3r 211/1905 1 I gorici, 2. jimija 1905. feeaj
1 000270G 9	cceiss , \ V J \ J I \ |
10R5KI ^ GOSPODAR
List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju. s-e-c—
Ureduje in izdaja Anton Štrekelj, državni potovalni učitelj kmetijstva v Gorici.
List izhaja v začetku in v polovici vsakega meseca ter stane 2 K na leto. Naročnino pošiljati je na upravo .Primorskega Gospodarja* v Gorici (Pri rudeči hiši št. 7). a\m
Masa žiuinoFEjl
(Dalje).
Živinorejske razmere na našem Krasu niso v obče posebno ugodne,'ker se nahaja po kraških travnikih in pašnikih pač mnogo kamenja, ali malo trave, živinoreja bi nosila pa tudi tu lahko mnogo več dobičkov, nego jih donaša sedaj, če bi se to ali ono, ki vpliva neugodno na živinorejo, zboljšalo. Ker je Trst, kjer potrebujejo vsak dan nad 35.000 litrov mleka, skoraj bi rekli na Krasu, bi morali Kraševci to bližino boljše izkoriščati, nego jo izkoriščajo sedaj.
Če hočemo zboljšati živinorejo na Krasu, skrbeti moramo v prvi vrsti za to, da bodemo pridelali več piče, katere pa ne smemo prodati v Trst, kakor delajo sedaj nekateri posestniki. Mnogo piče dosegli bodemo na dvojen način, s tem da zbolj-šamo travnike in pašnike ter s tem, da pridelujemo krmske rastline tudi na polju.
Kakor drugod po naši deželi, ravno tako malo in še celo manj se brigajo Kraševci za svoje travnike in pašnike. Razun nekoliko občin okoli Sežane, ne poznajo drugod gnojenja travnikov. Če komu v tem oziru svetuješ, pa se ti bo izgovarjal,
10002706,9
da nima niti za polje dovolj gnoja. To je sicer res, toda če bi si napravili Kraševci dobra gnojišča imeli bi poleg boljšega gnoja tudi mnogo gnojnice, katero odvaža sedaj deževnica pod zemljo, in če bi vsaj to gnojnico uporabljali za travnike in pašnike, bi za razvoj trave mnogo storili. Toda na prste bi lahko sešteli one posestnike na Krasu, katerim se ne izgublja gnojnica. Z rabo umetnih gnojil je ta ali oni sicer poskušal, toda rednega gnojenja ne vidimo tod.
Razun z gnojenjem zboljšali bi kraške travnike in pašnike tudi s tem, da jih trebimo kamenja in grmovja. Velikih skal res se ne izplača riti in prenašati, majhno kamenje pa ne napravija posebnega truda. Tam kjer zija kamen iz zemlje seveda ne more rasti trava in jaz sem zato prepričan, da bi se dalo na mnogih zemljiščih množino sena celo podvojiti, če bi se kamenje na njem iztrebilo. S takim delom si pa tudi košnjo ali žetev mnogo zlajšamo. Saj se dogaja sedaj na Krasu prav pogostoma, da prinese ženjica zvečer na glavi domov vse, kar je po dnevu nažela. Tako seno seveda stane mnogo in često-krat več, nego je vredno. Zato svetujemo kraškim kmetovalcem naj rijejo in spravljajo kamenje iz travnika, mesto da lovijo med njim peščico trave in to delo, ki se opravi enkrat za vselej, doneslo jim bo več dobička nego drugo. Pa ne samo za travnike svetujemo, naj se čistijo, marveč tudi za pašnike. Tudi tu dosežemo s takim delom dvojno: več trave in lažjo pašnjo.
Ker ljubi trava solnce in zrak, zato naj se razno grmičje na travniku in pašniku odstrani. Pod drevjem razvija se mah in lišaj mesto trave, zato ne spada to na travnik, marveč v gozd. Imejmo toraj ali gozd ali travnik! Na pašniku pustiti je samo toliko visokih dreves, da se živina ob veliki vročini v senci lahko odpočije. Brinje, trnje in drugo grmičje pa ni za pašnik. Če je na pašniku ali travniku kako mesto, na katerem se kamenje ne da potrebiti, pogozdimo ga. Da pa ne bo živina drevja poškodovala, obzidajmo dotični prostor. Pašni k i naj se tudi včasih požanjejo. da sezatre žepek, kožica in drugi pleveL
V občinah, kjer imajo še vedno skupne občinske pašnike želeti bi bilo, da se ti čim prej razdele, kajti v skupni lastnini izkorišča jih vsakdo čim bolj more a nikdo se ne pobriga, da bi pašnik kahko zboljšal. O čišenju in gnojenju takega pašnika ni niti misliti.
Da bodemo živinorejo na Krasu zboljšali, priporočamo tudi pridelovanje krmskili rastlin na polju. V svojo škodo bavijo se Kraševci še mnogo preveč s pridelovanjem žita, čeravno ni kraška zemlja za žito nič prav sposobna. Ker so težaki po Krasu jako dragi, priporočamo Kraševcem osobito deteljo, ki ne potrebuje skoraj nobene oskrbe. Kraško seno nima navadno dovolj beljakovine, da bi zamogli samo ž njim živino (posebno krave) popolnoma zadovoljiti, zato imamo v detelji izvrsten priboljšek h senu. Tudi živinska ali krmska pesa (jerebuca) dajala bi na polju mnogo pridelka.
Če bodemo imeli več piče, zamogli bodemo svojo živino boljše rediti in ta nam bo donašala veče dobičke. Od živine, katero slabo krmimo, imamo pa večinoma izgubo, ker uporablja ta živina vso krmo le v ta namen, da ohrani svoje telo živo, nam pa daje samo toliko, kolikor ji pri tem preostaja. Če daš toraj koš sena trem kravam, bo to zadostovalo komaj za toliko, da ostanejo žive in dale nam ne bodo nič razun gnoja, če pa daš to seno eni kravi, uporabila ga bo del za napravo gorkote v svojem telesu (za življenje), z drugim delom napravilo se bo pa meso in mleko. Od prvih treh krav boš imel toraj manj dohodkov, nego od ene dobro hranjene. Tega nočejo naši Kraševci izprevideti. Marsikateri redi dvakrat in tudi trikrat toliko živine, kakor bi jo zamogel zadostno prehraniti. Zato mora živina- na Krasu osobito po zimi in tudi poleti ob veliki suši mnogo pretrpeti. Da imajo ljudje to slabo navado, prihaja večinoma od tod, da se šteje kmetovo bogastvo na Krasu večinoma po številu živine, ki jo redi in'vsakdo hoče veljati za bogataša Da bi bili naši Kraševci bolj ponosni na lepo živino, nego na število živine, bilo bi za njih' mnogo boljše. Kdor pa hoče imeti mnogo živine, skrbi naj, da bo pridelal tudi mnogo piče.
Kar se tiče oskrbovanja živine, bi se moralo tudi po Krasu še mnogo zboljšati. Hlevi so na sploh boljši kakor drugod po naši deželi, vendar še dolgo ne taki, kakor bi morali biti. Navadno manjka v njih dober tlak, strop, čistota in svetloba.
Posebno priporočamo kraškim posestnikom, naj si priskrbijo dobro pojno vodo, kajti brez te ni mogoča uspešna živinoreja. V kalili, kamor se spušča nesnaga včasih iz cele vasi, je voda nezdrava in neokusna.
Kar se tiče živinske pasme, vidi se nekoliko zboljška, vendar ne mnogo. V komenskem okraju so v tem oziru bolj napredovali, nego v sežanskem. Žal, da se teleta slabo vzgoju-jejo, ker se jim prezgodaj odvzame materino mleko. Dokler ni izpolnilo tele vsaj 8 tednov, dobivati bi moralo vse mleko, a na Krasu ukradejo ga teletu že po 14 dneh nad polovico. Sena ne more tele v ti starosti žvečiti in prebaljati, zato se mora priučiti že v mladosti stradanju. Iz slabega teleta ne more seveda postati lepa krava.
Da nam bo donašala živinoreja na Krasu več dobička, priporočamo, naj redijo Kraševci, kolikor mogoče, mlečno živino, ker se mleko tod radi bližine Trsta lahko in po visoki ceni proda. V nekaterih občinah, vzlasti okoli Dutovelj in Tomaja, po-prijeli so se kmetovalci precej mlekarstva, kar jim prinaša, kakor se nam je zagotovilo, lepe dohodke. Radi tega se je tudi živina tod mnogo zboljšala in tudi s čiščenjem travnikov so pričeli. Želeti bi bilo, da se raztegne trgovina z mlekom tudi na komenski okraj in gotovo bodo tudi kmetovalci tega okraja potem drugače skrbeli za živino, nego so skrbeli do sedaj.
Tržaška oko'ica spada večinoma na kraško zemljo. Živinorejske razmere so tod takšne kakor po drugem Krasu, radi neposredne bližine mesta pa, je živinoreja tod še veče važnosti. Vzlasti v Bazovici, v Trebčah in na Opčinah, kjer imajo mnogo travnikov je živinoreja prvi vir dokodkov. Za živino skrbijo tod dobro, edino hlevi ne vstrezajo še zahtevam. Pred par leti delile so se v tržaški okolici nagrade za zboljšanje travnikov in pašnikov, kar je jako ugodno vplivalo. Sedaj so ljudje sprevideli dobiček čiščenja in gnojenja ter jih ni treba več v to siliti Tudi za Goriški Kras vpeljati bi se moralo čim prej take nagrade. Edino za občinske pašnike se tudi na tržaškem Krasu nikdo ne zmeni in zato bi bilo želeti, da bi se tudi tu čim prej razdelili med posamezne posestnike.	(Konec pride.)
HaHo noj bi sc prideloval na Goriškem spartjcij.
Piše H. Dolenc.
Med
najfinejšo kuhinjsko zelenjavo, spada odiočno špar-gelj, kateri se na Goriškem že od nekdaj v prav veliki meri, že
kar na njivah, toraj kakor poljska zelenjadna rastlina prideluje Da bo donašal špargelj na Goriškem velike dobičke, imeti mora dve svojstvi: prvič mora biti dovolj zgoden, da se lahko prodaja kot „primicija" in drugič mora biti dobrega okusa in služi obenem kot „delikatesa'\
Žal pa, da je vsled starodavnega, popolnoma napačnega pridelovanja goriški špargelj le prvo, nikakor pa tudi drugo in še prvo le v veliko manjši meri, kakor bi pri pravem pridelovanju lahko bil. In to je ravno uzrok, da se ga na Dunaju in drugod, kamor se ga izpeljuje, le malo ceni in vsled tega tudi slabo plačuje. Pa kako naj bi se ga bolj cenilo in boljše plačevalo, ko ga še celo v goriških hotelih na jedilnih listih le pod imenom „SpargeIspitzen" (špargelnovi vršički) gostom ponujajo (? Ur.), namesto da bi ga zaznamovali z imenom „Solospargel" (debeli špargelj). Kakšen razloček pa je med enim in drugim? Na 1 kilogram solo-špargeljnov gre kvečemu 20 do 25 pogankov, na 1 kilogram goriškega drobnega špargeljna pa tudi do 60. Kak razloček je v dobroti, pojasni naj pa sledeči, do pičice istiniti slučaj.
Ko je bila na Slapu pri Vipavi še deželna vinarska in sadjarska šola, razpolagala je ona čez precej velik špargeljnov nasad ali špargero. Ta špargera bila je napravljena in obdelovana po novem, to je, po načinu umnega zelenjadarstva. Vsako drugo leto napravili smo z učenci poučen izlet na Goriško. Bilo je leta 1877. ali 78., ko smo podvzeli tudi tak izlet in pred od-potovanjem izročil sem vrtnarju več naročitev na špargeljne, kateri so se naročili iz Celovca, Gradca in Dunaja. Kilo se je prodajal takrat po 1 gld. 20 kr. in vendar ni bilo mogoče toliko špargeljnov odposlali, kolikor je bilo naročenih. Dospevši v Gorico podali smo se na zelednjadni trg, na katerem je bilo špargeljna na izobilje. Tu se je prodajal pa komaj po 30, da še celo le po 25 krajcarjev. Pri obedu opoldan privoščil sem si v hotelu „pri treh kronah" tudi „Spargelspitzen". Pri vživanju istih zabavljal sem prav glasno radi njihove malovrednosti, hvalil pa sem naš domač slapenski špargelj. Pri sosedni mizi je sedel že prileten gospod, kateri me je vidno prav pazljivo poslušal. Kar naenkrat ustane, pride k naši mizi ter se nemški predstavi. Mož ni bil nihče drugi, kakor večkratni milijonar, največji ruski posestnik petrolejskih jam v Batum-u gospod Nobel, imenovan''
*
tudi: „petrolejski kralj". Dasiravno sem jaz slovensko govoril, ko sem grajal goriški špargelj, našega slapenskega pa hvalil, me je g. Nobel, kot Rus, prav dobro razumel ter prašal, kje se nahaja Slap, kjer se baje tako fin špargelj dobiva. Ko sem mu vse povedal, povabil se je za drugi ali trelji dan sam na Slap špargelj pokušat. Določeni dan pripeljal se je res na Slap, postregli smo mu s špargeijni, katerih dobroto ni mogel prelrvaliti in naročil je koj, naj mu jih pošiljamo v Stokholm, kamor se je iz Gorice preselil. Računali smo mu po 2 for. kilo. Poslali smo mu tja tudi polovnjak slapenskega črnega burgundeca, o katerem je g. Nobel trdil, da ne zaostaja za najboljšim francozkim bordeaux-vinom.
Vse to navedel sem le zalo, da sem dokazal, kako je mogoče z umnim pridelovanjem špargelj zboljšati in po kaki ceni se lahko tako blago prodaja.
Letos, toraj čez 28 ali 29 let, poslala mi je za velikonočne praznike moja hči iz Gorice 2 /,</ špargeljuov, kateri so bili pa ravno tako prav slabi, to je drobni, trdi, grenki, kakor so bili oni takrat, ko sem se bi! z Nobelnom v Gorici sešel. Pisal sem takoj hčeri, naj mi naznani, po kaki ceni je špargelj plačala in odgovorila mi je: Ker je bil poslani špargelj prvi, toraj najzgodnejši, plačati setn ga morala po 1 K 40 v kilo, ali zdaj vdobi se ga že kolikor se hoče po 8'* vinarjev in ludi cenejše-
Da je goriški špargelj tako nizke kakovosti in da se ga zamore vsled tega le po taki, pač slepi ceni prodajati, temu je dvojen uzrok. Prvič je slabe vrste, drugič prideluje se ga popolnoma napačno.
Želja vsakega za kmetiški napredek vnetega kmetovalca mora biti, da se razmere v tem oziru zboljšajo in taka je tudi moja želja. Da pa v ta smoter kolikor toliko tudi pripomorem, sklenil sem v tem listu sledeči pouk o pridelovanju finega dragocenega špargeljna objaviti. Ves pouk posnet je iz dolgoletne lastne skušnje, ne pa le iz knjige.
1. Špargelj nove vrste.
Kakor imamo pri vsaki kulturni rastlini, bodisi zelednjadni, sadni, poljski itd. drobne in debele, zgodnje in pozne vrste, imamo jih tudi pri spargeljnu. Po debelosti razločujemo dve glavni vrsti, 1. navadni drobni, 2. navadni debeli špargelj. Go-
riški spada žal, večinoma k drobni vrsti. Debelega špargeljna razločujemo pa zopet več vrst, katere se med sabo po barvi in pa po razvitku razločujejo. Po teh razločkih spravimo lahko vse debele vrste v 3 skupine in te so: 1. špargeljnove vrste, kojih poganki so bele oarve, ko prebodejo iz zemlje; 2. vrste z ru-dečimi in 3. vrste s zelenimi poganki. Špargelj prvih dveh skupin uspeva (ker je bolj nežne narave) le v rahlem, peščenem svetu. Vrste poslednje skup ne, uspevajo pa še prav dobro tudi v težkem, ilnatem svetu, toda, v takem svetu ni špargelj nikoli tako finega okusa, kakor pa v lahkem, peščenem. V težkem ilnatem svetu je špargelj tudi veliko bolj pozen. Razun po barvi, razločuje se pa debel špargelj tudi po razvitku in zalo imamo zgodne in pozne vrste debelega špargeljna. Prve imajo za Goriško seveda prednost pred drugimi.
Jako priporočljive vrste debelega špargeljna so: 1. Angležki velikan ali Cannover-jev špargelj; 2. Rani francozki ali argentinski: 3. Ivančiški velikanski špargelj, kateri ima svoje ime po mestu Ivančice (Eibenschitz) na Moravskem; 4. Erfurtski špargelj; 5. Koroški šentvidski špargelj.
Teh vrst morali bi se toraj na Goriškem poprijeti (imajo že mnogo! Ur.), navadno staro drobno vrsto pa opustiti. Da ima pa današnji špargelj tudi druge slabe lastnosti, bodisi da je kratek in še ta skoraj do :!/4 trd in vsied tega nevžiten, posebno pa, da je grenek mesto sladek, temu je uzrok tudi ta-mošnje nepravo pridelovanje. V čem to obstoji, nočem šele razmotrivati, saj ga vsak Goričau itak predobro pozna, in zato preiti hočem koj k popisu veliko boljšega načina pridelovanja špargeljna, k načinu, kakoršnega naučiti se praktično sem imel priliko v Klosterueuburgu.
2. Pridobitev špargelj novi h sajenie.
Špargelj se pri pravilnem pridelovanju nikoli ne seje koj na stalno mesto ali v „špargero", ampak vedno je boljše napraviti si prej sajeniee in še le te se presajajo na stalno mesto. Te dobiš na sledeči način; Na dobro pognojeni lešici napravi se s pomočjo male motike ob motovžu (špagi) 40 cm oddaljene, kvečeniu f> do 6 cm globoke brazdice, V tako narejene braz-dice poseje se seme, toda ne pregosto. Čez vloženo seme zategne se konečno z grabljirmi iz brazdic dvignena zemlja in delo
je dovršeno. Taka setev je res zamudna, toda ako hočemo dobiti močne sajeniee, je neobhodno potrebna. Gostejša setev daje namreč slabotne korenine, in pri izjemanjti se močno poškodujejo. V prvem letu, to je v letu setve, se špargelj pridno pleje, in ob času hude suše tudi zalije. Na jesen, tikom pred zimo se steblje za dobro dlan visoko nad zemljo skrajša ter z dobrim, podelanim gnojem za 3 do 4 prste na vi<oko pokrije. Pokrivanje z gnojem potrebno je iz dveh uzrokov, prvič brani gnoj, da mlade, nežne korenine po zimi ne pozcbejo, drugič pa zato, da pridejo r-'dilne snovi iz gnoja z deževnico in snežnico po zimi v zemljo ter tako rastlini gnoje. Na pomlad drugega leta pograbi se čim prej mogoče gnoj iz lešic in zemlja incd vrstami se prav plitvo prelopota ali pa prekoplje. V poletnem času treba večkrat pleti. Na jesen druzega leta se steblje zopet prikrajša kakor v prvem ter pokrije z gnojem ali pa se sajeniee previdno izkopljejo ter v kleti, v kateri ne zmrzuje, v kupu prezimijo. Bolj priporočljivo pa je, da se pusti korenine tudi drugo zimo še v zemlji in šele na spomlad tretjega leta, tikoma pred presaditvijo v špargero, izkopljejo.
kakor je bil letos. Saj se nam je pokazalo v celem mesecu komaj parkrat solnce. Zato pa je zaostalo mnogo dela. Oglejmo si ga po vrsti!
Na domu: Hlev naj bode vedno čist! Ker napravlja gnoj v hlevu vročino, kidaj ga večkrat in sicer najmanj enkrat na teden. Da ne bo solnce v hlev preveč pripekalo, zagrni okna z oknicami, s pletenim pregrinjalom ali pa vsaj z vejevjem. Živino brani muh, obadov in klopov. Najboljše sredstvo proti tem mrčesom je snaga. Muha se zaredi navadno v gnoju, zato pogrinjaj ga s zemljo. Če boš imel na domu vse snažno, ne bodo muhe tudi tebe nadlegovale. V hiši, kjer je mnogo muh, daje si gospodinja slabo spričevalo. Živino napajati je
(Konec pride.)
w
vsaj dvakrat na dan s čisto vodo, boljše pa je ob veliki vročini tri ali štirikratno napajanje. — Klet branimo vročine. Zato jo je zračiti sani o v hladnih nočeh. Proti konen meseca pretočiti je vino v tretje. — Druge skrambe je očistiti, prebeliti ter pripraviti za nove pridelke. Če so se nam v teh shrambah pridelki prejšnja leta kvarili, zažgati je v njih, ko se vse odprtino dobro zaprejo, žveplo. Žveplen dim zamori prav dobro razne rastlinske in živalske škodljivce.
Na polju: Krompir in turšica se okopavata in osipata. Proti koncu meseca pričenja se žetev ječmena ter kopanje ranega krompirja. Za tem krompirjem seje se lahko cinkvantin ali pa pitnik (turšica za pičo), sadijo se verzote, zelje, živinska pesa, za ječmenom seje se ajda ali repa. Pozni krompir poškropiti je z rastopino modre galice in vapna proti krompirjevi riji.
V	vinogradu: Za škropljenje in žveplanje je zadnji čas. Pred cvetom škropi in žvepla naj se v drugič a po cvetu v tretjič. Če smo drugo škropljenje in žveplanje zamudili, opravljamo ga lahko tudi, ko trta cvete, vendar v tem času ni dobro, če se preveč sučemo okoli trt. Ker je letos mokro vreme, zna biti huda peronospora, zato pazite in ne odnašajte z delom. Pred cvetom obirati je v drugič nepotrebne poganke a drugo mladje privezati je ob žico ali ob kol. Za vežnjo je najboljše ličje ali rafija. Cepljenje v zeleno se nadaljuje do polovice meseca. Na divjakih ki so se požlahtnili v zeleno, obirati je vsaka dva, tri dni divje poganke a požlahtnjeni del vsakih 8 dni poškropiti. Če se je pokazal v vinogradu plevel, ga je opleti. V trt-nici odgrebsti je cepljenke, ki so pognale za pedenj dolg poganek, najprej na severni strani in za kakih 8 dni tudi na južni.
V	sadovnjaku: Črešnje, rane hruške, grozdjiče in kos-mulje se obirajo. Obirati je pazno, da se sadje ne potolče ali drugače pokvari, ker bi izgubilo potem na vrednosti. Sadje naj se prijema zato za pecelj, ko se ga trže. Ako se ne more črešenj prodati, napravi se iž njih lahko dober kompot ali pa se jih posuši. — Pričenja se cepljenje na živo oko. Divjake cepiti je čim bolj blizu zemlje. Cepimo samo dobro sadje! Ko se je cepilo, obirati je na divjaku poganke, ki jemljejo plemenitemu očesu moč. — Gosenične zapredke po sadnem drevju je obrati in sežgati. Sadje, ki je odpalo, naj se pobere ter skuha, da se bolezen in črvi, ki se nahajajo v njem, za-trejo. Kuhano sadje d£ se lahko prešičem.
V	vrtu: Okopavanje in pletev vrtnine je sedaj najbolj potrebna. Glavata solata se veže in redči. Ko je solata pobrana, sadimo na
dotično mesto; vrzote, zelje, šelin, kuhinjsko peso, paradižnike itd. Če pritisne suša, je vrtnino zaliti. Kedar se zaliva, zalije naj se močno, kajti boljše je zaliti enkrat in dobro, nego večkrat in malo. Seje se: zimsko zelje, solata indivija, zimski radič, redkev. Najlepšo solato, špinačo itd. se s količem zaznamuje ter pusti za seme. Presajajo se različne cvetlice in vrtnice se cepijo.
Na travniku je sedaj največ dela. Travo je žeti, ko je pričela cvesti. Paziti je, da se seno, predno ga spravimo, dobro posuši, ker bi v nasprotnem slučaju v seniku splesnilo. Plesniva krma pa je živini škodljiva.
Ljudje postajajo vedno bolj komodni. Težkih del branijo se kolikor le morejo in zato jih je treba za nje drago plačati. Včasih
pa niti ne moremo dobiti delavcev za težka opravila. V obrtniji so nadomestili zato kjer so le mogli ročno delo s strojnim, v kmetijstvu smo pa v tem oziru zaostali, toda če bodemo morali človeško delo tako drago plačevati, kakor do Pod. 27.	sedaj, ne bo druge poti,
Walle A. Wovdov novi jekleni kosilni stroj. kakor da se tudi mi bolj
poprimemo strojev. Ame-rikaiici so to že^ davno	^ ^ ^ ^
mnogo dela, osobito v	pod 28.
vinogradu in na polju Angleški novi patentovani kosilni stroj št. 9.
^VJfCT-

Pod. 29.
CIaytonov univerzalni senski sušilnik.
in zato ne znamo včasih česar bi se prej lotili. Če zamudimo tu, bo škoda, če pridemo prepozno tje, zopet škoda. Pomoč nam je posebno meseca junija dobrodošla.
Najboljša pomoč v tem času so gotovo stroji za žetev, za gra-hež in za sušenje sena, kakoršne vidimo v naših podobah. Kdor si nabavi take stroje, ta ni več odvisen od težaške volje. Napreže par volov ali konj, pa opravi delo sam. S tem si prihrani mnogo jeze in denarja. Tudi opravi delo kedar sam hoče in hitro.
Da se zamore rabiti stroje za žetev, grabež in sušenje sena, moramo pa imeti ravne in gladke travnike. V strminah jih ni moči rabiti, kakor jih ne moremo rabiti tudi tam, kjer je po travniku polno kamenja ali pa tam, kjer je travnik preveč valovit. Predno rabimo te stroje, moramo jim toraj travnike primerno pripraviti. Razun na travnikih rabimo stroje lahko tudi na deteljiščih.
Najbolj gladke travnike imajo pri nas posestniki okoli Ajdovščine, Šempasa, Renč, ob Prevalu v Brdih, okoli Tolmina, Kobarida, Banjšic, v Istri okoli Doline, Ospa, v rižanski dolini, od Kuheda do Buzeta itd. Povsod tod bi si lahko nabavili stroje za spravljanje sena. če ne vseh, vsaj nekatere.
Kosilni stroj, kakoršnega vidiš v podobi 27. stane 400 K, je 330 hj težek, reže 125 na na široko a vlačita ga dva konja ali vola. S pomočjo transmisije, ki se nahaja na levem kolesu, gibljejo se škarjam podobni noži sem jia tje ter režejo travo. Gonjač sedi na posebnem sedežu in čim zapazi kje na travniku
kako zapreko pa privzdigne s pomočjo ročaja kosilno pripravo, da se ne bi ta ob zapreki pokvarila. Če travnik tu pa tam visi, pade kosilna priprava sama bolj nizko, da odreže travo tudi tukaj, nasprotno pa se vzdigne, če je travnik bolj visok. Pod. 28. kaže podoben toda bolj močan stroj, ki stane 475 K in je 365 kg težek. Tvrdka Clayton c£ Schuttleworth na Dunaju IJI/2 Loweng. 34, kjei se dobivajo stroji prodaja tudi
Pod. 30.
Amerikanski senski sušilnik na vile.
manjše kosilne stroje za enega konja. Taki režejo 107 cm na široko ter stanejo po 350 K.
pod. 30. posi i eii 11 j e del« i' / ^v i I; i n i L
a. , . ,.	. .	Pod 31.
Lun se kolo zavrti premakne o se ,, ,,.
1	J	Hollingsvvoi thove vozne grablje.
nekatere vile, ki so pritrjene ob
vozu navzdol, druge nazaj, tretje navzgor ter s tem seno obračajo in premetavajo. Prva priprava stane 380 K, druga 300 K.
/	Podobi 31. in 32. predočujeta
/rn^,	nam vozne grablje. Na dvokolesnem
—|	upognjeni jekleni k ini, ki se dajo s
poninrju ročaja po potrebi privzdig-
''vjifcr."^ _ __	"	spustijo seno ter padejo nato sami
Pod. 32. Tiger-vozne grabijo. sPet na tla. Klini so elastični, če
toraj zadenejo ob kako zapreko se ne zlomijo. Za vožnjo teh grabelj zadostuje en konj ali vol. Prve grablje s 27. klini stanejo 180 K, s 36. klini 210 K, druge grablje s 26. okroglimi klini 168 K. Dobivajo se pri gornji tvrdki.
S pomočjo kosilnega stroja napravi se prilično toliko dela, kolikor ga napravi okoli 12 koscev. Večeniu posestniku se stroj toraj že v enem ali v dveh letih izplača. Zato ga posebno priporočamo. Kjer so samo majhni posestnrki, kupi naj ta stroj eden izmed njih ter ga proti primernemu odplačilu posojujc svojim sosedom. Seveda postrežnik stroja se ne sme menjati, maiveč hodili nora s strojem.
Če bi hotel kedo izmed naših čitateljev bolj natančnega pojasnila, obrne naj se h nam in mu ga damo radovoljno. Tudi mu gremo pri naročevanju radi na roko.	št.
DOPISI IN POROČILU.
Kako kaže letina? — Radi preobilega deževja zaostale so skoraj vse rastline, ospbito pa trta. Bilo se je bati, da se nam
zarod močno poizgubi, vendar ni trpela trla še prav mnogo škode. 'Samo v bolj vlažnih vinogradih so trte močno obledele, če bo pa sedaj toplo vreme, upati je, da se kmalu popravijo. Nada na dobr > trgatev je toraj še vedno. Bolj je prizadelo deževno vreme sadjarje. Črešnje so radi preobile vlage že na drevesu pokale in gnile, četudi niso še dozorele. Češpe, kar jih je, so šle radi mrzlega vremena nad polovico v rožiče in listje na breskvah se je radi prejšnji podobne bolezni Ascomyces de formans izbočilo in pokvarilo. Sadja na breskvah ostalo je še mnogo, vendar bo drobno, če ne pritisne kmalu vročina ter napravi listni bolezni konec. Marelice kažejo dobro, hruške srednje, jablani slabo. Poljščina se razvija normalno, osobito krompir obeta lepo. Za travo je bilo nekoliko premrzlo vreme, upati pa smemo vendar na obilo sena.
Cena črešnjam je letos jako različ.ia. Prve črešnje plačale so se nad 2 K />7/. Potem je pala cena na 50 do 40 vinarjev in ko se je napravilo en dan vreme, tla so se zamogle črešnje pobrati, prodajale so se naslednjega dne celo po 15 vin. Ta cena se je obdržala skoraj toliko časa, dokler je trajalo deževno vreme. Črešnje, ki se berejo po dežju se dajo namreč slabo prevažati Sedaj je poskočila cena na 60 do 90 vin. in upati je, da se ta cena celo poviša, če bo trajalo lepo vreme.
Poskus z umetnimi gnojili v Krepljah na Krasu. - Leta
1900 podarila mi je kmetijska družba v Gorici nekoliko umetnih gnojil za poskusno gnojenje travnikov in sicer sem dobil 8 kg 18"/a Tomasove žlindre, 12 kg superfosfata, 3 kg solitra in 8 kg Tomasove žlindre pomešane s kajnitom. Predno se je gnojilo potrosilo po travniku, zaznamovala sla vodja kmetijske šole g. V. Dominko in še en kemičar 4 kvadratne parcelice po 200 m-, nakar se je tod z železnimi grablji mah potrgal. Na 1. parcelo potrosilo se je nato 8 kg Tomasove žlindre in 1 kg solitra, na 2. pare. 12 kg superfosfata in 1 /.77 solitra, na 3. pare. 8 kg zmesi Tomasove žlindre in kajnita ter 1 kg solitra a 4. parcelo pustilo se je v kontrolo nepognojeno.
Ker se je opravljalo to delo šele meseca aprila, ni bilo prvo leto pravega uspeha. Leta 1901. pa se je nakosilo na 1. parceli (Tomasova žlindra in soliter) 78 kg trave, na 2. pare.
(superfosfat in soliter) 113 kg, na 3. (Tomasova žlindra, kajnit in soliter) 81 kg lrave( na 4. nepognojeni parccli pa je bilo 67 kg trave.
Naslednjega leta 1902,-nakosilo in stehtalo seje trave: na 1. parceli 96 kg, na 2. pare. 104 kg, na 3. pare. 128 kg in na nepognojeni parceli 74 kg. Na teh parcelah nisem potem več tehtal pridelka, gnojenje se pa še vedno dobro pozna in letos se hočem spet s tehtanjem prepričati, katero gnojenje ima najdaljšo veljavo.
Opomnim naj, da so v 1. 1902. krti močno razrili travnik na 2. parceli in zato je bilo tu manj trave nego prvo leto.
Iz teh številk se lahko razvidi, katero gnojilo za kraško zemljo največ izda. Rabo umetnih gnojil Ijako ovira pri nas pravljica, da nastanejo po teh gnojilih pleše, ko se prejenja z gnojenjem, ker pridejo po gnojenju drugačne trave iz zemlje, katere pa potem posahnejo. To je pa neresnica, kakor lahko dokaže pri nas pred okoli 10 leti s Toinasovo žlindro pognojen travnik. Po gnojenju pomnožijo se na travniku detelje in tudi , trave bolj bujno rastejo. Če se z gnojenjem preneha bodo te pač pešale, toda one se ne zamorijo.
Glede uspeha umetnih gnojil pri drugih rastlinah napravil sem tudi razne poskušnje, o katerih bom sčasoma sporočil. Za travnike moram za sedaj gnojenje z umetnimi gnojili le priporočati, ker se to gnojenje izplača.
Anton Tavčar.
GOSPODARSKE DROBTINICE.
Zeleni sadni cepiči. — V državni drevesnici v Gorici (nasproti rdeče hiše ali nasproti ženske bolnišnice) dajo se brezplačno zeleni cepiči raznih plemenitih sadnih vrst vsent onim, ki se tu osebno prijavijo.
Obiranje trtnega mladja. — Vse ono trtno mladje, ki ima zarod, se navadno pusti na trti. Samo, če bi nastala s tem prevelika gošča, odtrže se tu pa tam kako bolj šibko mladiko. To mladje priveze se, če mogoče na žico, ki se nahaja kakih 40 cm nad napen-
jalcem. Nad tretjem ali četrtim listom zgoraj vrhnjega grozdiča je mladje prikrajšati in sicer koj, ko je doseglo mladje to dolgost. Če bi pustili mladiko neprikrajšairo, napravljala bi preveč gošče, pa tudi grozdje bi se v tem slabelo, ker bi šla vsa moč v mlado listje. Mnogi vinogradniki prikrajšajo mladiko koj nad grozdom, kar je tudi napačno. V tem slučaju ne dobiva grozd dovolj plastičnih snovij, ki se napravljajo v listju, iu ostane majhen iu ne dovolj sladek. Pomniti je, da mlado listje jemlje trti moč, vzrastlo listje pa jo daje. Mladik, iz katerih hočemo vzgojiti napenjalce za prihodnje leto, ne smemo prikrajševati, marveč jih je privezati ob kol, da se čim bujniše razvijejo. Mladike, ki nimajo zaroda in zakotni poganki naj se popolnoma odstranijo. Čim prej jih obiramo, tem bolj močna bo trta. Mjadje obirati je v prvič koj, ko se spo/na ali je rodna ali ne, v drugič pa pred cvetom. S tem se da v tem času trti več zraka in bo trta boljše odevetela. Ne priporočamo pa brati okoli zaroda trtno listje kakor sem že tu in lam videl. S takim delom trto slabimo.
Novi vinogradi se oprostijo davka za 10 let, če smo jih zasadili z amerikanskimi trtami. V smislu zakona z dne 15. junija 1890. 1. in z dne 26. julija 1894. 1. morajo pa meriti ti vinogradi vsaj 1 4 ha (695 h\ft. □ ), če ni cela parce a zasajena s trtami, če je pa cela parcela posajena, pri vsaki velikosti. Ako je bil na onem zemljišču, na katerem se nahaja amerikanski nasad, prej vinograd, prositi je za oprostitev do konca junija onega leta, ko se je nasad izvršil, ako ni bil pa tam vinograd, do konca decembra. Če se prosi bolj pozno, zamudi se eno leto ali pa tudi več, kajti prostost konča, ko stopi trta v dvanajsto leto. Prošnjo, kateri ni treba koleka, vlagati je pri c. kr. davkariji ali pa c. kr. evidenčnem zemljemercu. Prošnjo vlaga lahko tudi županstvo za več ubčinarjev. Omeniti moramo pa, da se oprostijo samo vsi državni davki, ne pa različne občinske, deželne in druge doklade.
*
mmm in odgovori.
Črni rllčkar ali trtni kukee.
I. P. v 8. V vinogradu napnvil mi je lansko leto majhen rilčast, črn hrošček, ki mu pravimo kukec, mnogo škode. Kako se ga zatira?
Odgovor: Proti trtnemu kukcu ali črnemu rilčkarju (Otiorhyncus sul-catus) priporočamo vam purane ali pičle. Ta perutnina mu je hud sovražnik in vam ga popolnoma zatre. Ker se purani o')enem vpitajo boste imeli dvojen dobiček. Tudi drugih mičes pomorijo mnogo v vinogradu. Če nočete ali ne morete dobiti teh pokagačev, (koklja z 10—15 piščeti zadostnje za 1 oral), priporočamo vam, da stavite pod trto figov ali kak drug list in v njem nejdete gotovo požeruha, ki se je vlegel po ponočnem delu spat. Iskati in pobirati ga morate seveda zjutraj
Prašeiije z žveplom in zmleto modro galico.
A. J. v 0. V gradiščanskem okraju rabijo mesto prvega škropljenja zmleto modro palico, katera je primešana žveplu. Tam opravljajo to žveplanje zjutraj, ko so trte rosne. Ali je priporočljivo tako delo?
Odgovor: Kakor smo v 7. št. „Prini. Gospodarja" že omenili priporoča se prašenje z modro galico in žveplom obenem osobito tam, kjer nastopa pe-ronospora tudi na grozdju. Dokler je na trtah rosa, pa se ne sme trositi te zmesi, ker se žveplo zmoči in radi tega malo zaleže. Raba mešanega žvepla in galice t3°/0) pričela se je pred par leti v Italiji. Bolj gotovo se na vsak način ubranite trtnim boleznim, če posebe škropite trte z raztopino modre gatice in posebe žveplate.
Anton Jerkič,
rici, Gosposka ulica št. 7. se priporoča svojim rojakom. 3333300033330333333333
Ivan Eednarih ŽŠŽŽ
priporoča svojo knjigoveznico-
luon Knavos;
priporoča svojo sedlarsko delavnico.
Vezane	—----
.UlnorsHe in vrtnarske liste'
dobi brezplačno, kdor prijavi vsaj 10 plačujočih naročnikov na „Prim. Gospodarja". 00300
Jajca zavalenje ir„p°:
boljših jajcaric belih „Leghorn\ črnih „Minorka" ter velikih belih „Kohinki-ma" razpošilja ducat po -1 K Fr. Leban, učitelj na Trnovem pri Gorici. 3333333
•	Na Primorskem naj veča zaloga	9
— lesene in lončene robe	-
je ona
Mihe Koziuau-a
•	v Gorici (Raštelj št. 27., nasproti lekarn ).	#
Tu dobiš 11. pr. vsakovrstno grabijo, roč;ije za kose. brente za grozdje in one za škropilnice, vinsko sodčke, benglicp, škafe, golide, nečke, samokolnice, lesene lopate, sita, rošeta. košare lino in one za raz-pošdjatev sadja, krogi-, slamnate klobuke, metle, 1 ibeže, stolice. lonce, skle e, krožnike itd. itd. vse kar rabimo na kmetiji.
41	Priporoča se našim gospodarjem in gospodinjam.	" •
Grozdne stisholnice z diferencialno
pripravo za pritisk, mmavavm Škropilnice proti Strupeni rosi, aaa\a\a\
Žueplalnike, Stishal niče za olje, kakor tudi
vse druge kmetijske stroje prodaja i po tvorničnih cenah
T ifi HELLER na Dunaju
. Praterstrasse 49
Ccuiki lire/platno in prosto poštnine.
mu h mm\
♦ ♦ ♦ ♦
ffi u____iu__11■ i ______ .i i^^r—
J. DRUFOVKA -- GORICA
GLAVNA ZALOGA: Gosposka ulica št 3. mmmm
■7,	PODRUŽNICI: Gorica Raštelj št. 3 in Sežana.
© © © @
Odlikovana tvornica nadplatov, tovarna usnja na paro, velika zaloga domačega in inozemskega usnja ter vseli potrebščin za črcvljarje, usnje za s eri-larje, knjigoveze in tapetarje. Glavna 2aloga lošfcila v korist družbi sv. Cirila in Metoda.
k
Ustanovi. I. IUG(3.
® ® ® ® Telefon štev. 62.
k \-Ji

—--
f Ceniki na zalite«o \ j zastonj i 11 franko. 1


0 lob e MleHarsfte napravE
kakor tudi vse tioje in priprave /a |»pt«> a anje mleka, naprav., masla, si a itd. zalaga v
liajboljšiil i/.delkill 33J3033333333333333333333333
Društvo Globe - Separator
DUNAJ XVI '3, Noymyei-gaaae st. 17.
Zahtevajo naj ;>(; ceniki, 'jjj Zastopniki se Isoejo povsod.
Pli. Mayfar12 B
V varstvo i »roti škodljivcem sadnih in vrtnih nasadov. Sadne in vrtne škropilnice,,Majhen čudež",
ki se
io nosijo, vozijo,
Škropilnice proti peronospori „Austria". Razpršilnik za žveplo „Vindobona". Špricalka za žvepleni ogljik „Kober". Samodelujoč ra/pršilnik „Ideal". mam*«
Priprave so zavarovane s patentom in so se nagradile na razstavah in konkurenčnih zbirkah s prvimi darili.
I'roda j a s polnim jamstvom
FRAN HEGHfllLE DUNAJ' m MargaPBtenstrassB 98.
tovarna vinarskih priprav, kletarsklh strojev in želežnine m/v\m m m mm
in 0L3HL so noše stiskalnice „H ERHUL"
najnovejšega in najboljšega sestava/d vojnim in nepretrganim pritiskali.m ; zajamčeno najboljše delovanju, ki prekaša vse drug«- stiskalnice: hidravlična -i iskalui«*a, najboljše iuiIoni a lične polento- P U O II fi M * JIH ki delujejo same vam- škropilnici- „kl I I il 6J £Z k H od sebe. ne da hi jih bilo treba goniti. Plugi, mlini za grozdje, sadje in oljke. Robkalnice za grozdje. Vinogradski plugi. Sušilnice /.a sadje in dru^e vejretalne. živ-
ljenskc in mineralne pridelke.	i^iVj
Stiskalniču za *eno. slamo itd
na r»k" .Mlatilnire /.a žit".	'^f-^&Si
čistilnice, rešetalnice. planin- MM^A*)*	rf/š.
reznice. r-'čni mlini za žito \ jSR/fict v»..i<
razni »elikosti in v - i dr mri	- - -jT (•^O&jl
stroji za poljedelstvo. Izdeluje	- ^ffi-uiM
in prodaja z jainstw»m kot p<»-	// "Jgf^jHgB
-•bin»,t naj no ve je, izboru« ia- l BHpJ / *". _v J&jlžff
knš. rie, kot na jholjše pripo- "" 'SK^TT
znane in odlikovane sestavi	I < tfn^M
tovnraa za poljedelske iu vinske -trnj<	u a LH'NAJT, Stiskalnica /a vino. II. T.J: ur s I ras m* št. JI. Aut«>iuat &kropiluioa.
Odlikovani v vseh državah sveta / nad •>'!(» zlatimi in srebrnimi kolajnami. Cenik k podobami in uiuo«ioSlcvilua poln ilna pisma i{ rzprodajalci in zastopniki se i-rjo pot Midi. kjcr.^šr nismo zastopani.
lica.

Pristni
-V®
Alfi
ČL-Ju C
ival
so glede trajnosti, zmožnosti in čistega posnemanja
posnemalnihi
HEDOSEZNI.
Nad pol milijona posneinalnikov v rabi in z nad 600 prvih nagrad odlikovani.
Ceniki brezplačno in prosto poštnine.
Akcijska družba
DLFfl SEPflRflTOR
PRAGA * DUNAJ
Tvornica najboljših mlekarskih strojev in priprav.
I


Zastopniki s« povsod iščejo. % _l~ _ 11 1'"'^*' 1,1 ~l |l



| BoriSka zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici |
vabi člane .Centralne posojilnice1" v Gorici in drugih posojilnic po deželi, ki so pridružene tej zvezi, da se naročijo na modro ga lico angleško, "/»» in na žveplo, Ventilato Trezza. Naročila se sprejmejo le za toliko blaga, kolikor je naročenega.
Poleg tega posreduje tudi pri nakupu drugih kmetijskih po trebščin, kakor umetnih gnojil, poljedelskih strojev i. t. d.
ri :t
1'isarua: ulica Vetturini št. !t.
INŽENJER ŽIVIC priporoča: J-
Svoj izkušeni železni plug s kolesci za oranje na polju, pri brajdah in drevju, za pletev, osipanje, izrivanje itd. samo-] vodilen, priprost lahek;in cen.
Svoje dobro znane škropilnice proti peronospori in svoje j neprenehoma delujoče vinske stiskalnice.
Tudi vsakov stni stroji za kmetijstvo in industrijo, posebno j sesaike (pumpe) za vsako rabo, potem cevi se dobivajo pri tvrdki
Trgovinska ulica :>..
ZIVIC I DR., TRST
I
cO^sZ/l-^

S11UN1G 2 DEM
Gorici, magistralna ulica št. 1.
Največja zaloga šivalnih strojev, tudi za vezanje (rekamlranje), dvoji koles, slamoreznic in mlečnih I posnemalnikov (centrifug).
^ Prodaja se tutll proti pUteTnnje ni* ubrolte!
Cene brez konkurence.
kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri 3333333333333333
flHTON BHEŠCflH
Gorica, Gosposka ulica št.14
333333 (Via Signoril 333333
kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva »seh slogov, za vsaki stan, priprostega in najti-nejega izdelka. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, 3333 žime in platno. 3333
Lastna delavnica ooooo za tapecirano pohištvo.
Tiski .Narodna Tiskarna' v Gorici. (Odgov. Josip Marušič).