The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
xxni.—leto
xxin.
uonirockij je bil po
napadalcu nevarno ranjen
^^Padalec, o katerem se je domnevalo, da je Trockijev prijatelj, mu je presekal lobanjo.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) AUGUST 21, 1940.
ŠTEVILKA (NUMBER) 198
PRIČETEK registraciji: NEDRŽAVLJANOV
TO JE ŽE DRUGI NAPAD NA TROCKEGA
K
ratine
življenja in sveta
Vesti
MEXICO CITY, 20. avgusta. I— Leona Trockega, izgnanega j ruskega boljševiškega veljaka, I je danes nevarno ranil s sekiro ' neki mož, ki je že tolikokrat po-setil Trockijevo hišo, da so ga I smatrali kot "enega izmed rod-I bine." Trockega so prepeljali j bolnišnico, kjer so zdravniki po Švicarski ar-> operaciji izjavili, da bo težko
;%BARDIRANJE KRAJEV
%ani boTviu •,	; preživel noč.
-
in
Proga	^ severni Švici.
36 bila pokrita z blatom
. ^0. ki so jo razrile bombe,
II Kil-	V..	'
tod;
Napad s cepinom
progo I Napad se je završil v silno za-Diessenhoffen gtraženi Trockijevi vili. Napadalec se je poslužil za napad cepina, kakršnega rabijo hribo-lazci, ki je imel na eni strani sekirico oziroma ost, na drugi pa




---






"."ŽSsigSSS?


značilen govor prehierja (hurchilla v nižji zbornici
Njegov g^vor je bil odraz silne življenjske energije Velike Britanije, ki se ne bo nikoli uklonila Hitlerju,
NAGLAŠEVANJE PRIJATELJSTVA MED ANGLIJO IN ZEDINJENIMI DRŽAVAMI
poškodovana. Dies-	_____________________o*
^ližno tri' v oddaljen pri- i dvoje zavitih kljuk, kakršne i-nii je od nemške me- majo kladiva za puljenje žebljev.
Napadalec se piše Jacques Mor-nard van den Dreschd, in je Syraeusp^^	! star 36 let. Rečeno je, da je bil
^ tešila t' v	centa j ygij^ gimpatičar in oboževatelj
^ Gmn.	49 let sta-j Trockega ter da je imel prost
T\f^ Dohertyja iz'dohod v vilo.
^ Ufji , postaji ga je nam-
]e, ip _, J- iicuis« Ki)OR	Thurgau.
Dne 27. avgusta se ho pričela trajala štiri mesec'c. Na gornji se jih bo -pričelo registrirati
nad 3,500,000. Registracija Do stracije, ko nedržavljani v dvo-
rani federalnega sodišča prisegajo lojalnost vladi Zedinjenih držav.
ITALIJA KONCENTRIRA SVOJE VOJAŠTVO OB ALBANSKO-GRŠKI MEJI
Italijanska vlada pa naznanja tujim vladam, da bo poslej njena mornarica blokirala Anglijo. — Grško križar-ko je pogreznila italijanska podmornica.
policija New York
Trockij je dobil nevarne rane
Trockij je bil v tem napadu
v	iMew xuiB-i Trockij je bil v tem napadu
češ, da se je; nevarno ranjen; počena mu je ^ da je potepuh. ^ lobanja in ranjen je bil tudi na ]e D Ti policijskega sod- j ramenih in kolenih. Takoj po o-svojo, da' peraciji so položili Trockega pod "HeliJ	^	I šotor, v katerem je Jiaprava s
da Č	centa, re- kisikom
1'^'ttore bir	da torej j ob Trockijevi postelji so vide-
^ ^Pustil ^	Sodnik ga u kmalu po operacij^ stati nje-
Igovo ženo, ki je držala v svoji PATRONE i roki moževo roko. Ona ni joka-Jph,.	|la, toda na obrazu ji je bil citati
John Bloo-1 obup.
Tudi napadalec ranjen V bolnišnico so prepeljali tudi napadalca, ki je bil od stražnikov ranjen na glavi. Napad je bil izvršen ob belem dnevu, okoli štirih popoldne. Ko je bil Trockij napaden, je pričel klicati na pomoč, nakar sta planila v sobo dva njegovih stražnikov, ki sta padla po napadalcu. Stražniki so mnenja, da je napadalec najbr-že član GPU, sovjetske tajne policije, katere član je bil že, ko se je seznanil s Trockijem ter si pridobil njegovo zaupanje. Ko sta stražnika prihitela v sobo, je imel napadalec revolver v rokah, katerega pa ni rabil; naj-brže je nameraval opraviti svoje delo na tihem, s cepinom.
BEOGRAD, 20. avgusta. —* «	'	" ""
Dobro informirani krogi poroča- vorne za riziko, ki ga s tem iz-jo, da koncentrira Italija ob al- zivajo. (Italija je proglasila blo-bansko - grški meji velike sile kado Anglije, dočim se njene svojega vojaštva.	{ladje ne upajo od domačih obali
Iz Aten, glavnega mesta Grčije, odgovarjajo na to sledeče;
"Teh poročil se ne more potrditi niti se jih ne more zanikati."
C 111. _
je ^ pipo, toda nenado-k pipo eksplozija, ki mu ^ar ^znesla. Bloomer je ^	dognal, da je
' s katerim je na-boj ^co, 22-kaliberski na-
P
'^ilsednik o
delavstva organiziranja
Roosevelt izjav-
»elh! ? tudi brezpo Wpa J_I____:__-
in jih Angleži ob belem dnevu z lučjo v roki zaman iščejo. — Op. uredništva).	" •
Veliko naročilo vlade pri Willard Storage Battery Co.
Vlada je naročila pri cleve-landski tvrdki za $400,000 baterij.— Naročila v dveh nadaljnih tovarnah.

delavci pra-
^''ganiziranja. ---
avgusta. -. Roosevelt je izjavil ^	pisal Ameri-
k y konferenci, katera
v Miseih- 7'" '^estu, da imajo J ^ WPA delavci isto ° svojih lastnih orga-
ter je obljubil tem ,	zaščito ad-
^	pripoznava,"
'(j^'^^dsednik v svojem ^ obramba naših oba-
Zadnja prilika
Ker smo dobili še nekaj prvih setov srebrnega pribora, imate še priliko istega dobiti do konca tega meseca. Poslužite se te prilike, kajti v soboto 31. avgusta se oddaja nepreklicno zaključi.
Tudi skrinjico za pribor lahko naročite do konca tega meseca.
li,
^Ofi naših institu
^Ue"**^oinov __________________
^iti popolna in u-"G bodo vsi A-fcii in J voljni delati, za-a«kl« jim ne bo zasi-ih ^'■ojen standard živ-1)2^ ^ vo "e bo preskrb-ki>i J. ^'le, ki so — ne po brezposelni".
NEMŠKA BOMBA UBILA NOGOMETNI TEAM
pismo je bilo
Neki kraj ob angleški južno-vzhodni obali, 20. avgusta. — Nemška "časovna bomba," to je bomba, ki eksplodira v naprej določenem času, je na nekem 1-grišču ubila skoro vse angleško nogometno moštvo, ko je bilo slednje zaposleno z brcanjem žoge.
ATENE, Grčija, 20. avgusta. — Danes je izdala grška vlada nadaljni poziv novim letnikom grškega vojaštva, ki je že tretji poziv tekom enega tedna.
Grška vlada ni potrdila niti ni zanikala poročil, da bo prišla Turčija Grčiji na pomoč v slučaju, če bo slednja napadena po ItaUji.
Tuji opazovalci v Ankari so pod vtisom, da bo Turčija nemudoma priskočila Grčiji na pomoč, ako bo slednja napadena po Italiji, čeprav ni podala turška vlada nobene tozadevne izjave.
Priplutje zaseženega pamika
V grško pristanišče Pire j (Pi-reus) je priplul danes krški par-nik Attiki, čigar kapitan je sporočil, da so ga pretekli teden u-stavile italijanske bojne ladje ob obali Sicilije, nakar so ga odvedle v Palermo, kjer so razložili Italijani ž njega 2,100 ton jekla in mnogo sodov glicerina.
ATENE, 20. avgusta. — Grške mornariške oblasti naznanjajo, da je iz razbitega kosa torpeda, s katerim je bila pogreznjena grška križarka Helle, razvidno, da je bil torpedo italijanskega izdelka.
Tudi Italija proglaša blokado
RIM, 20. avgusta. — Italijanska vlada je obvestila vse druge vlade, da bodo njihove ladje, ki bodo plule trideset milj od obali Velike Britanije, same odgo-
PRIPRAVA ZA VSE SLUČAJE
Shelbyville, Ind. — Robert O. Wright, tukajšnji pek, pravi, da sicer pričakuje, da bo resnično mrtev, ko ga bodo položili v njegovo grobnico, ki si jo je dal zgraditi na pokopališču, toda kljub temu se je pripravil za vse slučaje. Svojo grobnico je namreč opremil z radio-aparatom, u-ro, zofo, preprogo, brisačo, glavnikom, ogledalom, svečami, cigareti, cigarami, s pipo in tobakom in z dvema kozarčkoma za žganje.
Smrtna nesreča
' Včeraj zjutraj je podlegla ranam, ki jih je dobila, ko jo je zadel neki avtomobil na Chester Ave. in E. 24. cesti, 16-letna Teresa Cooney, učenka višje šole. Ranjeno mladenko so prepeljali v Charity bolnišnico, kjer pa ji nisi mogli več pomagati. Pokojna mladenka je bila prijateljica Paula Renkota, sina našega zastopnika Mr. Renkota.
Piknik na SNPJ farmi
V nedeljo 25. avgusta priredi Slov. soc. klub štev. 49 piknik na S. N. P. J. Zadružni farmi. — Vdeležite se ga!
V bolnišnici
S svetkovo ambulanco je bila odpeljana v Women's bolnišnico Mrs. Edith Habat, 13515 St. Clair Ave.
CLEVELAND. — Willard .Storage Battery Co., ki ima svoj glavni stan v Clevelatidu, je dobila včeraj od ameriške vlade naročilo za baterije v vrednosti $400,000.
To pa ni "vojno naročilo," temveč običajen vsakoleten nakup baterij od strani Procurement divizije, ki spada pod o-krilje zakladniškega departmen-ta. Baterije se bo uporabljalo v poštnih, CCC in drugih trukih in avtih. Naročilo oziroma delo bo razdeljeno med tukajšnje Willard tovarne in tovarne v Dalla-su in Los Angelesu.
Vojni department pa je dal včeraj dvema clevelandskima tvrdkama naročila opreme za o-brambo dežele. Cleveland Tractor Co., je dobila naročilo za lahke traktorje v vsoti $39,672, Warner and Swasey Co., pa je dobila naročilo za Izdelavo raznega strojnega orodja in opreme v znesku $21,365.
LONDON, 20. avgusta. — Vlada Velike Britanije je danes naznanila, da je bil dosežen "v principu" sporazum med Veliko Britanijo in Ameriko, na či--gar podlagi bo dala Velika Britanija svoje baze na zapadni he-misferi Zedinjenim državam v najem. Premier Churchill je z gromovitim glasom izjavil, da ne inore nihče razdreti prijateljskih v.ezi med Veliko Britanijo in Ameriko.
Med ljudstvom natrpanih galerij sta sedela tudi ameriški poslanik Kennedy in ruski poslanik Ivan Majsky.
Prijateljstvo Anglije in Amerike "Prijateljstva med Anglijo in Ameriko ne more nihče razdreti, kakor ne more nihče ustaviti toka Mississippija. Zato naj teče, naj teče in se vali dalje, boljšemu razumevanju in boljšim dnem naproti!"
Galerije so norele od vzhiče-nja, ki je doseglo svoj višek, ko je Churchill izjavil, da je Velika Britanija pripravljena, odstopiti Zedinjenim državam svoje mornariške baze za 99 let.
Zahvala Ameriki Nato je Churchill dejal; "Velika Britanija se zahvaljuje svojim prijateljem tam preko (A-merikancem) za ogromno maso municije, topov, strojnic, pušk in vsakovrstnega strehva, kar vse je bilo srečno prepeljano v Anglijo, ne da bi šla pri tem v izgubo ena sama puška."
i zmanjša svoje zračne napade na Anglijo. On bo napadal dotlej, dokler bo imel moč in dokler mu bo ruska letalska sila to dovoljevala."
Angleški bombniki so zopet obiskali italijanska mesta
Angleški letalci so bombardirali tovarne Caproni letal in Fiat avtomobilov.
PETDESET AMERIŠKIH RUŠILCEV PRIPRAVLJENIH ZA ODPLUTJE V TEKU TEDNA DNI
Davida Lasserja,
A W ^°*^^erence, ki je iz-Alliance, češ,
Hojf kontrolirajo komu-1 tri dni. Na zborovanju se bo
i U>K. "rCriOo v, r. Ir,
tri z zborovanjem, ki bo trajalo
na kateri je j razpravljalo o problemih brez-V' k delegatov, med ka- poselnih in WPA delavcev ter o ^nogo bivših članov programu njihovega zavarova-^ ijance, bo pričela ju- nja in zaščite.
WASHINGTON, 20. avgusta. Neka mornariška avtoriteta je danes izjavila, da če se kongres odzove Churchillovi prošnji in proda Veliki Britaniji zastarele ameriške rušilce, bi bilo petdeset rušilcev tekom enega tedna lahko pripravljenih za odplutje preko oceana. Vseh skupaj ima mornarica Zedinjenih držav 123 zastarelih rušilcev, med katerimi jih je bilo nad sto že prenovljenih in bodo vsak čas priprav-
ljeni za službo. Petdeset med temi pa je popolnoma prenovljenih in pripravljenih, tako da jih je treba založiti samo s strelivom in gorivom, pa so pripravljeni na odplutje.
Vsi ti rušilci so oboroženi s štiri-palčnimi topovi in 21-pal-čnimi tubami za izstreljevanje torped. S prav takimi topovi in tubami so opremljeni vsi angleš-, ki rušilci.
Nov grob
Včeraj opoldne je preminil v Mt. Sinai bolnišnici John Kure, ki je bil nevarno obžgan v svojem domu 6509 Schaeffer Ave. Pokojni je bil star 43 let in rojen v Jolietu, 111. Ko je bil 1% let star, je bil vzet v staro domovino in tam je bil 16 let, nakar se je vrnil nazaj. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, rojeno Schmuck, ki je dobro poznana kot načelnica Marie Pri-sland Cadets, sina Leonarda, starega 7 let, brata Anthonya in v Lorainu, Ohio pa sestro Mrs. Mary Lavriha in strica Martina in Mathewsa. Bil je član društev Lipa št. 129 SNPJ in Srca Jezusovega. Pogreb ima v oskrbi Anton Grdina in Sinovi. Cas pogreba naznanimo jutri. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše soža-Ije!
Vile rojenice
Pri družini Mr. in Mrs. Louis Chernich, 452 East 157th St. se je oglasila teta štorklja ter pustila zalo hčerko prvorojenko. Mati in dete se nahajata v Mt. Sinai bolnišnici. Dekliško ime matere je bilo Anna Zaic, hčerka Mr. in Mrs. John gaic.
Napočil bo dan miru
Churchill je s pomilovanjem sikal o grožnjah "nemške blokade," ter dejal, da postaja angleška zračna sila z vsakim I dnem močnejša, Anglija pa z I vsakim dnem težje ranljiva in I dostopna invaziji. "Prišel bo dan , ko bo zavladal v Evropi, osvobojeni izpod nacijskega jarma, zopet mir," je dejal Churchill ter se sesedel na svbj sedež, dočim so mu navzoči burno aplavdirali.
Nadaljne izjave
Med drugim je Churcill izjavil;
Danes je v Angliji nad dva milijona trdno odločenih mož, s puškami v rokah, med katerimi jih je tri četrtine v rednih vojaških formacijah. Naša mornarica je danes mnogo močnejša kot je bila ob začetku vojne. Morja in oceani so nam široko odprti. Delo sovražnih podmornic je omejeno, magnetične mine so nadvladane. Tonaža trgovske mornarice pod britsko zastavo je danes večja kot je bila ob pričetku vojne. Poleg svoje lastne mornarice imamo pod svojo kontrolo 4 milijone ton ladij zasedenih dežel.
"Nevarnost je še vedno o-gromna, toda ogromni so tudi viri naših zalog. Mi bojujemo, če treba, tudi sami, še leta in leta to vojno. Naša letalska sila je večja in močnejša kot je bila še kdaj koli v zgodovini Anglije."
Nato pa je izrekel Churchill sledeče pomembne besede, iz katerih je sklepati, da ve o ciljih ruske politike več, kot povprečni človek. Churchill je dejal: ,"Strach pred rusko zračno silo utegne Hitlerja prisiliti, da
RIM, 20. avgusta. — Severna Italija je bila včeraj zjutraj tekom enega tedna že v tretje tarča bomb angleških bombnikov. Angleški letalci so metali bombe in letake na italijanska mesta Milan, Cuneo in Turin, kjer se nahajajo velike italijanske tovarne letal in Fiat avtomobilov.
V Milanu je bilo neko privatno poslopje zadeto po treh bombah. Druge bombe so eksplodirale zunaj mesta.
Besedilo na letakih, ki so jih metali angleški letalci, se je glasilo; ,
"Italijani! Med Anglijo in I-talijo ni bilo nikoli toUkšnega I spora, da bi moral dovesti do I vojne, toda na prizadevanje va-I ših zaveznikov — Nemcev — je ' nastala vojna med Anglijo in I-talijo. Zdaj so vam angleški bombniki prinesli vojno pred vaš lastni prag.
"Hitler je tisti, ne Anglija, ki vam drži meč na grlu. Odgovornost za žrtve teh napadov pade na Hitlerja in na njegove italijanske satelite. Ali ste pripravljeni, prelivati svojo kri zato, da postane Nemčija, vaša dedna sovražnica, večja in močnejša?"
"Giomale d'ltalia" pravi, da so dobili Italijani s temi letaki dokaz, kako bedasti so oni, ki vladajo Angliji in ki jo tirajo v prepad. "Angleži ne izprevidijo, da ima Italija samo eno dedno sovražnico, to je — Velika Britanija. Nemčija in Italija se borita za "noA^o civiUzacijo," ki bo naredila "dvoje mladih ljudstev" neodvisnih od "starih in betež-nih ljudi."
Nasilje in posilstvo
Včeraj je prišel v Cleveland šerif William S. Souter iz San-duskyja, da se pridruži tukajšnji policiji v iskanju nekega moža, ki je v ponedeljek večer v bližini Vermilliona pretepel in posilil neko 26 let staro žensko z vzhodne strani mesta. Ome-I njena ženska je povedala šerifu, i da se je seznanila z omenjenim možem v zadnjih dneh, nakar se je peljala ž njim v Vermillion, ko sta prej večerjala v West-lake hotelu. Po napadu je peš pribežala na neko farmo, ki je bila oddaljena eno miljo od mesta zločina, odkoder je bila ! prepeljana v Cleveland.
Zaroka
Mr. in Mrs. Bizaj, 3175 West 54th St. naznanja, da se je njih I hčerka Giselda Katerina zaročila z Mr. Štefanom Kish, sinom I Mrs. Elizabeth Kish, 2152 West 41st St. Čestitke!
ENAKOPRAVNOST
21 avgusta, iS®
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
^K»0a(3»3aaas»asx»cxsaossnat9ac3cssscssaas3acsKsxssscssscx3aa»3a(3r'<^a^^
SBBBBSS
^,rrrrTrrT?r,^rrrr«,rr,.r,T,Trr,T' ,rr,u................................................h,T..,, M...................
»enakopravnost«! urednikova posta
J	Owned and Published by
THd AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Fo raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ....................................................................$5.50
z;v 6 mesecev ..................................$3.00: za 3 mesece ..........................................$1.50
Fo pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za'celo leto........................................$6.00
za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00
Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$4.50
za 6 mesecev ........................................$2.50; za 3 mesece ............................................$1.50
Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države;
2a celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
1<I4
BOMBE NAD LONDONOM
Danes preživljamo največjo krizo v zgodovini sveta. Danes je na kocki sledeče vprašanje: ali je nemška zračna sila dovolj močna, da more uničiti angleško odporno moč? Danes je na kocki usoda civilizacije, kakršno mi poznamo. Ako se Angliji posreči, vzdržati še nadaljno uro, nadaljni dan, nadaljni teden, nadaljni mesec, tedaj bedo ojačene naše nade, da je moč nacijske zveri dosegla in prekoračila svoj višek. Ako pa Anglija podleže, bo tema zagrnila tudi pretežen del ostalega sveta.
Nemška zračna sila nad Anglijo ni rezultat plemenske superiornosti, plemenske inteligence ali dokaz resnice o upravičenosti "novega reda." Ona je rezultat specializacije industrije, ki se ji pravi — vojna. Dočim so drugi narodi posvečali velik del svoje kreativne sile prizadeva-rju produciranja produktov, potrebnih za civilizirano življenje, je usmerila Nemčija vsa svoja prizadevanja vojni. Pod Hitlerjem je producirala samo za vojno, vojno i 1 še enkrat vojno. Vse, kar je bilo vzvišenega, vse, kar , bilo čistega in svobodnega v življenju nemškega na-•oda, je bilo potisnjeno ob stran ter je moralo narediti - rostor nemški vojni mašini.
Zdaj, ko je ta grozna mašina v pogonu, je pred nami dvoje vprašanj. Eno teh je tehničnega značaja: ali more kakšna zračna sila izvojevati vojno? Na to vprašanje bodo odgovorili čas in strokovnjaki. Drugo vprašanje pa je političnega značaja: ako nemška zračna sila izvojuje sedanjo vojno, kakšnega pomena bi bila ta zmaga za zapadno hemisfero?
Mi moremo zdaj razpravljati o tem drugem vprašanju, dočim smemo še vedno upati, da bo Anglija odpodila od svojih obali jeklene ptice razdejanja in smrti. To vprašanje je skrajno važno in o njem moramo razmišljati sredi sedanje svetovne krize. Ali res ni nobenega izbega in rešitve pred ugotovitvijo, da ne more biti ne miru, ne varnosti, ne svobode, ne varnega otoka civilizacije na tej zemlji, ako se dovoli, da zatriumfira ona sila, čije bombniki sipi jejo smrt in razdejanje nad Anglijo? Ali moremo sklepati pogodbe s tako silo? Ali se moremo izreči za kompromis z ozirom na moritev in suženjstvo, na teritorialni bazi? Ali moremo in smemo kupovati od take sile, ali ji prodajati svoje blago, potovati po njenem ozemlju in gostoljubno sprejemati v svojih mejah njene občudovalce? Ako smo odločeni, ohraniti svojo svobodo in svojo čast, vsega tega ne moremo.
Ura, ki zdaj bije, ni samo usodna ura Velike Britanije, temveč je tudi usodna ura naše zapadne hemisfere. Usoda trka na vrata civilizacije, na vrata vsega, kar nam ie znano pod pojmom človečanstva.
Kar se dogaja zadnje dni v Angliji, kliče preko morja k nam po pomoči, katero sta obljubili Angliji obe ameriški večinski politični stranki. Takšna pomoč še ne pomeni vojne. Amerika bi bila izpostavljena veliko večji nevarnosti vojne, če bi morala Anglija položiti svoje orožje pred nacisti. In dalje: to, kar se dogaja v Angliji, nujno sili Zedinjene države, da se oborožijo z mrzlično naglico zdaj, ne šele čez pet ali več mesecev. Nacizem pozna samo en argument: surovo silo. Nacizma se ne more pogovoriti in umiriti, zato ga je treba zbiti na tla in zadaviti.
O nesreči Unetičevih
Sinoči sta se vrnila v družbi Antona Grdina in Max Travna'
lanca in tista ni bila zmožna prepeljati ponesrečence v bolnišnico, peljali so jih potem še s
I bilo sprva upanja, da bi ji mo-Igli rešiti življenje in nogo ozdraviti. Mr. Joseph Unetič je bil manj, vendar pa zelo udarjen, iz bolnišnice iz Niagara Falls v,bo še ostal pod zdravnišo o-Kanadi, Mrs. Mary Unetič in gj^j-^o, prav tako mati Mrs. Ma-njen sin Joseph, kjer sta se na-' Unetič, vdova, katerih dom hajala od večera danes tri tednenahaja na 16412 Arcade Ave. nazaj radi nezaslišane nesreče, očividci poročajo, da je bilo za ki se je dogodila dne 1. augusta nezgode veliko zanemarje-pri Niagara Slapovih. ^	^%je od strani poslužnosti ambu-
Vrnila se pa ni zaročenka si-1 i^nčne ali oskrbniške postrežbe, na Josepha Unetiča Miss Annalp^^^gg^g^ci so ležali v krvi 45 Markušič, ki je bila najtežje, pri-:predno je dospela ambu-zadeta, in bo ostala v bolnišni-'
ci še dolgo časa, predno bo mogla iz postelje.
Nesreča se je dogodila na sle- privatnimi avtomobili.'
deči način: Unetičevi so se pe-, Avtomobil, ki se je sam za-Ijali v Kanado, da tam obiščejo	brega daljave 160 čev-
svoje prijatelje, ki se nahajajo jg bil velik in last moža, ki v Kanadi, nekako 25 milj na oni ^ državnim dovoljenjem obeh: strani Niagarskih slapov.	'ameriške in kanadske vlade Iju-
to na knenovam
dosegli, so se na večer tega dne Vsega obžalovanja vredno je namenili, da si zvečer ogledajo ^a je pri tem tako silno pri-dapove, bodo raametljeni z	:%>kAna zandenka, ado
barvenimi svetilkami.	'uljudna in izobražena Anna
so zapelpdi na ta poznane (kiduieTh,-
vareii prositor, aarni so se pa u- j lectin AliurkuiačervUi in 5 driu&i,
vrstili med veliko množico ljud-1 ygi na dobrem glasu med stva, ki je oblegala obal z vseh | jjj.yati
strani, da vidijo te čarobne sla- j ^ko ,ji bo zdravniška pomoč
j ohranila nogo in življenje bo o-Komaj so dobili mesto, da so g^gja vkljub temu za vse življe-■nogli do zidane ograje, je v tre-1 pohabljena.
zadaj vse tri, j Kateri rojaki potujejo tu mi-vštevši še nekega dečka iz Buf- .^o, se priporoča, da obiščete to fala. velik avtomobil, ki jih je z ponesrečeno dekle, nahaja se v železnim prednjim bumperjem gj^ni bolnišnici v Niagara Falls kar pokosil pri kolenih na tla. na kanadski strani ki se imenu-Če bi se bil zid podal, bi vsi jg "Qeneral Hospital", zelo vam padli 180 čevljev v globino vo- bo hvaležna za vsak obisk. Dom
I njenih staršev se nahaja na 836 Najhujše je bila ranjena Miss E. 143rd St.
Anna Markušič, za katero ni j	A. G.
ska in Francija. Ni dvoma, da se je tragičnih skušenj omenjenih dežel marsikaj naučila.
Izvedenci pravijo, da ako hočejo Nemci zavzeti Veliko Britanijo pred zimo, imajo malo časa na razpolago. Megla, ki se zgodaj jeseni pojavi nad Anglijo in se redkokdaj razprši, bo zelo zavirala uspešne zračne operacije. Poizkusi za izkrcanje vojaštva bodo tudi v najboljšem slučaju težavni in riskira-ni. Nekateri strokovnjaki vremenskim okolščinam ne pripisujejo važnosti, ampak Nemci se očividno ne strinjajo z njimi, kajti drugače bi ne bili začeli z zračnim Blitzkriegom zadnji moment, predno nastopi megleno vreme.
Ni dvoma, da se je Nemčija za podvzeto kampanjo skrbno pripravila, kajti zaveda se ogromne važnosti izida te borbe prav tako kot Angleži sami. Gre za biti ali ne biti. Borba za Britanijo je v temeljnem smislu besede borba za svoboden svet. Ako se zruši Britanija, potem postane nacijska Nemčija nesporna vladarica Evrope in globoka senca vlade, ki bazira na totalitarnem suženjstvu za ljudske mase, bo padla na ves ostali svet.
Nemški otroci v Trstu ,
Trst. — V mesto jep rispelo 160 nemških otrok iz Gradca na' Štajerskem. Otroke so poslali v nalašč zanje pripravljeno kolonijo na rtu Salvore, kjer bodo o-stali nekaj tednov.
Omejena uporaba olja in masti Gorica. — Radi pravilne raz-deljitve in varčevanja s hranili so oblasti omejile, odnosno prepovedale prosto prodajo namiznega olja, masti in drugih maščob ter bo prebivalstvo odslej dobivalo navedena hranila le na karte. Olivno olje je bilo že precej časa redko in drago in se je dobivalo mesto njega bučno olje. Navedena nadaljna omejitev je ljudi seveda težko prizadela vendar ne presenetila, ker se zavedajo sedanjega resnega stanja.

srrat

IZ PRIMORJA
Zamenjava denarja
Gorica. — Z min. dekretom, ki ga je priobčila zadnja številka italijanskega uradnega lista "Gazzetta Officiale", je država ipolnomočena izdajati papirnati ienar po eno in po dve liri. S tem je dana možnost, da potegne iz prometa nikljasti drobiž po eno in dve liri.
Pokojnine idrijskih rudarjev
Idrija. — Po sporazumu med novo upravo rudnika in državo bodo naprej služečim rudarjem baje vrnili ves doslej vplačani doprinos za pokojnine ter bodo pokojnine urejene tako, da bo nova družba priznala pokojnino posamezniku šele po petletnem službovanju, računajoč od dneva, ko je prevzela rudnik od države. To je za naše rudarje vsekakor težak udarec, vendar upajo, da se bo ta že napovedan odlok ukinil in bodo skušali to vprašanje povoljneje rešiti.
Anglija v borbi za življenje in smrt
Ko to pišemo, nacijski bombniki že četrti dan vsipljejo grozo in smrt na mesta in trge Velike Britanije. Že več tednov napovedani Blitzkrieg, ki ima streti ljudstvo Anglije moralno in vojaško, se je začel v vsej resnosti.
Morda je poizkus za invazijo Anglije oddaljen samo še nekaj ur. To se da sklepati ne samo iz rastočega tempa zračnih napadov, katerih se vdeležuje hkrati do 500 vojaških letal, temveč tudi iz namigavanj, ki prihajajo iz Berlina. Usoda britanskih otokov in imperija utegne biti odločena predno mine
vzeti kot znamenje, da so prepričani o uspehu najnovejše vojne akcije.
Da li se bo to zgodilo ali ne, odVisi izključno od angleške obrambe, številke o izgubah, ki jih objavljata v javnosti obe strani z ozirom na bitke v zraku. so si tako nasprotne, da ni mogoče verjeti ne poročilom iz Berlina niti iz Londona. V vseh slučajih, kjer je Nemčija do sedaj vprizorila invazijo tuje zemlje, je najprej šla za tem, da uniči zrakoplovska polja svojega nasprotnika. Kakšne so torej prilike Anglije, da odbije nacijski napad, bj mogli reči le tedaj, ako bi bile na rokah informacije, iz katerih bi bilo razvidno, koliko škode so naciji letalci na-
Težka nesrečo pri šapjanah
Šapjane. — Nedavno se je na železniški postaji zgodila težka aesreča. 19-letni šofer Franc Molečičar iz Matulj je privozil s kamjonom prav do tračnic na postaji, kjer je izstopil, da bi od
Sekanje gozdov v Istri Istrski prefekt je izdal odredbo, s katero določuje, da mora biti ves smrekov les, ki bo posekan od 1. julija dalje v gozdovih istrske pokrajine in bo na deblu meril od 12 do 24 cm v premeru, na razpolago labinj-skim premogovnikom, kateri ga neobhodno potrebujejo za podporno tramovje v rudniških jamah. Posekana debla se morajo pregledati na seči v gozdu in se pred pregledom ne smejo odpeljati drugam. Ukrivljena ali drugače skažena drevesa ter debla, tanjša ali debelejša od zgo-
Francoski cesar Nepole"® ^ je prihajal često v w dy Blessingtoriovi v LoD ^ Pozneje se je pripeljala la) Pariz, kjer je bila splošno ^ zaradi svoje ekstravaga'^ ^ Zahtevala je tudi od cesaTr jo povabi v Tuillerije.
Napoleon III., ki si je menitašinje v prejšnjih ča ■ sto izposodil denar, ni biti njene prošnje. Ko P® Angležinja pojavila na ^ ni posvetil niti najmanjs® zornosti. Šele pri neke®
.. 4p pl
znejšem obisku se Ji J , žal in se zastrmel v njo dXni:	^
"Ah lady Blessington, ' tukaj? Kako dolgo pa ravate ostati v Parizu-
"In vi — kako dolgo^®' vate vi še ostati tukaj-vrnila maščevalna Wy, « joča pri tem na nič kaj P trden Napoleonov presto'
TATVINA DIAMAN®^ KOPALIŠČU
M
Blizu francoskega
Deauvillea se je zacionalna tatvina	■'
Ženi _ nekega trgovca J® počitnicah ukraden den tri milijone frankov niča je nosila lišp prireditvi, naslednji daB bil nakit ukraden v vitit stanovala.
BODALO IZDALO
V Žilini je nedavno
oc^
oek»
teden dni. V par s krvjo in gro-' p^^vili v Angliji v tem pogledu, zo napolnjenih dneh utegne biti j izgleda, da Nemci do sedaj še zgodovina stoletij naravnana v	^ koliko, v kolikor si
popolnoma novo in nepredvide. I	Angleška zračna
vano smer. Kajti ako nacizem!	sposobna odbijati
zlomi Anglijo in njen imperij, | ^^pade, temveč še vedno je spo-ga ni kotička na zemeljski obli, l	voditi ofenzivo. Te dni so
ki bi ne občutil posledic v ^^^h j angleški zrakoplove! ponovnt) panogah življenja.	i vprizorili napade na Jutlandu
Nacijski predstavniki pravi-i oporišča ob obalah Francije jo, da se poostrenih zračnih na- Belgije, kjer emci priprav-padov nima smatrati za "epizo-1 Uajo vojaštvo za invazijo, in za-de," kar pomeni, da tvorijo del	so vojsko ce o v notraj-
enotnega in večjega načrta. | Nemčije. ^
Nemci tudi pravijo, da so "do- j Toda brez ozira na vse to, bo
prava preizkušnja za angleško obrambo prišla šele, kadar bodo
-em pa ni videl lokomotive, ki se je neslišno približevala, čeprav ne z veliko brzino. V zadnjem trenutku je še hotel odskočiti, toda bilo je že prekasno. Lokomotiva ga je podrla na tla in z roko je revež prišel pod kolq^, ki so mu je zmastila. Takoj so ga naložili na avto vojaškega rdečega križa in ga odpeljali na Reko, kjer so mu odrezali roko. Njegovo stanje je nevarno.
redU nakladanje materijala.
niki lahko svobodno prodah. poznala samo po
bili kontrolo nad mestom Dover," ki je najbližja točka na Angleškem od evropske celine, i Nemci poskusili izkrcati čete na oziroma francoske obale, kate-j obalah Velike Britanije, bodisi i ra se danes nahaja v oblasti pj-eko morske ožine ali s letal-nemškega vojnega ustroja. Sli-j sko pehoto, takozvanimi par*-čne izjave so bile podane tudi šutnimi oddelki. Anglija je brez
s senika je padla
Gorica. — V Štandrežu je padla s senika 45-letna služkinja Katarina Bremec iz Čepovana. Ker je bila v seniku tema, je Katarina padla skozi luknjo v podu v spodaj ležeč hlev ter z glavo u-darila ob kamen. Našli so jo šele čez nekaj časa, ker je zaradi padca zgubila zavest in ni mogla klicati na pomoč. Takoj so jo odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da i-ma počeno lobanjo in pretresene možgane. Njeno stanje je zelo nevarno.
pred nacijskimi ofenzivami na Poljskem, Norveškem, Holand-skem, Belgiji in Franciji. To je
dvoma bolje pripravljena za napad letalske pehote kot pa so bile Belgija, Danska, Nizozem-
Kaznovana mlekarica
Okrajno sodišče v Cetadu je obsodilo 48-letno Amalijo Bi rtič iz Brišča, ker je prodajala surovo maslo, ki ni bilo izdelano po sedaj veljavnih predpisih.
RUSIJA IN EVROPA
Pod tem naslovom je švicarski zvezni svetnik (minister) dr. Oeri objavil v listu "Easier Nachrichten" uvodnik, iz katerega posnemamo:
"Pomembnejši od samega rumunskega problema je sedaj evropski problem, ki stopa v ospredje s sovjetskim nastopom; Ali stremi sovjetska Rusija samo po morskih ožinah v Dardanelih ali po samem osrčju Evrope? Pri vseh poslednjih ruskih nastopih je ostalo odprto vprašanje, ali je skrita Stalinova misel defenzivnega ali of en- doseči to, o čemer je vedno sanjal: pretrganje dardanel-zivnega značaja. Vsekakor je mogoče smatiati ofenzivno <kih verig ter svoboden dostop v Sredozemlje? Pred tako postopanje Rusije samo za defenzivo, v kolikor gre le za obsežnim tolmačenjem Stalinovih namer nas svari po-večjo utrditev ruskega položaja za vsak primer. Narjbolj^i stopanje na Finskem. Poslednji ukrepi o podaljšanju de-izgled za Rusijo je vedno tvorila njena piostranost' ter lovnega časa in intenziviranju proizvodnje tudi kažejo,
možnost zadržanjar sovražnika v obrobnih pokiajinah, še da Rusija še ni pripravljena za ofenzivne akcije in da se ^
preden bi mogel doseči jedro države, Rusija je v svetovni bo verjetno vso to vojno zadovoljila če bo to šlo, le	Nugent jl^el svojo gra-
vojni izgubila svoje obrobne dežele. Stalin je sedaj ts zavarovalno politiko za vsak primer. Vsekakor pa se	Trsatu, ki še sedaj sto-
luknje zakrpal. Vprašanje je, ali bo ostal pri tem. Ali ne hoče temeljito oborožiti, da bi je razvoj dogodkov ne ji. Baronica Steininger je bila želi znabiti preko obrobnih dežel bivše cai istične države našel nepripravljene."	po rodu iz Gorice.
Ronki. — 50 članov Hitlerjeve mladine iz Trsta in Gorice Reke tabori na posestvu von Hinke. Te dni so jih obiskali predstavniki italijanskih oblasti.
Trst.' — Miramarski karabi-nerji so identificirali utopljenca iz Čedasa. Gre za 25-letnega Maksmilijana Kapreža, stanujo-čega v Postojni.

je videla na bodalu p'
fant je bil v trenutku
mobiliziran. Na podlag'^ bodala so vojaške , kale očeta in ga prisili®
gte*
Trst. — V Banjolah je 3-let-ui Žerjal Viktor padel v potok z višine 10 metrov in se težko poškodoval. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno. Zanimivo je, da je z i-stega mesta padel tudi starejši brat, ki pa je ostal čudežno nepoškodovan. — Na Greti so našli v nekem vodnjaku truplo 57-letnega Antona Peganja stanu-jočega na Greti. Domnevajo, da je po nesreči padel v vodnjak.
vzdrževal svoje potoiO'
.gtVO'
Ci1
Čepovan. — Umrl je občinski komisar v Čepovanu Ferdinand Bordignon.
Grofica Nugent umrla
V Trstu v vili Regina v Bar-kovljah je umrla v visoki sta-rpgti 90. let grofica Karolina Nugent roj. baronica Steininger. Njen mož je bil nečak slavnega grofa Nugenta, ki se je začasa Napoleona hrabro boril in pro-
USODEPOLN KRATEK STIK
V graščini Garengo blizu Ženeve je nastal kratek stik, ki je povzročil požar. Ogenj je uničil grajsko poslopje, last pianista SchelUnga. Čeprav so bili gasilci vso noč na delu, niso mogli u-krotiti plamenov. V poslopju so zgorele dragocene zbirke. Škodo cenijo nad 200 tisoč švicarskih frankov.
RADIOMESTO V
Več mehiških radio postaj proučuje načrt, se osnovalo posebno ra v Mehiki. Za vzor jim očmi newyorška. Radio Družbe bi v tem prim®^^ izvedle centralizacijo bratov, kar bi jih razbremenilo.
2,052 IITALIJANOV UBITIH
Rim. — Italijanska objavila listo izgub, ^ i navedeno, da je bilo i^^^g ka sedanje vojne ubitih talijanskih vojakov.
3%-
Zakrajsek Home, InC'j .p
6016 ST. CLAIR
ENdicott
Pagrebi se lahko naroče za vsako ccno, ki jo xmorcto
AUGUST F. SVETEK
POGREBNI ZAVOD 478 E. 152od Stroet	KEiuttoro
NA RAZPOLAGO INVALIDNI VOZ
■- H,-
21- avgusta, 1940.
BNAE0PRXVN0H1
STRAN 3.
Gliste pri otrocih
v.	"gliste" je med šir-
^ judstvom zelo priljubljena.
i vsakem obolenju otrok, ki Sa spremlja vročina, so matere hitro pripravljeni iskati vrelce bolezni v črevih, češ: gJiste so ga napadle." Hitro i-pri rokah razno domače ^aravilo, česen, čebulo, olje z li-
nasvetu dobrih glistam dobro po-^ pomagajo, se talf ^ bližnjo lekarno po ko t	"glistovke" in
Pa	nimajo pričakovane-
L	Pptem šele — ko je
zam ^^"^^^^^teri hudi bolezni wujenega mnogo dragocenega
neir, ^ zdravljenje — se obr-lilfA zdravniško pomoč. Ko-davic, koliko svoi' ®'®P^čev sem videla v raoiin	— zamujenih na
kaltA • — Nekako tako, nih I y®čkrat vidim pri bol-lažii	ko se matere to-
prihajajo" - in stani zdravnika šele, ko se,
bralk ^"8te same, cenjene Prosim, zapomnite si to, OtroJj?® povzročajo vročine! šano t / nenadoma z zvi-za kaJ	j® obolel
bolg, .^^jvečkrat nalezljivo Wnko	davico, škrla-
% pii'itd., nikakor ne šatie	da v času zvi-
gliste 7 topline odhajajo hem , "^^tom ali tudi na su-^ skozi
a vendarle otroka nadlegujejo in motijo v uspevanju in zato se morajo odpraviti.
Gliste so med otroci zelo razširjene. Kje dobijo otroci gliste? Ljudstvo je trdno prepričano, da dobi otrok gliste največkrat po zauživanju sladkih jedi: medu, bonbonov, čokolade itd. To je popolnoma napač-l no! Gliste dobi otrok samo iz umazanije. V prahu na tleh, na nečistem sadju, solati je polno majhnih, s prostim očesom nevidnih glistinih jajčec. Otroci zauživajo neumito sadje ali plezajo po tleh, z umazanimi ročicami, na katerih se drži prah z glistinimi jajčeci, gredo v usta, primejo za kruh itd. in že dospejo jajčeca glist v želodec in črevo, kjer se kmalu iz njih razvijejo gliste. Ce je mati skrbna, gre k zdravniku takoj, ko zapazi gliste v blatu, dobi zdravila in gliste odpravi. Toda razočarana opazi po daljšem ali krajšem času ponovno gliste v otrokovem blatu. Sedaj je trdno prepričana, da je bilo zdravilo, ki ga je predpisal zdravnik zoper gliste, za nič. Sedaj poskuša sama z raznimi domačimi zdravili ali zdravili, ki jih dobi v lekarni kar brez recepta. Ko se pa kljub temu še pojavljajo gliste v blatu, je trdno prepričana, da glistavosti o-
jo hrane in rok pa prepreči re-infekcija, to je ponovna okuži-tev — in otrok ne bo več gli-stav.
H koncu vam moram, cenjene bralke, povedati, da zanesljivih domačih zdravil proti glistam nimamo. Ne morem vas pa dovolj svariti pred brezmisel-nim dajanjem raznih sredstev 1 proti glistam. Vsa ta sredstva so hudi strupi. Tudi česen je za otroka strup! Slabotnemu otroku škodijo že v najmanjši meri. — Da ima dete res gliste, smemo trditi samo, če smo v blatu gliste res videli. Zdravnik ugotovi gliste s pomočjo mikroskopske preiskave blata, v ka-
poslušati ali tipati v otrokovem trebuhu ne more nobeden, še tako učen zdravnik. Zato, cenjene matere, če sumite, da ima o-trok gliste, prinesite vedno blato v preiskavo — za grah velika količina blata zadostuje — brez te preiskave zdravnik glistavosti ne more ugotoviti.
Ponavljam še enkrat: vse gliste so posledica nečistoče in glavna skrb matere pri odpravljanju glist je skrb za čistočo rok in hrane! Roke naj se skrbno umijejo ne samo pred jedjo, ampak vedno tudi takrat, ko pride dete iz stranišča, ker se tudi tam otrok lahko okuži z glistami. — Dr. Tavčar-Konva-
terem ugotovi jajčeca. Gliste linka.
Umik med ruševinami in mrliči
Objavljamo poslednje poglavje spominov učitelja Svatoplu-ka Štovička, ki je pripovedoval našemu uredniku, kako se je z izseljenskim delegatom g. inž.
ši meri 'francoskim vojakom nadela maske stroge togosti, so bili angleški vojaki pravcati ka-valirji. Kjer je bila gneča najhujša, kjer so begunci ovirali
Jankom Švajgerjem umikal is napredovanje vojske, so bili an-
Belgije proti Parizu.
Frevand je industrijsko mestece z največ desetimi tisoči prebivalcev. Gospod naju je povabil v svojo hišo. Na vratih sva brala, da je najin gostitelj gospod Bar. Po pogostitvi sva
troka ni odpomoči. In vendar se j morala poiskati prenočišče, dajo gliste kaj lahko odpraviti j
z najenostavnejšim zdravilom, i	ulicah v Frevandu sva
ki je vsaki materi na razpola- j	spet od vseh strani opa-
usta nos črevn in g« - to zdravilo se imenuje l^o^ati vojno gibanje. Nepregled-
bi	napad glist, ki naj
lini	zvišani telesni top-neoj8G,' namreč v vročič-® malega bolnika ne
et»
kfaj. «^uro m zato ga več-Zato	številu zapuščajo,
oboigjj.	za časa akutnega
Na postranskega pomena. Vestrani vam moram se-)% ^^Gdati, drage matere, da o	ima veliko glist,
Različne, včasih prav ve-^^istav otrok je kil, yv ^}. o bolečinah v trebu-^Pet ^2* zaprt, potem ima
iiastopi lahko bru-Kec ®šno slab počutek itd. Weg^	gliste otroškemu
®"ovi, zlasti be-'»etiijo ^ svojo hrano, po-teVj l5i otroka močno oslabi-Ije	^ trpi otrpk da-
glist, hira in;
cepta tudi skrbno navodilo glede čistoče: skrbno umivati otroku roke pred vsakim obrokom hrane! Nobena mati bi ne smela dati otroku kosa kruha v roke, preden mu ni umila rok s toplo vodo, milom in ščetko. Posebno pažnjo mora pri tem polagati na čistočo nohtov! Vsaj enkrat na teden mu mora ostri-či nohte, ker za dolgimi umazanimi nohti so velikokrat gh-stina jajčeca. V neki šoli so preiskovali zdravniki umazanijo za nohti otrok in ugotovili v tej nesnagi pri 70% glistinaj jajčeca, s katerimi se vedno
na jug. Z južne in zapadne strani pa so prihajali motorizirani vojaški oddelki. Zlasti živahno so nastopali Angleži. Povsod na križiščih ali kjerkoli je bilo kaj zagate, se je čul njihov veseli, hladnokrvni vojaški "Op!" Svoj živ dan nisem videl tako vedrih ljudi. Obrazi skoraj dekliško nežni, telesa pa športno izvež-bana. Tudi v tej zmedi, ki je že zlasti belgijskim in v nič manj-
gleški vojaki ljubeznivi, uslužni, ustavljali so svoje kamione, pomagali so, kjer so le mogli.
_ Prenočišče sva našla nasproti Barovi hiši. Kupil sem si nove čevlje, saj v copatah nisem mogel več v Barovo hišo. Treba pa je bilo napraviti večerni obisk pri Barovi gospe. Zakonca Bara sta naju ljubeznivo pridržala v razgovoru. Danes se bridko nasmehnem, ko se spomnim, kako je bil sicer tako odločni in na vse pripravljeni, možati gospod Bar prežet od istega slepega zaupanja in optimizma, kakor moji belgijski znanci. Oba sta mi zatrjevala;
—Tu ne bo vojne, tudi leta 1914 je ni bilo!
Molčala sva, nisva si upa?.a
kaliti tega velikega zaupanja.
—Doslej nismo videli še nobenega letala, je rekla gospa.
Poželel sem, da bi tudi v bodoče tako ostalo, žal so dogodki kaj kmalu prekrižali vsa zaupljiva pričakovanja. Za naju dva je bilo eno samo povelje; čimprej dalje, čimprej stran odtod! ... Toplo sva se poslovila.
Žalostna pot v Abbeville
Po zadovoljno prespani noči sva ob 8. zjutraj odrinila iz Frevanda peš v Abbeville. To je bila strašna reč. Kaj so mi pomagali novi čevlji! Krvaveče in ožuljene noge so se morale spet preseliti v copate. Kolikor toliko zmagovito sva se vlekla kakšnih 10 km daleč. Nato sva bolj in bolj pešala. Sonce je pritiskalo, žeja naju je mučila. Ci-trone, ki sva jih bila kupila v Frevandu, niso dosti zalegle. In potem — nemška letala. Pojavila so se tako nenadno, da smo se komaj poskrili v jarke in v bližnji gozdiček. Ko so letala odletela, je bila najina obleka grozna. A kakšni so bili šele drugi begunci, ki so se povaljali po blatu! Cesta je nudila po razno sliko. Ne samo, da se je po njej spet vlekla procesija beguncev — bilo je na njej tudi polno razbitih avtomobilov. Tovorne avtomobile, ki so bili preobloženi, so v naglici popravljali.
Naposled sva se z drugimi begunci vred znašla na križišču. Ena cesta vodi k morju v Bou-
logne, druga v Abbeville. Do tja je še 18 km, proti Boulogneu 24 km. Stala sva na križišču,
videla sva, da se iznad Abbe-villea že dvigajo oblaki dima.
Mesto je v ognju. Letalci so zanetili požar, a nemških oddelkov še ni tam.
"Kam drži na levo cesta, kam drži na desno pot?" ... Eni so krenili na levo, drugi na desno.
Midva sva se kljub vsemu odločila za Abbeville. Kakih 6 km pred tem mestom je bilo francosko letališče. Nemški letalci so ga bombardirali. Priplulo je kakih 20 letal, ki so metala bombe. Zaregljale so strojnice.
Spet smo poskakali v jarke, ta in oni je poiskal zavetja pod tovornim avtom. Kakor smo pozneje zvedeli, je bilo na tej cesti in v njeni bližini demolira-nih okrog 600 francoskih kamionov. Od 1000 vojakov, ki so nedaleč stran od ceste imeli svoje zborno mesto, je ostala le peščica nepoškodovana.
Napad je trajal komaj nekaj j	.d Frevanda, noge kr-
sekund.
takneva ob ranjence ali mrliče. Dalje!
Napad za napadom
Prideva v vas,* tri km pred Abbevilleom. Stopiva v vaško gostilno, naročiva mineralno vodo Vichy. Begunci in oni iz vojaške kolone, ki so se rešili po opisanem letalskem napadu stoje zgroženi. Vsi se oddihujemo. Francoska letala krožijo nad nami, patrulirajo, zasledujejo Nemce. Pol ure počivamo v prijaznem francoskem naselju, ki mu žal ne pomnim več imena.
Komaj se odmaknemo dalje iz vasi, že spet visoko v zraku brnijo nemška letala. Začujemo žvižganje njihovih bomb — prekleto dobro smo jih že spoznali. Bombe tulijo in žvižgajo, da že samo s tem svojim tenkim ječanjem skozi zrak prešinejo človeka, letijo v loku, treščijo na cesto, silnemu poku sledi jok in stok. Naprej! Svoj par čevljev nesem pod pazduho. Že da-
Že so letala spet izginila.
Preko mrtvih in ranjenih hitimo odločno dalje. Stopamo mimo vozov, kri, vpitje, norenje— vse to nenormalno gtanje naju še malo ne moti. Stopava dalje, kakoK mesečna ali obsedena. Osvestiva se le, kadar se spo-
vavijo. Na cesti ugledava kamion, šofer vozi počasi. Kamion je poln sodov z bencinom. Kar brž nanj! Ko sva se splazila na kamion, sva se spogledala — šofer si je brezskrbno požvižgaval — in si rekla:
(Nadaljevanje)
MUSIC LOVERS
VICTOR RED SEAL RECORDS NOW REDUCED IN PRICE
2.00 RECORDS ............ NOW 1.00
1.50 RECORDS ............ NOW 1.00
1.00 RECCSIDS ............ NOW .75
.75 BLACK LABEL ...... NOW .50
MERVAR'S
6919 St. Clair Ave.
ENdicott 3628
ara
1
VABILO
Rose Hauer vabi vse prijatelje in znance na SPAGHETTI večerjo, ki jo bo servirala v
PETEK 23. AVGUSTA ali pa na
znova okužijo. Vse gliste so po- j^oKOŠJO večerjo, ki jo bo ser-sledica nečistoče in glavna skrb	y gQgoxO 24. avgusta,
pri odpravljanju glist je skrb	bo izvrstna godba. — Se
za čistočo rok. Vsako sa je, pj-jpo^oga, za obilen obisk.
gliste
so dolgo-
ki ne povzroča nobene nevarnosti.
vsako sočivje naj se skrbno u-, mije, preden ga dobi dete! Ce! pa dobi otrok gliste, naj se te odpravijo z zdravili, ki jih predpiše zdravnik, s strogo čistost-
Hobins Sing for Their Breakfast





picture flies right into the hands of
convenient when
ROSE CAFE
17320 Si Clair Ave.
■
KUPITE Maytag najboljši pralni stroj sedaj pri Norwood Appliance. Čebri iz aluminija, preje 119.75, sedaj samo 79.95. Plačate samo $1.00 na teden.
&'
Renovized
6104 St. Clair Ave. 819 East 185th St
KEnmore 5700





NAJLEPŠI VRTOVI
so TISTI, KI SO OBDELANI Z
najboušim orodjem




in«"
I ..	was uumv	away	------o-----
iusV ® other parent is on the job digging up worms. At right, W ' Returned, his beak full of worms for the babies who are He'll dole them out evenly.
!/■ ■
i
Lično delo
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem oktisu.Cene vedno najnižje.
j i Enakopra\'nost
6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312
W
m
!I!
iTt	!l!
S	S
m	m
•	s
M	W
i	i
s	•
Hi	tU
s s
31 I
m M
i i
w
ifi
i
#
ill

\ ^pwTQvini Superior Home Supply, 6401 Superior Ave., Cleveland, 0., dobite najboljše orodje za obdelovanje vrtov, kakor vsakovrstne grablje, vile, motike, ogrebalnike, stroje za rezanje trave, škarje za prirezavanje žive meje tef sploh vse orodje, ki se ga potrebuje za hišo in vrt. Velika zaloga raznega semena.

THE HAN OLE THAT
WONT BREAK,
o
»^XRAYVJEW
SHOWING THE
STEEL BEAMS
INSIDE THE
SOLID ASH HANDLE/
superior home supply
6401 Superior Ave.
Frank Oglar, lastnik




HAIR-BiREADTH HARRY

SWeO A PRISONER
, THE &GU SUES HUNG IN U&R BARRED WINDOW 6AVS SHE'S J STARVING
moment!!
k/


Ki must help Twe^TOJOCirM nRS
CAPTIVE! TO TRY AND STORM TWAT MAD MAN'S CnADQ. SINOE
HANDED against SUCH 0006
— WELL-
RRSr. WITH MY MAVIM SILENCED AUTOMATIC, ILL ROUSE UER WANING HOPES!
ItFOOO
w
Q s
I
D

Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo se v zalogi:
LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET
Te knjige rajprodajanao dokler so v zalogi, po vsako. Pošiljamo tudi po posti Za poštnino je pridejati lOc za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo.
Poslužite se te izredne prilike in pišite po ki/jige dokler <e v zalogi.
enakopravnost
6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio
»I—tOEJOI—i
Q
o
0 o
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
EMERSON HOUGH:
možje rdeče krvi
ROMAN
bila prisilila njih prebivalce, da liko opotekel, ko sem tako stal so ostali pod streho, čeprav je pred njo.
, "Tekati morava, če nočeva u-mreti," sem rekel. Z vso svojo duševno močjo sem premagal slabost, ki me je napadla. Čutil sem, da jo moram rešiti za vsako ceno, zakaj ona — to sem bil jaz sam. Čudne besede so mi rojile po glavi. Zapomnil sem si stavek: "Ona mi je vse", ki sem ga v mislih neprestano ponavljal, kakor bi s temi besedami molil k usodi.
Tekala sva kakor sva mogla, sem in tja po spolzkem blatu in težko dihala, dokler nama ni jelo srce spet hitreje utripati in se ni vrnila v naju ljubezen do življenja in ni iznova z vso močjo zagorel tisti skrivnostni, prvobitni ogenj. Bila sva rešena — rešena, midva divjaka, dve človeški bitji, edini, ki sta bili živi po potopu — živi, da vnovič obljudita svet!
XXVI. POGLAVJE
V bolezni in zdravju
Človek, ki leži v deliriju ali u-mira, nima več merila za čas. Ne vem, kako sva prebila noč, niti ne, kako dolga je bila. Ne da bi vedela, kdaj, je nastalo jutro, če smem tako imenovati sivi, ne-veseli svit, ki nama je odgmil razmočeno pokrajino, nad katero je viselo še vedno pršeče nebo in na katero še ni sijal noben solnčni žarek.
Kakor sem si belil glavo, našel nisem ničesar, kar bi bilo moglo olajšati najin žalostni položaj. Vedel sem, da je Auberry gotovo že včeraj krenil nazaj, da bi našel najino sled; a naliv jo je bil zabrisal, tako d(L se s te strani nisva mogla nadejati rešitve. Kako naj bi naju našel, ko nisva niti sama vedela, kje sva bila in kje so bili najini sopotniki ! Poznala nisva ne poti do kake naselbine ne razdalje do nje. Najini zemljepisni pojmi, ki sva jih imela za pravilne, so bili popolnoma napačni. Pustinja in divjina sta naju držali v svojem objemu.
Utrujena in izmučena od dolge napetosti sva sedela na rtiču ob potočku. Njena obJeka, ki je bila spet vsa premočena, se je tesno in neudobno oprijemala telesa. Zdaj pa zdaj sem videl, kako je vsa vztrepetala od mraza. A ko sem jo opazoval, me je nepremagljivo obhajalo spoštovanje do njenega duha. Bila je krasno bitje,polnokrvno, kakor le kdaj katero na svetu. Niti na um ji ni prišlo, da bi bila v obupu pobešala glavo. Zagledal sem se v njen mali uheljček: tesno se je tiščal glave in ves rdeč je bil od mraza, a vendar se mu je poznalo, da je uheljček plemenitega bitja. Njen nosek ni bil ne
orlovski ne moški, a vendar ne premajhen in pretenak. Opazil sem, da ima krepko, a ne premočno brado. Njena polna, topla usta so bila zdaj prav tako žalostna, kakor so bila krasna. Tako zaokrožena se mi je videla, vsa izbrana in nežna, a vendar so vse črte njene postave in njega obraza pričale o tem, da ima dobro okostje in da je dobrega rodu. Globoko izrezana indijanska srajca je puščala njeno grlo golo. Njen zagoreli, opečnato rdeči vrat ni bil ne dolg in te-nek, ne kratek in živalski, ampak okrogel in močan — skratka, popoln v svoje lepoti, kakor sleherna stvar na njej.
Čez nekaj časa se je obrnila k menj, se trudno nasmehnila in rekla: "Lačna sem."
"Zakurila bova," sem odgovoril. "A najprej morava počakati, da bo moj suknjič suh. Podloga je mokra, brez nje pa nima-va netiva. Tudi skorja na drevesih je mokra; sleherno slam-noto stebelce je mokro."
Tedajci pa sem se spomnil starega pomočka, ki mi ga je bil nekoč oče pokazal. Na jermenu mi je visela preko rame vrečica s svinčenkami in čutarica s smodnikom. V torbi sem imel tudi nekaj koščkov prediva s čistilne palice. Iz prediva, ki je bilo ostalo suho, sem napravil rahlo pukanico in jo natlačil v cev puške, iz katere sem poprej iz-drl naboj, nekaj pa sem je premešal z zdrobljenim smodnikom in s puško ustrelil vanjo. Sreča mi je bila mila; iskre so se razletele v predivi>,^n tako sem mogel spet zanetiti majhen plamen-ček. Nikoli prej nisem vedel, kako blažen občutek utegne zbuditi v človeku ogenj. Ko sva se spet najedla, sva kmalu začutila, da naju prešinja nova moč. A dasi sem bil sit, sem si moral vendar priznati, da me glava čudno boli in da mi gori v kosteh vročica.
"Poglejte mojega ubogega konja," je rekla in pokazala na na-ijino edino žival, ki se je krčila j v ostrem vetru in obupno dviga-j la nogo.
"Napasti sd mora," sem rekel in vstal, da bi ga razkopčal. Nato sem sklenil zlesti na vrh najbližjega, griča, da vidim, kaj je za njim. To, kar sem zagledal, je prekosilo vse moje strahove. — Kar sklecnil sem od obupa.
V plitvi dolini, ki se je širila kako miljo od naju, so štrleli koničasti stožci več ko dvajsetih indijanskih šotorov. Vse na okoli so bili razkropljeni konji. Z vrha šotorov so se vili tenki oblački dima. Hlad in mokrota sta
tu pa tam kolovratila med konji kaka osamljena postava.
Ko sem izmed trave gledal tabor, sem čutil, da je zdaj kelih nevarnosti do vrha poln. Nekaj časa sem nepremično ležal in o-prezal, trudeč se, da bi dognal namene teh rdečekožcev, ki sem jih imel za Siouxe. Po obsegu tabora sem sodil, da so lovski oddelek, ne vojna odprava. Zdelo se mi je, da vidim kose mesa,
ki visijo tu pa tam na vrveh, a z gotovostjo tega nisem mogel reči.
Obrnil sem se, ko sem začul za hrbtom šepet: "Kaj je to?" je vprašala Ellen. A v naslednjem trenutku je sama videla, kaj pri-kleplje moje oči. Čutil sem, kako se je v prvi grozi tesno prižela k meni. "Moj bog, kaj nama je zdaj storiti?" je zamrmrala. "Če naju najdejo, naju bodo umorili!" \
"Nu počakajte," sem dejal.
"Doslej naju niso še opazili.
Morda se odpravijo v čisto drugo smer. Do nadaljnega nimate vzroka, da bi obupali."
Vštric sva ležala na griču in zrla na nedobrodošli prizor; a naposled sem vendar opazil ne-'sem pomislil. "Zdaj so sredi bi-kaj, kar mi je bolje ugajalo. | volje črede. To je dobro, tako se
Možje, ki so se gibali med ko- j bodo vsaj prej odpravili."
nji, so zdajci obstali, nato pa so j Ne spominjam se, kaj sem še jeli jadmo tekati sem ter tja in I rekel, pomnim le, da mi je v gla-klatiti z rokami. Videl sem, ka-lvi bučalo in da sem neznosno
"Ni vam dobro!" je vzkliknila. "Bolni ste!"
"Priznati moram," sem dejal, "da se ne bi upal kreniti na dolgo pot. Najrajši bi vam svetoval, da pojdite sami dalje in me pustite tu, pa se bojim za vas."
Njen obraz je prebledel. "Kaj vam je?" je vprašala. "Ali imate vročico? Gotovo se spet oglaša vaša rana!"
"Vročico imam," sem malomarno odvrnil. "In v glavi mi je vse narobe. Niti vidim ne razločno. Mislim, da bi nekoliko legel."
Kakor oslepljen sem krenil naprej. Čutil sem, kako me podpira pod pazduho. Peljala me je k najinemu kurišču in mi pomagala, da sem sedel; nato je pokleknila k meni na mokra tla. Spominjam se, da je sklenila roke. Izraz njenega obličja je bil ves obupan.
Čim više je stopalo solnce, tem toplejši je postajal dan. O-blaki so viseli nizko in naglo dre-vili preko naju, gnani po naraščajočem vetru. Zdaj pa zdaj sem začul v daljavi zmedeno, slabotno pokanje. "Streljajo,"
to jim daleč na drugi strani nekdo maha s plahto.
"To je znamenje, da so bivoli blizu," sem ji rekel. "Odpravljajo se na lov in kakor kaže, je divjad tam, na nasprotni strani.
To je dobro."
Zlezla sva z griča. Velel sem ji, naj mi prinese podsedelno o-dejo, med tem ko sem sam držal konja. Vzel sem odejo in jo trdo zavezal konju okoli glave.
"Zakaj ga oslepljate, siromaka?" je vprašala. "Tako se ne more pasti, poginil bo od gladu.
In razen tega morava gledati,
da prideva prej ko mogoče odtod."
"Obvezal sem mu glavo, da ne bi zarezgetal, če bi opazil ali slišal druge konje," sem ji razložil svoje početje. "In zastran tega, da morava brž odtod: poglejte, tla so mokra, sleherna stopinja bi se poznala na njih.
Vse sledove, ki so včeraj ostali za nama, je dež izpral, tako da sva zdaj tu najbolj varna, razen če bi po naključju zajahali v u-stje te male soteske. Mimo tega imava tukaj kaj jesti, in končno 1 nihče izmed njih zašel v najino — " — nemara da sem se neko- stran. Najinega konja je imela
koprnel po tem, da bi legel in se spočil. In tako sem menda okoli poldne iznova utonil v naročju večne Skrivnosti.
Nerad govorim o tem, kar je prišlo potlej. Zame je bila to u-smiljena nezavest; a kaj je moralo pretrpeti ubogo dekle uro za uro, noč za nočjo, dan za dnem, samo, brez strehe, tako rekoč brez hrane, sredi obupne groze, ki bi bila tudi tedaj naravna, če bi bil njen edini brani-telj v posesti vseh svojih zmožnosti — povem vam, da se ob tem ne morem ustavljati, zakaj kadar mislim na to, me še danes obliva mrzel pot.
Povem naj le to, da sem se naposled prebudil. Pozneje mi je pripovedovala, da sama ne ve, ali sva prebila tako dva ali tri dni. Rekla je, da me je včasih pustila samega in zlezla na grič ter opazovala indijanski tabor. Videla je, kako so se vračali z lova s konji, obloženimi z mesom. Ko se je zjutraj pokazalo solnce, so jeli sušiti meso in njihove squaw so strgale kože. Ker so imeli zdaj dovolj hrane, ni
privezanega in oslepljenega prav do teme; šele tedaj mu je dovolila, da se je pasel. Tisto u- ^ ro pa mu je vzela odejo z glave, zakaj Indijanci so bili podrli | svoj tabor, sedli na konje in vsi odjahali daleč proti zahodu. Razrezala in posušila je bila najino ostalo meso, kakor je bila videla rdečekožce. Tako je bila večina najinega mesa ohranjena.
Topo in brezmiselno sem gledal nanjo. Videl sem, kako si je bila zategnila pas okcii stanjša-nega stasa. Njen obraz je bil zelo shujšal in porjavel, oči so se jaile vdrle v jame. Nisem se je upal vprašati, kako ji je bilo ponoči, kadar je s svojo odejo zavezala konju oči. Izdolbla je bila tla pod menoj, da sem bolj udobno ležal, natrgala trave in mi iz nje napravila blazino. Ko sem se zavedel vsega tega, sem si pokril obraz z rokami in glasno zastokal. Še tisti mah sem začutil njene roke na svoji glavi.
"Kako ste pa jedlr?" sem jo vprašal. "Saj niste imeli o-gnja?"
"Enkrat sem si zakurila," je rekla. "Napravila sem ogenj s pomočjo kremena in kresila, kakor sem videla vas. Le poglejte!" je dodala, kažoč na kup pepela, iz katerega so še štrleli kosi vej in drugega kuriva.
"Zdaj se morate najesti," je dejala. "Sama senca vas je. — Glejte, kruh sem spekla." "
"Kruh? Kako neki?" sem vprašal.
"V vašem klobuku," je rekla. "Oče mi je nekoč pripovedoval, kako Indijanci kuhajo vodo s pomočjo vročih kamnov. Poskusila sem to najprej v svojem klobuku, a ta se mi je pokvaril. Vroči kamen ga je prežgal." Šele tedaj sem opazil, da je razo-glava. Nekaj trenutkov sem nepremično ležal, nejasno premiš-
ljujoč o pogumu in razumnosti tega dekleta, ki mi je bilo brez vsakega dvoma, rešilo ^vljr-nje. Nato sem se spet ozrl nanjo.
"Morebiti mi bo zdaj bolje," sem ji dejal. "Pojdite v gozdiček ob koncu najine dolinice in poglejte, ali ne raste tam kako mlado topolovo drevesce. Auberry mi je pravil, da je njihova notranja skorja grenka. Morda bo vplivala podobno kakor kinin in mi pregnala vročico."
Čez nekaj časa se je vrnila z mojim nožem in rokami polnimi nežne zelene skorje. "Grenka je, a če jo skuham, vam bo to pokvarilo kruh," je dejala. Popil sem ogabnega soka, kar največ sem mogel, in vkljub svoji slabosti pojedel nekaj mehkega mesa. Nato sva spet kuhala grenko skorjo in spet sem pil zava-rek, ki je bil v najinem položaju edino dosegljivo zdravilo.
"Nu, zdaj vas moram za nekaj časa zapustiti," mi je dejala. "Iti moram k indijanskemu taboru, da vidim, kaj najdem tam."
Podložila mi je sedlo name-stu blazine in mi napravila z o-stanki svojega klobuka senčnik. Videl sem jo, kako je odhajala. Bila je oblečena kakor Indijan-ka, po hrbtu sta ji viseli kiti, bila je razoglava, njen obraz je bil rjav, njene nožice, obute v mokasine, so mehko stopale po tra-

vi in kovinasti okraski na nih gosenicah so žvenketali Spremljal sem jo z oČmi, kler ni izginila, in zdelo se i® da je trajalo večnost, prede" je vrnila. Kar mučno sem grešal.
Vrnila se je s smehom '"" dostjo. "Glejte!" je vzidi "Veliko stvari imam! Našls polomljen kotel; tu imam k' no šilo, tu nekaj, kar rabij" hove ženske za obdelovanj® se mi vidi." Pokazala mi j® ^ kakršne imajo Indijanke 2® ganje bivolih kož.
"Zdaj sem squaw," jc premilim nasmeškom. g nutkov je zamišljeno svoje zaklade. Nato je po|"'
"Da, zdaj sva divjaka.
Ozrl sem se nanjo, a 'nem obrazu ni bilo videti !kega obupa. "Vidim, [ni strah," sem odvrnil- j I bitje ste, pogumni nad vs« j mere!"
! Obrnila se je k meni-I gum, John Cowles," wi la. "Zdaj glejte samo, da ^ ozdravite, da bova moS® na lov. Mesa nama je že kalo."
"In vendar ne obu, sem se zavzel. Ona je 2®®' i glavo.
(Ualje sledi:""
V najem
Odda se v najem odrasli družini single hiša s 7 sobami, kopalnica, garaža in furnez. — Vse v dobrem stanju. — Vpraša se na 7718 Aberdeen Ave.
NO EXTRA COST FM VITAMI
(CAROTBNC)
TRAD
SMITH BROS. COUGH DROPS
(BLACK OR MENTHOL-St)

Kadar greste na avtomobilsko turo, pridite v
BIRK'S SWISS CHALET
med Saranac Lake in Bloomingdale, New York na Route 3
Telefon 1566 W.
Dobra hrana, fina pijača, lepe sobe, prijazna postrežba, svež, gorski zrak, krasna jezera, cene zmerne.
NAPRODAJ
Po nizki ceni se proda poslopje z dvema trgovinama in stanovanjem za 4 družine po 5 sob za vsako; 4 zidane garaže; gorkoto ima vsaka posebej. Proda se zaradi bolezni. Poslopje se nahaja na 9114 St. Clair Ave. Za več pojasnila se oglasite na 9703 Elizabeth Ave.
!
FOR SALE
Liquor Store D-5 License on
Payne Ave.....................$4200
D-5 on Broadway ........$6000
D-5 on Madison Ave. ______$4500
D-5 on Superior Ave.......$6500
D-5 on St. Clair Ave......$5000
All of these Stores are good going businesses.
MIHALJEVICH BROS. CO. 6031 St. Clair Ave.
rAN URGENT MESSAGE-
to women who suffer
FEMALE WEAKNESS
Few women today are free from some sign of functional trouble. Maybe you've noticed YOURSELF getting restless, moody, nervous, depressed lately—your work too much for you —
Then why not take Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound to help quiet weary, hysterical nerves, relieve monthly pain (cramps, backache, headache) and weak dizzy fainting spells due to functional irregularities.
For over 60 years Pinkham's Compound has helped hundreds of thousands of weak run-down, nervous "ailing" women to go smiling thru "difficult days." Why not give this wonderful "woman's friend a chance to help YOU? Try it! ^	^
SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM...
NAROČITE SE NA Mesečnik za leposlovje in pouk
unkarjev glasnik
NAROČNINA JE:
I
Za celo leto $3; za pol leta $1.50; za 3 mesece"
Z avgustovo številko se bo pričelo objavljaj zgodovino naših kulturnih, gospodarskih T zacij in drugih naših ustanov. Pozneje na vrsto podporna društva, klubi i.t.d,
•1^
Sedaj je še čas, da si zasigurate prvo Šte^ ko v kateri se bo pričelo z zgodovino. Ko zgodovina končana boste imeli zbirko na j boste upravičeno ponosni — bo vredna veČ ^ boste plačali za naročnino.	,, '
/
Pošljite naročnino na naslov:
unkarjev glasnik
Cleveland*
6411 St. Clair Ave.
o:
n
E
O Ravnokar je izšla ...
velepomembna knjiga
O
Q
O
the slovenes; a soclm history"
spisal Dragotin Lončar

O
o
'Enakopravnosti'
B
s
■ o
prestavil v angleščino Anthony J. Kl»®'
Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer i® rojena mladina, da se mladina seznani ^ zgodovino Slovencev.
Knjiga je vezana stane $1
Dobi se v uradu Enakopravnosti« 6231 St. Clair Avenue
.A
ke s
fe su k ^Oi
H
H %
f'

N
t'
S
s
s
s
21