V središču Lenart • Delavci zahtevajo odstop Vogrina, ta o tem noče slišati
O Stran 5
Kronika
Podravje • 17 občin in štiri smetarska podjetja na sodišču
O Stran 24
Ptuj, torek, 26. julija 2016 letnik LXIX • št. 59 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
Štajerski
www.tednik.si
| ■ ■ Stajerskitednik Stajerskitednik |
Podravje Podlehnik •
Začetek obsežne sanacije plazu še to jesen
O Strani 6 in 7
Ljudje in dogodki Slovenija • Kako
do spremembe imena in kakšni so stroški
O Stran 17
Šport Nogomet •
Aluminij ni zdržal koprskega naleta v drugem polčasu O Stran 11
Motokros •
Gajser kljub padcu na drugem mestu O Stran 12
Štajerski TEDNIH
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Podravje • Bodo kmetje sploh še sejali krušno pšenico?
10 kg pšenice za kepico sladoleda
Letošnjo žetev v prestopnem letu 2016 si bodo kmetje zapomnili po trdem delu, strahu in praznih žepih. Kmetje so vozili pšenico na odkupna mesta, čeprav niso vedeli, ali in koliko bodo zanjo dobili. Milan Unuk je ceno pšenice opisal tako: »Nedopustno je, da mora kmet prodati 10 kil pšenice, da lahko gre na kepico sladoleda.« Več na straneh 2 in 3.


m iS?*
-v-

Foto: Črtomir Goznik
Ormož •
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3 www.rad¡o-ptu¡.si
Stroški dela v vrtcu višji za 91.000 € in še rastejo
O Stran 4
Zavod za turizem Ptuj •
Je razpis samo formalnost in so službe že razdeljene?
S Strani 4 in 5
Perutnina Ptuj •
Bačka Topola: Zaposlene na detektor laži
O Stran 7

(O <D
^^Nirodno
# above lasbe
m.~
MESTNA OBČINA PTUJ
f ÎAGER
@ ARRIVA
Ptuj 2016
71
Zavarovalnica Maribor
m
1.	VEČER - drugih 10 let najuspešnejših viž festivala (1980 - 1989) v izvedbi popularnih ansamblov, 1. septembra ob 19.30
2.	VEČER - festival IMZG Ptuj 2016, 2. septembra 2016 ob 19.30
MINORITSKI SAMOSTAN PTUJ
26 Štajerski TEDNIK
V središču
torek • 26. julija 2016
Slovenija, Podravje • Bodo podravski kmetje še sejali krušno pšenico?
Kmet mora prodati 10 kilogramov
Letošnjo žetev v prestopnem letu 2016 si bodo kmetje zapomnili po trdem delu, strahu in praznih žepih. »Kmetje smo je pšenica dozorela na 15 hektarjih. Ceno pšenice pa je slikovito opisal: »Nedopustno je, da mora kmet prodati 10
Spomnimo, da so kmetje v začetku julija protestno zapustili pogajanja o cenah pšenica, saj da so mlinarji s predlaganimi cenami kmete ponižali. A čeprav so mlinarji odkupne cene pšenice javno predstavili, jih ti bojda v času žetve še niso objavili, tako kmetom ni bila dana možnost, da izberejo najugodnejšega ponudnika, še več, pšenico so oddali, ne da bi vedeli, koliko bodo zanjo prejeli. »Poteza je bila zelo nekorektna. Glede na to, da se je začetek žetve pšenice na plitkih tleh v Sloveniji začel v začetku julija, to pomeni, da so odkupovalci počakali na pšenico, pripeljano od kmetov v njihova skladišča. Sedaj kmet več nima možnosti svoje pšenice vzeti nazaj in jo odpeljati k drugemu odkupovalcu, saj je ta med sabo pomešana. S tem,
Uvodnik
da so cene objavili šele 12. in 13. julija, so izvedli klasično špekulacijo, kar se na našem trgu ne bi smelo dogajati. Vsi največji odkupovalci pšenice so tudi nakupili pšenico izven Slovenije in tako izvedli pritisk na ceno doma pridelane pšenice. Kmet je bil torej prisiljen pšenico prodati po neznanih pogojih in ni imel možnosti do izbire odkupovalca po boljših pogojih odkupa,« so opozorili na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Tudi Unuk je priznal, da je prvo pšenico prodal, ne da bi vedel, koliko bo zanjo prejel. »Pšenica je bila primerna za žetev, peljali smo jo na odkup, saj smo morali izprazniti prikolice. To ni način. Ko smo sejali peso, smo ob setvi vedeli, koliko bomo dobili zanjo, enako bi moralo veljati za pšenico.«
Vremenarski marketing
Če kaj, me zadnje čase (pravzaprav te čase štejem že kar v leta) moti napovedovanje najrazličnejših vremenskih neprilik; od hudega dežja preko toče do (ne)normalno visokih temperatur v poletju. Čeprav je to zadnje menda normalno za poletje, ali ne?!
No, saj v zimskem času velja enako; če je napovedano več kot pet centimetrov snega, je že rdeči alarm, zapirajo se šole (pa če potem sploh pade kakšna snežinka ali ne), oranžni alarm je vklopljen ob morebitnem močnejšem vetru, pri temperaturah pod ničlo pa se itak svari vse po-prek, kje vse bo poledica in da naj ljudje nikar ne hodijo ali se vozijo kamorkoli...
Vse lepo in prav, če bi bilo to postavljeno v neke še sprejemljive okvire sporočanja.
Ampak vreme je postalo očitno hudo zanimiva mar-ketinška zadeva, saj se vsaka napoved morebitnega (niti ne nujnega) vremenskega pojava opremi z ekstremizmi, ki na eni strani plašijo večino naroda, na drugi strani pa producirajo vedno večje množice tistih, ki ne verjamejo več nič. Kar v nobenem primeru ni dobro.
Pozimi je pač vedno mrzlo; včasih zelo, včasih malo manj. Jasno je, da pozimi sneži - včasih bolj, včasih manj. Čisto prav je, če se ljudi opozori, da lahko kdaj kje pade veliko snega. Delati iz tega dramo pa je neumno.
Poleti je bilo pa že od nekdaj vroče. Poleti so bile vedno nevihte, sekale so strele, velikokrat je padala toča. In spet pravim: čisto prav je, da se ljudi opozori pred morebitnimi večjimi nalivi ali možnostjo toče.
Na živce pa mi gredo prav dramatične napovedi, ki v človeku vzbujajo strah in občutek, da je tik pred naravno kataklizmo.
In ker smo že pri vremenu: morda vam bo vsaj malo lažje pri duši ob prihodnjih senzacionalnih vremenarskih napovedih morebitnih ujm, če vam povem, da so do danes največja zrna toče padala na Kitajskem daljnega leta 1902, ko so izmerili zrno toče s premerom 21 centimetrov in težko 4,5 kilograma.
Če bo kdo v prihodnje pri nas napovedal takšno točo (četudi bi potem padala več kot pol manjša), je več kot opravičljiva vsa doslej kritizirana dramatičnost napove-dne objave in se za današnji uvodnik posipam s pepelom. V prenesenem pomenu in tudi dobesedno - če me takšna krogla ledu zadene .
Simona Meznarič
Foto: Črtomir Goznik
Mlinotest: Ne moremo plačevati višje cene za slovensko pšenico
Za komentar o cenah pšenice in odkupu smo se obrnili tudi na več mlinarjev in pekov, a odgovor smo prejeli le od Mlinotesta in Panvite.
»Mlinotest odkupuje lokalno, torej pšenico iz Vipavske doline, odkupuje pa pšenico tudi drugje po Sloveniji in tudi iz tujine. Letno je običajno kupimo okoli 40.000 ton. Do 20. Julija so odkupili 232.820 kg pšenice; glede na leto 2015 predstavlja letošnji odkup povečanje za 7,3 %. S kakovostjo smo zadovoljni, saj povprečna vrednost beljakovin prevzete pšenice znaša 13,33 %, skoraj 80 ton pa ima vrednost nad 13 %. Odkupna cena za vipavsko pšenico razreda A je bila 155 EUR, razreda B1 med 140 do 150 EUR, pšenice kakovosti B2 praktično ni bilo. Cena pšenice je vsako leto znova predmet pogajanj in vzrok za razpravo in različne pritiske. Seveda, pšenica, ki je osnova tudi naše, Mlinotestove proizvodnje, je surovina, ki kroji usodo prehranjevanja na globalni ravni. Pšenica je strateška surovina, tako kot hrana tudi sicer, tega se mogoče premalo zavedamo. Sa-mooskrbnost s hrano pomeni suverenost. Velikim svetovnim proizvajalkam in izvoznicam pšenice (ZDA, Kanada, tudi EU, predvsem Francija) se s svojo proizvodnjo vse bolj približuje na primer Kitajska, ponudba torej ni več tako zelo ekskluzivna, zaloge se povečujejo in postajajo dejstvo, ki vpliva tudi na padec svetovnih cen pšenice. In kje je tu Slovenija? Dejstvo je, da se cene pšenice oblikujejo tržno, mlinarji pridobimo najboljše ponudbe, lahko sicer damo prednost slovenski pšenici, vendar nikoli na račun cene in zahtevanega kriterija kakovosti - ne moremo torej plačevati višje cene za slovensko pšenico. Tega dejstva se morajo zavedati tudi pridelovalci,« je povedal David Nabergoj, predsednik uprave.
Panvita: Rešitev je pogodbena pridelava
Iz Panvite so na kratko pojasnili: »Že od januarja 2016 je bilo zaznati padanje cen na trgu, kar se je v zadnjih dveh mesecih samo še stopnjevalo in dno najnižjih cen je bil dosežen ravno v času žetve. Odgovor na to je lahko samo pogodbena pridelava vseh kakovosti pšenic in skupni nastop organizatorja in pridelovalca do predelovalne industrije, ter dogovor o delnih prodajah pšenice že med letom. S tem se zmanjšajo riziki za pridelovalca in predelovalca.«
V Panviti so sicer letos prevzeli 8000 ton lastne pšenice ( od tega 50 % A in B kakovosti) ter 7500 ton pšenice od pogodbenikov (30 % A in B kakovosti). Ocenjujejo, da je letošnja kakovost pšenice nekoliko nižja od večletnega povprečja.
Cene niso nizke, so katastrofalne
Po izračunih kmetijskega inštituta je kalkulacija za pridelavo najboljše pšenice 172 evrov na tono, letošnje ne dosegajo tega izračuna. Namreč odkupna cena za najkakovostnejšo pšenico znaša 155 evrov na tono, za B1 je cena 140 evrov, za B2 120, cena krmne pšenice po toni je 105 evrov, Perutnina Ptuj pa je za krmno odštela 115 evrov po toni. Odkupne cene je Unuk pokomentiral: »Cene pšenice niso nizke, temveč ka-
tastrofalne. Iz nas, kmetov, se resnično nekdo norčuje. Da lahko kmet proda deset kilogramov pšenice, da gre na en sladoled, tega ne more razumeti nihče z zdravim razumom. Ne vem, kaj to dolgoročno pomeni. Kmetje tega pritiska ne bomo sposobni zdržati. Po dopustu skličem sestanek območne enote in bomo skušali kmete nagovoriti, da ne sejejo več krušnih žit, temveč da seje-jo krmna žita. Pridelava krmnih žit je cenejša in manj zahtevna.« Dodal je, da je slovenska pšenica kakovostna zaradi strogega
nadzora in zahtev, ki jih morajo izpolnjevati slovenski kmetje. »Potrebujemo analize tal, teste, kaj pšenica potrebuje, smo pod strogim nadzorom glede uporabe škropiv, nazadnje pa naši pridelki niso pri slovenskih mlinarjih nič vredni. Eden se je skoraj razjokal, ko mu je od-kupovalec prvovrstno pšenico uvrstil pod krmno. Bog ve, ali je bila nato ta pšenica res porabljena kot krmna,« je dejal Unuk in poudaril, da imamo pri nas preveč parametrov, ki vplivajo na ceno in da tega v tujini ni ter da je slovenska pše-
nica v tujini bolj cenjena in tudi bolje ocenjena.
Če uvažamo pšenico, uvozimo še kruh!
Da slovenski kmetje pridelajo kakovostno pšenico in da velja premisliti o jesenski setvi krmne pšenice, menijo tudi na zbornici. »Slovenski kmetje pridelajo nadpovprečno kakovostno pšenico, ki pa je odkupovalci niso sposobni kupiti vsaj po ceni, ki bi pokrivala stroške pridelave. Tu ne gre za velik denar, skupaj za 2 do 3 milijone evrov na slovenskem trgu. Medtem ko predstavlja moka v kruhu okrog 70 % stroškov, pa je cena pšenice v kruhu samo 5 do 7 %. Odkupovalci slovenske pšenice si bodo po odkupni ceni, ki je enaka kot v drugih državah, z našo pšenico popravili kakovost po najnižji ceni doslej. Zato se zastavlja vprašanje, ali ni boljše za kmeta pridelovati v prihodnje krmno pšenico kot pa dokazano nadpovprečno kakovostno pšenico po normalnih cenah. Nekomu namreč to ni v interesu in škoda je, da na tako enostaven način izgubljamo sistem, v katerega smo verjeli, da bi lahko bil uspešen.«
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 26. julija 2016
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
pšenice za kepico sladoleda
vozili pšenico na odkupna mesta, čeprav nismo vedeli, ali in koliko bomo zanjo dobili,« je povedal Milan Unuk, ki mu kil pšenice, da lahko gre na kepico sladoleda.«
Foto: Črtomir Goznik
O cenah pa je Marjan Janže-kovič povedal, da če bi imeli možnost pšenico prodati v tujino, bi to tudi storili. »Žal nimamo te možnosti, saj potrebujemo stabilen odkup in zaupanja vrednega plačnika, da lahko tudi kmet nato prejme svoje plačilo. Tujina pa ni zanesljivi kupec, tudi letos ne. Zato je predpostavka, da je prodaja pšenice tujim mlinarjem namesto domačim boljša, nerealna, temelji na nerealnih željah. Seveda se tudi mi zavzemamo, da prodamo tržne viške naših članov po čim višji ceni. Žal pa nas razmere na trgu prehitro postavijo na realna tla.« Dodal je, da se morajo kmetje zavedati, da včasih ni bilo takšne konkurence na trgu pšenice in da je danes situacija drugačna. »Na Hrvaškem je možno najkakovostnejšo kupiti že za 133 evrov po toni in ta moka veselo prihaja na slovenski trg. Mlinarji ne morejo preživeti s takšnimi cenami, vendar so tudi mlinarji na tnalu. Zagotovo sem zagovornik, da kmet dobi čim več, saj je to pomembno za
Zanimivo je, da so vsi krušni izdelki slovenskega porekla!?
In kdo je po mnenju Unuka odgovoren za letošnje cene pšenice? »Krivec je zadružni sistem. Imeli smo zgrajene silose v Dražencih, ti silosi so sedaj vsi v lasti Perutnine Ptuj, saj se zadruge niso brigale za svoje imetje. Če bi imel zadružni sistem za polovico proizvodnje svoja skladišča, bi bilo drugače, kmetje bi skladiščili pšenico in iskali kupca, ki bi za našo pšenico dal primerno ceno. Sedaj pa si vsak odreže svoj kolač kruha, kmet pa prejme drobtinice, saj je zadnji v verigi.« Dodal je še, da če bi bilo našim mlinarjem v interesu, da meljejo slovensko pšenico, bi bili pripravljeni zanjo tudi več plačati. »Sedaj pa slovensko pšenico izvažamo, uvažamo pa jo iz držav, kjer ni
takšnega nadzora nad pridelavo kot pri nas. In če smo prišli tako daleč, potem pa tudi mi uvozimo kruh, zakaj potem rabimo naše mlinarje in peke?«
»Najlepše je prenašati odgovornost na druge«
Na opazko, da je izbiral ostre besede, je Unuk odgovoril, da nima pomena nobenega več po rokah nositi.
A trditev, da bi bil zadružni sistem glavni krivec za nizko plačilo, ki so ga prejeli kmetje, odločno zavrača Marjan Janže-kovič, direktor KZ Ptuj in tudi predstavnik zadružnega sistema v žitni verigi. »Najlepše je seveda prenašati odgovornost na drugega, v tem primeru na zadružno zvezo, sam pa kot dolgoletni zbornični funkcionar skupaj s svojimi kolegi ni mogel narediti nič. Trditev, da so bili silosi v Draženci kdaj v zadru-
žni lasti, tudi ni pravilna, saj teh nikoli nismo imeli. Na osnovi nekajletnih izkušenj pa tudi zavlačevanje s prodajo pšenice po končani žetvi ne daje rezultatov. Zgodi se celo, da cena po žetvi tudi pade.« Sicer pa v Sloveniji pridelamo okrog polovico potreb pšenice za domačo samooskrbo. »Dovolj je za slovenske potrebe nikoli ne bomo pridelali, ker nimamo dovolj razpoložljivih resursov,« so pojasnili na kmetijski zbornici. Ostalo polovico pšenice mlinarji uvozijo iz sosednjih držav. Ob tem še ocenjujejo, da se neposredno v tujino proda okrog 10 tisoč ton slovenske pšenice. »Kar pa je zanimivo, je to, da imamo na trgovskih policah vse izdelke slovenskega porekla?!« so opozorili na kmetijski zbornici.
Ali bomo še jedli kruh iz slovenske
pšenice?
razvoj kmetij, vendar pa je žal situacija takšna, kot je. Morda včasih zahtevamo preveč in ne dobimo niti tistega, kar bi lahko.« Janžekovič je glede cene še povedal, da slovenski odkupo-valci kupujejo pšenico po enaki ceni kot v tujini oziroma še po višji. »Ni boljše cene v tem delu Evrope, kot so jo prejeli naši kmetje. Povpraševanja po krušni pšenici pa tudi v tujini ni.«
Čeprav se na prvi pogled zdi, da so nas velikost drugih, majhnost nas in premalo ozaveščenosti o pomenu izdelkov s slovenskim poreklom vendarle premagali in da na poljih ne bo več zorela krušna pšenica, pa vendarle obstaja rešitev, je prepričan Janžekovič. Kot Unuk je tudi on poudaril, da porazdelitev bremen v žitni verigi ni poštena. »Na tem mestu bi morala ukrepati država. Lahko bi obdavčila maržo trgovcev v primerih, ko ta znaša več kot 30 %, takšna je tudi praksa v Evropi, potrebna je le politična volja.«
Mojca Vtič
mmmmmmiimiimmmmiii.
&
(Ne)smiselnost obstoja žitne verige?
Ob vsem napisanem, obtožbah, dvomih se seveda poraja vprašanje, kakšna je potemtakem vloga žitne verige, ki naj bi ravno povezale vse deležnike od polja do trgovske police. »Žitna veriga lahko odlično deluje, če se deležniki držijo dogovorov in na Kmetijsko-gozdar-ski zbornici Slovenije smo v delovanje verige vložili veliko napora. V preteklosti so kupci pšenice vedno očitali kmetom, kako ne znajo pridelati kakovostne pšenice. V času delovanja žitne verige so kmetje in strokovne službe v KGZS uspeli bistveno dvigniti pridelek na ha, kar neposredno vpliva na samooskrbo potrošnikov v RS, še bolj pa dvigniti kakovost doma pridelane pšenice. Naenkrat pa je odkupovalcem zmanjkalo argumentov po novih kakovostnih parametrih v odkupu, ki so jih v glavnem nastavljali izključno v interesu zniževanja odkupne cene,« so ostri na zbornici. Da v taki obliki obstoj žitne verigi ni smiseln, je prepričan tudi Unuk, ki si želi, da bi bila moč v verigi enakomerno porazdeljena.
Že od same vzpostavitve žitne verige kot predstavnik zadružne zveze v njej sodeluje Marjan Janžekovič, direktor KZ Ptuj, ki letno odkupi do 6.000 ton pšenice. O smiselnosti obstoja verige je dejal: »Na zadnjem sestanku se torej nismo dogovorili za odkupno ceno. Kljub temu pa upam, da žitne verige ne bomo razpustili, še vedno se je boljše pogovarjati kot ne pogovarjati, da smo vsaj seznanjeni z okoliščinami, torej da si predstavimo argumente in se skušamo razumeti. Dejstvo pa je, da so na eni strani pridelovalci, na drugi strani kupci in da se pogosto ne slišijo med seboj. Tudi kmetijski minister se trudi, da bi žitna veriga izpolnila svoje poslanstvo, vendar tudi on nima čarobne palčke.«
M
Štajerski tednik -
časopis znajboljšimiregijskimizgodbami
odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
WMi


n.' v?
P Trm	s
2 ; ■ v"
X
Foto: Črtomir Goznik
www.tednik.si
4 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 26. julija 2016
Ptuj • Zavod za turizem razpisal štiri delovna mesta
Je razpis samo formalnost in so službe že razdeljene?
Po tem, ko so ptujski mestni svetniki v začetku leta z odlokom ustanovili javni zavod za turizem in ko je bila za direktorico imenovana Katja Gonc, se bo zavod v kratkem kadrovsko okrepil. Razpisali so štiri prosta delovna mesta.
Na dve delovni mesti bodo zaposlili področna svetovalca: enega za področje vizualnih komunikacij in odnosov z javnostmi ter drugega za razvoj turizma in kakovost. Tretje delovno mesto je razpisano za področnega referenta za prireditvene dejavnosti in četrto za organizatorja turističnega vodenja - TIC. Po trenutno veljavni plačni lestvici za javni sektor, ki se bo septembra sicer spremenila, bosta oba področna svetovalca uvrščena v 29. plačni razred z možnostjo napredovanja do 39. razreda. Za 29. plačni razred znaša osnovna bruto plača 1.308, za 39. pa 1.926 evrov. Za področnega referenta je predvidena osnovna bruto plača 853 evrov
Na uho nam je prišla neuradna informacija, da naj bi bile službe v novem ptujskem javnem zavodu že razdeljene. Na delovno mesto sodelavke za odnose z javnostmi naj bi zaposlili Milevo Marčič, ki trenutno v dela v ZRS Bistra Ptuj, za delovno mesto področnega referenta za prireditveno dejavnost pa Pavla Magdiča, vodjo letošnjega Kurentovanja. Novoustanovljenega ptujskega zavoda za turizem se etiketa klientelizma drži že iz časa izpred ustanovitve. Še preden je bil sploh ustanovljen, je ptujska politična javnost točno napovedala, kdo bo v zavodu direktor. In imeli so prav.
Foto: Črtomir Goznik
Fotografija je simbolična.
(18. plačni razred), napreduje lahko do 28. plačnega razreda z osnovno bruto plačo 1.259 evrov. Delovno mesto organi-
zatorja turističnega vodenja je umeščeno v 22. plačni razred, z možnostjo napredovanja do 32. razreda, kar pomeni, da
bo lahko njegova najnižja bruto plača 997 in najvišja 1.469 evrov. Najbrž bodo uslužbenci javnega zavoda za turizem pri
izplačilu osebnih dohodkov deležni še dodatkov (npr. za delo ob praznikih, nedeljah, neenakomerno razdeljen delovni čas...).
Z izbranimi kandidati bo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, s poskusno dobo treh oziroma šestih mesecev. Kandidati lahko prošnje za delo posredujejo do 1. avgusta, skupaj z življenjepisom, motivacijskim pismom in izjavo o izpolnjevanju pogojev. Z izbranimi kandidati bo javni zavod delovno razmerje sklenil 1. septembra.
Zanimalo nas je, zakaj tako majhen zavod, ki bo imel od jeseni dalje pet zaposlenih, potrebuje osebo, ki bo posebej zaposlena za področje odnosov z javnostmi. Direktorica Katja Gonc je na naše vprašanje odgovorila: »V zavodu potrebujemo osebo za komunikacijo z javnostmi v najširšem pomenu, ne zgolj z mediji in ne zgolj v besedi. Gre za komuniciranje na tujih trgih, grafično oblikovanje, pripravo za tisk, vsebine za spletno stran in družabna omrežja, pa tudi za pomoč pri drugih projektih zavoda.«
Mojca Zemljarič
Maribor • V Drava Centru bi postavili kamp
Kako birokracija ustavlja zasebne vlagatelje
Na Limbuškem nabrežju pri Mariboru je v zadnjem času zelo priljubljen Drava Center, ki predstavlja enega redkih uspešnih poskusov razvijanja turistične ponudbe ob reki Dravi. Poleg obstoječe gostinske in športne ponudbe nameravajo v prihodnosti po besedah vodje centra Boruta Rojsa postaviti tudi kamp, a imajo velike težave z urejanjem papirjev.
Center ob sončnih koncih tedna obišče tudi do 3000 ljudi. Gre za zasebni, družinski projekt, za katerega so idejo dobili med potovanji v tujini.
Lokalne oblasti nimajo denarja za vlaganja v razvoj takšne infrastrukture, zasebne pobude pa se soočajo s številnimi ovirami. "Ni podpore lokalne skupnosti, ne znamo se povezovati, prej se ovira kot pa pomaga," je povedal Rojs. Kot primer je navedel dolgoletne neizpolnjene obljube o izgradnji Dravske kolesarske poti v Sloveniji. "To je druga najbolj obiskana obrečna kolesarska pot v Evropi, a pri nas so se samo postavile table, ni pa zgrajenih ustreznih poti."
Izpostavil je tudi številne težave pri pridobivanju vrste soglasij. "Da imajo ljudje možnost povezovati se z naravo in dejavno preživljati prosti čas, bi morala biti strategija države in mesta. Če omenim spet Avstrijo, je tam veliko lažje, pri nas pa si vedno znova izmišljajo nove zahteve, nova pravila," je ogorčen Rojs.
S številnimi težavami, predvsem pri pridobivanju potrebnih soglasij na mariborski občini, se soočajo (tudi) pri načrtih za postavitev bungalovov in kampa, čeprav jih načrtujejo na doslej zaraslih, zapuščenih območjih. "Zdaj smo zadevo začasno opustili, da se stvari malo umirijo, saj smo s tem izgubili ogromno energije," je povedal Rojs. Zato o tem, kdaj bi bila lahko ta ideja uresničena, še ne more govoriti.
Povpraševanja je sicer veliko, saj je na širšem mariborskem območju za zdaj turistom na voljo le en kamp, in sicer Camping Center Kekec v Radvanju pod Pohorjem, ki pa ima na voljo le 30 mest. (sta)
Ormož • Povišanje cen varstva otrok
Stroški dela višji za 91.000 € in še rastejo
Vodstvo Vrtca Ormož je na občinski svet občine Ormož naslovilo predlog za zvišanje cen varstva otrok. Predlog Vrtca je bil, da se cene povišajo za dobrih 11 odstotkov. S takšnim zvišanjem se občinski svetniki niso strinjali.
Ker je bilo na seji občinskega sveta jasno, da predlog ne bo potrjen, je župan odredil odmor in na posvet poklical vodje svetniških skupin. Dosegli so kompromis in cene namesto za 11 povišali za osem odstotkov. Cene varstva otrok zvišujejo zaradi rasti stroškov dela. Po oceni vodstva zavoda bo skupni znesek dodatnih stroškov dela v letu 2016 znašal dobrih 91.000 evrov. Višji stroški dela nastajajo zaradi prenehanja veljavnosti Zakona o uravnoteženju javnih financ, kar posredno pomeni sprostitve napredovanj in drugih ukrepov na segmentu plač in nagrajevanja zaposlenih v javnem sektorju. Kot je v obrazložitvi predloga za zvišanje cen občinskemu svetu navedla vršil-
ka dolžnosti ravnateljice v Vrtcu Ormož Marjeta Meško, dodatni stroški dela v zavodu nastajajo še zaradi nadomeščanja odsotnosti z dela zaradi bolniških dopustov, izplačila odpravnin pred upokojitvami ter plačila dela sindikalnemu zaupniku. Ravnateljica še zapiše, da jim sicer že dosedanja cena ni prinašala rentabilnega, a da jim je s prihranki še uspelo pokrivati stroške. Zdaj naj bi bili v situaciji, ko prihrankov več nimajo, mesečni prilivi na temelju obstoječih cen pa ne pokrivajo tekočih stroškov poslovanja. Za izplačilo regresa za letni dopust si je vrtec od svoje ustanoviteljice, občine Ormož, izposodil 33.000 evrov. Denarja še niso vrnili, predvidoma ga bodo do konca leta.
Program	1 (€) 1 cene(€) 1 (€)		
Oddelek 1-3 let	441	494	449
Oddelek 3-6 let	30S	342	337
Kombinirani	343	3S2	374
Vir: občina Ormož, gradivo za občinski svet julij 2016			
Odpravnine, napredovanja, nova plačna lestvica, nadomeščanja
Poglejmo podrobneje, na katerih postavkah se najbolj povišujejo stroški dela. »V letu 2016 se bodo upokojili štirje delavci, za katere je treba zagotoviti odpravnine v znesku 25.000 evrov. Stroški za delo sindikalnega zaupnika znašajo 600 evrov. Stroški nadomeščanja zaradi bolniških odsotnosti znašajo 6.180 evrov, za nadomeščanje dopustov pred upokojitvijo naših sodelavk pa 5.820 evrov. S porodniškega dopusta se vračajo tri sodelavke, ki bodo pred začetkom dela koristile pripadajoči letni dopust. Iz tega naslova znašajo stroški nadomeščanja 3.445 evrov. Za napredovanja 21 zaposlenih je treba zagotoviti dodatnih 24.048 evrov. V primerjavi z letom 2015 se zvišuje
strošek regresa, ki je letos znašal 45.983 evrov. Stroški dodatka za minulo delo znašajo 2.940 evrov, 1. septembra je predviden dvig
Z novim šolskim letom bodo starši čevali višje zneske. Za 305 otrok v Fotografija je simbolična.
torek • 26. julija 2016
V središču
ŠtajerskiTEBKlK 5
Lenart • Kaj se dogaja v podjetju Lentherm
Delavci zahtevajo odstop Vogrina
V lenarškem podjetju Lentherm je minulo sredo 58 zaposlenih za nekaj ur ustavilo delo, saj želijo, da direktor in manjši solastnik, sicer nekdanji poslanec v državnem zboru, Ivan Vogrin odstopi. Takoj po nastopu direktorske funkcije je namreč delavcem znižal plače na minimum. Vogrin pa odgovarja: »Delal sem v skladu s sanacijskim načrtom, ki so ga potrdili prejšnji lastniki.«	r - -
Foto: Črtomir Goznik
Večinski lastnik in 58 delavcev lenarškega podjetja želijo, da bi direktor Ivan Vogrin odstopil. Tako je sklenil tudi nadzorni svet. A Vogrin direktorskega stolčka ne namerava zapustiti.
»Lahko povem, da imam podporo delavcev in s tem čutim še veliko večjo odgovornost, da uspešno saniramo to podjetje, ki brez dodatnih programov dela ne more preživeti. Sam sem v nakup vložil 250.000 evrov, še enkrat toliko naj bi za finančno sanacijo podjetja namenile banke, a te svoj delež povezujejo z Vogrinovim odstopom. Ljudje so ga prepoznali kot nasilneža. Kupci so nas opozarjali, da ne bodo več poslovali z nami, če bo Vogrin v tej družbi,« je pojasnil Damir Jelenko, ki je postal večinski lastnik podjetja pred nekaj meseci letos, ter še dodal: »Vse, kar se je zgodilo v sredo, je nastalo na pobudo sindikata. Zaposleni so ogorčeni, ker jim je Vogrin znižal plače na raven minimalnih. Medtem pa si je brez sramu izplačal 11.400 evrov nagrade, delavcem pa govoril, da dela za en evro. Lahko povem tudi to, da sem Vogrinu ponudil 60.000 evrov, da se odstrani kot družbenik. Vogrin je ponudbo ustno sprejel, ni pa je želel realizirati, pač pa me je začel kazensko preganjati.« Jelenko je še gladko zavrnil vse očitke o izčrpavanju podjetja, o katerih govori Vogrin: »Ne samo, da sem vložil 250.000 evrov - Vogrin pa niti centa - pomembneje je,
da sem prevzel vse obveznosti, ki niso majhne, nase in na svoja delujoča podjetja; da sem s svojimi družbami pomagal, da bi to podjetje čimprej zaživelo. Ampak Vogrin ne razume nekih osnovnih poslovnih relacij med družbami. Vse drugo pa bi prepustil sodiščem, ker tudi sam pripravljam kazenske ovadbe zoper Vogrina tako za klevetanje, blatenje imena in oškodovanje dobrega imena in imena družbe Lentherm.«
Večinski lastnik pa je za naš časopis še povedal, da ga poleg delavcev podpira tudi bivše vodstvo družbe Lentherm in bivši družbeniki, podporo pa očitno uživa tudi v nadzornem svetu. »Tudi nadzorni svet je na zadnji seji prav tako s tremi glasovi za in enim vzdržanim odstavil Vogrina. Včeraj mu je izvršitelj še enkrat vročil poziv na skupščino, kar pomeni 25-dnevni rok, da Vogrin dobi suspenz za nadaljnje delovanje kot direktor
družbe.« Glede poslovanja družbe in nadaljnjih načrtov pa je še dejal: »Podjetje se trudi normalno poslovati in iskati nove kupce. Prizadevamo si, da bi z dodatnimi projekti zagotovili večjo stabilnost podjetja.«
Vogrin: »Lentherm bo kupil človek, ki ima denar«
Za pojasnila smo zaprosili tudi Ivana Vogrina, ki kot je
povedal, direktorskega stolčka ne namerava zapustiti. Še več. Krivdo vali na Jelenka: »Izkazalo se je, da je Jelenko, ki naj bi podjetje Lentherm dokapitali-ziral, v resnici firmo kupil brez denarja, s kreditom Delavske hranilnice. Teh 250 tisočakov pa je začel vleči nazaj iz podjetja. Kot direktor sem bil dolžen to prijaviti. Zoper Jelenka sem podal kazensko ovadbo zaradi zlorabe položaja, ponarejanja listin, oškodovanja družbe, za-
poslenih, bivših lastnikov in upnikov ter napeljevanja sodelavcev v kazniva dejanja. Za teden dni sem službeno odšel v Izrael in nazaj prišel z novim kupcem: Lentherm bo kupil človek, ki ima denar, Jelenko pa ne, ker nima pravice izčrpavati podjetja. Izkoristil je mojo odsotnost, gredo se malih kavboj-skih igric.« Glede znižanja plač delavcem pa je še pojasnil, da gre za ukrep, ki je predviden v sanacijskem programu in so ga potrdili prejšnji lastniki. Pri tem je še izpostavil, da je podjetje ob prevzemu direktorske funkcije zaposlenim dolgovalo dve plači ter regres za preteklo leto, a da so vse obveznosti za nazaj zdaj poravnali. V zvezi z 10.000 evrov nagrade pa je še pojasnil: »Na firmo sem prišel februarja, 11. marca sem postal direktor. Na podjetju sem bil 12 ur, sedem dni v tednu; celo ob nedeljah sem delal in iskal posle. Prvo izplačilo sem prejel šele 30. maja. Naš dogovor je bil, da bom prejel izplačilo, ko bo firma začela poslovati pozitivno. In maja smo ustvarili dobiček v višini 17.000 evrov. Verjetno sem si zaslužil neko plačilo; glede na to, da sem naredil sanacijski program, ga implementiral in sem direktor.«
Monika Levanič
vrednosti lestvice plač, kar bo za nas pomenilo 3.069 evrov dodatnega stroška,« je v obrazložitvi predloga za zvišanje cen med drugim zapisala v. d. ravnateljice Vrtca Ormož Marjeta Meško in dodala, da na dodatne stroške dela računajo tudi po novem letu. Samo iz naslova novih napredovanj bo dodatni strošek za plače znašal 24.000 evrov. Za prihodnje leto so predvideli štiri upokojitve, za katere bo strošek odpravnin znašal 25.000 evrov.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
otrok za varstvo v ormoškem vrtcu pla-19 oddelkih bo skrbelo 60 zaposlenih.
Spodnje Podravje • O možnostih uvedbe skupnega pravobranilstva
Zunanje občine predlogu niso naklonjene
Mestna občina (MO) Ptuj je predlagala, da bi se naloge Skupne občinske uprave (SOU) Sp. Podravje dopolnile z občinskim pravobranilstvom. Po novem, če bo prišlo do spremembe področne zakonodaje, naj bi izvajanje nalog pravobranilstva lokalnim skupnostim sofinancirala država.
Občinski pravobranilec bi lahko zastopal občino, po pooblastilu pa tudi pravne osebe, v katerih je občina ustanoviteljica. »Po našem mnenju bi občinski pravobranilec lahko opravljal le tiste naloge, ki so po vsebini podobne ali enake nalogam, ki jih opravljajo državni pravobranilec, odvetnik ali notar. Pri delitvi dela in nalog med občinskim pravobranilcem in ostalimi zaposlenimi bi bilo smiselno upoštevati, da naj ostali zaposleni (predvsem pravniki) pripravljajo na primer služnostne in investicijske pogodbe, skrbijo za pripravo gradiv za občinski svet, vodijo upravne in druge postopke. Občinski pravobranilec naj ne bi vodil upravnih postopkov in postopkov oddaje javnih naročil, lahko pa svetuje pri pripravi in sklepanju pogodb. Naloge občinskega pravobranilca so
vodenje vseh postopkov občine, ki tečejo pred sodnimi organi in upravnimi organi, sporazumno reševanje nesoglasij
in sporov, pravno svetovanje, reševanje zemljiško-knjižnih predlogov ...,« vsebino nalog občinskega pravobranilca opi-
suje Mojca Ramšak Pešec z Ministrstva za javno upravo. Predlog, da se v okviru SUO
Sp. Podravje ustanovi organ
pravobranilstva, med predstavniki zunanjih podeželskih občin ni naletel na najbolj pozitiven odziv. Direktorica uprave občine Markovci Marinka Bezjak Kolenko je dejala, da se malim občinam zaposlovati pravobranilca ne bi izplačalo, saj nimajo toliko pravnih oz. sodnih postopkov. Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je bil zelo oster: »Kaj konkretno bo skupni pravobranilec lahko naredil za občino Cirkulane? Čisto nič! Menim, da to velja tudi za druge občine.« Župan Dornave Rajko Janžekovič je pripomnil: »Nas pri tem zraven ne bo.«
Župani in predstavniki občin so zavzeli stališče, da si mestna občina, če želi imeti svoje pravobranilstvo, to organizira. V podeželskih občinah pa da za to ni posebne potrebe.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je bil do predloga o skupnem pravobranilcu zelo oster: »Kaj konkretno bo skupni pravobranilec lahko naredil za občino Cirkulane? Čisto nič! Menim, da to velja tudi za druge občine.«
6 Štajerski TEDNIK
Podravje
torek • 26. julija 2016
Podlehnik • Plaz Zgornji Leskovec-Spodnje Gruškovje
Začetek obsežne sanacije plazu v
Občina Podlehnik je objavila javno naročilo za sanacijo plazu na lokalni cesti Zgornji Leskovec-Spodnje Gruškovje-prihodnjem letu.
Idejno dokumentacijo sanacije tega plazu je podlehniški občinski svet potrdil na julijski izredni seji. Župan Marko Maučič pojasnjuje: »Dokument identifikacije investicijskega projekta smo morali potrditi, da se bomo do 5. avgusta lahko prijavili na razpis Ministrstva za okolje in prostor (MOP) in nato podpisali pogodbo.« Sanacija predvideva stabilizacijo centralnega dela močno poškodovane ceste, pa tudi v območjih lokalnih nestabilnosti pod cesto in nad njo. Na tem odseku ceste so pred leti sicer že izvedli dve pilotni steni, a so se tudi med njima pojavile nove poškodbe cestišča.
Vodja podlehniške občinske uprave Miran Krajnc razlaga: »Ta del cestišča se poseda že dve leti, od neurja leta 2014, vsaka vremenska neprilika oz. erozija pa ta proces še pospeši.« V tehničnem poročilu za sanacijo so pojasnili še: »Nestabilnost ceste samo na levem robu do polovice cestišča je posledica tega, da strmo pobočje ne daje nikakršnega pasivnega od-
pora, istočasno pa se plast gline ob močnih deževjih navlaži in poseda. Glede na lastnosti temeljnih tal je pričakovati, da se bodo deformacije ob močnejših padavinah še razširile -tako po dolžini kot čedalje bolj v pobočje.«
Letos spomladi so po celotnem bregu naredili vrtine in ugotovili, da bo cesta brez sanacije počasi le še pogojno prevozna. Ob levem robu ceste bodo zato izvedli enovrstno pilotno steno. Maučič pravi: »Gre za velik poseg, saj bo treba zabiti 105 pilotov. Dela se bodo začela še letos, zaradi obsežnosti in zahtevnosti pa bodo najverjetneje končana šele naslednje leto.« Sanacija je nujna tudi zato, ker gre za pomembno cesto, ki povezuje dve občini, pa tudi mejna prehoda Leskovec in Gruškovje.
Projektantski predračun za sanacijo znaša 446.339 evrov brez DDV, z davkom vred torej dobrega pol milijona evrov. Izvedbo del bo predvidoma v celoti plačalo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ob-
čina Podlehnik pa bo morala kriti stroške DDV, tehnične dokumentacije in nadzora (ker izvajalec del še ni znan, končne vsote še ni mogoče določiti). Župan dodaja: »Gre za velik odsek: občina tega sama ne bi mogla sanirati.« Kljub vsemu pa bo morala denar založiti: MOP ji bo namreč sredstva za sanacijo nakazal šele v začetku prihodnjega leta.
Dela bo plačalo Ministrstvo za okolje in prostor
Z MOP pojasnjujejo, da je bilo območje občine Podlehnik prizadeto v neurjih in poplavah med 12. in 16. septembrom leta 2014, ki so zajele širše območje Slovenije: »Neposredna škoda zaradi teh poplav na območju dolenjske, gorenjske, koroške, ljubljanske, podravske, pomurske, posavske, vzhodne in zahodne štajerske ter zasavske regije je znašala 154 milijonov evrov brez DDV.« S tem je bil dosežen limit
Ptuj • Festival Arsana
Kako zvenijo glasovi z vsega sveta?
Otvoritveni koncert osmega glasbenega festivala Arsana je povsem napolnil dvorišče ptujskega minoritskega samostana in napovedal devet dni vrhunske glasbe različnih zvrsti.
Ameriška vokalna skupina New York Voices je navdušila s prepletom jazz, r'n'b, klasične in pop glasbe, z eno od pesmi pa se je poklonila Mla-denu Delinu, direktorju in umetniškemu vodji festivala Arsana. Vokalna zasedba je v 28 letih delovanja prejela številne nagrade, med njimi tudi dva grammyja. Na odru so se ji pridružili tudi gostja Nina Strnad in pevci domače zasedbe Vox Arsana, ki je bila ustanovljena leta 2007 kot skupni projekt klasičnih in jazz glasbenikov.
Člani Vox Arsane so se pred leti izobraževali na vokalnem kampu New York Voices v velikem jabolku, letos pa so kamp pripeljali na Ptuj. Na otvoritvenem koncertu je tako nastopilo tudi okoli 40 pevcev, ki so pripotovali z vseh koncev sveta. Slavnostna govornica Danica Purg je poudarila: »Ne vem, ali se vsi zavedajo, kaj tak mednarodni festival pomeni za Ptuj. To je eden izmed najpomembnejših kulturnih dogodkov tega mesta!« Isti večer je v kavarni Evropa nastopil CheeCha Quartet, v baru Pomaranča pa Ladies sing the blues.
Eva Milošič
Zasedb New York Voices in Vox Arsana ne povezuje le glasbeno sodelovanje, temveč tudi prijateljstvo.
Slovenija • Trgovina na drobno z manj prihodki
Največ denarja nemenjamo za hrano in motorna goriva
Hrana je bila tudi v letu 2015, kot v vseh letih doslej, najpomembnejše trgovsko blago v trgovini na drobno. Vrednost prodaje hrane se je na letni ravni povečala za 2,5 odstotka in je predstavljala petino celotnega prihodka od prodaje v trgovini na drobno. Drugo najpomembnejše blago so bila motorna goriva, vrednost prodaje goriv pa je upadla.
Podjetja v Sloveniji so lani na domačem trgu prodala za 23,6 milijarde evrov trgovskega blaga, kar v primerjavi s predhodnim letom predstavlja 1,2-odstotni padec. Nižja vrednost prodaje je bila posledica nižjega prihodka od prodaje v trgovini na drobno, je ta teden objavil statistični urad.
V trgovini na drobno je bilo prodanega za 11,6 milijarde evrov trgovskega blaga ali približno za štiri odstotke manj kot v letu 2014, v trgovini na debelo pa za 12 milijard evrov, kar je bilo dva odstotka več kot v predhodnem letu. V primerjavi s povprečjem zadnjih petih let sta bila prihodek v trgovini na drobno in tudi v trgovini na debelo v letu 2015 nižja, in sicer za 2,8 oz. za 0,6 odstotka.
Motorna goriva so bila po višini prihodka od prodaje, ki je dosegel 2,3 milijarde evrov, tudi v letu 2015 drugo najpomembnejše trgovsko blago v trgovini na drobno, čeprav se vrednost prodaje iz leta v leto niža. Lani se
je glede na predhodno leto znižala za 10 %, glede na leto 2013 pa za 15,6 %. Padec prihodka od prodaje motornih goriv je bil lani posledica nižjih cen goriv in glavni razlog za nižjo vrednost prodaje v trgovini na drobno.
Najbolj so se podražili tobačni izdelki
V trgovini na drobno se je v zadnjih petih letih najbolj zvišala
vrednost prodaje tobačnih izdelkov (za približno 31 %), najbolj znižala pa vrednost prodaje kurilnega olja, trdih goriv in plina (za približno 40 odstotkov).
Uspešna prodaja osebnih avtomobilov tako v trgovini na drobno kot na debelo se je nadaljevala tudi v lanskem letu. Vrednost prodaje osebnih avtomobilov v trgovini na debelo je znašala 1,2 milijarde evrov in je bila za 14,6 odstotka višja kot v letu 2014. Rast prodaje osebnih avtomobilov je bila tudi glavni
razlog, da se je vrednost prodaje v trgovini na debelo glede na predhodno zvišala.
Pri podatkih o prodaji avtomobilov za leto 2015 pa je treba, kot so opozorili statistiki, upoštevati tudi začasne oziroma dnevne registracije. To pomeni, da so avtomobili sicer registrirani, a so tudi kmalu odjavljeni in prodani v tujino. Vrednost prodaje osebnih avtomobilov v trgovini na drobno je bila v lani za 2,6 odstotka višja kot v letu pred tem. (sta)
Foto: CG
Foto: arhiv ST
torek • 26. julija 2016
Podravje
Štajerski TEDNIK 7
vrednosti pol milijona € še jeseni
Podlehnik, rok za oddajo ponudb je bil 25. julij. Izbrani izvajalec bo dela začel še to jesen in jih predvidoma končal v
Škoda, nastala v poplavah septembra leta 2014 po vsej Sloveniji
SKODA	OCENA V EVRIH
na stvareh	21,1 milijona (od tega skoraj 1 milijon na kulturni dediščini)
v gospodarstvu	2,7 milijona
na državnih cestah	5 milijonov
na gozdnih cestah	1 milijon
na vodotokih	124 milijonov
skupaj	154 milijonov
Sanirati bo treba okoli 640 metrov poškodovane ceste.
za uporabo sredstev državnega proračuna.
Z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč je namreč določeno, da se sredstva državnega proračuna za odpravo posledic naravnih nesreč lahko uporabi le, če ocena neposredne škode zaradi dogodka preseže 0,3 promila prihodkov proračuna Republike Slovenije oz. približno 2,5 milijona evrov. Oceno neposredne škode pripravi in izvede Uprava RS za zaščito in reševanje, ki deluje znotraj Ministrstva za obrambo.
MOP je občine pozvalo k oddaji prioritetnega seznama
poškodovanih objektov lokalne infrastrukture in dostavo tehnične dokumentacije za izvedbo sanacijskih ukrepov. Prioritetni vrstni red sanacije objektov na svojem območju določijo občine same, MOP pa v okviru razpoložljivih sredstev sledi njihovim predlogom. Pravijo še: »Občina Podlehnik je kot prvo prioriteto navedla sanacijo plazu na javni poti 957682-Odcep Koren, ki je bila v letošnjem letu izvedena. MOP je sofinanciralo izvedbo sanacijskih ukrepov v višini 90.926 evrov.«
Za plaz na cesti Zgornji Le-skovec-Spodnje Gruškovje
Vir: Ministrstvo za okolje in prostor
pa pojasnjujejo: »Izdelana je projektna dokumentacija, ki je pregledana in potrjena v smislu ustreznosti tehnične rešitve. Občina je bila pozvana, da izvede postopek oddaje javnega naročila v skladu z zakonom o javnih naročilih in dostavo ponudbenega predračuna, na podlagi katerega bo šele določen obseg sofinanciranja v okviru zagotovljenih sredstev proračuna Republike Slovenije v letu 2017.«
V prihodnjem letu bo država za sanacijo posledic naravnih nesreč namenila skupno 2,4 milijona evrov.
Eva Milošič
Foto: EM
Bačka Topola • Perutnina Ptuj išče tatove mesa
V	srbski podružnici delavce na detektor laži
V	enem od obratov hčerinske družbe Perutnine Ptuj v Srbiji so po poročanju srbskih medijev poslali delavce na preizkus s poligrafom, da bi izsledili tatove mesa. V krovni družbi na Ptuju verjamejo, da je tamkajšnje vodstvo »imelo razloge tako za zaščito interesov družbe kakor tudi potrošnikov«.
Preizkus z detektorjem laži je bil izveden v obratu v Bački Topoli, ki sodi pod hčerinsko družbo Perutnina Ptuj Topiko. To je pooblaščenec za informacije javnega značaja in zaščito osebnih podatkov Rodoljub Šabic na začetku tedna po navedbah srbske tiskovne agencije Tanjug opozoril zaradi nedovoljene obravnave osebnih podatkov, saj da za takšno obravnavo 17 zaposlenih niso imeli ustrezne pravne osnove
in da je takšen ukrep "nesorazmeren".
Vodstvo Perutnine Ptuj To-piko je po poročanju beograjskih medijev pojasnilo, da je bil preizkus s poligrafom izveden s ciljem odkritja storilcev kraj mesa iz skladišča. Poudarili so, da so se za to odločili izključno zaradi zaščite potrošnikov, da bi preprečili morebitno "prodajo mesa na črnem trgu brez sanitarnega nadzora, ki bi lahko povzročila resne
posledice na zdravju končnih uporabnikov". Dodali so še, da so zbrani podatki namenjeni izključno za "interne potrebe", ukrep pa v skladu z obstoječo zakonodajo.
V krovni družbi Perutnina Ptuj so s primerom seznanjeni. "Verjamemo, da je management te družbe imel razloge tako za zaščito interesov družbe, kakor tudi potrošnikov v tej državi, ter za ohranjanje ugleda blagovnih znamk Perutnine Ptuj, s katerimi upravlja," so pojasnili. "Pri tem je vodstvo odvisne družbe zagotovo spoštovalo pozitivno zakonodajo Srbije, saj je spoštovanje regulative na vseh področjih, torej tudi na področju spoštovanja delavske zakonodaje in delavskih pravic, temeljni pogoj za uspešno poslovanje na vseh področjih, še posebej pa v živilskopredelovalni panogi, kamor sodi Perutnina Ptuj Topiko," so dodali. (sta)
Foto: Črtomir Goznik
Slov. Bistrica • Na dopisni seji o investiciji ZD Slovenska Bistrica
Svetniki potrdili nakup radijskih postaj za reševalno službo
Svetniki so na dopisni seji soglasno potrdili projekt za nakup radijskih postaj za slovenjebi-striško reševalno postajo. Vrednost investicije je dobrih 9.400 evrov, občinskega proračuna ta investicija naj ne bi bremenila.
Zdravstveni dom Slovenska Bistrica izvaja zdravstveno dejavnost na območju, kjer prebiva približno 36.000 oseb. Za hitro in uspešno ukrepanje v urgen-tnih situacijah je treba imeti na razpolago poleg strokovnega kadra tudi opremo. Urgentna služba slovenjebistriškega zdravstvenega doma je dobro opremljena, potrebujejo pa radijske terminale za vključitev v dispečersko službo. Glede na normativ je potrebnih šest ročnih radijskih postaj in štiri mobilne radijske postaje. Ker se je sedaj pokazala možnost
sofinanciranja z ministrstva, se bo ta možnost izkoristila, je bilo zapisano v gradivu, ki je bilo predloženo občinskim svetnikom.
Vrednost terminalov je ocenjena na 9.484 evrov. Glede na pogoje javnega razpisa zdravstvenega ministrstva so delež sofinanciranja od ministrstva na občini ocenili v višini 6.747 evrov. Preostanek potrebnega denarja naj bi zagotovil zdravstveni dom, tako da proračun občine Slovenska Bistrica ne bo obremenjen.
Ko bodo izvajalci službe nujne medicinske pomoči opremljeni z
ustrezno opremo, se bodo začeli vključevati v dispečerski sistem zdravstva. Namreč ministrstvo je oktobra lani sprejelo nov pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, s katerim je reorganiziralo sistem nujne medicinske pomoči. Ta dispečerska služba bo spremljala dejavnosti ekip nujne medicinske pomoči na terenu, jih učinkovito usmerjala in na kraj nujnega dogodka poslala ekipo, ki bo temu dogodku najbližja, je bilo še pojasnjeno svetnikom.
Mojca Vtič
Mojca Vtič
8 Štajerski TEDNIK
Podravje
torek • 26. julija 2016
Sveti Andraž • Na POŠ Vitomarci kombiniran oddelek
Bo občina zagotovila denar za ločeno poučevanje matematike in slovenščine?
V podružnični šoli v Vitomarcih se v prihajajočem šolskem letu znova obeta en kombinirani oddelek. Skupni razred naj bi obiskovali učenci 2. in 3. razreda, ki jih je 17. Da pa bi bila kakovost pouka večja, je vodstvo osnovne šole na tamkajšnjo občino naslovilo prošnjo o dodelitvi finančnih sredstev za ločeno poučevanje matematike in slovenščine.
Po besedah ravnatelja OŠ Cerkvenjak-Vitomarci Mirka Žmavca naj bi septembra v šolske klopi POŠ Vitomarci sedlo predvidoma skupaj 62 učencev in učenk, kar pomeni, da bodo predvidoma imeli štiri samostojne in en kombinirani oddelek. Kombinirani pouk bi imelo osem učencev drugega in devet učencev tretjega razreda. »Kombinirani oddelek bi tako predvidoma obiskovalo le 17 učencev, kar posledično pomeni, da se lahko 22 ur pouka po predmetniku ločeno poučuje samo štiri ure pouka tedensko,« pojasni Žmavc. Da pa bi učencem zagotovili večjo kakovost pouka in s tem kakovostnejše pridobivanje temeljnih znanj, slovenščine in matematike, se je vodstvo šole na občino Sv. Andraž v Slo. goricah obrnilo s predlogom za dodelitev finančnih sredstev za ločeno poučevanje v kombiniranem oddelku POŠ Vitomarci. »Obstoječi predmetnik drugega in tretjega razreda določa sedem ur slovenščine v drugem in sedem ur slovenščine v tretjem ter štiri ure matematike v drugem in pet ur matematike v
tretjem razredu. Po strokovni presoji predlagamo, da bi se zaradi kognitivnih sposobnosti in razvojne stopnje naših otrok ločeno poučevala oba temeljna predmeta v celoti ali vsaj v dveh tretjinah navedenih ur. Vsi drugi predmeti bi se poučevali v kombinaciji. Posledično bi to pomenilo, da bi občina zagotavljala ob obstoječih štirih urah,
ki jih financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, še dodatnih sedem ur ali vsaj štiri ure takšnega poučevanja.«
Kot je še prepričan ravnatelj, pa bi pozitivna odločitev poleg večje kakovosti pouka vsekakor pomenila tudi večje zadovoljstvo staršev in s tem tudi ohranitev vseh delovnih mest na omenjeni šoli. Kolikšen finanč-
ni strošek bi sicer to pomenilo za andraški proračun, pojasnjuje ravnatelj, ki pravi, da bi to stalo 504,8 evra na mesec pri šti-riurnem ločenem poučevanju.
Končna odločitev šele v jeseni?
Omenjeni predlog so imeli na junijski seji na mizi andra-
Kot piše v zapisniku z zadnje seje, naj bi bili andraški svetniki za delno financiranje, a pred tem želijo točne podatke.
V novem šolskem letu 12 prvošolčkov
Vendarle pa se za obstoj vitomarške podružnične šole v prihodnje ni bati. Namreč v prvi razred naj bi prihodnje šolsko leto vstopilo predvidoma 12 učencev, lani osem. Nekaj več otrok pa je vpisanih tudi v tamkajšnji vrtec.
ški svetniki in svetnice. Kot je razvidno iz zapisnika seje, objavljenega na spletni strani občine, so sprejeli dogovor, da se o tem še ne glasuje, saj še ni dokončno, kako bodo oblikovani oddelki. Županja Darja Vudler pa je načela tudi razpravo glede ločenega poučevanja. Kot še piše v zapisniku, so svetniki načeloma za delno financiranje, a želijo vedeti, kakšen finančni zalogaj bi to za občinski proračun pravzaprav pomenilo. Zato so sklenili, da naj šola pripravi natančnejši pregled po urniku in po učiteljih. Končno odločitev v zvezi s tem pa bodo najverjetneje sprejeli na korespon-denčni seji, ki bo predvidoma šele v jeseni.
Monika Levanič
Majšperk • Več kot polovica prekrškarjev ni upoštevala prometne signalizacije
Za spodbujanje kmetijstva 15.000 evrov
Na julijski seji so svetniki obravnavali in potrdili pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini. V letu 2016 je tako za namene razpisa v proračunu predvidenih 15.000 evrov poleg slabih 8.000 evrov za namene delovanja društev s področja kmetijstva.
Na podlagi pravilnika bo mogoče na razpisu prejeti denar za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, in sicer do 50 % upravičenih stroškov naložb. Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 2.500 evrov. Največ 3.000 evrov oz. do 50 % upravičenih stroškov naložb bo lahko prejela kmetija za urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov. Do enakega zneska bo upravičena kmetija za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov ali za naložbe, s katerimi se bo ohranila kulturna in naravna dediščina na kmetijah. Denar bo mogoče pridobiti še za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode, to pomeni, da se bodo lahko po tem pravilniku pokrili stroški organizacije tekmovanj, sejmov ali razstav ter udeležba na njih, najemnine razstavnih prostorov ... Do 1.000 evrov pa bodo lahko prejeli posamezniki, društva, organizacije za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja.
Svetniki so se seznanili tudi s poročilom izvajanja občinskega programa varnosti občine Majšperk. »Ocena izvajanja občinskega programa varnosti je pokazala dobro stanje, predvsem pa potrebo po nadaljnji krepitvi in intenziviranju dela občinskih redarjev v pozno popoldanskem in nočnem
času, predvsem v noči, ki ji sledi dela prost dan,« je poudaril vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič. Dodal je, da bodo redarji v zvezi z ukrepi za vzdrževanje varnosti cestnega prometa še naprej posvečali pozornost najšibkejšim udeležencem v prometu, otrokom in kolesarjem, redno bodo
Foto: arhiv ST
nadzirali stanje prometnih površin, namenjenim pešcem in kolesarjem, in vožnjo tam, kjer je ta prepovedana. Sicer pa je bilo lani na območju občine zabeleženih 46 prekrškov, več kot polovica jih je bila posledica neupoštevanja prometne signalizacije.
Občinski svet je obravnaval še sistemizacijo delovnih mest v vrtcu. »V preteklem šolskem letu je ena delavka opravljala 70 % dela pomočnice vzgojiteljice, 30 % pa je bila delno pomočnica kuharja oz. perica. S 1. septembrom pa sistemizacija in organiziranost dela ter specifike (dve lokaciji, starejše delavke) izkazuje potrebo po 100-odstotni zaposlitvi pomočnice vzgojiteljice, za delo v kuhinji (pomočnica) pa bomo v deležu vsaj 25 % razporedili našo že zaposleno delavko,« se je glasila obrazložitev. Svetniki so ta sklep potrdili, kot tudi sklep, da se najvišje število otrok v posameznem oddelku poveča za dva otroka.
Mojca Vtič
Formin • Odprtje čistilne naprave
Za varovanje vodnih
V sklopu prireditev ob prazniku občine Gorišnica so nedavno je možno priključiti kanalizacijski sistem za 4.000 prebivalcev. Markovci in Gorišnica.
Za gradnjo čistilne naprave, dobrih 17 kilometrov kanalizacijskih cevovodov in sedmih črpališč sta občini glavnino denarja prejeli iz evropskega in nacionalnega proračuna. Vrednost del na območju obeh občin je znašala okrog šest milijonov evrov, brez stroška pro-
jektne dokumentacije. Občina Gorišnica je v projekt vložila dobrega pol milijona, občina Markovci pa 660.000 evrov lastnih proračunskih sredstev. Župan občine Gorišnica Jože Kokot je na prireditvi ob slavnostnem odprtju dejal, da naprava danes deluje brezhib-
Čistilna naprava na Forminu je v neposredni bližini hidroelektrarne.
Foto: ML
torek • 26. julija 2016
Podravje
Štajerski TEDNIK 9
Kidričevo, Starše • Med 800 kolesarji tudi 10 kolesarjev iz Podravja
Na 24»urni dirki kolesarji Ekoregije Ravno polje osvojili 9. mesto
Sredi julija je deset kolesarjev iz občin Kidričevo in Starše v avstrijskem Kaindorfu skupaj v 24 urah prekolesarilo 805 kilometrov. V svoji kategoriji so zasedli 9. mesto, a še bolj kot športni rezultat je pomembno druženje, so poudarili kolesarji.
In čeprav so se nekateri člani, ki so oblikovali ekipo Ekore-gije Ravno polje, prvič srečali ravno na dan tekme, je bilo vzdušje v ekipi čudovito, kot je dejal vodja ekipe Leon Kauče-vič iz Apač na Dravskem polju. »Ekipo je oblikovalo 10 čudovitih kolesarjev, tudi ena kolesarka, na kar smo še posebej ponosni. Ob tem je bila ekipa raznolika, tako generacijsko, socialno, poklicno kot tudi po profilu kolesarja. Namreč imeli smo kolesarja, ki se že skorajda profesionalno ukvarja s kolesarjenjem, triatlonca, ki je v samem vrhu, in zelo dobro pripravljene rekreativce,« je ekipo opisal Kaučevič.
In kako je potekala dirka? Prvi kolesar je pedale pognal 15. julija ob 18. uri, nato pa so se kolesarji izmenjevali vse do naslednjega dne do 18. ure. »Glede na formo članov smo prilagajali dolžino, ki jo je kolesar prevozil in tako smo po 24 urah dirko uspešno končali. S predstavniki občin in ekoregije smo se že pogovarjali, da bi se dirke udeležili tudi prihodnje leto. Verjetno bomo naredili kakšen ekipni trening, letos smo se namreč srečali šele
na dirki, da bomo športno še uspešnejši, sicer pa je bistveno druženje med kolesarji iz različnih občin, ekoregij in držav.«
Kolesarji si seveda želijo, da bi bila takšna tekma organizirana tudi v domačem okolju, tihi pogovori bojda že pote-
kajo. Da želja po organizaciji takšnega dogodka je, je priznal direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast: »Sku-
paj z občino Starše intenzivno razmišljamo, da bi tudi pri nas naredili nekaj podobnega, ali 12-urno ali 24-urno dirko,
Foto: Ekoregija Ravno polje
Na dirki, na kateri so kolesarji prevozili več kot 800 km, so sodelovali Leon Kaučevič, Jernej Ivanovič, Luka Sagadin, Bruno Skuber, Manja Kokol, Marjan Sagadin, Tomi Kirbiš, Miran Baklan, Luka Golenač, Miran Zorin
morda ob ureditvi gramoznice celo triatlon. Res pa je, da si izvedbe prireditve v takšnem finančnem obsegu, kot so jo izvedli Avstrijci, to pomeni med 100.000 in 150.000 evri, trenutno ne moremo privoščiti.«
Kolesarka dirka je bila organizirana v okviru tamkajšnje ekoregije Kaindorf, deseterica kolesarjev pa je zastopala eko-regijo Ravno polje, ki jo oblikujeta občini Starše in Kidričevo, predseduje pa ji Alexander S. Goljevšček. Povprašali smo ga, kakšne aktivnosti še nameravajo letos izvesti v okviru ekoregije. »Na področju e-mobilnosti nameravamo vsaj na dveh lokacijah vzpostaviti polnilnice za električna vozila in skuterje, v shemo, kjer se spodbuja povečevanje humusa na kmetijskih zemljiščih, bomo vključili prve kmetovalce, predstavitev te sheme bo v jeseni, med začrtanimi nalogami je tudi umestitev lokalnih proizvodov in pridelkov na trgovske police. Sicer pa je cilj ekoregije oziroma vseh nas, da ohranimo zdravo življenjsko okolje,« je odgovoril Goljevšček.
Mojca Vtič
virov podtalnice
v Forminu uradno namenu predali čistilno napravo, na katero Na napravo so oz. bodo priključena gospodinjstva iz občin
no. Čistilno napravo upravlja Komunalno podjetje Ptuj, koncesijska pogodba sicer še ni podpisana.
Na otvoritveni svečanosti, ki je zaradi slabega vremena potekala v gasilskem domu v Forminu, je na govorniški oder poleg domačega župana Koko-
ta stopil še podžupan občine Markovci Franc Kostanjevec. Novo napravo je blagoslovil farni župnik pri sv. Marjeti Ivan Holobar, za glasbeni utrinek so poskrbeli tamburaši Prosvetnega društva Ruda Severja Gorišnica.
Mojca Zemljarič
Očiščena voda iz čistilne naprave je speljana v odvodni kanal HE Formin.
Kidričevo • Počitnice nekoliko drugače
Raje kot telefon imajo konje
V konjeniškem parku v Starošincah se v poletnih mesecih ne sliši le rezget konj, temveč tudi smeh otrok, vsake toliko pa zadiši po palačinkah in drugih dobrotah, ki jih pripravljajo otroci, ki poletne dni namesto pred računalniki preživljajo na prostem.
Pod prijazno senco mogočne lipe se je sredi julija gnetlo nekaj manj kot 20 otrok, ki so se v času našega prihoda ravno sladkali s sladoledom, že naslednji trenutek pa pripravljali poligon za tehnični trening nogometa, kot so nas poučili fantje, spet drugi so šli tuširat konje. »V konjeniškem parku imamo že osmo leto poletne počitniške tabore ter dnevne počitniške aktivnosti. Slednje pomeni, da lahko otroci pri nas preživljajo dan od osmih do štirih popoldan. V času dnevnih aktivnosti doživijo utrip življenja na kmetiji, spoznajo, kako je treba skrbeti za konja, komunicirajo s konji, jih jezdijo, počnejo vse, kar je povezano s konji. Med drugim tudi čistijo bokse,« je povedala Metka Demšar Goljevšček iz Zavoda nazaj na konja. Dnevne aktivnosti so sicer plačljive, ob torkih pa so za občane Kidričevega brezplačne, saj se torkove aktivnosti izvajajo v okviru Družinskega centra Kidričevo.
Sicer pa so obiskovalci ko-
njeniškega centra tako otroci iz rednih šol kot učenci šol s prilagojenim programom, otroci od šestega pa tudi do 16. leta. »Starejši poskrbijo za mlajše, ob tem se učijo solidarnosti in mnogo socialnih ciljev dosežemo skozi zabavne aktivnosti. In najpomembnejše je, da otroci čim več
časa preživijo na prostem in gradijo socialne stike, da se učijo starejših iger, da ne uporabljajo le telefonov in da znajo vzpostaviti
odnose in sodelovati,« je povedala Demšar Goljevščkova.
Med udeleženci tabora, ki je bil v začetku julija, in dnevnih aktivnosti je tudi Lara iz Staro-
šinc: »Boljše je tukaj kot pred televizijo, saj so tukaj konji in seveda prijateljice.« Da so res konji tisti, ki so magnet za mlade oči, je povedala tudi Lana iz kraja Straž-gonjca: »Bila sem na tridnevnem taboru, zabavno je bilo in tudi danes je, ker me obkrožajo konji, ki so tudi moje najljubše živali. Žal doma konja nimam, bi ga pa rada imela, zato uživam tudi, ko krtačimo in umivamo konje, čistimo bokse. Cele počitnice bi preživela v konjeniškem parku, če bi lahko.«
Dnevne počitniške aktivnosti bo zavod v parku izvajal še do sredine avgusta.
Mojca Vtič
Foto: Črtomir Goznik	Mojca Vtič
Foto: MZ
10 Äa/m&TEDNIK
Kultura
torek • 26. julija 2016
Ptuj • Festival Art Stays
Ptuj ostaja slovenska poletna likovna prestolnica
Štirinajsti festival sodobne umetnosti Art Stays se je končal, vseh šest razstav (v Miheličevi galeriji, galeriji Magistrat, galeriji FO.VI v Strnišču, Tovarni umetnosti v Majšperku in dve v dominikanskem samostanu), kip na Mestnem trgu in umetniške zastave v Evro parku pa si bo mogoče ogledati še do 5. septembra.
Letošnja edicija festivala z naslovom Politic(s) je predstavila politična umetniška dela okoli sto avtorjev iz več kot dvajsetih različnih držav. V devetih dneh so se na različnih prizoriščih po Ptuju, pa tudi v Strnišču in Majšperku zvrstile razstave, per-formansi, pogovori z umetniki, delavnice, koncerti, multime-dijski seti, video projekcije, Art Stays kino v Mestnem kinu Ptuj in celo javna večerja s političnim golažem.
Festival pripravlja kulturno umetniško društvo Art Stays, njegov predsednik Vladimir For-bici pa med letošnjimi vrhunci izpostavlja predvsem odprtje osrednje razstave v dominikanskem samostanu, kolektivni performans na Slovenskem trgu z naslovom Nations and borders are boring (Narodi in meje so dolgočasni) in koncert ženskega pevskega zbora Kombinat, ki je pesmi upora z vsega sveta zapel v izvirnih jezikih. »Ob internaci-onali so vsi obiskovalci koncerta
Foto: Črtomir Goznik
Največ obiskovalcev je pritegnilo odprtje osrednje festivalske razstave Politic(s) v ptujskem dominikanskem samostanu.
vstali; bil je pravi politični večer!« pravi Forbici. Največji dosežek organizatorjev pa je goto-
vo preureditev še nedokončanega nadstropja dominikanskega samostana v sodobno galerijo.
Forbici pojasnjuje: »Skušali smo pokazati, da se tudi iz nič da nekaj narediti!« Pravi, da festival ni
namenjen le Ptujčanom, marveč vsem, ki se znajdejo v mestu: »Odprtje in zaključek festivala
sta bila odlično obiskana, vse druge prireditve pa, kot vse ostalo na Ptuju, povprečno. Art Stays je umetniški in ne zabavni festival, zato smo lahko zadovoljni, če privabimo kakšno desetino prebivalstva.«
Kot vseh 13 let doslej se je pri financiranju festivala tudi letos zataknilo, a so težave le rešili. Forbici pojasnjuje: »Pogodbe z Mestno občino Ptuj vedno podpisujemo zadnji trenutek. Ker je treba na denar nato čakati še 15 dni, prvo polovico festivala pokrivamo iz svojih žepov. Za letošnji festival je občina iz proračuna namenila 20.000 evrov, 10.000 evrov občina in župan s pomočjo sponzorjev še zbirajo, 6.000 evrov vsako leto dobimo iz naslova večletnega razpisa ministrstva za kulturo, nekaj tisočakov pa so primaknili tudi ostali sponzorji.« Tako je titulo slovenske poletne likovne prestolnice, ki mu jo je v časopisu Delo nadel Peter Rak, Ptuj obdržal.
Eva Milošič
Videm • Od orglic do ustne harmonike
Orglice gredo v vsak žep
Kulturno umetniška sekcija kluba Halonga na turistični kmetiji Pintarjevih v Velikem Oki-ču prireja študijski krožek Od orglic do ustne harmonike.
Delavnice igranja na orglice so s profesorjem Vladimirjem Hrova-tom prvič pripravili pred dvema letoma, letošnjo skupino kakih ducat tečajnikov vseh starosti pa poučuje Stanislav Golc. Na brezplačnih delavnicah spoznavajo različne tipe ustnih harmonik in se učijo brati note, ko pa bodo obvladali osnove igranja, bodo na delavnice povabili še virtuoza na ustni harmoniki Marjana Urbanijo iz Mengša. Jeseni bodo tečajniki pripravili koncert, da bodo za orglice navdušili še koga ...
Mentor krožka pravi, da so orglice vsestranski instrument, priročne, poceni (resda obstajajo tudi take za nekaj tisočakov, a jih lahko dobite tudi za petnajst evrov) in ne preveč zahtevne, nanje pa je mogoče zaigrati ob
vseh priložnostih. Uporabljata se oba izraza, tako orglice kot ustna harmonika, le da prvi bolj za igranje zabavne oz. ljudske glasbe, drugi pa za koncertno igranje. »Dva osnovna tipa sta diatonična in kromatična ustna harmonika, nekateri tipi pa so prirejeni še za točno določene stile igranja,« pojasnjuje Golc. Sam je harmonikar in tamburaš, igranja na ustno harmoniko pa se je lotil šele v pokoju, ko mu je orglice kupil sin. »Osnove glasbene teorije sem že poznal, a mi nikakor ni uspelo priti do lestvice. Kupil sem si še eno harmoniko in ugotovil, da ni kriv instrument ...« Zato se je prijavil na malo šolo ustne harmonike pri profesorju Hrovatu. Danes sodeluje na mednarodnih glasbenih revijah, tudi na največjem
slovenskem srečanju orgličarjev v Mokronogu, z Danielom Polajžer-jem na bugariji pa pod imenom Halonga potepuha nastopata po vsej Sloveniji.
Igranje orglic je v Sloveniji spet vse bolj priljubljeno; v kratkem bo izšel prvi slovenski učbenik igranja na orglice, glasbene šole pa naj bi to glasbilo uvedle v svoje učne programe. Golc pojasnjuje: »Igranje se je z mednarodnimi revijami orgličarjev precej razvilo, posebej v Ljubljani, Domžalah, Kranju, na Dolenjskem, v Metliki in tudi v Mariboru, mi pa si prizadevamo, da bi se razširilo tudi na našem haloškem območju. Nekoč je bila pri vsaki haloški domačiji, kjer so imeli ovco ali kozo, obvezno tudi ustna harmonika.«
Eva Milošič
Preprosti instrument se vrača v Haloze.
Veržej • Jubilejno leto FS Leščeček
Plesali tudi na Češkem
Folklorna skupina Leščeček, ki deluje znotraj Kulturnega društva Slavka Osterca Veržej, letos obeležuje jubilejno, deseto sezono svojega delovanja.
Skozi celotno sezono so pripravili različne dogodke, ki so kot kamenčki mozaika polnili celostno podobo njihovega uspešnega delovanja. Ponovno so se uvrstili, že šesto leto zapored, na državno srečanje odraslih folklornih skupin, ki ga organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. V Žalcu, kjer bo letos potekalo državno tekmovanje, bodo nastopili s spletom »Smo trlje bile«. Prav tako uspešno je tudi delovanje Vokalne skupine Leščeček, ki deluje znotraj folklorne skupine, saj redno posegajo po doseganju državne ravni na srečanjih pevcev ljudskih pesmi. Letos so za prleško ljudsko pesem »O jaz, bogi kmet« posneli tudi pro-
fesionalni videospot in ga javnosti predstavili na koncertu »Midva«, ki je potekal v marcu. Dosežki so še toliko bolj zavidljivi, če vemo, da skupino sestavljajo mladi pevci in plesalci, povečini dijaki in študentje, ki se med tednom mudijo zaradi izobraževanja ali dela izven Po-murja, a se ob vikendih vračajo domov in z ljubeznijo negujejo ljudsko izročilo ter tako odkrivajo svoje korenine. Kar pa je najpomembneje, je, da se družijo, kakovostno preživljajo svoj prosti čas in prepletajo osebne odnose, ki so v sodobnem svetu tehnologije, predvsem mladim, že velikokrat tuji. Njihovo vestno delo je letos še posebej nagradila tudi Občina Veržej, ki je skupini ob 17. občinskem
prazniku podelila plaketo.
Mladi folkloristi so se pred kratkim vrnili s še enega vrhunca jubilejne sezone - gostovanja na Češkem. Tam so se udeležili XX. Mednarodnega folklornega festivala, ki je potekal v Pragi. Poleg uradne predstavitve na festivalu, ki se ga je udeležilo čez 30 skupin iz Evrope in Azije, so Leščečki popestrili tudi dogajanje na ulicah češke prestolnice ter številnim turistom in domačinom približali slovenske tradicionalne plese. Praznovanje desete sezone delovanja bodo zaokrožili z desetim letnim koncertom, ki ga pripravljajo v novembru. Koncerta bodo izvedli v Verže-ju in Ljutomeru.
Miha Šoštarič

Foto: Sara Vinkovič
Ob jubileju so veržejski folkloristi zaplesali pred Karlovim mostom v Pragi na Češkem.
Foto: EM
Motokros
Napačna linija Tirna Gajserja potisnila na drugo mesto
Stran 12 Olimpijske igre
Spoznali potnike v Rio Strani 12
Odbojka na mivki
Državno prvenstvo v Kranju
Stran 13
Nogomet
Prijateljske in pripravljalne tekme
Stran 13
Tenis
Potočnikova zmagala med dvojicami
Stran 14
Rokomet
Pogovor s trenerjem Robertom Bezjakom
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 2. krog
Aluminij ni zdržal koprskega naleta v drugem polčasu
Luka Koper - Aluminij 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Štromajer (83.)
LUKA KOPER: Simčič, Siko-šek, Datkovic, Gregov, Horvat, Teijo, Krivičic, Valencia (od 55. Pučko), Belima (od 85. Andeja-šič), Ibričic (od 65. Štromajer), Muslimovic. Trener: Milan Obra-dovic.
ALUMINIJ: Janžekovic, Vez-jak, Zeba, Turkalj, Jakšic, Rogi-na, Krljanovic, Vrbanec, Bizjak, Petrovič T. (od 61. Brodnjak), Kurež (od 79. Petrovič D.). Trener: Bojan Špehonja.
Nogometaši Aluminija so se v novem prvenstvu v Prvi ligi Telekom Slovenije še drugič zapored odpravili v goste in tokrat je bil njihov nasprotnik Luka Koper. Kidričani so bili v prvem polčasu boljši nasprotnik, medtem ko so domačini v nadaljevanju prevzeli pobudo, bili so nevarnejši v zaključnih akcijah in so tik pred koncem tekme tudi prišli do zmagovalnega zadetka.
Varovanci trenerja Bojana Špehonje so samozavestno začeli obračun na stadionu Bo-nifika, ki je potekal v izredni poletni vročini. Vroče je bilo že takoj po začetnem žvižgu sodnika Bukovca tudi na igrišču, saj je za Aluminij najprej Bizjak streljal z razdalje, nato pa je po podaji z desne strani iz neposredne bližine Bizjak s strelom z glavo zadel prečko. Koprčani so bili blizu zadetka v 9. minuti, ko je po podaji Horvata z dvanajstih metrov natančno streljal Muslimovic in s fantastično parado je vra-
Foto: Črtomir Goznik
Priložnosti za zadetek je bilo veliko. Vrbanec (na fotografiji) je poizkušal tudi iz prostega strela, a je bil vratar Simčič uspešnejši.
tar Janžekovič žogo izbil v kot. Priložnosti so si v uvodu zares bliskovito sledile in za Aluminij je v nadaljevanju dvakrat nevarno poizkusil Kurež in enkrat še Krljanovic. Z organizirano igro v vseh fazah so »rdeči« v prvi polovici prvega dela absolutno prevladovali na igrišču in Koprčani so le redko lahko izpeljali kakšno akcijo. Po dveh izigranih situacijah bi lahko domačini povedli, a Valencia je iz ugodnega položaja streljal čez gol, medtem ko je Ibričic slabo zaključil protinapad. V drugem delu prvega dela so za Alumi-
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 2. KROGA:
Celje - Gorica 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Čirjak (46.)
Luka Koper - Aluminij 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Štromajer (83.)
Kalcer Radomlje - Olimpija 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Zajc (66.),
nij poizkusili s streli aktivni Vrbanec iz prostega strela, Rogina po podaji Krljanovica iz prostega strela iz bližine in Kurež z roba kazenskega prostora po napaki Datkovica. Veliko sreče so imeli Kidričani v 43. minuti, saj so domačini preko Datkovica in Krivičic v istem napadu zadeli kar dvakrat prečko. Dober zaključek prvega polčasa je očitno opogumil Primorce, ki so v nadaljevanju zaigrali odločneje in so imeli konstantno pritisk na nogometaše Aluminija. Ti so se morali več braniti, a na zelenici so še zmeraj igrali zbrano in tudi zelo borbeno. Koper je pritiskal in najprej je
za las dvakrat zgrešil bosanski veteran Muslimovic, nato pa je bil po samostojnem prodoru za kakšnega pol metra nenatančen še Pučko. Po drugi minuti za osvežitev (op. a., zaradi vročine je glavni sodnik Bukovec v obeh polčasih prekinil tekmo za minuto, da so se igralci lahko vsaj delno osvežili) so bolje zaigrali ponovno nogometaši Aluminija, ki so si v nadaljevanju priigrali dve dobri priložnosti za zadetek. Prvo so imeli, ko je Vrba-nec izvedel kot z leve strani, žoga je preletela vse igralce in prišla do neoviranega Kureža, ki je ni dobro zadel in vratar Simčič ni imel težkega dela.
Drugo situacijo pa so imeli po hitrem protinapadu, ki ga je s strelom iz kakšnih dvajsetih metrov zaključil Bizjak in tudi
ta strel je obranil izkušeni domači vratar. V sami končnici tekme se je trud Koprčanov, ki so bili boljši nasprotnik, v nadaljevanju obrestoval, saj je po predložku Horvata z desne strani Štromajer z glavo streljal v daljši vratarjev kot za edini zadetek na tekmi. Po zaostanku se je Aluminij do konca tekme trudil približati vratom domačinov, a ni prišel do prave priložnosti oziroma zaključnega strela.
Aluminij je na drugem zaporednem gostovanju ostal brez točk, vendar je predvsem v prvem polčasu pokazal dober obraz, medtem ko je v drugem delu malo padel v igri. To so znali izkoristiti bistveno bolj izkušeni igralci Kopra, ki so se veselili prve letošnje prvenstvene zmage. Po dveh težkih gostovanjih in dveh nesrečnih porazih se bodo igralci Aluminija v 3. krogu tekmovanja v Prvi ligi Telekom Slovenije po vrnitvi med prvoligaše prvič predstavili pred svojimi gledalci v športnem parku v Kidričevem v nedeljo ob 18.15, ko bodo igrali s Celjem.
David Breznik
0:2 Eleke (90.)					
Krško - Domžale 1:1	(1:0); strelca:		1:0 Bučar (22.), 1:1 Vuk (68.		
iz 11. m)					
Maribor - Rudar 2:0	(1:0); strelec:		1:0 Omoregie (32.), 2:0		
Omoregie (89.)					
1. MARIBOR	2	2	0	0 3:0	6
2. OLIMPIJA	2	2	0	0 3:0	6
3. DOMŽALE	2	1	1	0 3:1	4
4. GORICA	2	1	0	1 2:1	3
5. CELJE	2	1	0	1 1:1	3
6. LUKA KOPER	2	1	0	1 1:1	3
7. KRŠKO	2	0	2	0 2:2	2
8. RUDAR	2	0	1	1 1:3	1
9. ALUMINIJ	2	0	0	2 0:3	0
10. KALCER RADOMLJE	2	0	0	2 0:4	0
Matic Vrbanec (nogometaš Aluminija): »Na tekmo s Koprom smo se dobro pripravili, kar smo pokazali skozi našo igro v prvem polčasu, ko smo bili enakovredna ekipa. Ustvarili smo si kar nekaj lepih priložnosti, ki pa jih žal nismo realizirali. V drugem polčasu so nas igralci Kopra stisnili malo višje in ni bilo več prave kombinatorike v naši igri, kar nas je posledično tudi stalo zadetka in zmaga je ostala doma.«
Bojan Špehonja (trener Aluminija): »Svojim igralcem moram čestitati, saj so na tekmi prikazali veliko borbenosti in želje. V prvem polčasu je imela naša ekipa kar nekaj priložnosti, a tudi Koper je bil v določenih situacijah po predložkih z desne strani in zaključkih v kazenskem prostoru kar nevaren. V nadaljevanju so nas vedno bolj pritiskali in mislim, da je tekmo odločila širša klop oziroma kakovost, ki jo imajo. S prihodom v igro Pučka in Štromajerja je Koper dvignil tempo igre in ta sveža dva igralca sta nam povzročala veliko težav. Ob koncu pa je Štromajer žal zadel za zmago domačih. Tudi mi smo imeli v nadaljevanju nekaj priložnosti, a jih žal nismo izkoristili.«
Nogomet • 1. SNL (komentar kroga)
Maribor in Olimpija že na vrhu
Najboljši nogometaši v Prvi ligi Telekom Slovenije so se drugi zaporedni vikend v novi sezoni v poletni vročini borili za nove točke. Glede na kakovost ekipe se je edino manjše presenečenje zgodilo v Krškem, kjer so domačini odščipnili točko Domžalčanom. Ti so v četrtek preskočili v tretji predkrog Lige Europa in so bili očitno delno že z mislimi na naslednji veliki tekmi z West Hamom, ki bo v četrtek v Ljubljani.
Na stadionu Matije Gubca so Krčani pokazali svojo nepopustljivost in so kljub obleganju vrat s strani Domžal zdržali vse njihove pritiske ter so prišli do drugega letošnjega remija. Ob tej delitvi točk smo na preostalih štirih tekmah 2. kroga tekmovanja dobili bolj ali manj pričakovane zmagovalce. Že v petek je papirnato najbolj izenačen par Celje - Gorica v korist domačinov na stadionu Arena Petrol odločil mladi nadarjeni Čirjak. Na obali v Kopru se je Aluminij dobro upiral Luki Koper in je imel svoje priložnosti, a na koncu so Primorci unovčili svoje izkušnje, saj so po zadetku Štromajerja odnesli vse tri točke. Enako velja tudi za oba glavna favorita prvenstva Maribor in Olimpijo. Ljubljančani so v Domžalah s Kalcerjem iz Radomelj odigrali slabši prvi polčas in so se prebudili šele v nadaljevanju ob vstopu Velikonje, ki je očitno velika okrepitev za aktualne slovenske državne prvake. Za njihovo zmago z 2:0 sta zadela Zajc in Eleke. Na drugi strani so Mariborčani v Ljudskem vrtu pred kakšnimi 2500 gledalci bolje odigrali prvi polčas, medtem ko so v nadaljevanju prepustili pobudo Rudarju, a Velenjčani so bili nevarni le preko Zeca. Mariborčani so prišli do zmage z 2:0 brez pravega naprezanja in oba zadetka je dal novinec v vijoličastem dresu Omoregie. Po dveh krogih sta Maribor in Olimpija že na vrhu prvenstvene lestvice, kar najbrž pomeni, da bomo v borbi za naslov prvaka po pričakovanjih spremljali le ta dvoboj in morda bo v nadaljevanju presenetila v tem boju za vrh še kakšna ekipa, pri čemer ima največji potencial biti konkurenčna vodilnemu dvojcu ekipa iz Domžal.
David Breznik
12 Štajerski
Šport
torek • 26. julija 2016
Motokros • Dirka v Loketu
Napačna linija Gajserja potisnila na drugo mesto
Ljubitelji motociklizma so se iz Slovenije minuli vikend množično odpravili podpret Tima Gajserja na trinajsto letošnjo dirko svetovnega prvenstva elitnega razreda MXGP, ki je bila v Loketu. Dirka na Češkem je bila prva po štiritedenskem premoru in v tem času si je vodilni tekmovalec vzel nekaj časa za odmor, a je vmes ves čas tudi treniral in je v dobri formi pričakal nov izziv na precej zahtevni progi, ki ga je po smoli ali padcu v končnici druge vožnje končal na zelo dobrem drugem mestu.
V kvalifikacijah je bil Ma-kolčan po izenačenem začetku razred zase v nadaljevanju, saj si je v trinajstih odpeljanih krogih privozil več kot pet sekund prednosti pred prvim zasledovalcem Belgijcem Ke-vinom Strijbosom. Po uspešnih sobotnih kvalifikacijah je v najmočnejšem razredu v prvi dirki Gajser malo zamudil na startu, kar je pomenilo, da so ga prehiteli trije motoci-klisti. Z zelo agresivno in natančno vožnjo je hitro prehitel Francoza Gautiera Paulina in kasneje še povratnika po poškodbi še enega Francoza Romaina Febvreta, tako da je bil kmalu pred njim samo Nemec Maximilian Nagl. Ta je prikazal izredno vožnjo na svojem motorju Husqvarni, saj je držal dobro linijo in tempo ter je odbil vse napade slovenskega motociklista. Gajser je na razgibani progi občasno svojo Hondo navrl do maksimuma in je s fantastičnim »šusom« lovil Nagla, ki pa je odbil vse napade na-
šega šele devetnajstletnega voznika, ki je na koncu tudi malo upočasnil in je zasedel drugo mesto. Med prvo in drugo oziroma finalno vožnjo je v Loketu deževalo, kar je pomenilo, da je bila proga razmočena in še težja za vse dirkače. A tekmovalca s startno številko 243 to ni zmotilo, saj je uprizoril odličen start in je takoj povedel na drugi dirki. Že po nekaj ovinkih na sila zahtevni progi se je Gaj-ser odcepil od konkurentov, ki so se v ozadju zares silovito borili za mesta v ospredju
dirke. Po nekaj krogih si je vodilni motokrosist privozil prednost štirih sekund pred najbližjim zasledovalcem Na-glom, medtem ko se je naprej prebil vedno boljši Febvre. Na mokri in razriti stezi je naš šampion s konstantno vožnjo kontroliral dogajanje na dirki in je bil vse do približno petih minut pred koncem v varnem vodstvu. Pred enimi izmed ovinkov je Gajser izbral napačno linijo, pri čemer je sledil padec in ob pobiranju motocikla je prišel pred njega Nagl. V zadnjem delu je Gaj-
ser divjal po progi, da bi ujel Nemca in to mu je skorajda uspelo, a v sami končnici je potem, ko je že veliko tvegal, malo popustil in je varno pripeljal do drugega mesta.
Po dirki je bil odličen slovenski motokrosist razreda MXGP zaradi svoje napake in napačno izbrane linije ob koncu druge dirke malo razočaran. Povedal je: »Seveda sem razočaran, saj sem vodil skoraj vso dirko, potem sem, če se ne motim pet minut pred koncem naredil neumno napako in se znašel na
tleh. Čim hitreje sem skušal pobrati motor in nadaljevati, kljub temu me je Nagl prehitel. Na koncu sem bil vseeno kar zadovoljen, da sem končal na drugem mestu in povečal prednost v skupnem seštevku.«
Na Češkem je Gajser še enkrat več potrdil svojo kakovost s prvim mestom v kva-
lifikacijah, dvema drugima mestoma na dirki in najhitrejšim krogom v finalni vožnji.
V	obeh dneh so našega tekmovalca v Loketu spremljali številni navijači iz Slovenije, ki so imeli ob dirkališču svoje dele, na katerih so navijali za našega voznika, ki so ga s standardno dimno rdeče-rumeno zaveso in bučnimi vzklili pozdravili tudi na svečani proglasitvi. Na tej je na najvišjo stopničko stopil za obe zmagi na Češkem Nemec Maximilian Nagl, a glavno pozornost je ukradel tokrat drugouvrščeni Tim Gajser, ki je tudi dobil rdečo številko, ki je namenjena vodilnemu tekmovalcu svetovnega prvenstva elitnega razreda MXGP.
V	skupnem seštevku si je naš as z dvema drugima mestoma oziroma novimi 44 točkami privozil še večjo prednost pred prvim zasledovalcem Italijanom Antonijem Cairo-lijem in je na trinajsti dirki sezone še trinajstič stal na stopničkah za zmagovalce ter je na zares dobri poti do naslova svetovnega prvaka. Do tja ga loči še nekaj dirk in prvi nov velik izziv za Tima Gajserja bo že prihajajoči vikend, ko se bodo najboljši dirkači razreda MXGP pomerili za točke svetovnega prvenstva na Veliki nagradi Belgije v Lommelu.
David Breznik
Olimpijske igre • Predstavitev v Kopru
Spoznali potnike v Rio
Na Titovem trgu v Kopru so se javnosti pred odhodom v Rio de Janeiro v bolj sproščeni podobi predstavili slovenski olimpijci. Srečno pot jim je ob tej priložnosti zaželel tudi predsednik republike Borut Pahor. Večerna prireditev je bila sicer vrhunec celodnevnega dogajanja v Kopru, ki je bil v znamenju športa. Tako je predsednik
Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec pojasnil, da "Rio postaja čudovita realnost našega novega skupnega izziva" in s tem povzel pričakovanja pred bližnjimi igrami v Južni Ameriki. Ob tem je izrazil ponos nad člani olimpijske reprezentance, ki so po njegovih besedah prvi cilj dosegli že z uvrstitvijo na letošnje igre. Vsem je
zaželel, da bi v Riu izpolnili svoja pričakovanja v okviru lastnih zmožnosti. Koprske prireditve so se med drugimi udeležili številni slovenski nosilci olimpijskih odličij, od vlade pa je bila prisotna tudi ministrica, pristojna za področje športa, Maja Mako-vec Brenčič. Poleg olimpijske odprave se je pred koprskim občinstvom na nabito pol-
Slovenska rokometna reprezentanca, Marko Bezjak v prvi vrsti tretji z leve
nem Titovem trgu predstavila tudi osemčlanska ekipa paraolimpijcev, ki bo v Riu nastopila septembra. Poldrugo uro trajajočo prireditev, ki jo je prenašala tudi Televizija Slovenija, so popestrile številne glasbene in plesne točke. V sproščenem vzdušju so slovenski športniki predstavili tudi svojo bolj človeško, vsakdanjo in hudomušno plat. Predstavili pa so tudi uradna oblačila slovenske reprezentance za Rio.
Med potniki v Rio Marko Bezjak
V štirinajstih športih bo Slovenijo v Riu na olimpijskih igrah zastopalo devetinpet-deset športnikov. Večina jih bo tekmovala v individualnih panogah in med ekipnimi športi bo v rokometu zraven tudi Slovenija. Ta bo na turnirju igrala v skupini B proti Egiptu, Nemčiji, Švedski, Poljski in Braziliji. V izbrani vrsti Slovenije bo zaigral tudi Ormožan Marko Bezjak, ki bo edini športnik z našega območja na enaintridesetih olimpijskih igrah v Braziliji.
STA. DB
Dirka za SP v Loketu:
1. in 2. vožnja: 1. Maximilian Nagl (Nem), 2. Tim Gajser (Slo), 3. Romain Febvre (Fra)
Skupno na dirki: 1. Maximilian Nagl (Nem) 50 točk, 2. Tim Gajser (Slo) 44 točk, 3. Romain Febvre (Fra) 40 točk, ... 25. Jernej Irt (Slo) 0 točk
Svetovno prvenstvo, skupni vrstni red:
1.	Tim Gajser
2.	Antonio Cairoli 4. Max Nagl
Slovenija
Italija Nemčija
Honda 576
KTM	467
Husqvarna 451
Šahovski kotiček
Mladinsko evropsko prvenstvo tudi s ptujskim pridihom
V	Celju je od 10. do 16. julija 2016 potekalo ekipno šahovsko evropsko prvenstvo za mlade do 18 let. Pri mladincih je sodelovalo 12 ekip iz deset držav, s tem da sta imeli Slovenija in Turčija po dve ekipi. Pri mladinkah je bilo zastopanih osem držav s 14 ekipami in tudi tukaj je Slovenija nastopila z dvema, Turčija pa celo s štirimi ekipami.
Pri mladinkah so naslov evropskih prvakinj osvojile prve fa-voritinje Ukrajinke, ki jih je sicer slovenska A-reprezentanca v zadnjem kolu premagala. Vendar je to bilo za bivšo svetovno mladinsko prvakinjo do 16 let Lauro Unuk in Tejo Vidic dovolj le za končno 4. mesto, kar je morda nekoliko manj od pričakovanj. Slovenska B ekipa v postavi Ivana Hreščak in Monika Rozman je osvojila sedmo mesto, ki ga je zasedala tudi ob začetku prvenstva. Pri mladincih so prve nosilce Madžare z zmago presenetili Izraelci, ki so po začetni poziciji zasedali 3. mesto. Slovenska A-ekipa je za dve mesti izboljšala začetni položaj, B-ekipa pa je bila tako kot na začetku zadnja, 12., tudi ob koncu.
V	tekmovalnem delu Ptujčani torej nismo imeli svojih predstavnikov, sta pa dva člana Šahovskega društva Ptuj opravljala nalogo sodnikov. V vlogi glavnega sodnika je bil mednarodni sodnik Boris Žlender, njegov pomočnik pa državni šahovski sodnik Branko Orešek.
Vrstni red mladinke: 1. UKR 11, 2. POL/A 10, 3. POL/B 9, 4. SLO/A 9, 5. HUN 8, 6. CZE/A 8, 7. SLO/B 7 točk itd.
Vrstni red mladinci: 1. ISR 13, 2. HUN 11, 3. UKR 9 ... 9. SLO/A 6 ... 12. SLO/B 2 točki
Silva Razlag
torek • 26. julija 2016
Šport
Štajerski	13
Nogomet • Prijateljska tekma
Nogomet • Prijateljska tekma
Tekma za iskanje enajsterice Odranci visoko ugnali Dravo
Farmtech Veržej -Zavrč 2:5 (1:2)
STRELCI: Ilič (z 11 m) in Mauko za Farmtech Veržej ter Marcijuš (2), Zorko (2) in Ma-tjašič za Zavrč.
FARMTECH VERŽEJ: An-drejč, Polajžer, Ilič, Lešnik, Lah, Vok, Trstenjak Čuk, Vin-diš, Ajlec, Petek. Igrali so še: Urh, Šumak, Mauko, Žagar). Trener: Zlatko Gabor.
ZAVRČ: Kovačic, Puškadija, Lonzaric, Ptiček, Županic, Ku-kec, L. Prahic, Matjašič, Potočnik, Marcijuš, Zorko. Igrali so še: Domjan, N. Prahic, Krajnc,
Pareli. Trener: Željko Orehovec.
Oba stratega - Zlatko Gabor in Željko Orehovec - sta v fazi eksperimentiranja pri iskanju najboljše enajsterice, začetek prvenstva v 2. SNL pa se vse bolj bliža (7. avgust). Vrste Farmtecha je v minulem prestopnem roku zapustilo kar 14 igralcev, Orehovec pa je po tekmi potožil, da je v Veržeju nastopil z devetimi mladinci in se spraševal, ali bo sploh sestavil moštvo za nastop v 1. krogu, ko bo Zavrč gostoval v Ankaranu.
Sicer pa sta obe ekipi v neznosni pripeki (tekma se je začela že ob 17. uri) manj po-
zornosti namenjali obrambi, kar še zlasti velja za gostitelje, ki so haloškim napadalcem kar nekajkrat dovolili sprehod skozi njihovo luknjasto zadnjo vrsto. Gostje so zato tudi z lahkoto dosegli dva zadetka, do konca prvega polčasa pa je iz upravičeno dosojene najstrožje kazni znižal Ilič. Nadaljevanje je pripadlo gostom, ki bi ob treh zadetkih lahko dosegli še kakšnega, na nasprotni strani pa je Mauko z lepim zadetkom znižal za končnih 2:5, da bi bil izid še ugodnejši, pa bi kmalu poskrbel še Šumak, toda njegov močan strel je zadel okvir vrat.
Niko Šoštarič
Nogomet • Pripravljalna tekma
Nižjeligaši odpirajo sezono
Videm - Cirkulane 1:2 (0:1)
VIDEM: Šmigoc, Lah, Te-ment, Leskova r, Kajtna, Hre-ljič, Krajnc, Pintarič, Kmetec, Škavric, Plajnšek. Igrala sta še: Emeršič-Medved, Kovačič. Trener: Primož Gorše.
CIRKULANE: Zajc, Majerič, A. Belšak, Hranic, Brumen, Cesar, Krajnc, Josipovici, Sitar, Ž. Belšak, Eršegovic. Igrala sta še: Žgajnar, Kelc. Trener: Miran Ljubec.
V uvodni pripravljalni tekmi za ekipi, ki v MNZ Ptuj kotirata izjemno visoko, so v nedeljo zvečer na Vidmu gledalci videli dinamično tekmo in zmago gostov. Ti so bili boljši predvsem v prvem polčasu, ko so na igrišču dominirali, ob vsem tem pa je treba poudariti, da
sta obe ekipi nastopili v mešanih postavah, saj sta moštvi šele v fazi formiranja, ogromno igralcev je še na dopustu.
Prvaki Superlige v lanski sezoni so dobili prvi del igre, kjer so prikazali več kombinatorike kot tretjeligaš, res pa je, da se je v obeh moštvih poznala odsotnost številnih igralcev, predvsem na račun odsotnosti dopustov. Gol je dosegel Ž. Belšak. Tako je manjkalo cel kup izrednih posameznikov v obeh moštvih, kar pa ljubitelje nogometa in navijače teh dveh klubov najbolj zanima, pa je dejstvo, da so Videmčani nastopili z okrepitvama iz Aluminija - Kajtno in Pintaričem, o čemer smo že poročali, gostje pa so se na uvodni tekmi predstavili z novinci Hranicem in Eršegovicem iz Hrvaške, poleg
tega pa sta v klub prišla še Brumen in Cesar. Prestopni rok v nobenem primeru še ni zaključen, Videm se bo najverjetneje okrepil še s kakšnim igralcem Aluminija, Cirkulane pa se ozirajo predvsem po igralcih onkraj meje. Slednji tako iščejo še kar nekaj nogometašev, saj so do sedaj izgubili brata Pun-čec (okrepila sta Medžimurje, op. a.), Orehovca in Novaka.
Sicer je sam tempo igre v nadaljevanju po nekaj menjavah na obeh straneh rahlo padel, Videmčani so krenili odločneje in izenačili, malo pred koncem pa so oranžno-črni dosegli zmagoviti gol. Tekmo v Vidmu si je sicer v nedeljskem večernem terminu pod reflektorji ogledalo okrog 100 ljubiteljev nogometa.
tp
Smučarski skoki • Kot zmagal, Kranjec 4., Prevc 5.
Poljak Maciej Kot je zmagal na poletni veliki nagradi v smučarskih skokih v domači VVisli (133,5 in 127 m, 250,3 točke). Četrti je bil Robi Kranjec (125 in 130,5 m, 240,8), peti pa zmagovalec svetovnega pokala minule zime Peter Prevc (123 in 125,5 m, 239,4).
Pred slovenskima skakalcema sta bila še Norvežan Anders Fannemel na drugem mestu (131 in 126,5 m, 245,7) in tretje uvrščen i Nemec Andreas VVellinger (126 in 125 m, 241,8). Jurij Tepeš je bil osmi (125,5 in 125,5 m, 225,3). Jaka Hvala je bil na 36. mestu (114 m, 94,8) in Anže Semenič je bil 48. (102,5 m, 67,1).
V petek je bila Slovenija na ekipni tekmi druga, devet točk za Norveško, tretja pa Nemčija. Poletna velika nagrada se bo nadaljevala v nemškem Hinterzartnu 30. julija, (sta)
Nogomet
Odranci - Drava 4:0 (1:0)
Strelci: 1:0 Žugelj (41,), 2:0 Tompa (55.), 3:0 Sreš (67.), 4:0 Sreš (90.)
Drava Ptuj: Musič, Močič, Gajič, Golob, Kolar, Love-njak, Kukovec, Hribernik, Kajtazi I, Bašic, Kajtazi N.; igrali so še: Trajkovski, Fur-jan, Romih R. Trener: Simon Sešlar.
Po treh odličnih predstavah na prijateljskih pripra-
vljalnih tekmah so nogometaši Drave pravi čas doživeli v vročem vremenu »hladen tuš« na gostovanju pri Odran-cih. Domači tretjeligaš je izkoristil individualne napake Ptujčanov, ki so tokrat igrali slabo z igralsko precej oslabljeno ekipo. V prvem polčasu je bila igra v polju enakovredna in tudi Drava je imela nekaj priložnosti, a Odranci so z zadetkom Žugelja odšli na odmor s prednostjo 1:0. Drugi polčas so ptujski igralci v belih dresih dovolili pre-
več prostora modrim domačinom, ki so jo le-ti izkoristili. Po predložku z desne strani je drugi zadetek iz bližine z glavo zabil Tompa, medtem ko je v nadaljevanju domače navijače še dvakrat z zadetkoma razveselil Sreš. Odranci so prišli do zasluženo visoke zmage, medtem ko Drava ni dobro delovala na zelenici in bo morala veliko bolje odigrati v tem tednu še dve prijateljski pripravljalni tekmi s Strassom in Mariborom B.
David Breznik
Odbojka na mivki • Državno prvenstvo
Bedrač v paru s Potočnikom
Enega vrhuncev sezone odbojke na mivki vsako leto predstavlja državno prvenstvo, ki je v Kranju imelo v uvodnem delu kvalifikacije, medtem ko se je na glavnem turnirju v moški in ženski konkurenci za naslov merilo dvanajst dvojic. Te so bile razporejene v štiri predtek-movalne skupine s po tremi ekipami in v skupini A sta z wild cardom ali povabilom organizatorjev nastopila Ptuj-čan Jure Peter Bedrač in njegov soigralec Jernej Potočnik (op. a., slednji je lani postal državni prvak skupaj z Nej-cem Zemljakom).
V središču Kranja sta Be-drač in Potočnik, ki sta igrala pod imenom Debitel, najprej suvereno premagala Uroša Kržeta in Miho Pungerla (Be-achteam iPlus) 21:17 in 21:12, medtem ko so gledalci lahko nato v drugi predtekmoval-ni tekmi videli fantastičen obračun, v katerem sta Jan Pokeršnik in Nejc Zemljak (Sberbank team) ugnala našo dvojico po petinpetdesetih minutah igre z rezultatom 24:22, 11:21 in 11:15.
Z zmago in porazom sta se Bedrač in Potočnik uvrstila v četrtfinale, v katerem sta naletela na razpoložena
Foto: Črtomir Goznik
Jure Peter Bedrač
MNZ Ptuj prevzel vodenje 2. SML in 2. SKL
MNZ Ptuj je od MNZT Lendava prevzela vodenje 2. slovenske mladinske in kadetske lige - vzhod. Gre za dvoletni proces, ko vsaka izmed »vzhodnih« MNZ-jev (poleg ptujske so sem vštete še MNZ Murska Sobota, MNZ
Lendava, MNZ Celje in MNZ Maribor, op. a.) prevzame dvoletno vodenje mladinske in kadetske lige. Letos ob prevzemu gre še posebej za specifično situacijo, saj je lani iz lige izpadlo ogromno klubov, z reorganizacijo pa
Boris Grabar, vodja tekmovanja v 2. SML in 2. SKL, je o samem tekmovanju in prevzemu te odgovorne funkcije povedal: »Vodenje teh lig pomeni novo veliko zadolžitev in verjamemo, da bomo delo uspešno opravili, kakor so to opravili tudi naši predhodniki. Verjamem, da bo na koncu zmagal nogomet in da bomo vsi zadovoljni. Zame je vodenje tega tekmovanja nedvomno priznanje, da ti nekdo zaupa, po drugi strani pa gre za veliko obveznost, saj gre za 2. ligo, kjer so interesi za napredovanje izjemno veliki. Za ptujsko zvezo je vodenje vsekakor priznanje, kar pa bomo seveda z delom morali upravičiti.«
Boris Grabar
sta se ligi zmanjšali s 14 na 10 klubov. Tako bodo letos v 2. SML in 2 SKL sicer nastopili: Drava, Zavrč, Aha Emmi Bistrica, Mura, Tabor Maribor, Malečnik, Jarenina, Brežice 1919, Veržej in Dravinja. V ligi bodo torej kar trije predstavniki, ki prihajajo iz MNZ Ptuj. Sistem napredovanja v tem trenutku še ni povsem dorečen, tudi v samem sistemu tekmovanja pa je prišlo do spremembe, saj se bo prvič igralo po trikrožnem tekmovalnem sistemu.
Vodja tekmovanja je postal Boris Grabar, ki je v MNZ Ptuj sicer zadolžen za sodnike, disciplinski sodnik pa bo Janez Janžekovič, sicer
tekmeca Sergeja Drobniča in Grega Erpiča. Gledalci so ponovno lahko v tem dvoboju spremljali izenačen in spek-takularen dvoboj v odbojki na mivki, ki sta ga Drobnič in Erpič dobila z 2:1 v nizih oziroma rezultat je bil v točkah 17:21, 22:20 in 15:11. Tako sta bila Jure Peter Bedrač in Jernej Potočnik na letošnjem državnem prvenstvu uvrščena od petega do osmega mesta. Naslov državnih prvakov sta osvojila Tadej Boženk in Danijel Pokeršnik (Pokeršnik / Boženk), ki sta v finalu z 21:16 in 26:24 premagala dvojico Tom Smrke in David Čuk (Smrke / Čuk).
V ženski konkurenci sta v Kranju slavili Monika Po-tokar in Erika Fabjan (Sber-bank E&M), ki sta si naslov državnih prvakinj v odbojki na mivki priigrali po zmagi z 21:16 in 21:11 proti Dajani Lukas in Tjaši Jančar (Lukas / Jančar). Po nastopu na tradicionalnem tekmovanju v Kranju bodo najboljši slovenski igralci in igralke v odbojki na mivki med 28. in 30. julijem v Ljubljani na Kongresnem trgu igrali na močnem tretjem zaporednem mednarodnem turnirju Ljubljana Beach Volley Challenge 2016.
David Breznik
podpredsednik MNZ Ptuj. Tekmovanje se bo začelo predzadnji vikend v avgustu, žreb parov pa je bil opravljen 20. julija v prostorih MNZ Ptuj. Takrat so bila tudi podeljena priznanja najboljšim ekipam v lanskem prvenstvu, kar je opravilo vodstvo MNZ Lendava in se na ta način simbolično poslovilo do vodenja mladinske in kadetske lige, kar bo torej poslej v domeni MNZ Ptuj. Novo vodstvo tekmovanja obljublja vestno in dogovorno delo, kjer bo o samem poteku lig javnost pravočasno obveščena, v veliko pomoč pa bo vodstvu tekmovanja tudi nov informacijski sistem »regista«, ki bo letos v vse nogometne lige vpeljan poskusno, gre pa za poenotenje sistema na nivoju vseh lig in NZS-ja, kar pomeni večjo preglednost in lažji sistem dela vseh nogometnih funkcionarjev.
tp
14 Štajerski
Šport
torek • 26. julija 2016
Tenis • ITF-turnir v Avstriji
Rokomet
Potočnikova zmagala med dvojicami
2-Thermenregion
Bad Waltersdorf Auffen-Großhart • Buch-St. Magdalena • Ebersdoi
Nina Potočnik, levo, in njena soigralka v igri dvojic Polona Reberšak.
Tenisačica Nina Potočnik je v prejšnjem tednu uspešno igrala na ITF-turnirju v Bad Waltrersdorfu z nagradnim skladom 10.000 dolarjev.
Članica Teniškega kluba Galtena je v Avstriji tekmovala med posameznicami in med dvojicami. 583. igralka s svetovne računalniške WTA teniške lestvice je med posameznicami v uvodnem
krogu premagala Čehinjo Di-ano Sumovo, v drugem je bila boljša od domačinke Caroline Ilowske, medtem ko jo je v četrtfinalu s 6:4 in 6:1 v nizih premagala 1. nosilka turnirja v Bad Waltersdorfu Čehinja Gabriela Pantuckova. Ob igrah med posameznicami je Potočnikova skupaj s Slovenko Polona Reberšak igrala v parih in na turnirju v Avstriji
je nastopilo le šest ženskih dvojic. Tako je naša dvojica v četrtfinalu ugnala Anastasio Detiuc (Mda) in Miriam Ko-lodziejovo (Češ), v polfinalu Jano Jablonovsko (Svk) in Di-ano Sumovo (Češ) in v finalu sta bili z rezultatom 6:3 in 6:4 boljši od prvih nosilk turnirja Nastje Kolar (Slo) in France-sce Stephenson (VB). Po treh zmagah sta se Nina Potočnik
Rezultati - ITF-turnir v Bad Waltrersdorfu (posameznice):
1.	krog: Nina Potočnik
(Slo) - Diana Sumova (Češ) 6:3,6:7,6:2
2.	krog: Nina Potočnik (Slo) - Caroline llowska (Avs) 6:3, 6:1
četrtfinale: Nina Potočnik (Slo) - Gabriela Pantuckova (Češ) 4:6,1:6
Rezultati - ITF-turnir v Bad Waltrersdorfu (dvojice):
četrtfinale: Nina Potočnik (Slo) / Polona Reberšak (Slo) - Anastasia Detiuc (Mda) / Miriam Kolodzi-ejova (Češ) 7:5, 6:1
polfinale: Nina Potočnik (Slo) / Polona Reberšak (Slo) - Jana Jablono-vska (Svk) / Diana Sumova (Češ) 6:4, 5:7,10:8
finale: Nina Potočnik (Slo) / Polona Reberšak (Slo) - Nastja Kolar (Slo) / Francesca Stephenson (VB) 6:3, 6:4
Tenis • Evropski prvenstvi
Lah in Vidovič na evropskem prvenstvu
Večina najboljših mladih teniških igralcev je v prejšnjem tednu v starostnih kategorijah do 14., 16. in 18. leta starosti tekmovala na evropskih prvenstvih. Na prvenstvu do 14 let sta za Slovenijo v Plznu igrala Ptujčan Blaž Vidovič in Ljubljančan Nik Jurjevčič.
Član Teniškega kluba Terme Ptuj Vidovič je v konkurenci dečkov nastopil na Češkem med posamezniki in med dvojicami ter je v obeh konkurencah zabeležil po eno zmago in poraz. V prvem
krogu je bil med posamezniki z 2:1 v nizih boljši od Armenca Arturja Soghoyana, medtem ko je bil v drugem krogu poražen od petnajstega nosilca turnirja Romunom Radujem Mihaiom Papoeom. Slednji dvoboj je bil v vseh statističnih pogledih zelo izenačen in ga je po treh urah boja z 2:1 dobil Romun.
Ob igranju med posamezniki sta Vidovič in Jurjevčič na evropskem prvenstvu igrala tudi med dvojicami. V uvodnem dvoboju sta bila boljša od finske naveze Aleksi
Lofman in Iiro Vasa, medtem ko sta v nadaljevanju izpadla od italijanske dvojice Lorenzo Musetti in Lorenzo Rottoli.
Z nastopom na evropskem prvenstvu do 14. leta je Blaž Vidovič dobil veliko novih izkušenj na takšnih tekmovanjih, ki pa jih ima iz podobnih prvenstev že veliko več njegov klubski kolega Sven Lah, ki je igral na evropskem prvenstvu do 18. leta starosti. Mladinci so nastopili v Klo-stersu in član Teniškega kluba Terme Ptuj je imel glede na rezultate v tej sezoni precej višje postavljene cilje od rezultatov, ki jih je dosegel v Švici. V uvodnem krogu je našega zelo nadarjenega igralca premagal domačin Marko Osmancic, ki je malo prese-
Foto: Črtomir Goznik
Sven Lah
Rezultati - evropsko prvenstvo U14 - Plzen (posameznik):
1.	krog: Blaž Vidovič (Slo) - ArturSoghoyan (Arm) 6:2, 2:6, 6:1
2.	krog: Blaž Vidovič (Slo) - Radu Mihai Papoe (Rom) 7:5, 3:6, 5:7
Rezultati - evropsko prvenstvo U14 - Plzen (dvojice):
1.	krog: Blaž Vidovič (Slo) / Nik Jurjevčič (Slo) - Aleksi Lo-fman (Fin)/ liro Vasa (Fin) 4:6, 6:3,10:3
2.	krog: Blaž Vidovič (Slo) / Nik Jurjevčič (Slo) - Lorenzo Musetti (Ita)/ Lorenzo Rottoli (Ita) 3:6, 6:1,10:4
Rezultati - evropsko prvenstvo U18 - Klosters (posameznik):
1. krog: Sven Lah (Slo) - Marko Osmancic (Švi) 3:6, 2:6
Rezultati - evropsko prvenstvo U18 - Klosters (dvojice):
1.	krog: Sven Lah (Slo) / Grega Kokalj (Slo) - prosta
2.	krog: Sven Lah (Slo) / Grega Kokalj (Slo) - Finn Bass (VB) / Max Stewart (VB) 2:6, 2:6
Znana trenerska ekipa ptujskih rokometašic
km
JL iZR
hA (7 J
t «
Foto: Črtomir Goznik
V klub se bo vrnil tudi Marjan Valenko, ki bo asistiral Bistroviču, obenem pa skrbel za logistične in administrativne zadeve.
in Polona Reberšak lahko po dobrih igrah veselili turnir-ske zmage med dvojicami Bad Waltrersdorfu, kar prestavlja za devetnajstletno ptujsko teniško igralko lep uspeh in hkrati tudi njeno tretjo tur-nirsko zmago med dvojicami na ITF-turnirjih.
David Breznik
netljivo, glede na njegov položaj na ITF-lestvici slavil s 3:6 in 2.6. Ob Lahu je za Slovenijo na tem evropskem prvenstvu v tenisu igral še Litijan Grega Kokalj, s katerim je Lah nastopil tudi med dvojicami in z njim sta bila v prvem krogu prosta v drugem krogu pa sta gladko z 2:0 izgubila z Britancema Finnom Bassom in Maxom Stewartom.
Na evropskih prvenstvih v tenisu sta tokrat v reprezentanci Slovenije iz Ptuja igrala Blaž Vidovič in Sven Lah, ki nista zabeležila izstopajočih rezultatov. So pa izstopajoče rezultate dosegle v mlajših kategorijah v minulem tednu nekatere mlade slovenske teniške igralke, ki so osvojile tri bronaste medalje. Na evrop-
Poročali smo že, da je v ptujskem ženskem rokometnem kolektivu, ki se je po nekaj letih igranja v 2. ligi ponovno uvrstil med najboljše rokometne klube v državi, prišlo do korenitih sprememb. Na priprave, ki se začnejo v začetku naslednjega meseca, bo krenilo povsem prenovljeno moštvo, v klub pa se je vrnila večina deklet, ki so na Ptuju že igrala in tukaj pustila odličen vtis. Kar je pri tem najpomembneje, je dejstvo, da večina novink prihaja iz domačega okolja, na čemer bo novo vodstvo gradilo tudi v prihodnosti.
Poleg sprememb v igralskem kadru se je kar nekaj sprememb zgodilo tudi na mestih trenerjev. ŽRK Akli-mat Ptuj bo v novi sezoni nastopal s članicami, mladinkami, kadetinjami, starejšimi deklicami in mini rokometom, zato je bilo treba zagotoviti tudi primeren trenerski kader. Članice bo, kot je znano, vodil Nikola Bistrovič, v klub pa se je vrnil tudi prekaljeni Marjan Valenko, ki bo Bistroviču asistiral obenem
pa skrbel za logistične in administrativne zadeve. Mladinke bo v sezoni 2016/2017 vodila Ana Mihaela Ciora, ki v klubu sicer opravlja naloge strokovne vodje. Nekdanji odlični rokometašici bosta pomagala Nikola Bistrovič in Marjan Valenko, ne nazadnje pa bodo mladinke večino treningov opravile skupaj s članicami. Kadetinje bo treniral Boštjan Zemljič, za dekleta od starejših deklic navzdol pa bo skrbel Tone Lah, seveda ob pomoči preostalih trenerjev. Cilj ptujskega ženskega rokometnega kolektiva je seveda tudi čim boljše sodelovanje s ptujskimi in okoliškimi osnovnimi šolami, kamor bodo letos vložili precej truda in energije, saj želijo v klubu povečati nabor igralk.
Ob vsem tem dodajmo še, da bodo članice začele trenirati 1. avgusta v dvorani Mladika in okolici, mlajše selekcije pa nekje v drugi polovici avgusta, točni datumi še niso določeni, saj je znano, da bo v avgustu še kar nekaj deklet na zasluženih počitnicah.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Vidovič
skem prvenstvu deklic do 16. leta starosti je bila Kaja Juvan tretja med posameznicami in med dvojicami v paru s Kristino Novak, medtem ko je na
evropskem prvenstvu deklic do 14. leta starosti v Plznu do bronaste medalje prišel par Živa Falkner in Pia Lovrič.
David Breznik
torek • 26. julija 2016
Šport
Štajerski	15
NEZNANO O ZNANIH
Žan Košir: »Rad vrtnarim in berem«
Žan Košir
V	naši današnji rubriki predstavljamo slovenskega de-skarja na snegu Žana Koširja, ki je v svoji karieri osvojil že dve olimpijski kolajni. Obe odličji, srebro in bron, je osvojil na OI v Sočiju leta 2014. Prav tako pa se lahko pohvali
s srebrno kolajno v paralelnem slalomu s svetovnega prvenstva v Lachtalu leta 2015. V sezoni 2014/2015 je Žan Košir osvojil prvi slovenski veliki kristalni globus za slovensko deskanje.
1.	PRVE TRI ASOCIACIJE OB OMEMBI PTUJA?
Kurenti, grad in Dejan Zavec.
2.	KAJ VAS PRI LJUDEH NAJBOLJ PRIVLAČI OZ. PRITEGNE?
Videz, pozitiven način razmišljanja, odprtost in prijaznost.
3.	KATERE OSEBNOSTNE LASTNOSTI PRI SEBI NAJBOLJ CENITE?
Strmim k napredku, se ne zadovoljim s povprečnim, dobre delovne navade, stojim za svojimi besedami z dejanji, se zavedam, da se učimo do smrti in še zmeraj umremo neumni, kot pravi stari slovenski pregovor.
4.	KAJ NAJRAJE POČNETE V PROSTEM ČASU? Poskušam se izogibati športu, da se vsaj malo spočijem, a mi ne uspeva najbolje, če pa že, pa vrtnarim in berem.
5.	KAJ JE NAJPOGOSTEJE NA VAŠEM JEDILNIKU? Musli, solata in piščanec.
6.	KAM NAJRAJE HODITE NA DOPUST?
V	Grčijo, na Lefkas.
7.	VAŠ NAJMANJ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN PREDMET V ŠOLI?
Slovenščina in športna vzgoja seveda.
8.	KDO SO ZA VAS NAJVEČJI ŠPORTNIKI/ŠPORTNICE DANAŠNJEGA ČASA?
Roger Federer, Ted Ligety, Anže Kopitar / Serena Wiliams, Eva Samkova ,Tina Maze
9.	KAKŠNO GLASBO NAJRAJE POSLUŠATE IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI GLASBENI IZVAJALCI?
Odvisno od počutja, od Metalice do Cafe del mar ... zelo rad prisluhnem slovenski glasbi, Vlado Kreslin, Siddharta, Tabu ...
10.	KATERI FILM STE SI NAZADNJE OGLEDALI IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI FILMSKI IGRALCI/IGRALKE?
Nazadnje sem si ogledal Elizij/Morgan Freman, Denzel Washington, Matt Damon.
11.	KATERO KNJIGO STE NAZADNJE PREBRALI IN KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA KNJIGA?
Ti povem zgodbo, boter.
13.	KAKŠNE SO VAŠE SANJE?
Da najdem srednjo pot, na kateri bom zadovoljen in srečen vsak dan.
14.	KAJ BI SPREMENILI V SVETU, ČE BI IMELI ČAROBNO PALICO?
Ukinil plačilna sredstva.
15.	KAJ BOSTE POČELI PO ZAKLJUČKU KARIERE?
Zagrizel v poslovni svet, ostal v športu in iskal srednjo pot.
Janko Bezjak
i
Rokomet • Robert Bezjak, trener RK Moškanjci-Gorišnica
»
Igrali bomo hiter rokomet
Roberta Bezjaka ljubiteljem športa na našem koncu, še posebej pa rokometa, ni treba posebej predstavljati. Gre za nekdanjega izjemnega rokometaša, ki je začel igrati pri devetih letih na OŠ Velika Nedelja in za RK Velika Nedelja. Z vsemi selekcijami je dosegal zelo dobre rezultate in med drugim postal tudi državni prvaki med osnovnimi šolami. Bil je tudi član kadetske reprezentance Slovenije, s katero je osvojil srebrno medaljo na evropskem prvenstvu na Madžarskem. Kasneje je bil tudi član mladinske izbrane vrste.
Z RK Velika Nedelja je prav tako dosegal dobre rezultate in se leta 1994 z njo prvič uvrstil v prvo ligo. Po izpadu so se zeleni med elito spet vrnili leta 2000. Več sezon je bil med vodilnimi strelci lig in tudi prvi strelec 1. lige. Po 17 sezonah pri Veliki Nedelji se je nato odpravil v Trimo Trebnje, kjer je igral dve sezoni in pol. Kasneje je okrepil RK Ormož in tam igral tri sezone.
Ko je že razmišljal o koncu kariere, se mu je ponudila priložnost pri ptujski Dravi. Prišel je na Ptuj, kjer je bila ekipa zelo mlada, vendar zelo ambiciozna. Počasi se je skupaj z »otroškim vrtcem« prebijal naprej in uspelo se jim je prebiti iz 2. v 1. B-ligo. Odigral je še sezono v 1. B-ligi in nato po štirih letih pri Dravi in skupno 29 letih rokometa zaključil aktivno kariero.
Nekaj časa je že, odkar ste končali kariero. Pogrešate rokomet?
R. Bezjak: »Rokomet bi verjetno pogrešal, vendar sem se priključil veteranom Velike Nedelje, tako da sem bil vedno v stiku z rokometom.«
Kako je prišlo do prevzema mesta trenerja pri RK Moškanjci-Gorišnica?
R. Bezjak: »Poklical me je Ivan Kelenc in mi predstavil določene stvari okrog kluba in njihove želje. Hitro sva našla skupni jezik.«
Kakšen rokomet bodo rumeno-črni igrali pod vašim vodstvom?
R. Bezjak: »Sem pristaš hitre igre in tako igro bomo tudi igrali.«
Koliko pa boste kot trener vplivali na prihod novih igralcev?
R. Bezjak: »Glede novih igralcev je še vse odprto, vendar bo poudarek na domačih fantih. Sam trenutno ne vidim neke potrebe po novih igralcih, čas pa bo pokazal svoje, prav tako morebitne poškodbe.«
Boste članom priključili tudi katerega izmed mlajših fantov iz podmladka?
R. Bezjak: »Glede tega sem mnenja, da je to nekaj pozitivnega za njih in seveda jih bomo nekaj priključili k članski ekipi.«
Ali imate morda v mislih sodelovanje z okoliškimi rokometnimi kolektivi?
R. Bezjak: »Trenutno se nismo pogovarjali o igralcih iz okoliških klubov, saj se zavedamo, da tudi ostali klubi iščejo igralce drugje.«
Kako gledate na dejstvo, da imamo na tako malem
«
območju, kot je Spodnje Podravje, kar štiri rokometne kolektive?
R. Bezjak: »Na tako majhnem prostoru imeti štiri aktivne ekipe je velik uspeh. Vidi se dobro delo in posledično se tudi vedno več otrok odloča za rokomet.«
Kariero ste končali na Ptuju, Dravi pa je letos po dolgih letih uspel velik met. Kakšen je vaš komentar? Je obstajala kakšna možnost, da bi po koncu kariere prevzeli kakšno selekcijo v Dravi?
R. Bezjak: »Res je, kariero sem zaključil na Ptuju, kjer sem preživel štiri čudovite sezone. Sem ponosen na fante, ki so se v prejšnji sezoni uvrstili v 1. Ligo, za kar jim čestitam in hkrati želim čim boljše igre in rezultate. Glede opcije, da bi po koncu kariere prevzel kako selekcijo na Ptuju, lahko povem, da je bilo nekaj na tem, vendar sem zaradi naraščaja v družini takrat ljudem v klubu povedal, da trenutno ne razmišljam o trenerski funkciji.«
Pred kratkim ste bili z veterani Velike Nedelje srebrni na evropskem prvenstvu. Kaj bi povedali o tekmovanju?
R. Bezjak: »Glede evropskega prvenstva, ki smo se ga udeležili veterani Velike Nedelje, lahko povem, da je bilo fantastično in najlepša nagrada po koncu igralske kariere. Za povrh smo še osvojili srebrno medaljo. Ekipe na evropskem veteranskem prvenstvu so bile zelo kakovostne, če samo pogledamo zmagovalno ekipo Rusije, ki je imela v svojih vrstah kar nekaj igralcev, ki so igrali tudi na olimpijskih igrah.«
tp
Konjeniški šport • Kasaške dirke v Ljutomeru
Znani vsi nastopajoči v derbiju
Novi tekmovalni dan letošnje kasaške sezone na ljutomerskem hipodromu je zaznamovala kvalifikacijska dirka za nastop na 26. slovenskem kasaškem derbiju, ki bo 7. avgusta v prleški prestolnici. Sodelovanje na dirki si je deset udeležencev (trije kasači so zaradi bolezni svoj nastop odpovedali) zagotovilo z uvrstitvijo od prvega do osmega mesta, še štirje pa so si pravico nastopa v najpomembnejši dirki vsakega kasača zagotovili po zaslužku. V kvalifikacijski tekmi 4-letnikov na 2600 metrov dolgi stezi je znova blestel lanskoletni najboljši triletnik Luther King v navezi Jože Sagaj mL/voznik - Slavko Ma-kovec/lastnik. Fantastično odpeljana dirka je bila pod njegovim nadzorom od starta do cilja, šestnajsto zmago v karie-
ri pa si je Luther King privozil v kilometrskem času - 1:19,1. Za njim so se uvrstili: Lester OZ (S. Jureš) 1:19,6, Artis (An-tolin) 1:19,9, Delux MS (Mi. Slavič) 1:20,2, Domino (Ja. Sagaj, vsi Ljutomer) 1:20,8, Heidi M (M. Marinšek, Komenda) 1:20,8, Lady Ga ga (Lovrenčič,
Spominsko dirko Marka
Slov. gorice Lenart) 1:21,9 in Apičo (J. Štremfelj, Komenda) 1:22,3. K tej osmerici so se po zaslužku na derbi uvrstili še kasači, ki prihajajo iz KK Ljutomer: Vilin on Top, Rožle, Arrived Star in Insa.
Na nedeljskih dirkah se je v sedmih točkah sporeda
:. je dobil Mitja Slavič.
pomerilo 58 kasačev, najuspešnejši tekmovalec pa je bil Jože Sagaj mlajši s štirimi zmagami. Spominsko dirko Marka Slaviča st. je v zasedbi sedmih 3-letnih slovenskih kasačev na 2100 metrov dobil njegov vnuk Mitja s kobilo Izabelo II. Zmaga je odšla še v Ljubljano (KK Stožice), kjer je v dirki za 3- do 14-letne EU kasače slavil 5-letni Zu Om z voznikom Romanom Jerov-škom, ter v roke domačega tekmovalca Branka Seršena -ta je po razburljivi končnici z Dantejem MS ugnal Tars Star-sa (Janko Sagaj, Ljutomer). V tradicionalni dirki francoskih kobil (2100 metrov) je zmagala 5-letna kobila Breve des Baux, ki je na vajetih Jožeta Sagaja dosegla najboljši kilometrski čas dneva - 1:16,8.
NŠ
16 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 26. julija 2016
Ormož • Za PGD Ormož 130. leto delovanja prelomno
V nabavo novega tehničnega reševalnega vozila in gradnjo prizidka
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Ormož si bodo letošnje leto poleg visokega jubileja zapomnili tudi po investicijah. Na torkovi slavnostni seji ob 130-letnici organiziranega gasilstva v Ormožu so namreč podpisali pogodbo za naročilo večjega tehničnega reševalnega vozila. Prav tako pa so zasadili prvo lopato za izgradnjo prizidka k obstoječemu objektu.
PGD Ormož letos praznuje 130 let delovanja. Visok jubilej bodo uradno obeležili 17. septembra z veliko slovesnostjo pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja. To leto pa si bodo ormoški gasilci zapomnili tudi po velikih investicijah. Namreč gasilski dom dobiva novo preobleko. V teh dneh tako potekajo še zaključna dela obnove, s katero so uredili zunanjost objekta ter dvorišče. Investicija je ocenjena na 18.000 evrov, dve tretjini sredstev bo prispevala Občina Ormož.
Ormoški gasilci pa so zakorakali še v dve večji investiciji. Na slavnosti seji ob 130-letnici so namreč podpisali pogodbo za nabavo tehničnega reševalnega vozila. „Gre za prvo tovrstno vozilo na ormoškem območju, ki ga bomo opremili tudi z dvigalom in bo služilo za reševanje v prometnih nesrečah. Lahko pa bi ga uporabili tudi za reševanje z višin, če bi občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž dosegle konsenz in bi se dodatno nabavila A-testirana reševalna ploščad za reševanje iz
Za novo podobo gasilskega doma PGD Ormož so prav gotovo zaslužni tamkajšnji člani, ki so opravili veliko dela in prostovoljnih ur.
večnadstropnih stanovanjskih stavb," je pojasnil predsednik PGD Ormož Rajko Košič, ki je še povedal, da je nabavna vrednost vozila 260.000 evrov, s celotno opremo in reševalno
ploščadjo pa nekaj čez 400.000 evrov: „Finančna slika kaže, da bo približno tretjino sredstev od 260.000 evrov prispevala ormoška občina, preostalo pa moramo zagotoviti sami; en del bo
šel preko Uprave RS za zaščito in reševanje, drug del pa z donaci-jami, sponzorji, prostovoljnimi prispevki..." Novo vozilo naj bi bilo dobavljeno do srede aprila prihodnje leto.
Kot še pravi Košič, pa je vse nared tudi za gradnjo prizidka, saj so končno pridobili gradbeno dovoljenje. „Ideja o gradnji prizidka se je začela porajati že leta 2013, ko smo dobili v upra-
vljanje reševalni čoln. Vse od takrat se soočamo s prostorsko stisko. Vozilo za servisiranje ročnih gasilnih aparatov in nadzor hi-drantov imamo že zdaj parkirano zunaj, ker v samem gasilskem domu ni prostora. Prihodnje leto tako načrtujemo še nabavo novega vozila, in zdi se mi nedopustno, da bi bila intervencijska vozila na ulici." Investicija v skupni vrednosti 188.000 evrov je razdeljena na dve fazi. Letos načrtujejo postavitev objekta pod streho, naslednje leto pa dokončanje prizidka, kjer bodo uredili tri garaže, skladišče za opremo in reševalni čoln ter večjo umivalnico za čiščenje zaščitnih oblek. V prihodnje pa bi radi uredili še pisarne, sanitarije, čajno kuhinjo in konferenčno sobo, a vse bo odvisno od financ. „Za finančna sredstva smo zaprosili tudi Občino Ormož, vendar zaradi slabe slike javnih financ na državni in s tem posledično tudi na lokalni ravni v prvi fazi nismo deležni nobenega sofinanciranja. Upajmo, da bo v drugi fazi občina vseeno nekaj prispevala," še sklene Košič.
Monika Levanič
Bodislavci pri Ljutomeru • 14. Hidroraid
Srečanje lastnikov citroënov
V Prlekijo so iz sedmih držav pripeljali 100 vozil znamke Citroën, različnih modelov in starosti.
Bodislavci, majhna vasica v ljutomerski občini, je gostila že 14. Hidroraid, ki ga je pripravila prleška sekcija Citroen kluba Slovenije. Na tridnevno srečanje so prišli ljubitelji teh francoskih vozil iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Srbije, Nemčije, Švice in Slovenije. In zakaj poimenovanje srečanja Hidroraid. »Ker ga posvečamo citroenom, opremljenim s hidropnevmatskim vzmetenjem, ki poskrbi, da je vo-
žnja v teh avtomobilih tako zelo udobna. Seveda so dobrodošli tudi vsi drugi citroeni. In raid? Tako pravimo krožni vožnji, ki jo izvedemo v sklopu srečanja. Tokrat nas je pot vodila na Staro Goro v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, na ogled muzeja in mlina na veter, nato pa v Ljutomer, kjer smo se ustavili v Parku 1. slovenskega tabora in od turističnega vodiča slišali nekaj zanimivih dejstev o glavnem mestu
Prlekije in o taborskem gibanju pri nas. Ob prihodu v kamp smo izvedli slikanje vseh citroenov C5, ki je letos jubilant, saj slavi 15. rojstni dan,« je povedal eden od organizatorjev srečanja Aleš Krajnčan. V sklopu srečanja so pripravili tudi bolšji sejem, tradicionalno so si ogledali fotografije z minulih srečanj, ob dobri zabavi pa so poskrbeli tudi za delavnice za otroke.
MŠ
Na srečanje v Prlekijo je prišlo kar 100 lastnikov vozil tega francoskega proizvajalca.
Foto: ML
Foto: MS
Zetale • Strojni krožek Žetalanec
Čiščenje zaraščenih kmetijskih zemljišč je sele prvi korak
Združenje za medsosedsko pomoč - strojni krožek Žetalanec - je v Kočicah pripravilo demonstracijo čiščenja zaraščenih travnikov.
Okoli 20 članov Žetalanca je ročno in s pomočjo mehanizacije v dveh urah očistilo okoli dva hektarja zaraščenega zemljišča. Strojni krožek so kmetje ustanovili leta 1996, da bi si olajšali izmenjavo strojev ter nudenje in koriščenje medsosedske pomoči. Danes pripravljajo tudi različne oblike izobraževanj (tudi za nacionalni poklicni kvalifikaciji gozdar-sekač in traktorist v gozdu), strokovne ekskurzije, razstave in različne prireditve, sodelujejo na regijskih tekmovanjih v spretnosti z motorno žago, dejavni pa so tudi na humanitarnem in krvodajalskem	Foto: Jank0 Levania področju. V strojni krožek Žetalanec je včlanjenih 139 kmetij iz občin Kidričevo, Majšperk, Makole, Podlehnik, Ptuj, Rogaška Slatina, Videm in Žetale.
Predsednik Žetalanca Franc Stojnšek pravi: »Krožek je zelo aktualen še danes, živi in se razvija, članstvo pa se povečuje. Smo neke vrste servis in povezovalni element na področju Haloz.« Opozarja tudi, da bodo napovedane spodbude za čiščenje zaraščenih haloških kmetijskih zemljišč le prvi korak k rešitvi težave: »Tem površinam bo namreč po očiščenju treba dati dodano vrednost. Tu bo morala steči proizvodnja, da se bo tra-vinje začelo uporabljati, seveda v skladu z zahtevami naravovarstvene stroke.«
Eva Milošič
torek • 26. julija 2016
Ljudje in dogodki
ŠtajenkiTEBKlK 17
Slovenija, Podravje • O spremembi osebnega imena
Lani ime spremenilo 308 oseb, ime in priimek pa 244
Ste že kdaj razmišljali, da bi se preimenovali, spremenili priimek ali celotno osebno ime? Na ministrstvo za notranje zadeve so v lanskem letu zabeležili vsega skupaj 2.270 tovrstnih primerov.
Na podlagi zakona o osebnem imenu se lahko osebno ime spremeni iz različnih razlogov. »Najpogostejši razlog za spremembo osebnega imena je sklenitev zakonske zveze. Celotno osebno ime, samo priimek ali samo ime se lahko spremeni ob spremembi nekaterih družinskopravnih razmerij (ob priznanju očetovstva, ob posvojitvi, ob sklenitvi zakonske zveze ali po njeni razvezi ali razveljavitvi) ali pa na podlagi prošnje,« so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve, pod katerega spada tudi sektor za matične zadeve, ki ureja spremembe imen.
Podatki omenjenega ministrstva potrjujejo, da so spremembe imena ali priimka ali celotnega osebnega imena pri nas pogoste. Leta 2014 so zabeležili 2.237
Sprememb imen vse manj
		I 2010 I	2011 I	2012 I	2013 I	2014 I	2015 I
Mladoletni							
	ime	89	74	82	47	62	49
	priimek	450	455	474	403	432	443
	ime in priimek	15	21	19	17	15	20
Polnoletni							
	ime	870	447	433	267	269	259
	priimek	1.587	1.424	1.692	1.207	1.235	1.275
	ime in priimek	275	219	239	170	224	224
Skupaj		3.286	2.640	2.939	2.111	2.237	2.270
Fotografija je simbolična.
vseh sprememb - od tega največ 1.667 sprememb priimka, 331 sprememb imena ter 239 spre-
Prvič za spremembo osebnega imena slabih 60 evrov, naslednjič skoraj dvakrat toliko
Koliko boste odšteli za spremembo imena, priimka ali celotnega osebnega imena? Za prvo odločbo o spremembi osebnega imena je predpisana upravna taksa po tarifni številki 1 Zakona o upravnih taksah (vloga) v vrednosti 4,54 evra in upravna taksa po tarifni številki 23 (odločba) Zakona o upravnih taksah v vrednosti 54,37 evra. Za vsako naslednjo odločbo o spremembi osebnega imena, izdano na zahtevo stranke, se plača dvakratna vrednost taksne tarife številka 23 Zakona o upravnih taksah v vrednosti 54,37 evra. Ob vsaki spremembi imena in/ali priimka pa mora oseba spremeniti tudi vse identifikacijske dokumente.
Sicer pa boste na izdajo odločbe o spremembi osebnega imena čakali praviloma do dva meseca. Sprememba osebnega imena na podlagi odločbe velja za polnoletno osebo od dneva vročitve odločbe, za mladoletno osebo pa velja od dokončnosti odločbe.
/
memb imena in priimka. Lani pa je bilo vsega skupaj 2.270 sprememb: 1.275 polnoletnih oseb in 443 mladoletnih oseb si je nadelo drug priimek, 259 pol-noletnikov in 49 mladoletnikov novo ime, 224 polnoletnikov in 20 mladoletnikov pa si je spremenilo ime in priimek.
Za spremembo pri mladoletniku morata soglašati oba starša
Zakaj se ljudje odločijo za spremembo, je težko ugotoviti, saj jim tega ni treba pojasnjevati. V obrazec, ki se ga odda na upravni enoti, se namreč vpiše le staro ime in želeno novo. Upravna enota pa potem odloči, ali bo spremembo odobrila ali ne.Za spremembo imena lahko na podlagi odločbe zaprosi polnoletni državljan RS. Osebno ime mladoletni osebi pa se lahko spremeni le na prošnjo obeh
Slovenija • Pošta Slovenije z novima priložnostnima znamkama
Sardele in portret admirala
Pošta Slovenije je ta mesec izdala dve novi priložnostni poštni znamki. V začetku meseca je bila na voljo znamka iz serije Euromed Postal, na kateri je upodobljena sardela, 18. julija pa je izšla še skupna znamka slovenske in hrvaške pošte, in sicer ob 150-letnici bitke pri Visu. V Komiži na omenjenem otoku je takrat potekala tudi promocija skupne izdaje.
Znamke v seriji Euromed Postal skupaj izdajajo poštni operaterji, ki so člani omenjenega združenja. Leta 2014, ko je izšla njihova prva znamka, so vsi operaterji izdali znamko z enakim, skupnim motivom, že lani pa so se motivi znamk različnih držav razlikovali. Razpisana je
bila le skupna tematika znamk, v letu 2015 so bili to čolni Sredozemlja.
Tudi za letošnje leto je določena skupna tematika, tokrat so to ribe Sredozemlja, medtem ko so motivi znamk posameznih operaterjev različni. Poleg skupne tematike je vsem skupen
Fotografija je simbolična.
Foto: wikipedia.si
datum izida. Na slovenski znamki so prikazane sardele, ki jih množično lovijo tudi v slovenskem morju. Znamka z nominalo 0,64 evra je natisnjena v poli po 25 znamk.
Slovenska in hrvaška pošta pa sta 18. julija skupaj obeležili 150-letnico bitke pri Visu. V znameniti bitki pred 150 leti je namreč poveljnik, Mariborčan Wilhelm von Tegetthoff, povedel avstrijsko ladjevje do pomembne zmage nad materialno močnejšo italijansko vojno mornarico.
Znamki obeh držav z enakim motivom prikazujeta bitko ter portret admirala. Obe znamki, ki sta izšli v bloku, pa bo mogoče kupiti tudi v posebnem tematskem kompletu, (sta)
staršev oz. njegovega zakonitega zastopnika. Postopek se nekoliko zaplete, če s tem ne soglašata oba starša: »Če drugi od staršev ne soglaša s spremembo osebnega imena mladoletnemu otroku, jima sporazumno odločitev pomaga doseči center za socialno delo. Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o otrokovem novem osebnem imenu, o utemeljenosti zahtevka odloči sodišče v nepravdnem postopku na predlog enega ali obeh staršev. Predlogu mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovem sodelovanju posku-
šala sporazumeti o otrokovem novem osebnem imenu. Preden sodišče odloči, mora pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo o koristi otroka. Odločba sodišča o utemeljenosti zahtevka mora biti priložena zahtevi za spremembo osebnega imena mladoletni osebi.« Če je mladoletna oseba že dopolnila devet let, pa je pri spremembi imena potrebno tudi njeno soglasje.
Imena si ne more spremeniti obsojenec
Izrecno pa se sprememba osebnega imena ne dovoli osebi, ki je bila obsojena za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, dokler kazen ni izvršena ali dokler trajajo pravne posledice obsodbe.
»Podatke iz kazenske evidence in podatke o kazenskem postopku lahko organ, ki odloča o
spremembi, pridobi ali preveri sam, če prosilec oziroma prosilka navedenih dokazil ne priloži k prošnji za spremembo osebnega imena ali če dvomi v verodostojnost dokazil, ki jih je prosilec priložil.«
Tudi pri spremembi imen veljajo omejitve
Na ministrstvo smo še povprašali, ali se je mogoče preimenovati v karkoli. Pa ni tako. Tudi tukaj namreč veljajo omejitve.
Zakon o osebnem imenu sicer ne našteva imen, ki niso dovoljena, vendar pa določa, da mora osebno ime državljanu zagotavljati identiteto, varstvo njegove osebnosti in dostojanstva. Pravica do svobodne izbire osebnega imena pa se sme omejiti le, če je to nujno za zavarovanje javne varnosti, morale ali pravic in svoboščin drugih.
Monika Levanič
Kako je s preimenovanji v UE Ormož in UE Ptuj?
Leto:||Špr		I Sprememba priir	rika I Oboje	
2010	2	7	0	9
2011	1	4	0	5
2012	1	13	4	18
2013	2	11	0	13
2014	0	8	1	9
2015	0	4	1	5
Vir: UE Ormož				
Po podatkih Upravne enote Ormož si je v zadnjih petih letih ime, priimek ali oboje hkrati sku paj spremenilo 59 oseb. Največ tovrstnih sprememb so zabeležili leta 2012, in sicer kar 18. Sicer pa je v večini primerov šlo za spremembo priimka. V zadnjih petih letih si je le šest oseb spremenilo celotno osebno ime, prav toliko se jih je tudi preimenovalo. »V katera imena ter priimke ali oboje hkrati so se ljudje največkrat preimenovali, je težko reči. Primeri so bili, ko so si vzeli dekliške priimke, priimke drugega partnerja ali očeta, skrajšali oz. uskladili ime z drugimi dokumenti v drugih evidencah v tujini ali pa čisto nekaj drugega, kot so imeli prej, in ni imelo nobene zveze z dosedanjim osebnim imenom,« je še dodala svetovalka iz UE Ormož Albina Lukner.
		2010	2011	2012	2013	2014	2015
Mladoletni							
	ime	3	1	1	2	1	1
	priimek	19	8	16	22	10	12
	ime in priimek	0	0	1	0	0	0
Polnoletni							
	ime	5	7	11	4	13	10
	priimek	30	35	32	35	14	33
	ime in priimek	7	6	10	4	4	2
SKUPAJ		64	57	71	67	42	58
Vir: UE Ptuj
Na Upravni enoti Ptuj so od leta 2010 do 2015 skupaj zabeležili 359 preimenovanj - največ leta 2012, in sicer 71. V kar 266 primerih je šlo za spremembo priimka. 59 oseb si je spremenilo ime, 34 oseb pa celotno osebno ime.
Vir: MNZ
Foto: CG
Foto: arhiv
18 Šta/m&TEDNlK
Zeleni tednik
torek • 26. julija 2016
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Gredice se že praznijo, kaj še lahko sejemo ali sadimo
Veliko je še vsega, kar lahko najde prostor na gredicah in kasneje v naših skledah in loncih.
Paradižnik je zdaj začel zoreti. Zdaj lahko odstranite spodnje liste. Tisti, ki imate res radi motovileč, boste seveda pustili dovolj prostora in izkoristili dan ali dva nekoliko nižjih temperatur in posejali motovileč. Prav tako lahko posejete tudi špinačo, čeprav sama menim, da vsaj v tem času še zadošča blitva in je špinačo bolje sejati jeseni ali celo zgodaj spomladi. Seveda lahko pod paradižnik posadite tudi sadike solate. V poletni vročini bo v senci paradižnika, s katerim se dobro razume, lepo uspevala.
Najpomembnejše je, da po-sejete črno redkev, ta bi morala biti v jeseni vedno pri roki kot zdravilo za prehlade ali predvsem za preprečevanje le-teh. Če imate kaj več prostora, je zelo smiselno posejati tudi podzemno kolerabo. Mnogi še vedno menijo, da je koleraba samo hrana za »puj-čeke«, pa ni tako. Koreni kolerabe so odlična zimska hrana, protiutež nekoliko manj zdravim sestavinam zimske prehrane. Tisti, ki imate radi kislo repo, lahko tudi na vrtu posejete gredico z repo.
Prav tako še vedno lahko vzgajate sadike sort zelja s kratko vegetacijo (ditmar, tucana f1, mi-rodimaru F1 ...), to so kultivarji
Foto: Miša Pušenjak
Cylidra, sorta rdeče pese, ki je odlična za vlaganje
Stoletna čebula v prvem letu ne priporočam.
s kratko vegetacijo in namenjeni sveži uporabi. Za setev sort za kisanje je že prepozno, prav tako pa je prav skrajni čas za presajanje sadik sort za kisanje. Zagotovo pa je zdaj čas za ponovno setev in vzgojo sadik cvetače in brokolija, saj bosta ti dve kapu-snici najbolje obrodili ravno v jeseni. Sejemo in presajamo tudi kitajski kapus (zelje), saj je šele zdaj pravi čas. Nadzemna kolera-bica je vedno dobrodošla, jaz bi še vedno sejala ali sadila vijolične sorte, ki poletno vročino veliko bolje prenašajo, niso puhle in veliko manj pokajo. Za setev pa tudi presajanje brstičnega in listnatega ohrovta je že prepozno.
Ni še prepozno za setev zgodnejših sort endivije, povsem enako velja tudi za setev radiča. Zdaj sejemo samo sorte, ki imajo za imenom nizko številko, castel franco, ki dela glave pozno v zimo, skoraj prepozno pa je za setev štrucarja. Še vedno lahko sejete tudi prezimne sorte radiča, ki jih boste rezali spomladi, za siljenje pa ne bodo naredile dovolj močne korenine.
Foto: Miša Pušenjak
naredi čebule, zato je prijetna in sladka na vseh poletnih piknikih;
Vir: KZ Ptuj
Še vedno lahko posejete rdečo peso, naj vas opozorim, da izberite sorto Bikor ali Cylidro, ostale sorte naredijo bele obroče, čeprav so na videz večje z večjim pridelkom. Novost na našem trgu pa je rdeča pesa, ki naredi korene drugih barv, oranžne, rumene, bele, roza - poskusite, mogoče vam bo všeč. Mogoče še en majhen nasvet, ki bo komu prišel prav. V tej poletni vročini je zelo smiselna nekoliko gostejša setev, da si bodo rastline pri kaljenju pomagale in predvsem tudi senčile druga drugo. Seveda bo potem potrebno redčenje.
In najpomembnejše predvsem za vse ljubitelje grmičastih bučk (zukinijev) in kumar. Spomladi posajene rastline so se že izmučile. Namesto ukvarjanja s škropljenjem, iskanjem ustreznih navodil in pripravkov, posejte preprosto nove. Boste videli, kako obilno bodo rodile pozno v jesen tudi na prostem. Mlade rastline so seveda veliko bolj vitalne in odporne kakor pa stare, od visokega pridelka že utrujene rastline.
Kmalu bo prišel čas setve (ne še sajenja) prezimne čebule. A vsi ljubitelji mlade čebule si lahko privoščite in še vedno posejete nekoliko drugačno čebulo, stoletno čebulo.
Stoletna čebula ali Allium fistolosum
Brez čebule skoraj ne znamo kuhati, česen pa je postal posebej popularen v zadnjih dveh letih. Večina tudi vsako jesen posadi vsaj nekaj čebulčka majskega srebrnjaka, saj imajo mnogi radi mlado čebulo. Tudi kasneje mnogi populijo kar nekaj čebule, posajene za jesenski pridelek, kadar potrebujejo nekaj ostrega na kakšnem poletnem pikniku ali praznovanju. Pa je škoda, saj imamo že nekaj let na našem trgu seme prav posebne zelenja-dnice - najbližjo sorodnico čebule. Ima eno latinsko ime, pa več slovenskih imen. Latinsko jo imenujemo Alium fistulosum (za razliko od čebule, ki je Alium cepa), staro slovensko ime zanjo je stoletni luk ali stoletna čebula, v zadnjih letih pa opažam, da se najde tudi pod imenom spomladanska čebula.
Nega poleti
Poleti zahteva le redno rahljanje zemlje in včasih tudi namakanje. Brez namakanja je stoletna mlada čebula zelo ostra. Torej je tisti, ki vas ta njena najbolj značilna lastnost ne moti, zagotovo ne boste namakali. Po potrebi si jo naberite, saj se bo tako še hitreje obraščala.
Tudi zgodaj posejana brez težav prezimi. Zato jo v jeseni pustimo na vrtu. V naslednjem letu požene cvetna stebla, na njih pa mlade, zarodne čebulice. Te čebulice lahko pojemo, prav tako ves čas iz šopa trgamo rastline
in jih uporabljamo tako za kuhanje kakor sveže. Čebulice pa lahko tudi posejemo, iz njih spet dobimo nove rastline. Vendar je v prvem letu po setvi izredno mehka, nežna in najprimernejša za namakanje v sol in grizljanje ob dobrotah na piknikih. Zato jo v tujini po večini vsako leto znova posejejo.
Letos je posebna novost na našem trgu tudi seme rdeče stoletne čebule. Poiščite jo na policah nekaterih trgovin, saj je vsaka barva v prehrani še dodatni vir koristnih snovi.
Čebula je vir zdravja tako pozimi kakor tudi poleti. Dajemo jo na pike čebel in komarjev, saj blaži srbečico in bolečine. Raz-kužuje naša dihala, sprošča dihalne poti ob prehladu. Pokusite poleg naše klasične, dobre čebule še nekaj novega in naj vaše poletne piknike popestri tudi njena sorodnica stoletna čebula.
Miša Pušenjak
Kakšna je stoletna čebula
Značilnost te zelenjadnice je, da se spodnji del nikoli ne odebeli, vedno ostane bel in mlad, ne obda se s suhimi listi, skratka ostane večno mlad. Zato je bolj uporabna v ta namen kakor navadna čebula. Ta rastlina ni nova v naši krajih, novo je samo, da jo lahko tudi sejemo. Sejemo jo vse od konca marca naprej na stalno mesto. Tako kakor pri vsaki čebuli lahko vzgojimo tudi sadike. Letos bo to verjetno prišlo še bolj v poštev. Zal pa je zelo pozno, saj traja vzgoja sadik čebule tri mesece, zato bi jo morali za zgodnji pridelek sejati že v januarju. Vendar ni še popolnoma nič zamujenega. Za razliko od čebule stoletna čebula namreč ni občutljiva na dolžino dneva in temperature, dobro se ukoreni-ni tudi v toplejši zemlji. Zato jo lahko sejemo praktično celo poletje, če nam je zmanjka. Vendar se to običajno ne zgodi, saj se za razliko od čebule šopasto razrašča, vedno več rastlin je v grmu.
Pfidelava na vrtu
Gredico zanjo je dobro pripraviti že v jeseni, da smo lahko dovolj zgodnji. Ne gnojimo, posebej s hlevskim gnojem ne, saj ga čebulnice ne prenašajo. Lahko pa dodate spomladi 1-2 l komposta na m2, če menite, da je vaša zemlja slabo založena s hranili. Posejemo v vrstice, 30 cm narazen. Še bolje je, da pustite med vrsticami 60 cm, kasneje, ko se zemlja dovolj ogreje (10 oC), pa posejete med vrstice še korenček in peteršilj. Taka mešanica bo poleti uspešno kljubovala škodljivcem, spomladi, v začetku aprila, pa je gredico treba le pokriti, da ne naredi preveč škode čebulna muha. Za varstvo pred škodljivci lahko v njeno družbo posadimo tudi žametnice ali tagetes. Čebula je dobra spremljevalka še solatam.
Setev ne sme biti globoka, samo z grabljami seme porinemo v zemljo. Po potrebi po setvi zalijemo, vendar to skoraj nikoli ni potrebno. Zadnja setev je v sredini avgusta, ta bo prezimila in nas razveselila spomladi.
KGZS - Zavod Ptuj sporoča
Hlajenje mleka na kmetiji
in mlečna predelava (1. del)
Mleko zaradi svoje bogate hranilne vrednosti predstavlja tudi idealen medij za razmnoževanje mikrobov. Shranjevanje mleka na samih kmetijah, čas, ki preteče, preden pride mleko od mlekarne do potrošnika, se podaljšuje, veča. Prav zato predstavlja ohranjanje kakovosti mleka v celotni verigi do potrošnika izziv.
	Skupno število m. o. po 24 urah/ml
4	2,5 x 103
10	1,2 x 104
15	1,3 x 105
20	4,5 x 106
30	1,4 x 109
Vir: Stane Levart
V razpredelnici je prikazan razvoj skupnega števila mikroorganizmov v 24 urah. Mleko je v začetni fazi imelo samo 2,3 x 103/ml
Encim laktoperoksidaza, ki je naravno prisoten v surovem kravjem mleku, spodbuja nastanek tiocianata, ki je prav tako naravno prisoten. Ti dve sestavini imata dokazano naravno bak-teriostatičen učinek in celo delno bakteriociden učinek na E.coli. Problem se skriva v dejstvu, da se učinek teh naravno prisotnih encimov v surovem mleku izgubi v dveh urah po molži. Takrat nastopijo ugodnejši pogoji za rast mikroorganizmov v mleku, tudi neželenih.
Mleko, ki vstopa v predelovalni proces, igra odločilno vlogo pri dosegi odličnega končnega proizvoda. Poudariti pa je treba, da lahko sirar z ustreznimi predpostopki začetne dobre ali slabe lastnosti mleka poudari.
Pri kmečki proizvodnji sirov lahko nastopita dva predpostopka: hlajenje in zorenje mleka.
Hlajenje mleka - ali je to problem?
Mleko, ki se dlje časa skladišči v hladilnem agregatu, npr. 2 do 5 dni pri 3 °C, je podvrženo več dejavnikom, ki vplivajo na samo kakovost mleka za predelavo.V glavnem jih povzemamo v točkah:
•	poslabšanje siriščne koagulacije mleka (točka kosmičenja)
•	zmanjšanje sirnega pridobitka pri sirjenju
•	zmanjšanje čvrstosti in stabilnosti nastalega koaguluma
Te spremembe v mleku so bile zelo obširno raziskane (Hicks,
1982, Roupas, 2001) in so v povezavi z naslednjimi spremembami:
•	Povečanje skupnega števila psihrotrofnih bakterij v mleku (Pseudomonas in Bacillus sp.). Te bakterije so termo stabilne. V ohlajenem mleku se razmnožujejo in tvorijo encime razgradnje beljakovin in maščob (proteinaze, lipaze), ki lahko povzročijo napake lipolize (razgradnja maščob) in proteolize (razgradnja beljakovin) v siru in s tem predvsem napake glede okusa: grenkoba, okus po žarkem, pikanten okus ali okus po milu. V vsakem primeru pa lipaze in prote-aze, ki izvirajo iz psihrotrofnih bakterij, ne nastanejo takoj. Potrebno je skladiščenje mleka nad 48 ur in visoko število mikroorganizmov v mleku. Število psihrotrofnih bakterij v razredu, večjem od 5 x 105/ml mleka, je meja, kjer se lahko pojavijo negativne posledice v mleku.
•	Delno raztapljanje beta-kazeina in koloidnega kalcijevega fosfata. To dejstvo se odraža v njunem povečanju v sirot-kinem kompleksu beljakovin. Ta proces poteka počasi in doseže vrh po 24-urnem skladiščenju in hlajenju. Pri predelavi takšnega mleka lahko zaradi zgoraj opisanega pričakujemo šibkejšo sposobnost usirjenja mleka.
•	Fizikale poškodbe membran mlečnih maščobnih kroglic kot posledica mešanja v hladilni cisterni in tudi točkovnega močnega hlajenja mleka, kar lahko vodi k povečani lipolizi. Stane Levart, uni. dipl. ing. kmet., KGZS, Zavod Ptuj
torek • 26. julija 2016
Na sceni
Štajerski TEDNIK iS
S slove
NEZNANO O ZNANIH - Nuška Drašček
1.	PRVE TRI ASOCIACIJE OB OMEMBI PTUJA? Samostan, Monteverdijev Orfej, tango.
2.	KAJ VAS PRI LJUDEH NAJBOLJ PRIVLAČI OZ. PRITEGNE?
Nasmeh, predvsem pa pozitivna energija in smisel za humor.
3.	KATERE OSEBNOSTNE LASTNOSTI PRI SEBI NAJBOLJ CENITE?
Optimizem, neposrednost, ciljna naravnanost.
4.	KAJ NAJRAJE POČNETE V PROSTEM ČASU? Berem in kuham ... no, pa lenarim ;)!
5.	KAJ JE NAJPOGOSTEJE NA VAŠEM JEDILNIKU? Hmmm ..., glede na to, da je ob vsakem kosilu in včasih za večerjo (v različnih izvedbah), bi rekla da - solata!
6.	KAM NAJRAJE HODITE NA DOPUST?
Nisem izbirčna, samo, da si lahko odpočijem . , zelo rada grem na Kekčevo domačijo ali pa kakšne toplice.
7.	VAŠ NAJMANJ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN PREDMET V ŠOLI? Najmanj ... po mojem fizika, čeprav tudi matematike
nih odrov
Nuška Drašček
Lfl.i _
FotoiAies'Bravnicar
^rn ir
nisem ravno oboževala ..., najbolj pa jeziki (SLO/ANJ/
FRJ).
8.	S KATERIM SVETOVNO ZNANIM GLASBENIKOM BI POSNELI DUET OZ. BI SODELOVALI, ČE BI IMELI TO PRILOŽNOST? Tom Jones, Michael Bublé, Adele, Céline Dion ...
9.	KATERI FILM STE SI NAZADNJE OGLEDALI IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI FILMSKI IGRALCI/IGRALKE?
Nazadnje je bil na računal-
niku Where to invade next (Moore). Imen je pa veliko: Robert de Niro, Meryl Streep, Melissa McCarthy, Tom Hanks, Johnny Depp, Cate Blanchett ... 10. KATERO KNJIGO STE NAZADNJE PREBRALI IN KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA KNJIGA? Jo Nesbo, The bat; zelo rada berem kriminalke. Že v najstniških letih me je navdušila Pod svobodnim soncem, pa tudi Samorastniki, Gimnazijka, Cvetje v jeseni ...; k
tem se večkrat vrnem!
11.	KAKO BI OCENILI SITUACIJO NA SLOVENSKI GLASBENI SCENI IN KATERE NAŠE IZVAJALCE NAJRAJE POSLUŠATE? Situacija je taka kot povsod - za vsak okus nekaj, nekaj kakovosti, nekaj »pofla«, nekaj neposlušljivih ..., vsak si pač sam izbere, kar želi. Zelo rada poslušam Alenko Godec, Nino Strnad, Nino Pu-šlar, Iztoka Mlakarja, Adija Smolarja, Eldo Viler (in na splošno zlate čase Popevke), Magnifica ...,kar precej lepih glasov in dobrih skladb je na sceni!
12.	KAJ VAS NAJVEČKRAT VRŽE IZ TIRA?
Promet in slabo vreme.
13.	NAJBOLJ NENAVADEN DOGODEK, KI SE VAM JE ZGODIL MED NASTOPOM?
Ne vem, če tole čisto ustreza, ker se je zgodilo tik pred nastopom, ampak: enkrat je zmanjkalo elektrike ravno, ko sva se s pianistom odpravljala na oder! Hitro smo se prilagodili - privlekli klavir, prižgali sveče, publiko povabili čisto k odru in naredili tak miren, akustičen koncert. Vmes smo dobili elektriko nazaj, a so poslušalci vztrajali, da kar ohranimo vzdušje do konca in tako je bil to en mojih najljubših koncertov!
14.	KAJ BI SPREMENILI V SVETU, ČE BI IMELI ČAROBNO PALICO?
Mentaliteto »jaz sem več kot ti«, »jaz imam več pravic kot ti«, »jaz si zaslužim več kot ti« in vse variacije na to temo . pa razni izumi tudi naredijo več škode kot koristi ... oh, precej je potencialnih projektov!
15.	KAKŠNE SO VAŠE SANJE?
Ponoči povečini mirne, življenjske pa vezane na osebni mir in izpolnitev.
Janko Bezjak
Priporočamo v branje... Nikolaj Lilin:
Sibirska vzgoja
So knjige, ob katerih se človek vpraša: kaj pa je tebe treba bilo?! Sibirska vzgoja je že taka.
Sibirska vzgoja ruskega avtorja Nikolaja Lilina je izšla v zbirki Roman založbe Mladinska knjiga v družbi odličnih svetovnih avtorjev: A. Paasilinna, H. Murakami, C. McCarthy ... A žal niti najmanj ne sodi v tako imenitno družbo. Od prve do zadnje strani eno samo nasilje. Brez smisla, brez nekih globljih vzrokov. Nasilje zaradi nasilja. Prikazana je posebna družba - družba sibirskih hudodelcev - pravzaprav čisto navadnih kriminalcev, ki jim avtor pripisuje neko visoko moralo in pravičnost, jih občuduje, daje za vzgled ..., v resnici pa gre za druščino, ki privzgaja nasilja pri otrocih od rosnih let naprej (osrednja oseba je mladenič, ki je na koncu romana star šele 18 let). Pretepanje med mladostniki, brcanje (tudi do smrti), boji z noži in pištolami so nekaj vsakdanjega tudi med najmlajšimi, ubijanje policistov je moralno dejanje. In vse to avtor skozi celoten roman opravičuje, češ da je v skladu z normami njegove sibirske vzgoje.
Gnusno. Niti najmanj ne priporočamo!
Ocena: 1.
I_e s t v i
KUNGS VS. COOKIN'
lURNEF ■RLAKI iw
RS KE
1.	THIS GIRL - KUNGS VS. COOKIN' ON 3 BUF
2.	CAN'T STOP THE FEELING - JUSTIN TIMBER
3.	ONE DANCE - DRAKE FT WIZKID & KYLA
4.	THIS ONE'S FOR YOU - DAVID GUETTA ft. ZARA LARSSON
5.	SEND MY LOVE - ADELE
6.	TOO GOOD - DRAKE FT. RIHANNA
7.	CAKE BY THE OCEAN - DNCE
8.	JUST LIKE FIRE - PINK
9.	DANCING ON MY OWN - CALUM SCOTT
10.	AIN'T YOUR MAMA - JENNIFER LOPEZ
11.	CHEAP THRILSS - SIA/SEAN PAUL
Vsako nedeljo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Filmoljub
Cineplexx in KoloseJ Maribor
Legenda o Tarzanu
K J'Sm^		1 íTá¡«9		'■km.' I «l'I*« 1 ^ »/»ypC
	1K			
				
_ J|	ÜB?		JfT' /s*	
Foto: splet
Film temelji na zgodovinskih dejstvih, predvsem na manj znani, toda izjemno kruti vladavini belgijskega kralja Leopolda II., ki je skušal Belgijo uvrstiti med evropske kolonialne države, da bi se lahko prav tako opajala z na videz neskončnimi afriškimi viri. Uspelo mu je, da si je podredil Kongo, zaradi katerega je Belgija tako močno obogatela, da je še danes ena od bogatih evropskih držav. Toda to je dosegel s skrajnim izkoriščanjem vseh možnih virov, tudi človeških, in Leopoldova politika suženjstva še danes velja za eno najbolj krutih nasploh.
V takšnem položaju, ker ljudstvo nima izhoda, je s sociološkega stališča povsem razumljivo, da si izmisli zgodbe o pravičnikih, ki se postavijo za pravice slehernika, recimo Robin Hood, kralj Matjaž, Superman itd. Tarzan pri tem seveda ni izjema. Gre za impotentne pravljice, ki se jih ljudstvo oklepa, ker pač nima druge izbire. Vendar pustimo to. Hollywood v svojem nenehnem iskanju naslednje milijardne franšize o takšnih rečeh razmišlja samo na nivoju zgodbe in scenarija, ki sta tokrat značilno levičarska in liberalna. Negativec za svoje morilsko orožje recimo uporablja rožni venec s križem, tu so namigi, da je bil kot otrok zlorabljen s strani duhovnika itd. Najbolj pa se film nagiba levo pri svoji osnovni premisi, ki je izrazito tolkienovska. Narava proti industrializaciji. Samo da se namesto dreves tokrat pač upre Tarzan in z njim ves živalski svet, ki katarzično uničijo vse naprave in stroje napredka. Legenda o Tarzanu je torej izrazit protikapitalistični film, toda glede na njegov proračun, ki je znašal silovitih 180 milijonov dolarjev z Wall Streeta, je jasno, da gre spet samo še za en film, ki je agendo proti kapitalizmu zlorabljal za čisto legitimne kapitalistične namene, torej čim več zaslužka, po možnosti tudi z nadaljevanji. No, nova franšiza zaradi grozovite izgube k sreči ne bo nastala. Problem filma je namreč večplasten. Prvi in manjši kiks je enostavno to, da struktura preprostega pustolovskega filma z romantičnim pridihom, kakršne so snemali v 30. letih prejšnjega stoletja, v današnjih digitalnih časih enostavno ne deluje več. Vse skupaj je preveč naivno, kljub mišičastemu in polovico filma na pol golemu glavnemu lepotcu navkljub. Drugi kiks je sistemski in popolna krivda producentov. Čeprav se v filmu vidi prav vsak dolar zajetnega proračuna, pa pripoved niti ni toliko sestavljena, kot pa bolj nametana skupaj, da film nekako nima repa in glave, vključno z mestoma vprašljivo kakovostjo računalniške animacije. Ko vidimo ime režiserja, nas to niti ne preseneti. David Yates, ki je režiral zadnje štiri Harryje Potterje, je idealen umetnik brez identitete, ki samo posname kup posnetkov, jih odvrže na montažerja in odide na dopust. Torej je bolj vizualist brez težnje po izdelavi koherentnega izdelka in kot takšen idealen za poslušnega podizvajalca, kakršne imajo v Hollywoodu najraje.
Matej Frece
Legend of Tarzan
Igrajo: Alexander Skarsgard, Samuel L. Jackson, Margot Robbie,
Djimon Hounsou, John Hurt, Jim Broadbent, Christoph Waltz
Režija: David Yates
Scenarij: Adam Cozad, Craig Brewer
Žanr: pustolovski
Dolžina: 109 minut
Leto: 2016
Država: ZDA
20 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
Kaj bomo danes jedli
torek • 26. julija 2016
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—j	NEDELJA	PONEDELJEK
juha, polnjene ku-	mešana solata z	zelenjavna kremna	polnjeni lignji	paprika, polnjena z	juha, perutničke	začinjen stročji fižol,
mare, pire krompir,	navadno klobaso,	juha, mesni burek,	na žaru, ocvrt	rižem in zelenjavo, v	na žaru, mešana	krompir v kosih,
sadje	polnozrnat kruh,	jogurt, biskvit s pu-	krompirček, zelena	paradižnikovi omaki,	zelenjava, rulada s	sladoledna kupa
	nektarinin zavitek	dingom in smetano	solata, sadna kupa	pire krompir, sadje	sadnim nadevom	
Nektarinin zavitek
Sestavine: 250 g zamrznjenega listnatega testa; nadev: 500 g nektarin (ali breskev), lupina 1/2 limone, 50 g sladkorja, 50 g piškotnih drobtin (keksi petit beure, otroški piškoti ...), 1 jajce, 1 žlička vanilijinega sladkorja, cimet v prahu, 4 lističi mete.
Nektarine (breskve) olupimo, razpolovimo, razkoščičimo in v skledo zrežemo na tanke krhlje. Dodamo sladkor, drobtine, vanilijin sladkor, drobno nastrgano limonino lupino, cimet in drobno sesekljano meto. Dobro premešamo. Odtajano listnato testo razvaljamo. Na oba robova razdelimo nadev, potem pa z obeh strani zavijemo zvitek in ga položimo na pekač, obložen s papirjem za peko. Za približno 25 minut postavimo v segreto pečico. Pečen zavitek narežemo in potresemo s sladkorjem v prahu. K sladici lahko ponudimo sladoled.
Polnjene kumare
A '
/■* A'/ .'* / i
Sestavine: 4 večje kumare, 20 dag mletega mesa, 7 dag riža, 1 jajce, 20 dag sira različnih vrst, čebula, česen, paradižnik, paprika, vegeta, poper, sol.
Kumare olupimo, prerežemo na dve tretjini (zgornja tretjina je pokrovček), izdolbemo peške in malo poso-limo. Na čebuli prepražimo mleto meso, začinimo s poprom in vegeto in dodamo riž, da postekleni. V malo ohlajeno maso dodamo jajce in grobo nariban sir. Kumare napolnimo in pokrijemo s pokrovčkom. V naoljen pekač podevamo na kocke narezan olupljen paradižnik, narezano čebulo in papriko ter po tem položimo polnjene kumare. Pečemo pri 180 stopinjah Celzija pribl. 3/4 ure, nato zvišamo na 200 stopinj. Med pečenjem polivamo s tekočino, ki se nabere na dnu pekača.
ZPS • Jogurti z dodatki v posebni embalaži
Veliko sladkorja in številni dodatki
Med pestro izbiro navadnih, sadnih ter aromatiziranih jogurtov v enem lončku je potrošnikom na prodajnih policah na voljo še skupina jogurtov, katerih embalaža je sestavljena iz dveh lončkov. V prvem, večjem lončku je navadno sladkan jogurt, v manjšem lončku pa različni dodatki, od bombonov, čokoladnih kroglic, obročkov in zvezdic do žitnih in sadnih pripravkov.
ne sladkorja po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije, otrok do treh let pa povprečno 80 % še varne dnevne količine sladkorja, je opozorila Nika Kremic. Zaradi velike količine sladkorja ti izdelki niso primerni za malčke.
Več maščobe kot v navadnem jogurtu, večina pretirava z aditivi
A glede na rezultate primerjalnega ocenjevanja na ZPS menijo, da so jogurti z dodatki v posebni embalaži sladica, zato naj bi se na našem jedilniku znašli le redko. Torej, če in ko posežete po jogurtih z dodatki, naj bo to namesto drugih sladic (npr. kosa torte, čokolade ali sladoleda), ob tem pa izberite tiste, ki v primerjavi z drugimi podobnimi izdelki vsebujejo manj sladkorja in manj maščob ter nasičenih maščobnih kislin.
Kako je potekalo
primerjalno
ocenjevanje?
"Izvedli smo primerjalno ocenjevanje informacij, deklariranih na embalaži izbranih vzorcev jogurtov z dodatki v posebni embalaži. Potrošnik namreč ravno na njihovi osnovi prejme osnovno informacijo o izdelku. V okviru ocenjevanja nas je zanimalo predvsem, kakšen je prehranski profil jogurtov z dodatki v posebni embalaži. Pregledali smo,
koliko maščobe, nasičenih maščobnih kislin in sladkorja vsebujejo izdelki glede na navedene hranilne vrednosti," je predstavila način primerjalnega ocenjevanja Nika Kremic, prehranska strokovnjakinja, in dodala: "Ocenili smo štiri vzorce jogurtov z bomboni v posebni embalaži in štiri vzorce jogurtov s čokoladnimi kroglicami v posebni embalaži. Trije od osmih ocenjevanih vzorcev so namenjeni otrokom." Vse brezplačne informacije in ugotovitve primerjalnih ocenjevanj bodo na voljo na spletni strani www.potrošnikovZOOM.si.
Blagovna znamka / Ime izdelka J Proizvajalec / Prodajalec
i 2	-	3	3
Z Z	U.	z	z
LU LU	O	W	LU
U E	E	Ü	O
.0. O- O.	O	.. O
							io:,		Ocena		Ocena		Ocena	60%	15",	15%	100%
			_	_		_	_	_	_	_	_	M		___	_	_	_
	Milfina. Jogurt z okusom vanilije iz pasteriziranega mleka s 4 % maščobe, s 7,4 % pisanih čokoladnih dražejev.	Proizvajalec: Berglandmilch eGen. A-4600 Wels, Schuberstr, 30	Hofer. Ljubljana	2x 135	0.99	3,67	++	4.10	t	2.60	0	21,00				+	
1	Oki Doki. Jogurt z vanilijo in gEaziranimi pisanimi čokoladnimi bonboni	Proizvajalec; Mlekarna Celeia. d,o.o.. Arja vas 92. 3301 Petrovče, Slovenija	Hipermarket Mercator. Ljubljana	150	0.99	6.60	o	4.10	*	2.70	0	16.60			-	++	
	Danone. m&nVs. Jogurt z okusom vanilije (104g) in 13 % čokoladnih bombonov m&m's, 4% maščobe v mlečnem deležu	Samo v nemščini; Hergestelt im Deutchland Danone GmbH. D-81703 München	Hipermarket Mercator, Ljubljana	120	0,99	8,25	++	5,50	+	3,40	0	20,00			+	+	o
	Nestle, Smart es Sladkan jogurt aromatiziran z vanilijo in bonboni iz mlečne čokolade	Prodajalec: Rudnidis d.o.o, Jurčkova cesta 225. 1000 Ljubljana	E.Leclerc, Ljubljana	4x120	2.99	6.23	o	5.40	+	3.30	0	20.40	-		+		O
			"														
H	Oki Doki. Jogurt s čokoladnimi kroglicami	Proizvajalec: Mlekarna Celeia. d.o.o.. Arja vas 92. 3301 Petrovče, Slovenija	Hipermarket Mercator, Ljubljana	150	0,99	6,60	o	4.10	*	2.70	0	11,90		O	O	+	O
	MUtler mix choco bali. Jogurt z okusom vanilije in riževimi kroglicami iz mleka in bele čokolade z 48 % mlečne čokolade in 30 % bele Čokolade	Samo v nemščini: Molkerei Alois Müller GmbH & Co. KG, D-86S5Q Aretsried, Nemčija	E.Leclerc, Ljubljana	150	0,59	3,93	++	4.80	+	3.20	0	17,30			+		0
	Milbona. Jogurt s 17 % pripravka z okusom vanilije in 10,3% riževih krispijev s 45% mlečne čokolade ter 30% bele čokolade. 3.8%	Proizvajalec: Privatmolkerei Bechtel. Molkerei str, 5, D-92521 Schwarzenfels Nemčija	Lidl. Ljubljana	175	0.45	2.57	++	5.00	-	3.10	0	17.10	-		+	+	0
	Danone. Fantasia, Kremni jogurt s čokoladnimi kroglicami (9%)	Samo v poljščini: Danone Sp. Z.o.o.. ul. Redutova 9^23. 01-103 Warszawa	E.Leclerc. Ljubljana	100	0,57	5,70	+	8,30	0	5.30	-	13,90			++	+	o
Nasvet potrošnikom:
Jogurti z dodatki v posebni embalaži so sladica, ki ni primerna za vsakodnevno uživanje.
Jogurti z dodatki v posebni embalaži niso primerni za otroke, mlajše od štirih let, ker vsebujejo veliko aditivov in ker obstaja možnost zadušitve z majhnimi delci (bomboni). Jogurti z dodatki vsebujejo veliko sladkorja, številni pa vsebujejo tudi veliko nepotrebnih aditivov.
Če se odločite za nakupa jogurta z dodatki, izberite tistega z manj sladkorja in maščobe.
Naj bo hranilna tabela vaše vodilo pri nakupu. S hitrim pogledom na hranilno tabelo lahko ocenite, kakšen je prehranski profil izdelka in koliko določenega hranila boste z zaužitjem izdelka vnesli v svoje telo.
Jogurti z dodatki -sladica, ki si jo privoščimo le občasno!
Med osmimi izdelki je le en izdelek dobil oceno povprečno, vsi drugi pa oceno pomanjkljivo, prav zaradi velikih količin sladkorja, zato naj ti jogurti le občasno pristanejo na vašem jedilniku oz. jedilniku vaših družinskih članov, saj gre pravzaprav za sladico. Prav vsi ocenjevani izdelki so vsebovali sladkani jogurt, nekateri tudi do 30 g sladkorja v enem lončku. »Odrasel človek bi tako z eno porcijo jogurta v dveh lončkih povprečno zaužil 50% dnevne količi-
Jogurti z dodatki vsebujejo več maščobe kot navadni jogurti, večina pa ne pretirava le s sladkorjem, ampak tudi z aditivi. "Pri ocenjevanju aditivov, ki jih vsebujejo jogurti z dodatki v posebni embalaži, smo se osredotočili na dva parametra, ali so dodani aditivi potrebni za tak izdelek in ali dodani aditivi predstavljajo tveganje za zdravje. Skrb vzbujajoče je, da so bili najslabše ocenjeni prav izdelki za otroke. Kar dva izdelka, Milfina in Oki doki z bomboni, sta dobila oceno nezadovoljivo, saj sta vsebovala aditive, ki po zakonodaji niso dovoljeni v hrani za majhne otroke," je opozorila Nika Kremic.
++ zelo dobro (30 -100 %| + dobro (60 ■ 79 %) o povprečno |40 - 59 %) - pomanjkljivo (20 - 39 %) - nezadovoljivo {0 -19 Va)
torek • 26. julija 2016
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se ...
... da je nedavna ptujska pridobitev - kolesarska izposojevalnica - imela ob odprtju zanimive strice iz ozadja. Zelo simbolično: »Če se vam bicikel pokvari tam nekje sredi grajskega brega, za vas poskrbi naš sponzor. Requiescat in pace!« Za razliko od izposojevalnice, ki dela podnevi, sponzor obratuje 24 ur na dan!
Govori se
... da se mnogi še spomnimo ptujske vojne med najboljšim sosedom in manjšim trgovcem, ki mu je sosed pred vhodna vrata postavil veliko betonsko korito (brez rož), da se slučajno ne bi kak kupec ustavil pri »konkurenci«. Podobno lokalno vojno se gredo sedaj v Vidmu, kjer mesarski kombi stoji pred vhodom k sladoledarju. Ni nam edino jasno, v čem sta si ta dva konkurenčna. Mogoče bo mesar začel proizvajati sladoledne klobase? Ali pa gre za čisto navadno nevoščljivost?
... da je ukinitev parkiranja na Slovenskem trgu v domači-
Prireditvenik
nih vzbudila mešane občutke. Ljubiteljipleha so hudi, ker ob pitju kavice ne morejo občudovati najnovejših pridobitev ptujskih bogatunov, ljubitelji starega mesta pa lahko natančno preučujejo, kaj vse bo treba postoriti na starih mestnih fasadah, da bodo očem prijaznejše. Tistih treh turistov pa itak nihče ni nič vprašal.
... da se nekateri študentje pritožujejo, ker po novem za svoje delo dobijo manjše plači-
lo. Čudno, zakon o visokem šolstvu namreč še zmeraj trdi, da za odlično delo dobiš desetko, za manj odlično pa devetko, osmico, sedmico ... Na koncu pa celo diplomo ...
... da je res katastrofa, da moraš v Halozah, če se želiš videti s sosedom, iti do njega na obisk. Širokopasovno omrežje, ki ga zahtevajo sodobni Halo-žani, ti bo namreč omogočalo, da se boš z njim videl kar z domačega fotelja. Ima pa to eno
Foto: Tajno društvo PGC
veliko pomanjkljivost: ne bo ti mogel natočiti kozarčka svojega domačega. In to naj bi bil napredek?!
... da se nekateri čudijo, ker je nekdo v slovenski prestolnici tipa, ki je tam iskal pokemo-ne, na gobec. Le zakaj se čuditi? »Poke« namreč v angleščini lahko pomeni suniti, poriniti ... Še dobro, da napadalec ni uporabil tiste angleške različice prevoda, ki pravi, da »poke« pomeni preluknjati ...
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
			9		4	5		
2		6						7
1	5							
	3			8				
		7	5		1	9		
				3			8	
							3	2
9						6		1
		5	2		8			
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€	GGG
Bik	V	©©©	€€€	GG
Dvojčka	vv	©©	€	GGG
Rak	VVV	©	€€	GG
Lev	VV	©	€€€	G
Devica	V	©©©	€€	G
Tehtnica	VV	©©©	€	GGG
Škorpijon	VVV	©	€€€	GG
Strelec	VV	©©©	€	GGG
Kozorog	*	©©©		G
Vodnar		©©		GG
Ribi	v	©©©		G
Torek, 26. julij
09:00 Ormož, Grajska pristava in grad, Igrivi in ustvarjalni poletni počitniški torki v muzeju 10:00 Sv. Ana, cerkev sv. Ane, 18. občinski praznik Sv. Ana, maša, mašo
bo vodil generalni vikar Janez Lesnikar 17:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, 8. glasbeni festival Arsana, glasbene pravljice, balet
18:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, 8. glasbeni festival Arsana, ustvarjalna delavnica - recikliranje 19:00 Ptuj, velika dvorana dominikanskega samostana, koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Strasbourg 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, 8. glasbeni festival Arsana, koncert Orlek
22:00 Ptuj, hotel Mitra, 8. glasbeni festival Arsana, Stefano Bedetti group
Sreda, 27. julij
10:00 Ormož, Mladinski center, sredine počitniške delavnice MCO 14:00 Ormož, Center starejših občanov, tombola 17:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, 8. glasbeni festival Arsana, glasbene pravljice, godala
18:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, 8. glasbeni festival Arsana, ustvarjalna delavnica - rimske igre 19:00 Ptuj, slavnostna dvorana ptujskega gradu, 8. glasbeni festival
Arsana, Barbara Jernejčič Furst - sopran in Tina Žerdin - harfa 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, 8. glasbeni festival Arsana,
Klapa Cambi Kambelovac 20:30 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, 8. glasbeni festival Arsana, koncert Pliš
Četrtek, 28. julij
17:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, 8. glasbeni festival Arsana, glasbene
pravljice, harmonika in klavir 17:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, četrtkovi zeliščarski popoldnevi
18:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, 8. glasbeni festival Arsana, ustvarjalna delavnica - izdelovanje glasbil 19:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu, 8. glasbeni festival Arsana, klavirski piano trio Khaldei 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, 8. glasbeni festival Arsana,
Flamenco - Coraviento in Marija Keck 22:00 Ptuj, Hotel Mitra, 8. glasbeni festival Arsana, Jazz večer - Ajda Stina Turek
Petek, 29. julij
10:00 Grajena, dom krajanov, razglasitev priznanj kmetije leta mestne občine Ptuj
10:00 Juršinci, turistična kmetija Moj dom - Toplakovi in v prostorih gospodinjskega doma, 21. praznik društva gospodinj Marta Juršinci, sveta maša, predstavitev princese gospodinj, napev predic, okrogla miza Gospodinja - mati srce družine, ob 11.00 tekmovanje v kuhanju prleškega piskra, razstava prleških sladic, druženje 17:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, 8. glasbeni festival Arsana, glasbene
pravljice, kitara in tolkala 18:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, 8. glasbeni festival Arsana, ustvarjalna delavnica - poslikava telesa 20:00 Ormož, malo grajsko dvorišče, 3. druženje na malem grajskem dvorišču
20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, 8. glasbeni festival Arsana, Art dance camp
21:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, 8. glasbeni festival Arsana, Nox acoustics
21:00 Ptuj, Bar Pomaranča, 8. glasbeni festival Arsana, Whatdafunk 21:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, 8. glasbeni festival Arsana, muzikal Metuljev efekt
Mestni kino Ptuj
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 26. julija do 1. avgusta 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Četrtek, 28. julij: 19.00 Ryuzo in sedem veličastnih. Petek, 29., sobota, 30., in nedelja, 31. julij: 17.00 Iskanje pozabljive Dory; 19:00 Zvezdne steze onkraj; 21:00 Ryuzo in sedem veličastnih.
...
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Foto: ČG
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 1. avgusta. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo!.
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Ana Šmigoc, Pobrežje 117 c, 2284 Videm pri Ptuju.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
22 Štajerski
Zanimivosti, poslovna sporočila
torek • 26. julija 2016
KUPON ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA
V sodelovanju s potovalno agencijo
Turistagent nudimo bralcem Turistagentov KOPALNI AVTOBUS v SIMONOV ZALIV za samo 14,00 eur.
V ceno sta vključena prevoz in kopanje. Prijavite se lahko v Poslovalnicah Turistagent
Ptuj na Miklošičevi 2 2250 Ptuj
tel.: 02 748 18 80
^ "2 23 50 206'
Odhodi: vsako soboto ob 5.00 _z avtobusne postaje Ptuj.
; štajmtiTEDNIK
parovnuMflGEncuB
08:00 Oddaja iz občine Destrnik 09:15 Ulrip iz Onnoža 10:15 Gostilna pri Francetu 11:15 Video strani 15:00 llalijanska izložba - V ŽIVO 19:00 Oddaja iz občine MajSperk 20:00 140 let PGD Biš 21:30 70 lel LD Stoperee 23:00 Videt) strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.8»ptv,si
OS:CIO Me*govci-Od paiedo sira 09:30 Uživaj 1110
10:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 19:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Poleniak-Petje pesmi pod lipo 21:00 Mezgovei-Od paše do sira 22:30 Glasbena oddaja
08:00 09:00 10:00 10:20 11:30 15:00 IS:00
20:00 22:00 23:00
SIP
TV
10 let RD Draženci ŠKL
Oddaja iz občine StarSc Gostilna pri Francet Video strani
Italijanska izložba - V ŽIVO MuzLkal-
Prijatelji. ostanimo prijatelji S pesmijo v poletite dni 10 let R.D Dražcnci Gostilna pri Francetu
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Silver ine
www.silverline.si
Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
Kompresijske nogavice SILVERLINETM
Obdelava s srebrnimi ioni (antibakterijska zaščita in zmanjšan neprijeten vonj) Visok deležbombaža (primeren tudi za alergike) Postopna kompresija (boljša cirkulacija krvi v nogah, manjša možnost zastajanja krvi)
Štajerski tednik -
časopis znajboljšimiregijskimizgodbami
odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
■■ Štajerski 1	TI	INI	IK WW!
AKCIJSKA P@NU®BA V MESNIICAH JOŽETA FIINGUŠTA
S PONOSOM OBVEŠČAMO DA JE NAŠA PRAGERSKA SALAMA NA LETOŠNJI AGRI
DOBILA ZLATO MEDALJO!
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
AVDICIJA ZA DELO NA RADIU PTUJ!
i r w • ' i t >:*
Ste polni dobrih idej, ustvarjalni, razgledani,
duhoviti in obvladate slovenski jezik? Imate izkušnje z delom pred mikrofonom?
Do 31. julija 2016 pošljite svojo
predstavitev na polona.ambrozic@radio-tednik.si
in obvestili vas bomo o datumu avdicije!
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-tednik.si
tAl «m
V skupini Talum se zavedamo, da ¡e ključ do uspeha v znanju. Da bomo lahko tudi v prihodnje uresničevali svoje cilje in poslanstvo, vabimo mlade iz naše regije, da se prijavijo na razpis za dodelitev kadrovskih štipendij. Poleg štipendije vam nudimo možnost, da že v času šolanja spoznavate delovno okolje in svoje bodoče sodelavce. Prav tako vam bomo omogočili pomoč pri pripravi seminarskih in diplomske naloge ter, kar je še najbolj pomembno, pridobivanje prvih delovnih izkušenj.
Za šolsko leto 2016/2017 razpisujemo štipendije za pridobitev različnih poklicev, ki so navedeni v nadaljevanju.
Naziv strokovne in poklicne izobrazbe
Število štipendij
Mag. inž. strojništva /2. bol. st./
Dipl. inž. strojništva (UN)
Mag. inž. elektrotehnike/2. bol. st./
Dipl. inženir elektrotehnike /1. bol. st./
Mag. inž. metalurgije in materialov/2. bol. st./
Dipl. inž. materialov (UN) /1. bol. st./
Mag. ekonomije /2. bol. st./ (smer marketing)
Mag. inž. kemijskega inženirstva /2. bol. st./
Mag. inž. tehniške varnosti /2. bol. st./
Mehatronik operater (KV)
Obdelovalec kovin - orodjar (KV)
Metalurg (KV)
Metalurški tehnik
Strojni tehnik
Elektro tehnik
Elektro tehnik-energetik
Zainteresirane kandidate prosimo, da pošljete svoje prijave do 20. 8. 2016 na naslov:
TALUM, d. d., Kidričevo Kadrovska služba Tovarniška cesta 10 2325 Kidričevo
K prijavi obvezno priložite tudi:
•	fotokopijo potrdila o opravljenih izpitih z navedbo števila opravljenih izpitov in števila predpisanih izpitov,
•	potrdiloovpisu,
•	življenjepis.
O rezultatih izbora bomo kandidate pisno obvestili najkasneje do 30. 9. 2016.
POSTANITE TUDI VI TALUMOVEC
www.tednik.si
tednik@tednik.si
torek • 26. julija 2016
Oglasi in objave
ŠtajerskiTEDHlK 23
•"t » •
* • *	V. J
PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA
14:05 Videostrani 17:35 Kuhinj ica
TOREK 26. julij 7:30 Glasbena osmica [tuja), pori. 8:00 Pregled tedna, por. 8:25 Moc glasbe nas združuje 3. del 9:30 Kuhirjica, por. 9:50 SKL S02E15, pon 10:15 Glasba za vse, pon. 10:45 Cista umetnost-julij, pon. 11:20 Dnevnik TV Maribor 12:00 Ptujska kronika, por. 12:25 Sreda v sredo: Damir Cmčec, pon. 13:10 Pogled nazaj, pon. 13:30 Videostrani 17:35 Kuhinj ica 18:00 Ptujska kronika, pon, 16:25 Poletni utrip Ptuja:
14. Festival ART5TAYS 16:40 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:10 Okrogla miza
z bivšimi gimnazijci, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Ptuj skozi oči mladih, pon. 21:45 Javne službe Ptuj, 3. odd., pon. 22:00 Pregled tedna, pon. 22:25 FACE 2016, por. 22:50 Videostrani ČETRTEK 28. julij 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Pegi gorišnica, pon. 9:00 Kuhinji ca, pon, 9:25 SKL 5D2E17, pon. 9:50 Sreda v sredo: Romana Tome, pon, 10:35 Okrogla miza z bivšimi gimnazijci, pon. 11:20 Dnevnik TV Maribor 11:50 Zapuščina Štefke Cobelj, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon.
12:25 Poletni utrip Ptuja: 14. Festtvsl ART STAVS, pon.
12:45 Sistemska korupcija v Sloveniji, pon.
13:35 Videostrani
17:35 Kuhinji ca
18:00 Ptujska kronika, pon._
18:25 Moc glasbe nas združuje 3. del, pon.
19:30 Sprano): Salo Pučko, pon.
20:00 Ptujska kronika, pon.
20:25 Glasbena osmica (slo.)
20:55 Lolrta, por.
22:00 Ptujska kronika, pon.
22:25 Charlie Chaplin festival, pon.
23:45 Videostrani
Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv
SREDA 27. julij 7:30 Glasbena osmica (slo,), pon. 8:00 Glasba za vse, por. 8:30 Kuhinjica, pon.
8:55 Moč glasbe nas združuje 3. del, pon. 10:00 SKLŠ02E16, pon, 10:25 Poletni utrip Ptuja:
14. Festival ART5TAYS, pon. 10:50 Dnevnik TV Maribor 11:20 Povabilo na kavo: Marko Soršak, pon. 11:50 Glasbeni predah
pon.
18:00 Ptujska kronika 18:25 Poletni utrip Ptuja:
14. Festival ARTsTAYS, pon. 18:45 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:15 Povabilo na kavg: Peter Pri'-19:35 Sport(no): Aleš Ceh, pon.
20:00 Ptujska kroni ka,pon. 20:25 Sreda v sredo: Romana Tome 21:10 Pogled nazaj, pon. 21:30 Varno delo z motorno žago, pon, 21:50 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Reqi Gorišnica 23:25 Videostrani
V I Štajerski	TEDNIK
www.tednik.si	
iJstajerskitednil	< 1 -Stajerskitednik
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d.
Tel. 051 667 170._
PRODAMO kakovostna drva z brezplačno dostavo, po želji tudi naža-gana. Tel. 031 444 154. Semine - SMMS.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon
041 358 960._
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PRODAM mlado kravo, dobro dojiljo, ali menjam za odstavljeno teličko simentalko. Tel. 041 918 652 ali 02
758 37 21._
PRODAM črno-belo telico, brejo 8
mesecev. Tel. 02 753 51 01._
PRODAM teličko, 250 kg, in brejo te-lico, sedemmesečno (črno-belo). Tel.
041 920 575._
PRODAMO dve telički pasme cika, stari 2 meseca, in dve svinji, težki okrog 160 kg. Tel. 041 941 781. PRODAMO pašni telici, simentalki, v 9. mesecu brejosti. Tel. 051 273 093. SEME rdeče detelje in karnatke, odlične kakovosti, očiščeno, prodajamo. Telefon 040 531 246. Boris Re-šek, Starše 23, Starše.
NEPREMIČNINE
NA PTUJU ali v bližnji okolici kupim starejšo vrstno ali prostostoječo manjšo hišo ali dvosobno stanovanje z balkonom. Tel. 051 650 047.
KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ Z VAMI OD SETVE DO ŽETVE

Žitarice Kmetijske pridelke Živino
Miklošičeva ulica 12, 2250 Ptuj
ČE JE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ JE USPEH ZAGOTOVLJEN!
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
-	Poraba energije za ogrevanje:
02/ 749 34 10	V 101,00 kWh/m2 na leto
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________3tP_______
NAROCILNICAZA
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
F1ADIO TEDNIK Ptuj .m Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
ZAHVALA
Ob izgubi žene, mame in babice
Brigite Plavec
IZ PTUJA, UL. 25. MAJA 14
se vsem iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje in tola-žilne besede.
Žalujoči: mož Ivan, hčerka Karmen in sin Tomaž
z družinama
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
23. 7. 2016 je minilo leto dni, odkar si odšel, dragi mož, oče in dedi
Ludvik Ostroško
IZ TURNIŠKE ULICE 22, PTUJ
Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu.
Pogrešamo te.
Tvoji najdražji
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
(Kant)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Marije Merc
S STRMCA 51, ZG. LESKOVEC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovane sveče in za sv. maše.
Hvala g. župniku za opravljeno molitev in pogrebni obred, pevcem Feguš, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku, nosilcem simbolov in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Prav vsem iskrena hvala!
Vsi njeni
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZJ	EV TORKOVO	IZDAJO
DO F»0	NEDELJKA ZJUTF	ULJ DO S. URE,
Zi	A PETKOVO	IZDAJO
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
DO £l
rRTKA ZJUTRAJ DO S. URI
na tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lahc^radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Spodnje Podravje • 17 občin in štiri smetarska podjetja na sodišču
Smetarji tožijo vsepovprek
Postopek podeljevanja koncesije za gospodarsko javno službo (GJS) ravnanja s komunalnimi odpadki se na Ptujskem vleče kot jara kača. Razpisni postopek za podelitev koncesije, ki je bil objavljen pred štirimi leti, še danes ni končan. Namesto da bi se situacija razpletala, se iz meseca v mesec, iz leta v leto bolj zapleta. Neizbrani izvajalci sedaj iščejo pravico na sodišču.
Foto: Črtomir Goznik
biti dokončna - pravnomočna. Kljub temu so imenovane občine z izbranim konzorcijem podjetij marca letos koncesijsko pogodbo že sklenile.
Predlog, da se proračunski sklad Cero Gajke leta 2017 ukine
Še ena neslavna zgodba okrog ptujskih smeti je proračunski sklad, ki je del proračuna mestne občine Ptuj. Sklad so leta in leta polnili vsi uporabniki storitev. Letno se je v njem zbralo tri ali štiri milijone evrov. Odkar so smetarji predlani s položnic umaknili postavko, ki so jo uporabnikom zaračunavali brez zakonske podlage, je shiral tudi proračunski sklad. Ta se je zdaj dokončno izčrpal in bo najverjetneje kmalu usahnil. Predlog Skupne občinske uprave je, da se sklad s prihodnjim letom ukine in se prihodki ter odhodki, povezani z odlagališčem Gajke, prenesejo v integralni proračun občine Ptuj.
Kot smo že poročali, je 17 občin odločbo o podelitvi koncesije lani spomladi izdalo konzorciju podjetij Javne službe, Čisto mesto in Saubermacher. Snaga se je kot neizbrani ponudnik pritožila na upravno sodišče in s pritožbo uspela. Sodišče je upravno odločbo razveljavilo in občine so bile vnovič na začetku, pred izbiro ponudnika. Decembra so odločbo, ki je po dokončnosti - pravnomočnosti podlaga za podpis koncesijske pogodbe, še enkrat izdale konzorciju treh podjetij in Snaga se je pričakovano še enkrat pritožila: najprej na župane kot prvostopenjski pritožbeni organ. V tej fazi so pritožbi Snage ugodile občine Ptuj, Markovci, Hajdina, Gorišnica, Juršinci. Preostale občine Sp. Podravja oz. župani kot pritožbeni organ so pritožbo zavrnili kot neutemeljeno. A Snaga je s pritožbo vztrajala naprej in tako je februarja na upravno sodišče zoper občine Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Sv. Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Že-tale vložila tožbo. Sodišče o sporu še ni odločilo. Dokler sodni postopek ne bo končan, tudi odločba o podelitvi koncesije, ki je podlaga za sklenitev koncesijske pogodbe, ne more
Tožene tudi občine, ki so od razpisa odstopile
Občine Ptuj, Markovci, Haj-dina, Juršinci in Gorišnica koncesije za ravnanje s komunalni-
mi odpadki ne bodo podelile nobenemu ponudniku, ki se je prijavil na leta 2012 objavljen razpis. Odločile so se, da bodo koncesijo neposredno podelile podjetju, ki je v 100-odstotni lasti občin, to je Komunalnemu podjetju (KP) Ptuj. To so na podlagi pravnomočne in dokončne odločbe storile 15. aprila letos. Zaradi odločitve, da od skupnega razpisa izpred štirih let odstopijo in da ne bodo izbrale nobenega izmed
prijavljenih ponudnikov, jih zdaj toži konzorcij podjetij Javne službe, Čisto mesto in Saubermacher.
Kljub vsem težavam in sporom, ki smo jim priča pri postopku podeljevanja koncesije, opravljanje javne službe na terenu poteka nemoteno in brez zapletov. V vseh podeželskih občinah odpadke zbira in odvaža Čisto mesto, v mestni občini Ptuj pa Javne službe Ptuj. Odpadke vozijo na zbirni
center Gajke, kjer jih deloma obdelajo (sortirajo), nato jih oddajo v nadaljnjo obdelavo v regionalni center za ravnanje z odpadki Celje. Cena, ki jo Ptuj-čani za obdelavo in odlaganje plačujejo Celjanom, je po besedah direktorja Javnih služb Ptuj Alena Hodnika vzdržna. To pomeni, da cen na položnicah uporabnikov za zdaj ni treba spreminjati.
Mojca Zemljarič
Osebna kronika
Rojstva: Aleksandra Nah-berger, Pobrežje 14 b, Videm pri Ptuju - deček Ino; Jasmina Zupanič, Rogaška c. 11, Miklavž na Dr. polju - deklica Zarja; Nuša Horvat, Pobrežje 158, Videm pri Ptuju
-	deček Jernej; Darja Koren, Sedlašek 108 a, Podlehnik
-	deček Domen; Mateja Hrn-čič, Orehova cesta 58, Orehova vas - deček Jan; Nuša Šegula, Breg 18, Majšperk
-	deklica Lia; Maja Klemen, Jezdarska ul. 8 b, Maribor
-	deček; Klavdija Dvoršak, Vanetina 1, Cerkvenjak -deček Bine; Mojca Lešnik, Gerečja vas 20 f, Hajdina -deček Matija.
Umrli so: Milan Forštnerič, Bolečka vas 2 a, roj. 1937
-	umrl 5. julija 2016; Marija Meško, roj. Kacijan, Ptuj, Mlinska c. 5, roj. 1927 -umrla 8. julija 2016; Marjan Kmetec, Majšperk 109, roj. 1948 - umrl 12. julija 2016; Slavko Belšak, Pristava 16, roj. 1957 - umrl 12. julija 2016; Anton Emeršič, Ptuj, Draženska c. 14 d, roj. 1950
-	umrl 14. julija 2016; Magdalena Gaiser, roj. Abram, Ptuj, CMD 4, roj. 1931 - umrla 14. julija 2016; Franc Ši-rovnik, Kungota pri Ptuju 17, roj. 1960 - umrl 15. julija 2016; Tomo Lončarek, Oslu-ševci 9, roj. 1934 - umrl 15. julija 2016; Brigita Plavec, roj. Terglavčnik, Ptuj, Ul. 25. maja 14, roj. 1938 - umrla
15.	julija 2016; Marija Merc, roj. Skok, Strmec pri Leskov-cu 51, roj. 1925 - umrla
16.	julija 2016; Božica Do-brotic, Ptuj, Osojnikova c. 9, roj. 1938 - umrla 16. julija 2016; Božidar Knapic, Markovci 33 a, roj. 1948 - umrl 16. julija 2016; Aleš Tetičk-ovič, Bukovci 60, roj. 1980
-	umrl 17. julija 2016; Alojz Korez, Žetale 48, roj. 1944
-	umrl 18. julija 2016; Ana Nemec, roj. Klemenčič, Podgorci 37, roj. 1922 - umrla 18. julija 2016; Terezija Oz-mec, roj. Žnidarič, Pavlovski Vrh 45, roj. 1924 - umrla 18. julija 2016.
Poroki - Ptuj: Jože Kmetec, Repišče 13 a, in Patricija Matjašič, Stojnci 51; Boris Ivančic in Adriana Malinger, Kidričevo, Tovarniška c. 3. Poroki - Ormož: Elvis Jan-žekovič, Sveti Tomaž 1 b, in Anica Senica, Cvetkovci 2; Dejan Prejac, Ivanjkovci 4, in Katja Sever, Trgovišče 19.
Danes bo sprva sončno, več oblačnosti bo v jugovzhodni Sloveniji. Ponekod po nižinah bo zjutraj kratkotrajna megla. Popoldne bo v notranjosti spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Na Primorskem bo še pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 18, na Primorskem okoli 22, najvišje dnevne od 24 do 28, na Primorskem do 32 stopinj C.
Obeti
V sredo bo dopoldne večinoma sončno, popoldne v notranjosti Slovenije spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Na Primorskem bo pihala šibka burja. V četrtek bodo nevihte spet pogostejše.
Gajke morda v roke zasebnikom ...
Javne službe Ptuj so lani za regijski center za ravnanje z odpadki v Gajkah po več letih uspele pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (OVD). Dovoljenje jim v tem trenutku ne pomeni skoraj nič, saj ne občina ne Javne službe nimajo denarja za modernizacijo odlagališča in gradnjo novih naprav za obdelavo odpadkov, za katere bi v skladu z OVD potrebovali okrog 20 milijonov evrov. Direktor Javnih služb Alen Hodnik napoveduje, da bodo OVD spremenili - sprememba bo šla v smeri zmanjšanja kapacitet. Za gradnjo manjšega in cenejšega regijskega odlagališča z vsemi napravami za obdelavo bi po besedah direktorja Hodnika lahko našli tudi zasebnega investitorja.
■mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmif'///
/
Foto: Črtomir Goznik
Napoved vremena za Slovenijo
Marjeta grom in strelo obeta.
14/25
17/28