- dosežkov, ki bi bila obenem štu-Ijanje jubilejnega leta je že kar dijski arhiv likovnih pedagogov, tradicionalna in lahko rečemo Zaželeno bi bilo, ko bi v tem letu najbolj množična in priljubljena dočakali tudi izgradnjo baze manifestacija — kurirčkova pošta, Sutjeska v Dolenjskih toplicah, za v kateri je letos sodelovalo 180 katero je že izdelana dokumen-tisoč pionirjev in 1050 pionirskih tacija in gradbeni načrti, odredov. Pozornost velja posvetiti tudi V Šmihelu pri Novem mestu mentorjem pionirske organizaci-bo tudi letos zaživel slovenski ta- je, predvsem pa bodočim pedago-bor Sutjeska — eden izmed med- gom, ki bi jih morali že v ka-republiških taborov, kjer prežive drovskih šolah usposabljati za vsebinsko bogate tritedenske po- vzgojno delo s pionirji. Program-čitnice pionirji vseh republik, v ska komisija meni, da bi bilo Podstenicah pa bo medrepubliško treba tudi čimprej začeti z zbira-srečanje pionirjev. Po najzname- njem dokumentacije o razvoju nitejših poteh NOB bodo šli je- ZPJ med NOB ter predlaga, naj šeni v jubilejnem pohodu sloven- bi v občinskih zvezah ZPM usta-ski pionirji skupno s svojimi to- novili sklad za priznanja in na-variši iz vse Jugoslavije. Ob tej grade zaslužnim družbenim de-priložnosti bodo obiskali tudi lavcem občin najrazličnejših po-Ijudi, ki so prispevali svoj de- dročij vzgojnega dela s pionirji, lež v NOB, predvsem pa nekdanje Po dosedanjih ugotovitvah je borce. — zahvaljujoč koordinaciji vseh Izreden pomen za patriotično organizacij, ki delajo z mladino, vzgojo imajo vsakoletne Jugoslo- pa v tudi strokovnih služb, zavo-vanske pionirske igre — enotna dov za prosvetno pedagoško vzgojno-izobraževalna akcija vseh službo — \* tem jubilejnem letu jugoslovanskih otrok. Poglejmo aktivnost pionirjev izredna —po samo podatek o dosedanji udelež- množičnosti in obsegu. Vemo. da bi pionirjev v teh igrah: udele- materialni in finančni pogoji za žilo se jih je 205 tisoč pionirjev delo pionirske organizacije še zda-iz 950 pionirskih odredov. JPI za- leč niso zadovoljivi. Zato smo jemajo področja estetske dejav- najbrž pogosto preskopi s pohva-nosti otrok, proizvodno delp in lami o delu in pomenu te orga-zadružništvo, raziskovanje in spo- nizacije, tako pomembne pri vzgo-znavanje NOB, telesno vzgojno ji mladine, ki je izredno veliko področje in področje tehnične prispevala k dvigu patriotizma, vzgoje. Tudi ob letošnjem jubi- ljubezni do dela in odnosom do lejnem letu so že razpisali za te samoupravljanja. Jubilejno leto igre vrsto natečajev. ne sme potekati samo v zname- Svečano vzdušje jubilejnega nju omenjenih proslav, spremeni leta bo podčrtala vrsta razstav, ki naj predvsem odnos družbe do še bodo manifestacija dosedanjih vedno nerešenih vprašanj otro- po- 0 Premajhni pomoči ki jo dajejo riglh-Sm detevnS ? Posebnnni učnimi pripomočki si slabovidni otroci pridobivajo uspehov dejavnosti pionirjev in škega varstva in se zrcali' |°spodarske organizacije, zlLti v katerih se izdelujejo uporabni lzobrazbo- (Z ZavocIa za sleP° in slabovidno mladino v Ljubljani) vzpodbuda za prihodnost. Naj- večani skrbi za otroka. M. K. r^etijske zadruge in kombinati predmeti, in v tistih, kjer se ko-oiskim zadrugam. Šolske zadru- lektivno opravlja neko delo. Oce-?e kmetijske smeri bi potrebova- njevali se bodo rezultati ekonom-te. večjo strokovno pomoč kme- skotehnološkega značaja (ekonomskih tehnikov in agronomov. mija časa in sredstev) in pedago-j Pri razvoju šolskih zadrug bo ške prirode (število učencev, ki Jltela tudi v prihodnosti veliko so predlagali in izvedli racionali-logo sama šola, njeni samo- zacijo); Pravni organi, a predvsem uči- 3. eksperimentalno delo v s svojim delom in prizadev- kmetijstvu. Ocenjevali se bodo °stjo. uspehi, ki so bili doseženi na po- . Na temelju analize dosedanjih skusnih parcelah šolskega vrta; KAM PO MATURI? Občni zbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je razpravljal tudi o zaposlovanju mladine Morda je vprašanje malo pre- Normalno bi bilo, da bi se ma- stalno izboljševanje kvalitete dela porekla, čeprav je v Sloveniji bculclJLalla“^c,uu',cu““J.1\1 siiusmu paieemu suhega ozko, ker se tiče samo absolven- turant ob odločanju o svojem bo- v družbenih dejavnostih. Z za- znatno večji odstotek aktivnega koni,hov in težavvJe zbor sPreJel 4. rezultati proizvodnega dela tov srednjih šol in bi zato sesta- dočem poklicu odločil na podlagi vestno akcijo moramo preprečiti kmečkega prebivalstva in je po- £ Okretne zaključke in predloge, v poljedelstvu; vek verjetno bolj upravičeno no- svojega zanimanja in svojih spo- zapiranje delovnih organizacij klic zdravnika med kmečkim pre- ^ v druzbenokoristno d6io. Oce- sil naslovi Kam po osnovni in sobnosti. V takšnem poklicu bi vase (pogosto tudi zuTadi ne- bivalstvom visoko cenjen. To vse- skih ih letih zvišal°. število šol- njevala se bo množičnost udelež- splošni srednji šoli? Kljub temu verjetno pozneje na delovnem ustrezne strokovne izobrazbe za- kakor pove, da je materialno ^drug in hkrati tudi izbolj- be, število delovnih ur in rezulta- bi rad omenil nekatera vpraša- mestu dal družbi in sebi kar naj- poslenih).« In dalje: » Sindikat se vprašanje zelo pomembno pri di- So organizacija in vsebina dela ti delovnih akcij ter drugih druž- nja, ki nastajajo ob odločanju več. Res se še često tolažimo, da bo moral v bodoče bolj kot doslej jakovi odločitvi o bodočem štu- '^■h zadrug, ki že obstajajo. beno koristnih aktivnosti (uredi- absolventov srednjih šol glede bo sposoben strokovnjak že našel ukvarjati s problemi zaposlova- diju. in 5Yet 23 tehniško vzgojo otrok tev šole in okolice, estetski izgled bodoče poklicne opredelitve, ker pravo mesto, vendar je to bolj nja in pri tem storiti vse, da bodo Drugo, zelo važno vprašanje, dij zadine Jugoslavije je v skla- šole, pogozdovanje, zbiranje od- postaja za nekatere to vprašanje tolažba kot pa prepričanje. V Re- mladi, predvsem strokovni kadri, s katerim se mora dijak ob izbiri zaključki II. zbora mladih padnega gradiva za industrijo in prava dilema. To postaja v prvi soluciji občnega zbora sindikata imeli možnost pravilnega in red- poklica seznaniti, pa je perspek- htaiv ai^ev ustanovil v mesecu podobno); vrsti zato, ker morajo odločati delavcev družbenih dejavnosti je nega zaposlovanja.« tiva bodočega poklica in možnost ocjkA 19S7- teta koordinacijski 6. vključitev v akcije z^ raz- med svojimi nagnjenji in realnimi v poglavju o zaposlovanju med Danes ie diiaku kai težko sve- poznejše zaposlitve. Pri tem vse-v IW Za šoteke zadruge v SFRJ voj turistične dejavnosti domače- možnostmi. drugim rečeno: »Zaposlovanje no- kovati glede bodočega študija in kakor ne mislim, da bi za mlade pogradu. , . ga kra:ia; . . , » . Ce bi bite razmere glede za- vrh delavcev v družbenih dejav- pozneiše zaposiitve ker sta često kadre ne bilo delovnih mest - koordinacijski odbor, v kate- 7. organiziranje^ tečajev v poslovanja takšne, kakršne bi nostih (t0 gotovo velja tudi za dijakova spoSObnost ter njegovo mesta bi nujno morala biti, to je tov 0 razen Predstavnikov sve- kmetijski proizvodnji (samo za glede zaposlovanja strokovnjakov druge dejavnosti — op. pisca) je osebno zanimame boli postran- tudi ena od nenapisanih zahtev ten,,??, tehniško vzgojo iz vseh šolske zadruge , v poljedelskih in Po reformi morale biti in kakrš- povezano s procesi in ukrepi re- sk ob vsem tem Da reforme. Žal pa pri nas ne more- drusi hk tudi zavodi za šolstvo in živinorejskih predelih); nih pri nas gotovo ni, bi bilo forme in se ponekod kaže v moramo opozoriti na trenutne mo mimo cehovske miselnosti, ko Preri\Zainteresirani dejavniki ter 8. redno delo samoupravnih zgornje vprašanje povsem odveč; stagnaciji zaposlovanja v teh de- Der(.Dpktivp nosameznn stroke se delovne organizacije zapirajo si ip -avniki najboljših zadrug, organov v zadrugi; ker pa živimo v sedanji realno- javnostih. Prav zaradi reforme je prikazane p0trebe po kadrih (del v svoj krog in gradijo svojo per- . ze nrinravi 1 nrosram za na- 9. vestno vodstvo materialne- sti, moramo o postavljenem vpra- nujen normalen dotok strokovnih janske so verjetno drugačne) oo- spektivo na nestrokovnjakih in ga poslovanja in administracije; šanju trezno razmisliti. kadrov, ki so bistveni pogoj za men posamezne dejavnosti za. ko zaradi nižjih prispevkov na razvoj določene panoge v prihod- dajatve zaposlujejo številne upo-nje in — morda ne nazadnje — kojence, honorarce itd. — mladi perspektive glede materialne pod- ljudje pa ostajajo brez zaposlitve, pore pri študiju, kar predstavlja Nova organizacija zdravstvene morda za marsikoga odločilno po- stežbe v SR Sloveniji daje glede stavko pri izbiri poklica oziroma zaposlitve bodočim absolventom -,j v ------- ~~— - Jeseni 1966 je Zavod za slepo zelo omejili število popolnoma di evidenco vida vseh gojencev študijske skupine na eni od viso- medicinske fakultete kaj malo jih d tlsdb osnovnih šolah, kjer m slabovidno mladino v Ljub- slepih otrok. Pravočasno zdrav- skozi vse leto. Učitelj — tiflope- kih šol. Trenutna materialna po- upanja: Reorganizacija zdravstve- 2 5 *.ni bilo; - Ijani slovesno odprl novo trinad- Ijenje oči je marsikateremu otro- dagog dobi navodila, kako naj stavka bi morala biti pri odlo- ne službe z novim letom bo po- skih 5.a?širltev obsega dela šol- stropno šolsko poslopje. V tej ku ohranilo vid. Sedaj se veča pravilno postopa z učencem. Uči- Čanju o človekovi 40-letni usodi kazala, da bo ponekod že sedanje Qsn0Vr?drug. v skladu z .nalogami zgra.dbi so poleg šolskih sob in število tistih otrok, ki imajo še telj mora pri* pouku upoštevati najbolj postranska, vendar mimo število zdravstvenih delavcev pre- SlnlT ^ Pripravil program za na-d?le leto. 5e ^0°,rdinacijski odbor sodi, da Zel ’ j" bitrejši razvoj proizvodne-splošno družbenokoristnega Potrebno troje, in to: zU' Ustanavljanje novih šolskih ?g . in podobnih proizvodno eij ;l.nih ter delovnih organiza- ŠOLANJE SLABOVIDNIH Vnega izobraževanja; Naknadni kabinetov tudi posebne šolske, ohranjene ostanke vida ali pa so Braillovo metodo, metodo za sla- nje prav gotovo ne moremo. veliko, ker bodo ukinjena števil- --------------- sobe za pouk slabovidnih učen- slabovidni. Isti pojav opažajo tu- bovidne ali pa kombinirano me- Vprašanje materialnega polo- ?? delovna mesta. Kompletnemu cev. Glede vida se v zadnjih le- di v drugih državah. S tem pa se todo. Navadno uporablja v istem žaja in možnosti študija postaja i,mku tetošnjega oddelka, stoma- Bjcurff • ° tih prijavlja več slabovidnih pojavljajo novi problemi. razredu vse tri metode, ker, so iz leta v leto bolj pereče. To se “logije grozi, da bodo. ostali brez IcSZPiSI učencev kot popolnoma slepih. Za uspešen pouk in vzgojo so učenci z raznimi okvarami vida izraža predvsem v tem, da je so- zaposlitve. Kaže,^ da ima v pn- 5 Zavodski kolektiv je zato pred- potrebni primerni pogoji tako za in mora biti pouk individualen. cialni sestav študentov ter poraz- ^odn)m nekaj le^ih medicina gle- (ijA PRIHODNJI ŠTEVILKI PD lagal dopolnitev prejšnjega urad- slepe otroke kot za siabovidne. Vodstvo zavoda za slepo in delitev študentov po posameznih de zaposlovania precej slabe per-Tt’LI.TA) NAKNADNI RAZ- nega naziva zavoda v: Zavod za Zavod si prizadeva temu ustreči slabovidno mladino v Ljubljani področjih Slovenije že skoraj ne- sPeKtlve- 18 Prostih DELOVNIH MEST' stepo in slabovidno mladino v v največji mogoči meri s tem, da poziva starše, šolska vodstva, normalen. Omenjeni trditvi'nam Ne dosti boljših izgledov kot <50] ' Ljubljani. skrbi za primerno opremo šol- zdravstvene in druge organizacije, pojasnjujeta podatka, da študira medicina nimata gradbeništvo ter vode 6 ln. vzg0jnovarstvene za- v prvih povojnih letih so bili skih sob, spopolnjuje kabinete s da pravočasno prijavijo otroke z na višjih in visokih šolah v Ljub- arhitektura, ko so z reduciranjem paj.pošljete naj- v zavodu predvsem gojenci, slepi potrebnimi učili in za pravilno z okvarjenim vidom, ki so po- Ijani nad petkrat več študentov številnih investicij skrčene števil- Ptosta d i 3°' J'uniia razPise za od rojstva, po boleznih in vojni razsvetljavo prostorov. trebni posebnega šolanja v Za- iz Ljubljane in njene okolice kot ne gradnje. Tudi absolventi prav- t!elovna mesta na naslov: poškodovanci. Zdravstvena pre- Do katere dovoljene mere sme vodu za slepo in slabovidno pa iz Prekmurja in Primorske in r‘e fakultete, določenih oddelkov tedništvo -Prosvetnega de- ventiva, prosvetljenost staršev in učenec rabiti svoj vid -ri delu, mladino v Ljubljani, Languso- da je npr. na medicinski fakulte- filozofske, fakultete za naravo-Ljubljana, Kopitarjeva 2 vplivi raznih organizacij pa so določi zdravnik — okulist, ki vo- va 16. Vilma Kralj ti komaj 5,0/o študentov kmečkega (Nadaljevanje na 3. strani) Resolucija občnega zbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Skupščina sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije sprejema resolucijo kot politični dogovor sindikalnega članstva, ki naj bo sindikalni aktivnosti v podružnici, občit-i, mestu in republiki osnova za dejavnost v prihodnje. Ta stališča naj postanejo temelj enotne aktivnosti Sindikata delavcev družbenih dejavnosti. V sedanjem obdobju družbene reforme, ko delovni ljudje prispevajo vse napore za nadaljnji razvoj socialistične družbe, postaja poglobljena in enotna politična aktivnost sindikalne podružnice v delovni skupnosti vse pomembnejša. Družbenopolitična dejavnost Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je bila v preteklih štirih letih usmerjena predvsem: • v razvijanje samoupravljanja, sistema oblikovanja in delitve dohodka v družbenih dejavnostih. • v usklajevanje materialne osnove samoupravnih odnosov med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi, • v skrb za skladnejši razvoj posameznih vej družbenih dejavnosti, • v vzgojo in usmerjanje članstva v aktivne samoupravljavce, ki individualne interese zavestno usklajujejo z interesi svoje delovne skupnosti in socialistične družbe kot celote. Svojo dejavnost smo razvijali v skladu z družbenopolitičnimi izhodišči ustave, dokumentov V. kongresa ZSJ, VIII. kongresa ZKJ, V. kongresa SZDL Slovenije, IV. plenuma ZK in skladno z zakonodajo s področja družbenih dejavnosti (zakon o zavodih, zakon o izobražvalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja, zakon o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih, zakon o bankah in drugi pravni dokumenti), v katerih so za skoraj vsa področja teh dejavnosti postavljene sistemske rešitve. Ti dokumenti vsebujejo načela: • o enakem družbenopolitičnem položaju vseh delovnih ljudi • o sodelovanju delavcev družbenih dejavnosti pri kreiranju politike in soodločanju pri sprejemanju družbenih planov in programov razvoja družbenih dejavnosti • o izenačevanju možnosti gospodarjenja in realnega vrednotenja dela pri zadovoljevanju družbenih potreb • o samostojnosti in samoupravnosti delovnih skupnosti. Družbena reforma je ponovno pokazala na vrsto pomanjkljivosti in na prepočasno uresničevanje v zakonih sprejetih načel, hkrati pa še posebej odločno podčrtala, da je nujno treba uresničiti postavljene sistemske rešitve, in sicer z dosledno realizacijo dohodka in samoupravljanja v teh dejavnostih. Kaže se neodložljiva potreba, da dosledno uredimo financiranje družbenih dejavnosti in stalno usklajujemo družbene potrebe in možnosti v okviru celotnega razvoja gospodarstva in negospodarstva. Reforma je tudi ponovno pokazala, da so strokovni kadri, znanstveno raziskovalno delo ter kultura in umetnost bistven element gospodarskega napredka in samoupravljanja. Zato moramo vsi posvečati večjo skrb tem področjem, pri čemer imajo delavci najvišjih znanstvenih in strokovnih institucij v republiki posebno odgovornost. Hitrejše uresničevanje sprejetih načel v praksi še vedno ovira močan etatistično-proračunski odnos do družbenih dejavnosti, ki se kaže med drugim v miselnosti, da so te dejavnosti izključno režija gospodarstva. VLOGA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Sindikat delavcev družbenih dejavnosti ne more biti transmisija politike, ki je ne soustvarja, niti ne demagog, ki bi postavljal družbi maksimalne zahteve ne glede na njene možnosti. V naši družbi ima kot politična organizacija pravico do samostojne politične akcije med članstvom, kjer konfrontira svoja stališča z vsemi drugimi družbenimi in samoupravnimi organizmi. Le taka demokratična konfrontacija omogoča odkrivanje protislovij in jih pomaga razreševati. Samo ta usmeritev bo omogočila sprejemanje konstruktivnih stališč, odpravila kritizerstvo in uresničila aktivno in konstruktivno politično delovanje. DRUŽBENOEKONOMSKI POLOŽAJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Sedanji še mnogokrat proračunski način financiranja družbenih dejavnosti je predvsem posledica zastarelih družbeno-ekonomskih izhodišč, po katerih so te dejavnosti zgolj potrošnja, ali bolje rečeno, del naših delovnih ljudi tvorijo proizvajalci, drugi del pa so »uslužbenci«. Prej navedeni dokumenti slonijo na spoznanju, da se je ob vse širši družbeni delitvi dela kvalitetno spremenil tudi položaj družbenih dejavnosti. V vsaki moderni^ družbi je za razvoj proizvodnje, za rast človekove osebnosti in medčloveških odnosov razen materialnih dobrin nujna tudi splošna in strokovna izobrazba proizvajalca in občana sploh, zdravje, kultura itd.; torej vse tiste dobrine, ki jih ustvarjajo družbene dejavnosti. Te dobrine so prav tako rezultat dela kot materialni proizvodi; nastajajo ob družbeni delitvi dela in so sestavni del slehernega proizvoda. Enovit razvoj socialistične družbe je možen'le tedaj, če je razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti čimbolj povezan in usklajen. Maksimalen razvoj in napredek družbe je rezultat usklajenega delovanja vseh elementov družbene delitve dela. Neusklajenost in zaostajanje kateregakoli izmed teh bistvenih elementov gospodarske in negospodarske narave zavira optimalen razvoj celotne socialistične družbe. Uskladitev je po reformi postala objektivna nujnost in jo je med drugim treba doseči s korekturami družbenih planov in s programi za področje družbenih dejavnosti. Taki plani in programi morajo postati trdna osnova za vsako investiranje in tekoče financiranje dela družbenih dejavnosti. Delo je edino merilo človekovega družbenega in ekonomskega položaja, zato sta družbeno priznano delo in/njegova vrednost tudi merilo za vrednost in položaj družbenih dejavnosti kot celote, delovne skupnosti in posameznika. Nujno je, da hitreje razčistimo napačna primerjanja na tem področju. Spopasti se moramo s takšnim pojmovanjem o duhovni proizvodnji, ki trdi, da je le-ta vzvišena, absolutno samostojna dejavnost in v ničemdr odvisna od materialne proizvodnje. Obenem moramo proizvajalca v gospodarstvu seznanjati s pravim vrednotenjem dosežkov družbenih dejavnosti; torej hitreje spreminjati miselnost proizvajalcev. SAMOUPRAVLJANJE IN DOHODEK, RAZŠIRJANJE MATERIALNE OSNOVE IN STANDARDA DELAVCEV V DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH • Po uvedbi samoupravljanja v družbenih dejavnosti je glede razvoja samoupravljanja in dohodka značilna izredno velika pripravljenost in aktivnost delovnih skupnosti v družbenih dejavnostih in njihovih sindikalnih organizacij. Vse pogosteje pa se postavlja vprašanje, zakaj se samoupravljanje in sistem dohodka v družbenih dejavnostih ne uresničujeta, hitreje. Dejstvo je, da so možnosti, v katerih se samoupravljanje v družbenih dejavnostih uveljavlja in razvija, drugačne, kot so v gospodarstvu. V gospodarstvu se tržne zakonitosti vse bolj uveljavljajo in proizvajalci postajajo odvisni predvsem od rezultatov svojega dela, kar ustvarja kompleksno osnovo za razvoj samoupravnih odnosov. Družbene dejavnosti pa je treba vrednotiti drugače. V sedanjem obdobju so v družbenih dejavnostih objektivna ovira: neizdelan in nerazvit sistem dohodka, neurejeno financiranje, neobjektivizirana vrednost dela v večini teh dejavnosti in po obsegu ter kvaliteti nedefinirane potrebe. Vse to je resna in nevarna ovira nadaljnjemu razvoju sistema dohodka kot materialne osnove samoupravljanja v negospodarstvu in večjega samoupravnega sodelovanja s proizvajalci v gospodarstvu. Delovnim skupnostim družbenih dejavnosti je treba v njihovi samoupravni pristojnosti zagotoviti vsa sredstva za enostavno reprodukcijo, medtem ko mora biti razširjena reprodukcija stvar samoupravnega sporazumevanja v širši družbeni skupnosti. Pri prizadevanju za razrešitev perečih vprašanj je nujno potrebno konkretno politično in strokovno ukrepanje. Z nadaljnjo zakonodajo in upravnimi predpisi je treba razreševati probleme in spodbujati hitrejši razvoj samoupravljanja, objektivizirati družbene dogovore in na njihovi osnovi s financerji doseči sporazume. Težišče pri uveljavljanju javnega interesa je treba vse bolj prenašati na družbene in samoupravne mehanizme, ki odločajo o osnovnih razmerjih med družbenimi dejavnostmi in družbo oziroma gospodarstvom. Hkrati je potrebna večja' aktivnost sindikata pri razvijanju medsebojnih odnosov v delovnih skupnostih, ki so še marsikje neurejeni in neusklajeni z interesi posameznika in delovne skupnosti. Samoupravljanje ni samo pravica, ampak tudi dolžnost in odgovornost. MEDSEBOJNI ODNOSI V nekaterih delovnih skupnostih so medsebojni odnosi slabi. Ustvarjajo se različne skupine, ki se na povsem hierarhični način borijo za svoje ozke interese. To rojeva nezaupanje in netovarištvo med delovnimi ljudmi. Kvalitetna notranja zakonodaja je ob nujnem prizadevanju za napredek samoupravi.] alske zavesti bistven element socialistične demokracije. Pri uresničevanju statutov, pravilnikov in nalog ne sme biti odstopanja, zato je nujno treba razvijati individualno odgovornost. Urejevanje medsebojnih odnosov mora postati redna naloga sindikata. Pri tem je skrb za varstvo samoupravnih pravic posameznika in delovnih skupnosti za sindikat še posebno pomembna. OSEBNI DOHODKI IN VREDNOTENJE DELA Gibanje osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih je le prevečkrat odsev položaja posameznih dejavnosti, proračunskih možnosti in različnega načina financiranja. V prihodnjem obdobju moramo spremljati osebne dohodke po profilih in pri financiranju družbenih dejavnosti uveljaviti sprejete družbene dogovore. Doseči je treba objektivizirano vrednotenje dela zlasti pri financiranju teh dejavnosti. »Ceno« dela v družbenih dejavnostih določa predvsem družbeni dogovor o vred- nosti dela, in sicer na osnovi objektiviziranih in primerljivih kriterijev in meril, ki naj bodo prilagojena specifičnostiim, potrebam in kvaliteti teh dejavnosti. Ponovno moramo poudariti, da Sindikat delavcev družbenih dejavnosti vztraja, da se tudi v praksi sistem delitve po deiu neprestano izpopolnjuje in krepi samoupravljanje. Zato zavračamo mnenja, da dohodek in samoupravljanje nista združljiva z naravo dela teh dejavnosti. Tudi težave, ki jih povzročajo pomanjkanje sredstev, neurejeni sistemi in neizdelani koncepti, nas od tega ne morejo odvrniti. INTEGRACIJA Reforma je kot družbeno in gospodarsko nujnost izredno odločno postavila zahtevo, da je treba čimprei zavreti ekstenzivni razvoj in /neracionalno opravljanje dejavnosti v negospodarstvu. Jasno je, da so. v družbenih dejavnostih ponekod posamezne institucije premajhne enote za zadovoljevanje družbenih potreb in racionalno poslovanje. Sindikati odločno podpiramo funkcionalne in fizične integracije s potrebnim zmanjšanjem režije in odvečnega administriranja. To je ena izmed odločilnih poti za intenzifikacijo in modernizacijo dela v družbenih dejavnostih. Nasprotniki teh procesov se večkrat sklicujejo na samoupravljanje. To pa pomeni ignoriranje resničnega samoupravljanja v družbenih dejavnosti, katerega cilj je: uspešno in racionalno zadovoljevanje družbenih potreb in na tej osnovi enak družbenoekonomski položaj delavcev v delovnih organizacijah družbenih dejavnosti. Povezovanje družbenih dejavnosti v širših okvirih mora istočasno pomeniti urejeno medobčinsko sodelovanje; obsojamo vsako dezangažiranost občin, do katere ponekod že prihaja. ZAPOSLOVANJE Zaposlovanje novih delavcev v družbenih dejavnostih je povezano s procesi in ukrepi reforme in se ponekod kaže v stagnaciji zaposlovanja v teh dejavnostih. Prav zaradi reforme je nujen normalen dotok strokovnih kadrov, ki so bistveni ■ pogoj za stalno izboljševanje kvalitete dela v družbenih dejavnostih. Z zavestno akcijo moramo preprečevati zapiranje delovnih organizacij vase (pogosto tudi zaradi neustrezne strokovne izobrazbe zaposlenih). Prihaja tudi že do težav pri zaposlovanju delavcev v nekaterih dejavnostih (npr. v službi družbenega knjigovodstva), ker' se naloge posameznih služb spreminjajo in se zaradi racionalizacije v režiji in administraciji zmanjšuje število delavcev. Sindikati moramo narediti vse, da se takim delavcem omogoči zaposlitev drugje, in če je to potrebno, da se prizadeti delavci tudi prekvalificirajo. Se posebej simo dolžni, da s takšnim konkretnim ukrepanjem odpravljamo materialno in socialno negotovost tistih članov sindikata, ki se bodo morali zaposliti na novih delovnih mestih izven družbenih dejavnosti. Sindikat se bo moral v bodoče bolj kot doslej ukvarjati s problemi zaposlovanja in pri tem storiti vse. da bodo mladi, predvsem strokovni kadri, imeli možnost pravilnega in rednega zaposlovanja. Posebno skrb je treba posvetiti tudi strokovnemu izpopolnjevanju zaposlenih. NEKATERI PROBLEMI POSAMEZNIH DRUŽBENIH DEJAVNOSTI IN UPRAVNIH ORGANOV V nadaljnjem bomo skušali poudariti nekatere najnujnejše naloge sindikata na posameznih področjih. To seveda ne pomeni, da druge zanemarjamo, marveč le v okviru možnosti postavljamo prioriteto. Kultura, znanost in umetnost V naši socialistični družbi premalo upoštevamo pomembnost družbene funkcije kulture in umetnosti pri oblikovanju svobodne in ustvarjalne človekove osebnosti. Dejstvo je, da je le kulturno osveščen delovni človek lahko dober proizvajalec — samoupravljavec. Na področju kulture in umetnosti moramo čimprej definirati družbene potrebe, določiti njihovo strukturo in obseg, da bomo s tem ustvarili osnovo za utrditev stabilnega sistema financiranja teh dejavnosti in tako uveljavili sistem dohodka ter samoupravljanje. Pojavi materialne in družbene stagnacije na tem področju ne smejo sindikata omrtvičiti v njegovem boju za enak družbeni in materialni položaj delavcev, ki ga lahko ustvarijo le ob stalnem povezovanju z uporabniki kulturnih dobrin in s smotrnim spodbujanjem potreb občanov. Sindikat delavcev družbenih dejavnosti mora ugotavljati nerešene probleme s tega področja in z odločno politično in strokovno akcijo opozarjati predstavniška in izvršna telesa na ovire, ki preprečujejo enakopravno vključevanje kulture in umetnosti v skladen razvoj socialistične družbe. Šolstvo Družbena skrb za šolstvo je bila v preteklih letih, premajhna in je povzročila padec družbenega ugleda prosvetnih delavcev. Sindikati smo odločno opozarjali na nujno rešitev materialnih in sistemskih problemov. Sistem družbenega samoupravljanja in financiranja šolstva je onemogočil njegovo izoliranost. Šolstvo se bo razvijalo in napredovalo le, če se bodo prosvetni delavci in sindikat še bolj aktivno vključili kot enakopravni samoupravljavci v vse idejne in druge tokove družbenega in ekonomskega življenja in pri tem tesno sodelovali s proizvajalci na ostalih področjih, ki morajo spoznati pomembnost /zgoje in izobraževanja. S tem, da bodo proizvajalci v celoti spoznali pomen vzgoje in izobraževanja kot enega od nujnih pogojev napredka v gospodarstvu in negospodarstvu sploh, se bo začel tudi hitreje odvijati proces modernizacije in prilagajanja šolstva. Tako bo pot do enakopravnega družbenoekonomskega položaja prosvetnih delavcev lažja in krajša. Čimprej je potrebno v tesni zvezi s potrebami gospodarstva vključiti v trdnejši sistem financiranja tudi strokovno šolstvo. kar zakon ni sistemsko uredil. Zdravstvo V zdravstvu smo priča posledicam eks-tenzivnosti v razvoju in razdrobljene orga-lizacije, ki je marsikje načela kvaliteto zdravstvene zaščite in ponekod tudi etiko zdravstvenega delavca. Preveč smo popuščali tistim, ki so bili proti enotnemu financiranju na osnovi sistema, standardov in normativov ter enotne strukture cen. Neizdelan sistem in nerešeni strokovni problemi so pripeljali v vsesplošno pavša-liranje v financiranju zdravstvenih dejavnosti in zapiranje regij. To negativno vpliva na kvaliteto zdravstvene dejavnosti v zaščiti občana. Bolj dosledno in vztrajno si moramo prizadevati, da se v zdravstvu realizira sistem dohodka kot materialna osnova samoupravljanja, saj bo šele to omogočilo, da bo stroka dala strokovno osnovo samoupravni iniciativi zdravstvenih delavcev. Sindikati podpiramo take normativne rešitve na področju zdravstvene zaščite in zdravstvene službe, ki bodo tako zdravstvenemu delavcu kot zavarovancu omogočile polno samoupravljanje in zagotovile večjo odgovornost in red pri uresničevanju pravic zdravstvenega varstva in tako neposredno izenačevale interese občanov zavarovancev in zdravstvenih delavcev. ' Državna uprava in pravosodje Zakonske določbe o samoupravljanju v državni upravi in pravosodju upoštevajo posebnosti tega področja, zlasti tudi njegov specifični položaj do predstavniških in po-■itičnih izvršilnih organov. Ne glede na to pa v zadnjem času nekateri ponovno zastavljajo vprašanje: ali nadaljevati z napori za vsestransko uveljavitev sistema samoupravljanja, programiranja, sodobnejšega načina financiranja in delitve po delu ali ne. Za Sindikat delavcev družbenih dejavnosti te dileme ni. Zato se bomo z vsemi silami zavzemali za uresničevanje ustavnih načel o enakosti družbenoekonomskega položaja delovnih ljudi, ki delajo v državnih organih, z delovnimi ljudmi na drugih področjih, to je za nadaljnji razvoj samoupravljanja in za nove odnose na osnovi programov in za odlikovanje ter delitev sredstev po delu. Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije podpira tudi vse napore za povečanje strokovnosti in odgovornosti delavcev v državnih organih in za moderno, stabilno in učinkovito organizacijo oziroma poslovanje. Denarni zavodi, služba družbenega knjigovodstva, zavarovalni zavodi Z reformo in zakonskimi ukrepi denarni zavodi praktično postajajo sestavni del gospodarstva z izrazito poslovnostjo. Novi položaj, ki je nedvomno odgovornejši, zahteva velike napore delovnih skupnosti bank in drugih denarnih zavodov, da bo|do banke resnično postale gibalo pospešenih gospodarskih tokov s hitrim kroženjem denarja. V tem bodo delovne skupnosti denarnih zavodov postale odvisne od svojega dela. kar jih bo bolj kot doslej usmerilo v nadaljnjo poglabljanje samoupravljanja in delitve pb delu. Oblikovanje dohodka še ne sloni na objektiviziranih tarifah, ki bi zagotovile nagrajevanje po opravljenem delu, in je zato kritika visokih cen bančnih storitev večkrat upravičena. Bančni-delavci si morajo prizadevati, da bi vse to čimprej uredili. V službi družbenega knjigovodstva so nujna nadaljnja prizadevanja sindikata :a decentralizacijo samoupravljanja in realizacijo sistema dohodka na nivoju poslovnih enot. Na področju organizacije bančništva in zavarovalstva je treba še naprej podpirati vse iniciative za integracijo bančništva in zavarovalnih zavodov. ORGANIZACIJA SINDIKALNE AKTIVNOSTI V prihodnjem obdobju je potrebno organizacijo sindikata delavcev družbenih dejavnosti prilagajati navedenim nalogam. Da bi to dosegli, bo potrebno vključevati v delo večje število res aktivnih sindikalnih delavcev in sindikalna sredstva uporabiti tako, da bodo omogočila polno strokovno in politično argumentacijo stališč in kvalitetno informiranje vsega članstva Za izvajanje nalog, ki se v prihodnje postavljajo pred Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, je nujno, da sindikalna vodstva — od republiškega odbora do podružnic — nenehno skrbijo za aktivno vključevanje vseh članov sindikata v družbena dogajanja. Zlasti je potrebna skrb za sistematično družbenopolitično izpopolnjevanje sindikalnih vodstev in članstva, da bi bili bolj kot doslej strokovno in politično usposobljeni za samostojno kreiranje politike v naši družbeni stvarnosti. Sindikalna organizacija kot pomemben politični činitelj naj bo nosilec naprednih idej v razvoju samoupravljanja in socialističnih družbenih odnosov na področju družbenih dejavnosti. Idejna izhodišča resolucije, sprejete na drugi skupščini Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, so osnova za konkretne delovne programe republiškega odbora, občinskih odborov in izvršnih odborov sindikalnih podružnic, ki jih ti sprejemajo v sedanjem obdobju. : Iz sklepov IV. seje j glavnega odbora I SZDL Slovenije | o uresničevanju j samoupravnjanja š na področju vzgoje I in izobraževanja ■ ■ Kot najširša politična i tribuna samoupravljav-| cev je SZDL dolžna po-| speševati vse procese, : ki bodo vodili v sistem-: ske rešitve na teh po-! dročjih. Treba je čim- ■ prej priti do takšnih • družbenih in ekonom-j skih odnosov, v katerih j bodo delavci teh podro-! čij tudi sami v večji [ meri nosilci prizadevanj, I da se odpravijo mezdni ! odnosi in osvobodi njr-I hovo delo. Taka priza-! devanja se že kažejo v • dosedanji praksi, v ka- ■ teri prosvetni, kulturni ■ in znanstveni delavci j uspešno iščejo novih j oblik samoupravnega Š razvoja svojih področij : in povezovanja med de-; lovnimi organizacijami ; ter dejavnostmi v okvi-» ru občin, regij in nacio- ■ nalne skupnosti. Vzgoji in izobraževa-! -nju je z zveznim in ( pravkar sprejetim repu-! bliškim zakonom že za-; črtana oblika prihodnje-! ga samoupravnega raz-! voja. Izobraževalne skupno- ■ sti kot nov organizem ■ samouprave pomenijo S nadaljnji korak v osa- • mosvajanju delovnih or-t ganizacij, v krepitvi sa-t moupravnega položaja ; prosvetnega delavca inv • uveljavljanju širšega J družbenega interesa na • področju vzgoje in izo-! braževanja. ! Uresničevanje zakon-| skih določil ne sme poli meniti samo organiza-; cijsko tehnične naloge, i ampak predvsem dopol- • njevanje in razvijanje j samoupravnega sistema ■ ter družbenih odnosov v j šolstvu in v njegovem j povezovanju z gospo-: darskimi in drugimi družbenimi dejavnostmi v ožjih in širših družbenih skupnostih. Izredno pomembne so j priprave za sestavo in j način izbire članov ! skupščin izobraževalnih S skupnosti. V skupščine, S v katerih bodo o skup-i nem interesu in soodgo-| vorno odločali prosvet-| ni delavci in predstav-; niki drugih zainteresira-| nih dejavnosti in orga- ■ nizacij, je treba izvoliti ! občane, ki bodo znali Š uveljavljati vlogo in po-| men šolstva v razvoju Š celotne družbe in ki bo 5 do na samoupravnih na. j čelih znali povezovati • interese šolstva z intere. j' sl drugih delovnih po- • dročij. Ob tem podpiramo S prizadevanja za poeno-: tenje meril v delitvi i osebnega dohodka, za ■ postopno usklajevanje S osebnih dohodkov pro-| svetnih delavcev z oseb- ■ nimi dohodki ustreznih j delavcev v drugih de-j javnostih oziroma na S analognih delovnih me-l stih in za hitrejše dvi-j ganje najnižjih Osebnih j dohodkov prosvetnih de-j lavcev. Enotna merila « delitve dohodka in oseb- ■ nega dohodka pa ne po-! menijo »enakih plač«, • pač pa enako družbeno : vrednotenje dela pro-: svetnih delavcev. 5 SZDL se odločno zali vzema za hitrejšo rast 5 in dolgoročnejšo uredi-« tev gmotne osnove šol-j stva. Takšno stališče bo ! treba uveljaviti pred-: vsem pri sprejemanju ! občinskih in republiških i vzgojo in izobraževanje. ; , Nova ureditev materi-; alne osnove in družbe- • nih odnosov odpira bi- ■ stveno drugačne, hkrati j pa realne možnosti za : razreševanje takšnih : vprašanj, kakršna so so-jj dobna družbena vsebina i in moderna organizacija ; vzgoje in izobraževanja, ; prilagajanje šolstva no-j vim družbenim potre-j bam in interesom posa- • meznih dejavnosti, smo- • trno in racionalno razvi- ■ Janje šolskega omrežja. | izboljševanje kvalifika-! cij pedagoških delavcev, ; modernizacija učnega ■ procesa, prav tako pa ■ tudi sprememba politike j zaposlovanja na vseh ■ področjih družbene de-! javnosti, ustreznejše šti*-; pendiranje itd. OB ZAKLJUČKU RAZSTAVE TEHNIČNE VZGOJE V KRANJU Učinkovita oblika svetovana Namen zaključnega posvetovanja o razstavi tehnične vzgoje, ki ga je organiziral 2. junija Zavod za prosvetno podagoško službo Kranj, je bila analiza te razstave. 6 njej so poročali člani komisije za ocenjevanje izdelkov, nato pa so govorili o tem, kaj bi bilo treba še storiti za izboljšanje pouka tehnične vzgoje v osnovnih šolah in vrtcih. Medobčinska razstava v Kranju — v kateri so sodelovale šole in vrtci kranjske, iržiške in škofjeloške občine, kranjski zavod za pouk tehnične vzgoje. Priporočljivo pa je (in to je bilo prikazano tudi na razstavi), naj bi pri tem pouku gojili tudi delovne na- zaposlovanje in Ljudska tehnika vade (šivanje gumbov, izdelava v Kranju — je bila s svojo širino praktičen prikaz prizadevanj na področju tehnične vzgoje v šolah (po novem učnem načrtu) in je bila temeljito pripravljena; v ta namen so sestavili posebno komisijo, ki naj bi ocenila izdelke, organizirali so seminar za učitelje tehničnega pouka ter več sestankov, povezanih z učnimi nastopi. Po mnenju članov komisije so vse sodelujoče šole prikazale vrsto lepih in uporabnih izdelkov, najbolj pa.so se odlikovale: osnovna šola Križe, šola heroja Bračiča, Lucijana Seljaka, Preddvor, Trata, Šenčur, osnovna šola heroja Grajzerja in druge. Splošna ocena, ki so jo izrekli torbic iz klobučevine itn.). Med izdelki, ki so jih napravili prvošolci, je bilo npr. zelo veliko takih, kakršne so napravili že predšolski otroci v vzgojno varstvenih ustanovah. Otroci na tej stopnji so uporabljali »nižje stopnje«. Le-ta je bila namreč v minulih letih najslabša, letos pa je pokazala znaten napredek. To je najbrž že ena od pozitivnih posledic dosedanjih ras-stav, ki so prenekaterim učite- g ijem tehničnega pouka pokazale, kako in kaj naj delajo. Razstava, s katero so učenci gorenjskih občin počastili dan mladosti, je pokazala, da je pouk tehnične vzgoje na teh zavodih na pravi poti-Komisija je ocenjevala predvsem tehnieno-vzgojno vrednost ^ izdelkov, njihovo didaktično vred-nost .tehnološko izdelava, izvirnost in funkcionalnost. Pri ocenjevanja šole so upoštevali obseg dejavnosti (koliko je šola r&z- izdelke predvsem naravni mate- stavljala), svobodne aktivnosti, ki rial, izdelki pa so bili lični, izvirni in so mnogokrat celo presegali zahteve tovrstne vzgoje na tej stopnji. Videti je bilo, da so dali učitelji velik poudarek povezavi med učnimi predmeti. Pri obdelavi nekaterih materialov niso bile izčrpane vse možnosti, prikazani pa tudi niso bili najnovejši materiali (kit, plastike). Pri nekaterih maketah so oce- ; odlikovale s svojimi izdelki, je tudi osnovna šola Trata pri Škofji Loki: na posameznim učite- s,.,.. sj) učenke te goSe> ki so pod vodstvom tov. Marije Kajzerjeve pripravljale izdelke za to razstavo ocenjevalci, je bila, da je bilo njevalci pogrešali skice, pri vseh Alojz Malovrh za dolgoletno delo na tej razstavi prvič prikazano povezano delo od otroških vrtcev do 8- razreda osnovne šole in dalje v krožkih ljudske tehnike. Ocenjevalci so menili, da nekateri izdelki niso bili narejeni iz ustreznega materiala. Šole naj bi stremele, da pri pouku tehnične vzgoje ne bi uporabljale odpadnega materiala. Le-tega je treba odklanjati že iz higienskih razlogov, sicer pa bi vsaka šola morala imeti toliko denarja, da bi lahko nakupila material za zahtevnejših izdelkih pa bi bilo prav, če bi bili zraven tudi opisi, kako so ti izdelki nastali. Takšne »priprave« bi bile potrebne za višjo in nižjo stopnjo. Pohvalna in dokaj izjemna značilnost te razstave je bila predvsem večja udeležba otrok na področju tehnične vzgoje. Organizatorju razstave Zavodu za prosvetno pedagoško službo Kranj so udeleženci izrekli vse priznanje za organizacijo in menili, da je tako pripravljena ^razstava najučinkovitejša oblika konkretnega svetovanja. M. K. Akcija podmladka RK PRED I. JUGOSLOVANSKIM TABOROM MLADIH RAZISKOVALCEV Pester ielovei program Na Ljubljanskem barju bo od svoje znanje. Bistveni motiv pa je pino in svoje interese za ude-1 16. do 29. julija I. jugoslovanski tudi, da je treba iskati sodobnej- ležbo. mladinski raziskovalni tabor, na ša pota za vzgojo mladih strokov- V razpisu koordinacijski odbor katerem bo sodelovalo 50 mla- njakov in raziskovalcev. gibanja priporoča šolam, da za dincev, večinama srednješolcev, Za mladinski raziskovalni ta- dij^; ^ 1111310 V nekaj pa tudi študentov visokih jlor (lirjeg0v sedež bo na Vrhniki), poc!' .. Dr. Jožko Tlschler 65-Setnik tudj študentov visokih (njegov sedež bo________ ________ šol. Od tega jih bo 25 iz Slove- ^ ga pireja koordinacijski odbije, ,P° štiri do pet pa iz ostalih ^c,r gibanja »Znanost mladini« za Dosedanja praksa je pokazala, SR Slovenijo, je imel organizator kako koristna je samopomoč pri %šno ii Pred ^ .inieres? .mladme' ,kl prehrani šolskih otrok. Otroci so P“ ^ niavani^ Liublian4e°a kar kazejo Vsa d°' zbrali doqlei za šolsk« kuhinje v u VP° P0izniavanle LJUDl.ian.Kega g^anja tekmovanja v znanju. „ . zbrali doslej zd Miške kunmje v bar;|a).njegove strukture in leno- Ko0irdinacijski gibanja ie ,ih repubnk. Zvezni vrednosti No milijonov s;d d menov, naravne in družbene po- d nedavnim izdal razpis zastopala sekretar- poljskih pridelkov, sadja, gozdnih dobe_ udeleženci tabora bodo raz- ki riale nr, 27. maja je bila v Ljubljani skupščina RK Slovenije, ki so se je udeležili poleg številnih delegatov slovenskih občin tudi predstavniki drugih republik. Zvezni vrednosti 135 milijonov S-din *. .. ■ ms iptnieaj odbor RK je zastopala sekretar- poljskih pridelkov, sadja, gozdnih dobe. Udeleženci tabora bodo raz- DriiaVe udeležencev ki daie pred- dr JVoškaJSTischterS KK ka te ?fanizacije Majda Rupe- sadežev in raznih zelišč. porejeni v štiri delovne skupine: Srn strtko^nfh slivenske »imnaziie ’ v Celovcu, na> 0 delu organizacije v mi- Med najmarlivejše podmladke za družbeno geografijo, za geolo- krožkov na šolah in mladinskih sovpada z desetletnico ustanovitve nulem m prihodnjem obdobju pa .RK sodi nedvomno PEK na os- gijo, za arheologijo in za naravo- (študentskih) sekcij in znanstve- tč pln npziip Nien razvoj ie ne- ®ovc>rd. nJen predsednik Ivo novni šoli Šmartno pri Litiji, slovje. Poleg strokovnega progra- dru§tev, udeležencem repub-IopB vn onvezan z osebnostjo dr. Majdič- Podmladkarji vččfcrat obiščejo ma, pa tudi rekreacije, so pred- liških tekmovanj iz matematike, Tkrhlerin ki ie znal s svoio iz- Po mnenju udeležencev je ak- tudi Dom počitka v Črnem poto- videni se pogovori z uglednimi fiz&e( astronomije, biologije in kušen^tio nremapati vse začetne cija podmladka in mladine RK v ku in pripravijo oskrbovancem kulturnimi delavci in umetniki, z kemiie ter še posebej nagrajenim ^ " . r wpio doslednostjo krajevnih skupnostih zelo dobro doma kulturni program, razve- znanstveniki in družbenimi de- udeležencem teh tekmovanj. Ta- Usnel ri-1 =1 ie ta gimnazija uve- uspela. Glavni odbor je poudaril šele pa jih tudi z drobnimi darili, lavci, večeri poljudnoznanstvene- bo,r je predvsem namenjen mla- i i a .rij n v kultumo-prosvethem pomen razvijanja tistih dejavno- Za to poskrbi krajevna organiza- ga in tehničnega filma idr. dini, ki je že pokazala primeren a. Koroške. Kot ravna- sti, ki imajo vzgojni učinek: obli- cija RK v Šmartnem, ki jo vodi Motivov za organizacijo tega interes ali nagnjenje za takšno terJir> ie v težkem boiu za obstoj ke pomoči starim in osamelim, šolski upravitelj in pedagog Bo- tabora je več, glavni pa je pre- dejavnost. organizacijsko in pedagoško zako- bolnikom, dalje urejanje igrišč in ris Žužek, kateremu gre vse pri- malo; razvite možnosti izven red- Za s0ldelovanje na taboru se lenimi in s svoiim vodenjem za- naselij 'ter športnih parkov ter znanje za njegovo vzgojno in hu- mlrnsol, da si mladina razširi in lahko prijavijo interesenti oseb- obvezno prakso, štejejo udeležbo na tem taboru v to obveznost. Prijave za udeležbo sprejema gibanje »Znanost mladini«. Ljubljana, Lepi pot 6. gotovil njen nadaljnji razvoj. Dr. Tischler je že 1. 1945 so- zbiranje zdravilnih zelišč. mano delo. S. Skočir poglobi ter v praksi preizkusi , , , Temeljno izhodišče te akcije deloval pn oblikovanju zakona o je miseii da je treba znanje, ki si dv ezicnem solstvu na ga m,iad čNvek pridobi, uresničiti škem. Prav ta zakon pa je bil v praksi# To pa lahko stori mast za medsebojno zbhzanje m je (■edaji pozna zdravstveno in razumevanje med prebivalci obeh g0cialno problematiko svoje oko-narodnosti. Jubilant je bil med najdoslednejšemu borci za narodnostne pravice Slovencev na tem območju. Zelja dr. J. Tischlerja ob nje-govem jubileju je hkrati želja vseh koroških Slovencev: da bi slovenska gimnazija, ki sedaj še Yedno gostuje v nemški realki, dobila svoje prostore in tako prešla na dopoldanski pouk. S. S. lice in jo pomaga uspešno in aktivno reševati. Glavni odbor RK se je vključil tudi v zvezno tekmovanje, ki je zajelo doslej že 120 naših šol. Namen te akcije je izboljšati kakovost šolske prehrane, pospešiti odpiranje šolskih mlečnih kuhinj ter vplivati na to, da se bo vanje Vključilo čim več otrok. KARI P® MATKU!!? (Nadaljevanje s 1, strani) slovje in tehnologijo ter biotehniške fakultete se že pojavljajo na spiskih zavodov za zaposlovanje delavcev kot brezposelni. Perspektiva bodočih poklicev vsekakor vezana na perspektivo razvoja posameznih ekonom-kkih in družbenih dejavnosti. V Ko poskušamo danes maturantom svetovati, kam naj se usmerijo, ne smemo mimo tega, da ne bi izhajali iz trenutnega realnega stanja. Napgk pa bi prav tako bilo, če bi prikazovali to kot povsem pravilno in ustaljeno stanje. Računajo naj na to, da se bo situacija morala spremeniti prav v njihovo korist. Kdaj? Morda čez kolikor nam bodo reformni ukre- uekaj let, Doorda^pozneje. Na vsak pl.res zagotovili stabilnejši razvoj Posameznih dejavnosti, bo tudi Perspektiva posameznih poklicev Polj stabilna. Zgornje ugotovitve so — ali ^saj morale bi biti — bolj tre-Putne kot stalne, vendar maturan-morajo biti z njimi soočeni, trenutne so predvsem zato, ker delovne organizacije kaj rade »spirajo vase, odklanjajo pred-sem mlade strokovnjake, kar P?3 za posledico, da cesto bolj postajajo, kot da bi se razvijale, o Pojav bo moral prenehati, Obdar kdai? Trenutno je in nanj moramo računati. , . Ra II. skupščini republiškega bpkora sindikata delavcev druž-.eriih dejavnosti Slovenije je nek-p0 v razpravi predlagal, naj bi e° določenem medsebojnem do-oru zaposlovali v tujini naše no, ali pa jih predlagajo šole, strokovna društva, pedagogi, znanstveni in javni delavci. Rok za prijale je najkasneje do 20. junija, sprejeti udeleženci pa bodo najkasneje štiri dni po tem roku prejeli obvestilo in anketno polo, na kateri bodo označili sku- način pa naj vedo, da bo že tudi od njihovega dela, od njihovega , , . _ , vpliva na družbena dogajanja, od »Sole še vedno ne izvajajo dosledno ukrepov zdravstvene zasede njihovega posega v ta dogajanja učencev, predvsem sistematičnih zdravniških pregledov učenčev,« odvisno ali bo to prej ali pozne- so med drugim ugotovili na plenumu zveze zdravniških društev je ’ ZDRAVKO PIVK Jugoslavije v Mostarju Komisija za razpis delovnega mesta ravnatelja na osnovni šoli Vojka Smuč v Izoli ponovno razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih še naslednje pogoje: — učitelj, 15-letna učno-vzgojna praksa — predmetni učitelj, 12-let-na učno-vzgojna praksa — profesor, 10-letna učno-vzgojna praksa. Nastop službe po dogovoru, toda najkasneje 1. avgusta 1967. Prijave z ustreznimi dokumenti in kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov pod oznako »za razpisno komisijo«. Predlog: delovio mesto zdravstvenega delavca — Zdravstvena vzgoja otrok Ta predmet morajo poučevati pe- vati vse naloge zdravstvene vzgo- bodo prosvetni in zdravstveni de- in mladine v šolah je zapostav- dagoško usposobljeni zdravstveni je in njihovo uresničevanje, pri lavci sodelovali pri izdelavi učbe- delavci. čemer morajo sodelovati . stro- nikov in priročnikov, pa tudi dru- gole še vedno ne izvajajo do- kovne, zdravstvene in prosvetne gih didaktičnih sredstev za so- naj v bi sprejele dobnejši pouk zdravstvene vzgoje. se tudi začenja oounovanje nih zdravniških pregledov učen- zdravstvene' vzgoje in zdravstve- Glede na to, da je zdravstvena osebnosti. — To so med drugim cev> ne organizirajo šolskih ku- ne zaščite učencev v osnovnih in ugotovili na zadnjem plenumu hinj, premalo je kontrole in skr- srednjih šolah, zveze zdravniških društev v Mo- z’a higieno v šoli, brez česar Zdravstvena vzgoja mora ime-starju (29.—31. marca letos), na sj ne moremo predstavljati prido- ti v osnovnih in srednjih šolah Ijena. Pogrešamo organizirano de , , , .... Bole se veano ne izvajajo uu- ^ lo glede razširjanja higienskih zdravstveneJzašai_ ustanove, ki navad oa najbolj rane mladosti, ^ učencev, predvsem sistematič- ustrezne ukrepe za napredovanje ko se tudi začenja oblikovanje nib zdravniških pregledov učen- zdravstvene* vzgoje in zdravstve- katerem so razpravljali o zdrav- ^okovnjake, ^zameno pa bi pre- stveni vzgoji v osnovnih in sred-Ljbali dragoceno laboratorijsko toJih šolah. bj remo in drugo. Na ta način naj Plenum je ugotovil, da niso iz-Vni-di na^e umsko delo vključe- koriščene vse možnosti obstoje-irn 1 V "^narodno delitev. Misel * vsekakor svojo vrednost, Up!! . se mi zdi, da bi jo bili §el'avičeni praktično uporabiti ha6 iedak kadar bi imeli doma ne ^ugovarjajočih mestih primer- tolih Udi' ■Dokler Pa tega ne bo, kd časa ne moremo govoriti o delitvi dela, niti fizične-jTtnui umskega. Zgolj pošiljati '1. v 'tujino in morda celo par-ht^ti del prispevka te^-£0hodek' to še snicne delitve dela. bivas.ja higienskih navad in zdra- kontinuiteto v teoriji in praksi, vega psihofizičnega razvoja učen- Zato naj bi tudi v vseh srednjih stvenih delavcev za to šolah uvedli zdravstveno vzgojo izobraževalno področje. čih učnih programov in pogojev razvoja šol za dosledno uresničitev vsebine zdravstvene vzgoje. V teoriji in praksi vseh šol bo treba dati odgovarjajoče mesto zdravstveni vzgoji. Ker imamo še vedno premalo strokovnih ka- cev. Ko so analizirali posamezne probleme zdravstvene vzgoje učencev osnovnih in srednjih šol, so ugotovili, da režim življenja učencev in organizacija pouka (tj. pravilno menjavanje pouka in vseh kreativnih oblik vzgojnega dela) nista usklajena z možnost- kot posebno vzgojno-izcbraževal-no področje z učnim programom in ustreznim fondom ur (odvisno od vsebine, ki je primerna za te učence). Posebno pomembni so programi zdravstvene vzgoje za učiteljišča oziroma pedagoške akademi- mi učencev in njihovimi narav- !e, kjer' usposabljajo učno osebje. r-i!/! časa n® moremo govoriti o drov, naj šole dosledno skrbe za nimi potrebami, kar je delno tudi Tudi tu »»nični delitvi dela. niti fizične- uresničevanje' vsebine zdravstve- posledica premajhnega sodelova- izvajati na nji-ne pomeni uresničevanje vsebine zdravstve- posledica premajhnega ne vzgoje ne le v obstoječih uč- nja prosvetnih in zdravstvenih nih predmetih od prvega do sed- delavcev. mega razreda, temveč tudi v po- V prizadevanju, da bi rešili te sebnem učnem predmetu v za- in druge probleme, so na plenu-ključnih osnovnošolskih razredih, mu poudarili, da je treba preuče- bi moral organizirati in zdravstveno vzgojo strokovno usposobljen zdravstveni delavec. . Uspešna uresničitev programa zdravstvene vzgoje v osnovnih in srednjih šolah bo mogoča le, če vzgoja v šolah organizirana in da predstavlja temelj splošnih nalog šole, je plenum posebej obravnaval problem strokovnega in pedagoškega usposabljanja zdrav-vzgojno-Poudaril je, da bi bilo treba uvesti delovno mesto zdravstvenega delavca (šolska medicinska sestra, zdravnik, medicinski tehnik) za posamezne vrste šol. Le-ta bi skupaj s prosvetnimi delavci izvajal zdravstveno vzgojo v teoriji in praksi. Zveza zdravniških društev Jugoslavije je sklenila, da bo zaključke svojega zadnjega plenuma posredovala pristojnim zborom zvezne skupščine z zahtevo, da začne skupščina čimprej reševati problem zdravstvene vzgoje mladine v šolah. Tekmovanje najboljših srednješolcev Tekmovanje, ki ga prirejata gibanje Znanost mladini in Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS, je pognalo že globoke korenine, postalo je znano in popularno, predvsem pa se je uveljavilo kot tradicionalna prireditev. Letošnje tekmovanje se je odlikovalo s posebno, novo kakovostno potezo: obe organizaciji, prirediteljici teh tekmovanj v minulih letih, sta prvič sodelovali pri skupni organizaciji tekmovanja, posebno pa pri vzpostavitvi enotnih meril za nagrajevanje in ocenjevanje — je dejal med drugim republiški sekretar za prosveto in kulturo TOMO MARTELANC na zaključni slovesnosti ob tekmovanju srednješolcev v znanju matematike, fizike, kemije, biologije in astronomije, ki je bilo 28. maja v ljubljanski univerzi. Obe organizaciji uspešno uresničujeta svoje cilje posebno pri delu z mladino, obenem pa izpričujeta, da je mogoče učinkovito opravljati družbeno dejavnost tudi brez velikih sredstev, če je le prisotna resnična zavzetost in zagretost za stroko, poklic, za vedo. Te dosežke je treba tem bolj ceniti, saj organizatorji tekmovanja zelo uspešno navdušujejo mladino tudi za tako resne vede, kot so astronomija, matematika idr. Krožki, kjer mladi ljudje proučujejo te vede, so se že udomačili v šolah, zato je treba dati posebno priznanje obema organizacijama. Želeti bi bilo, da bi našli ti uspešni in hvalevredni napori čimprej še širši odmev, da bi zajeli vse slovenske srednje šole, tako da bi to tekmovanje resnično sprostilo najboljše duhovne sile mladega rodu in jim dalo tudi odgovarjajoče javno priznanje. Že danes so jasne potrebe po takih učnih kadrih na naših šolah, ki bodo še naprej razvijali pri mladini zanimanje za znanost, ki ji bodo vcepljali ljubezen do posameznih znanstvenih zvrsti. Hkrati se kažejo potrebe po novih pogumnih raziskovalcih, znanstvenikih na visokošolskih zavodih, v gospodarstvu in znanstvenih inšti-tutih. Talcih potreb bo v prihodnje še več. Zato je treba pozdraviti sleherni napor za pravočasno vzgojo in pripravo strokovnega in znanstvenega naraščaja. Republiški sekretar Tomo Martelanc se je ob zaključku zahvalil vsem tistim vzgojiteljem, učiteljem in profesorjem, ki so znali navdušiti in pritegniti dijake za svoj predmet, saj so se izkazali kot pravi mentorji, resnični pedagogi v najsvetlejšem pomenu te besede — posebej pa je čestital nadarjenim kemikom, biologom, fizikom, astronomom in matematikom ter jim podelil nagrade. Na tretjem republiškem tekmovanju Znanost mladini je sodelovalo 161 najboljših srednješolcev, od tega kar 119 matematikov. Mladi tekmovalci so dobili po tri ocene, in sicer iz pismene naloge, iz zagovora te naloge ter oceno iz praktičnega dela. Tekmovanje je bilo zanimivo, pa tudi naporno ne le za tekmovalce, temveč tudi za mentorje, saj je trajalo več kot šest ur. V astronomiji sta zmagala s s kun n o nalogo »Sončna aktivnost« Mafija Medved in Bogo Buh iz Šentvida, ki sta jo pripravila s pomočjo prof. Pavla Kunaverja. V biologiji se je z nalogo »Fotosinteza« najbolje izkazala Branka Straža? s poljanske gimnazije, v znaniu fizike na le imel največ usneha Silvo Jančič (celjska tehniška šAla) z nalogo »Meritve pr j statičnem preizkusu raketnih motorjev na trdo gorivo«. Med fiziki, ki so tekmovali v numeričnem reševanju nalog, so prejeli nrvo nagrado Marko Bonač (IT. gbrm. Ljubljana!, Dragica Jelenc 'Škofja Toka) in Martin Lesjak C^SS elektro). Marijan Grašič, lanski zmagovalec v zveznem merilu s področja . kemije tudi letos ni ime’ tekmeca: nalogo »Pofencio-mefriiska titracija« je pripravil skoraj sam. v tekmovanju matematikov so nre.mli prvo nagrado- Dragan Božič iz kraniske gimnazije. Karel Marko! iz gfmn*»zii« Maribor-Tabor in ■Jurii Stare iz T. gimnazije v Ljub-]ia?'i. peieg teh sta nrejela 2 mate-matika drugo jp tretjo nagrado, 20 pa jih je bilo pohvaljenih. OH, TA IZREDNI (VČASIH neredni) Studu Za 8 ur dela — 880 S-din Prvi razpis delovnih mest za učno in vzgojno osebje je za nami. Letos se je menda prvič zgodilo, da je bilo število prosilcev tudi na odddaljenih .podeželskih šolah precej večje, kakor je bilo razpisanih mest. Teh pa je bilo malo, ker je večina učiteljev, ki poučujejo na višji stopnji, vpisanih izredno na PA in teh mest šole niso razpisovale. Ker so na teh mestih nekateri učitelji, ki res študirajo, nekateri pa so vpisani, bi bilo treba enkrat o tem dodobra razmisliti in izredni študij tudi reformirati (če je že v modi, da vse reformiramo). Menim namreč, da je taka oblika izrednega študija v marsičem pomanjkljiva, kar sem tudi sam občutil oziroma še občutim. Vpisal sem se na predmetno skupino tehnični pouk z osnovami fizike. V skupini nas je bilo okrog 25. Drug za drugim smo odpadali, bilo nas je na vsakem predavanju manj, nazadnje se ni splačalo predavati in tako sem primoran, da se ubadam s študijem sam. So pa nekateri predmeti, kjer je težko sam delati. Se tole bi povedal: predmetna skupina tehnični pouk je taka, da bi bilo potrebno čimveč praktičnega dela. Tega pa je bilo bore malo. Začeli smo z enim izdelkom, z drugim, a skoraj nobenega nismo povsem dokončali, saj je bilo za to odmerjenega premalo časa. Prvotno je bilo zamišljeno, da je diplomant te'skupine usposobljen za tehnični pouk in fiziko, a po novem le za tehnični pouk, za fiziko ne. Mora biti že precej velika šola, da Delovna skupnost ^ osnovne šole Marezige ponovno razpisuje prosta delovna mesta: — učitelja za slovenščino, srbohrvaščino in knjižničarstvo — PRU ali P — učitelja za matematiko in fiziko — PRU ali P Stanovanja po dogovoru. lahko zaposli učitelja samo s tehničnim poukom. Kdor pa se želi usposobiti za fiziko, mora k predavanjem iz fizike k skupini ma-fi. Te ure loviti v 80 km oddaljenem Mariboru pa ni lahko. Ze zgoraj sem omenil, da pomanjkanja učiteljev tudi na podeželju več ni. Ob razpisih si večkrat nismo bili povsem na jasnem, katera mesta naj razpišemo, katera ne. Kateri učitelj je upravičen poučevati na višji stopnji? Kdo se samo vpiše na PA, da si zagotovi delovno mesto? Menim, da bo treba postaviti rok, v katerem naj si učitelj pridobi višjo izobrazbo. A ne, v takih pogojih, v kakršnih študiramo zdaj. Nekaj let visi človeku ta šola nad glavo, upal bi trditi, da učitelj porabi manj časa za delo v razredu, čeprav se izpopolnjuje, saj vedno razmišlja o izpitih, izpitih, izpitih. Poleg vsakodnevnega dela v šoli, poleg družine to res ni lahko. Precej ur ponoči je treba prebedeti pri knjigah, in če so to še predmeti, ki jih je samostojno težko študirati, je to toliko slabše. Prav bi bilo, da bi šole sedaj, ko je kadra že dovolj, dale učiteljem izmenoma krajše študijske dopuste, da bi lahko vsaj težji del šole opravili samo s poglobitvijo v svoj študij. Ce lahko oziroma moramo zagotoviti delovno mesto učitelju, ki gre na odslužitev vojaškega roka, ko se vrne, bi lahko nadomeščali nekaj mesecev tudi enega učitelja ali dva (pa četudi do 1 leta). Če smo prestali tista leta, ko smo poučevali celodnevno tudi do 42 ur tedensko, bi lahko tudi sedaj to uredili tako, da bi vsak učiteli nadurno poučeval tistih; nekaj ur. Takole si predstavljam, da bi bilo morda ugodno za učitelje' Učitelju je potrebno postaviti rok. npr. 4 leta. Prvi dve leti lahko opravi splošne predmete .(verjetno tudi v krajšem času), tretje leto pa naj bi redno poslušal predavanja samo iz svoje stroke, ki jo študira in bi se tako lahko res temeljito izpopolnil Slišijo se včasih pripombe izrednih študentov, da so nekateri predmeti oziroma nekaj snovi — le obremenjevanje učitelja. Za izpit se nauči, a hitro pozabi (morda primer: podrobna zgodovina pedagogike, nekatera poglavja iz družbene ureditve in morda še kaj). Ce pa bi eno leto redno delal samo svojo stroko, sem prepričan, da bi se na tem področju res izpopolnil. Vem sam po sebi: če bi eno leto (morda manj) res delal praktično, bi mnogo pridobil, tako pa iščem teoretična navodila, kako izdelovati posamezne izdelke. (Kdor bi se npr. izredno izučil za mizarja, čeprav z vso potrebno literaturo iz te stroke — bi bil slab mizar). Ni seveda rečeno, da mora biti to redno delo eno leto, lahko je manj, o tem naj odločijo strokovnjaki — koliko časa je potrebno. Ob tem, ko zavzemam stališče, da bi moral izredni študent nekaj časa redno obiskovati predavanja in se poglobiti v svoj predmet, tudi pomoč bi lahko imel, če mu kje zatakne ’— menim zlasti nekatere predmete (še posebej predmetni pouk, razredni skoraj ne). Če učitelj s srednjo izobrazbo, posebno, če je že nekaj let, odkar je zapustil šolske klopi, zabrede npr. v matematiki v težko snov, s težavo pride dalje. Takih, ki bi mu tu že lahko pomagali, pa ni na pretek. Podobno je pri fi- Ko smo letos v aprilu zve-cteli, kolikšna je dotacija občinske skupščine naši šoli, smo začeli spreminjati pravilnik o osebnih dohodkih. Pozanimali smo se, kako gospodarijo na sosednjih šolah, zato smo tudi mi odpravili plačevanje svobodnih dejavnosti. Dodatni in dopolnilni pouk smo sprejeli v učno obveznost, ustavili pa smo se pri šolskih nalogah: ali se naj plačujejo poprave šolskih nalog ali se naj štejejo v učno obveznost? Zanimala sem se na petih šolah, kako vrednotijo delo slavista, in prosila na aktivu za slovenski jezik pedagoško svetovalko, da na sestanku opozori ravnatelje osnovnih šol na našo čezmerno obremenitev. Na zboru delovne skupnosti dne 18. 5. 1967 smo dokončno sprejeli predloge, katero delo naj se na naši šoli še plačuje in kako se naj upoštevajo šolske naloge. 36 članov naše 47-članske delovne skupnosti je bilo mnenja, naj ostane glede nalog vse po starem, oziroma na ravnateljev predlog naj bi se zvišalo število točk za 100/o: za slovenščino smo imeli po starem pravilniku 8,8 točke, to je 880 S-din, zdaj bi pa imeli 9,68 točke ali 968 S-din. S tem se nisem strinjala in sem predlagala, naj bi se za slavista zmanjšala učna obveznost na 20 ur tedensko, ali pa bi dvignili — Imela sem redno tedensko po 2 uri dodatni pouk. — V posebnih urah sem z določenimi otroki obravnavala naloge JPI in pripravila 27 spisov na temo »Ali poznaš svoj domači kraj« za šolski list. — Pisala sem v vsakem oddelku po tri teste — pregled znanja. — Pripravila 20 otrok za Kranjčevo bralno značko. — Učila učence deklamacije za proslave in nastope. — Vodila knjižnico — 2000 knjig — z inventarno in blagajniško knjigo, ki se je letos obogatila za 196 knjig, nekatere sem sama izbirala v 10 km oddaljeni mestni knjigarni. — Zbirala po 100 din od učenca za odškodnino knjig. — Porabila sem tudi marsikatero uro za izdajanje knjig iz naše knjižnice srednješolcem, nekdanjim svojim učencem, ki se radi zatekajo k meni po obvezno čtivo. — Imela sem 2 predavanji za učiteljski kolektiv, in to »Skrb za materinščino na naši šoli« in »Kako bogatimo otrokov besedni zaklad od 1. razreda naprej«. Na zboru delovne skupnosti sem sicer omenila samo popravo domačih nalog, teste in dodatni pouk. Povedala sem, da porabim za popravo in pregled poprave marsikatere šolske naloge 8 pol- • Tudi letos bomo pripravili letovanje prosvetnih delavcev v vili Mariji (osnovna šola) z lepo lego v središču Portoroža, tik ob obali. Oskrbnina za odrasle je 1950 S-din, za otroke do 10 let pa 1000 S-din. Z letovanjem pričnemo 1. julija 1967, vsaka izmena pa traja 14 dni. Prijave za akontacijo sprejema: Kamnik Lojzka, osnovna šola »Angel Besednjak« v Mariboru, Celjska ulica, do 1. julija, od tedaj dalje pa vodstvo letovanja v Portorožu. Komisija za letovanje prosvetnih delavcev Joan Miro: »Glava, zvezde«, 1961, barvna litografija (VII. grafični bienale) ziki, tehničnem pouku, biologiji, kemiji, likovnem pouku itd. Oprostite, nisem revolucionar, ker sem postavil te stvari drugače, kot so urejene sedaj. Omenil sem že, da bi v tem času, ko nas je že več, bilo možno nuditi učiteljem take pogoje, da bi lahko v določenem času končali študij, in prepričan sem, da bi se delo na naših šolah znatno izboljšalo. Janko Kondrič točke, tako, kakor imajo na sosednji šoli: 15 točk ali 1500 din za nalogo, kar oboje tako ni dosti. Svoj predlog sem podprla z naslednjimi podatki: — V šolskem letu 1966/67 sem do 10. maja popravila v dveh 7. in treh 8. razredih 2746 domačih nalog in zapisov domačega branja, in če računam na vsako nalogo samo 2 minuti dela, je to 4 šolske ure tedensko. nih ur, ker se mi pač otroci »razpišejo« in popišejo tudi po 4 strani zvezka in Nje vsaka naloga zgodba zase. Menila sem, da bo to zadostovalo. Pa mi je ena izmed tovarišic odgovorila, da popravlja tudi učiteljica 3. razreda šolske naloge. Ta primerjava me je tako osupnila, saj poznam naloge vseh razredov, da sem utihnila. Ko smo glasovali za moj predlog, da se naj slavistu zmanj- ša učna obveznost na 20 ur tedensko, sva dvignili roke sami s kolegico, ki tudi uči slovenščino na naši šoli. Takrat sem vsem povedala, da se bom oglasila v Prosvetnem delavcu, ker takega nerazumevanja na bi smelo biti v naših vrstah. Primerjava: Na podružničnem oddelku naše šole ima tovariš 1. in 2. razred skupaj (32 otrok), in to poldeljen pouk. Ima tedensko 30 ur pouka in za to dobi dodatka 14.500 S-din mesečno — tudi v počitnicah. Jaz pišem 30 šolskih nalog, skoraj vsak teden pišem eno, porabim tudi 8 ur zanjo, pa bi ne dobila niti 4000 S-din mesečno. Res je, da učitelji premalo poznamo delo drug drugega, vendar vem, da so tovariši brez šolskih nalog mnogo na boljšem; matematik popravi nalogo enega oddelka zelo hitro, germanistka zmore popraviti v enem popoldnevu nologe treh oddelkov, pa je že cb 8. uri zvečer prosta, ker so pač v vseh zvezkih iste naloge, jaz pa sedim pri nalogah enega oddelka pozno v noč, saj moram vsako dvakrat predelati, da ne prezrem česa, kar moram popraviti. Kolikokrat se mi zgodi, da moram premišljevati, kako naj uporabim otrokove besede za smiselni stavek, kam spada stavek, da je zaporedje bolj logično, zato porabim več časa. Res je tudi, da nekateri slavisti popravljajo naloge zelo površno, da ne živijo za svoj predmet, saj sem na aktivu slišala tovariša, da ima na šoli eno knjigo Desetega brata, čeprav dela že 5 let na tej šoli, vendar si upam trditi, da je učno področje materinščine povsem drugačno, kot so drugi predmeti. In zato prosim v imenu mnogih učiteljev slovenščine na osnovni šoli, ki tako kot jaz ne najdejo pri svojem kolektivu in ne pri upravitelju razumevanja za svoje delo, da se predlog o 20-urni učni obveznosti za slaviste uzakoni. In še to bi rada dodala: Matematika je statična, tudi drugi predmeti imajo določen program, ki ga učitelji ne bogatijo z najnovejšimi izsledki, slavist pa mora biti vedno »buden«, da »ujame« novitete na knjižnem trgu, da prebere nova dela, ki jih potem priporoča otrokom, da pazi, kakšno čtivo dobijo v roke učenci, ker se namreč v zadnjem času pojavlja toliko literarne plaže, da kaj takega v socialistični družbi ne bi smelo biti. Torej se mora slavist izobraževati in zopet izobraževati. Za vse velja 42-urni delovni teden, vendar slavisti delamo mnogo več in tega nočejo nekateri kolektivi upoštevati. Danes je lepa sončna nedelja, jaz pa moram popraviti 40 nalog 7. razreda, pregledati 40 poprav prejšnje naloge, ki je nimam pregledane, ker jutri pišem teste iz literature v treh osmih oddelkih (99 otrok), naslednji dan pa ’ teste iz slovnice. Kolegica neke druge šole mi je zadnjič dejala: »Kdaj le zmoreš vse to, jaz tega ne zmorem.« T. O. Dialog o matičnih listih za osnovne šole V deveti številki letošnjega Prosvetnega delavca je tovariš Ivan Žele objavil svoje mnenje o sedanjem matičnem listu za osnovno šolo. To mnenje je povsem odklonilno. Po pri nas ne kaj preveč uporabljenem načelu »če je znan tožnik, naj bo znan tudi krivec«, bi rada tudi jaz povedala svoje mnenje, kajti krivec sem jaz. Izdelava/novega matičnega lista je bila svoj čas poverjena meni. Ne predstavljam si tega svojega zapisa kot polemiko s tovarišem Zeletom, o tem, kdo izmed naju ima bolj prav in kdo manj. Se manj si ga seveda predstavljam kot samoobrambni akt, kajti če sem delo slabo opravila, mi itak nič ne pomaga. Rada bi navedla samo nekaj vidikov, ki so moje sodelavce in mene vodili pri izdelavi matične, ga lista in vplivali na njegovo sedanjo vsebino in obliko. Morda bo tovarišu Zeletu in bralcem tako bolj jasno, zakaj je matični list tak, kakršen je. Tovariš Žele je imel pri svoji oceni pač svoje vidike in tudi vso pravico do njih. Vendarle se md zdi prav, da različnost najinih vidikov ugotovim. Točna je ugotovitev tovariša Želeta, da smo pred leti precej razpravljali o pedagoški dokumentaciji na šolah in celo poskušali uvesti v šole učenčev dosje (osebno mapo s podrobnejšo dokumentacijo). Dveletni preskus dosjeja v 16 oddelkih naših os-Bovnih šol nas je prepričal o tem. da bi bilo vodenje dosjeja za naše učitelje za sedaj prezahtevno. Zato smo se odločili, da ostanemo pri dosedanjem dokumentu, tj. pri matičnem listu, vendar ga skušamo posodobiti. Zdelo se nam je, da je že čas za to, kajti pregled matičnih listov od leta 1923 do leta 1963 nam je pokazal, da se dokument v bistvu ni nič spreminjal kljub štiridesetim viharnim letom našega življenja in kljub štiridesetim letom razvoja pedagoške znanosti. Prvi vidik, iz katerega smo pri tem poslu izhajali, je bil: matični list naj bo »gibljiv« dokument — za razliko od matične knjige, ki ostaja na šoli. To pomeni: matični list naj bi spremljal otroka ne le od razrednika do razrednika na isti šoli, marveč tudi od šole do šole. Vsakdo, ki otroka prevzame, naj bi dobil v tem dokumentu nekaj osnovnih informacij o mladem človeku. Vemo, da prehajajo učenci iz osnovnih na druge šole skorajda anonimno: izkažejo se samo z zaključnim spričevalom, in to je za pedagoško mislečega človeka bore malo. Resnici na ljubo moram povedati, da je zamisel o »gibljivem« dokumentu, ki naj bi nekoliko spedagogdziral' predajanje otroka iz rok v roke, naletela že spočetka na neprijazen sprejem in to predvsem iz administrativnih razlogov: pošiljanje, čuvanje, arhiviranje dokumenta. Vendar je zamisel ostala in mislim, da je tako prav. Seveda se zavedam, da je zamisel najbrž še daleč od uresničitve. Vidik »gibljivega« dokumenta je odpri vprašanja: kdo bi bil porabnik informacij in kakšne informacije naj bi dobil. Tega vprašanja nismo postavili samo na relacijo prehajanja učenca iz osnovne šole na drugo (srednjo) šolo, ampak tudi na relacijo prehajanja otroka iz rok enega razrednika v roke drugega razrednika iste . šole. Prvi in glavni uporabnik informacij o učencu je do četrtega ali petega razreda osnovne šole razrednik, od tu dalje pa celotni razredni učiteljski zbor, le da tistega člana razrednega zbora, ki vodi razredniške posle, verjetno zanimajo drugi podatki matičnega lista kakor npr. slavista ali matematika. Ne glede na to, ali gre za individualnega ali za kolektivnega porabnika informacij, smo si zastavili vprašanje: katere naj bodo te informacije. Vnaprej smo se zavedali, da takih informacij v tako skromnem dokumentu ne bo moglo biti mnogo in da tudi ne bodo mogle biti zelo subtilne. Ustavili smo se pri dveh (med drugimi), ki jih navaja tovariš drugimi), ki jih navaja tudi tovariš Žele: polletni učni uspeh iz posameznih predmetov in pa ta-koimenovani »splošni letni usi-peh«. Obe smo izpustili. Imeli smo za to razloge. Polletni učni uspeh je etapna ocena. Syoj namen in svojo funk- cionalno vrednost ima za učitelja, ki v tistem letu otroka poučuje, ter tudi za starše, ki jim pove, kako naj v drugem polletju otroka vodijo. V letnem spričevalu (če je izdano kot samostojen dokument) ni izkazana. Za nikogar razen za vse tiste, ki so kakorkoli udeleženi v procesu neposrednega otrokovega vodenja skozi šolsko leto, nima tolikšne informativne posebnosti, da bi bila v matičnem listu potrebna. Domneva, da nam ta ocena zanesljivo omogoča vpogled na otrokov razvoj, je po mojem mnenju napačna. Vsi vemo, da veljajo za polletne ocene po naših šolah drugačni (strožji) kriteriji kakor za letne, tj. zaključne ocene. To pomeni, da ti dve oceni nista zanesljivo primerljivi in da bi bilo zaključevanje o otrokovi storilnosti na temelju take primerjave tvegano. Za tistega, ki je to oceno dal, ki ve, kakšna merila je pri tem uporabljal, ki pa ve o otroku še marsikaj drugega, kar v oceni ni izraženo, a je nanjo posredno vplivalo, je ta ocena brez dvoma pomemben etapni znak. Za vse druge je bil po našem mnenju nepomemben. »Splošni letni uspeh«, Izražen z eno izmed stopenj petstopenjske ocenjevalne lestvice, ki jo upo-rabljamo tudi pri posameznih učnih predmetih (npr. odličen, prav dober, dober...), je po naših šolah v rabi že od pamtlve-ka. To je poenostavljena informacija o otrokovem učnem uspehu, ki ima po mojem mnenju svoj pravi smisel v glavnem za starše: tl si iz posameznih učnih ocen najbrž težko ustvarijo neko sintetično podobo o otrokovem doseženem uspehu; šola jim do te podobe pripomore s tem, da uvrsti njihovega otroka v eno izmed petih stopenj ocenjevalne lestvice; o teh stopnjah imajo izoblikovana neka vrednostna stališča. Kolikšna je uporabna informativna vrednost teh ocen za šo- lo, je zame odprto vprašanje. Odprto zavoljo metod, ki jih pri oblikovanju te ocene uporabljamo, pa tudi zavoljo njene popolne informativne neopredeljenosti o tem, kako je nastala. Te ocene ne oblikujemo po postopku izračunavanja srednje ocene (35. člen zakona o osnovni šoli to prepoveduje). Srednja ocena, za katero bi vedeli, kaj je, tedaj to ni. Kaj torej je? Glede metod, ki jih uporabljamo po naših šolah pri oblikovanju te ocene, mislim tole: najpogosteje uporabljajo naše šole metodo ključa notranjih razmerij ocen: odličen je učenec, ki ima več odličnih kakor prav dobrih ocen in nobene slabše od teh dveh ... Vseh variant ne bom ponavljala, šolniki jih poznamo. Ta metoda je slaba. Po njej lahko prideta v isto skupino dva učenca s povsem različno bilanco uspešnosti, Ce ima sicer odličen učenec eno zadostno oceno, bo prav tako razvrščen v skupino »dobrih« kakor učenec, ki ima za eno oceno več dobrih kakor zadostnih ocen. Razlika v srednji oceni obeh lahko znaša nad polovico celotnega povprečnega uspeha (4, 7; 2,5) pri npr. trinajstih učnih predmetih. Kaj naj v takem primeru »splošna letna ocena« koristi? Zavaja nas? Najbolje storimo, če si spričevali obeh učencev ogledamo v celoti, in to brez označene »splošne letne ocene«. — V skladu s 35. členom zakona o osnovni šoli se šole poslužujejo tudi drugih metod oblikovanja te ocene. Zakon sam predvideva nekatere elemente zanjo. Upoštevanje vedenja, prizadevanja pri delu, odnosov do obveznosti v šoli in izven nje ... Zakonski napotek, da naj bo »ocena splošnega uspeha« sestavljena iz sestavin, ki sem jih pravkar naštela, je po svojem pedagoškem poreklu gotovo dober. Ne vem pa, kako se obnese v praksi. Spet se mi zdi, da tako oblikovana ocena splošnega uspeha verjetno dobro služi staršem, šoli pa ne. Šola želi biti najbrž v prvi vrsti informirana o otrokovem učnem uspehu, ta pa je v tako oblikovani oceni lahko povsem zabrisan. Denimo, da je otrok vzornega vedenja, da je pri delu prizadeven in odgovoren, da pa ima povprečni učni uspeh: kako mu bomo oblikovali »oceno splošnega uspeha« in kako si jo bodo ljudje, ki bodo sprejeli otroka in brali njegov matični list, razlagali? Iz ocene ni razvidno, kaj pomeni, V njej so sestavine zlite v en sam znak. Nihče se ne more zanesti na to, da ga bo pravilno odčital, ker ob njem ni pojasnila, po katerih merilih je bil oblikovan. Skrben učitelj bo najbrž v matičnem listu prebral vse otrokove ocene in ostale morebitne zapise o njem in si tako ustvaril sodbo o otrokovem splošnem uspehu. Neskrben učitelj pa verjetno matičnega lista ne bo bral ne tako in ne drugače. Zato smo v matičnem listu opustili oceno splošnega letnega uspeha. V šolskih izkazih je predvidefia in tudi zapi' sana. Prav tako v »stoječi« dokumentaciji, tj. v matični knjigi-Drugi vidik, iz katerega smo izhajali pri oblikovanju matičnega lista, je bil tale: informacij® o otroku naj ne bodo razdrobljene po osmih rubrikah osmih šolskih let, ampak naj bodo, kjer j® to le mogoče, zlite v enem mestu v celoto. Tak način zapisovanj3 omogoča bralcu enostavnejši, zlasti pa celovitejši vpogled v dinamiko otrokovega razvoja osmih šolskih let. Tako smo npr. razvrstili vse zapise o izostankih pouka na eno mesto- že en sad1 pogled na tako skoncentriran® zapise nam pove, ali je bilo obiskovanje šole pri otroku Drobi®111 ali ne. Pod to skupino zapisov ,i® prostor za informacije o tem, zakaj je otrok izostajal od pouka (težje bolezni, poškodbe). Dokl® so bili izostanki razpršeni po oS' mih rubrikah, jih je verjet00 malokdo opazil, odčital in g00' ZA ČISTOST IN VELJAVNOST SLOVENŠČINE PISMA UREDNIŠTVU UČITELJEV GOVOR IN JEZIKOVNA VZGOJA NEVERJETNO. PA JE RES ... Čuden naslov, ali ne, tovariš porazgube, ali pa niso dobili pre- najti pot v Prosvetnega delavca, urednik, od nekje ukraden. Pa si potrebnega pečata od pristojnega Potem bi ga se rajši citati in ve -človek res ne zna razlagati neka- foruma. Prav bi bilo, da bi o tem jetno tudi ne bi pozabili vsaKO terih reči in dogodkov v vsakda- v eni izmed številk le obvestili leto plačati naročnine zanj. Kaj, njem življenju. No, pa k stvari, prosvetne delavce, kaj sme nekdo mislite vi tam pri uredništvu. Naše glasilo Prosvetni delavec je napisati in kako naj tisto stvar Že kar vem, kaj boste odgovorni. Jezikovna doslednost učitelje- le na pedagoška načela v šoli! pozna kulturo In socialno struk- glasilo prosvetnih delavcev. Radi napiše, da bo le izšla v tem na- Zopet en nergač veC’ a rec. Vega govora je ena izmed važnih Ali lahko učiteli zahteva od učen- turo ljudi te pokrajine. ga čitamo vsi in komaj čakamo, šem stanovskem glasihi. Toliko lovaris.to vas po~a j prvin, ki soodloča o kvaliteti ca pravilen in čist jezik, če tega Vendar ob tem ne kaže pre- da pride nova številka naokrog, je problemov, o katerih bi se dopisnik nčnenega procesa. Ob ocenitvi načela ne upošteva niti sam? Mi- zreti dejavnika, ki ni v prid na- Veliko nam je v njem všeč, zla- dalo javno razpravljati tudi v učiteljeve učne ure nismo natanč- sliim, da ne. — Ali lahko učitelj šemu problemu. Medtem ko smo sti tam na zadnji strani DavidO- našem glasilu. Prosvetni delavci ni in dosledni, če jezikovni vidik stopnjuje zahteve, ki jih določa bili nekoč primorani v šolski ra razmišljanja pa včasih kak se danes sprašujemo, zakaj ni vec pouka preprosto prisodimo k teh- učni načrt glede ustreznega izra- zbornici uporabljati čistejši zbor- članek, ki lepo brez olepšavanja uradnih zborovanj, tovariških ničnim kvalitetam učiteljevega žanja učencev? ~u -.....'V,Ar\rYw.na« n 11 .. I, s, r... i., f l ^ n i,, 7^1 .T n nn rsonn v.rtn .o rvrtnm.nnn n ir n TUL Clf' rti se venijo [e v bi se katerih bi pisati. Prav ta Nace Vodnik iz Homca ODGOVOR UREDNIKA: Moram reči, da se v marsičem __________________ __________________________ Ob nedoslednosti ni govor, se danes med seboj več- opisuje kak pripetljaj iz učitelj- strokovnih sestankov, na katerih strinjam z vami, tov. Vodnik. učno-vzgojnega dela. Prav tako so tudi te zahteve ob prehodu iz krat pogovorimo »po domače« ali skega življenja. Zal, da je vsega smo se pogovorili o marsičem, se Veliko je v življenju prosve bomo tudi nekritični, če bomo nižjega v višji razred minimalne, vsaj v materinščini, ki ima več fega v riašem Prosvetnem delav- med seboj spoznavali in pomaga- delavcev stvari, o katenn cu tako malo. Ko se takole pogo- li. Danes je vsaka šola skoraj re- splačalo pisati, da, o ^ c pomanjkljivost svojega jezikov- In če ta problem zadeva do neke ali manj narečnih primesi. Pogo riega izražanja pri pouku skušali mere celo pouk materinščine, sto se nam to zgodi v pogovoru s opravičevati le kot manj bistve- smo precej daleč od teh didak- starši, z učenci ali celo na rodi-ne praktične vrzeli, kj .so skoraj Učnih smotrov... Tedaj so tudi teljskih sestankih... nepomembne glede na številnost razumljive pomanjkljive izraz- Učiteljev narečni govor ali in tehtnost drugih didaktičnih ne sposobnosti naših učencev, ko vsaj slab pogovorni jezik, ki ga vrednot. končajo osnovo šolo, in dalje — .uporablja izven razreda, nehote V tem hipu imam v mislih na drugi stopnji šolanja. vpliva na kvaliteto zbornega go- samo nekatere vidike, po katerih Dosledno uporabljanje čistega vora. ki ga moramo uporabljati Varjam s tovariši, kako so kaj za- publika zase. Niti v eni občini bilo ^ potrebno dovoljni z našim glasilom, dobim niso šole enotne glede statutov, vprašanja, ki jih omenjate, vsak-kaj različne odgovore, npr. lahko pravilnikov itd. Kako se danes danje skrbi in težave naših uci-bi bil malo bolj naš, več bi mo- na podeželju rešuje stanovanjsko teljev, njihova prehrana, sta”°' ral pisati o vseh naših problemih vprašanje za prosvetne delavce? vanja — sploh »pogoji dela«, kot in težavah, več bi moral nuditi Kje in kako se prehranjujejo pravimo, o vsem tem bi prav praktičnih napotkov za naše prosvetni delavci v hribovitih radi brali v našem listu več kot strokovno delo. Kdo pa pravza- predelih naše domovine? Mar- doslej. Prispevki, ki niso le na- naj oceni učitelj jezikovne kvali- zbornega govora v šoli je več kot pri pouku. Nikakor niso pretirani prav vse piše v naše glasilo? Ali sikdo od teh vam bi lahko napi- čelne narave (toda tudi taki motele svojega pouka: nujno. To je ena izmed specifičnih sklepi nekaterih učiteljskih zbo- so t0 [e profesionalci, ljudje sal dolg članek. A ljudje molče, rajo najti v listu svoje mesto), — Jezik naj bo pravilen in nujnosti, ki jih zahteva učitelj- rov, ki določajo, da mora vsak nekje izbrani? Potem drugi s češ, saj nič ne pomaga.^ Pa je sestavki, v katerih se zrcali rea- razumljiv. Ta zahteva terja od skl poklic. Vso pozornost pa bi učitelj paziti na izreko tudi v svojimi dopisi ne pridejo v po- vendar vsakemu lažje, če more nično življenje učitelja, da je njegovo ustno iz- moral posvetiti temu vprašanju vsakodnevnem stiku s starši in štev? Mislim, da vsi ti tovariši nekomu potožiti vse, kar ga teži. nažanje pravorečno in slovnično tudi dijak oziroma študent, ki se učenci izven pouka, v pogovoru povsem res nimajo prav. Res pa Tovariš urednik! Vse to in še neoporečno. Še več: biti mora tudi pripravlja za pedagoškega de- v šolski zbornici, pri delu v orga-logdčno urejeno, njegov besedni lavca. nizacijah... zaklad pa brez tujk in narečnih Zrahljan odnos do zbornega In končno: učitelj s svojo gb-primesš. govora v šoli srečamo pogosto vorno sposobnostjo tudi vzgaja — — Učiteljevo izražanje mora prav , v današnji praksi. V času, v šoji in izven nje. Vemo. da je biti tako, da si bodo ob njem ko je bilo nameščanje učiteljstva v naših vaseh malo ljudi, ki bi učenci postopoma bogatili svoj besedni zaklad. Ob upoštevanju pravilnosti jezika razumem zahtevo, da odstranimo iz besedišča vse tuje izraze, popačenke in žargon. Poleg tega mora učitelj črtati v svojem besedišču vse narečne izraze, ves napačno rabljen vokali-zem in morfološke napake, ki izhajajo iz narečnih posebnosti. Ce bo upošteval logičnost govora, bo učencem razumljiv. Ob načelu pravilnosti in jakosti jezika naj upošteva še nujnost, da mora svoje izrazne sposobnosti neprestano izpopolnjevati. Zahteva po pravilnem govoru v učnem procesu terja od učitelja, da pravilno uporablja slovenski zborni govor. Današnja praksa pa kaže, da posvečamo temu načelu Vse premalo pozornosti. Nemogoč je npr. pojav, da uporablja učitelj na Koroškem ali učitelj v Pomurju zborno izreko, ki je drugačna od zborne izreke učitelja v Celju ali v Ljubljani. Nedopustno je. da narečne posebnosti šolske okolice ali učiteljevega rojstnega Jeraja vplivajo na zborno izreko. Učiteljev govor bo treba v naši Šoli tako izpopolniti, da bo enak zborni izreki v radiu, gledališču... Uporaba narečnih odtenkov v našem šolskem govoru je v neki meri tudi nasprotje splošnim prizadevanjem pedagoške javnosti po enotnosti in afirmaciji slovenskega jezika. Le-to pa zadeva končno tudi naša narodnostna načela. V slovenski slovnici, 1956, stran 9, je rečeno med drugim: »... Zborni govor je bistven del narodove kulture in poroštvo njegove enotnosti...« Omejimo se ob tem vprašanju Piral v celovito sliko. In vendar nam ta slika lahko ustvarja precej jasno ozadje otrokovih učnih Uspehov in neuspehov, pa naj gre že za pogostost otrokovih obolevanj (upravičeni izostanki) ali za pogostost deupravUČenih izostankov. Zadnja stran matičnega lista, ki jo označuje tovariš Žele kot neustrezno, ker zapisi niso razporejeni ločeno po šolskih letih, io oblikovana po istem vidiku-Po vidiku globalnega vpogleda v otrokov osebnostni razvoj .Tega Pismo želeli razbiti v ,0'sem rubrik. Nasprotno: želeli smo, da Prebere bralec podatke o otrokovem osebnostnem razvoju str-P.ieno, kot delo njegove življenjske ali bolje; »šolske« zgodovine. bralca zanima, kdaj je nekaj nastopilo v otrokovem življenju, np to razvidel iz datuma, ki mora Piti obvezno pri vsakem zapisu. ■jGibrž je res, kar navaja tovariš ^ole: da rubrike silijo učitelja k Opisovanju, ker je mučno, če ostajajo tako »očividno« prazne. Toda če učitelj po enem letu de-O in življenja z otrokom ne čuti Potrebe in obveznosti, da bi o PJom kaj povedal, tedaj je itak r°lie, da ne pove nič. Kajti: kaj ?o zapisal, če bo zapisal po sili? kje, tedaj uveljavljamo danes občutij ivost, informiranost in odgovornost na področju obravna-Vanja človekove, zlasti otrokove osebnosti. Želela sem- — v zelo skopih obrisih — povedati, zakaj je marčni Ust tak, kakršen je, in to Po toliko zaradi tovariša Želeta, N, ki ga bila lahko osebno po-skala in se z njim pogovorila, Uplikor zaradi vseh učiteljev, ki x°f?. Prav te dni jemali ta ob-Utljivi dokument v *oke. Želela PPa, da bi ga vendarle razumeli. Povsem se .strinjam s tovari-oni teletom, da bi bilo dobro, o bi imeli učitelji v rokah pri-rneren priročnik za vodenje marčnega lista. Dr. Iva Šegula je, da se mnogi dobri dopisi nekje mnogo je stvari, ki bi morale Ohraniti pristnost berilnih sestavkov in delo našega prosvetnega delavca tam nekje v življenjskem okolju, kakršno pač že je — taki prispevki so nam vedno dragoceni in jih radi objavljamo. Žal pa moramo reči — to ugotavljate tudi vi, tov. Vodnik — da ljudje vse preveč molče. Nemara tudi ne utegnejo. Napisati prispevek za list za marsikoga ni tako preprosta naloga. To prav lepo vidimo iz dopisov, ki jih vsak dan prejemamo od naših sodelavcev in bralcev: ne samo, da se borijo s pravopisom, težave jim dejalo izrazi, s katerimi bi najbolje povedali tisto, kar »Otroci, Janezek ni Imel doma Pri berilih s tematiko iz NOB vrta, je pa rad pomagal stricu in je najpogostejša napaka to, da . _ teti, ki sta ga imela ob hiši. Vrt historiziramo vsa berila. Drobne mislijo o določeni stvari skrat-so skrbno prelopatili, zemljico slike iz NOB, zgodbe o otrocih v ka tudi za to obrt je treba zrahljali in posadili peteršiljček, vojni, o srečanjih in slovesih, o solato in radič. Kmalu so opazili, partizanski materi danes in poda je seme vzklilo... Kako so pa dobne pogostoma ne morejo uiti ravnali Butalci, boste zdaj sliša- šablonskemu začetku, ki so ga li.« Sledi berilo Kako so Butalci otroci slišali že tolikokrat — sejali sol. Po branju pa učitelji- »Otroci, kaj je bilo 1941. leta? ca nadaljuje: »No, otroci, ali so Kdo so bili naši sovražniki?...« druge skoraj v celoti, da Butalci bili tako pametni pot Ja- Uvodu sledi prvo branje teksta imajo vsaj glavo in rep. J6 nezkova teta In stric? Seveda ne! in prav je, da ga večinoma bere delo redakcije lista, kot je Prosvetni delavec, ki nima svojih nekaj, smisla, ne le volje. Velik del člankov, ki jih vsakih štirinajst dni berete v našem listu, je doživel v našem uredništvu »preobrazbo«: potrebno jih je bilo predelati, nekatere manj, pristojnega foruma«, kot pišete n3U d,a te™l: Pečatov nltaLča^a^te članek kolikor toliko dobro napisan (po možnosti na stroj), ali da se da iz njega vsaj kaj narediti, da je vsebinsko v redu — se pravi, če Sejati moramo seme, pa imamo učitelj. S svojim glasom, s po- solato, peteršiljček, ne pa, kot udarki in pavzami že deli berilo stalnih sodelavcev, tako kot jih so naredili Butalci.« na logične enote, prispeva pa tu- imajo drugi listi. Ni pa ies, da Otroških obrazov ni osvetlil di k čustvenemu doživljanju .)e za objavo prispevka v listu smeh ob veseli zgodbi. Dvignjeni teksta. treba kakršnegakoli »pečata od učiteljev kazalec je zgodbo spre- Prav pa jej <3a pri drugem branjeni! v pusto poučevanje. Ali pa — v berilcu za 2. raz- ho preberejo. Že v 2. razredu red medvedek noče zjutraj vsta- otroci to lahko storijo, celo v^-1. ti, potem pa zve, da je v bliž- lahko začnemo tako. Seveda pa njem votlem deblu veliko medu. pri učencih 1. in 2. razreda še VSCIJJllalv naj učinkuje originalni tekst, uredn ško pohako, katero smo lovnih mest, smo se na šolah Zahteva po učiteljevem pravil- stva, da na moralno oblikovanje ne da b; vse vrednote predelal, nekoh.co označili .zgojaj. 10 po kmalu zbrali učitelji — sorojakl nem zbornem govoru ni potem- vpliva tudi kulturnost, veselje prekvasli jn po svoje prikrojil, htiko lista namreč aol°^ iz pokrajine, v kateri poučujemo takem le neznatna didaktična ka- nad lepim in pristnim, da pa je ^ lahko zaupamo pisateljem, da uredniški odnor, v katerem s mladi naraščaj. Ni dvoma, da je tegorija v učnem procesu, temveč moralno poučevanje brez prave- bodo njibove besede našle pot do Predstavniki sol, peaagosiun za- ta dejavnik precejšnjega pedago- ima zelo širok pedagoški pomen, ga doživetja veliko manj vredno otrok že ob ns,5i pomožni vlogi. 7 sekretariata za prosve škega pomena, za uspeh učno- Menim, da se lahko prav učitelj- in manj uspešno. Tako tudi ne bo prišlo do lcV!*turo 'n smoikata. be em.iat vzgojnega dela. Pedagoško delo stvo v največja meri oddolži aktu- Ta dva primera nam_ pokaže- zgrešenih, po sili vzgojnih pre- ^Urih Tehtnih članTov Studi Težave prve učenosti. ta- lahko mnogo bolj sproščeno in venske javnosti za čistost^ ve- usmerimo učence, da^žete^lahko teljska‘kandidatka z" berilom VodniKte^brpboSt da^b^ne posameznega učitelja je namreč alniim prizadevanjem naše slo- ta, da lahko že v uvodu slabo delav, kot je npr. naredila uč> :eno in venske javnosti za ..... ...... ustvarjalno v znanem kraju, kjer ijavnost slovenščine. Razpisna komisija za delovna razmerja pri svetu osnovne šole »Jožeta Letonje-Kmeta« v Šmartnem ob Paki razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA s pogoji: 1. visoka šolska Izobrazba pedagoške smeri s 5-letno i prakso; 2. višja šolska izobrazba pedagoške smeri z.lO-letno prakso; 3. srednja šolska izobrazba pedagoške smeri s 15-letno prakso. Kandidati morajo zadostiti pogojem, ki jih navaja 43. člen zakona o upravljanju v zavodih. Rok prijave do zasedbe delovnega mesta. Stanovanje bo na razpolago. Razpisujemo tudi delovno mesto a) PREDMETNEGA UClTEL.TA za slovenski jezik b) PREDMETNEGA UČITELJA za nemški jezik Kandidat naj bo profesor ali predmetni učitelj. Rok prijave je 15 dni po razpisu. Stanovanje bo zagotovljeno. Nastop službe je 1. septembra 1967. BBSI EseiLSIHi “KDtIS SSt kršen v resnici je. nevarnosti nalezljivih bolezn;. Ali ob {-ej priložnosti zahvaljujemo spremenjeno vsebino berila, bo- ja kandidatka pa je berilo upo- p<>^^n‘ce' ^ Ham Proslava v koprski gimnaziji V lepo urejenem atriju koprske gimnazije je (2. t. m.) založba Lipa proslavila 15-letnico svojega diši pa v obliki podobne zgodbe, rabila za vzgojp varnosti otrok V obeh primerih je branje za v prornetu in v uvodu in zaključ-. otroka izgubilo svoj mik. ku priključila primer resnične, Pred berilom moramo Imeti le krvave nesreče otroka na cesti, resničen uvod, ki mora po naj- Sodobna metodika materinske-krajši poti pripraviti otroke na ga jezika predlaga metodične po-razumevanje in čustveno doživ- stopke, M ohranijo pristnost tek-Ijanje določenega berila tako, da stov. Bralec bo našel veliko ko- pri tem ostanejo specifičnosti be- ristnega v publikaciji Pedagoško- delovanja. Po uvodnem govoru rila neokrnjene. književnega zbora iz Zagreba — predsednika založniškega sveta Neprimerno je, če v uvodu Materinski jezik u osnovnoj ško- Franceta Bevka so gledališki pojasnjujemo veliko število ne- li od Toneta Peruška, prof. Peda- igralci Duša Počkajeva, Stefani-znanih besed. S tem uvod nepo- goške akademije v Zagrebu. Ven- ja Drolčeva in Miha Baloh iz-trebno podaljšamo, pri berilih, ki dar pa ostane tudi ob metodič- vedli program — recitacije mla-imajo predvsem nalogo, da učen- nem znanju potrebno, da pred- dih slovenskih pesnikov, katerih ca čustveno razgibajo, pa tudi vsem dobro proučimo tekst, spo- zbirke so izšle pri Lipi. Sodeloval .preveč racionalno usmerimo zače- znamo njegov osnovni ton in na- je tudi jazz orkester RTV Ljub-tek obravnave. Neznane besede bi men in metodične postopke pri- Ijana. lahko pojasnili že v prejšnjih uč- lagodimo tekstu. Tako bo meto- Skoda je, da se tako kvalitetnih urah pri primernih predme- dična pot opravila svojo nalogo ne prireditve ni mogla udeležiti tih, saj pouk načrtujemo v večjih — posredovali bomo snov jasno tudi gimnazijska mladina, saj go-celotah in pri tem upoštevamo in neposredno. tovo nima dosti podobnih prilož- vse predmete. Danica Golli nosbi. -h idealna SMRT Učenčevo povračilo V zbornici je bilo zakajeno, da, ki misli da je kaj, pa ni nič, no, le za zakonski par so kupili' učitelji so sedeli resni, skoraj spet je kaj godrnjala, ne? O, ti samo enega. Hudimana, z živimi „ t-' T P.-------3 „ „ : „ u: ________i x ____________3 „ : 3 : J. „ 3 :1, „ Doktor Blažič je tiho odprl Nekoliko razburjen od veselja — Vajini naravi sta_ bili po- žalostni, njihove besede niso bi- si premehak, veš, predober. Do- učitelji niso imeli toliko stre- vrata "šok sobe "v'kateri” je" tisti je nepazljivo obesil tablico na polnoma različni, toda njegov pole uporniške, marveč prej otož- brota je sirota, dragi moj. Kar žal škov kot s temi mrtveci. Upravi- dan šg sama njegova pa- svoje mesto - s trkljajem je gum/i j® bil všeč m zato s. mu ne‘ !?: telJeya vdova^je na^pogrebu pre- cientka Branka Grumova. Skoraj- predramil svojo nekdanjo učite- ^ Zam5na sl veš kaj^i Sl — Kaj stontn na vasi soli bi napravila red, Di tresljivo jokala, potem pa se je , nrstih se ie oribližal po- f.. T_ . " . „ to zameuia. ae ves, Kaj si icuci — Presneto socialno, do sedaj že videli, kaj je to upraviteljeva odpeljala v avtu z referentom za . da SDj previdno ^1C0' Ko 0<^Pr^a ocl’ j11 ^ ’ Gabru tisti dan, ko sem te prešo tako slabo gospodarili, sedaj žena. Vsak na vasi lahko reče — prosveto. Imel je fiat 1300. Ta jo +prnrvlt.a+„rni list glei^ ni zna^- Dr- Blažič le od' sedla? — Vem! Da že še pride „„ „„„ ------------________ i„; SUBl S KOncmce temperaiurni USI. r,n,r-mn-?il nnvr- pa nas vse pritiskajo, tudi nas, gospa upraviteljeva, kaj, le tvoji, je tolažil, ki nismo ja nič krivi. ti tvoji učitelji me kličejo Zefka. Otroci so se nekaj časa vese- prl usta, da bi se ji opravičil, dan, Pozorno jo je opazoval minu- ^0da v tem se je že znašla v pro- nem . ko vam pošteno povr-. — Glej, in res si mi po- — Sami naj plačamo en me- Jaz nisem nobena Zefka, jaz sem lili, sedaj pa hodijo v župnišče, to, dve, kot da želi dobiti iz storu prepoznala ga je in se mu vrnil, z najvišjimi obrestmi; bolj sec bolniškega dopusta iz lastnih Genovefa. In v grob te bodo kjer jih mladi kaplan zastonj mirnih in enakomernih dihov ^ prvemu pQ velikem dogodku altruistično se mi. res nisi mogel sredstev, saj nimamo lastnih sred- spravili, ti berači prosvetni. štev, le te beraške dinarje nam nakloni občina. uči, saj bo za to stokrat popla- bolnice še zadnje, neizpodbitno Vrag te vzemi, draga moja čan na drugem svetu. Prav sme- potrdilo v popolnem uspehu svo-Genovefa, je rekel in se obrnil šen je, recimo, ko igra v dolgem je prve samostojne operacije sr- prebujeno nasmehnila: Dušan... Sedel je k nji na rob postelje maščevati... — Seveda, če vzamem za zlo Se zboleti ne bom več upa- vstran, ji pokazal hrbet, se pokril talarju nogomet la, je rekla Majda, ki je slutila, da je spet noseča. — Naj zboliva oba z ženo, vsi naju boste gledali, kot da vam odžirava denar, je Bračko, ki je imel trakuljo. — To bodo že morali spre- |a?^“k “ meniti! zatostmke. Pa je vstal upravitelj, bil je dve leti pred penzijo, pa je rekel zbranim učiteljem: čez glavo in je bil ves podoben pokriti vreči. Drugo jutro je prišel upravitelj v šolo z velikim šalom in v L Uc*a-hCU*i zhnskem plašču, dasi je bil že za vzornim apriL učitelji so prebledeli in pri glasbenem pouku so peli samo iz idealizma. Tone Partljič je vstaviti umetno zaklopko. Naslednji dan je prišel upra vitelj s palico in po stopnicah je šel po vseh štirih, a obležal ni, vedel je, da bo z moralno močjo "T. >krivi<<; da sem zdravnik. - Kaji široko razprle in njdn pogled ko naj M to razumela in verjela? je bil neponovljiv. Kirurg je v gaj, ko si bil gimnazijec, nisva njem našel nekaj, kar daleč pre- imela nobenega stika več... — sega običajna čustva bolniške Imela! Sicer le enkrat, toda od-hvaležnosti. Videl je spojino ločilno. — Se nikoli msem bila čustvenih prvin, pied njimi pa je tako radovedna kakor zdaj. .., je prevladovala globoka pretresenost dahnila s tisto značilno r ecico ... ,. na obrazu, ki učitelja neprijetno učitelja nad osebnostjo ucenca. nadIeguje ’ VSeiej, kadar ga uče- — In jaz te še vedno ti- nec zaloti, da je nekaj pomemb-kam..., se je zgrozila šepetaje. nega pozabil. Do smrti me morate! ji je uka- — Romantično naključje .. 1 ,, , . . „ Ukvarjali ste se z amaterskim Ijivo ponesel k ustnicam. - Po- gIedališCem. Tako Sem vas leto zal in njeno drhtečo roko spošt- daril si mi življenje... — Nič več kakor ^ vi meni! ji je miril razburjeno srce. Danes to ni več čudež v medicini, a jaz bi brez pred maturo gledal kot zdravnico v neki drami o medicinski etiki. Podali ste tako prepričljiv lik nesebičnega in le za bolnike ži- vas pikoli ne postal kirurg. večega zdravnika, da sem še med Zakaj ne. se je neverno nasmeh- predstavo notranje dozorel za po-mia' klic. Mnogi sošolci so po maturi — Ne vem, ali se še sporni- gg mesece kolebali, kam bi se njate, da ste me v četrtem raz- nagniii, jaz pa sem nosil in častil redu premestili iz zadnje klopi v v srcu podobo, ki mi jo je za vse prvo in razdrli moje prijateljstvo življenje pričarala amaterka z Gabrom? — Se. In mislim, da Branka Grumova... bi se najbolj bolečih stvari iz šole vsak učitelj spominjal tudi sto let, če bi živel. — Kot da je bilo včeraj, imam pred očmi, kako ste odkrili najino početje. — Bolj Gabrovo ko Bolnica je molčala in zrla nekam predse, kot da pripoved še ni končana. On ji je opazoval upadli obraz, ki tudi v mladosti ni bil upadljivo lep, toda nepojmljivo privlačen, tak, da imaš P°PraVljala V - občutek nekakšne bolečine, ker ga ne moreš kadarkoli pobožati. moobtoževanju. — Nič me ne božajte! Saj ste mi takrat rekli, da krade tudi Tišina jo je predramila iz za- tistl, ki tatu drži vrečo. — Kako sanjanosti: Da, tisto vlogo sem še vse veš..., se mu je nasmeh- igrate s posebno ljubeznijo, naj-nila iz rahle želje, da bi bila zdaj brz zato, ker sem tako hrepene-v njegovih očeh samo človek, ne te po tvojem poklicu. Vidiš, kar pedagog. se ni- izpolnilo meni, se je tebi. — Tedaj nisem razumel, kako Zazrla sta se drug v drugega, prav ste imeli. Imel sem podzave- ne kot pripadnika različnih sten občutek, da, če naju odrasel poklicev, le kot človeka, ki ju ve-človek pošilja krast, resnično ne že posebna toplina, nekaj neunič-kradeva, marveč le prenašava Ijivega in od starosti neodvisne-tisto »vse naše« z enega kupa na ga. Tiho, kot da si zaklepata v drugega. Nič hudega se mi ni srce to dragoceno spoznanje, jo zdelo, da Gaber iz tovarniške je dopolnil: — Morali ste posta-skladiščne lope jemlje Samot za 'ti učiteljica, da ste rrteni pokazali šušmarja, ki je zaradi postranske- pot, in morali ste nevarno zbole-ga zaslužka delal pečice in ku- ti, da sta si postala velika prija-halndke. In zdelo se mi ie neka- telja. ■ ko v redu da je Gaber kot »do- občutkom. da sta si vsc 7au- bavitelj« dobival trikrat večjo .. . nckimala in nagrado kakor jaz, ki sem samo ^ponudila obe rokb Ko je njen strazanl pri luknji v tovarniškem til je mladi kirurg Plotu. Le to se mi n, zdelo v re- ^ ’ladko zaspala. Ti. du da sem potem jaz doma do- še kot “ ^ je hrbtoma za_ bil trikrat večjo kazen s s,bo ka- Jsobo, da bi si globoko kor Gaber. On se je prismejal v ^ .j y ^ dobo spečega bilo SiadSm primerem" Za°vsa- » VII. mednarodne grafične razstave v Ljubljani: Bergander Rudolf ^ ^ nos/glav" medToTe- doživetje sreče. šolo kot kak strokovnjak, ki nekaj »zna«, jaz človeka, ki pa je zazibalo v sen bi bite jaz učiteljica, ne pa stro- jim,Sja! Gbotov™je^sp^t0tfsta1 Maj ^"pa"1 so ^upiir^en^venec, - »UČITI SE, UČITI IN SPET UČITI, 1966, jedkanica in akvatinta ni... Janez Lampič Še o »usodi našega mladinskega zborovskega petja« Prireditelja srečanja mladih pevcev sta srečna, da je prireditev zbudila javno zanimanje in da ji tudi tisk posveča pozornost. Vse tehtne strokovne .ugotovitve in kritične pripombe jima bodo lahko dragoceno služile pri nadaljnjem delu. Zal pa je pisec članka »Usoda našega zborovskega petja« v Prosvetnem delavcu 31. V. t. 1. Tomaž Šegula npravil takoj v začetku dve napaki pri .ocenjevanju tretjega srečanja mla-dilv pevcev. 1. Prireditev je ocenjeval kot izolirano storitev brez povezave s prvim in drugih srečanjem, čeprav uvod k drugi notni zbirki poudarja, da gre v kontinuirano delo in za težnjo po ustvarjanju tradicije, skratka za nekaj, kar je treba gledati v procesu, dinamično, ne pa statično kot nekaj, kar ima le svojo trenutno veljavo. Srečanje mladih pevcev je treba gledati kot proces, ki se oblikuje in sj je doslej izoblikovalo podobo z značilnostmi, ki jih je poskušal opisati članek v Prosvetnem delavcu 3. V. t. 1. Torej ni mogoče mimo dejstev, ki so bila značilna za prvo in zlasti za drugo srečanje, prav tako pa tudi ni mogoče mimo smeri, ki je v notni zbirki nakazana za prihodnje. 2. Ugotovil je. da rezultat tretjega srečanja »na splošno še zdaleč ni dosegel pričakovanja«. Najprej je sploh vprašanje, ali Je bilo pričakovanje Tomaža Šegulo ustrezno in pravilno, potem pa je vprašanje, ali naj se z nižjim nivojem nekaterih zborov ocenjuje glasbeno-vzgojna politika zavoda za prosvetno pedagoško službo Ljubljana I. Članek v Prosvetnemu delavcu 3. V. t. 1. v zadnjem odstavku izrecno pravi, da srečanje mladih pevcev noče biti prezahtevno, ker je situacija na terenu taka. da ne more biti; da želi ostati v mejah možnosti dela z. zbori na splošnih šolah in da mu gre za kvalitetno širino, dostopno vsem splošnim šolam. Za popolnejšo sliko je treba ponovno in ne napačno ali enostransko citirati obe oceni lanskega drugega trečanja mladih pevcev. Ocena v De- lu pravi,- da je porast števila zborov od prvega srečanja »rezultat vztrajne in večletne pravilne politike zavoda za prosvetno pedagoško službo I in njegovih notranjih in zunanjih sodelavcev. Velikanskim osebnim in stvarnim težavam navkljub je z vztrajnim prizadevanjem teh in takih kulturnih delavcev vendarle utrta pot k napredku in k jasno izbranim ciljem, ki jih navsezadnje nobena zavist in noben zmoten pogled ne bosta mogla zatreti in izmaličiti. Dolžnost glasbenikov, to je pedagogov, skladateljev in reproduktivcev pa je, da ta prizadevanja z vsemj močmi podpro in tudi zaradi svojih lastnih koristi pomagajo pri njihovem delu.« To pomeni, da pripisuje vzgojni politiki nekaj drugega, ne nihanje kvalitete posameznih zborov in da vidi pomen prav v pojavljanju zborov. Ocena v Grlici pa ne pripisuje srečanju »protiutežnega« pomena, kakor je to zmotno razbral T. Šegula, temveč pravi, da take prireditve, ki so jih »ponekod« prevzeli v reke zavodi za prosvetno pedagoško; službo in bodisi sami ali pa v sodelovanju s kul-turno-presvetnimi organizacijami začeli prirejati mladinske revije za svoje območje«, poskušajo reševati vprašanje, ki »je začelo postajati pereče, ko je mladinski pevski festival v Celju dobil izrazito tekmovalni značaj«, namreč »kje naj najdejo poslej spodbudo otroški in mladinski zbori ki jim različne ovire zapirajo pot med vrhove našega mladinskega zborovskega petja, ali pa si v svoji skromnosti ne upajo stopiti v ospredje.« Potem — prav tako kakor ocena v Delu — pripisuje pomen rasti števila nastopajočih zborov in s tem utemeljuje. da so take prireditve potrebne. Ugotavlja, da se »kaže napredek tudi v sami izvedbi, saj bi med nastopajočimi težko našli zbor. ki bi mu očitali same slabe strani. Vsak nastopajoči zbor je pomenil presenečenje zase: odlikoval se je v enem ali v drugem pogledu v tolikšni meri, da smo ob tem zlahka pozabili na morebitne pomanjkljivosti; celo zbori in zborovod- je, ki so tokrat prvič stopili pred širši krog poslušalcev, so presegli vsa pričakovanja. Predvsem pa je treba poudariti, da je večina nastopajočih pevskih zborov dosegla že lepo stopnjo glasovne kulture, ki je bila v preteklosti največkrat glavni kamen spotike.« Poglejmo, kako številke rastejo: Na prvem srečanju je nastopilo 21 pevskih zborov, na drugem 35, na tretjem 48. To je precejšnjega pomena, saj je imelo tretje srečanje mladih pevcev še posebno nalogo: podpreti je moralo učni načrt za glasbeni pouk v osnovni šoli oz. tisto formulacijo, ki govori o zborovskem petju. Ce sta bila prireditelja letos pred dilemo, ali ostati pri dosedanjem konceptu enakopravnosti med zbori ali uvesti kakšne omejitve, jima je ta naloga narekovala odločitev, da ne bosta nikogar odklonila, ampak da bosta poskušala na enourni generalki posameznim zborom po potrebi pomagati in rešiti, kar se rešiti da. V nekaterih primerih je to uspelo bolj, v drugih manj. Ob vsakem srečanju mladih pevcev se pokaže določena problematika. Ob tretjem srečanju je izstopil kadrovski problem. Prav je, da se je razgrnil pred pedagoško javnostjo, saj je njena dolžnost, da ga pomaga reševati. In prav je, da je pedagoška javnost zaskrbljena nad njimi. Brez ustreznih kadrov ne bo^ naš glasbeni pouk nikdar tak, kakršen bi moral biti. Prav tako so nam potrebni kot učbeniki in priročniki. Prav bi bilo, če bi reševala ta problem vsa pedagoška javnost, sai ima zavod za prosvetno pedagoško službo omejene možnosti. Ne bo preveč, če na kratko- pregledamo kadrovsko strukturo zborovodij, ki so nastopili na tretjem srečanju. Od 40 zborovodij je 18 formalno glasbeno kvalificiranih (5 STU, 9 PRU 4 P; cd 5 STU si 4 pridobivajo nadaljnjo kvalifikacijo). Od preostalih 22 zborovodij ie 7 razrednih učiteljev, ki vodijo otroške pevske zbore, 8 učiteljev. ki poučujejo na predmetni stopnji in vodijo mladinske zbore (od teh se 3 izobražujejo najprej, 2 pa imata, dolgoletno tovrstno prakso), 3 so študentje PA, 4 pa so drugih strok (zgodovina-zemljepis. angleški jezik, igralska akademija; 3 od teh poučujejo glasbo tudi predmetno v celoti ali delno). To je kvalifikacijska struktura, ki poraja vprašanja: Ali naj razredni učitelj vodi otroški zbor na šoli, ali ga je prejšnje učiteljišče usposobilo. ali to predvideva sedanji študij razrednega učitelja? Potem vprašanje, ali naj študentje poučujejo med študijem ali ne. Kakšne so možnosti na podružničnih šolah? Odpre pa se tudi vprašanje ustrezne kvalifikacije oz. ne samo vprašanje kvalifikacije in nekvalifikacije, ampak tudi dejanske usposobljenosti za delo z zborom v formalno najbolj kvalificiranih rokah. Zares so se nekateri glasbeno nekvalificirani zborovodje borili z osnovami tehnike zbornega dirigiranja, žal pa so se tudi nekateri temeljito kvalificirani zborovodje borili z vprašanjem pravilnega petja. In tako smo malodane v začaranem krogu. Ali ni prejšnje učiteljišče dalo vsaj osnov zbornega dirigiranja? Ali temeljita glasbena kvalifikacija ne da dovolj za uspešno vode h j e mladinskega zbora? — Ni čudno, da je ob tako- pisanj strukturi kadra tudi pisana struktura zborov in izvedb. Ni čudno, da niha kvaliteta zborov. Ce so> vrata odprta vsem, morajo- biti zares odprta vsem. V referatu prof. R. Sch-\varza na celjskem festivalu smo slišali, da sodeljujejo v Avstriji na vsakoletnem majskem petju avstrijskih mladinskih zborov vsi zbori občine in da tudi na okrožnih revijah še ni selekcije. In navsezadnje prihajajo vsakokrat čelov Celje tudi zbori (v manjšini seveda), ki ne sodijo na elitni mladinski zborovski bienale. To ni zagovor nekvalitete; pri sistemu svobodnega prijavljanja se dogodi tudi to. Jasno nam je, da se bomo morali po tretjem srečanju mladih pevcev bolj posvetiti nekaterim zborom in zborovodjem — srečanje nas je na to opozorilo. Ce nam bo uspelo prispevati k njihovemu boljšemu uspehu, bomo zadovoljni, kakor smo zadovoljni, da napredujejo vsi zbori, ki so nastopili na srečanju mladih pevcev že dvakrat ali trikrat. (Dokumentioija o nastopih je v notnih zbirkah.) Prav to dejstvo pa spet dokazuje, kako napačno je gledanje in ocenjevanje samo letošnje prireditve. Zbori, ki so nastopili letos tretjič pod istim vodstvom, so pokazali napredek in raz- voj. To pomeni, da zbori ob nastopih napredujejo iu da srečanje pozitivno vpnva na njihov razvoj. Tuai večina zborov, ki so nastopili letos drugič, je bila boljša kakor ob prvem nastopu, nekateri celo presenetljivo boljši. Brez te primerjave sploh ni mogoče ocenjevati glasbeno-vzgojne politike zaveda za prosvetno pedagoško službo. Pogled na izsek je lahko izmaličen, ali vsaj nepopolen in to tudi je v članku »Usoda našega mladinskega zborovskega petja«. Zato je treba, da je poročevalec za pisanje takega poročila ustrezno pripravljeni Pomen celotne prireditve pa bo možno, zares ocenjevati šele čez nekaj let, ko bo vodstvo srečanja mladih pevcev uresničilo vse, kar ima v ožjem petletnem načrtu. Prav je, da razpravljamo o teh problemih in se s skupnimi močmi zavzemamo za njihovo reševanje, vendar ne tako, da bi imelo to razpravljanje negativne posledice, da bi prizadevni učitelji izgubili pogum, da bi opustili dobronamerno, pa morda nerodno začeto delo. Zavedati se moramo, da kadrovskega problema ne bomo rešili čez no-č, da mora biti naš pristop spodbuden in da moramo zato pustiti srečanje mladih pevcev dostopno najširšemu krogu. Kader je v glasbeni pedagogiki zares problem, kj pa je v prvi vrsti domena kadrovskih šol. Pedagoška služba lahko tu le opo-,zarja (tretje srečanje je opozorilo na to!), dopolnjuje, popravlja, odločilno in korenito pa ne more poseči. Imamo pa tudi stalni zborovski seminar v Velenju. Pa še nekaj je: Letos je pelo' 2700 otrok, boljše in slabše. Peli pa so in ob srečanju morda doživeli in začutili da je to lepo, da se je vredno potruditi. da bodo prihodnje leto spet to doživljali in prišli v Ljubljano, če bodo pridno peli. Verjetno jim je srečanje večja spodbuda, kakor šolski pritisk in verjetno srečanje mladih pevcev in njegova širina pomaga na marsikateri šoli zbuditi zborovsko petje ali ga obdržati. Da ne bi spet krlo napačno razumel: seveda gre za čim višjo kvaliteto, vendar moramo imeti pred očmi razmere (stanje na šolah od vrednotenja glasbene vzgoje, prek materialnih težav do kadrov). Ce poudarjamo skromnejše zahteve, hočemo biti le dovolj realistični. Srečanje mladih pevcev stoji še pred ogromnimi nalogami, ki jih pa lahko rešuje le postopno, ne vseh hkrati, seveda v mejah možnosti. PROGRAMSKA POLITIKA Drugi očitek Tomaža Šegule se nanaša na programsko politiko srečanja mladih pevcev in izzveni v vprašanju: »Ali takšna programska politika. kot jo zastopata glasbeni referat pri ZPPS Ljubljana I in glasbeni oddelek Pionirskega doma, katere najbolj negativna stran je vsekakor zapostavljanje in negiranje vrednot domače ustvarjalnosti, zasluži res tolikšno razumevanje in podporo naše družbe?« Poglejmo če je kaj bolj utemeljen kakor prvi! 1. Zadnji dve srečanji mladih pevcev sta biij posvečeni dvema sodobnima slovenskima mladinskima skladateljema. Torej srečanje že tu posebej poudarja sodobno slovensko glasbeno tvornost. Zbori po svoji svobodni izbiri pojo pesmi počaščenega skladatelja, zbor Pionirskega doma pa se kot gostitelj v svojem programu še posebej posveti tem skladbam. Tako so bile letos na sporedih poudarjene Pirnikcve pesmi, lani Pahorjeve. Vsako leto se vsi pevci za skupno petje obvezno nauče dve slavljenčevi pesmi, osebno spe-znavanje s skladateljem pa je spodbuda, da jemljejo potem zbori njegove pesmi v svoj program. Letos je bilo zato' na sporedih več Pahorjevih pesmi kakor na prvem srečanju. Na ta način in s posebno željo, da počaščeni skladatelj komponira za srečanje, tudi spodbujamo slovensko sodobno ustvarjalnost. Izmed pesmi, ki jih je napisal in posvetil srečanju K. Pahor, je bila ena letos že na sporedu. 2. Na dosedanjih treh srečanjih Je bilo na sporedu: na prvem srečanju 50 pesmi, na drugem 102 in na tretjem 143 pesmi (in ne 130, kakor na-oačno navaja poročevalec T. Šegula), torej skupaj 295 pesmi. Od teh jih 1® bilo 77,6 odst. iz domače — jugoslovanske ustvarjalnosti, 22.1 odst. pa 13 tuje (ljudske in umetne) ustvarjalnosti. Med slovenskimi pesmimi P3 jih je 93.2 odst. iz sodobne literaturo. V sporedih se v primerjavi s srečanjem dviga delež slovenskm umetnih in ljudskih pesmi, kar govori v prid domači ustvarjalnosti, f31?' reditelja glede deleža skladb drugi jugoslovanskih narodov (tudi tu op*^ rira T. Šegula s pomanjkljivim dalkom; kot edinega neslovenskeg avtorja navaja le Natka Devčiča, c prav ie bil na sporedu tudi Ivan M tetio-Ronigov) doslej nista videla P sobnega problema, ker sta gledala ^ lotno jugoslovansko glasbeno produ#'1’ STRAN 7 PONOVEN USPEH KOROŠKEGA DEŽELNEGA KONSERVATORIJA Slovenija in sosednja Koroška morno muzicirana. V violinskem tenkočutnega muzika in pozna-Sta v zadnjih letih razvili zlasti koncerju Johnna Sabasjana Bac- valca Mozarta. Ha kulturnem področju zelo ži- ha v a-molu je nastopla L. Mali violinist H. Fister ima že Vahne stike. V okviru teh priza- Majer, ki je v lanskem letu iz- Sedaj lepo prstno tehniko in je devanj so tudi stiki Zavoda za vajala Corellijevo sonato. Poka- zanesljivo in z otroško neposred-glasbeno in baletno izobraževanje zala je pomemben napredek od nbstjo podal Mozartov Rondo v v Ljubljani s Koroškim deželnim lanskega leta in je igrala into- C-duru za violino in orkester, konservatorijem v Celovcu. Kon- nančno čisto z lepirn tonom, če- Mladi violinist ima po svojem ta-servatorij se je letos že drugo le. prav ji problemi v tretjem stav- lentu, ki je bil očiten, iepo per-to zapored predstavil s svojimi ku (igra čez 3 strune) niso popol- spektivo pred seboj, študenti ljubljanskemu občinstvu, noma prizanesli. Mojster »ga- ^ pianistka E. Kolar je bila so-Spored je bil ubran na baroč- lantne« melodike in briljantne ps^a v zadnji točki sporeda, in na in klasična dela, ki predstav- virtuoznosti L. Boccherini je tu- sjcer y Mozartovem klavirskem di v koncertu za flavto in godal. koru.er!u v A-duru. Tudi njo smo ni orkester ostal zvest! svojemu žg slišali v lanskem letu in tudi stilu. Prav ta prozornost in Nh- pj-} njej lahko ugotovimo lep na-di konservatoristi seznanili med stost, enostavnost in dozdevna preciek.' Kot obe prejšnji Mozar-drugim tudi z deli treh sodobnih neproblematičnost predstavlja pri fov; jjgjj jg klavirski koroških komponistov. Boccheriniju, kot tudi ori Mozar- konceri iZVeden stilno verno in Kot prva točka je bil na spo- tu in ostalih klasikih problem za odtehtano. Briljantne pasaže in redu Bachov Ricercare a 6 voci. izvajalca. Flavtistka C. Kratoch- jepg kantilenskd mesta, ki jih je Izvajal ga je komorni ansambel wil je v koncertu dokazala, da je miacia pianistka izvedla, dokazu-koroškega konservatorija, sestav- dorastla tem problemom. jej0 dobro šolo, kar velja tudi za Ijen iz profesorjev, študentov in UČITELJI, PROFESORJI, VZGOJITELJI! Tudi v šolskem letu 1967/68 bo vaš stalni spremljevalec C Ijajo frdno in dobro osnovo za vzgojo mladih glasbenikov, medtem ko so nas preteklo leto mla- PRIROČNIK ZA PROSVETNE MELAVCE ZALOŽBA U ^ Hhh ostalih glasbenikov. Skladbo je in ftige je pokazala komorni or dirigent prof. N. Artner plastično kester v najlepši luči, njegovega oblikoval in je bila lepo ko- dirigenta prof. Artnerja pa kot Človek na zemlji Izvedba Mozartovega Adagia vse ostale mlade soliste tega večera. Pomemben delež pri koncertu " ' — 1 „ 1 _ ... ...1 sta imela komorni orkester in njegov dirigent prof. Artner. Orkester je izvedel vsa-dria vzorno komorno in v vseh spremljavah prilagodljivo. Dirigent — direktor deželnega konservatorija prof. prilikah odkrivati srca in dušo koncert pri poslušalcih. Ivan Berce - C reditev gojencev ljubljansluh d poroeai, naj skušajo ob taksnih iepega vtisa, ki ga je zapustil laških in vajenskih domov. - - -- M a ’ Razgrnjena je bila" panorama , . _ .. pogledov na kmeta, njegov delo, mlade generacije, na trpljenje, vero, strah, obup in upanje od Cankarja, preko Tadi-janoviča, Prežihovega Voranca, Gervaisa, A. Gradnika, B. Magajne, A. Vodnika, Malavašiča do J. Koprivca. Preko ust gojencev je bilo z besedami omenjenih umetnikov povedanih mnogo bridkih in J ►J ^>(/3 O p* N2 Q «2 s I 'o' I n I s c — <“ 12 n. = ii to ra c c < Z < •n _J CD D < ED >N O -J > ^ K % JsC -Z Q- < o u ^ NAROČILNICA Podpisani(a) Naslov ...... Naročam ......... izvodov PRIROČNIKA ZA PROSVETNE DELAVCE za šolsko leto 1967/(58, ki bo izšel jeseni in bo /eljal izvod 23,00 N-din. Račun bom poravnal(a) v osmih dneh po prejemu knjige. Datum J Podpis Vzpodbudnih resnic. Največja, ki marsikaj nejasnega, neutemeljenega. Se je ob tej prireditvi odkrila, je nepravilno prikazanega, kar bi ne - - - - poučenega bralca lahko napačnih zaključkov, moram Odgovor na članek : »Se o usodi našega mladinskega zborovskega petja« to vanj e) delu z glasbenimi učitelji in ». . . v na, njihovimi pevskimi zbori, v usmer- rcvcdij«, Ker je članku tov. Turelove naj večji meri stvar samih zbo-. je glede na citirano samo-janju programske politike«?! hvalo v brošuri dokaj neodgovoren. resnica/da naša 'mladina ni tako jega^Jčia^re1^^^!^ ^ ^ prazna, površna, sebična in ne- jemu Članku iz prejšnje številke stranskimi in tendencioznimi strokov- sodelovanja na »Srečanju«. S svojim ohriitliiva kot si mnogokrat mi- »Prosvetnega delavca« dodati še na- nimi ocenami, kot je tista, ki jo ci- pevskim zborom sem letos nastopil J. ,. iwl' ° ? • . sleUnje: tira. Kdor nekoliko bolje pozna si- že dvakrat in nimamo naštudiranih snmo in JO zato oosojamo, ndm 0- nizkein nivoju nekaterih pev- tuacijo in ozadje, ne more nasesti samo treh pesmi, ki bi jih zmogli do-m sebi postavlja mnoga vpraša- zborov so se lahko bralci sa- njenim argumentom. stojno zapeti na srečanju, Mislim, da pja in če se ii nam ne zdi vred- mi prepričali v polurni televizijski Glede »vzorca« in »vzora« bi dodal je iz mojega članka dovolj jasno razno Arloft,7/sri« išče nd- Oddaji »Srečanje mladih pevcev« 30. le to, da ne gre toliko za ločevanje vidno, zakaj na srečanju nisem so- no pošteno oclgovoriu, 1“»“ y leto® na ljubljanski televiziji. Tu obeh pojmov (sicer pa bi morala tov. deloval. govore pri naših književnikih ah so vse slabosti (čeprav so prikazovali Turelova, vedeti, kaj pomeni, če je sicer pa me čudi, da' se tov. Tu-v sebi Večer posvečen izviru teh Ie izbrane zbore), ki se ob živžavu v beseda v narekovaju), temveč pred- relova, ko je bila tri dni na inšpek- re večjega števila pevcev mu bralcu jasno, da ne gre le »..za- n'aj si drugače razlagam njen dopis, je ta mladina skušala ustrezno brez dviga kvalitete nikakor ne mo- eno . izmed možnosti«. »Protiutežni« k j er programira ustanovitev novega odomrnriH in se zato predstavila rento imenovati uspeh. Ce bi to tov. pomen, ki ga izpodbija tov. Ture- zbora, kot z nepoznavanjem in ne-ugovorii. - (j T-ct-rin Turelova bolj natančno prebrala in lova, lahko razbere iz članka tov. obvladovanjem situacije, saj vendar Z deli, v kateri n veano neKao pravilno objektivno dojela moj čla- Kalana vsak duševno normalno raz- že od začetka šolskega leta delujejo Išče in odkriva resnico, srce, nek, mi ne mogla očitati, da sem vit laik. na šoli trije pevski zbori. Mislim, »Srečanje« ocenjeval le kot izolirano Ob zagovarjanju svoje program- da: tov. Turelova s svojim pisanjem u' .....j. onionVo 00 tn prireditev. Sicer pa je z izjavo gke, politike operira tov, Turelova z rtiškreditira ne samo svoje. Izjave, .u vorinc Deseae gojen KC so tu ,ja srečanje mladih pevcev nqče odstotki udeležbe slovenskih skladb temveč tudi svoje delo. prijetno napovedale. Dejala Je mti prezahtevno, ker je Situacija na na »Tretjem srečanju«. V svojem Kad bi, da bi tov. Turelova od- r.ekako takole: Želimo pokazati, terenu taka, da ne more biti,« sama članku sem opozoril na negativne govorila'še na nekaj bistvenih vpra- da beatniki dolgolasci in elektri- dovolj jasno ocenila svoje delo kot tendence v programski politiki, ki šanj. ki sem jih postavil v svojem v.. ’ - , ... . ‘ . pedagoška svetovalka za glasbo. Pr- se je pokazala ob »vzornem« kon- članku, katerih pa se je na žalost carji ne morejo Dltl sinonim Zd venstveno se je treba boriti za čim- certu vokalnih skupin Pionirskega izognila. Zakaj tov. Turelova snremi-mladega človeka — dijaka. Mar- Višjo kvaliteto, kvantiteta pa M mo- doma ob vsestranski podpori glas- nja svoje predhodne izjave? Kaj se sikal dni do na sp učimo želimo na rala biti sama po sebi umevna. To benega referata ZPPS Ljubljana I oz. ne zaveda, da je tisto, kar je na-' r ? s , ,, * pa, se zdi, tov. Turelovi ni jasno. tov. Turelove osebno. Kdor zasledu- Usnjeno, povsem neka) drugega kot prepričati, da nam je Kulturno Ajj res lahko pedagoški svetovalec je nastope pevskih zborovod osvo- nekai. kar je izrečeno v kavarniški udejstvovanje potreba, ne glede ». .. le opozarja, dopolnjuje, poprav- 'boditve naprej, je lahko opsjzil, da se debati? na to ČP cm n umetniško šibki in tja«? ie negativna programska politika Sam se tega zavedam, zato sem , ec PU U U uci, a v> Moje stališče glede strokovne vodstva srečanja pokazala tudi že v nripravljen za vse. kar sem napisal '-'Komi. usposobljenosti zborovodij je tov. Tu- programski strukturi »Tretjega sre- in kar imenuie tov. Turelova poli- Kar pogumno naprej! Takšna relova s statističnimi podatki še pod- Čanja«. Več kot odstotki, nam po- tično diskvalifikacijo njenega snore- prla, ni pa pravilno odgovorila, kdo vedo podatki o tem, kateri domači da. zlonamerno podtikanje, neobjek-je kriv za tako stanje. Vso krivdo avtorji, s katerimi deli in kolikokrat tirno in neutemeljeno pisanje ter valiti na učiteljišče se mi zdi s strani sto bili zastopani. Ce bi ml prostor kleveto, odgovarjati pred ■ katerimi* pedagoškega svetovalca zelo neodgo- dopuščal, bi lahko o tem povedal kaj koli forumi na osnovi obširnejše do-vorno. več. kumentacije, kot pa to dopušča tesno Kako more tov. Turelova brez Ce sem navedel, da je bilo na. odmerjeni prostor vy časopisu, sramu napisati, da sta prireditelja sporedu 130 pesmi, to ni napaka, ker Pisal sem samo. o tem. čemur, sem srečanja ». . . poskušala na enourni sem se držal tiskanega programa bil priča in kar naj bi bilo ».. . jav-generalki posameznim zborom po po- »Srečanja« in seveda nisem upošte- ni'rezultat glasbeno vzgoine politike trebi pomagati in rešiti, kar se re- val pesmi, ki so se večkrat p ona v- glasbenega referata pri ZPPS T,j obšiti da«, v svojem članku v brošuri Hale. Ce je bil izveden med 143 pes- liana 1«. Mislim, da Ima vsakdo, ki »Tretje srečanje«, pa govoriti o mirni poleg Devčiča še Matetič-Ronj- ie strokovno kvalificiran, pravico ». . . širokem strokovnem, pedago- gov torej 2 jugoslovanski (neslo- javno opozoriti na nepravilnosti, jaz škem in metodičnem pripravljanju venski) skladbi, to ugotovljenega dej- pa sem to smatral celo za svojo dolž-prireditve vse šolsko leto, v kolek- stva prav nič ne izpremeni. Izgovor, nost. ti vnem (aktivi) in individualnem (sve- da je bila programska usmeritev Tomaž Šegula Pot vas prav gotovo ne bo peljala v Koprivčevo dolino. Osnovna šola Zibika Pošta Pristava pri Mestinju razpisuje prosto delovno mesto — RAZREDNEGA UČITELJA VV\\V\XVNXXXVVXVXVXXVVVVVXXVXXVVXV^X\XXXNVXNNNNV-XXXXX.XXXVNNXVXVVNVVXXXVVVN\\XVXNXXNXXVNXNXXVX,\XXNVNXNXN.XXXNXVVVXX-N\XXXXVXXXXXVXXNVXVVVXX\XXXVXXXXNN\VVXX\VX\\XXVXXXVVXV\XXXXNXX\\\XXNV-XNXXXX' cbo kompleksno Opravljena analiza tično diskvalifikacijo takega sporeda gre pa le za vzorec, za primer, za eno pihe desetih deklic - T. Šegula se in -- -..ii — -i-k—pri_ Sj lahko' razlagamo samo kot zlo- izmed moznpstl. niti z vek pa tudi nekatere dobrohotne pombe, ki so jih jima dali v razgovo- namerno podtikanje. Petje tujih ljud- Povrnimo majhno vokalno skupino ni srečahin mladih udeležil srečanja. Zakaj ni prišel srečanju miacun -i™.™ ^ mmm mmmm V ”* OVCdii, KI »1 aptJl cv-i 1/JKii.L a.) KJ j v W- J ^ --------v------------IT ' “Pdno PO lastni presoji, upoštevajoč pesmi, kakor je razvidno iz navede-tem predvsem zmogljivosti svojih nih številk, prireditelja srečanja mla- naj večji meri stvar samih gre pri tem za prav nikakršno zane- džarski pevski zbor. Ker jim je bilo cirnrvim ° mani sin \ j, ki si spored izbiralo svo- “^nje in zapostavljanje domačih vse skupaj tuje, __nteo znali ^ POsluSati sepb: P«^0|®t«!als,jt® -. —... predvsem jTpfov. Omeniti je treba še, da le dih pevcev in ZPP§ I odločno in ostro /nNam^Mihovo’vedenle^na konc*ertU P« -tnol Svetovalska olu^a za nikakor ni bilo v čast! SoSS ^"s^r^dnUmf šola^Ž Četudi je program tretjega sreča- natrudila da bi pritegnila in spodbu- 'druffesa srečanja mladih pev- odklanjata očitek na rovaš programa. Četudi je program tretjega sreča- natrudila da bi pritegnila m spodbu-Cev v Orli»1 ugotovila da »se kaže Zakaj je pisec izpustil odstavek v nja v izboru pesmi širši in čeprav je drla srednješolske zbore k sodelova-hatirori-T. :r.»R5L ki ee vse notni zbirki tretjega srečanja, ki go- pestra tudi notna zbirka, se ni bati, nju na srečanju. Omenjeni dopis srečanju. Omenjeni dopis bol.t Odmika od oreišnjih stereotipnih vori o tem, da namerava srečanje da bj zašlo srečanje na kriva pota, ZPPS pravi nadalje: »To pomanjka-Sestav snoreria in Driiiaša več sveže- »posvetiti posebno pozornost domači samo poglobiti se je treba v vse in nje občuti tudi naše srečanje, zato si .poreoa p ljudski pesmi in da bo za prihodnie presojati objektivno in pošteno. Se- zelo želi, da bi moglo' na svojih vsa- leto pripravilo samostojno zbirko slo- gulov zaključek: »Ali takšna pro- koletnih prireditvah povezati pevce venskih ljudskih pesmi v sodobni ob- gramska politika, kot jo zastopata osnovnih in srednjih šol. Na koncert ■ * - -- ——*- .... p,,--« -ztdtjg t o, v petek lahko pripeljete tudi svoje ^------pa je. da se od- cr- - - sporeda sa gradiva.« - 3. Notne zbirke, ki smo jih po- redcvali šclam. prinašajo. ; AtnsSss&st tsss s srt?«ss a.ra«% efaarsuažpta,« «Ek sms 'Ujih. sodobnih obdelavah ljudskih pesmi.) tere najbolj negativna stran je vseka- zivajo osnovne šole v tako velikem Ta napoved jasno govori, da notna kor zapostavljanje in negiranje vred- stevilu zato, ker dela ZPPS z njimi 1 kovinsko ^!,'id4sko 1 tuio umetno zbirka ne namerava ostati le pri do- not domače ustvarjalnosti, zasluzi res neposredno. Na vprašanje: »Koliko se 'or: Organizirala je srečanje mla-PEVCEV dih pevcev! Ali je potrebno, da zaradi takega srbsko, 4 tuje umetne (od teh 3 're- ^enotoem od^ dosedTnjih^CeTe šlo ' v zadnjem poglavju svojega član- je potreono, oa zaraot raKega fc1*) ln 8 tnjtb ljudskih to ie fn0 pesteh; že letoš- MeS^atpref?Ž smešln očTtefdl "^^eljenega pisanja pade senca na Afn? j8, »“Taž^dn” da uTo- aTe^ir^Aotn^ša^ usmeri- “giS^s^alje5^^^^^^ 'Skrena P-adevanja? feata Prireditelja v dosedanjih zbir- ^ dei- ski nonet, namesto da bi se bodrilo za ■ter izbor, k nost še dale si tudi »-vsa i spoznaval sta"WiU?osloYanskln?1. Parom,« uti p«* y komentarju h koncertu vokalnih je bil omenjeni dopis ZPPS o formi Sramoeia Prispevati m oboganti pr - skUpin pionirskega doma, ki pojas- ranju manjših vokalnih skupin ni r.:rme nevsirib *hn.rrw z domačo m ___ ____________________________________________« da dateč ni_»negirana:rfln tSSi naslov čllnkl »Usodi - v^ske de JeP^o ValnSta sl tudi hiert ,za spoznavanje in , Jugoslovanskimi narodi. vsa.1 nekoliKo prizaae^ našega mladinskega zborovskega pet-avanje m zbnze/an.i ja4<> podobno je pisec izpustil stavek da pa na tretjem srečanju nad 2700 otrok. Samo po sebi umevno je tudi, da Mirjana Tur el. Zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubljana I pevskih zborov . J(> renesanco in v z in njuje, zakaj v programu' tega koncer- srednjih šolah spodbuden, ne pa zavi- tuio ijuasKo^^i: ta ni del globnih avtorjev. »V svoji ralen; ustanovijo naj se vsaj majhne ^hietn^nesan9? ir}, ^ -0 lluaSiYYir?i ta ni del sodobnih avtorjev. »V svoji ralen; ustanovijo sjcem 2r,Pesmi^<>’ 3e sicer v miaa^ - za^etni fazi se jih zbor ni lotil, zato vokalne skupine, če že ni mogoče ta-tisku ru -NTrvinp zbirke sr - — pevcem najprej zbudilo ve-, koj organizirati zbora, ča«?1 tisku ni najti. Notne zbirke sre-kot a ^^dih' pevcev so mišljene bolj . _..... . _ . . da bi te spod- lllSi isSS l7vedb o ari r?pn1 tmrrlt £uli primerila še ena napaka (v tri- se prihodnje leto vključili z njimi v n£rn peserr?RkPm P?^divn P 'Sna kratni ponovitvi v interpretaciji in ra- ljubljansko srečanje mladih pevcev.« ak“ vkUu- ^anlu h ------ ^ *" - " — K temu naj dodamo še to, da smo tuje pesmi'ln čemu lahko slu- P1?I?ir?kAa „d°mt'v^r?e«n'’m v okviru letošnjega festivala v Celju Priv./x^3;i„i^_ x —:x i vetil ie izraza >vvzorec« in bž-vzor* • oiižnu ro-fen«•■>+«> r-4 čUje^^ Pojasnjuje, Sfe . '............. let* ^ujtb narodov«, temveč pojasnju- ko je podtaknil nastopu Pionirskega Praktično pa je demonstriral njihovo uh zakaj so te pesmi v zbirki. Poli- doma pomen »vzornega koncerta«, upravičenost nastop moskovske sku- b-ko* Prtreditelja srečanja se nič »to-- ° he trudita za spoznavanj e vred- vetil je izraza »vzorec« in »vzor«. sijjaji gva referata, ki sta poudarjala Med njima je bistvena razlika. In ta- vlogo tovrstnih vokalnih skupin. VVZ REZKE DRAGARJEVE Ljubljana, Šentvid 101 razpisuje prosto delovno mesto vzgoji te IjMce Pogoji: SVS z diplomo. Rok za prijave: 15 dni po razpisu. Nastop službe: 1. sept. 1967. I I 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I PABERKI Iz Priročnika za prosvetne delavce 1967-68, ki bo jeseni izšel pri Cankarjevi založbi Ali naša šola sledi splošnemu napredku? Ko razpravljamo o metodah dela v sodobni šoli, ne moremo mimo dejstva, da sodi naš čas v drugo polovico dvajsetega stoletja. Za to dobo je zlasti na področju naravoslovnih ved značilen nesluten napredek. Vsi, ki živimo v ritmu našega časa, se hitrosti napredka večkrat komaj zavedamo. Človekovo relativno oceno pa izključujejo številke: svetovne statistike kažejo, da izvirata dve tretjini vseh znanstvenih odkritij iz dobe po letu 1940, 90 odstotkov znanstvenikov vseh časov pa še vedno živi in dela! Se primer iz naše domovine: obseg jugoslovanske kemične industrije se je od leta 1945 do 1965 enajstkrat povečal. Nad temi podatki o skoraj neverjetnem vzponu znanosti v zadnjih dveh desetletjih pa se mora v prvi vrsti zamisliti-šola. Prav gotovo tak razvoj naravnost izsiljuje vprašanje: ali naša šola s svojimi metodami dela sledi temu napredku, ali vnaša v' šolske ure sodobne dosežke? Kljub vse hitrejšemu razvoju ostaja človekov dan vedno enako dolg, zato lahko sledimo splošnemu napredku le, če hitreje in bolj intenzivno živimo. Ali je torej, v naših šolah učni čas tako temeljito izrabljen, kot to zahteva današnja stopnja razvoja? Ali so metode dela take, da maksimalno zaposlijo tako učitelja kot učenca in pripomorejo k vsebinsko polni in urejeni učni uri? (Dr. Aleksandra Kornhauser: Vloga in sistem eksperimentalnega dela pri pouku naravoslovnih predmetov) Stiska učiteljske poklicne zavesti Učiteljska profesija vseh oblik in stopenj — od osnovne šole do univerz —- doživlja danes v vseh naglo razvijajočih se industrijskih in demokratičnih družbah burne premenjave in huda protislovja. Vse to označujejo nekateri kot krizo ali stisko učiteljske zavesti, a drugi kot prehod te zavesti na kakovostno novo razvojno stopnjo. Resnica o tem bo najbrže zjedrena iz obeh navedenih ugotovitev: učiteljski poklic doživlja danes spričo naglega razvoja industrializacije in demokratizacije najprej huda notranja protislovja, ki se ponekod pojavljajo kot stiska učiteljske profesionalne zavesti, kot stiska v vrednotenju učiteljskega poklica in njegovega družbenega položaja, pa tudi kot preraščanje učiteljskega poklica, njegove podobe in funkcije na kakovostno novo in višjo raven. In če iz tega izhodišča nekoliko podrobneje pogledamo našo situacijo, lahko ugotovimo, da imamo dovolj vzrokov in že opaznih pojavov, ki nam nezmotno kažejo, da moremo zaslediti znake nekakšne stiske učiteljske profesionalne zavesti in enako znake preraščanja podobe in vloge učiteljskega poklica na novo razvojno stopnjo tudi pod domačo streho. To nas pa obvezuje, da posvetimo temu vprašanju ustrezno pozornost in skrb, saj ni to samo interno pedagoško-prosvetno, temveč tudi ost^o in živo širše družbeno vprašanje- (Dr. Franc Pediček: Nova podoba in vloga učiteljskega poklica) Kakšne naj bi bile osnovne poteze sodobnega vzgojiteljstva — Osnovno je, da razume ali poskuša razumeti današnji čas. Le tako se lahko zave svoje inertnosti in jo poskuša zmanjševati ter se prilagajati zahtevam sodobnega življenja. — Mora biti sposoben razumeti značilnosti današnje mladine, ki so odsev časa, v katerem živimo. Objektivno naj bi spoznal tako pozitivne kot negativne poteze v podobi današnjega otroka in mladinca in ga vrednotil takšnega, kakršen je, in ne po vzorih iz preteklosti. — Opustiti mora zapovedniški stil vzgajanja v smislu nekdanjega »bosa in očeta se boj«. Njegova avtoriteta naj se ne kaže v prizadevanju, da bi s svojo močjo vzbujal strah, temveč naj zraste iz njegovega, resničnega znanja in človečnosti, pri čemer lahko odkrito prizna tudi svoje slabosti. — Odvečno romantičnost in sentimentalnost naj v njegovem ravnanju zanaenja konkretnost in realnost. Pri ravnanju z mladino naj ne bo teatralen in patetičen, temveč stvaren in naraven. — Namesto pridiganja in moraliziranja naj poskuša vplivati na mladino z lastnim vzorom in odkrito besedo na pravem mestu. Med njegovimi besedami in dejanji naj ne bo razlike — naj bo dosleden do samega sebe in do drugih. — Naj bo odločen in zahteven pri izvajanju bistvenih zahtev, ne pa malenkosten in pikolovski v nebistvenih stvareh. Naj ne vidi le napak pri otrocih, temveč naj vsaj toliko poskuša podpirati in razvijati tudi njihove pozitivne strani. , — Naj bo mladini dostopen, prijateljski svetovalec v težavah. (Zoran Jelenc: Razmišljanje o vzgoji današnje mladine) Osnovna šola Gračišče razpisuje prosto delovno mesto — predmetnega učitelja z diplomo iz italijanskega jezika, ki bi obenem poučeval še kemijo in biologijo Razpis velja za šolsko leto 1967'68. Prošnje sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Delovna skupnost GOSTINSKE ŠOLE CELJE razpisuje za šolsko leto 1967/68 — 1 delovno mesto učitelja za praktični pouk strežbe Pogoji: dovršena hotelska šola in najmanj dvoletna praksa v strežbi. Stanovanja ni! Iz uprave samopomoči Prosvetni delavci na šolah bodo goric Vinko, Sevnik Karolina, Skubic v kratkem imeli počitnice. Tudi v Seme Helena, Grm Franc, Liska Než-naši upravi bomo sprejemali stranke ka, Avbelj Marija, Plemelj dr. Josip; od 1. julija do 15. avgusta le ob po- iz Maribora: Braz Grilc Franja, Hren nedeljkih in sredah v času od 10. do Ana, Žolnir Oskar, Sokol Adolf, Firm 12. ure. Irena; iz drugih krajev: Vidič Stanko V zadnjem času smo morali ter- — Petrovče, Raspolič Greta — Dra-jati dobro deseterico zaostankarjev vograd, Klemenčič Jagodic Ivanka — za več kot enoletne prispevke. Neka- Ptuj, Berce Plevnik Katka — Črno-teri med njimi so potem užaljeni iz- melj, Požar Tilka — Vojnik, Petrak stopili. Žal je tudi nam, vendar se Ivan — Celje, Vaupot Antonija — Mi-takemu ukrepu ne moremo izognili, slinja, Crnjač Karl — Piran, Golob kot smo že nekajkrat opozorili. Ob Budi — Šmartno ob Dreti, Pelan Zo-smrtnih primerih smo obvezani izpla- ra — Zagorje ob Savi, Pirc Gabrič čati razmeroma visoke posmrtnine, Ana — Sv. Gregor, ki dotekajo sproti, zato morajo biti Prihodnja obvestila bomo objavili tudi članske obveznosti v času smrti v septembrski številki PD. Delovna skupnost otroškega vrtca Grosuplje razpisuj e prosto delovno mesto vzgojiteljice za predšolske otroke — mlajša skupina Pogoji : Srednja vzgojiteljska šola z diplomo. Zaželeno eno leto prakse. Nastop službe 1. 9. 1967. Stanovanja ni. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. m m 3 m a h H B H ■ B B B B B B m m m s B B n B fa RAZPIS UČBENIKOV Na podlagi uredbe o potrjevanju učbenikov in priročnikov (Uradni list LRS, št.1 18-85/58) in po sklepu komisije za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za in kulturo SRS z dne 15. maja 1967 republiški sekretariat za prosveto in kulturo SRS , razpisuje naslednje učbenike in priročnike: 1. Zbirka zgodovinskih virov — učbenik za I. r. gimn. 2. Zbirka zgodovinskih virov — učenik za II. r. gimn. 3. Zbirka zgodovinskih virov — učbenik za III. r. gimn. 4. Matematika — učbenik za IV. razred gimnazije 5. Temelji socialistične morale — priročnik za učitelje 6. Gledališka vzgoja — priročnik za učitelje 7. Vzgoja za mednarodno razumevanje — priročnik za mentorje klubov OZN Pisci, ki se hočejo udeležiti natečaja, naj se pismeno prijavijo najkasneje do 20. junija 1967 komisiji za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo SRS, Ljubljana, Zupančičeva 3/IV, kjer bodo prejeli tudi vsa potrebna pojasnila. Rokopise razpisanih učbenikov in priročnikov je treba predložiti v treh izvodih komisiji za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo SRS, in sicer za učbenike št. 1, 2, 3 in 4 do 10. februarja 1967, za priročnike št. 5, 6 in 7 pa do 31. oktobra 1967. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SRS razpisuje za učbenike št. 1, 2, 3, 4 nagrado od 3.500—5.000 N-din, za priročnike št. 5, 6 in 7 pa od 2.000—3.500 N-din. Na predlog komisije za učbenike in priročnike bo republiški sekretariat za . prosveto i,n kulturo SRS odločil, kateri izmed rokopisov se nagrade in s katero od razpisanih nagrad. Nagrade za razpisani učbenik ali priročnik lahko podeli republiški sekretariat za prosveto in kulturo SRS na predlog komisije tudi za učbenik ali priročnik, ki sicer ne bo odobren za natis. Ljubljana, dne 26.. maja 1967 REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PROSVETO IN KULTURO prosveto gj a p B Sl 83 P! ES K m m s? m E E Es K e? B. E KI m m 13 B S3 B ¥t m m ! g> Bi g! gs B IS BS E? m m m i K n 0 B a B 13 B ms ra IBBBI Komisija za razpis prostih delovnih mest pri svetu delovne skupnosti strokovne šole za notranje zadeve Ljubljana — Tacen razpisuje naslednja delovna mesta za: 1. profesorja za tuje jezike (angleščino, nemščino, italijanščino) 2. profesorja za fiziko, kemijo in matematiko 3. tri vzgojitelje — moške — za delo z miličniki kadeti Poleg splošnih pogojev, ki so potrebni po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih, se zahtevajo še naslednji pogoji: — pod št. 1. in 2.: a) da je jugoslovanski državljan b) da ima, če je moški, odsluženo vojaščino — pod št. 3.: f a) da ima višjo ali visoko izobrazbo b) da je jugoslovanski državljan c) da ima odsluženo vojaščino Prijave z dokazilom o izobrazbi, o jugoslovanskem državljanstvu in odsluženi vojaščini ter z življenjepisom pošljite na ravnateljstvo strokovne šole za notranje zadeve Ljubljana — Tacen 48 do 30. junija 1967. Delovno razmerje se bo začelo najkasneje 1. septembra 1967, lahko pa tudi prej. Osebni dohodki po pravilniku. Družinskih stanovanj ni. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Vzgojni zavod Janeza Levca v Ljubljani, Karlovška 18 ponovno razpisuje / za šolsko leto 1967/68 naslednja delovna mesta: 1. 12 PREDMETNIH UČITELJEV — ORTOPEDAGOGOV za delo v posebni osnovni šoli, za delo v oddelkih za delovno usposabljanje v smislu 18. člena zakona o posebnem šolstvu (Uradni list SRS, št. 34/60) za vzgojno delo v domu zavoda in za vzgojno delo v dnevnem varstvu (P ali PRU) Pogoji: Visoka defektološka šola v Zagrebu ali diploma PA — specialno pedagoški odsek. 2. 2 PREDMETNA UČITELJA ALI PROFESORJA ZA LIKOVNI POUK (PRU — P) 3. 2 PREDMETNA UČITELJA ZA TEHNIČNI POUK (PRU) Pogoji: Diploma PA oz. diploma akademije s strokovnim izpitom, pod pogojem, da se vpiše na PA — specialno pedagoški odsek oz. opravi diferencialni ižpit. Splošni razpisni pogoji so razvidni v rednem razpisu prostih delovnih mest (Prosvetni delavec št. 7 z dne 19. 4. 1967). ©sebni dohodki po pravilniku o..delitvi osebnih dohodkov VZJL v Ljubljani. V osebnih dohodkih je vsebovan posebni dodatek za delo z duševno nerazvitimi učenci. Stanovanj ni na razpolago, pač pa se zbirajo sredstva v skladu skupne porabe. Pravilno kolkovano prošnjo naslovite na Svet Vzgojnega zavoda Janeza Levca v Ljubljani, Karlovška 18 v roku 10 dni po objavi v PD. poravnane. Morebitne vplačane viške potem itak vrnemo. Prosimo, da nam člani, ki tega še niso storili, nakažejo do 1. julija t. 1. prispevek po 7,00 N-din vnaprej, vsaj za tretje četrtletje. Nekaj članov je pozabilo na svoje obveznosti tudi ob spremembi naslova oz. službenega mesta; medtem so jim zaostanki narasli. Poizvedeti bomo morali zanje potom prijavnih uradov občinskih skupščin, eventualno preko naše rubrike v PD. Taki ukrepi povzročajo sicer prizadetim nevoljo, prepričani pa smo. da se vsi ostali člani strinjajo z njimi. Članstvo preneha -s smrtjo, s pismeno prijavo upravi o izstopu ali pa z izključitvijo. Vsaka nejasnost o tem lahko povzroči pravne spore, finančno pa prizadene člana ali pa organizacijo. Prosimo, da člani to upoštevajo. ' Od novega leta dalje se nam je prijavilo 105 novih članov. Umrli pa so medtem, do 31. maja, naslednji: iz Ljubljane: Omahen Josipina, Mazi Mihaela, Šmajdek dr. Josip, Seliškar Reza, Grčar Tit, Žnidaršič Ida, Ljubič Matko, Grilc Dostal Dragica, U(^im spomin na pismo bralcev peto obletnico mature 1. julija 1967 v D?Iu’ ko .ie kljubujoč krempljem v Triglavu v Kopru. ' smrti, konec marca pozvala vse tiste, Prijave pošljite na osnovno šolo ki spoštujejo delovne žene, naj po- častijo praznik žena 8. marec s šopkom pomladanskega cvetja, denar za pojedine pa naj namenijo za vzgojne ali zdravstvene zavode. Ne. zase, za druge je izrekla to zadnjo željo. Precej let je tega, kar sem jo Prade — Koper. Srečanje Absolventke IV. letnika 1951/52 novomeškega učiteljišča bomo praznova- ,„o7n‘a?'VpJair .^a’. ^ 1= IS-lpinioo mature 1 tulila 1967 v fPOZnal- Sr8iail »»O se na gozdni linhVan? mature 1- ^lija 1567 v jasi, ko se je pripravljala, da s skrb- Pridite ob 19 uri v restavraciio no Popravljenimi dobrotami nahrani Urška Privoz 11 restavracijo svo1e drage Na ,eDem se ie znašel urska, privoz n. na moji diani enak obrok, kot so ga imeli družinski člani. Bil sem tako presenečen, da sem še dolgo strmel v drobtine na dlani, ne, da bi iskal pojasnila. , Tako :ne fe posvojila. S takšno ali-druehčno samoumevnostjo je osvajala in posvajala vse, s katerimi se je srečavala, rezala in delila na videz zadnje drobtine od svojega, v resnici neizčrpanega hlebca — človeških vrlin. Takšno so poznali njeni sodelavci, prijatelji in naključni znanci: kot pedagoga, ki mu je bila narava učilnica in učilo, potrebnega, nenadomestljivega, enkratnega. Njeno življenje, njena smrt in njena javno izražena želja nas nečesa obvezujejo. IVAN BERCE Razpisna komisija za sprejem in odpust delavcev pri osnovni šoli »Janez Mrak« Vrhnika razpisuje delovno mesto DEFEKTOLOGA za nedoločen čas na posebnem oddelku pri osnovni šoli »Janez Mrak«, Vrhnika Pogoji : a) potrebna strokovnost b) rok prijave s predložitvijo ustreznih dokumentov je do 30. junija 1.1. Prijave pošljite na osnovno šolo »Janez Mrak«, Vrhnika, Tržaška cesta 2. Osnovna šola »Janko Premrl-Vojko« v Kopru razpisuje prosti delovni mesti — učitelja za angleški jezik PRU ali P — učitelja za tehnično vzgojo PRU Prijave sprejemamo do 25. junija 1967. Predložite dokazila o strokovnosti. Razpisna komisija za delovna razmerja pri svetu osnovne šole Jožefa Mihevca v Idriji ponovno razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA Pogoji ; — visoka šolska izobrazba pedagoške smeri — višja šolska izobrazba pedagoške smeri — srednja šolska izobrazba pedagoške smeri. Kandidat mora imeti 10 let vzgojno-izobraževalne prakse v razredu in opravljen strokovni izpit. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. VZGOJNI ZAVOD SLIVNICA PRI MARIBORU razpisuje dve delovni mesti vzgojiteljev Pogoj : defektolog, oziroma ortope-dagog za motnje vedenja in osebnosti ali socialni delavec ali psiholog z ustrezno izobrazbo ali profesor, predmetni učitelj, ki se obveže, da bo izredno študiral ortopedago- giko. Za eno službeno mesto bo na razpolago družinsko komfortno stanovanje, za drugo pa samska soba. Prošnje vložite na upravo zavoda do 15. julija 1967. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE opozarja šole, učence in vse ljubitelje knjig na cenene in lepo opremljene izdaje slovenskih klasikov in sodobnih avtorjev naše umetniške besede: OTROŠKI VRTEC ŽIRI razpisuje naslednji delovni mesti: — 1 vzgojiteljica, VZG; — 1 otroška sestra. Stanovanja ni. \ Razpisujemo delovno mesto predmetnega učitelja za zgodovino - zemljepis za določen čas od 1. sept. 1067 do 31. avgusta 1968. ..Pogoj: diploma VPŠ ali univerze. Prijave pošljite na osnovno šolo Franja Goloba Prevaije do 25. junija 1967- Bevk: KAPLAN MARTIN ČEDRMAC, br. Jurčič: DESETI BRAT, br. Kersnik: AGITATOR, br. Kersnik: CIKLAMEN, br. Tavčar: MED GORAMI, br. Tavčar: 4000, br. Tavčar: V ZALI, br. Cankar: NA KLANCU, br. Cankar: MARTIN KAČUR, br. Jurčič-Kersnik: ROKOVNJAČI, br. Kranjec: OS ŽIVLJENJA, br. Tavčar: VISOŠKA KRONIKA, br. Čopič: BITKA V ZLATI DOLINI, br. Prežihov Voranc: SAMORASTNIKI, br. 6.60 N-din 8,20 N-din 3.00 N-din 3.60 N-din 4,40 N-din 5.00 N-din 5.00 N-din 6.00 N-din 6,00 N-din 6.00 N-din 8.00 N-din 7.00 N-din 4.00 N-din 11,00 N-din Svet OSNOVNE ŠOLE ANTONA AŠKERCA Rimske Toplice razpisuje delovno mesto učitelja za angleščino PRU ali P Knjige za obvezno čtivo v osemletkah in za dopolnitev šolskih in dijaških knjižnic; dobite jih v vseh knjigarnah v Sloveniji, naročila sprejema tudi uprava DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26