Daljnovod: prijavili domačine, ki so zahtevali slovenski prevod /6 Deželni tajnik Damijan Terpin o uspehih in tudi neuspehih stranke Slovenske skupnosti /3 Anton Vratuša v Gorici predstavil italijanski prevod knjige o rabski brigadi / 16 Spomin v teku Primorski dnevnik PETEK, 27. JANUARJA 2012 št. 22 (20.345) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Bo boj proti kolosu uspešen? Ivan Zerjal Že itak težavni odnosi med kraškimi lastniki in družbo Terna, ki skrbi za krepitev daljnovoda med Padričami in Tržičem, so se dodatno zaostrili. Potem ko so pred približno dvema tednoma predstavniki družbe brez predhodnega obvestila vstopili na ju-sarska in zasebna zemljišča pri Opčinah, se je tokrat zgodilo nekaj še hujšega: nekateri domačini, ki so zavrnili delavce Terne, ker slednja ni posredovala dopisov tudi v slovenskem jeziku, kot določa zaščitni zakon, so prejeli kazenske prijave, saj naj bi s preprečevanjem dostopa delavcem Terne storili kaznivo dejanje. Dogodek je, kot že rečeno, hud. Družba Terna se je očitno odločila, da ne bo upoštevala določil zaščitnega zakona o pravici do uporabe slovenskega jezika z utemeljitvijo, da je njen sedež zunaj območja, kjer veljajo ta določila. Tudi dopis predsednika paritetnega odbora, ki je družbo opozarjal na neupoštevanje zaščitnega zakona, je padel v vodo. Sporočilo te zgodbe je, da Terni očitno stojijo ob strani državni organi, kar povzroča med ljudmi dodatno zaskrbljenost, saj vse skupaj zgleda klasični boj pritlikavcev proti kolosu, ki si lahko privošči vse. Od tu do malodušja, češ da ni mogoče nič narediti, korak ni majhen. Vendar, kot je bilo nedavno opozorjeno na enem od protestnih shodov, je včasih boj lahko tudi uspešen, kot je npr. dokazala zmaga ekvadorskih plemen v tožbi proti multinacionalki, ki je onesnažila njihova zemljišča. Bi se utegnilo nekaj podobnega zgoditi tudi pri nas? italija - Ob obravnavi večnamskega odloka v poslanski zbornici Vlada dobila zaupnico, a protesti se množijo Za danes se obeta »črni petek« v cestnih in železniških prevozih 27. januar - Dan spomina na holokavst in vojne grozote V spomin, za sožitje Sinoči v Trstu baklada TPPZ - Na današnji slovesnosti v Rižarni nagovora Cosolinija in Sardoča TRST - V spoštljivi tišini je sinoči sprevod, ki so ga osvetljevale številne sveče, prikorakal na dvorišče Ri-žarne. Tudi letos je namreč Tržaški partizanski pevski zbor želel obeležiti dan spomina na vojne grozote s krajšim koncertom v tržaškem taborišču smrti. Na notah žalostinke Žrtvam so udeleženci položili cvet ob nekdanjo krematorijsko peč. Osrednja slovesnost ob dnevu spomina bo danes v Rižarni ob 11. uri, predvidenih pa je tudi več spremnih prireditev. Ob današnji priložnosti objavljamo pričevanje deportiranke Ju-štine Palik. Na 10. in 11. strani RIM - Montijeva vlada je zahtevala in prejela zaupnico v zvezi z večnamenskim odlokom Milleproroghe, ki ga obravnava poslanska zbornica. Zaupnico je podprlo 469 poslancev Ljudstva svobode, Demokratske stranke in tretjega pola, proti se je izreklo 74 predstavnikov Severne lige in Italije vrednot, 5 poslancev pa se je vzdržalo. Danes bo vlada sprejela odlok o poenostavitvi birokratskih postopkov. A medtem ko Monti gre svojo pot, se v državi množijo stavke in protesti. Za danes se obeta »črni petek«, saj se bodo avtoprevoznikom pri stavki pridružili bencinski črpalkarji in železničarji. Na 5. strani SSO: Slovenija nam je preveč vsiljevala Na 2. strani Po časopis na bencinsko črpalko Na 4. strani Smrtna prometna nesreča pri Sesljanu Na 7. strani Odvetniki nasprotujejo vladnim ukrepom Na 7. strani Za čistilno napravo v Vrtojbi ni denarja Na 14. strani Na Travniku se množijo šotori črpalkarjev Na 15. strani rim - Notranje ministrstvo Podtajnik Ruperto bo obiskal Slovence RIM - Senatorka Tamara Bla-žina se je včeraj skupaj z Dragom Štoko (SSO) in Liviom Semoličem (SKGZ) na notranjem ministrstvu pogovarjala o vprašanjih slovenske manjšine. Delegacijo bi moral sprejeti podtajnik Saverio Ruperto (vodja ministrskega resorja za jezikovne manjšine), ki pa je bil zaradi bolezni odsoten, zato so se v njegovem imenu z gosti pogovarjali vodilni funkcionarji ministrstva. Povedali so, da bo podtajnik Ruperto v kratkem obiskal Furla-nijo-Julijsko krajino in se ob tej priložnosti srečal tudi s Slovenci. Na »tapeti« je kar nekaj odprtih vprašanj, ki zadevajo javno financiranje manjšinskih kulturnih ustanov (slednje je zagotovljeno za to in za prihodnje leto) in izvajanje zaščitnega zakona. S tem v zvezi se zdi pomembno, da je manjšina politično gledano tudi formalno navezala stik z vlado predsednika Maria Montija, ki naj bi uresničila t.i. delovno-in-stitucionalno omizje s Slovenci, katerega je dolgo obljubljala nekdanja Berlusconijeva vlada, iz takšnega ali drugačnega razloga pa ga ni nikoli sklicala. založništvo Iz parlamenta upanje tudi za naš dnevnik RIM - Montijeva vlada se je včeraj v poslanski zbornici obvezala, da bo čimprej razščistila težave, ki so nastale v zvezi z javnim financiranjem časopisov, med njimi tudi Primorskega dnevnika. Vladni podtajnik Paolo Peluffo naj bi na današnji seji posvetovalne komisije za založništvo razčistil tudi zamrznitev javnih prispevkov iz leta 2010. Tudi slednje zadevajo naš časnik. Italijanski novinarski sindikat pozdravlja dogajanja v poslanski zbornici ter poziva vlado, da v zvezi s temi problemi takoj uresniči sprejete obveze in obljube. mm "j j Mod!Jll t h ifMh t E* 'i\. KOBILARNA LIPICA DRSALIŠČE, VOŽNJE S KOČIJO, PONI JAHANJE www.lipica.org < Posebna ponudba: KOSILO + OGLED KOBILARNE 15 € (Redna cena: 22 €) Ponudba velja do 31. 3. 2012 s priložitvijo tega kupona. Informacije in rezervacije: T: +386 5 739 1580 2 Sobota, 28. januarja 2012 ALPE-JADRAN / okolje - Po srečanju Clinija s Potočnikom Slovenija za nadaljevanje pogovorov o plinskih terminalih Pri reševanju okoljskh vprašanj severnega Jadrana naj bi sodelovale Slovenija, Hrvaška in Italija LJUBLJANA, BRUSELJ - Potem ko je italijanski okoljski minister Corrado Clini v sredo v Bruslju izpostavil potrebo po skupni energetski viziji na Jadranu, so s slovenskega ministrstva za okolje in prostor za STA včeraj sporočili, da "Slovenija podpira odločitev italijanskega okolj-skega ministra, da je potrebno s pogovori o plinskih terminalih v Tržaškem zalivu nadaljevati". Kot so zapisali na ministrstvu, si Slovenija že ves čas prizadeva za celostni pogled na problematiko umeščanja različnih objektov na občutljivem območju severnega Jadrana, v katerem naj sodelujejo vse tri države tega območja - Slovenija, Hrvaška in Italija. Clini se je v sredo v Bruslju sestal z evropskim komisarjem za okolje Janezom Potočnikom. Glavna tema pogovorov so bile težave s smetmi v Neaplju, na kratko pa sta se dotaknila tudi plinskih terminalov, ki jih Italija načrtuje v Tržaškem zalivu, Slovenija pa jim nasprotuje in razmišlja celo o tožbi proti sosedi na Sodišču EU. Italijanski okoljski minister je ob tem izpostavil potrebo po skupni energetski viziji na Jadranu in tako nakazal, da se morda obeta sprememba načrtov Italije. "Menim, da moramo nadaljevati pogovore s slovenskimi in hrvaškimi oblastmi, da bomo imeli vizijo o sistemu energetske oskrbe na severu Jadranskega morja, upoštevajoč energetske politike, zaščito okolja ter stališča lokalnih in regionalnih oblasti," je dejal Clini. Potočnika je takšno stališče italijanskega ministra razveselilo. "Zelo sem zadovoljen nad takšnim razvojem dogodkov in stališče nove italijanske vlade pozdravljam. Že kmalu po nastopu mandata sem Slovenijo in Italijo pozval, naj se poskušata o problematiki dogovoriti sporazumno, Evropska komisija je za nekatere od pogovorov omogočila tudi tehnično podporo," je dejal komisar. "Takšna odločitev je tudi popolnoma skladna z mojimi priporočili, naj se vse tri sosednje države poskušajo dogovoriti o celovitih rešitvah okoljske problematike v severnem Jadranskem morju. Sodelovanje vseh treh držav, ki si delijo privilegij in odgovornost skrbnega ravnanja s severnim Jadranom, je v skupnem interesu. Upam, da bo kmalu prišlo do konkretnih pogovorov," je še sporočil Potočnik. (STA) Slovenija se zavzema za nadaljevanje pogovorov o načrtovanih plinskih terminalih (na posnetku maketa terminala v Žavljah) v Tržaškem zalivu slovenija - DZ sprejel zakon o vladi Po novem samo še 11 ministrstev Pomisleki o nekaterih rešitvah LJUBLJANA - Državni zbor je včeraj sprejel zakon o vladi in tako število ministrstev zmanjšal s 15 na 11. V poslanskih klopeh in tudi v strokovni javnosti pa so se pojavili številni pomisleki o smiselnosti združevanja kulturnega resorja z drugimi resorji in o umestitvi tožilstva pod okrilje notranjega ministrstva. Sprejeti noveli se že obeta ustavna presoja. Novela, ki so jo sicer vložili poslanci levosredinskih strank še pred glasovanjem o predsedniku Pozitivne Slovenije Zoranu Jankovicu kot mandatarskem kandidatu, je predvidevala 12 ministrstev. Predstavniki koalicijskih partneric SDS, Liste Virant, DeSUS, SLS in NSi pa so jo na seji odbora z dopolnili prilagodili, tako da jih šteje enajst. Po noveli se je ohranilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za obrambo in ministrstvo za zunanje zadeve. Preostala dosedanja ministrstva so se združila ali preoblikovala. To so ministrstvo za finance, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za pravosodje in javno upravo, ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Poleg 11 ministrstev naj bi imeli tudi ministra brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po potrditvi na matičnem odboru so poslanci o noveli razpravljali in jo z 49 glasovi za in 37 proti potrdili še na plenarni seji DZ. Poslanci Pozitivne Slovenije in SD so naspro- tovali zlasti združevanju kulturnega resorja z resorji izobraževanja, znanosti in športa ter umestitvi tožilstva pod okrilje notranjega ministrstva. Poslanci SDS, Liste Virant, DeSUS, SLS in NSi pa so zatrjevali, da kultura v slovenskem prostoru kljub združevanju resorjev ohranja svojo vlogo. Zavrnili so tudi očitke, da bi bilo tožilstvo s prenosom v okvir ministrstva za notranje zadeve podrejeno policiji. V Pozitivni Sloveniji pa so za STA že napovedali, da bodo zakon zaradi umestitve tožilstva v okvir notranjega ministrstva v najkrajšem času zakon vložili v ustavno presojo in predlagali njegovo začasno zadržanje. Tudi v javnosti in stroki sta bila največ kritik deležna združevanje resorja za kulturo z drugimi resorji in že omenjen položaj tožilstva. Tako so na spletni strani Življenje na dotik, ki sodi v sklop Evropske prestolnice kulture, v nekaj dneh zbrali že okoli 2200 podpisov proti ukinitvi samostojnega ministrstva za kulturo. Prvopodpisani pod peticijo Mitja Čander je za STA poudaril, da "ljudje prepoznavajo pomen kulture za današnji trenutek". Povečini so odklonilno stališče do takšne rešitve izrazili nekdanji ministri za kulturo, pa tudi predstavniki Društva slovenskih pisateljev in sindikata Glosa. Na številne kritike je naletela tudi napovedana umestitev državnega tožilstva pod okrilje ministrstva za notranje zadeve. Nasprotovanje takšni ureditvi so izrazili tudi v društvu državnih tožilcev. (STA) V Ljubljani se študentje izdajajo za klovne zdravnike in pobirajo donacije LJUBLJANA - Rdeči noski klovni zdravniki so v sredo prejeli obvestilo, da se na območju Šiške v Ljubljani študentje izdajajo za Rdeče noske in pobirajo donacije v njihovem imenu. Klovni zdravniki zato opozarjajo, naj ljudje v primeru, če pozvonijo na njihovih vratih, o tem obvestijo policijo, so zapisali na spletni strani Društva za pomoč trpečim in bolnim. Rdeči noski klovni zdravniki ne izvajajo tovrstnih aktivnosti. Za zbiranje donacij po domovih tudi niso nikogar pooblastili. Rdeči noski so v letu 2011 na 376 vi-zitah obiskali 23.335 otrok in mladostnikov, ki se zdravijo v bolnišnicah po državi. Obiskali pa so so tudi otroke na Inštitutu za rehabilitacijo Soča in v Zavodu za invalidno mladino Stara Gora. Poleg otrok v bolnišnicah, ki imajo manjše število najmlajših pacientov, obiskujejo tudi geriatrične oddelke, na katerih so lansko leto obiskali 445 ljudi. V 2011 so obiskali tudi 3624 ljudi, ki bivajo ali so hospitalizirani med drugim v centrih za usposabljanje, delo in varstvo in v domovih za starejše občane. V ekipi klovnov zdravnikov je za zdaj 12 klovnov, medtem ko imajo tri praktikante na šestmesečnem usposabljanju, so še zapisali na spletni strani društva. Priprli preprodajalce kokaina MARIBOR - Mariborski kriminalisti so v ponedeljek po večmesečnem zbiranju obvestil na območju Ptuja prijeli štiri člane hudodelske združbe, ki je trgovala s prepovedanimi drogami, peti član pa je avstrijski državljan, ki so ga prijeli avstrijski varnostni organi in se nahaja v priporu v Avstriji. V akciji so policisti zasegli skoraj 1,3 kilograma kokaina. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci Policijske uprave Maribor povedal prvi mož tamkajšnjih kriminalistov Robert Munda, je organizirana mreža preprodajalcev kazniva dejanja izvrševala na območju Maribora in Ptuja, vse skupaj pa je organiziral 46-letni moški iz okolice Ptuja. Od avgusta lani je peterica izvršila več kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z drogami. "Z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov smo zasegli 1092 gramov kokaina, pri preiskavi vozila 46-let-nega moškega pa še dodatnih 200 gramov. Zasegli smo tudi več predmetov, povezanih s kaznivimi dejanji s področja prepovedanih drog, in pištolo," je povedal Munda in dodal, da bi bila zasežena droga na drobnem trgu vredna okoli 100.000 evrov, ker pa gre za dokaj čisto obliko, bi ob primernem redčenju lahko zanjo iztržili še precej več. Preprodajalcem grozi zaporna kazen od petih do 15 let. gorica - Predsednik Štoka na seji deželnega sveta Sveta slovenskih organizacij »Slovenija nam je vsiljevala združevanja« »Minister Žekš je hotel z vrha prisilno združiti glasbeni šoli, časnika v Benečiji in manjšinske založbe« - Kritična razprava o vlogi mladih v manjšini GORICA - Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka gotovo ne bo pogrešal dosedanjega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša. Ministru v odhodu Štoka nikakor ne more »odpustiti«, da je hotel »iz Lju- bljane vsiliti« združitev Glasbene matice in Centra Komel, beneških časnikov Dom in Matajur ter zamejskih založb. Zaradi velikih pomislekov nad tem predlogom s strani manjšine - tako Štoka - je Žekševo ministrstvo v preteklem leti zmanjšalo Drago Štoka in (desno) novi predsednik deželnega sveta SSO Aldo Jarc bumbaca prispevek SSO in Slovenski kulturno-gospodar-ski zvezi za 43 tisoč evrov. »SSO podpira sodelovanje med omenjenimi manjšinskimi ustanovami, od Slovenije pa ne sprejema ultimatov in prisil,« je dejal Štoka. Žekš se mu je tudi zameril, ko mu je pred koncem lanskega leta očital vmešavanje v volilno kampanjo v Sloveniji. SSO se ne vpleta v politična dogajanja v matični državi, od Slovenije pa zahteva, naj se ne vtikava v manjšinsko organiziranost. Štoka (Žekš ima po njegovem v manjšini lažne informatorje) je izrazil upanje, da bo nova slovenska vlada sedaj ukrepala drugače. Predsednik SSO je na deželnem svetu manjšinske krovne organizacije odnose s SKGZ ocenil za tvorne in normalne, »potem ko ni več na mizi predloga o prisilni združitvi dveh krovnih zvez«. Nerešena ostaja po Štokovem mnenju usoda Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak), pri kateri SSO vztraja pri rotaciji predsedniškega mesta, po kateri naj bi Rudija Pavši-ča svoj čas zamenjal Bernard Špacapan. To se do danes (še) ni zgodilo. SSO se bo v primeru potrebe angažiral za premostitev finančnih težav Primorskega dnevnika, kot se je svoj čas skupaj s SKGZ potrudil za rešitev težav Slovenskega stalnega gledališča. Primorski dnevnik ne sme biti glasilo tega ali onega dela manjšine, temveč vsemanjšinski časopis po zgledu bocenskega dnevnika Dolomiten. Štoki vsekakor ni bila všeč nedavna bodica Klopa (tedenskega priloga PD) v zvezi z volitvami v Sloveniji, »ki je presegala mejo dobrega okusa, čeprav je šlo za satirično pisanje«. Kritične odmeve in razpravo je doživelo pisanje Novega glasa, čigar komentator je na nedavnem občnem zboru SSO pogrešal mlade. Problem mladih, ki jih ni ali jih ne »pustijo zraven« je zelo razširjen v manjšinski politiki, zato si pred tem ne smemo zakrivati oči. Novo vodstvo SSO je poglobitev tega vprašanja poverilo svojemu članu Ivanu Peterlinu. Štoka je v začetku omenjeno pisanje ocenil kot pretirano, v razpravi pa je bilo slišati drugačna mnenja. Predvsem s strani Damijana Paulina, ki »ne vidi mladih obrazov ne v SSO, ne v drugih vodilnih manjšinskih ustanovah«. Za novega predsednika deželnega sveta SSO je bil izvoljen Aldo Jarc, ki je nasledil Lojz-ko Bratuž. Trije podpredsedniki so Beppe Qual-izza (Benečija), Jelka Cvelbar (Trst) in Jurij Paljk (Gorica). S.T. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 27. januarja 2012 politika - Pogovor z deželnim tajnikom Slovenske skupnosti Damijanom Terpinom pred kongresom stranke »Verjamemo v to, kar delamo, zato nam Slovenci zaupajo» »Mi ne posegamo v odločitve Sveta slovenskih organizacij« - Novosti za krmilom stranke? 3 TRST -VDevinu na gradu bo danes popoldne deželni kongres stranke Slovenske skupnosti, ki se bo nadaljeval jutri v Bazovici. Uvodno poročilo bo imel tajnik Damijan Terpin, ki smo ga uvodoma vprašali, kako kot nepoklicni politik doživlja hudo krizo politike. »Res je, da sem po poklicu odvetnik, ker pa vodim politično stranko moram delati profesionalno in v konkurenci z drugimi strankami, ki imajo celo vrsto poklicnih politikov.« Kaj pa nezaupanje do politike v slovenski manjšini? Po moji oceni je nezaupanje v politiko v slovenski narodnostni skupnosti bistveno manjše kot v italijanskem povprečju Zakaj pa? Nimam občutka, da bi naši ljudje pojmovali najvidnejše politike v zamejstvu kot pripadnike "kaste', ki uživajo ne vem kakšne privilegije. Na državni ravni pa je problem zelo občuten. Pod vašim vodstvom je SSk doživela nekaj pomembnih uspehov, začenši z vrnitvijo v deželni svet. Ste zadovoljni z opravljenim delom? Da. Dodal bi še spremembo deželnega volilnega zakona, ki je naši manjšini omogočil, da samostojno nastopa na volitvah in kljub omejenemu številu možnih glasov, izvoli svojega svetnika. To pa niso moji uspehi, pač pa uspehi celotne stranke in vseh, ki v njej delajo. Ogromne zasluge ima pri tem pokojni Mirko Špacapan, hvaležen sem tudi bivšemu podtajniku Andreju Berdonu, ki je žal odstopil sicer iz osebnih razlogov. Kje je ključ teh uspehov? Ključ uspeha je očitno pravilnost izbire za samostojen politični nastop, dobra politična strategija, predvsem pa dejstvo, da v to kar delamo res verjamemo in smo pripravljeni marsikaj žrtvovati. Očitno smo doslej tudi dobro izbirali svoje zaveznike, pri slovenskih volilcih pa se je izkazala kot zmagovita ideja o zbirni stranki in preseganju tradicionalnih nasprotij znotraj manjšine. Mislite na Igorja Gabrovca? Kandidatna lista za zadnje deželne volitve je bila v tem smislu, tudi s prihodom Igorja Gabrovca, tako široka, da jo je podprla vsaj polovica Slovencev, ki so šli na volitve. Kaj pa neuspehi? Predvsem dejstvo, da SSk ni zastopana v tržaškem pokrajinskem odboru, niti ne v Cosolinijevi mestni upravi. Verjetno bi morali biti pri pogajanjih bolj odločni, čeprav je situacija na Tržaškem težja od goriške. Dejstvo, da tržaški župan nima nobenega Slovenca v odboru, je sicer velik neuspeh tudi zanj. Spomladi bodo občinske volitve v Gorici in v Nabrežini. Veliki preizkušnji za SSk in za levo sredino. S kakšnimi občutki se stranka pripravlja na volitve? Tako v Gorici kot v Nabrežini upamo v zmago naše koalicije in preobrat v upravah. V Gorici se je na primarnih vo- Damijan Terpin dopušča možnost zamenjave za krmilom stranke Slovenske skupnosti arhiv litvah leva sredina odločila za kandidaturo Giuseppeja Cingolanija, čeprav... Kaj vas žuli? Osebno sem še vedno prepričan, da bi imel več možnosti za zmago Roberto Collini, ki pa se žal ni odločil za nastop na primarnih volitvah leve sredine. Torej bo bitka bistveno težja, a delamo za zmago. Kaj pa Nabrežina? V Nabrežini mi je žal, da naša stranka ni predlagala svojega županskega kandidata. Imate kakšno ime? Gabrovec ostaja deželni svetnik in koalicija bi z njim relativno lahko zmagala. In kaj predlagate? Potrebno bo izbirati med kandidati, ki so jih ali jih še bodo predlagale druge stranke, seveda med takšnimi, ki so sploh sposobni zmagati. SSk povezuje sodelovanje na volitvah z Demokratsko stranko tudi z dogovorom za naslednje deželne volitve, ki bodo leta 2013. Ne bomo podpisovali bianco menic nikomur, kot smo to storili na zadnjih pokrajinskih in občinskih volitvah v Trstu. V tem času se spet razpravlja o volitvah za manjšinsko predstavništvo. Kako ocenjujete to možnost? Ideja o direktni izvolitvi manjšinskega predstavništva je stara že več kot 10 let, naša stranka jo je prva konkretizirala z anketo, na katero smo prejeli kar 3000 pozitivnih odgovorov. Kaj pa danes? Prav je, da sta deželna svetnika peticijo društva Edinost spravila v proceduro. Pri tem ne razumem prejudicialnega negativnega odnosa npr. s strani Stefana Ukmarja od Demokratske stranke. Ocenjujem, da je vredno o tem predlogu resno razmisliti. Kakšen se vam zdi položaj Slovencev v Italiji? Ključni problem financiranja naših organizacij je bil rešen, vendar le začasno, saj ostaja sistemska ureditev tega vprašanja ena od glavnih prioritet. Prejšnja vlada je obljubljala omizje za uresničevanje zaščitnega zakona, sedanja ima vsaj pod-tajnika za manjšinska vprašanja in potrebno bo vložiti vse napore, da do tega omizja pride čim prej. Kaj pa Slovenija? Glede politične situacije v Sloveniji sem vesel, da bo Ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu ohranjeno, kljub krčenju števila članov vlade. Nevarnosti pa nam pretijo zlasti na lokalni ravni. Kaj imate v mislih? Na področju upravne avtonomije tvegamo izgubo goriških rajonskih svetov, pa tudi pokrajinskih uprav, ki so zagotovo Slovencem naklonjene. Nismo se še dotaknili italijanskega parlamenta... SSk ocenjuje, da je ključna za bodočnost manjšine uresničitev člena zaščitnega zakona, ki govori o olajšanem zastopstvu za izvolitev slovenskih kandidatov v poslansko zbornico in senat. Krožijo glasovi, da v naslednjem mandatu tvegamo izgubo slovenskega senatorja, zato je potrebno, da država to vprašanje uredi tako, da bo naše zastopstvo v Rimu omogočeno ne glede na dobro voljo te ali one politične stranke. Med nekaterimi Slovenci je slišati očitek, da sta SSk in Svet slovenskih organizacij dejansko eno in isto. Je res tako? Zagotovo odločitve SSO-ja vplivajo na politiko Slovenske skupnosti neprimerno manj kot odločitve SKGZ-ja na politiko Koordinacije Slovencev v Demokratski stranki, zlasti na Goriškem. Prav tako mi ne posegamo v strateške odločitve SSO-ja. Razumem, da se mogoče marsikomu toži po časih, ko SSO-ja še ni vodil Drago Štoka. Zakaj bi se jim tožilo po teh časih? Ker je druga krovna organizacija (SKGZ, op.ur.) takrat imela bistveno več vpliva tako pri izbirah v civilni družbi, kot v politiki. In vendar je slišati tudi predlog o združitvi SKGZ in SSO. Kako ga ocenjujete? Dve krovni organizaciji zgodovinsko obstajata zaradi politične razdeljenosti manjšine, ki jo lahko presežemo s podporo ideji zbirne stranke Slovencev v Italiji. Torej vsi Slovenci v SSk? Ni nujno, da se zbirna stranka imenuje Slovenska skupnost. S tem bi odpravili edini razlog za delitve v civilni družbi, ki jih ljudje vse manj razumejo. Boste znova kandidirali za tajnika? V naših organizacijah je žal vse preveč "dosmrtnih" predsednikov. K sreči pri nas ni tako. In kako je pri vas? Vodstvo stranke sem prevzel pri osemintridesetih letih, tajnik SSk sem tako že od leta 2001, kar je verjetno dovolj. In torej? Deželnemu tajništvu sem predlagal, da to vlogo prevzame kdo drug. Kaj pa vaša vloga v SSk? Pripravljen sem v stranki biti številka dve, tri, pet ali deset, ni važno. Vsekakor bo o tem odločal kongres. Važno je, da pri tem ne bo v stranki nobenega spora ali osebnih zamer in da bo bodoča vodstvena ekipa SSk homogena. Predvsem pa, da bodo vsi člani vodstva pripravljeni za delo. S.T. ljubljana - Slovenski prevod stripa Italijanska zima Pretresljivo o Gonarsu Na predstavitvi govorila zgodovinarka Kaja Širok in urednik Igor Prassel LJUBLJANA - Predstavitev slovenskega prevoda risanega romana Italijanska zima Davida Toffola je, poleg pogovora (na sliki) med direktorico Muzeja novejše zgodovine Kajo Širok in urednikom knjižne izdaje Igorjem Prasslom, postregla tudi z zanimivo debato, ki je potrdila pomembnost in relevantnost teme, ki jo knjiga obravnava. Gre za pretresljiv strip o otrocih v fašističnem taborišču Gonars. Toffolovo delo je po mnenju Igorja Prassla minimalističen in nekonvenciona-len pristop k stripu, saj ne gre za klasično zgodbo v kvadratkih, temveč je na vsaki strani le risba ali dve. »Prav s tem, da se je odrekel klasični formi stripa in je porisan prostor skrčil na minimum, je avtorju uspelo pričarati atmosfero žalosti, tesnobe in shi-ranosti.Tudi besedila je zelo malo. Kljub temu, da strip preberemo zelo hitro, sporočilo zgodbe pride do nas in še dolgo ostane z nami,« je na predstavitvi dejal Prassel. 4 Petek, 27. januarja 2012 GOSPODARSTVO liberalizacije - V veljavi novosti za odjemalce blaga in storitev Časopis na črpalki, črna skrinjica v avtomobilu Prihranek za potrošnika je zagotovljen, a še ni jasno, v kolikšni meri logistika - Obračun železniške družbe Alpe Adria Iz tržaškega pristanišča lani po tirih že polovica vseh kontejnerjev TRST - Montijeva vlada je s paketom liberalizacij vnesla celo vrsto novosti, ki niso pomembne samo za tiste, ki ponujajo blago in storitve, ampak še bolj za množico odjemalcev in uporabnikov. Če prvi po pravilu protestirajo in stavkajo, drugi molčijo in čakajo na rezultate liberalizacijskih ukrepov. Vlada namreč zagotavlja, da bo prihranek za potrošnike kar velik. Poglejmo, kaj se bo - oziroma se je že z objavo dekreta v uradnem listu - s paketom spremenilo za potrošnike. Obvezno avtomobilsko zavarovanje bo cenejše, če bo avtomobilist ob sklenitvi zavarovalne pogodbe privolil v tehnični pregled vozila ali v vgradnjo t.i. črne skrinjice. Zavarovalni agenti pa morajo svojim strankam ponuditi zavarovalne police najmanj treh različnih zavarovalnic. Lekarne bodo lahko prodajale po znižanih cenah in uvedle poljubne delovne urnike. Kupec bo tako lahko našel lekarno, ki bo odprta tudi ponoči, ali takšno, kjer bodo zdravila, ki jih plača neposredno kupec, cenejša. Zdravniki, ki izdajajo recepte, pa morajo svoje paciente obvezno seznaniti z morebitnim obstojem ekvivalentnega zdravila, razen v primeru, ko obstajajo klinični razlogi proti zamenjavi zdravila. Poklici in preventivi: z ukinitvijo minimalnih tarif za poklicne storitve se bo treba za honorar za tako storitev dogovoriti prej, torej ob prevzemu zadolžitve. Če bo stranka zahtevala preventiv, ji ga bo moral ponudnik izročiti v pisni obliki. Mini market na črpalki oziroma možnost, da stranka poleg tega, da si napolni avtomobilski rezervoar, poje tudi sendvič, si kupi časopis ali zavojček cigaret. Tako kot po vsem svetu, bo naposled tudi v Italiji mogoče na bencinskem servisu kupiti najnujnejše potrebščine, kar smo sicer kupci, ki živimo ob meji, navajeni delati na črpalkah v Sloveniji. Nadaljnji korak na področju liberalizacije pa je ta, da bodo lahko črpalkarji, ki so lastniki servisa - izključeni so namreč tisti, ki ga le upravljajo za velike naftne družbe - prodajali motorna goriva različnih znamk oziroma proizvajalcev. Popusti tudi v kioskih, kjer prodajajo časopise in druge tiskovine. Kupci bodo lahko zaprosili za znižanje cene, prodajalci pa bodo imeli pravico, da distributerjem zavrnejo dobavo s tiskom komplementarnih proizvodov, ki bi jih morali prodajati svojim strankam. TRST - Logistična družba Alpe Adria, katere lastniki so tržaška Pristaniška oblast, Dežela FJK prek svoje finančne družbe Friulia, in Trenitalia, je lani po železniških tirih prepeljala 211.000 kontejnerjev, kar je za 17 odstotkov več kot v letu 2010. Kot je bilo objavljeno po sestanku predsednice Pristaniške oblasti Marine Monassi s pooblaščenim upraviteljem družbe Alpe Adria Anto-niom Gurrierijem, je družba v letu 2011 ustvarila 32 milijonov evrov prihodkov, kar je 24 odstotkov več kot leto prej. Glede na to, da so na sedmem pomolu lani pretovorili 393.000 kontejnerskih enot, je po tirih odpotovalo približno 53 odstotkov vseh kontejnerjev. Največ jih je bilo namenjenih v Avstrijo, kamor vozi 28 blok vlakov tedensko, šest jih vsak teden odpelje v Nemčijo, eden na Madžarsko in pet rednih, drugi pa po potrebi, v italijanske logistične centre. Kot prioritetni kriterij za letošnje leto je Pristaniška oblast določila, da bo morala družba Alpe Adria pri svoji aktivnosti stremeti po sodelovanju s takimi subjekti, ki bodo zagotavljali rednost prometa in visoko stopnjo natovorjeno-sti vlakov. Med novimi pobudami pa v pristanišču izpostavljajo ponovno vzpostavitev tovorne povezave z Milanom, ki je bila uvedena s podaljšanjem blok vlakov iz Padove, na mednarodnem trgu pa zagon dolgoprogovne tovorne povezave Trst - Rostock. Gre za povezavo na balt-sko-jadranskem koridorju, blok vlak pa bo za pot potreboval 36 ur. Strateško pomemben je tudi razvoj oziroma konsolidacija intermodalnih povezav morje-kopno, ki jih je treba postopno razširiti na ves severnojadranski prostor. Pri tem je posebno pomembna vzhodna severnojadranska obala, na katero gravitira celoten Balkanski polotok, je zapisano v tiskovnem sporočilu Pristaniške oblasti. Vlada sprejela zavezo za popuste na ceno bencina ob meji TRST - Vlada je včeraj v poslanski zbornici sprejela resolucijo o podaljšanju popusta na ceno motornih goriv v obmejnem pasu s Slovenijo in Švico. Dokument, ki so ga podpisali poslanci Ivano Strizzolo, Ettore Ro-sato, Sandro Maran, Angelo Compagnon, Roberto Antonione, Roberto Menia in Massimiliano Fedriga, nalaga vladi, da »predvidi ustrezne ukrepe za podaljšanje in povečanje popustov na cene motornih goriv ob meji s Slovenijo in Švico«. Dokument zavezuje vlado tudi k reviziji deleža dežele FJK pri prilivu iz trošarin. napovedi - Vladni urad za makroekonomske analize in razvoj UMAR Občutno znižanje napovedi o rasti Slovenija je kot majhno in odprto gospodarstvo neposredno odvisna od razmer v mednarodnem okolju LJUBLJANA - Zaradi močnega poslabšanja pričakovanj glede gibanj gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) občutno znižal napoved gospodarske rasti za Slovenijo. Letos rast ne bo presegla 0,2 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se povzpela do dveh odstotkov. Še lani jeseni je urad Sloveniji za letos napovedoval 2-odstotno gospodarsko rast, kar pomeni, da je napoved znižal za krepke 1,8 odstotne točke. Nova napoved za prihodnje leto pa je za pol odstotne točke nižja kot pred štirimi meseci. Rast obsega bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2011 je znašala 0,5 odstotka, kar je za celo odstotno točko manj, kot je urad ocenil v septembra lani objavljeni jesenski napovedi. Ključni razlog za popravek napovedi so spremenjene razmere v mednarodnem okolju. Ker je Slovenija majhno in odprto gospodarstvo, se bodo te odrazile tudi v njenem gospodarstvu, je razloge za znižanje napovedi povzel direktor Umarja Boštjan Vasle. V času od priprave jesenske napovedi so se pričakovanja glede gibanj gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju močno poslabšala. Zaostrile so se tudi razmere na mednarodnih finančnih trgih, ki se kažejo v rasti cene zadolževanja in vse težji dostopnosti do virov financiranja držav in poslovnih subjektov. Slovenija bi se tako po Vasletovih besedah v primeru izdaje obveznic trenutno zadolžila po obrestni meri bli- zu sedmih odstotkov, kar pomeni, da je ta kanal financiranja precej priprt. Ker se bančni sistem v območju evra sooča z izjemno negotovostjo, to otežuje dostop slovenskih bank do novih finančnih virov v tujini. Hkrati zadnji razpoložljivi podatki za Slovenijo kažejo, da se je gospodarska aktivnost že v lanskem drugem polletju umirjala hitreje, kot so pričakovali. S tem se uresničujejo glavna tveganja jesenske napovedi, zato so na uradu na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov in spremenjenih predpostavk pripravili novo napoved za obdobje 2011-2013. Spremembe v mednarodnem okolju se bodo najbolj odrazile v počasnejši rasti slovenskega izvoza, kar bo poleg nadalje zaostrenih finančnih razmer vplivalo tudi na nižjo rast investicij od jeseni pričakovane. Vrednost izvoza naj bi se po lanski rasti za 7,3 odstotka v tem letu okrepila le še za 2,9 odstotka, medtem ko bodo bruto investicije v osnovna sredstva v tem letu realno ostale na lanski ravni, ko so se zmanjšale za dobro desetino. Takšno gospodarsko okolje bo vplivalo tudi na razmere na trgu dela, ki se bodo še poslabšale. Stopnja registrirane brezposelnosti se bo z lanskih 11,8 odstotka v dveh letih zvišala na 12,8 odstotka, napoveduje Umar, ki v zasebnemu sektorju pričakuje nadaljnje padce števila zaposlenih v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, trgovini in transportu, po drugi strani pa bo še naprej rasla zaposlenost v nekaterih poslovnih storitvenih dejavnostih. EVRO 1.3145 $ +1,6 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 26. januarja 2012 Glede plač na uradu ocenjujejo, da zaradi gospodarskih razmer vidnejše rasti ni pričakovati. Pričakovana postopna krepitev gospodarske aktivnosti, težnje po ohranjanju konkurenčnega položaja podjetij na domačem in mednarodnih trgih, predvidena nadaljnja rast brezposelnosti in razmeroma nizka inflacija v letih 2012 in 2013 vzpostavljajo okoliščine, ki ne bodo omogočale vidnejše rasti plač v zasebnem sektorju. Stopnja inflacije se bo tako letos kot prihodnje leto gibala pri 1,8 odstotka. V letu 2013 lahko ob rahli krepitvi rasti domačega in izvoznega povpraševanja pričakujemo dvoodstotno gospodarsko rast. Domača potrošnja se bo po štirih letih nazadovanja spet okrepila, izhajala pa bo iz krepitve poslovnih investicij in realizacije gradbenih del, ki so bile v krizi prekinjene ali odložene. Ob tem pa v Umarju opozarjajo, da tveganja za dodatno poslabšanje razmer ostajajo velika. Napovedi so neposredno odvisne od stabilizacije razmer v mednarodnem okolju in slovenskem bančnem sistemu ter od uspešnosti javnofinančne konsolidacije in reform, kar bi povrnilo zaupanje mednarodnih finančnih trgov. Vasle pojasnjuje, da se napovedi mednarodnih institucij za rast v območju evra še naprej poslabšujejo in če se bo ta trend nadaljeval, bo lahko gospodarska aktivnost v Sloveniji še nižja kot se napoveduje sedaj. Na drugi strani je po njegovi oceni tudi precej možnosti za izvedbo resnejše javnofinačne konsolidacije v Sloveniji. (STA) valute evro (povprečni tečaj) 26.01. 25.01. ameriški dolar 1,3145 1,2942 japonski jen 101,98 101,02 kitajski juan 8,2906 8,1713 ruski rubel 39,7886 40,1911 indijska rupija 65,1520 65,1520 danska krona 7,4343 7,4352 britanski funt 0,8380 0,8320 švedska krona 8,8506 8,7940 norveška krona 7,6825 7,6390 češka krona 25,371 25,422 švicarski frank 1,2071 1,2075 madžarski forint 298,38 302,38 poljski zlot 4,2966 4,2984 kanadski dolar 1,3166 1,3114 avstralski dolar 1,2326 1,2367 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3408 4,3492 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6978 0,6977 braziljski real 2,2849 2,2830 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3580 2,3660 hrvaška kuna 7,5840 7,5728 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 26. januarja 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,27530 0,55910 0,79125 - LIBOR (EUR) - - - - LIBOR (CHF) 0,03667 0,06167 0,10917 EURIBOR (EUR) 0,764 1,168 1,460 ZLATO (999,99 %%) za kg 42.207,38 € +267,21 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 26. januarja 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,06 IMTCDCI IDr»DA Ctfi.fi. -1,24 KRKA 1 UKA KOPER 49,80 -50,00 +0,61 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,40 140,00 170 00 +1 80 TELEKOM SLOVENIJE 69,90 +1,30 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 10,58 AERODROM LJUBLJANA 11,56 DELO PRODAJA 24,00 rrm i-a^nr» -0,34 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 17,90 +5,29 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,60 3,02 +3,59 -2,58 KOMPAS MTS NIKA 2,70 6,00 1800 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 9,53 518 -- PROBANKA SAI US IIUDI IANA 9,90 -- SALUS, L_IUD!__IANA SAVA TERME ČATEŽ 240,00 12,00 178 00 -- TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 75,01 11,00 +1,36 +4,76 MILANSKI BORZNI TRG 26. januarja 2012 FTSE MIB: +1,70 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,72 85,35 12 2 +3,78 +0,89 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,21 -0,65 +2,87 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,29 0,42 +7,83 +5,11 -1 24 EDISON ENEL ENI 0,79 3,13 1702 +2,82 FIAT FINMECCANICA 4,7 +1,13 +2,98 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,58 12,55 +1,19 +1,62 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,45 12 57 +0,69 -1 41 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 25,15 +1,86 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,26 4,91 1 44 +0,71 -1,82 PIRELLI e C PRYSMIAN 7,15 1169 +0,21 +2 19 rRI SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 35,75 +1,05 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,39 5,17 +0,95 -2,82 TENARIS TERNA 0,78 15,09 +2,47 -1,95 +1 31 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,78 0,03 +7,78 UNICREDIT 3,64 3,82 +5,14 +0,58 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 99,83 $ +0,13 IZBRANI BORZNI INDEKSI 26. januarja 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 583,38 -0,12 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.740,08 +0,97 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^J 822,01 1.701,09 AT, +0,44 +0,29 n n7 LIUICA I J, UOjyI OU T/ Z-/Z-KJ V\J,\J ! SRX, Beograd - - BICY Ç^^i^wz-v 1 CHÍ;Q/1 un /\, -jeu aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.931,32 -0,61 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.753,25 2.462,24 -0,03 +1,16 S&P 500, New York 1.319,56 -0,49 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.243,35 6.421,85 5.751,90 +0,50 +0,04 -0,53 CAC 40, Pariz 3.312,48 -0,31 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.047,80 978,1 2.432,07 -1,88 +3,42 -0,38 Nikkei, Tokio 8.849,47 +0,39 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.849,38 20.439,14 2.319,12 +1,36 +1,63 +1,00 Sensex, Mubaj 17.077,18 +0,48 / ITALIJA Petek, 27. januarja 2012 5 politika - Vlada v poslanski zbornici prejela zaupnico v zvezi z odlokom Milleproroghe Bossi: Berlusconi je navadna šleva, ne upa si vreči Montija Toda bivši premier je potrdil podporo vladi - Bersani, Di Pietro in Vendola obnavljajo dialog RIM - Montijeva vlada je zahtevala in prejela zaupnico v zvezi z večnamenskim odlokom Milleproroghe, ki ga obravnava poslanska zbornica. Zaupnico je podprlo 469 poslancev Ljudstva svobode, Demokratske stranke in tretjega pola, proti se je izreklo 74 predstavnikov Severne lige in Italije vrednot, 5 poslancev pa se je vzdržalo. Lanskega 18. novembra je novi vladi izrazilo zaupnico 556 poslancev in 61 jih je bilo proti, 16. decembra pa ji je zaupnico potrdilo 495 poslancev in 88 jih je bilo proti, kar pomeni, da je Monti v tem času izgubil nekaj podpore v parlamentu. A res je tudi, da je bilo včeraj v poslanski zbornici kar 81 odsotnih, večinoma iz vrst vladnih strank. Poslanska zbornica bo odlok Mille-proroghe verjetno dokončno odobrila prihodnji torek, nato bo ukrep romal v senat. Ni izključeno, da ga bo gornji dom parlamenta spremenil, tako da se bo moral vrniti v poslansko zbornico za tretje branje. Ta skupek dokaj raznorodnih določil med drugim rešuje primere ljudi, ki bi jih sicer zadnja pokojninska reforma posebno prizadela. To velja še zlasti za delavce, ki so ob spodbudi delodajalca sprejeli predčasen odhod iz službe in bi se po novih določilih ne mogli upokojiti, kakor tudi za delavce, ki so dosegli 42 let delovne dobe (ženske 41 in 1 mesec), a so stari manj kot 62 let, zaradi česar bi morali plačati trajno »kazen« z znižano pokojnino. V obeh teh primerih bodo na osnovi snujočega se dekreta izjemoma veljali stari pogoji upokojitve, finančno izgubo pa bodo krili s podražitvijo tobačnih izdelkov. Medtem pa se marsikaj dogaja tudi na ožje političnem oz. strankarskem področju. Tako je vodja Severne lige Umberto Bossi svojega nekdanjega zaveznika Silvia Ber-lusconija včeraj grobo napadel, ker si ne upa vreči Montijevo vlado. »Berlusconi je navadna šleva, vedno ga je strah. Ves svet bi hotel zadaviti Montija, on pa si ne upa ... A če on ne vrže Montija, bomo mi Formigo-nija,« je dejal šef Severne lige. Prvi mož Ljudstva svobode pa je takoj odvrnil, da bo še naprej odgovorno podpiral tehnično vlado, češ da so še vedno veljavni razlogi, ki so privedli do njenega rojstva. Sicer pa je Berlusconi izrazil prepričanje, da se bo zavez- Berlusconi in Bossi v poslanski zbornici po potrditvi zaupnice Montijevi vladi ansa ništvo med Ljudstvom svobode in Severno ligo ob pravem času obnovilo. Želja po strnjevanju sil pa se jasneje pojavlja v levosredinskem taboru. Tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Ber-sani je v intervjuju, ki ga je včeraj objavil časnik L'Unita, pozval Italijo vrednot ter Levico, ekologijo in svobodo k obnovitvi dialoga, na kar sta voditelja obeh pozvanih strank, Antonio Di Pietro in Nichi Vendola, na včerajšnji skupni tiskovni konferenci pozitivno odgovorila. zakladništvo Uspešna obveznic RIM - Italija se je z izdajo srednjeročnih obveznic včeraj znova uspešno zadolžila na finančnih trgih. Zbrala je pet milijard evrov, zahtevana donosnost pa se je v primerjavi z zadnjo podobno izdajo precej znižala. Italijanska zakladnica je ciljala na sveža sredstva med 3,75 in petimi milijardami evrov. Izdala je za 4,5 milijarde evrov brezkuponskih obveznic z zapadlostjo januarja 2014 ter pol milijarde evrov obveznic, indeksiranih z inflacijo, ki zapadejo septembra 2014. Pri prvih se je zahtevana donosnost v primerjavi z zadnjo podobno izdajo decembra lani občutno znižala, in sicer s 4,853 odstotka na 3,763 odstotka. Pri obveznicah, indeksiranih z inflacijo, pa je bila zahtevana donosnost pri 3,2 odstotka. Primerjave z zadnjo podobno izdajo italijanske oblasti niso navedle. Uspešna izdaja obveznic kaže na porast zaupanja finančnih trgov v Italijo. Država bo razpoloženje vlagateljev znova preverjala v petek, ko bo izdala za 11 milijard evrov kratkoročnih obveznic, ter v ponedeljek, ko bo na trg plasirala za med 5,5 in 8 milijard evrov srednje- in dolgoročnih obveznic. Italija se spopada s 1900 milijard evrov visokim javnim dolgom, kar predstavlja okoli 120 odstotkov BDP države. Letos se namerava Rim na finančnih trgih skupno zadolžiti za okoli 450 milijard evrov. sodstvo - Slovesnost Odprtje sodnega leta v »drugačnem« političnem vzdušju RIM - V italijanskih zaporih je preveč priprtih, ki čakajo na sodbo, kar se med drugim odraža v prenatrpano-sti zaporov. Slabo delovanje pravosodja pa pomeni tudi veliko gospodarsko škodo, saj »stane« kar 1 odstotek bruto domačega proizvoda (BDP). Tako je povedala pravosodna ministrica Paola Severino, ko je včeraj nastopila na slovesni otvoritvi sodnega leta v Rimu ter pojasnila prioritete delovanja tehnične vlade na pravosodnem področju. Njen nastop se je bistveno razlikoval od nastopa pravosodnih ministrov za časa Berlusconijeve vlade. To je v svojem uvodnem poročilu podčrtal tudi predsednik vrhovnega sodišča Ernesto Lupo, ki je z zadovoljstvom ugotovil, da so se z novo vlado »razredčili oblaki, ki so se zgrinjali nad našo ustavno ureditvijo«. In tako so v ospredje stopili problemi, ki tarejo italijanski pravosodni sistem. Lupo je opozoril, da italijanska sodišča bremeni kar 9 milijonov odprtih postopkov. Rešitev je treba iskati v okrepitvi sodišč, v poenostavitvi postopkov, pa tudi v strožji opredelitvi kaznivih dejanj, saj bi lahko mnoge prekrške kaznovali z upravnimi sankcijami. Po Lupovih besedah pa ni sprejemljiva pospešitev zastaranja obtožb, saj to krši temeljna načela pravičnosti, kot je večkrat opozorila EU. Predsednik kasacij-skega sodišča je izrazil tudi prepričanje, da je v Italiji v primerjavi z drugimi evropskimi državami preveč odvetnikov. »Jezičnih dohtarjev« je tu kar 240 tisoč. protesti - Stavkajo tudi železničarji Danes se državi obeta »črni« petek RIM - Italiji se danes obeta »črni» petek na področju stavk in cestnih blokad, proteste napovedujejo tudi lastniki oziroma upravitelji bencinskih črpalk. V Neaplju (foto ANSA) je policija morala včeraj zavarovati sicer redke odprte bencinske servise pred blokadami in protesti jeznih avtoprevoz- nikov. Sinoči so začeli stavkati tudi nekateri sindikati železničarjev. Divjim stavkam in blokadam za sedaj ni videti konca, čeprav jih velika večina javnega mnenja ne odobrava. Takšnim protestom nasprotujejo tudi politične stranke, z izjemo Severne lige, ki podpira takšne protestne akcije. dolina susa - 41 osumljenih 26 priprtih zaradi julijskih izgredov proti hitri železnici TURIN - Policija je včeraj ob zori v akciji, ki je zajela lep del Italije, priprla 26 oseb zaradi izgredov, do katerih je prišlo lanskega 3. julija med protestom v Dolini Susa proti gradnji hitre železnice Turin-Lyon. Poleg tega so policisti 1 osebi vročili nalog o hišnem priporu, drugim 15 pa prepoved odhoda iz kraja stalnega bivanja. Vpleteni so obtoženi upiranja javnim funkcionarjem, nasilja ter povzročitve poškodb ljudem in stvarem. Med prizadetimi so tudi nekatera znana imena. Med priprtimi so nekdanji rdeči brigadist Paolo Mau-rizio Ferrari, nekdanji pripadnik gibanja Prima linea Antonio Ginetti ter vodja turinskega socialnega centra Askatasuma Giorgio Rossetto. Policisti so izvedli hišno preiskavo tudi na domu Guida Fissoreja, občinskega svetnika občine Villar Focchiardo. Glavni javni tožilec v Turinu Giancarlo Caselli je na tiskovni konferenci poudaril, da ne gre za napad na gibanje proti hitri železnici kot tako, čes da za vse prizadete obstaja natančno preverjeno dokazno gradivo. Toda v vodstvu gibanja so drugačnega mnenja in so izrazili solidarnost s prizadetimi. Najavili so tudi javne proteste. Ostro kritično sta se oglasila tudi voditelj gibanja Petih zvezdic Beppe Grillo ter voditelj sindikata Fiom-Cgil Giorgio Cremaschi. spletna anketa našega dnevnika ■ m • v • • v Križarjenja: nesreča ni prekrižala načrtov Neverjetni brodolom ladje za križarjenje Costa Concordia ni prekrižal morebitnih načrtov obiskovalcev naših spletni strani glede križarjenj. To izhaja iz spletne ankete Primorskega dnevnika, v kateri kar 58 odst. sodelujočih meni, da jim tragedija ob toskanskem otoku Giglio ni prekrižala planov za počitnice na ladji za križarjenje. Le 17 odst. anketirancev bi se odpovedalo že načrtovanemu potovanju s turistično ladjo, 25 odst. pa jih sploh ni razmišlja o tem. Anketa je v sozvočju s podatkom turističnih agencij, da se ljudje, kljub brodolomu na Tiren-skem morju, ne odpovedujejo križarjenjem. Ali je nesreča ladje Costa Concordia prekrižala vaše morebitne načrte za križarjenje? Da Ne 17% (42) 58% (132) costa concordia - Po oceni poveljnika obalne straže Marca Brusca Kapitan izgubil »dragoceno uro časa« za rešitev potnikov in članov posadke O tem nisem razmišljal 25% (61) SS5B i www.primorski.eu PORTO SANTO STEFANO - Kapitan ladje Costa Concordia, ki je pred slabima dvema tednoma nasedla pred to-skansko obalo, je deležen vse večjih pritiskov in obtožb. Pristojne oblasti odgovornost za nesrečo pripisujejo kapitanu Fran-cescu Schettinu, lastnik ladje pa je medtem razkril, da se je kapitan skušal dogovoriti o enotni zgodbi, da bi se s tem zaščitil. Poveljnik obalne straže, admiral Marco Brusco, je med včerajšnjim zaslišanjem v senatu v Rimu dejal, da je za nesrečo »zagotovo« odgovoren Schettino. Če bi pravočasno opozoril na nesrečo, bi se verjetno izognili smrtnim žrtvam. Kapitan je ob nesreči izgubil »dragoceno uro časa« za rešitev potnikov in članov posadke, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa menil Brusco. Hude očitke na račun kapitana je izreklo tudi ladijsko podjetje Costa Cro-ciere, ki je lastnik ponesrečene križarke. Kot je v senatu povedal predsednik in pooblaščeni upravitelj podjetja Pierluigi Foschi, se je skušal Schettino dogovoriti s podjetjem o enotni zgodbi glede pote- Kapitan Francesco Schettino /K ansa ka nesreče, da bi se razbremenil krivde, kar pa je Foschi zavrnil. »Schettino je hotel državnim tožilcem povedati, da je ladja po izpadu elektrike na krovu trčila ob čer,« je dejal Foschi. Podjetje je tudi zavrnilo navedbe Schettina, da mu je eden od vodilnih dejal, naj pelje po začrtani poti v bližini otoka Giglio, ki je bila nato usodna za ladjo. »Tega manevra nismo odobrili. O tem nismo bili obveščeni,« je še dejal Foschi. Podjetje odgovornost za nesrečo v celoti pripisuje kapitanu in ne želi prevzeti stroškov sodnega procesa in mu plačati odvetnika. Schettina, ki je trenutno v hišnem priporu, so minuli teden suspendirali. Iskanje pogrešanih s Coste Concor-die se sicer nadaljuje. Vremenske razmere so naklonjene tako reševalcem kot tudi strokovnjakom, ki se pripravljajo na pre-črpavanje goriva iz ladje. Pogrešanih je še okoli 16 ljudi, doslej pa so iz razbitin potegnili 16 trupel. A upanja, da bi koga izmed pogrešanih še našli, je vse manj. Kot je dejal vodja civilne zaščite Franco Gabrielli, je prišel čas, ko bo potrebno priznati, da ni več upanja za preživele. »Postopoma bo potrebno sprejeti, da v teh pogojih ni več upanja za preživetje,« je dodal Gabrielli, ki vodi akcijo iskanja. Po njegovih besedah reševalci ne preiskujejo le ladje same, pač pa tudi morsko dno. Potapljačem sicer precej težav povzročajo organski odpadki in kemikalije z 290 metrov dolge ladje, saj predstavljajo nevarnost za njihovo zdravje, je povedal vodja civilne zaščite Franco Ga-brielli. Pristojne toskanske oblasti so denimo v vodi okoli ladje ugotovile visoko koncentracijo čistila tensid. 6 Četrtek, 26. januarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Novi zapleti med družbo Terna in lastniki zemljišč na kraškem ozemlju Zahtevali so prevod v slovenščino, v zameno pa prejeli kazensko prijavo Brez slovenskega prevoda delavcem Terne niso dovolili vstopa na zemljišča - Enega lastnika kar odpeljali v karabinjersko kasarno Je mogoče, da se leta 2012 dogaja, da se zaradi zahteve po slovenskem prevodu nekega dokumenta znajdeš pred sodnikom? Očitno je mogoče, saj se ravno to utegne zgoditi nekaterim domačinom na Krasu, ki delavcem družbe Terna, ki izvaja krepitev električnega daljnovoda med Padričami in Tržičem, niso dovolili vstopa na svoja zemljišča, ker jim je družba posredovala dopise izključno v italijanskem jeziku in ne tudi v slovenščini, pri čemer so se sklicevali na zaščitni zakon za Slovence v Italiji št. 38 iz leta 2001. V zameno so nekateri prejeli kazenske prijave zaradi suma prekinitve javne storitve in simuliranja kaznivega dejanja: to se je v prejšnjih dneh zgodilo domačinki iz Praprota, o kateri v sporočilu za javnost, ki smo ga prejeli in ga objavljamo na drugem mestu, piše deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Primer omenjene Praprovke pa ni osamljen, saj naj bi take prijave doletele še štiri ali pet oseb, vsaj v enem primeru pa so karabinjerji celo prišli na dom in s svojim vozilom odpeljali lastnika v kasarno, kjer je moral podpisati potrdilo, da je prejel ovadbo. To nam je povedal odvetnik Peter Močnik, ki zastopa dva od prijavljenih domačinov in za katerega je tako postopanje zelo grdo, gre v bistvu za preganjanje, saj se z domačini ravna kakor z zločinci. Močnik nam je tudi povedal, da družba Terna, sile javnega reda in pre-fekt tolmačijo osmi člen zaščitnega zakona v smislu, da družba Terna ni dolžna spoštovati zaščitnega zakona, ker ima sedež v Padovi, se pravi zunaj območja 32 občin v Furlaniji Julijski krajini, kjer veljajo zaščitna določila. Osmi člen zakona določa, da je na tem območju slovenski manjšini priznana pravica do rabe slovenščine v odnosih s krajevnimi upravnimi in sodnimi oblastmi, kakor tudi s podjetji, ki na osnovi koncesij opravljajo storitve javne koristi in imajo svoj sedež na območju, ki ga določa 1. člen zakona (se pravi v tržaški, goriški in vi-demski pokrajini) in so pristojna za območja občin, kjer veljajo zaščitna določila. Glede tega je decembra lani predsednik paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Bojan Brezigar družbo Terna pisno opozoril na redno zanemarjanje rabe slovenskega jezika in poudaril predvsem to, kar piše v 8. členu za- ščitnega zakona, a njegovega dopisa družba Terna očitno ni upoštevala. Tako je kot kaže prišlo do zaostritve v odnosih med družbo Terna in lastniki zemljišč. To se je dalo slutiti že pred slabima dvema tednoma, ko so predstavniki Terne brez predhodnega obvestila dejansko vdrli na pašnik Šikovca med Opčinami in Fernetiči, ki je last openskega jusa, da bi tam opravili dela pod visokonapetostnimi stebri. Nekateri si to zaostritev razlagajo z dejstvom, da po 28. februarju stopijo v veljavo okoljske omejitve, zato naj bi družba hitela z dokončanjem del. Nasproti ji stoji več domačih lastnikov in organizacij na čelu z Združenjem lastnikov kraških zemljišč in Agrarno skupnostjo v tržaški pokrajini, ki zahtevajo, naj se daljnovod vkoplje, pa tudi, naj tržaški prefekt Alessandro Giacchetti skliče pogajalsko omizje med lastniki in družbo Terna. S tem v zvezi sta deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič pred nedavnim napovedala, da bosta to zahtevo posredovala prefektu. S slednjim se doslej še nista uspela sestati, morda bo do srečanja prišlo v prihodnjem tednu. (iž) Med kraškimi lastniki in družbo Terna so se odnosi zaostrili kroma odmevi - Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec Terna izbrala ustrahovanje Nezaslišano, da se izvajanje jezikovne pravice obravnava celo kot kaznivo dejanje »Ali je mogoče, da je zahteva po dvojezičnosti na tržaškem Krasu leta 2012 kaznivo dejanje? Je. Tako kot za časa fašizma.« Tako v sporočilu za tisk ugotavlja deželni svetnik SSk Igor Gabrovec ob navedbi dogodka, da so nabrežinski orožniki domačinki iz Praprota vročili obvestilo, da je preiskovana oseba zaradi suma storitve kaznivih dejanj »prekinitve javne storitve« in »simuliranja kaznivega dejanja«, ker podjetju Terna ni dovolila vstopa na zasebno parcelo, saj kljub izrecni zahtevi ni prejela zakonsko predvidenih dopisov tudi v slovenskem jeziku. Podjetje Terna se je na zahtevo domačinke slovenske narodnosti preprosto požvižgalo in delavcem naročilo, naj zasedejo parcelo in izvedejo gradbena dela na jeklenem stolpu daljnovoda. »Domačinka je proti nezaslišanemu početju Terne nič hudega sluteče vložila prijavo zoper neznancem. In tu se začne paradoks: sodne oblasti so sprožile pregon proti njej,« še navaja Gabrovec. Terna vztraja, da dopisov ni dolžna prevajati, ker je njen pravni sedež zunaj zaščitenega območja in sličnega mnenja je očitno tudi preiskovalni sodnik, ki je orožnikom naročil, naj posežejo. Tudi decembrski pisni poziv predsednika paritetnega odbora Bojana Brezigarja je očitno romal v koš. Oblasti se požvižgajo na smisel zaščitnega zakona, saj ga tolmačijo čisto po svoje. Požvižgajo pa se tudi na razsodbe ustavnega sodišča iz osemdesetih in devetdesetih let, ki jih je dosegel prof. Samo Pahor. Ustavno sodiš- če je takrat potrdilo neodtujljivo pravico pripadnika priznane in zaščitene narodne skupnosti, da v odnosih z oblastmi ni nikdar prisiljen, da se odpove rabi lastnega jezika, spominja Gabrovec. Dogaja pa se čisto narobe. Zasebni energetski monopolist Terna lahko nekaznovano pustoši zasebno lastnino, domačini pa se bodo morali pred sodniki zagovarjati zaradi zahteve po spoštovanju lastnega jezika in identitete. Gre za preprost in jasen primer ustrahovanja z neprikrito grožnjo vsem, ki bi se jim sanjalo, da živijo v pravni državi. Deželni kongres SSk v Devinu, ki se ga bodo udeležili ugledni gostje iz Italije in Slovenije, bo priložnost, »da povemo na glas, da tega ne bomo več sprejemali!« zaključuje Gabrovec. Danes splošna stavka USB V Italiji bo danes splošna stavka, ki so jo oklicali osnovni sindikati USB. Zaradi tega bodo težave v več sektorjih, od javne uprave do šolskega. Če so železničarji začeli stavkati že sinoči, bodo težave tudi v javnem lokalnem prevozu. V Trstu bodo delavci podjetja Trieste Trasporti, ki soglašajo s stavko, ostali doma od 2. do 6. ure, od 9. do 13. ure in od 16. ure do polnoči. Srečanje o kakovosti življenja V Novinarskem krožku bo danes ob 18.30 javno srečanje na temo kakovosti življenja. Sodelovali bodo tržaški župan Roberto Cosolini, novinarka dnevnika Il Sole 24Ore Rossella Cadeo in predsednik krožka Roberto Weber. Posvet o oporoki Pomen izdelave oporoke je glavna tema javnega srečanja, ki bo danes ob 17. uri v muzeju Revoltella. Srečanje prirejajo tržaška občinska uprava, italijansko združenje za multiplo sklerozo AISM, pokrajinski svet notarjev in Univerza za tretjo starost. Govorili bodo občinska odbornica Laura Famulari, odvetnica Cristina Rustignoli (AISM), predsednik univerze za tretjo starost Ugo Lupatelli in notarka Paola Clarich. Javno srečanje Legambiente o prostorskem načrtu Na sedežu Legambiente v Ul. Donizetti št. 5/a bo danes ob 18. uri javno srečanje o prostorskem načrtu, o njegovi vsebini in o učinkih na ozemlje. Govorila bo arhitekta Lucia Scirocco. Ukradel usnjen jopič Policisti so v sredo pridržali 24-letne-ga romunskega državljana, ki je v neki trgovini v Ul. Ghega ukradel usnjen jopič: odstranil je napravo za preprečevanje tatvin in si oblekel jopič, blizu blagajne pa ga je trgovec ustavil. Poklical je na številko 113, policisti pa so mladeniča, ki je bil novembra že enkrat aretiran, odvedli v zapor. občina dolina - Javno srečanje z občani v dvorani občinskega sveta Smrad, hrup in ropot v dolinski občini Poročila vodstvev podjetij Siot in Wartsile o ukrepih proti smradu oziroma ropotu niso prepričala občanov - Govor tudi o odpadkih in izterjevalnici Equitalia Smrad, ki uhaja iz zbiralnikov družbe Siot, ropot tovarne motorjev Wartsila, hrup prometa na bližnji hitri cesti, odvoz odpadkov in smetarska služba ter izterjevanje davščin in drugih dajatev - to so bile teme sredinega javnega srečanja z občani, ki ga je dolinska občinska uprava priredila v dvorani občinskega sveta. Krajani so konec preteklega leta zahtevali sestanek, da bi se z županjo Ful-vio Premolin pogovorili o »odprtih vprašanjih v občini«. Županja je na srečanje povabila odgovorne pri družbah Siot in Wartsila, da bi sami nakazali, kaj sta podjetji doslej storili in še nameravata storiti, da bi zajezili smrad (Siot) in ropot (Wartsila). Operativni direktor Siota Nevio Grillo in direktor boljunške tovarne Wartsile Giorgio Bobbio sta ponovila to, kar so domačini že vedeli. Siot je opravil vrsto del na velikih zbiralnikih, da bi omilil smrad, a po Krmenki in drugih bližnjih krajih v dneh nizkega zračnega pritiska še vedno nevše-čno zaudarja. Siot je naročil tržaški univerzi novo študijo, da bi ugotovili, ali bi bilo mogoče na kak način nevtralizirati molekule žvepla, ki povzročajo smrad. Rezultati bodo znani čez kak mesec, vprašljivo pa je, ali bo potem mogoče z novimi tehnološkimi prijemi dobila Krmenka čist zrak. V bistvu, torej, nič novega. •MSt^j ■ i ttt - ffffjirl m wmzte M Polna dvorana ob sredinem javnem srečanju o perečih vprašanjih v dolinski občini kroma Prav tako ni nič novega povedal inž. Bobbio. Wartsila je opravila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi omilila ropot, ki ga povzroča testiranje motorjev in delovanje tovarne nasploh. Ta je, po njegovem mnenju, minimalen, skoraj nezaznaven. Kar pa po mnenju tam bivajočega vaščana ne drži: ropotanje je neznosno, traja dan in noč, ljudem krati spanje, je obtožil. Podobno je s hrupom prometa po hitri cesti. V Boljuncu, pa tudi Domju, Lakotišču in drugih za- selkih je hrup zaznaven. Obljuba podjetja Anas o postavitvi zaščitnih protihrupnih panojev je stara že dve desetletji in je še neizpolnjena. Županja je kontakti-rala tržaško vodstvo Anas, rečeno ji je bilo, da bodo namestili kako ograjo, ko bodo prejeli razpoložljiva sredstva. Spet bo torej treba čakati. Odvažanje odpadkov predstavlja - vsaj za celo vrsto občanov - nadaljnjo kritično točko v občini. Županja Premolinova je sporočila, da bo v kratkem stopila v veljavo pogodba z novim podjetjem, ki bo zadolženo tudi za čiščenje cest in zelenih površin. Položaj bi se moral tako izboljšati. »Bomo videli,« je sporočilo pokomentirala ena od udeleženk srečanja. Ceste in pločniki so, ponekod, sploh problem. Nahajajo se v slabem stanju, tako se je - po pričevanju udeleženca - na Krmenki zgodilo, da se je voziček z otrokom prevrnil zaradi »valovitega« pločnika. Nazadnje je bilo obravnavano še vprašanje iz-terjevalnice. To službo opravlja sedaj Equitalia. Občani so nezadovoljni, zahtevajo, naj službo spet prevzame v lastne roke občina. Stvar pa ni preprosta. Občina ne more zaposliti novega osebja, potreben bi bil dogovor o skupni službi z drugimi občinami. »Na tem delamo,« je sporočila Premolinova. M.K. / RADIO IN TV SPORED Petek, 27. januarja 2012 7 sesljan - Huda prometna nesreča pred Naseljem sv. Mavra Voznikova žena izgubila življenje v čelnem trčenju 73-letno Almo Hrvatin iz Križa zaman oživljali, njen mož v katinarski bolnišnici V čelnem trčenju na pokrajinski cesti št. 1 med Nabrežino in Sesljanom je umrla 73-letna Alma Hrvatin iz Križa, njenega poškodovanega 72-letnega moža Vi-nicia Russignana pa so hospitalizirali (poškodbe po informacijah prometne policije naj ne bi bile zelo hude). Do prometne nesreče je prišlo ob 10.50 pred vhodom v Naselje sv. Mavra. Nesrečo s smrtnim izidom gre po ocenah policije pripisati voznikovi nepazljivosti. Za volanom starega avtomobila fiat uno, ki je ob 10.50 s pokrajinske ceste obrnil levo proti Naselju sv. Mavra, je sedel Russignan. Med obračanjem ni opazil nasproti vozečega mercedesa E 280, ki ga je upravljal 63-letni Tržačan F. L. Kot je povedal inšpektor prometne policije Di Forte, je voznik mercedesa pravilno vozil iz Se-sljana proti Nabrežini, fiat uno pa mu je med obračanjem nenadoma izsilil prednost. Russignan očitno ni videl mercede-sa in tako je prišlo do čelnega trčenja. Mercedes je po trku obstal na svojem voznem pasu, fiata pa je odbilo na sredino ceste. Medtem ko je bil voznik prvega, ki je bil sam v avtu, samo lažje poškodovan, sta voznik in predvsem sopotnica v fiatu potrebovala zdravniško pomoč. V starem vozilu namreč ni zračnih varnostnih blazin in posledice trčenja so bile kljub zelo omejeni hitrosti težke. Voznik se je s prsnim košem zaletel v volan, ki mu je rešil življenje. Njegova žena, ki je sedela ob njem, pa je z glavo močno udarila v vetrobransko steklo in ga dejansko prebila. Ni znano, ali je bil varnostni pas pripet. Ob prihodu policistov je bila baje še pri zavesti. Operativno komunikacijski center službe 118 v Trstu je prejel prvi klic par minut pred 11. uro in v Sesljan poslal dva re-šilca ter helikopter. Reševalci so Almo Hrvatin prenesli v prvi rešilec in jo med Na cesti pred Naseljem sv. Mavra so prometni policisti opravili meritve, medtem pa je potekalo čiščenje cestišča; spodaj poškodovano vetrobransko steklo avtomobila fiat uno kroma vožnjo oživljali, kljub njihovim naporom pa je na poti proti Katinari umrla. Medtem so njenega moža zaradi poškodb v prsnem košu s helikopterjem prepeljali v bolnišnico, po včerajšnjih informacijah naj ne bi bil hudo poškodovan. Zakonca sta po rodu iz Istre, Vinicio Russignan je upokojeni pleskar, ki ga Križani pogosto videvajo na nogometnih tekmah domače Vesne. Voznik mercedesa, Tržačan po rodu iz Taranta, se je kljub udarcem in šoku zadržal s policisti in jim razložil, kaj se je zgodilo. Na pokrajinski cesti je nastal zastoj, promet je bil oviran eno uro. Openski gasilci so pomagali očistili cestišče, pristojno podjetje pa je odpeljalo obe vozili. (af) posvet - Jutri Veliki orient: Nujna je nova etika Spodbujanje družbe brez sovraštva v luči dialoga ter zavračanja rasizma in nasilja bo zaznamovalo posvet, ki ga prireja Veliki orient Italije jutri popoldne na Pomorski postaji. Posvet bo ob 16. uri v dvorani Saturnia na temo Iz Trsta hrepenenje po svobodi v luči različnih kultur, veroizpovedi in preganjanja. Srečanje bo v okviru praznovanj ob 150. obletnici nastanka italijanske države. Italija potrebuje danes nova etična znamenja in novo družbeno angažiranost, poudarja veliki mojster v palači Giustiniani Gustavo Raffi. Posvet se bo začel s pozdravom italijanski zastavi, nato bosta srečanje uvedla predsednik kolegija častitljivih mojstrov iz dežele FJK Umberto Busolini in predsednik znanstvenega odbora Velikega orienta Valerio Zanone. Ob 16.30 bo javna razprava, ki jo bo povezoval novinar Gerardo Picardo in na kateri bodo sodelovali Claudio Bonvecchio iz univerze v Vareseju in Comu, Dino Co-francesco (univerza v Genovi), San-ti Fedele (univerza v Messini), Fulvio Salimbeni (univerza v Vidmu) in En-zio Volli s tržaške univerze. Nastopil bo igralec Emanuele Montagna. pokrajina - Pristop k vsedržavni pobudi zveze UPI Ukinitev pokrajin: v torek v Mieli izredna seja pokrajinskega sveta Govorili bodo univerzitetni profesorji S. Bartole, R. Scarciglia in P. Gabassi - Začetek ob 9.30 Tudi Pokrajina Trst se je pridružila pobudi Italija brez pokrajin, s katero želi Zveza italijanskih pokrajin UPI opozoriti na po njenem mnenju negativne posledice ukinitve pokrajin, ki je predvidena v varčevalnih ukrepih italijanske vlade. V torek bo tako vseh 107 pokrajinskih svetov v Italiji zasedalo na izrednih sejah. Tako bo storil tudi tržaški pokrajinski svet, ki bo v torek z začetkom ob 9.30 zasedal v gledališču Miela. Pobudo sta včeraj opoldne na sedežu uprave predstavila predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Po-ropat in predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali. Oba bosta tudi govorila na torkovem zasedanju, kjer bodo univerzitetni profesorji Sergio Bartole, Roberto Scarciglia in Piergiorgio Gabassi predavali o ustavnosti določil o ukinitvi pokrajin, o ureditvi tega področja v drugih evropskih državah ter o vprašanju osebja pokrajinskih uprav. V Italiji je namreč 56.000 pokrajinskih uslužbencev, katerih usoda je nejasna, Maria Teresa Bassa Poropat kroma je bilo rečeno, obenem bi ukinitev pokrajin imela težke posledice za občane in storitve, z njo pa ne bi prihranili denarja, saj je študija, ki jo je naročila zveza UPI, ugotovila, da bi prišlo od 15 do 25-odstotnega povišanja stroškov. Bassa Poropatova je tudi kot deželna predsednica zveze UPI pozvala deželno upravo, naj skliče pogajalsko omizje, saj ni mogoče ukiniti ustavnega organa, kot je pokrajina, ne da bi se dotaknili drugih, zato je potrebna celovita preureditev sistema javnih uprav. Maurizio Vidali kroma Pokrajine so sicer pripravljene, da se odpovedo nekaterim po njihovem mnenju obrobnim pristojnostim, želijo pa ohraniti tiste pristojnosti, ki so značilne za t.i. »širše območje« (»area vasta«), kot je npr. skrb za okolje. Zato naj se raje ukinejo ustanove, ki so dobesedno dvojniki, kot je npr. ustanova za ljudska stanovanja ATER, je dejala Bassa Po-ropatova, medtem ko Vidali pričakuje številno udeležbo, saj želijo razpravljati, da bi razumeli probleme širših območij in predlagali rešitve. (iž) sodišče - Sodba odvetniška zbornica - Kritike na račun liberalizacije in drugih vladnih ukrepov rikr?vžan Odvetniki na bojni nogi Karabinjerja sta pretiravala Odprava sistema tarif in skrajšano obdobje pripravništva naj bi negativno vplivala na kakovost odvetniških storitev - »Odvetniki nismo navadni podjetniki« Kazenski postopek v zvezi z dogodkom, ki je konec aprila 2010 v Za-brežcu in Borštu vznemiril domačine in skvaril veselo ozračje ob praznovanju 1. maja, se je že pred časom zaključil. Sodnik je 27-letnega Iva Kosmača, ki se je ponoči pred svojim domom sprl s karabinjerjema miljskega poveljstva, oprostil skoraj vseh obtožb. Kosmača so dolžili upiranja karabi-njerjem, izvajanja nasilja, povzročanja telesnih poškodb, posedovanja noža (imel je žepni nožek) in dejstva, da karabinjerjem ni hotel sporočiti svojih osebnih podatkov. Vseh teh obtožb je bil popolnoma oproščen, sodnik pa ga je obsodil na trimesečno pogojno kazen, ker ni hotel opraviti alkotesta. Kosmačev odvetnik Andrea Frassini je podčrtal, da sta karabinjerja po sodnikovi oceni prestopila meje svojih pristojnosti. Tedaj sta ga s silo povlekla z dvorišča na cesto in ga pri tem poškodovala, nakar sta ga odvedla na pridržanje. (af) Slovesnega odprtja sodnega leta na tržaškem prizivnem sodišču se običajno udeležijo predstavniki odvetniških zbornic iz vseh pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini, predsednik tržaške zbornice pa v daljšem govoru opiše dejavnosti, ki so zaznamovala preteklo leto. Jutri ne bo tako. Predsednik tržaške odvetniške zbornice Roberto Gam-bel Benussi bo edini prisoten, prebral pa bo krajše besedilo, ki so ga predstavniki odvetnikov pred dvema tednoma sprejeli v Rimu. Besedilo omenja vrsto anomalij, ki naj bi zaznamovale vladne ukrepe za liberalizacijo odvetniškega poklica. Odvetniki protestirajo tudi prek celostranskih oglasov v dnevnem tisku in z dvodnevno stavko, ki bo 23. in 24. februarja. Predstavniki odvetniških zbornic iz naše dežele so na včerajšnji novinarski konferenci razložili, zakaj nasprotujejo ukrepom prejšnje in sedanje vlade. »Odvetniki dobro vemo, v kakšnem položaju je Italija. To opažamo vsak dan. A naj bo jasno, da ne živimo na račun državljanov, saj ustvarjajo svobodni poklici 11 odstotkov BDP-ja,« je uvodoma dejal Gambel Be- Predstavniki odvetnikov iz Trsta, Gorice, Pordenona, Vidma inTolmeča kroma nussi. Predsednik tržaške zbornice je obžaloval, da »gospodarstvo uničuje pravo in s tem tudi pravice državljanov, ker nam iz gospodarskih razlogov krčijo pravice«. Odvetniki opozarjajo, da odprava sistema tarif in skrajšanje obdobja priprav- ništva (s 24 na 18 mesecev z možnostjo opravljanja tretjine pripravništva kar na univerzi) ogrožata kakovost odvetniškega poklica. Če se bodo cene odvetniških storitev zaradi odprave tarif znižale, bodo morali odvetniki zbrati več strank, kar bo ne- gativno vplivalo na kakovost storitev. Po drugi strani pa so se sodni stroški zelo povišali. Prispevek za sprožitev civilnega postopka so v šestih mesecih podvojili, trenutno znaša v povprečju 450 evrov, vložitev priziva pa stane celo 900 evrov. Odvetniki zavračajo spremembo sodnih okrožij, ki jo je uvedla Berlusconijeva vlada (na prepihu so sodniški uradi v Tolmeču), pa tudi korenito zmanjšanje števila uradov mirovnih sodnikov (v FJK jih je samo še pet). »Pravijo, da korporativno branimo svoj položaj. Res je, da temelji naš poklic na predpisih iz leta 1933, sami pa smo pred časom predložili zakonski osnutek za reformiranje odvetniškega poklica, ki je zdaj v kakem predalu v parlamentu,« je povedal Gambel Benussi. Odvetnike še najbolj jezi to, da jih vlada vse bolj enači z navadnimi podjetniki (odvetniške pisarne naj bi postale kapitalske družbe, večinski družbenik pa ne bo nujno odvetnik), ki sledijo logikam trga, čeprav je njihova vloga socialno pomembna, saj s svojim delom zagotavljajo spoštovanje pravic državljanov. (af) 8 Petek, 27. januarja 2012 TRST / pokrajina trst - Sestanek Zeleno omizje o vinogradništvu Govor o promociji domačih vin,Proseccu in ureditvi paštnov Na zelenem omizju, ki ga je sklicala tržaška pokrajinska uprava, je bil včeraj govor o vinogradništvu in vinarstvu. Ta kmetijski sektor se je v zadnjih desetletjih kakovostno močno razvil, kraški vinarji postajajo vse bolj razpoznavni v »morju« italijanskih in svetovnih vin, ta kakovostni preboj v vsedržavni in svetovni vrh pa je treba izkoristiti za še večjo promocijo tukajšnjega ozemlja in njegovih proizvodov. Doslej je bilo že mnogo storjeno. Morje - vitovska, Terranum, Okusi Krasa so prispevali svoje k spoznavanju tukajšnjih vinogradnikov in njihovih vin. Te pobude pa bo treba primerno uskladiti v programsko celoto, da bi zagotovili še bolj učinkovito promocijo. Na sestanku, ki so se ga udeležili nekateri elitni kraški vinarji, predstavniki Kmečke zveze, Združenja neposrednih obdelovalcev in tržaške trgovinske zbornice, je bil govor tudi o ovrednotenju obalnega pasu, kraškega obronka od Kontovela do Nabrežine. Pokrajina je pripravila projekt, njegova uresničitev pa vodi skozi poenostavitev urbanističnih instrumentov tržaške in devinsko-nabrežinske občine, ureditev paštnov, potrebno pa bo tudi, da Igor Dolenc kroma bo deželna uprava izpolnila svoje obljube (kar velja tudi za primer krajevne promocije zaščitne znamke Prosecco). Na omizju so se udeleženci strinjali, da morajo kraška in briška vina ohraniti lastno zaščitno znamko, saj nimajo nobenega opravka z vini »tipično« furlanskega okusa. Govor pa je bil tudi o sodelovanju s Slovenijo in s tamkajšnjo vinarsko stvarnostjo. Po oceni podpredsednika pokrajine in odbornika za kmetijstvo Igorja Dolenca je bil pogovor »odkrit in ploden,« sestanek pa poglobljen. Periodično mu bodo sledili še drugi, vedno v službi tržaških vin in vinarjev. občina trst - Nadaljuje se popis Občinska uprava poziva občane k sodelovanju Po burni začetni fazi lani jeseni se 15. popis prebivalstva še nadaljuje. Veliko večino popisnih pol so že oddali pred 20. novembrom, od takrat pa dvigajo pole na domovih neposredno popisovalci. Poleg tega je seveda še naprej mogoče izpolniti popisne obrazce na spletu (http://censimentopopolazione.istat.it/) ali izročiti popisne pole v občinskih središčih. Kot piše na spletni strani zavoda Istat, bo treba v občinah od 20 do 150 tisoč prebivalcev oddati vprašalnike do 31. januarja leta 2012, v občinah z več kot 150.000 prebivalci pa do 29. februarja leta 2012. Spomnimo naj, da je odziv na popis obvezen in so predvidene globe od 206 do 2.065 evrov. Tržaška občinska uprava poziva vsekakor občane, ki tega še niso storili, da čim prej izpolnijo vprašalnike in da sodelujejo s popisovalci, ki že dvigajo popisne pole po domovih. Po mnenju občinske uprave naj bi namreč tisti, ki so vprašalnike redno dobili na dom, morali popisne pole že izpolniti pred 20. novembrom. Občinska središča za popis v Trstu: za zahodni in vzhodni Kras na Opči-nah v rekreatoriju Fonda Savio (Ul. Do-berdo št. 20/4, tel. št. 0400646151, 0400646153). Za Rojan, Greto, Bar-kovlje, Kolonjo in Škorkljo v občinski izpostavi na Trgu Roiano št. 3 (tel. št. 040412248). Za Sv. Vid in Staro mesto v Ul. Combi št. 13 (tel. št. 0409852936, 0409852937). Za Sv. Ivan, Lonjer, Kjadin in Rocol na sedežu rajonskega sveta pri Bošketu na Sv. Ivanu (Rotonda del Boschetto št. 6, tel. št. 0409852938, 0409852939). Za rajona v novem mestu in pri novi mitnici v Ul. Genova št. 6 (tel. št. 0406754615, 0406758013). Za Sv. Jakob, Škedenj in Čarbolo v Ul. Valmaura št. 2 (tel. št. 0409852935, 0409852944), za Katina-ro, Valmauro in Naselje sv. Sergija v Ul. dei Macelli št. 3 (tel. št. 0409852934, 0409852943). Vsa središča so odprta od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in ob sobotah od 9 do 12 ure. JUTRI V BARKOVLJAH Praznik kulture z Nediškimi puobi V prostorih SKD Barkovlje bo jutri ob 20.30 kulturni večer ob prazniku slovenske kulture. Priložnostno misel bo prispevala slovenistka prof. Duša Ga-brijelčič, celovečerni koncert pa bo ponudila moška vokalna skupina Nediški puobi. Skupina je nastala že leta 1973 v Ščiglah ob Nadiži, imeli so veliko gostovanj med izseljenimi rojaki v Belgiji, ZDA, Kanadi in Južni Ameriki. Skupino od vsega začetka vodi Giuseppe Chiabudini. Dileme bioetike Dileme bioetike - presenetljiva razpotja sodobne medicine je naslov srečanja namenjenega mladim, ki bo danes ob 18. uri v prostorih Slovenske pro-svete v ul. Donizetti 3. Izhodišča za pogovor bo tokrat podal dr. Tadej Stre-hovec, frančiškan, predavatelj moralne teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Vprašanje etičnih dilem, povezanih z napredkom medicinske stroke, je v ospredju pozornosti svetovne javnosti. Gre za dileme, ki nagovarjajo tudi vest vsakega posameznega človeka. V Trebčah Cici urica SKD Primorec iz Trebč prireja danes v Ljudskem domu od 16. ure do 17.30 prvo Cici urico v letošnji sezoni. Cici urice so namenjene otrokom od 3. do 7. leta starosti, ki si želijo enkrat mesečno na ustvarjalen način preživeti petkov popoldan. Ob koncu sezone pa otroke čaka že tradicionalni družinski izlet, ki bo kajpak povezan s temo letošnjih delavnic. Cici urice bodo letos vodile vzgojiteljice pedagoške fakultete iz Kopra ter odborniki in pomočniki SKD Primorec. Nocoj The Freak Waves V pubu Mastrobirraio v Ul. Venezian bo nocoj ob 21.00nastopila skupina The Freak waves, ki izvaja priredbe znanih in manj znanih rock komadov. Lokal redno ponuja akustične večere, zato bo tudi repertoar kraške skupine (Mij Košuta - bobni in vokal, Marjan Milič - kitara in vokal, Igor Gustinčič - bas in vokal), nekoliko bolj »umirjen«. Včeraj danes Danes, PETEK, 27. januarja 2012 JANEZ Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.03 - Dolžina dneva 9.30 - Luna vzide ob 9.04 in zatone ob 21.55 Jutri, SOBOTA, 28. januarja 2012 PETER VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,1 stopinje C, zračni tlak 1020 mb ustaljen, vlaga 44-odstotna, veter 7 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 28. januarja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.00 »Mission Impossible - Protocollo fantasma«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »The Iron Lady«. CINECITY - 16.20, 19.10, 22.00 »Mission Impossible, protocollo fanta-sma«; 16.30, 17.45, 18.50, 20.00, 21.15, 22.15 »Benvenuti al Nord«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Underworld 4 - Il risveglio 3D«; 16.30 »Al-vin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 19.55, 22.15 »Immaturi, il viaggio«; 16.30, 19.05, 21.40 »La talpa«; 16.30 »L'incredibile storia di Winter il del-fino«; 18.50, 21.45 »J. Edgar«. FELLINI - 16.30, 19.00 »The Help«; 21.30 »J. Edgar«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ben-venuti al Nord«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.00 »E ora dove andiamo?«; 18.20 »La chiave di Sara«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 20.00, 22.15 »L'arte di vincere«; 18.15, 21.50 »Shame«. KOPER - KOLOSEJ - 16.50 »Alvin in vevericki 3«; 17.00, 19.10, 21.20 »An- SKD TABOR OB DNEVU SPOMINA Danes, 27 . januarja 2012, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah predvajanje dokumentarca Deželnega sedeža RAI PORRAJMOS holokavst Romov v drugi svetovni vojni Predstavitev Eva Ciuk gleška pita«; 18.40, 21.10 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 16.00, 18.30, 21.00 »Sherlock Holmes: Igra senc«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.15, 22.45 »Pisma sv. Nikolaju«; 16.05, 18.05 »Alvin in veverički 3«; 20.00, 22.30 »Muppetki«; 16.30, 18.50, 21.10, 23.30 »Tihotapci«; 15.30, 16.15, 17.30, 18.15 »Obuti maček 3D«; 15.10, 17.10, 19.10 »Obuti maček (sinhr.)«; 19.30, 21.30, 23.30 »Podzemlje: Prebujenje 3D«; 15.00, 18.00, 21.00, 23.59 »Grivasti vojak«; 21.20, 23.50 »Parada«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.15, 19.15, 21.15 »Benvenuti al Nord«; 16.40, 20.30 »The Artist«; Dvorana 2: 16.00, 18.30, 21.00 »Mission Impossible -Protocollo fantasma«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »ACAB -All Cops Are Bastards«; Dvorana 4: 18.20, 22.15 »La talpa«; 22.00 »Un-derworld 4 - Il risveglio«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »Benvenuti al Nord«; Dvorana 2: 17.20, 19.50, 22.15 »Mission Impossible - Protocollo fanta-sma«; Dvorana 3: 17.30, 19.50 »The Help«; 22.15 »La talpa (dig.)«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »ACAB -All Cops Are Bastards«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.00 »The Iron Lady«. H Šolske vesti SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL Trst, Ul. Ginnastica 72, sprejema vpise za otroške jasli za š.l. 2012/13 (pon.-pet. 8.00-16.00). Tel. št.: 040-573141. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, Nanoški trg 2, sporoča, da bo vpisovanje potekalo do 20. februarja. Urnik: ponedeljek-petek, 7.45-13.30. Tajništvo bo odprto tudi v soboto, 28. januarja in 11. februarja od 8.30 do 13.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, Nanoški trg 2, sporoča urnike informativnih sestankov za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. razred osnovne šole: Šola P. Tomažič (Treb-če) 30. januarja ob 15.00; Šola A. Gradnik (Col) 6. februarja ob 15.00. Dan odprtih vrat za otroški vrtec A. Fakin (Col) 30. januarja 10.00-11.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da bo do 20. februarja sprejemalo vloge za vpis otrok v vrtce in osnovne šole. Urnik: ponedeljek 8.00-17.00, torek, sreda in četrtek 8.00-14.30, petek 8.00-13.00. Informativni sestanki: OV Palčica Ri-cmanje 8. februarja, ob 11.00; COŠ M. Samsa - I.T. Zamejski 8. februarja, ob 17.00. Prošnje za vpis dobite na spletni strani ravnateljstva www.di-dol.it. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NA-BREŽINI sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2012/13 potekalo do 20. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka 8.00-14.30, ob torkih 8.0017.00. Urad bo odprt tudi dve soboti, in sicer 11. in 18. februarja od 8.30 do 12.00. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da 20. februarja zapade rok za vpisovanje v prve razrede. Vpisne pole so na razpolago na spletni strani www.preseren.it. RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE IGA GRUDNA iz Nabrežine obvešča, da bo vpisovanje v 1. razred nižje srednje šole potekalo do 20. februarja. www.primorski.eu * Dobrodošel Dean! Manuel in Noemi naznanjata rojstvo bratca Deana. Z mamico Kristino in očkom Luko se veseliva in vsem nam želiva mnogo mirnih noči. Federica in Aljoša sta starša postala. Rodil se jima je mali Ruben Staršema čestitamo, novorojenčku pa želimo veliko zdravja in sreče vodstvo in kolegi Servisa, SDGZ-ja in Servisa Koper Danes slavi dragi Franco Debernardi 50. rojstni dan. Želiva mu zdravja, veselja in osebnega zadovoljstva. Mama in oče ¿i Čestitke Veliko veselje je v naši družini, osrečil nas je mali DEAN, ki se je pridružil bratcu Manuelu in sestrici Noemi. Mamici Kristini in očku Luki čestitamo in želimo vso srečo v življenju. Nonota Laura in Dušan, stric Pavel, teta Manuela in bra-tranček Lorenzo. Mamici Kristini v veselje, očku Luki v ponos je DEAN pokukal na svet brez zobkov in bos. Se ga sestrica Noemi veseli, bratec Manuel se mu smeji, tiho mu šepetata in ganjena žreta v oči: »Bodi vedno naš sonček mali, saj smo te komaj dočakali!«. Vsi iz OŠ J. Ribičič. Teta SUSY, ob 40-ih kratko naše je voščilo, samo da bi se izpolnilo. Dnevi tvojega življenja naj potekajo lepo, tudi za naju to sreča bo. Luka in Niko. NENA, prijateljstva, ljubezni ne bo izbrisal čas! Hvala ti za radost, hvala ti za vsak nasmeh, hvala ti za tvojo navzočnost dragoceno. Vse najboljše za Abrahama ti želi Neva in vsi, ki te imajo radi. US Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. MARIZA je odprla osmico v Ricmanjih. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Co-lja v Samatorci 53. Tel. št. 040-229586. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. / RADIO IN TV SPORED Petek, 27. januarja 2012 9 □ Obvestila Slovensko narodno gledališče Nova Gorica HENRIK IBSEN SOVRAŽNIK JUTRI, 28. januarja ob 20.30 (abonma Super klasični in Mega) Blagajna SSG je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com S Izleti NA OGLED JASLIC v Mokronog, Šentjanž, Boštanj in okolico se bomo podali v soboto, 28. januarja. Avtobus bo spremljal udeležence po ustaljeni navadi. Imeli bomo tudi sv. mašo in dobro kosilo. Za vpis in vse ostale informacije pokličite na tel. št. 347-9322123. SKD VALENTIN VODNIK - planinski odsek organizira v nedeljo, 29. januarja, pohod na vrh Slavnika nad Podgorjem. Zbirališče v Dolini pred zadružno gostilno ob 10.00. Pohod ni naporen in je primeren tudi za otroke, kosilo v nahrbtniku. Info: 346-9707776 (Alen). KRUT - na razpolago še nekaj dodatnih mest za voden ogled razstave »Ekspresionizem« v Villi Manin in ogled bližnjega mesteca Portogruaro, v soboto, 4. februarja. Informacije in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA in hotel iz Pliskovice organizirata v nedeljo, 5. februarja, tradicionalen Igorjev pohod Od kala do kala. Zbirališče ob 13. uri pod latnikom evropskega prijateljstva v Plisko-vici. Dolžina poti znaša 6.7 kilometre, vodeni pohod z ogledom 18-kalov traja približno tri ure. Pohodu sledi družabnost na vaškem balinišču. Loterija 26. januarja 2012 Bari 7S 19 S3 26 86 Cagliari 37 26 21 18 43 Firence 26 23 90 42 83 Genova SS 64 1 7S 86 Milan 7 27 3S 6 14 Neapelj 1S 78 88 33 83 Palermo 86 36 S4 S2 39 Rim 46 72 6S 31 7S Turin 61 S1 8S S3 24 Benetke 3S 76 17 33 21 Nazionale 42 69 89 S8 1S Super Enalotto Št. 11 13 16 22 30 52 87 jolly 42 Nagradni sklad 2.452.585,36 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 57.700.000,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 10 dobitnikov s 5 točkami 36.788,78 € 1.103 dobitnikov s 4 točkami 333,53€ 41.361 dobitnikov s 3 točkami 17,78 € Superstar 37 Brez dobitnika s 6 točkami -i Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 6 dobitnikov s 4 točkami 33.353,00€ 187 dobitnikov s 3 točkami 1.778,00 C 3.149 dobitnikov z 2 točkama 100,006 19.432 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 43.654 dobitnikov z 0 točkami s,00C SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na tel. 335-8180449 (Erika). TELOVADBA V BAZENU s segreto morsko vodo, v organizaciji Mladinskega doma Boljunec se je začela. Za informacije in vpis pokličite tel. št. 335-8045700 (Albert). Kombi odpelje ob 8.45 izpred gledališča v Boljuncu, sledi postaja Borštu, avtobusna postaja na trgu v Ricmanjih, Log, Pulje in Domjo avtobusna postaja pri trgovini jestvin. ARGENTINSKI TANGO - prva brezplačna lekcija bo danes, 27. januarja, ob 19.30 pri SKD Igo Gruden v Nabrežini. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS s sodelovanjem Centra za prostovoljne dejavnosti vabi v skupino za samopomoč ob izgubi drage osebe, ki jo vodi psihologinja in psihoterapevtka dr. Marzia Rucli danes, 27. januarja, ob 17. uri v prostorih CSV (centro servizi volonta-riato), galleria Fenice 2, 3. nad., (TS). Informacije na tel. 328-3717147. LETNIK '67 dobimo se! Vabljeni na srečanje v soboto, 28. januarja. Prijave in info na tel. št.: 329-3338871 (Dunja) v večernih urah. PRAVLJIČNA URICA pri SKD Igo Gruden bo v soboto, 28. januarja, ob 15.30; sodelujejo baletke plesne šole iz Sežane. SKD IGO GRUDEN vabi na družabni večer, ki bo v soboto, 28. januarja, ob 20. uri; večer bodo popestrili pevski zbori in pevka Laura. SLOVENSKA PROSVETA vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v soboto, 28. januarja, ob 18.30 na sedežu v Donizettijevi ulici 3. ŽUPNIJA SVETE TROJICE na Kati-nari vabi v nedeljo, 29. januarja, na umestitev novega gospoda župnika patra Rafka Ropreta pri maši ob 9. uri. Umestil ga bo tržaški škof, nadškof Giampaolo Crepaldi ob prisotnosti vikarja za slovenske vernike gospoda Toneta Bedenčiča. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 29. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v For-ni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije na tel. št.: 335-5476663 (Vanja). JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 29. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljskih poteh Kalič/Frčatouke in Kal/Sama-rinke. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče Pr Kale ob 8.30. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 29. januarja, ob 17.30 v Štalco v Šempo-laju na ogled mladinske igre »Raz-bojnice« v izvedbi gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. Režija Patrizia Jurinčič in Maruška Guštin. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na seminar, ki ga vodi akademski umetnik Leonardo Calvo: »Ekspresionizem: pogled z očmi duše« v soboto, 29. januarja, od 16.30 do 19.30 na sedežu, Ul. Mazzini št. 30, 5. nadstropje. Informacije na tel. št.: 3383476253 ali 040-2602395. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 30. januarja, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, na kramljanje o matematiki s prof. Dragom Bajcem. Začetek ob 20.30. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v ponedeljek, 30. januarja, ob 20.30 na sedežu na Padričah, seja odbora. V torek, 31. januarja, ob 20.45 redna pevska vaja. KRUT vabi na predstavitveno srečanje o digitalni fotografiji z mentorico Mirno Viola, ki bo v torek, 31. januarja, ob 18. uri na društvenem sedežu. Informacije v Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. MARKETINŠKE STRATEGIJE ZA PROMOCIJO TERITORIJA: tečaj na podiplomski stopnji, namenjen odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo in z bivališčem na območju dežele FJK; trajanje: 80 ur - od februarja do junija. Vsebine: osnove marketinga, analiza tržišča, segmentacija proizvodov in kupcev, marketing mix. Izbor kandidatov: 13. februarja. Za dodatne informacije in vpisovanja: ed formandum, Ul. Ginnastica 72, Trst (tel. 040566360, ts@adformandum.eu). AD FORMANDUM prireja brezplačni tečaj (po diplomi) »Marketing za promocijo turističnih storitev« namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK z diplomo višje srednje šole; traja 490 ur, od teh sta dva meseca namenjena delovni praksi v turističnih agencijah. Izbor kandidatov bo 1. februarja. Informacije na tel. št.: info@ad-formandum.eu, tel. 040-566360. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane in slovenske filateliste, ki bi se radi včlanili, na redni občni zbor, ki bo v sredo, 1. februarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. iv. Frančiška, 20. ŠKK KOMEN prireja začetniški tečaj poslušnosti za pse od 4. do 7. meseca starosti. Začetek tečaja v četrtek, 2. februarja, ob 18. uri na klubskem vadbišču v Komnu. Za informacije pokličite: +39339-2863299 ali +386-41887272. SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v petek, 3. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih občinskega gledališča predavanje univ. dipl. inž. živilske tehnologije Marije Merljak o zdravi prehrani. Vabljeni. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi v soboto, 4. februarja, na predstavitev metode tehnike doseganja čustvene svobode - zFT (tehnika tapkanja). Vodila bo Barbara Žetko. Začetek ob 10.30. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT prireja vodeni ogled razstave »zkspresio-nizem«, Vila Manin, v nedeljo, 5. februarja. Informacije na tel. št.: 3383476253 ali 040-2602395. TEČAJ COUNTRY PLESA za odrasle (posameznike ali pare) v večnamenski dvorani ilovenskega dijaškega doma i. Kosovel v Trstu, na Ul. Ginnastica 72, ob torkih od 20.00 do 21.30. Prvo srečanje v torek, 7. februarja, (predvidenih 8 srečanj). Plesno predznanje ni potrebno. Vpis in informacije: 040573141, petra.peki73@gmail.com! Plesni tečaj vodi Sonja Covolo. TEČAJ PRIPRAVE NA POROKO v februarju in marcu v prostorih Mari-janišča. Vabljeni so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo od sedmih srečanj bo v sredo, 8. februarja, ob 20.30. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. SLOVENSKI KLUB IN ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prirejata delavnico Kako promovi-ramo društveno delovanje - pridobivanje izkušenj pri pisanju in sporočanju v soboto, 3. marca, od 10. do 12. ure v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. San Francesco 20, II). Delavnica je namenjena tistim, ki se v društvih ukvarjajo s pisanjem člankov in promocijo društvene dejavnosti, kot tudi začetnikom. Vodi jo novinarka Poljanka Dolhar. Ob zaključku je predvidena družabnost. Prijave do vključno 10. februarja na tel. št. 040-635626, info@zskd.org. ŠC MELANIE KLEIN - tečaji v Otroški hišici (Ul. dello icoglio 14/1): »Masaža dojenčka« od 2. do 7. meseca od 16.00 do 16.45. Masaža krepi otrokovo čustveno navezanost na starše in izboljša njegovo počutje. Začetek 13. februarja; »Baby fitness« od 1. do 12. meseca, ob ponedeljkih od 17.15 do 18.00. Starši bodo pridobili znanje za razvijanje motoričnih sposobnosti otrok. Začetek 13. februarja; »Delavnica štikanja« -starodavna umetnost, ki omogoča, da se oseba posveča sami sebi, izraža svojo domišljijo in se sprosti, ob ponedeljkih od 18. do 20. ure. Število mest je omejeno. Začetek 13. februarja; »Štikanje ob čaju« - izboljšanje tehnike ob skodelici čaja, ob petkih od 18. do 20. ure, začetek 13. februarja; »Shiatsu za otroke« od 3. do 5. leta, ob torkih med 16.30 in 17.00. Pri masaži gre za intimni tre- nutek, za tesen odnos med starši in otrokom, ki ga dopolni tudi igra. Začetek 14. februarja. Prijave: ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure v Ul. Cicerone 8, www.melanieklein.org, tel. št.: 345-7733569. TI JE VŠEČ PLES? SKD LIPA organizira v Bazovici začetni plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa salsa za mlade in manj mlade. Tečaj bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna & Branko in se bo odvijal ob sredah v dveh skupinah: prva ob 20.00 in druga ob 21.00 (urnik po izbiri in največ 13 parov na skupino) v telovadnici športnega centra Zarje. Tečaj se bo začel 29. februarja. Info: 346-0192763 (od torka do petka) od 15.30 do 19.00 Pridi z nami, ne bo ti žal! 0 Prireditve ŽIVLJENJE, KI PRESENEČA - danes, 27. januarja, v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti št. 3 v Trstu, srečanje namenjeno mladim z naslovom »Dileme bioetike - presenetljiva razpotja sodobne medicine«. Uvedel ga bo dr. Tadej Strehovec, profesor moralne teologije v Ljubljani. Začetek ob 18.00. Vabljeni mladi! SKD TABOR - Ob dnevu spomina danes, 27. januarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah predvajanje dokumentarca Deželnega sedeža »tai Porrajmos« - holokavst tomov v drugi svetovni vojni. Predstavitev zva Ciuk. KD FRAN VENTURINI DOMJO organizira v nedeljo, 5. februarja, ob 17. uri v centru e. Ukmar Miro pri Domju družabnost za tretje življenjsko obdobje. Vabljeni prebivalci občine Dolina, ki so dopolnili najmanj 75. leto. Člani društva bodo poskrbeli za pogostitev in kulturni program, vabila lahko dvignete na sedežu društva v soboto, 28. januarja, od 14. do 17. ure. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v soboto, 28. januarja, na Dan slovenske kulture. Nastopili bodo Nediški puobi -MVS iz Slovenske Benečije. Vodi m. Giuseppe Chiabudini. Priložnostna misel prof. Duša Gabrijelčič. Začetek ob 20.30. SKD TABOR vabi v nedeljo, 29. januarja, ob 18.30 v Prosvetni dom na Opčine na predstavo »Quelle (belle) parole (Tiste lepe besede)«, režija Sandro tossit, v izvedbi gledališke skupine Teatro incontro. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Javnim skladom tS za kulturne dejavnosti prireja »18. revijo kraških pihalnih godb«; 29. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku nastopajo: Kraška pihalna godba Sežana, Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč, Godbeno društvo Prosek; 4. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču nastopajo: Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Divača, Postojnska godba 1808; 4. februarja, ob 19. uri v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici nastopajo: Brkinska godba 2000, Godbeno društvo Nabrežina, Pihalni orkester Ilirska Bistrica; 12. februarja, ob 18. uri v Vaškem domu v Kobji Glavi nastopajo: Pihalni orkester Kras Doberdob, Pihalni orkester ticmanje, Pihalni orkester Komen. SLIKARKA MAJDA PERTOTTI razstavlja svoje izdelke v društveni gostilni na Kontovelu do 31. januarja. Vljudno vabljeni! SLOVENSKI KLUB prireja v torek, 31. januarja, praznovanje dneva slovenske kulture z naslovom: »Prešerne pesmi za mrke dni - poezija za glas, okus in kitaro«. Nastopil bo Marko Kravos z izborom pesmi, ki sta jih uglasbila in jih bosta izvajala Tarcizija Kofol in Nevio Miklav-čič. Pobuda bo potekala v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20, s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! SKLAD MITJA ČUK - Iztok Mlakar: glasbeni nastop v četrtek, 2. februarja, ob 20. uri v središču na te-pentabrski. Vabljeni! Informacije na tel. št.: 040-212289. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vljudno vabi na predstavitev knjige akademika Borisa Paternuja »Književne študije 3« v če- trtek, 2. februarja, ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu (Ul. F. Filzi 14). Pogovor z avtorjem bo vodila prof. Neva Zaghet. PREŠERNO SKUPAJ - KD Kraški dom, SKD Krasno Polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor: sobota, 4. februarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, koncert Mešanega Zbora Cantate Nobiscum Železni-čarskega Kud T. tožanc iz Ljubljane, dirigent Jelka Kovačič, sodeluje Nomos Ensemble; sreda, 8. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah Prešerno za šole: glasbena predstava Črni saksofon, v izvedbi Glasbene mladine Slovenije; nedelja, 4. marca, ob 18.00 v Zadružnem domu v Gropadi Prešerni poklon Ignaciju Oti s pesmijo, besedo in sliko. Sodelujejo zbori društev vzhodnega Krasa; nedelja, 22. aprila, Prešerni izlet v Vrbo in v Ljubljano z ogledom razstave Tržaška umetnostna obzorja 1945-60 v Cankarjevem domu. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: četrtek, 16. februarja, »Nekoč je bila...«; četrtek, 15. marca, »Kukavček«. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. 0 Mali oglasi 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365. DIATONIČNO HARMONIKO prodam za 1000 evrov; tel. 335-5387249. DVOSOBNO STANOVANJE v Štivanu blizu Devina, dajem v najem. Cena 420,00 evrov mesečno (v ceno niso vključeni stroški za ogrevanje in vzdrževanje). Tel. 040-208989. IŠČEM DELO kot negovalka (5 dni tedensko v jutranjih urah). Tel. št.: 389-9619888. PRODAM - lupinico chicco avto-fix, s podnožjem za pritrditev na sedež, snemljivo strehico in podlogo ter štirikolesni voziček, velika napihljiva kolesa, skupaj s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo. Tel. št.: 338-2105138. PRODAM AVTO renault new megane 1.6 atractive, letnik 2011, prevoženih 3.000 km, kovinsko sive barve z alarmno napravo in drugimi dodatki. Informacije na tel. št. 040212228. PRODAM 50 special, letnik 1980 v zelo dobrem stanju za 900,00 evrov. Tel. št.: 327-0538277. STANOVANJE v Sežani prodam (večje ali manjše). Tel. št.: 00386(0)41 345277. Prispevki V spomin na drago Sonjo Pertot darujeta Vida in Silvana z družino 70,00 evrov za sklad Mitja Čuk. V spomin na brata gospe Marine Mil-kovič daruje osebje zgoniške šole 60,00 evrov za zgoraj omenjeno šolo. V spomin na Lidijino mamo Feli darujeta Jasna in Rado 50,00 evrov za Sklad Bubnič-Magajna. V spomin na drago Felicito Hodnik vd. Kenda darujeta Gracijela in Aleksij 30,00 evrov za odbojkarsko sekcijo Bor. V spomin na Ivana Drnovščka darujejo Lea, Valentina in Mikela 50,00 evrov za Mešani pevski zbor Lipa in 50,00 evrov za bazovsko cerkev. Ob obletnici smrti hčerke Nade daruje mama Eda 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Mileno Grmek vd. Šir-ca daruje družina Signoracci 25,00 evrov za MePZ Rdeča zvezda iz Sa-leža. Sporočam žalostno vest, da je 24.1. preminil moj dragi oče Erminio Stefančič Z menoj žalujejo moja sestra Jelena, moja mama Ružica, moji strici in tete s Hrvaškega, Nemčije in Trsta. Z ljubeznijo sin CIaudio JJ 10 Petek, 27. januarja 2012 TRST / narodni dom - Žarko Rovšček predstavil knjigo Živim v besedi Razkrivanje večplastne duše in delovanja Zorka Jelinčiča Avtorjevo izvajanje dopolnila zgodovinar Aleksej Kalc in Jelinčičev sin Duško Poslanstvo knjig je približati nekdanje težko življenje ljudi današnjim rodovom, meni Žarko Rovšček, ki je svojo strastno ljubezen do zgodovine usmeril v premalo poznan lik iz naše preteklosti, v primorskega rodoljuba, ti-grovca in publicista Zorka Jelinčiča. Njemu je posvetil spet novo knjigo -obširen pregled njegovih izbranih del Živim v besedi, ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in so jo tržaškim bralcem predstavili v sredo v razstavni dvorani Narodnega doma. »Jelinčičeva pisana in natisnjena beseda je svojevrsten dokument njegovega časa in prizadevanj, vpetih v boj primorskih ljudi za obstoj na svoji zemlji,« pravi Rovš-ček, ki je med drugim avtor zbornika, urejene Jelinčičeve bibliografije Nad prezrtjem in mitom ter zbirke Jelinčičeve jetniške korespondence s svojci, prijatelji in znanci Pod rdečim svinčnikom, ki sega v intimo človeka, ni povezana z orožjem, pač pa z besedo. Za nazorni pregled polpreteklega dogajanja je uvodoma poskrbel zgodovinar Aleksej Kalc, ki je prikazal revolucionarne ideje mladih rodoljubov, ki so se po prvi svetovni vojni upirali italijanski državi in fašistični oblasti, za obrambo narodnih pravic slovenske in hrvaške skupnosti pred sovražnim režimom, ki je posegal v prostor, da bi ga spremenil in pretopil v italijanstvo ter izbrisal tisočletne kulturne in narodne sledove. Mladi Slovenci, ki so tu živeli, so skušali kljubovati pritisku. Mnogi so izbrali ilegalo: leta 1927 je nastala organizacija TIGR in Jelinčič je bil med njenimi ustanovitelji, kot velik duhovni in idejni vodja, ki je svojo angažiranost drago plačal, saj je bil namreč med tistimi, ki je v tridesetih letih doživel konfinacijo in zapor. Čas »nesvobode« je trajal celih 13 let, dokler ni razpadla Italija in se je Jelinčič pridružil NOB. »Bil je ena vodilnih figur na več področjih. Razgledan in učen človek, intelektualec. Sodeloval je s časopisi Borba in njegovim naslednikom Svoboda, ustvarjal je literaturo, ki se je tajno širila in napovedovala program boja, bodrila primorske Slovence in jim kazala pot k zmagi nad nacifašizmom.« Da je bila Jelinčičeva pot široka in tematsko zelo bogata, pričajo dejstva, da je po drugi svetovni vojni postavil na noge Odsek za zgodovino, kjer je zbiral gradivo o zgodovini Slovencev na tem območju. Njegova zanimanja pa so segala še dlje do arhivistike in arheologije, neznansko je ljubil naravo, to ljubezen pa je izkazoval na planinskih pohodih in v alpinističnem delovanju. Bil je avtor prvega toponomastičnega zemljevida tržaškega ozemlja, posvečal se je etnologiji, jezikoslovju in sociologiji. »Bil je skratka poliedrična figura, ki je zapustila veliko idejno in intelektualno dediščino.« »Živim v besedi je že četrto delo posvečeno mojemu očetu, delo, ki je potrebovalo največ časa, da je fermen-tiralo, saj se o njem govori že več kot 30 let,« je ocenil Zorkov sin Dušan. Knjiga je razdeljena po sklopih in zaobjema obdobje od leta 1920 do 1965, ko je njegov oče umrl; posveča se več argumentom, od bratenja s Kle-mentom Jugom do člankov iz ječe in konfinacije, teoretiziranja o nastanku organizacije TIGR in njegovega kulturnega poslanstva ter ponuja poglobljen in raznolik pregled polpretekle in sodobne zgodovine iz prve roke. Ob vsaki izdaji prihaja na dan nekaj novega, pravi Rovšček, ki je s publikacijo Živim v besedi skušal predstaviti Jelinčičevo večplastno dušo. V delu sega od spisov o gorništvu, ki mu je v zaporu vlivalo volje za preživetje, mimo razmišljanj o težkem povojnem obdobju na Tržaškem, do kulturnih vprašanj, slikarstva (družil se je z umetniki, pisal je kritike o razstavah) in domoznanskih tem. (sas) Z leve: Duško Jelinčič, Žarko Rovšček in Aleksej Kalc kroma tržaška knjigarna - V sodelovanju z Mladiko in ZTT Na kavi tokrat s filmom Obiskovalci sredinih srečanj so pokramljali z Nadio Roncelli, režiserko filma Un onomasticidio di stato Niz sredinih dopoldanskih srečanj Na kavi s knjigo je bil tokrat posvečen filmu. V Tržaški knjigarni so gostili Nadio Roncelli, ki smo jo doslej poznali predvsem kot urednico pri založbi Mladika, a se je tokrat predstavila v vlogi soscenarist-ke in režiserke dokumentarnega filma Un onomasticidio di Stato (Državni imenomor). Film je bil v prejšnjih dneh predstavljen na 23. tržaškem filmskem festivalu (ob tej priložnosti smo tudi objavili daljši pogovor z Nadio Roncelli). Film je bil posnet po istoimenski knjigi beneškega zgodovinarja Mira Tassa, ki je izšla pred dvema letoma ravno pri tržaški Mladiki. Osrednja tema filma je bridko poglavje tržaške preteklosti, ki zadeva poitalijančevanje slovenskih priimkov v času fašizma. dan spomina V Rižarni Cosolini in Sardoč Dopoldanska spominska slovesnost v Rižarni bo samo eden številnih dogodkov, ki bodo v Trstu potekali ob današnjem dnevu spomina na holo-kavst in grozote druge svetovne vojne, gotovo pa najbolj institucionalen. Na dvorišču taborišča smrti pod Skednjem se bodo namreč danes ob 11. uri zbrali institucionalni in verski predstavniki tržaške skupnosti. Ob polaganju vencev in raznih verskih obredih sta predvidena tudi govora tržaškega župana Roberta Cosolinija in njegovega zgoniškega kolege Mirka Sardoča. Spominski dan se bo ob 9. uri pričel s položitvijo venca v tržaškem zaporu, kjer je bil zaprt Giovanni Pa-latucci, policijski funkcionar, ki je na Reki pomagal rešiti pet tisoč Judov. Ob 9.30 bo proti železniški postaji krenil tihi sprevod nekdanjih depor-tirancev, kjer bodo ob 10. uri položili venec ob ploščo, ki spominja na nacistične konvoje. Med številnimi popoldanskimi dogodki velja omeniti vsaj posvet So-bivati z Auschwitzem, ki ga v gledališču Miela prireja psihološka fakulteta. Različne vidike taboriščnih izkušenj in travm bodo osvetlili docenti in raziskovalci univerz iz Benetk in Trsta, pri-četek ob 15. uri. Ob 17.30 bodo zavrteli dokumentarec La forza del destino - Ondina Peteani: una vita per la liberta, ki ga je posnela Tamara Pastorelli. V Narodnem domu bodo od 15. ure v živo oddajali priljubljeno radijsko oddajo Fahrenheit (Radio3), ki bo v celoti posvečena dnevu spomina. Predvidena so pričevanja nekaterih bivših deportirancev, tržaških zgodovinarjev in pisateljev. Vstop je prost, a bo možen le do 14.45. Zvečer bodo v openskem Prosvetnem domu predvajali dokumentarni film Porrajmos - holokavst Romov v 2. svetovni vojni, ki ga je pripravil deželni sedež Rai. O dokumentarcu bo spregovorila novinarka Eva Ciuk, pričetek ob 20.30. V Avditoriju Zavoda združenega sveta v Devinu pa bo ob isti uri nastopila skupina Taraf de Gadjo, ki širi vzhodnoevropsko romsko glasbo. Predvideno je tudi branje odlomkov iz mojstrovine Prima Levija Ali je to človek. Jutri ob 18.30 bodo v Mieli zavrteli film Train de Vie, ob 21. uri pa bo na sporedu koncert skupin The Original Klezmer Ensemble in Alexian Group Musica Rom. licej prešeren - Odgovorni urednik Dušan Udovič gost na zborovanju dijakov Obstoj Primorskega dnevnika bistven za normalno življenje Slovencev v Italiji Dijakinje in dijaki liceja Franceta Prešerna so včerajšnje redno zborovanje v šolski telovadnici izkoristili za srečanje z odgovornim urednikom Primorskega dnevnika Dušanom Udo-vičem. Urednika so povabili z namenom, da bi pobliže spoznali problematiko časopisa, srečanje pa je bilo priložnost za pogovor tudi o drugih aktualnih temah. Udovič je uvodoma orisal vsebinsko, organizacijsko in tehnično zasnovo dnevnika. Poudaril je dejstvo, da je dnevnik za manjšino velika dragocenost, kot je za življenje Slovencev v Italiji nasploh življenjskega pomena informacija v slovenskem jeziku. Izdajati dnevnik je za našo skupnost velik podvig iz vseh vidikov: intelektualnega, finančnega in tehničnega. Udovič je poudaril, da Primorski dnevnik namenja največ pozornosti dogajanju in življenju Slovencev tržaške, goriške in videmske pokrajine. Življenje manjšine pa je sestavni del širšega tukajšnjega prostora, zato morata biti informacija in komentiranje dogodkov zasnovana široko. Bralec Primorskega dnevnika lahko zato v svojem časopisu najde bogato paleto informacij in komentarjev, ki zadevajo tudi dogajanje v Italiji, Sloveniji in svetu. Dijaki liceja so poleg srečanja z odgovornim urednikom našega dnevnika na zborovanju obravnavali še druga vprašanja, ki zadevajo delovanje šole. kroma Odgovorni urednik je ob tem orisal tudi lastninsko strukturo časopisa, ki jo predstavlja zadruga s preko dvatisoč člani med bralci in naročniki. Članstvo v zadrugi je odprto vsakomur, taka lastninska struktura pa je skupaj s profesionalnostjo časnikarjev tudi največje jamstvo za neodvisnost časopisa. Udovič je navedel tudi težave, v katerih se trenutno nahaja dnevnik zaradi neiz-plačevanja in krčenja državnih prispevkov, ki so za obstoj manjšinskega časopisa bistveni. Treba bo narediti vse, kar je mogoče, je dejal Udo-vič, da bo Montijeva vlada razumela pomen medijev za življenje manjšine in bo v ta namen zagotovila potrebna sredstva. Montijeva vlada je emer-genčna, a prav zaradi tega je dolžna sprejemati ukrepe v znamenju pravičnosti in ne dopustiti, da krajši konec zaradi politike varčevanja potegnejo šibkejši. / RADIO IN TV SPORED_Petek, 27. januarja 2012 579 auschwitz 82173 - Zgodba Juštine Palik, rojene leta 1921, doma z Gradišča nad Prvačino »Nikogar ne sovražim, bila je pač vojna« 27. januar je dan, namenjen spominu žrtev nacističnega nasilja. Nekateri, ki so ga doživljali, so še prisotni med nami. Ena takih oseb je Jušti-na Palik, rojena 29. oktobra 1921, doma z Gradišča nad Prvačino pri Novi Gorici. Lani je praznovala okroglih in še zdravih 90 let. Zaupala nam je svojo zgodbo. Kako in zakaj se je vse začelo? Odpeljali so me 19. junija 1944, imela sem 23 let, vrnila pa sem se 1. septembra 1945. Vzrok je bil odhod mojega brata k partizanom. Nekdo nas je izdal in takrat so odpeljali člane petih družin. Prvo noč sem prespala v zaporu v Gorici, naslednje jutro pa so me že peljali proti postaji. Prijateljici Angeli, ki je prodajala z vozom, sem rekla, da nas peljejo ne vem kam. Stekla je domov po potovalno torbo, ki sem jo imela vedno pripravljeno, in mi prinesla tudi hleb kruha in salamo, ki smo ju jedli med potjo. Nam so Nemci živalske vozove, v katerih smo se peljali, vsaj občasno odpirali, Judom pa niti tega ne. Vozili smo se štiri noči in okoli 17. ure petega dne dospeli v Auschwitz. Koliko časa ste bila v Ausch-witzu in kako ste ga preživela? Vsega skupaj sem bila tam pet mesecev. Vstajali smo ob treh zjutraj, stali v vrstah do šestih. Na apelu smo skušale se držati skupaj bolj znane, prav tako okoli sklede s hrano. Nato smo se odpravili na delo ob glasbi mu-zikantov. Če je kdo od njih zgrešil, je morala godba igrati ves dan brez hrane. V Auschwitzu je veljalo pravilo, da če je kdo kaj zgrešil, so za to plačali tudi vsi ostali. Bi nam zaupala katero posebno hudo taboriščno izkušnjo? Nekoč niso prinesli hrane tri dni. Ko so končno prinesli posodo in smo lačni pojedli, smo vsi bruhali, ker je bila mineštra, v kateri sta plavala dva krompirčka, stara. Ko smo si umivali roke pred jedjo in odprli vodo, so jo Nemci takoj ustavili, da smo si komaj utegnili namiliti roke. Stranišča so bila vsa na prostem, da so nas vsi videli, kako hodimo na potrebo. Ženske nismo imele menstruacije, mogoče so nam dali kaj v hrano, da so jo ustavili. Izkušnja, ki je ne bom nikoli pozabila, je bila na dan device Marije 15. avgusta 1944. Medtem ko smo rili la-neno seme in ga zlagali, da bi ga potem drugi pobrali, je sirena trikrat zatulila, ker so jate avionov letele bombardirat Berlin, ki je bil že ves na tleh. Vsakič smo se morale vreči v grapo z vodo, zato smo se trikrat zmočile in trikrat posušile. Zaradi tega in sonca sem imela po vsej koži mehurčke. Nazadnje nas je ujel še dež, da smo prišle do barak vse mokre. Imele smo samo eno krilo in nič drugega, da bi se lahko preoblekle. Obesile smo obleko, iz katere je kapljajo. V baraki smo spale prav na vrhu, po šest skupaj kot sar-dele, tri tako in tri nasprotno, a komaj smo se segrele, smo morale ven na apel, si spet obleči mokro krilo in smo stale zunaj tri ure in pol v vrsti. Hudo je bilo tudi kopati jarke. Komandant se je skril za drevesi in gledal iz gozda, potem pa stopil iz njega in udaril po hrbtu tisto, ki ni dobro delala. Na srečo mene ni nikoli udaril, ker je to močno bolelo. Samo enkrat so me švrknili čez hrbet v Berlinu, ko smo morale iz barake, ker so mesto bombardirali, in sem zamujala pri oblačenju, a ni bilo hudega. Kako Vam je uspelo zapustiti to zloglasno taborišče? Italijanska zdravnica, ki nas je vse pregledovala, je iz našega znaka na rokavu razbrala, da smo iz Italije. Izvedela je, da smo iz Trsta in Gorice. Izbrala je petnajst, morda dvajset izmed nas in nas odpeljala v blok za zdravljenje srbečice. »Tam boste lahko počivale, pred pregledom se močno spraskajte, češ da ste še bolne«. Tako smo dvajset dni počivale, samo skopale smo se in spraskale. Potem nas je prišla iskat avstrijska esesovka, ki pa je bila dobra z nami. »Jutri ne se spraskat, ker vas odpeljem, ker rabim petnajst delavk«. Vse nas je izbrala med »makaroni«, tako so imenovali Italijane. Ker smo celo noč čakale na dežju, sem tam zbolela za drisko. Slovenka, ki je imela stike s kuhinjo, mi je s požganim kruhom in rezinami surovega krompirja pomagala ozdraveti. Naslednji dan je esesovka prišla iskat teh petnajst ali dvajset delavk za Berlin. Ker sem bila slabotna in so nas zbirali v skupinah po pet, sta se dve postavili pred mene, dve pa za mano, tako da sem lahko odšla v Ravensbruck. Tam sem dobila številko 73521 in bila klasificirana kot »Pol4«, ker pomeni politični jetnik. Od tam so nas odpeljali v Berlin. Kakšne so bile tamkajšnje razmere? V Berlinu je bil tudi lager, a tam je bilo kot v nebesih. Po rentgenu sem se dva tedna zdravila, potem so me vključili v delo v tovarni žice za žarnice. Delali smo v hudem mrazu in dobivali pet majhnih krompirjev na dan. Če je bilo strašno mraz, je voditeljica ustavila aparaturo in nas med prosto uro peljala v sobo, da smo se ogrele. En teden smo delali od 6. ure zjutraj so 18. ure, naslednji teden pa obratno. Takrat mi je tudi uspelo sporočiti domov, da sem še živa. Kmalu je prišlo tudi pismo od doma. Tam sem ostala do 28. marca 1945. Prvega aprila 1945, na Veliko noč, so avioni bombardirali Berlin in uničili tudi naši baraki, medtem ko smo bile v bunkerju in smo se skoraj zadušile. Dve bombi sta padli tudi na nemško komando, ostala sta živa le dva vojaka, ki pa sta bila dobra in sta nas naslednji dan peljala v Spandau. Za Veliko noč smo bile dva dni brez hrane. Ste morda takrat začela upati na rešitev? V Spandauu smo osem dni samo spale in se postavljale v vrsto. Ko smo zagledale našega komandanta skupaj z ono dobro žensko, smo mu ploskale. Prišel nas je iskat, nas peljal na postajo, kupil vsem listke za navadne potnike za Sazenhaus, kjer sem bila enaindvajset dni. Osmega dne so tudi tam bombardirali, imele smo samo štruco kruha in eno škatlo mesa. Hodile smo dvanajst dni brez hrane po šest kilometrov na dan, prehodile smo vsega skupaj 60 ali 70 kilometrov, se ustavljale v velikem gozdu, vsaka se je naslonila na svoje drevo in zaspala, zgodaj zjutraj pa naprej, jedle smo travo in kislico ... Samo enkrat nam je Rdeči križ razdelil več paketov s čokolado, margarino in mesom v škatlah, po en paket enega kilograma in pol za tri osebe. Od 30. aprila do 2. maja smo se nevede umikale pred bližajočo se rusko fronto. Mimo nas je prišel Rus in rekel: »Še pol ure in bo sonce posijalo na vas«. Tako smo hodile, dokler nas niso 2. maja osvobodili zavezniki. Med temi je bila skupina italijanskih vojakov, ki so ostali z nami in nam zelo pomagali. Rusi so iskali ženske. Vojaki so to vedeli in neko noč, ker smo spali v isti sobi, so vojaki ležali spredaj pred vrati, ženske pa zadaj, zavarovane pri oknih. Rusi so začeli odkrivati odeje in našli samo moške. Če bi odkrili samo še eno odejo, bi dobili žensko! »Pejmo, so samo moški!« in so odšli. Z nekaterimi od teh vojakov smo še dolgo ostali v stikih in smo si pisali še potem, ko sem bila poročena, kot bratje in sestre. Nek Guerrino, ki je dobil paket z dvema čokoladama, je rekel: »To nesem svoji sestri«, namenil ga je meni. Kako je bilo pod Američani? Ko smo prišli do njih, nas je tam že čakal tovornjak, ki nas je peljal v Hamburg. Tam smo uredili veliko dvorano, kjer od veselja sploh nismo spali in smo ponoči plesali, podnevi pa jedli na plantažah jagod. Prestali smo dosti hudega, a smo se na koncu tudi dosti zabavali. Tisti dnevi, ki so mi pomagali premostiti vse prestano, so moji najlepši spomini. Po dveh tednih, ko so bili mostovi za silo popravljeni, smo se končno odpeljali proti domu preko Avstrije do Verone in Trevisa, od tam do Tržiča in končno Gorice. Mama je bila prepričana, da me ne bo več videla, pa me je. Odšla sem s 73 kilogrami, osvobojena pa sem jih imela le 38. Vam je težko govoriti o teh hudih izkušnjah? Ne, le ko kažejo o tem po televiziji, raje ne gledam. Kaj čutite do Nemcev zaradi vsega, kar ste doživela? Nikogar ne sovražim, je bila pač vojna. Pogovarjali sta se Harjet Dornik in Jerica Klanjšček Spomini na taboriščne izkušnje v knjigah in filmih Organizacije nekdanjih deporti-rancev se redno ukvarjajo z vprašanjem, kako ohraniti spomin na grozljive dogodke, ki so zaznamovali drugo svetovno vojno. Kaj storiti, da bi ljudje ne pozabili na nasilje totalitarnih režimov, na tisti kriminalni sistem taborišč, ki sta ga z neverjetno natančnostjo vzpostavila fašistični in predvsem nacistični režim? Prisluhniti živim pričam tistega obdobja je najbrž najbolj učinkovit pro-tistrup pozabi in zanikanju. A vrste preživelih se redčijo, javna srečanja z njimi so prav tako redka. Zato pa je knjižna ponudba na to temo izredno bogata. Dovolj je pokukati v katalog Narodne in študijske knjižnice, v katerem je taboriščna literatura res dobro zastopana. Že ob bežnem pregledu seznama se človek zave, da je k sreči veliko ljudi zaupalo svoje boleče spomine knjižnim listom. Med tovrstnimi slovenskimi knjigami je najbolj znana in največkrat prevedena nedvomno Nekropola Borisa Pahorja. 98-letni tržaški pisatelj je v njej opisal svojo taboriščno izkušnjo, predvsem obdobje, ki ga je preživel v taborišču Natz-weiler-Struthof v francoski Alzaciji. Tržaški Slovenki sta bili tudi Ema Tul in Sava Rupel; o njunih življenjskih iz- kušnjah je mogoče brati v publikacijah Ema Tul - Spomini bivše deportiranke in V ženskem peklu: Savina zgodba. Življenjske izkušnje šentjakobske »rožnar-ce« so izšle tudi v italijanski knjigi Storia di Savina: testimonianza di una madre de-portata, ki jo je uredil Marco Covacich, spremno besedo pa podpisal Luciano Violante. Primorska dekleta v Nemčijo gredo - ženski deportaciji z Goriškega je posvetila obsežno publikacijo Dorica Makuc (izšla je tudi v italijanščini). Silvi-ja Kavčič je življenjskim zgodbam slovenskih jetnic v taborišču Ravensbruck posvetila bogato knjigo Preživele smo in spominjamo se, ki je prvotno izšla v nemškem jeziku. Življenju v italijanskih fašističnih taboriščih sta posvečeni knjigi Novega ni pri nas nič: Slovenci in Slovenke v italijanskem koncentracijskem taborišču Mo-nigo, ki jo je napisala Devana Lavrenčič - Cannata, in Dotik smrti, pisatelja in slikarja Marijana Tršarja. Njegovi knjižni spomini na Gonars (a tudi na Zagreb in Teharje) so opremljeni tudi z risbami, linorezi in akvareli; med njimi je Pogled na vojaške barake, ki ga objavljamo. Tudi internet nam ponuja marsi- katero zanimivo branje. Na spletni strani www.deportazione.too.it, ali www.la-gerdeportazione.org je mogoče dobiti številne informacije o nemških in italijanskih taboriščih, a tudi osebna pričevanja, bogato bibliografijo in filmografijo. Spletna stran dnevnika Corriere della Sera pa je pravkar objavila zanimiv spletni dokumentarec. Tudi številni filmski režiserji so se na tak ali drugačen način spomnili holo- kavsta. Ob mnogih dokumentarcih (v NŠK si je na primer mogoče izposoditi dokumentarce o Borisu Pahorju ali Go-narsu), je vsaj nepozabni film Roberta Be-nignija La vita è bella, a tudi Schindler-jev seznam Stevena Spielberga. V italijanske kinodvorane pa je pravkar prišel francoski film Elle s'appelait Sarah (La chiave di Sara), ki osvetljuje temno stran francoske zgodovine - kolaboracijo pri množični deportaciji pariških Judov. (pd) / RADIO IN TV SPORED Petek, 27. januarja 2012 KULTURA 12 gledališče rosseti - Koprodukcija SSG in Stalnega gledališča FJK Konec dober konec: Marinuzzijev eksperiment s Shakespearjevo komedijo Do 30. januarja ponovitve dveh italijanskih inačic v isti predstavi Hči znamenitega zdravnika ozdravi kralja hude bolezni in si za nagrado izbere moža, ki se mora podrediti njeni volji zaradi kraljevega ukaza, a je ne ljubi in ji zato postavi dva nemogoča pogoja za osvojitev njegovega srca. S pomočjo prebrisane krčma-rice dekle ujame moža v past in zgodba se srečno konča z izpolnitvijo pogojev in zmago težko dočakane ljubezni. Če ohranimo besede, s katerimi je William Shakespeare v komediji All's well that ends well razvil v dramski obliki Boccaccievo novelo, lahko ugotovimo, da so notranje dinamike zgodbe na nedotaknjeni tekstovni osnovi presenetljivo spremenljive, saj beseda lahko izraža ali zakriva čustva, ki jih mimika ali gibi potrjujejo ali zanikajo. Bistvo igralske umetnosti je ravno v osmišljanju izrečenih in neizrečenih besed, v izbiri načina podajanja, ki usmeri gledalčevo dojemanje pripovedi. Ta prvina je bila osnova ustvarjalnega gledališkega laboratorija, s katerim je režiser Ales-sandro Marinuzzi privedel bistveno zavest o umetniški in vsebinski odgovornosti igralca do skrajnega roba koncepta. Marinuzzi je najprej priredil Shake-spearjevo komedijo, da bi bistveno zredu-ciran tekst lahko zaživel v celoti vsaj dvakrat v istem večeru. Na področju zasedbe je ustvaril možnost totalne rotacije tako, da vsak od igralcev lahko v alternaciji odigra vse vloge in je s to izbiro izničil razlike med spoloma in starostjo nastopajočih onkraj vseh mentalnih in fizičnih omejitev pasivno uveljavljene konvencije (kar se po drugi strani navezuje tako na prakso antičnega kot renesančnega gledališča). Spremenil je tudi vlogo režiserja v odprti predstavi, kjer ni nobene vnaprej določene situacije ali odnosa med liki in je tekst edina stalnica, po kateri se izoblikuje vedno znova improvizirana interpretacija. Vodja gledališke delavnice je dodatno povečal zahtevnost projekta z dvojezično zasnovo. Predstava »Bene finisce bene / Konec dober konec« obstaja namreč s svojimi skoraj neskončnimi kombinacijami, v italijanski in v slovenski različici, saj je poletna delavnica nastala na pobudo zavoda Enfap kot skupni projekt Stalnega gledališča FJK in Slovenskega stalnega gledališča. Projekta se je udeležilo deset mladih poklicnih igralcev iz Italije in Slovenije, ki so s predanim, trdim poletnim delom pridobili potrebno človeško in umetniško povezanost za uresničitev koncepta, ki z vpeljano metodo Marinuzzijevega Laboratoria X odpira in razkrije bistveno strukturo sleherne gledališke uprizoritve. Fizično in mentalno zahtevna »igra« je za igralce stvar medsebojnega razumevanja, zbranosti in intuicije, hkrati pa je tudi za gledalca odprt laboratorij, saj ga režiser vabi, da dejansko vsto- Igra, v kateri ni nobene vnaprej določene situacije, poteka sredi gledalcev kroma pi v predstavo in se z aktivno navzočnostjo sooči s trudom in z ustvarjanjem igralčevih kreacij. Vrsta sedežev obdaja namreč prizorišče in sam režiser je na premieri, priložnostno usmeril improvizacijski razvoj prizorov. Postavitev sedežev prisili igralce v stalno, krožno gibanje, da bi vsem omogočili ogled celotnega dogajanja. Med odmorom ima vsak gledalec tudi možnost, da izbere nov sedež in novo perspektivo opazovanja. V razkošju Shakespearjevih literarnih podob je Marinuzzi našel idealno osnovo za iskanje neskončnih skritih, stranskih poti smisla v sprotnem nastajanju dramske pripovedi, za katero imajo igralci na voljo poleg svojega izraznega potenciala in kreativnosti le nekaj praktikablov, stolov, izbor kostumov v nevtralnih barvah. Vsak večer bo publika gledala različno predstavo oz. dve enkratni različici iste predstave, zato je absolutna ocena o posamezni uprizoritvi brezsmiselna. Dovolj je prepustiti se igri, ki se bo ponavljala in obnavljala neštetokrat. V italijanski različici, ki bo na sporedu do 30. januarja v dvorani Bartoli gledališča Rossetti, nastopajo Xenia Bevitori, Omar Scala, Irene Serini, Lorenzo Zuffi. Igralec Paolo Fagiolo se je na osnovi dolgoletne izkušnje na področju tega gledališkega pristopa, s pomenljivim igralskim doprinosom vključil v uprizoritev kot edini gost. Dvojezična polovica zasedbe pa bo v prihodnji sezoni nastopila s predstavo v slovenščini na malem odru SSG. ROP Odšla je novinarka Sara Moranduzzo V Pordenonu je včeraj umrla Sara Moranduzzo, 47-letna novinarka in kulturna delavka. Bila je med pobudniki festivala Pordenonelegge, zelo aktivna pa tudi v sklopu združenja Cinemazero. Veliko let je bila zadolžena za komunikacijo in promocijo Dnevov nemega filma, ki se vsako leto odvijajo v Pordenonu, bila pa je tudi tiskovna predstavnica svetniške skupine Občani za predsednika v deželnem svetu Fur-lanije-Julijske krajine. V Slovenskih Konjicah četrtič festival podvodnega filma S projekcijami za šole se je v Slovenskih Konjicah včeraj začel 4. mednarodni festival podvodnega filma in videa Sprehodi pod morjem. Gre za edini takšen festival v jadranski regiji, na njem pa bo prikazana podvodna filmska umetnost. Osrednji dogodek bo jutri zvečer, ko bodo na vrsti projekcije profesionalnih in neodvisnih filmov iz najnovejše svetovne produkcije podvodnega filma in videa. Prvič doslej bodo na festivalu podelili tudi morskega konjička, veliko nagrado za najboljši film ter nagrado občinstva. slovensko stalno gledališče - Abonma super klasični Ibsnov Sovražnik ljudstva Enkratno gostovanje SNG Nova gorica jutri ob 20.30 v veliki dvorani SSG Nina Rakovec, Helena Peršuh in Branko Šturbej v Ibsnovem Sovražniku ljudstva Grande nazione Litfiba Rock Sony Records, 2012 Litfiba, eden pomembnejših italijanskih bendov vseh časov, se vrača na glasbeno sceno z novo ploščo Grande nazione. Pred dvema letoma se je namreč v vrste italijanske zgo- dovinske skupine spet vrnil prvotni pevec Piero Pelu in s soustanoviteljem zasedbe Ghigom Renzullijem sta se tako odločila za novo sodelovanje. Tako imenovane »glasbene reunion« so pogosto prava razočaranja, predvsem ko je očitno, da je operacija izrecno ekonomske narave, tokrat pa kaže, da ne bo tako. Jasno je, da imata Pelu in Renzulli še vedno dober glasbeni »feeling«, dokaz tega pa je nova plošča Grande nazione. Album je izšel pred dvema tednoma in vsebuje deset komadov za približno petinštirideset minut tipičnega rocka v stilu Litfiba. Pelu se je tokrat odločil za kritična besedila proti italijanski politiki in sistemu ter aktualnemu zgodovinskemu trenutku. Album se takoj začne z rokerskim komadom Fiesta Tosta, v katerem se Pelu s serijo metafor zgraža nad obče znanimi večernimi zabavami italijanskega bivšega predsednika Berlusconija. Naslednja Squalo je dober rock komad, ki kritizira potrošništvo. Takoj nato je na vrsti prva balada albuma Elettrica, v kateri je jasno, da je Pelujev glas še vedno izreden in na res visokem nivoju. Sound benda je podoben tistemu, ki ga je skupina imela v devetdesetih letih, ko je uspešnice, kot na primer El Diablo, prepevala vsa italijanska mladina. Tra te e me je tudi prijetna ljubezenska balada, za njo pa je na vrsti ostra kritika italijanskim politikom, s komadom Tutti buoni. Pelujeva ljubezenska žilica pride spet na dan z balado Luna dark, medtem ko se s hard-rock pesmijo Anarcoide pevec spet povrne k trdnejšim ritmom in ostrejšim tekstom; komad bo prav gotovo postal live uspešnica. Analiza italijanske politične situacije se nadaljuje z ro-kersko Grande Nazione, kjer poziva Pelu k revoluciji ...Proti koncu albuma je še čas za svojevrstno Brado in prijetno, zaključno La mia valigia. Dobrodošli spet med nami, Litfiba! Rajko Dolhar Klasični abonmajski program Slovenskega stalnega gledališča bo jutri obogatila beseda znamenitega norveškega dramatika Henrika Ibsena. Enkratno gostovanje SNG iz Nove Gorice bo ponudilo namreč uprizoritev drame iz leta 1882 Sovražnik ljudstva, ki jo s sodobnejšim branjem interpretira režija Dušana Mlakarja. Henrik Ibsen je v Sovražniku ljudstva izrazil odpor zoper družbeno omejenost in laž, s katerima se je tudi sam soočal, ko je javnost viharno zavrnila njegovi predhodni igri (Nora in Strahovi) in se tako poskušala ograditi od brezkompromisnega razgaljanja tabujev. Zgodba se dogaja v obrežnem mestu na južnem Norveškem, kjer je ustanovitev kopališča po zamisli dr. Stockmanna prinesla skupnosti sijajen razcvet, zdraviliška dejavnost je postala temeljni vir dohodkov, turizem pa osrednja perspektiva razvoja. Toda sredi zanosnega pričakovanja uspešne poletne sezone in mednarodne uveljavitve dr. Stockmann odkrije, da je »utripajoče srce mesta«, kot je sam nekoč označil zdravilišče, v resnici »kužna jama«. Ambiciozni župan, doktorjev brat, v odkritju ne vidi drugega kot škandalozno izmišljijo, saj bi sanacija vodovodne napeljave, kopališča in virov onesnaževanja zahtevala prevelike stroške ter - seveda, predvsem - spremenila, nemara celo ustavila dobičkonosne načrte. Doktor, prepričan v sa- moumevno podporo meščanov, se spusti v boj z oblastniki za pitno vodo, čisto okolje in poštenost do zdraviliških gostov. Onesnaženo kopališče se z drzno doktorjevo tezo, »da ima množica in masa, strnjena večina v zakupu svobodno misel in moralo«, vzpostavi kot simbol pokvarjenosti družbe. V Ibsenovi drami se strnjena večina predstavlja namreč kot najbolj nevaren sovražnik resnice in svobode. Ob tem pa pride do izraza tudi ekološka tematika, v nasprotju z interesi kapitala, kar daje tekstu iz 19. stoletja še bolj prodorno, ne samo družbeno ozaveščeno aktualnost. V predstavi nastopajo gost Branko Šturbej (ki je pred kratkim odigral glavno vlogo v novi produkciji SSG Tartuffe) v vlogi doktorja Stockmanna, Helena Peršuh kot njegova žena, Radoš Bolčina kot doktorjev starejši brat in župan mesta. V zasedbi igrajo tudi Ivo Barišič, Go-razd Jakomini, Miha Nemec, Jože Hro-vat, Milan Vodopivec, Branko Ličen in Nina Rakovec, ena od protagonistk slovenskega filma Izlet, ki je pred kratkim vzbudil veliko zanimanja na tržaškem filmskem festivalu. Glasbo je podpisal Mirko Vuksanovic, sceno Sanja Jurca Av-ci, kostume pa Jerneja Jambrek. Vstopnice za predstavo, ki se bo pričela kot običajno ob 20.30, bodo na voljo eno uro in pol pred začetkom pri blagajni SSG (tel +39 040 362 542 /brez-plačna številka 800214302). / SVET Petek, 27. januarja 2012 1 3 italija - Afganistanski predsednik na turneji po Evropi Karzaj z Montijem podpisal pogodbo o strateškem partnerstvu Podobni pogodbi bo Kabul sklenil še s Parizom in Londonom - Težaven spravni proces s talibani RIM/BERLIN - Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je na evropski turneji, v okviru katere želi zagotoviti dolgotrajno podporo deželi pod Hinduku-šem in skleniti strateška partnerstva z Italijo, Francijo in Veliko Britanijo. Prva postaja njegove evropske turneje je Italija, kjer se je včeraj v Rimu sestal z italijanskim premierom Mariom Montijem. Italijanski premier je afganistanskemu predsedniku zagotovil podporo Italije pri težavnem spravnem procesu s talibani v Afganistanu. "Italija se ne bo odpovedala Afganistanu. Tudi po vojaškemu umiku iz Afganistana se odgovornost in partnerstvo Italije ne bo zmanjšalo," je po uro dolgem srečanju s Karzajem zagotovil Monti. Afganistanski predsednik in italijanski premier sta ob tem tudi podpisala sporazum o dolgoročnemu sodelovanju in italijanski podpori v Afganistanu. Podobne sporazume naj bi Karzaj danes podpisal v Parizu s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in v Londonu z britanskim ministrskim predsednikom Davidom Cameronom. bližnji vzhod Mirovni pogovori brez napredka TEL AVIV - Zadnji krog pogovorov med Palestinci in Izraelom, ki je potekal v noči na včeraj v Ama-nu, ni prenesel preboja, je sporočila palestinska stran. Včeraj se je sicer iztekel trimesečni rok, ki ga je stranema postavila bližnjevzhodna četverica, do katerega bi morali predložiti celovite predloge glede meja oz. ozemlja in varnosti. Kot je povedal neimenovani predstavnik palestinskih oblasti, je "pripravljalnih" pogovorov o obnovitvi neposrednih pogajanj konec, razen če se pogoji ne bodo spremenili. Dodal je, da izraelska stran na srečanju v sredo zvečer ni predložila svojih predlogov glede meja in varnosti. Palestinski predsednik Mahmud Abas se bo sicer 4. februarja posvetoval z Arabsko ligo, preden se bo dokončno odločil, kako naprej. O tem naj bi se prihodnji teden posvetoval tudi s palestinskim vodstvom. Bližnjevzhodna četverica, ki jo sestavljajo ZDA, EU, Rusija in ZN, je septembra lani sprejela izjavo, ki poziva Izrael in Palestince k pogajanjem s ciljem doseči trajni mirovni sporazum do konca tega leta. Četverica je ob tem tudi predlagala korake, kako doseči uspeh, in sprtima stranema postavila roke. Tako naj bi po pripravljalnem srečanju v treh mesecih podali celovite predloge glede ozemlja in varnosti, tri mesece kasneje pa dosegli še bistven napredek pri teh vprašanjih. Prvi rok je, vsaj po trditvah Palestincev, začel teči 26. oktobra lani, ko so se odposlanci četverice v Jeruzalemu ločeno sešli z izraelskimi in palestinskimi predstavniki. Četverica je po tem srečanju namreč objavila sporočilo, po katerem sta se strani strinjali, da v treh mesecih predložita celovite predloge glede meja in varnosti. A Izraelci so drugačnega mnenja, saj je po njihovem prepričanju trimesečni rok četverice začel teči 3. januarja, ko sta se strani prvič po 15 mesecih odsotnosti dialoga v Amanu sešli na pogovorih, ki naj bi bili priprava na prava mirovna pogajanja. Obisk na Bližnjem vzhodu medtem nadaljuje visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton, ki se je včeraj v Amanu sestala s palestinskim predsednikom Abasom. Kot je dejala po srečanju, napoved Palestincev, da se ne bodo več pogovarjali z Izraelci, ne pomeni, da sta strani zašli v slepo ulico. (STA) Cilj v Rimu podpisanega sporazuma je podpora Afganistanu tudi po odhodu tujih sil iz države, vsebuje pa dogovore z različnih področjih, vključno s političnim, varnostnim in gospodarskim, napore za boj proti prekupčevanju z mamili in ukrepe za vzpostavitev vladavine prava v državi. Italija ima trenutno v Afganistanu 4000 vojakov, po načrtih pa naj bi se italijanski kontingent v okviru Na-tovih sil (Isaf) iz dežele pod Hinduku-šem umaknil leta 2014. Podobno kot Italija je sicer v preteklosti podporo po odhodu vojakov iz Afganistana obljubila Nemčija, kjer so prav včeraj v bundestagu podprli podaljšanje vojaške misije do naslednjega leta, hkrati pa podprli zmanjšanje števila nemških vojakov v deželi pod Hindukušem s sedanjih 5350 na 4400 vojakov 1. januarja 2013. Za novi mandat nemških vojakov v Afganistanu je glasovalo 424 od 569 poslancev, 107 jih je bilo proti, 38 poslancev se je vzdržalo. (STA) Afganistanski predsednik Hamid Karzaj in italijanski premier Mario Monti ansa avstralija - Ob proslavljanju dneva prihoda britanskih kolonialistov Premierko Gillard varnostniki reševali pred jeznimi domorodci SYDNEY - Avstralsko premierko Julio Gillard so morali včeraj v Canberri varnostniki reševati pred jeznimi borci za pravice avstralskih domorodcev. Gillardova in opozicijski vodja Tony Abbott sta obtičala v restavraciji, ko se je tja zgrnila množica protestnikov proti včerajšnjemu prazniku, s katerim obeležujejo prihod britanskih kolonialistov leta 1788. Gillardovo in Abbotta so iz restavracije pospremili varnostniki, medtem ko so jim pot med protestniki utirali policisti v protiizgredniški opremi. Vidno pretresena Gillardova se je v naglici spotaknila in padla. Gillardova je po incidentu povedala, da ima "precej trdo kožo" in da je policija opravila "izvrstno delo". Ko je izbruhnil protest, je premierka ravno podeljevala odlikovanja uslužbencem reševalne službe. "Edina stvar, ki me jezi, je, da so me zmotili med takšnim lepim dogodkom," je komentirala. Protestniki so na zgradbi razbili nekaj stekel ter vzklikali "sramota" in "rasisti". Pred tem so se udeležili komemoracije ob t.i. dnevu invazije v bližnji "šotorski ambasadi" aboriginov - stalnem taboru aktivistov, ki letos obeležuje 40 let obstoja. Ustanovitelj ambasade Michael Anderson je dejal, da je protestnike razjezila Abbottova izjava, da protesti domorodcev niso več pomembni. "Rekel je, da je treba ambasado domorodcev odstraniti, to smo slišati na radiu," je izjavil. Ob prihodu Britancev v Avstralijo je aboriginska skupnost štela okoli milijon pripadnikov, danes pa jih je le še 470.000 od 22 milijonov prebivalcev dežele »tam spodaj«. (STA) Varnostniki rešujejo premierko ansa Evropske borze navzgor, dražja nafta, krepkejši evro LONDON - Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so se včeraj zvišali. Navzgor jih je med drugim potisnil optimizem vlagateljev, da bo ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) pomagala okrevati ameriškemu gospodarstvu. Tudi tečaj evra se je zvišal, prav tako se je podražila nafta. Fed se je v sredo zavezal, da bo držal ključno obrestno mero na nizki ravni vse do leta 2014. Na skoraj nič jo je znižal decembra 2008, od tedaj pa je ni spremenil. Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Ben Bernanke je po koncu dvodnevnega zasedanja Odbora za odprti trg Fed (FOMC) pojasnil, da je bila določitev konca leta 2014 kot prvega verjetnega časa za povišanje ključne obrestne mere le približna ocena in da bo vse odvisno od razvoja dogodkov. Beneška komisija bo preučila madžarske zakone STRASBOURG - Komisija za demokracijo skozi pravo pri Svetu Evrope, bolj znana kot Beneška komisija, bo preučila osem spornih zakonov, ki so jih nedavno sprejeli na Madžarskem. A vodja komisije Thomas Markert je včeraj v Strasbourgu povedal, da bo Budimpešto težko prepričati k uvedbi kakih sprememb. Na Madžarskem je 1. januarja v veljavo stopila nova ustava. Ta prinaša nove zakone, ki so doma in v Evropi naleteli na ostre kritike, saj naj bi med drugim ogrožali neodvisnost pravosodja, centralne banke in agencije za nadzor nad varstvom podatkov. Evropska komisija je zaradi tega minuli teden sprožila tri pravne postopke proti Madžarski. Aretiran proizvajalec spornih prsnih vsadkov PARIZ - Francoska policija je včeraj zjutraj aretirala Jeana-Claudea Masa, ustanovitelja podjetja PIP (Poly Implant Prothese), proizvajalca nevarnih prsnih vsadkov, zaradi katerih je v minulih tednih izbruhnila panika v vrsti držav po vsem svetu. Masa naj bi aretirali na domu njegove spremljevalke in je trenutno v priporu. Do aretacije je prišlo v okviru preiskave o spornih silikonskih vsadkih podjetja PIP, ki so jo sprožili decembra v Marseilleu na jugu Francije. Masu grozijo obtožbe za uboj in povzročitve nenamerne poškodbe. Francoski zdravniki so doslej pri ženskah s spornimi vsadki zabeležili 20 primerov raka, od tega 16 primerov raka dojk. Neposredne vzročno-po-sledične zveze med vsadki in rakom zaenkrat sicer niso ugotovili. (STA) davos - Živahna razprava na Svetovnem gospodarskem forumu Britanski premier Cameron davek na finančne transakcije označil za norost LONDON - Načrti nekaterih članic EU za uvedbo davka na finančne transakcije so norost, je v nagovoru udeležencev Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davo-su ocenil britanski premier David Cameron. "Da sploh razmišljamo o tem v času, ko se borimo za spodbujanje rasti naših gospodarstev, je enostavno noro," je poudaril. Prav je, da finančni sektor prispeva svoj delež pri reševanju dolžniške krize, pravi Cameron. A dodaja, da Velika Britanija počne prav to z obdavčevanjem bank in plačilom dajatev na delnice. "In to so možnosti, ki jih lahko uvedejo tudi druge države," opominja. "Poglejte originalne analize Evropske komisije same. Te so pokazale, da bi davek na finančne transakcije bruto domači proizvod EU lahko znižal za 200 milijard evrov, stal bi nas lahko skoraj 500.000 delovnih mest in speljal do 90 odstotkov trgovanja na določenih trgih stran od EU," je poudaril Cameron. DAVID CAMERON ansa Francija, Nemčija in druge evropske države bi z načrti za davek na finančne transakcije lahko nadaljevale brez Velike Britanije. A Cameron je svojo kritiko razširil tudi na širše upravljanje zadolženega območja z evrom. Ponovil je sredin poziv nemške kanclerke Angele Merkel k spremembam pri upravljanju območja z evrom, a je šel dlje in zahteval korenito reformo. "Sem eden od ljudi, ki menijo, da enotna valuta nikoli ne more delovati," je poudaril. "A obstajajo številne značilnosti, ki so skupne vsem uspešnim monetarnim unijam." Tako bi po mnenju Camerona skupno valuto morala podpirati centralna banka, ki je pripravljena delovati kot posojilodajalec v skrajni sili. Nujna je tudi globoka gospodarska integracija med državami članicami in sistem fiskalnih transferjev za odpravo neenakosti. "Trenutno smo pri tem, da območje z evrom nima vseh teh lastnosti - dejansko nima nobene od njih," je razglasil Cameron. Ob tem je naštel še vrsto ukrepov, ki bi jih sam sprejel, če bi se moral spopadati z dolžniško krizo - nadzorovan odpis dolgov Grčiji, dokapitalizacija bank in vzpostavitev požarnega zidu za zavarovanje držav. "To bi povzročilo očitno razliko v razpoloženju in obetih," je poudaril. Številni so besede Camerona razumeli kot nasprotovanje previdnemu načinu reševanja krize, ki ga zagovarja Merklova. Prav tako se britanski premier ne drži nasveta francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki naj bi Camerona decembra po poročanju medijev okrcal, naj, dokler Velika Britanija ni članica območja z evrom, o zadevah v povezavi z evrom molči. Sicer pa je britanski premier včeraj menil tudi, da bi se morala EU namesto na pogajanja o liberalizaciji svetovne trgovine v okviru kroga pogajanj iz Dohe osredotočiti na dvostranske pogovore z ZDA, afriškimi in drugimi zainteresiranimi državami. Predlagal je "koalicijo pripravljenih" - držav, ki so predane dosegu ambicioznega prostotrgovin-skega dogovora in bi preboj lahko dosegle same. Medtem ko so se razprave v Da-vosu na otvoritveni dan v veliki meri osredotočile na kritiko zahodnega kapitalizma, so se včeraj debate sicer bolj vrtele okoli izzivov, s katerimi se srečujejo posamezne regije. Tako so udeleženci izmenjevali mnenja o vlogi islama v arabskem svetu, o bližnjevzhod-nem mirovnem procesu ter novi generaciji afriških voditeljev. (STA) 582 Četrtek, 26. januarja 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Reka Soča že leta »žrtev« brezvladja razmišljajo o cevi do morja Pri odtočnem kanalu čistilne naprave bi bila potrebna večja količina vode Soča je že leta žrtev brezvladja; njen pretok je brez nadzora, ker v deželi Fur-laniji-Julijski krajini še ni zakona o biološkem minimumu. »Dežela že vsaj deset let pripravlja nov načrt za upravljanje z vodami, v katerem bodo tudi določila o minimalnem biološkem pretoku, zato pa deželni podpredsednik Gianluca Ciriani zagotavlja, da bo načrt nared do prihodnjega leta, ko se bo zaključil mandat deželne vlade,« pravi pokrajinska odborni-ca Mara Černic in pojasnjuje, da je sa-močistilna sposobnost vsake reke odvisna od njenega pretoka, kar seveda velja tudi za Sočo. Ta problem je še zlasti pereč za predel Soče med Gorico in Faro, ki je zaradi potreb namakanja in proizvodnje električne energije pogosto brez zadostne količine vode. Na to vprašanje je med zasedanji laboratorija Isonzo opozoril predsednik štandreškega rajonskega sveta Marjan Brescia, ki poudarja, da je v strugi reke Soče pri odtočnem kanalu goriške čistilne naprave pogosto premalo vode, medtem ko je kanal Agro-Gradiscano vedno poln. Iz podjetja Irisacqua so s težavo seznanjeni, vendar razlagajo, da nimajo pristojnosti za nadzorovanje pretoka reke. Oni morajo poskrbeti za to, da spoštuje voda, ki priteka iz čistilne naprave, vse predpise o onesnaževanju in odgovarja vsem po zakonu predvidenim parametrom. Ker pa bi bila pri odtočnem kanalu čistilne naprave potrebna večja količina vode, saj je drugače samočistilna moč reke premajhna, pri podjetju Irisacqua razmišljajo o cevi, ki bi jo iz čistilne naprave speljali do morja. V tem primeru bi se voda iz čistilne naprave pomešala z veliko večjo morsko vodno maso, kar bi bilo iz okoljskega vidika veliko boljše. Za novo cev se mora načrtovanje šele začeti, sploh pa je na področju čiščenja odpadnih voda marsikaj odvisno od čistilne naprave, ki bi jo morali zgraditi v Novi Gorici. Tako na pokrajini kot pri podjetju Iri-sacqua nimajo uradnih novic iz Nove Gorice o začetku gradnje čistilne naprave, tako da mora zaenkrat goriška čistilna naprava prečiščevati tudi novogoriške črne vode, ki pritekajo vanjo s Kornom. Januarja leta 2010 so namreč pri tovarni Sa-fog zgradili zapornice, s katerimi so Koren preko kanalizacije povezali na mestno čistilno napravo; s tem se je znižala količina onesnažene vode, ki se izteka v Sočo, po drugi strani pa se je povečal pretok, namenjen v čistilno napravo, ki je zaradi tega zelo obremenjena, saj v bistvu prečiščuje odplake dve mest. Od dograditve novogoriške čistilne naprave je odvisen tudi načrt za sanacijo Korna, glede katerega na deželi pravkar zbirajo pripombe in ugovore. (dr) Odtočna cev goriške čistilne naprave fotod.r. Soča ob nizkem vodostaju bumbaca gorica - Odziv Združitev pokrajin? Zanjo so že posrbeli v obdobju fašizma »Združitev goriške in tržaške pokrajine? To so že storili v času fašizma.« Tajnik goriškega krožka Demokratske stranke Enzo DallOsto s temi besedami odgovarja na predlog tržiškega tajnika Ljudstva svobode Giuseppeja Nicolija, ki je v prejšnjih dneh izrazil prepričanje, da bi treba goriško pokrajino priključiti tržaški. »Gorica je stalno na odstrelu, ker nima svojega predstavnika v deželni vladi,« je prepričan Dell'Osto, za katerega je goriška pokrajina zanimiva ravno zaradi svoje raznolikosti. »Gorica je obmejno mesto, zaradi česar je kulturno bogata, hkrati pa ima tudi celo vrsto specifičnih težav. Ukinitev goriške pokrajine, za kar si prizadeva Ljudstvo svobode, bi še zlasti osiromašilo ravno Gorico, vso njeno okolico in sploh celo deželo, ki jo upravlja desna sredina. Zaradi tega smo ponosni na kakovost življenja, ki jo Gorici zavida cela država in ki naj postane temelj za razvoj turizma in vseh dejavnosti, ki prispevajo k človeški rasti,« poudarja Enzo Dall'Osto. Na Nicolijeve izjave se je kritično odzval tudi deželni svetnik Ljudstva svobode Roberto Marin. »Giuseppe Nicoli glede ukinitve goriške pokrajine govori v svojem imenu in ne nikakor izraža mnenja naše stranke,« poudarja Marin in pojasnjuje, da deželna vlada ne nikakor namerava ukinjati pokrajin, zato pa bo v kratkem vložila pritožbo zoper dekreta predsednika državne vlade Maria Montija, ki pa gre v to smer. Projekt čistilne naprave je že lep čas pripravljen Zamujajo, denarja še ni Februarja bo sestanek, na katerem naj bi ključna vprašanja o financiranju in začetku gradnje dobila odgovore Projekt čistilne naprave v Vrtojbi, kjer se bodo očiščevale komunalne odpadne vode občine Šempeter-Vrtojba, dela mestne občine Nova Gorica in dela občine Miren-Kostanjevica, je že lep čas pripravljen. »Še vedno pa čakamo na odločitev ministrstva in Bruslja glede sredstev,« pojasnjuje Mitja Gorjan iz podjetja Vodovodi in kanalizacija, ki v imenu vseh treh omenjenih občin vodi projekt. Začetek gradnje čistilne naprave, ki je bil napovedan že v preteklem letu, tako še ni znan. Projekt je potemtakem bolj ali manj v isti fazi, kot je bil skorajda pred letom dni, ko smo nazadnje pisali o njem. Vmes je sicer država po dobrih treh letih le prižgala zeleno luč regijskemu prostorskemu načrtu za to čistilno napravo, kar je pogoj za gradbeno dovoljenje. Predlog za potrditev projekta so na ministrstvo za okolje in prostor iz podjetja Vodovodi in kanalizacija poslali že junija 2010, odgovora pa še vedno niso prejeli. Vprašanje, kdaj se bo začela gradnja, tako zaenkrat še ostaja brez odgovora, saj država še ni odobrila kohezijskih sredstev Načrt čistilne naprave pri Vrtojbi foto k. m. za to investicijo. Februarja imajo predstavniki podjetja Vodovodi in kanalizacija sestanek s predstavniki iz bruseljskega Jaspersa, posvetovalnega telesa EU, ki se ukvarja s področjem kohezije in ki omenjeni projekt preverja in nadzoruje. Po tem sestanku naj bi ključna vprašanja o financiranju in posledično začetku gradnje torej dobila odgovore. Doku- mentacija za projekt, ki se vleče že nekaj let, medtem čaka pripravljena. Ko bodo sredstva zanj odobrena, bo tudi objavljen razpis za izbiro izvajalca del. Zmogljivost čistilne naprave, ki bo postavljena na območju bivše gramoznice na meji med občinama Miren-Kosta-njevica in Šempeter-Vrtojba, je bila sprva načrtovana na 41.000 enot, projektanti so jo povečali na 65.000 enot. Odpadne vode bodo čistili z membransko tehnologijo, kar naj bi zagotavljalo boljšo kakovost prečiščene vode. Z novo čistilno napravo bo zaščitena in izboljšana kakovost površinske vode zaradi zmanjšanja izliva odpadne vode v potoka Koren in Vrtojbico, zmanjšal se bo tudi izpust v vode iz komunalnih virov onesnaževanja. (km) gorica - Na deželi zbirajo ugovore Koren, končno stekel postopek za sanacijo Na deželni direkciji za okolje v Trstu zbirajo ugovore k načrtu za sanacijo potoka Korna, ki ga je izdelala goriška občina. »Zbiranje ugovorov je vključeno v postopek za pridobitev okoljskega dovoljenja VIA, ki je potrebno za sanacijski poseg v strugi Korna,« pravi goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi in pojasnjuje, da bo dežela prejete ugovore in pripombe vzela v pretres, nato pa bo izdala poročilo, ki se ga bo morala goriška občina držati v nadaljevanju postopka. Zgodba o sanaciji Korna se je začela pred mnogimi leti. Po začetni fazi dogovarjanja in prvih prošnjah po prispevkih za sanacijo je dežela leta 2002 zagotovila goriški občini 20 milijonov evrov za pripravo načrta, ažurirali pa so ga pred dvema letoma, ko so vanj vključili odvodnik, ki so ga zgradili v Novi Gorici. Korn pod Ulico Rosta v Gorici fotod. r. nova gorica - Iz Italije prihajajo odlagat odpadke Preti jim globa »Približno 30 odstotkov ljudi pravilno ločuje odpadke, ostali del je treba še osvestiti« Pred časom smo že pisali o tem, da so v Novi Gorici občani večkrat naleteli na prizor, ko so v tamkajšnje kontejnerje polne vrečke odpadkov odlagali ljudje z avtomobili italijanskih registracij. To je mnogim dalo misliti, da Italijani svoje smeti pripeljejo čez mejo in jih odvržejo v Sloveniji. Ker je medobčinska redarska služba občin Nova Gorica in Brda še v ustanavljanju, smo za pojasnila o takih primerih povprašali Tadeja Morija, vodjo medobčinskega inšpektorata občin Šempe-ter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica in Renče-Vogrsko, kjer ta služba deluje tretje leto. Zanimalo nas je, če lahko tujce v takih primerih sploh oglobijo. Globe za nepravilno odlaganje smeti znašajo od 1.400 evrov za pravne osebe, 400 evrov za odgovorno osebo pravne osebe, 200 pa za posameznike. Doslej je bilo odkritih že več prekrškarjev, pojasnjuje Mori, globe pa niso še izrekli, saj to ni njihov cilj. Pomembno je, da se lju- di osvešča o varovanju okolja. »Približno 30 odstotkov ljudi pravilno ločuje odpadke, ostali del je treba še osvestiti,« dodaja. Kako pa lahko inšpektorji in redarji ukrepajo, če s seboj prinesene smeti odlagajo tujci? »Naši občani plačujejo za odlaganje odpadkov. Če, denimo, Italijan prinese odpadke iz Italije v naše kontejnerje, to seveda ne gre. Za pravno formalno utemeljitev pa je treba dokazati, da so smeti res iz Italije. Imeli smo že primere, ko se je nekdo pripeljal z italijanskim vozilom in odložil smeti, a se je izkazalo, da ima slovensko osebno izkaznico in da stanuje v Šempetru. V nekem drugem primeru je šlo za Italijana, ki je v Sloveniji začasno stanoval pri neki gospe in je pač odnesel smeti ... Na našem območju ni bilo veliko težav s tem. Če pa bi jih, bi tudi glede zakonodaje uredili tako, da bi nekega Italijana, ki nosi k nam smeti, lahko oglobili. Je pa težko dokazati, od kod so tiste smeti, stvari niso enostavne za reševanje.« (km) / RADIO IN TV SPORED Petek, 27. januarja 2012 15 štmaver-podsabotin - Posejana je z jamami Cesto popravlja kar briška občina Mužič: »Tako je treba sodelovati in delovati ob meji« botinu. Takrat sem v šali dejal, da če tega ne bo župan Romoli popravil, bomo pa mi, ko bomo delali v neposredni bližini,« se spominja briški župan, ki je nato s tem predlogom še vedno napol v šali seznanil goriškega župana Ettoreja Romolija. »Ko pa sem ob neki priložnosti na srečanju v Števerjanu govoril s podžupanom Gorice, sem mu povedal, da bomo v kratkem asfaltirali pot za novo naselje v Podsabotinu, v bližini tiste nevarne ceste torej, ter da bomo hkrati popravili še tisti del. "Magari!" je dobesedno odgovoril podžupan. No, sedaj se je to tudi zgodilo, sanirali smo nevaren odsek od Podsa-botina do Štmavra,« pojasnjuje Mužič, ki poudarja, da gre predvsem za dobronamerno gesto, ki bo v prid prebivalcem z obeh strani meje. Briško občino je asfaltiranje 20 metrov dolgega dela ceste veljala 1.020 evrov. »Ob drugi priložnosti bodo pa oni nam vrnili uslugo ...« dodaja župan in niza nove možnosti sodelovanja: »V Pod-sabotinu je most čez potok Pevmica, tam bi radi naredili urejeno peš in kolesarsko pot iz Podsabotina na Oslavje. Takrat se bomo, recimo, zmenili, da se ta zadeva skompen-zira. S tem kažemo, kako je treba sodelovati in funkcionirati neposredno ob meji. Podobno zadevo smo uresničili že lani poleti v občini Dolenje, ko je občina Brda asfaltirala 20 do 30 metrov poti iz vasice Breg pri Golem Brdu proti Mirniku. To cesto pretežno rabijo naši občani. Italijanska stran se je s tem dobronamerno strinjala. Oddolžili se nam bodo, ko bodo asfaltirali glavno dostopno pot iz Mirnika do Golega Brda ... Tako skrbimo za pozitivno sodelovanje.« Mirno lahko zapišemo, da briška občina s svojimi sosedi brez velikih besed udejanja na videz majhne, a pomembne korake sodelovanja. Predvsem takšne, od katerih imajo res korist prebivalci na obeh straneh meje, kar je najbolj pomembno. Katja Munih Cesta med Štmavrom in Podsabotinom Štmaverci so v minulih dneh pozitivno presenečeni opazili, da občina Brda popravlja odsek ceste med njihovim krajem in Podsabotinom. Toliko bolj, ker je del te poti v italijanski državni lasti. Gre za cesto, ki vodi mimo bivšega mejnega prehoda in je za prebivalce tistih krajev uporabna povezovalna pot. Za Podsabotince je, denimo, najkrajša pot do Gorice. Vožnja po njej pa je bila vse prej kot prijetna. Zaradi nekaj precejšnjih udarnih jam je bila celo nevarna, zla- bumbaca sti za kolesarje in motoriste in še posebej v času padavin, ko je cesto zalila voda in jam sploh ni bilo videti. Mnogi so na ta račun že poškodovali svoje avtomobile. Briški župan Franc Mužič se je s problematiko tega nevarnega dela ceste seznanil ob nedavni priložnosti, ko je sprejel vabilo na zasedanje štmavrskega rajonskega sveta. »Med razgovori o sodelovanju so bile s strani krajanov izpostavljene nevarnosti tega dela ceste iz Štmavra proti Podsa- gorica - Predsedniki rajonov z vladnim vicekomisarjem SV . « • • • • »V«* - VI • štirimi rajoni višji stroški, računsko sodišče naj preveri »Z znižanjem števila goriških rajonskih svetov z deset na štiri bi se stroški za njihovo delovanje lahko celo povišali, zato bi bilo pametno, da celotno zadevo preveri računsko sodišče.« Tako je predsednik podgorskega rajonskega sveta Walter Bandelj poudaril med včerajšnjim srečanjem na tržaški prefekturi, kjer je zagovornike nedotakljivosti goriških rajonov sprejel vladni komisar Michele Di Bari. Poleg Bandlja so se v Trst odpravili še predsednik rajonskega sveta za Štan-drež Marjan Brescia, za Madonino Roberto Franco, za Pevmo-Štmaver-Oslavje Lovrenc Persoglia, za Ločnik pa Giorgio Stabon in Gianni Bressan. »Di Ba- riju smo razložili, zakaj se ne strinjamo z združevanjem rajonov. Poudarili smo, da bi se z znižanjem njihovega števila znižala tudi stopnja zaščite slovenske narodne skupnosti, prizadeti bi bili tudi Furlani, sploh pa smo prepričani, da za občinsko blagajno ne bi bilo velikega prihranka. Zdaj prejemajo rajonski predsedniki 180 evrov mesečnine, svetniki pa 11 evrov sejnine. V primeru, da bi ohranili samo štiri rajone, bi njihovi predsedniki imeli pravico do 110 evrov sejnine, svetniki pa do 43 evrov. Seveda bi vsakič, ko bi se seja zavlekla čez polnoč, tako predsedniki kot svetniki prejeli dvojno sejnino,« pojasnjuje Bandelj in se spričo omenjenih zneskov sprašuje, kolikšen prihranek bi zagotovilo znižanje števila rajonov, če bi bile sejnine višje. Bandelj zato predlaga ohranitev sedanjega števila rajonov, sam pa bi bil pripravljen prevzeti predsedniško mesto tudi zastonj. Di Bari je ob zaključku srečanja napovedal, da bo pismi s stališčem zagovornikov ohranitve rajonov odposlal tako državni kot deželni vladi. V ponedeljek, 30. januarja, bo pa na goriškem županstvu srečanje med načelniki svetniških skupin in predsedniki rajonskih svetov; ob njegovem zaključku bodo predvidoma določili datum občinskega sveta, ki bo odločal o usodi rajonskih svetov. (dr) gorica - Protest črpalkarjev Šotori se množijo, gorivo le za rešilce in policijska vozila Črpalka brez goriva (na vrhu), shod črpalkarjev na Travniku bumbaca gradišče - Zaradi vožnje pod vplivom opojnih substanc in posesti mamil Voznico ovadili, potnika zaprli Ženska je z avtomobilom vijugala po cesti, moški pa je pri sebi imel deset gramov heroina in tri grame hašiša Karabinjerji iz Gradišča so prijavili žensko zaradi vožnje pod vplivom opojnih substanc, njenega sopotnika pa so priprli, ker je pri sebi imel deset gramov heroina in tri grame hašiša. Avtomobil, v katerem sta se peljala, so karabinjerji pregledali med poostrenim nadzorom prometa, ki so ga izvajali prejšnji večer v Za-graju. Komaj so avtomobil zagledali, so se odločili za njegov pregled, saj je njegova voznica sumljivo vijugala po cestišču. Ko je ženska pristavila vozilo ob robu ceste, so jo takoj prepoznali. Šlo je za njihovo staro znanko, 34-letno C.I. iz Foljana-Redi-pulje, ki je v preteklosti že bila obravnavana zaradi uživanja mamil. Ob njej je sedel 47- letni F.I. iz Foljana-Redipulje, ki je ravno tako že znan silam javnega reda. Policisti so opravili varnostni pregled in ugotovili, da je moški pri sebi imel deset gramov heroina in tri grame hašiša, zaradi katerih so ga aretirali in pospremili v goriški zapor. Ženska pri sebi ni imela mamil; ker jih je očitno zaužila malo prej, pa so ji odvzeli vozniško dovoljenje in jo prijavili zaradi vožnje pod vplivom vojnih substanc. Pri poostrenem nadzoru prometa na območju poveljstva iz Gradišča, ki obsega tretjino pokrajinskega ozemlja, je sodelovalo 25 karabinjerjev z dvanajstimi vozili; skupno so pregledali dokumente 80 oseb in 60 vozil. Pri poostrenem nadzoru prometa na območju poveljstva iz Gradišča, ki obsega tretjino pokrajinskega ozemlja, je sodelovalo 25 karabinjerjev z dvanajstimi vozili Na goriškem Travniku se množijo šotori črpalkarjev, ki zahtevajo povišanje popusta na gorivo v obmejnem pasu. Prvi šotor sta v začetku tedna postavila Fabio Zanetti in Paolo Macuz, nato pa so se jima kolegi pridružili še z vsaj štirimi šotori in z dvema velikima senčnikoma. Včeraj so bili vsi goriški bencinski servisi zaprti, saj so črpalkarji prodali vse svoje gorivo in ne bodo naročili novega, dokler ne bodo imeli konkretnih zagotovil glede popustov, ki jih zahtevajo. »Gorivo točimo le še vozilom službe 118 in varnostnim silam; za to skrbita izmenično dve črpalki, s katerimi se vozniki reševalnih in policijskih vozil dogovorijo, preden se k njima odpravijo napolnit svoje rezervoarje. Za vse ostale avtomo-biliste so bencinski servisi zaprti,« pravi Fabio Zanetti v imenu črpalkarjev in pojasnjuje, da so v sredo pod večer priredili protestni shod na Travniku, na katerem so se jim pridružili tudi upravitelji bencinskih servisov iz videmske in tržaške pokrajine. Črpalkarje sta nagovorila deželna svetnika Roberto Marin in Gaetano Valenti, njune besede pa jih niso povsem prepričale. »Pravijo nam, da bo kmalu vse urejeno, po drugi strani pa razlagajo, da je treba preverjati dokumente in račune. Zaradi tega se bo naš protest nadaljeval, dokler ne bomo videli črno na belem, da je zadeva rešena,« poudarja Fabio Zanetti, ki se je pred dnevi skupaj s Paolom Macuzom odločil za gladovno stavko in je pripravljen še naprej vztrajati. Danes bodo deželni upravitelji na srečanju s poslanci in senatorji iz Furla-nije-Julijske krajine predstavili osnutek amandmaja za zvišanje popusta na cene motornih goriv v obmejnem pasu, o katerem naj bi državna vlada odločala v prihodnjih dneh. / RADIO IN TV SPORED Petek, 27. januarja 2012 GORIŠKI PROSTOR 16 gorica - Anton Vratuša v Kulturnem domu O taboriščnikih, ki so postali borci Rabsko brigado je spoznala tudi italijanska javnost Goriška, podgorska in štandreška sekcija vsedržavne zveze partizanov Italije so s Kulturnim domom in dvojezičnim časopisom Isonzo Soča priredile srečanje z Antonom Vratušo in hkrati predstavitev njegove knjige o Rabski brigadi, v italijanskem prevodu »Dalle catene alla liberta«, ki je izšla pri založbi KappaVu. Več kot štiri desetine udeležencev sta pozdravila najprej ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel v vlogi gostitelja in nato predsednik mestne sekcije VZPI-ANPI Mirko Primožič v vlogi glavnega prireditelja. Slednji je okviril pobudo med manifestacije ob Dnevu spomina na žrtve koncentracijskih taborišč, v katerih niso trpinčili internirancev zgolj nekje daleč od nas, temveč tudi v Zdravščinah, Fossalonu, Gonarsu, na Kostanjevici, v podgorski tovarni. Za avtorjevo predstavitev je poskrbel Ivan Bratina, ki je v učinkovitih obrisih obnovil njegovo življenjsko pot od rojstnega Prekmurja preko ljubljanskega študija slo-venistike in vključitve v Odpor do taboriščne odisejade v Gonarsu, Trevisu, Padovi in na Rabu. Sledilo je obdobje diplomacije, ko je bil dejaven v Milanu, kjer je pri centrali italijanskega Odporništva na več ravneh zastopal jugoslovansko NOB. Prisoten je bil pri dogovarjanju o povojni ureditvi vključno z mejami, a so tisto dogovarjanje presegle odločitve zavezniških velesil. Po vojni je Anton Vratuša nadaljeval odgovorno diplomatsko pot, ki ga je vodila tudi v Organizacijo združenih narodov. Bil je poslanec v Beogradu in Predsednik slovenske vlade. Na študijski ravni je postal tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti - Odsek za manjšine zunaj Slovenije. V zvezi s knjigo je Bratina poudaril njeno sporočilnost za današnji čas (Guantanamo) in informacije, ki jih vsebuje. Te, med ostalim, opozarjajo na nekaj postavk, ki povezujejo Rab z Goriško: tedanji krajevni škof Josip Srebrnič je bil po izvoru Goričan, projektant spomenika na Rabu Ravnikar je bil zraven pri oblikovanju Nove Gorice, zlasti pa je Rabska brigada nastala v času Goriške fronte in se je borila okrog Snežnika proti istim nemškim enotam, ki so ofenzivo začele ob Soči. OB DNEVU SPOMINA Poklon deportirancem na srečanju z mladino Ob dnevu spomina na holokavst in de-portacijo v nacifašistična taborišča bodo danes ob 9.15 polagali vence k spomeniku deportirancem pred železniško postajo v Gorici. Ob 10. uri bo v goriškem avditoriju ceremonija, med katero bo prefektinja Maria Augusta Mar-rosu izročila častne medalje, ki jih predsednik republike podeljuje preživelim iz taborišč in svojcem že pokojnih depor-tirancev. Ceremonija je vključena v posvet, med katerim bodo mladim spregovorili o holokavstu. Združenje Amici Anton Vratuša, ob njem Igor Komel, na goriškem srečanju foto k.d. Avtor prirejenega prevoda - tako ga je sam imenoval - je glede na prisotno publiko poudaril, kako je že v otroških letih slišal za italijanski narod, italijanska pesem, poznana iz prve svetovne vojne, pa je v njem ostala od prvega poslušanja, ko je v Prekmurju slišal peti italijanske vojake. Opozoril je na večkratno razkosanje slovenskega naroda, na odpis Prekmur-ja, ki si ga je prisvajala Madžarska, na usodo Primorske in na zgodnji upor na celotnem slovenskem ozemlju. V knjigi je zato opisal najprej splošne razmere v Sloveniji, specifično pa seveda nastanek taboriščne partizanske brigade. V strogi tajnosti se je rojevala in se nato ustalila po nemškem porazu pri Stalingradu. Ob padcu Italije so taboriščniki zahtevali od pristojne italijanske komande, da jim izroči pol orožja. Ker je poveljnik, ki je sicer bil di Israele prireja ob 18. uri srečanje v spomin na šoa. Po zamisli Lorenza Drascka bo pevski zbor Spazio Arte iz Ločnika pel pesmi iz zakladnice goriške judovske skupnosti; odlomke o deportaciji Judov iz Gorice in drugih krajev bosta prebirali Maja Monzani in Mario Milos. Več spominskih pobud bo danes v Tržiču. Ob 18. uri bodo v palači Palazzetto Veneto odprli razstavo del tržaškega umetnika Uga Pierrija; do 3. februarja bodo med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro na ogled akvareli, ki jih je Pierri posvetil taboriščem. Ob 20.45 bodo v občinskem gledališču predvajali dokumentarec o deportiranki Ondini Peteani, ki ga je posnela Tamara Pastorelli. Peteanijevo so Nemci aretirali 11. februarja leta 1944, po- kot upravnik taborišča krut človek, zavlačeval z dogovorom, je vodstvo OF odločilo, naj si borci sami vzamejo orožje. Tako so se oborožili štirje slovenski bataljoni, ena hrvaška četa in en judovski bataljon. Italijanskega komandanta so zaprli, niso se neposredno maščevali, ker je krajevno vodstvo OF želelo sodni proces. Komandant pa se je odločil za samomor. Pokopan je s svojimi žrtvami na Rabu. Brigada je bila po nemški ofenzivi razformirana, borci pa so se porazdelili v druge enote. Simultanega prevajanja ni bilo treba, saj avtor knjige s svojo dolgoletno službo v diplomaciji in še prej pri narodnoosvobodilnem odboru za severno Italijo (Comita-to di Liberazione Nazionale Alta Italia) italijanščino dobro pozna. Italijanska javnost ga bo odslej še bolje spoznala prav s pomočjo predstavljene knjige. (ar) tem ko je kot kurirka na goriškem Krasu vzdrževala vezi med slovenskimi in italijanskimi partizani. Dokumentarcu so svoje pričevanje prispevali Ondinin sin Gianni Peteani, partizan Mario Candot-to, tržaški župan Roberto Cosolini in zgodovinarka Anna Di Giannantonio. Niz tržiških prireditev se bo zaključil jutri ob 17.30 v palači Palazzetto Veneto, kjer bo recital v spomin na mladega judovskega upornika Helmutha Hubenerja. V občinskem avditoriju v Ronkah bodo danes ob 11. uri odprli razstavo del Trža-čanov Giovannina Guareschija in Nerea Laurenija, ki sta bila odposlana na prisilno delo v Nemčijo. V raznih občinah pokrajine se bodo danes poklonili spominu deportirancev s polaganji vencev. doberdob - Hilarij Lavrenčič na pogovoru V glasbo ga je uvedel oče in jo predaja naprej Zborovodja, pedagog, skladatelj, dirigent in korepetitor Hilarij Lavrenčič, ki je praznoval včeraj svoje srečanje z Abrahamom, ugotavlja, da je glasba resnično vir trajne mladosti, saj se pri delu zabava kot na začetku svoje glasbene kariere. Rodili ste se dan pred Mozartom (seveda nekaj stoletij kasneje ...). Kako ste odkrili svojo nadarjenost za glasbo? Bilo je nekaj čisto naravnega. Mati je pela v zboru, oče pa je bil vaški organist, ki je za kratek čas študiral pri Mirku Fileju. Instrumenta nisem izbral, uporabil sem preprosto tistega, ki sem ga imel na razpolago. Klavir sem začel študirati v družinskem krogu pri sedmih letih, precej pozno, če upoštevamo, da je moj sin imel pri osmih letih svoj prvi celovečerni koncert. Usmeritve mojega šolanja so bile vezane v glavnem na zelo praktične razloge oz. na bližino krajev, kjer so potekale lekcije. Eno leto sem se peljal s kolesom do Ronk na lekcije pred vpisom v goriško mestno šolo, kjer sem pri dvajsetih letih zaključil študij klavirja s hčerko violinista Rodolfa Lipizerja. Mojo glasbeno pot je močno zaznamovala figura Daniela Zanettovicha, ki je bil moj profesor harmonije. On me je usmeril v štu- Ste profesionalec, ki si izven delovnega okvira z veseljem prizadeva za amaterske dejavnosti, kot je kakovostno delo z doberdobskim zborom Hrast. Lahko sploh primerjate zadoščenja, ki jih doživljate na teh dveh področjih? Kar se naučiš kot profesionalec, ti omogoča, da tudi z amaterji delaš na drugačen način. Z zborom Hrast sem se uspešno udeležil nadpovprečno velikega števila državnih in mednarodnih tekmovanj, kar je zame zelo pomenljiv dosežek. Delati s profesionalci svetovnega slovesa pa je velika priložnost, saj sem pridobljeno znanje vlil tudi v ambiciozne projekte, kot so uprizoritve operet. Zamisel za tovrstne projekte je nastala, ko sem v gledališču prvič sodeloval pri izvedbi operete »Pri belem konjičku«. Prepričal sem se, da se z vztrajnostjo in primernim pristopom lahko uresničijo veliki načrti tudi z amaterskim ali polamaterskim ansamblom. Vašo razvejano dejavnost zaokroži še dolgoletno poučevanje harmonije. Katera so zadoščenja profesorja, ki se ne ukvarja direktno z izvajanjem? Harmonijo poučujem pri Glasbeni matici kot tudi v centru Emil Komel. Imam Hilarij Lavrenčič je zborovodja, pedagog, skladatelj, dirigent in korepetitor dij kompozicije, ki sem ga kasneje dopolnil skupaj z dirigiranjem na konservatori-ju v Vidmu. Študiral sem tudi orgle s Hubertom Bergantom, kar se je kasneje obrestovalo v mojem delu v gledališču. Zanet-tovich je takoj razumel, da se bom zaradi hitrega branja not »a prima vista« zaposlil v opernem gledališču. Bil je dober prerok. Operno gledališče Verdi v Trstu pa cilj vaših glasbenih prizadevanj ... V gledališče sem vstopil kot uslužbenec, ko sem bil star 24 let. Začel sem kot pianist plesnega ansambla, ki sem ga spremljal na vajah. Nato sem začel vaditi z opernimi solisti in sem kot asistent sodeloval z dirigenti in režiserji. Leta 2005 sem postal odrski dirigent, zdaj pa z veseljem opravljam funkcijo korepetitorja in imam več časa za druge kulturne dejavnosti. štandrež - Dramski odsek prosvetnega društva Nova premiera Jutri in v nedeljo komedija »Cvetje hvaležno odklanjamo« - Na odru tudi trojica iz Vrtojbe Dramski odsek prosvetnega društva Štandrež bo jutri premierno uprizoril komedijo »Cvetje hvaležno odklanjamo«; gledališko delo z močnim humorističnim nabojem sta napisala ameriška avtorja Norman Barrash in Carroll Moore. Štandrežce smo obiskali na vajah v domači župnijski dvorani, kjer nam je »duša« igralskega ansambla Božidar Tabaj predstavil njihov zadnji odrski podvig. S ponosom je poudaril, da dramski odsek neprekinjeno deluje od leta 1965, on sam pa je pri njem dejaven skoraj od samega začetka. Vsako sezono na-študirajo po eno celovečerno predstavo, ki ji dodajo še eno ali več krajših odrskih del. Za Tabaja pa je razveseljivo tudi dejstvo, da v zadnjih letih k dramski skupini pristopajo igralci s slovenske strani meje, zlasti iz bližnje Vrtojbe. To se bo odražalo tudi v igri, ki jo bodo jutri prvič prikazali. Poleg domačih igralcev bo namreč v njej nastopila še trojica vrtojbenskih gledališčnikov. O sami predstavi nam je sogovornik povedal, da gre za tipično komedijo, ki se odvija v malomeščanskih krogih. Vse se vrti okrog nesporazuma, povezanega z bolniško diagnozo, ki povsem spremeni življenje zakoncev Kimball, v katerega se vpletejo tudi znanci in prijatelji. O dobro poldrugo uro trajajoči igri v Štandrežu še pravijo, da bo zabava zagotovljena. Režiral jo je Jože Hrovat, v njej pa ob Božidarju Tabaju nastopajo še Vanja Bastiani, Matej Klanjšček, Egon Cijan, Marko Braj-nik, David Mugerli, Roberta Marussi, Ivan Jedrlinič, Daniela Puja in Chiara Mucci. Nova premiera dramskega odseka bo torej jutri z začetkom ob 20. uri v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu, ponovitev pa bo v nedeljo ob 17. uri. Vstopnice so že v prodaji, na voljo bodo tudi eno uro pred predstavama. (vip) Vaje za jutrišnjo predstavo 30-letno izkušnjo in sem pripravil na izpite okrog 300 dijakov. Kot profesor harmonije skušam ustvariti tisto osnovo, s katero se mora glasbenik soočati vsak dan. Učim abecedo glasbe in kompozicijske umetnosti, kar je bistveno tako za pianista kot za dirigenta ali profesorja glasbene vzgoje. Ustvarjati zavestne »uporabnike« glasbene govorice je zame lepo zadoščenje. V svet glasbe vas je uvedel oče: ali vam ravno tako dobro uspeva biti pedagog tudi v domačem krogu? Sinu Alešu sem nudil svojo oporo, ko je moral pripraviti izpit iz harmonije, doma pa sodelujem tako z njim kot z Jurijem tudi kot pianist-spremljevalec. Upam, da bom lahko kljub »starosti« tudi v bodoče ohranil dobro kondicijo, saj se z njima obetajo zanimive priložnosti na koncertih in tekmovanjih. Petdeset let ni čas za upokojitev. Katere načrte imate? Morda tudi novo opereto? Načrti bodo prišli sproti. Morda si bom izmislil še uprizoritev kakšne operete ali izvedbo večjih koncertnih dogodkov. V teh kriznih časih je treba biti previdni z načrti, zaradi tega pa tudi kaže, da je upokojitev daleč in da lahko načrtujem dolgoročno. Želim si več prostega časa, da bi se lahko odpravljal v hribe na sprehod. Ko hodim, se sprostim in veliko mislim, marsikdaj dobim še navdih. Moja prva skrb pa je glasbena izobrazba mojih otrok. Prepričan sem, da se mora mlad glasbenik izoblikovati tudi z dobro mero samostojnosti, a je tudi res, da sem zaradi delovnih obveznosti posvetil do sedaj premalo časa svoji družini. Želim si nazadnje, da bi se še dalje zabaval s svojim delom na določeni profesionalni ravni. Glasba je emocija in bistvo vsega je možnost posredovanja določenih čustev. Take emocije sem srečal tako v profesionalnem okolju kot drugje, saj niso last profesionalca, temveč glasbenika. Rossana Paliaga / RADIO IN TV SPORED Petek, 27. januarja 2012 17 V hiši dve granati V Solkanu je v sredo popoldan moški med čiščenjem starejše stanovanjske hiše našel 12-kilogramsko topovsko granato kalibra 85 mm ter 18-kilogramsko podkalibrno in topovsko granato kalibra 85 mm. Obe najdbi iz obdobja JLA so varno odstranili pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. (km) Pokrajina na potezi V zvezi s krizo podjetja Bertolini iz Moša je na potezi goriška pokrajina, ki si prizadeva, da bi se vsi zaposleni v dopolnilni blagajni udeležili poklicnih tečajev, ki bi jim odprli vrata novih zaposlitev. Kot znano je podjetje Bertolini v stečaju, med njegovimi zaposlenimi pa je večina žensk. Dopolnilna blagajna Sindikati so podpisali dogovor o dopolnilni blagajni za 18 od 26 zaposlenih v zadrugi Luoghi comuni, ki zagotavlja svoje storitve znotraj centra za priseljence CIE v Gradišču. Dopolnilna blagajna, za katero so zaprosili delavci sami, se bo začela 1. februarja. Sindikat CISL, ki izraža zadovoljstvo zaradi dogovora, je za ponedeljek, 30. januarja, med 14. in 16. uro na svojem sedežu v Gradišču (Ul. Dante 29) sklical zborovanje vseh zaposlenih v centrih CIE in Cara. Več ločevanja Na novogoriški Komunali so v zadnjih desetih letih, odkar so uvedli sistem ločenega zbiranja, uspeli povečati količino ločeno zbranih frakcij. V letu2001 so odložili 28.600 ton mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih frakcij je bilo 2.700 ton. Lani se je številka ločeno zbranih frakcij povzpela na 7.300 ton, odloženih pa je bilo 21.300 ton mešanih komunalnih odpadkov. »Z rezultati smo zadovoljni, v naslednjih letih pa moramo ta odstotek še povečati. Od vseh zbranih odpadkov je trenutno 30 odstotkov ločenih frakcij. Do leta 2020 pa smo si zadali cilj, da se mora ta delež povzpeti preko 50 odstotkov,« pojasnjuje direktor Komunale Andrej Miška. (km) Zvita pločevina Prometna nesreča v novogoriškem krožišču se je v sredo zaključila le z materialno škodo. Voznik tovornega vozila se je v krožišču nepravilno zvrstil, voznik avtomobila pa ni upošteval pravil prednosti. Oba sta si prislužila plačilna naloga. (km) Pravljica v knjigarni V Katoliški knjigarni v Gorici bo danes nekaj po 10. uri prvo od treh srečanj s pravljicami, ki se jih bodo udeležili otroci iz pevmskega vrtca. Pravljico bo pripovedovala Martina Šolc, pobudo prireja vrtec iz Pevme (učiteljici Katja Bandelli in Alessandra Posillipo) v sodelovanju s Katoliškim tiskovnim društvom in Mladinskim domom. Storace v Gorici Gorico bo danes obiskal državni tajnik stranke La Destra Francesco Storace. Ob 12. uri se bo udeležil tiskovne konference na županstvu, na kateri bo prisoten tudi odbornik in njegov somišljenik Sergio Cosma. Izhod iz krize Danes ob 18. uri bo v palači Attems-Petzenstein v Gorici javno srečanje o morebitnih izhodih iz finančne krize; na to temo bo govoril Andrea Barnes. Srečanje prireja skupina za solidarne nakupe Il Ponte s pokroviteljstvom pokrajinske uprave. Srečanje Upokojencev Na sedežu stranke Upokojencev v Se-meniški ulici v Gorici bo danes ob 10. uri srečanje o pravici do pokojnine; govorili bodo deželni tajnik stranke Carlo Fatuzzo, odvetnik Livio Bernot in deželni svetnik Luigi Ferone. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. ä Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v soboto, 4. februarja, ob 20.45 »Dr. Jekyll e Mr. Hide«, nastopajo Alessandro Benvenuti, Rosalinda Celentano, Alice in Hellen Kessler; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602 in na spletni strani www3.comune.go-rizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v sredo, 1. februarja, ob 21. uri »Le attese - Moods for Love«, igrajo Valeria Ciangottini, Lorenzo Costa, Federica Ruggero; informacije po tel. 0481-969753 in na spletni strani www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v ponedeljek, 30. januarja, ob 21. uri »Chi ha paura di Virginia Woolf?« (Edwarda Albeeja); informacije po tel. 0481-532317 ali na spletni strani www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 7. in 8. februarja, ob 20.45 »L'arte del dubbio« igrata Ottavia Piccolo in Vittorio Viviani; informacije po tel. 0481-494369. V OBČINSKI DVORANI v Ul. Zorutti v Fari bo danes, 27. januarja, ob 20.45 gledališka predstava »Governano le don-ne« po Aristofanu; vstop prost. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 27. januarja, ob 20. uri (Roland Schimmelpfennig ) »Zlati zmaj«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 28. januarja, »Picablo«, gledališka skupina Tam Teatromusica; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, www.ctagorizia.it). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Mission Impossible - Protocollo fantasma«. Dvorana 3: 17.20 - 19.45 - 22.10 »The Help«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Mali Nikec« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Štirje levi« (Filmsko gledališče). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.15 »Mission Impossible - Protocollo fantasma«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 »The Help«; 22.15 »La talpa«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »ACAB - All Cops Are Bastards«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.00 »The Iron Lady«. ~M Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v gledališču Verdi v Gorici: danes, 27. januarja, ob 20.45 koncert skupine Zuf de Zur; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 27. januarja, ob 20.15 koncert skina Uroš Peric & The Bluenote Quartet & The Pearlettes; informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 003865-3354016 od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro in uro pred predstavo (www.kulturnidom-ng.si). ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK v sodelovanju z župnijo Sv. Lovrenca vabi v nedeljo, 29. januarja, ob 17. uri v cer- kev Sv. Lovrenca v Ronkah k maši v spomin na duhovnika in bivšega ron-škega kaplana Stanka Jericija. Pel bo župnijski zbor Sv. Ignacija iz Gorice pod vodstvom Liviana Brumata, župnik Mirko Butkovič bo zaigral klavirske skladbe profesorja in skladatelja Stanka Jericija. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v četrtek, 2. februarja, ob 20.45 bosta koncert z naslovom »Ruski baleti, Djagilev in svoji glasbeniki« izvajala pianista Bruno Canino in Antonio Ballista; informacije po tel. 0481-494369. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Združenje staršev iz Romjana, SKRD Jadro Ronke, SKRD Tržič v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti prireja 18. revijo kraških pihalnih godb 4. februarja ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču. Nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Divača in Postojnska godba 1808. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja, v tajništvu v Ul. dei Grabizio v Gorici vsak dan 10.00 -12.00, ob torkih in sredah tudi popoldne od 15.00-17.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (link Scuola in chiaro). VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja na tajništvu večstopenjske šole v Doberdobu ob ponedeljkih in torkih 8.00-9.00, ob sredah 14.0016.00, ob četrtkih in petkih 12.3013.30, ob sobotah 8.00-10.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (link Scuola in chiaro). H Čestitke Danes EVELIN tri svečke na torti bo ugasnila, sestrica Enya se bo z njo veselila. Veselemu prazniku se pridružujejo tata, mama, nonota, noni, teta, stric, sestrična Nastasja in bratranec Alex. □ Obvestila AKTIVIRANJE NOVIH KARTIC STORITEV je možno pri okencih splošne medicine zdravstvenega podjetja, ki je v ta namen odprlo še dve dodatni okenci v centrih CUP v Gorici in Tržiču od ponedeljka do petka med 14.30 in 18.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 18. februarja, tradicionalno valentinovanje v restavraciji Primula pri Solkanu blizu nekdanje vzpenjače. Začetek ob 18. uri. Vpisovanje po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-21361 (Ema B.). Na račun 20 evrov. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. OKENCE ZA MANJŠINSKE JEZIKOVNE SKUPNOSTI je odprto ob ponedeljkih 9.00-12.00 ter ob sredah 15.30-17.30 v prostorih goriške občine (3. poslopje, 1. nadstropje) na Trgu Municipio 1 v Gorici; tel. 0481383459 (slovenščina) in tel. 0481383451 (furlanščina). V OKVIRU PROJEKTA »JEZIK-LIN-GUA« deluje spletna jezikovna svetovalnica za slovenski jezik, ki je posebej namenjena pojavom italijansko-slo-venskega jezikovnega stikanja. Na spletni strani www.jezik-lingua.eu je treba zbrati slovensko različico, zatem na meniju »Usluge« zbrati uslugo »Spletna jezikovna svetovalnica«, ki bo dostopna po registraciji. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE iz Gorice sklicuje izredni občni zbor, ki bo v torek, 31. januarja, ob 12. uri ob prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici s sledečim dnevnim redom: izvolitev predsednika izrednega občnega zbora; statutarne spremembe; razno. DVOJEZIČNI LITERARNI NATEČAJ »GLAS ŽENSKE - VOCI DI DONNA« prireja goriška pokrajina na temo »Neizrečene besede, odvečne besede«. Natečaj je razdeljen na dva dela, udeležijo se ga lahko do 6. februarja višje-šolke z obeh strani državne meje oz. ženske nad tridesetim letom starosti; več na www.provincia.gorizia.it. ZSŠDI obvešča da bo goriški urad zaprt še danes, 27. januarja. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo do 3. februarja, v okviru del za metaniza-cijo in širjenje proizvodnega območja, cestni odsek Štradalte od sovo-denjskega občinskega pokopališča do križišča s Potjo na Roje zaprt za promet od 8. do 18. ure. Zagotovljen bo prehod za stanovalce in za vozila z dovoljenjem. NA SEDEŽU FURLANSKEGA FILOLO-ŠKEGA DRUŠTVA v Ul. Bellini 3 v Gorici prirejajo s 6. februarjem ob ponedeljkih med 18. in 20. uro tečaj furlanskega jezika in furlanske kulture; informacije in vpisovanje na sedežu društva in po tel. 0481-533849, gori-zia@filologicafriulana.it. ONAV (Vsedržavno združenje pokuše-valcev vin) iz Gorice organizira tečaj za pokuševalce vina, ki se bo pričel 13. februarja v Enoteki v Krminu; informacije na spletni strani www.onav.it, kjer je objavljen tudi program tečaja, vpisovanje na gorizia@onav.it ali po tel. 0481-32283 (Daniela Markovič). 0 Prireditve SKRD JEZERO vabi danes, 27. januarja, ob 20.30 v društvene prostore v Doberdobu na kulturno zabavni večer v pozdrav novemu letu. Nastopili bodo gospe Pepina in Rozina iz Škrbine in trio prečnih flavt iz Komna. Po kulturnem sporedu bodo vsi skupaj nazdravili in člani SKRD Jezero bodo lahko obnovili društvene izkaznice. V GALERIJI SPAZZAPAN V GRADIŠČU v Ul. Battisti 1 (tel. 0481-960816) prirejajo srečanja ob razstavi Liliane Cos-sovel z naslovom »Sincerly Yours«: univerzitetna raziskovalka na univerzi Ca Foscari v Benetkah Stefania Por-tinari bo danes, 27. januarja, ob 16.30 predavala na temo »Lo Spazialismo a Venezia« in v petek, 10. februarja, ob 16.30 na temo »Venezia: la situazione artistica negli anni 60«; v petek, 17. februarja, ob 16.30 bo profesor zgodovine umetnosti na univerzi Ca Fos-cari v Benetkah Nico Stringa govoril o Liliani Cossovel; v petek, 24. februarja, ob 16.30 bo Luca Massimo Barbero imel predavanje z naslovom »Idee spaziali. Alla ricerca di Vinicio Via-nello«; vstop prost, zaželjena je telefonska najava. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 27. januarja, ob 18. uri Paolo Gallina predstavil svoji knjigi »La formula della felicita del professor Gallina« in »Il miniatore di chicchi di caffe«. Z avtorjem se bo pogovarjala Margherita Reguitti. SKRD JEZERO v Doberdobu prireja pravljične urice »Prauce z varšta« za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo v sodelovanju z Glasbeno matico. Vodili jih bosta pravljičarka Martina Šolc in učiteljica glasbe Jana Drasič vsako drugo soboto v prostorih društva od 15.30 do 17. ure. Na vrsti je drugi sklop pravljic, ki nosi naslov »Čarobni gozd«, kjer bodo otroci spoznali veliko zanimivih in simpatičnih živalic. Naslednja srečanja bodo 28. januarja ter 11. in 25. februarja; informacije in vpisovanja po tel. 338-2127942 (Katja). V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici bo v soboto, 28. januarja, ob 20. uri plesni nastop v organizaciji Lions Cluba Maria Theresia iz Gorice in plesne šole Ter-sicore z naslovom »Mirni, una vita per la danza«; predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v petek, 27. januarja, med 17. in 19. uro in v soboto, 28. januarja od 18. ure dalje; informacije po tel. 0481-533602. V OBČINSKI KNJIŽNICI V TRŽIČU prirejajo pravljično srečanje z laboratorijem za otroke 28. januarja ob 15.30; informacije in vpisovanje do zasedbe mest v knjižnici v Ul. Ceriani 10, tel. 0481-494385 in 0481-494367 (od ponedeljka do petka 9.30-13.00 in 15.00- 19.30, ob sobotah 9.30-13.00), na www.bibliotecamonfalcone.it in na naslovu bibliotecamonfalcone@co-mune.monfalcone.go.it. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici prirejajo ponedeljkova srečanja med 16.30 in 18. uro: v ponedeljek, 30. januarja, bo Antonella Chiur-co imela predavanje z naslovom »I propri cuccioli: il contatto piu dolce che c'e« - 1. del. Sledilo bo ob 18. uri skupinsko srečanje z naslovom »Le musiche e il silenzio delTanima«, ki ga bo vodil Marco Bertali; več na www.gruppiama.4000.it, rispla2@vir-gilio.it in po tel. 328-8381969 (Eleonora). Vstop prost. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja v gradu Kromberk v torek, 31. januarja, ob 20. uri predstavitev knjige »Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije«. Knjigo bosta predstavila avtor Bojan Godeša in Branko Marušič. GALERIJA A RS, GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA IN KATOLIŠKA KNJIGARNA prirejajo predstavitev knjige Neve Makuc »Historiografija in men-taliteta v novoveški Furlaniji in Goriški« v sredo, 1. februarja, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici. Ob prisotnosti avtorice, ki bo predstavila svoje raziskovalno delo na področju novoveške zgodovine, bo o knjigi govoril Branko Marušič. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v sredo, 1. februarja, ob 18. uri gost večera iz niza »Srečanja z avtorji« Andrea Bellavite, ki bo predstavil knjigo »Un tuffo nella storia. Guida teologico spi-rituale alla basilica di Aquileia«. MLADA PREŠERNOVA PROSLAVA bo v petek, 3. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici. Dogodek, ki ga prireja SKGZ skupaj z včlanjenimi organizacijami je namenjena višješolcem in univerzitetnim študentom. Na programu koncert Mladinskega simfoničnega orkestra iz Novega Mesta, v katerem nastopa približno 100 mladih glasbenikov od 14. do 25. leta starosti; po koncertu bo v spodnjih prostorih Kulturnega doma študentska fešta z DJ-jem Filipom; vstop prost, prijavija do zasedbe mest na mladapreserno-vaproslava@gmail.com. Vstop na prireditev možen le do 20. ure. AŠKD KREMENJAK vabi na Prešernovo proslavo v soboto, 11. februarja, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jam-ljah, Prvomajska ulica 20. Ob 10. obletnici smrti Ignacije Ota bo predstavitev zgoščenke in koncert zbora Valentin Vodnik. Slavnostni govornik bo predsednik krajevne skupnosti Sela na Krasu, Martin Švajgelj. ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA iz Štandreža prireja marijansko procesijo z lučkami v nedeljo, 12. februarja, ob 19. uri. 0 Mali oglasi GOZDNA DRVA prodajam; tel. G481-B9G2B8. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Maria Dalce-ro vd. Mersecchi iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V JAMLJAH: 13.00, Milena Gergolet vd. Soban (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi. DANES V TRŽIČU: 10.50, Claudio Mar-tinelli iz bolnišnice na pokopališče. DANES V ŠTARANCANU: 11.50, Armando Brugnolo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. t Zapustila nas je Milena Gergolet vd. Soban stara 89 let Žalostno vest sporočata hčeri Adriana in Rosanna Pogreb bo danes, 27.1., ob 12.45 iz mrtvašnice civilne bolnišnice v Tržiču v župnijsko cerkev v Jamljah ob 13.00. Jamlje, 27. januarja 2012 586 Četrtek, 26. januarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Trener Galderisi o kaosu pri Triestini »Jaz ostajam v Trstu, igralci pa lahko odidejo« MICHELE DI MAURO Potrebovali bi podjetnike kot je družina Kocman »Kar se je zgodilo pri Triestini, je res žalostno. Krivi smo tudi sami Trža-čani, saj smo Fantinelu prehitro obrnili hrbet. Potem kojeTriestina izpadla iz B-li- ge in še pred tem, so ga nekateri zmerjali (Furlan itd.) in ga napadali. Fantinel, ki je na začetku zgledno krmaril klub, se je naveličal in prodal društvo prvemu, ki je bil pripravljen ga odkupiti. Prodal sicer ga še ni, ker mu Sergio Aletti dolguje kar 2,7 milijona evra. Aletti nas je popolnoma izigral in prevaral. Obljubljal je A-ligo, nova igrišča in zlato prihodnost, pahnil pa nas je v greznico. Neverjetno, kako smo bili naivni. Kako smo lahko verjeli temu človeku? Bilo je zelo enostavno. Takrat bi morali zgolj natipkati Alettijevo ime na google ali youtube in prišlo bi na dan, kje vse je bil Aletti obsojen in koliko klubov je že pahnil v stečaj. Na led smo šli že s prejšnjim predsednikom Flavianom Tonellottom, ki pa je bil v primerjavi z Alettijem pravi gospod. Od tega pa se očitno nismo nič naučili,« se je hudoval nekdanji športni vodja Zarje Gaje »čarovnik« Michele Di Mauro, ki še vedno sodeluje pri mladinskem sektorju Triestine. Kakšna je zdajšnja situacija v klubu? »Katastrofalna. Kljub stečaju, pa mi gremo naprej. Vsaj dokler nam bo to omogočil komisar. Telefone so nam zaradi neplačanih računov že zdavnaj izklopili. Komisar bo sproti preverjal, ali je v klubskih blagajnah še kaj denarja. V kratkem naj bi prejeli nekaj svežega kapitala (okrog 250 tisoč evrov), ki nam ga je dolžna državna nogometna zveza Lega Pro. To so drobtinice. Do 14. februarja, ko zapade trimesečni rok zveze za plačilo nogometašev, bi morali zbrati okrog 700 tisoč evrov, kar bo skoraj nemogoče. Drugače nas bo zveza kaznovala z odvzemom treh točk na lestvici. Uslužbenci Triestine so brez plač štiri mesece, sodelavci, ki prejmejo povračilo stroškov, pa pet mesecev. Navijači so celo začeli zbirati prispevke za nogometaše: posamezniki spijo pri prijateljih. Za telefonske kartice prosijo denar starše. V tem kriznem trenutku ni niti pošteno prositi za pomoč javne ustanove, saj po me- stu zapirajo tovarne in podjetja,« je ugotavljal Di Mauro. Koliko denarja bo potrebovala Triestina, da kolikor toliko zgledno konča letošnjo sezono? Potrebovali bi med 400 in 500 tisoč evrov. S tem denarjem pa ne bi uspeli izplačati igralcev. Obstaja torej konkretna možnost, da bodo nogometaši zapustili po-tapljajočo barko? Zelo možno, kar je po eni strani tudi samoumevno, saj se nogometaši preživljajo z nogometom. Če bodo odšli, nihče jim ne bo nič očital. Pohvaliti jih moramo, ker so zdržali vse do zdaj. Podobno tudi trener Galderisi. Iz tedna v teden bo životaril tudi mladinski sektor. Denarja za gorivo za kombije ni. Pokrovitelji so postali starši, ki dejansko samo-prispevajo za svoje otroke. Brez njih bi se že zdavnaj odpovedali mladinskim ligam. Zame je to zelo ponižujoče. Kot pravi tržaška fraza pa, »Noi no molemo« (ne bomo popustili). Kakšni so možni scenariji za prihodnjo sezono? Vse bo odvisno od tega, ali bomo uspeli obdržati ligo. Poklicni nogometaši imajo pri zvezi sklad za izjemne primere. Denar ponavadi izplačujejo v roku nekaj let. Eno sezono brez plače si lahko privoščita le Godeas in Allegretti, mogoče še Princivalli. Drugi ne. V prihodnji sezoni - če se ne motim - tako imenovani »lodo Petrucci«, ki je bil rešilna bilka za marsikateri klub, za nas ne pride v poštev. Velja zgolj za klube A in B-lige. Če se dobro spomnite, je gradiška Itala bankrotirala v drugi poklicni diviziji in morala nadaljevati svojo pot v elitni ligi. Pa tudi za igranje v tej ligi je morala uprava kluba seči v žep in vnaprej plačati sto tisoč evrov. V prihodnji sezoni bomo mi najverjetneje igrali v D ali pa v elitni ligi. Po starem pravilniku bi lahko izpadli celo v 3. AL. Rešilo bi nas le, če bi kak predsednik, nogometni fanatik, odkupil Triestino pred koncem letošnje sezone in tako rešil poklicno ligo. To bi ga stalo najmanj 5 milijonov evrov, 2 bi dejansko izgubil za poravnavo dolgov. O kakem tržaškem kupcu ni ne duha ne sluha. Ni ga na vidiku. Illy je komaj prodal jadrnico. Šport ga očitno ne zanima. V navezo tržaških podjetnikov ne verjamem. Kdo bi ukazoval? Ali se bi vsi kregali kot petelini v kokošnja-ku? Raje ne. Očitno bo treba začeti znova in postaviti klubu trdne temelje. Srečen repenski Kras, ki je v družini Kocman našel velikega ljubitelja športa in uspešnega podjetnika. Pri Triestini bi potrebovali tako osebo. Jan Grgič Giuseppe Galderisi je besen na predsednika Alettija kroma Med tiste, ki se kljub stečaju Triestine, lahko ponosno in z dvignjeno glavo sprehodijo po cesti, sodi nedvomno trener 'Nanu' Galderisi. Tudi navijači so razumeli, da je njegova zasluga, če ekipa, kljub nevzdržni situaciji, deluje strnjeno in na igrišču vsakič poskuša igrati čim bolje. Trener je zadnje čase igralcem postal drugi oče, bil nekako valobran pred napadi predsednika, a tudi oseba, ki se je z Alettijem pogajala in mu predočila težave, s katerimi so se ubadali igralci. Galderisi je nastalo situacijo takole komentiral: »Seveda se stečaja kluba ne morem veseliti. Odkar sem v tem svetu, česa takega še nisem doživel. In verjemite mi, da sem videl že marsikaj. Nikoli si ne bi mislil, da lahko nekomu uspe, kar je uspelo Alettiju. Mislim, da smo se dotaknili dna tako na profesionalni kot na človeški ravni.« Torej za vas ni težko odgovoriti na vprašanje, kdo vas je najbolj razočaral. Razočaral me je seveda Aletti. A razočaral kot človek. Kako nepremišljeno je obravnaval vsako zadevo. Medsebojne odnose je gojil brez vsakršnega spoštovanja. Spoštoval ni nikogar, ne s človeškega ne s katerega- koli drugega vidika. Spoštoval ni mene, igralcev, društva, mesta, navijačev. Odkrito povedano, gre mi na bruhanje. Ves čas je trdil, da ni nobenih problemov In dovolil si je celo, preko medijev, kritizirati ekipo, ko smo doživeli poraz. On je medtem obljubljal marsikaj, ne da bi izpolnil ene same obljube. Razsojal je o ljudeh, ki so se trudili in pljuvale kri, čeprav so delali v nemogočih razmerah, on pa se je iz njih mirno norčeval. Morda bo zdaj ekipa stopila na igrišče nekoliko bolj umirjena? Ni tako. Danes (včeraj, op.p.) se nam je predstavil stečajni upravitelj Turazza, ki bo zdaj naš sogovornik. V bistvu pa se nam je le predstavil, o podrobnostih bomo govorili v naslednjih dneh. Zgrešeno bi bilo misliti, da bodo igralci bolj sproščeni in ne bodo mislili na težave, saj je težav še na pretek. Nobene nismo rešili s stečajem. Katera je vaša prihodnost? Boste ostali? Kaj pa igralci? Jaz sem že nekaj časa v bojnem stanju in takšen bom do konca sezone. Ostajam v Trstu. To dolgujem tistim, ki so Triestini še zvesti kljub vsem težavam in problemom, ki so pestile in še pestijo društvo. Seveda pa igralci lahko svobodno odidejo, če si to želijo. A se morajo prej pogovoriti s stečajnim upraviteljem, ki bo seveda gledal bolj na ekonomsko plat prestopov, kot pa da bi ugodil osebnim zahtevam in željam igralcev. Za nedeljo pa je vsekakor cilj poslati na igrišče najboljšo in po možnosti konkurenčno ekipo. Se vam ne zdi, da se je nogometni svet precej spremenil in da imajo zdaj veliko več prostora sumljive osebe? Nedvomno. Nogomet, v katerem sem odraščal, je bil popolnoma različen od tega. Včasih je bilo ogromno gentlemanov, večkrat je zadostoval stisk roke in pogajanj je bilo konec. Morali bi biti precej bolj pozorni na to, komu omogočijo vstopiti v svet nogometa. Tudi nogometna zveza in zveza klubov bi morale na te zadeve paziti, da bi se izognili temu, kar se je dogodilo v Trstu. Preveč je špekulantov, ki jim je nogomet deveta briga in so je v resnici edini cilj nečedni posli. (I.F.) nogomet Milan prepričljivo boljši od Lazia MILAN - Milan je zadnji polfinalist državnega pokala. Na stadionu Meazza je s 3:1 (2:1) premagal Lazio lo-čniškega trenerja Edija Reje. Strelci: Cis-se (L) v 5., Robinho v 15., Seedorf v 18. in Ibrahimovič v 84. min. V polfinalu se bo Milan pomeril z Juventusom. Mania polfinalist MODENA - Števerjanski odboj-kar Loris Mania se je s svojo Modeno uvrstil v polfinale državnega pokala. V četrtfinalu je namreč Modena s 3:1 (35:33, 25:21, 25:27, 25:17) premagala Monzo, ki je Loriosvo ekipe tri dni prej gladko odpravila v ligaškem tekmovanju. V polfinalu se bo Modena pomerila z Macerato, ki je s 3:0 odpravila Romo. Vibo Valentia Mateja Černica (3 točke) je z gladkim 3:0 (25:15, 25:16, 25:20) klonil pred prvakom Trentom. Četrti polfinalist je Belluno. S 3:1 je v gosteh nepričakovano premagal Cuneo. AFRIŠKI POKAL - Izidi, 2. krog, skupina B: Slonokoščena obala - Burkina Faso 2:0 (1:0), Sudan -Angola 2:2 (1:1), lestvica: Slonokoščena obala 6, Angola 4, Sudan 1, Burkina Faso 0. EL CLASICO - Barcelona je na povratni tekmi četrtfinala španskega pokala na stadionu Camp Nou igrala neodločeno 2:2 (2:0) z večnimi tekmeci iz Madrida, skupno pa so po zmagi 2:1 prejšnji teden v gosteh v polfinale napredovali Katalonci. Andres Iniesta in Alexis Sanchez sta se poškodovala. NA LEDU - Rusa Tatjana Volo-sožar in Maksim Trankov sta na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Sheffieldu osvojila zlato kolajno med športnimi pari. EVROLIGA - Izidi 2. kroga drugega dela, skupina E: Galatasa-ray - Olympiacos 78:77 (Jaka Lako-vič: 34 minut, 16 točk, 3 skoki, 3 podaje za Galatasaray), skupina H: Maccabi - Barcelona 57:71 (Erazem Lorbek: 29 minut, 18 točk, 4 skoki, podaja za Barcelono). DERBI - V ligi NBA je Beno Udrih (Milwuakee) v derbiju Slovencev s 105:99 premagal Gorana Dra-giča (Houston). Za domače je Dragič v 25 minutah dosegel štiri točke, pet skokov, štiri podaje, ukradeno žogo ob treh izgubljenih, medtem ko je Udrih za zmagovalno moštvo v 15 minutah prispeval šest točk, sedem podaj, skok in ukradeno žogo. tenis - Prvenstvo Avstralije Nadal za Federerja še vedno uganka MELBOURNE - Na odprtem teniškem prvenstvu Avstralije se je polfinalni dvoboj dvobojev med Rafaelom Nadalom in Rogerjem Federerjem končal z zmago Španca s 6:7 (5), 6:2, 7:6 (5), 6:4. Nadal Švicarju Federerju še vedno predstavlja precej veliko uganko. V njunih 27 dvobojih je Nadal slavil 18-krat, na turnirjih za grand slam pa sta se srečala desetkrat, osemkrat pa je bil boljši Nadal. Tolikokrat sta se na najpomembnejših turnirjih srečali tudi teniški legendi Ivan Lendl in John McEnroe. Nadal bo za svoj drugi naslov v Melbournu, kjer je zmagal leta 2009, igral proti zmagovalcu današnjega dvoboja med branilcem naslova in prvim igralcem sveta Dokovičem ter Mur-rayjem, ki je se je prebil v zadnja dva finala v Melbournu. Med ženskami pa sta znani obe finalistki pri posameznicah. V jutrišnjem finalu se bosta pomerili Belorusinja Viktorija Azarenka in Rusinja Marija Šarapova. V prvem polfinalnem obračunu je Azarenka z izidom 6:4, 1:6, 6:3 ugnala branilko naslova, Belgijko Kim Clijsters in si priigrala svoj prvi finale na turnirjih velike četverice. Nekdanja zmagovalka turnirja iz leta 2008 Rusinja Šarapova, četrta nosilka, pa je premagala Čehinjo Petro Kvitovo, drugo nosilko, z izidom 6:2, 3:6, 6:4. Dvoboj je bil ponovitev lanskega finalnega obračuna v Wimbledonu, ki ga je dobila češka igralka. »Zelo veliko mi pomeni, da sem se znova po vseh težavah s poškodbami lahko vrnila v finale turnirja za grand slam. Na tej stopnji igre sem nekoč že bila. Res sem si zelo želela te zmage, sploh ko na drugi strani stoji igralka, ki je v zadnjem času pokazala zelo veliko pokazala,« je dejala Šarapova. rokomet - Moško EP Zorman: »5. mesto kot zlata kolajna« Proti Makedoniji danes ob 15.15 za London 2012 NOVI SAD - Slovenska moška rokometna reprezentanca si je pred odhodom na evropsko prvenstvo v Srbiji zastavila relativno visoka cilja, po primarni uvrstitvi v drugi del tekmovanja pa se bo danes v sloviti beograjski Areni pomerila za peto mesto. Na nasprotni strani ji bo stala Makedonija, tekma pa se bo začela ob 15.15.Izbranci slovenskega selektorja Borisa Deniča na tem dvoboju ne bodo le skušali izenačiti druge najboljše uvrstitve na dosedanjih zaključnih turnirjih na stari celini (na evropskem prvenstvu v Sloveniji leta 2004 so bili drugi, na Hrvaškem leta 2000 pa peti), v igri je veliko več - nastop na aprilskih kvalifikacijah za poletne olimpijske igre v Londonu. »V zadnjem krogu drugega dela je bila sreča na naši strani, a menim, da smo si jo tudi zaslužili. Pred tekmo z Makedonci ne bom veliko filozofiral, naš cilj je jasen. Želimo zmagati. Ta tekma nam veliko prinaša, za nas bo peto mesto kot zlata kolajna,» je dejal Uroš Zorman, ki je s 5,7 podaje na tekmo najboljši v tej prvini, medtem ko je Dragan Gajič, sicer drugi strelec evropskega prvenstva (v povprečju dosega 7,3 gola na tekmo), dodal: «Menim, da smo kakovostnejši od Makedoncev. To bo dvoboj zelo srčnih ekip. Makedonci in mi smo največje presenečenje tega turnirja. SMUČANJE - Danes bo v St. Moritzu ženska superkom-binacija, ki se bo začela s smukom ob 10.30. OPERACIJA - Hrvaško šampionko Blanko Vlašič, dvakratno svetovno prvakinjo v skoku v višino, konec januarja čaka operacija Ahilove tetive na kliniki v Goteborgu. / ŠPORT Petek, 27. januarja 2012 19 košarka - Jadran Qubik jutri doma Proti Coneglianu mora biti želja spet prava Mlade nasprotnike krasi agresivnost - V popolni postavi - Začetek ob 20.30 Daniel Batich V četrtem krogu povratnega dela državne C-divizije bo Jadran Qubik Caf-fe po porazu v Krminu sprejel v goste Conegliano, ki se poteguje za obstanek v ligi. Srečanje bo jutri ob 20.30 na Op-činah na igrišču Polisportive, sodnika bosta De Tata iz Pordenona in Degano iz Červinjana. Jadranovci še naprej vodijo na lestvici z 28 točkami, gostje iz Veneta pa so jih doslej zbrali 12 in v prejšnjem krogu so bili prosti. Gre za zelo mlado ekipo, katere nosilci so na zunanjih položajih play-makerja Mattiel-lo in Dal Pos, krila Cinganotto, Crosa-to in Piol ter center Stefani. Aduta moštva sta svežina in agresivnost, s katerima so že presenetili marsikaterega nasprotnika. Nazadnje so zmagali dvakrat zapored, kar pomeni, da so v dobri formi. Na prvi tekmi je Jadran v gosteh zmagal ne brez težav s 54:59. Vatovčevi varovanci bi morali jutri nastopiti v popolni postavi in vrhunsko motivirani, da popravijo vtis z zadnjih slabših nastopov in pred domačo publiko spet pokažejo svoje najlepše lice. PROMOCIJSKA LIGA NA TRŽAŠKEM Vodilnemu so se kroma deželna c-liga - Jutri Bor - Ardita Derbi kroga bo na 1. maju V deželni C-ligi bo osrednji dvoboj nedvomno jutri ob 18.30 na Stadionu 1. maja, kjer se bosta spoprijela Bor Radenska (26) in Ardita (24). Pravico na tekmi bosta delila Vi-demčana DAgostino in Sabbadini. Goričani so po slabšem začetku prvenstva najeli krilnega centra Dali-borja Petroviča (z izkušnjami tudi v evroligi!) in organizatorja igre Marka Marcetiča (dolgo let v prvi slovenski ligi), ki sta se pridružila še tretjemu Novogoričanu, centru Mateju Delpi-nu. Z njimi se je že tako solidna postava (ostrostrelec Luppino, obrambni steber Musulin, zimzeleni Gandolfi, mlada Basile in Zuliani) prelevila v prvega favorita za napredovanje. Po-povičeve fante čaka torej pravi zrelostni izpit po nerodnem porazu proti pepelki Geattiju. Zaradi gripe je deset dni miroval Alan Burni, ki bo predvidoma treniral nocoj in ga bo jutri trener uvrstil v dvanajsterico. V sredo so Svetoivančani igrali koristno trening tekmo proti Servolani. Breg bo ob 20.45 (sodnika Fa-bris iz Moša in Valentina Marusig iz Tržiča) nastopil v gosteh proti Cervignanu (12). Tekmec se bori za miren obstanek in se je pozimi okrepil z ostrostrelcem Maranom. Poleg njega so vodilni možje v ekipi šuter Coco (ex Jadran), play-maker Rossmann, branilec Mian in krilni center Di Just. Gostovanje skriva pasti, čeprav so Brežani izraziti favoriti in sploh želijo podaljšati niz uspehov, da bi obdržali vodstvo na lestvici. Krašovčevi varovanci so se na dvoboj pripravili po običajnem vadbenem ritmu in bi se morali na pot podati kompletni. Kontovel (8) bo v četrtem krogu povratnega dela D-lige jutri ob 18. uri (sodnika Goričana Rizzi in Ti-cozzi) pri Briščikih meril moči z nasprotnikom iz Gradeža, ki ima štiri točke več v skupnem seštevku. Gostje so nedvomno dosegljivi, vendar Brumnova četa mora - potem ko je preteklo soboto le prebila led - še izboljšati storilnost v primerjavi z zadnjimi nastopi. Zaradi izključitve v prejšnjem krogu je Andrej Šušteršič dobil eno tekmo prepovedi igranja. Trener Juventine odstopil? »Ne!« Spletna stran urednika Oscarja Radovicha calciofvg.it je poročala, da je trener Juventine Giovanni Tomizza ponudil odstop, klub pa tega ni sprejel in ga je potrdil na klopi. »To prvič slišim, ne vem od kod te informacije. Tomizza ni odstopil, čeprav rezultati niso najboljši,« sta potrdila predsednik štandreškega kluba Marco Kerpan in športni vodja Gino Vin-ti. Vest je zanikal tudi sam trener Tomizza. (jng) Kaznovana po dva nogometaša Vesne in Brega Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je za en krog kaznovala dva nogometaša Vesne, dva Brega ter po enega od Juventine in Primorca. Zaradi četrtega rumenega kartona bosta na nedeljski domači tekmi Vesne proti Trieste Calciu prisilno mirovala Nicola Pin in Mauro Mercan-del. Juventina, ki bo igrala v Štandrežu proti Ponziani, pa bo brez Nicole Trangonija. V 1. AL je en krog prepovedi igranja prejel Primorčev nogometaš Nasser Mbaye, v 2. AL pa Bregova igralca Davide Belladonna in Denis Daris. Breg bo moral obenem zvezi plačati denarno kazen 50 evrov, ker niso, kot piše v pravilniku, javili silam javnega reda urnika tekme. Pri mladincih bo en krog kazni prestal igralec Vesne Andrea Bonetta. košarka Brežani solidni proti Codroipu DRŽAVNI UNDER 17 Breg - Codroipese Blu Energy 35:62 (8:16; 20:32; 30:58) Breg: Regent 2 (2:2), Peric 5, Ko-janec 6, Sardoč 4, Matarrese, Semen 4, Coretti 2, Milič, Kocijančič 6, Gre-gari 2, Gruden 2, Bachi 3 (1:2). PON: nihče. 3 točke: Peric. Bregovi košarkarji so kljub porazu proti drugouvrščeni postavi iz Codroipa, tokrat prikazali solidnejšo predstavo, predvsem v prvih dveh četrtinah, ko so bili povsem enakovredni bolj postavnim in bolj izkušenim nasprotnikom. Brumnovi varovanci so prepričljivo zaigrali predvsem v obrambi, na dlani pa je, da so v napadu zapravili nekaj ugodnih priložnosti, kar bi nasprotnikom bržkone lahko povzročilo dodatne težave. Storilnost brežanov je v drugem delu tekme nekoliko vpadla, tako da je furlansko moštvo predvsem v tretji četrtini nanizalo izdatnejšo razliko v koših, vendar ne gre pozabiti, da so naši predstavniki v prvi tekmi proti istemu nasprotniku doživeli pravi polom, tokrat pa so igrali bolj prepričljivo. Ob normalizacij učinkovitosti v napadu je pričakovati, da bodo Bregovi košarkarji odigrali veliko bolj zadovoljiv in soliden povratni del prvenstva. UNDER 13 Kontovel - Barcolana 72:30 (11:8, 14:6, 19:10, 18:6) Kontovel: Perčič 10, Malalan 5, Kafol 4, Merku 4, Emili 12, Tavčar, Jankovič 14, Matteo 4, Furlan 2, Hu-su, Smotlak 6. SON: 14. PON: nihče. Kontovel ni igral v popolni postavi. Kljub temu, pa so varovanci trenerja Maria Gerjeviča premočno premagali Barcolano, ki ni bila kos plavim. Kontovelci so bili boljši v vseh elementih igre. Trener je pohvalil vse svoje varovance, ki so se potrudili in dali vse od sebe. Prejšnji teden so igralci Konto-vela visoko izgubili proti Interclubu (124:14), ki združuje visoke igralce z večjim košarkarskim znanjem. prej do novice www.primorski.eu1 žilavo upirali Bor Nova Ljubljanska banka - Virtus 58:76 (21:18, 33:36, 41:59) BOR: De Luisa, Pertot 17, Manta 3, Bassi 6, Giulio Liccari 11, Gallocchio 6, Mase 5, Pastor 2, Marco Liccari 8, trener Lucio Martini. Vodilnemu Virtusu, ki uvršča igralce z izkušnjami tudi v višjih ligah, so se mladi borovci žilavo upirali. Dve četrtini so bili povsem enakovredni po zaslugi dobre skupinske igre bodisi v obrambi bodisi v napadu. V drugem polčasu pa so se vendarle okoristili gostje. Nastop domačih je pogojevala tudi poškodba gležnja, ki jo je utrpel prvi Borov strelec Gallocchio, kar je še malce olajšalo nalogo nasprotnikom. Vrstni red: Salesiani Don Bosco, Virtus TS in Intermuggia 12, CUS Trieste 8, Sokol, Libertas TS, Barcolana, Bor Nova Ljubljanska banka 6, Firest 4, Santos 2, Skycrapers 0. Prihodnji krog: Danes ob 21.15 v Nabrežini: Sokol - Firest. Jutri ob 19.00v Miljah, Pacco: Intermuggia - Barcolana šah - Ob robu zamejskega prvenstva »Stari mački« o mladih Lakovič: Še nikoli nisem videl toliko mladih - Oblak: Iz leta v leto so boljši - Jelinčič: Pri nekaterih je opazen talent V svetu šaha prebiva vedno večje število mladih in otrok. To je bilo tudi videti na zamejskem prvenstvu, ki je bilo prejšnjo soboto, saj si lahko med petdesetimi udeleženci preštel odrasle osebe na prstih dveh rok. Naj spomnimo, da je med ženskami slavila komaj 11-letna Lejla Ju-retič z Devinščine, ki se je udeležila tudi državnih prvenstev. Šah postaja vse bolj popularen šport med mladimi. Je pa tudi nivo kvaliteten? Kaj o novincih mislijo stari mački? Na to vprašanje so nam odgovorili šahisti, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo že vrsto let. Petkratni zamejski prvak in eden najboljših šahistov vseh časov, Goričan Pino Lakovič, ne pomni, kdaj prej je bilo na prvenstvu toliko mladih. »Dandanes so mladi na turnirjih res številni, še posebno, če pomislim na turnirje in prvenstva nekoč, ko so igrali samo stari, med njimi pa si lahko videl kakšnega mladeniča. Sedaj pa je ravno obratno. Profesor Oblak je zbrak kar veliko novih šahistov,« je dejal Lakovič, ki je leta 1958 nastopil na šahovski olimpijadi v Munchnu. O nivoju znanja mladih ni mogel odgovoriti, češ da nima veliko stikov z njimi. »Premalo mladih poznam, z njimi pridem v stik slučajno, na nekaterih turnirjih. Vsekakor je nivo zelo različen od otroka do otroka. So tisti, ki igrajo kot začetniki, drugi pa šah že dobro obvladajo,« je zaključil. Na drugo mesto se je na sobotnem turnirju uvrstil Mitja Oblak, sin profe- Od leve, mala Lejla Juretič, najboljša med ženskami, drugo uvrščeni Mitja Oblak, prvak Pino Lakovič in tretje uvrščeni Dušan Jelinčič slosport.org sorja Oblaka, ki je veliko vložil in še vlaga v mladinski šah. Mitja je na zamejskem prvenstvu igral proti vsaj štirim zelo perspektivnim mladim. »Danes imamo celo generacijo otrok, ki se je na prvenstvu uvrstila zelo dobro. So perspektivni in res dobri, glede na to, da so tako mladi (najmanjši so na prvenstvu bili stari šele 7let, op.a.).« Mitja meni, da se iz leta v leto bistveno izboljšujejo. Novinar in pisatelj Dušan Jelinčič je med drugim tudi priznan šahist. Na letošnjem zamejskem prvenstvu je zasedel 3. mesto, z enakim številom točk drugo uvrščenega. Na mlade gleda z optimizmom. »Pri mladih vidim stalen napredek, pri ne- katerih vidim talent. Iz leta v leto so boljši, študirajo igranje šaha na računalniku.« Pri drugih športih so lahko otroci uspešni nekaj let, potem pa se velikokrat izgubijo. Jelinčič pa meni, da se v šahu nihče ne izgubi po poti, nadarjenost in pridnost ostaneta. Andreja Farneti 20 Petek' 27' januarJa 2012 ŠPORT odbojka - Z Ivanom Peterlinom o Slogi Tabor po prvem delu B2-lige »To ekipo imajo zdaj vsi za svojo« Vasilij Kante (desno), standardni korektor ekipe, je v prvem delu dosegel 204 točke kroma Prof. Ivan Peterlin, z dušo in telesom predan Slogi, na vseh domačih tekmah B2-lige spremlja Slogo Tabor Tele-vita s klopi kot trenerjev pomočnik. O ekipi, ki je v dobršni meri njegova »kreatura« in jo je v letih, kot trener ali odbornik, dograjeval, ve seveda vse. Prof. Peterlin, pred pričetkom sezone bi se verjetno zelo veselili, če bi napovedali, da boste imeli po prvem delu 18 točk. Ste tudi zdaj zadovoljni s tem izkupičkom? Ne z eno, ampak z obema rokama bi pred pričetkom sezone podpisal za tak rezultat. Kot so se stvari odvijale pa mi je skoraj žal, da nismo iztržili še kakšno točko več, saj se je pokazalo, da je bilo to v našem dometu. Malo zaradi nerodnosti, malo zaradi neizkušenosti, malo zaradi premajhne zaverovanosti v svoje moči, v zadnjem delu, od decembra dalje, pa tudi zaradi serije poškodb, nam to ni uspelo. Če vsekakor potegnemo črto pod prvim delom prvenstva, mislim, da smo lahko zadovoljni. Ambrož Peterlin, vaš sin in ka-petan ekipe, je na torkovi podelitvi Naših oskarjev primerjal letošnji nastop v B2-ligi s ponesrečenim izpred dveh let z naslednjimi besedami: letos nas je lepo gledat in tudi rezultati so boljši! Mislim, da ima Ambrož prav. Tisto sezono smo zelo slabo pripravili. Nismo prepričali javnosti, še manj pa nas samih, da so bile poteze, ki smo jih takrat povlekli, prava rešitev za boljše rezultate. Brž ko se je začelo zatikati ni bilo prave reakcije, ne z naše strani ne s strani gledalcev. Letošnja sezona je čisto drugačna. To je naša ekipa in jo tudi vsi imamo za našo. Kar se ne da doseči s tehniko in ne vem kakšnimi močmi, dosežemo z dobro voljo. To velja bodisi za odbornike, ki so angažirani praktično vsak dan, bodisi za zelo dobro usklajeno strokovno vodstvo. Pri tem moram omeniti, nekaj česar doslej nismo obešali na veliki zvon, namreč to, da je trener za kondicijo Oliver Batagelj vključen v naš pogon dosti bolj kot prej in je zdaj sestavni del strokovnega vodstva. Velika pridobitev je tudi Luca Mi-locco, osebni prijatelj našega trenerja Lucia Battistija. On ni sicer vedno z nami, ker je sam zelo zaseden, ampak avtonomno hodi na tekme naših nasprotnikov, jih posname in pripravi o njih izjemno dobro analizo, skoraj rentgenski pregled, da lahko naš trener ob petkih razdeli med fanti cel zapis o nasprotnikih. Tudi s tega vidika smo naredili velik korak naprej. To so velike injekcije pomoči in tudi Milocco je k nam pristopil iz čistega prijateljstva, ker čuti, da je to kar delamo nekaj našega. To je to, kar mislim, je hotel povedati tudi Ambrož. Vsi igralci, brez izjeme, so letos napredovali, toda zdi se, da sta prava dodana vrednost predvsem David Cettolo in Vasilij Kante. Prvega pred dvema letoma sploh ni bilo v ekipi, drugi je imel zanemarljivo vlogo, z njima pa je zdaj napad Sloga Tabor najbrž eden najmočnejših v ligi. Res je. Ta vzpon pa nas ne sme presenetiti. Gre za mlada igralca, eden je rojen leta 1990, drugi leta 1988. Za moške so to, odbojkarsko gledano, še zelo mlada leta. Predvsem Vasilij dozoreva počasneje. Je suh kot prekla, fizična struktura mu doslej ni dovoljevala, da bi se prej lotil dela z utežmi. Tu je zdaj vidna roka Batagelja. David, Vasilij in Ambrož so od junija lani hodili celo poletje redno trenirat k njemu v Novo Gorico - ko sta lahko, sta tja hodila tudi Matevž Peterlin in Danjel Slavec - , zato zdaj v petem setu skačejo enako visoko kot v prvem in njihova zagnanost je poplačana. Res, vsi so napredovali, tudi Vanja Veljak je pred dvema letoma tekme v bistvu le gledal. Je pa pri vseh opaziti še veliko pomanjkljivosti, hkrati pa tudi veliko možnosti, da se še izboljšajo. Gregor Jerončič. Zgleden športnik, nedvomno odličen odbojkar, toda gledalci morda od njega pričakujejo kaj več. Ja, tudi s to tezo se strinjam, toda zadevo je potrebno razčleniti. On pomeni za ekipo veliko moralno zaslombo. V težkih trenutkih se vedno lahko zatečeš k njemu. Vedno pove kaj pametnega, nikoli ni banalen, njegovi nasveti so vedno očetovski in dobronamerni. Pri nastavljanju bloka smo taktično zelo napredovali in mislim, da je to tudi njegova zasluga. Res je, tudi sam sem pričakoval, da bo Gregor na tekmah dosegal več točk, toda žal naš sprejem ni na takšni ravni, da bi lahko igrali ne vem kakšne kombinacije. V tem smo strašno deficitarni. Sicer pa Je-rončič res ne tolče bomb, vedno pa doseže točko. Zal ga v napadu premalo izkoristimo, tudi zato, ker je Veljak še premalo izkušen, da bi si upal podat centru žogo, če je ta, kot se večkrat zgodi, preveč oddaljena od mreže. V napadu s centra in v napadu iz cone šest imamo največ še neizkoriščenega potenciala. Kar zadeva Jerončiča smo tudi razmišljali o tem, da bi igral kot tolkač. Čeprav je center, ima boljši sprejem kot marsikateri naš drug igralec, vendar smo na koncu sklenili, da ogrodja ekipe ne bomo zrevolucionirali. Ni pa izključeno, da bi lahko igral on tudi v drugačni vlogi, če bi se pokazalo, da je to potrebno. Obžalujete, da vam ni uspelo privabiti v ekipo še enega močnega igralca kot ste napovedovali pred pričetkom sezone? Zagotovo nam manjka »bomber-sprejemalec«. Naša odeja je zmeraj prekratka. Če Ambrož podaja, nam zmanjkata obramba in sprejem, ki je že tako pomanjkljiv. Kot se odvijajo stvari pa o obžalovanju ne moremo govoriti. Tudi zato ne, ker smo že od vsega začetka hoteli dati priložnost svojim mla- dim igralcem. David, Vasilij in Vanja morajo igrati. Beseda o Luciu Battistiju. Tudi on prvič trenira v državni B-ligi. Gotovo je preskromen. Je amater, ker pač dela v šoli, toda je po odnosu profesionalec od vrha zadnjega lasu do nohtov na nogi. On živi za ekipo in da vedno od sebe vse. V telovadnico prvi pride in zadnji odide. Za nas je velika pridobitev. Zame je tudi eden največjih trenerskih potencialov tu pri nas. Povratni del: trd boj za obstanek ali »eksplozija« ekipe in njena dokončna uveljavitev? Kako rad bi odgovoril z drugim delom vprašanja. Pa ne morem. Mislim, da bo šlo za trd boj. Kaj nas čaka, bo pokazala že nedeljska tekma proti Bibio-neju. Nasprotniki v ligi me skrbijo. To so izkušene ekipe na dizelski pogon. Gotovo niso imeli tako dobrih poletnih priprav kot mi, zdaj pa se izboljšujejo iz tekme v tekmo. Bojim se, da nihče ne bo popustil. Vsi želijo ostati v ligi. Zelo bi si želel, da bi kmalu zlezli na zeleno vejo, bojim pa se, da ne bo tako. Na to smo tudi pripravljeni. Ni problemov. A. Koren 7 V prvem delu prvenstva (13 tekem) je Sloga Tabor Televita kar sedemkrat odigrala »tie-break«, osvojila pa je le dva. Zaradi tega je skupaj s Castelfrancom ekipa z največ odigranimi seti (56). S 3:0 je zmagala dvakrat, s 3:1 pa enkrat. Le enkrat je tudi izgubila brez dobljenega seta, kar je za novinca vsekakor pomenljiv dosežek. Poraza s 3:1 sta bila dva. Top scorerji Vasilij Kante 204, Ambrož Peterlin 149, David Cettolo 119, Gregor Jerončič in Danjel Slavec 96, Andrea Va-tovac 66, Nicola Cernuta 30, Vanja Veljak 29, Max Nigido 13, Matevž Peterlin in Nicholas Privileggi 0. Vrstni red B2-lige Sarmeola in Prata 33, Padova 27, Mestre 24, Montebelluna 21, Argenta-rio in Bibione 20, Sisley 19, Sloga Tabor Televita in Castelfranco 18, Trentino 16, Loreggia 11, Paese 7, Chioggia 6. odbojka Nov poraz Brežank v 1. diviziji Breg - Evs/Altura 1:3 (19:25, 20:25, 26:24, 23:25) Breg: Kalin, Zeriali, Preprost, Ste-pančič, Zobec, Giorgi, Grgič, Pertot, Brankovic, Pettirosso (L). Trener: Mi-kica Desimirovic Brežanke so mladim nasprotnicam prepustile vse tri točke, čeprav je bila tekma zelo izenačena. Domačinke, ki so spet morale igrati s spremenjeno postavo, so v primerjavi z zadnjo tekmo zaigrale boljše, v odločilnih trenutkih pa so naredile kako napako preveč. Tako je bilo tudi v zadnjem setu pri rezultatu 23:23, kar jih je stalo osvojitve vsaj točke. Na splošno se pozna, da letos vzdušje v ekipi ni najboljše, tako da je večkrat pogrešati tudi pravo ekipno igro. V naslednjih tednih se bodo Brežanke pomerile s tremi najboljšimi ekipami v prvenstvu, nato pa bodo morale začeti osvajati točke v boju za obstanek, saj jim bo sicer trda predla. (T.G.) UNDER13 Kontovel - Sokol 3:0 (25:5, 25:10, 25:10) Kontovel: Bortolini, Corazza, Gregorich, Hriaz, Larconelli, Monfreda, Puntini, Solazzo, Stanissa, Torcello, Ukmar, Zetti. Trenerka: Sandra Vitez Sokol: Corsi, Cusma, Ferfoglia, Kobal, K. in S. Krevatin, Piapan, Smot-lak, Vascotto, Venudo., Zuliani. Trenerka: Lajris Zerjal Prvi derbi med Kontovelkami in sokolovkami so gladko osvojile domačinke. Kontovelke so igrale urejeno, poznalo pa se je, da imajo v primerjavi s sokolovkami več igralskih izkušenj, tako da je bilo srečanje enosmerno. (T.G.) Breg - Azzurra 2:1 (19:25, 25:15, 25:18) Breg: Camassa, Cattaruzza, Brai-co, Debernardi, Jez, Medizza, Meneg-hetti, Muiesan, Olenik, Paoli, Zobin. Trenerka: Daniela Zeriali Mlade Brežanke so končno slavile prvo zmago. Azzurra je bila sicer šibkejša od prejšnjih nasprotnikov, same domačinke pa so tokrat zaigrale veliko bolj požrtvovalno in samozavestno. Dobro so sprejemale, tako da so lepo gradile igro in večkrat uspešno napadale. (T.G.) prej do novice} www.primorski.eu1 _ Moja domača žival »Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgoli, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu ali na elektronski naslov tiskarna@pri-morski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali. H Obvestila ^■ ŠD KONTOVEL priredi redni letni občni zbor v ponedeljek, 30. januarja 2012 ob 20.30 v društvenih prostorih na Kontovelu. Dnevni red: 1. izvolitev predsednika občnega zbora; 2 predsedniško poročilo; 3. blagajniško poročilo; 4. poročila o delovanju; 5. razno. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 29. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije na tel. št.: 335-5476663 (Vanja). V nedeljo v Repnu proti Bibioneju Sloga Tabor Televita začenja v nedeljo v Repnu drugi del prvenstva. Battisti-jeve varovance, med katerimi še vedno ne bo poškodovanega Matevža Peterlina, čaka takoj pomembno srečanje v boju za obstanek. Gostili (ob 18. uri) bodo namreč sedmouvrščeni Bibione, ki je po novoletnem premoru še nepremagan, tako da je v zadnjem obdobju najprej dohitel, nato pa še prehitel našo ekipo, ki je prvi del sezone sklenila na desetem mestu, potem ko je bila na začetku nepričakovano v zgornjem delu lestvice. Slogaši so v uvodnem krogu letošnjega prvenstva Bibioneju odtrgali točko, takrat pa so nastopili brez Gregorja Jerončiča. Na domačih tleh morajo nujno ciljati na boljši izkupiček, pa čeprav so nasprotniki zelo dobri in izkušeni, saj ekipo sestavljajo odbojkarji, ki že dolgo let igrajo v B2- ali B1-ligi. Ambrož Peterlin in soigralci pa so prejšnji teden proti vodilni Sarmeoli potrdili, da lahko predvajajo res odlično odbojko, tako da morajo v nedeljo ciljati na uspeh. (T.G.) odbojka - Deželne lige Kdo iz Trsta? Tržaške ekipe v ženski C-ligi, med njimi Zalet, v zadnjem krogu prve faze v boju za ključno 4. mesto Zadnji krog (razen v ženski D-ligi) prve faze letošnjih deželnih prvenstev bo najbolj pomemben za združeno ekipo Zalet C, ki si mora možnost igranja dodatne tekme za uvrstitev v skupino za napredovanje še zagotoviti. Zaletovke bodo v Rep-nu gostile tretjeuvrščeni Vivil, ki je v zadnjem obdobju nekoliko popustil. Prejšnji teden je na primer točko prepustil skromnejši Reani. Naša ekipa mora nujno osvojiti tri točke, če hoče ne glede na ostale rezultate ohraniti 4. mesto na lestvici, kar bi jim omogočilo, da bi dodatno tekmo igrala proti slabšemu nasprotniku, predvsem pa pred domačo publiko. Ob neugodnem razpletu pa lahko zdrsne celo na šesto mesto, s čimer bi bila že obsojena na skupino za obstanek, saj je njena prednost pred Libertasom (enako število točk, a zmago manj) in S. Andrea (s točko manj) minimalna. Maverjeve varovanke so se na tekmo dobro pripravile, v torek so odigrale tudi prijateljsko tekmo proti prvi ekipi Kopra, jutri pa ciljajo na najboljši možen rezultat, v vsakem primeru pa ne nameravajo poceni prodati svoje kože. Tudi Libertas in S. Andrea sicer nimata lahke naloge. Oba bosta igrala pred domačim občinstvom, prvi bo gostil Talmassons, drugi pa Tarcento. Za ostale naše deželne ligaše tekme tega kroga s tekmovalnega vidika v glavnem niso zelo pomembne, večina pa bo igrala v gosteh. Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, ki si je že zagotovila dodatno srečanje za preboj v skupino najboljših, se bo v Trstu pomerila s prvouvrščenim Ferro Allu-miniom, ki je še neporažen. Peterlinovi slogaši bodo gostovali v Morteglianu in bodo skušali domačinom preprečiti, da jih na lestvici prehitijo ter tako potisnejo na zadnje mesto v skupini. Ostala naša dva moška C-ligaša pa bosta igrala na domačih tleh. Val Imsa Glass Global System se bo pomeril s San Vitom, ki bo skušal ohraniti tretje mesto (valovci so peti in imajo enajst točk manj od gostov). Olympia pa bo prvo fazo zaključila s srečanjem proti tržaškem Volley Clubu. V ženski D-ligi manjkajo do konca prve faze še štiri tekme, Zalet D pa čaka jutri povratna tekma proti mlademu Co-selliju, ki ga je v prvem delu presenetil. Zaletovke morajo tokrat igrati veliko boljše, če se hočejo izogniti novemu porazu, ki bi še poslabšal njihov položaj na lestvici in dodatno načel njihovo samozavest. V moški D-ligi bo Olympia U17 v nedeljo igrala proti drugouvrščeni Alturi. Če ji bo uspelo ohraniti vsaj peto mesto, tudi njo čaka dodatna tekma za uvrstitev v skupino za napredovanje. (T.G.) / RADIO IN TV SPORED Petek, 27. januarja 2012 21 ŽARIŠČE Cerkev, finance in verujoče ljudstvo Sergij Pahor_ Katoliški Cerkvi je papež Janez Pavel II. s svojo svetniško osebnostjo, ki je izžarevala globoko pri-čevalsko vero v Kristusa in optimizem v človeško sposobnost ustvariti svet sožitja in solidarnosti, prinesel s svojo izvolitvijo viden preporod in vlil nove moči. Toda že v zadnjih letih njegovega življenja je ta preporod začel izgubljati na zaletu. To se je zgodilo ne samo zato, ker je sodobnost podvržena kratkotrajnemu, skoraj modnemu navdušenju množic (spomnimo se vzhi-čenosti mladih na velikih, milijonskih zborovanjih), pač pa tudi zaradi postopnega oddaljevanja vernikov, čemur botruje upadanje osebne odgovornosti in zavzetosti ter kriza trajnih vrednot. To je bil morda fiziološki razvoj družbe skorajšnjega blagostanja nedavne preteklosti, toda temu je treba prišteti tudi vrsto pojavov, ki so močno načeli ugled Cerkve in mnogih njenih predstavnikov, ki za to nosijo tudi veliko odgovornost. V mislih imam v prvi vrsti pedofilijo, ki sicer nima opravka z neporočenostjo duhovnikov, ker je pojav med laiki še bolj prisoten, a je za posvečeno osebo povsem nedopusten, ker uničuje zaupanje vernikov in povzroča trajne travme med mladimi. Nesprejemljivo pa je, da je hierarhija to skušala zakriti s preprostim premeščanjem krivcev, kar je samo še povečalo število prizadetih. Zaprepadeno verno ljudstvo pa vsega tega ne more razumeti in še manj opravičiti, zato se mnogi oddaljujejo. Sam papež je med nedavnim obiskom v Nemčiji dejal, da popolnoma razume tiste, ki se zaradi teh škandalov oddaljujejo od Cerkve. Temu pa so se v zadnjih časih pridružile še afere finančne, oziroma gospodarske narave, ki so pretresle visoke cerkvene kroge od Maribora do Vatikana in morda še kje. Zadeva z mariborsko nadškofi-jo se zdaj razvozlava v ključu železne logike ekonomije in civilnih zakonov, s propadom finančnih avantur, v katere so se spuščali nepoklicani in tisočem delničarjev uničili njihove prihranke. Mnogi so vedeli, da gre za hudo tvegane finančne operacije, a so bili gluhi na opozorila redkih, ki so spoznali, da poslanstvo posvečenih ljudi se ne more izčrpati v finančno tveganih poslih. V nobenem primeru se stečaj vreden 800 milijonov ne bo dobro končal za nadškofijo, škodo pa bo prenašala celotna slovenska Cerkev in vse božje ljudstvo, ki je še posebej prizadeto. S težavami zbiramo sredstva za misijone, za dobrodelnost, za vzdrževanje župnij in verskega tiska, potem pa gospodarsko neizobraženi in strokovno nesposobni ljudje zapravijo gromozanske vsote, zato so razočaranje in očitki na mestu. Seveda ne gre samo za nesposobnost, gre tudi za hudo zmoto, s katero so se opekli že ameriški finančniki, ki so bili prepričani, da se denarne obresti podaljšujejo kot na neskončni verigi in same po sebi ustvarjajo denar. Če je v Mariboru šlo za neprevidnost, pa se v zadnji aferi v Vatikanu govori o korupciji, kar je mnogo hujše, ker odpade vsako opravičevanje z dobrimi nameni akterjev. O korupciji namreč govori visok vatikanski prelat, ki so ga odstranili, ker je naredil konec za-pravljivosti in nejasnim poslom pri vzdrževanju papeške države. Sredi leta 2009 je bil poklican, da popravi primanjkljaj, ki je tisto leto znašal okoli 8 milijonov evrov. V slabem letu dni je mons.Vigano odpravil vrsto nepravilnosti in nepotrebnih stroškov ter ustvaril 34 milijonov prebitka. Kot primer naj zadostuje strošek za postavitev velikih jaslic na trgu sv.Petra, ki je terjal 550 tisoč evrov, kar 800 tisoč evrov pa je stalo vzdrževanje vatikanskih vrtov. Drastični ukrepi so odpravili primanjkljaj in ustvarili prebitek; vsi bi rekli,da je to hvalevreden dosežek, a se je izkazal ravno nasprotno. Da je prišel do uspeha, je Mons.Vigano namreč moral stopiti marsikomu na prste in marsikomu drugemu premešati štrene. Okoli vatikanske državice se vrtijo številni podjetniki in podjetneži, ki si skušajo za vsako ceno pridobiti dobre posle, tudi s korupcijo. Italijanska praksa se ne ustavi na meji z Vatikanom. Izkaže se, da je v afero vpletenih več vidnih italijanskih finančnikov, ki niso ostali križem rok. Nek kardinal je ob tem dejal: Sleparjev je malo, osle-parjenih pa veliko. Po letu dni je bil mons.Vigano povišan v apostolskega nuncija v Washingtonu. Prestižno mesto, daleč od vatikanske blagajne v duhu tradicije »promovea-tur, ut amoveatur«. Verujoče ljudstvo pa si misli svoje o duhovnikih-menedžerjih in sledi svojim dušnim pastirjem. zgodovina - Predstavitev zbornika na sežanski občini »Vstala Primorska si v novem življenju bi morala najti prostor v vsakem domu na Primorskem« Od leve Jože Šušmelj, Branko Marušič, Štefan Cigoj, Ljubica Jelušič in David Škabar o. knez V prostorih Občine Sežana so po uspelih in dobro obiskanih predstavitvah knjige »Vstala Primorska si v novem življenju« v Trstu, Kopru, Novi Gorici in Ilirski Bistrici predstavili v sredo »učbenik«, ki bi ga moralo imeti sleherno gospodinjstvo na Primorskem, tudi v Sežani. Predstavitve so se poleg članov uredniškega odbora Branka Marušiča, Štefana Cigoja in Jožeta Šušme-lja udeležili številni člani in zagovorniki vrednot NOB, predstavniki borčevskih in veteranskih organizacij, društva Sever kot tudi odborniki VZPI-ANPI Trst, posebna gostja pa je bila ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, zbrane pa je nagovoril sežanski podžupan David Škabar. Vsi so si bili enotni, da je Primorska specifična prav zaradi svoje zgodovinske preteklosti in prav to so številni avtorji tudi predstavili v knjigi, ki zajema obdobje od 1945 do 1990. »Narod, ki ne pozna dobro svoje preteklosti, ni vreden svoje prihodnosti. Vsi smo prepričani, da je primorska zgodovina premalo poznana in preveč prezrta, še zlasti obdobje od osvoboditve (1945) do osamosvojitve (1990). Teh 45 let je v zgodovinskem mraku. Vodilo pri pisanju knjige je bilo posredovati resnico (brez olepšav) in da mora biti knjiga last vseh Primorcev, hkrati pa naj svoje mesto dobi tudi v osnovnih in srednjih šolah kot pedagoški pripomoček,« je med drugim poudaril uvodničar diplomat Štefan Cigoj. V zborniku so objavljeni prispevki 106 avtorjev, ki so svoje prispevke pripravili brezplačno. Gradivo sestavlja izbor spominov ljudi, ki so po 1945 letu delovali in živeli na Primorskem. Dodani so odlomki objav zgodovinarjev in publicistov, političnih govorov, literarnih del in umetniških del. O vsebini knjige, ki obsega več kot 240 strani in vsebuje bogat izbor fotografij, je spregovoril zgodovinar Branko Marušič. »Naslov knjige smo vzeli po prvem verzu zadnje kitice pesmi Vstajenje Primorske, ki jo je leta 1944 na Križni gori nad Colom napisal pravnik dr. Lev Svetek Zorin, partizan na Primorskem. Pesem, ki jo je uglas- bil skladatelj Rado Simoniti, pa se prepeva kot primorska himna. Kaj je Primorska? Je ozemlje, ki je splet zgodovinskih in čustvenih okoliščin. V knjigi je vključeno tudi dogajanje v Kanalski dolini in Beneški Sloveniji. Primorska sega od vrha Triglava do morja,« je povedal Marušič. Diplomat Jože Šušmelj je predstavil nastajanje ideje zbornika, s katerim so počastili 70-letnico OF in 20-letnico osamosvojitve Slovenije. »Iz prvotne ideje o drobni zgibanki oz. brošuri se je oblikoval uredniški odbor z Marušičem na čelu in tako smo pregledali več kot 600 člankov in knjig ter iz njih izluščili 106 avtorjev in enakopravno predstavili politične, gospodarske in kulturne dogodke. Eno izmed izhodišč je bilo tudi to, da vključimo tudi zamejski prostor in da je knjiga uravnotežena. Enakovredno so zastopani tudi tisti, ki se v tem obdobju niso strinjali s takratno ureditvijo. Na koncu prispevkov so objavljeni tudi viri. Zasledovali smo cilje, da povežemo Primorsko in vzpodbudijo pripadnost do nje,« pravi Šušmelj. Ker so se avtorji odpovedali honorarju, je cena knjige (20 evrov) veliko nižja od običajne in zajema le za stroške tiska (Print Luin Sveto), oblikovanja (Pavel Medvešček) in lektorstva (Tjaša Zorž). Mogoče pa jo je dobiti pri izdajateljih. V nakladi 800 izvodov jo je izdal Goriški muzej v sodelovanju z Območnim odborom ZB za vrednote NOB Nova Gorica, Raziskovalno postajo ZRC SA-ZU Nova Gorica in obema krovnima organizacijama slovenske etične skupnosti v Italiji (SKGZ in SSG). Ljubica Jelušič pa je med drugim dejala, da je razumevanje in čutenje domoljubja na Primorskem drugačno kot po drugih krajih Slovenije. Predstavitev knjige, ki jo je vodila Ana Godnik, so zaključili s pesmijo Vstajenje Primorske, ki jo je na harmoniko zaigral Matej Felicjan, ki je poskrbel tudi za prijeten uvod s partizanskimi pesmimi. Olga Knez PISMA UREDNIŠTVU Pojasnilo V zvezi s tiskovno noto deželnega svetnika Igorja Gabrovca, ki je bila objavljena na 11. strani PD dne 26. 1. 2012 in v kateri omenja dolinsko didaktično ravnateljstvo, želim pravilno seznaniti javnost s stališčem, ki ga je področni svet Didaktičnega ravnateljstva v Dolini dne 24.10 2011 izstavil v zvezi z združitvijo ravnateljstva z nižjo srednjo šolo S.Gregorčiča, zato navajam dobesedni izvleček sklepa: »Področni svet didaktičnega ravnateljstva v Dolini: - jemlje na znanje spremembe, ki jih vnaša v šolski ustroj zakon št. 111/2011; - upošteva sklep deželnega odbora št. 1651 z dne 9. 9. 2011 in priloženi načrt preureditve šolske mreže, s posebnim ozirom na specifiko šol s slovenskim učnim jezikom v Deželi FJK; - izpostavlja 11. čl. zakona št. 38/2001, ki predvideva, da se za preurejanje mreže šol s slovenskim učnim jezikom upoštevajo členi 2, 3, 4, 5 in 6 Odredbe Predsednika Republike št. 233/98. Na zgoraj navedeni zakonski osnovi je mnenja, da združitev otroških vrtcev, osnovnih šol in nižjih srednjih šol v skupno upravno enoto predstavlja za slovenske državne šole v Občinah Dolina in Milje uskladitev z ureditvijo (19. čl. zakona št. 111/2011), ki predvideva v vsedržavnem šolskem ustroju izključno obstoj večstopenjskih šol. Pri tem izpostavlja potrebo, da se trajno zajamči delovanje in obstoj samostojnega večstopenjskega ravnateljstva za šole s slovenskim učnim jezikom v Občinah Dolina in Milje, s sedežem v Dolini, ki bo imelo celotno vodstveno strukturo: ravnatelja, vodjo uprave in tajniško osebje ne glede na število vpisanih otrok. Nadalje poudarja kot nujni pogoj, da se novonastalim večstopenjskim šolam s slovenskim učnim jezikom prizna upravno kompleksnost. Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom upravljajo visoko število šol in vrtcev, resorno oskrbujejo obširen teritorij, sodelujejo in se soočajo z vsaj dvema občinskima upravama in številnimi zdravstvenimi in socialnimi okraji, povezane so z mnogimi raznovrstnimi ustanovami civilne družbe. Pri svojem upravljanju šolski uradi poslujejo večjezično, ker uporabljajo na vseh ravneh slovenski in italijanski jezik. Na podlagi zgoraj navedenih dejstev se mora vsaki novonastali večstopenjski šoli v slovenskem jeziku priznati upravno kompleksnost in omogočiti temeljne pogoje za redno delovanje tako, da se v okvi- ru osnovne kadrovske zasedbe tajniškega osebja zajamči še 1 dodatno mesto pomožnega tajnika.« Vljudno prosim za objavo zgoraj navedenega pojasnila. Prijazen pozdrav. Ravnateljica Ksenija Dobrila Voščilnica iz Kopra do Žavelj v 43 dneh Danes sem v poštnem nabiralniku dobil Novoletno voščilnico, katero mi je poslal sorodnik iz Kopra. Seveda ni moj sorodnik vraževeren in si je mislil, kaj pa če se napoved Majev uresniči in bo 21/12/2012 dejansko konec ... V dvomu pošljem voščila za leto 2013 takoj in jaz imam tako čisto vest. Prav tako bi bi lahko sorodnik pozabil pismo v nekem predalu in ko je te dni po njem brskal, je odkril neodposlano voščilnico, katero je takoj izročil Pošti in si mislil, bolje pozno kot nikoli. Toda tudi to v našem primeru na drži. Kot je razvidno iz priloge, je bilo pismo oddano na pošti v Kopru 14. decembra 2011, torej celih 11 dni pred Boži-čem,ko so poštni nabiralniki polni vseh mogočih dopisov. V preteklosti so se pošte sklicevale na razne vzroke. Morda je to veljajo nekoč, ko smo imeli na voljo le pošto in smo pred prazniki polnili poštne nabiralnike z voščili namenjeni na vse konce sveta. Danes imamo na voljo SMS sporočila, s katerimi pošiljamo mnogo več kot samo božične voščila. Pred prazniki so polni tudi naši predali elektronske pošte. Torej kje je vzrok, da je pismo iz Kopra potovalo v Milje celih 43 dni. Na osnovi cestnih smerokazov je od Kopra do Zavelj v miljski občini 10 km. Toda 10 km je 10.000 m in če delimo 10.000 s 43 dnevi, dobimo da je pismo naredilo na dan 232,56 m. In ker baje ima dan 24 ur pomeni to skoraj »nadzvočno hitrost« 9,69 m/h. Hitrost pa taka. Prepričan sem, da bi v obdobju hladne vojne, železne zavese, cenzure in ne vem še česa pismo prišlo hitreje iz Kopra v Milje. Boris Valentič maribor - EPK Prireditelji napovedujejo pester februar Evropska prestolnica kulture (EPK) je uspešno stopila v izvedbo in tudi februarja se obeta bogat in raznolik program dogodkov. Med temi so otvoritvene slovesnosti v Novem mestu, Murski Soboti in na Ptuju, koncert mednarodno uveljavljenih 2Cellos, razstava o jugoslovanski arhitekturi v Umetnostni galeriji Maribor, literarna večera z Dragom Jančarjem in Borisom Pahorjem, začetek programskega sklopa Terminal 12 s predstavo Gardenia, mariborski premieri Neustavljivega vzpona Artura Uia režiserja Eduarda Milerja ter Vojne in miru Tomaža Pandurja, okrogla miza o Sudanu, znanstveni simpozij o emancipaciji in eliminaciji, premiera digitalno restavriranega filma Metropolis in nadaljevanje Spektra zvokov z Bernardo Fink. "Zavrteli smo, stopnjujemo vrtljaje in jih bomo še stopnjevali," je dejal programski vodja EPK Mitja Čander. Petek, 27. januarja 2012 Št. 4 (205) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Eva, Julija, Karin, Katerina, Martin, Mateja, Patrizia, Tjaša in Vesna. e-mail: kiop@primorski.eu klop tokrat o vlaku spomina in prenašanju dogajanja iz preteklosti na mlade Spomin v teku »Naj bo preteklost tista moč, ki nas vodi v sedanjosti in nas pelje v bodočnost preko naših sanj.« Tako se glasi eno od gesel Vlaka spomina, ki od leta 2004 pelje dijake iz raznih italijanskih dežel na potovanje v kraje spomina. Osrednja in hkrati simbolna točka slednjega je uničevalno taborišče Auschwitz. Značilno je, da spremljajo dijake tudi preživeli deportiranci. Glavni pobudnik in organizator Vlaka spomina je društvo Ter-radelfuoco iz Turina. V naših krajih se pobude udeležujejo tako dijaki slovenskih kot italijanskih višjih srednjih šol, s podporo, ki jo nudijo krajevne uprave, zlasti pokrajini Trst in Gorica ter letos prvič tudi občina Trst. Klop se je tokrat posvetil spominu in mladim. Danes namreč obeležujemo dan spomina. Na ta dan so pred 67 leti ruski vojaki osvobodili Auschwitz. Dan spomina naj bi ne bil le poklon žrtvam, temveč vse nas opozarja, česa je bil človek zmožen v »napredni« Evropi v naši nedavni preteklosti. Naslovniki tega sporočila so predvsem mladi. Kako torej mladim posredovati spomin, ne da bi pri tem izgubili stik s sedanjostjo? Klop se je o tem pogovoril z mladima raziskovalcema Claro in Alessandrom. Clara Abatangelo je že nekaj let odgovorna za organizacijo Vlaka spomina v FJK. Ales-sandro Cattunar ravno tako sodeluje kot vzgojitelj. Oba se v sklopu društva Quaran-tasettezeroquatro ukvarjata s prenašanjem spomina na mlade. Že samo ime društva ima poseben pomen, saj je vezano na dve letnici, ki sta pomenljivo vplivali na našo stvarnost, predvsem na Goriškem: leto 1947, ko je prišlo do podpisa pariške mirovne pogodbe in leto 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. Klop opozarja, da je še do 19. februarja v Palači Leone da Perego v Legnanu pri Milanu na ogled razstava del našega slikarja in grafika Zorana Muši-ča Če je to človek. Razstava je uvod v obsežnejšo kulturno, gospodarsko in politično predstavitev Slovenije, ki bo v kratkem v Milanu. Mušič, svetovno uveljavljeni predstavnik Ecole de Paris, je na lastni koži doživel grozote uničevalnega taborišča Dachau. Vrh razstave predstavlja ciklus slik Nismo poslednji, s katerim je slikar zaslovel po celem svetu. Slike pretresljivo uprizarjajo mrtva telesa taboriščnikov, v katerih se prepletata trpljenje in želja po novem življenju. Ima Vlak spomina poseben pomen za naše kraje? CLARA: Glede na posebnost tega teritorija nedvomno. V tem primeru je spomin sredstvo za premoščanje delitev med raznimi skupinami. Potovati skupaj kot neka velika potujoča skupnost omogoči, da se premostijo stereotipna gledanja, ki žal še danes bremenijo mlade. ALESSANDRO: Temu bi dodal še zgodovinski razlog. Trst je bil med letoma 1943 in 1945 središče operacijske cone Jadransko primorje, ki so jo nadzorovale nacistične oblasti. Iz Rižarne je odpotovalo zelo visoko število vlakov proti uničevalnim taboriščem. Vlaka spomina se udeležujejo tako dijaki slovenskih kotitalijanskih višjih šol. Kako bi ocenili njihovo sodelovanje? CLARA: V teh letih smo bili priča zelo različnim reakcijam. Lahko rečem, da se odziv dijakov pred in po potovanju zelo razlikuje. Na začetku se na obeh straneh zazna nekoliko nezaupanja, oddaljenosti. Preživeti toliko časa skupaj pa nedvomno pripomore k medsebojnem zbližanju. ALESSANDRO: V debatah ti velikokrat dijaki sami spontano začnejo govoriti o problematičnem odnosu med Slovenci in Italijani, tudi v primerjavi s tistim, kar so videli med potovanjem. Tema je torej danes še občutena tudi med mladimi. Vlak spomina je tako priložnost, da se jo približa tudi vsem tistim, ki prihajajo iz drugih dežel in o njej ponavadi ne vedo skoraj nič. Zakaj je po vašem mnenju pomembno prenašati spomin na mlajše generacije? ALESSANDRO: Pomembno je zaradi različnih razlogov. Mladi večkrat enačijo zgodovino s spominom. Moramo pa razlikovati med njima. Zgodovinska rekonstrukcija skuša znanstveno ugotoviti, kako so se odvijali dogodki. Spomin pa predstavlja željo do poslušanja zgodb ljudi, ki so te dogodke doživeli. Pogosto se govori, da je treba priti do spomina, ki je skupen vsem. Bistveno pa je razumeti, da spomin ne more biti skupen za vse. Spomin je treba poslušati, dati pod vprašaj, ga pre-debatirati, primerjati z ostalimi, tako da pridejo na dan posebnosti spomina vsakega človeka oz. skupnosti. Mi si prizadevamo za doseganje prepoznavanja spomina drugega, medsebojnega prepoznavanja. CLARA: Zaradi tega imamo kot društvo Quarantasettezeroquattro celo vrsto dejavnosti, med katerimi je tudi obsežen projekt, ki nosi naslov Poti spomina (Archivio della memoria). Njegov namen je zbrati pričevanja predstavnikov raznih skupnosti na Goriškem in v kratkem tudi na Tržaškem ter jih dati na razpolago CLARA: S šolami različnih stopenj sodelujemo v sklopu raznih projektov. Pomemben del našega dela sloni na pričevanju preživelih. Nekatere priče so prisotne na samem Vlaku spomina. Dokler so še z nami, skušamo razširiti njihova pričevanja čim bolj kapilarno. ALESSANDRO: Razčlenjeno delamo na tem, kako nam današnji mediji posredujejo spomin. Dijakom višjih srednjih šol damo tudi nalogo, da morajo sami izdelati dokumentarec, ki ga potem objavimo na internetu. Na drugi strani, kot je rekla Clara, dokler je to še mogoče, želimo dati možnost dijakom, da se osebno soočijo s pričami. Povemo jim, kako jih poslušati in kako z njimi sodelovati. Skušamo jim posredovati bogastvo, ki ga tovrstno srečanje predstavlja. Želi- študentov do strokovnjakov. Kako bi nam na kratko predstavili projekt Poti spomina? ALESSANDRO: Projekt je nastal pred dvema letoma s pomočjo Goriške pokrajine in Fundacije Goriške hranilnice. Pred kratkim je bil deležen finansiranja EU, tako da bomo v naslednjih mesecih projekt udejanjili tudi v Tržaški pokrajini. Predvideva digitalni arhiv, ki zaobjema tako pričevanja kot slikovno gradivo. Slednjega si lahko vsak ogleda na spletni strani www.stradedellamemoria.it. Ob njem smo si zamislili še razstavni del: multime-dijske inštalacije, ki naj bi stale ravno na krajih spomina. Dolgoročno pa si prizadevamo, da bi ustvarili muzej, ki naj bi bil prisoten oz. razpršen na obeh straneh nekdanje meje. Kako pa poteka vaše delo v šolah? mo torej združiti raziskovalno delo s čustvenim in empatičnim pristopom. Bistveno je vključiti tragedijo, ki jo predstavljajo šoa in koncentracijska taborišča, v krajevni kontekst ter v širši kontekst preganjanja drugačnih. Kakšen pa je odziv dijakov? CLARA: Vlak spomina ima velik uspeh. Število prošenj za udeležbo je veliko večje od števila razpoložljivih mest. Seveda k temu pripomore dejstvo, da je tovrstno potovanje veliko bolj privlačno kot navadna zgodovinska ura. Veliko dijakov se po tej izkušnji začne zanimati za to tematiko. Navdušijo se in želijo jo sami prenašati naprej. Odkrijejo tako, da je med njihovo preteklostjo in življenjem, ki ga trenutno živijo neka smiselna povezava. ALESSANDRO: Izkušnja vlaka spomina predstavlja posebnost, saj združuje izkušnjo potovanja z učenjem. Delo v šolah pa je drugačno. Na nižjih srednjih šolah skušamo dijake spodbujati h aktivnemu razmišljanju. Nočemo jim dati že pripravljenega odgovora. Tak pristop je ponavadi uspešen. Na višjih srednjih šolah pa se lahko večkrat sami dijaki odločijo, če želijo sodelovati ali ne in tako izrazijo željo do aktivnega raziskovanja. Na eni strani opažam veliko navdušenje. Na drugi strani pa večkrat dijaki izjavijo, da se v Trstu in Gorici ni zgodilo nič, da so se pomembni dogodki odvijali v Rimu ali Berlinu. To izvira iz dejstva, da je šola večkrat posredovala zgodovino kot stvar velikih dogodkov in osebnosti. CLARA: Mlade veliko bolj približaš zgodovinskim temam, če osebno poslušajo zgodbo svojega soseda ali pa svojih dedkov in babic ter če jim daš razumeti, da je zgodovina sestavljena tudi iz malih, vsakdanjih zgodb. Kako se lahko torej mladim posreduje bogato stvarnost tega teritorija? CLARA: Izredno pomembno vlogo imajo pri tem priče. Morda je to naključje, a naše priče so skoraj vse dvojezične. Njihova identiteta je zelo prožna. To verjetno, ker so se rodili v letih 20. Soočenje z njimi zato nedvomno pripomore, da mladim približa določene teme. Hkrati pa jim pomaga, da premostijo razne sterotipe, ki še vedno pestijo mlajše generacije. ALESSANDRO: Srečanje s pričami mladim omogoči, da razumejo pluralnost spomina in identitet in da se soočijo s tako vrsto zgodovine, ki nima nacionalnega predznaka. Priče nas bodo žal kmalu počasi zapuščale. Kako si zamišljate nadaljnje delo? ALESSANDRO: Ravno zaradi tega se, dokler so še med nami, osredotočamo predvsem na obdobje, ki sega od fašizma do nastanka meje. Veliko vlogo bo v bodoče imel posreden spomin. Čez nekaj časa se bomo namreč o tragediji šoe lahko seznanili le preko gradiva, ki je bilo zbrano v prejšnjih letih. Važno je, da se delo zbiranja danes opravlja na čim bolj ustrezen in kritičen način. CLARA: Arhiv Poti spomina je pri tem pomeben. Zamišljamo si tematske sklope pričevanj, pri katerih lahko tisti, ki mu je to pri srcu, pripomore s svojimi predlogi in sodelovanjem. Svečke udeležencev Vlaka spomina gorijo ne železniškem tiru v spomin na žrtve taborišča Birkenau marco bau Maus - koncentracijska taborišča v stripu O koncentracijskih taboriščih je na razpolago cela vrsta publikacij, ki iz raznih zornih kotov opisujejo to temno plat naše polpreteklosti. V tej množici knjižnega gradiva predstavlja posebnost knjiga stripov z naslovom Maus, avtorja Arta Spiegelmana. Leta 1992 je dobila posebno priznanje v sklopu nagrade Pulitzer. Zgodba je avtobiografska, saj nam avtor posreduje zgodbo svojega očeta Vladeka, poljskega Juda, ki je preživel koncentracijsko taborišče. Preteklost se prepleta s sedanjostjo, ki jo zaznamuje problematičen odnos med sinom in očetom, ki ni nikoli prebolel travme. Kar posebno izstopa, je stilistična izbira Spiegelmana, ki je knjižne junake upodobil v obliki živali s človeškimi lastnostmi: Judje imajo obraz miši, nacisti so mačke, Američani psi, Poljaki prašiči... Avtor hoče na tak način istočasno pritegniti zanimanje bralca in ga razorožiti. Med njegovimi glavnimi cilji je neposredno prikazati nesmisel rasizma, ki je pripeljal do tega, da se je marsikateri Nemec počutil kot mačka, ki mora uloviti čim več miši. / RADIO IN TV SPORED Petek, 27. januarja 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Mala Cecilijanka - OPZ KD Sovodnje 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 1.15 Resn. show: L'Isola dei Famosi 9 (v. V. Luxuria) 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola 1.10 Aktualno: Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredità (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.301.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti 21.10 Igra: Attenti a quei due - La sfida 23.25 Aktualno: Tv7 0.25 Aktualno: L'appuntamento 0.55 Nočni dnevnik in Focus 1.35 Aktualno: Sottovoce 6.30 Risanke 9.30 Aktualno: Tgr Montagne 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 2.10 Aktualno: L'Italia sul Due 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.00 Nan.: Desperate Housewives 17.50 Dnevnik in športne vesti 6.45 Dnevnik 7.20 Dok.: Flashback 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS Roma - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Benessere - Il ritratto del-la salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Nad.: Sentieri 16.05 Film: Il Grinta (western, ZDA, '69, r. H. Hathaway, i. J. Wayne, K. Darby) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sotti-le) 0.00 Film: The Vanishing - Scomparsa (triler, ZDA, '92, r. G. Sluiezer, i. J. Bridges, K. Sutherland) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.05 Resn. show: Grande Fratello 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 1.25 Talk show: Uomini e donne 16.15 2.50 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Po-meriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.20 Show: Striscia la notizia 21.10 Variete: Zelig (v. C. Bisio, P. Cortel-lesi) 23.30 Show: Mai dire Grande Fratel-lo (v. Gialappa's Band) V Italia 1 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Everwood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.4019.50 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Risanka: Dragon Ball 15.30 Nan.: Camera Café 16.20 Nan.: The Middle 16.45 Nan.: La vita se-condo Jim 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Pa-pi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Provaci ancora Gary 20.20 Nan.: CSI: Scena del crimine 21.10 Nan.: True Justice Le 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia, Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Speciale Tg3 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: Blob 20.15 Kratkometraža: Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 23.45 Show: Le Iene 1.15 Dnevnik - pregled tiska 1.30 Nan.: The Shield ^ Tele 4 La l 21.05 Film: The reader - A voce alta (dram., ZDA, '08, r. S. Daldry, i. Kate Winslet, D. Kross) 23.15 Dok.: E se domani 0.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 1.10 Aktualno: ArtNews LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 2.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 4.40 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.30 Variete: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: L'ulti-mo treno (dram., ZDA, '01, r. Y. Bogayevicz, i. H.J. Osment, W. Dafoe) 15.55 Film: Non vi ho dimenticaot (dok., ZDA, '07, r. R. Trank, i. F. Forsyth, M. Hier) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.201.40 Show: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.15 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Talk show: Le invasio-ni barbariche 0.00 Šport: Sotto canestro 0.30 Dnevnik 0.40 Aktualno: (ah)iPiroso 6.05 Kultura, Odmevi in Dobro jutro 10.10 Risanke 10.30 Martina in ptičje strašilo (pon.) 10.40 Pravljica za otroke: Nočko II (pon.) 10.55 Igr. nan.: Maks (pon.) 11.25 Razisk.-potop. serija: Sanjska dežela 12.00 Poročila 12.05 Sveto in svet (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Črno-beli časi 16.05 Slovenski utrinki 16.30 Ba-bilon.tv (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.201.00 Posebna ponudba 17.50 Nan.: Anica 18.20 Risanke 18.55 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik 19.30 1.55 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Koncert: Noč Modrijanov 2011, 1. del 22.00 Odmevi, športne vesti, vremenska napoved in Kultura 23.05 Polnočni klub 0.15 Nad.: Sinovi anarhije (pon.) 1.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 2.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.40 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški Infokanal 8.30 1.10 Zabavni infokanal 10.25 Alpsko smučanje: SP, smuk (ž), za superkombinacijo, prenos iz St. Moritza 11.45 Dobro jutro (pon.) 13.25 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž), za superkombinacijo, prenos iz St. Mo-ritza 14.15 Osmi dan (pon.) 14.45 19.25 Šport 17.10 Knjiga mene briga 17.40 20.10 Rokomet: EP (m), polfinale, prenos iz Beograda 21.50 Umetnostno drsanje: EP, plesni pari, prosti program, vključitev v prenos iz Sheffielda 23.20 Dok. odd.: Janina življenjska pot (pon.) |r Slovenija 3 6.0019.55 Sporočamo 8.0010.30, 15.30 Poročila TVS1 9.00 Odbor za zadeve EU, prenos 12.35 Evropski premislek 13.30 Dnevnik Tvs1 14.15 20.00 Aktualno 16.10 Odkrito (pon.) 17.50 Kronika 18.30 Tedenski pregled 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je 15.00 Glasb. film: Io Re di blues 17.05 Avtomobilizem 17.25 Športna oddaja 18.00 Univerza 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.20 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 7.00 Dnevnik 7.30 11.05, 16.00 Dok.: Pic-cola grande Italia 8.0012.30, 13.55 Dok. Italia da scoprire 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: 80 nostalgia 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Dok.: Luoghi magici della Terra 13.0019.00 Aktualno: Italia Economia e Prometeo 13.30 Dnevnik 14.20 AKtualno: Musa Tv 15.30 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 16.30 Dnevnik 16.55 Risanke 19.10 Aktualno: Castelli e manieri 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Contile Juste 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Koncert: Voci dal Ghetto 21.55 Talk show: A tambur battente 23.02 Nočni dnevnik 20.30 Effe's Inferno 21.15 Istrska potovanja 22.15 Arhivski posnetki 23.05 Rokomet: EP, polfinale 0.35 Čezmejna TV pop Pop TV 6.55 9.05, 10.10, 11.35 Tv prodaja 7.2517.25 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 8.15 14.30 Nad.: Pola 9.20 Vzgoja po pasje (resnič. serija) 9.45 Zvezdniška preobrazba (resnič. serija) 10.40 Prenova z Debbie Travis (dok. serija) 12.05 Čista hiša (resn. serija) 13.00 24 UR, Novice 14.00 Jamie - obroki v pol ure (kuh. serija) 15.25 Nad.: Moji dve ljubezni 16.20 17.10 Nad.: Eva Luna 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.20 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme 19.00 24UR 20.00 Film: Grof Monte Cristo (ZDA) 22.25 24UR zvečer, Novice 22.55 Film: Na razpotju (ZDA) 0.45 Film: Ozek prehod (ZDA) 3.35 24UR (pon.) 3.35 Nočna panorama A Kanal A 7.10 Ninja želve (ris. serija) 7.35 Svet (pon.) 8.30 Družina za umret (hum. nan.) 9.00 13.45 Vsi županovi možje (hum. nan.) 9.25 15.55 Pa me ustreli! (hum. nan.) 9.5016.20 Nan.: Teksaški mož postave 10.40 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Newyorški gasilci 12.50 Tv prodaja 13.20 Nora Pazi, kamera! (zab. serija) 14.05 Film: Bridget Jones - Na robu pameti (ZDA) 17.10 Nan.: Na kraju zločina: CSI - New York 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Stari, kje je veslo 2 - Klic narave (ZDA) 21.50 Nan.: Kriva pota 22.45 Film: Mlade in bogate (ZDA) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (v studiu Boris Devetak in Romeo Grebenšek); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale - Literarni pogovori; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček: Mala Cecilijanka 2011; 15.00 Mladi Val; 17.30 Odprta knjiga, Arto Paasilinna: Zajčje leto, 16. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.45 Torklja; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.00 Na nočni obisk prihaja Ema-nuela Malačič Kladnik, soustanoviteljica društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM,sicer politolo-ginja in slovenistka. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viag-giando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Cabala calcistica; 8.50, 15.05 Tedenska pesem; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 in 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Scaletta musicale; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 Etnobazar; 20.00 Proza; 22.30 Glasbena lestvica; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Koncertni večer; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. PLIMOVANJE Danes: ob 1.01 najvišje 38 cm, ob 7.14 najnižje -13 cm, ob 11.55 najvišje 10 cm, ob 18.08 najnižje -33 cm. Jutri: ob 1.32 najvišje 35 cm, ob 8.15 najnižje -12 cm, ob 12.30 najvišje -1 cm, ob 18.08 najnižje -22 cm. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Urnik: ponedeljek - četrtek 7.40-13.30 16.30-19.30 petek - sobota 7.40-19.30 Ob nedeljah zaprto. marko.prunk@siol.net GSM 00386 41 635 645 Dobrodošli tudi v naši gostilni v Lokvi! MESNICA PRUNK Trst - Largo Barriera 1 Vrhunska kakovost izbranega slovenskega mesa Svinjina, žrebičje meso, telečje meso, jagnjetina, perutnina, razni mesni izdelki