L • "¦ 93. V Celjtt» loreR due 21. avgw QKRAJMP QLAVARSTVO v CEUU =*^ ™^Ä^liciiski odds iffltna piacana o QOtosini, ffin^HR > VI^^^^^^^^^^^^^^^B . _ H^H ~°^^^^H^^^^V J|^^B|^^^H ^^^^H ^^H^H ^^^Hl ^^^^B Hi^Hf ^^^^^ kBSBm Siane letno 60 Din, rr.esečnc 5 Din, za inozcmstvo 240 Din. Op!a?i ?a mm višine stolpca 50 p. Rekiame meet lekstom 70 p. Urc ^ - ötrossmayerjeva u!. St. 1,1. pritličje. Teles. 65. Upivavnlšfrvo: Strossmayerjevau. št. J, pritličje. Tclof. 65 RaČun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066. Naše težnje. ¦ . , ki ga boiuje danes Evtopa •Či samo n:i oni, ki si \zko x>xoi\.o'^\. najbolj Zeji, ker bi mu v Siučaju padanja denarne vrednosti ne preostalo niČ dru^e^a k?kor so oTieiiti ter nazadnje stradati in zmr- ^cvati. Manj prizadeti od denarne zmeS- n"ave so premožni in produc.?nti nujno potrebnih stvari. Kdor se pftča s-trgo- vino, !ahko — če ima kosmato ve.št — zasluži. Naviie eerie in se nič ne o- meji. Pa to nr.m je vse že znano, ven- der moramo ponovsti, ker zl.-isti dan- današnji socijalno gospodarski pro- blt-rni pretresajo celi svet in grozi po- sameznim delom Evrope kafastrofa. Nas najbolj zanlmo, v kakem po- ]q!z\\\ je naša država. Ali ie v takem položaju, da io ne zad?nejo sunki, ki se prikazuiejo drugje? Da, ona je do- volj močna, da odvali take nevarne pcjave od sftbe. če skrbimo, da bodo na.^i ^ospodarški temclji tudi v i'orist gospodarsko šiblcemu. Kdo so ti slabot- r.eŽi? Vsi oni, ki si slnžimo vsakdanji kruh le z našo delovno močjo. Mi edini i 1 Dr Popovič — Fedor Mikič. 0 četništvu — sHautizmu. (Iz predavanja dr. M. Gj. Popoviča in diskusije o »novem načinn vzgajanja mJatline« dne 12. I. 1914. v dvorani 3. beogradske gimnazije.) (Dalje.) Po tem kratkem navodilu torej je napravil prvi poskus z eno samo če- tico, baš z enim vodorn v juliju in avgustu 1912. leta, naS delaven tajnik brat Panta Arandjelovič*, stud. phi!. Ta četica so bili člani kola »Dostije« Stev. 15. S to četico je bil brat Panta v okolici Ni5a. Četica }o bila nazvana »beJi ore!« — vsaka četa nosi ime kakšne rastline ali koristne živaii. Svoja iskustva je opisal br. Aran- djelovic v posebnem izveščaju, ki je natisnjen v8.—10. številki »Saveznika« ter v knjigi »Četnik«. j Vzgoja se je deiila na vodno in četno ter je vsebovala sledeče : v mestih : a) gledanja izložb (vež- banje spomina in opazovanjs), b) is- kanje ulic po načrtu (po karti). c) mer- ienje razdalj, d) skiciranje ulic, e) od- kritje najkrajSih potov : do lekarne, * Brat P. Arandjelovič je sedaj gimn. profesor v Beogradu rer je bil več let tajnik vcHke jugoslovenske Io2e »Trezvenost«. i ¦-ne. ... ¦, ;:ne našega »bJii.u;»« dvigniti, ako pade valuta. Delavci najdej:> izhod s stavko, katero problern.ntično srcd?tvo pa ne- radi uporabJjaio. Drugih nnmoscencav, ki dobivajo siaine rneserine piejftmke, poiožaj je še obupnejši, ne kaže jim drugega kakor se omoiiti. !w'-.r iina p'i tudi svoje mcje. Nele dižavi, ain^usv v..'..^. -.i. -.\>~ dajalcem narokuje sveta dolžviod^ da i.ivažujejo življenske pogojsi delavcev, kakor moraio dolojemalci uuostevati splošne gospod.-jrske koristi- D:np> se ne gre zato, d;*. se zasluži bre:*oL>zirno denar, ainpak gre se. da s* živi in pusti živeti. Nekotera živila so sn po- cenila, sicer smo dolgo čakaii, vf.-ndar je prJSIo. Veseli nas to in \r dobro znamenje. LetoSnje leto s^ je izUa^a'o z izborno žfivijo, naSa država si je izposodila v inozemstvii vagono, da se pcsp-::.r;i izvor. To je vse lepo, vpraSatno pa, all so jo ukrcniiO vso, da bodo pa- sivni kraji prnvočasr.o prtskrbljc-ni z zadosinimi zalogami, da ne bode pre- bivalstvo, kskor prej^nje leto narav- noF-t stradalo. Industrijska srediSua mor?ijo dobiti cena Živila v toliki mno žitr, da 5;o zavarovana pred nepričako- vano drsginlo. Jediiako moramo mi- sliLi na velika mesta, kjer se rriora aprovizacij-i pravočasno uroditi. Ko bo za nas vse dobro preskr- bljeno, ostane še vedno dovolj za iz- voz, da lahko držimo na^o valuto na prirt.erni viSini, če bi bib. odvisna ravno od izvoza. MislJmo pa, da bi ne po- magalo dinarju r.ič, če so socijnlni ne- miri v deželi. Pri vsaki poiitični na- petosli opazimo, da se spremeni naša valuta. Radi se pobahamo, da smo agrarna država, da iinamo dovolj živil in da se nam v tej točki ni nič bati. Prlznamo, da je to v normjilnih časih ^opolnoma pravilno, toda žalibcg gremo abnormal.im čssom nasproti. Ako stra- dajo iavni nameščencr, med tem ko druga polovica živi v izobilju, se lahko pripeti, da nastane vslcd tega politično vpra.^anje, ki bi imelo najdakkosežnejge posledice. Živimo v dobi, ko se ljud- stvo takoj razburi. Vsega tega pa bi ne bilo, ako vodi država pametno so- cijalno in «rospodarsko politiko. Ne pozabimo, da je zapadla največja agrarna drZava boljševjzmii, ksr so jo vladali Ijudie, ki niso hoteli poznati duha časa. Kdor ima oči na pravem mestu, bo do zdravnika, do policije, do ognje- gasne stanice itd.; na polju (pri izletih) : a) dolocen- je tuje pokraiine — podnevi in ponoči, b) napravljanje ognja, c) napravljanif- vozlov, d) Četnižko hojo, e) prvo po- moč. f) igre. Četna vzgoja je vsebovala poleg gornjega ^e: a) vežbanje v čitanjn sledov, b) veslanje in plavanje (poleti), tocilianje in skakanje (po/.imi), c) po- stavljanje tabora, d) spoznavanie stru- penih rastlin in živali. e) kuhanje, f) signalizacija, g) higijenski pouk, h) čitanje kart, i) streijanje. Razven te prve četice. so osno- vane še druge Čete v Beogradu, Val- jevu, Kragujevcu, Vranji in Leskovcu. Početkom 1912. leta je bil sestav- Ijen »Jngoslovanski Četnik«. Poskušali smo pri raznih književnih fondih, da bi omogočili njegovo izdajo. Ker smo bili povsod odbiti, smo sklenili, da iz- damo knjigo na lasten račun. Knjigo smo ilustrirali z 90 slikami ter io dali tiskati in vezati v 5.000 izvodih. Istega leta se je vrSil pod zaščito Nj. Kr. Vis. prestolonaslednika Aleksan- dra 1. kongres srbske trezne omladine.*1 Na tem kongresu niso bili spmo ude- leženci iz Srbije, temveč iz vseh jugo- ------.------ ' ;;1^:i1L'fS;J.13l * Tako se je Srbija pripravljala za oslobodiino vojsko! F. M. opa->Jl, ua se vndno glasnsje ogtaSajo glasovi po dobrern, modrem gospoclar- stvu, ker je gospydarskc.-. si rib emu po- stalo pro.r.eumnoi da bi se ga toiažilo z umetiiirrii kurznirni listami. V gradu kralja Jana Sobieskega. VarSnva, avgusta 1^23. S prijatt'ijem, inž. RoSkovskim, sva se rtdpeljala \v. VarSave, Oa si ogledava ob Visli grad in park kralja Sobieskega, par küometrov püd VarSavo. Scbieski! junak polj.ski! Z juna- štvom', ki ga y?. kitzal kot neimaii v bojih s Turki, si je pridobil poljski tron täf reäil 1683 — Dunaj. Od takrat je ble'deia turška bojna shiva. Po m.ših cerkvah se menda še vedno meseca septenibra obhaja spomin na rešitev Dariaja. Poljak mi je rekel (in tako se je izrazil menda tudi car Nikolaj I.): »To je bilo največje glupstvo, da je rešoval Dunsj !« Poslanik dunajski. ki je prise! proš;t porno?.!, je baje Sobieskega našel na vrtu, ko je laslnoročno sadii c'revje. No, v p'arku je imel Sobieski srečo; drevje mu je kolosalno vzrastio; še dandanes k!j;ibujejo 'ii velikani vsaki burji. Grad sani in park sta sigunio iz- mcd r.ajlepših ostaiin prošlih stoletij v srednji Evropi. Drevoredi, ostro obre- zani, kakor jih je Ijubil francoski kralj Ludvik XIV. Od zunaj je renesansni umetnik rir?d okrasi! s slikami iz Odiseje. Notrsnjost i;rr:du je deloma očuvana, kakor je biia za Scbie-.kega: soba, kjer je umrl, soba kraljičina, pisalna miza. ki jo je v zahvalo za zmago n?id Turki kralju poklonil papež. Veliko galerijo slik so uredili poznejSi gospodcrji gradu, grofje Potocki in Branicki. Vilanov se pravi kraju, kier stoji ta sijajni spomenik poljske pro5!osti; to je po »vili novi« kralja Sobieskega je krnj dobil ime. Medtem, ko smo si mi ogledovali grad, se je v restavrscijo pred parkom pripelialo v avtomobilih več »paskar- žov« (verižnikov); bolj se zanimajoč za sedanjost nego za slavo prošlosti, so bogato obedovali. Jaz in inženir, ki je uradnik v ministrstvu, sva pogledala na cene na jedilnem li.?tu in sva imela — dosti« Popiia sva le čaj in čmo kavo ter so izročila v nadaljni promet p.e :%samohodom«' (astornobilom), ampak lokalni železnici, ki Se ni izgubila smisla za. idilo. \.i Varžave vodi ce!a vrsta lokalnih železnic. Prva f?.ka železnica gre tudi skozi Vilanov. Čakalnica js na kiopeh pod drevjem in milim nebom. Sredi med njivami »sopiha« lokomotiva in vozi tja, kjer je je treba, to je pred vs&ko vas ; skoro bi lahko iz vagona hru?ke tr.^al. Tu pa tarn stoji ogromni H:!opotač«, to je mlin na sapo, »via- trak«, kakor mu pravijo Poljaki (zgra- dba kskor velikanska omara, ki se pa> cela" )ahko xavrti, kak......»brača veter). Vrnüa sva se v VarSavo iz mestcca Piasečna. Tu je nehaia idila. Celi va- goni so bili polni Židov. Par Židov je molilo Boga, kristjanje pa so se sme- jali. Ne vem, če so se pobožniki ži- dovski spominjali kraljev poljskih, ki so njihove prednike sprejernali, ko jih je ves svet preganjal. Židje danes niso livalezni Poljski. Dr. Fr. IIcSlč slovanskih dežel. (Še za časa turške uprave smo imeli wc kol v Ju2ni Sr- biji po večjih mestih: v Skoplju, Bi- tolju, N. VaroSi, Peci itd., kakor tudi v Karlovcih in Črni gori). I na kon- gresu je bilo govora o četništvu. Prirejevanje takšnih velikih kon- gresov bode itrielo veliko značenje, ne samo v pogledu medsebojnega spozna- vanja in spoznavanja raznih krajev do- movine, ampak tudi v narodnem po- gledu. Mnoge četice so delale že v času velikih poCitnic 1912. leta. Njihov iz- veščaj je istotako obiavljen v »Savez- niku«. Na žalost nismo mogli prirediti niti najkrajše taborovanje, kar je v četniatvu najvažnejša stvar. Istotako četniki niso bili enako obločeni. Početkom žolskega leta v septem- bru 1912., ko smo se pripravljali na najintenzivnejSe delo za osnovanje če- tic po vseh kolih — prišla je mobili- zacija. Par dni pred objavo mobiliza- cije, je bila tiskana 1. številka »Sa- veznika-Četnika-'•-¦^^ke davke. Za narodne manjšine. Inierparia- mentarna unija v Koper.hagenu je kon- čala debato o narodnih manjšinah. Predlog o volitvi odbora interparla- mentarne unije, ki bi preiskal položaj narodnih manjšin v posameznih dr- žavah je bil sprejet. !; Reko bo upravljala parltetna ko- misija. Po najnovejših poročilih iz Eviens-les-Bains' so se sešli Pa^ič, Ninčič, naä rimski posianik Antonijevič in predsednik naše reške de'ogacije Rybaf. NaŠa v'ada bo sprejela itali- janski predlog, da upravlja Reko, bs- roško luko in Delto mešana komisija. Zastopnik rncd Reko in Jngoslavijo se bo takoj izbral. Medtem časom pa bo naša vlada nadaljevala pogajanja Rlede Reke z Italijo. »Vedetta d' Italia« po- ioLa, da hose Italija Reki dati velike gospodarske in finančne ugodnosti in vsa reška industrijska nod jet ja nacijo- nalizirati. Sveta vojska Turkov proti boV.- ševikom. V provincah Buhara in Fer- gana je izbruhnila vstaja kmetov proti boljševiški vladi. Vstajo vodi biv.Si turški častnik S^lim paša, ki je izdai proglas, da se bojuje nod islamsko zastavo za osvobojenje Buhare, Hive, Turkestana in Transkavkazije izpod boljgeviSkega jarma. Proklaniiral je sveto vojsko proti boliševikom. Celiske novice. VIsoki francoskl dostojanstvsniki v Celju. Prihajajoč \z Maribora je do- spel z avtomobilom danes dopoldne v Celje Nj. ekscelenca francoski posianik na našem dvoru g. Clement Simon. V njegovem spremstvu se nahajata francoski gen. konzul v Zagrebu gosp. Le Grande in poslanikov osebni taj- nik. Potovanje po Sioveniji je zaseb- nega in poučnega značaja. Visoki do- stojanstveniki so gostje tukajšnjega francoskega krožka. Mi napredni sio- venski Celjani jim kličemo: »Dobro- došli, iskreno pozdravijeni v našem starodavnem vsem prijateljem tujcem gostoljubnem Celju!« Himen. Poročil se je v četrtek, dne 16. tm. g. Milko Sedlaček, asistent Juž. Žel. iz Celja z gdč. Anico StoniČ iz Črnomlja. Obilo sreče ! Jesen prihaja. Viharji in naiivi zadnjih dni so močno ohladili zrak. Noči so že prav hladne, istotako jutra. Nedeljsko popoldansko solnce je bilo že tako jesensko prijetno in mehko, kot da smo v septembru. Vrhovi naših gor pa kristalno Čisti, da smo zavidaii vse one srečne, ki so 5ii uživat sveži zrak in razglecl v naše planine, ki so vsled oddaljenosti in nedopustnega po- manjkanja prometnih sredstev nam iz Celja tako težko dostopne. Uradne ure pri okr. glavarstvu. Od 16. tm. se uraduje pri tukajänjem okrajnem glavarstvu od y,S. do 14. ure., v sobotah pa od V28. do" V214. ure. »Klub napred* slov, akademikov« v Celju je priredil 14. avgusta 1923 zvečer v Slov. Bistrici gledaligko pred- stavo »Mladost«, ljubezenska drama v i 3 dvijanjih in ponovil igro istotam 15. i avgusta pcpoldne. V Soboto 18. av- I gusta zvečer se je vrSila predstava v Brežica!i. I.^ralo se vsakokrat s sijaj- nim nuralnim uspehom, kar je bilo pač 2e v naprej prvčakovati. Saj reži- ra igro in . gostuje v vlogi mladega Student-fi Ivana gosp. Železnik, Clan »Udruženja gledaliSkih igrakev.« Obisk pri predstavah pa ni bil najboljSi in želeti bi bilo, da pskaže na?.e občinstvo več zanimanja za to klubovo prirecii- tev, koje čisti dobičck je vendar na- menien ustannvljan'ju in vzdrževanju kJubovih ljudskih knjižnic, v omenie- nih krajih Slovflnije. V soboto 25. av- gusta ob 20. uri uprizori klub »M!a- dost« v PtLiju, v dvorani Narodnega doma. Ootovo bodo Ptujčani kot ved- no riidi tokiat upoštevali delo aka- demikov in posetili predstavo v naj- večjem stevilu. »Naroclni čitainici« v Slov. Bi- strlc! izreka klub napred. sluv. akade- mikov v Celju najtoplejSo zahvalo za trad in pomoč ob priliki uprizoritve »Mladost« v Slov. Bistrici, v dneh 14. in 15. avgusta 1923. Odbor. Občni zbor Uržavne krajevne zaščite decs in miadine v Celju se vrSi v petek, dne 24. avgusta ob 8. uri uri zvečer v mali dvoreni Narodnega doma s sledečim sporedom: 1. Poro- Cilo predsednika. tajnika in blagajnika. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti! Na občni zbor se prav iskreno vabijo vsi delavni in podp.omi člani, da se ga udeleže v čirn največjem številu. Pa tudi vse gospe in gospodične, ki imajo ravno v tern društvu najlepSo priliko vrSiti njim prirojeno človekoljubno in vzgojevalno delo, kakor vse dobrotnike zaŠČite sploh in prijatelia prav srčno vabi odbor. Zapiranje zapornic pri mestnem vodovodu. Mnogokrat se dogaja, da lastniKi hi5, ki imajo v svojih poslopjih vodovodne zapornice, samolastno zh- pirajo vodovod, tako da st^anko nimajo vode. Na podlagi § 20 ter v sniislu § 32 vodovodnega reda za Štajersko ni dovoljeno hižnim lastnikom a!i hi§- nikom samolastno zapirati odnosno od- pirati vodovodnih zaporiiic. V slucyju prito?,b8 se bo proti krivcem najstrožje postopalo po kazenskih doloCilih tnest- nega vodovodnega reda. — Končno se občinstvo opozarja, da je treba imeti za vaako spremeinbo pri mestnem vodovodu dovoljenje most, mapjistrata. Za župana : Š u b i c s. r. Tržnc cene v Celju, due 15. avg. 1923. (V Din). Govcdina: V mesnicah 1. vrsite25'— do 27'—. 11. 24-00-25--, na trgu I. vrste 23-— Jo 25-—, II. vrste — •— do 23—, 1 kg vampov 12'—, 1 kg pljuc" 12'—, 1 kg jeter —•— do -22— 1 kg iedic — •— do '<&•— 1 kg loja 15-— 25-—. Teletina: 1 kg tclečjega mesa I. vrste —-— do 27'—, 11. vrste 25'-- 1 kg jetcr 22-—, 1 kg pijuč25*— do Svinjina: 1kg prašičjega mesa I. vrste 30.—, II. 28—, 1 kg pljuč 19'-, 1 kg jeter 25"—, 1 kg slanine 1. 40—, II. 381—, na de- belo 38"—, 1 kg masti 40'—, 1 kg ameri- kanske masti 35*—, 1 kg šunke 55'—, 1 kg prekajenega mesa I. 45'—, II. 40, 1 kg pre- kajenih parkljev 20'—, 1 kg prekajene glave 25'—, 1 kg jezika 40' — . Kjobase: 1 kg kra- kovskih 50'—, 1 kg debrecinskih 50'—, 1 kg hrenovk 30'— do 351—, 1 kg safaiad 35-—. 1 kg posebnih 35'—, 1 kg'tlacenk 30"—, 1 kg svežih kranjskili 50*—, suhih kranjskih 75'—, 1 kg salami 115-—, 1 kg braunšviskih 20--. Perutnina: (1 kos), piščunec majhen 18-—, večji 25'—, kokoS 30'— do 40'—, pe- telin 30'— do 401—, raca — •— do 50'—, gos 100'—, domač zajec, manjši 15*—, večji 25'—. Mleko, maslo, jajca, sir : 1 liter mleka 3"75 do 4'—, 1 kg surovega m?sla 50'—, 1 kg Cajnega masla 60*—, 1 kg masla 55'—, 1 kg bohinjskega sira 60'— do —*—, 1 kg sirčka 12'— do!5"—, eno jajce 1*50. Pijače: (1 liter) starega vina 13*— do 15"—, novejra 8'— do 12-—, piva 6'50 do 8"—, 2ganja 28'- do 20'-. Kiuh: 1 kg belega kruha7-50, 1 kg črnega kruha 6'5O, 1 kg Semelj 10-. Sadje: 1 kg jabolk 11. 71-, III. 6-—, 1 kg hruSk II. 10-—, III. 8'—, 1 kg marelic 20'-, 1 kg orehov 7*—, 1 kg luščenih orehov 25'- do 30-—, 1 kg, sliv 8'— do -¦—, 1 kg suhih češpeli 101—, 1 kg suhih hrušk j 8'—. Specerijsko blago: (1 kg) kave Porto- riko 64'—, Santos 44—, Rio 42'—, pražene kave I. 70'-, II. 56'—, III..50*-, kristal be- lega sladkorja 24'50, v kockah 26-, kavne primesi 261-, riža I. 13.50, II. 7-50, (1 liter) namiznega olja 32'—, buCnega olja 40*—, vinskega kisa 4P—, navadnega kisa 3—, petroleja 6*50, spirita denat 15'—, (1 kg) soli 3'50 do 4.25, celega popra 401--, mle- i tega popra 40*—, paprike 50'—, sladke pa- prike 88 —, riževega škroba 32' — , testenin I. 2V-, 11. 13-50 - 15-, mila 19*— do 21*—, kaibida 6-50. MIevski izdclki: (1 kg) moke št. 00 690, 0 680, 2 6"40, 4 61-, 6 4'80, krušne mešane moke 4'60, ržene enot- ne moke 61—, ješprena b—, otrobov 1*80, koruzne moke 3*50, Uoruznega zdroba 470, pšeničnega zdroba 7*—, ajdove moke I. 7*50. Zito: (q) pSenice 380*—, rži 3301—, ječmena 330s—, ovsa 330'—, prosa —•—, nove, suSene koruze 320'—, ajde — •—, fižola ribničana 500— do — •—. Kurivo: • (q) premoga, Crni 43— do —•—, rujavi 25*—, ' m3 trdih drv 130'—, q trdih drv 33"—, m3 mehkili drv 100-—, q mehkih drv 28-—. Zeler.java in gobe: (1 kg) glavnate solate (kom.) 050 do 75, štrucnate 050 — 75 —, endivje 0'50 do75'—, 1 kg zgodnjega zelja ohrovta kom. 3'- - do 4'—, (1 kg) karfijol 25'—, špargljev — • •-, (1 kom.) koierabe 0-50 do V~, špinače !'25, (1 kg) paiadižnikov 7'—, kurnar 0'5ü do 1'—. (1 kom.) buč 3s — do 4'—, (Ikrožnik) graha v stroČju 1'50f (1 1) luščenega graha 4.—, fižola v stroüjci (1 krožnik) VSo do — ¦—, (1 kg) čebule 4—, česna 5•—, krompirja, novega 1*50, (1 krož- nik) jurCkov 3'—. DopisL »Savinjskadolina«. (|z krogovne- hmcijarjev). Pod tern naslovcm ste pri- cbčili v zadnji Številki »Nove Dobe« dopis, ki kaže prežalostno sliko, kako daleč so pritirale obupne prilike jav- nega namefičenca!' Donos hmelja je vendar g'avni vir dohodkov savinj- skernu hmeljarju, tem višja ko ie hmeljska cena, tem boljo za vse. Iz usmiljenja ni na svetu ničesar, 2e nek- daj ne, po vojni še manj. Ako-pa smo prišli 2e tako dalnČ, da borno rnorali kot nekdaj mežnarji prositi in beračiti pri obloženih mizah, potern privosčimo, da se vsaj clrugirn krog nas boljšs godi, da se .bodo nas lažja Lisinilili, ako Že mislimo, da diktira cene življenj- skim potrobščinurn usmiljenje ali pa naša Savinjska doKna. Ne ena ne drugo ne odloCa, Bog da] torej kar naj- višje hmdjske cene Savinjski dolini, da bo več donarja in več blagostanja, ker bo to za vse prav in dobro, tudi za tiste, ki nirnnmo hmelja. Grlže. Dejstvu, da griški düetan- tje ne zaostajajo za ostalimi, celo pri- znati moram, da jih v gotovih ozirih celo prekaSajo, sc-m se odzval vabilu ter prihitel v Griže si pogledat dratno dr. J. Štolba »Stari grehi«, ki so jo vprizorili v nedeljo 19. tm. Kakor ve- čina griških dramatičnih prireditev v minuli in Ieto5nji sezor.i dosega pozi- tivni rezultat, f;a je dosegla tudi zad- nja. Pričakovati bi biio sevetla kaj več, zlasti ker so jo že drugiČ igrali v le- tošnji sezoni. V kljub temu se opaža veselje do intc-ruivnega dela in krepka volja diietantov samih. Vloge so bile vsestransko dohro razdeljene. Imeni- tno je reSil svojo viogo Zapotocky (g. Raznntnik). Akoravno iß nrocei dr's- V?' (g. Špreic) in Katra (ga. Razpotnikova) •sta vsestransko dobro igrala in žela mnogo aplavza, oz. smeha. Sicer pri zadnji je bilo opažati meSanje dialekta. Boljše bi bilo, ako bi ona govoriia popolnomu v Savinjskem; oz. griškem narečju. Vsa cast sevoda Emi Mračko- vi (gdč. Pikl) ; tu pa tarn je prenaglo govoriia. Malo je motilo pogovor Ni- mrtondlove (gdč. Cilenšek) z Zapotoc- ky-em, ker je dvakrat govoriia eno in isto stvar, v II. prizoru. Kučera (g. Jurhar) ni nikakor odgovarjal polkov- niku 55 let. Žal, slaba maska! Glede zastora, .upam, da ta nedostatek od- pravijo v bodoče, kakor tudi glede prifetka. Med prosto zabavo je sviral domač novoustanovljeni tamburaški zbor, pod vodstvom g. J. Rotariem, kateremu vsa Cast I Upam, da nas 5e večkrat- počaste z slično prireditvijo, jimkličem: »V delu je bodočnost!« VENDAR NISMO TAKO ČRNi...! Pod tem naslovom Čitamo v »Is- terski Riječi« in tržaški »Edinosti« sledeči članek, ki bo nas Jugoslovane izredno zanimal: V svojem izdanju o- -. - m. ]:io; marveč da je to dičen in plemenit narod z lepo in priietno kulturo, ki se je že od starine jako razvila, in je zato mogla dati svetu tako diven cvet, kakršen je ravno pesnik kr.ez lvo Voj- novič. Za svoja največja in najsijajneja dela je knez lvo Vojnovič iskal na- vdahnenja v prošlosti svojega naroda. Za svojo veličastveno »DubrovaČko triologijo« in za tisto svoje najsijaj- nejšc remek-delo »MaSkerata ispod kupija« je črpal pesnik f?;radivo v pro- pasii in veličini slavne dubrova?.ke re- publike. A kaj pomeni Dubrovnik? Po- meni tisošletno kulturo, sij&j, lepoto. ki se je v življenju naših starih Du- brovčanov razmahovala v književnosti, ki je napraviia iz Dnbrovnika pravo slovanske Atene. Niamo mi narod od včeraj! lvo Vojnovič pa ni samo potomec velikih dubrovaških in ctelmatinskih pesnikov proSlih zlatih vekov. Vpil je vase tudi duh naše narodne pesmi. NajveČji tuji pesniki (Goethe, Carducci in dr.) so izjavili, da vsebujejo nase narodne pesmi izredno mnogo nedo- sežne lepote. Ena teh pesmi (Kosovka Djevcjka) završuje s temi stiki : Jao jadna, hude li sam sreče, Da se, jadna, za zelen bor hvatim. 1 on bi se zelen osušio ... Koliko je takih divnih slik ne samo v narodnem, ampak tudi v umetnern pesniätvu vseh narodov? Davno, davno pred Vojnbvičem je iugoslovenski narod poval take divne pesmi. Na njih se je navdahnil tudi lvo Vojnovič ie: jo ustvaril tisto veli- častveno pesniško delo : »Smrt majke Jugoviča« — ddo, ki se mu tudi »Piccolo« sarn iskreno divi. A!i vir, iz katerega se je pesnik napajal, je star tiscčelel. Nismo mi narod od včeraj! Knez lvo Vojnovič pa je tudi sin svoje dobe. Ni padel iznenada iz ob- lakov, ali z zvezd, dp piše Jugoslove- nom drame in novele. Imel ie nepo- sredno pred seboj in okoli sebe legijo lepih in velikih talentov, ki so s svojimi divnimi deli napravili nesmrtne sebe in nnrod svoj. »Piccolo« ornenja bana JVUtzuranica in njegovo »ČenčiČago«. A kje so vsi tisti Kranjčc-viči, Radi- čeviči, PreSirni, NjegoSi, Gjalski in vsi drui?i, ki bi mosl'i biti v cast tudi naj- večjim književnostim?! A Meštroviči Bukovci in toliki dru&i ? In učenjaki ? Te dni je iimrl eden izmed njih : dr. Jagič. A veliki so bi-li tudi Karadžiči in Miklošiči, ki so dels I i pred njim na istem polju. A Dositeji, Strosmajeri, Nodili, Tesle in stotine in stotine drugih? Tla, iz katerih so nikli toliki um- niki, morajo biti piodna in povcljna mora biti tudi okolica, v kateri so se razvijali in v kateri se tudi danes ra/:- vijajo, ker bi sicer odreveneli. In to pomeni, da imajo Jugosloveni —poleg nekaterih hib — tudi izredno divnih vrlin, in kraj sporadične zanuščenosti Od Boga blagoslovljena podroqa, na katerih njihova kultura bujno cvete, razvijajoč se v smeri ljubavi do Slo- vanstva in vsega človečatistva. Dnevna kronika. Gasllska župa Žalska s sedežtm v Žalcn opozarja vsa v JGZ včlanjena pr. gasilna društva Slovenije, da je še mogoče dobav'ti 1600 m moleskin platna za delovne kroje po približno 2950 Din meter, kakeršnega so doslej Že nakupila razna društva nad 6000 m. Novega snutka letos ne bo več! Kdaj zopet ni znano! Blago je izborne kakovosti. Cena primerno nizka. Po- brigajte se pravočasno! Župno predsedstvo. Razbill so neznani ponočnjaki na ^arodni tiskarni v Ljubljani več §ip, kJer se nahaja uredništvo in uprav- ništvo «Slov. Naroda». Kdo in zakaj i j so storili ta prostaSki čin» se 5e ni dognalo, Prepoveu izletov Orjune. Pokra- jinska uprava v Ljubljani je dobila od zunanjega ministra dr. IMinčiča odredbo, s katero se prepoveduje Orjuni izlete na Triglav. Naredba je izzvala v kro- gih beograjskih rodoljubov veliko ogor- čenje, SUnnesov sin v JugoslavijJ. Sa- rajevski »Narod« javlja, da pride v Sarajevo Hugo Stinnes, sin znanega nemškega milijarderja in veleindustrij- ca. Poleg Sarajeva hoče posetiri tudi Zagreb, Beograd in Ljubljano ter sto- piti v stik z našimi industrijci. Trgovina s Človešicim blagom. V Subotico je priSla pred par dnevi vdova Petra Kneäa iz Sente, Sestala se je z nekim Eberhasdtotn, od kate- rega je kupila 18-letno deklico Mariško KiS. Ko je hotela Knešova odpciovati v Sento jo je policija zalotiia in are- tirala. Požar. V gospodarskem poslopju gostiiničarja Remca v Nazarjih je iz- bruhnil požar, ki je uničil celo po- slopje in veliko množino krine, katero je Remic nakupil. Posestnik ja utrpel veliko skodo, ker je bilo po^lopjo le za par tisoč kron zavarovano. EvharistiČni kongres v Za^re^u. V Zagrebu se je otvoril 18. tm. evha- ristični kongres, katerega se je uaeie- žil papeški nuncij msgr. Pellegrinerti, Skofje, duhovščina in Had 50.000 Ijudstva. Obiranja hmelja v Savinjski do- Unl se ja letos zakasnelo proti prej- šnjim letom, začne se 5e le v tekočem tednu, Upajmo, da bo vreme ugodno, da se bo dragocen pridelek naše Sa- vinjske doline lahko dobro spravil. Obrtni shod v LjubSjani. Kakor smo že poročali se vrši S. septernbra ob 10. uri dopoldne v dvorani »Kazi- ne« obrtni shod. Za shod vkda spies- no zanimanje, ker bo to edino zboro- vanje vsega obrtniStva v tekočem letu. Referate na tem shodu bodo imeli pr- vaki obrtniStvu ar^. Rebek \z Celja, Zadravec iz SrediSČa, Ravnikar in Oblak iz Ljubljane. Dolžnost vsakega obrtni- ka je, da se udeleži tega shoda na katerem se bodo raspravljala zgolj stanovska vprašanja. Shod se je do- ločil za fas velesejma, tako, da imajo vsi, ki si kupijo sejmsko legitimacijo, polovično vožnjo na železnicah. Opra- vičilo ne velja nobeno, kdor je obrtnik in mu je na sreu dobrobit obrtniStva ta mora 8. sepiembra na shod. Polletul po:1kovs!fl tečsj na drž. podkovski Soli v Ljubljani, S2 prične 1. okt.obra t. !. Za vstop je vložiti do 15. septtjmbra na ravnateljstvo dr.*. podkovske Sole v Ljublj«ni s kolekom za 13 din. kolekovano prosnjo, ter ji priložlti: 1. rojstni in krslni list. 2. do- movinski list, 3. zadnje šolsko spriče- valo, 4. učno spričevalo, 5. nravstveno spričevalo in 6. ubožni list. Vsako pri- logo, če Še ni kolekovana^ je kol^ko- vati s kolskom za 1 dinar. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno dr:?. podporo, ier iinajo prosto stanovanje; skrbeti pa mor&jo sarni za hrano in uČne knjige.. Strahovit vlhar na Koreji. Na severni obali Korejs je velik vihar raz- ruŠii več 100 hiš, življenje je zgubilo nad 1000 ijudi. Grozna rodbiitska žaloigra. V HernaJsu na Dunaju je krojač Tomaž Melizhar uinoril svojo zero, dvanajst- letno hčerko težko ranil, konečno pa še sam sebe usmrtil. Melizhar je živel s svojo ženo 2e dolgo časa v prepiru. Še ne bo zmanjkalo IjuUi. Neka Cesira Ortuzzi iz kraja Fornare di Varga je porodila trojčke, dva dečka in eno deklico. Mati in novoroiencki so vsi zdravi. 24 romarjev pcnesrečilo. V bli- žini Saint Sauveurja ie prišla uasproti avtomobjlu; v katerem se je nahajalo 24 romarjev. neka stara ženica. Šofer se ji je hotel ogniti, ker pa je bila cesta na istem mestu ozka, je zadel avto v obrobni zid in ga podrl, nakar je avto s 24 romarji vred padei v 100 metrov globok prepad. Dosedaj se še ni posrečilo identificirati nobenega po- nesrečenca. Eksplozija munldje. V bližini Verduna na Francoskem v neki trd- njavi, kjer je bila nakopičena velika količina municije, je došlo do straho- vite eksplozije. Velika množina muni- cije je eksplodirala in povzročila po- žar v trdnjavi. Žrtve so zelo Stevilne, i .^koda ie ogromna. Sumi :>¦„•, u.t -^ I povzročili eksplozijo tihotapci. j Poneveril mllijone. Pred par i dnevi so aretirali na Dunaju Josipa I Milo, bivšega predsednika penzionistov. I Zadnji mesec je poneveril Milo 60 j milijonov kron. Pristaš! Stamboiijskcga obsojeni. Sodišče v Plevni je dokončalo raz- pravo proti 85 pristaSern Stambolij- skega. ibtirje so bili obsojeni na smrt, dva na dosmrtno ječo, 70 na dve do pet let, 9 obtožencev je bilo oproSčenih. NajveÜja boniba. V Zedinjenih dr2avah so preskuSali te dni bornbo, ki je tehlala 4300 funtov. Visoka je 13 čevljev in vsebüje 2000 funtov r^zstrelilnih snovi. Zračno letalo jo je dvignilo 4000 čevljev visoko. Ko je piiletela na tla in eksplodirala, je na- prav'la tako luknjo, da bi imela v | njei prostor velika hi5a. Prcmer luknje I je meril 64 Čevljev, globokost 20 čevljev. Bomba je vrgla k kvHku 1000mJ zemlje tisoč čevljev visoko. Koliko stL-nejo vojaki ? Največ stane vojak v Kanadi 28.000 zlatih mark letno, na Anglsškem 15.800, v Arneriki 15.558, na Kitajskem 12.288, Argentiniji 9000, v Norveški, Švedski, Kub: in Nizozemskem 8000, na Dan- j skem 7000, na Japonskem in Švici 5000, izpod 5000 italijanski in čeSko- slovaški, izpod 4000 srancoski, belgij- ski in egiptski. izpod 3000 Spanski in | f?;r->ki, izpod 1000 zlatih mark pa v Jugoslaviji, Bolgr.rski in Nemčiji. Berač umorll bsrača. V Senti je /Oietnega slepca Mihajla BoŽo umoril njegov tovariš slepi berač Andrej Pan- eel. Božo ja obljubil Panclju. cia mu po smrti zapusti koČo. Pancljevi ženi pa je starček živel predoigo, zato je pregovorila svojega moža, da je sei nad starčka in mu priztdel 18 ran s sekiro. Po ziočinu je peljal Panclja malt sinček na poiiciio, kjer so ga are- tirali, aretirana pa je bila tudi Pan- el jeva žena, ker je osumlien-i zonde- ležbe na umoru. ' Poroc.Uo raaiükovalca /»•...•«;.« sena najdeno. Norveški ribicü so naSli na Severnem morju steklersico, v ka- teri se je nahajalo poročilo razisko- valca Amundsena, ki nosi datum .6. janui1.-"". 1nr'i :rr - -? popolnoma čitljivo. Nemčii« ne izdaja več knjig. Založniki znanstvenih knjig v Nemčiji so ustavili nadaljno izdajanje knjig, ker so temeljne eerie po starih tarifnih poviskih, ako znese en dolar 2,700.000 mark, presegle troino mirovno ceno. Novih knji.tr bi vsled teira nikjer ne kupovali. Gozdars,; „¦,.;.-&.v.- Ljubljani. Danes v pondeljek se otvori v Lju- blj-ani tretja glavna skupačina Jugo- slovensksga šumarskega udružeuja. Preclsednik kongresa bo baron Milan j Turkovič, tajnik ing. Milan Marinovič. j Kongresa se udeleži ve'iko Stevilo | šumarjev. Grozna rudniLka nesreča. V Kemerer, Wyoming je bilo vsled eks- plozije zasutih 200 rudarjev. NajstarejŠi bankovec so našli v j Pekingu in datira iz prvih let 14. sto- I letja in je starejži kakor bankovec evropske banke, ki se je ustanovilu v Barceloni leta 1401. Moskavski tip!. »Izviestija« pri- | n-ašajo zanimiv članek, kako se ie j spremenilo družinsko življenje v Ru- i si if- Vsakemu je prosto dano, da da krstiti svoje otroke ter jim dati po- ijubno ime. Neki oče je zahteval, da } se vpiše njegova hčerka na ime Vol- j ga. »Morda Olga?« je vpraäal urad- nik. »Ne, prosim Volga.« »Prosim p!a- čajte 10 milijonov rubljev in izpolnite bianketo.« Msiogo otrok nosi ime: Federacija, Konstitucija, Komuna, Mar- seillesa, Svoboda, Moskva. Neki dela- vec, ki je zadel precejüen dobitek v razredni loteriji, je imenoval svojo hčer Obligacijo. Dobe se tudi imena, kakor Ribica, "Cvetica, Radost itd. Po- dobno kakor za časa francoske revo- lucije. Za poroko in razporoko ne obstoja v Rusiji nikakih zakonov. Po- roka in razporoka se vpiSeta enostav- no v matico- Vsak lahko spremehi i svoje rodbinsko irne. Nezalconskih o- j trok ni. Vsaka, ki je nosna, naznani oblasti pristojnost otrokovega očeta in začetek, kdaj je postala nosna. Ako otrokov oče v 14 dneh ne prote- stira, velja postavno za otrokovega J očeta. j Statistika ruske lakote. Ruski | list »Dni«: Zastopniki vaSkega ko- ' .'iüvtjii v fv-oskvi so končali kenferen- co, na kateri se je ugotoviio, da stra- da v okraju Volge 192.000 Ijudi, to raj 40 odstotkov celokupnega prebivalstva. Nadalje čitamo 5e sledeče grozne šte- vilke. V Samari strada 45 odstotkov, v Saratovu 35, v Zariztnu 40. v BaS- kiriški republiki 55, v tartarski 70, v Uralu 30, v Vjatki 25, v Permu 20, v Ukrajini in Krimu 34 odstotkov. Kljub tej strašni lakoti hoče sovjetska vlada izvoziti 20 milijonov pudov (16 kg) žita. Ruski iisti poročajo, da je Ieto5- nja Ic-tina za 10 odstotkov slabejsa od lanske in je stradalo na milijone u- bogih. Rufov. Mussolini postane vojvoda. »Ci- tadino« poroča, da namerava italijan- ski kralj povzdigniti ministrskega pred- sednika Mussolinija za dednega voj- vodo. Morflec p »begnlHz ječe. V Veliki Kikindi je .pobegnil večkratni morilec Perič iz ječe. Ker je 2e večkrat poiz- kušal z begom so ga vklenili v ve- rige, iz katerih bi se mu bilo nemo- goče oprostiti. Sumi se, da mu je pri begu pornagal neki jotniški paznik. V'ilika žeJezniSka nesreča. Pri Sv. Roku blizu Gračaca ie peljal voz s sedmimi osebf?mi čez železniški tir. V tem trenuiku privozi vlak ki je razbil voz. Tri osebe so ostale na mestu mrtve, dve sta težko, dve lah- ko ranjeni. Lokomotiva je zavoziia s tuko silo v voz, da je vrglo neko ženo čez lokomotivo in je obvisela na svetilki lokomotive. Konji so se od- trgali in zbežaii. Potniki so hoieii strojevodjo linčati, a je orožniaivo preprečuo. Urnor. V Novem Sadu so udrli nezuani razbojniki v uniformi okoli devete ure zvečer v trgovino Jaše Mi- lerja in ga z enim strelom, ki ga je pogodi! v sree, ubili. Prebivalci so zelo prestra5eni, ker se ni posrečiio razboj- nikov prijeti in to tembolj, ker še raz- bojnikj ki je napadel na fuloški poti, ni v rokaii oblasti. Prod a se 9 mladih čistokrvnili sibirjanskih volčjih psov. Poizve se pri portirju kopaiišča v Laškern. 2-1 PokusHi js treba razne vrste te- sten in »Pekaiete«. Temu dišijo ene, drugemu druge, akoravno so izdelane vse iz enega testa. »Topliška gostija.« Dvoje prijateljskih zakoncev poleti v nedeljsko popoludne na božjo pot. V cerkvi ogledujeta razne zgodovinske zanimivosti. med njimi tudi troje sre- brnih sre, ki so jih darovale 3 aristo- kr::tske sestre nekoč v bližnjem gradu stanujoče. Čudirn se, da so srea tuko slabo pritriena ob steni poleg glavne- ga oltarja irt *"¦' ;'H '•>'' '••'hko odnesel neopaženo. Zgodi se ob toj pniiki, da se pri- ptlje pred glavna cer'evetia vrat.i d\ n- vprežna kočija.. * Zapazivši voz, zasušija gospa agrarka ostalim : »Ohcet je«. Ona, kakor tudi gospa trgovka zdrkneta v samomnevni radovednosti brž v kiopi presbiterija. Pisec in agrarec pa og!e- dujeta zajedno neko stekleno §kriniico v stranskem oltarju. Izza glavnih vrat pa prihaja po- časnih korakov tajinstveno navdahje- na družba, izmed katere pa je spo- znal pisec samo svojtga tasta in »2e- nina«. Ko pride družba bližje, spozna ena dama p:sca, pisec pa topliško gospo, pa turii pretorsko gospo sestro. Piscev druSabnik agrarec in brat imenovanih je ostal do zadnjega ne- poznan, ker je kazal nehote in nevede le svojo negativno stran nepričakova- nim svojim sestram v pozdrav. Tr- govka in agrarka, čakaioči pred o!- tarjem se hitro sprijaznita z novirn položajem. Konec je njiju pobožnosti, in tudi — »ohceti.« Nagloma zapustita svoje klopi ter hitiia pozdravljati nove cer- kvene goste. Pozdravljanja, rokovanja in po- Ijubljania ni bilo ne konca ne kraja. Skiepa se novo prij^teljsitvo po desetletni odsotnonti tam daleč na top- lem angle-Sko - afriškem jugu. Vsi se radujemo izredno - razve- seljivega svidenja, odločenega na ro- marskih tleh. Pa se oglasi topliSka gospa raz- vijajoč v duhoviti svoji fantaziji vse porajajoče misii med hojo v cerkvi ' Suar> <¦______________________________________________________»NOVA DOHA«__________________________^____________Stev. 93. chJSKn POSOJlbniCfl SmnjehrcuUlnllivloe 1131*0(1111 dOITI (Ha OOlU U PritliČjU) Staiuehraimnlhvloo Cea K 70,000.000-- ___2____ ^eaB K 70,000.000*- Sprejema Kraniline vloge na hrauntliie icnjisBice in tekoči račun fer JIH obrestuje odl l.avg.tl. naprej po 6% brez odpovedi, 6Va0/o do 8% z odpo« vedjo, večje staJne naložbe in naložbe denarnih zavodov po dogovoru. Ot>avlJ« vse denarne, kreditne in posopSne Iransakcije najRwlonüiireje. napram kronistu: »Nikoli bi >e no bi)a nadejala, da je VaS riruZabnik moj brat. Spoznala sem ssnio Vas ier domnevala, da mora biti drugi gospod star Solnik, kojemu razJagate zgodo- vinske starine romarske cerkve.« itd. Pa ?.e kratek razgovor ; nato pa še opravijo tudi novodosü pred g!av- nim oltarjem svojo pobožnost ; saj je bil le to njiju narrien prihoda v ro- marsko svetjšče. Po kratkem premoru <;e poda zopet vsa družba iz cerkve. Zunaj pa postaja konver/.acija prisrčnejša in intimnejša. Razgovor se je sukal vfiunoma okoli krasnega, rekel bi skoraj zago- netnega slučaja. Vnovič se vid>ta brat in sestra, po dolgem aii krat- kem desetietiu, vnovič sKiepata pri- jateljstvo dve sošoiki, ki sta se v o- troskih letih najbclj vzljnbili. Vnovič se sporninja kronist onih lepih dni, ko je nekdaj znani čelist in raniki soprog pretorske gospe izvabljal kras- ne zvoke i?.za svojega dobre^a in lepo obvladujocf.n'a instrumenta na narod- nem odru Claudie Celeje Stevilnemu slovenskernu občinstvu v dobi slovün- Lkega suženjstva v spodujestajers'.ih mestih. ' PrviČ pa s mo poslugali na snažnem cerkvsneni trgu pred ccr- kvijo s slastjo angleško konverzacijo Lospe Pretorke z zgovorno hčerko svojo, ki s prepriiievaln'o besedo in obilo smeha vzbujajočo güsto stricu agrarcu ponovno ^atrjuje, da ne zna Engteški niti za doiJSino nežnih nohtöv. Udeleženci »topliSke gostije« pa nam tudi pripovedujejo, da so bili po- prej na bližnjem pokopališču, kjer so obiskali vse svoie ljubljence in ncpo- zabne rajnke. V bližini pokopališča pa je topli- čarje pričakoval stari in vcčno mladi znanec in prijatelj izza minulih lepSih tržkih dni — »ženin« romarske ohceti. Tudi ta se je z radostjo v srcu veselil tega krasnega sestanka, ki je vse navzoče tolikanj očaral in navdu- ši), da vsi skupaj enoglasno sklenejo pcnavljati ta izredni dop;odek na kraju novorojenih toplic, kjer se naj znova utrjuje staro prijateljstvo in nova !ju- bezen. Če tudi sem bil na »intermezzo« najrr.anj interesiran, sem se vendar !e prav !z srca radova! na topli odkrito- srÜnosti prijate!jske družbe in odličnih toptiških gostov, v kojih — v svoji skromni domišljiji vsaj — *q vedno uživam odkrito nakionjenost. Kronist. Odjfovorni urednik: Lie. Edvard Simnic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. JZvezaa /Lsrfar/?a CELjE itrriuje van v stroke spa- dajQfa dtta naftütnJQ in p9 etnevnßi cenak Ixdelqfc mt tbkovine kstkor, čmo- ptifa trgonke, Sotske in aradntitfee ttskovine, knjlge, ctnike lid. do najwnet- nejSega barvnegn tlska. Najboije urejena KNJ1OOVEZNICA tzvrSuje hitro In solldrw knJigoveSka dela od naj" priprostejše do najßneJSe --------- (zpeljave -------- 2 polovniaka na prodaj. Öreznik. Celje Doigopolje 1. 1 ! Učenec močan, poštenih starišev, s primerno šoisko izobrazbo, sc sprejme takoj v trgovini mesanega blaga. Josip Zidan- še»:, Sp. Hudinjn — Celje. 2—1 ^?3?i in feonlslsa aprema ma prodaj! En lahek enovprežni polkriti koleselj, v najboljSern stanu ter zraven ena kompletna enovprežna prsna oprava se cesio proda pri fiwctw S4s"eS«?ce sedlar in tapetar, Celje. lstotam se proda tudi več drugih vozov in konj- skih oprem vsake vrste. 2—2 !Ali zahtevate II povsod v kavarnah, \m \ gostilnah, brivnicah B in javnih lokalih f $ „il®vo Dobo" # Lopa trgovska enoiiadstroprvi hi C^ €ft v sreciini rnanjSega me sta na Kranj- skem, tik cerkve in kolodvora, na ?.e\o prornttnem prostoru, zraven tudi ena njlva in vrt se t.nkoj ijs^ocla z;\ ceno 140 000 Din. Kupcu takoj na razpoiago- cela hiža.aii pa trgovski lokali in eno stanovanje. Nas!ov v upravi. 2—2 Kupirn suha bukova 150 vagonov (klana in veje). Ponudbe franko vagon od mesr.a, kjer se nala- gajo. Direktni producenti naj vpoSljejo svoje ponudbe na upravništvo. 2—2 Sprejme se fakojj priden k enemu konju. iirana in plača dobra. Upraviteljstvo hiralnice v Vojniku. 2-2 y kupu|ej<9 po najvišjih cessah Strops toiapne in lime d. d. y Ljubijn L ,115 4._3 Tvrdka jc bila usta- novljena leta 1902. Preselitev trgovine. Vljudno naznanjarn slavnemu občinstvu, da sem preselil svojo tpgovino s holes! in šivalnimi stroji v last wo hišo w Gosposko ul. 32. Trgovina se nahaja torcj v isti ulici, kakor se je nahajala skozi 21 let, 3amo, da na drugem koncu ulice, v drugi hišž pred veliko vojažnico. Velik trgovski prostor mi nudi priliko, da zamorem razstaviti veliko ^alogo koie« in Sivalnih strojev, katere prodajam po najnižji ceni. Lepa, vellka, svetla delavnica SG pa nahaja na dvorišču, kjer izvršujem kakor do sedaj vsako- vrstna popravila navadnih koles, šivalnih strojev in motornih koles (tudi tujih znamk) in to strokovnjaško, dobro in ceno. Izvršujem tudi poniklanje in exna.jllpa.nje. — Dovoz k delavnici skozi vežo. — Vedno bogata zaloga sestavnih delov za kolesa in šivalne stroje in gumijev. Samoprodaja znancnilib „?Mchu-Holcj in Hoi« znatnH« „Waffcnrad". 360 Z odličnim spoštovanjem fln!()Iltar,Ettaife,»,fcpdöiili:i'i mš * Berson je in ostane najboljša kvalitetna zuamka. Va- ruje čevlje, cenejši in trpežnejši je od usnja. Od Vašega čevljarja zahtevajte, da Vam pritrdi Berson gumi-potpetnike in gumi-podplate.