r r9fl*f* VSMk den resen ned tli in presni kov. VETA glasilo slovenske: narodne podporne jednote obležal mrtev ua tleh. Washington, D. 0. — Predsednik je izdal proklamacijo, v kateri naznanja, da prevzame telefonski in brzojavni obrat za dobo vojne. Prokltamacija se ne razširja na brezžične brzojavne postaje in oceanske kabije. Državno nadzorstvo prične dne 31, julija ob polnoči. Predsednikova proklamacije pravi nadalje, da ostane taka u-prava, dokler glavni poštar .pe odredi drugače. Regularne dividende in interes od dozorelih obligacij ostanejo, dokler glavni poštar ne odloČi drugače. Če žele kompanije obnoviti ali podaljšati obligacije, se morajo obrniti na glavnega poštarja. Državni brzojavni in telefonski obrat je pod nadzorstvom glavnega poštarja. Dodeljen mu je odbor treh članov: John L. Ko-ons, prvi namestnik glavnega poštarja, David J. Lewis, bivši kongresnik iz Marylanda, tretji bo pa neki poštni nraJrilk. Komipa-nijski uradniki ne bodo pozvani v upravo. Glavni poštar je rekel v razgovoru o državnem obratu, da 0-stanc brzojavna služba za časni ke taka, kakenšna je, k večjem bo gledal na to, da jo zboljša. Z oziroin na telefonoke zveze s farmarji je dejal, da bodo te zveze spojene z daljšimi zvezami. Predsednik sc ni poshižil oblasti, da prevzame brezžične brzojavne postaje in morske kabljc, dasiravno mu je kongres dsl to oblast. Vlada ni navedla vzrokov, zakaj predsodnik ni prevzel tudi teh naprav, toda aodijo, da bl nastale težkoče radi pogodb, ki j Hi imajo kompanije s tujezem-skinii vladami. Brzojavne brezžične postaje so že pod nadzorstvom mornariškega departmenta. Predsednik pravi po citiranju zakona, da prevzame vse brzojavne in telefon* nanrave, di nc operirajo koristno. Predsednik je nadalje prevzel kanal Cape Cod, ki se razteza od rta Cod do Buzzradovega zaliva n je pooblastil Železniško uprs-vo, da ga upravlja. To je Izvršil, da so ladje vame pred potaplja-čemi, ki prevažajo premog iz južnih pristanov Nove Anglije v kraje, v katerih ae je pojavilo po manjkanje v zadnji zimi. Vojni, mornariški, trgovaki de-pertinent in železniška uprava so priporočili, da pride kanel pod državno kontrolo Kanal bo prevzet a 25. julijem Železniška uprava je izjavila, ds prične takoj s poglobljenjem ka-nale do 25 čevljev globočine. Kadar bo delo dovršeno, lahko pre-peljejo po kanalu 100,000,000 ton premoga na leto. Nezuanjejo tudi, da bodo ladje Oeeen Htesmship kompenije, Clyde črte, Merchein * Miners* Trensportetlon kompe priprave za p0mn0-2itev armade v delu. ARMADO POMNOŽE NA PET MILJONOV MOŽ. Ameriške bojne sile štejejo S, 074,572 oficirjev in mož. New York, N. Y. — Preiskava o korupciji pri dobavi dežnih plaščev za armado je odkrila z aretacijo llarry E. Lazarusu, ds so tudi agencije narodnega o-hramb nega sveta zapletene v veliki škandal. liarry K. Lazarus je Član pododsoka narodnega o-bramirnega sveta, ki ima nadzorovati produkcijo dežnih plaščev. Obtožen je, da je hotel podkupiti vladnega nadzornika. Agent je justiČnega departmenta ao odvedli na varno Charles L. Fullerja, vrhovnega vladnega nadzornika za newyorški okraj Naznanjajo, da je napravil detaj-lirano izpoved o širokem podku-povalncm sistemu, ki je bil v praksi v industriji vojaških dežnih plaščev in vojaške obleke. Sedaj pričakujejo, da bodo po Fullerjevi izpovedi aretirane še druge o sobe. V torek zvečer so krožile vesti, da aretirajo sedemnajst tovarnarjev, ki izdelujejo dežno plašče Obtoženi ao zarotnihkega podkupovanja. Druge vesti zopet pravijo, da so nekateri kontraktorjl ln nadzorniki v nekrbnišketu departmentu napravili svojo izpoved. Lazarus, bogat tovarnar v In dustriji za obleke, je bil komiteja narodnega obrambnega sveta. Svetoval je vojnemu departmentu, katere tovarne so tsko opremljene, da lahko izdelujejo dežne plašče in jc (pomagal da so bile nogodbi sklenjene s tnvarnsrji za dobavo dežnih pla-ščev. ObotoŽen jc, da je hotel pod kupiti vladnega nadzornika, ki naj bi slabo blago priznal za dobro, ko jc prejel za vlado večjo naročilo. Pravijo, da bo nadaljna preis. kava odkrila, da so tudi drugi i-meli v številnih polodsekili svo je ljudi, ki so gledali na to, d.t dobe posebne usluoe. Vsi dokazi bodo predloženi zvezni velepi-roti. Fuller, vrhovni nadzornik, jc izpovedal, da je prejemal tedenske doneske od raznih tovarnar-jev. Tako izjavlja namestnik ju stičnega tajnika, mr. Httatou Thompson, ki vodi ksmpanjo pro tl sleparskim nrofitsrjcm. Tako donesko so prejemali tudi iu'ka-teri podtiadzornlkl. Neki tak pod-nadzornik jc prejel v zadnjih treh^tednih do $500 "~Neki nadzornik le izdelal na črt, da se uvedejo letne proslave rojstnih dni, ds pobira darove pri tovarnarjih, katerih Izdelke pregleduje. Tovarnarji so pribijali k njemu ne dom In »o pustili polna naročje dsrll. Slišijo ae gla novi, ds je bil denar v nekaterih zevojih. Kelph Roeeiifhal, tovarnar, je priznsl pred zveznim komisarjem v pondeljek, ds so izplsče vsli densr kot "poeojilo" nekemu vladnemu nadzorniku v njegovi tovarni in da niso nikdar za hteveli, de se "peeojHo" vrne. Koaeuthel je raelegel, ds je bil po prejemu hsročils prisiljen |h» vladnem nadzorniku, da je rebil Waahington, D. 0. — Vlada sc pripravlja, da pomnoži ameriško armado ua 5,000,(HM) mož. Nihče lic more danes zanesljivo povedati, če lio starost za obvezno vojn-sko dolžnost povišana ali znižana, ali sc pa izvrši obojo, da dobe t .v-ko močno armndo, | Nekateri časnikarji prerokuje-jp oboje, drugI pa pravijo, da ul hče no ve, kaj predloži vlada. Kdini so časnikarji v tem, da pojdejo v armado naWvo oni, k! nimajo svojcev, za katere jim jc Kkrbcti, kajti vlnda nc mlali klicati mož v armado saj za dve le 11, ki so v višjih razredih. Možje, ki so v višjih razredih bodo morali zavzeti mesta onih. ki so bili poklicani v armado iu so delali v važnih In za vojno i>o-trobnih industrijah. Odlok "ua dtlo ali v vojno" bo razširjen v prihodnjem letu tudi na mnoge druge poklice. . Po Izjavi vojnega departmentu bo načrt za pomnili lev armade ua 5,000,000 fnož predložen kongresu v teku šestih tednov. .Vojni tajnik Baker je dejal v torek: "Predložim načrt, ki vsebuje višji proračun, modifikacije o naborni starosti ir. oliširpejšo mobilizacijo naših vojaških sil. Vprašanje mojo naborne starosti se študira, da sc določi, kako lahko dobimo potrebno število mož, da pri tem no oviramo industrije, v dežel i." Bojno sile Združenih držav zdaj štejejo 3,074,572 »noš Iti o-flclrjev. Od teh jih služi 2,570,-7HO v armadi in 503,792 v mornarici. Armada v Franciji Šteje z mornariško pehoto nekaj nad 1,-200,000 mož, od katerih je okoli WH),000 bojevnikov. V vojaških taborih v deželi jih jc okoli 1,-,'100,000 mož. Bojne silo ao sestav-Ijene sledeče: . Narodna armada Regularna armada Narodna straža Rezervni zbor 1,44)0,000 525.000 434.511 210,528 Francozi so obdržali vse svoje postojanke« Američani In Francozi so zasedli pollrugo miljo aienHja. Armada Regularna mornarica Rezervna mornarica Mornariška pehota Obrežna straža 2,570,7*0 21» 158 2K',5M 58.40'l 0,005 Mornarica Poklicani v taborišča iu oosla ui prek oceana po napovedi voj ne t 1917 Tabor. Pariz, 24. jul. — Današnjo u-radno poročilo sc glasi, da so Nemei prejšnji večjr Izvršili ve čji protinapad blizo Vrignjru ju-žuoza/padno od Remsa, toda po ljutem boju so bili docela odh|. ti. Francozi so obdržali .vse pridobljeno postojanke nedotaknjene. Z bojišča poročajo neuradno, da amerlško-fraiieosko četo stalno napredujejo na fronti med Ai sno in Marno s zavezniki sc naba jajo šo pet milj proč (s| Ferc-en-Turdcuoisa, ki jc središče za pm-skrbljevanje nemške armadf ua dotiČni fronti. Umikanje nemških čet jo zdaj bolj počasno, Kajti sovražnik jc dobil na pomoč mnogo svežih rezerv, » kljub te mu nadaljujejo zavezniki prodiranje 1111 zapadnciu boku nemške z.tuozde ob Alsnl In Mnrnl. Severno in južno od reke Ourcq so Američani iu Francozi včeraj prodrli jmidiugo miljo do dveh milj na nekaterih krajih. V splošnem je položaj ob Ainrul zdaj tak, Ua imajo saveaulU v svojih rokah vee postojanke, Unr so jih Iztrgali Nemcem od sad njega četrtka, iu obenem imajo Iniciativo tia vsi fronti od Alsnc do llcmsa. "Vrat,' sk»«l katerega se morajo Nemci izviti, ako bodo nadaljevali s umikanjem, je zdaj še 25 milj Širok, toda v»ak dan je olji. Amcriško-franeohko čete zdaj oporlrajo v okolišu Ho-issonsa z namenom, da spravijo to mesto v "žep" lu obenem odreže jo Nemec južno od Fcro-on-Tar. (fenolna. Hovražnlk se vedno meče rezerve v boj, medtem pa nadaljuje z odvažati j« m toŽko url Ilirije proti leveru. Zavezniki so naredili lep napredek s hitrim transport (ranjeni topov v okupirane postojanke in na atrategične točko, Zadnjo dni jo slabo vreme; dežuje ucprislu. uo In težki oblaki delajo ovire ae* vezulšMm letalcem pri opatova-nju Sovražnika ln IminJiaidiranJu njihovih Čet ln transportov. A merlŠko-f rsneoske čet" *o včeraj kljub ljulim nemškim pro tlnapadom včersj reokuplrale o som vasi In trgov lu vjele blizo 2(HKI 1110Ž. Američani sami so VZc II Jaiilgouno iu Buzsucy. kom-1 gotov, vrste ^nilskij.m.nt, ki Boston m I ga je opiael kot llabM i VREME I >snes lepo vreme, bolj hlsdno •ti večeru; južni vetrovi w premene v severne in severoza- • v •'JT^ ^jljJl^ > obndils enoiafta, de ao prihajsjoče jz^njega, plule^ sk^ | ^ ^ dasi so jih vojaki rsbill melo čs prekop. Vodno pot lahko izre bijo tudi menjše bojne ladje Kanel ne 1k> le varoval ladjr, pred potapljača«!, ampak bo skrajšal tudi pot za prlblUno 100 milj ^l1 ISTJT!? viharji, ki eo p«*"- ,„i ob nižjem ^režja ¥a— hu eettae. «a Neki tovernar. ki l»Huj^ gumljeki eament, je bil med demnejstimi tovemerji, ki s« Ji«, eretireli v pondeljek Neki urednik Hyd»oien Kubla r kompenije, ki je Wl todi eretl ren, ja priznal, da je bilo blago Meae«' Maj luni Juli Avgust Kcptrmlter (i tober November Decemlier Jatiuer Februar M are April Maj .luni Juli I Mornar pehote 29«,078 103,044 35,721 20,320 1918. 23.2MH n:i,7«*i 132,4 HI 174,377 87JI.OM 400,000 «250.000 14,§44 Frane, 1,718 12,201 12,9HM 18,323 32,523 38,26» 23,010 4 K,840 4tl,7W 48,027 83,811 117,212 iM4,34'i 274^02 Hk upe J 1,»95,70« 1,W»,H5 • Pomeni cenitev, V vojnovardevalnth je denar najboljše naložen ložje sprejeto, »nikar niso več r»re iokovsli pMuktov v oskrbni Škem sklsdlšču, empek eo jih pre gledoveli v njegovi tovarni. Teko izjavljajo ursdnikl pističiieffs <\» psrtaients rajšnje po nič II o generala Persh- iugu: "Sokolja As JuŠno od g^a O 1 naduljujejo našo čete prodiranje za umikajočim so sovražnikom, Naše enoto, ki so prekoračile Marno, so osvojile Jani« gonile lu gozdove na sapadnl strani loga mesta, V Lorcui so našo čete ndbl*e sovražim partijo 22. I, m. V oko l!šu Thana ao naše četo iavršile uspešen napad ua nemške zakope ln v jele več moš. Istočasno Je na-mi patrulja napadla nemški Nakup v okolici Ht. DU lu pobila več Nemcev.M Z uuum iško armado ob Alsnl, 24. jul. — Ameriške čete so bile ves dan včeraj v ljutem boju s nemškimi četami severovzhodno Ohateau Thierrya. Američani so so poslitžlll boj« vno taktike starih indijanskih bojevnikov In končno so sc polastili mučnih s viažuih pozicij, katere so Nemci silovito branili s strojnimi puškami. Par slo mož je bilo vje-tih. < PrelfJvel^ l*iierry pripovedujejo, da je bil tamiaj kujzer 5. junija, ko so Nemci pričakovali zmagovitega navala tl Parizu. Toda Američani so u->1 a vili Ntunco v okolišu guzds Belleau lil kajzer je moral oditi brez zmagoslavnega pohoda v smeri proti Parizu. Nemci so pu stili mnogo rasličnili napisov sa Američane kot u. pr, "OoM stra-fe Amerika,M MDobrodošli" lu na kupu prnzuili oranatuHi nabojev Je Idi napis: "Tukaj je ue. kaj bluga za spomin*M Kako naglo so morali Nemci aapudltl iiuisto, dokazuje ludl to, da je na mizi v solil, kjer je slanoval nem* hkl polkovnik, ostalo uedokoiiča' uo piamo, ki ua je pisal svoji leni Američani so ludl našli več vreč m oddanih pisem nemških vojs* kov, v katerih se uelisja uinogo zanimivih informacij. .umu Mi—aO Nt m ške roaerve ao slabe Z ameriško armado pri Hole-Honsu,. 24. jul. — Ameriški In francoski bojevniki so pod vile-kom, da ae Nemci ne bodo mogli dolgo časa braniti ua sedanji fronti kljub temu, da ae u*Uv. Ijajo z vsemi silami 1 zadnjih šil-rliitd rajaotlh •»••»'• VjHnlkl pripovedujejo, da so icmški poveljniki ukazali odm-j jati vsi« težke lopove proti teve-tu lu skladišča a strelivom poši-IJsJo v zrak, kjer n»i morejo ve**' munkcije s seboj, Pokszslo se je ludl, de nemške rezerve, ki so prihitele zadnje dni na pomoč t epe nI hrmprlnčevl armadi, sestoje k»ečlemu lz per dhoč mož, ki so utirani skopaj v največji na«*licI. Aoerlčanl Ime nijejo le čete "difvlzijske okoet-njske," Nemški vjetniki niso več tsko iisi»Hiuieiil kekor so bili prt prvih letošnjih kajzerjevih navsIH« Kpo/osujc, ds se morejo umlketl ,a«mesto meršlranja "mit Ksiser Francoska ofenziva v Pikardiji Pariz, 24, jul. — (leneral Fm-h je včersj naredil novo »tratcglč no potezo % ve^jo ofenzivno ojie-racijo us nlkardskl fronti v okolišu Montdidierjs. Tam so frsii-coeke čete napadle ua štiri miljc dolgl črti od Mor« ulls do Mont-dhllerja, prodrle, dve milji v n«m ške pozicije, okupirale Irl vs*i z ežnirnl hribi bi vjele so 1,500 Nemcev. H to potezo je general Fo«*h preprečil, da Neoi«^ na morej.i prevažati čet ln topov Is Pikaidl je ua fronto ob Aleot, a ob« nem je doMl kontrolo nad oollno ob re ki Avrl. Lofcdoil, ?4. Jul. — lUuterJev |M#ročrvelec ceni v svojem lH''M ' I 4 v Vtkr\9> J»f, >e zelo po- " " ^^^ Tv,: M parilo ln najrajši gl^lsj« V ta In Julij. ... monn ,,obc Por«^;.lee jih ja videl vojaki kritik Men.I B dnu P ^ m kr.ha1l škod vi, da iO ze veno k l vjrIDv ( j , U• • I— 4m—m potoklo »aratataa. P—orlU, j« prava-M. A H f» H aMaH Uot. _______ BURIAN 2E ZOPET POSKUSA SVOJO SREČO. občevali tudi izjave ljudi, ki ao prihajali naravnost iz Rusije iu nepristransko dpiaovali tamošnje razmere. Odmevi. Ko bi imeli ljudje, ki poskuša-jo vatvariti tako mnenje med našim narodom v tej deželi, nekoliko ved iakušenj v političnih giba njih, bi gotovo ne prihajali na dan a takimi vprašanji. Vi si pu zapomnite, da je program, ki ga zaatopa v Ameriki ttiovensko in Hrvatsko republikansko združenje, tudi program jugoslovanske Kocijalne demokracije v domovini. In ker sodrug Oolouh izjavlja, da iinajo vmte, ki ae bore za svobodo Jugoslovanov, v alovenskih srn*, demokratih trdno oporo, je to znamenje, da so za tak pograiu tudi druge politične stranke med Jugoslovani. Drugače ne more ili-hče tolmačiti Goloubove kjave ki kdor kaj nasprotnega trdi, je sov ražnik resniee. ■ e Ako javno ne izrekajo avojih zahtev v smislu, kot jih propagi rajo ameriški Slovenci združeni v Slovenskem ropubličanakem združenju, a tam še m rečeno, da ao se udinjali krogom, ki žela veliko, močti9 jugoslovansko kraljestvo. Res je, da jim (je v sedanjih razmerah vsaka opozicija proti avstrijskemu režimu dobro došla, posebno šc, če v nji ne vidijo velike nevarnosti aa bodoče demokratične pridobitve.' In kra-Ijcvaši niao taka nevarnost, kajti svoje upe zidajo v intrigarsko diplomacijo, ki Ibo e porazom avtokracije iagubila svojo demago-gično silo. Takrat pride do veljave glas ljudstva, ne pa glas par desetin advokatskih diplomatov, ki bodo postalo navadne vejicc v valovih ljudske sile. Res pa* je tudi, da bi jim bila veliko ljubfia opozicija »lružcnih jugoslovanskih sil v inozemstvu ne pod prapor jem kake kraljevine, nego pod praporjem prave demokratične organizacije. Taka 1 organizacija je med Slovenci 8RZ. Ta .organizacija M vlivala ogenj navdiSJe-nja in vztrajanja narodu v domovini. Vsako drugo gibanje lahko sumijo, da ne teži po njibovi o-svobodirt vi, nego •zasleduje popolnoma druge cilja. SHOD SNZ. V HOERBEES HALL Avstro-ogrski minister za zunanje zadeve prihaja v javnost z mirovnimi govorancanli, da bi pričeli zastopniki narodov, ki se bojujejo za demokratične cilje, se raz-govarjati o miru z gladkimi diplomati avtokracije centralnih sil. Burianove govorance o miru niso seveda nič drugega kot pasti, s katerimi lovi demokratične narode. Ce avstro-ogrski minister Burian pravi, da je avstrijska avtokracija za mir in da se njeni mirovni cilji le malo ločijo od Štirih glavnih mirovnih pogojev, ki jih je izrekel predsednik Wilson, se je gospod Burian zlagal. Kajti sam jc dejal, da ne bo avstrijska avtokracija dovolila, da se kaj' spremeni v notranjem habsburške fevdne posesti. Z zastopniki avtokracije se je nemogoče pogajati o miru. Demokratičen narod ne more na take sirenske glasove zastopnikov avtokracije odgovoriti drugače; "Podajte ae, in potem bomo govorili o miru! i A Predsednik Wilson je dosti jasno povedal, kakšni so mirovni cilji Združenih držav, da jih lahko razumejo tudi zastopniki avtokracije na Dunaju, čeprav so malo trde iilave, kadar pualuaajozastopnike demokratičnih narodov. Wilsonovi mirovni cilji so tako razumljivo povedani, da izključujejo vsako barantanje. To bi moral vendar vedeti gospod Burian. V črnožolti monarhiji poka na vseh krajih, zadnja avstrijska ofenziva v Italiji je šla po vodi, Sedanja nemška ofenziva na zapadni fronti je pa žalostno pogorela. Ta dejstva navdajajo avtokrate na Dunaju in v Berlinu s stra hom ln zavedajo sc, da nekega dne zanje udari zadnja ura. To je vzrok, da prihajajo z mirovnimi govorancami v svet, da z njimi rešijo potapljajočo ladjo pod njihovimi nogami. Odgovor demokratičnih narodov na tako vado je jasen: "Podajte ae brezpogojno! Odložite orožje!" Kadar bodo avtokratje to storili, bodo demokratični narodi pri volji govoriti o miru. Katero je najmočnejše kajzer je vo orožje? Mogoče je res, da kajzer še vedno upa na zmago, čeprav je avstrijska ofenziva žalostno končala v Italiji, njegova pa ravpo tako klaverno na zapadni fronti. Katero orožja naj mu pa pomaga do zmage? Mar Kruppovi topovi ali Skodove havbice? Kanoni in havbice so pri nesle mnogo trpljenja ljudstvu v podjarmljenih krajih, toda kajzerju ne bodo Izvojevale zmage. Tudi njegova arm.ada mu ne prinese zmag?. Menda ga ni pametnega človeka na svetu, ki verjame, da bodo nemški militaristi tako pomandrali Francijo, kot so Belgijo, Srbijo in Itumunljo. Jasno je ljudem, da nemška armada ne more priplavati v Združene države, in zatorej tudi pametni ljudje no verjamejo, da bodo nemški militaristi .s pomočjo bajonotov vsemu svetu diktirali mir.. Nemšk»KH brodovj i se tudi ni bati, da pogrošne zavezniška brodovja in prinese kajzerju in njegovim vazalom zmago na morju, lcajti to brodovje tiči v nemških lukah in se ne upa meriti z zavezniškimi brodovji na od prtem morju. Ali so potapljače tisto silno orožje, ki pribori kajzerju zmago? V bajko o taki zmagi ne verjamejo danes celo admiral von Tirpitz in pruski junkčrji, ki so lagali nemškemu ljudstvu, da |>otapljače izvojujejo zmago. V zadnjem letu no zavezniške mornarice dobro pometle s temi modernimi korzarjl. Združene države so vzlic vsem bahavim besedam ch! ntrani nemških militaristov ln prua- "I. če livsamemo ftuštertičeve kih junkerjev izkrcale nad 1,200,000 mož v Franciji. Tudi *upc„na*,op v b«j« aa * .. - . .... . . . i oovdbojenje, kajti njih ne deli ni- potapljače n*o najbolj nevarno orožje kajzerja. kakršna krfakV deklaracija Ali so mogoče /rakoplovne ladje? To ladje je kajzer Valed tega nimajo deklaranti do sedaj |>ošiljal na Angleško, da so metali iz njih bombe P™1" ** žene in otroke. Vojaškega uspeha mu do sedaj ie nisoj 5KSJV55 vea ti. Knkret prihajajo vesti ia nemških in drugič iz zavezniških virov. s Pred par dnevi so pisali, da je car še živ, umorili pa so miadega carje viča a borni 10. V soboto ao pa poročali, da so umorili carja, carje viča ao pa pustili pri živi je nju. e Psbrikantje IsžnjivHi vesti iz Rusije imajo namen prikazati ra zmere v Rusiji ea nekaj neznoanc-ga, za anarhijo, ki je ne more popisati nobeno pero. Poročila o političnih umorih, pošigib, > ropih itd. — ao aedaj vsakdanje gradivo metropol itauskih časopisov. Med temi vpetmi pa nepreatano ponavljajo zahtevo po intervenciji v Sibiriji, da ae prepreči nemška nemarnost. Kolikokrat ao že poročali, da/marširajo zavezniške armade v Sibirijo, toda vselej smo zaman čakali uradnih potrdil takih vesti. a Predsednik VVilson ima gotovo odkritosrčen namen poraziti pruski militarizem. Ako bi bila intervencija v Sibiriji za poraa pruskega mlkarizma najboljšo orožje, kot feriče velika finančna glasila, potem bi Wilson gotovo nc nasprotoval taki intervenciji. Toda on ve, da je zapadno bojišče tisto, kjer se bo odločila 'ta vojna. VVilson pozna razmere v Rusiji, kajti priznati je treba, da se jih je trudil spoznavati. Pošiljal je v Rusijo različne ljudi, ki so proučevali razmere in potem prihajali nazaj in poročali o njihovih u-tiaih. Vsemu svetu je ,znano, da jc mali slovenski narod tiata aila, Ki daje direktivo vaem Jugoslova noin v Avstro-Ogrski, sa boj proti ČrnoŽoltl avtokraciji. O delovanju londoakega odbora ao tudi Slovenci v domovini kolikor ttrtiko poučeni. Ravno tako tudi o delovanju SRZ., kajti cenzura ne more popolnoma prikriti delo vanje narodnih sil v inozemstvu. Ako ne bi bHi, potem bi ljubljen akl "Slovence" ne odrekal Srbiji pravice delati dogovore, ki se ti čejo bodočnosti Slovencev. To jc piaal p.rlgodom jugoslovendkih i-talijanskih dogovorov v Rimu. "Slovence" pristavlja, da ao notranje zadeva v Srbiji atvar Srbije in ravno tako ao aadeve, kl ae tičejo ozemlja, na katerem šive Slovenci, sadova alovenokegs naroda in a tem ozemljem ne dopu ščajo mešetaritl nikomur. Nerazumljivo je, kako bi se mogli Slovenci, po tolikih bridkih izkušnjah monarbistlčne vla de,' boriti lspod ene take vlade aato, da dobe modkmat priti pod drugo. Zato ja popolnoma razum Ijivo da avstro-ogrski Jgoslovanl zahtevajo združenje v avoAiodno drŽavo neodvisno tujih vpttvtnr; & icm je povedano vae Vaake dinastija se lahko amatra aa tvj vpliv. In taki dlnastlčni vplivi so na delu aa povečanje avoje moči v interesu dvorne stranke. . lriška vlada do bro ve, kdo je lojalen in kdo ne. Povdarjal je, da ni našel v do movinskih listih nobene točke, kjer bi nasprotovali proti IS. točki krfske deklaracije S tem je pri-anal, morda nevede, da je v kriški deklaraciji res nekaj takega. Schnellcr ni govoril "o doseda- j njih uspehih SNZ>r, ker jih menda ni. Sempatja je y svojem govoru oštarijsko pozabavljal proti t SRZ., toda je bil v primeri z drugimi govorniki Se precej toleran • tcn. Sehnellerju je sledila lv<- SNZ., J ki razsvetljuje Cleveland, Antou j Ordine. Ordina je rnenao šc zelo malo potoval, pa je kakor otrok, i ki ga vzame mama par milj od doma. Ko pride otrok domov, pripoveduje v enem nepretrganem stavku bralcem, in m »jo noč izvnšile u-spc*cu vpad južno ihI Huc lili temelj mirovnemu prhgramu zaveznikovv diametralnem nasprotju a tein, kar hoče Nemčija. Wilaon je dejal, da ne sme biti nobenih aneksij na vzhodu niti na zapadu. Kajzer hoče, d i "Mr*i priropane ruske in rumun-ske dežele; na ta način U ae mu seveda Izplačal mir brez anekaij na m padu. W»«on zahteva, da mora N"»n-čija brezpogojno »prasniti Bel-in vae zaaedene balkanske po NVilsonovi formuli že rešeni stvar, to je, da Vai narodi bodo JWIU odločevala o svoji usodi Aernjja pa hoče, da ae o Um na ceJu acle govori ua konferenci. JuMio je torej, da o takih pogo Jih Nemčije še misliti „i iu vojlltt se uiora nadaljevati, dokler ne bo ueuiško ljudatvo spregovorilo in sprejelo Wilsouovo mirovno formulo. Nemčija čuti krizo. t Amsterdam, 24. jul. — Kako slabo sc počuti Nemčija po zadnji, skrahirani ofenzivi, jo razvidno iz sledečih odlomkov v nemškem časopisju: Vojni poročevalec kelmorajn-ske " Volkszeitun«*" piie, da šc nikdar v vseh štirih letih vojne niso sovražni narodi pokazali tako čvrste fronte kakor letos. Nato nadaljuje: "Sedanja bitka na Francoskem je najgigantičnejši in najstrašnejši konflikt duševne in fizične eneržije, kukršnega Se ni videl svet. Zdaj ni več časa za omalovaževanje sovražnika iu drugo staro fraziranje. Priznajmo, du se sovražnik lahko meri z nami in priznajmo, da zdaj pričenja zadnje poglavje vojne". • Dopisnik nadaljajuje, da mora jo Nemci doma z nc j resnejšo pozornostjo slediti razvoju silovi toga konflikta, kajti "sovražnik nas jc pozval, da pokažemo našo zadnjo moč." Neki drugi vojaški kritik sc pritožuje, da so ljudje v Nemčiji postali "preveč nervozni, kn- dolarjev meseč-uo ua 10& dolarjev sa isvcžbaio mornarje, za neizkušene pu oil |ti.r> na $75. lila v no aahtevo tvori prianmij« utlant isku pogodlie, kl uravnava delovne razmere tako, da so z njimi zadovoljili vlada, mornarji iu lastuiki ladij. šE POTAPLJAČA POTOPILA ftlCUNO. Citajte Ujavo državnega tajnika na sejah lokalnih organizacij S. R. Z. Chicago, 111. — V izdaji "Prosveto" z dne petega julija smo povedali, da je "Ofkdal Bulic* tin," to jc vladno glasilo ameriško vlade," prinesel ponovno izjavo državnega tajnika Lansinga, da se vsi slovanski narodi (vse veje slovanskega nlemcna( osvo-bode nemškega in avstrijskega vos«»odntva. Lokalna organizacija "Slovenskega rcpubličans-Kcga združenju" v Chicagu je Šc prejšnji dan vzej/i akcijo k tej izjavi in jc »dposlula zahvalno brzojavko ur-žavneiuA tajniku Lansingu. Jugoslovanski javni inforina cijskl biro, kl je nanrava ameriške vlade, jo razposlal slovenskim društvom Izjavo državnega tajnika Lansinga v prevodu in o-pozarja društva, da naj izjavi prečitajo na sc.ii anrejmejo in od-pošljejo zahvalno brzojavko ali pismo državnemu tajniku Lan singu. Izjava držuvnega tajnika Lansinga jo velike važnosti za vse Slovane, posebno pa sa one, ki prihajajo iz Avstro-Ogrskc, kajti izjuvu pove jusuo, da so Združeno države za osvoboditev vseh slovanskih narodov izpod nemškega in avstrijskega gospod-stva. Izjava državnegu tajnika popolnoma soglaša s prejšnjimi izjavami predsednika Wilsouu z osiroin na samoodloflanje narodov lu pokazujc, du imajo pod-; ermljcnl slovanski narodi največ-jo in najboljšo zuščituico v Združenih državah, ki jc vstopila v sedanjo vojno, da pripomore najvl-lijim idealom človeštvu do zmage- Izjava se glasi: "Odkar jc ta vlada podala izjavo dne 29. maja z Ozirout in narodno uspirueije zu osvobodi'c v Čcho-Slovakov iu Jugoslovanov, so skušali nemški iu avstiijski uradniki in privrženci krivd tolmačiti in popačiti razlago njenega manifesta. Da nc bo iiapiične-ga razumevanja z ozirom nn pomen njene izjuve, jc držuviil .uj nik danes sopet naznanil, dn- jr pozicija vlade Združenih drŽav, da sc vse veje ilovanakega plemena (slovanski narodi) popol noma osvobodc nemškega in avstrijskega gospodstva." Ta izjavu naj sc tudi prečita na vseli sejah lokalnih organizacij "Slovenskega reptibličansko-ga združenju," ua katerih šc ui bila čitaiia. Po končanem čila-nju nuj sc glasuje o nji ln odpoŠ Ije brzojavka ali pismo državnemu dr] m rt mentu, kot je to storila lokalna organizacija "Slovenskega rcfiuldičaiMUcgn združenja" v Chicagu. Podružnice "Češkega nanudne-ga združenja" iu "Slovaško lige" so to že večinoma Ltršilc. Tudi nekatere lokaJim orgaubui cije "Slovenakega republikun-*kcgu združenja" ao storile av»jo dolžnost. Zdaj naj ac ogla^ij-. -one lokalno organicnelje, kl mi mogoče prezrle prvikrat Izjavo v "Prosvetl". V takih žsdevsh je t roba nastopiti točno In če je le mogoče, naj ae *klič»jo seje lokalnih organizacij v enem tednu tem razpravlja na konferen< l ■ Načela *amoodlač*vanja. ki ga du " je po rodila ruska revolucija, jc samoodloče vanja. . Kennenbuukport, Mo. — Nemška potapljača ae je prikazala zo pet ob liovoangleškl obali. Potopila jo ribiško škuuo "Uoluirt and ltichard" bliso Caalic Banka, pt>t iu šestdeset milj vzhodno proti jugovzhodu od rta Porpoisc ob jugovzhodnem obredju države Mainc. Napad je bil Izvršen akoraj 100 milj od mesta, na katerem jc bil napaden vlačilni brini i č in preiuogove barke' pred Orlcan-aom, Mass. Moštvo se je rešilo v majhnih ribiških čolnih. Mornarji s potaljače ao prišli ua ribiško škuuo in položili bombo, ki so jo zanetili, da ao • uničili škuno, kl jo ecnijo na 000. DrAgi oficir z nemiko potapljače jc dejal, d« le Živel več let v Združenih državah in jo imel svo jo vilo v državi Muine od leta 1806. POMOČ RU8IJI. Washington, D. 0. — Vsaki Čas pričakujejo, da predsednik Wil • son poda izjavo, v kateri pove, na kakšen način bodo Združeno državo pomagale Kusijl. Neuradna poročila Iz Tokia iu Ijondona govore, da bo prodacdni • kova Izjava zelo razumljiva in bo jasno povedala, da nimajo Združene držuve sebičnih namenov iu da bodo trdno tttale za ruskim ljudstvom v boju zu demokracijo. V IzjaiA bo naznanjena tudi go -spodarsku pomoč, toda člani ko • misijo najbrž uo bodo objavljeni. STALNOST DELAVSKE MEZDE. Washington, D.,0. — Vojni de-lavski odbor In zastopniki industri j« žc nekaj dni razpravljajo o stalnosti delavske mezde, da do -ločijo stalno mezdo kot vtfjno potrebo. • MAJHEN VZROK, UČINEK VELIK Ohioago, 111. — 25 letni zsuut-rec Cornelius VVhitlock ae je sprt z zamorkama mrs. (1. Wsshlugton in mrs. May K. Connell/. V prepiru jc potegnil samokres lu obe obstrclil. Ko je spoznal, kaj je storil v jezi, je obrnil sauiokic* proti sebi lu so ubil. , VELIK METEOR RAE0VETIL NEBO KOT SOLNOE. Daarson, Yukon, T. — Okoli pol noči je velik meteor razsvetlil severno nebo kot aobice. Nn nebu in na zemlji je bilo opaziti tako svetlo kot podnevu. PREISKAVA OEM DVAJSE TIH POTREBNIH PRED METOV. VVashlngton, D. 0, — Zvezna obrtna komisija preiskuje produkcijske troške d vaja«'tih Irebuih predmetov, ds jI bo lakko določiti prillčno ceno. Dvauajat predmetov potrebuje vojna industrija, trije apadajo v področje žlvliake uprave, dva p«»d kuriv-no upravo In eden po«l Ž4»Jeznl-sko upravo, STAVKA MORNARJEV NA VELIKIH JEZERIH VISI NA NITI. Ohioago, 111, — T borna* A llaiiaon, blagajnik "Me«luaro«l ne mornarske unije," nsznrnja, ds mogoče v prihodnjem mcaeec raatsvks petnajst tl««ie mornar- JJ jev na Velikih jezerih. Vzroke za stavko je Iskati vi trmoglsvoatl orgsnlzlrsnih po-•retnlkov ladij ln paznikov, ki [ nočejo prisnsti al:oljianja ioesrll% INi Podporss dedsete lakorp. IT. jaalj* 1907 « drft. lUUola. U1.AVNI HTAMi ISA7 &S «0. LAWMOAUI AVE, OHIOAOO, ILUMUtS. 01'HAVNI OOHOUi fredaediilkt J oh« Vngrte, b«i »00, U Hslle, Ui. I. Podpr^lMd«ikt J. Hratkovlf. It P. D. 4, kos SC, CNrsri, Kiu. II. Podpredsedniki Jolaf Kuketj, tHOS Km ing Av«., Mo. <*!••««, Ui , Taj«1 k t Jok« V«rd«rUr, S70S Uo. Uwad«U Av«., Ckieago, UL Hl«c«jalki Aatoa J. T«rbo»«e, P. O. Boa 1, (Wo, IU. Upiaalksn Jok« Motok, 400S W. Slal M« Cklsa^o, IU, « NADSOUNI OBSBB. Joie AaikrollA, bos 181, OoaMabarg, r«, » | Paal Borgor, T41—lat Bt., U B«ll«, IU. F. B. T«««k«r, 674 AkMj Ava, UoekapHaga, Wf, POROTNI ODMIKi Aatoa Hroat, Boa 140, G««oaabarg, P«, Jo*« Bodilek, boa 431, Mmltkto«, P«. Bodolt Pt*t«ri«k, bos 4SC, Brid|«vtUe, Pa« i Jakob llikl«v#i4, L. Bos S, Willo«k, Pa. M. P.troviek, 14815 Hal. A M., CoUtevood, a ' ' DBEDNIK PBOBVBTBi Joša gavortatk. ) 11" rt i l i i 1 M > \ \ f VBllOVNI Z DBA V MI K i < . P. J. Kera, M. D., SSOi Bi. GUlr A v«., GMvsIsod, Uhta, VBB DENAKNK EADBVK IN MTV A BI, kl s« «M«js gl. spmva«g« odbora ia B. N. P. J. a«j a« polilj«jo a« asalovi JOUN VBBDEBBAB, M87—M Bo. Uwad«la Ava, Okl««ffn, IU. PBITHitBB OLBDE UKNEKAI.NKOA PUBLOVAMJA aa polUjajo as maslo« JOŽ M AHBBOtlO, boa Ul, Oasensburf, Pa. Priloib« prepirljivo vaabla«, kl ata jtk r«liU prva U draga laltaaaa, aa (Millljaj« s« bmIovi AN tHtN UBAHT, boa 140, Ca«oaabmrg, Pa. VB1 1HJPIBI, rospravo, «Uakl, uuiiU« itd. aa "Prsevoto" ao polUjoj« a« aaalovi r DBCDNIAtVO "P BOM vete", NfiT-N Bo. Lavralsls Ava, Okloogo, IU. VBK trPBAVNlAKB BTVABl, aoroAataa, oglasi, s« polUjajo aa aoelovi UPUAVNliTVO "PBOBVBTB", SC67-6I B& Uirašalo Ave* Ohioago, 01. V koi apondflafli s tajalltvoai B. N. P. J* «r«dalltvom la sprovaUNvsm ••Proav«'t«" a« rabita isa«a aradalkov, aarvol aapltlU aaalov, hI jo ts aavod«a, ako l«Ui«, d« bo vaaka atvar kitro tolaaa. 58,4(13 oficirjev iu mož jo v stolna rišk i pehoti, mornariška rezer* va šteje 210,50(1 mož in oficirjev, obrežno varnostno aluftbo pa o-pravi ju ti,G05 mož ln oficirjev. ZADNIEVESTL POTAPLJAČA' POGREZNILA PARNIK. Irski pristan, 24. julija. Parnik "Jnstioia", lastnina Whitc Star šrtc, Jo bil torped i ran ln potopljen. Moštvo jc štelo od 000 do 700 mol, enajst mož je mrtvih. Parnik jc odrinil S2,224 ton vode. * BIVŠI CARJEVIO ZOPET MR TEV., Amsterdam, 21 Julija. — Depe ša is Berlina, ki se sklicuje na br ■ojavko v "LokalanseIgorju" ls Moskve, pravi, da je bivši carje-vid Alekaij umrl vilsd trpljenju kmalu po eksekuciji očeta. Sledeče so zaslužili naii delavci. Angelo Judina za dva todna.. $11 S.61 Tony Bahroda " M .. 111 «» Pete Jvnnor M M .. i™ &0 (Grmeli Oliva M " .. #IJ«.«I Sam Osvpeator N " .. Mick Maalak " M .. H».»f Toay lllllaura * * .,10017 t^«mljo Zbruala H M .. 1Ž1.00 Pater Y«riek M M .. 11» »R Jsck Galatakp M M ..110.21 Ako hočete, lahko tudi vi prldeU tu delati. " £lvlj«nako at«nje pri naa je, d« lahko dobro saalaftlle In tudi neksj prihranite,. Za l*»IJ*o ugodncat na-4im delavrem amo |K>aUvilt piorej novih aUnovanj. Imamo p« tudi ma. I« "|»nd«" sa ««me« ln damo atara alanovartja saatonj ako Jih kdo ho*«, VI lahko pridat« «*n>, • B. k O. lo> letnleo do llolaoppl«, Pa., pa hodi al Is PUl«btM-ffha ali tm Is John«* towna ali Bockwood«, Pa. Delavce a« polilja na to delo ls nalogo urada vaak ponVelek jutro. Oglaalt« a« pri Mr. A M. iPRINGCRJU, 701 Hooao Bldfl , PKUborfk, P«. nw Mifh Rilo Cul Cd. Prof. Dr. Mullln I ZDRAVNIK - SPECIALIST SA SLOV9NOE 411—4th Avenue (VA SPROn POiTB) , Pittsburgh, Pa« izum Btart U takslaal adravaik, iN Mae praks«. Zdravi aspolae la kitrs vss ha> lasol, plala, lalodo«, oblati, tfffaajo, a«rvoaaoai, krvae balaaat, kakav ledi drag« bolaaal aialkik. Oadravl vaak« bol««ea katero provasam v avoje «akr-bo. Upor«blJe aajboljo a »rop« k a, aSMVt-Ika la oatallk dalov sveta adravUa, Nlo-k« aaoa. Nas vol braaplal««. Tdea pregled popolaoaui pela. Pri M«ai ss adravl v«llk« Merilo Blevoaeov. Dradaa ur« od a j alraj do d evctcr, ob ssdo* Izučrna rudarja potrebujemo trn dalo pri ČAST FAYETTE COAL COMPANV, OH I OP V LE, PA. (Pof«tle Co) mi. ItaUHeer. la Okle B B »e W».leri» MIf m»l *4 Mi 4» f« OreMa. M i?»tm»h frnm— m Seao. |a iHaiiM^i ''"vcJIT Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK ISI Pcas Avc.» PMstarfk, N. e44aT« l»SS r.kor Mir. St ■e m. i ■. „1 mftmmo ^ «r •»• i m vaas, vooiavup p Ite a miaIlaam |»«feeL haisllfis «ia|l|as CpHL l#«| de I er. 4m 4** mm POMCBO« Mr W. a MNCS. OOtaerie. Pa. liškc pogodlie. Usoda ljubezni. Isriraa |w»c.t, iplHl J. Kod«. Tako »edita ewtri druga poleg druge žaluj«* in tolažeč ae v družbi iu ribajoč ne zdaj v upih, zdaj r strahovih, utopljeni zdaj v temna, zdaj v jw»ue in vesele muli, zidajoč in takoj neto podirajoč zlate gradove svojih idej. "8aj pravite, kako »e vee meuje na tem evo-tn!" pravi nekaj tednov pozneje aoacd sosedu v bližini gradu, z glavo majaje in kazaje na grad, kakor da ae tam gode rudne reči. "Da, da, prav imaš," odvrne mu aoeed, "aam Bog ve, kako ae včasih čez noč obrne." "In kej praviš o tej ženit vi f Vse je Že pripravljeno za njo, vse je pokoneu, vae tam dela, teče in ae giblje kot v mraljišču. Take svatovičine baje te ni bilo in je ne bo tako kmalu, pravijo ženice, kakorina bode U grajske ga«|wdične s tistim vojsulkim zdravnikom." "Kaj pa poreče zdaj baron, ki jc žc skoro popolnoma bil izpodrinil avojega tekmeca f" pravi sosed, "U baron, ki sam ne vč, koliko ima, ki baje več premore kot pol mesta!" "Vem, vem, ta jc bil ženini" odvrne prvi, "eli ženske ao vse enake, ena bolj svojeglava in trmasta od druge. Tuda grajska gospodična je teko dolgo moledovala ln bolehala, da je nazadnje vendar le zvile lu upognila trdo graščakiujo, ki zdaj nič nc ugovarja več, videč, da bi vae uič ue_ pomagalo." "I)a, ženska naposled le premaga," pritrdi drugi, zažge pipo tobaka, imkima soaedu in gre proti svojemu domu, da modrost avoje no viee otj svoje ieue dalje pove. Novica o Josipiitiiii možitvi z zdravnikom sc hitro raznese po okolici, liaronu jc bilo zastonj vs« njegovo bogastvi«. V gradu pu je bilo zadnji čas vse živo. Velikanske priprave so se delale za Josipiniuo možitev. Da, kakšna razlika med prejšnjim časom in sedanjimi Umi še jok iu stok, letos vesele priprave 1 ta Josipina je bila še vedno nekako bleda ln tiha, kakor bi sc bila bala, da bi ne bilo vse to le goljufiva pena, kokor da bi se vse te priprave vršile samo ua videz, da se jo prevara. Miroslav je bil baš odpiaal, ter se opravičevai z boleznimi, ker jc molčal tako dolgo. A to pismo je leilo kratko, njegt^ beaede hladne iu posebno Jo-aipine Je menila videti v njem znamenje ugašujoče ljubezni. Vsi ugdvori, vsa tolažila, ves trud Bine je bil zastonj. Tako se je vedno bolj približeval dan njegovega napovedanega prihoda. A prišel je čaa, minil je dan xa dnem, iz dni so odhodu Vogrinovem, Olga svojega brata. "Da, obljubil mi je, da pride." odgovori Rihard, "ali kateri dan, mi ni rekel. Snloh na ni natanko določil, ali pride v kratkem ali »e le proti koncu - tega meseca. Iz njegovih besed pa bi tudi lahko povzel, da že pride da nes, a to ni gotovo." Takega neodločnega odgovora n< bila seveda Olga vesela. Zatorej je vsa nevoljna sama pri sebi takole sklettala: "Ako me i-ina Vogrin rad, pride gotovo danes, ako ne, nc bode ga tako hitro!" Bilo je ravno istega dne popoldne, ko so sedeli Olva, Rihard in mati na vrtu v utici. Solnee je ves dan gorko prinekalo! Bila jo o tem času najhujša poletna vročina. Bližal se' je kres ali bil prav za prav že tu, - kajti prihodnji pondeljek smo že imela 24. juni-j. dan sv. Janeza Krptnika. Vsak je torej iskal pred pekoči-ni žarki hladne sence. Tudi Skenovski so se bili danes "opoldne vsi skupaj zbrali v hladni, zeleni rtiči. Mati je vezla, Oltra pregle dovala francoski list: "La modo universullc", Rihard pa je Študiral koroški zemljevid, ugi bajoč, kam bi najprej napravi daljši izlet. "Glej Olga, ta le not bi bil kaj pripraven!" iznregovori po do! gem molku Rihard kazoč v zem Ijevidu na črto, ki jc vodila iz Vrbe prek gore v Rožno dolino "Tu si ogledamo najprej kopel Vrbo na zahodnem koncu našega jezera, poteni gremo na vrh, od koder se vi^i v Rožno dolino, iu proti večeru žo pridemo lahko zopet domu." To je pametna beseda Rihard," pristavi hitro Olga in prisede k bratu, odloživši svoj modni Žurnal. "To bi bilo vse kaj drugo, nego pa vodno doma sedeti in sc nikamor ganiti! Glej, mama, sem le na zemljevid! Ali bi to ne bil lep izlet: Od tod v Vrbo, potem na ta-le vrh in nato prok tega hriba v Rožek do Dra- ve. . ." pri teli besedah pa kaže adu, tem bolje sanlmele me je njege krasota. — (MM materi s svojimi belimi prstki na ona mesta, katera je imenovala. "Jeli da greš z nama? Kaj ne, mama?" ' "Zakaj pa ne, saj ni daleč! Ali, ali nekoga moramo še vendar le seboj imeti! Kaj misliš, Rihard?" vpraša mati svojega sina. "Koga naj vzamemo seboj? Menda celo barona Roberta?" odgovori nagloma Rihard ter pogleda po strani in skrivši svojo sestro. "Ta itak nikamor drugam ue gre kakor k večjemu v j Celovec k svojemu tovarišem. A njega sploh ne potrebujemo. pri svojih izletih! Nekaj dni sem ln ako se ne inotlm, že odkar so nas Konarski Obiskali in sta sc bila on in dr. Vogrin malo o politiki sprla, obnaša se baron Rol>ert 'čudno proti nam. Glavo svojo nosi še zdaj bolj po konci kakor prej, in mene skoro celo prezira. "Tudi jaz sama že opazujem," odgovori nato mati "da se jc baron Robert izpremenil v svojem obnašanju. Tu