PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XXI. St. 192 (6170) TRST, sobota 14. avgusta 1965 PO RAZGOVORU^ MED KRALJEM IN PAPANDREUJEM Množične demonstracije v Grčiji Predvidevanja o desničarski vladi Demonstracije dobivajo vedno bolj protikraljevi in levičarski značaj - Papandreu pripravljen vztrajati «do kraja» ATENE, 13. — Po vsej Grčiji se je pričel nov val demonstracij. V Atenah se je zbralo v gledališču tri tisoč ljudi, ki so vzklikali Papandreuju, nato pa so se v povorki odpravili proti središču mesta. Vzklikali so: ((Papandreuju oblast«, ((Fašizem ne bo zmagal«, nosili so tudi velik transparent: ((Dvorna kuhinja je odprta in iščejo služabnike«. Manifestacijo je spremilo mnogo policistov, vendar ni bilo incidentov. Na Kreti se je v Heraklionu zbralo okoli 1400 oseb, ki so vzklikale Papandreuju ter gesla proti kralju. V Solunu je načelnik levičarske stranke Iliou govoril na velikem zborovanju, kjer je obdolžil dvor, da je prekršil ustavo. Policija je bila mobilizirana že v zgodnjih popoldanskih urah, vendar ni intervenirala, kljub temu r.iiiMinmiiiiiMi dovoljene povorke in da je notranji minister Tumbas že pred dvema dnevoma izdal proglas, s katerim je prepovedal kakršno koli zbiranje na javnih prostorih. V Atenah krožijo vedno bolj vztrajne vesti o bližnji rešitvi krize in da bo v soboto zjutraj ali v nedeljo kralj poveril sestavo vlade Stefanopulosu ali pa Cirimocosu. Dvor namreč računa, da lahko eden izmed omenje- j . , ... i nih dveh voditeljev močnejših da je tudi v Solunu prišlo do ne- | skupin ((Zveze centra)) zbere des. ničarske glasove in del glasov ((Zveze centra« in tako dobi večino v poslanski zbornici. Oba omenjena voditelja pa kolebata, saj bi šlo očitno za izdajo strankinih načel in za odkrito desničarsko vlado, ki bo odvisela predvsem od glasov skrajne desnice. Vse kaže, da je socialdemokrat Cirimocos pripravljen sestaviti vlado, da pa se proti njemu upirajo številni poslanci skrajne desnice, ki mu očitajo, da je nekdaj sodeloval v nacionalni fronti, v kateri so bili tudi komunisti. V kolikor pa bi bile tudi te dve možnosti neuresničljive, bo kralj skušal napraviti vlado ((nacionalne enotnosti«, ki ji bo predsedovala osebnost izven parlamenta. Na vsak način pa kralj ne namerava pristati na bližnje volitve. Papandreu je danes ponovno govoril o razgovoru s kraljem ter je podčrtal, da je kralju jasno orisal obstoječe nevarnosti za grško državno ureditev, saj obstajajo vse možnosti za ustvaritev ljudske fronte, ki bo protikraljevsko usmerjena. Papandreu je zaključil, da sedaj ne obstaja druga možnost: «Borba ljudstva,. neuklonljiva borba za obnovitev demokracije v deželi, ki je bila nekoč njena zibelka«. Danes se Stefanopulos, Cirimocos in Papandreu niso sestali. n|(iiiiiiiinillllMiiiillllllliiiiiii;: Slovesen pogreb dr. F. Petka V četrtek je bil v Št. Rupertu Pri Velikovcu na Koroškem izredno slovesen pogreb pokojnega voditelja koroških Slovencev dr. Franca Petka. V sredo dopoldne pa je bila posebna žalna seja Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Pokojni dr. Franc Petek je bil namreč Predsednik nadzornega odbora zyeze ter vodilni funkcionar števnih drugih slovenskih organizacij in ustanov. Poleg članov obeh odborov se je seje udele-fila delegacija SZDL Slovenije iz Ljubljane, ki so jo sestavljali Podpredsednik glavnega odbora Franc JECimovec, tajnik inž. Vitja Rode in član tajništva Bojan Lubej. Navzoča je bila tudi delegacija SKGZ iz Trsta — predsednik Boris Race in član izvršnega odbora prof. Oskar Kju-der. Jugoslovanski generalni konzulat sta zastopala generalni 'konzul Franc Pirkovič in kontni Željko Jeglič. O svetlem liku pokojnega dr. Petka je govoril podpredsednik nadzornega odbora Zveze slovenskih organi-zacij Karel Prušnik-Gašper. Poleg omenjenih so se pogre-oa v četrtek udeležili predstavniki vseh slovenskih koroških organizacij, zastopniki iz vseh slovenskih in dvojezičnih krajev dežele, zastopstva raznih u ?."®nov Koroške ne glede na po ntlčno opredeljenost. Ob odipr LeiP grobu so poleg župnika dr ^eichna govorili še: župan Ve "kovca Martin Host, podpred sednik koroškega deželnega zbo-a Hans Pavvlik in predsednik Lveze slovenskih organizacij dr. £*nci Zvvitter. Pokojniku vslo- 0 je zapel slovensko pesem moški zbor pod vodstvom F. Hartmana. _J^ed številnimi sožalnimi br-, javkami, ki jih je prejela Zve-*a Slovenskih organizacij, so tu- 1 brzojavka predsednice glav-dem0db-ora SZDL Slovenije Vi- 'r°rnsič, brzojavka predsed-nn P°koj-nim dr. Francom Pet-rnno' ^Slovenski vestnik«, kate-p&togototai izdajatelj je bil (.za učinkovito pomoč llavnTJ'™dranju podobe in Vego ovk . naPrednega slovenske-na.7?ii ania na Koroškem ter ne doh^,nje za. vzor in zgled so-min, k°m in opomin našim Vek e m' Za ves njegov prispetju f.rau bom° najbolj oddol-H nwtem’ da bomo nadaljeva-katav^070 delo v korist naroda hesehff^- ljubitl nas je učil delom« lm in P°žrt;vovalnim Še-^rM tednik - Kronika« pa pidi! _VVad osemdeset let je ho-iz (.P0k°jnik dohtar Petek pot Daia ' Preko Celovca, Du- ra i/ ^Velikovca, deželnega zbo-grnco Lel°vou, manjšinskih kon-naii, Vr,7 L°ndonu, Ženevi, Du-prek’ stockholmu in drugod, ga rti, občnih zborov poiitične-Celn<,uatva v Mohorjevi hiši v tsivlhn11’okier Je Ponovno ugo dan« "je jasno kot beli ti j ‘ Kdor ga je slišal govori-iz’ Ii„k ! Prepričan, da govori čanip - kega osebnega prepri-Host ’ 1Z Sločoke vere v pravil-so Pa sv°jega gledanja, čeprav Sti jL s°dili in obsojali tudi ‘J bieli i niso za to obsojanje - 11 ne pravne in tudi rainp , V .‘ivne in tudi ne mo-tar pAe®Jtlmacije, ker je doh-boli ?„_k bH P« svojih delih ki m krščanski kot marsikdo, ral bib0 svojem poklicu to mo- Malraux se je vrnil v Pariz neralu de Gaullu, s katerim se bo srečal še pred sestankom ministrskega sveta, ki bo v sredo. Dobro obveščeni krogi tudi pravijo, da o teh obiskih ne bodo objavljene vesti pred 9. septembrom, ko bo de Gaulle imel tiskovno konferenco. Malraux se Je v Pekingu razgo-varjal z najvidnejšimi kitajskimi predstavniki in njegov obisk očitno rxi bij v zvezi z organizacijo velike razstave kitajske umetnosti, ki bo v Parizu. Govori se o napovedanih obiskih vidnejših kitajskih politikov v Franciji in o francoskih pobudah zlasti v zvezi z vietnamsko vojno General načelnik personalnega oddelka nemške vojske BONN, 13. — Prvikrat bo načeloval generalnemu ravnateljstvu za osebje zveznega obrambnega ministrstva profesionalni vojak, ker je kancler Erhard odobril imenova- nje poveljnika VI. oklopne divizije generala Wernerja Haaga. Gre za pomembno novost, o kateri so se vodile dolgotrajne polemike, med katero so socialdemokrati ter del nemških demokristjanov zagovarjali nujnost, da za to mesto odgovarja civilist. Kancler pa je sprejel liberalno tezo, da ne obstajajo dvomi o ((demokratičnih idejah nemških oficirjev« Umrl bivši japonski predsednik TOKIO, 13. — Bivši predsednik japonske vlade Ayato Ikeda je umrl v bolnišnici univerze, kjer se je zdravil za rakom na grlu. Imel je 65 let ln je vladi predsedoval štiri leta in pol, ko je moral lanskega oktobra odstopiti zaradi bolezni. Njegova vlada je bila med najdaljšimi v moderni zgodovini Japonske. V zunanji politiki je bila odločno proameriška, v notranji politiki pa je bila umerjena in je skrbela predvsem za gospodarski razvoj v okviru zasebne pobude. VČERAJ V ŽENEVI Enourni razgovor Carapkin- Schnippenketter ŽENEVA, 13. — Kot je znano, sta navzoča na razorožitveni konferenci osemnajstih tudi zastopnika zahodno in vzhodnonemške vlade. Prvo zastopa Swidbert Schnip-penketter, visoki funkcionar bonske vlade, drugo pa pomočnik zunanjega ministra Georg Stibi. Danes je prišlo do zanimivega razgovora med Schnippenketterjem in sovjetskim delegatom Carapkinom. Razgovor je trajala nekaj več kot eno uro. Carapkin je po razgovoru obiskal Stihija, novinarjem pa je izjavil, da je bonskemu opazovalcu ponovno povedal, da je priznanje obstoja dveh ločenih neodvisnih nemških držav bistveni pogoj za kakršna koli pogajanja za ponovno zedinjenje. Poudaril mu je, da sovjetska vlada zagovarja dezatomi-zacijo srednje Evrope ln da je to najboljši način za odstranitev za-hodnonemške bojazni pred sovjetskimi izstrelki, ki so po mnenju bonske vlade in Vzhodne Nemčije naperjeni proti Zahodni. Isto velja tudi za sovjetsko zahtevo, naj se umaknejo vse tuje čete in odstranijo tuja oporišča. Carapkin je dalje izjavil, da bi se morala Zahodna Nemčija odpovedati jedrskemu orožju tudi s pomočjo morebitne večstranske jedrske sile. Bonski predstavnik pa je poudaril nujnost varnosti Zahodne Nemčije. Carapkin mu je odgovoril, da je za to najboljše sredstvo razorožitev. BONN, 13. — Pričeli so sodni postopek o delovanju prof. Friedricha Karla Vlalona, podtajnika zvezne nemške vlade za gospodarsko kooperacijo, ki je osumljen, da je med svetovno vojno sodeloval pri pobojih Judov na področju Rige. VOJNA V VIETNAMU IN MOŽNOST POHAJANJ Hočiminh o veljavnosti štirih pogojev Johnson prepričuje 35 veleposlanikov Martin Luther King bo začel posebno akcijo za dosego miru ■ Hude borbe pri delti reke Mekong Johnsonov odgovor na drugo Nkrumabovo poslanico HANOJ, 13. — V odgovorih na vprašanja francoskega dnevnika «Le Monde« je predsednik Severnega Vietnama Hočiminh ponovil že znane štiri točke severnovietnamske vlade, od aprila t.l. za začetek pogajanj o Vietnamu. Poudaril je, da so ti štirje pogoji še vedno veljavni: 1. povratek k ženevskim sporazumom iz leta 1954, 2. prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama, 3. umik ameriških čet iz Južnega Vietnama in 4 ponovno mirno zedinjenje Vietnama brez tuje intervencije. «Za začetek pogajanj,* je dejal Hočiminh, »mora vlada ZDA konkretno dokazati, da pristaja na štiri točke, in sicer: prenehati mora z bombardiranjem našega o-zemlja, prekiniti napad tudi na Južni Vietnam ter umakniti iz vse države svoje vojake in svoje orožje. To pomeni častni mir in druge alternative ni.» Predstavnik Bele hiše Bill Moyers je povedal danes, da je predsednik Johnson že odgovoril na drugo poslanico ganskega predsednika Nkru-maha glede Vietnama. Dejal je, da v izmenjavi poslanic med obema predsednikoma «ni nič novega, kar bi utegnilo spremeniti bližnjo perspektivo glede Južnega Vietnama.« Iz Pekinga poročajo, da je mladinska sindikalna zveza obsodila llllllllllllllllllllllllllt|l|lll|IHIIIIIIIIIll|llll,„ll„ll„„,l,„n,mmlm,,m„„,ltl„llllll„llllllllllllinilllll,|||||||mMIII|,|t||1||t||||||||||||||t||n|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||1||||||||(|||||n|m||)m||||||||||m||||) PRVI SPOPAD REDNIH VOJSK Ostra izjava indijskega predsednika o pakistanskem napadu na Kašmir v Sastri je dejal, da ne bodo popustili napadu - Na področju indijskega dela Kašmirja je zbranih 100.000 vojakov NEW DELHI, 13. -r* Indijski ministrski predsednik Bahadur Sastri je danes govoril po radiu in dejal, da bo v Kašmiru «sila zavrnjena s silo«. Dodal je: «Md ne bomo popustili napadu in Pakistan se moti, če misli zavzeti del našega ozemlja.« Med indijskimi četami in re- PARIZ, 13. — Dopoldne se Je vrnil minister za kulturna vprašanja Andre Malraux s potovanja po Kitajski in Indiji. Z letališča Orly se je minister takoj odpe . _ ljal v Pariz in ni hotel dati novi- le. Položaj v Srimagarju je norma-narjem nobene Izjave. Očitno hoče len, vendar so ((pakistanski vsiljiv-najprej poročati o svojih vtisih ge-1 ci« dopoldne napadli policijsko po- gularnimi pakistanskimi enotami je prišlo do spopada na mirovni črti blizu mesta Chaab. To je prva vest o spopadih med indijskimi četami ln Pakistanci v vojaških uniformah. Indijska ministrica za informacije Indira Gandi se je vrnila v prestolnico po obisku Kašmirja in je povedala, da je poskus zaneteni a ustaje propadel in da je prebivalstvo podprlo Indijske oborožene si- stajo v bližini kašmirske prestolnice. Indijske oblasti so ugotovile na osnovi dokumentov padlih ln ujetih Pakistancev, da je vdrlo na področje Kašmirja od 1200 do 2000 pakistanskih vojakov, ki so bili nalašč za gverilsko vojskovanje iz-vežbani in oblečeni v civilne obleke, so pa pripadali pakistanski voj-skl ter so doma Iz pakistanskega dela Kašmirja. Indija je poslala na področje Kašmirja močne vojaške oddelke, tako da računajo, da je na tem iiiiiimiiiiimiiitiiiiiimiiiiiiimimmmiimmiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiimiimiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii Saragat v Rimu, da pripravi potovanje v Južno Ameriko Komentarji dunajskih listov o izjavah Kreiskega in o položaju Južnih Tirolcev RIM, 13. — Predsednik republi- 5 Saragat je dopoldne zapustil svojo poletno rezidenco v Anta-gnodu, fkjer je prebil nekaj dni z družino. V Rim se je vrnil z letalom ob 11.20, kjer ga je sprejel minister za notranje zadeve Taviani. Saragat je nato dalj časa govoril z ministrom za zunanje zadeve Fanfanijem o razvoju italijanskega predloga na razorožitveni konferenci v Ženevi za omejitev a-tomske oborožitve. Podrobneje sta tudi razpravljala o bližnjem potovanju Saragata v nekatere države Latinske Amerike. Predsednik republike je nato sprejel ministra za industrijo in trgovino Lami Starnutija. Se vedno se nadaljuje polemika o sklepu socialistične federacije v Aosti, da še začasno obnovi stari občinski odbor s komunisti. Socialdemokratski predstavnik A-riosto je dokaj ostro polemiziral s socialisti, češ da gre za tipičen primer notranjih nasprotij v tej stranki. Dejal je tudi, da prav ta primer dokazuje o težavah pri sklicanju bližnjega kongresa in o težavni poti za socialistično združitev. «La Voce Repubblicana« pa v uvodniku pozitivno ocenjuje dosežen sporazum za sestavo odbora levega centra na Sardiniji. Iz Cagliarija poročajo, da je odbornik za kmetijstvo Del Rio, ki je po odstopu deželne vlade vo dil posle predsednika, sporočil po slancu Corr.asu zaključke poga jan j o sestavi štiristranskega odbora levega centra. V sredo se bo sestal deželni svet, ki bo volil deželnega predsednika, dan prej pa bodo predstavniki štirih strank sprejeli dogovor. Dunajski listi so z velikim poudarkom komentirali izjave Kreiskega, ki jih je dal glasilu PSI • Avanti«. Tako pravi «Die Pres-se», da gre predvsem za pobudo socialistov, da se preneha s »spanjem. jn da so tako socialisti spodbudili demokristjane, da se po večmesečnem zavlačevanju preide h konkretnemu reševanju južnoti-rolskega vprašanja. Isti list pravi, da gre tudi za osebne zadeve, saj je prejšnji zunanji minister Saragat razumel, da je splošno politiko mogoče reševati samo na osnovi rešitev konkretnih in na videz drobnih vprašanj. Fanfani pa se ukvarja predvsem z vpraša- nji širšega razmaha. List pravi nato, da je treba najprej zaključiti interne italijanske razgovore s Suedtiroler Volkspartei, nato je treba pripraviti konfei enco zunanjih ministrov s pomočjo strokovnjakov i-n končno priti do sklicanja konference zunanjih ministrov. List »Volksblat. pa pravi, da po »odprtju, demokristjanov proti levi nova italijanska vlada ne u-pošteva več stališč šovinistov, nacionalistov in neofašistov in so bili doseženi uspehi, o katerih si pred leti ne bi mogli niti misliti. Čakajo pa še vedno odgovorno Fanfanijevo izjavo, saj je Fanfani znan, da ni prevelik prijatelj Južne Tirolske, istočasno pa kot zagovornik pomiritve v državi. Iz južnotirolskih krogov pa se čuje-jo govorice, da Fanfani označuje za prevelike koncesije, na katere je pristal Saragat. Osnova za pogovore pa obstaja, saj južni Tirolci ugotavljajo, da so dosedanji rezultati koristni, čeprav so mnenja, da so življenjskega pomena tudi vprašanja avtonomne oblasti glede gospodarskih in socialnih zadev in o katerih ni bilo mogoče priti do sporazuma. Treba je rešiti vsaj nekatera vprašanja in torej pretvoriti v zakon nekatere zaključke »komisije devetnajstih«. Boji v Peruju vedno hujši LIMA, 13. — Borbe med vladnimi četami in gverilci v Peruju so vedno hujše. Danes zjutraj so vladna letala bombardirala področje Srednje Sierre, kjer je baje največ gverilcev. Letala so uporabljala tudi napalmske bombe. Baje je izgubilo življenje okrog sto gverilcev. Do bitke pa je prišlo blizu Rio Jatunhuasi. Na področju Pucute so baje ujeli 15 gverilcev. V mestu Huancayo so aretirali neke druge gverilce in jih streljali. Med ustreljenimi je baje tudi Froilan Herrera, voditelj gverilcev, ki je vodil napad proti posadki civilne garde v srednji Sierri. Drugih devet ujetnikov pa bodo ustrelili v prihodnjih dneh. Časopis «La Cronica« poroča, da vladne čete zasledujejo s pomočjo topništva in letalstva okrog sto gverilcev, ki so odšli proti Puer-to Ocopa blizu brazilske meje. Mesto so baje zavzele vladne čete s pomočjo padalcev, ki so prispeli iz Lime Gverilce je policija aretirala tudi v mestih Acomibamba, Paria-uanca m Comas. V nevarnosti je tudi letališče mesta Satipo, ki ga nameravajo zavzeti gverilci z bližnjih hribov. V-mestu vlada velika napetost in vladne enote pričakujejo gverilce z mitraljezi, ki so jih postavili na strehe. področju sedaj okoli 100.000 Indijskih policistov ln vojakov. Indijski predsednik Sastri je bil v svojem govoru zelo oster ln odločen ter je obdolžil Pakistan ((komaj slabo prikrite agresije«. Odločno je zanikal, da bi prišlo v ((Kašmirju do revolucionarnega gibanja« ln je dejal, da so take vesti samo ((nesramna pakistanska propaganda«. Pakistanski predsednik A. Khan je danes pred državnim praznikom naslovil poziv na indijske državnike za «častno rešitev kašmirskega vprašanja, dokler je še čas«. Dejal je, da gre za resno vprašanje in da se Pakistan trudi najti rešitev v okviru politike ((prijateljstva In miru med sosedi«, ki je že dala pozitivne rezultate«. Pomiritev v Jemenu AMAN (Jordanija), 13. — Radijska oddajna postaja v Meki je sporočila, da so v mestu Taef v Saudski Arabiji predstavniki jemenskih republikancev in monarhistov dosegli sporazum o prekinitvi sovražnosti v Jemenu. Kot je znano, je Saudska Arabija podpirala monarhiste, Združena arabska republika pa republikance. Pred kratkim pa je prišlo do izmenjave pisem med kraljem Feisalom in Naserjem. Na razgovorih v Taefu je monarhiste zastopal Ahmed šami, republikance pa Ibrahim Al Vazir. države “je še vedno odrezan od srednjega.. Danes so našli šest trupel ribičev, ki Jih je pogoltnilo morje skupaj z njihovimi čolni. Valparaiso Je bil dva dni odrezan od ostalega dela države. Predsednik Frei je objavil poziv vsemu prebivalstvu, naj priskoči ponesrečencem na pomoč. Popraviti je treba ceste in železnice; najbolj primanjkuje mesa, olja ln drugih maščob, žita itd. Dobava povrt. nine je zmanjšana za 60 odst. In zalog konzerviranega mesa skoraj ni več. Prebivalstvo je tako rekoč napadlo tovorne avtomobile, ki so vozili mleko. 60 smrtnih žrtev ciklona v Čilu SANTIAGO DEL ČILE, 13. — Število smrtnih žrtev ciklona, ki je razsajal na obširnih področjih Čila, znaša več kot 60 oseb. Brez strehe pa je ostalo več tisoč družin. škoda je ogromna. Severni del ameriško pošiljanje 50.000 novih vojakov v Južni Vietnam in izrazila pripravljenost, da «koraka v katerem koli trenutku ko bi to potrebovalo vietnamsko ljudstvo, da bi se z njim borili ramo ob rami za izgon ameriških napadalcev iz Vietnama.« Romunska vlada je prav tako ob. sodila v posebni izjavi povečanje ameriške intervencije v Vietnamu in zahtevala prekinitev bombardiranja ter umik tujih čet, ker naj-novejši ameriški ukrepi večajo nevarnost za mir in varnost. Iz Washingtona se je zvedelo, da je dr. Luther King že včeraj izjavil, da namerava prihodnji teden začeti novo in ločeno pobudo pri predsedniku vlade v Hanoju, pri predsedniku republike Hočiminhu, pri voditeljih južnovietnamske o-svobodilne fronte, vladi v Sajgonu in pri predsedniku Johnsonu, da bi pristali na mirovna pogajanja. Opazovalci trdijo, da bo moral Johnson dati Kingu dovoljenje za izvajanje te pobude. V ZDA velja r.amreC zakon tako imenovani «lo-gan act«, ki prepoveduje državljanom ZDA, da začnejo individualna pogajanja s katerokoli tujo'državo. Po drugi strani pa je tudi res, da pisma, ki jih namerava King poslati prihodnji teden, ne pomenijo nikakršnega specifičnega predloga za mir ter se zaradi tega njegovo delovanje ne bi moglo Imenovati ((pogajanja« in zaradi tega ne spada pod omenjeni zakon. Vendar pa vladni funkcionarji v Washingtonu danes novinarjem niso odgovorili na vprašanja v zvezi s Kingovo akcijo. Glede korakov, ki jih namerava King storiti pri vodstvu osvobodilne fronte se je zvedelo, da so mu nakazali način, kako naj pride s tem vodstvom v stik, razni delegati v OZN. King je včeraj pozval tudi Jonhnsonovo vlado, naj razmisli o prekinitvi bombardiranja ter naj pove, da je voljna začeti pogajanja neposredno z vodstvom osvobodilne fronte v Južnem Vietnamu. Končno je izjavil, da bo i2 njegovih pisem jasno razvidno, da je ((Johnson pokazal večjo željo za poganja kot pa vladi v Hanoju In Pekingu.« Baje je Martin Luther King pred. lagal tudi naj bi sestavili posebno misijo za mir v Vietnamu: papež Pavel VI., dr. King, Jacqueline Kennedy in Nina Hruščova. Misija naj bi odšla v Vietnam In poskusila doseči mir. Včerajšnji poziv osmih Nobelovih nagrajancev z dr. Paulingom na čelu, je imel danes v ZDA precejšen odmev. Komentatorji poudarjajo zlasti imena vodilnih državnikov, ki so poziv poslali ter da je pokojni predsednik Kennedy Paulinga ((rehabilitiral«, potem ko ga je Eisenhowerjeva vlada proglasila za levičarja. Predsednik Johnson je zaključil razgovore s parlamentarci in povabil sinoči 35 veleposlanikov na ladjo «U.S.S. Sequoia« na križare-nje po reki Potumac. «New York Times« piše v tej zvezi, da bi hotel Johnson ((nevtralizirati ali pa vsaj zmanjšati odpor proti svoji politiki znotraj ZDA, kakor tudi znotraj atlantskega pakta,« pri čemer uporablja «osebno in politično tehniko, katere se je naučil kot član kongresa, kot senator, kot načelnik večine in kot podpredsednik«. Razna ameriška gibanja proti vojni v Vietnamu so bila aktivna doslej zlasti v Washingtonu in New Yorku. Sedaj so ta gibanja razširila svoje akcije na vsa glavna mesta ZDA, tudi v zahodnem delu države. Prav včeraj — kot smo že poročali — so bile v Ber-keleyu demonstracije proti vojni ob odhodu nekega vlaka z vojaki. Policija je aretirala več demonstrantov in med incidenti so bili štirje ranjeni. Ameriški krogi v Sajgonu poročajo, da je bilo na Duc Co samo sinoči izstreljenih nekaj strelov ter da je danes ((položaj miren«. Ameriško poveljstvo je mnenja, da osvobodilna vojska preureja svoje položaje in da se pričakujejo novi napadi zaradi velike strateške važnosti te postojanke. Duc Co je namreč ključ za nadzorstvo visokega predela države, katerega središče je mesto Pleiku, kamor so prispele v preteklih dneh številne ameriške enote. Iz ostalih krajev Južnega Vietnama pa poročajo o zmanjšanem delovanju enot osvobodilne fronte in o številnih izgubah, ki so jih baje zadale ameriške in vladne enote borcem za svobodo. Zlasti hude borbe so po teh poročilih trajale včeraj popoldne na delti reke Mekong, kjer je baje padlo 156 gverilcev. Bataljon ameriških «ranger-sov« Je namreč napadel bataljon osvobodilne vojske. «Rangersom» so pomagali 'kar trije bataljoni saj-gonske vojske, tako da so gverilce baje obkolili in jih napadali tudi od podpori letalstva. Prišlo je do borb prša ob prša. Ameriška letala so tudi včeraj bombardirala Severni Vietnam. Napadla so neki most pri mestu Dien Bien Fu. V Seulu, glavnem mestu Južne Koreje, je parlament ob odsotnosti opozicije izglasoval, da se pošlje v Južni Vietnam na pomoč Američanom cela južnokorejska divizija. Prvih 15.000 vojakov bo odpotovalo konec avgusta ali začetek septembra. iiiiiiMiuiiiuiiumiiiiiiiiiiiiiiliHHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii PREKO STO RANJENIH IN 96 ARETIRANIH Demonstracije črncev dva dni v Los Angelesu Nerede je povzročila surova aretacija nekega črnega voznika - Uporabiti so morali vojaške oddelke LOS ANGELES, 13. — Ze drugi i lesu, ko je 650 policijskih agen-večer se vrše krvavi neredi v črn- tov, gasilci in končno oddelki 40. skem predelu na južno-vzhodni | oklopne divizije nacionalne straže periferiji mesta. Do neredov je Kalifornije z veliko težavo vzpo- prišlo, ko je neki policist v sredo na surov način aretiral nekega črnca, ki ga je osumil, da je pijan vozil avto. Okrog avtomobila se je zbrala množica, ki je pričela metati opeko in steklenice proti policistom in kričati, da so črnca pretepli. Ta incident je povzročil do sedaj najhujše izgrede V Los Ange- Pakistanski vojaki, ki so jih indijske čete ujele v Kašmirju ln odpeljale v Novi Delhi na zasliševanje. Oba vojaka z zavezanimi očmi spadata med redne pakistanske čete stavilo red. Do najhujših izgredov je prišlo včeraj zvečer, ko se je najprej zbralo nekaj sto mladih črncev, predvsem fantov in deklet do o-semnajstih let, ki so metali kamenje in steklenice proti avtomobilom, policistom in ko se je kasneje zbrala množica šest tisoč o-seb, ki ni hotela več poslušati pomirjevalnih pozivov črnskih voditeljev ter duhovnikov. Policija je celotno področje obkolila in napredovala s pištolami v rokah. Demonstranti so prevrnili številne avtomobile ter na več krajih zažgali trgovine ter druga poslopja. Po uradnih podatkih je bilo med demonstracijami sto oseb ranjenih, 96 demonstratov pa je policija aretirala. Prevrnili so 20 avtomobilov, 6 pa so jih zažgali. Povsem razbita in oropama je velika trgovina, bližnjo pralnico pa je uničil požar, ki so ga zažgali mladi črnci in ki ga gasilci niso mogli pogasiti. Opolnoči je v črnskem predelu ponovno zavladal mir, za katerega skrbijo oddelki 40. divizije, ki stalno stražijo. Med izgredi je bil ranjen s strelom v nogo črni igralec Bick Gregor, ki je med vidnimi poborniki rasne enakopravnosti. Ko je govoril s funkcionarji policije, so ga ustrelili v nogo in po uradnih vesteh, naj bi ga ustrelil neki črn-ski demonstranti, vendar je vstal in z uspehom pozval crnce, da s<^ se vrnili na svoje domove o izgredih poročajo tudi iz Chicaga, kjer je neki gasilski voz povozil črnko. Skupine črncev so začele metati kamenje in steklenice in so zažgale ^kasarno gasilcev. STOCKHOLM, 13. — Neznanci so včeraj vrgli bombo na vrt dominikanskega samostana, kj je tik poleg sovjetskega veleposlaništva. Eksplozija je razbila šipe v vseh okoliških stavbah, vendar ni bilo človeških žrtev. Policija je mnenja, da so bombo vrgli z nekega avtomobila proti sovjetskemu veleposlaništvu in da je po pomoti padla na dominikanski samostan. Vse kaže, da bo v Grčiji prišlo do sredinsko desničarske vlade, čeprav je dokaj dvomljivo, da bo prejela potrebno večino glasov v parlamentu. Vedno bolj pa se kažejo obrisi ljudske fronte, ki je izrazito protimonarhistično in demokratično nastrojena. O tem govori nov val demonstracij, ki je zajel vso Grčijo in med katerimi igrajo pomembno vlogo predstavniki levice. V Los Angelesu že tri dni trajajo demonstracije črncev, ki so dobile povsem nepričakovan obseg in ki so istočasno izredno ostre, saj so črnci odločno napadali policijo, tako da so bile oblasti prisiljene poklicati na pomoč narodno stražo. Med spopadi je bilo mnogo ranjenih in aretiranih. Do incidentov je prišlo, ko je v sredo neki policist na surov način aretiral nekega črnega voznika avtomobila ln so prisotni črnci odločno nastopili. Predsednik Johnson je odgovoril včeraj tudi na drugo poslanico gan. skega predsednika Nkrumaha v zvezi z iskanjem poti za pogajanja o Vietnamu. Sodeč po izjavi predstavnika Bele hiše, je zelo verjetno, da je tudi v tem odgovoru ponovil, da letalska bombardiranja Severnega Vietnama ne bodo prekinjena. Predsednik Severnega Viet. nama Hočiminh pa je v nekem intervjuju ponovil štiri pogoje za pogajanja, med katerimi sta na prvem mestu prekinitev bombardiranja in umik ameriških čet. Po drugi strani pa bo znani ameriški črnski voditelj Martin Luther King začel novo akcijo za dosego miru v Vietnamu ter poslal prihodnji teden pisma vsem voditeljem držav in gibanj, ki so neposredno zapletena v vietnamsko vojno. — Zelo velik odmev je imel poziv osmih Nobelovih nagrajencev vodilnim dr. žavnikom sveta za prekinitev sovražnosti v Vietnamu. Istočasno se gibanje proti vojni širi iz New Yor-ka in Washingtona v vsa večja ameriška mesta. Vedno ostrejše borbe med vladnimi četami in gverilci so se začele predvčerajšnjim in včeraj tudi v Peruju. Vladna vojska uporablja letala z bombami in z napalmom. Toda gverilci kljub temu ogrožajo celo mesto, v katerem se nahaja glavni štab vladnih enot. V Ženevi je prišlo do precej nenavadnega sestanka med bonskim opazovalcem in sovjetskim delegatom na razorožitveni konferenci, ker se prvi redno sestaja le z delegati zahodnih držav. Na njegove pritožbe, da se čuti Zahodna Nemčija ogrožena zaradi sovjetskih izstrelkov v Vzhodni Nemčiji, mu je sovjetski delegat odgovoril, naj Bonn pristane na dezatomizacijo srednje Evrope in bojazen bo odpravljena. 14. avgusta 1965 — 2 — V POGOVOR nadškofovemu tedenskemu glasilu Ne «sovraštvo do vere in Italij e» temveč - avtentični dokumenti (Nadaljevanje) Verso la meta del 1938 tl vescovo di Fiume Santin venne r.ominato vescovo delle diocesi u nite di Trieste e Capodistna. Anche questa diocesi ha una struttura etnicr. strnile a tjuella di Fiume. Gli Italiani si trovano agglomerati a Trieste e in alcune cittadine dellTstria settentrionale mentre il rimanente territorio lquattro quinti dell'intera diocesi) e popolato da slavi (oltre 300.000). No n appena assunta la nuova carica, il vescovo Santin preše ad applicare anche contro i fedeli sloveni e croati della diocesi di Trieste-Capodistria i suoi metodi gia sperimentati nella diocesi di Fiume. Con o rdinanze mandate gia in autunno del 1938 a i parroci Luipi Kocijančič (Canziani), Leopoldo Latin ed Ernesto Bele egli restrinse fortemente la preghiera ed il canto sloveni e croati nella chiesa, vietando completamente 1’insegnamento del catechismo in lingua slovena e croata ai bambini sloveni nelle chiese e nelle parrocchie. CURIA VESCOVILE di Trieste e Capodistria Trieste N 508/1938 AL REVERENDO SIGNORE SAC. LUIGI CANCIANI, NOMINATO VICARIO ECONOMO di Costabona Prima di iniziare il servizio di cura d’anime nella parroc-chia di Costabona, sentiamo il bisogno d’informarLa sull’at-tuale situazione delTuso della lingua italiana e slovena nella cura d'anime nella parrocchia. a) Costabona — parrocchia — la predicazione č bilin-gue — parti uguali — italiano e sloveno. Nel caso si usa il latino e 1’italiano, ad eccezione delle litanie di tutti i Santi che nelle Rogazioni e in qualche altra occasione vengono cantate in sloveno. Nel catechismo ai ragazzi s’usa 1’italiano. In tutte le preghiere comuni si usa la lingua slovena. b) A Puzzole — filiale di Costabona — tutto s’usa come nella parrocchia, eccettuate le litanie che venono recitate in latino invece che in sloveno. Cod. Rev. Sig. Vicario Economo vorrš attenersi alla presente situazione nč cambiare alcunche senza permesso di questa Curia Vescovile. Dalla Curia Vescovile di Trieste e Capodistria + Antonio Vescovo mp Trieste, il 1. ottobre 1938 AL REVERENDO DON LUIGI CANCIANI AMMIN. PARR. di Paugnano Con richiamo al decreto di nomina a Vicario Economo saltuario di Cod. Parrocchia, affinchb ogni cosa proceda bene e si abbiano ad evitare eventuali noie e difficoltk a V.S.R., si e creduto di stabilire che il modus vivendi da osservare nelTuso della lingua nelTesercizio della cura d’anime rispec-chi la situazione preesistente alla venuta di V.S.R. Essa b la seguente e alla stessa si uniformerb V.S.R. 1. La dottrina, in chiesa, ai ragazzi, šari tenuta in italiano. 2. Per gli adulti la dottrina šara tenuta ogni domenica e festa in sloveno. 3. I canti alla benedizione eucaristica e nelle processioni in latino. 4. Le preghiere dopo la S. Messa saranno tenute in sloveno. 5. Le litanie sia lauretane come quelle del S/Cuore ver-ranno cantate in latino. 6. Per le Rogazioni, le litanie dei Santi saranno cantate in sloveno col salmo finale e gli Oremus in latino. 7. La predicazione durante la Messa šara tenuta in italiano e sloveno. Durante il mese di maggio si terranno due predichette, una italiana e una slovena; la benedizione eucaristica in latino. 8. La Via Crucis sarb tenuta in sloveno. 9. Il S. Rosario verrb recitato in sloveno. 10. Alla sera di ogni primo giovedi del mese, potra essere tenuta un’ora d’adorazione in sloveno. Dalla Curia Vescovile di Trieste e Capodistria Trieste, li 27 ottobre 1938 + Antonio Vescovo Il parroco Beli, della parrocchia di Zrenj, che allora contava 1720 croati 321 italiani, n on poteva assolutamente essere d’accordo con 1'ordinanza del vescovo che prescriveva la predica italiana alla messa principala di domenica, e la predica croata solo ogni seconda domenica alla messa mattutina, e 1’insegnamento scolastico da parte sua degli scolari croati in lingua italiana. Ouando il parroco fece valere a noče le sue riserve contro tale inpiusto modo d'agire contro la maggioranza dei fedeli, il vescovo gli disse: sNoi siamo in Italia e percid i giusto che si dia la prečedenza agli italiani.• Una dele-gnzione dei fedeli croati che si recd dal vescovo cercd innano di ottenere il mantenimento del croato nella chiesa. Il vescovo fu irremovibile. Uno dei delegati, indignato, gli gettč ai piedi il mes-šale croato «Oče, budi tvoja volja...», dicendo: Se i cosi, allora pregate voi/• In seguito a questi colloguj il vescovo trasferi da Zrenj il parroco Beli In 40 giorni egli gli mandd ben 17 decreti di trasferimeinto con luoghi di destinazione differenti.. Al pošto rimasto vacante a Zrenj, il vescovo Santin mandd dal Seminario di Capodistria Zvonimir Brumnih (Brumini) allontanan-do da questo seminario 1’ultimo sacerdote slavo. Di fronte a tale modo d’agire del vescovo Santin 56 sacerdoti sloveni e croati della diocesi di Trieste-Capodistria vresentarono nel novembre 1938 ,un memoriale in cui esposero tutte le loro lagnanze circa il suo ingiusto modo d'agire. ECCELLENZA REVERENDISSIMA ! Noi sottoscritti sacerdoti riteniamo nostro dovere comu-nicare a V E. che gib dopo si breve periodo della Vostra amministrazione ci sentiamo immensamente delusi.. La principale cagione ne sono i Vostri decreti, coi qua!i avete gib incominciato da una parte a rimuovere dalla chiesa la nostra lingua e con cio indirettamente anche il nostro popolo. dalPaltra parte invece avete allontanato dal seminario di Capodistria anche Lunico sacerdote slavo. Coi Vostri decreti, invlati ai sacerdoti Luigi Kocijančiči (Canziani), a Leopoldo Latin e ad F.rnesto Belb. avete estre-mamente limitato nelle loro parrocchie. piu o meno compie-tamente slave, il canto, le prediche ed altri esercizi religiosi in lingua slovena rispetUvamente croata. laddove avete total-mente interdetto in chiesa il catechismo in lingua materna per i figli slavi! Nessuno dei vescovi della Venezia Giulia. anzi nemmeno il governo civile fascista osanno finora proibire in chiesa il catechismo in lingua materna Voi sietP i) primo. che in pra-tica rifiutate il pane soirituale ai fi«li slavi! Infatti dato che 1 bimbi non comprendono un altra lingua o la comprendono scarsamente. proibire loro il catechismo in lingua materna significa ostacolare le loro giovani anime sulla vita della co- novenza ^elle veritb religiose, de!l'»mnre oer Gesu Cristo e m generale troncare 1’evoluzione della loro vita spirituale. Non solo: bensl i decreti della V. E costituiscono anche una grave violazione del diritto naturale e positivo nei ri- guardi della cura d’anime nella propria lingua materna, di quel diritto che tutte le nazioni nossiedono. come ehbe a con-fermare lo stessn Santo Padre attuale. Voi andaste rosi lon-tano da abolire nelle stesse chiese cib che perfino 1’utf'c‘Me Regolamento. promulgato nella Ordinanza Ministeriale del 10 gennaio 1924, concede «in zone alloglotte e mistilingui nel grado inferiore delle scuole elementari* La proibizione che emanaste sulPinsegnamento della reli-gione in lingua materna non pub essere giustificato se non coi principi anticristiani per mezzo dei quali b possibile negare j piu fondamentali diritti individuali, e col principi di sta tolatria secondo i quali i fanciulli dovrebhero essere proprietb dello Stato piu che di Dio e dei genitori. Con una tale proibizione. invece di difendere da vescovo la 'ibertb della Chiesa nell'insegnamento delle verita della nostra fede, le avete inflitto un grave colpo, perchb non per-mettete ai sacerdoti di scegliere da soli il mezzo piu natu- rale ed opportuno per innestare nell’animo dei fanciulli le verita di Dio, spesso per loro difficilmente accessibili. Le Vostre disposizioni emanate finora, le quali proibi-scono in chiesa 1’insegnamento della religione in iingua materna, potrebbero costituire serio pericolo e diventare fatali per 1’insegnamento della dottrina cristiana in mezzo ai 600.000 Slavi nelTintera Venezia Giulia. Infatti il Vostro esempio di Vescovo poirebbe facilmemte trovare eco presso le Autoritb civili che allora non tarderebbero a perseguitare tutti i sacerdoti, che insegnamo in chiesa la religione in lingua materna! «Si hoc in viridi, quomodo autem in arido?» Non meno ci sorprese ed offese tutti quanti il Vostro decreto del 16 m. c., in base al quale avete nominato il sacerdote Zvonimiro Brumnih (Brumini) a vicario economo di Stridone, atto, col quale avete allontanato dal seminario di Capodistria anche quell’unico sacerdote slavo. Motivi della cura d’anime non possono giustificare la Vostra disposizione, poiche 1’economo vicario sac. Belb che v’amministr6 finora, poteva essere sostituito da qualche altro sacerdote, data la sua nomina per Sovignacco, dove si trova gia un altro sacerdote nella canonica, fatto per cui avete dovuto dopo alcuni giorni cercargli una diversa destinazione. Perche il rimovimento del sacerdote Brumnih (Brumini) dal seminario di Capodistria viene considerato da noi come una azione di carattere politico, nonostante gli opportuni e ne-cessari cambiamenti che avete fatto alLinizio dell’anno scolastico. (Nadaljevanje sledi) LAMPERTHEIM, 13. — Število žrtev včerajšnje železniške nesreče se je dvignilo na štiri. Ponoči je namreč umrl še Švicar Rene Zysset, mednarodni sodnik za smuške skoke. Zaradi slabega delovanja zavor se je včeraj na postaji Lampert-heim blizu Mannheima ekspresni vlak Basel-Haimibung zaletel v tovorni vlak. Tri osebe so bile ta- koj mrtve, stanje petih je bilo o-bupno in je ena, kot omenjeno, ponoči umrla; ranjenih pa je bilo še nadaljnjih 13 oseb. (Na sliki pogled na razbitine po trčenju vlakov.) ..................................................................•..............i..i.....iimiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiniiiiiiiiiiimii....................... ČUDNE POČITNICE ZA DRUŽINO DOKLJAN NA VOŽNJI NA POČITNICE Na poti z vlakom v Francijo se je oče zgubil od družine Vse skupaj je trajalo toliko časa, da so dnevi počitnic potekli in se je bilo treba že vrniti domov v Jugoslavijo Ni moč reči, da je družina Do- -kljan iz Jugoslavije letos preživela lepe počitnice. Trije postajona-čelnlki so se morali pošteno truditi, da so družino ponovno združili, ker so se družinski člani na poti v Francijo zgubili po poti. Ko pa so se spet našli, je bilo počitnic Konec in so se morali vrniti v Jugoslavijo. Joca Dokljan, njegova žena Ana Jau, njena mati oziroma moževa tašča ter njuni hčerki, ena osemletna, druga-p*- sedemletna, so se pred nekaj dnevi odpravili na počitnice v Francijo. Stopili so na vlak in se peljali mimo Trsta v Milan Na glavni postaji v Milanu Je Dokljan izstopil za nekaj časa iz vlaka. Toda ko je bil čas za odhod, je Dokljan zamenjal vlak in stopil na tistega, ki je peljal v Rim. V vlaku, ki je bil namenjen v Ventimiglio in nato v Francijo, pa so ga zaman čakale žena, tašča in hčerki. Te so prispele v Ventimiglio in očeta oziroma moža čakale, ker so si mislile, da bo prispe! z naslednjim vlakom Doklja-na pa ni bilo od nikoder, zato so se ženske odločile in naprosile načelnika postaje v Ventimigli, naj se pozanima v Milanu, kam je izginil njihov sorodnik. Načelnik postaje je telefonsko poklical načelnika postaje v Milanu, da bi poizvedel, kaj se Je pripetilo Dokljanu. Same nekaj časa potem je načelniku v Milanu telefoniral načelnik postaje v Trstu, da bi se pozanimal, kaj se je pripetilo z družino Dokljan. Zgodilo se je, da Je Dokljan, potem ko je zgrešil vlak, po precej dolgem krožnem potovanju /lo srednji Italiji prispel v Trst, ker je mislil, da so se ženske, ko ga žt; niso dočakale v Ventimigli, vrnite v naše mesto. Ker ju tu ni našel. Je tudi on zaprosil načelnika postaje v Trstu, naj S3 pozanima v Milanu. Tako se Je razjasnila vsa zadeva. Ko sc ženske obvestili, da je njih Sorodnik v Trstu, so naprosile načelnika postaje v Ventimigli in nato v Milanu, naj sporoči, da *>e vrnejo v Trst. Ko se je družina snet združila, so se vsi skupaj vrnili domov v Jugoslavijo, ker je bilo v dolgodnevnim potovanjem po Italiji in po dolgem čakanju na ltalijansko-francoski meji počitnic že konec. Rop na pošti FIRENCE, 13. — V neki poštni urad na periferiji Firenc sta prišla ob 13.40 dva moška, napo! zakrinkana, ter s pištolo v rokah ustrahovala uradništvo, da sta lahko pobrala denar, ki ga Je bilo skoraj štiri milijone. Antoniu Monisu in uradniku Silvanu Rizziju, naj se uležeta na tla ter naj bosta mirna. Eden od roparjev je nato preskočil mizo in se približal odprti blagajni. Pobral je ves denar v različnih bankovcih ter ga spravil v majhno vrečko. Prav včeraj je bilo v banki precej denarja, ker je bil v Pa-lazzolo dello Stella sejem. Ropar je nato spet preskočil o-grajo, pomagal svojemu pajdašu, ki je z orožjem v roki pazil na bančna uslužbenca, in oba sta se zapodila na cesto in nato v avto. Vsi trije roparji so urno zbežali v smeri proti Rivarotti. Komaj sta roparja zapustila banko, sta uradnika poklicala policijo, ki je v najkrajšem času razporedila več cestnih blokov, da bi izsledila neznane roparje. Ti pa so avto «600», ki so ga verjetno ukradli V Lignanu, zapustili in nadaljevali pot z drugim avtomobilom. Preiskava se nadaljuje. Štirje mrtvi pri trčenju avtomobila in tovornjaka Nepoškodovan 12-letni deček, ki je odprl vrata avta in skočil ven GALLARATE, 13. — Štiri osebe so izgubile življenje in ena je bila ranjena pri cestni nesreči na razpotju med Lonate Pozzolo in Fer-nom v občini Gallarate. Žrtve nesreče so se vozile z «appio», ki jo je povozil neki tovornjak. Pri nesreči so ob življenje 39-letni Natale Mo-rosi, njegova 30-letna žena Angelica, eno leto star sinček ter 40 let star Morosijev brat Emilio. Vsi so stanovali v Gallaratu. ženo Emilia Morosija, ki ima 38 let, so spra- Bančni rop v Furlaniji VIDEM, 13. - Trije neznanci so popoldne v Palazzolo dello Stella oropali tamkajšnjo «Banca Popola-re di Latisana« ter odnesli približno tri milijone lir. Roparji so se oddaljili z nekim ukradenim avtom, toda kmalu nato so ga zapustili ob cesti in verjetno nadaljevali pot z drugim, bolj hitrim avtom. V popoldanskih urah sta prišla v urade banke dva neznanca, ki se nista niti pobrigala, da bi si zakrila obraz. Pred poslopjem pa ju je čakal pajdaš v avtu «600» z evidenčno tablico iz Vicenze. Avto je imel prižgan motor in je bil seveda pripravljen, da se roparji čimprej odpeljejo. Tista dva, ki sta vstopila v urade, sta z orožjem v rokah ukazala ravnatelju denarnega zavoda V dolini Tamar pod slikovitim Jalovcem Avtomobilska industrija v ZDA stalno narašča NEW YORK, 13. — V zadnjem desetletju je avtomobilska proizvodnja v ZDA stalno napredovala in verjetno bo še nekaj let napredovala, tako da bo dosegla letnih 10 milijonov avtomobilov. Za razvoj ameriške avtomobilske industrije se navajajo največ sledeči faktorji: stalnost gospo- darstva, visok osebni dohodek, visoko število velikih družin (od katerih imajo mnoge po dva ali celo tri avtomobile), zelo visok odstotek rabljenih avtomobilov, določenih za opustitev (več kot pet milijonov in pol vsako leto), povečanje števila avto cest in izboljšanje tistih, ki že obstajajo, znižanje davkov na dobiček, zelo aktivna trgovina rabljenih avtomobilov, veliko število mladih ljudi, ki vsako leto dosežejo starost, ko lahko vozijo (skoraj milijon letno), izdelava številnih novih modelov ter povratek k normalnosti med industrijskimi delavci in proizvajalci po podpisu nove triletne delovne pogodbe. Zelo važen za razširitev avtomobilske industrije je mogočen načrt za gradnjo novih avto cest in tudi bančne olajšave za nabavo na obroke. Izvedenci so izračunali, da bo leta 1970, če se bo gradnja novih cest razvijala enako kot državno gospodarstvo, na oz-mlju ZDA 90 milijonov avtomobilov So pa tudi faktorji, ki bi lahko negativno vplivali na razvoj avtomobilske industrije, in med tem: se najčešče navajajo na pr. pomanjkanje takega materiala, kot. je baker in kadmij, težave pri iskanju specializirane delov- ne moči in pa možnost prekinitve dela zaiadi sindikalnih sporov. Avtomobilska proizvodnja v ZDA je največja med vsemi industrijami, ki proizvajajo potroš-ne dobrine, in najbolj važna u-porabnica jekla, stekla, gumija in tapetniškega materiala. Drug material, ki ga ta industrija v veliki količini uporablja, je še: železo, baker, aluminij, svinec, cin, nikelj, usnje in plastika. Ameriška avtomobilska industrija se deli na pet družb, ki izdelujejo 31 različnih znamk avtomobilov in več kot 340 modelov. Montira se v 48 tovarnah, raztresenih v 38 mestih in 18 državah. Distribucijo opravlja več kot 31.000 pooblaščenih «dealers». Michigan je na prvem mestu kot država proizvodnica avtomobilov (okrog 33 odstotkov celotne proizvodnje); slede Missouri, Kalifornija, Wisconsin, Texas, Kansas in Massachusetts. Večina tovarn izdeluje poleg avtomobilov tudi nadomestne dele, tovornjake, poljedelske stroje, razne izdelke za obrambo in drugo. Izvoz kompletnih avtomobilov pa stalno upada. Leta 1953 je izvoz znašal 2.8 odst. prodaje v notranjosti, leta 1963 pa le 1.6 odst. Pač pa stalno narašča izvoz nadomestnih delov in potrebščin, ki se je od 4.5 od«t. prodaje v notranjosti v letu 1953 dvignil na 5.1 odst. v letu 1963. Potresi rušile in več jih Je bilo poškodovanih, ker je potres prizadel kraj Santa Cruz de Mara kakih 20 km od Maracaiba, prestolnice države Zulia. Potres so čutili tudi v Ma-racaibu, kjer pa ni bilo škode. Že tri dni se zemlja trese skoraj brez prestanka na otoku Espe-ritu Santo v otočju Novih Hebri-dov v južnem Pacifiku. Do 9. ure včeraj, ko so se peresa na aparatih pokvarila, so zabeležili 257 potresnih sunkov Ljudje že dve noči ne spijo. Žrtev doslej ni bilo, vendar pa so nastale razpoke na cestah __/• r . * Rossini in Giordano; 10.30 Orke- 7 nn "«O/0 IrSt A stri; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 bol i, Koiedar; 7.3U Jutranja glas- ital. narodni plesi; 11.45 Skladbe Pihali'30 Šopek slov. pesmi; 11.45 za godala; 13.25 Večni motivi; 14.00 štev ■ godbe: 12.15 Mozaik prven- Sobotne kronike; 14.55 Vreme na ga* „ , akordov; 12.30 Za vsako- morjih; 15.15 Nepozabne pesmi; nle-' ■ 13.30 Glasbeno potova- 15.15 Oddaja za bolnike; 17.25 Iz- «V ’)o14'45 Glasba za klavir; 15.00 žrebanje loterije; 17.30 Simf. kon-Vihii?t<: 15 30 Bodoči solisti; 15.45 cert; 20.25 E. Kishon: «11 canale hov ■■„nls.t T- Gibbs; 16.00 Preži- di Blaumilck«; 21.00 Danska lah-Kf.va.^R «Sodček ruma«; 16.25 ka glasba; 21.30 Ital. pesmi; 22.00 ((Mnnfv^M koncert; 17.00 Zbor Operetni program; 22.30 «New do»10»= 17.20 Glasbeni kalei- y0rk 65». re«j«°P: 1815 Umetnost in pri- ,, toriiVe1'Q n1830 Jugoslovanski av- //. progtOITI cl0. ' 1 q i c Grieg: Fra monte Pin- 800 jutranja glasba; 9.35 Pisan Ansambla Pv'?,tna s,rePložče; 12.25 Tretja stran; A. Q,,„peretni program; 13.35 P. Laz?nV,?r.ant;otti Gambini; «Villa Rrovich«; 13.45 uspeli motivi. 7ls _ Koper ke;' o ,"pranja giasba; 8.00 Popev-Pq4 <.'1° narodni plesi; Uvi; lo nčkom; 9.45 Uspeli Vosu ..v'Zbori iz oper; 10.45 No solisti slov. društva Korotan; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Iz baleta Labodje jezero; 18.00 Aktualnosti Okvare na televizorju? 52«TREViSAN tl L. S. N1COLO' 21 vam s tehniki, ki so specializirani za vse nacionalne tn tuje znamke, zagotavlja takojšnje in temeljito popravilo Tl L E 1 tl N št. 726-276 giuouu, i«.*" * —----- ke; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni tiček, 15.15 Najnovejše plošče; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.35 Kol. dirke; 16.50 in 17.40 Plesna glasba; 17.35 Izžrebanje loterije; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Kaj Je jazz. III. program 18.30 Ruska kultura; 18.45 Dve Pizzettijevi zborovski skladbi; .iQi#ua ouu 19.30 Koncert; 20.40 Na sporedu Pod 8 30 Jug“ narodni 'plesi-'"'9 00 Musorgski; 21.20 Francoski pesni- Dnevnik; 21.00‘«La trottola«; 22.15 tiviT iSrf?‘nAkom; 9.45 Uspeli mo- ki; 21.50 Simf. koncert. Ktonike XX. stoletja; 23.00 Dnev- Slove ni ja 7.15 Zvoki za razvedrilo 11.00 Nekaj iz- doma in po svetu; 18.15 Melodije; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Sobotni večer s plesom; 20.30 H. Cecil; Obe plati postave; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Zabavni zvoki. Ital. televizija 15.45 INepusreuen prenos športnega dogodka; 18.30 Spored za najmlajše; 19.50 Izžrebanje loterije; 20.10 Športne vesti; 20.30 nik. ba- i, .PMšf; ix.30 Prijetna glas-ljah- i?Lin 12.55 Glasba po žeti je;’ la S? Za prijetno razpolože-na Popevke; 15.00 Zabav- °tkL^a; 15 45 Jug- Pevci; 16.00 GlashR' 16.30 Izbrali ste; 17.00 I8.00 Ja Panorama; 17.40 Jazz; gassev- RL; 1900 Poje Sh, Plesna ,19-30 Prenos RL; 22.15 .J glasba 8 •>,, aciona Im program ljuana Koncertna giasoa; ts.ua rva Pl iz o,Vtranh oozdrav, 9.10 Stra- ši poslušalci čestitajo; 15.20 Za-a‘buma; 9.45 Popevke: 10.05 bavni interrnezzo; 15.30 Zbor in v,, 8.05 Domače pesmi in napevi; 8.25 Iz koncertne literature; 9.00 Počitniško popotovanje; 9.15 Uspehi glasbenih Sol; 9.30 Domače pihalne godbe; 10,15 Jug. pesmi in plesi; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Baritonist G. London; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Prek sončnih dobrav; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Poljudna koncertna glasba; 14.35 Na- II. kanal 21.00 Dnevnik, Ji.ia Recital Ce-sara Siepija; 22.00 TV zgodba: Izlet v gore; 2225 Michelangelo. Jug. televizija 18.40 PoTočila; 18.45 Zgode in nezgode — oddaja za otroke; 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Jazz scena; 20.40 Sprehod skozi • čas; 21.10 Mednarodni juke box v Kopru — zab. glas. odd.; 22.27 Obzornik; 22.47 Grtndl — serijski film. lili: I L Ji k v smm * , v < r r**-’- < *■?> 7 " ! : v i": žila za novimi osvajanji tujih ozemelj. Hkrati pa je tudi obsodil vedno večji apetit fašizma, ki se je pripravljal na drugo svetovno vojno. Kdo ve, ali je mož dočakal zlom fašizma in rojstvo nove italijanske republike? Ce bi ga po šestintridesetih letih srečal, bi mu z veseljem stisnil roko. Naša Idrijca... Kako prijetno boža tvoje šumenje utrujene živce, ko stojim na zibajoči se brvi koncem planote, kjer stoji cerkev sv. Ivana, ter Kojco in Rod-nami na drugi strani, je široka in globoka Idrijska dolina, po kateri teče reka Idrijca. Iz doline je bilo slišati tisto jutro zamolklo hrumenje narasle Idrijce * in pritoka Cufrovke.' Naša Idrijca... Kolikokrat smo še kot otroci poslušali to hrumenje in bobnenje. Po vsakem večjem nalivu smo leteli na razgledno točko na koncu planote in občudovali moč narasle Idrijce, «ki je šla čez vse prodove«, zalila travnik pod Konsumom in Rinkovo njivo v Logu pod Policami Taka Idrijca nam je vzbujala strah in spoštovanje, hkrati pa smo bili nanjo ponosni. Ko smo se včasih spustili po strmi stezi v Prihod in dalje po Čepeli do njene struge, smo občutili, da so, tla pod nami tresejo. Narasla Idrijca je s seboj valila poleg listja, zemlje, dračja in grušča tudi debelo kamenje in skale. « * * Naša Idrijca... Koliko spominov je povezanih z njenim tokom, ki pri Reki v velikem ovinku spremeni svoj tok in se iž prejšnjega severnega obrne proti ■jugu. Leta 1915 je več sto ((Bošnjakov« gradilo ha naši planoti strelske jarke, podzemeljske kaverne in tovorno cesto po skalovitem terenu planote nad Munhom, in postavljalo žične ovire. To naj bi bila tretja obrambna črta za soško fronto. Starejši ljudje so takrat že napovedovali, da bo Italija napadla Avstrijo. Otroci smo uživali, ko so Bošnjaki zažgali do petdeset min zaporedoma, ko so v skalovje vse-kavali traso za novo tovorno cesto iz doline na planoto. Bilo je ko:, da je grič Sv. Ivana nenadoma postal ognjenik. Munhova domačija Je bila takrat v veliki nevarnosti. Nekoč je velika odstreljena skala v silovitih skokih prodrla skozi gozd nad Munhovo domačijo in se ustavila šele sredi njive nedaleč od hiše. Privid te skale se mi še danes ao petdesetih letih riše v spominu. Ob tem me še strese groza: kaj bi bilo, če bi bila skala treščila na hišo? Bošnjaki so več mesecev gradili, kopali in dolbli kaverne ter pletli žične ovire. Ko so končali, je planota izgledala kot opletena z velikansko pajčevino. V Sjavnci pod Sv. Ivanom je bil v veliki baraki pripravljen motor za proizvajanje elektrike, ki bi jo bili spustili v poseben pas bodeče žice na lesenih stebrih, Tako bi naša planota sprejela Lahe, če bi bili napadli iz Idrijske doline... Stara Sjavkarica Je večkrat Sejala: «Le kaj stegajo Lahi svoje šobe gor po naši grapi. Tam naj ostanejo, kjer so doma. Tu je naša zemlja!« Bila je preprosta, skoro nena-čitana kmečka žena, toda njena narodna zavest je bila močna, prav tako navezanost na zemljo. Ko so jeseni leta 1918 Italijani brez boja zasedli Primorsko in tudi Cerkljansko, jim tega ni nikoli odpustila. Ob vsaki priložnosti si jih je privoščila in jim vedno zasolila kakšno pikro besedo, na račun njihove toliko opevane «zmage». Naša Idrijca... Leta 1929 sem bil kot takratni italijanski državljan — po narodnosti in rojstvu še vedno Slovenec! — poklican na odsluženje vojaškega roka v Rim. Bil sem dodeljen 8. polku sa-perjev in minerjev, ki je imel svoj sedež v Nomentanski ulici. Skupina Slovencev z Goriškega smo se nekoč dogovorili, da se gremo slikat k fotografu De Mi-cheliju v Ulico Fabio Massimo. Medtem ko smo čakali na vrsto, smo se med seboj pogovarjali v slovenščini. V ateljeju je čakal tudi starejši Rimljan. Po zunanjosti je izgledal kot potomec stara plemenitaške družine. Pozorno je poslušal naš razgovor in nazadnje vprašal, od kod smo doma in kakšen jezik govorimo. Ko je zvedel, da smo Slovenci z Goriškega, je dejal: «Vot siete stati agregati allTta-lia per disgrazia nostra e vostra.« (Vi ste bili priključeni Italiji v našo in svojo nesrečo). Kasneje sem se večkrat spomnil besed Rimljana. Z njimi je bil obsodil zgrešeno politiko takratne Italije, ki je vse bolj te- (Nadaljevanje na 6. strani) dežu in nenadoma mi šine na misel, da bi jo lahko spravil v pest, v školjko in jo potem imel za okras na svoji omarici. Rita bruhne v smeh, ko ji svojo misel povem na glas. 2ivčno menca z nogami, ki niso navajene krila in ((ženskih« sandal in vedno najde nekaj, kar jo stori nemirno in nestrpno. Svoj govor spremlja s kretnjami, energičnimi udarci ob tla in bogato mimiko, ki da neko veljavo njenemu globokemu in rezkemu glasu. Sedaj šele začenjam zares verjeti, da je ta vroči ogenj, ki gori v najmanjšem njenem vlaknu, pristen in privlačen. Rita je e-dinstvena. Prodala je že na milijone plošč, povsod jo sprejmejo z navdušenjem, kritiki ji poklanjajo laskave pohvale. Njene pesmi vsebujejo vse, kar si žele današnji poslušalci — melodioznost, kričavost, šaljivost, lepo besedilo — v Italiji pa je še posebno postala popularna, ko se je za televizijske gladalce spremenila v navihanega Jurčka («11 giornalino di Gian Burrasca«), ki je soboto za soboto po televiziji razveseljeval staro in mlado. Katero dekle bi se znalo s tako naravnostjo vživeti v dogodivščine vihravega pobiča, kot je uspelo Riti? Njen zadnji uspeh, ki ga moram omeniti, je zmaga na «Cantagiru» in triumf v Moskvi, ko je morala zmagovalno popevko «Lui», proti vsem pravilom, ponoviti. Prejšnji teden pa so jo bralci revije «Tut-tamusica« izbrali za najboljšo domačo pevko. In to nenavadno dekle, Rita Pavone, sedi sedaj ob meni, pripravljena, da odgovori na vsa moja vprašanja. Sediva v upravi modernega hotela «Lucija» (na tem mestu se želimo zahvaliti direktorju omenjenega hotela, Frančku Kosovelu, krt'- mi je z razumevanjem »posodil« svojo pisarno, kamor sva z Rito zbežala pred »lovci na avtograme«), z nama je tudi pevkin oče, ki svoje hčerke ne pusti niti za trenutek same. Razumljivo, najprej mi je nekoliko nerodno, ker se bojim, da Rita ne bo sproščena ob njegovi prisotnosti. Gospod Pavone pa je nasprotno, zelo dober in uvideven oče, najin pogovor je stekel nemoteno, čeprav ga je zelo srbel jezik, ker bi bil Rito rad opozoril, naj bolj previdno odgovarja na nekatera »hudobna« vprašanja. — Lahko poveš nam mladim, ki živimo drugačno življenje od tvojega, kako se mlad človek počuti, če je tako priljubljen in slaven? — Verjemi mi, brez posebnih emocij spremljam svojo kariero Moj uspeh je prišel, ker je moral priti. Nekje sama pri sebi sem nanj računala mnogo prej preden me Je «odkril» Tedy Rano. Od tistega dne je šla moja pot strmo navzgor in potrudila se bom, da bo vedno tako. — Misliš, da si zaradi uspeha mini imiii m ii im m mm m iii milimi iiiii imiiiiiiiiiiitt iimm m niiiiMiuiiiiiMiimiiiii Minimum uiHiimiiiii IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Nlcolo Perusino v «0bčinski» Nicolo Perusino, ki razstavlja v občinski galeriji, se Je rodil prod enaintridesetimi leti v Poreču. Predstavlja se pa nam šele sedaj, ker živi v Rimu. Seznam mnogih osebnih razstav Pa priča, da razstavlja po pomembnejših mestih Italije, zlasti rad v obalnih krajih. Kliče ga pač morje njegove mladosti, ki ga pa na razstavi uidimo samo enkrat, in to je kot ozadje v sliki nZvepie-ni izviri». Ti so gotovo topli in Zatorej v trenutni uročim na nas ne morejo učinkovati tako osvežujoče kot belo razpenjeni tmdm padec v drugi podobi imenovani «Slap». Zato pa, nasprotno, večkrat ponazoruje liribovitost Čičarije. Kako dobro uspe dojeti naravne lepote olje z žitnim poljem pod sončno pripeko Ko stopimo na razstavišče, se nam torej Perusino predstavlja kot slikar oblikovne struje. O tem nas zlasti prepriča pri vhodu viseče olje z OVEN (od 21.3. do 20.4.) Primeren dan za razne posege v Javnih uradih. V svoji čustveni zadevi se posvetujte z zaupnim prijateljem. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ce še niste dokončno izgotovili svoj delovni načrt, skušajte pridobiti na času. S svojim smislom za stvarnost se boste gotovo znali obvarovati pred raznimi iluzijami. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Sporazumeli se boste z nekim svojim nepopustljivim, vendar treznim nasprotnikom. Ne izplača se vam, da bi v preveliki meri kazali svojo drznost. RAK (od 22.6. do 22.7.) Spričo nekaterih nepredvidenih težkoč, danes še ne boste dosegli svojega cilja. Z lepo besedo vam bo uspelo odpraviti nevaren spor med prijatelji. HOROSKOP LEV (od 23.7. do 22.8.) Od nepredvidene zaostritve nekega poslovnega odnosa boste imeli več koristi kot pa škode. Bodite v svojih stališčih bolj popustljivi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Spodbudno vzdušje na delovnem mestu, čeprav vas čakajo težavne naloge. Ne podlegajte neutemeljenemu strahu. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Preden se spoprimete z nevarnim poslovnim tekmecem, preglejte še enkrat svoje možnosti. Ugoden trenutek za sprejetje važnih odločitev. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Pazite na svoje izbruhe nestrpnosti, ki bi utegnili zmanjšati spoštovanje nekega gosta do vas. Zapletli se boste v neko čustveno pustolovščino. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Neka nova ideja vas bo spodbudila k večji dejavnosti. Povsem se boste prilagodili novemu okolju. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne popuščajte v svojih naporih zdaj, ko ste že na pol poti. V stikih s sesedi bodite bolj diplomatični. VODNAR (od 21.1. do 19.2.1 Važna sprememba v vašem poklicnem delu Utrdite slabe točke svojega življenjskega sistema. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Disciplinirajte svojo borbenost in jo usmerite proti bolj konkretnim ciljem. Premislite dobro še enkrat, preden se odpravite na neko potovanje. res odlično izvedeno glavo v molitvi poglobljenega kardinala in slike, kot so »Ribič «a Ltdu«, podoba sedečega dekleta, glavi škofov in žene. Kmalu se pa zavemo, da te slike ne tvorijo jedro razstave, temveč one, zbrane v zadnjem delu prostora. Te dajejo s prva izrazit vtis tn-formalnih zasnov. Citanje naslovov v katalogu pa nas opozori, da to ni tako, ampak, da se je v njih Perusino le bolj približal preprosti naravi, ki se zrcali v lepoti kraških kamenin, gledanih bolj od blizu Vsekakor je v njih posrečeno izbrana srednja pot med oblikovno tn neoblikovno strujo. To obenem dokazuje zgodovinsko u-pravičenost poslednje, saj nam je šele njen pojav omogočil uživanje takih izrezov mrtve narave, kot so podani v podobah tega mladega istrskega slikarja tn ki jih on imenuje npr. «Marmornate klade«, «Kamenja in suhljad», «Stari kamnolom». «0 puščeni kamnolom» itd. Med slikami s podobnimi naslovi pa zavzema prvo mesto o-gromno platno podobe k raške jame, ožarjene v rdečkasti svetlobi plamenic, ki skuša pronik-niti v tajinstveno temo podzemske noči. Opazno je, kako Perusino stremi za stilizacijo oblik kamnitih skladov, ki naj ga privede do prvobitnih oblik naravne lepote, ki so pač nujno geološkega porekla. V teh oljih je pravo bistvo Perusinovega u-stvarjanja, ki se je nekoč zgledovalo po onem furlanskih no-vorealistov. Ko ga je zajel tok abstraktne informalnosti, pa je Perusino v mrežo svoje slikarske dojemljivosti ujel bogati plen čudovite oblikovnosti od burje in dežja izoblikovanih k raških skal. MILKO BAMBIČ v čem prikrajšana? — V »privatnem« življenju, nekoliko. Ampak razumimo se, jaz sem še vedno svoj gospodar le jezi me, kadar slišim neumnosti na moj račun. — Ti je katera sttiar silno všeč in te tako mika, da bi jo hotela samo zase, a je ne moreš kupiti z denarjem? — Nisem še naletela t*a kaj ta" kega. Kar sem si doslej zaželela, sem vedno plačala z denarjem. Naj s tem v zvezi povem, da se bom na svoj dvajseti rojstni dan preselila v svojo novo vilo v A-ricci (Roma). Imenovala jo bom «LUlipuziana», v spomin na dni, ko so me prijatelji dražili, da prihajam iz Lilliputa, ker sem bila tako majhna. Moja vila je nekaj izrednega, zgrajena je po ameriško, opremljena je v beneškem slogu, prevladujeta barvi roza in sinje modra... Rita je zelo ponosna na svoj novi dom, ker je nastal samo po njeni »zaslugi«, odkar je začela peti je mislila nanj. 23. avgusta bo na »svečano otvoritev povabila, razen domačih in prijateljev, tudi novinarje, ki so kdaj grdo pisali o njej. Tistega večera bo oblekla prvo večerno obleko v svojem življenju in že sedaj se na tihem veseli, kako bo mama ponosna nanjo. — Kaj ti pomeni beseda »mama«? — Vse! — Kako je ime fantu, ki ti je prvi rekel, da te ljubi? — Nikomur še ni padlo na mi* sel, da bi mi rekel: «Ljubim te, Rita!« — Celo Nettinho, južnoameriški bobnar, ki ti je pisal ljubezenska pisma, tega ni poskusil? — Nettinho? Ne lomi ga! Bil je največja neumnost mojega življenja, ki pa je (na srečo) zrasla na drugem zelniku. — Katere lastnosti najbolj ceniš pri mladih fantih? Lepoto? — Kot vsako dekle, tudi mene najprej omami lepota, ampak me «fusti» navadno razočarajo s svojim neumnim čvekanjem. Zelo pa sovražim hinavščino in laž. — Ko ti rečejo, da si lepa, jim verjameš? — Misliš, da so ljudje slepi?! Saj vidijo, da nisem lepa, zato mi ne nikoli zinejo kaj takega. Meni pa je kar všeč, da sem taka... kakršna pač sem... Zona me oblije, če se spomnim na tiste mlečne lepotice, ki zadostuje, da odprejo usta, pa veš, kako jih moraš nazvati: gosi. — Pomisliš kdaj na to, da so na svetu ljudje, ki si žele kozarec vode? — Vem, da je takih ljudi mnogo. — Praviš, da st stara dvajset let. Pa še vedno bereš slikumce... — Seveda, ker so poučne! — Čeprav st dekle, vidtm. da se ne lepotičiš, Boby Solo pa— — Oh, ta je »mezzo matto«! Zelo je «važen» in antipatičen, škoda, ker nima tako slabega glasu. Vtepel si je v glavo, da bo posnemal velikega Elvisa Presle-ya, ki je mnogo lepši in bolj privlačen, da se Boby z njim niti primerjati ne more. — Ti je všeč Gtghola Cin-quetti? — Lepa deklica je, to priznam, njeno petje pa mi ni všeč. Vendar je tudi nekoliko neolikana. Spominjam se, da mi je na telegram, s katerim sem ji čestitala, ker je zmagala v Sanremu, odgovorila: »Tudi mene zelo veseli, hvala. Gigliola«. — Si slišala, kako je Gianm Morandi komentiral tvojo zmago na sCantagiru»? (»Ce bi bil Rita, ne bi bil tako srečen!«) — Sem in to me je zelo užalo-stilo. Tako netovarištvo zelo zamerim. Prve postojanke, na katerih je #vodil» Gianm, so bila mesta v njegovi pokrajini načrt v smislu zakonskih tfoločb, ter so v tej zvezi izrazili potrebo, da bi deželna uprava naredila vse kar Je potrebno, da bi iaiikb čfmprej pričeli z delom v vseh treh prizadetih pokrajinah in še posebej v videmski pokrajini, kjer je treba še izbrati zemljišča, na katerih naj zrastejo nova ljudska stanovanja. Na seji so razpravljali tudi o sedanjem položaju gradbeništva, kar se tiče gradnje ljudskih stanovanj v posameznih občinah tržaške, goriške in videmske pokrajine. Odbornik Masutto je pojasnil številne zakonske določbe, ki se tičejo ljudskih gradenj na našem področju ln zlasti tistih, ki pooblaščajo deželno upravo, da prispeva občinam ln ustanovam denarna sredstva za gradnjo ljudskih hiš. Zakon, ki pooblašča deželo, da podeljuje prispevke občinam in Avtonomnemu zavodu za ljudske hiše, in ki se nanaša na sredstva, s katerimi naj se gradijo nova stanovanja za družine, ki so morale zapustiti prejšnja bivališča, ker so bila ta neprimerna ln nezdrava, je bil že objavljen v uradnem biltenu dežele Furlanije — Julijske krajine in ga Je treba zato imeti za povsem veljavnega. Prav te dni je dežela razposlala prizadetim občinam pojasnila, kako naj se sestavijo prošnje za podeljevanje omenjenih prispevkov. Zdaj proučuje osrednja vlada drugo zakonsko določbo, ki pooblašča deželno upravo, da prispeva posameznim zavodom in gradbenim zadrugam tudi denarna sredstva za delno kritje obresti na podeljena posojila. Predvidevajo, da bo tudi ta zakonska določba v doglednem času objavljena, kljub temu, da morajo biti prej objavljene ustrezne izvršne norme. Te pa je pred časom že odobril ministrski svet, ter zdaj čakajo še na podpis predsednika republike. ZAHTEVA CGIL IN KMEČKE ZVEZE (ALLEANZA CONTAD1N1) Dežela naj čimprej izda zakon o ustanovi za kmetijski napredek Predlogi za sestavo zadevnega zakonskega osnutka Nova ustanova bo morala imeti demokratično strukturo Deželna Kmečka zveza (Allean-za coltivatori) in deželni odbor CGIL sta v zvezi z nameravano ustanovitvijo posvetovalnega deželnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in hribovsko gospodarstvo objavila skupno poročilo, ki pravi: Deželni tajništvi CGIL in Kmečke zveze (Alleanza coltivatori) sta proučili vest, da je deželni odbor odobril zakonski osnutek za ustanovitev deželnega posvetovalnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in hribovsko gospodarstvo, ki bi moral izvajati v naši deželi funkcije, ki pritičejo deželni ustanovi za kmetijski napredek. V zvezi s tem predlogom se je najprej pripomnilo, da je vprašanje ustanov za kmetijski napredek postalo aktualno po odobritvi v poslanski zbornici zakona o ustanovah za kmetijski razvoj ter po napovedani bližnji objavi norm za izvajanje deželnega statuta v kmetijskih zadevah. Pri tem je treba še omeniti, da je avtonomna dežela Sicilija prav v preteklih dneh ustanovila svojo ustanovo za kmetijski napredek, ki ima širdka pooblastila za posege ter demokratično strukturo. Potreba po ustanovitvi ustanove za kmetijski razvoj v deželi Furlanija-Julijska krajina izvira iz težavnega položaja, v katerem se nahaja kmetijstvo, ter iz potrebe, da se korenito spremenijo kmetijske strukture. Te spremembe morajo stremeti k zmanjšanju razlike med kmečkimi in nekmečkimi dohodki ter pospešiti tempo razvoja v kmetijski proizvodnji. Zato deželni tajništvi CGIL in Kmečke zveze zahtevata, da deželni svet prouči in odobri deželni zakon za ustanovitev ustanove za kmetijski napredek, ki naj bo zasnovana na teh bistvenih točkah: 1. ustanova mora predstavljati organ za izvajanje kmetijskega načrtovanja na vsem območju dežele ter mora delovati na osnovi načrta za reformo kmetijskih in tržnih struktur, ki ga je odobril deželni svet. V ta namen bo treba prenesti na ustanovo: a) vse informativne dejavnosti, ki pripadajo sedaj ustanovam, ki pod katerim si bodi imenom delujejo v kmetijstvu (vštevši konzorcije za izboljšanje zemljišč, kmetijske konzorcije, društva rejcev, ustanove kmetijskega kredita; , b) premoženje, inventar in teh nično osebje 'Vsedržavne Ustanove treh Benečij (Ente nazionale Tre Venezie), ki deluje na območju dežele; c) pooblastila, ki jih predvideva člen 3 zakona 1780 z dne 21. novembra 1939, s katerim je bil ustanovljen ENTV, da se zahteva prenos lastništva proti odškodnini neobdelovanih zemljišč, ki so potrebna za izvajanje načrtov u-stanove za napredek. 2. Ustanova za kmetijski napredek bo morala zasledovati naslednje cilje: a) pripraviti in izvajati deželne in krajevne načrte zn kmetijski razvoj; b) pomagati pri ustanavljanju novih obdelovalnih lastništev ter pri ustanavljanju zadružnih oblik za kmetijske dejavnosti pni kmetih in kmečkih delavcih; c) pripraviti splošne načrte za izboljšanje zemljišč kakor tudi načrte za odpravo razcepljenosti zemljišč na prostovoljni podlagi; d) določati in razdeljevati državna in deželna finančna sredstva na podlagi načrtov za razvoj; e) pomagati in urejevati vse dejavnosti pri pospravljanju, spreminjanju in zalaganju tržišč s kmetijskimi proizvodi, ter podpirati pri tem zadružne pobude; f) razviti vsakršno drugo dejavnost, ki naj koristi kmetijskemu načrtovanju. 3. Ustanova bo morala imeti demokratično strukturo tako glede sestave svojih vodilnih organov, ki bodo morali zagotoviti najširše predstavništvo sindikalnim in zadružnim organizacijam, kakor tudi na pokrajinski področni in občinski ravni. V zvezi s temi predlogi deželni tajništvi CGIL in Kmečke zveze zahtevata, da deželni odbor in skupine svetovalcev deželnega sveta pripravijo ustrezni zakonski osnutek. Deželni odbornik za javna dela in pokrajinski predsedniki Avtonomnih zavodov za ljudske hiše so nato vzeli v pretres ministrski sklep o podelitvi posebne pomoči ljudskim gradnjam v državi, zlasti kar se tiče finančnih sredstev, ki jih je država namenila gradnjam v okviru delovanja zavoda IACP. S temi sredstvi bodo izvedli poprejšnje gradbene načrte, ki jih niso mogli doslej speljati do konca zaradi nenehnega naraščanja stroškov za delovno silo In za gradbeni material. Te pomoči bodo deležni tudi zavodi za ljudske hiše v vseh treh pokrajinah dežele Furlanije — Julijske krajine. Sedaj proučujejo predložene gradbene načrte, da bi sestavili vrstni red gradenj, pač po nujnosti posameznih načrtov. iiiiimiiiiiiiiimiimiimmimfiiiiiiiiiimimmiiiiiiiimiiiiiiimmiiiinmiiiiiiiimimiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii ŠEL JE NA KOPANJE, DA BI PREBIL PROSTI ČAS Mlad finančni stražnik je utonil pri Sv. Jerneju Ko je nenadoma izginil pod morsko gladino, so tovariši mislili, da se šali DOMAČINI ODHAJAJO, TUJCI PRIHAJAJO Tržačani zapuščajo mesto z vlaki in z avtomobili Mnogi bodo veliki šmaren praznovali v bližnji kraški okolici . Re-kordno število potnikov v Jugoslavijo v prvih desetih dneh avgusta Za veliki šmaren pričakujejo tudi letos na Tržaškem mnogo tujih turistov, prav tako pa se mnogo Tržačanov pripravlja na odhod v hribe, na morje in k jezerom. 2e nekaj dni odhaja z železniške postaje več ljudi kakor po navadi, avtomobilski promet pa je dosegel rekordno višino. Policijske oblasti so postavile na najvažnejše ceste nove patrulje prometnih stražnikov, ki so opremljeni z novimi napravami za čedalje uspešnejše izvrševanje svoje dolžnosti, tako z radijskimi sprejemniki in oddajniki, elektronskimi merilci za hitrost, itd. Številni meščani se veselijo^ trenutka, ko bodo sosedje odšli iz mesta in izključili televizijski sprejemnik, tako da jih ne bo vsaj nekaj noči nadlegoval s svojim vreščanjem, številni drugi se pripravljajo na krajši izlet na Kras, na Repentabor, drugi zopet čakajo na nedeljski ognjemet v zalivu, itd. Pač vsak po svoje v teh pasjih dneh. Na obmejnih prehodih z Jugoslavijo je vsak dan nenavadno velik promet. V prvih desetih dneh avgu- sta je s potnim listom prekoračilo mejo več kakor pol milijona ljudi, kar predstavlja napredek za 37 odst. v primerjavi z ustreznim razdobjem lanskega leta, s prepustnico pa je šlo čez mejo približno 275.000 potnikov, to je 26 odst. več kakor lani. Na obeh straneh meje so ojačili število službujočih carinikov, tako da se promet lahko nemoteno odvija kljub navalu ljudi in vozil. Na jugoslovanskem konzulatu so izdali te dni več tisoč viz na potne liste prosilcem, ki se nameravajo zadržati v sosedni republiki po več kot tri dni. Predvčerajšnjim je stopil v veljavo nov sklep jugoslovanskih oblasti, da smejo namreč turisti s potnim .listom nesti s seboj, čez mejo do 10.000 dinarjev, vendar samo v bankovcih po 100 dinarjev. Tudi v notranjosti Italije pričakujejo te dni mnogo turistov, zlasti s severa. Minister za turizem in prireditve A. Corona je včeraj povabil pokrajinske turistične organizacije v državi, naj zbereio podatke o cenah turističnih uslug na posameznih področ- jih za prihodnje leto najkasneje do 15. septembra. Medministrski odbor za cene namerava namreč letos nekoliko pohiteti z izdajo publikacije s cenami turističnih uslug, ki jo vsako leto pošiljajo turističnim agencijam v raznih tujih državah. Medministrski odbor za cene je v tej zvezi razposlal turističnim organizacijam posebno okrožnico, v kateri je poudarjeno, da morajo hotelirji navesti tako ceno za prenočišče kakor tudi penzionsko ceno. Pri tem naj upoštevajo, da mora biti v to ce no vključena tudi raba morebitnega telefona v sobah, kakor tudi ni dopustno, da bi hotelirji posebej računali gostom ogrevanje sob. Minister Corona je k temu dodal, naj hotelirji po možnosti vključijo v penzionsko ceno tudi razne davke in turistične takse, tako da bo gostom vsakič predložen enoten račun za vse storjene usluge hkrati. Na koncu je minister hotelirjem priporočil, naj bodo zmerni pri določanju pen-zionskih cen, ter naj pri tem upoštevajo dejansko vrednost uslug, ki jih posamezni hoteli nudijo Nekaj metrov od obale pri Sv. Jerneju pri Miljah, blizu Lazareta, se je včeraj popoldne ob 14.30 utopil v morju 21-letni finančni stražnik Raffaele Giovannone po rodu iz Frosinona, ki je pripadal drugi četi finančnih stražnikov. Giovannone se je včeraj -popoldne, ker je bil službeno prost, v družbi z nekaterimi tovariši, podal v Lazaret na kopanje. Izbrali so si obalo blizu campinga in se podali v precej plitvo vodo. Ni znano ali je bil Giovannone vešč plavanja ali ne, bil. je približno 20 do 25 metrov od obale, ko je nenadoma izginil pod morsko gladino. Giovannone je namreč zašel na kraj, kjer so na morskem dnu globoke luknje. Nenadoma so mu zmanjkala tla pod nogami in je zaklical na pomoč. Tovariši so mislili, da se samo šali. Ko so mu priskočili na pomoč, je bilo že prepozno. Odnesli so ga nemudoma na prod, kjer so mu poskušali pomagati z umetnim dihanjem, toda ves trud je bil zaman, ker 'je Giovannone že Izdihnil. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji s postaje v Istrski ulici in bolničarji RK. Dežurni zdravnik pa ni mogel ničesar opraviti, ampak samo izpolniti zdravniško poročilo o smrti zaradi utopljenja. Po zaključeni preiskavi na kraju nesreče, so truplo nesrečnega Gio-vannoneja prepeljali v mrtvaško kapelo na pokopališču v Miljah, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Z novo vespo se je ponesrečil Na križišču Lonjerske in Vrdel-ske ceste se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča. 17-let-ni vajenec Lodovico Skodler iz Ul. San Pelegio 17, ki se je peljal navzgor po Vrdelski cesti na novi vespi, je trčil v fiat 600, ki ga je pred njim vozil 25-letni Vinicio Moreni s Pendice Scoglietto 14, ki je nenadoma zavil na levo. Pri padcu se je Skodler pobil in ranil po zatilju, čelu, desnem sencu, desni podlakti, stegnu, gležnju in roki. Na nevroširurškem oddelku se bo moral zdraviti 10 dni. Usoden padec na mostovžu pred domom Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice je predsinočnjim izdihnil 58-letni pomorščak Rodolfo Marcu-sa iz Ul. Milano 16, ki se je ponesrečil že 3. t.m. zvečer, ko je padel na mostovžu pred svojim stanovanjem. Marcusa, katerega so zelo bolele noge, se je tistega večera s težavo povzpel po stopnicah do vrat svojega stanovanja. Tam so mu verjetno zmanjkgle moči, da se je zgrudil na tla in se pri tem hudo pobil po glavi. Na pomoč mu je priskočila mati, ki je slišala zamolkel udarec padca ter poklicala rešilni avto RK. Marcu-so so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli s pridržano prognozo zaradi udarcev po glavi in nezavesti. Kljub zdravniškim negam pa je nesrečnik prevčerajšnjim podlegel hudim poškodbam. S plinom se je zastrupil Duševno bolan in razrvan, se je predvčerajšnjim zvečer 34-letnl ple-škar Fioretto Mitri iz Ul. Lorenzet ti 28 odločil za usodni korak in se doma zastrupil s plinom. Mladenič, ki je bil poročen, je, še predno Je izvlekel gumijasto cev z gorilnika, potrgal električne žice, da ne bi nastala kaka eksplozija in odnesel vazo z zlatimi ribicami na balkon. Potem je Mitri zaprl vsa okna in odprl pipico gorilnega plina. Okrog 0.30 je prišla domov njegova 64-letna mati Maria Svelti por. Mitri in našla sina že mrtvega. Pretresena od velike žalosti, je Sveltijeva poklicala na pomoč soseda 46-letnega pleskarja Pietra Suppinija, ta pa je poskrbel, da je obvestil agente letečega oddelka policije. Policisti so prihiteli v Mi-trijevc: stanovanje, hkrati pa je prišel tudi sodni zdravnik dr. Reich. Po opravljenih pregledih in formalnostih, so truplo nesrečnega Mi-trija prepeljali v bolnišnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Včeraj zjutraj se je v Ul. Giulia blizu Ul. Margherita ponesrečil 76-letni upokojenec Ettore Pascottini lz Drevoreda XX. septembra 88. Malo prej je odšel z doma, da bi šel na kratek sprehod. Ko pa je prispel v Ul. Giulia, se je nerodno spotaknil na pločniku in se zgrudil na tla. Nekateri mimoidoči so priletnemu moškemu priskočili na pomoč ter poklicali rešilni avto RK. Pascottinija so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Pri narodnem padcu se je Pascottini pobil po zatilju in izgubil zavest. Slovenski dijaški dom vlrstu ima v avgustu tečaj za po pravne izpite. Zato je v domu ves dan odgovorna oseba, ki lahko sprejme prijave za sprejem dijakov v šolskem letu 1965-66. Pozivamo starše, ki nameravajo prihodnje šolsko leto zaupati vzgojo svojih otrok dijaškemu domu, da vložijo prošnjo še ta mesec. To je še toliko bolj potrebno, da bo omogočeno Dijaški Matici v prvih dneh septembra rešiti vse prošnje za znižanje vzdrževalnine. Prijave sprejemamo za redne in za zunanje gojence. Uprava Slovenskega dijaškega doma Trst Prosvetno društvo Prosek Kontovel priredi v nedeljo 22. avgusta izlet na Bled ln v Begunje. * * • Prosvetno društvo «M, Matjašič« v Barkovljah priredi v nedeljo 12. septembra izlet v Opatijo, Volosko, na Reko, Sušak In Trsat. Potuje se s kolektivnim potnim listom. Prijave sprejema predsednik društva Venček Krečič, In sicer na domu v Ul. Bo-vedo 90 (tel. 30-597), vsak dan do 22 avgusta, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Za vpis je potrebna o-sebna izkaznica. * • • Prosvetno društvo (Andrej Cok« z Opčin priredi v nedeljo 22. avgusta enodnevni Izlet v Bohinj čez Vršič. Vpisovanje pri Draščkovlh. * • * Prosvetno društvo Igo Gruden Nabrežine priredi v nedeljo 22 avgusta t.l. avtobusni izlet v Logarsko dolino. Vse potrebne Informacije dobite na sedežu društva ob delavnikih od 16. do 17. in od 20.30 do 22 ure, v nedeljah od 10 do 11.30, kjer se vrši tudi vpisovanje. Sam je našel avto ki so mu ga ukradli Predvčerajšnjim zjutraj se je na komisariatu pri Sv. Soboti zglasil 44-letm pek Marino Cettin iz Ul. Campanelle 1-1 in agentom povedal, da so mu neznanci ponoči odpeljali avto fiat 500 TS 16224, ki ga je bil prejšnji večer pustil v bližini doma. Ko je izpolnil prijavo, je Cettin odšel domov, vendar je tudi sam hotel poskusiti, če bo mogoče našel svoj avto. Imel je srečo. O-krog 10. ure je zagledal svoj avto, ki so ga neznanci zapustili v Istrski ulici blizu stavbe št. 80. Ko se je približal, je Cettin opazil, da je bil avtomobil nekoliko potolčen. Utrpel je 5000 lir škode. Cettin se je nato vrnil na komisariat in povedal, da je avto našel. Agenti pa so kljub temu uvedli preiskavo, da bi izsledili neznance. Mali oglasi PRODAM kamion fiat 642 N prekucnik. Telefonirati na 73-21-64. SPDT sporoča udeležencem v Lepeno, da bo odhod avtobusa v nedeljo 15. t.m. ob 5.15 u. začetka Ulice Fabio Severo. Vljudno se prosi za točnost. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 13. avgusta 1965 se je v Tr stu rodilo 14 otrok, umrlo pa je oseb. UMRLI SO: 79-letni Ugo Stenta 76-letni Giuseppe Chert, 63-jetna Norma Pagan vd. Gregori, 63-letn-i Gio-vanni Paliaga, 78-letna Anna Novak 60-letni Giulio Miche-li, 57-letni Rodolfo Marcusa, 78-letna Rosa Carne-ra vd Toffoli. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul Roma 16; Al Gale-no, Ul. S. Cilino 36; Alla Madonna del Mare, Trg Piave 2; SanfAnna, Kolonkovec. Opoldanska služba lekarn Davanzo, Ul. Bernim 4; Gjdlna AllTGEA, Ul. Glnnastica 6; Al Lloyd Ul. Orologio 6; Sponza, Ul. Montor-sino 9. Šolske vesti Ravnateljstvo slovenske srednje tole v Dolini sporoča, da se Je priče-vpisovanje v 2. ln 3. razred. 81 bo zaključilo 25. septembra. Državna srednja šola s slovenskim učnim jezikom, Rojan, Ul. Montorsi-no 8 opozarja, da se je pričelo in bo trajalo od 25. septembra t.l VP‘" sovanje za drugi in tretji razred. Državna srednja šola pri Sv. J*‘ kobu. Ul. Frausin 14, vpisuje v 2. m 3 razred do 25. septembra Šolski skrbnik sporoča, da so bile objavljene lestvice kandidatov za su" plentska mesta na osnovnih šolah n* Tržaškem ozemlju za šolsko teto 19f>5-19C>. Interesent) si lestvice lahko “• gledajo na Šolskem skrbništvu, P" šolskih nadzorništvib in pri didaktičnih ravnateljstvih. Na Državnem znanstvenem liceju _ slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg i-azredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razre“,. s klasičnim učnim načrtom, se vrs vpisovanje za šolsko leto 1965-1*“® vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guardiella st. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1965. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prhnejo vsi popravni Izpiti — sPrr[ jemnl za klasični licej — vstopi" in razredni — v jesenskem izPjJi nem roku šolskega leta 1964-19fi3 dne 1. septembra ob 8.30 s pismenim Izpitom iz slovenščine. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1964-1965 14. septembra ob 8.30 s pismenim Izpitom Iz Italijanščine. Državni tehnični trgovski zavod ((Carin, sporoča, da bo letos ustanovljen večerni tečaj za dijake-de-lavce. Tečaj se bo začel z zaiiej' kom šolskega leta 1965-66. Trajanje tečaja in njegov program sta enaka običajnim dnevnim tečajem. Oo koncu študija dobijo tečajniki sp>1" čevalo knjigovodje (ragioniere) 10 trgovskega izvedenca. Za vpis v razne razrede naj “e prizadeti zglasijo v tajništvu šole v Ul. Diaz štev. 20 od 11. do 12. ure. Poletne prireditve Danes v Miramaru: predstava «LU*j in zvoki« ob 21. in ob 22.15 v italijanščini (Massimiliano e Cario-ta«. Nazionale 16.00 «E1 Cid« Technicol°r. Charlton Heston, Sophia Loren.h,to Arcobaleno 16.00 «11 pugno ProlD ‘ delFagente VVarner« Eddie Consta tlne. Excelsior Zaprto zaradi počitnic. Fenice 16.30 «Lo sperone nero« leC nicolor. , Grattaclelo 16.00 «Hotel delle. verg' ni» Techmcolor. Nancy Kwan. povedano mladim pod 14. letom. Alabarda 16.30 «La montagna di ce« Technicolor. Richard Harris Po romanu E. Salgarija. Filodrammatico 16.30 «1 4 volti delia 10,JU «1 T v —■■ . vendetta« Colorscope. Lex BarK, j Aurora 16.30 «1 magnlflci Brutos West» , Cristallo 16.30 »Caccia al Iadro« ry Grant, Grace Kelly. Technic lor- 10- Garibaldi 16.30 «La valle dell’eco nante« Technicolor. Kirk Morri ■ Capitol 16.00 «Saul e David« Tecm co-lor. Gianni Garko. , lmpero 16.30 «Mezzogiorno dl Vittorio Veneto 17.00 Revija nalnih filmov. «La morte nera« — Prepovedano mladini pod 14. leto Moderno Počitek. . , Astra 17.00 «La dove scende U 50 ’ Astoria 17.00 «Danza macabra« m povedano mladini pod 18. letom-Abbazla 15.30 «1 fratelli senza Pd ra« Technicolor. Robert Taylor. » wart Granger, Ann Blyth h. Ideale 16.30 «Amore facile« F‘ran j Ingrassia. Prepovedano mladini P 14. letom. LETNI KINO Paradiso 20.30 «OSS 117 mina^. Bangkok« Scopecolor. A.M. P,e geli. R. Hossein. Satelltte 20.30 «Cartouche» Tec pful lor Claudia Cardinale-, J«an r Belmondo. LADJE V PRISTANIŠČU N 2' Mornar, riebtnje, Zelengora. prijed, Iž, Belakrajina (Jugosla J C. d, Catania, Vicenza, C. ColornP°-iris. L. Lauro, A. Volta. Satur Vulcania, Portorose, Adige, bu p Citmar, Saipa d. o* (Italija), Altalr.^Asto^ Eroe, Piave, Citmar, Saipa atlantic II Valeria, Chichin št. 25. Kum (Panama), Densu River (Gana). . ritrea, Axum (Etiopija). Mang (Grčija) TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča svoje cenjene odjemaloe in obiskovalce, da bo zaPr a od 12. do 18. t. m. Preden greste na dopust naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo! 15 - dnevna naročnina L 500 14. avgusta 1965 TATOVI MA D!LU Vljudna, neznana obiskovalka je ukradla zlato zapestnico Neznanci so vdrli v transformatorsko kabino in odnesli za 150.000 lir vrednosti aparatov Neka tatica, ki se je s pretvezo vštulila v pritlično stanovanje družine Zeriul v Ul. Glnnastica 34, ie naskrivaj odnesla zlato zapestnico z osmimi zlatimi obeski, ki je bila vredna 50.000 lir. Neka ženska je predvčerajšnjim *.1utraj potrkala na vrata stanovanja in Glusta Zeriula prosila, če ci lahko govorila z njegovo ženo *1' z 20-letno hčerko Nerino. Ker tedaj niti ene niti druge ni bilo do-tna. je Zeriui povabil neznanko v stanovanje, da počaka na ženo in na hčer, ki bi se bile morale kma-jurvmitl. Neznanka je čakala pri-b: "r>o četrt ure, medtem ko'je Ze-T "• opravljal svoja običajna dela. č'etrf ure kasneje se je ženska spomnila da bi morala nekam iti 111 Je Zeriulu obljubila, da se do vrnila Mati in hči sta se vrnili čez ne-*®1 časa domov in oče jima je povedal, da ju je iskala neka ženska, zenski sta se začudili, ker nista Pričakovali obiskov. Tedaj pa se je Norma spomnila :n pogledala v nekem predalu v spalnici. Takoj je ugotovila, da je bii ženski obisk Te Pretveza ter da je istočasno izgi-n,'a zapestnica Nerina se je zglasila na letečem ®ddelku policije, kjer je tatvino Prijavila. Agenti so uvedli preiskavo- da bi izsledili neznano tatico. .. Tat°vi in tatiči pa se ne zadovo-tjuje.io samo z zlatnino, kradejo ce-*° transformatorje, električne štev-ce*n razne električne instrumente. Tokrat so neznanci vdrli v trans- formatorsko kabino, ki jo je Acegat postavila v Miramarskem drevoredu. Tatovi so svoj podvig opravili v noči med torkom ln sredo, naredili veliko luknjo v vratih iz lahkega železja in tako prišli v notranjost, kjer so pobrali vse, kar sa je dalo odnesti. Tatvine se je predvčerajšnjim zavedel uslužbenec Acegata 28-letni inž. Gaetano Romano iz Ul. Castagneto 12. Zglasil se j 3 na komisariatu v Barkovljah, k)er je tatvino prijavil in povedal, da so bili aparati vredni 150.000 lir. Preiskava je v teku. Dolgoprstni sladkosnede! pa so v torek popoldne ukradli avtomatični razdelilec bonbonov pri vežnih vratih slaščičarne v Ul. Settefontane 23, katere lastnik je 32-letni Mario Michelutti s Trga Mioni 5. Ko je opoldne Michelutti žanri trgovino, je avtomat še stal ob vratih, ko na se je tri ure kasneje vrnil, da bi trgovino spet odprl, avtomata ni bilo več. Tatovi so s silo razbili žabico in odnesli aparat, ki je bil z bonboni vred vreden 20.000 lir. Michelutti se je zglasil na komisariatu Stare mitnice, kjer je tatvino prijavil. Požar suhljadi V bližini stavbe štev. 4 v Ul. Derin je predvčerajšnjim popoldne izbruhnil majhen požar suhljadi. Gorela je suha trava in grmičevje. Prihiteli so gasilci, ki so požar kmalu pogasili. mm na L fncii\ Wk Predvaja danes, 14. t. m. ob 18. uri Totalscope Eastmanco-lor film: TARAS Ulili A n COSACCO (KOZAK TARAS BULBA) Igrajo: AVLADIMIR MEDAR, FRAN-COIS PORON, LORELLA DE LUCA in drugi KlSfO «1B1S»,:BB0IEK Predvaja danes, 14. t. m. ob 19.30 Technicolor komični film: I DUE TORERI (BIKOBORCA) *8rata: FRANCO FRANCHI ln CICCIO INGRASSIA pilula v trstu Čampo Marzio 12 >el- 31985 fiat °9]ejte si, preglejte, preizkusite V s,roki izbiri Kodelov in znamk na6^®Ve Pri plačilu _^°broke in z nizkimi predujmi Ustava je stalno odprta zanesljiv nakup Pri katerem prihranile rabljena vozila ,udi z jamstvom Po najugodnejši ceni S SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU Ker nobeno podjetje ni hotelo prevzeti dela so za 39 odst. podražili gradnjo osnovne sole Izvolitev komisij in odborov - Prispevek CRI in godbi na pihala V četrtek zvečer se je v Doberdobu sestal občinski svet, ki je izvolil večje število komisij. Najprej so prebrali zapisnik zadnje seje, potem pa so prešli na volitve občinske volilne komisije, ki jo sestavljajo štirje stalni člani in štirje namestniki. Za stalne člane volilne komisije so bili s tajnim glasovanjem izvoljeni Karel Černič, Mario Lakovič, Slavko Gergolet in Benito Ferletič, ki predstavlja manjšino: namestniki so Leopold Višintin, Andrej Gergolet, Giulio Gergolet in Bruno Pahor, predstavnik manjšine. Za občinskega predstavnika so v odbor šolskega patronata izvolili občinskega zdravnika dr. Gelica Giaconija ter občinskega svetovalca Jožeta Pahorja iz Jamelj. Dve komisiji so nadalje izvolili za konzorcij zdravnika in konzorcij živinozdravnika. V zdravniški konzorcij so izvolili naslednje predstavnike: Jožef Peric, Andrej Gergolet in Slavko Ferletič, v živlno-zdravniški konzorcij pa Jožefa Pahorja, Marijana Lakoviča ter Jožefa Ferfoljo. V občinsko komisijo za prizive proti odmeri občinskih davkov so izvolili naslednjih 14 predstavnikov vseh vasi občine Doberdob: Emil Jarc (Doberdob), Alojz Peric (Poljane), Josip Gergolet (Poljane), Stefan Vižintin (Devetaki), Josip Gergolet (Doberdob), Ivan Gergolet (Doberdob), Mario Ferfolja (Doberdob), Andrej Lakovič (Doberdob), Karel Semolič (Jamlje), Josip Legiša (Jamlje), Anton Pahor (Jamlje), Josip Krulc (Dol), Alojz Boneta (Dol) in Karel Černič (Doberdob). V komisijo za sestavljanje seznama porotnikov sta bila poleg župana Andreja Jarca izvoljena še Bruno Pahor iz Jamelj ter Josip Ferfolja iz Doberdoba. Svetovalci so nato odobrili sklepa občinskega odbora. Prvi sklep se nanaša na 140.000 lir Italijanske, mu Rdečemu križu za prevoz bolnikov (plačali ga bodo v desetih obrokih), 40.000 lir pa so podelili godbi na pihala.^osno,. Odobrili so tudi podražitev grad nje šolskega poslopja v Doberdobu, kjer se na„,d!veh dosedanjih dražbah ni prijavilo nobeno podjetje. Dosedanjo ceno, ki je znašala 13 milijonov lir, so sklenili zvišati za 39 odstotkov. zavod premestili v izpraznjeno občinsko poslopje zavoda «Dante» v Ul don Bosco, ki se bo preselil v .popravljeno poslopje bivše bolnišnice pri Rdeči hiši. S takšno ureditvijo bi se mogel .ustanoviti še ženski oddelek tega zavoda. PSDI proti razpisu novih volitev Kakor druge stranke je tudi PSDI povedala, kaj misli o sestavi odborov v naši pokrajini, zlasti v Gorici. Socialdemokratska stranka trdi, kar sta poprej izjavila tudi KD in PSI, da volilni izidi od 13. julija narekujejo sestavo odborov levega centra v vseh krajih z nad 5000 prebivalci. Tista stranka, ki bi preprečila uresniči- za nekoristno ponovitev volitev v nekaterih občinah, kjer ni mogoča nikakršna drugačna večina kot sredinsko levičarska. V Gorici bi odbor KD-SDZ lahko životaril samo nekaj mesecev ali let ter bi se razbil zaradi notranjih protislovij, kr so očitna za vsakogar, kdor je v 'zadnjem času sledil obravnavi najvažnejših vprašanj v goriškem občinskem svetu. Pokrajinsko tajništvo nadalje poudarja, da ne bo pomagalo nikomur, ki bi hotel pozabiti sprejete obveze pred volivci, odnosno bi povzročil nove volitve. Nove volitve bi namreč žalile načela demokracije ter bi čez nekaj mesecev prisilile stranke levega centra znova obravnavati vprašanja, ki danes povzročajo spore, edinole s to razliko, da bi bili spori pozneje še hujši. PRAZNIČNO VZDUŠJE NA GORIŠKEM Na tisoče turistov si želi za veliki šmaren lepo vreme Ogromen avtomobilski promet na cesti Benetke-Trst in Irbiz- morje Naporno delo prometne policije, karabinjerjev in mestnih stražnikov Velik promet na mednarodnem prehodu Rdeča hiša Gorica se lzpraznjuje; že ves te- akih avtomobilov gneča na cestah se ne spravlja v nevarnost le voz- \_TU 1 IGCl OC atjllJ LtJL, , v ia. den; vsak dan se bolj krči številči njenil. prebivalcev. Zapuščajo svoje domove ter si za nekaj dni izbirajo druga bivališča. Kljub temu Gorica ne kaže podobe izumrlega mesta. V popoldanskih urah in zvečer, posebno pred večerjo, so skoraj popolnoma zasedeni stolčki pred kavarnami na Korzu. Na njih sedi sem pa tja kakšen neznanec, ki po obleki ter po fotografskem aparatu okolj vratu razodeva, da «ni naš», drugače pa srečuješ znance, prijatelje, ki jih potovalna mrzlica še ni pregnala iz mesta.' Med njimi jih bo prav gotovo veliko, ki bodo preživeli velikošmarenske praznike doma. «Ni sicer najbolj moderno, zato pa morda bolj koristno«. Tako nekateri modrujejo te dni, ko postaja zaradi inozem- tev te volje, bi bila odgovorna Trgovina s konfekcijami Pitassi modernizira svoj obrat v Gorici Razpolagala bo z okoli 1.500 kv. metri površine v dveh nadstropjih ■ Še tri gradbišča v mestnem središču Premestitev zavoda «Santa Gorizia» Občinska svetovalca Zuccalli in Rovis sta opozorila župana na bližnjo zaporo zavoda «Santa Gorizia«, ker nima sredstva za svojo dejav- nost. Svetovalca predlagata, da bi i bo v dveh zgradbah s skupnim ..................................................mn.....iiimiiniininiiliiii>iiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiii«iu*ii«iiiiiii‘**iiiiiiiiiiiiniiHiH ZLOČIN V PODCERKVI V BENEŠKI SLOVENIJI Lovrečič Zuanič je z motiko ubil svojo teto Marijo Mulič Hude socialne razmere v tej hribovski vasi so botrovale temu strašnemu zločinu - Mladenič je zbolel za jetiko na delu v Nemčiji - Karabinjerji so ga našli na cesti med Fojdo in Čedadom Kriza v gradbeništvu Je tudi na Goriškem precejšnja. Večjih gradbišč, z nekaterimi izjemami, sploh ni, zidarji so zaposleni z manjšimi deli, marsikdo pa dela tudi na lastno roko, tako da marsikatero gradbeno podjetje ne dobi delavcev, kadar jih potrebuje. V samem mestnem središču v Gorici so tri delovišča, ki pripadajo podjetju Sgubin. Med zelo pomembno spada gradbišče na Korzu, kjer so v teku obsežna dela za modernizacijo konfekcijske trgovine Pitassi. Lokali te veleblagovnice se bodo do zimske sezone, ko bodo dela v glavnem zaključena, neprimerno' povečali. V pritličju bo kgkšnih 60 metrov dolga hala, pa tudi v prvem ■ nadstropju bodo veliki prodajalni psostOTi, kjer bodo razmeščeni posamezni oddelki moške, ženske in otroške konfekcije. Skupno bo znašala površina preurejene trgovine kakšnih 1.500 kvadratnih metrov. Trgovina Pitassi, ki ima svoj sedež v Gorici, prodajalne pa v raznih večjih italijanskih mestih, bo s tem korakom postala največja in tudi najmodernejša konfekcijska trgovina v Gorici, ki bo nedvomno izpolnila vrzel na tem področju. Se dve delovišči pa sta v Ul. Ga-Tiiei, odnosno v Ul. 9 avgusta, kjer dvoriščem več desetin večjih in srednjevelikih stanovanj, ki so povečini že vsa razprodana. Četrto večje delovišče v mestnem središču je na križišču Ulice Leoni (bivša livarna Prinži), kjer podjetje Caselgrandi gradi veliko stanovanjsko poslopje. Zaplemba pokvarjenega piva v Novi Gorici Organi medobčinske inšpekcije v Novi' Gffrie{>-S(S prejšnje dpi izločili iz •brOdaje nekaj nad 16:000 litrov p«WtteHega piva. Podjetju »vino4 Goriča« je 6.9001 'litrov dobavila pivovarna «Laško», 9 tisoč 700 litrov pa pivovarna «U-nion» iz Ljubljane. Inšpekcija ta primer raziskuje ter bo proti krivcem uvedla najstrožje ukrepe. Urnik trgovin za veliki šmaren Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča urnik trgovin za veliko šmarenske praznike: Danes, 14. avgusta: vse trgovine lahko zaprejo ob 20. uri, mesnice bodo odprte tudi popoldne, in sicer od 17. do 20. ure, pekarne bodo prodajale kruh tudi za naslednji dan; isto velja tudi za mlekarne Jutri, 15 avgusta razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure, bodo vse ostale trgovine brez izjeme zaprte ves dan. V ponedeljek, 16. avg: v dopoldanskih urah bodo do razprodaje kruha in mleka odprte mlekarne in pekarne, mesnice bodo odprte od 6.30 do 11. ure, vse ostale trgovine, vštevši cvetličarne, bodo zaprte ves dan -Potovalni agenciji APPIANI in IOT bosta zaprti v soboto po pol dne ter v nedeljo ljj. por.gdeTJek 15 in 16 avgusta. Žgornj) poslovni čas trgovin velja v vseh občinah goriške pokrajine razen v kopali škem področju Gradeča Pokriti trg v Gorici bo danes odprt do 20. ure, v nedeljo ln ponedeljek pa bo ves dan zaprt. Občinsko kopališče bo danes odprto do 20. ure, v nedeljo 15., po-nedeljea 16. .in torek 17. pa zaprto ves -dan. Mestni avtobusi bodo v nedeljo 15 avgusta vozili po nedeljskem urniku, v ponedeljek 16. avgusta pa kot običajnp ob delavnikih. vedro hujša ln vožnja za volanom prava muka Na dveh glavnih cestah naše pokrajine, in sicer na cesti, ki pelje iz Benetk mimo Cervignana v Trst, in po cesti, ki pelje skozi Kanalsko dolino in čez Videm proti morju, je kakor na mravljišču: kolona avtomobilov v eno in drugo smer. Na križišču pri Vlila Vicen-fcina, kjer se odcepita cesti v Gra-dež in v Trst, so našteli v enem dnevu 30.000 vozil: 12.000 v smeri proti Gradežu ter 18.000 proti Trstu. Na trblškl cesti so našteli okoli 15.000 vozil. Avtomobili italijam ske registracije so v manjšini; vse polno Je nemških, avstrijskih, francoskih, angleških in drugih evropskih avtomobilov. Pri tolikšnem prometu imajo patrulje prometne policije in karabinjerjev polne roke dela. Za pripadnike teh dveh korpusov ni počitnic, ampak morajo še bolj zavihati rokave. Tudi mestni stražniki v Gorici so okrepili svojo budnost ter pazijo na promet na vpadnicah. Ves dan do polnoči stalno krožijo patrulje z avtomobili in motocikli, vzpostavili pa so tudi patrulje s kolesi. Njihovo delo se zaključi okoli polnoči, ko gredo občani spat; takrat pa so že na delu nočne patrulje kvesture, Te dni bodo okrepili tudi službo na prehodih, kjer se promet veča iz dneva v dan. Italijanski kakor tudi inozemski turisti v ogromnem števil i obiskujejo Istro in Dalmacijo, pa tudi v bližnjih področjih Slovenije jih Je izredno veliko. TI kraji so zlasti zanimivi za prebivalstvo naše dežele. Za veliki šmaren ponavadi ni lepega vremena. Vsaj lansko leto je bilo grdo. Letos Je vreme vsaj doslej kot nalašč za potovanje. Vsi, ki odhajajo, upajo, da bo tako tudi ostalo Z njimi Izražajo takšno u-panje tudi tisti, ki bodo ostali doma Ker že ne bodo Imeli drugega od teh praznikov, naj Imajo vsaj zadovoljivo vremo- ntkov, ki se vozijo po tej cesti, ampak se povzroča škoda predvsem občinski upravi, ker bo morala namestit! novega. In kdo ga bo plačal? Plačali ga bomo vsi občani s svojim' davki. Mestna policija Je uvedla preiskavo, da ugotovi krivce ter Jih kaznuje. Vozni red vlakov V vasi Podcerkev, v občini Foj-da, na pobočju prelepe, zelene gore Ivanac je 30. julija okoli osme ure zvečer 18-letni Lovrenc Zuanič z motiko ubil svojo teto Marijo Mulič, ko se je vračala s senožetj, kjer je nabrala nekaj trave za živino. Dogodek se je dogodil na strmi stezi pred vhodom v vas, kjer Je mladi Lovrenc dočakal svojo teto, j! iztrgal iz rok motiko in jo začel tolči, najprej najbrž po nogah, in ko je padla, še po glavi, ter zbežal, ko je videl, da je utihnila, da je obležala In se ni več zganila. Zbežal je in odnesel s seboj motiko ter jo kasneje na begu odvrgel. Na kričanje nesrečne žene je pritekla lz hiše svakinja umorjene Muličeve, Zofija Zusslno, videla sina, ki je dvigal roke In Izginil po stezi ter svakinjo, ležečo nepremično na tleh in vso okrvavljeno. Na kraj zločina je pritekel župnik Al-do Rossi, ki mu pa ni ostalo drugega kot. da je dal umirajočo Mu-ličFvc v sveto olje. Javili so karabinjerjem, kaj se je zgodilo, toda nihče iz vasi ni hotel nič povedati in tudi ne iti z njimi, da bi jim pomagali loviti pobeglega mladega morilca. S težavo so karabinjerji zvedeli, da ležita nad vasjo Podcerkev, ki leži 687 m vlsoKo, še dve vasici, in sicer Pedroza 760 m ter Drejan tudi okoli 800 m visoko, kjer pa živi le nekaj družin, ker se je že večina odselila v emigracijo. Vsi so mislili, da se mladi morilec skriva tam gori nekje v teh zapuščenih krajih, toda karabinjerji, ki so ga začeli povsod iskati, so ga našli popolnoma na drugem kraju na navadni cesti, ki pelje iz Čedada v Fojdo. Bil je ves zmeden in izčrpan, premočen do kože in še krvav po hudem zločinu, kij ul? temu da je celo noč hodil po hribih okoli Fojde. Pustil se je mirno prijeti in odpeljati v zapor. | niči za bolne na pljučih, a sestra Namestniku državnega pravdnika Pija je poročena v Orsariji. dr. Mellanu je rekel, da je bil hud na teto, ker ga je obrekovala, češ tla ni zdrav in da ni za nobeno rabo. tako da se ni upal iti nikamor ter da so mu teta in njeni pretili, da ga ubijejo, pa da bi jo že sam prej ubil, če bi bil imel puško. Tako pa jo je pričakal, ji iztrga! motiko in pobil. Oba dnevna lista, ki sta razširjena po videmski pokrajini: beneški «11 Gazzettino« in videmski «Messagge-ro Veneto« sta pisala, da je bil mladi Lovrenc duševno neuravnovešen, da je trpel od manjvrednostnih kompleksov ln od preganjavice. da še več, da je bil toliko duševno bolan, da ga je krajevni občinski zdravnik dr. Gan-dio v Fojdi pred dvema mesecema preg'edal in predlagal, da bi ga spravili v kak odprt oddelek bolnice za živčne in duševne bolezni, toda ni bilo sredstev, da bi njego-ga mati to Izvršila. Kaj Je torej nagnalo mladega slovenskega fanta v gorski vasi Podcerkev, da se je spravil z divjo in naravnost noro silo nad svojo teto? Tolmačenja listov nas le delno prepričujejo, več svetlosti mečejo na to mračno dejanje, strahovito žalostne razmere, v katerih tičijo po vrsti vse slovenske vasi 1» hribih Beneške Slovenije. Lovrenc Zuanič Je visok plavolas fant, star 18 let, ki je šel že pred dvema letoma s 16 leti z očetom Aldom, bratom Dariom in stricem Hijeronimom, možem ubite tete, na delo v Nemčijo. Tam Je nekaj mesecev delal na raznih krajih, toda so ga nemške oblasti kmalu vrnile, ker so ugotovile, da je zbolel na pljučih. Njegov le nekaj let starejši brat Dario pa se že nekaj let zdravi v neki nemški bol- DE2URNA LEKARNA Danes ves dan In ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI v Raštelu št 26, tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici raj-višjo temperaturo 26 stopinj ob 14.30, najnižjo 13 stopinj ob 4.40; povprečne dnevne vlage je bilo 76 odstotkov. Vandali razbili varnostno zrcalo v Kraški ulici Neznanci so v tej noči razbili varnostno zrcalo na ovinku, ki ga Kraška ulica napravi pri mestni klavnici. Poškodba ni nastala po nesreči; zrcalo so razbili s kamnom. ki so ga vandali vrgli vanj. Takšno ravnanje dokazuje, kako mali pomanjkanja čuta do skupnih stvari imajo nekateri gorički mladinci, ki so zrcalo razbili, S tem ODHODI PROTI TRSTU: 0 19 (A). 5 41 (A), 6.42 (A). 7.39 (D). 8.07 lA). 8.31 (D), 11.07 (A), 1402 lA>. 16 31 (A), 18.14 (DD), 18 42 (A). 20 04 (A). 21.37 (A), 21.59 (D), 23.04 (DD*>. PROTI VIDMU: 4 28 (A). 6 25 (A). 6.57 (D). 726 (A). 8 06 (D), 10.52 (A), 13.00 (D). 13.43 (A). 15 36 (A), 16.16 (DD*'), 17 42 , 1991 (A), 2003 (D), 21.01 (A), 2136 (D). 23.03 (A). V NOVO GORICO: 8.55 »A), 14.07 (A). 20.16 (A). PRIHODI IZ TRSTA: 4.27 (A), 6.22 (A), 655 (D), 7.24 (Al, 8.05 (D), 10.49 (A), 12.59 (D). 13.38 (A), 14.15 (DD"), 15.34 (A), 17.39 (A), 18.56 (A). 20.01 (D), 20.57 , ie Standreia. Mladima novoporo-čencema izrekajo ob tej priliki najtoplejše čestitke vsi štandrežki mladinci kakor tudi člani domačega prosvetnega društva. Pridružujeta se jim tudi uredništvo in uprava našega lista. Prispevki živinorejcem za nakup močnih krmil Deležni so jih kmetje, ki redijo selekcionirano govedo Pokrajinska zveza živinorejcev je kmetu izplača zaradi dveh razlo- pripravila skupno s kmetijskim gov: ker je lahko deležen ugodno- nadzorništvom načrt, na podlagi katerega so živinorejci, ki imajo selekcionirane goveje živali in teleta, prejeli državni prispevek v višini 40 odst. stroškov za nakup koncentrirane krme sestavljene iz protein, mineralnih snovi in vitaminov. Za skupno vsoto okoli 8 milijonov lir so razdelili 3,3 milijo, na lir prispevkov. Za razdelitev te vsote so sklicali štiri sestanke v Krminu, Gradiški, Ronkah in Fossalonu, na katerih sti, ki jih Kmetijsko nadzorništvo nudi s pomočjo državnih prispev-kov in ker so hlevi s selekcionirano živino donosnejši. Tudi v drugi polovici tega leta bo Zveza živinorejcev nagradila kmete, ki redijo bikce in teličke ter jim bo nudila močna krmila po ugodnih cenah. Za te pobude je namenjenih nad 30 milijonov Ur, od katerih bodo Kmetje prejeli prispevek v višini 20 milijonov. V tej zvezi Je potrebno pouda-je predsednik Zveze živinorejcev i riti razumevanje Trgovinske zbor- prof. Marsano govoril o raznih aktualnih vprašanjih. Poudaril Je veliko važnost živinoreje v kmetijstvu, posebno še gojitev selekcionirane živine. Reja takšne živine sa niče zaradi te pobude, saj je antl-cipirala ves znesek; država in dežela bosta plačali svoj delež šele ob koncu leta, ko bo napravljen obračun. Na Korzu urejujejo prodajalno Pitassijeve konfekcijske trgovine. Na sliki je okoli 80 metrov dolg prostor v pritličju, ki so ga pravkar pokrili OBVESTILI BORA Kot vsako leto bo Sz Bor tudi letos priredilo tradicionalni športni teden ob običajnem datumu. Da bi se izognili pripravam v zadnjem trenutku za ta naš največji zamejski športni dogodek poziva prireditelj vsa društva, ki se nameravajo udeležiti te prireditve naj pravočasno določijo svoje reprezentance, tako da bo mogoče začeti z vpisom prej kot prejšnja leta, da bi se tako izognili hudim težavam,. na katere je naletel prejšnja leta prireditelj vsled kratkega prijavnega roka in velikega števila uaeleiencev. Prireditelji prav tako pozivajo vsa društva, da v okviru svojih možnosti nabavijo za vse svoje tekmovalce (v tistih disciplinah, kjer je to običaj,) enake športne drese ter tako ne le olajšajo delo sodnikom in organizatorjem ampak tudi prispevajo k lepšemu koreografskemu uspehu športnega tedna in seveda tudi ugledu lastnega društva. Razen tega svetuje prireditelj, naj začno tekmovalci in ekipe pravočasno trenirati in se pripravljati na tekmovanja, tako, da bodo prispeli na igrišče tudi tehnično dobro pripravljeni. • • * Sz Bor sporoča, da bo v ponedeljek, 16. t. m. na stadionu «Prvi maj» pri Sv. Ivanu v Trstu, Vrdelska cesta 7, sestanek predstavnikov vseh tistih društev, ki bi se letos rada udeležila nogometnega turnirja ob priliki športnega tedna. Sestanek bo ob 20.30. Sz BOR AneriKA VSE NAJBOLJŠE SILE V BORBI Start za pokal Evrope Pobudnik tekmovanja je preminuli Bruno Zauli Po Evropi postajajo vse bolj popularna tekmovanja državnih prvakov. Nogometni turnir prvakov je tako dosegel skoraj zanimivost svetovnega prvenstva. Javno mnenje zelo sledi tudi turnirju košarkarjev, tekmuje se v odbojki, vaterpolu, rokometu, namiznem tenisu, z letošnjo zimo pa bodo to evropsko klubsko prvenstvo začeli tudi v hokeju na ledu. V atletiki, športu za posameznike, takega tekmovanja do sedaj še ni bilo. Letos pa se bodo končno pomerili tudi atleti. Pobudo za «Po-kal Evrope« je dal 1. 1962 predsednik italijanskega olimpijskega odbora Bruno Zauli. Načrt sprva ni doživel velikega uspeha. Razne državne atletske federacije pa so se sčasoma sprijaznile in tako bodo čez teden dni atleti in atletinje že startali. V konkurenci sicer ne bo- •iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiMniiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiMniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PLAVANJI Zopet evropski rekord Angležinje Elizabeth Long BLACK POOL, 13. — Angleška plavalka Elizabeth Long je še enkrat izboljšala evropski rekord na 200 m prosto, ki ga je predvčerajšnjem dosegla s časom 2’16”2. Angležinja je rekord dosegla med britanskim plavalnim prvenstvom in je evropski naslov odvzela Italijanki Danieli Beneckovi. Danes pa je Longova plavala še bolje in je zabeležila čas 2T6”1 in je izboljšala tudi rekord na 220 jardov. • • • NEAPELJ, 13. — Danes je mladinska ekipa Rari Nantes iz Neaplja poskusila zrušiti v odprtem bazenu italijanski rekord v štafeti 4x200 m prosto. Neapeljsko štafeto so sestavljali La Monica, Venza, D’Angelo in Gri. maldi. Ti plavalci so dosegli-namen in so progo preplavali v času novega mladinskega rekorda 8'54”8. Prejšnji rekord je prav tako pri-padal klubu Rari Nantes iz Neaplja s časom 9’08”. NOGOMET Jutri na igriščih Jugoslavije vrstah Olimpije, ki bo nastopila v šeni. Imajo nekaj poškodovanih igralcev, zaradi česar bodo morali v prvem kolu iti na nogometno polje z nepopolno postavo. V drugi zvezni ligi ima Slovenija dva predstavnika: Maribor in ljubljanski Slovan. Vodstvo obeh klubov je imelo precej skrbi in te še vedno obstajajo, zaradi česar menimo, da bosta imela ta kluba v zahodni skupini drugoligaškega prvenstva kaj težko delo. Otvoritvena tekma I. zvezne lige bo že v soboto v Beogradu, kjer bo istoimenski klub sprejel v goste splitski Hajduk. Ostali spored I. in II. lige je naslednji: I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Radnički N. : Dinamo Crvena zvezda : željezničar .ivi u- ■ niutnifi HIIIMII Hlllllll IIIII lil I MII III lllllllll IHIIIIIIIIIIUIII1IIIU lili Ulili IIIIIIIIIMIIIIIIIIITIIIIIIIIIIIII lllllllllllllll 11(1 lllll ATLETSKI DVOBOJ ZAH. NEMČIJA-ZDA Američanke premagale nemške tekmice 62:55 Sedem prvih mest za ZDA, štiri pa za Nemke MUENCHEN, 13. — Medtem ko sta se moški reprezentanci Zahodne Nemčije in ZDA spoprijeli včeraj, je bil ženski atletski dvoboj med obema državama danes. Zmagale so Američanke v razmerju 62:55. Izidi ženskega dvoboja Z. Nemčija - ZDA so naslednji: Kopje 1. Ranae Bair (ZDA) 54,34 m 2. Gerhards (Nem.) 52,50 3. Koloska (Nem.) 51,94 Daljina 1. Willye White (ZDA) 6,44 m 2. Hoffmann (Nem.) 6,22 3. wittmann (Nem.) 6,17 Štafeta 4x100: 1. ZDA 44"9 2. Nemčija 46"1 80 m ovire 1. Inge Schell (Nem.) 10”7 2. Sherrard (ZDA) 10”8 3. Tammy Davis (ZDA) 11”0 Disk 1. Liesel Westermann (Nem.) 53,57 2. Limber (Nem.) 50,27 3. Wyatt (ZDA) 46,01 400 m 1. Janell Smith (ZDA) 54”0 Začetek prvenstva I. in II. zvezne lige Velež v gosteh ljubljanske Olimpije BEOGRAD, 13. — Jugoslovanski nogometaši I. in II. zvezne lige bodo morali že v nedeljo na igrišča. Prvenstvo se bo namreč začelo. Začetek nestrpno pričakujejo tudi Ljubljančani, medtem ko v I. zvezni ligi, niso preveč navdu- 2. Manning (ZDA) 54”6 3. Lietmann (Nem.) 55”6 Višina 1. Montgomery (ZDA) 1,67 2. Hans (Nem.) 1,64 3. Schmltz-Portz (Nem.) 1,60 200 m 1. Edith McGuire (ZDA) 23"1 2. Wilson (ZDA) 24”0 3. Roggenkamp (Nem.) 24”2 Krogla 1. Marlene Klein (Nem.) 16,40 2. Schaefer (Nem.) 16,19 3. Graham (ZDA) 14,82 100 m 1. Wyomia Tyus (ZDA) 11”4 2. McGuire (ZDA) 11"5 3. Pollmann (Nem.) 11”9 800 m 1. Antje Gleichfeld (Nem.) 2’09”5 2. Knott (ZDA) 2’10”2 3. Hesner (Nem.) 2’11’3 Olimpija : Velež Vardar : Vojvodina Sarajevo : Partizan Trešnjevka : Radnički B Zagreb : Rijeka. II. ZVEZNA LIGA (ZAHOD) Segesta : Famos Borovo : Lokomotiva Zadar : Čelik Slavonija : Sloboda Rudar : Šibenik Split : Slovan Borac : Maribor Varteks : Bosna Leotar : Istra. SKOKI V mm MILAN, 13. — Danes so oddali šest- naslovov državnih prvakov in prvakinj v skokih v vodo. V se-niorski kategoriji je zmagal Italo Radiče pred Montero in Giovarru-sciom, medtem ko je v juniorski prepričljivo zasedel prvo mesto Klaus Dibiasi, ki si je na tokijski olimpiadi osvojil srebrno kolajno. Med mladinci je zmagal Paolo Za-vattini. KOLiSAKSTVO VARESE, 13. — Nad 100 profesionalnih kolesarjev se bo jutri javilo na startu 45. izvedbe dirke «Tre Valli Varesine«. Ker velja ta dirka kot izbirna za sestavo italijanske- reprezentance, ki se bo udeležila svetovnega prvenstva v cestni vožnji, bodo nastopili vsi italijanski «asi» od Dancellija, Zilio-lija, De Rosa, Motte, Adomija pa do zmagovalca Toura Gimondija. Brez dvoma bo zmagovalec izšel iz te skupine kolesarjev. prvi 1 1 drugi 1 2 prvi X 2 drugi 2 X prvi X 1 drugi 1 X prvi 1 drugi 2 prvi 1 drugi 2 prvi 1 1 drugi X 2 do klubi, temveč državne reprezentance, kar bo le zvišalo kvaliteto celotnega tekmovanja. Za prvi «Pokal Evrope« se je prijavilo 24 moških in 18 ženskih reprezentanc, ženske so bile takoj razdeljene v tri polfinalne skupine, vsaka po 6 ekip, nekatere moške vrste pa so morale opraviti za vstop v 3 polfinalne skupine kvalifikacije. V takih predtekmovanjih je proti koncu junija na Dunaju Švica tesno odpravila Avstrijo, Grčijo in Luksemburg, v Enschedeju na Holandskem pa je domača ekipa zmagala nad Španijo, Dansko in Portugalsko. Sprva je bila za evropski pokal planirana tudi združena nemška ekipa, kot pa je znano, je mednarodna atletska zveza priznala Vzhodno Nemčijo, kar ni bilo pogodu zahodnjakom. To je še povečalo trenje med obema taboroma in do sporazuma seveda ni prišlo. V prvi izvedbi evropskega pokala bosta tako nastopili ločeni nemški ekipi. 18 preostalih ekip je bilo razdeljenih v skupine, ki bodo tekmovale 21. in 22. avgusta v Oslu, Zagrebu in Rimu. V prvem kolu bodo v Oslu tekmovale Norveška, Sovjetska zveza, Francija, Finska, Madžarska in Belgija; v Zagrebu Jugoslavija, Velika Britanija, Vzhodna Nemčija, švedska, Romunija in Nizozemska; v Rimu pa Italija, Poljska, Zahodna Nemčija, Češkoslovaška, Bolgarija in Švica. V finale se bosta uvrstili prvi dve ekipi iz vsake skupine. Čeprav so pri atletiki, kot pri vseh športih, možna presenečenja, lahko z gotovostjo računamo, da se bodo v finalu, ki bo 11. in 12. sept. v Zah. Nemčiji, pomerile ekipe Sovjetske zveze, Poljske, Zahodne Nemčije, Velike Britanije in Vzhodne Nemčije. Nekoliko nejasna je določitev drugega mesta v Oslu, kjer so ekipe Francije, Finske in Madžarske dokaj izenačene. V ženski konkurenci so bile ekipe tako razdeljene: v Constanci (Romunija) bodo nastopile Romunija, Sovjetska zveza, .Zahodna Nemčija, Jugoslavija, Avstrija in Norveška; v Parizu Francija, Velika Britanija, Madžarska, Holandska, Bolgarija in Belgija; v Leipzigu Vzhod- ženske. na Nemčija, Poljska, Češkoslovaška, Italija, švedska in Danska. Iz prve skupine se bosta v finale uvrstili ekipi Sovjetske zveze in Zahodne Nemčije, čeprav lahko prednost domačega terena izkoristi tudi Romunija, iz druge skupine skoraj gotovo vrsti Velike Britanije in Madžarske, iz Leipziga pa Vzhodna Nemčija in Poljska, čeprav tudi kvalifikacija Čehinj ne bi bila presenečenje. še vedno obstaja vprašanje če je tekmovanje za evropski pokal nujno ali ne. Letos, ko ni ne evropskega prvenstva za posameznike niti olimpijskih iger, bo ta prireditev nedvomno najbolj zanimiva na celini, v letih pa ko bodo na spo- ir* ■S"" ' Pokal Evrope redu evropska prvenstva ali olim-piada, bo tekmovanje za evropski pokal precej Izgubilo na pomenu. V tem tekmovanju Je namreč konč na razvrstitev precej točno znana že pred začetkom tekmovanja in mnogi svetovni asi, ki imajo le smolo, da niso dVŽKVtJahl Sovjet-ske zveze, Nemčije, Poljske, Velike Britanije bodo odrezani od najlepšega dela, to Je šesteroboja evropskih velikanov 11. in 12. septembra za moške in 19. istega meseca za BRUNO KRIŽMAN Bolgari in Nemci za Rim RIM, 13. — Atletska zveza Zvezne republike Nemčije je najavila reprezentanco, ki bo 21. in 22. t.m. nastopila v polfinalu evropskega pokala v Rimu. Nemčijo bodo predstavljali naslednji atleti: 100 m — Knickenberg (10”3) 200 m — Scwarz (20”9) 400 m — Ulbricht (40”5) 800 m — Kemper (1’49"1) 1500 m — Tuemmler (3’39”5) 5000 m — Girke (13'55”6) 10.000 m — Philipp (28’44”8) 110 ovire — John (13”9) 400 ovire — Schubert (51”8) 3000 zapreke — Letzerich (8'47”) Višina — SchillkowSki (2,12) Daljina — Juttner (7,69) Troskok — Sauer (16,28) Palica — Reinhardt (4,85) Krogla — Heger (18,01) Disk — Reimers (59,11) Kopje — Herings (80,56) Kladivo — Be.yer (67,02) 4xlOC — Knickenberg, Schwarz, Enderlein, Obersiebrasse (39”9) 4x400 — Juettner, Ulbricht, Kal-felder, Kinder (3’06”8) SOFIJA, 13. — Tudi bolgarska atletska zveza Je najavila repre zentanco, ki bo nastopila 21. in 22. t m. na olimpijskem stadionu Rimu za pokal Evrope. V ‘ reprezentanci so; 100 m — Trajkov 200 m — Glouhčev 400 m — Valtčev 800 m — Markov 1500 m — Angelov 5000 m — Florov 10 000 m — Culev 110 ovire — Bojinov 400 ovire — Tabajrov 3000 zapreke — Pejev Višina — Jordanov Daljina — Conev Palica — Hlebarov Troskok — Stojkovski Krogla — Ivanov Disk — Artarski Kopje — Ditče Kladivo — Krumov 4x100 — Trajkov. Valov,- Guhčev, Peničev , 4x400 — Guergov, Tabakov, Valtčev, Ivanov Tam pod Kojco šumi smaragdno-zelena Idrijca (Nadaljevanje s 3. strani) nad tvojo gladino in z očmi sledim srebrno lesketajočim se po-strvim v globokem tolmunu. Spomin se vrača nazaj v prve dni junija 1944, ko je 200 Nemcev prav po tej brvi hotelo prodreti na šebreljsko planoto. Partizani iz enot XXXI. divizije smo jih čakali v zasedah. Pustili smo, da se jih je nabrala polna brv, nato pa smo s strojnicami vžgali po njih. Redkokdaj se vojaku nudi tak prizor kot smo ga takrat doživeli. Presenečenje, zmešnjava, beg naprej in nazaj, skakanje z brvi v deročo Idrijco. Kakih dvajset Nemcev je takrat za vedno ostalo v Idrijci. Naše krogle so jim preprečile nadaljnje pobijanje ljudi in požiganje vasi. Z velikim olajšanjem sem takrat prenesel na Idrijco Gregorčičevo naročilo in napoved: eSrdita čez branove stopi, ter tujce zemlje lačne vtopi na dno razpenjenih valoviš Naša Idrijca... Kako bel, svetel in čist je tvoj prod! Povodni kos tako rad za hip obsedi na debelem, okroglem kamnu na produ preden se zažene v vodo na lov. Zeleno-modri vedomci so tvoji stalni prebivalci. Pred desetletji so v tvojih vodah pršbivale tudi živahne vidre. Vojna Jih je pregnala neznano kam. V nadomestilo pa prihajajo iz strmin Medve-dije, Dolge Brde, Divjih bab in in Jablanice vitke sme, da si s tvojo čisto vodo pogasijo žejo. Iz opaža Slajne Brde ali gorskih Mrzlic se večkrat poženejo sokoli in v velikih zavojih plovejo visoko nad tvojim tokom. Daleč odmeva njihovo sklicevanje: »Piiiu, piiiu, piiiu.« Pridni in delovni ljudje živijo po vaseh, pripetih na strmem svetu tvojih bregov. Pred enaindvajsetimi leti je okupator kruto udaril te ljudi, ko je v enem dnevu požgal šest vasi. Ostali so golih rok, brez sredstev za preživljanje, brez obleke, orodja in strehe nad glavo. Dim požganih vasi je tri dni ležal nad Idrijco, da je ni moglo obsijati sonce. Ko se je dim končno razkadil, je sonce obsijalo grozotno sliko: sredi najbujnejše poletne rasti, sredi zelenih travnikov in sadovnjakov, je bilo šest velikih črnih lis z razvalinami JiišQrin gospodarskih poslopij ter Ožganega drevja. Le kako so ljudje še,mogli upati na prihodnost?! • Vendar niso obupali. Oprijeli so se edine rešilne bilke: dela. Njihova pridnost jim je pomagala, da so prebredli največje težave. • * * Vsako leto enkrat se vračam v te kraje. Rad se pogovarjam z osemdesetletniki: Meriškarjem, I-vonetom, Panikavcem, Mlakarjem in drugimi starimi koreninami. Ti so preživeli dve vojni, pa še vedno pomagajo pri delu sinovom in vnukom. Radi slišijo, ko jim pohvalim lepo živino in prašiče ter poljske pridelke: koruzo, krompir, oves, ajdo, deteljo in druge, ki bujno rasejo. To je delo njihovih sinov, je delo skupnega prizadevanja za večji in boljši pridelek. To je tam, kjer naša Idrijca sprejme v naročje Cerknico pri Želinu, Jesenico in Cufrovko pa na Reki. To je tam, kjer še rasejo mogočna večstoletna drevesa, ki rodijo trpko-kisle tepke, iz katerih ob dobrih letinah stiskajo prijetno pijačo, mošt — tepkovec. To je tam, kjer še rasejo Car-nove drobnice in lesnike, pa tudi žlahtne butire, ortolanke, sev-ka, kalvili in druge plemenite sorte sadja. To je tam pod Kojco, kjer teče in šumi — naša Idrijca... A, PAGON — OGAREV GORENJSKA V Kranjski gori sta zasedena hotela «Prisank» in «Erika», nekaj prostora pa je še v hotelu «Razon> in v motelu. Dom v Planici Je zaseden. Prav tako so zasedeni hoteli «Vitranc» v Podkorenu in «špik» v Gozdu Martuljku. Vse planinske koče na Vršiču in Koča v Krnici imajo še dovolj prostora, le Erjavčeva koča bo v soboto zasedena. Pri zasebnikih v Kranjski gori, Gozdu Martuljku in Podkorenu je še dovolj prostih sob. V Bohinju so zasedeni vsi hoteli, prostor je samo v zasebnih sobah ob jezeru in v Bohinjski Bistrici. Na Jesenicah je v hotelu «Pošta» na voljo 50 prostih postelj, prostor je tudi v hotelu «Korotan». Dovolj prostora pa je v Domu pod Golico, Domu na črnem vrhu, v Koči pri žičnici nad Planino, ter pri zasebnikih na Planini in Potokih. Na Bledu je prostor v vseh hotelih in v zasebnih turističnih sobah ter v »športhotelu« na Pokljuki, vendar so potrebne predhodne rezervacije. V Kranju, sta zasedena hotel ((Evropa« in hotel «Jelen», v zasebnih turističnih sobah pa je na voljo še 15 ležišč. Grad hrib v Preddvoru je zaseden, v zasebnih turističnih sobah je prostih še 30 postelj. Dom na Jezerskem je zaseden, prostor je v zasebnih turističnih sobah. Dom na Krvavcu ima na voljo 100 prostih postelj, pri zasebnikih v Naklem pa je prostih 50 ležišč. V Tržiču je v hotelu «Pošta» in pri zasebnikih še dovolj prostora. Prav tako pa je prostor v planinskih domovih na Kofcah in Pod Storžičem, ter pri zasebnikih v Podljubelju. V Škofji Loki je zaseden hotel «Krona», pri privatnikih pa je še 20 prostih postelj. Prostor je tudi v planinskem domu na Lubniku. V Poljanski dolini je še precej prostora pri zasebnikih v Poljanah, Srednji vasi, Goren.li vasi in Trebiji. Prostor je tudi v hotelu Dom pod Planino v Trebiji in v smučarskem domu na Starem vrhu. V Sorški dolini je dovolj prostora pri zasebnikih v Selcah in Železnikih. V planinskem domu Litostroj na Sorški planini je 50 prostih postelj, pri zasebnikih v Sorici pa 30 Prireditve: V nedeljo 15. t.m. oo na Bledu v dvorani Kazino ob 21. url izvolitev «Miss Bled 1965». V sredo 18. t.m. ob 20.30 bo v Festivalni dvorani na Bledu nastopil brazilski nacionalni folklorni ansambel, ki bo izvajal program južnoameriških ljudskih plesov. V Škofji Loki na Loškem gradu bo danes in jutri ob 20.30 koncert narodno zabavne glasbe s sodelovanjem tria «Slak» in trla «Bardor-fer». LJUBI JANA Z OKOLICO V Ljubljani je nekaj prostora Se v hotelih Lev, Turist in Union. Hotel Slon bo ves teden zaseden, hotel Ilirija pa bo zaseden 14., 16. in 19. t.m. Dovolj prostora pa je še v zasebnih turističnih sobah in v študentskih domovih. V Logatcu je na voljo še nekaj prostora v hotelu «Martin Krpan« in pri zasebnikih. Na Vrhniki je prostor še v hotelu ((Mantova« in v zasebnih turističnih sohah. Dovolj prostora je v turističnem domu na Kurešč-ku .Prostor je v Trbovljah, na Kleku, planinskem domu na Mrzlici, planinskem domu na Kumu, Domu borcev NOB na Vrheh in v sindikalnem domu na Partizanskem vrhu. Dovolj prostora je v restavraciji «Pošta» v Litiji in v hotelu »Pugled« v Kočevju. Dovolj prostora Je na Veliki planini v hotelu »Šimnovec« in v planinskem domu, prostor pa je tudi v planinskem domu na Starem gradu nad Kamnikom in pri zasebnikih v Kamniku. Nekaj prostih postelj je še v Ribnici, Partizanskem domu na Pristavi, v Domu na Polževem in v turističnem domu na Travni gori. Hotel ((Jezero« v Cerknici je zaseden, pri zasebnikih pa so na voljo 4 ležišča. Prav tako je prosto še pri zasebnikih na Rakeku, v žilcah in na Bloški planoti. Cerkniško jezero Je še vedno zalito in primerno za kopanje Prireditve: V nedeljo 15. t.m. bo na letnem zabavišču »Naklo« v Dolenjem Logatcu priredilo Turistično društvo Logatec «Večer narodnih plesov m pesmi«. Zanimiv kulturni program se bo pričel ob 16.00 uri, žrebanje Kuponov turističnih nagrad (tridnevno potovanje v tujino itd.) pa ob 18.00 uri. Turistično društvo na Vačah pri Litiji prireja v nedeljo 15. t.m. turistično prireditev »Stara vaška idila«, kjer bodo prikazali življenje na vasi in navade ob trenju lanu. V Šentvidu pri Stični bodo jutri 15. t.m. ob 14 00 uri dirke v moto crossu za prvenstvo Hrvatske in Slovenije. PRIMORSKA V Portorožu, Luciji. Piranu, Strunjanu, Fijesi in v hotelu «Adria» v Ankaranu so potrebne predhodne rezervacije za vse hotele, po- čitniške domove in zasebne sobe. V Ilirski Bistrici je v hotelu »Zmaga« prostih 42 ležišč, pri zasebnikih pa je na voljo še 120 prostih postelj V Podgradu je pri zasebnikih 32 prostih postelj. Na Svi-ščakih (1572 m) je odprt nov počitniški dom, v katerem je na voljo 24 ležišč. Na novo je odprta koča na vrhu Snežnika s 26 ležišči. Prireditve: Danes, 14.8. bo v Portorožu »Portoroška noč« tudi združena z izvolitvijo miss turizma Slovenije in Istre. GORIŠKA ,V Bovcu so zasedene vse kapacitete v gostinskem podjetju dne 14.8., pri zasebnikih in v weekend naselju pa je dovolj prostora. Gostinsko podjetje v Trenti ima zasedene vse prenočitvene zmogljivost!, prostor pa je še v Soči, Logu pod Mangartom in v Čezsoči. Dovolj prostora je v «Park» hotelu v Novi Gorici, v hotelu ((Sabotin« J* 21 prostih postelj in na Kekcu 14. V Kanalu je še nekaj prostora V restavraciji in pri zasebnikih. V hotelu Nanos v Idriji je še nekaj prostora, vendar so potrebne predhodne rezervacije. Prostor Je tu-d' v planinskem domu na Vojskem in pri zasebnikih v Cerknem. KOROŠKA V Slovenj gradcu Je dovolj prostora v hotelih Korotan in Pohorje. V črni na Koroškem je v hotelu planinka 46 prostih postelj, v Mežici v hotelu Peca 6, smučarska koča pod Uršljo goro 28, Poštarski dom v Selah 16 in hotel Košenjak v Dravogradu 18. POMURJE V hotelu Zvezda v Murski Soboti je prostih 23 ležišč, v hotelu Central 9. Zdravilišče v Radencih J® zasedano, nekaj prostih ležišč Je še pri zasebnikih. Letoviško naselje v Moravcih je zasedeno, prosta ležišča so pri zasebnikih. Nekaj prostora je tudi še v gostiščih Jeruzalem in Prlek v Ljutomeru. Nekaj prostora je še v Gornjih P®-trovcih, Beltincih in Gornji Ra<*‘ goni Odprta so kopališča v Radencih, Murski Soboti. Moravcih, Negovsko in Bukovniško jezero ter Ljutomerski ribnik. Prireditve: Danes 14 t.m. ob 20. uri bo v Radencih turistična Pp‘ reditev ((Radenska srca 65» z izborom 3 radenskih src. V Ljutomeru bodo jutri 15. t.m. tradicionalne kašaške dirke. DOLENJSKA V Novem mestu je zaseden betel »Kandlja«, prostor Je v hotel'* Metropol. Na Otočcu Je prostor v moteiu, grad pa je zaseden. Zasedeno Je tudi zdravilišče v šmarjeških toplicah, prostor pa je še Pr‘ zasebnikih. V Cateških toplicah J® zdravilišče zasedeno, prostor je S* pri zasebnikih. V Dolenjskih toplicah Je prostor pri zasebnikih m v zdravilišču. Dovolj prostora J® v hotelu Sremič v Krškem, Pla" ninskem domu Vinka Paderšiča na Gorjancih in v planinskem domu na Mirni gori. ŠTAJERSKA V CelJu Je zasedeno gostišče »Oj- strica«. v hotelih Evropa in Celei* Je- še- nekaj prostih postelj. Prav tako tudi v Celjski koči in na Svetini Povsod priporočajo rezervacije. Zdravilišči v Rogaški Slatini m Dobrni sta zasedeni, nekaj prosto* ra Je pri zasebnikih. V Rimskm toplicah in Laškem je pri zasebnikih še nekaj prostora. V Loga** ski dolini Je zasedeno gostišče o®" stre Logar, nekaj prostora pa Je planinskih domovih in pri zaseu nikih. V Solčavi je prostor S® ,v hotelu Rinka, gostiščih Zadružni* in Rogovilec ter pri zasebniku*-Gostišče Turist je zasebne sobe Gornjem gradu so še proste, sedene pa je weekend naselje ' Lučah in Ljubnem je še prost® pri zasebnikih. Letoviško naS?!:i. v Mozirju je zasedeno, pri zasebne Kih je še prostor. Hotel Paka Velenju bo zaseden do 15.8. V Slovenskih Konjicah. Zrečah. Se«11*!; Vitanju, Braslovčah in Vranskem je v gostiščih in pri zasebnik* 1' še nekaj prostora Nekaj ProS„ri postelj je še v gostišču na 8® Oljki in planini pri Sevnici. V M* l-iboru je v vseh hotelih na volj še dovolj prostih postelj, prav » ko pa tudi v letoviškem nap-L v Bresternici Na mariborskem * horju je 10 prostih postelj v P' štarskem domu, 5 v železničarske11 3 * * domu, 10 v hotelu Bellevue, 6 * Jelki in 6 v Zarji. Prosta so skup na ležišča v Pajkovem domu. P',, nink! in Mariborski koči domovi na Pohorju so zasedeni-Slovenski Bistrici, gradu Stat*.| berg in na Boču pa je še dov° > prostora. . Prireditve: Danes, 14. in JjJ)? 15 t.m ob 19 uri bo na kotalk lišču v Velenju plesni turnir s delovanjem plesnih parov iz W zav V nedeljo 15. avgusta do Dobrni turistično lovski dan z 10 skim tekmovanjem. C JLJA ERENBURG j Odjuga 20. (roman) Uslužen je- bil z njo, ničesar je ni spraševal in se trudil, da bi jo čim manj obremenjeval s svojo prisotnostjo. Kdo ve, morda pa se bo dobro izteklo? Nič strašnega se še ni zgodilo. Odgovorno delo imam, zaupajo mi, o tem ni dvoma. Ljubezenske štorije pa me sploh zelo malo zanimajo. Ljubim šuročko, dekletce pa ni spremenilo odnosa do mene. Dobro je. da ne bo škandala. Zares so tudi v drugih družinah prav takšne neprijetnosti, toda ljudje Jih skrivajo, kajti nikogar ne veseli vlačiti na dan svoje umazano perilo. Korotejev se je takrat v klubu po pravici norčeval iz pisateljev: živimo, kakor rečemo, v zgodovinskem času in poštenim ljudem ni do intrig... Korotejevu pa v ostalem lahko samo zavidam — samec je in ni mu treba doživljati takih štorij. Sploh Je pameten človek, njegovi popravki k Brajninovemu načrtu so razumni, upošteva specifičnost proizvodnje, no, in končno bo treba vse poslati v Moskvo, pa naj tam dokončno odločijo... Ko se je Ivan Vasiljevič popolnoma pomiril, je Lena sporočila: «Našla sem si sobo: začasno do poletja pri Fedorenku, poslali so ga na kurz specializacije. V nedeljo bom vse pospravila in se zvečer preselila...« Zuravljev je spoznal, da je ne more prepričati. Neumno se je prepirati, saj je tudi že brez tega težko. Bolje je, ne komplicirati... Tiho je odgovoril: «Delaj, kot veš.« Lena se je preselila k Fedorenku v ponedeljek. Ko je Zuravljev prišel zvečer domov, se mu je zazdelo, da je stanovanje brez prebivalcev, četudi so bile stvari na svojem mestu ln prav vse skrbno urejeno. Hodil je iz sobe v sobo in nemirno ogledoval znane drobnarije: čudno, da Lena ni ničesar vzela, saj je zelo ljubila to škatlico, prinesel sem jo ji iz Moskve, pa jo je vendar pustila... V jedilnici je ponovno zagledal polomljeno Suročkino punčko. Ali so jo pozabili? Ali pa jo je Lena vrgla proč? Vzel je punčko v roke in ponovno začutil, da mu bodo popustili živci: še trenutek — in zajokal je. Nelepo se je vse Izteklo, zelo nelepo. Jaz pa sem mislil, da me Lena ljubi. Kadar smo pričakovali Novo leto, sem rekel Brajninu: «Iz-pijmo za Leno, nenavadna ženska Je...« Tuja duša je uganka, o tem ni dvoma. Kako je zdaj žalostno doma in Šuročke ni, treba je nekam iti • in kaj popiti... Prišla je dekla Gruša, prinesla čajnik, klobase In sir. Zuravljev je hitro skril punčko. Mora se zbrati. Vse hujše mu je postajalo. Jegorovu je umrla žena, pa le še dela. Moje življenje — je tovarna. Sokolovski naj se kar roga, kolikor se hoče, toda v Moskvi zaupajo meni in ne njemu. Sicer pa je na slabem glasu. Jeseni je Zajcev pripovedoval, da so pripravili predlog za mojo premestitev v Moskvo. Kaj hočeš, ni to slabo. V splošnem računu je tovarna samo ena izmed točk, pri glavi pa lahko uporabim svoje izkušnje v zveznem merilu Razen seveda, če si Zajcev vsega tega ni Izmislil. Toda zakaj naj bi si izmislil? Zanima me, kaj bodo odgovorili iz ministrstva zastran Brajninovega načrta? Pomiril se je ln ko ga je Gruša poprosila, ali lahko pospravi mizo, ji je odgovoril: »čajnik pusti. Dolgo bom še delal in morda se mi bo zahotelo piti.« Lena je na novem mestu zgodaj legla in skoraj bi zamudila šolo. Ko se je na hitrico oblačila, je premišljala: zaspala sem ob enajstih, zdaj pa je že osem in še bi spala... Začutila je strašno utrujenost, kakor da bi prehodila petdeset kilometrov ali pa ves dan sekala drva. Kako se Je to zgodilo? Nerazumljivo. Zavlačevala je in zavlačevala In ponovno vse odložila. Prepeljevala je Andreja Ivanoviča, dolgo smo Iskali Sanikovo sobo, potem pa je šla domov in ni celo niti mislila na to, kaj naj reče... Res čudovito! Hodila je hitro, mudilo se ji je in ponovno se je nasmehnila: spomnila se je, kako je Korotejev dejal: «Vi ste še zelo mladi, ne morete še razumeti...« V tem času mi je uspelo postarati se, srečo sem zapravila, toda nisem se vdala: ravnala sem, kot mi je narekovala vest. Dimitrij Sergejevič me ne ljubi in me morda celo prezira. Meni, da sem hotela navezati svoja čustva nanj, toda pomagal mi je od daleč in me osvobodil velikanskega bremena. Naj me ne ljubi, toda, kadar mislim nanj, mi takoj postane laže... «Lenočka!» To je bila Vera Grigorljevna. Počakala je Leno v šoli. «Ves čas sem bila iz sebe v mislih, kaj je z vami, dvakrat sem bila pri vas, a vas nisem našla doma. No, zdaj pa ste veseli — greste sami in se smehljate. To pomeni, da je vse dobro...« «Vera Grigorijevna, zdaj hodim ves čas samo domov. Samo, drug naslov imam. Sem se pač preselila k Fedorenku. To Je osrednje poslopje G. Da boste vedeli, kje sem, njegova žena mi je namreč rekla, če bi Jo prišli zdravit...« Vera Grigorijevna je takoj vse razumela. Njen surovi obraz je postal nežen, skoraj nemočen. Pričela je nagovar- «Mnogo laže vam bo. Soba je velika, lahko sl jo de'1^ druga druge ne bova vznemirjali, a do šole ni daleč. J® vendar poznam Fedorenkovo ženo, denar jo je pač spelji In vedno boste v strahu za Suročko... V sosedni sobi P1 meni pa stanuje dekla doktorja Gorohova, dobra, stara žen® domenili se bova z njo in popazila bo na deklico, kada vas ne bo. še danes vas bom odvlekla k sebi...« Bil je hladen februarski dan, toda sonce je že rahlo Sre in ko je Lena vstopila v razred, šumen kakor čebelni P®1? in pogledala na črno tablo, popisano s kredo, po kateri J švigal sončni zajček, je Lena pomislila. In vendar bo sK« raj pomlad... Andrej Ivanovič se je razburil ln skomignil z rame11’ Skril je pred ženo, da je imel ponoči napad, rekel je, d® j enostavno vstal in da bo poležal še kak dan. Nadežda Jes® rovna se je vznemirila, poklicala je Šererjevo, potem Gor hova, prepričevala moža, naj jemlje kapljice, ki mu jih J predpisal homeopat, ga prekrila z dvema odejama, četudi J bilo v sobi vroče, dalje je glasno vzdihovala in Andrej Iv. novič se je jezil sam nase: moral bi nekoliko napeti svoj sile in vstati... Volodja je prišel z novico, da je Žuravljeva zapusti ‘ žena. To je povedal med smehom: mar ni to anekdota? A drej Ivanovič se je tako razveselil, da je preslišal posme ljive Volodjeve komentarje. »Dobro je napravila,« je1 govoril Puhov Nadeždi Je» rovni. Nikoli nisem razumel, kako je le mogla živeti z 2ur® ljevim, saj vendar poznam Leno, dve leti sva skupaj de j, zelo tenkovestna je, v vsakršno stvar polaga svoje srce učenci jo ljubijo, kajti često slišim od svojih otrok: Jele Borisovna je pomagala... žuravljev pa — tipični birokr (Se nadaljuje) UKEDNISIVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 II, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - VnaP )e. Četrtletna 2 250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir - SociaUstiCna federativna republika Jugoslavija: v tednu ln v nedeljo posamezna številka 50 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/I-. ^ fon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur. — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške ln goriške pokrajine se naročajo pri ®P — Is vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubblicitk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tlaka Založništvo tržaškega tiska, Trst __■