Leto LXXV. it. SSS
Ltnbljana, penedeQcfc so. decembra 1943
1.- L
UREDNIŠTVO. UPRAVA IN INSERATNI ODDELEK:
LJUBLJANA., PUCCINUEVA UL. 5 TELEFON   ST.   31-22.   31-23,   31-24,   31-25   In 31-26.
PONEDEUSKA UDAJA „JUTRA"
IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDELJSKA IZDAJA >JUTRA«. MESEČNA NAROČNINA ZNAŠA 3 LIRE. NEN AR OCENI ROKOPISI SE NE VRAČAJO
Sov/letdurchbruchsversuche bei Kirowgrad und siidllch Newel geseheitert
Nordwestlich Newcl zunehmend heftige Kampfe — Wcitcr hohe blutige Verluste der £owjets — An der Adriatischen Kiiste vvichti-
ges Hohengelande zuriickerobert
Aus tlom Kiihrerha»iptquart.er, 19. Dez. BNB. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt:
Am Briickenkopf von Cherson brachen wirderhoite feindl.che Angriffc im At>-\vchrf t-uer aller \Vaffen blutig zusanimen.
Im Rjiiim von Kiro\v ograd konnten ge-stej-n alle Versuche der So\vjets iinsere Stellungrn zu durchbrechen, vereitelt werden. Eigene Gegenangrif fe pevvannen Frciter Boden.
Sud\ve*»tlich Shlobin lies« dle Kampftii-tlgkrit nach. Ein drtlicher Ejnhriioh \% ur-de im Gogonstoas hereinigt- Erneute Be-reitstellungen der Soujets \vurden dtirrli vrirksame« Artilleriefeuer zcrs< hLagen.
Siidlioh NevveJ scheiterten in hart<*n Kiimpfen alle Durehbrnchsversuehe dea Feindes. NorcHvestlieh der Stadt grrift er, von starken Panzor\ erliaoden untrrstut/.t, mit zunehmender Hcftigkeit an. Unsere ziih kiimpfenden Truppen sehossen hh-r 41 Sovvjot pa n z«1 r ab und fiigten dem Feind hohe ntntjge Verinste zu.
In diesen Kiirnpfen haben sieh die nord-deutsche 290. Infanteriedivision unter Fuhrunsr   der  Generalleutnant-s Ileinrichs
und die Pommersehe 122. Infanteriedivision unter Fiihrung des Generalleutnants Chill besonders bevvahrt.
In der Zeit vom 16. bis 18. Dezember vernlchtete <lie Luftvvaffe 52 Sovvjetflug-■enge. Zvvei pičene Flugrzeuge \verden ver-misst.
Bei den Angriffskampfen nordostltch Sehitomir am 9. und 10. Dezember ze-ieh-nete sieh Leutuant Schumaeher, Ko'j^ niefuhrer in eineni Grenadierregin*,. nt, durch un^evvohnliche Tapferkeit aus. Er fand, an der Spitze seiner Kompanie vor-stiirmend, dor Heldentod.
im \Vestabschnjtt der siiditalienisehen Front hlieb es aueh gestem ruhig.
An der Adriatischen Kiiste vvurde ein \viehtiges Hohen*<eIande von unseron Truppen zuruekerobert. Gegenrmgnffe des FrinuVs \vurden unter boben Verhisten fiir den Feind abgevvieseiv. Die Kampfe sind noch im Ganjrc.
Sichcningsfahrzenge der Kriegsmarine und Bordflak eines Geleits schcssen vor der \vestfranzosLsehen Kiiste drei angrei-fende feindliehe Bombenflugzeuge ab.
SDinBHnBBHBBi
EtnagraSske gshteve Sovfetske zveze
Anglosasi teptajo sami načela atlantske listine
BeHin. 17. dcc. DXR. Diplomatski dopisnik »Transkontinental Preesa« p;>e: Angleška agencija »Exan£e Tclcgraphe« kc7nentira > sk".:ce-vanjem na »vodilne londonske krone« polr.žai. ki  Je po scvjetsko-če>k   pogodbi   nastal za Poljsko. Agencija smatra tako kakor različni •drugi anglc ki tiskovni organi, da je nuino potreben  sporazum  med  Poljsko  in Sovjetsko zvezo   KakoT je razvidno :z nedavnih izjav poljske begunske vlade se je obnova diplomatskih odnosov s sovjetsko vlado izjarov la zaradi sovjetske   iz i a ve.  da  ne  smatra  ona sedanji trenutek  primeren  za   razgovore  c   tem problemu. Vzlic temu ne apelira angle<k:i agencija  morda   na   Sovjetsko  zvezo,   temveč iz ključno  na  begunsko  vlado.  Spušča  se tako daleč, in s'ccr ne glede na anglc:ko jamstvo za poljsko  integra'novt.  da  izrecno  podp:ra sovjetske czemeljske zahteve in piše   »V Velik Britaniji  in   v  vladnih  krogih   mnc.gih drugih zavezniških rie/cl eo mnenja, da se ne more zankat;  tehtnost etnografc-kih  zahtev Sovjetske zveze.« Kot argument za Poljsko. d3 se pokori tem »ovjetsk m zahtevam, navaja agen-c:ja, da je Po'jska »iz naravnih vzrokov zainteresirana na  prijateljstvu z mogočnm sosedom«. Kaj čudno zveni to iz angleških ust. fcflj se svet še zelo dobro spominia časa ko je Pilsud5ki v istem spoznanju prče! pclt ko sporazumevanja z neimk-m sosednim narodom in je angleški poI:tiki uspc!o po smrti tega velikega poljskega državn ka torpedirati njegovo pcltiko :n pognati Poljsko na pet. ki jo je morala tako drago plačati  Ko je Nemčija v avgustu leta 1°39 po^ta^la v vprašanju nem-Siega mesta Gdanskfl in koridora poljske za-hte\-ie. ki nikakor nisr. ogražale življenjekih interesov Poljako\- in kater:h sprejem bi za'amčil poljskemu narodu m držav trajno pr.jate'jsko sodelovanje s sosedno NTemč io. se n  našel v Angliji no+>en politik ali publicist, k^ bi kakor sedaj urednik »Exchange Telegrapha« opozoril Poljake, da so iz naravnih razlogov za nteres:-ranj  na  prijateljstvu  z  m o grč n m sosedom. Ker se pa ang'eški komentator očevidno zaveda, da angle-ke ujave silijo Poljake k popuščanju proti Moskvi in da bi izguba ozemlja bMa mnogo boli daljnosežna, kakor pa so b'le zahteve Nemč:je v letu 1U3Q. jih skuša tolažri z nekako odškodnino za izgubo vzhodnega poljskega ozemlja   K sporu z Nemč;jo. piše komentator, lahko kažemo na to, da Anglija in Rus:ja v popolnem sog'asju želita močno in neodv;sno Poljsko  C:e W na Pc.ljaka na osnovi etnografsk:h zahtev Sovjetske zveze izgubila ozemlje na vzhodu potem zahteva želja po močni jn neodvisn' Polisk   prmerno razširjenje ozemlja proti zapadu  Sovjetska z*>eza vsekakor vztraja, da se ii priznajo etnograf ke zahteve na vzhodu. »Exehange Teicgraph« ne omen a podrobnosti, za katere kraje gre. vendar pa poroča ankarski rad:c o govorcah. da nai Polska za ozemlje, ki naj bi ga odstopMa Sovictsk- zvezi, dob- od:kodn no na vzhodno-pruskem r>7cmlju   Ankarski  radio dodaia da ne veruje, da bi b:la Poljska e tem zadovoljna, ker ve, da bi ime'a zarad  tega sta;en spor z Nemci io. Kakor kol; stvar že stoji gotovo je na osnov »Exchangcvcga« komentarja, da so Angleži ponudMi Poljaki m nem;ko ozemlje za ozem'ie. k naj b ca Poljaki morah odstopiti Sovjetski   zvez    Ziano je.  da   je bila nemko-po' ska   meia  že  v   vers.jskem miru potegnjena v korist Po'jske. tako da je veliko število Nemcev na zanadnem Pruskem. Vart-skem ozemlju itd   nršlo pod tuio vfado Kar se t:če Vzhodne Prusje. je b:la meja pr ti Poljski do'očena na osnov p'eb scita ki je dal Nemčiji   na   tem   ozem'ju ogromno večino. Upoštevanje  etnografskih  razmer  bi moralo pomeniti nedvomno korekturo meje. določene v versajskj pogodbi  v korist Nemčije, medtem ko b: odstop drugega nemškega ozemija. pa naj b: b:lo to v Vzhodni Prusi? al  drug. d. pomenil  flagranmo  krčitev  narodno-tnega načela in načela  samoodlvčbe   Argument- »Ex-changove« komentarja so — kakor vid mo — skozi in skoz^ zlagani  London in VVash-ngton dajeta Sovjctsk- rvez   vzhodno pol'skn ozemlje ne iz etnografskih raz'ogov   temveč zato. ker  morata   popuščat   nasproti   mogoen Sovjetski zvezi, katere pomoč v tej vojni potrebujeta, čeprav s tem surovo kršita obveznosti, prevzete nasprot; malim zavemikom. Odškodnine skušata potem plačati na stroške tist h
narodov, ki se v tej vojni upirajo želji bolj-ševišbo-plutokratske koal:cije po svetovnem gospoda rstvu. istočasno pa London in \Va-shington skuhata javnost slepiti z atlantsko listino, češ da se Anglo-Američan borijo za določena humanitarna načela Zato je atlantska listina postala krpa papirja brez vrednosti, ki ji Anglo-Američan' skušajo dati moralno krit;e za svoje nemoralno početje. Skoraj vsak dan prinaša nove dokaze hinavščine »osrečevateljev človeštva« v Londonu n \\ a-sh ngtonu Navedeni komentar »Exchange Telegrapha« je eden najjasnejših, kar nam jih je London doklej dal.
Protest češke vlade prati fKrg&gM Beneš - Staliti
Berlin, 17. dec DNB. Na vprašanje, kakšno reakcijo je izzval sovjetsko-češki p~ kt so opozorili v W'lhe!mstrasse na izjavo češke vlade, ki je ostro protestirala, da ne-cdgovornj em'granti sklepajo v imenu češkega naroda pogodbe- ki zagotr vljaio boljševizmu odločilni vpliv v srednj: Evropi. Ni dvoma, pravijo v Wilhelmstras?e da stoji večina češkega naroda za to vlado. Beneš ni nikoli voi'1 prave češke politike, to se pr?vi, da ni nikoli delal v okviru če-šk:h interesov in možnosti, temveč je n:l vedr.o čast hlepni eksponent tujih :ntere-sov. V zvezi s tem opozarja-'o na ugotovitev lista xJournal de Geneve<x, da so 3 o-vak', celo Hodža preti politiki, ki jo zastopa Beneš. S cer je pa tudi nelogično, da bi se Moskva zavzemala za popolno vzpostavitev češkoslovaške ki se s stališča narodnostnega načela nikakor ne more opravičiti, medtem ko bi napram Poljski za-vzem la popolnoma drugo stališče.
Glede Poljske opozarjajo na stališče, ki ga je zavzela angleška ager.c:ja *Exchau-ge Telegrsnh«, ki pravi, da mor- bit Poljska iz naravnih vzrokov zainteresirana na prijateljstvu s svo-im mogočnim soseicm K temu pr pominjajo v W lhelmstrasse, da tega Anglež ir \ v avgustu 1. 1939 niso uvideli, temveč so vplivali na Poljsko da je zmerne zahteve nemškega Reicha. ki nikakor niso ranile ž vljenjskih interesov poljske države, odbila in s tem r:skirala svoj državni obstoj.
Madžarski tisk o Beneievi pogodbi s Stalin&cn
Budimpešta, 17 dec. DNB. »Magvar Szo« se peča s pogodbo med češko begunsko vlado in Sovjetsko zvezo ter ugotavlja, da bi naj s tem Češkoslovaška ponovno igrala vlogo mostišča in odskočne deske v Evropo Za Madžarsko je ta zadeva izredno važna, ker gre za pogodbo, ki bi nai srednji Evrooi približala nevarnost boljševizma. Madžarska sprejema moskovski dogovor mirno na znanje, ker je prerarčana da so zgolj oni narodi pomembni za bodočnost Evrope, ki so vedno stali v prvi vrsti če ie šlo za obrambo evropske kulture in utrditev temeljev evropskega sodelovanja.
Belorusi cdkSaitjaJd
brljševiiki jarmi
MA, IS dec. DNB. Zahteve kremelj-skh mogotcev in pr'stanek zastopnikov svetovne plutokracije n'nje, da se belorusko ozem'je v\Cjuč; v Sovjetsko zvezo so dale povod za energičen protest vseh de-l~vnih slojev mesta in dežele v Baranovi-č:h. k^er so se delavci vseh podjetij ter okoliški kmet'e zbrali k velikemu zborovanju. k: je poteklo v znaku najglobljega zgražanj.? proti boljševškim terorističnim ramenom. Načelnik Rusak je napovedal cdkrto borbo proti moskovskemu dednemu sovražniku. Dr. Maletski je analiziral sovjetske osrečevalne fraze in zčhrbtnost boljševiške politike nasilja. IzjavM je v imenu vsega prebivalstva, sposobnega TA borbo, da se bodo Belorusi za svoje 9edaj csvobojeno ozemlje bcrli in če treba z»3 svobodo tudi mož za možem padli Prebral je imena od boljševkov ubitih in deportiranih narodnih voditeljev in pesrdfcov. Ta 'mena so donela kot bojni poziv Na koncu je bila spre "e ta z viharnim odobravanjem protestna resolucija proti bol j še viškim namenom.
Naročite se na romane DR!
Sovjetski poizkusi prodora pri Kifovem grada in južno Nevelja izjalovljeni
S e vernozapadiro od Nevelja naraščajo siloviti boji — Nadaljnje visoke sovjetske izgube — Ob jadranski obaC je bilo osvojeno važno višinsko ozemlje
Fiihrerjev glavni stan, 19. dec. DNB. Vrhovno poveijništvo oboroženih sil javlja:
Na mostišču Herson so ponovni sovražnikovi napadi krvavo propadli v obrambnem ognju vseh vrst orožja.
Na področju pri  Kirovgradu smo včeraj  utegnili  preprečiti  vse sovjetske poizkuse   prodora   naših   postojank. Lastni protinapadi   so  nam   prinesli nadaljnje ozemlje.
Južnozapadno od Zlobina so popustili boji. Neki krajevni vdor je bil s protisun-kem očiščen. Nove sovjetske izhodiščne postojanke so bile z učinkovitim topniškim ognjem razbite.
Južno od Nevelja so se v hudih bojih izjalovili vsi sovražnikovi poizkusi prodora. Severnozapadno od mesta napada sovražnik podprt z močnimi oklepnimi oddelki, z naraščajočo silovitostjo. Tu so naše žilavo se boreče čete uničile 41 sovjetskih oklopmkov in prizadele sovražniku visoke krvave izgube.
V teh bojih sta se posebno odlikovali 290. severno-nemška pehotna divizija pod
poveljstvom generalnega porotnika n in-richa in 122. pomeranska pehotna divizija pod poveljstvom generalnega poročnika Chilla.
Od 16. do 18. decembra je letalstvo uničilo 52 sovjetskih letal. Pogrešamo dve letali.
Pri napadalnih bojih severnovzhodno od Zitomira se je 9. in 10. decembra odlikoval z izredno hrabrostjo poročnik Schumaeher četni poveljnik v grenadirskem polku. Napadajoč na čelu svoje čete je padel  junaške smrti.
V zapadnem odseku južnoitalijanskega bojišča je bilo tudi včeraj mirno.
Ob jadranski obali so naše čete zopet osvojile važno višinsko ozemlje. Sovražnikovi protinapadi so Ivli s hudimi i7gubami za sovražnika odbiti. Boji so še v teku.
Zaščitne ladje vojne mornarice Iri ladijsko protiletalsko topništvo nekega konvoja so sestrelile pred zapadno francosko obalo tri napadajoče sovražnikove bombnike.
!?vl
i udarci ameriški msriianci pri Novi Britaniji
Tokio. 18. dec. (Vzhodnoazijska rlužba DNB-ja). Na otoku Nova Britanija (Nova Pomeranska.) so se 15. Jccerabi-a izkrcale severnoameriške  vojaške edinice.
Japonska posadka je napadla scvražn'kove sile v bližini rta Markusa, kjer nadaljuje težke boje z delom teh 6et.
Po poročilih japonskega glavnega stani, so moinaiiške in letalske sile takoj napadle bližajoče se sovražno brolovJ2, ko so ga opazile v vodovju pri rtu Markusu, ter mu doslej že večlcrat zadale zelo t~žke udarce,-
Skupno je bilo še pred izkrcanjem potopljenih već Laniij, meU njimi veKka prevozna ladja, 4 manjše ter 5 velikih in okrog 50 manjših izkrcevalnih čolnov, ki so bili vsi no pol njeni v četami.
še pred izkrcanjem so bile težko poškodovane velika križarka, ki se je verjet :o potopila, 5 prevoznih ladij, 4 veliki in številni manjši  izicrcevalni čolni.
Sesti-eljenih je frlo pri teh operacijah 13 sovražnih letal, dočim se 10 japonskih letal ni vrnilo na svoja opor.šča.
Dne 16. .lecembra so jr-penske letalske sile izvršile še nočni napsd, ki je povzsročfl sovražniku težke izgube, vs'ed teme pa ni bi1© mogo'e ugotoviti točnejših po 'rtkov.
Nadalje javlja japonafej glavni stan, da je mom : iško letalstvo izmed 40 le:al. ki so skušala napasti v jutru 17. decembra Rv baul, sestrelilo pri dveh lastnin izgubah 18 sovražnih letal.
U***e8t1 jar*>?*sMli rarfnagrade
Tokio, 18. dec. DNB. Domei objavlja celotne uspehe japonskih podmornic od izbruha velikovzhoclnoazijske vojne, ki so naslednji. Potopljene so bile: 1 bojna ladja. 4 nosilke letal 1 velika k ižarka. 1 lahka križarka. 3 ruS'lci !n 3 po 'monice. Poškodovanih pa je bilo skupno 11 lalij in sicer: 4 bojne ladje. 2 nosilki letal, 1
velilia križarka. 2 lahki križarki, 1 rušilec in 1 vojna ladja neznanega tipa. Trgovinskih ladij je bilo potopljenih za 1,253.000 brt.
Stalno zavajanje ameriške javnosti
Tokio, 17. dec. (Vzhodnoazijska služba DNB). O vojnih izgubah Zedinjen h držav je v petek pripomnil vlain govornik pred zstopnikj inozemskega tiska, da se mora pač ameriška javnost še na marsikaj pripraviti, če označuje Stimsor) sedanji čas kot 2>drug<£ treh stadijev vojne. 2e doslej so Zedinjene države izgub'le nad 100 lad j in nek j 10 000 mož posadk. Vsekakor odločujoč' krogi še vedno prikrivajo Američanom te izgube.
Knox je na pr. bahaško Izjavil, da je Amcrka sefaj gotova in pop:lnoma pripravljena. Po negovi izjavi ni bilo dositj še nober.e važnejše borbe. Govoril je o večjih zgub h pri Gi'bertovih oUkh, vendar pri tem namerno ni niti z besedico omenil izgub v bojih pri Salomonskem otočju. Ce bi Američani paz'li na izjave obeh svojih državnikov, po katerih p'časi prihaja na dan resn'ca, bi si vendar utegnili predstavljati, kako bo *zgledal »tretji Stimsorcv stadij vojr.e«, je končal govornik.
Neprijetna vprašanja
po atlantski listini
Stockhobo, 17. dec. DNB. Sir Jester Lavton, vodja angleške tiskovne delegacije, ki je nedavno obiskal Avstralijo, je izjavil v nekem govoru na banketu združenja Inozemskega tiska, da je Avstralija postavila »neprijetna vprašanja« o Atlantski listini in drugih povolnih problemih, na katere Velika Britanija in ostale velesile Se niso odgovorile V nadaljnji izjavi je dejal, da tudi mali naredi postavljajo slična vprašanja.
Slovenci v zbor!
V odločilnih časih, ki jih preživljamo. V časih, ko je ves svet v plamenih In ko skuše najbolj nevareti sovražnik slehernega reda in napredka, mednarodni komunizem, zapaliti tu<U na£ narodni dom. da h* na njegovih ruseviiah razvil svoj okrvavljeni prapor, v teh časih velja še prav posebno za naš mali slovenski narod samo eno geslo, !mmo en klic:
Slovenci v zbor!
Proti komunističnoi^.i nasilju *e morajo združiti vso zdrave narodne sile in ves narod se mora strniti v eno samo udarno skupnost. Vsi po'.tcni SVtvcnci »t. o rajo t>iti danes >janio fno: borci   proti komunizmu.
Vsak je svoje sreče kovač. Tud} to OmoVlM pravila zahteva, da slovenski narod predvsem *am skrbi za svoje lastno usotlo. To velja t:>Uo 7a po*«lincri kakor za narod kot cc'o1>». Slovenski narod je majhen in se r»nra t m bolj zavidati, da jm bodo tudi .'lrn.Ti upoštevali le toliko, kolikor  bo  sam  pr karal  in  dol<:r/a! svo;0
voljo rto življenja in napredka, svojo moč in svojo odločnost. Zato no smo hit- več nobenega omahljlvca, ki i>j s^ai ob stran! v času. ko p-re za biti ali nebi ti vsega naroda. Zgodovina nas uči. da Je bil narod pogostokrat zaradi nalepljen is zaslrdova-n?n ozk^srčnih osehnlh ak; skupm^kih interesov posrmm V propast, prav tako zarad: neodločnosti in o?rr»h' p-'osti v odločilnih trer.nt?:?'?. Slovenskemu narodu se to ne sme zgoditi.
Povsod mora prodreti načelo, da smo mf in mi sami prvi poklicani, da s«» posta-v^mo t. vsemi sOavvnl v bran proti koinu-ni'r«n. ki M hotel ori n-^s nnrrit vse. kar je slovenski1 Ta. »Vil j 'n ho M prodini to spoznanje v najširše §V>je našega prei»i-vp*st-*-n. bolj in bol) rajema vso brez r*az-lik** stanu in nekdanjega ralSljen^fc. Kmet, delavec in meS^an so vsak dan lio1 i čvrsto sfanjen] v protikomnnlstlč ueui narodnem taboru. Veličastno posmrtno smarenlavjet
kat^reTa ie T.i-ibljr>»'-^ p^-f-«--'i^.i nudllm ko-čevsfchn junalcan na zadnji poti, je nov neizpodbitni dokaz ~u\ to.
Iv^nčni cU\ pi ni Be fVMeZen. Komunizem še ni v celoti iztrebi:-n na nnših tleh. ftf tesneje se moramo zatn strniti, pre;Ni-ii*f n;*s mora še odločnejša volia in še bolj nepopustljiva borbenost. Dokler no bodo naSl kraji nopofnoma oči^lccnl protona
rorlno^a Itomnnt«t!Jr--iejra strupa,  \e!ja sli*j ko rsrej za vse roslo: Slovenci, v zbor!
Važni sklepi italijanskega faš!st?£tiega
mfnfstrskesa sveta
M:1an   18   dec   DVB     Pod predsedstvom Duce-a m v prisetnosti vseh članov vlade ter tajnika stranke je bla seja min;strske«a sveta ki je po vesti aqenc;je Štefani sprejela naslednje sklene:
l.) Zakonodajna skupščina ki naj drkončno zdela u-tavo italijanske sccia'ne republike n nroolasi narodno-tVist^čno renublko. se bo sestala, čim bo ;tal;janska fnšist;čm republika zavzela svoje mesto v sedanjem boiu
2) Min'strski svet ie uk n:1 civilno listo b:v-^eoa kra''a in vseh članov bivše vladajoče kra-
icve
h:še
3. ) Državni uradnik' bod -morali odslej pri-seč: po naslednjem obrazcu: Pr^esam. da bom talijnnski republiki. n;en m zakonom in ustanovam vemo služil ter da bom opravljal svoje funkene v korist in v vel i č no domovine
4. ) Repub':kan>ka narodna garda obstoja xz fašistične m lice. karab njerskeoa zbora in iz afriške policije ter tvori strnjeno enoto pod enotnn odaovonvrn vodstvom.
5. ) Narodnemu kom'.cariu za delo se nalaga skrb in izvedba splošne delovne dolžnosti.
6. ) Da bi se omogoči! :tali'ansk' mornarci po prehodu nicn:h ladij k sovražniku se nadaljnji uspešen boj. bo ustanovljen mornariški nehotni zbor.
7) iMinster za ljudsko prosvetc se pooblašča, da sme zaplenti vse v Italiji se nahajajoče amer ške in angleške filme.
8. ) Na predlog prosA-etnega mmistra bo ustanovljena petčlanska komisija, ki bo preizkusila zmožnosti vseh v zadnj-h let h imenovan;h univerzitetnih profesorjev, voditeljev višjih vzgoj-nh ustanov ter privahrh dc.entov
9. ) Ministrski svet je skleni da b& izplačeval rodbini bivšega tajnika stranke in odlikovan ca z zlato kdajno za hrabrost Ettora Murtija. ki je bil za Badoglijeve vlade umor-ion. dosmrtno pokojnino
Afonafcovo. 18 dec DNB V:ttcrio Museo-1 ni, glavni tajnik fa^stične republ kanskf stran ke v Nemčiji, je obiskal neko vežbališce vojaške SS. kjer se trenutno pripravlja nekaj bataljonov fašističnih črnih srajc za skorajšnjo n-porabo na bojišču.
O usudi južne Italije
Berlm 18 dec DNB V berlnskh po'it'č-nih krogih je zbudila pozornost Reuteneva vest. k pravi da je 'talijansk' posvetovalni odboT predlagal naj preidejo vse zasedene italijanske pokrajine ter Siclija m Sard:nija takoj ned italijansko upravo Namen tesa plemenitega predloga na lahko takoj spoznamo, pravijo v Rerl nu če malo pogledamo njegove pogoje Ti namreč zahtevajo naj bi bila osred nja in krajevna uprava predana v roke uradnikov ki simpatiziralo z zaveznik ni pa v njih nikakega govora o tem. da bi b:la Italija po zavzetju Rima predana Badog'-jcv- vlad- Naj-večj; pomen pa prip-sujejo v Berlinu odsta\ku da se je treba ravnat: po besed hi moskovske izjave in da je treba Itiljanom dovolit* osnovanje antifašističnih skupin.
Angloameržeani zaprli
univerzo v Neaplju
Milan. 18 dec DNB Agencija Štefani je zvedela, da je prišlo v Neaplju do novih hudih spopadov med dijaštvom m agenti anglcame-rške policije Obe strani sta mel' mnogo mrtvih in ranjenih Vsled teh dogodkov je bla neapeljska univerza zaprta.
Kailayeva prot:bolj£eviška politika
Budimpešta 17. dec DNB. Ob zaključku debate o pooblastilih vladi ;;e madžarski min. predsednik nastop-'] proti kr tifd opozdcijakih g;ovorn:kov. Na koncu svojih izv: janj je izjavil, da je njegova pol ti!^a bre^kompronvsno protiboljševiska. KaiJay je dejal dobesedno: >Ta problem ;ahko strnem v enem samem stavku in to je na--resnejffl stavek, ki ga. lahko izrečem o tem: Vss moja zunanji in notranja politika )« bila od prvega trenutka, odkar sem na tem mostu, označena z obrambo proti boljševizmu, takp proti njeg»cvim imper'aliscić-nim stremljenjem kakor tudi proti bo'jše-viški penetraciji.
pret. tolovajem
Berlin, 18. dec. uNB. D^B je zve ei da dobio napreduje uničevanje komunis i. mh. tc]p v goratih predelih v blii.ru S irajeva. Samo v č-su co 1. Io 15. decembra je bdo naštetih 2.198 padi h toiova.ev, 3.341 pa jih je bilo ujetih. Zaplenjenih je bilo 106 topov, nadalje številni tovorni avt moli i, živina in drug vojašk. materijal. Cs.ilne operacije se nadaljujejo.
Izjava srb^lis ^'lađe o tolovajskem gaglavarju Titu
Beograd, 1^ dtc. DNB u piiliiu -snovanja takozvanega »Jugoslovanskega o.l-boia«. ki ga je ustanovil tolovajski poglavar Tito. je objavila srbska vlada izjavo, ki so glfsi:
»KecnuTLv.tičJii kliki I\rare Ribar;a in Je ipa Broza-Tita ki je b la osr.ovana Ti2 ozemlju bivše Jugoslavije, manjka vsa-kršna pravna aic politična poi.aga, da bi govorila v irr.enu si'bskcgn naroda. Ustanovljena P° nalogu Moskve in podprta od Londona ter VVrshinprtona v namenu, da bi bilo ra ozemlju, ki ga hočejo pogn. biti Sovjeti, u stan ova! j eno novo ororš'e komu-niftične dcja\Tio£ti. pix*dctavlja ta tako zvana ^Jugoslovanska vladam v resnici le skupino poklicnih tc^o'istov v moskovski službi. Sadnji ogrožajo s svojimi zločini mir in obstoj vneh b^kmsk h na-od-v. zlasti pa srbskega naroda, ki se na vs>m svojem narodnem področju bori proti komunistični nevarnofTti.c
Od tolovajev umerjeni
Zagreb, 18 dec DNB Arhiv za cerkveno zgodovino v Zagrebu pnna-a podrobnejše podatke o umorih duh«.Mikov, ki so .'h zvršili tolovaji na Hrvatskem Po teh avtentičnih poročilih je bilo od tolovajev umojen'h na Hr vatskem po doscdanj:h po podatkih 40 ka-toliScih duhovnikov n 5 redovnic
25 letalca rtcva*ke ljudske stranke
Brtfistava. 18 dec DNB SlcvaTca ljudska stranka je proslav la danes 25'etnico. odkar jo te takratni župnik Andrej Hlnka poklica' v življenje V uvodniku »S'ovaka« označuje državn: predsedn k dr Tso slovaško ljudsko strankr- kot >trankc obnovitve slovaškega nacionalizma n pi^e med drutrm. da je njen i mfiinn če je obvauovab i'ova'k nnrod pred uničenjem Hmkov atovaaV Ijoddt* strank se ?e treba zahvaliti da ie slovaško iiudstvo vzdržalo v boju za dTžavno samostojnost.
K aretaciji generala Francoisa v Alžiru
Parizt 18. dec. DNB Na prifcak komunistov je dal de Gaulle zapreti znanega fi-ancoskega generala Francoisn, ki je bil načekvk »lec^je bivših borcev« za severno Afriko. Francoski tisk se bavi a tem de Gaullovim delanjem in pravi, da je bila edina kHvda generala Franco'aa v tem, ker je branil legalno d'^za'Tio politiko maršala Petaina ter ni hotel izi^tl <?\'r>-'e domovine in svojega državnega poglavarja.
List »Echo 1e France« pripominja, da 30 vs: sevem^afriški Fr^n^oz5 ki so lojalno sfn48| francoski v^a^. danes vsled komunistične ielie že v zaporih ali pa so sfcaJno rsnidlego^-anl in pod neprestanim policijskim nadzoi*stvom.
_
Strmu 2
»SLOVENSKI    NAROD«, ponedeljek, 20. 6*oam*ra 1943
Stev. 252
Posmrtno zmagoslavje padlih borcev
Ha nphsvi zadnji poti se je kočevskim junakom poklonilo okrog
5s.©©o Ljubljančanov in Ljubljančank
V božični čas gre Ljubljana letos z globoko resnim vtisom, kl ga Jo ▼
vsem mesta zapustiia pretresi j va žalna svečanost včerajšnje sobote. Pri Kočevju padli domobranci so, v ncrazdružljivem tovarištvu ležeči na mrtvaškem odru sredi Ljubljane priklicali naše množice in jim do solz obudili vest. Potem pa so nastopili svojo zmagoslavno pot k počitku in poveM-čanju. Zdaj spe na Orlovem vrhu in nas s svojim grobnim molkom nemi-ncvno opominjajo k odločnemu odporu zoper boljSeviškl razkroj m k go-rečl domovinski ljubezni.
Ljubljana je v soboto ponovno manifestirala svoje narodno mišljenje in svojo prlpruinost k protUcomunističui frontL Okrog petdeset tisoč Ljubljančanov in Ljubljančank v**?h starosti in vseh poklicev je odkazalo zadnjo čapt junakom, ki so s svojim življenjem zapečatili in posvetili svojo ljubezen do naroda. Zmagoslavje, ki jih je spremljalo na njihovi zadnji poti po ljubljanskih ulicah pa je že tudi poroštvo, da njihova mlada kri ni bila prelita zaman.
Poročilom nedeljskega »Jutra« o talnih svečanostih na KongTesnem trmi naj tu Sledijo vtisi z velike žalne poti skozi Ljubljano in s pokopa nn Orlovem vrhu na Gradu.
Ljubljana, 19. decembra.
Na tisoče :n tisoče je štela ogromna množica, k: je obdala prizorišče včerajšnjih svečanosti na Kongresnem trgu. Gledalci, ki so v pietetnem molku in miru zbrano poslušali obrecpie mol'tve in poslovilna govora, so zavzeli prav vse prostore, ki so jih red telji odkazali občinstvu. Gosto natrpan; so bili vsi obrobni prostori ob trgu, stopnišče pred uršulinsko cerkvijo, celo godbeni paviljon v Zvezdi je bil docela poln.
čsls&a trla!?Tria se Manja padlim
Le en del ljubljanskega prebivalstva, ki se je zbralo k pogrebnim svečanostim, pa }e mogel dobiti prostor na Kongresnem trgu. Mnogi so 3 tem računali že v naprej in so si zato raje zagotovili primerna mesta na pločnikih in drugih prostorih vzdolž ulic. koder se je po objavljenem sporedu kasneje pomikala pogrebna povorka. Ob 14. so bili ulični hodniki v mestnem središču že vsi obrobljen-' z živim šfjf.lirjem Ljubljančanov in Ljubljančank vseh slojev in stanov. Ko je začela s svojimi učitelji prihajati šolska mladina, že ni mogla več povsod zavzeti odkazenega ji prostora. Zlasti po nekaterih predelih šelcnbtirgove in Prešernove ulice je morala prepustiti svoje prostore drugemu občinstvu. Sodelovala je šolska mladina ljudskih in srednjih šol. — Razvrstila se je v šelen-burgovi, Prešernovi in Stritarjevi ulici ter Pred škofijo tja čez Vodnikov in Krekov trg. Pod vodstvom svojih učiteljev in profesorjev so mlađj fantje in dekleta v lepem redu spoštljivo pričakovali sprevoda,
da počaste padle junake. Mnogo deklet Je
prineslo s seboj vsakovrstnega živobarv-nega cvetja :n so z njim obsule kamione s krstami. Bili so prizori, da so se premnogim pojavile solze v očeh.
Desettissei v častnem špalirju
Za mladino in med njo pa so napolnili
ulice desettisoči Ljubljančanov in Ljubljančank, ki so stvorili znanilcem in porokom boljše bodočnosti nepretrgan gost častni špalir na njihovi zadnji poti vso. več kilometrov dolgo razoaljo od Kongresnega trga do vznožja gradu. Posebno ve-I:ke množice so napolnile razsežno križišče pred pošto. Tudi vsi prostori na Marijinem trgu 90 bili prepolno zasedeni. Po stopnšču pred frančiškansko cerkvijo, pred Prešernovim spomenikom, na hodnikih ob prometnh verigah so stali ljudje tako na gosto, da se ni bilo mogoče ganiti. Prehod je bil tudi tik ob hišah ponekod zelo težaven, ponekod pa sploh nemogoč, zlastj potem, ko je po končanih svečanostih na Kongresnem trgu pritisnila po VVolfovI ulici množica novih gledalcev. Zasedena sta bila tudi oba stranska mostova trimostja.
Strnjene množice so se zbrale tudi v Stritarjevi ulic in okoli ma^'srrata, kjer je bilo zlasti stopnišče Rcbbovega vodnjaka kar ogromen živ gozd. Spalir se je vil potem dalje mimo stolmce in po Poljanski cesti do Zriniskega ul'ce. pa po tej in Strelici ulici vse do tja. kjer je pogrebna povorka počasi in v loku zavijala po položno vzpenjajoči se cesti na Grad. Zlasti na križiščih so se ljudje gnetli v strnjenih mno#cah.
Veličastna zadnja pot
Po pogrebni svečanost h na Kongresnem trgu je poročalo že »Jutro«. Razvijale 90 se po sporedu z vaja-'k n rrčn ostjo in so naredile na vse najgloblji vtis Sprevod se ie začel pomikati s Kongresnega trqa ob 15. Kljub neugodnemu vremenu so množice povsod pet etno vzrra:a!e na svojih mestih. Ko je zazvonilo v cerkvah in se je premakni križ. ki je otvarjal poorebn soevod :n ob katerem sta ft^opa'a dva domobranca s puško in čelado, je šlo od ust do ost: »Gredo! Gredo!«
Vrste so umolknile in vsa pozornost se je osredotočila na turobno veličastni in mogočni pogrebni sprevod. Nepremično in odkritih glav so stale moožce. ko so pe med njimi pomikal5 kamoni s trupli 34 padlih kočevskih junakov. Marsikatero oko se je porosilo. silen je bil vtis na mladmo. ko je prisostvovala zadnjemu mimohodu junakov. k: so nesebično darovali za svoj narod "n za svoje ideale največ, kar so mogV d iti, svoje življenje
Včttel itn čel« sprevoda
Pogrebni sprevod se jc razvrsti, kakor je blio določeno v dnevnem povelju poveljstva Slavonskega domobranstva. Za krvem n> nosili sedem nrekrasr.ih. vd'kih vencev, ki so j;h darovali razn: predstavu ki oblasti. Najprej so trije domobranci nos:li venca predsednika Pokrajinske uprave in domobran-keaa poveljstva. Za njimi sr> stopi!: nenrfki grenadir j- s pu:ko in čelado ter nos'h vence nemških predstavn:-ko»v. nato zopet domobrane* z venci domačih ustanov, med njimi venca mestnega nav'ciratva in policij ke uprave Z ostarftmi venet so obložili kamione s trupli junakov, tako da se nobena krsta ni videla ;zpod zelenja  n cvetja.
Domobranske čete
Do!de tfostOpfie kolone domobranskih Tet je otvorila godba pod vodstvom oo'kovnka Her-tcktu Vso pot je tern'a nret-esM ve Žalosttnke, ki so s svoj'mi zvoki globoko vplivale na množico pogrebcev in gledalcev v špal'rju. Godba se je :zkazala kot sijajno uvežban godbeni korpus.
Pohod domobrancev je vodil poveljnik major Bitenc s pomočjo drugih službujočih častnikov. Vloga častne čete je priradlj 6. čet. k: je korakala na čelu v bojn oprem: 6 če'adnmi Njen cVtsti. skladni korak je dajal tempo pohodu vsega* sprevoda Za domobrane- v čeladah so se uvrstili ni 'hov i tovariši k' so nasto-bili v bojni opremi brez Čelad. Bile so to tri čete šolskega bataljona. Njihove vrste so naprav;,e na vse izredno močan vt s. B !e so nov dokaz, da dož*vlja domobranska misel vedno večji razmah
Živi kočevski junaki spretnija! s mrtve t svariš e
Za domom asflkfm žolskim bataljonom ao se uvrsti-1! kočevski junaki, ki so preživeli vročo tridnevno b tko. Z občaioojočimi in hvaležnimi pogrle'.i jih je motrila mn žica, ko so spremljali na njihovi zrdnji poti svoje podle soborce iz slavne kofevrke btke. Temu in enemu so se z obraza še čitali prestani nadčloveški telesni :n duševni napori, a v očeh nOhen^a ifl b:i^ rwr*.rfta malo-dušja in ne resfgnacije, temveč le odločno voljo, nadaljevati borbo, dokler ne bo a popolnim iztrebljenjem komurdzma ano najlepše zadoščenje žrtvam, ki so jih to pet spremljali.
Kočevskim borcem so se pridružili tudi Številni znanci padlih, kolikor žive v LJubljani a'i so mogli priti na pocTeb. Med njpnn je bdi šentjernejski župan Karel Jor-
dan, katerega občani so se v Kočevju tako sijajno izkazali in položili m oltar Slovenskega naro'a v kočevski bitki razmeroma največ žrtev.
Prezident general Rapnil; v sprevorlu
Za kočevskimi borci se je uvrstn v sprevod zbor Glasbene Matice. Priključili so se j mu dc«tojpnstveniki,   vrhovni predstavniki I
civilne in vojačke oblasti v nafti pokrajini
Na čelu jim je bil piezident uinzi.ski general Leon H u p n i k s porrurčnikom dr. Majcenom in ostailm spremstvom. Sled li ao mu vrhovni pre Istavniki Slovenske aka_ demije znanosti ln umetnosti, univerze in drugih javnih in kulturnih ustanov. Za častnim vodom se je uvrstil zbor togcslov-cev. za njimi diihovščina, nr.knr so zaključili ta prvi del sprevoda pred krstami kanoniki knezoškof.jskega kapitlja in z njimi v polnem ornatu ljubijansski knezoskof g. dr. Rozman, ki je osebno volil verske pogrebne svečanosti.
Krste s trupli kočevskih junakov
Počasi in skoro brezslisno se je nato po-miflrnni kolona šestih velikih kamionov, na štirih po sest, na dveh po pot krst z zem-skimi ostanki padih borcev. Vozovi so bili polno obloženi z venci, šopki in cvetjem, tako da so sami izg!e<iali kot ogromni šopki. Ob krstah je na obeh sti-aiieh stopala častna straža domobrancev v čeladah in z na-mjenimi bajoneti na puškah.
V pobožnem molku so stale množice vzdolž dolge poti ko so vozili mimo njih padle junake. S hvaležno mislijo so j.h spremljale in vsa srca so bila polna vroče želje, da bi njihova najvišja žrtev rodila blagoslovljen sad za slovenski naaod.
Zastopstvo vse Ljubljane
Za kamioni, s krstami so stopali najožji svojci padlih, za njimi spet močen oddelek domobrancev, katerim je sledil domobranski častniški zbor. Priključili so se pripadniki policije in gasilcev v krojih, nato pa zelo, zelo dolga vrsta zastopnikov uradov, kulturnih, socialnih in gospodarskih ustanov ter vseh ljubljanskih društev. V sprevodu so bili člani Akademije znanosti in umetnosti, vseučiliški in srednješolski profesorji, zastopniki stanovskih združenj, med njimi Novinarskega društva, predstavniki skoro vseh ljubljanskih podjetij itd. Bil je ta del sprevoda res mogočna in prepričujoča reprezentanca vsega ljubljanskega javnega življenja, kakor jo je le redko prilika videti. Izpričal je na ta način v imenu vse Ljubljane, da je tudi naša prestolnica z vsemi svojimi sestavnimi deli v narodnem, protikornuni-stičnem taboru.
Sledili so slušatelji in sluša tel jlce ljubljanske univerze, člani in članice verskih društev, usmiljenke in druge re<k>vndce, za njuni pa spet brezkončna vrsta žen in deklet  vseh slojev  in stanov.
Mimo pošte, čez Marijin trg in mimo magistrata je trajal mimo n od sprevoda skoro polno uro, tako ogromna je bila udeležba. Skoro vsi so šli do vznožja Gradu, dobra polovica pa se je povzpela v padajočemu mraku tudi na Grad sam. Bilo je ob 16., ko je čelo sprevoda zavilo ob Grubarjevem kanalu na grajsko cesto. Tudi po njej se je povorka vzpenjala v vzornem redu. Z grajskih šanc so kočevske junake »prihajajoče v svoj poslednji dom, že pozdravljale goreče bakle.
Pogreb m> Gradu
Ker je sneg čez noč rahlo posrebril Ljubljano, se je z Gradu videlo mesto kakor naslikano v nežnih belih obrisih na sivem ozadju. Obsorje se je zlivalo nezaznavno z mestnimi strehami, nebo je pa metalo mračne sence na mesto.
Na Orlovem vrhu so dopoldne Se škrta-le lopate. Planotica na tem vrhu je pozimi otožna. Sprehajalne poti so zapraščene. gozd je ves dan mračen, negiben in tih; niti veja se ne zgane. Mesto spodaj se zavija v rivo kopreno, da ga bolj slutiš kakor vid'š. Sem gor na Grad prodirajo odmevi mestnega življenja zliti v enotno, nenehno šumenje in zvenenje. le pesmi zvonov plavajo malo više nad tem utripanjem mestnega živlejnja. Na pCnnotici Orlovega vrha, ki Ima kopasto obliko in je že sam po sebi pod:bon gomili, rase nekaj vitkih smrek, ki imajo debla okleščena do krošenj. Vrh prehaja postopno v gozd s strmim pobočiem: le proti znpadu se pot vije po zložnih gozdnih tleh, po Regallvjevem gaju. Iz gaia se nudi pogled na mc-goeno trdnjavsko zldovle. ki je ob mračnem dnevu še tem bolj podobno naravnim pečinam.
Dam v ddmači remiji
V četrtek popoldne so prišli mestni delavci na Orlov vrh. Bila jih je cela truma in delo je šlo naglo od rek, čeprav je bilo treba rovnico in lopato zasaditi v trda, skalnata tla. Izkopali so polkrožni kolobar, čigar krog ima približno 27 metrov v premenru. Kolobar je b!l Strok dva in pol metra in dva metra globok. Na prvi pogled se je zdelo, da so Izkopali okop; okrog jarka se je precej enakomerno ku-pičila zemlja, močno pomešana s kamenjem, in v jarek so držale položne stop> nlce. Delo je b*k> včeraj končano, a delavci so popoldne še čakali ob svežem, edinstvenem grobu v Ljubljani, da opravijo še svoje zadnje opravilo.
Ko so se včeraj popoldne po mestu zgrinjale množice ob cestah, kjer se je pomikal sprevod, je bilo v grajskem gaju še tiho in samotno. Toda čedalje bolj je prodiralo tja tožeče zvon en je iz mesta, medtem ko je mrak spletal svojo mrežo in je nebo vedno bolj temnelo. Po 16. uri je dosegla tihi gaj že žalostinka, ko se je sprevod pomikal po cesti Za gradom. Pote mje godba utihnila, a začeli so udarjati takt zvonovi pri Sv. Jožefu.
Grad sprejema junake
Sprevod se je Se pomikal po strmi cesti na Grad. Slišala se je molitev množice Potem se je začelo razlegati skozi tihi gozd obredno petje duhovščine. Tedaj smo i že videli od groba velik del sprevoda, ki se je pomikal proti utrdbam. Bilo ie ie mračno, da se je sprevod adel od zgoraj
kot temna reka. Kakor zlite v enotno telo so se pomikale čete domobrancev. Medtem ko se je sprevod bližal grajskim utrdbam, je r.a utrdbah visoko nad potjo, ki drži v gaj, zrasel živ zid: tesno drug ob drugem so na vrhu sivega trdnjavskega zidovja stali domobranci, kakor da so zrasli iz tega mogočnega zidov j a Sivina zidov ja se je spojila z zelenkasto modro barvo krojev.
Ko so se skoraj neslišno bližali kamioni s krstami in je mrak že začel prehajati v* noč, so na utrdbah zaplamtele plamenice. Tedaj so čete. ki so bile uvrščene v sprevodu, že prispele na Orlov vrh in so v krogu obdale grob, a sprevod se je za trenutek ustavil ob vznožju trdnjavskega zidovja,
V gozdu je bilo že efcoraj povsem temno. Tedaj so se pa ob vznožju trdnjavskega zidovja plamenice zlile v reko utrinjajočih se plamenov, v reko. ki je začela poiaer teči prof Orlovem vrhu. Pri grobu je godba zaigrala žalno koračnico. Molitev, godba in zvonjenje so se zlili v presunljivo večerno pesem. Snre-vod se je približal vrhu. Na čelu je b:l zbor duhovščine. Plamemce so kazale pot Domobranci, po Štirje in štirje, sc nosrli svoje mrtve tovariše
Grob v gozdu
Krste so se počasi premikale na vrh, zdaj pa zdaj malo zastalo, nakar se je sprevod spet premaknil. V krogu ob grobu so obstali nosilci p'amrn'c m po zkopani zemlji so »plahutale sence. Vojaki so počasi drug za dVutTm stopali po stopnicah v jame« in odlagali krste tesno drugo ob drugI.
Medtem se je povsem stemnilo. Spodaj v mestu so zagorele luči. V Trnovem se je oglasil zvon. Ko se je začela zlivati h grobu cela reka vencev, je bilo že tako temno, da so barve cvetja povsem zbledele. Množica se je še zgr n jala ob odprtem grobu in mcltve so donele pod večerno nebo. ko so začele oogoreva-ti plamen:ce Potem je zadonelo vojaško povelje, zaklepetali so zapi raci pušk in tlesknila je častna salva, še dvakrat je zatrepetalo o-zračje ob poslovilnih salvah, nakar je votlo zabobnelo; začele os padati grude zemlje na dolgov rste krst. Se bolj kakor to bobnenje je bil presunljiv jok otroka ob robu groba. Morda je jokal sin za očetom ali brat za bratom.
Potem te je množica začela razlivati skoz m racu- gozd: naposled je spet zavladala tifina v grajskem gaju, nad gomilo pa iztezajo veje mlade smreke in pričakujejo sonca, sonca za sebe in sonca m svoj narod, ko bo resen trpljenja, priklicanega nanj po komunističnih morile'h in un:čevalcih.
Božično obdarovanje
rojakov v nesreči
Težka nesreča je zadela našo domovino. Razdejane vasi. požgani domovi ne nndijo več varstva slovenskim družinam.
Preplašene in obupane matere in otroci se dan za dnem zatekajo v varno Ljubljano, ki ji. hvala Bogu. še ni bilo dano okusiti gorja ki ga povzroča bratomorno komunistično divjanje.
Premnoge matere, žene in olroii leže izčrpani in bolni v ljubljanskih bolnišnicah.
Možje, sinovi in bratje, ki so skušali očuvati svojo domačijo pred razdejanjem in so vztrajali v svoji rodni hiši, leže sedaj ranjeni v Ljubljani, kot žrtve svoje zvestobe do rodne grude in svoje velike ljubezni do slovenske domovine.
Bliža se Božič, ki ga bo večina Ljubljančanov praznovala v krogu svojih domačih, medtem ko bodo bedni begunci obhajal! sv. večer osamljeni in zapuščeni med golimi stenami bolniške sobe.
Naša dolžnost je, d« svojim nesrečnim rojakom bratsko hj^amo gorje in s tem v n^b oživimo občutek pripadnosti k veliki slovenski drrtžmi. v kateri
je socialna solidarnost vseh tuanov stvarna, ne pa prazna beseda.
Dok; >imo svojo narodno zaveduost in prispevajmo po svojih močeh ZV* skromno boSlcno darito svojim rojak^nr v nesreči.
Scf pokrajinske uprave: prezident dvv. gen. Leon Rupnik *
V skladu z gornjim pozivom Predsednika generala Rupnika se je osnoval pose b?n odbor za božično obdarovanje ranjenih domobrancev in civilnih žrtev komunizma .      , .
Prosimo vse trgovce in podjetnike, ki so prejeli okrožnico in proSnio tecn odbora, naj se drže navodil ter pripravijo darovane predmete do ponrde! ;kn. 20. t. m. zjutraj, da bo mogoče izvesti pobi ranic čim hitreje ter da ne bo neoo'rcbnih zamud., zlasti ker morajo pooblaflCenc] izdajati potrdila o prevzemu blaga
Gg. trgovce in podjetnike ki mordn niso prejeli okrožnice prosi navedeni odbor, da sami pošljeta darove na na^'ov: O'lhor za božično obdarovan ie ranjenih domobrancev in civiln'h žr**»v knmni'jzma Tjub-l.iana. SeteiftUUiC0va nI. 6 TI.
Pričakujemo da bodo rrj* trgovk in podjetniki tudi ob tej priliki dokaztfli -<V°J° socialno in narodno zavedno-1
0<:hor.
Uspeh zbiranja knjig za dcius&rsnce
LJubljana, 19. decembra.
Danes med 10. -n 12. uro je mladina nabirala podarjene knjige za pripadnike Slovenskega domobranstva. Na kriižSOih pred palačo Bate, na Marijinem trgu, pred Maver j evo trgovino in na Ajdovščini pred kavarno Evropo so bile postavljene lične mize in stolice, a dekleta In fantje so sprejemali darila 2e takoj v začetku se je pokazalo, da se slovenska javnost tudi v Ljubljani s polnim razumevanjem prostovoljno odzove vsakemu pozivu, naj materialno ali moralno podpre slovenske može ln fante, ki so si zadali težko in odgovorno nalogo, da bodo slovenskemu narodu priborili lepšo in srečnejše življenje.
2e takoj ob 10. so številni meščani in meščanke začeli prinašati najrazličnejše knjige, po ogromni večini slovenske leposlovne knjige. B'11 so med nj'mi taki. ki so prispevali samo po en izvod kake knjige, ljudje, ki se jim je na prvi pogled videlo, da nimajo doma bogate knjižnice, da
teži nezadovoljni
s „uspelii" v Italiji
Ženeva. 18. dec. DNB »Sedaj dež. vi jamo v Italiji to, kar je Churchill imenoval .mehko spodnje telo osi', je pa vse to pravo nasprotje enega, kar so si predstavljal5 on, E scnho^eT. Aloxander in mnogi drugi, namreč, da ne bomo polagoma zlezli po italijanskem škornju, da ne bomo skakali z otoka na otok in da « ne bomo borili za vsako ped zemlje. Sedaj pa se godi vse ono. na kar nas sovražnik prisili.«
Tako piše londonsk l:st »Tribune«, ki pravi nadalje, da zahtevajo boji v Italiji veliko količino municije in mnogo ladij. Voditi jih je treba z močno koncentracijo topništva :n z velkimi letalskimi silami. Za seboj pušča ta vojni pohod velikanska razdejanja, ki nso v nikakem sorazmerju z dobljenimi strateškimi uspeh'*. Prišel bo čas. ko bodo v Angliji zahtevati točno navedbo vseh vzrokov, odločilnih za te vojaške operacije, ki mnogo škod jo u-gledu Angloacmr čarK/v v Evropi.
Cbttrchillova bolezen
Berlin, 18. dec. DNB. Na tozadevno \77rasanje so v nemškem zunanjem ministrstvu odgovorili, da ne smatrajo, da bi se v zdravstvenem stanju angleškega mini-srskega predsednika Winatona Churchilla dogodila v bližnji bodočnosti kaka pomembnejša izpremembo, pač pa poudarjajo v Berlinu, da je politično zanimivo, da so se v Angliji se laj kar zadovoljili z izpre-membo političnega vodstva angleškega imperija, ker Churchill verjetno dalje časti ne bo mogel osebno izvrševati vladnih poslov. Pri določitvi Ch u rchi 11 o v ega nasled-paka se opaža vidro nezadovoljstvo široke angleške javnosti z dosedanjim nam es.nikom AtUeejem v vidno navdušenje za zunanjega ministra Edena. Tu ugotavljajo, da za Nemčijo ni važno, kdo bo Churchillov naslednik. Churchill ima namreč dovolj dobrih uiencev, ki bodo vodil" 1 roitiko £n vojno porx>moma po njegovih načrtih.
Cot zarimivost navajajo v Berlinu dejstvo, da se pojavljajo v angleškem tisku glasovi opozicije, ki dokazujejo. c*a v Angliji tudi ni vse tako enotfušno vdano Churchillu, kakor bi njegovi politični solelavci radi prikazali svetu.
Turško mnenje
o Snratsovem govoru
Carigrad, IT. dee. DNB. V listih *Džum-hurijet« m >La Republique« se bavl Nadir Nadi s Smutscvimi izjavami o koncu vojne. Smuta je dejaL da so nemške armade ie nepremagane in da zato razna prerokovanja glede konca vojne v 1. 1944 niso preveč zaoesljva. Nadir Nadi pravi: >Ce govori tako celo Smuts, ki bi že moral poznati položaj, potem vaa ostala prerokovanja zelo izgube na svojem pomenil.« O poizkusih zaveznikov, da bi uničili nemški narod z £ivčno vojno, piše Nadir Nadi, da ne verjame, da bi to uspelo. Kaj takega U bilo mogoče le, če bi bile nemške armade premagane, da se to še ni zgodilo, je pa Smuta sam priznal.
Sefa ttsrike vlade
Carigrad, 17- dec. DNB. Včeraj se je pod predsedstvom min'strskega predsednika Saradzogla sestal na posvet turški ministrski svet.
Ste že ka] prispevali za Zimsko pomoč?
pa imajo- v srcu domoljubno zavest in so> zato rade volje darovali svojo morda edino knj;rro. Mnogi med njimi pa so darovali zajetne zavitke različnih kni^T. tako da se je do 12. ure na vsakem zbirališču nabrala pestra in velika zbirka najrazno-vrstnejšega čtva.
Okrog 11. ure je zbirališče pred Batino palačo počastila gosspa seproga preziden-ta generala Rupnka, ki je v spremstvu svoje mlajše hčerke gospe Ksenije darovala večji zavitek knjig. Dala je a tem lep zsled in primer in vsi nav so z vim zanimanjem in z vidnimi simpatijami sprejeli njeno dejanje.
Nabiralna nkeja je v vsakem pogledu uspela. Pri tem je treba pripomniti, da so mnogi, zlasti založniška podjetja, darovali tako veliko število knjig, da j!h niso mogli prinesti na zbirališča in iih borio zaradi tega poslal] v zbiralno pisaTM ali pa so jih že.
Dva matižiTsUa poslanca efetožena veleizdaje
Budimpešta, 18. dec. DNB. Na zahtevo vojnega ministrstva je imunitetni odbor madžarskega parlamenta na včerajšnji seji ukini! poslansko imuniteto sociam demokratrkih poslancev Karla Pevra in Ane KethlL Vojnemu mini tr-tvu ie prišlo v roke pismo, iz katerega je razvidno, da sta oba omenjena člana parlamenta nujno osumljena veleizdajoiškega delovanja^_
RADIO LJUBLJANA
PONEDELJEK, 20.  DECEMBRA 1943
8.30—9. Jutranji koncert. 9.—9.15 Poročila v nemščini in slovenščini. 12.—12.30 Opoldanski koncert. 12.30—12.45 Por<«. v nemščini in slovenščini. 12.45—14. Koncert za razvedrilo. 14.—14.15 Poročila v nemščini. 14.15—15. Popoldanski koncert. 17.—17 15 Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.30 Popoldanski koncert. 17.30—19. Prenos iz velike unionske dvorane: 2. simfonični koncert povečanega radijskega orkestra. Dirigent CX~\vjM Buchhols, solist prof. Anton Trost, klavir. 19.—19.30 Zvoki iz Dunajskega pozda. 19.30—19.45 Poročila v slovenščini. Napoved sporeda za naslednji dan. 19.45—20. Mala glasbena medigra. 20.—20.10 Poročila v nemščini. 20.10—20.40 Klnvir. štiri-ročno — igrata Herta Seifert in Gpiir.V Demšar. 20.40—21.40 Pišana šara. 21.40— 22. Beograjska vojaška oddaia. 22.—22.10 Poročil v nemšČJiL 22.10^—2230 Glasba za lahko noč.
Rešitev križanke
iz za&nfe števl!Ke
Vodoravno:   1   cula, 5 aparat, 9 paz.
13. paneda 15. krate.k. 18. up. 20. žaaa. 21. Ri. 23 grad. 24 te. 25 pot. 27 me, 28 Mars. 2° ar. 30. rep, 31 Otep, 33 rž. 35. ri. 36. od. 37. sohe. 38. nc'cp. 4<> F.Mzij. 43 Nemec. 44. potop, 46. Eton. 47. G<~.!ar. 48 duh, 40 rov, 50 on. 51. brv. 52 nan\ 54 ah. 56 znak. 59. no. 60 rokoko. 63. rebula. 67 rtoč.in. 6K enoten. 69. ca. 71. Aras. 74. j?n. 75 Ala. 77 ro. 78 ad, 79 Lot. 84 Oro. 82. atomi, 84 zrna i. 86. priča 88 obeda. 89. pfađbt 91. Idaho. 93. mana. 94 no. 4>5. za. 96 oj, 98 okop. 99 ime, 100. mu, 101. -^la. 102. al. Ivo 105 ka, 106 fcaaa, 108 nc, 109 kvar. 111 Or. 112 letaki, 114. traicn. 116. vasi. 117 olupek, 118. A dim.
Navpično: 2 up. 3 laž. 4 Anam. 5. aga. 6 pa, 7. ak. 8 tre. 9 star 10. led. 11 ak, 12. kupon. 14. Oger. 16 Arad. 17. tepec. 19. potepuh. 21 bar ton. 22 Arizona. 24 Teheran. 26 teloh. 30 roman. 32. net. 34 že. 36. oj, 37. sel. 39. por. 41. le. 42 in. 43 nov. 45. poročati, 47. arobokop. 48 dav:ca, 53. domino, 55. nota. 56 zona. 57 kres 58. ples, 60. ro. 61. ko, 62. ka 64. en, 65 ut 66 ar, /0. Alabarna 72. ramazan. 73 AdaAui'e. 74. Grahovo. 76 Atene. 77. Ema. 80 iri 81. očaki, 83. oda, 84. zl. 85. ja. 87 Ido. 88 omika, 89. po, 90 to. 92. opora. 94 Nuša. 97 Java, 100. mati. 103 lava, 106 kes. 107. ako 109. Krk, 110 red. 112 ia. 113 il. 114. te, 115. na.
Revtev zloijovnlce Št. 53 1. 2ivko   2. L:ešnica, 3. NjegiiSi, 4. Clow veka niikar. 5. Vellkovec. 6. Škorec, 7. Pohorje, 8. Dobnlkar. 9. Novo mesto, 10. Jesenice, 11. vodik. 12. diamant, 13. Kitajsko,
14. vsakikrat, 15. Kanada, 16. Poljaki, 17. svoboda, 18. Jlč^n. 19. Strumica 20. Gibral_ tar, 21. Hotlmlr, 22 Dioklecijan.
»življenje človcSko podobno je vodi. KI vsaka po svoji strugi houi.c
5tev 252
•STOVEltSKI MAtOtV
Strt« 3
Dvoje srečanj
NI dolgo tega., kar sem v Trstu srečal manca, ki je tli od itaJrjaruskegra vojaškega, sodišča obsvjen na. 20 let jefte. Se laj je bil tudi oci izpuščen iz zaporov.
Ko iz razgovoi-a razvidi, da živim večinoma v Ttslu, prične — sam prrmorslci rojak — na vso moč hvaUU. »odpore pri-moratasn* ljudstva proti slovenskim šolam in časopisom, ki se smejo 'ostani vi jati in prihajati z dovoljenjem nemških oblasti. Ta >olpor* — boi je rečeno strah pred gozdnimi tolovaji — naj bi bil zgled Ljubljani, ki ho '.i v od Nemcev dovoljene šole, ka vsak dan bolj čsita od Nemcev dovoljene časopise ter s^loh na vse načine > sodeluje z okupatorjem«.
Ko, saj si lahko vsnikdo ol bralcev sam
predstavlja, kaj je ta moj znanec &e povedal v nadaljnjem ra^ovoru. Sa/J doživite to vsak dan sam. Iste besede, iste misli, iste laži. Vse iz iste kuliinje, vsi deklamira,)© te kiilatice na pamet, kakor ljudsko-Šoiec svojo pesmico.
Porfusal sem ga nekaj časa, ko pa ml
je bilo teh otrobov dovolj, sem ga p ukinil ter s popoinoiita ne^olžrum obrazom vprašal:
>Ako občudujete Primorce, ki ne dovolijo
ustanavljanja slovenskih lju'skth sol, ker Nemci nimajo nič proti temu, ki ne dovolijo prihajanja sl°ven*Ulh časopisov, češ <La objavljajo neinšJca poročdla — zakaj potem vi niste ostali prostovoljno v zaporu, ko so varm Nemci odprti vrata?« Dolg obraz* hladno, kratko slovo.
Hiteč v Trstu po opravkih, sem ob Kanalu srečal prijatelja, ki ga od pemiadi 1041 nšsem več" videL Pogovor je seveda taicoj ponesel na domače razmere ter na politično nemilost, ld se kaže na vseh koncih in krajih v naši ckxmaci politiki.
Prjateij me je brez vsak: h ovinkov vprašal, kateri >garji« pripcuiam,
»Pn nas ni nlkakih gard. Pri nas smo Slovenci na eni strani; na drug sirani ni Slovencev — tam so plačane kreature ter mtemacionalr.i agenti komunistične svetovne revolucije, nekaj poklicnih 2^očincev, drugo pa zapeljani naivneži. Zase vem, da je moje mesto med Slovenci in to vk-j':b podtalnemu tisku in protislovenski propagandi.«
>No, hvala Bagru,c je rekel. >prvi človek, ki mi je po pravici povedal, kako m sli! Drugi se narni^oč neprestano izmikajo z nekaiumt tajnostmi, konspirativnostjo in kar je Se te kominternske navlake.
Vsak se zavija v plc£č »višjih interesov,« poltaino pa svojo domovino un'čuje, ker jI jemlje odporno silo in moralno moč, ki je za omanitev na.ro la tako kivavo potrebna. In, ali nimamo samo ene naloge — ohraniti naroi pri življenju? Al ste pri vas v Ljubljani res tako zabiti, da mislite, da b mo mi Slovenca z nekakimi tolovajskimi »brigadami« kakorkoli vplivali na potek tega gigantskega boja?
Ko bi bilo več ljudi, ld bi se pov?oi in brez sramu priznavali k ileji ohranitve Slo_ venskega naroda in ki bi brez strahu p.ed
podtalnim terorjem kornunstiCnih gantjsterjev izpovedovali svojo voljo boriti se pix>ti zlu. bd se tudi mojim ožjim rojakom pričenjale odpirati oči, da bi spoznali prave, resnične interese našega if.orda: ohraniti na:od, dati naši ded domačo besedo, obnoviti razrušena ognjišča ter razviti narod do one stopnje, ki mu po pridnosti in prirodni nalarja-nosti pripada.
Tak program uresniči samo trdna povezanost vseh Slovencev, zgrajena na neomajni volji pomagati svojemu narod-1, temelječa na pravih narodnih pot.ebah in interesih,
V Ljubljani morate najprej počistiti s tistim družabnim gnojem, da ne bo zasrma-jal zraka idealistom, ki so voljni vz ti težo borbe na svoja ramena. Pri vas :ro. ate najprej pokazati, kako se iz zlravega ljudskega telesa odstrani gnojna bula, ki g-roz: zastrupiti zdravo kil t^r narediti Iz cvetočega naroda razpadel ljudski kadaver.
Ljudje pa, ki hočejo danes govoriti v Imenu pilmorskih Slovencev in jih s svoj3 nujakav rijo vodijo v pogubo, so ostali doma varnim zapečkom ter od tu organiziraj! »Svetovno revolucijo t v primorski iz 1 a ji. Naš narod pa je zamudil dvajset let političnega življenja, ki jih v dveh mesecih ne more nadomestiti
Kako morete sedaj od nas zahtevati! da smo pametnejši, zrelejši od vas? Ali ne vidite, da upiramo oči v vas, da gledamo, kako bi kot mlajši brat posnemr.li starejJega? Z bolestjo gledamo, kar nas je treznih in kar nas ni slepcev, na kapah naš h fantov, ki so jih agenti kom interne pod naroinlmi gesli pognali v gozd. slovensko b*obojko omadeževano s komunistično rdečo zvezdo. Ali misliš, da so jo dali na glavo rall političnega prepričanja? Kaj še! Samo zato ;-o omadeževali naš prapor, ker so to videli pri vaših dolenjskih ^osvoboditeljih* in ker iim Vilfan in tovariši vlivajo v glavo lažnivo mnenje, da brez tega amblema ni mogoče delati za narod.
Dolžnost vsakega izmei vas je. da napravite doma red. Ko bolo naši ljuije videli, da se da svojemu narodu služiti tudi v slovenskih vojašnicah, v slovenskih ŠDlah ter drugih domačih ustanovah, bodo tudi oni odvrgli rdečo zvezdo s svojih k->p. bodo tudi oni šli branit svoj dom pred komunisti "no zverjo.«
Ali sem mu mogel kaj ugovarjati ? A!i bi mu motre! s^oh ugovarjati kdo. Id ljubi svoj narod In trezno gleda na položaj?
B. D mlinar
Zimska pomoč fe zadeva nas vseh!
Uspeh Zimske pemeči bo tnerHo ne le za naš socialni fcrt, temveč tudi za našo na* rodno zavest* Vsak naj zato prispeva, kclittor si more utrgati!
M* neaeijsxega zmagovirega postna
po LfatOanl ♦
T sadnji Revffkl venskega Nar sds a in nato v Wamic wii podrobno poročali o mogočnem domobranskem pohoda skozi Ljubljano preteklo nedeljo. Imponiraj oči nastop domobranskih oddelkov Je pokazal veliki napredek domobranstva v kratkem času njegovega ob* stoja in resnično vojaški duh domobrancev. Naredil Je najgloblji In najboljši vtis na vsa Javnost.
Ob tej priliki na as Js tudi Jasno razodelo, kako selo as Je pieobta* žila LJubljana. Po nsV cah so se zbirale povsod goste mnoiice brv al s tv a, ki so z IJenv,   zadoščenjem hi
zaupanjem gledale strumne domobranske kolone ter Jim navdušeno vzklikale, Velike m notice so se zbrale zlasti na Marijinem tr-jrn, kjer so dosegle manifestacije svoj vKek. Naša sffka kaže pohod domobrancev preko te* ga trga.
Žalostne fcesnei
k0SS!!2iil3iiČHa
p3 salu Janin krajih — V ©F lina edino beseda partija — Svofevrstai r,i33iM>dRi odposlanci"
Komun:stična propaganda je z veffehn Efin> tamem kričala doma in po svetu. k;;ko so si »narodi Jugoslavije s\ obodno izvoili svoje narodno zastopstvo«. Tako da je bilo tudi v Sloveniji, kjer so potem »:zvol:cnl na.odni zast« p-n:k <* odobrili vse delo komunistične OF. j; izrekli zaupnico in Zahvalo ter ji dali ptoblS-stilo, da nadaljuje svoie n^čct:e Pošten? Slovenci, ki imajo hvala Bopu ogromno večino med slovenskim nf.rodom. od'očno odklanjajo to sramotno potvar janje in nrst f kaci jo narodne volje. S komunistično morilsko dru/bo n;majo in nočejo :meti ničesar skupnega Kakšne pa so bile te »svobodne voMtvea v na^- h krajih, o tem vam lahko pove že nešteto očividcev, k: so se mc:r;li sami udeležiti »vo'itev«, bodisi kot prsiln moS'lizi ranci ali pa kot prebivalci krajev, ki so bili Btttfeovaa po komunističnih tolovajih.
Ko So komunist čna krdela s pomočjo bmlo-Ijevcev zasedla dele Dolenjske :n Notranjske, so knmunist** pole« mnog'h drugih ža'cst-i h kemed j res ponekod uprzarjali tudi »volitve« za občincke uprave in potem tudi za »narodno zastopstvo«. Delali sc to delerha zato. da b! natrosili pesek v oči domaćemu prebivalstvu, deloma pa zato. da bi še na zunaj golju-Rvo predstavili kot pooblaščenci ljudsVie volje. V Sloveniji se j m je z votitvaaai še prav posebno mudilo, ker so vedeli, da so dnevi njihove strahovlade šteti in da kmalu ne bodo meh več možnosti, da bi se šli vc It.e Uprizarjali so vol Ine komed:ie v svej-h oborože-n h krdelih, a tud: po nekaterih < I cnah n vaseh. Po sočasnem pričevanju m!-,^rh :>enr->-otbvoljhrti voHIcev je sedaj pred Dftmi /i ;n t :n trčna sika. k-?krrtt so b-lc ni hnvt »voi tvc«.
Vse samo „pAirlija"
\*i)litve je vod la izkliuCno komunistična nartija. \*Sđ propaganda je bila v njcn:h r;> keh in saino ona ic smela izdaviti v; lin: ^e-peKe n letalce. Vol'ln; funkc'onarii so b;l; izključno komunističn* pol:tičn< itomi^atjl ifl dru- j C: stooil^totno zanesljiv' partijci Nob:na dru-Lla skupina, noben pc^ametmk ki so ?e b li pr--družili OF, n:so 'meli pn tem nikaKe besede in se n:so smeli pra-i n;č vme?avar v voii'n res t opek Bilo je prav take kakor pn denarju Njer so razne skupme in rami stmpat:?eri OF pač dobri za to. da denar — nabran, ukraden ali orcp3n '— pr nesejo, razpolagat- z ni m pa vrnejo samo organi komunisttne partie
Ko so uprizoril: »volitve v sšrooat zsstop--tvo^. so najprej izšli epromni lepaki  \ njih
so poalvsft  Sloveice.  naj se  ude'eze »prvih sv bednih voltev v zgodovini slovenske^; na r  ta«. \"o'"lno pravic^ da :ma vs-k državljan od 18. leta dalje, moški in Ženske enako.
f Volitve'* v cb^rc!!ssssta
Oborožene edimce so \o\V.c zase. V nekem krdelu, ki je bilo takrat nameščene v Starem Dfga pri Trebnjem, so dva dni poprej s-pnroč h moštvu, da bodo »svobodne vcl;t\CT. To je b la vsa priprr.va. Čez dva tln- je dobOo moštvo povelje, da se nHOfcajo vs; d'> zadnjega zbrati in r-strojiri pod neumi k( zalcem. To t* je tudi z£ovli!o. Čez nekaj minut se je pre«J vrstiun-, poi.:vil:i fkur;na v:s;:h korpimstičn h hinkcT.narjev »T^.aris« brigadni poMtkomi^ar je stopfl pred moStVo in sptegOVOTil*
»Tovarši! Pr!:el je dt:le^.\t iz d:vizije. da prisostvuje, ko boste »zvolill svoje zastopnike v zbtM- nurt<tin:h odpostsncev. Vi vsi veste, da so to prve popolno trta svobodne voitve, ki jih je kdaj doživel sl<,vensk: narod Fozivarn vas. da »zbcicte !ji".l\ k so v borbi že dokazali, kako ljub jim jr s'cverski narod' S tem boste svojo državi lansko dolžnoat najbolje op-ravlli SHstl sem. da ste f,e že pomenili za kand'dite «
Takn je govoril »*"ovariš br:*!^dn komisar«, nek; Lojze Co'arč r.d Sv Kr:ž.i nn Kostanjc-vic:, menda že stnr komunist Poklical jc potem iz vrste tri »tovariše« ter f*h prtdstavil moštvu:
»To  bodo   va i   zastopnik    Ima   kdo kaj proti?«
S-: • se j t rzri no posftrojen h vr^tr.H Se-VCdfl Sc nihče v.: o-,:.-.:,:1. nihče nti črhnil. in kerr/'u jrj zadovcljm CgotGvil:
»NihČsl S tem so volrlve končane.«
Ohr;! sc ic zoper k » z vol jenet in« ter jim Čestit*!:
»Tovariš 0'T«   anei. cest bi m \am'«
To je bi ves p-tek volitev  Med »izvoljen ci« je bil eden. k* je bil v;deti še najbolj pa mete-., doma izven Ljubljanske pokra ne; pr govoricah^ k; so potem krožile do krdelu, je bil »v civilu« h'anec, v komunVrtičnh krdelih je bi že poldrugo leto Drucemu se je no/n:do. da «a rad preveč pije o tretiem pa sc je šuš-Ijalo. da je neki zn:im »l:kv dator« eden r.aj-okrutnejš3i med njimi  In to so bili »naredn odposlanci«! m t
Enako so »volili« tud' pri drue'h oboroženih ! cd nicali Povsod je aattOfnl politkom-ar. k- j je btedStSVfl kand date  CJorje mu  kdor bi s-
b'l uprl njegovi izb:r*. Ko jc neki starejši prisilni mcbii.'T^nec. dolenj-k' kmet. pripomnil, da bi svobodne volitve morale biti prav za prav tajne, jo je takoj dobil pod nos: »Če s :em: volitvami n:si zadovoljen, kažeš, da si zdajalec in za-lužiš, da bi bi likvidiran!«
Tudi kandidati drugod niso bili dosti drugačni kakor pr edi^jc!. k: smo o njej poveril zgoraj. »Volitve« so bile zato nekaj strašno smešnega :n cben?m strašno žalostnega za vse. ki so ohranili še količkaj poštenja in razuma. delo se je. da so se jih sramovali tud: mnol^. ki sr. b:l: že po cdo leto ali še več v komunističnih oborožen h krdelih. Bile 6o zanje kakoT mrzel tuš.
Patnja 7&lra$ft „valilce14
Prdobne so bile »volitve« tudi po mestih in vaseh« Vendar jc bila tu precejšnja razlika. V oboroženi edln:ci so morali na »volišče« vsi do zadnjega "n sc nihče ni mogel 'zogniti. ker bi to pomenile uror. Po mestih, trgih in vaseh so sicer rudi pritiskali na ljudi, dj morajo it? »volrt«. t<^da ljudstvo je izvaja'o pasivne res-stenco. Povsoii jih jc prišlo zelo malo če jih jc bio le prema'o. pa so hitro poslali patrulje od hiše do hi5e in l;ud: s si'o zv!ekl: skupaj. Tudi v Novem mestu samem so vci li na enak način. Komun^tični funkcionarji so predložili kand:date. ki so bii seveda vsi »soglasno izvoljen:«, pole v ca molkih, polov ca žensk.
Vse te »;zvol"cnce« so nafr-žih na vozila :n j h cdrveljali v Kočevje. Tam so jih zbrali v neki dvoran1 :n j m dal' sprejet: nekaj bedast h rcsoiucij. FrCvisednik zborovanja je bil mlad študent iz Novega mc-ta. Na zborovmiu «o potem izA-cliii plenum OF Imena plenuma-"cv so b:!a že objavljena v dnevnem čfl*opi*»Ju
in ie vsakdo lahka v del. kakšno je to »narodne, zaslon- tvo« Tudi pr tem ni bilo n kakega r-:cd!sganja Vse je predložil zastopnik komu-n stične partije in odposlanci so lahko samo k;ma'i. Vs^ka opoz;c ja je bla žs vnaprej :z-ključcn i. zate rud- dali za odposlance vo!:t* take ljudi, kakor s<, bili gori omenjeni trije. Po zaključenih »vol:tvah«. po dobljeni zaiio-n ci in pn snrejetem pooblastilu za še nadaljnje ubijanje Slovencev n un čevanje narodnega premoženja — vse seveda soglasno sprejeto! — pa so jih spet poslali na njihove domove odnosne k njihovim krde'om.
Tak'ne torej so bile »svebodne volitve« pod
kommrjSf? na Dolenjskem In prav enako svobodne bi bile tudi vse volitve, će b kda; in kje res zavladal' komunist*
Komunistični „raj"
Komunistični propaganđ'st5 so zelo S ro-kogrudni z obljub"mi in zagotovili o »raju«, ki ga bodo on: ustvari5 slovenskemu narodu. Mnogi lahkovemežl. ki so črpal: svoje i-rform2cije predvsem iz komunist Ć-n*h prepagandn h s'epil. so tem obljubsm verjeli in si domišljal*, da se bosti ta-" kier bodo zavladali komuni-ti. zares ced'-la mleko in med. Vsem trm b: že e! . la h' ta obljubljeni komunistični »raje izkusli na lastni kož', kakor so ga morali na žalost premnogi naSi kmetski ljudje. Ena *:z-med teh nesrečnih žrtev komurrstičrih >osrečev:lcev*. ki ^e te dn. pr bežala '.?. Dolenjske v LJubljano 3e pripovedovjla naslednji značilni ćogodek, ki ga je sama doživela:
Tudi na£o vas — majhno naselje v hribih pr< Kočevju — je kmalu potem, ko so domobranci skupno z nemško vojsko z č-?i Ofenzivo proti komunl9ti5r.im tolpam, »osreflilac komun;stična brgada t vsem svojim Štabom. Sprva so bil: e nami domačini silno prijazn1 in so se nanii na vse načine prihaovali, Če5 ml nismo t°ki. kakor nas al "ka jo »farji in ta beli«. Ko pa so videli, da nss ne morejo pridobiti, so navili druge strune. Začele so se »rekvtzic^e«.
Ja« sem majhen kmetic, ki s težavo pre-ž'vljam svojo druSfno. Za denar je b!la pr-nas vedno trda. Kar smo bolj v hribih m precej daleč od glavnega prometa, tud svojega pridelka kar bi ga mogrli utrpeti ne moremo kdo ve kako dobro spraviti v denar. S te2?vo sem spomladi kup'1 dva prašička, da bi ju redil in se tako presVr-bel za zimo. Saj tsstft, da na dobivamo nl-
kakih živ Isk h nakaznic, mažij pa maščob :t. smo prenVSezn odvisni cd tegi. Kar prired:mo in pridelamo dema. Z veiiko muko sem z red 1 ta dva praš ča in vsi smo Ze računali, ko'iko bostq vrgla mesa 'n slanine, da bo kaj zabele In $S*inorJsta j» praznike in dT»f?ve najtežjega dela
Ko eo komunisti iBSleflT meja c"va prašiča, sn jih na neben nr.o.n rišem m< ~e! več cek: žatl. Neprestm? co se smuk i: okro«? h še sn hleva, da me je b io že kar strah, kij bo Kirnlti so ]*e pokazrlo da e bil moj strah upravičen Nekega 'epe.?a dne sk? se oglasila pri- meri dva CKoposlonra ^štaba« in me prijr.zno naTovuiila:
— To\rariš saj veš. da n'smo založen e hrano. Malo ram boš pomagal. Enega pr?«-šea nam boš prodal, saj imaš dva. Ne >.a-htevaTTto ničesar z ctoaj. Pošteno ti bomo plačali.
Kdo bi si upal odkloniti, če ve. da t* s s-o vzamejo će se up.raš. In 5e povrh še p'acaJo . .. Pristal sem.
Mesarj- so bili že pripravljen^ in so po-tcgnli prašiča — debelejšega seveda — t z hleva že prej. še preden sva se z gospodom »konrsarjem« dogovorila. Va;eni klanja so s praS ceni kaj kitro oprsviiL Preden se je §e dobro stegnil, so gra že naletita in odpeljali v »štab«.
Prašič je bil med brati vreden svojih 6000 lir. »Komisar« ae je nekaj obraL potem pa dejal:
— Veš. tovariš, gotovine nam je pravkar zmanjkalo. Zato ti bom kupnino za prašiča izplačal a bonom. To je toliko kot gotov denar, saj -"arnc! za te bone ves slovenski narod z vsem svoj m premoženjem.
In res je potegnil iz žepa nek pop san list na katerem je bila ozr.ačena številka 10 000 lir. Ko sem ta list obračal in ogledoval, je gospod »komisar« nekaj preuiar-jal, potem pa kakor slučajno pobožal svoj revolver 'n prišel na dan z drugačno barvo
StrckovTraškn je določil, da je vreden prašič 4000 lir ter da nau potem takem dolgiijem še az 6000 lir, ker se glas* bon na 10.000 lir. Tu ni pomagal noben ugovor, nobeno dokazovanje, nobeni presnja. Prvi, ed ni in z3dnj: argument gospoda »komisarja« je bil revolver, katerega je naperit v mene. Nič tuii ni zaleglo dokazovanje, da nimam denrrja, niti šest stotakov ka-mol» šest jurjev! Dobil sem rok pol ure, da pripravim denar, sicer da mi bodo pobrali še drugega pia^iča. kravo in teleta.
Letal sem okix>g sosedov in jih prosil, da mi pomag3jo. Pa kako b', ko so sami reveži! Zbrali so ves denar, pa ga skupno z mojim ni bilo več ko za tisočak- Z n;im sem poiskal kom sarja v »štabu«. Nobeno moledovanje, nobeno dokazovanje n = 5e revščine n* pomagalo- Vzel je tisočak in Se drugega prašiča!
Pa mislite, ča so od teh dveh praši Cev res kaj okusili tati komunistični' »bojevniki«, za katere je dej?l komisar, da je meso namenjeno? Kaj še! V »štabne brigade, kjer so bili komandant', komisarji rh aen-ske, so se na moj raenn več dni mastili, drugi pa so dobili le ostanke.
Vidite, Js zaključil kmet svoje pr*pove-dov-nje. tako so delali ti razbojniki s nami. Kakor sedaj slišim, ravnajo ponekod še slab** Zato ni čudno, da Smo po kmetih vsi proti njim. F. M.
' Federzoni
Vi iIIhUi f minister la menih
Hnfs VVcbfnger podaja v grafti »Tages-
posti« zanimiv op» kariere biv&gi italijanskega ministra Fcdcrzon ja, ki ie bil eden glavnib stebrov badoljevske klike in ki so ga nedavno
zajeli, ko je skušal pobegniti. Med drugim piše:-Ze dolgo se poslušalci italijanskega radija niso toliko nasmejali kakor zadnjič, ko je rimski radio objavil čudovite okolščmc aretacije Luigija Federzoni ja. Preoblečen v men ha so je ta prilagodljiv po!:tični komed jant nekaj časa skrival in n*Sd gostoljubje v nekem sa-mostanu, toda naposled so ga vendarle spoznali in prijeli.
Kdo je Luigi Federzoni? Če bi bili pred 35 leti, ko je Federzoni ie igral nekatere manjše vloge na rimski politični pozornici, vprašali k.i-ko$i Rimljana po tem imenu, bi bržkone težka« dobili saieljeno pojasnilo. Luigi Federzoni je pričel svojo politično kariero namreč ie takoj v začetku s goljufija Premikal je 14 črk (tvojega imena in priimka tako doli>o, da je sestavil visoko doneč plemiški naslov in se iz Lnigija Federzoni ja spremenil v G i ulio Oe-Frenzi. Pod tem Imenom jc Luigi federzoni stopil na deske političnega teatra Da pa b zjfoij s plačo urednika »Giomale d'Italu* lahko kril vse svoje visoko leteče zahteve, to je bilo za mladega častihlepnega junaka seveda docela neizvedljiva.
Takrat — bilo Je leta 1911. — se je napotil as svoj list kot poročevaleč v Tnpclis. To malo afriško mestece, čegar prcbivaLstvo so tvorili v glavnem Berberi, Arabci mešanci črncev m Zid je, je bilo takrat še turško. Toda; rimska, banka »Banco cH Rr^ma«, ki poJuje v javnem s kapitalom visokih cerkven h krogov, je imela tamkaj onstran S rte precej posestev, ki pa se nwo iznličala. Zato so že dolnjo iskali pTimerneg« človtka. ki bi za dobro p!flčo> spTavil sh-ar v red in dvignil donosnost teh posestev. Izbira finančnikov »Banke di Roma« je zadela Giulia de Frenzia. ki je noRvetil tej zadevi vso svojo pozcmoNt in dv gr.il v svojem listu tak krik in vik proti Turčiji, da jc prisilil italijansko vlado napovedati Turčif voino, ki je naposled doveeTa do zasedbe Tri po lisa Na ta način ae je vrednr^t afriških posestev »Bance di Roma« silno d\ngnla, poleg te\m pa si jc rudi Luigi Federzoni pošteno nabasal svojo poprej prazno listnico. Taku Sj je Luigi Fctlerzoni ustvari! temelj za svojo kariero In sedaj za tega podjetnega politikanti m bilo več nobene ovire. Zato je tud; zavrgel svoj plemiški naslov in *>c zrnet pojavil pod svojim pravim, po svojih očet h podedovan.m imenom.
Kaj je bHo rač sedaj bolj nara\-no kakor to, da je Federzoni oSnoVal strarko — seveda nacionalno — in svoj list — »Idea Naz'onfl'e«. Kmalu nato se je e'al izvoliti v poslansko zbornico in se povzpel do voditelja kraljeve stranke ter postal vsemogočem mož Rima Okolje, v katerem se je počutil najbolj srečnega in zadovoljnega, je bila dni?ba vcrižnlkov m ve-lcdobičkarjev. Ko pa je Italijo po prvi svetovni vojni o^jro-žal rdeči teror, Federzoni seveda ni imel korajže, da bi priče1 borbo proti temu pojavu in je prepustil Mussoliniju. da je vzpostavil v državi zopet red in mir Ko je bilo to že izvršeno, se jc seveda zopet pojavil Lu gi Federzoni in se delal, kakor da bi bi! on tisri, ki je reš-'l kral;ev*no pred komunistično poplavo in obvaroval tudi papeža. Tosta! je notranji in kolonialni minister, predsednik senata, pred-sednik Italijanske akademije, nrtar krone ;n kdo ve kaj se vse. Njegov vpliv je še znamo narastel. ko se mu jc posrečilo snraviti pod svojo oblast vodiki! čacop:s Itnlije »Nucva Antologia«. Na ta način iru je bi'c ka i lahko mogoče s svojim l*rtikc razpredenim vplivom zavirati in preprečiti mars"k:'k ukrep f;i5istično vlade, predvsem pa rešitev židovskega vprašanja.
Docela naravno je. da ie bil Federzoni ena glavnih gonilnih 9'1 v protifa;ističnem taboru, podjeten pri razdiranju in nesposoben za ^a-ko obnovo, razen sevedi pri polnjenju lastnega ga žepa. Docela v skladu z vsem svojim značajem je v trenutku, ko je Mussolim znova prevzel vajeti vlade v svoje reke. oblekel me-rš^ko kuto in iskal zatočišča v sanK^stanu Toda zasluženi usodi ni ušel. To. kar ga čaka tedaj, bo učinkovalo še hitreje kakor pa rici-novo olje ...
lffl!W.Ti»^
Razgledni k Jutra
je že izšel. Dobite ga v npravl »Jutra« ln v vseh knjigarnah.
Najstarejši denar
V najstarših egript-akih tekstih, namreč la plramitske dobe naiiajamo kot \Texinotilno enoto ^6et«, po kateri je znašal zaslužek dva Seta. Po matematičnem p^irusu rhindu je zalegla enaka teža zlata 12 srebra 6 svinca. 3 sete. Wedll je v Revue de 1* Egypte ancienne H. spoznal v šetu nekakšno >unlte de compte«, ki je baje teoretična. Sottas tn Ch^eeinat sta prva akovala naziv >shait^monnaie«. ChaaaUnat pri tem domneva, da je Set izpočetka pomenil medenico, kasneje enobčno mn žino ko. ine. Vse namreč kaže, da je beseda v stari ki srednji državi prs Ustavi jala določeno, zmeraj enako in vobče uporabljivo vrednotilo. Vsekakor ima marsikaj zase VVeUlov nazor, da šet predočuje pol zlatega obroča, kt nam je znan lz mnogih oteži stare države. U te. sni sestav zlaieg-a obroča gine bolj ln b^lj izza nove države, tudi set se relči. Umi« kata se sistemu klte-deben, zenacene. mu z mezopontamsklm utežnim sistemom, ki morda poteka iz eglptsko-feniskega okno. žja. Posebno pomembnost pa daje A tnl enoti to, da se jamci njegova polna vred* nost s pečatom. Ako je stvar taka je to nov primer za pojav, pogosten v eglptsfoi omiki: obetavni priČotek z garanti ranimi vred-notili, torej s pristnim ienarjem je obtičal in se nadomestil z menjalnimi metodami, običajnimi pn manj Iznajdljivih, a tem pod-jetne^sih sosedih, dokler se niso iz grškega območja v zadnjem stoletju pred Aleksandrom uvedli pravi penezl. Pomislimo na zgodovino abecede; že v 4. tisočletju *o v Egiptu naali nje osnovno misel za egipsčino pa se le dosledno porabila stoprav po ovinku preko fenlSke ter lz nje Izvedene grške pisave v krščanskem času v koptovsld as-buki. To vprašanje sta obdelala Schafer ln Sethe.
Zaklonišče mora biti opremljeno s lučjo, vodo In peskom, klopmi, lopato, krampom* lotnllko, stthhn stran*ščem,   nosUnlaa ln %
t
Strar š
»SLOVENSKI   NAROD«, ponedeljek *u, decembra 1943
Stev 252
B
O Z l C
Ko govorimo o bož;ču, navadno mislimo na božični čas, ki združuje v sebi mnogo več kakor le božične praznike. O božiču prevzame ljudi posebno občutje, čeprav se božičnih praznikov niti i dobro ne zavtdLJo. M.uda se kaže tudi v tem, da je človek kljub vsemu precej tesno zvezan z naravo. Človek živi z letnimi časi in najbrž doživlja tudi fiziološko notranje pomlad in zimo. poletje in jesen. Človek živi z dobami, ki oblikujejo njegovo miselnost in čustvovanje, ki ga nosijc neznani usodi naproti — z dobami miru in vojne; te dobe se nujno zrcalijo v duševnosti človeka. Toda v človeku je vendar še nekaj močnejšega, globljega ter prvinskega, nekaj, kar je oblikovalo njegovo notranjost, osnove njegovega duševnega življenja v dolgih dobah. Močnejši od dobe je torej tet ni čas; močnejši od vojne same na sebi je božčni čar. Človek ne more zatajiti v sebi, kar je zapisano v njegovi notranjosti tuko globoko, podedovano ter razvito v dolgih dobah duševnega življenja.
Božični čas se začenja v najmračnej-Ši letni dobi, ko si jutranji in večerni mrak skoraj podajata roke. Noč se preliva v noč. Zdi se, da ima vsa stvarnost nadih sanjskih prividov; svetloba je tako mehka, da uspava duha in da za njo slutiš neki sanjski svet. Prav v tem je pa nepremagljiv čar, ki se mu predajaš in ki ga poznamo pod imenom »božična poezija*.
STa krilih te poezije prihajajo sanjske slutnje davnine, o življenju naših prednikov, ki so živeli še mnogo bolj tesno z naravo; bili so v resnici otroci narave ali njeno poslušno glasbilo, ki je spomladi pelo mogočno hvalnico ra dostnim življenjskim silam, ob začetku zime so se pa oglasile naj tišje strune, ki so zazvenele sanjsko otožno Mrak je razprostrl svoja krila nad dušo preprostega človeka. Ta mrak je bil poln skrivnosti, sovražnih sil, ra tudi dobrih duhov. Sovražne sile so bile poosebljene v zimi in mrazu. Skrivale so se za ledom in snegom. Sneg pa je bil s svojo belino nasprotje mraka: sneg ni bil le sovražnik, temveč tudi dober prijatelj Varoval je človeka kot odeja v njegovem zavetišču. Ko pa je posijalo zimsko sonce, se je zdelo, da je sneg zagorel v vsem s\ojem žaru; zalesketal se je v mavričnih barvah, kakor da se je v njem ujelo vse sonce. V tej lepoti je bilo nekaj tako presunljivega, da so se v človeku zganila čustva, ki so bila le še slutnja nečesa lepšega in višjega nad njim. Oči so iskale sonce kot vir toplote in lepote, pogled se je diignil iz mračnih zimskih brlogov Zdelo se je, da mrak ne skriva več nič sovražnega. Mraku sledi že sonce in razkošno razsipava ves svoj blišč, ki tako boža. ko se razlije po telesu, in ki tako sije, ko preplavi čisto sneženo ploskev.
Človek je bil tedaj otrok narave in narava je bila skopa pozimi; bila je neprijazna mačeha, ki daje košček kruha le z ledeno roko in le, če si ga zaslužiš z največjim naporom. Človek se je zavedal, da mrak, mraz in sneg pomenijo težji življenjski boj; da je pozimi v sneženih zametih težji lov ter da je ribolov večkrat nemogoč. Preskrbeti si je treba primerne zaloge živil; zavarovati se moraš pred napadi divjih zveri; bati se je treba snežnih plazov, žametov, viharjev. V zimskem mrctku preži nešteto ne\*arnosti. Človek se jim je upiral z ognjem. Ogenj je bil njegov največji zaščitnik — ne le pred mrazom, temveč tudi pred zvermi. Na ognju se je odtajala zamrznjena hrana, da je bila zopet užitna. Ob ognju so se ljudje rodili in ognja si je zaželel človek, ki je čutil, kako posega po njem Z ledeno roko smrt. Ob ognju so bile gostije po dobrem lovu in ob raznih slovesnih prilikah. Ogenj je pregnal mraz vsaj iz neposredne bližine človeka; bil je dar neba kakor ujeti sončni žarki, ki jih je človek vpregel sebi v službo. Toda ogenj vendar ni mogel pregnati zime in včasih ne niti besnih, lačnih zveri.
Človek je v zavetju ob ognju ter ob godbi tulečega viharja sanjal o soncu In vihar je utihnil, mrak se je začel redčiti, zableščal je sneg v poplavi najči stejšega ognja neba.   Nebo je  bilo v svoji sinjini spričo bleščeče beline snega še tem lepše, še tem radostnejše Vedrina neba je bila hkrati vedrina sonca. Za prihajajočim soncem so bili dnevi zmagovite življenjske, obnavljajoče se sile; sonce je že prinašalo pomladanske slutnje.
Nekaj je spreletelo veje gozdnega drevja; zdrznile so se in zašelestel je usipajoči se sneg. Veje so se sprožile, kakor da so se iztegnile soncu naproti.
Zdelo se /e tudi, da je močneje zadišalo po smrečju, kakor da je drevje začelo dihati. Potem je pa zopet vse zagrnila tišina sanjskega sveta Tako tiho in mirno je v naravi samo o božiču, ko že leži sneg in ko vse počiva ter sanja Tudi človek si želi, da bi se zlil s tem mirom. Da bi se zlil z njim vsaj s srcem! Božični čas je čas miru.
Četudi bi srce ne imelo nobene besede, molčati vendar ne more nikdar. Molčati ne more, ko je tako polno bolnega  hrepenenja  in  žejno božičnega
čara. Človek bi rad pozabil vse okrog sebe in se predal sanjskemu svetu, tišini božičnega časa, nežnosti njegovega čara in obrnil hrbet stvarnosti v mraku najmračneišega'letnega časa. Zakaj bi naj ne pozabil vsaj nekaj dni, da je tišina -e navidezna, da se svet preraja v bolestnih krčih, grozi, trpljenju in strašnem vojnem hrupu. V človeškem srcu je zapisano, čeprav še tako skrito:
Mir ljudem na zemlji!!
Ljubezen je nad vsem — nad trpljenjem in smrtjo!
ično zelenje
Vsak ffraztdk ima svojo r? stilno* ki se z njo nakiti Bažjcno drevesce in ptičji lim
Skoraj vsak večji praznik ima svojo rastlino,
ki se z njo nakiti.
Cvetna nedelja ima oljko in na butarah bršljan in resje. Vel ka noč vrbove mač ce in zvončke, o binko t h zataknejo za okna jese-novc veje; o Re-njcm telesu gledajo brez* procesijo in se postavljajo smrekov- mlaji, ov-ti z lipovimi venci: znamenja So okrajna z vsemi poljsk mi režami, ki so dobre za odganjanje toče in strele :n tudi za vse bolečine: o kresu, ko je vse v cvetju, pa kraljuje praprot s svojimi tajnimi močmi Božič ima pa samo golj panj. ki je b:1 v starm in tucr pn nas * navadi srbski badnjak in pa žametasto sc spreminjajoči mah. V Prekmurju obijejo stene ■*ibe s smrekovimi ;n jelovimi ve;am; Šele zadnja leta se je oojav Ia pn nas tudi omela, za sedaj sicer samo kot dekoracija izložbenih nken in zavitkov z darli. Joj. če bi nase za vse tuje novotarje vnete damice vedele da sc elegantnih vel komostnih »M stelzweige« drž-prozaični slovenski tičj; hm. pa bi zimzelene nosrebrene n pozlačene propelerjem podobne vejice izgub le vse poezijo in kredit Nič drugega ni ta božična moda kakor vej ca onih *udi pozinv zelenih srpov na gol h vejah tivolskih hrastov in drugih dreves.
Da. prav navadna omela je to. k: jo je dosti in preveč po večini r\a<h gozdov vendar pa so tudi celi okraii brez nje Ljudstvo om^lo večinoma pozna pod imenom »tičji limt ker se z njih bel:h ali rumenkastih jacod kuha im, ki z njim tičarji mažejo litmuvce Ljubljanski tičarji ^o svoje čase nosiljal: ce'e eksp d ciie v turjaške gozdove ob'rat 'agode da so jih doma kuhali z lanenim oljem petem pa tO lepljivo snov prah na Gradašeici da >o jm očistili ome'inesa semena <n jacednih lu^čin. To pranje pa je velika umetnost m tičar mora bit' izku>en. da mu hm ne splava v Ljubljanico.
Omele naprav:jo oo vejah drevja do en meter široke okrogle grme. ki so leto in dan zeleni. Deblo je prav kratko in debelo, ker je razdeljeno na polno kolenčasth veiic. ki >e ob vsakem kolencu zopet vi!Sčas*o dele v dve tani-ši vejici. Te so rjavka^tozelcne in poženo jeseni na vrhu male zelenkast' rumene cvetove Žuželke prenašajo cvetni prah s cveta na cvet ter ga epraše. Prah na ie čez zimo v cvetu samo vame shnnjen in ga oplodi šele spoma-di. jagode pa dozore sc'e v novembru in decembru, tako da traja doba od cveta do semena čez eno leto Pomi-Imo. kako nagle so zrele navadne rdeče iagode, razno gTozdičje ali će^n'e! Pa tudi še drugače je omcla zanimiva
Prej so dclHi omclc na mnogo vrst. sedaj pa ločijo botaniki samo še omelo na Tstnatem drevju, jelovo in borov0 omelo, a te razlike v obliki jagod So tako ma'cnkostne. da jih poznajo le strokovnjaki. Loči se pa tem bolj po svojih stanodajalcih, ker se nikakor ne marajo -clit; k drugemu gospodarju Prva vrsta se prime topole, bukve, gabra, lipe javorja, kostanja in drugih listnatih gozdnih dreves, le na hrast ne mara. zato pa zaide tudi v vrtove in se naseli raje na jabbnah. kakor na hruškah, pa tud: na češp'jah in češnjah Če ne na de drugega prostora, se seme zaje tudi v svojo n tare j so sestro.
Jelova omela je naseljena po je'kah in n kakor ne gre na listovce in botevce, borova orne-1 az rumenimi iagodam ne mara pa listovce in jelke, silno redko jo je najti na smreki in se drži le razn'h borovcev."
Za gruh velike bolj ali manj okrogle ali po-do'gcvate bele ali rumenkaste jagode ;majo v sluzastem lepljivem mesu po eno ali dvoje zrn, ki jih zlasti rade obirajo brinovke in drugi dro-zgi. Te ptice in tudi kune k- jedo jagode, razne-o cele jagode po drčvju. se več pa semena v žeiodcu. Ali kaj bi b lo 6 semenom in
iagodami. če bi ne bile lepljive? Popadale bi z vej na tla, kjer jih na stotine in tisoče vskali. potem pa zopet poginejo, ker n majo prave hrane. Ko si pa ptice brusijo kljune ob vejah, se lepljivo seme prime skorje in vskali Zopet zanim vost! Druga semena kale v zemlji, v temi. na zračne vš ne vajena omela pa le na svetlo bi Ko pogledajo mali rožički iz semena se preplaše sonca in se zavijejo proti tem v špranjo drevesne skorje, konci teh rožičkev se razširijo in pni ep jo na pod'ago kakor pijavke« potem pa zvrtajo luknjo skozi lubje do 'esa za glavno korenino. Ta ima v sebi tekočino, ki raztopi celice lubja in lesa ter napravi pc veji gor5 in doli rove za stranske korenine, prihodnje leto pa že te korenine zvrtajo kanale v svoje stranske poganjke tudi navzdol
Vse korenine navzdol ali pod lubjem se cepijo vedno pravilno v pravem kotu Ker se veja drevesa debeli, zalije pravilne omeline korenine les in ko pog nejo ter strohne pust: v lesu pravilne luknje, ki iih opazijo šele na žagi v deskah. Ker se tako prevrtane veje rade posuše, zato vidimo večkrat na drevju, kjer je dosti omele, suhe veje in vrhove. Tudi če omelo odlomimo, kmalu poženo iz koren n nove rastline.
Če se torej hočemo omele iznebiti. moramo odžagati vejo. ki na njej raste. To je gavna "koda. ki jc omela dela. ker sicer črpa iz dre vesa le vodo in sol. drugo hrano si pa prprav-lja iz zraka ter je le napol parazit, ki napravi mnogo manj 3code kakcT se splošno m si i Ker ponekod z omelom krmijo koze. ovce in cele govedo in se z nje hranijo tudi srnjaki in za j ci. ker je zelo krhka m jo zafco sneg in veter mnogo pomečeta na tla. je ce'o kastna
Sicer se pa nene nadlege ni trebi bati. ker jo bo uničil božič, kakor jo je moda že iztrebila po mnogih severnih kraj'h.
Omela je namreč igrala že v prastarih časih veliko vlogo v verstvu Tolmač klasikov pravijo, da je bila zlata čarobna palica Ene je, ki mu je odpr'a pot v podzemlji. le vedno zelena omelina vejica. Slepi nordijski bog zime Hodur je usmrtil sončnega boga Baldera z vejico omele kot s suVco Pl nit pnpovednje. da so gruidi. svečeniki starih Gn'cev in Britancev, zelo častih omelo s hrasta Se d nes verujejo severni narodi, da omea odganja zle duhove in zato si še dandanes ne meremo misliti Ang'eža o božiču brez omele. ki \ iS- od stropa ali nad vrati. Ker so jo doma že ze'o iztrebili, so šle v prej;n iih čas'h pmd bož čem iz Bretagne na rranec^kem. kjer je je sp'ch zelo mnogo, polne ladje omele v Ang ijo. V Franciji hodijo otroci s šop omele od hiše do hiše česttat novo leto Ta navada se je preneha v Nemčijo zlasti zaradi njene lepe. crna-mentalne oblike Velika mesta jo porabijo toliko, da sc- jo na pr. v Šl s\vig-Ho'štajnu že popolnoma :zrrebili Ker radi posnemamo vse tuje. tudi pri nas vedno bolj izpodriva smrekovo vejico z božičnih zavitkov.
Omeli pripsuje ljudstvo zdravilno meč proti omotici in padavici, da jo je še vedno do biti po konservativnih lekarnah Nu. pr nas jc pa rabijo najbo'j tičarji za t:čji lim Ker so iz njen h jagod tud: že stari Grki in Rimljani kuhali tičji Mm, da so lovil' okusne brnevke. so skovali še vedno živi pregovor: turdus ipse slb' cacat malum Da. da kar za nos na; se prime, kdor se ujame na limanice — pod božičnim drevesc im.
m
Nsve knjige na bazičnem trga
Dabra knjiga
nadaljuje s svojim hvalevrednim, koristnim kulturnim publikac:jsk:m delom. Doslej je izdala 14 romanov. Komaj smo z zanimanjem in užitkom prebrali »Mornarja na konju«, že je napovedana izitie domačega izvirnega romana pod naslovom »Rina«. Roman je napisal Marij Skalan. V žar šču zanimivega, napetega dogajanja je lik sodobne ženske. Liubitelii dobrega čtiva. zlasti izvirnih knjižnih del, bodo topot še prav posebno prijetno presenečeni. Roman »Rina« je med najboljšimi, kar se j:h je pojavilo v zadnjem desetletju na našem knjižnem trgu.
Najboljša knjfrra s potice za tnale
Knjigarna Tiskovne zadruge je izdaa za le-'o'njega Miklavža in Bcžič kot fest* zvezek zbrke Polica za male. Daola Gorinska mlad nske pesmi »Zlata fčka* z zelo obilnimi in prav posrečenimi ilustracijami Milka B a m b i č a. Delo. ki presega že po grafični opremi ti izvedb: svoje prednice, zavzema tudi po strogo literarni vrednosti med njimi prvo mesto.
Slovensko mladinsko pesništvo1 ima že razmeroma staro tradicijo, tako v narodni kakor v umetni pesnr. zelo močan kvantita^vni prirastek pa je dobilo posebno v zadnjih petindvajsetih letih Toda k var teta. žal. ni narašča!* v sorazmerju s kvantiteto Krivda za to je zlasti pred vsem v kiivi domnevi, da je mlad'ni. in še zlasti otreku, laže napasti pesem kakor odraslemu človeku. Tako so se lotevali »pesnenja« za otroke v največ primerih pesniku ki se sicer niso mogli uveljaviti v naši poeziji. V kol kor so se posvečali tej He* rarni zvrsti tudi      priznani pesniki* jim jo
pa zelo često manjkal poglavitni pogoj- sposobnost vživet se v otrokovo du'evnost Tako ie preplavil naš knjižni trg na eni stran val pesmi za otroke, ki jim man ka vsaka resnična vrednost in sc večinema le prazno igrač-kanje z besedami, na drugi strani pa tak:h. ki jim neke vrednosti sicer ne manjka, so pa nap sane prej za otročje odras'e kakor za mladostnike in otroke Precejšen del sokrvde za to pa zadeva tudi našo kritko. ki je sprva mladinsko pesništvo podcenjevala rn obravnavala na robu z neka i frazami, petem pa uporabi ;aa do skrajnosti obrabljeno ;n že skoraj smešno formulo primerjanja vsake nVadinske pesnike zb rke z 2upanč:čevim *C:c banom«. Skoraj vsaka taka ocena se je zaključila s frazo: »2up°nčič je in bo ostal prvi.* To pa. kadar je ležate pred ocenjevalcem zbirka zelo povprečne ali celo ničvredne predukeje kakor rudi. kadar je bilo treba ocenit' zares kvalitetno delo. ki morda ni dosegalo Zupan čiča, a je po svoji forma'ni in vseb nsk vrednosti vendarle daleč presegalo povprečnost.
Kdor se je na zares in z ljubeznijo noglebil v naše mladinsko pesništvo, ve. da je Zupančič na tem področju naš klasik, kakor ie Pre šeren v ostali poeziji, da j h pa 'mamo poles njega tudi Se nekaj, ki so vsaj s svojim nai-boljš m visoko kvalitetni m'ać nsk pesniki pesniki, ki ne pišejo nesmi ne zaradi honorar
Uspeh Zrinske pomoči bo merilo ne le za fini socialni čut, temveč tudi za našo narodno zavest. Vsak noj zato prtspevof haUhor si more ntrgfMS
je*, ne zaradi zvcnokljanja s praznim, besedami m ne zarad; »slave«, temveč iz čiste notranje potrebe, iz spodobnost, sodož vijanja otrokovega miselnega m čustvenega sveta ;n -udi iz zavesti visoke odgovornosti.
Med te naše redke mladinske pesnike spada v prvi vrsti tudi Danilo G o r i n š e k , mladinski pesnik, ki je izdal doklej že pet ^birk m brez števila posameznih pesni* po mesečnikih n mladinskih prilogah dnevn kov. Zelo mnogo teh njegovih pesm; ie prešlo v :o!ska berila, a lepo število so jih naši skladatelji tudi ugiasbiii in se prepeva;o povsod-kjer živi nak govorica. Gcrr n^ek ima kot mladinski pesnik vse potrebne pogoje: živi z otrokom in njegovim svetom, je z nj:m resen ali šaljiv, kakor je pač potrebno, ni ne nameren didakt ne otroški dovzetnost: odmaknjen razmišljevalec in obvlada tud- formo, da ie njegova mladinska poezija lahkotno preprosta, čeprav vsestransko polna.
Tak je Gor n^ck tudi v svoji najnovejši zbirki, v »Zlati tički«, v kateri je dosegel svoj nedvomni dosedanji višek Med 44) pesmimi v /birki seveda niso vse emske mojstrovine, toda pod povprečnostjo ni skoraj nobena so pa med njim tudi take. k' bedo nedvomno predle med najboljše, kar imamo Slovenci na tem področju. So to predvsem Otrokom namenjene pesmi. take. ki govore našemu najmlajšemu naraščaju, ki še ne rahaja v šolo ali pa se uči šele zlogovati Vendar jih ie njdi nekaj za že odraslejše Pa tudi v njih ni niti »starčevsk h« n;ti »fiiozo-fskiha modre.vanj* v*e govore preprosto z srca v brce Otro.-ka čustvenost, sončna vedrina, vera v le;K>tc :n dobroto, to So njihove pog'avitne odlike. Zate 1 pa. kdor hoče podariti svojemu otrrku res kvalitetno knjigo, naj mu izbere Gorinškovo »Zlato tičko«.
Zbirke je opremil M Iko Bamb:č s prav tako prosrčn mi risbam1, po'ninr mikavnosti za otroka m vse- koz ilustrativnimi. Naj b: tudi nadaljnje edicije Police za male ostale na tej vsebinski in grafični vlš:n.! M. S.
■r>3wnvr?,Mw<v:i'».....- ■iininnnimiiii^MHiiirimiiOTunr^niTn^iiiMiiin
Decembrska , Dobra knjiga"
bo izšla prihodnje dni *n bo prinesla izvirni   slovenski   roman   31 arija   S k a-
Božič
lana
R IN A
Ousirni in zanim-vi roman obravnava razg*-bano življenje moderne ženske Prepričani smo. da bo ustregel vsem č-itate-Ijem, posebno pa še onim, ki so si dolgo želeli domačega čt'-va.
Knjigo dobite po zn»žani ceni, če se se ta teden pr<javite v upravi »Jutra« kot naročnik na romane »Dobre knjige«.
.............. r ii^'--Uu;itjiin.:^;t]N^j,ii;M^;K;H;ji*i;frjiJin:-:iitiih:;i,-.;:■: i ■ :M;it'^iii?injL'nrH;i.i.
„Svctova zbirka44
Kot 3. zvezek poljudne znanstvene knjižnice s Svet« je izšlo v slovenskem prevodu (poslovenil Amierus) znamenito Carnegievo delo »Kako s; pridobiš prijateljev«. Ob tehtnih dognanjih, ki jih vsebuje delo, lahko razberemo temeljito, du-šesievno poznanje človeka. V tem pogledu ga lahko smatramo kot dragocen priročnik na naši življenjski poti. V Carne-glevh ugotovitvah je bistveno zajet problem sarnovzgoje. Mnogo, mnogo se lahko učimo iz koristnega, svetovno znanega dela. Zbii-ka »Svet« je izdala nato dr. F. Kotnikove tehtno, strok:vnjaško sestavljene »Starosvetnosti«, kot peti zvezek pa poučno delo »S premogom in kovinami po svetu in zgodovini«, ki ga je spretno priredil po Semjonovu inž. Boris Cerngoj. Uvodnemu »Kaj« sledijo dragocena poglavja o Črnem diamantu, železnem orjaku, jekieni dobi, bakru kot prvaku med starinami, kovinah, ki bi jih težko pogrešali, o kovinah, kj prinašajo srečo in nesrečo ter sklepno še o človeku in zakladih. Tisk zadnjih treh zvezkov se lepše bere in je toplo priporočati, da ga bodo izdajatelji »Sveta«, ki tako posrečeno združuje poljudni način prikaza z znan-stvenimi dognanji na vseh področjih, ob-držaTi v vseh svojih naslednjih napovedanih delih.
Vsakemu svoje
Lani ob Svečnici je Lobnik, srednji kmet v Deki hribovski vasi, najel novo deklo. Več kot ene ni potreboval. Dočim sc se poprej dekle pogosto menjavale, ker niso bile za nobeno rabo. je imel tokrat res pravo srečo. Tako pridne in tako hitre dekle pri Lobnikovih še niso imeli. Vse je iblo čisto in v najlej>šem redu. Kosilo je bilo vselej ob pravem času na mizi in p: kosilu je bila posoda tako rekoč kar mimogrede umita. Ločnica, ki je bila bolj šibka Ln je najraje šivala in krpala, se kar ni mogla dovolj načudiU tej spretnosti nove dekle. Njej sami se ni bilo treba več brigati za nobeno reč. Vse je šlo kakor namazano.
In če so bili že ljudje tako zadovoljni z novo deklo, je bil z njo še prav posebno zadovoljen trudi domačj pes, pravi orjak svojega rodu. Tudi pes je bil novi dekli zelo pr.vržen, dočim njenih prednic navadno n: maral.
Vsi bi bili prav zadovoljni, če bi bilo pri tem ostalo. Toda žal je tudi spretno deklo zajela ljubezen in tega zadovoljnega sožitja pri Lobnikovih je bilo konec. Ni še poteklo leto dni in nova dekla je odpovedala službo, ker se hoče omožiti.
V takem primeru seveda nič ne pomaga in nobeno prigovarjanje nič ne zaleže. Končno pa tudi ne bi bilo prav, če bi tako pridni ženski branili, da osreči moža in si ustvari svoje lastno gospodinjstvo. Lobnikovim je bilo sicer strašansko žal za pridno deklo, toda naposled so se vdali v usodo.
Tako je napočil dan slovesa. Dekla je do zadnjega v redu in zvesto vršila svojo službo. Preden se je odpravila, jj je Lob-nik izplačal njen zaslužek. Ker pa je bila zares ves čas tako pridna, tuđi Lob-nica ni hotela biti umazana. Ko je dekla pcelednjič pomila posodo, je stopila Lob-nica k njej v kuhinjo in ji stisnila v roko pet svetlih kovancev kot posebno nagrado.
Dekla ae je glnjena zahvalila in ni zadovoljno ogledovala svetle kovance. Sledeč plemenitemu nagibu je naposled vzela en kovanec in ga vrgla paru:
»Na tudi ti svoj delež, saj si ml vedno tako lepo polizal krožnike in mi s tem prihranil mnogo dela.«
In potem se je dekla zelo začudila, ko je nežna Uobnica omedlela.
ozicne noci
Zatele v to noč so z\ezde prijazne, ki vžga/o nePd jih je v svati večer, poljane so spale pod snežno odejo, v n&ravt povsod  /e bil blaženi mir.
ljubezen ob>ela ie srca člo^ska.
Mesijo oznanjal vsdk glas je zionov
in čust\'a skrbnost na. nežna in mila vabila  iz  daljave pod  rodni So krov.
Ob jaslicah rdeča je lučka pr-re/a. kadila razširjal se \'onj /e sladak, molite\> iskrena ie k nebu kipela, ko v cerkev je škripal pod noep korak.
Zapeli v polnoč so božičnt z\'Or.ovi Zveličarja rojstvu v veseli sponvn, je angelska pesem čez zemljo hitela, mir božji se bU/nl je k njej U višm.
Kdaj ste ugasnile zrezde božične, kam v dalje vsemirja vam pot je zaVa? Pozdravljene, ki ste nekoč nam žareiet za vami ostala bolest je sred
Mara Tavčarjeva
Na l»3Žlčm razstavi v O&ersnelovi galeriji
je  postavljena na ogled pestra zbirka del vidnejših domačih upodabljajočih in oblikovnih umetnikov
V Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti je že teden dni odprta velika umetnostni razstava zbranih umetnin, ki so izzvale med našo umetnost ljubečo javnrst-jo uprav čeno pozornost. Razstava obsega nad 70 del, podob in kipov, ki so smotrno razpore "eni v obeh zgornjih in v novo otvorjenem spodnjem razstavnem prostem.
V spodnjem prostoru je razstavljenih 19 del. Pokojni mojster slovenskih upodablj.l-cev Rihard Jakopič je zastopan z clji: »Hi. šca« »Kozolc«. »škofja Loka«, »Selitev« in »Kamnitnik«: Matej Sternen z olji: »Rdečelaska«, »Glava deklice«, »Vdova« in »Pokr jina«; Fran Pavlovec e tud zastopan s št r mi umetninami: >Mak«, »Savski most«. »Vrtnice« in »Perca«; Maksim Gaspari s »Slovensko madono«, in »Pred ul-njakom« ter Rihard Dcbenjak s »Cvetic^-mi«, »Poljskim cvetjem«, »Aktom« in »Perico«.
V obeh zgomj'h prostor'h je postavljenih na ogled nad 50 podob. Fran Pavlovec je zastopan s sedm mi po-obami: »Makom« »Motivom iz Stožic«, »Potonkami«, *Na dvoršču«, »Zimo«. »Mlinom« in »Mot vom z Jež ce«. Fran Klemenčlč je r zstavil štiri umetnine, in sicer: »Motiv z V.ca I« in »Motiv z Viča II«, »Tihožitje« in »Kmetijo«; Maksm Gaspari tri: »M ža s skrin;e«, »Deklico z zavijačko« in »Preroka El o«; Saša šantel je zastopan z »Izbot; St nko Per-gov je postavil na ogled pet podob: »Tihož t;c«, »Dalije«. »T hož tje z grozdom«, »Cinije« in »Kapucinarje«; France Tratnik tri: »G'avo deklice I« in »Glavo deklice II« ter »M gdalenor; Rajko Slaner-n k »Pogled na Kamn ške planine«. »T ho-žitje«. »Podrožnik«. »Cvetlice« in »Fužine«; Maks Sedej »Gozd ček«, »Kpalke«, »Juži. no«, »Madono«, »Akt«. »Na polje«, »Martuljek« in »Voznika«; Miklavž Omersa »Anemone« in dve cvetličn' t hožitji; Tine Gor-jup »Iz okolice Ljubljane«, »Gozd« in ive cvetlični tihožitji; France Kogcvšek »Tihožitje« in *Pokraj:no« ter Zoran Muš č »Madono«, »Tihožitje«, »Sarčelice«. in »Vrtnice«.
Akademski kipar Frarčišek Smerdu je razstavil nekaj plastik keramčar Srečko Kotar pa nekatere svoje 'zdelke.
Razstava je lep prikaz ustvarjalnih zmožnosti posameznih umetnikov, čeprav so vsi zastopani le z malim številom svojih umetn'n. Zanimiva --'e tudi primerjava posameznih del različnih umetnikov, njih različno gledanje in dojemanje istega motiva kakor tudi različno, a prav tako učinkovito podajanje.
Bož čna umetnostna razstava v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti št. 3 oo odprta do 24. t. m. vsak dan od 9- do 12. in cd 15. do 18. Ogleda ne bi smel nihče zamuditi.
Veđnlkova družba
Vodnikova družna pro*i vse one gg. poverjenike, ki še do danes niso prsglasili svojih članov, naj pridejo še ta mesec po knjige za svoje Člane. Pisarna je rezervirala za nje letošnje knjige. Prosimo, oglasite se eimpreje!
Lepo, zabavno hi koristno božično darilo so letošnje knj^ire Vodnikove družbe. Nobena slovenska hiša ne sme ostati brez njih Oglasite se v pisarni Vodnikove družbe (Narodna tiskarna) aH v knjigarn' Tiskovne z"druge. Selenburgova ul. 3. ali v TJčiteliski kn ji grami. Frančiškanska ul 6, kjer knjige takoj dobite.
Misli
č*e je moški v ie-rtfM družbi, pridejo trenutki, ko je takt že netaktnost.
2enske, ki se rade zmeraj na ves glas smejejo, niso nevarne. Boj pa se tistih, ki se zmeraj smehlja;o.
Ura ljubezenske sreče kaže samo sek»in-d*.
Fisatelj* misli, citatov in aforizmov so ljudje- ki bi rad'" odpravili vse prepade življenja z enim stavkom.
Ce se ženska zaroči, je njena prva m'sel: »Bo^ ve, ali je tudi mojim prijateljicam Všeč?«
Miadina je Čudma: napada trdnjave, ki so same od sebe rade odprle vrata.
Denar je najpopolnejša stvar na svetu. Kar «ma napak, so le napake njegovih zbiralcev.
Mož bi moral biti slep, ljubimec gluhonem.
hoče mož večno živeti, mora imeti nekaj za kar bi rad umrl
Razglednik Jutra
je ie hšeL Dobite ca, v
f
Stev. 252
»SLOVENSKI   V AR OD«. pe*ederi-k. 20. <*c*rr.bra IMS
Str j:: 5
Matiju Zlućpu.
.Ki fpi v prezgodnim grobi
trudr.
Z naše razmišljanje o Čopovi smrti postajala aciaj zaitir.iva dva zap'ska: prvi tiskan in objavljen, dme^ zapisan in v pričujočem spisu prvič objavljen.
F. v. Henuana3th.il je napisal v svoji opo^.b1 leta 1S3.u.. kak/jr sn-.o bali, ~u j" Č<p »podlegel za kapy..; narproti temu pa ima Čopova podoba, še ni pr šla v javnost, le tisto besodiio, kakršno je z pisal bolnemu Korvtku na poizkusni Ust leta 1838. — torej cela tri in pol leta pozricj? — 8am dr. 9VaooO Prešeren, da ;"e p:ij':te'.j utoi.il.
Prav gotovo, je PffeBBieu ze'o- zelo spraševal   0   potankost h   zagonetne Copeve
smrti 'n si J«* bi] n posle.: sam le pravilno na £5stem. fiporočlla so se ohrarila. da je Cop kl cal v.a pomoč in nvlel obe roki visoko nad vodo proti Kastelicu; zato naj bi tu no bilo govora o kapi, kvečjemu o krču.
tkem spoznamo, da se Pi ežeren res ni moge? motiti, ko je Izbrisal iz svojega
srv :-:t Kastelca plemenito bese Hco -pri-Jatelj*.
Prešernova rana..,
Za Prešerna so prišli žaiC/stni dnevi in noči. Predal se je popolnoma prijateljevemu spominu in prvi vzkrik njegove :»o'esti je :zšel v pesniški obliki v »Illvr. Blatt-u« štev. 30 naslednjo soboto po Fr. HerraannsUJilovi pesmi.
V samotnih urah, v nočeh brez spanja je taval ob ttmiaem sv tu po Ljubljanskem polju in se mudil v bližini kra a, kjer je sn val mrtvi prijatelj. V njegovi tih' bližini je ust var j 11 novo pesnitev, ki jo je potem obelodanil prihodnje leto za obletnico repove smrti. B lo je to 9 mesecev po žalostnem dnevu. Opremil jo je z globoktm prekrasnim posvetilom in v drobni ko^'žici je dal Slovencem veliko umetnino — »Ktrst per SavizJ«.
Na prav. l je za Copa So >Epitaf« — ne ni ga napravil, ustvarjal ga je, najlepši nagrobni napis mrtvemu pr'jateliu in" učeniku. Precej časa ga je koval, "prestavljal, pil:i preden se je zablestel v skristalizi-rani obliki na hladnem nagrobniku pr? Sv. Krištofu. Precej za-sriov ravr.o o tej pesnikovi stvaritvi je že znanih; pokojni dr. Ž5g-on mi je zaupal, da ima zaznamovanih ka.r šest inačic in da je druga zanimivejša od droge. Vse pa kažejo, kelikero truda si je dajal pesnik, ko je iskal pravilnega izraza, s kater m bi opeval hvaležnost zt one darove, ki jih je nudil njemu in r.am učeni Čop.
Konča,n ob tod on.
E. JUSTIN slikar - grufJk
»krajn'ska zhijelf/a« Bilo je v začetku poletja 1S29. leta — točno en petdesetletnico, ko je Izšel prvi almanah slovenske posvetne pesmi t>I» i s a n i t. e« {OretKe) — ko Se je pridela MIhi Rnstelen, prtgodnemn pesniku (H-lyr. Blatt) in uradniku »Llrejke«, zgošče-vati lrpa zamiki, (pocfprta mogoče še s trgovskega vidika), v zeljo in voljo do izdaj .nja slovenskega p<>sn škoga glasila, nekako po vzorcu omenjenega prvega almanaha s starinskim naslovom: »Skupsprav-lanjo KravnSkefa Pžssaniz Od Lepeh UniPt-nostec, katere je izdajal v Ljubljani duhovni mož Feliks De v (1732—1786); med drugimi sta bi]a le-tem sotnidnika očeta Marko Pohlin in Valentin Vodnik. IzSie so v treh snopičih v letih 1779—1781, vsako leto po en zvezčič, sleherni z nekoliko spremenjenim nasJovom in ncslovnim liM.cm.
Svojo misel fn željo je Kast« lic zaupal krogu za slovenščino vnetih razumnikov, prvima med njimi Copa in Prešerna. Oba nož* sta dala tej plemeniti zaim .!i manah trdno podlago. Prvi je dal vso dušo in voljo čniha, drngf pa pesniško srce in mar-ljiv4, a« lo. Tako je že v začetku naslednjega leta — 30. aprila 1830 — izšel prvi zvezeič z naslovom »Krajnika Zhbeliza«.
že ob tem lepem in pomembni.m naslovu lahko sodimo, da je dal KasteJče\i zamisli zveneče m domače Ime seenl. evetafcvj razg.bani in  razgledani mu*. Matija Cop Kar V.'0*ttVj ga lahko, kako se ruu je misel ustavi jaja,   tipala   bi oklepala ob uspelem bakrorezu     naslovnega lista »Zakonika« Akademije nperosov iz leta 1J01  katero je izdelal in še overovil Valvazorjtv sotrud-nik in njegov prvi mojster — r.sar tu bakrorezec And. Trost. Ta micna podoba starine nagega mesta ima v svojem alegorrr- I nem grbu pogled na Valvazorjevo Ljubi ja- | no; v ospredju na levi strani pod vitkG 11-pO stoji na  leseni  klopi starinsko  pleten : kranjski panj, iz njega pa hite Čebelice na vse  strani,   da srkajo  in  oplajajo velike, kar nadnaravne cvetove — simbole duha, znanosti in umetnosti.
Pa Čopova misel ni mirovala in je sla se dalje, zato je poudaril še ime te nežne in plemenite živalice s poudarkom »Krajn-ska*. Seveda je učenj mož vedel, da je izmed vseh čebelic na svetu kranjska matica najbolj plemenita, pridna in plodna. Ni sicer barvito pestra, kakor so njene sosedne sestrice, nasprotno, bolj skromna je, zato pa kar neverjetno marljiva Tako je dal Čop z imenom »Krajnska. Zhbeliza« svoj poudarek, ki poplemeniti njen globi j* pomen: plodu, rodovitnosti in obilo zaielje-nega žlahtnega sadu, prav po cvetkah, ki se bodo »počele na gredah slovenskega Fs.rr.asa.
Cop je bil res mogočen in nepremakljiv steber Rastelčevemu podjetju in je to bilo prav za prav Čopovo glasilo, v prvi VTstf namenjeno dragemu Prešernu. Raj In kolike pa je Cop res pomenil za »Krajn«*ko Cbellco«, da je lahko marljivo in redno rojila, se vidi dovolj jasno po tem, da je stvar takoj po njegovi smrti (1835). kljub dr i zrnju samega Prešerna (kf je b*l itak njen na.jvel jnvnejSj sotmdnik) zaspala, sknr:j zamrla in ni potem na novo rojila Se dolga, dolga leta ne — v taki obliki in obleki, v kakršni so izšle tiste »Zhbelaze« po-i Čopovim vodstvom fzvezkj 1—4). pa sp'ch ne. šele na koncu leta 1818 (23. decembra), torej po dolgih štirinajstih letih in pičla dva meseca pred Prešernovo smrtjo je izš?a z veliko muko 5. in s tem po-slriinia redna izdaja iz tega žlahtnega rodu Da čopov trud ni bil zaman na ledini slovenskejra pesniškega jezika in da je njegov r-oil res etitil duševno potrebo po takem ĐabtHem glasilu, se vidi dovolj jasno po tem, da je prvi zvezdic še za Copa, 9. avgusta 1831 doživel drugi natis.
Kakor je daj Cop kot velik knjigo!jnb »afldni Wu svoji ljubezni za plemenit! slove: **ki Hak s Prešerncvimi pesnitvami Oaze! (dva razlomi primerka) in Sonetnega vencu (trije raz', č.oi bibiiofi*«ki primerki I! > ta'io je d i! še teti v«*č U in »rp>i poudarek \>rv v »Cbe.'iciff v različni izbiri papirnih I>ol po njih vel Los?« in borvit©*i*3.
Z .to so zap-ski Jodbefn J>lazn"ka, tiskarja na Bregu, v njegovi »Knjigi dela* (Arbet«--biieh) eno izmei naj'>"lj zanimivih o^irani. tev o n»'stvu in življenju vKrajnskp Zhbe-v spoznavanju   različno tu»ka-
liz"«, prav
/ U K E L ! / A.
to je: 60* obCčakte, 90 na »vettnu«, 8 na rožnatem papirja.
r\*. zvezek je izšel 2. julija 1834. leta »n sicer z letnico 1833. Naklade je bilo 100!) izvodov običajne, 48 primerkov pa na ve-linu (v tem je Blaznik vštet tudi 8 primerkov na rožno barvnem). Ta »Zhbeliza« pa »nia še eno redkost: izšla je v zelo majhn: nakladi in sicer s pesnitvijo »Zesar in opat«, ki je tiskana poleg bahoričlce še v metelčici (»krevJjici«) Celotno število primerkov te pesnitve v metelč:ei, ki je natisnjena v tretji poli na 39. strani, je bilo Kanin 100 izvoOov. N>itisk v mei«4čici — v*»e kaže tako — se je izvršil r*a vseh treh papirnih primerkih in sicer na običajnem, na velimi in rcfcnobarvnem *p»vpirju. Se>*e-da sta oba br^oda (tiskana v mete^čici) ni ve Van ali rožnatem papirju še rs^s^iTuo veli ka redkost. Ta penite*- naj bi bila nek.»-lia spominska posebnost hudomušnih od-m'Vov Mtiagoslsvuega boja k metelčico, ki je igrala svojo kulturno vlogo prav v tistem letu. ko je »Zhbeliza« pričela rojiti (lSM)t je pa izšla ■ ram«do, celo leto 1 vii s ne Jo.
Po IV. rednem r\-exČi^u »Zhbelize« je \7-
nato v ponatisu še I. "zvezek ^Zhheli-ze^ 9 avgusta 1834 leta v 400 izvodih. Tit-di tu je bil natis na velimi in roftnobarv-nem p:ipirju v razmerj-.i 20 in 8. S tem je Cop na novo natisnjenemu zvezka nadoknadil bibliofilski primerek, kar je pri prvi naklidi  (1830) zamtidiL
Ivot posebnost zase naj omenim še one rtntke izvode II zvezka (1831 1.), tipkane najbrže samo na velimi, ki so izšli radi cenzure in Kopitarjevega nerganja samo v desetih primerkih (seveda na skrivaj). Spoznamo jih po hudomušno dvoumnem verzu v »Novi pihanji«: »In Shega je, kdor  pride pred,..-«
Zatem je Izšel II. zvezek, drugi natis, i j 16. aprila 1847 v 625 izvodih. Primerki te J I naklade so tiskani na precej slabšem papirju, ki je iste kakovosti kakor naklada M. zvezka, drugega natisa. Izšel je v 400 izvodih že po Prešernovi smrti, 12. majniks 1849 leta. In v enaki obleki In obliki izide še V. zvezek U b^lične redne izdaje), ki Ima že tudi nas!ov v gnjiei in je izšel decembra 1S48 v 1000 izvodih. Ali so bili tu natisnjeni k°ki posebni tiski za knjigo-Ijubo, j:!*-de tega nimam vira in podla tre; nih knjigoijunnih primerkov. Seveda ti i odino, kar mi da misliti, je pri II. zveziai Blnznikovf zapiski pri navajanju bibliofil- j »O^gce« drogega ***** BkSh izvodov niso čisto točni, celo nepopolni so, poman jk-'jlvi. Sam vera pr-v za barvite primerke »Zhbeliz«, da obstojajo, ki pa po Blaznikpvl  »Knjigi« sploh niso za
t t
M riASTELJZ
V LJUBLJANI
t I.SKIC J O 5 M E P b M i ■
1830.
znamovani. V kolikor se mi je do danes posrečilo ugotoviti raznolikost bibliofilskih izvodov v papirju in tisku, jih l»om skušal na tem mestu kar najnatančneje zaznamovati po zapovrstnem redu.
Kastelčeva »Krajnska Zlibeliza« je izšla v petih snopičih in sicer je izš?l L, 2., S. in 4. zvezek v bohoričici, 5 že v gajici. Zvezki l*i 2., 3. so izšli v ponatisu in sicer l. in 2. zvezek v b »horičiei, 3. spet v STaj'"*! I*a bo pa razčlenitev teh Čopovih bibliofilskih primerkov »Zhbt liz« k?r najbolj jasno očrtana in pravilno pedana, naj navedem v glavnem poleg že ugotovljenih virov še svoje knjižne beležke. Zanimivi in redki rtski »Zhbeliz« v zapovrstnem redu so naslednji:
T. zvezek »Zhbelize« je izšel 30. aprila 1830 v 600 izvodih običajne ljudske naklade na mlečno belem papirju
II. zvezek je izšel 31. maja 1831 in sieer v 600 izvodih običajne naklade; 20 izvodov je izšlo posebej na »vel'a-papirju« (ta papir je boljši in trpežnejši. sivorumenka-ste barve) kakovosti pa iste kakor papirna pola, na kateri je b!l tiskan Prešernov »Kerst« 1836, 8 primerkov pa je tiskanih na izrrdnr r.knsnem, nežno rožnatem papirju. Neonrezani izvoda na »velinu« In rož nobarvnom papirju so znatno večji kakoi običajni primerki.
III. zvezek je izšel 12. aprila 1832. leta v istem sorazmerju tiska kakor drugi zve-
lo GOO-t-25 Vseeno pa lahko BvUuma, tta-kaj Cop je bi! že d^vno mrtev. Prešeren je imel polno drugih br*g (finančne! — izšle so takrat nvgove »Poezije«), Kaste-lic pa je bil bolj trgovec in ni ime! mnogo smisla za lepoto in e-tetsko obliko kakih posebnih knj:žn»h tiskov.
To bi bil? ra nas fiflavni pri.'emi Copovlb zamisli o raznolikosti pap'rja ZhbeiTz'noKT tiska. Nadaljnjih bibTl^flskib pediobuosfl o >Zht«dizah« — kakor so: potankost" tiska panirja in ra7ič.lenitev raznoha-vmh ovit kov prve in druge izdaje r^zličn'h snopi-6ev — tu ne morem podrobneje episova*i. Naj le še pripomnim, da je večina izvodov, ki so mi sli:žili za opazovanje in razelm*-tev, a'i iz zapnšeine Co-na ali Prešerna a 15 pa so bili po M:hi Kaste!eu darovani dr.i-:r'm osebam, ki so r *šle na teh primerkih telkšno lepoto, da so fh z uajvečj)a p'ete-to ohranjevale pred zobom vlage in časa Nr.ša po<lol>a naslovnega lista »Zhbelize < ?e vemo pomanjšani posnetek (ta pr\*ič (>* favtjen> iz. sklepa drngoe^ne zbirke encav e'eev. Tako posedi:je dnifri snop;o na notranji strani nt»«=lovne«ra ovitka Pre-"e»-noA-SVOjeroCnl rokopis (roe!*nt zoper kolero, ki je tiste čace hiTdo rs z sata.1 s v na^i deSeB, posebno tudi v Ljubljani). T*r»»ga dragoee nost v te i zbirki pa je Četrti snop'č, ker ima na 58. strani C*>pev izv'rni popravek, na strani 38 ps njegov pripis. Zbirka teb zvezč:če\- je prršra po Prešernu v Kast-1-čc*\*o zapiTščno. men;rl?i ie večkrat lastnike in kraj, n^kar se ie cn°t vrn{la v we>je domov'nsko mesto — v ljubljansko zasebno zbirko. E. ?
lx spominov na staro Ljubil ono :
3
Zanimiva podoba Matije Copa. Nekoliko pomanjšani posnetek naslovne risbe iz Stritarjevega »Dunajskega Zvona« (7. številka, od 1. aprila 1879 leta). To je ena izmed najprikupnejših podob mladega slovenskega učenjaka, ko mu je bilo 32 let. Predstavlja nam ga v drži in noši s kožuhom, kakršen se je Cop nosil in hodil po Ljubljani, potem ko se je vrnil iz Lvova. Uspelo in živo podano risbo je napravil za Stritarja znani dunajski risar Ig. Eigner. Za osnovo mu je nsjbrže služila ie v tem spisu opisana oljna podoba učenke slikarja Matevža Langusa, Amalije Oblakove, (sedaj last Narodnega muzeja). Eigner jeva risba, delana v načinu litografske tehnike, je prenesena aH pa kar naravnost ribana na c-Jnkovo ploščo (mogoče z bakreno prevleko), v boij skopih odtenkih senc in svetlobe, kar ie dosegel risar v grafičnem postopku takratnega načina za črtni kliše v zrn jakih In I lečno (krožno) mrežico. Na tej upodobitvi se kar vidno čuti, dn je moral poleg Oblakove oljne osnove Še nekdo (najbrže pisatelj in založnik Josip Stritar sam) dajati smernice in opisovati risarju Eignerju kar najbolj točno značilne poteze lobanje, las In obraza. To je storil prav gotovo po onih1 pravil nih smernicah, Id jih je podal v zelo Žhem opisu Fran Leveč, čigar rokopis o Čopovem življenju je imel Stritar takrat že v rokah. Prav na te^ risbi se zelo dobro vidijo dolgi Sopl las, bi obkrožajo precej visoko čelo ta kar nadpovprečno razvito lobanjo. Voljni lasje, mehki kakor puh, so bili pri Copa že takrat* ko je bil še mlad. zelo redki, znak, da je imel mfadi mož bolj šibko lasišee In so sp kazali že vsi pogoji prezgodnie n!e*e . . Izraz njegovih oči In modrostno prijaznega pogleda pa okoli ost je zelo živahen, kar ' " ^ ^ 'a. najbrž še bolj zadet in podoben kakor na izvirni oljni podobi Oblakove iz *~ta 1828.
z omar, skrinf in raznih drugih kot čk®v
Kako so se c^tafaj oblačile lepe LjtibSjančatilce
V* stari Ljubljen so      ioč1!' st^.nen-. po oboki; premoženje  rv bla vedm, |k«M stvar, pni r*a položaj dru> nakegi gi*podarja, G v «>poda se je ni*.:'j p;- dunajski modi. faafft -u gospodične so se pokrvak* r^.zim: s V! S po!ct! s slamnik:, žene rn dekleta sredni'i nižjih slojev pa z rutami. Zvečine vts m moški svet z ^troc- vred se je r>b»n« v v soke čevlje na trakove,  pozneje  n i r-i~,bc N'.zki Čevlji niso bil* tako rjo^ptošen- rm* «o dandanes
»ŠtiF:eH« in »broneli«
ZcU razširjeni so Mh tako imenovani »št^f-cr« » krotim trakom ;2 cla^fke r.b Ktrani- ra
na^o obuvanje pripmvni, ker re noc^ kar zdrknila vanje. Poleti je žensk- svet obrajia' lahke ■»StiOetc« in ikH-ie ;z rc*ebnev:a Klroa, ki se je imenoval »bronel« Te vrste čevlj- <ar> imeli kap:ce in ob^itek ob straneh ;z laka a!i po-lcšCene?a patna Deklice so ;melc »;CGr'naste« čevlje. ki so bili ob luknj cah Drc^tepani v eikenk z zeleno. p'av0 ali rdečo n tjc m spredaj obiti s podolgovato rumeno plošč;co.
Nekdanja ženska moda
Ljubi jančanke so se vedno rade lepo oblačile Posplošena in pr.ljubljena je črna »tibetasla« obleka Knlo je bilo š r^ ko. tudi v sedem pol ter pc-Jlo/cno s podloco Na spodnjem koncu kr'a ?e b la \*isoka. lepo nabrana »crencTca«, ob nasu na hrbtni strani je bilo nabrano v euhe Zapenjalo se je kr lo ob ievi strani, na desni pa je b;l všit žep. Jopice so bile spredaj oladke. z do'go vrsto dumbov. ki so jih cr>lač;!e čez knlo Ovratnik je bil visok okrajen na obrobku z btlo-rumcnimi kora'dam-. enako tudi zapestja. Pozimi so se o«ar:niale s toplo veliko Turo z resarri in jo nesle na voolc. pozne e rerb na rob Z mska c.-^riniala ali »plcti« so bil: razn h trda nv.rnih barv, z režami ali lisam; Prevladovala je svertioriava. temnorjava ali siva barva, pa tudi črna je bila pr ljubljena. Pcz*'mi so se pokri vale z volnen.mi rutami, enobarvnimi, ali ob robu z rožami m Ifeti okrašenimi. Premožnejše so rade nor?;le ->žcn:lijaste« rute. k so/ meli ob robe h v po krožno vrsto sk k njene sveti i kii i oče Se okn^gle rese iz ženili;e Te rute so se zelo podajale k pražnji oblek-'.
Po'et: so se ocrnjale z lahk mi velikimi črnimi plcti. ki so imel-, svilene rese Te plete so feglbalc le na voaa'e ter je vogal na hrbtu segal skorai do konca krila. Plete so srvre-daj zapenjale z zlatinv zanonkami. Ofjr niale pa so se tud-i v tako imenoA-ane »turške« plete izredno lep'h rožast h vzorcev. Te vrste ogrinjala vidimo še danes v izbranih stanovanjih, toda le še za s *-.:asek.
Doba spodnjih kril
Bela spodnja krla so bila zelo široka, ob pasa nabrana, s čipkami obrobljena in pekrob-icna. po katerh se je vrhnje krilo lepo (Jobaio Naše me:čanke so bile krZ-ate, di:ale »o po svežini perila, hodile so samozavestno, vedele svojega zdravja, k; se je odražalo z rdečih. r>- '*iih lic.
V j^p;ce. ki so b:le tudi podložene s podlogo, je bil vsit »fušpnn«. to so bile ozke pa-,:eice iz luknjičavega lah>.vC£}a lesa. da se je jopica lepo prilegala životu 'n poudarla obliko. Tudi kovinaste. v lahko tkivo vložene, ploske paličice so bile v rabi. Ti vložki so bili pre.!h:\:n'ki poznejšega stezmka.
Obleke so ncsiie več let Blago je bilo trpežno in se moda n: tako menjala kakor danes. Za delo in dom so imele koteninaste obleke
Nosila dekličev
Deklice so bile oblečene v »princes«-oblcke, čeloma, spredaj od cvratn ka do konca z gumbi zapete, čez nje pa so imele predpasnike, barvaste ali bele. ti so b T s »krepincami« ob-š"ti. Pokri so nosile dtklice slamn ke ali rute. poeimi z\ečine vse rute ali >jha\be«, jz boljših hiš razl:čne čep ce Premožnej-e so imele pozimi pla^-če ali dolge jopice, druge volnene, ni stroj p'etene rute. ki so bile »kocke« imenovane. Krila so segala do sredi meč. bila so spo-
daj na notranjo stran nazaj zarobljen« da pc je krilce ahko podaljšalo m je bilo »za več let pra*v«
»Plp:-rurčke«
E^oceaane so bik gladko, lase sp'etenc v kite. tasl č;>c n.ič:ne z \'.v:1. .'ami pr pete a'", po h ptu viseče zavezane s svileno pentlio če kj pa ni biio prt hisa. ic bi tudi »špirenc« od čev-Ijev dober Da so bile deklice še prav v ž \<> »p-.iknmpianc«, so miele od čela navaROt in od urc-a do ušesa pori njen polkrcžn / vobarvnu rdeč. reza. zelen ali pIjv g likJULoLi g avnik z napišem: »Griiss Gott«.
To smo b;le »pipi-punčkc«.
Šolarji in šolarke
Knjige so nosile učenke i? ljatbkc 5ole v ce-knrjih al- »tošelnih«. z katerh je prvura/red-n cam v-sela gobica od tablice, na katero se pisale »z gritelnom«
Dečk; so ;meli do^.ge hlače al ^vi n alo čez koiena. Navada je biLa. da *o doOili tAlOoi nove obleke za ftUco noć. ko 60 >li »B< hka kušnite. posamezne kose pa pc potreb: za k>lo »Cflif?astc« hlače, ki so bile cenene n trpežne za fante, ki so se podili »za vodo«, na M rju. Gradu in drugod, pozimi pa so imeli wn raj na Kernu. kjer so se drsali do mraka Poleti so nosili slamnike, pletene iz ze'eno bele k:te. Vrvica okrog obeda je bila -*te barve, končala se je v dva »coika« Take s'amn'kc so prod-i-jali na šentjakobskem trgu na stojn aih na vogalu Zvezdarske uhce, ki so j h pr.peljali / Do-mžal, kjer je bik. slamn;karstvo zelo razvito. V vsej >;m- okolici ta poaiml p'eti, v kmečk h hišah odrasli pa tudi otroci slamnate kite. merili na vatle ;n oddajati DObivaMa* ki so jih dostavljali v dotllillaVc tr.varne Slamnik za dečka jc veljal »en feekav«.
Mlada Ljubijana jc b:'a kar mimogrede oblečena, posebno v tkaninah z več oftaoci, kjer so mlaj'i txl starei^-h dedovali i S ie ta Služkinje so tudi ob nedeljah, ko so imele prosto popo'dne. novle predpasnike, kakršne so rač zmogle. svilene al MtaaltC. Pf> Wcšnf\ :n (bl.ki so se ločili stanovi in sloj . kar je k polagoma prehajalo v izenačenje.
Ljubljanske koletar'ce
Starejše gospe so o>ta'c zveste ČaMMS, ki so bili za nj;mi. Ob dc!avnik:h ta nadel (ah so zahajale v* »Švicarjo« ali »Ped Roftenpobs »na kofe in ma^'cne k'felce«. hovlle so p<-čaM. se pogovarjale ;n postajale, kak r M je g<>s">odi spodobila
»Parazol«, »feliar« in »pompadara«
Starejše gospe, ki s-» Ic »puh tibuli na Ipaa-cir«, so imele parazol in fehar pataaai j h ie varoval sončnih žarkov, s feharjem pa so fc« pahljale. ko so pepilc kavo in obledele pod drevesi Na glav: so imele m.rhcn klobuček 7. vijoltcaatiroi rožami, ki so ga z žametast i-ni ali svilenimi trakovi pr ve/alc s pentljo p^>d brado ah levo ušesno stran, da «*> trakovi v:sch navzdol. Ogrnjene so bile v črne mant Ije z nabonki ob ramah in plečih. Mantil jc so> bile dc pasu dolge in po-te z malim- črnim; koml-dami kakor tud- jopice na spretlniem delu. Te vrste odelo je bilo iz davnine kake* tudi pOflft-padure. ki so jih nosile s seboj, in vendar je družba teh gospa spadala v takratno ljubljansko o/račje. Snežna belina gostih las in kit, spet h na tilniku, se je odražala od čnvne po krivala in obieke. Mlajši rod Ljubljančanov je šel mimo teh časttljiv h žena in ob pogledu na ljubeznive stare someščankc se je marsikdo zamislil, da se jim je potakala z:bclka ob času ljubijmskega kongresa      Mora Tfirturje^a.
UIIMIliriTf   I •*-•"*"'""""«............«.......»♦
Bsru$te za Ztmsho pomcit Kjer holi gevorite o današ' nf.li razmerah — vedno se spomnite tudi Zimske pomočil
Pvahtlčn: nasveti za pvBl'letalsho zaščito:
Varnostni sskrepi proti pazarom
pri letalskih napadih
Pr: letalskih napad-h v nemfek;h mestih so praktično preizkusili razne varnostne ukrepe proti p:žarom, ki jih povzročajo letalske zazidalne bombe. Poleg drugih sredstev, ki naj preprečijo širjenje ognja, se je posebno dobro Ptrnesel pesek, ki je ne samo najbolj ceneno sredstvo, marveč je tudi povsod na razpolago. Povs:d tam. kjer so tia na podstrešju pokrili s plastjo peska, je bik> mogoče ogenj hitro omejiti in pogasiti. Seveda tenka plast peska ne more preprečiti, da bi bombe ne prebile podstrešnih tal. ker bi mc-rala biti za to plast peska izredno debela Take obremenitve pa navadna podstrešna tla ne prenesejo.
Toda tudi tanka plast peska nudi pri požarih dragoceno zaščito. Pri bombnih napadih 2e zračni pritisk pomeče opeko b streh in na razgaljena podstrešja padajo ogorki, od katerih se nezaščitena lesena podstrešna tia hitro vnamejo. Ce pn so tla pokrita s tenko plastjo peska, te nevarnosti ni. Tudi v primeru, da se vname streha, je peščena plast velike važnosti, ker preprečuje, da bi se ogenj httro širil in tako olajša gašenje požara In preprečen je večje škode. Pa tudi v primeru, da ogenj ni mogoče takoj pogasiti, zadržuje peščena plast širjenje ognja vsaj toliko časa, da je mogoče rešiti vsaj večji del hišne opreme  iz nižje ležečih stanovanj.
Plast peska, ki naj se posu je na podstrešju, mora biti debela najmanj 2 cm. Najbolje pa je, Ce to dopušča nosilnost podstrešnega stropa, da ae nasu je peska za 5 do 7 cm debelo. Ce ni na razpel ago peska, se lahko uporabi tuoi zemlja, še bolje pa je, če se tla na podstrešju namesto s paskom ali zengljo pokrijejo z dvojno plastjo zidakov. Na ta način se prepreci ne samo naglo širjenje požara, marveč ojači tudi stropna konstrukcija, tako da je manjše bombe ne morejo prebiti. Zidake je treba položiti na 1 do 2 cm debelo plast peska ter tudi vmesni prostor med
posameznimi zidaki napolniti s peskom ali zemljo.
Enako je priporočljivo zavarovati tudi lesena stopnišča, ker se na ta način zelo zmanjša nevarnost razširjenja požara na stopnišče in od tod na nižje ležeča nadstropja.
Ce se vname obleka
Pri gašenju požarov med letalskimi napadi se kaj često zgodi, da se temu ali onemu vname obleka. Zato je važno vedeti, kaj je treba v takem primeru storiti. Izkušnja kaže, da je resn čen izrek: Kdor z g:rečo obleko beži, teče v gotovo smrt! Posebno ženske so Izgubljene, če z gorečo obleko beže. Vsak gib namreč še bolj pospešuje gorenje in plameni se hitro širijo navzgor čez prsa, vrat in glavo in zadenejo tako na najbolj nezavarovane dele telesa. Ce se vname obleka, je ed'no pravilno vreči se takoj na tla, se valjati po tleh in skušati z mečkanjem gorečih delov obleke ogenj udušiti. Napačno je trgati gorečo obleko, ker to navadno nič ne pomaga. Najbolj uspešno sredstvo je, da se človeka, ki se mu je vnela obleka, hitro pokrije bodis; s kako odejo, prtom ali sličnim, če ni drugega 9 plaščem ali suknjičem. Le če je voda pri rokah, je mogoče pogasiti gorečo obleko z vodo. Da bi vodo šele Iskali, je Že prepozno. Pa tudi pri najhitrejši pomoči nastanejo opekline in zato je potrebno v vsakem takem primeru takoj poskrbeti za zdravniško pomoč.
Pazite na očala!
Pri letalsk:h napadih ljudje najčešče pozabijo na očala, bodisi, da jih poste v stanovanju ah pa jih v nastalem vrvežu In temi izgube. Danes je težko dobiti nadomestilo in je zato važno, da oni, ki morajo nositi očala, pazijo na to, da jih ne izgube. Priporočljivo je vzeti seboj v zaklonišče tudi morebitna rezervna očala.
Stran 6
»SLO VENSKI   NAROD«, peaederje*. 20. č>oernhra 1943
Stev. 252
J?O S t O J F! 3  v zŠ°dovini in pripovedkah
Postojna, ki je pcstala v novih prilikah tako važno zatočišče Ljubljančanov m ki ji pripada važna vloga gospodarske posrednice med središčema dveh pokrajin, med Ljublj no in T-stom- ni le bogata na pr-izemskih čar.h tn nadzemskih grozda* h dragocenostih, ampak tudi na števi nih zgodov nskih spominih, zanimivih ljudskAh
izročilih ter pripovedkah. Vse to izpričuje nekdanjo slavo in pomen prijazne, ponosne p.vške prestolnice, ki je bila zgodovinsko pozorišče pomembna dogodkov.
Pozorišče zgodo vinskih dogodkov
Vrh Soviča jc b:l v starih rfcmaklli časih krstel »arae Fostumiae«. Tukaj so v dobi, ko j3 hrumela mimo nase zemlje turška nevarnost, vzplamteie grmade, da oznanijo ljudem pretečo nevarnost, ki so jo sočasno napovedovale tud- grmade na vrhe v: h pri Senožečah, ni zgodovinski Grmadi pri Planini in pri Vipavi. Od tod so gospodovali postojnski okolici furlanski m koroški vojvode in oglejski patriarhi, dokler niao pri-ili še celjsk: grofje in dokler n so za temi zagospodoval? turjaSki gespodje. Pomnik njihovega vladstva, staroslavni postojnski gr d. pa je pozneje po čudnem naključju zgorel. Se prej pa so drveli tod mimo Mar-komani in Vandali, Gotje j/n Langobardi, pozneje pa še turški osva;'alci, pred katerimi pa se je postojnsko ljudstvo ob svareči grmadi na Soviču zatekalo v Postojnsko jamo, v jamo pri Orehku in v Crno jamo. Posrtojnčani pomi i ■ tudi francoske čase, potem pa so se do nastopa knezov Win-dischgratzov menjc a'i najrazličnejši gospodje.
■
Ko je bila Postojnska ravnina Š2 jezero
V predzgodovinsko dobo sega pripovedka,, ki jo lahko čuješ med ljudstvom okoli Velikega in Malega Of^ka. Veliki otok ze-k> poživlja spom'n na Blejski otok. Obe r *-'!lvni sta tia višjt -čem kr:.ju. Ljud-je i povedu je jo tukaj, kako je bila v dav-13 sa Postojnska ravnina pod vodo, na-r .jena z jezerom.. Le srečna kraji- kjer s danes prijazni vasici Vel'ki in Mali ot , sta molela iznad jezerske površine ki . osamljena otoka. Obe naselbini sta do-bOi po tem svoje ime. Pripovedka o nekdanjem jezeru je zlasti starejš'm še v živem spominu.
Atflovi skriti zakladi
Med ljudstvom je zelo znana tudi pripovedka o skritih Atilovih zakladih. Od Velikega otoka za Kacul.em pa do Zagona, se razteza hrb. Vrh hriba so razvaline cerkve, ki so pa že prer^ščene. Po tej pripovedki naj b. bili tu nekje skriti Atflovi zakJadi. Na tej podlagi se je zgodilo, da je pršla pred leti v Postojno iz notranjosti Italije neka komisija iskat Atilovih zakladov. Toda kom sij sk i strok ovr jak i niso ničesar opravili. Zaman so stikali za zakladi, ki ni bilo c njih ne duha ne sluha. Komisija se je vrnila, od koder je pr:šla, pripovedka o skritih Atilovih z^lUadih pa je ostala.
Pogled na Postojno
»Petelin« v Postojnski jami
Največji roparski vitez v deželi
Med Kraševci in tudi Vipavci je zelo znan znameniti Predjamski grad. Po svoji ed'nstveni legi je nedvomno med najzanimivejšimi ra Pivki, na Krasu, v Vipavski dolini, Brdih in Gorah. Dobri dve uri od Postojne 'mas peš do slovečega gradu, ki je bil zgrajen v veliki skalni votlini. Ljudje prihaja o z vseh strani ogledovat si zanimivosti Postojnske jame. Mnogi med nj:-
mi pa nadaljujejo še pot do Bukovja, nato v Predjamo, kjer lahko občudujejo romantično lego zgodovinskega gradu. Med ljudstvom postojnskega okoliša krožijo o tem gradu različuie pripovedke. Lahko pa poslušamo tudi zgodovino, ki nam pravi, da je živel v tem gr^du v srednjem veku najbolj nevaren roparski vitez vse dežele. Bil je to Erazem Predjamski. Dvanajst ne-ugnanih hlapcev je imel pri sebi. Vso okolico je strahova] z nj:mi. Prežal je po vseh bližnjih cestah in klancih, da je lahko ko-g^ izrcpal. Ko si je naropal dovolj blaga, pa se je umaknil v svoj grad, v globine prostorne kraške jame. Vse nakradene ao-brote je skupno s svojimi hlapci pojedel n pop:l, nato pa se zabaval, dok'er mu niso pošle naropane jest vine in dokler se ga niso spet polastile sl-omine po tujih dra-
Kontrola mtoka
Vojna je redila celo vrstG novih poslov in poklicev. Zlasti so v vojnem času nastali razni novj uradi, posebno taki, ki :majo posla s prehrano. Tako je nastala tud cela vrsta novih uradnikov. Seveda niso vsi poklicno izšolani* saj je vse polno takih poslov in opravkov, ki jih prej še poznal* nismo. Toda pregovor pravi: Komur je Bo*< zaupal kak poseben posei. temu je dal tudi potrebno pamet. Vselej to sicer ne drži. kakor dokazuje tudi naslednja resnična zgodba:
Da je dandanes potrebno uradno nadzorstvo v pogledu živil in prehrane, je vsakomur jasno. Veri žn ikom m črneborzijancem bi sicer preveč zrasel greben Tako je na pr. potrebna rudi kontrola v potfiedu mleka ;n to ne samo po mlekarnah, marveč tudi pri producentih, zlasti o tem, al oddaje dovoljno količino tega v sedanjih časih prevažnoga hraniva.
Tako je tam v času poletne žetve prišla komisija za nadzorstvo mleka in masla tud; v neko vas. Na čelu konvsije je bil kot komisar mlad uradnik, ki ie šele nedavno absolvirai konzularno ak a dem jo.
Na svojem službenem obhodu se je komisija ustavila tudi na veliki kmetiji, kjer so bili vsi razen postame dekle zaposlen na polju. Komisija se je takoj podaja v hlev Gospod komisar, ki je morda prvič \"del kravji hlev od znotraj, a je z uradno resnostjo oclerial vse živali po vrsti, naposled pa se je strekevnjasko ustavil pri mladem govedu.
— Koliko mleka daje ta krava? je s strogim obrazom vprašal deklo.
— AJi ta? To je vendar tel:ca! je odvrnila dekla.
— Nisem vas vprašal, ali je to telica, nego, koliko mleka daje! jo je nahrulil gospod komisar.
— Ta se vendar Se ni n;ti otelila! se je ne-koPko začudeno branila dek:a.
— Za vraga vendar! se je razhudil mladi komisarček. Kaj me briga, ali se ie že otelib ali ne. Meni gre za kravo in za to, ko! ko mleka daje dnevno Ste me razumeli?
V tem trenutku je stoml v hlev kmet, ki je s polja opaž 1. da so prišli k h:si nek tujci Dekla mu je s par skopimi besedami. kaKor se znajo sporazumevati kmečki ljudje, pojasnila, za kaj gre Kmet se je hudomušno nasmehni in vprašal gospoda komisarja, ali po zna razliko med kravo ;n telico.
Konrsar je v prvem hipu malo osupnil, toda
gocenostih. In potem ga je zopet neslo na prežo.
O razbojn štvih drznega predjamskega gospoda pa je zvedel cesar na Dunaju. Brž je naročil tedanjemu tržaškemu glavarju Gašperju Ravbarju, da mora zloglasnega viteza reparja zajeti ali ub ti. Bilo je menda okoli leta 1480, ko se je pojavil pred gr-dom tržaški glavar Ravbar s cesarskimi četami. Dolgo je trajalo obleganje. Erazem Predjamski je smešil oblegovaice. Iz gradu so vodili namreč pouzemsk' rcyi vse tja do Vipave in nanoških pobočij. Po teh rovih je dobival iz Vipave, česar se mu je
us hotelo. Imel je vsega toliko, da je lahko metal oblegovalcem iz, grajskih ođprt'n piščance, sadje, meso, moko in celo ribe. Dogodilo pa se je nekega dne, da jim ja» navrgel tudi pečenega prašička. Glavar Ravbar je spoznal, da ne bo z obleganjem ničesar opravil. Zaradi tega si je pomagal na drug način. Povod je dal Erazem sam s tem, da je sporoči Ravbarju, da mu bo poslal vsak dan darila, če dovoli njegovemu hlapcu, da lahko prinaša darila v nje- j gov te bor in da se mu ne bo nič zgodilo. | Toda Ravbar je hlapca podkupil. Ko je , sel Ravbar nekega dne na stranišče, so na • hlapce vo opozorilo za grmeli Ravbarievi meli topč-i, naravnani v domenjeno smer. Erazma so našli v stranišču ubitega. Rav-barjevi vojaki so zatem z lahkoto zavzeli grad, ki pa je polagoma razpadel, dokler nt dal grof Kobencelj zgraditi novega s steno ob odprtini velike jame.
Ko so Turki orihrumcli v Slavino
V zavetju Tabora in Gradišča je prijazna SLavina. Z zanimivo zgodovino je ovenčana. V ljudskem izročilu je živo ohranjen dogodek <z leta 1522, ko so Turki na cvetno nedeljo pridrveli v Slavino. Ljudstvo je bilo tedaj pravkar zbrano pri maši. Turški poveljnik je pokazal svojo krvoločnost s tem, da je pred oltarjem umoril duhovnika, ki je daroval mašo. Pa tudi drugi, k* so hoteli svojega duhovnika braniti, so bili pobiti. Turki so se potem vrn li preKo Postojne in Dolenjskega na Hrvatsko. Narodna pripovedka zatrjuje, da je omenjeni turški oddelek tam nekje ob dolenjsko-hr-vatski meji spet vdrl v cerkev med maso. V cerkv; pa je bilo ljudstvo debro oboroženo. Turški napadalci so bili vsi pobiti. Le poveljn ku se je posrečilo, da se je skril v cerkvenem stolpu pod velikim zvonom- Toda zgcdilo se je. da se je zvon ravno tedaj razmjal in utrgal. Tako je skriti turški poveljnik našel pod zvonom svojo žalostno smrt. Pred svojim bednim koncem pa s: je še z lastnimi zobmi odgriz.dl desnico, s katero je usmrtil slavinskega duhovnika med mašo. —ški
jega bivšega zaročenca, temu pa posije v nadomestilo plesalk no prijateljico — Viktor Staal igra egiptelogovega pr'jatelja Film veebuje več velikih revijskih nastopov, a tudi ljubitelji bele opojnosti pridejo na svoj račun.
Matica: »Glas srca^< (Berlin-Film). Kraj: mesto v Nemčij : čas: polpretekli Po razdoru z mlud:m. sl;karsko nadarjenim mladeničem se lepa županov^ hčerka poroči z bogatim lastnikom paroplovnih dru/b Zakon je spočetka srečen, toda kaj kmalu pričenja m'ada žena spoznavati preveliko moževo samoljubje in pohlepnost. Zdaj ;elc prčne resnične ceniti m'a-dega slikarja, k: je medtem spremenil svoj poklic in postal uradni brodarske družbe Po p'kantni aferlci. katero 90 povzročile skice županove hčerke v razn h Evinih kostumih, se je moral umetniško navdahnjeni mladem dvobopjevati z najbolj? m prijateljem. Lahko ranjenega prenoe v bolmšnico. kjer ga poi-če in objame županova hčerka, sledeč glasu svojega srca. — V slavnih vlogah nastopajo: Manannc Hoppe. Enot v Klrppatein in Kari Kuhlmann. Pred tednikom teče kratek film o žclczn:&em prometu v vojnem času.
Vnion: »Ub meji« (Ufa). Godi se v Salz-burgu in okolici pred nekaj let in nudi z lepimi zunanjimi posnetki občinstvu mnogo zabave ;n razvedri'a. Za uvod teče kulturni film »Morski orel« (Bavaria).
Opozorilo trgovcem
Živila, dodatki za božič, vštevši žganje, bodo trgovci z živili prodajali le proti takojšnjemu vplačilu. — Združenje trgovcev.
Občni zbM Trgovskega bolniškega in pa&por&ega društva
V nedeljo dopoldne je bil v društvenih prostorih v Gajevi ulici občni zbor Trgovskega bolniškega in podpornega društva. O tvoril ga je clruštveni predsednik E. Gombač, ki je tudi izčrpno poročal o društvenem stanju. Njegovo poročilo je dopolnil društveni blagajnik Stih, ki je prikazal težko društveno finančno stanje, ki je nastalo zaradi izpadka članstva po aprilu 1941. Število članstva je namreč padlo od 6379 na 3534, pozneje se je zopet nekoliko dvignilo na okoli 4200. Zaradi izpada odgovarjajoče članarine so se znižali dohodki L 1941 za 550.118 lir, naslednje leto pa za 433.360 lir. Finančno stanje z dne 31. okt. 1943 izkazuje pasiva 5,011.803.15 lir, skupna izguba 668.321.62 lir. Dohodki 627.252.70 lir. izdatki in dajatve 833.324.37 lir. Spričo tega je bila članarina s 1. januarjem 1944 zvišana od 15.20 lir na 30 lir, s čimer bo zajamčeno nadaljnje nemoteno društveno delovanje ter izpolnjevanje  prevzetih obveznosti.
BRBBSBUHal
DRŽAVNO
GLEDALIŠČE
Dir!ge?st Oswa!1 BucMiolz
bo kot gost dirigiral H. sinfonični koncert
Na II. sirifoničriem koncertu letošnje sezone bo nastopil kot dirigent prvič v naši koncertni dvorani gospod Oswald Buchholz, operni in koncertni iirigent, ki uživa že 13 let velik dirigentski sloves v svoji domovini, predvsem v Gorlizu in Danzigu, kjer je stalno deloval. Buchholz pa je bil tudi ponovno gost dirigent znamenit h orkestrov v Munchenu, Berlinu. Weim.3a*ju in Zagreba. Od leta 1941. dalje deluje kot muzikalni volja r^aclia Beograd in beograjske opere.
h tro se je spomnil svojega uradnega dostejan-v^rva in kmeta zavrnil:
— Ne potrebujem od vas nobenega nauka! Če mi ne date zahtevanih podatkov-, bom to javil naprej in potem boste že videli! ..
In je jezno zapustil na čelu komis jt kravji hlev.
Nekaj dni pozneje je dobil kmet poziv od okrajnega glavarstva, naj takoj točno javi po-da tke o produkc ji mleka z dostavkom naj v bodoče opusti sleherno omalovažujočo prpom-bo napram uradnim osebam, sicer bo pozvan na odgovor.
Kmet je točno popisal ves pridc'ek mleka s svoje kmetije in na koncu dodat pon žno vpra-; '-nje. kai naj drugič odgovori človeku, k- ne razlikuje krave od teiice in ki b morda st celo rad vedel, katera krava daje sladko in katera <is!o mleko
DRAMA
Ponedeljek, 20. dea: Zaprto.
Torek, 21. dec, ob 16.: Normanski junaki.
Red Torek, Sreda, 22. dec., ob 16.30: Cvetje v jeseni.
Red Sreda.
OPERA
Ponedeljek, 20. dec: Zaprto. Torek,   21.   dec,  ob   16.:   Melodije srca-
Krstna  predstava  operete.  Izven. Cene
od 32  lir navzdol. Sreda,  22.  dec,  ob   15.30: Snegiaročlta.
Red B.
Krstna predstava J. Gregoreeve operete: »Melodije srca«, bo v torek izven abonmaja. JDelo je po svoji muzikalni in libre-tistični vsebini izredno pestro, vsebuje pevsko zahtevne, a zelo pevne šlager je. V glavnih partijah: Mlein:kova, Čuden. Barbičeva, M. Sancin, Peček, Slavčeva, Milčinski. Poličeva, Gorinškova, P. Kovic, Koširjeva. Sodeluje velik del operetnega ansambla. Dirigiral bo skladatelj Gregorc, režiser: E. Frelih, koreografije: P. Golovin, scena: inž. E. Franc
Objava
Vklenjena mladost, mladinska povest Lojzeta Zupanca je pravkar izšla v Knjigarni Tiskovne zadruge. Primerno darilo za Božič.
Za Božič obiščite Knjigarno Tiskovne zadruge, kjer imate bogato izbiro knjig za mladino in odrasle. Lepa knjiga je danes  najprimernejše darilo.
Našo mlad»no in starše opozarjamo, da bo v prihodnjih dneh izšla v Knjigarni Tiskovne zadruge zanimiva, z ilustracijami opremljena mladinska povest Lojzeta Zupanca »Vklenjena mladost«.
Gospodinjski koledar za leto 1944 je pravkar izšel v Knjigarni Tiskovne zadruge. Priporočamo, da ga čimprej nabavite.
Filmski pregled
Tednik: Državni maršal Hermann Gortng na obisku v premogovnikih; notranji minister Himmler pregleduje nove vojaške oddelke; gojitev perutnine za praznike; sestre Rdečega križa pnprav'jajo božična dari- 1 la za vojake; ob atlantsk: obali delajo vojaki j igrače za nemške otroke. Ob iet:ilskcm napadu na Berlm: obveščevalne postaje javljajo polet sovražnih letal, »vroč sprejem« letečih trdnjav, min ster Goebbels daje navodila za obrambo prestolnice, dobava prehrane teče v redu dalje, popravljanje tirov za S-železmco (berlinska nagla mestna železnica), gledalska predstava za poškodovance Vzhodno bojišče boji ob Dnjeprovem loku. prot:sunek nemških oklopnih edin c. prodiranje po bTatu in snegu, gre-nadirji napredujejo pod za.:č to težkega orožja. Južno bo; ^če: pc zavzetju Lerosa n Sa-mesa. general Miiler je vodi1 to vo;a.:ko ope-racjo. prevoz ujetnikov na grško celino. Atlantska obala: Lahke nem"ke pomorske edi-nice ščitijo svojo spremljavo, zapom- baloni, obramba pomorskih ed nic proti sovražnemu letalskemu obstreljevanju
Sloga; »Zel m si ljubezni« (Ufa) Kraj: velemesto in zimsko-sportn- hotel Cas: sedanji Revijska plesalka (Marka Rokk) zaide v denarne težkoče Iz zadrege jo reši mlad egiptolog (Hans Brausevvettcr), ^ katerim se žareči Kmalu pa amorček temeljito »zme^a štreno«. :n sicer tako. da Se plesalka zaljub v pn jate'j a svo i
MALI OGLAS!
JELOV,   SMREKOV  REZAN   IN TESAN LES, kakor tudi brestove, bukove, hrastove, javorjeve. jes^nove. lipove in orehove plohe dobite v skladišču zadruge *Mu-rad« v Zivinozdravniški ulici — za Cu-krarno. 535-6 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Plačam dobro. — Zarnik Alfonz, Gajeva ulica št. 9. OJODNO ZA ZIMO! Prodamo dobro ohranjene peči, gašperčke, sanke in drsalke. *MetaIia«, Gosposvetska cesta štev. 16 (nasproti Delavskega doma). Tel. 32-SS. STEKLENICE SO DENAR, če jih prodate — vsake vrste — najbolje plačujoči tvrd-ki: »Metalia«, Gosposvetska cesta št. IG. Telefon št. 32-88.
O pazarilo!
Opozarjamo p. n. konzumente, da Je Sedlar Ivan, lastnik tovarne hranil »Slada«. Ljubljana - Moste, stavil v promet škatle z napisom »Pravi Franckov dodatek kavi« po ^ kg. katere pa ne vsebujejo našega izdelka Te škatle se razlikujejo od naših originalnih škatel samo po barvi ml'nčka na sprednji strani škatle Na naši onglnalni škatli je namreč mlinček temnomodre barve, torej iste temno-modre barve kot sta dva trakova in povratna, na knter4 se nahaja trne »Franck*? na sprednji strani škatle dočim je na škatlah, ki jih je stavil v promet Sedlar Ivan. barva mlinčka črna. a trakova in površina pa temnomodre barve.
škatle Sedlarja Ivana sploh ne vse bujejo niti naim^njšega odstotka cikorije, temveč so napolnjene z neko irugo mešan'co
Proti Sedlarju Ivanu smo radi gor-njega uvedli sodni oostopek
FRANCK INDCSTRMA KAVO VIN A D.  D.,  prej  Hinka   Francka Sinovi d. d. Zagreb
Teden v gledališču
Drama in Opera marljivo nadaljujeta s svojim delom. V Operi sta bili pretekli teden na sporedu operni deli »Sneguročka« ter >Orfej in Evrid-ka«, za soboto pa je bila napovedana krstna predstava Gre--gorčeve operete ^Melodija srca«. V Drami pa so bile napovedane predstave del »Cvetje v jeseni«, »Kavamiea*. »C vrček za pečjo« in »Normanski junaki«. Ljubljansko občinstvo se je vrlim igralkam ter igralcem obdolžilo s toplim priznanjem.
Pomudimo se nekoliko ob torkovi predstavi Tavcar-Sestovegs iCvetja v jeseni«. Lepa stvar. Kdo bi utegnil dvomiti, da je ternu tako? Nekateri se sprašujejo: Mar je Tavčarjeva epično lirična snov godna za dramatizacijo ? Teoretična razmišljanja . . . Mar ni vse to bolj roman v ohlapno povezanih slikah, kakor stvarni dra-matizac-jski poizkus? In vendar ni bistvo v tej ali drugi slični dialektčno analitični, literarno kritični problematiki. Tudi tukaj odloča praktična stran. Ali te teh enajst slik tako zdolgočasi, da si nrmara v svojih pričakovanjih razočaran? Nikakor. Na splošno bi lahko izrazili svoje vtiske: Tavčar-Sestovo ^Cvetje v jeseni* brsti in se razvija na odru tako. da ga motriš z zanimanjem Mestoma te zagrabi, da z globokim zajemom doživljaš to p reč u dno. žametno nežno sozvočje dveh č1oveških src. dokler eno od obeh v presunljivem trenutku prekipevajoče sreče v prenapetju nepojmljivega blaženstva ne ugasne. Tam zadaj nekje pa zaslutiš domovino, tiplješ njeno materinsko boža ječo roko. Tavčar ni v jeseni svojega življenja samo predlo-
žil slovenski kulturni javnosti prepričljivega dokazila o svojem mladostno ustvarja jočem poletu temveč jc ovenčal to svoje delo z edinstvenim slavospevom svoji domovini Tudi iz Sestove odrske priredbe veje nj,ka prisrčna toplota, naravna preprostost, idilična cbčestvenost. Pri vsem tem ni bstveno važnih izprememb v ocenjevanju ter vrednotenju dela. četudi so nekatere slike tu pa tam malce obledele ali ohromele, bodisi zaradi fragmetarno-sti. bodisi zaradi prciiričnih povdarkov. V teh primerih bi sj bil prired:telj v prid stvari sam lahko dovolil morebitne firloblje posege, primerne korekture ali podatke.
Izvadba sama prinaša nedvomen uspeh. Gledalcem se dozdeva, ko da doživljajo na odru resničen življenjski izsek. To je predvsem zasluga režiserja prof. So??ta, ka je znamenito Tavčarjevo delo pretno priredil za oder in ki je vsa svoja vešča organizacijska prizadevanja osredotočil k temu. da bi se »Cvetje v jeseni« čim bolj približalo srcu in duši Ljubljane. K uspehu pa so pripomogli s svojim vnet:m požrtvovalnim sodelovanjem vsi nastopajoči igralci ter igralke.
Cisto v ospredju je podoba dr. Ivana. Vladimir Skrbinš^k je nedvomno med najboljšimi slovenskimi dramskimi ustvarjalci, ki mu je začrtana lepa pot v bodočnost. S prepričljivo, do poslednjih drobcev pretehtano interpretacijo je obvladal vse faze dogajanja, razpletajočegra se v enajstih zaporednih slikah. Bil je resnični, pravi nosilec uprizoritv«. neutruden v svojem umetnostnern hotenju n podajanju od začetka do konca. Bil je zanesljiv interpret  v  vseh   odtenkih najnežnejšega
liričnega izražanja, v mladostni razposajenosti, pa tudi v poudarkih epične širine.
Njemu ob strani A. Levarjeva. Naivno, lirično navdihnjeno, v opojni sreči prekipevajočo Meto je podoživi jala z neposredno smiselno dojeto Igro, ki nam to Tavčarjevo dekliško podobo približuje do najmočnejše bližine. Na Cesarjevem Boštjanu so posrečeno podčrtane poteze kmet-sKega racionalnega mišljenja, hladne razumnosti, tehtne realnosti in preračunljivosti, ki jo na vsak korak doženeš pn našem slovenskem kmetskem gospodarju. Nalednja vodilna oseba je LIpahov hlapec Danijel«. Ni lahko premeriti bistva te vlo-g-e. k' je na mej; prirodne bistrine narejene norčavosti. Lipah jo je dobro pretehtal, četudi mestoma vešči artizem nemara z^isencuie prvine doživljanja. Pretresljivo preir^Kušena zakonska dvojica Luce in Slmna Skalarja se nam je do dna duSe za-STniria. Elvira Kraljeva je umetnica širokega formata, ki kleše svojske oblike tudi nevodilnim odrskim podobam. Kako nepotolaženo nesrečna, kako velikodušno odmiščajoča je njena Luca! Pa tudi Just Košuta nas je prepričal, da je izvrsten oblikovalec tovrstnih vlog. Rustikalno življenjska in bodra je Liza Rakarjeve. Bo-štianovi Barbi Je namenjen bolj p;čel odrski delež. Zarad? tega se P. Juvanova ni mosria ob njej tako razživeti. kakor bi se bH% sicer lahko. Markatnno. minuciozno izdelan je M. Skrbinškov Kalar. Boltar-Ukrnarjeva je dobro prikazala lahkotno, nečimerno nrav gostiln-carjeve hčerke. Gorinšek si je svojega zdravnika izvirno zamislil n ga tudi dosledno Izpeljal: Za robatim zunanjim oklepom se skriva do-
bro prijateljsko srce. Plutov stan veteran Jakopin je bil tudj posrečeno dojet, kar velja tudi za Pečkovega Kar lovskega An-žona. Elegantne predstavnice ljubljanskega nežnega spola so gospa Helena šari-čeve, Elvira M. Pugljeve, ga. Marica Angele Sanc neve, gospa Mica M. Danilove in ga. Dinca Rasbcrgerjeve. Omeniti je iz te skupine še P Kovičega Bona. Izklesan predstavnik našega kmetstva pa je Bra-tinov Mlačan. žegnanjsko zabaven Verdo-nikov Nace, zelo ustrezen in dober g. Jakob Savinjskega.
Temu zboru usdcžho sodelujočih so ve priključili še jezikava Urša Gorinškovo in trije bratje bahači v podajanju Poto-karja, Razstresna in Pfciferja. Pohvalno je omen:ti še vokalnj kvintet, ki je zadovoljivo odpeval izbrane narodne pesmi v priredbi prof. M. Tomca. ki vežejo v posameznih odmorih vrsteče se slike. Učinkovitost predstave je stopnjevala seveda tudi slikov;tcst prizorov, smotrno odgovarjajoča scenerija po zasnutku scenografa inž. Franza. Cvetje v jeseni« bo doživelo še obilo polno zasedenih predstav.
Krstna pre i stava J. Gregorčeve onerete »Melodija srca«, ki je bila iupovedana za soboto, bo v torek 21. t- m.
Cankarjeva proslava v Drami
Cankarjeva proslava v Drami dopoldne ni privabila toliko občnstva. kakor ie to zaslužila po pomenu in vseb nt Zevale so nekatere lože in tudi v parterju je bilo precej praznn sedežev Kar pa ja prišlo Ijud s pieteto m ljubez-
nijo do Cankarjeve umentesti. so prež:veli dragoceno uro. ki jih je še močneje zvezala s Cankarjevim duhom in dekan Na odru je med modrim, draperjami sta! Cankarjev doprsni kip. Uvodne besedo je čital France Vodnik, k: je bil toplo pohvaljen Nato sq se vrstile recitacije srečno izbranth poglavij iz Cankarjevih umetnin V&e so močne pog'obile harmcn:-lo. ki je takoj od prčetka zacosrvodevala v dramskem g'edal šču, D^memem kakor nalašč za take intimne svečanosti. Glcda'.i;k: urnem.ki gospa fv.iričeva ter gospodje Debevce. Jan in Skrb nšek so žel: zasluzeno priznanje.
Ivan Cankar v risbi
Ob 25 letniCj smrti Ivana Cankarja je izdala Biblofilska založba Umetnost bibliofilsko opremljeno edicijo >Cankar v risbi«. Izdaja, k: jo je uredil Miha Male* in tiskala Narodna tiskarna, je ne samo dostojna počastitev Ivana Cankarja, marveč brez dvoma najpomembnejša obogatitev božičnega knjižnega trga. Opozarjamo na njo vse častilce Cankarja in vse bibliofile. O delu bomo še podrobneje poročali.
Ljubite!] lepe slovenske knjige
6e ie nimaš letošnjih knjig Vodnikove družbe, ne čakaj, ne odlašaj več! Brž Jih naroči v pisarni družbe (Narodno tiskarna), sicer bos moral ostati brez letošnjega knjižnega daru Vodnikove družbe, ker bo kmalu posel.
Schriftleiter - Urejuje: Rudolf Ozim. — Fiir »Narodna tiskarna A. G.« als Druckslelle - Za »Narodno tiskarno d. d.« kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Fttr den Inseratenteil verantv>ortlich - Za inseratni oddelek odgovarja:
LJnbomir Votftt