317
Deželni zbor kranjski.
4. seja 23. septembra.
Gospod poslanec Svetec utemeljuje svoj predlog zarad reservnega zaklada hranilnice tako-le:
Slavni zbor! Namera postavnega načrta, katerega, imam čast predložiti slavni zbornici, je,  djati rezervni
fond kranjske hranilnice v Ljubljani, kolikor je ta namenjen za dobrodelne, občno koristne lokalne in deželne namene pod nadzorstvo deželnega zbora
Moja gospoda! Važnosti mojega predloga in zlasti tega, da se to premoženje dene pod deželno-zborno nadzorstvo , mi ne bo treba obširno dokazovati. Ravno o pravem času mi pride tukaj na pomoč interpelacija, katero je ravnokar stavil gospod poslanec Luckmann s svojimi tovariši. On je v tej interpelaciji razložil, koliko premoženja ima kranjska hranilnica na razpolaganje; on je razložil, da poldrugi milijon znaša sedaj rezervni zaklad, in da je imela hranilnica v pretečenem letu nad 141.000 gold, čistega dobička.
Moja gospoda! Pa to še ni vse; hranilnica ima tudi še posebni rezervni zaklad za uravnavanje kurznih diferencij, kateri znaša okoli 300.000 gold. Moja gospoda! To je premoženja okoli dveh milijonov goldinarjev, in to premoženje, moja gospoda, je namenjeno dobrodelnim, občno koristnim namenom, lokalnim in deželnim , to premoženje je namenjeno deželi kranjski. Moja gospoda! Ako se to premoženje dobro obrača, ako je to premoženje v rokah mož deželi prijaznih, koliko dobrega se da storiti za deželo! in gotovo mi boste radi pritrdili, ako rečem, vredno je, da napnemo svoje najboljše moči, da ohranimo to premoženje deželi.
Pot, po kateri moremo to doseči, je ravno ta, da se to premoženje dene tudi pod deželno nadzorstvo in vpraša se tukaj le, ali ima dežela tudi pravico zahtevati to nadzorstvo? Jaz sem prepričan, da ga ima in bodem to tudi dokazal.
Odgovoriti hočem najprvo na vprašanje, čegavo je to premoženje?
Moja gospoda! Hranilničnega društva ni! kajti po pravilih § 3., za katerega prosim dovoljenja, da ga preberem, nima društvo nobene pravice do tega premoženja.    Št. 5., § 3. se namreč tako-le glasi:
„§ 3. 5. Udje, kakor ti, so zavezani, da se odpovedo vsaki koristi ali vsakemu dobičku; in vse, kar ostaja od hranilničnega gospodarjenja z denarji po izplačanih obrestih, po odštetih stroških za uradovanje in za druge posebne razhodke, naj se tako obrača, kakor govori §. 20. teh pravil."
Toraj društvo si ne sme prilastiti ne enega krajcarja, ampak vse premoženje ima služiti namenom, kateri so izraženi v §. 20., in §. 20. se glasi:
„§. 20. Lastno hranilnično premoženje se nabira iz tega, kar presega izplačevanje kapitala in obresti udeležnikom in kar presega odštete stroške za gospodarjenje in iztirjatev udeležnikov,   ki so  zastarane  po
§. 15.
Hranilnično lastno premoženje ima kot založnica ta-le namen:
a)  da so vložniki, kar je najbolj mogoče, zavarovani, in da se doplačuje, kar bi hranilnica utegnila zgubiti;
b)  da se doplačuje k stroškom za gospodarjenje, če se ti ne morejo do čistega izplačati iz tekočih dohodkov;
c)  da se doplačujejo pokojnine (penzije) in milodari, kolikor se ti ne morejo plačevati z letnimi doneski lastnega zaloga za pokojnine (penzije);
d)  da se obrača za dobrodelne občno koristne namene v mestu in na deželi/'
Moja gospoda! Tukaj vidimo, da tako rekoč ves reservni zaklad je namenjen deželi, kajti vloge so dobro naložene in se ni bati posebne zgube. Gospodarski stroški se plačujejo z lahkotna iz tekočih pridobitkov. Pokojnine imajo svoj poseben fond. Toraj, kdo je lastnik tega premoženja? Društvo ni! ampak tisti, komur je namenjeno, namemba ta napravi lastnika.
Moja gospoda! Mi imamo zastran tega analogijo pri blazniškem, sirotiuskem in ustanovnem zakladu, tudi tam ni druzega lastnika, kakor tisti, komur je premoženje namenjeno. Namenjene je za deželne prebivalce, to se pravi prav za prav, za deželo, in dežela se smatra tudi za lastnico. Razloček je le ta, da pri ustanovah je merodajna za gospodarstvo volja tistega, kateri je denar volil ali zapustil; pri hranilničnem reservinem fondu pa je merodajna volja tistega, kateri namen ustanovi, to je volja postavodajalčeva.
t Moja gospoda! V dokaz, da na tem stališči stoji tudi slavna vlada, namreč, da komur je namenjeno premoženje, tisti je tudi gospodar ali lastnik premoženja, Vam hočem prebrati dopis deželnega predsedstva od 2. decembra 1. 1866. Tisto leto je namreč državna vlada izročevala ustanovno premoženje deželi in tukaj nahajam nek stavek, katerega hočem z dovoljenjem visoke zbornice prečitati.
„Die Stiftungen, aus deren Vereinigung der krai-nische Studentenstiftungsfond sich gebildet hat, entstan-den fast durchgehends durch Stiftungsakte im Lande, woselbst sie durch die betreffende Landesstiftungsbe-horde die landesfiirstliche Bestatigung erhielten, mit geringer Ausnahme ist an der Intention der Stifter der Ertrag dieser Stiftungen im Wesentlichen fur Studie-rende des Landes, moge der Stiftungsgenuss allgemein auf diese, oder aber auf Verwandte des Stifters oder Angehorige dieser oder jener Ortschaften des Landes lauten, bestimmt.
Es ist somit dem weitaus grossern Theile nach der Studentenstiftungsfond ein Fond zur Unterstiitzung der Studierenden aus dem Lande, wo derselbe besteht, und administrirt wird. — Aus dieser seiner Bestimmung er-gibt sich als naturliches Corallar dessen mittelbarer Zweck: „Forderung und Hebung der Studienzwecke des Landes".
Nach diesen Verhaltnissen erscheint daher die Lan-desvertretung bezw. der lobl. Landesausschuss als das zunachst berufene Organ zur Verwahrung und Verwal-tung des krainischen Studentenstiftungsfondes".
(Dalje prihodnjič.)
Iz 5. seje deželnega zbora kranjskega,
v kateri se je obravnaval sledeči dnevni red:
1.    Branje zapisnika o 4. deželnozborni seji dne 23. septembra 1. 1884.
2.    Naznanilo zborničnega predsedstva.
3.    Priloga 31. — Vladna predloga z načrtom zakona o pogozdovanji Krasa v vojvodini Kranjski.
4.    Tretje branje načrtanega zakona o vpeljavi takse za ogledovanje živine pri izdavanji živinskih potnih listov.
5.    Priloga 32. — Poročilo deželnega odbora glede dolenjske železnice.
6.    Ustna poročila finančnega odseka o prošnji:
a)  Janeza Vidmarja za odpis 144 gold.   90 kr. bolnišničnih stroškov;
b)  učitelja Matija Hitija za podporo;
c)  Karola  Lesarja,   živinozdravniškega   učenca   za podporo.
7.    Ustno poročilo finaučnega odseka o §. 8. letnega poročila „šolstvo", marg. št. 1—4 in 15—26.
8.    Priloga 33. — Poročilo finančnega odseka o proračunih zakladov dobrodelnih zavodov za leto 1885 (k prilogi 16/C).
9.   Ustno poročilo upravnega odseka o §. 3. letnega poročila marg. št. 3, 5, 7 in 8.
318
posnamemo v prvi vrsti iz odgovora gospoda deželnega predsednika na interpelacijo posl. Luckmanna in drugov sledeče:
Omenjeni sklepi hranilničnega društva došli so k deželni vladi 3. junija 1884.
Po §. 12. Najvišje potrjenega regulativa za hranilnice z dne 2. septembra t. 1. se sme s privolitvijo združene dvorne kancelije — zdaj politične deželne oblasti — primeren del hranilničnega rezervnega zaklada, ako je ta dosegel večjo svoto, kakor se potrebuje, ko bi hranilnica kako zgubo imela, obrniti za dobrodelne ali sploh koristne krajevne (lokalne) namene, oziroma po §. 20. pravil kranjske hranilnice, z istim pristavkom in daljšim pogojem, da morajo pokriti biti troski za upravo, kakor tudi pokojnine in miloščine — za dobrodelne, sploh koristne krajne in deželne namene. Po vlogi kranjske hranilnice in po poročilu, na katero se opirajo njeni sklepi, bi pa troški za vzdrževanje nameravane šole — brez troškov za notranjo napravo in učne pripomočke — vsako leto znašali 5000 gold., to je, 5°/0 obresti od glavnice 100.000 gld. Deželna vlada si je morala torej pri presoji v potrjenje prejetih hra-uilničnih sklepov staviti vprašanje, je li poraba tako velike svote poleg drugih zneskov sploh potrebna, da bi se putem vsaj mogla prepričati, da se je tako ogromna svota zares podarila za dobrodelen in sploh koristen namen, ne pa za pospeševanje drugih namenov, za katere nima ni hranilnica pravice kaj dovoljevati, ni deželna vlada pravice dotičnih sklepov potrjevati.
V ta namen si je morala deželna vlada staviti vprašanje, koliko nemških otrok bi utegnilo na leto obiska-vati nameravano šolo, da bi bila opravičena naprava in vzdrževauje ravno štirirazredne šole, kakor jo je sklenila hranilnica, ker za ustanovitev take šole je po §. 11 državnega šolskega zakona potrebno, da v treh zaporednih letih rjovprečno število učencev znaša vsaj 240. Pri teh okoliščinah je deželna vlada, ker ni imela dotičnih podatkov, po skupnem posvetovanju o tej zadevi vlogo kranjske hranilnice z dopisom dne 8. junija 1884. L, št. 5293, torej uže peti dan po njenem sprejemu, izročila c. k. deželnemu šolskemu svetu s prošnjo, da naj ji (deželni vladi) prej ko možno izreče svoje mnenje o nameravani ustanovi štirirazredne nemške deške šole v Ljubljani.
Deželni šolski svet je uže pet dni potem, namreč v seji 13. junija 1884. , to reč pretresal in da bi dobil sploh nekako podlago za razsodbo, koliko in kako raz-širnih ljudskih šol z nemškim učnim jezikom naj se napravi v Ljubljani, ter zamogel ocl deželne vlade zahtevano mnenje pravilno utemeljno oddati, bavil se je z naslednjimi vprašanji:
1.    Koliko je otrok mestnega šolskega okraja v povprečnem številu zadnjih 5 let (§. i deželne postave Kranjske z dne 29. aprila 1873., št. 21), ki morajo v šolo hoditi, razdeljenih po spolu in narodnosti?
2.    Koliko površine imajo posamezni prostori javnih mestnih ljudskih šol?
3.    Koliko otrok je v povprečnem številu zadnjih treh let obiskavalo javne mestne ljudske šole (§. 11. postave z dne 2. septembra 1883., drž. zak. štev. 53), razdeljenih po spolu in narodnosti, in kolibo izmed njih je bilo iz ljubljanskega mestnega okraja, koliko pa iz vnanjih, ne v Ljubljano všolanih krajev.
4.    Koliko je v povprečnem številu zadnjih treh let ljubljanskih otrok, ki bi morali po postavi sicer še v šolo hoditi, pa so po §. 23., postave z dne 14. maja 1. 1869., drž. zak. št. 62, oziroma po §. 23., postave z dne 2. maja 1883., drž. zak. št. 53, od obiskovanja javnih šol začasno ali stalno oproščeni, razdeljenih po spolu in narodnosti?
5. Koliko je v povprečnem številu zadnjih pet let ljubljanskih mestnih otrok, ki nikamor ne hodijo v šolo, da-si od obiskavanja javnih šol postavno niso oproščeni, razdeljenih po spolu in narodnosti?
(Dalje prihodnjič.)
¦    319