GOS PODARSTVO LETO XVI. ŠTEV. 411 CENA LIR 30 POST. PLAČ. V GOT. NEDELJA, 29. APRILA 1962 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL 38.933 Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo v ugodnem ozračju Po vesteh is Beograda se ita-lijansko-jugoslovanska pogajanja za obnovitev trgovinske pogodbe, ki jih vodita z italijanske strani L. Preti, minister za zunanjo trgovino, in z jugoslovanske S. Kraigher, predsednik komiteja za zunanjo trgovino, razvijajo ugodno. Podlago za pogajanja so pripravili že na daljših razgovorih italijanskih in jugoslovanskih strokovnjakov v Rimu. Razumljivo je, da pogajanjem v Beogradu sledijo še s posebno pozornostjo tržaški in goriški poslovni krogi, ki so se v veliki meri navezali na trgovino med sosednima državama, še posebno pa na trgovinsko izmenjavo med Trstom oziroma Gorico in jugoslovanskim obmejnim področjem. Vsako motnjo v trgovinski izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo občutimo prav v Trstu, ki mu je ta izmenjava že zaradi starih poslovnih tradicij in same zemljepisne lege našega mesta močan vir dohodkov, in sicer toliko bolj dragocen, kolikor so se poslabšale okoliščine za gospodarsko dejavnost, trgovinsko in pomorsko v drugih predelih. Pomislimo samo na motnje, ki jih je povzročila lanska zapora uvoza goveje živine in mesa v tukajšnji mesni industriji. Trgovinska izmenjava med Italijo in Jugoslavijo je pravzaprav na važni prekretnici. Jugoslovani pravijo, da tako ne more naprej! Italija kupuje v Jugoslaviji premalo; zato Jugoslovani premalo zasluzijo s prodajo svojega blaga in. nimajo dovolj denarja (deviz*, da bi še naprej toliko kupovali v Italiji, Splošen obseg trgovine med sosedoma se je lani razširil na 200 milijonov dolarjev, toda povečal se je predvsem jugoslovanski uvoz iz Italije (kar za 85 odsto) in dosegel vrednost 132 milijonov dolarjev, medlem ko je Italija lani kupila v Jugoslaviji salmo za 70 milijonov dolarjev blaga ter je svoj uvoz povečala samo za 23 odsto. Jugoslovani so torej kupovali mnogo na kredit, deloma pa so plačevati italijansko blago z denarjem, ki so ga zaslužili z izvozom v druge države. Kakor smo že ob drugi priložnosti omenili, se je jugoslovanski izvoz v Italijo lani skrčil za }2 milijonov dolarjev (i milijarde statističnih dinarjev), ker je italijanska vlada oktobra 1962 ustavila uvoz goveje živine in govejega mesa. Zaradi slabe letine se je izvoz drugih kmetijskih pridelkov v Italijo skrčil za okoli 5 milijonov dolarjev. Jugoslavija ima na razpolago za izvoz čedalje več industrijskih izdelkov, saj njena proizvodnja napreduje iz leta n leto za okoli 12 odst.; železarska in proizvodnja orodnih strojev se je od leta 1952 potrojila, proizvodnja električne e-nergve je skoraj šestkrat večja 'kakor leta 1952. Naravno je, da si jugoslovanski gospodarstveniki prizadevajo', da bi povečali izvoz pač tistih izdelkov, s katerimi Jugoslavija razpolar ga, to je industrijskih. Temu Izvozu so predvsem na poti visoke carine, na katere zadeva jugoslovanski izvoz v Italijo, in sicer so te tudi do 30 odst. višje kakor carine na uvoz istih proizvodov iz drugih dr-žav Evropske gospodarske skupnosti. Na milanskem velesejmu so italijanski trgovci, ki so se zanimali za jugoslovanske proizvode. ugotoviti prav to okolnost in zahtevali od jugoslovanskih Ponudnikov, da znižajo cene najmanj za 20—25 odsto, da bi Potem lahko oni plačali carino, ki je za uvoz iz držav E bi ne plačujejo. Jugoslovanski državniki venomer naglašajo, d,a je ustvarjenje gospodarskih blokov velika ovira svobodnemu razvoju zunanje trgovine. Na to okolnost je v zadnjem času zopet opozoril predsednik komiteja za zunanjo trgovino Sergej Kraigher v svoji izjavi nekemu gospodarskemu listu. Omenil je, kako se bodo med državami EST od julija naprej Znižale tudi carine na uvoz kmetijskih pridelkov; carine na uvoz industrijskih proizvodov so bile že tako močno znižane 1. januarja 1962. Ta okolnost utegne preusmeriti zunanjo trgovino. Med obiskom sovjetskega zunanjega ministra Gromika v Beogradu so dopisniki italijanskih listov opozarjali italijansko javnost na nevarnost, da bi Jugoslavijo zaradi carinske Politike EST bila prisiljena Preusmeriti svojo zunanjo trgovino in navezati z vzhodnimi državami tesnejše gospodarske stike. Doslej je delež zahodnih držav na zunanji trgovini z Jugoslavijo znašal 50 odst, delež vzhodnih držav okoli 30 odsto. Italija je v jugoslovanski zunanji trgovini lani zasedla drugo mesto in njen delež je dosegel kar 13,4 odst. Italijanski gospodarstveniki, poslovni krogi in zlasti industrij-ci se prav gotovo zavedajo, kako važen trg predstavlja Jugoslavija za Italijo. Med obema državama se ni razvila samo gola trgovina, temveč v veliki meri tudi industrijsko sodelovanje, ki tudi prinaša Italiji veliko korist. Kljub močnemu razvoju jugoslovanske industrije se obe sosedni gospodarstvi še vedno dopolnjujeta. S tem je dana glavna podlaga za razvoj izmenjave in vzajemnega sodelovanja. Poleg vsega govori za takšno sodelovanje že samo sosedstvo, s čimer se blago za obe državi močno poceni; kajti prevozni stroški sicer v veliki meri obremenjujejo trgovino. Ker na obeh straneh cenijo koristnost te izmenjave, bodo gotovo prišli prej ali slej tudi do koristnih zaključkov in do obnove trgovinske pogodbe in obmejnih sporazumov v obojestransko korist Svetovna mornarica prekaša potrebe Predstavniki Britanske državne skupnosti (Commonwealthaj zahtevajo od ministrskega predsednika Velike Britanije Mac-Millana obračun za njegovo gospodarsko politiko. Dominioni se še vedno upirajo pristopu Velike Britanije k Evropskemu skupnemu tržišču, in to iz strahu, da ne bi trpela notranja trgovina med državami Britanske skupnosti, ta sloni na carinskih ugodnostih v smislu sporazuma, sklenjenega v Ottawi kmalu po prvi svetovni vojni. Boje se, da bi bil prizadet njihov izvoz, zlasti kmetijskih pridelkov v Veliko Britanijo, kjer se bo pojavilo blago iz držav EST. Vodja opozicije Gaitskell je postavil vladi v tej zadevi več ostrih vprašanj in zahteva širšo javno razpravo pred vsem angleškim narodom o tej kočljivi zadevi. Ali bo vlada odprla vrata uvozu kmetijskih pridelkov iz Evrope (iz držav EST) in onemogočila uvoz teh iz držav Commonwealtha? Ali ne bo več podpirala domačega kmetijstva? Mac-Millan se sicer še vedno pogaja — v Rim je te dni prispel njegov minister Heath — toda mudi se mu ne nikakor, šele septembra bo nov sestanek gospodarskih ministrov Britanske skupnosti, na katerem bodo razpravljali o tem vprašanju. Liberalci zahtevajo pristop k EST, češ da bo sicer Velika Britanija zgubila vpliv na razvoj v Evropi. Previdna sestava poljskega gospodarskega načrta Poljski strokovnjaki so vskla-dili letošnji gospodarski načrt s petletnim načrtom 1961-1965 na podlagi izkušenj iz lanskega leta. Lanski gospodarski razvoj jim je dovolil, da so lahko okvir, ki ga je postavil petletni načrt za leto 1962, razširili in postavke proizvodnje povišali; toda prav razvoj v letu 1961 jim je kljub temu narekoval previdnost na nekaterih področjih. Industrijska proizvodnja je bila lansko leto ugodna, toda glede napredka na kmetijskem področju so agrarni strokovnjaki letos upoštevali, da so bile lani izredno ugodne vremenske razmere in da je treba prav tem razmeram v veliki meri pripisati ugodno letino. Za notranje gospodarsko ravnovesje Nagli gospodarski razvoj v lanskem letu je poleg dobrih strani prinesel tudi neravnovesje med količino razpoložljivega blaga in kupno močjo prebivalstva. že lani so gospodarstveniki segli po odločnih ukrepih, da bi ohranili potrebno gospodarsko ravnovesje; tako so skrčili državne izdatke z bolj disciplinirano ureditvijo plač in zaposlitve, hkrati pa so tudi pravočasno zmanjšali investicije; na drugi .strani so pospešili težnjo za povečano proizvodnjo blaga za trg. Na podlagi teh izkušenj tezi gospodarski načrt za leto 1962 za tem, da se sicer ohrani dosedanji nagli razvojni ritem, toda hkrati predvideva ukrepe, da se ohrani potrebno notranje gospodarsko ravnovesje. Narodni dohodek naj hi se v letu 1962 pomnožil približno za 7 odst. Računajo, da se bo proizvodnja sicer povečala, toda povišanje življenjske ravni prebivalstva pa bo zmerno. Povečanje industrijske proizvodnje Po gospodarskem načrtu naj bi se industrijska proizvodnja dvignila za okoli 8 odsto ter bo napredovala za 3 odsto hitreje, kakor je bilo določeno v petletnem načrtu. Poljski gospodarstveniki so v tem pogledu optimisti, ker je bila lanska proizvodnja višja, kakor jo je določal gospodarski načrt. Ugodnejši razvoj pričakujejo posebno od industrije o-rodnih strojev in železarstva. Navajamo postavke iz gospodarskih načrtov za leto 1962 v primerjavi s postavkami za leto 1961 za nekatera področja industrijske proizvodnje, in sicer v milijonih kilovatnih ur oziroma v tonah: 2.135 litrov. Število prašičev se bo povišalo za 6 odst. in doseglo 14,250.000, medtem ko se bo število ovac in konj znižalo za 4 odst. ter bo znašalo približno 2,639.000 glav, in sicer glede na to, da se kmetijstvo vedno bolj mehanizira . Trgovinsko ravnovesje nasproti kapitalističnim državam? Po gospodarskem načrtu naj bi se poljski izvoz letos dvignil za 8,5 odst, uvoz pa za 3,6 odst. Poljski strokovnjaki računajo, da bo Poljska letos v zunanji trgovini s kapitalističnimi državami dosegla ravnovesje in celo prebitek. S pridobljenim denarjem bodo Poljaki skrčili svoje zunanje dolgove. Poljaki računajo, da bodo letos zboljšali sestavo zunanje trgovine, in sicer v smislu, da se bo povečal izvoz industrijskih izdelkov, hkrati pa zmanjšal delež surovin na izvozu. Delež strojev naj bi se povišal od 28,7 na 29,9 odst., delež industrijskega potrošnega blaga od 10,1 na 12 odst., medtem ko bi se moral delež surovin na izvozu znižati od 39,8 na 37 odst., tako kakor kmetijskih živilskih proizvodov. Pri uvozu naj bi se delež strojev povišal od 27,3 na 32,9 odst., delež industrijskega potrošnega blaga od 5,4 na 7,3 odst., delež surovin naj bi nazadoval od 51,0 na 50,3 odst.. Valutne rezerve ESI se množijo V smislu rimske pogodbe o ustanovitvi Evropskega skupnega tržišča, je bil ustanovljen poseben «denarni (valutni) komite, ki mu predseduje Nizozemec Van Lennep. Ta proučuje možnosti valutne vskladitve med šestimi državami članicami Evropske gospodarske skupnosti. Komite se sestane vsake tri mesece. Nedavno so se v Rimu sestali finančni ministri šestih držav, ki so razpravljali tudi o tem vprašanju. V tej zvezi priobčujemo podatke o zlatih oziroma deviznih rezervah šestih držav članic EST. V razpredelnici so navedeni zadnji podatki glede položaja 31. decembra 1961. V novejšem času si zlasti Francozi prizadevajo, da bi povečali svoje valutne rezerve. V tem pogledu so tudi uspeli. Konec marca so namreč njihove rezerve dosegle že 3,22 milijarde 1961 Elek. ener. 32.350 Premog 106,6 Jeklo (surovo) 7,26 Cement Celuloza Volneni izd. Obuvalo Sladkor 7 402 310,0 77.960 63.275 1.450 1962 35.300 109 7,73 7.800 318,0 83.310 69.060 1.580 Dirkališče za go-karte na Proseku. Na Proseku bodo odprli danes novo dirkališče za vozila go-kart. Dirkališče je 548 m dolgo in 7 m široko ter spada bled najboljše tovrstne naprar Ve v Italiji. Lastnik dirkališča je družba «Karting Triestino«, ki ga je zgradila sporazumno s tukajšnjim avtomobilskim klubom Nedeljska tekma bo veljala za italijanski šampio-nat šoferjev go-kartove kategorije. Previdnost glede kmetijske proizvodnje V primerjavi z letom 1901 bo letos kmetijska proizvodnja po računih strokovnjakov za 1,2 odst. večja kakor lani. Glede rastlinske proizvodnje ne računajo na povišek, pač pa se bo živalska povečala za 5,5 odst. Ocenjevanje letošnje letine je previdno prav glede na to, da je bila lanska letina zdo u-godna. Glede žitaric ne računajo na napredek, pa tudi ne glede pridelka krompirja, računajo celo, da bo letošnji pridelek pičlejši. Sklad goveje živine se bo povečal za 5 odsto ter bo dosegel 9,620.000 glav. Število krav se bo manj pomnožilo kakor ostale živine. Lani je proizvodnja mleka na kravo dosegla 2.090 litrov; v letu 1962 naj bi pa dosegla dolarjev ter so se tako približale italijanskim, ki so konec lanskega leta znašale 3,420 milijarde dolarjev. Samo meseca marca so se francoske rezerve povečale za 144 milijonov dolarjev. Francoske rezerve znašajo približno polovico za-hodnonemških. Nedavno so Francozi predčasno plačali A-meričanom 60 milijonov dolarjev na račun posojil; s tem je Francija od 1. januarja vrnila 120 milijonov dolarjev tujih posojil. Bivši francoski zunanji minister V. Baumgartner je nedavno med svojim bivanjem v nekem zahodnonemškem letovišču izjavil, da bi bilo treba ustanoviti «centralno banko centralnih bank» (banque centrale des banques centrales); tako bi ustvarili osnovo za vskla-ditev valutne politike ob Atlantiku. Podobno misel je sprožil že prof. O. Veit v Frankfurtu. ZLATE IN DEVIZNE REZERVE V DRŽAVAH EST (v milijonih dolarjev) Stanje na dan 31-12-59 31-12-60 31T2-61 Zahodna Nemčija 4.533 6.737 6.542 Francija 1.723 2.070 2.939 Italija 2.953 3.080 3.420 Belgija-Luksemburg 1.315 1.474 1.644 Nizozemska 1.339 1.742 1.715 Skupaj EST 11.863 15.103 16.260 medtem ko se bo delež kmetijskih proizvodov skrčil od 16,3 na 9,5 odst. Glede investicij so bili sestavljavci gospodarskega načrta previdni. Te naj bi celotno znašale 118 milijard zlotov, kar predstavlja povečanje za 9,6 odst. v primerjavi z letom 1951. Značilno je, da bodo Poljaki mečno povišali investicije v kmetijstvu, in sicer kar za 15 odst., investicije v industriji pa za 13, v prevozništvu in komunikacijah pa za 10 odst. Zaposlitev in osebni dohodki Zaposlena delovna sila se bo letos na Poljskem povečala za okoli 3 odst., medtem ko se bo dvignil delavski plačilni sklad za 5,5 odst.; v tega so vključeni tudi dohodki kmetov za prodajo kmetijskih pridelkov. Tako se bo dvignila tudi kupna moč delavstva, in sicer za 8,7 odst. Računajo, da bo kupna moč poljskega prebivalstva dosegla 230,4 milijarde zlotov ter bo za 5 odst. višja kakor lansko leto; na drugi strani bo imela trgovina na drobno na razpolago približno za 231 milijard zlotov blaga Tako bo na razpolago za 1,5 milijarde zlotov blaga preveč. To bo vplivalo na gibanje cen, ki se bodo znižale. V Parizu se je te dni sestal osrednji odbor francoskih brodarjev. Na tem sestanku je tajnik organizacije J. Marchegnay podal splošno poročilo o sedanji konjunkturi v pomorstvu. Iz tega poročila bomo povzeli nekaj zanimivih podatkov. Svetovna trgovinska mornarica je dosegla 30. junija 1961 skupno tonažo 135,916.000 bruto registrskih ton, medtem ko je tonaža 30. junija 1960 znašala 129,769.000 brt. V te vrednosti je vključena tudi tonaža ameriškega rezervnega ladjevja. Svetovna tonaža se je po vsem tem dvignila v enem letu za 6.146.000 brt, medtem ko je znašal prirastek v letu 1959-60 samo 4.834.000 brt. Petroleiske ladje predstavljajo okoli 32% vsega ladjevja: njihova skupna tonaža se je dvignila od 41.465.000 brt v letu 1960 na 43.849.000 brt v lanskem letu. V primerjavi z letom 1939, ko je znašala skupno tonaža svetovnega trgovinskega ladjevja okoli 70 milijonov brt, so zasedle prvo mesto Združene a-meriške države. Tonaža njihovega ladjevja se je namreč v tem času dvignila od 9.336.000 na 24.238.000 brt; drugo mesto pripada Veliki Britaniji, ki razpolaga danes z 21.465.000 tonami ladjevja, medtem ko je dosegla njena mornarica leta 1939 okoli 18 milijonov brt. V zadnjem letu so se zatekle pod grško zastavo številne ladse grških brodarjev, ki so doslej plule pod drugimi zastavami. Zaradi tega je skupna tonaža grškega ladjevja narastla od 1.780.000 na 5,439.000 bruto registrskih ton. Tudi norveško ladjevje se je znatno povečalo (lani za 821 000 brt), ter je prešlo od 4.834.000 brt v letu 1939 na 12,025.000 brt. Ladjedelnice so lansko leto izročile za 8 milijonov brt novih ladij, medtem ko bilo 3L decembra 1961 v gradnji nadaljnjih 8,614.000 brt ladjevja. Skupno z novimi naročili, ki jih še niso začeli izvajati, bodo nove ladje dosegle 20 milijonov brt. V razpremi je bilo konec januarja letos 2.300.000 ton ladjevja, kar predstavlja 4 odst. petrolejskega in 1 odst. suho-tovornega ladjevja. Kar se tiče pomorske trgovine, velja pripomniti, da je bilo leto 1961 mnogo bolj živahno kakor leto 1960. Promet skozi Sueški prekop je napredoval za 8 odst., skozi Panamskega pa za 7 odst.. Napredoval je promet z raznimi surovinami, zlasti v petrolejem, žitaricami, itd. Brodarine so ostale razmeroma nizke. Jugoslavija utrjuje svoje zveze z Burmo (Od našega stalnega sodelavca) RANGOON, aprila Jugoslovanski strokovnjaki podjetja «Ivan Milutinovič» u-spešno nadaljujejo delo pri gradnji ladjedelnice v mestu Akyab, ki bo pomenilo novo uveljavitev jugoslovanske industrije v tej oddaljeni deželi, če se bodo jugoslovanski strokovnjaki pri tem delu dobro odrezali, je zelo verjetno, da jim bo poverjena gradnja tudi drugih ladjedelnic v Burmi v skladu z njenim gospodarskim načrtom. Burma je bila znana kot dežela z razvitim ladjedelstvom, in sicer zaradi velikega bogastva v tikovini, ter si zdaj želi ponovno na prejšnjo višino. Burma posveča tudi kmetij- Kneževina Monaco v nevarnosti MONACO, konec aprila.' Letošnje muhasto spomladansko vreme ni privabilo za velikonočne praznike mnogo turistov na Ažurno obalo, čeprav smo že na koncu aprila, ni bil tu večkrat zimski plašč odveč. Po kratkem oddihu v Cannesu smo se v močnem dežju in megli odpeljali do Antibesa (10 km) po novi moderni avto cesti. Kot v Italiji je treba tudi na tej avto cesti plačati posebno pristojbino, in sicer smo za naš kratek del dali kar 2 NF (okoli 240 lir). Proti Nizzi smo se peljali po državni cesti, ki je lepo urejena, česar pa ne moremo trditi glede odseka, ki vodi iz Nizze do Mo-naca. Cesta je precej ozka in polna ovinkov ter zato nevarna, posebno ob velikem prometu. Na videz kaže Monaco svoj običajen obraz; razkošni hoteli, razsvetljeni parki in stavke v večernem mraku. Vsekakor krasna slika, še posebno z bližnjih vzpetin. Tujec ne opazi, da preživlja monaška kneževina v zadnjem času precejšnjo krizo; v nevarnosti je menda njen obstoj, in to zaradi zaostritve odnosov s sosednjo Francijo, čeprav bi morala biti kneževina finančno povezana s Francijo, uživa posebne privilegije, katere izkoriščajo razni mednarodni magnati s tem, da odpirajo v Monacu sedeže svojih družb. Povsod, kjer je le mogoče, zidajo nove stavbe. V teh nameščajo svoje sedeže nekatere mednarodne in tudi francoske trgovske družbe, da bi se tako izognile davčnim obveznostim v svojih državah, čeprav določbe pravilnika, ki veže Mona-ško kneževino s francoskim Bu-reau de Changes, pooblašča njegove agente, da lahko poizvedujejo v Monacu o davčnih prekrških, vendar pa ni bilo praktično mogoče Francozom izvajati teh pooblastil, ker Rai-neri že več let vlada skoraj popolnoma absolutistično. že tako kritične odnose s Francijo je Raineri še zaostril, ko so njegovi svetovalci na zadnjih razgovorih v Quai d’Or-sayu zavrnili francoske predloge. Monaco predstavlja tako za Francijo trn v peti in po vsej verjetnosti de Gaulle ne namerava več dopustiti, da bi vse ostalo pri starem. Zaradi tega se tukaj vedno bolj širijo govorice, da si Francija namerava priključiti kneževino, kot je na pr. pred kratkim napravila Indija s portugalsko kolonijo Goa. M. B. NAPETI ODNOSI S PARIZOM «Tribune de Geneve», o katerem gre glas, da ima dobre zveze s finančnimi krogi v Ženevi, poroča, da se bo Monaco moral vdati Parizu in naložiti neposredni davek na vse prebivalce v kneževini, ki niso pravi državljani kneževine. Takšnih je samo 2000, drugih pa je čez 20.000. V Švico je iz mona-ške kneževine pribeglo mnogo kapitala, ko je nastal spor s Francijo. Gre za več sto milijonov švicarskih frankov. V Ženevi so mnenja, da je Francija odpovedala mednarodni dogovor z Monacom zaradi diplomatskih in gospodarskih napak, ki jih je zagrešil Raineri. V Monacu se že čutijo gospodarske posledice tega spora, saj gospodarska dejavnost pojema. Neki ženevski bančnik je izjavil, da je nezadovoljstvo v Monacu zavzelo že tak obseg, da nekateri že zahtevajo odstranitev Rainerija in njegove žene. «LTnformation» poroča, da je francosko zunanje ministrstvo odpovedalo sporazum o izmenjavi farmacevtskih izdelkov z Monacom; zaradi trome sečnega roka se odpoved uvel j a vi šele meseca avgusta. Ako ne pride do novega sporazuma se v Franciji ne bodo smela prodajati zdravila pripravljena v Monacu. stvu veliko pozornost. Tudi na tem področju je jugoslovanska industrija zabeležila več uspehov. Tako je reška tovarna «Torpedo» prodala v Burmo 1000 črpalk, ki so jih z veseljem sprejeli in ki bodo služile za namakanje. Jugoslovanski strokovnjak se že več mesecev mudi v Burmi in poučuje burmanske strokovnjake, kako je treba ravnati s črpalkami. V tem pogledu nudijo burmanske potrebe še velike možnosti jugoslovanski industriji. Tudi poskusno delovanje traktorja Zadrugam, proizvod «Industrije traktora i mašina* iz Beograda, je zbudil na Burmanskem veliko zanimanje. Burmanski strokovnjaki so izrekli v tem pogledu Jugoslaviji svoje priznanje. Burma namerava kupiti v tujini v dobi 4 let okoli 3.000 traktorjev. Jugoslavija bo po vsej verjetnosti in v ostri konkurenci z drugimi svetovnimi proizvajalci vendarle odnesla dobršen del naročil. Jugoslaviji je tudi mnogo na tem, da se poveča blagovna izmenjava z Burmo; v ta namen je sklenila že več dobavnih pogodb, po katerih bo Burma dobavila Jugoslaviji večje količine riža, kavčuka in tikovine. Burmanski gospodarski krogi so z veseljem vzeli na znanje vest o teh pogodbah. Podjetje «Kemija-Impex-» iz Ljubljane je že uvozilo večje količine burmanskega kavčuka in vodi sedaj pogajanja za u-voz nadaljnjih količih. Zagrebškemu podjetju «Astra» je u-spelo, da postane predstavnik burmanske državne organizacije za prodajo tikovine «Stofe Timber Boards> za Jugoslavijo in za vse druge države, v katerih Burma še nima svojega predstavnika. Tako bodo jugoslovanske ladjedelnice odslej kupovale tikovino preko domačega predstavnika, a ne več preko raznih evropskih posrednikov. Vsak Rangunčan lahko vidi te dni na ulicah glavnega mesta velika kolesa s kabli tovarne Svetozarevo, ki jih uporab ljajo za mestne potrebe. To je zopet pomemben uspeh jugoslovanske industrije. Tovarna že več let dobavlja Burmi razne vrste kablov, ki po svoji kvaliteti popolnoma ustrezajo burmanskim željam. Ing. F. V. Poslovanje družb «Finmare» V zadnjih petih letih se je število potnikov, ki so jih prepeljale ladje štirih družb, ki poslujejo v sklopu Finmare, to je na progah pretežne državne važnosti, dvignilo od 1,403.406 v letu 1957 na 1,933.090 v lanskem letu. Na progah proti Ameriki (Severni, Srednji in Južni) je število potnikov padlo od 214.603 v letu 1957 na 191.177 lani; na progah proti Aziji, Afriki in Avstraliji je njihovo število napredovalo od 48.838 na 61.277; na progah proti Srednjemu vzhodu se je število potnikov povzpelo s 84.239 na 158.929, na progah proti Zahodnemu Sredozemlju in Severni Evropi pa od 1 milijon 055.728 na 1,521.707. Blagovni promet je ostal na teh progah skoraj neizpreme-njen. Leta 1957 je znašal 2 milijona 064.732 ton, lansko leto pa 2,081.045 ton prepeljanega blaga. Promet na progah med Italijo in Amerikami se je od leta 1957 do lanskega leta skrči; od 455.737 na 382.590 ton; na progah proti Aziji, Afriki in Avstraliji je rahlo napredoval, in sicer od 815.950 na 850.179 ton; prav tako je nekoliko na-rastel promet na progah med Italijo in Vzhodnim Sredozemljem, in sicer od 358.575 na 371.861 ton, in na progah proti Zahodnemu Sredozemlju in Severni Evropi (od 434.470 na 476.416 ton). Novo ladjevje «Tržaškega Lloyda» še letos se bo ladjevje Tržaškega Lloyda povečalo za 7 ladij s skupno tonažo okoli 90 tisoč bruto reg. ton. Dve veliki turbinski ladji po 27.500 brt (Galilei in Guglielmo Marconi) bosta dograjeni v Združenih jadranskih ladjedelnicah GRDA: postavili ju bodo na brzo progo Italija-Avstralija. V ladjedelnici Breda v Porto Mar-gheri (Benetke) bodo zgradili 7.300-tonsko motorno ladjo, ki bo plula na progi Italija-Za-hodna Afrika-Kongo. Štiri nove motorne ladje (vsaka po 10.000 brt) bodo postavili namesto zastarelih ladij na progo Italija-Indija-Pakistan. Dve izmed teh sta že v 'gradnji, in sicer ena v Tržiču, druga v Palermu. Dve ostali bodo pričeli graditi v Livornu in Castellamare di Sta-bia. Omenjeni turbinski ladji bosta vozili s povprečno brzi-no 24 milj. Od Jervolina do Macrellija Novi minister za trgovinsko mornarico v Fanfanijevi vladi Macrelli je predložil senatnemu odboru vrsto sprememb, ki naj se vnesejo v besedilo zakona, ki ga je svojčas pripravil njegov predhodnik Jervolino za pomorske proge pretežne državne važnosti (p.i.n.). Po ministru Macrelliju naj bi — nasprotno s tem, kar je določal zakonski osnutek ministra Jervolina — nobena sedanja proga ne bila ukinjena. Prav tako ne bo država nobene proge prepustila zasebnikom. Državni prispevek štirim družbam FINMARE, ki vzdržujejo proge pretežne državne važnosti (Tržaški Lloyd, Italia, Tirre-nia in Adriatica) naj se dvigne od 21 na 23,6 milijarde lir. Med vidnejšimi spremembami naj omenimo tudi odpravo tistega člena (št. 14) iz prejšnjega načrta, ki je predvideval derekvi-zicijo ladij v primeru, ko bi pomorščaki ali posamezna posadka uprizorili stavko. Jugoslovanska mornarica se izpopolnjuje Jug. trgovinska mornarica je štela 31. decembra 1961 264 ladij z več kot 100 bruto registrske tonaže, za skupnih 831.604 brt Med lanskim letom se je tonaža jugoslovanskega ladjevja dvignila za 170.000 ton, saj je znašala konec 1960. leta 661.061 brt. Po statističnih podatkih londonskega Lloyd’s Register of Shipping je konec lanskega leta jugoslovanska trgovinska mornarica zasedla 18 mesto na svetovni lestvici. Jugoslavija si prizadeva, da bi še nadalje povečala svojo mornarico. V zadnjih 5 letih so domače ladjedelnice izročile 63 novih ladij za skupnih 320.000 brt. To je mnogo pripomoglo k povprečni «pomladitvi» jugoslovanskega ladjevja. Po petletnem gospodarskem načrtu naj bi ladjevje doseglo do konca 1965. leta 1,000.000 brt. V letošnjem letu naj bi jugoslovanske ladjedelnice zgra dile za domača pomorska pod jetja za »5.000 brt ladjevja Ju goslovanska investicijska ban ka bo prispevala 23,5 milijarde dinarjev, ostalo pa bodo prispevala posamezna podjetja. Letos naj bi se število ladij pod jugoslovansko zastavo dvignilo za 19; od tega bo 12 suhotovornih ladij, 2 linijski ladii. 2 perro-lejski in 5 za lastno garažo okrog 600 3°č lir in za shrambo nadalj-,lh 75.000 lir. Torej stane avzaprav stanovanje tipa A vsemi pritiklinami okoli ■"75.000 lir. Kljub visokim ce-posameznih stanovanj ni 1$lej noben evrotel ostal nereden. Za omenjene vsote 'a lastnik seveda na prosto '°rabo vse ostale hotelske bstore, ki so skupna last. Kupcu tudi ni potrebno, da ,°ži ves denar hkrati. Banke 'lejo za te primere tudi do ' °dst. posojila na kupno ce-’> seveda proti ustreznim ob-stim. v nekaj letih začne kovanje donašati lastniku "6 odst. obresti od naložene-' kapitala. Uprave evrotelov edo tudi sicer zelo na roke °rebitnim interesentom, ki bi radi kupili stanovanje, pa tt'ajo dovolj kapitala. Dana možnost, da postanejo dru-'6hiki z začetno vsoto naj- manj pol milijdria Tir iti nadaljnjih 75—80.000 lir do izplačila kupne cene; oziroma lahko položijo večjo vsoto, s čimer postanejo člani družbe s pravico solastništva na vse naprave. Za investiran kapital prejema družabnik 4—6 odst. letno. Poleg tega lahko stanuje za neko določeno dobo v enem izmed stanovanj evrotela, in sicer za ceno, ki je za 25—40 odst. nižja od običajne. K S. KROJACNICA Košuta Via-le G. cTAnnuimo, 11/1 Hiša kina «C A P1 T O L» ga milanskega ljudskega magazina «La Rinascente«. Na meji so italijanski izletniki zvedeli, da morajo avtobusi plačati po nekaj stotink dinarja za vsak kilometer na osebo po jugoslovanskem ozemlju, kar jih je menda neprijetno prizadelo. To dokazuje, da ni turistična propaganda za Jugoslavijo v Milanu, tem najvažnejšem italijanskem gospodarskem središču še dovolj razvita. Nasprotno pa so bili turisti prijetno presenečeni spričo hitrosti, s katero so lahko opravili obmejne formalnosti. Mnogo Italijanov je potovalo v Ljubljano in naprej na Gorenjsko, veliko število pa jih je potovalo tudi na Reko. Na žalost je tudi letošnja velikonočna mrzlica zahtevala žrtve. V Italiji je pri številnih nesrečah podleglo te dni 15 ljudi, mnogo več pa jih je ranjenih. Na Videmskem so zgubili življenje trije izletniki med njimi en Tržačan, številni izletniki, ki so se mudili na Krasu, so iz neprevidnosti povzročili več požarov. Največji je zajel mejni hrib Volnik nad Velikim Repnom. Ogenj je uniči rastlinstvo na več milijonih kv. metrov tako na italijanski kakor tudi na jugoslovanski strani. V Trstu je temperatura silno narastla, tako da so si prvi kopalci že lahko privoščili kopel v morju. Organizacija sejma v Padovi Od leta 1952 dalje posluje v okviru padovanskega sejma tudi Poslovni center, organizem trgovinske narave, ki omogoča poslovno povezavo med proizvajalci in poslovnimi ljudmi, ne samo iz Italije, temveč tudi iz tujih držav. Poslovni center nudi svoje usluge popolnoma brezplačno in je žel v pre-teidih letih več uspehov. Tako na primer je pospešil razvoj zlasti trgovinskega poslovanja med Italijo in severnimi državami ter med Italijo in Podonavjem. Do odprtja 40. velesejma, ki bo 29. maja, manjka še mesec dni toda delovanje Poslovnega centra je že zdaj zelo Živah no. Doslej je center prejel že več kot 3.000 prijav poslovnih ljudi, ki bi se za časa sejma radi sestali s tem ali onim predstavnikom italijanskih ali tujih gospodarskih krogov. Uvoz madžarskih prašičev Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je sporazumno z ministrstvom za kmetijstvo sklenilo razširiti dovoljenje za uvoz prašičev z Madžarskega za nadaljnjih 6.000 glav. Gre za dodatni kontingent, ki naj se uvozi po pravilih uvoza «čez carinarnico«, in sicer čez Trst. 3000 glav bodo uvozili v maju, ostalih 3000 pa v juniju. V zameno za to so se Madžari obvezali, da bodo dovolili dodatni uvozni kontingent limon iz Italije, in sicer do 50 odstotne vrednosti izvoženih prašičev. E X P O R T IMPORT AJDOVŠČINA NUDI ZA DELA VSKI PRAZNIK L MAJ SVOJE ODLIČNE SADNE BREZALKOHOLNE PIJAČE TER ŽELI VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU PRIJETNO PRAZNOVANJE 1. MAJA I LUKSUZNE TISKOVINE PISARNIŠKE POTREBŠČINE GUMIJASTI ŽIGI Prodajamo in popravljamo nalivna peresa TISKARNA - PAPIRNICA U. BERNARDI Trst-Trieste - Ulica Mazzini 44, tel. 93-667 up*’*" POZOR Izdelujemo: za široko potrošnjo bombažne tkanine, enobarvne, kariraste zelo pestre vzorce, flanelaste rjuhe v barvah in bele V novi predilnici - proizvajamo - bombažno, kardirano, polčesano in česano prejo od Nm 34 do Nm 70, nudimo tudi na križnih navitkih Kličite telefon št. 17, AJDOVŠČINA ali telegram; TEKSTIL AJDOVŠČINA Se priporoča kolektiv TEKSTILNE TOVARNE AJDOVŠČINA Lesna industrija ima vedno na zalogi vezane plošče, razne vrste plemenitih furnirjev, jelov rezan les, les trdih listavcev, embalažo, razne stole in pohištvo i 14 VOK Z obrati: v Pivki, Prestranku, Baču, Postojni in Beljskem in poslovalnicami: v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu PIVKA Vsem delovnim kolektivom čestitamo ob prazniku 1. maja IZVAZA IN UVAŽA Izvozno - uvozno podjetje PO OBMEJNIH SPORAZUMIH MED ITALIJO pumoitJE E1PORT IN JUGOSLAVIJO TER VRŠI MEDNARODNE PREVOZE NOVA GORICA ROŽNA DOLINA 16 Čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob prazniku 1. maja VELETRG0VSK0 PODJETJE im b/ O ur' t -Export - J mpoit KOPER, Nabrežje jugoslovanske mornarice 1-a s samostojnim obratom AVT0-M0T0 SERVIS KOPER Telefoni: Glavni direktor 21-539 Uprava, komerciala 21-080 Finančno-rač. sektor 21-544 Grosistična dejavnost 21-254 Široka potrošnja 21-569 Avtomoto servis 21-272 Telegram IMEX Koper Telex 035-11 EXPORT.lJBrORT KOPKR-JUGOSLAVIJA Predstavništva-telefoni: Beograd 27 331, Ljubljana 211-413, Zagreb 3H-71H, Osijek 20 57, Hijeka 42-74, I Julijana teles 113-174 IZVOZ: vseh prehrambenih proizvodov kmetijskih produktov živine in divjačine proizvodov ribje industrije izdelkov domače obrti lesa in lesnih proizvodov kuriva in goriva gradbenega materiala proizvodov kovinske kemične, tekstilne in ostale industrije. 1 OZ: vseh artiklov široke potrošnje rezervnih delov za vse vrste avtomobilov, traktorjev, ladijskih motorjev in za vse ostale stroje, naprave in opremo; tehničnega materiala strojev, opreme in potrebščin za domačo industrijo reprodukcijskega materiala ribiških potrebščin in vseh ostalih industrijskih proizvodov. SPECIALNA TOVARNA TEŽKE INVESTICIJSKE OPREf. M i: TALNA vtvi* v izdeluje - DVIGALNE IN TRANSPORTNE NAPRAVE - HIDROMEHANSKO OPREMO - VISOKE GRADNJE - MOSTOVE - PLOČEVINASTE KONSTRUKCIJE - STROJE ZA ZAŠČITO RASTLIN IN VRSTO RAZNIH KONSTRUKCIJ IN OPREME ZA INDUSTRIJO IN RUDARSTVO ♦METALNA- t>b v ccsli‘w,n° vsvm delovnim ljudem *n Ji/tf % TOVARNA KONSTRUKCIJ, STROJNIH NAPRAV. POLJEDELSKIH STROJEV IN LIVARNA MARIBOR - JUGOSLAVIJA oo<>c>oc>^ooooooo<>o<>c>oooo<>o<>oo©oo<>o<>o<>oc,ooooooooo<>0"0<>50«o©o<>o«<3<>odc><^oo<>ooo^ K prvomajskemu prazniku čestitajo IMP0RT-EXP0RT r Iructus 1 o Wm 2c KOPER tt > o m ki trguje poleg vseh poljedelskih proizvodov tudi z južnim sadjem, žitom, s predelanimi proizvodi: pulpami, sokovi, koncentrati, z raznimi vrstami zmrznjenega blaga ter z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami vsem strankam se toplo priporočamo «K ON US» USNJARSKI KOMBINAT SLOVENSKE KONJICE Telefoni: Centrala 1 Direktor 22 Telegram: KONUS Slov. Konjice PREDSTAVNIŠTVA: «K O N U S» Ljubljana, Gosposvetska cesta 2, tel. 23-337, «K O N U S» Beograd, Knez Mi ha j lova 47, tel. 20-630, «K O N U S» Zagreb, Bogišičeva 22, tel. 39-760, «K O N U S» Novi Sad, ulica narodnih heroja 10, tel. 29-78, «K O N U S» Ptuj, Miklošičeva ulica 1, tel. 173 Tisoči varilcev po številnih industrijskih podjetjih vseh panog industrije z zadovoljstvom uporabljajo naše elektrode za avtogensko in elektro varjenje Zato tudi vi naročite elektrode tipa: Zahtevajte prospekte naših elektrod. Garantiramo dosego mehanskih in ostalih lastnosti navedenih v prospektu DRAVA Galeb 50 ISTRA Galeb 70 ZDLEZABM JESENICE JESENICE NA GORENJSKEM PROIZVODNJA DIESEL VOZIL: ; Kamioni »TAM 4500«, 4,5 t. Avtobusi »A 3000 5 in T«, standardni in turistični, 32 sedežev. Specialna vozila: prekucniki, kamioni — hladilniki, gasilska vozila, cisterne za odvoz fekalij, cisterne za polivanje ulic, vozila za odvoz smeti. Kamioni »TAM 2000«, 2 t. Avtobus «A 3000 T» • 32 sedežev, zračno hlajen Diesel motor Tovarna Avtomobilov Izdelujemo vse vrste zgornjega in spodnjega usnja, pogonsko in okroglo iermenje, pikerje in ostale utenzilije, umetno usnje «K0NIT», opetnice in pete Umetno usnje «K0NIT» za čevljarsko industrijo naročajte v Italiji pri firmi «C01N TRA» Trst, ulica Valdirivo 31, telefon 68-671 Zahtevajte ponudbe - s kvaliteto boste zadovoljni! in motorjev Maribor REZERVNI DEU ZA VSA VOZILA Vse informacije daje TAM, prodajalne TAM ter zastopstva po vseh večjih mestih. TOVARNA AVTOMOBILOV IN MOTORJEV MARIBOR Kamion-hladilnik «TAM 4500 HS> z agregatom . , Ji z=> IS3 i l-H O S-i & o o t-4 C/3 CD to O N O CP “O CD N £=S O TEXTIL ZAGREB ŠOŠTAR1ČEVA ULICA 10 Telefon; 36-551 . 554 Telegram: TEXIMPEX ZAGREB import e x p o r t UVOZI; vunu, pamuk, vještačka i sintetična vlakna, perlon, gumene niti, te raznu tekstilnu galanterijska robu. Gotove tkanine iz vune, patnuka, rayona, sin-tetike itd. IZVOZI; Sve vrsti sirovih, itampanih i bojadisanih tkanina od pamu-ka, vune i vještačke svile, cel vlakno, vse vrste tvrdih vi a kana i proizvoda, grubu doma-ču vunu, pamučnu i vunenu trikotaži!, čarape, te tekstilnu konfekciju. ZASTUPNISTVO: BEOGRAD, Ska-darska ul. br. 10, telefon 23-510 PREDSTAVNIŠTVO: RIJEKA, Utica Narodnog Ustanka, br. 7. telefon 28-36 — Buenos Aires, Montevideo, Rangoon, Khartoum, Alexandria itd. Na političnem obzorju lahko govori že zgodovina V zadnji številki »Gospodariva« smo pozdravili pobudo akademskega društva «Jadran«, ki je povabilo predstavnike dveh političnih skupin, da sta Pred našimi študenti orisala Programe Slovenske demokratske zveze in Neodvisne socialistične zveze glede na Slovence Pod Italijo. V imenu prve je govoril dr. Branko Agneletto, v imenu druge pa dr. Jože Dekleva. Takšna neposredna izmenjava misli, iz obraza v obraz, med pristaši političnih organizacij gotovo močno prispe-va k medsebojnemu spoznavanju, razčiščevanju pojmov in razumevanju stališč ter nas tudi približuje k sodelovanju, po katerem čuti potrebo naše ljudstvo in h kateremu nas silijo razmere. Tudi mi bi radi po svojih močeh prispevali k temu zbliževanju in mislimo, da °o samo stvari v korist, ako Priobčimo zdaj, ko je «Demo-kracija« objavila predavanje dr. Agneletta v celoti ter nam Je jasnejša osnova političnega Programa Slovenske demokratske zveze, nekaj svojih pripomb k tej izmenjavi misli. Mnogo bam je na tem, da bi prav mladina pravilno presojala naš položaj in delovanje političnih skupin, pa tudi rezultate tega, ker je ona naša bodočnost kakor pravimo. 2e dr. Agneletto je v svojem predavanju naglasil, da noče biti polemičen; polemizirati nočemo niti mi. Omejili se bomo samo na nekaj pripomb zgolj kot kronisti, ki smo doživljali burne povojne čase ha Tržaškem. Dr. Agnelettu ne bo nihče zameril, da je govoril o napakah svojega političnega nasprotnika, ki je odbijal sodelovanje z angloameri-ško vojaško upravo, saj je povsem naravno, da si politični nasprotniki medsebojno očitajo napake. Toda ko govorimo pred akademiki, ne pozabimo, da so Povojni dogodki okoli Trsta postali že zgodovina in prav v tej Rodovini bomo našli razlago za uspehe ali neuspehe delovanja posameznih političnih skunin. Nikakor nočemo odrekati vpliva krajevne politične borbe na usodo Trsta, vendar Upoštevajmo vsaj v tolikšni |heri tudi vpliv diplomatske 'gre velikih sil na politični razvoj v Trstu ter s tem tudi na okoliščine, v katerih se je po Vojni naš narod na Tržaškem boril za priznanje pravic, ki *hu gredo. Zgodovina nas uči da je Zavezniška vojaška uprava, pa naj jo je vodil general Airey, ali pozneje gen. Winter-ton, marca meseca 1048, ko je Bidault v Turinu prebral svečano izjavo treh zapadnih sil, haj se vse Svobodno tržaško ozemlje (torej tudi cona B) izroči Italiji, dokončno zaprla vrata tržaškim Slovencem! Ko Je general Winterton zapuščal Trst smo v našem listu na žalost lahko zapisali: »Zbogom, šospod Winterton! Nikomur niste dali ničesar (ne Slovenski demokratski zvezi ne Osvobodilni fronti)!« To je že zgodovina. Prav evfemistično je dr. Agneletto izjavil v svojem predavanju v imenu svoje politične organizacije: «Na raznih več ali manj važnih področjih Je bilo kaj doseženo.« Ali je tisti «kaj» zadostno opravičilo za sodelovanje Slovenske demokratske zveze z Zavezniško vojaško upravo? Po našem mnenju je bilo morda najvažnejša vloga Slovenske demokratske Zveze, ki jo je ta odigrala nehote, prav v tem, da bo naš politični zgodovinar ta njen neuspeh lahko navajal v dokaz, da je Zavezniška zavračala slovenske zahteve ne morda *ato, ker jih je postavljalo njej socialno-ideološko neprijetno gibanje (OF), temveč zato, ker Zavezniška vojaška uprava ni sploh hotela ugoditi Slovencem kot takšnim v prepričanju, da tega ne dovoljujejo politični odnosi Amerike, Anglije 'n Francije do Italije. Kako haj si sicer razlagamo, da nam Zavezniška vojaška uprava ni hotela dovoliti niti ustanovitve navadne obrtniško-kmečke Posojilnice, za katero so prosili ljudje, ki so bili mnogo bli-ze Slovenski demokratski zve-zi kakor Osvobodilni fronti? Nikomur ničesar, nobeni politični skupini od trenutka, ko so se Angleži, Američani in Francozi odločili, da izročijo Trst daliji. Kakor rečeno, je to že Zgodovinsko dejstvo, kakor bo Uidi zgodovina prav gotovo pokazala, da so se v slovenskem taboru motili tisti — in med temi so tudi akademiki —, ki danes nekaj pričakujejo od "Evrope«; kajti ta lahko predstavlja lepo snov za pe-tošolske naloge, a je " resnici hladno premišljena politično gospodarska kombinacija v skladu s političnimi računi Italije, Francije in Zahodne Nem-F je. Nikakor ne more biti slučajno, da je s politično linijo AVU nasproti Slovencem, ki so J° narekovali angloameriški odnosi do Italije, povsem v skladu tudi dosedanja politična hnija italijanskih oblasti, ki so prav tako malo dovzetne za zahteve Slovencev, pa naj jih Postavlja ta ali druga politična skupina. To je resničnost, s katero je treba računati. Iz te Realnosti sledi tudi zaključek: Potrebna nam je skupna borba, skupno nastopanje za dosego Pravic, ki jo sicer dr. Agneletto ne izključuje. Za to našo "Pravdo« imamo v rokah poleg splošnih določb italijanske u-stave in listine o človečanskih SEDEŽ, TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 8.1. - TELEFON ŠT. 37-808 SPOmRSKEGA ZDRU2ENJAI Volitve v bolniško blagajno V prejšnji številki smo že načeli zadevo zlasti' volitev zastopnikov v bolniško blagajno za trgovce. Na volitvah 27. maja bodo vpisani upravičenci izvolili svoje zastopnike, in sicer po enega na vsakih 30 volivcev. Izvoljeni zastopniki bodo sestavljali tako imenovano glavno skupščino in bodo na poznejših posebnih volitvah izvolili iz svoje srede člane u-pravnega sveta ter predlagali imena nadzornikov, ki jih imenuje minister za delo in socialno skrbstvo. V upravnem odboru je 15 članov, 13 zastopnikov posameznih trgovskih strok, in sicer 8 za stalne trgovce, 4 za krošnarje in 1 za trgovske zastopnike in potnike; enega imenuje pokrajinska komisija pri Trgovski zbornici; v svetu je še ravnatelj delavskega urada ali njegov zastopnik. Trenutno pokrajinska komisija za sezname upravičencev pri trgovinski zbornici ne posluje in je bil imenovan zaradi znanih dogodkov komisar v osebi tajnika trgovinske zbornice. Po volitvah 27. maja bo torej prenehalo le delovanje komisarja bolniške blagajne, zadolženega za redno poslovanje bolniške blagajne, medtem ko bo še nadalje ostal na svojem mestu komisar, ki je bil nadomestil pokrajinsko komisijo. Zato bo nujno, da bodo zlasti prizadeti in njihove strokovne organizacije zahtevali ukinitev pokrajinskega komisarja in ponovno imenovanje članov prizadetih združenj v pokrajinsko komisijo. Trenutno gre torej predvsem za redno in koristno poslovanje bolniške blagajne; razne u-sluge, ki jih nudi sedaj bolniška blagajna še zdaleč ne zadovoljujejo prizadetih upravičencev. V nekaterih primerih so te nezadostne, v drugih pa jih sedaj sploh ni. Zdravila si morajo prizadeti plačevati sami. Tudi ni trenutno nobene posebne ambulante, kot recimo jo imajo zavarovanci v bolniški obrtniški blagajni. Iz vseh navedenih razlogov je nujno, da nihče ne izostane od volitev 27. maja, ker se bo le z izvolitvijo vestnih zastopnikov marsikaj spremenilo v boljše. TRGOVSKA VPELJAVA Kot je že vsem znano, se lahko s 1. januarjem 1963. leta odpovejo najemninske pogodbe za trgovske prostore in javne lokale. S to odpovedjo pa je v tesni zvezi priznanje trgovske vpeljave. Končno je razpravljala o zakonskem osnutku poslanska zbornica in v kratkem bo razpravljal še senat. Gre namreč za določitev odnosov med lastnikom nepremičnin in lastnikom trgovske dejavnosti. Zakonski predlog ima namen zaščititi trdni sedež posameznim podjetjem in višino odškodnine, do katere ima pravico podjetje, ki je bilo oškodovano zaradi odpovedi najemninske pogodbe prostorov. Ob enakih ponudbah bo ohranil prednost dotedanji najemnik; zato bo moral lastnik nepremičnin javiti prejšnjemu najemniku višino prejetih ponudb. Višina odškodnine za odpoved najemnine bo pa določena po koristi, katero bo imel lastnik nepremičnine, če bo lahko svobodno z njo razpola- Jugoslavija ustavila uvoz motornih vozil Po poročilih iz Beograda bo od 2. maja prepovedan uvoz avtomobilov in motornih vozil iz tujine. Do te prepovedi bo prišlo, po komentarjih jugoslovanskega tiska, ker se je uvoz motornih vozil razvil predvsem po privatni liniji. Prepoved je močno vznemirila nekatere tržaške trgovce in prekupčevalce, ki so prodajali motorna vozila, predvsem zastarela, v Jugoslavijo. S posredovanjem Trsta je odšlo v Jugoslavijo zlasti mnogo rabljenih motornih koles. Jugoslovani so radi v Trstu kupovali motorna vozila in so tu na glasu dobrih kupcev, ki pogosto kupujejo tudi nekritično. Letos bodo lahko izjemoma uvozili motorna vozila še tisti jugoslovanski državljani, ki i-majo pravico do carinske o-prostitve. To so nekatere kategorije invalidov, osebe ki se vselijo za stalno v FLRJ, jugoslovanski državljani, ki se vračajo iz tujine kjer so bili v službi ali kot štipendisti, če so živeli v času od 15. oktobra 1959 do 15. marca 1961 neprekinjeno eno leto izven jugoslovanskih meja. Te osebe bodo lahko uvozile vozilo samo v roku 6 mesecev po svojem povratku v Jugoslavijo. Premestitev šolskega skrbnika iz Trsta. — Dr. Emanuele Pugliarello je bil z odlokom prosvetnega ministrstva priklican v Rim, kjer bo zasedel drugo službeno mesto. Za novega šolskega skrbnika v Trstu je bil imenovan dr, Bruno Vigne-ri, dosedanji šolski skrbnik v Foggi. Za doktorja leposlovnih ved je bil na tržaški univerzi promoviran dr. Gojmir Budal, ki je poprej napravil diplomski izpit iz zgodovine na ljubljanski univerzi. Na željo profesorja Tabacca je branil tezo Odporniško gibanje v slovenski literaturi. Milijon vreč brazilske kave. Te dni bo priplula v naše pristanišče brazilska ladja «Lloy-de Ecuador«, ki bo v Trstu raztovorila 100.000 vreč brazilske kave namenjene na skladišče IBC v našem pristanišču. S tem bo presežena količina 1 milijona vreč brazilske kave in vodstvo skladišča namerava pripraviti ob tej priložnosti manjšo slovesnost, kateri bodo prisostvovali brazilski predstavniki v Rimu, v Milanu in v Trstu. Akademska lista «Adria». — Glavni vodilni odbor Slovenske akademske liste »Adria« je napovedal, da bo lista nastopila ločeno na volitvah v akademski svet tržaške univerze. Volitve bodo 7. in 8. maja v Trstu, 6. maja pa v Gorici. Atentat na sedež KPI v Gorici. — Pretekli torek so neznanci položili bombo pred vrata hiše št. 18 v ulici XXIV. maja v Gorici, kjer je sedež go riške federacije KPI. Bomba je eksplodirala okoli polnoči ter naredila precej škode. Človeških žrtev na srečo ni bilo. NAŠE SOŽALJE V Trstu so umrli Ivan Mahne, Frančišek Bak in parketist Franc Babuder, v Velikem Rep-nu Julija Škabar, v Bazovici Marija Marc vd. Kocijan, v Nabrežini 14-letni Igor Kante, v Sovodnjah Justina Tomažič vd. Fajt, v Sesljanu Peter Peric, na Oslavju Damijan Primožič, na Proseku Franc Milič, v Rep-niču Jožef Briščik, v Gropadi Ana Grgič vd. Milkovič in Zora Milkovič, na Opčinah Uršula Gregorič vd. Povh, v Braniku (Rihemberku) 76-letna Mihaela Colja. gal. Vsekakor kaže, da bo zakon določal višino odškodnine na podlagi 30 mesečnih najemnin. DOHODNINSKI DAVEK NA ZELENJAVO IN PIVO Člen 3 okrožnice ministrstva za finance, določa, da plačajo veletrgovci z zelenjavo enkratni davek v višini po kateri je proizvode kupil, kolikor gre za proizvode, ki so namenjeni za industrijsko predelavo; če gre za proizvode namenjene izvozu ali uvozu, je treba plačati tudi enkratni dohodninski davek v višini plačanega zneska za nakup ali prodajo. Davek na domače pivo se plača v višini določene letne pristojbine; če gre za tuje pivo, je treba plačati davek v višini 10.500 lir na hi in seveda carinske pristojbine posebej. CBČNI ZBOR ZDRUŽENJA Ponovno opozarjamo člane vseh strok, da bo občni zbor združenja 27. maja ob 9. uri zjutraj v prostorih tržaške trgovinske zbornice. Švedske «Rraljice luči» ni bilo PORTOROŽ, aprila. V Uppsali na švedskem, tem starodavnem mestu z univerzo, ki je bila ustanovljena že v petnajstem stoletju, so lani dne 13. decembra, na dan sv. Lucije, pri tradicionalni proslavi tega praznika izbrali deveterico lepotic, izmed katerih so po starem običaju izvolili in kronali najlepšo kot »kraljico luči*. Z Nobelovo nagrado odlikovani jugoslovanski pisatelj Ivo Andrič, ki se je kot gost švedske vlade mudil tedaj na Švedskem, je bil povabljen k tej proslavi in je izvoljeni kraljici prižgal, kakor to zahteva običaj, sveče v kroni, s katero je izbrana lepotica bila kronana. Ta prizor je tedaj bil prikazan v evroviziji. Vsa deveterica lepotic in med njimi tudi »kraljica luči« bi morala 16. aprila preko Benetk prispeti v Portorož. V Benetke bi kot prve skupine letošnjih švedskih gostov potovala z letalom, naprej pa čez Trst in Škofije z avtobusom. Švedske lepotice so zares prišle, a ne vse. »Kraljice svetlobe« med njimi ni bilo, ker ,ji je švedski časopis, ki je stvar organiziral, omogočil še zanimivejše potovanje v Ameriko. Prišlo je le sedem kandidatk, večinoma študentke. Tu se je zanje takoj osredotočila pozornost časopisnih poročevalcev in fotografov in piranska občina jim je priredila sprejem v klubu pomorščakov. Po prvih hladnih in pustih dneh pred veliko nočjo so končno sedaj deležne sonca in toplote. Dr. O. ZA USTALITEV CEN V JUGOSLAVIJI Državni tajnik za blagovni promet dr. Marijan Brecelj je te dni razložil novinarjem nove ukrepe Zveznega izvršnega sveta za ustalitev cen. Politika Zveznega izvršnega sveta gre v smeri, da bi se cene v tem letu v povprečju povrnile na ravni cen ob koncu lanskega leta. Svet je najprej sprejel odločbo o določanju marž v trgovini na debelo in na drobno. Vlada je razposlala zadevna navodila republikam, ljudskim odborom, zbornicam in gospodarskim organizacijam, ki bodo skrbeli za njihovo izvajanje. Novi ukrepi naj bi zaustavili nenehno naraščanje cen ob prodaji blaga na debelo in na drobno ter uslug. Poročena ženska ostane na delu Predsednik Fanfani je pred kratkim povabil na sedež ministrstva za delo predstavnike sindikalnih organizacij in delodajalcev, da bi se pomenili o novem ukrepu, ki prepoveduje odpuščanje delavk v primeru, ko se te poročijo. V načelu je ministrski svet odobril novi ukrep. Ta določa, da izgubijo veljavo vse prejšnje klavzule v kolektivnih in posameznih delovnih pogodbah in vsi predpisi, ki opravičujejo razrešitev delovnih odnosov z delavkami, ko se te poročijo. Odpusti, ki bi jih izvedli delodajalci iz o-menjenega razloga, se smatrajo za neveljavne. Združenje delodajalcev je izjavilo, da v načelu pristane na novo ureditev delovnih odnosov glede ženske delovne sile ob sklepanju zakonov. Toda, pravi združenje v nekem komentarju, delavki, ki postane mati, je treba dovoliti po nekaj ur prostosti na dan ob nespremenjenih prejemkih. Vsaka delavka ima namreč pravico do 500 plačanih ur za »dojenje«. S tem se taka delovna sila podraži za okoli 30 odst. Zato bi bilo treba, najti rešitev, ki bi hkrati zavarovala tudi koristi delodajalcev; morda bi se dal uvesti kakšen sistem vzajemnega sodelovanja med delodajalci in državo ali kaj podobnega. Glede posameznih točk, ki sestavljajo ministrski zakonski osnutek, je združenje izjavilo, da so nekatere prestroge. Tako na primer naj bi bila prestroga določba, da velja čas prepovedi odpusta od oklicev do prve obletnice poroke prizadete delavke, češ da bi ta rok lahko potekel od same poroke in ne od datuma, ko so prvič oklici objavljeni. Stroške (hranarino) za de-lavke-matere za časa njihove odsotnosti z dela zaradi materinstva bodo prevzeli zavodi za socialno zavarovanje, vendar bodo prispevki delodajalcev sorazmerno zvišani. Določbe veljajo tudi za uradnice. kultura in žtvhmfe Nova izdaja Slovenskega pravopisa Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pravkar poslala v svet novo izdajo Slovenskega pravopisa. Prejšnja izdaja je iz leta 1950 in je bila posvečena oblikovavcu slovenskega sodobnega knjižnega jezika Otonu Župančiču, medtem ko je nova izdaja posvečena spominu modernega proučevav-ca slovenščine Franu Ramovšu. Uredniški odbor pravopisne komisije pri SAZU sestavlja devet sodelavcev, izmed katerih Mateja Šmalca ni več med živimi, ostali so: Anton Bajec, Rudolf Kolarič, Lino Legiša, Janko Moder, Mirko Rupel, Anton Sovre, Jakob Šolar in France Tomšič. Ob izidu kakšnega novega pravopisa je pri nas že kar v navadi, da se vnamejo žolčne razprave ‘proti novostim, ki jih prinaša. Ob Levčevem Pravopisu s konca prejšnjega stoletja, ki je bil prvi te vrste, se je oglasila cela vrsta kritikov, nekaterih z vprav žaljivimi obtožbami in šele Karel štrekelj je razsodil o njem v samostojni daljši razpravi. Proti Breznikovemu in Ramovševemu Pravopisu (1935) je dr. Joža Glonar napisal kar cel slovar s precej ostrim uvodom. V stvar je posegla celo državna uprava (banovina) in z o-krožnico Pravopis sicer uvedla v šole in urade, a s številnimi uradnimi popravki. Tudi ob izdaji prvega povojnega Pravopisa je bila precejšnja prekla-rija. In je bo verjetno tudi ob tem. Ne samo verjetno! Katere novosti prinaša novi Slovenski pravopis? Vsekakor lepši papir, prikupnejši tisk, večji obseg, obširnejša pravila o pisanju in — zelo visoko ceno. Uvedba pripone —avec —av- Tovarna papirja se veča Tovarna papirja v štivanu (Cartiere del Timavo S.p.A.) je sklenila zvišati delniško glavnico na 5 milijard lir. V sklopu tovarne sta pravzaprav dva obrata; starejši, ki dela z zmogljivostjo 5,20 metra papirnatega traku širokega 3,20 metra na minuto in novejši obrat, ki proizvaja po 8 metrov papirnatega traku širine 5,20 metra. Doslej je tovarna uvažala surovino za rotacijski papir, povečini iz tujine, kakor iz Sovjetske zveze, švedske, Finske in drugi držav. Z novim kapitalom pa nomeravajo menda postaviti lasten obrat za proizvajanje celuloze. Po svoji zmogljivosti je tovarna ob izlivu Timave največja tovarna rotacijskega papirja v Italiji. V njej ne nabavljajo papirja samo tržaški listi, kakor »Primorski dnevnik« in »Piccolo«, temveč tudi dnevniki iz notra-nosti, kakor »Corriere della sera«, »Unitč« in drugi. V tovarni dela danes okoli 370 delavcev in 85 uradnikov (nameščencev). Priobčili smo že izjavo predsednika upravnega sveta, da namerava tovarna zgraditi stanovanja za svoje nameščence in delavce in da je v tem pogledu že zaprosila na-brežinsko občino za dovoljenje. Tedaj smo omenili, da je v tej tovarni zaposlenih razmeroma malo domačinov (Slovencev) in da prihajajo mnogi delavci na delo v tovarno iz bližnje Furlanije in iz Trsta. Število domačinov je nekoliko višje, kakor smo zadnjič navedli, in sicer se njihovo število suka okoli 77, poleg tega je na delu še 43 priseljenih Italijanov, ki so se nastanili v devinsko-na- Kmečka banka o gospodarstvu na Goriškem Na občnem zboru je predsednik A. Ternovic podal poročilo o poslovanju Kmečke banke v Gorici leta 1961. Poročilo upravnega sveta opisuje v uvodu razvoj splošnega gospodarstva v goriški pokrajini preteklega leta; k temu vprašanju se še povrnemo. Glede poslovanja same banke ugotavlja poročilo, da se je lani zadružno premoženje (Kmečka banka je namreč registrirana zadruga z o. j.) povečalo za 1,979.145 lir. Premoženje je sestavljeno iz 13.101 deleža v nominalni vrednosti 13,101.000 lir in rezerv 9,613.713 lir. Bilanco banke smo že priobčili v zadnji številki »Gospodarstva«. Zdaj naj še posebej omenimo, da so vloge lani dosegle 317,723.092 lir, med temi je za 196,673.543 lir hranilnih pravicah svečano podpisani mednarodni dokument, ki ga predstavlja Londonski sporazum, katerega so ga poleg Italije podpisale še tri države, med njimi tudi Jugoslavija, že iz tega razloga ne moremo ostati indiferentni ob vprašanju, kako naša mladina gleda na matično državo in kakšni so njeni odnosi nasproti celotnemu narodnemu občestvu, ki ga politične meje ne morejo deliti. Nikdo ne more našemu Ljudstvu šteti v zlo, da prav od tega svojega celotnega narodnega občestva v prvi vrsti pričakuje opore v bojr za svoje pravice. L. B. vlog, 121,049.549 lir pa je naloženih v pasivnih računih. Investicije znašajo 210,581.024 lir, in sicer 105.654.682 lir v meničnih posojilih (vštevši menice, dane v inkaso koresponden-tom) in 104,924.342 lir v aktivnih tekočih računih. Sorazmerje med vlogami investicijami je 66,27 odst. V jamstvo za razne usluge so vrednostni papirji v višini 56,072,787 skoraj v celoti naloženi v bankah. Sklad za odpravnino osebja (9,746.125 lir) je v celoti vložen v državne vrednostne papirje. Na inkaso je bilo danih 3.287 menic v skupni vrednosti 248,233.547 lir. Račun zgube in dobička izkazuje 1,853.410 čistega dobička. Upravni svet predlaga, naj se čisti dobiček razdeli takole: dividenda članom po 5 odst. na delež 653.550 lir, rezervnemu skladu 1,000.000, upravnemu svetu 180.000 in v dobrodelne namene 19.860 lir. Nadzorstvo, ki se je redno udeleževalo sej upravnega sveta in vršilo predpisani nadzor nad poslovanjem banke, je potrdilo bilanco ter v svojem poročilu izrazilo pohvalo ravnatelju ter vsem sodelavcem in uradništvu za dosežene uspehe. V upravnem svetu so A. Ternovic kot predsednik, rag. S. Leban kot podpredsednik ter A. Komjanc, A Makuc in A. Štekar kot člani; M. Hmelja.* kot namestnik. V nadzorstvu so I. Prinčič kot predsednik. St. Medvešček in C. Budihna kot nadzornika. Ravnatelj zavoda je dr. Baša Vladimir. KAKO GLEDA BANKA NA GOSPODARSKI RAZVOJ Kakor rečeno, vsebuje poročilo upravnega sveta tudi oceno splošnega razvoja v goriški pokrajini. Na splošno je bilo leta 1961 ugodno za celotno italijansko gospodarstvo, pravi poročilo. Goriško gospodarstvo se je lepo razvijalo, tako da ni bilo velikih težav, ako izvzamemo ladjedelstvo (v Tržiču), ki je skoraj vedno v težkem položaju zaradi pomanjkanja naročil. Kreditni sektor kaže nenehen napredek, predvsem v investicijah, nekoliko manj v vlogah. Tudi trgovinski sektor se je lani lepo razvijal; tu se vedno bolj čuti pomen medkrajevnega prometa s sosedno Jugoslavijo, bodisi v blagu, bodisi v osebnem gibanju. Tako imenovani krajevni videmski sporazum je bil res potreben; to dokazuje tudi dejstvo, da se stanje na meji po letu 1955 ni samo ublažilo, temveč tudi popolnoma normaliziralo, in to po obojestranski zaslugi obmejnih oblasti. V takšnem ozračju se je lahko razvila obmejna trgovina, ki je prispevala k izboljšanju življenjske ravni onstran meje, na tej strani pa preprečila marsikateri stečaj trgovcev ali njihovo izselitev. Mejni prehodi so lani presegli en milijon, in sicer samo na Goriškem; bilo jih je 295.725 z italijanske in 792.281 z jugoslovanske strani. V tem razmerju se je razvijala tudi maloobmejna trgovina Zunanja trgovina je na splošno dosegla lepe uspehe, toda bolj v krajevnem prometu kot na splošno med Italijo in Jugoslavijo, kjer zadeva jugoslovanski izvoz na nenehne težave zaradi raznih uvoznih o-mejitev. Zaradi tega nastajajo tudi težave v plačilih. Poroč:lo omenja mimogrede tudi gibanje prebivalstva v goriški pokrajini, ki se je v zadnjih 10 letih (od leta 1951 do 1961) dvignilo samo za 2,06 % (od 133.550 na 136.308 oseb)). Prebivalstvo se dviga predvsem v obmorskih predelih, manj pa v sami Gorici in v okolici. Graditev stanovanj je v omenjenem desetletju napredovala približno za 28 %; število stanovanj se je dvignilo na 28.307 (s 139.912 sobami), tako da pride na enega prebivalca 1,2 sobe. število tvrdk se je dvignilo na 5.640, to je za 29,47 % v primerjavi z letom 1951. Pri njih je zaposlenih 33.728 ljudi. Industrija se je nastanila predvsem v večjih središčih, v manjših se razvijajo drugorazredne in avtoprevozniške tvrdke. brežinski občini. Kakor rečeno, prihajajo ostali iz drugih italijanskih občin. Očitno namerava tovarna zgraditi stanovanja prav za te, da bi se tu naselili in tako povečali število italijanskega prebivalstva. U-radniki prihajajo skoraj vsi iz drugih občin in samo pet do šest jih stanuje v devinsko-na-brežinski občini. V tovarni je zaposlen, kakor govorijo po Nabrežini, samo en domačin. Tik ob tovarni papirja je družba Elettrotermica Triesti-na S.p.A. (delniška družba) zgradila termoelektrarno, ki dobavlja tovarni papirja električno energijo. V elektrarni je zaposlenih 22 delavcev, od teh jih stanuje šest v domači občini, samo trije so Slovenci. Uradnikov je v elektrarni šest, od teh stanuje eden v domači občini, slovenskih uradnikov v elektrarni ni. V tej zvezi naj omenimo še mehanično delavnico »Rettifi-che e lavorazioni macchine, S.p.A.«, ki popravlja stroje; k njej se zatekata v primeru potrebe omenjeni večji podjetji. Sicer gre za manjši obrat, ki zaposluje samo tri delavce, med temi sta dva iz domače občine • od teh dveh je eden Slovenec’. Zopet znižanje obrestne mere na Angleškem. — Angleška banka je znižala obrestno mero za pol odstotka, tako da znaša nova obrestna mera 4,50 odst. Po januarju 1960 je sedanja obrestna mera najnižja. V primerjavi z obrestno mero v nekaterih drugih državah je angleška še vedno visoka: v Švici znaša 2 odst., v Zahodni Nemčiji, Franciji in Ameriki 3,5 odst. V zadnjem času se je funt šterling utrdil ter je tako bilo vladi omogočeno znižanje obrestne mere. ka —ivec, —ivka za označbo delujočih oseb, živali (in stvari), namesto dosedanjega —a-lec, —alka, —ilec —ilka ni sicer nič novega. Ze ob Levčevem Pravopisu se je vzdignila kar cela vojska z »bojnim klicem bi avec in protiklicem bralec» (gl. Ljubljanski Zvon 1899). Tudi Breznikov in Ramovšev Pravopis iz leta 1935 je predpisal to pravilo, a ga je banska u-prava uradno popravila v —a-lec —alka. Ne bo se težko privaditi tej novosti, ker je dosledna in za izgovarjavo pripravna. Pisali bomo na pr. prodaj avec — pro-dajavka, nabavljavec — nabav-ljavka, ponujavec — ponujavka, najemavec — najemavka, pošiljavec — pošiljavka, varo-vavec — varovavka (varovav-ka otrok in električna varovavka), mešavec (oseba, stroj), drobivec (oseba stroj), stori-vec; toda krilec (pri nogometu) in ne krivec (ki je česa kriv). Teže se bo dosledno ravnati v nekaterih nebistvenih pravopisnih primerih, na pr. Ulica stare pravde (str. 37), ulica Janeza Trdine (str. 49), pa v ulici Za vodo (str. 38). Gostilna Pri slepem Janezu, (str. 38), sedi pri Slepem Janezu (tam). Z veliko začetnico se piše Državna založba Slovenije (str. 38), toda z malo centralna lekarna v Ljubljani. Kako bodo ljudje ločili, kaj je podjetje, kaj ni, ko je vendar toliko govorenja prav o podjetjih? Piše se dalje Srednji Potok, Gorenji Potok, ker s tem ločimo bližnja naselja podobnih imen, a Travni potok, Volčji potok, črni potok, ker ni (kdo naj ve, če ni?) v bližini podobnih Potokov. Toda te in take stvari so malenkostne in se bodo s časom ugladile. Imamo pa le Pravopis, s kakršnim se lahko ponaša le malokateri evropski narod. I. ŠAVLI SLOVENSKO GLEDALIŠČE v TRSTU priredi v soboto 5. maja ob 21. uri v Avditoriju v-Trstu PREMIERO Graham Greene «UVIDEVNI LJUBIMEC* Komedija v dveh dejanjih Prevod: M. Miheličeva; režiser: Jože Babič; scenograf: Sveta Jovanovič; kostumi: Inž. arh. Milena Matulova Ponovitev predstave v nedeljo, 6. maja ob 18. uri v Avditoriju v Trstu. TRGOVSKO PODJETJE Z LESOM, KURIVOM IN GRADBENIM MATERIALOM KOK KOPER Telefon 96 ZALOGA VSEH VRST LESA, PREMOGA DRV ZA KURJAVO IN GRADBENEGA MATERIALA Transadria S. P. A. IMPORT - E X P O li T TRST — Ul. Cicerone 8-11 — Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami Vse vrste lesa r eksote - furnirje - poliestere dekorativne plastične profile - laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo (''iftliflolill o lestenci, svetilke o opreme za kopalnice o razne vrste ploščic o vodne pipe vseh vrst TRST VIA S. MAURIZIO, I MORILI 9IAIIALOSNO TRST.TR 1ES I E, ul. XX X Ottobre vogal ul. Torrebianea, tel. 35-740 &la>dn,e Pohištva dnevne sobe - oprema za urade • vozički - postoljice permafles Razstave: Ul. Valdirivo. 29 ■ Ul. F. Tihi, 7 IMPFYPftRT UVAZA: liui lAi Ulil V SAKU VRST K IM LES - CEMENT IN URAD- IJVUZ - iZVUZ ZA S r UM SIV A BENI MATERIAL - MESU IN ŽIVINO TRST, Ul. Cicerone 8 IZVAŽA: Telet. 38-136 - 37-725 TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE Oddelek za kolonialno blaqo TEKSTU - KOLONIALNO HLADU Ut. del Hosco 20 - Tel 51)1110 i Posreduje po Tržaškem in Goriškem sporazumu lelegr- • lmpexport - Triestn Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije TSCtmt ZASTOPSTVO EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA Nudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga Adamič TRST, Via S. Lazzaro 2311 - Tel 28449, 31-996 PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE ^ Mi m LA GORIZIANA Gorica - Via D. d'Aosta N. 180 ■ Tel. 28-45, 54-00 - Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo TRZNI PREGLED Prejšnji teden so se kupčije na italijanskih trgih razvijale ugodno, in to zaradi velikonočnih praznikov. Sedaj pa, po praznikih, je položaj spet miren. Zelenjava prihaja v velikih količinah na trg; cene na debelo so se sicer znižale, toda cene na drobno so še vedno visoke. Nadaljuje se povpraševanje po mehki pšenici, medtem ko je prodaja trde pšenice zmerna. Cene koruzi so se dvignile za 50 lir pri stotu. Trg z govejo živino za rejo je še najbolj živahen, cene težijo navzgor. Živma za zakol pa ne gre preveč od rok, razen telet in juncev. Povpraševanje po prašičih zaostaja. Pr; maslu so se cene znižale, in to zaradi povečane proizvodnje. Trg s sirom je zmeren. Trg z oljem je živahen glede finejših vrst oljčnega olja, medtem ko je z drugimi vrstami zmeren. Vino je šlo prejšnji teden dobro od rok, sedaj pa je prodaja zmernejša. ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL LODI. — Cene veljajo za kg žive teže, f.co hlev, trošarina in prometni davek nevračunana. Voli za zakol I. 355-420, II. 320-360, III. 250-290, debele krave za zakol I. 315-340, II. 215-280, III. 180-200, biki za zakol 1. 380-415, II. 335-370, III. 250-290, junci in junice I. 370-430, II. 350-365, voli za vprego 325-390.000 lir par, teleta do 1 leta starg 60-80.000 lir glava, krave mlekarice 100-150.000, krave prvesni-ce 140-180.000, teleta za rejo 30-80.000, biki 150-200.000 lir glava; konji za zakol I. 260-295 lir kg, II. 210-220, žrebeta za zakol čez 6 mesecev stara 330-390, konji za vprego 150-180 tisoč lir glava, kobile 150-200 tisoč, žrebeta čez 1 leto stara 95-110.000, odstavljena žrebeta 40-80.000 lir glava; neodstavlje-ni prašiči do 15 kg težki 690-750, do 25 kg 620-680, svinje za rejo 700-750, suhi prašiči 40-50 kg 450-515, 50-80 kg 400-410, 80-100 kg 365-385, debeli prašiči 130-150 kg 360-363, 150-180 kg 362-364, čez 180 kg težki 334-266 lir kg. paprika v škatlah po 5 kg 600 do 700 lir, paprika v kisu v škatlah po 5 kg 700-750, olupljeni paradižniki v škatlah po 1,200 kg 105-110 lir škatla, ku-marce v kisu 170-190, čebulice v kisu 220-230, marelična marmelada 210-220, marmelada iz jabolk in sliv 160-170, breskve v . sirupu v škatlah po 1 kg 240 do 250 lir škatla, po 1-2 kg 115 do 125, grah v škatlah 190-200 lir kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. — Živi domači piščanci extra 1000-1050, I. izbire 430-440, zaklani domači piščanci 1100-1150, I. izbire 460-520, zmrznjeni piščanci uvoženi iz Madžarske 410-420, danski piščanci 480-550, žive domače kokoši 720-750, žive uvožene 480 do 500, zaklane domače kokoši 900-910, uvožene zmrznjene kokoši 480-550, žive pegatke 1000 do 1100, zaklane 1400-1450, zaklani golobi I. 1200-1300, II. 1100-1100, uvožene zmrznjene pure 450-500, žive pure 700-710, uvoženi zmrznjeni purani 450 do 500, žive gosi 500-510, zaklane 600-610, živi zajci 520-530, zaklani s kožo 640-670, brez kože 640-780. Sveža domača jajca I. 21-24 lir jajce, navadna domača jajca 19-20, sveža uvožena ožigosana jajca I. 17-19, II, 13 do 16 lir jajce. VREČE ROVIGO. — Vreče iz jute 120x70, 800-830 g 340-345 lir, 700-730 g 340-345, vreče za krompir 300-330 g 345-350, rabljene vreče za krompir 120-125 lir vreča, vreča za otrobe 100-110, vreče iz papirja 53-55 lir vreča. MLEČNI IZDELKI ŽITARICE VERCELLI. — Navadna mehka pšenica 6200-6500 lir stot, hibridna koruza 3700-3900, navadna domača koruza 4300-4500, marano 4700-4900, domača rž 3600-3800. Neoluščen riž: navaden 6000-6200, Pierrot 5800 do 6000, Balilla 5900-6100, Ardizzo-ne 5900-6100, G. Rossi 6800 do 7200 Maratelli 6200-6900, Riz-zotto 6500-7400, Razza 77 6600 do 7500, R. B. 7100-7700, Arborio 6800-7400. Oluščen riž navaden 10.400-10.600, Pierrot 10.200 do 10.400 Balilla 10.300-10.500, Ar-dizzone 10.800-11.000, G. Rossi 13.100-13.400, Maratelli 12.700 do 13.200 Rizzotto 13-13.600, Razza 77 14-14.600, R. B. 13.600-14.000, Arborio 13.400-14.000. Pšenična moka tipa «00» 9500-9800, tipa «0» 8700-8900, tipa «1» 8300-8500, koruzna moka presejana 5000 do 5200 lir za stot. LODI. — Cene veljajo za kg prodaje na debelo, trošarina in prometni davek nevračunana, brez embalaže. Maslo iz centrifuge 850-860, uvoženo maslo 800-820, lombardsko 810-820, domače maslo - 820-830, emilijsko maslo 800-810, maslo iz sladke smetane 770-780; sir reggiano proizv. 1960 720-760, proizv. 1961 630-650, grana iz Lodija proizv. 1960 700-730, proizv. 1960-61 650 do 660, proizv. 1961 600-620, grana svež 436-460, postan 470 do 480, sbrinz svež 470-490, postan 560-580, emmenthal svež 530-560, postan 630-660, originalen švicarski emmenthal 730-760, pro-volone svež 510-520, postan 570 VINO MILAN — Rdeče piemontsko vino 11-11 stop. 780-820 lir stop/ stot, 11-12 stop. 820-840, barbera superior 13-14 stop. 880-940, Ol-trepo pavese 10-11 stop. 780 do 820, mantovansko rdeče vino 10-11 stop. 730-750, Valpolicella Bardolino 10,5-11,5 stop. 810 do 830 soave belo 11 stop. 840-860, raboso 10-11 stop. 710-730, merlot 11-12 stop. 830-860, reggiano 10-11 stop. 760-780, rdeča filtrirana vina 11-12 stop. 8500-8900 lir stot, belo vino iz Romagne 10-11 stop. 10-11 stop. 740-760, rdeče 10-11 stop. 720-740, bel mošt 10-11 stop. 600-610, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 410-450 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 10,5 do 11,5 stop. 775-815, aretino belo 10,5-11,5 stop. 795-825, belo vino iz Mark 10,5-11,5 stop. 745-765, rdeče 10-11 stop. 725-745, bar-lettano extra 14-15 stop. 645-665, navadno 13-14 stop. 635-655, 12-13 stop. 630-640, Sansevero belo 11-12 stop. 750-740, belo vino iz Sardinije 12,5-13,5 stop. 725 do 755, rdeče 13,5-14,5 685-705 lir stop/stot. KONSERVIRANA ŽIVILA TURIN. — Dvakrat in tri-rat koncentrirana paradižnika mezga v škatlah po 0,200 j 205-220, po 0,500 kg 180-195, škatlah po 1 kg 170-185, po 5 ? 155-170, v škatlah po 10 kg >0-165 lir kg, v tubah po 200 g r-52 lir tuba. Rumena in rdeča VALUTE V MILANU 19.4.62 27.4.62 Dinar (100) 80,00 78,00 Amer dolar 619,90 619,93 Kanad. dolar 588,00 588,00 Francoski Ir. 126,10 125,98 Švicarski fr. 142,75 142,72 Avstrijski šil. 24,05 24,02 Funt šter. pap 1746,50 1744,50 Funt šter. zlat 5950,00 5975.00 Napoleon 5200,00 5200,00 Zlato (gram) 707,00 707,00 BANKOVCI V CURIHU 27. aprila 1962 ZDA (1 dol.) 4.33 Anglija (1 tunt šter.) 12,12 Francija (100 nov. fr.) 86.50 Italija (100 lir) 0,696 Avstrija (100 šil.) 16,70 Češkoslovaška <100 kr.) 16,00 Nemčija (100 DM) 107,50 Belgija GOO belg. fr.) 8,60 Švedska (100 kron) 83,50 Nizozemska (100 gold.) 119,75 Španija (100 pezet) 7,10 Argentina (100 pezov) Egipt (1 eg. funt) 3,20 5,80 1 Jugoslavija (100 din.) 0,46 1 Avstralija (lav.funt) 9,60 do 600, italico svež 400-410, postan 470-480, crescenza svež 290 do 310, postan 410-420, gorgonzola svež 320-340, postan 550 do 600, taleggio svež 335-350, postan 420-460, pastorizirani sirčki (6 kosov) 160-200, slan suh sir svež 140-150, postan 220-230 lir kg. PAPIR IN LEPENKA TURIN. — Navaden satini-ran tiskarski papir 16.500 do 18.000 stot, srednje vrste 19.500 do 21.000, navaden pisarniški papir 17-18.500, srednje vrste 20.500- 22.000, finejši 25.500-27.500, trikrat klej en papir 27-29.500, papir za registre srednje vrste 21.500- 23.500, finejši 25.500 do 27.000, pisemski papir srednje vrste 24.500-26.500, finejši 29.000 do 31.000, velina za kopije 42 do 44.000, risarski papir 49.000 do 52.500, patiniran solex 28.000 30.000, beli pergamin navaden 40 g 23-500-25.000, extra 28.500 do 30.000, srebrn papir 30 g 34.500- 36.500, 40-60 g 31-32.500; bel ali barvan navaden karton-čin 20.000-22.000, finejši 30-32.500, kartončin tipa «Bristol» 34.500 do 39.500, fin patiniran kartončin 37.500-39.500; siva navadna lepenka 6.000-6.500, «triplex» navadna lepenka 11.000-13.000, srednje vrste 14-16.000, finejša 17.500- 19.000 lir stot. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. — Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Rumene pomaranče I. 100-130, extra 130 do 135, rdeče pomaranče I. 120-135, merk. 60-100, taroki I. 140-200, limone 50-60, jabolka abbondanza 55-65, delicious ex-tra 140-170, I. 70-110, imperatore 50-62, renete extra 120-130, I. 85-100, hruške 140-165, nešplje 90-130; suh česen (netto) 220 do 280, rdeča pesa (erbete) 50 do 80, karčofi 50-68 lir kos, korenje krajevnega pridelka 100 do 115, cvetača 60-100, cikorija katalonja 50-80, čebula krajevnega pridelka 100-120, nova čebula 25-55, dišeča zelišča 200 do 250, koromač 50-80, cikorija 150-200, solata trokadero 90-120, krompir Bintje uvožen 65-75, Majestic 65-66, nov krompir 115-120, grah 140-160, paradižniki 220-320, peteršilj 60-100, zelena 120-220, špinača 70-95, buči-ce 250-290 lir za kg. KRMA REGGIO EMILIJA. — Seno majskega reza 4000-4300 lir stot, MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel) 11.4.62 210,50 19.4.62 210,25 27.6.62 210V8 Koruza (stot. dol. za busel) . . . lil3/, 112,25 inv. NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . 31,— 31- 31 — Cin (stot. dol. za funt) . . . 123,87 121,50 121,12 Svinec (stot. dol. za funt) . 9,30 9,50 9,30 Cink (stot. dol. za funt) 11,50 11,50 11,50 Aluminij (stot. dol. za funt) 24,— 24,00 24.00 Nikelj (stot. dol. za funt) . 81,25 81,25 81,25 Bombaž (stot. dol. za funt) . 35,70 35,70 35,70 Živo srebro (dol. za steklenico) 193,— 193,00 193,— Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt) . 34,— 34,00 34,00 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) 234'/, 234% 234,/J Cin (funt šter. za d. tono) 953,— 947,— 941,— 693/4 Cink (funt šter. za d. tono) 69,25 69,75 60 V, Svinec (funt šter. za d. tono) • • • 60,50 601/2 SANTOS Kava cSantos D» (kruzejrov za 10 kg) 856,— 864,— 864,— Na mednarodnem trgu s surovinami so cene kovin ostale skoraj brez izjeme neizpreme-njene. Cena cinka in svinca so se ustalile. Na trgu s kavčukom je mirno. Tudi na trgu z bombažem niso zabeležili posebnih sprememb. Isto je na trgu z volno, sladkorjem, kavo in kakavom. Trg z žitaricami je nemiren, toda cene vztrajajo na prejšnji višini. ton). Svetovne zaloge so znašale konec leta 272.500 ton na viru proizvodnje, 212.500 ton v državah potrošnicah, nadaljnjih 250.000 ton pa je bilo na poti z vira proizvodnje v dežele potrošnice. Funt kavčuka kotira te dni na newyorški borzi 28.60 stotinke dolarja proti takojšnji izročitvi. seno II. reza 3800-4000, III. reza 3600-3800, seno iz zdravilnih zelišč I. reza 3900-4200, II. reza 3700-3900, koruzna slama 1600 do 1800; koruzne krmne pogače 5000-5200, lanene 6600-6700, moka iz zemeljskih lešnikov 6000-6100, moka iz prepečene soje 6000-6100, iz surove soje 5600-5700, moka iz sezama 5900 do 6000 lir stot. KOŽE MILAN. — Krave z glavo in parklji do 30 kg 235-245, čez 30 kg 230-240, junci do 30 kg 280 do 295, 30-40 kg 250-260, voli 40-50 kg 235-245, biki čez 40 kg 190-210, goveji hrbti do 40 kg 440-480, čez 40 kg 440-470, goveja ramena do 40 kg 330-340, boki 40 kg 120-130, teleta brez glave in parkljev do 4 kg 820-850, 4-6 kg 920-950, 6-8 kg 820-850. 8-12 kg 640-670, 12-20 kg 440 do 480, žrebeta do 12 kg 380-410, konji 260-270, mule 140-150, osli 110-120, jagnjeta berger 1200 do 1250 lir kg, jagnjeta z belo vol no 50-60 kg 1200-1250 lir za 100 kož ,ovni 150-180 kg 600-625 lir za 100 kož, kozlički 2800-2900 za 100 kož, koze 820-850 lir za 100 kož. Eksotične kože: Buenos Ayres Americanos 5-10 kg 450-470, Addis Abeba 0/4 funti 400-420, Bahia suhe 9-11 kg 350 do 360, Vzhodna Afrika 0/4 funti 600-620. mnlk KMEČKE ZVEZE Cvetlice z vsega sveta Tržaška cvetlična razstava privablja obiskovalce iz vseh krajev Tržaška cvetlična razstava je privabila letos kar 30 držav, da so prikazale svoje naj lepše cvetje, svojo eksotično floro in o-kus svojih vrtnarjev. Poleg bližnjih držav, Avstrije, Jugoslavije Francije, itd so se vabilu odzvale tudi oddaljene dežele, kakor Brazilija, Kanada, Rodezija, Nova Zelandija, Južna A-frika in druge. To je deveta prireditev te vrste v našem mestu, in kaže nenehno napredovanje glede števila razstavljavcev in obiskovalcev. Avtobusi izletnikov prihajajo in odhajajo , šole iz notranjosti Italije organizirajo izlete v naše mesto in tujcev je vsako leto več. Zato nas je še bolj vznemirila vest, da bo direkcija cvetlične razstave morala iz finančnih razlogov odslej prirejati razstavo samo vsako drugo leto, tako da bi prihodnja razstava bila šele leta 1964. Upajmo, da je to le neosnovana govorica, ker bi bilo res škoda pretrgati to tržaško tradicijo. Letošnja razstava je bolj zračna kakor lanska. Velikih in košatih rastlin je precej manj, zato pa je mnogo več «travni- Obrisi mednarodnega lesnega sejma Mednarodni lesni sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo letos od 2. do 10. junija. Ta prireditev bo letos še prav posebno važna, saj je za to leto tako z zvezne kakor z republiške strani prav poseben poudarek na lesni in-rustriji kot zelo pomembni panogi celotnega jugoslovanske ga izvozništva. To se je pokazalo tudi v velikem zanimanju, ki vlada za ta sejem, saj je skoro ves razstavni prostor že razprodan. Dokaz pa je tudi, da so specializirane sejmske prireditve v okviru Gospodarskega razstavišča deležne priznanja doma in v tujini. Na letošnjem sejmu nam bodo pokazali najnovejše stroje, orodje in naprave za obdelavo lesa. Poleg domačih tovrstnih podjetij bodo letos zelo močno zastopane inozemske tvrdke. Prijavile so se že tvrde iz Italije, Avstrije, Poljske, Dem. rep. Nemčije, Švedske, Francije in Danske. Strokovnjaki bodo torej imel obilo možnosti, da se Seznanijo z najnovejšimi tipi obdelovalnih strojev za les in lahko izbrali najboljše in naj-prikladnejše za našo lesnoob-delovalno industrijo. stroje, brusilke, čeparke i. dr. Razstavljale bodo še domače tvrdke «Kordun» iz Karlovca, «Belišče» iz Belišča, «žičnica» iz Ljubljane krožne brusilke, rezkalne stroje in še mnogo drugih strojev in naprav. Posebno močno pa bodo zastopani z lesnoobdelovalnimi stroji in napravami inozemski razstavljavci. Tako bo firma «Novus» iz Hamburga razstavila kompresijska kladiva in kompresijske spenjalne klešče, firma Michael Weinig iz Zvezne republike Nemčije bo razstavila avtomatične profilne rezkarje in naprave za sortiranje in sestavljanje mozaičnega (lamelnega) parketa. Iz Italije bosta razstavili «lma» (In-dustria meccanica abruzzese) iz Pescare in «Transmeccanica» iz Milana. Tako lahko trdimo, da bodo na letošnjem lesnem sejmu s svojimi izdelki zastopane pomembne tvrdke posebno iz inozemstva, ki nam bodo pokazale še doslej pri nas neznane lesnoobdelovalne stroje in naprave. Poleg strojev bodo razstavljene razne vrste lesa, lesna galanterija, lesni izdelki za gradbeništvo in, kar bo prav posebno privabljalo obiskovalce, imoderno pohištvo. Tu nam obeta res velik izbor raznovrst- nega pohištva za opremo, sta novanj, hotelov, ladij, šol, pi- ŽITARICE Na londonski borzi so zabeležili naslednje cene (v funtih šterlingih za tono (1016 kg) cif V. Britanija: Kanadska pšenica Nord Manitoba št. 2 28 3/16; ameriški Red Winter št. 2 24 1/4; ameriška št. 2 Hard Winter 27 3/4; avstralska 26 1/8; argentinska 25 15/16; ameriška koruza št. 2 Yellow 20; južnoafriška «white dent» 21; argentinska 20 7/8; kanadski ječmen za krmo 26 3/4; avstralski oves za mlinsko industrijo 23 3/4 funta šterlinga za tono. VLAKNA V Novi Zelandiji in v Južnoafriški uniji so se dražbe zaključile pred veliko nočjo ter se bodo ponovno začele te dni. Medtem časom so na angleški borzi zabeležili naslednje cene: volna merino 64’s B 100 penijev za funt proti izročitvi v maju. V New Torku je stal funt česane volne 64’s standard 163 stotink dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Roubai-xu na Francoskem je stal kg česanega blaga 13,10 novega franka proti izročitvi v aprilu. Funt bombaža je stal te dni v New Yorku 34,18 stotinke dolarja proti izročitvi v maju. KAVČUK Lanska proizvodnja narav- nega kavčuka je prekrila potrošnjo za 20.000 ton. Proizvodnja je namreč dosegla 2,105.000 ton; k temu je treba dodati še 39.355 ton blaga, ki so ga Združene ameriške države razprodale iz svojih strateških zalog. Svetovna potrošnja je dosegla 2,085.000 ton, vštevši. nakupe Sovjetske zveze (326.250 ton) in komunistične Kitajske (81.000 SLADKOR, KAVA, KAKAO, POPER Navajamo cene kavi na new-yorški borzi 25. aprila: brazilska kava vrste B 33,85 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v maju; vrsta mild «M» 40,26; robusta «R» 20,00 stotinke dolarja pod istimi pogoji. — V. Londonu so bile. dolarske kota-cije za poper naslednje: beli poper Sarawak cif. Evropa 37 dolarjev za funt, črni poper Sa-rawak special pod istimi pogoji 29; poper malabar cif. V. Britanija 282/6 šil. za cwt proti izročitvi v maju. — Na new-yorški borzi je stal funt kakava 25. aprila 20,05 stotinke dolarja proti izročitvi v maju; vrsta Bahia 20,54, vrsta Accra 20,79 pod istimi pogoji. — Cene sladkorja so bile v New Yorku naslednje: pogodba št. 8 (izročitev v juliju 2,56 stotinke dolarja za funt), pogodba št. 9 (izročitev v juliju) 2,60 stotinke dolarja. sarn, i. dr. Potrošnik bo lahko na mestu samem izbral ustrezni kos in ga naročil za poznejšo dobavo. V prejšnjih letih so se namreč večkrat čuls pritožbe, da razstavljenega pohištva ni bilo mogoče kupiti. Glede lesnoobdelovalnih strojev uprava Gospodarskega razstavišča še posebej opozarja na nekatere specialne lesnoobdelovalne stroje domačih in posebno še tujih tvrdk. Tovarna «Arsenije Spasič* iz Zaje-čara bo razstavila precizne krožne pile, pravilne skobelne Letošnji IV. mednarodni lesni sejem na Gospodarskem razstavišču (od 2. do 10. junija) bo torej mogočna manifestacija jugoslovanske lesne industrije v zvezi s prikazom tehničnega napredka strokovnih pripomočkov svetovnih tvrdk za lesnoobdelovalne industrijo, kar vodi k naprednejšim in racionalnejšim metodam na tem področju. —om— kov». Tudi papige so letos skupaj, medtem ko so te lani njihove gajbice pozdravljale nepričakovano izza grmov. Korošci (Avstrijci) so postavili v zelenje ovito mlinsko kolo, ki daje temu kotu razstave svojstven čar. Tudi alpska flora nam prikliče v spomin marsikatero gorsko turo, ki smo jo prav gotovo vsi doživeli. Tako na primer razstava botaničnega vrta iz Trente, pa tudi avstrijske razstave. Med posebno posrečenimi zamislimi bi omenil pano s kompozicijo znamk s cvetličnim motivom. Na platnu so narisali oblike poštnih znamk, pred njimi pa so pripeli šopke cvetja, tako da vse dobiva videz pisanega lista iz albuma kakšnega eklektičnega zbiralca znamk, tudi svetlobne igre v vodometih pripomorejo k ustvaritvi posebnega vzdušja. Tako kakor na zadnjem tržaškem velesejmu pa moramo ugotoviti, da se je tudi na cvetlični razstavi razpasla navada, da nekatera lokalna podjetja prodajajo na mestu potrebščine za vrtnarstvo, manjšo eksotično favno itd. Ali ne bi bilo lepše, da bi tega na razstavi ne bilo? Kdor se zanima za vrtnarstvo naj bi si na razstavi zapomnil tvrdko, ki te potrebščine prodaja in posel bi bil prav tako zagotovljen. Na razstavi nastopa tudi naš najhujši konkurent: cvetna o-koiica San Rema. Tamkajšnji vrtnarji so sicer razstavili samo ponižno cvetje na kratkih in tankih stebelcih, toda njihov vrtiček na Pomorski postaji je večji kakor vrtiček naših cvetličarjev. Pravzaprav se letos bori s konkurenti samo Prosečan Josip Regent. Za svoj trud je tudi letos prejel nagrado. Drugi vrtnarji so popustili, kakor je popustila tudi Kmetijska zadruga. Na razstavi so na prodaj tudi izdelki jugoslovanske domače obrti s cvetličnimi motivi in brez njih. Zanimanje za te izdelke je zelo živo. Predstavnica zagrebške obrtniške zbornice pravi, da so se zanje zanimali tudi na cvetlični razstavi v San Remu, ki se je zaključila pred nekaj tedni. Na tekmovanju je Zagrebčanka Maja Štrban, štu-dentka-amaterka iz te stroke, — prejela zlato medajlo za svojo ikabano (to je umetniško kompozicijo vej in cvetov, zelo v čislih pri Kitajcih in Japoncih). V San Remu je tudi bila nagrajena, in sicer s 4 srebrnimi in 2 zlatima medaljama. Mladi umetnici je čestital župan dr. Franzil ter ji izročil knjigo v spomin. Na letošnji cvetlični razstavi je prišlo zopet do izraza, da je kraški špičasti kamen z naših pušč še vedno prvovrstno dekorativno sredstvo, ki odtehta še tako skrbno izdelane vaze ali izrezljane figure. Njegovi ostri robovi so skladno dopolnilo za nežne cvetice iz naših krajev, pa tudi iz oddaljenih dežel. Na koncu bi še dodal, da bi. bili morali organizatorji razstave poskrbet; boljše mesto za ubogega jazbeca, ki ga je težko opaziti, tako skrbno je spravljen. E. F. Sadno drevje oškodovano po mrazu Letošnja mrzla in pozna zima je prizadejala močno sadno in drugo drevje na vrtu. Rastline so zaostale v rasti, ponekod so vršički posušeni. Pravega razvoja pa pričakujemo šele po večjem poznem dežju. Potrebno pa je, da drevesom in grmičevju pomagamo čimprej z navadnimi ukrepi. Predvsem moramo odstraniti vse, kar je pozeblo in odmrlo, toda previdno. Potem je treba sadike okopati in napraviti kolobarje okoli njih in zrahljati strnjeno zemljo, da omogočimo dostop zraka in toplote, da korenini tako ohranimo tudi vlago v zemlji. Ponekod potrosijo v primeru nastopa suše okoli dreves pokošeno travo ali vsaj plevel, tako zavarujejo zemljo pred sušo. Za naglo in dobro pomoč ter okrepitev rastlin je pa važno, da jih pognojimo z razredčeno gnojnico, kateri smo primešali nekaj superfosfata in 40 odst. kalijeve soli. Vzeti je na 1 kv. meter površine vsaj 10 do 15 litrov zboljšane gnojnice. Na 100 litrov gnojnice prime- | samo (raztopimo) vsaj 1/2 kg superfosfata in 1/4 kg kalij e- j ve soli. S to brozgo potem zalivamo kolobarje dreves ali le-potičnega grmičevja. Nekateri s pridom uporabljajo tudi čiU \ ski soliter, ki hitro učinkuje. Na vsako drevo vzamejo 5—10 akg čil. solitra, ki ga plitvo | podkopljejo. Čez 3—4 tedne se j tako gnojenje ponovi. Drevesa zalivamo ali gnojimo po vsej širini krošnje (krone), do Kamor namreč segajo tanke sesalne koreninice, ki prično to važno hrano takoj hlastno vsrkavati. V strnjenih nasadih potrosimo ali zalivamo drevesa po večjem dežju vsaj toliko ali še nekaj več, in to kar po vsem zemljišču med redi. Rastline se vidno opomorejo že v drugi polovici maja, zarod se obdrži in to lepo dozori ob pravem času, brez vsake zamude. Rdeča jabolka so bolj zdrava Davno so dognali strokovnjaki in zdravniki, da je največ vitaminov (zdravilnih snovi) v kožici, ki obdaja plodove ja- : bolk. S posebnim poudarkom omenjajo, da vsebujejo rdeča \ jabolka v olupku več vitaminov nego rumena ali zelena. Sploh pa priporočajo, naj uživamo predvsem oprano sadje in to z olupkom, zlasti jabolka in hruške, surovo ali pa zri-bano kot kašo. Kdor lupi ja- I bolka in olupke zavrže, zavr- j že vse vitamine in še druge koristne snovi, ki so v koži ali tik pod kožo. Sicer pa se iz o-lupkov kot primesi k čaju, ki smo jih poprej posušili na štedilniku ali na soncu, sku- j ha odlična pijača z dodatkom : limonovega soka. Tako se tudi olupki koristno izrabijo kot čajno nadomestilo. AVT0PREV0ZNISK0 PODJETJE A. POŽAR TRST - UL. MORERI 31. i Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. intermercalor SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE SEDEŽ PODRUŽNICE IZVOZ ■ UVOZ TRST, Via Cicerone 8-10 Tel. 38-074, 38-614 Teiegr. INTERMERCATOR, TRST Poštni predal: 141 Gorica: Via Cravos 2, tel. 25-65 Milan: Via degli Zuccaro 7, tel. 423160 Rim; Via L. di Montreale 16, tel. 504924 New York: 1457 Broadway, 36 N. Y., tel. BRyant 900034 raznovrstnega blaga tudi po tržaškem in goriškem sporazumu ZASTOPSTVA raznih metalurških industrij Cm Ge Ri C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANZE d. z o. z. import TJST - TRIE S TE export TELEF.: 37-940, 28-352 TELEGR.: CIGIERRE VIA DELLA GEPPA, N. 9 C. P. 185 ..GOSPODARSTVO" izhaja trikrat mesečno. - UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ul. Geppa 9, tel. 38-933. - CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20.— NAROČNINA: letna 850 Lir, polletna 450 lir. Pošt. tek. račun «Gospodarstvo» št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek. rač. št. 600-14-3-375. Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. - CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir. - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. - Založnik: Založba «Gospodarstva». • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT), Trst. KOVINE Na newyorški borzi so bile cene naslednje: baker 31 stotinke dolarja za funt, cin N.Y 121.50, svinec 9,50, cink St. Louis 11.50, srebro 101,50 stotinke za unčo troy, antimon 99,5% 32.50 stotinke dolarja za funt, aluminij 99,5 % 24, nikel 81,25, živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 193-196 dolarjev jeklenka. Na londonskem trgu pa so bile cene naslednje: aluminij 180 funtov šterlingov za tono (2240 funtov), angleški antimon 99 % 230, nikel 660, mangan 96-98 % UK izvozna cena 275-285, živo srebro v jeklenkah po 76 funtov fco London 62 1/2 funta št. jeklenka, svinec fob UK 106 1/2, cink 54/56, aluminij 99,5 % U. S. 22,50 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi, VISTA TRST — Ul Carducci 15, telefon 29-666 Bogata izbira naočnikov, dalj nogledov šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje. URARNA IN ZLATARNA MIKOLJ KABEL TRST Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike SPLOSNA PLOVBA PIRAN z modernimi tovorno - potniškimi : odhodom ladij vsakih 30 dni: Vzdržuje ladjami retino expresno progo Jadran - ZDA z Reke - Trsta . Kopra v New York, Boston, Philadelphijo, Baltimoro, Norfolk, Wilming-ton, Charleston, Savannah, Jacksonville kakor tudi redno službo okrog sveta (z Jadrana v Indijo, Indonezijo, na Japonsko, v ZDA-Zahcdna obala, sredozemske luke). In nudi ladijske prevoze po celem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.400 ton nosilnosti. Vse informacije daje uprava podjetja SPLOSNA PLOVBA Piran, Zupančičeva ulica 25 ter naše agencije po celem svetu. Tel.: 5170, 5171, 5173, 5175. Telegrami: Plovba Piran Telex 035-22 adriaimpex S. p. A. TRS T, Via della Geppa, 9 Tel.; 38.770, 29-135 IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov Tvrdka jo pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, O M, RIV v Jugoslavijo TRANS- TRIESTE Societa a r. I. TRIESTE - TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. JnJbMuAOfia IČOfveA, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX; 03-517 * Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka. Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica. Novi Sad. Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica. Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče Bar, PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823