GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA L JUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 15 din — LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Štev. 45 (503) Leto X. NOVO MESTO, 12. NOVEMBRA 1959 UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik - NAŠLO*/ UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave št. 127 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podietie -Delo* v Ljubljani Nadaljnji razvoj S seje obeh zborov ObLO Črnomelj, na kateri so razpravljali o gospodarskem razvoju občine v letu 1960 — Za mesto Črnomelj bo za začetek ustanovljena ena stanovanjska skupnost — Volivci bodo na zborih izvolili 6 poravnalnih svetov — Ustanovljena je občinska ljudska univerza — Seje se ie udeležil tudi predsednik 0L0 Niko Belopavlovič PREZGODAJ, VELIKO PREZGODAJ... Na osnovi doseženih uspehov na področju gospodarstva v letu 1959 pričakujemo v prihodnjem letu nadaljnje razvijanje ln utrjevanje gospodarstva v črnomaljski občini. V industriji bodo povečali POMOČ GOSPODARSTVA MLADINI iN ŠOLAM V reformirane šole stopa z vso silo novo življenje, s katerim se povezujeta pouk ln delo pri vzgoji mladih državljanov. Tudi novi predmet tehnične vzgoje ter družbeno ekonomske vzgoje potrjujeta to trditev in zahtevata tudiostva-Htev ne le v teoriji, ampak tudi v ročnem izvajanju. In prav tu je pomoč gospodarskih organizacij najbolj nujna ter ter najprepričljivejša. Naše osnovne ter strokovne iole so povečini ie kaj slabo založene z učili in z delavnicami. Vendar predvideva novi učni načrt široko polje tehnične dejavnosti, ki pa brez orodja, strojev, prostorov in kotičkov ne bo izvedljivo. Le nekaj desetin naših šol lahko delno izpolnjuje novi program. • y Res je, da se da. marsikaj narediti tudi drugače, čeprav ni prave delavnice, da je le nekaj orodja in veliko dobre volje med vzgojnim kadrom ter organizacijami LT in povezave s KZ ter z drugimi krajevnimi gospodarskimi organizacijami. Tak primer je na šoli v Veliki dolini, kjer so se znašli in v kaj težkih razmerah dobro delajo, saj so na letošnjem republiškem tekmovanju in na razstavi v Novem mestu in kasneje r Ljubljani s svojimi izdelki dosegli lepe uspehe ter priznanja. Nujno je, da bi naše gospodarske organizacije začutile tudi tu svojo odgovornost, saj se ravno v teh novih kovačnicah našega mladega rodu kuje nov človek, nov kader, ki bo prav gotovo v tovarnah in delavnicah zagrabil za delo in z večjim zanosom, ker bo vedel, zakaj to dela. V čem je takojšnja pomoč našim šolam, odredom, tehničnim krožkom ter kotičkom? Podjetja in delavnice naj najdejo same pot v najbližjo šolo ter prevzamejo nad njo patronat, z njim bo pa povezana materialna in strokovna pomoč (v odpisanem orodju, strokovnjakih itd.). Seveda ne smemo pri tem misliti le na take šole, ki so v neposredni bližini, ampak je treba najti vez tudi s šolami, ki leže pod Gorjanci, ki so oddaljene od centrov in industrije, ker tudi ti otroci in njihovi vzgojitelji nujno potrebujejo take pomoči. Tudi naše strokovne šole — vajenske in novomeško učiteljišče, ne bi smele biti izvzete od te pomoči. Prav gotovo bodo tudi vse delavnice, kjer delajo vajenci, rade prispevale tako pomoč. Pri učiteljišču je nujno potrebno čimprej odpreti delavnico, saj drugače se bodoči vzgojitelj ne more seznaniti s tehnično dejavnostjo, ki jo bo moral v poklicu uresničevati. Prav bi bilo, da o vsej tej problematiki razpravljajo tudi zbori proizvajalcev na okraju in pri ob-čimah. Ob prvi letošnji okrajni razstavi tehnične dejavnosti v Novem mestu je sekretar okr, komiteja ZKS tovari* Pirkovič med drugim dejal: »Prizadevati si bomo morali vsi, da k temu korist v cm u delu pritegnemo tudi čimveč strokovnjakov. Posebno skrb bodo morala posvetiti tehničvi vzgoji mladine tudi naša podjetja, ki morajo biti na prvem mestu zainteresirana na tem, delu, v šoli!~ Zdi se nam, da ta ugotovitev dovolj poudarja nujnost gospodarske pomoči mladini fe ioU! M. T. proizvodnjo v Rudniku rjavega premoga Kanižarica, Belokranjski železolivarni in strojni tovarni, Tovarni prehranbene industrije ter v »Belokranjkl«, V Rudniku Kanižarica, BELT in opekarni Kanižarica bodo morali organi samoupravljanja po-logatl vso pozornost na čimhi-trejšo investicijsko Izgradnjo oziroma rekonstrukcijo posameznih obratov, kajti omenjena podjetja imajo za prihodnje leto zajamčena investicijska sredstva v gkupni vrednosti 242,3 milijonov din. Z uporabo teh sredstev bo v letu 1960 končana predvidena prva faza izgradnje v vseh treh podjetjih. Rezultati investiranja pa bodo: rudnik Kanižarica bo dvigni] proizvodnjo od 30.000 ton na 90000 ton premoga letno, BELT od 1200 ton na 3000 ton liva ln opekarna v Kanlžaricl 0d 400.000 kosov na 1,500 000 kosov opeke. Pogoje za ugoden razmah imajo tudi Tovarna prehranbene industrije, »Belokranjka« in -združeno mizarsko podjetje. Vsa ta podjetja irnajo že pripravljene ustrezne programe za povečanje kapacitet svoje proizvod- S seje predsedstva okrajnega odbora SZDL V ponedeljek popoldne .so na ne ji predsedstva okrajnega odbora Socialistične zveze obravnavali problematiko Rdečega križa v okraju in pripombe k perspektivnemu planu razvoja gostinstva in turizma. O prvi točkj je referirala Milica Sali, o drugi pa podpredsednik OLO Viktor Zupančič. Člani predsedstva s« za obe področji dali mnogo koristnih nasvetov in spodbud, ki jih bodo uresničevale organizacije SZDL, organi ljudske oblasti, zbornice ln družbene organizacije. nje, vendar je še odprto vprašanje, če bodo odobreni predlagani investicijski zneski, ki znašajo skupaj 216 milijonov din. Samo v »Belokranjki« bi se z Investiranjem 40 milijonov din za gradnjo novih delavnlških pro-,strov in 61 milJjonov din za strojno opremo povečala vrednost bruttoprodukta od 52 milijonov na 300 milijonov din letno. NADALJNJE KULTIVIRANJE STELJNIKOV Znatno povečanje proizvodnje pričakujemo tudi v kmetijstvu, za kar bo potrebno obsežnejše investiranje tudi na tem področju. Predvideno je namreč, da bi kultivirali nadaljnjih 350 ha steljnlkov na področju CerkviŠč in Krasinca, za razvijanje živinoreje pa bi nakupili plemensko živino ter zgradili devet hlevov. Za omenjena dela ter za nabavo in dopolnitev strojne opreme bo potrebno skupaj 261 milijonov Investicijskih sredstev. Plan kooperacije za pšenico ln krompir za prihodnje leto je v glavnem dosežen, več skrbi pa bo treba posvetiti drugim kulturam ln za dosego večjih hektarskih donosov. Posebno pozornost zahtevajo določila nove- ga zakona o racionalnem izkoriščanju vseh kmetijskih zemljišč. V območju črnomaljske občine je namreč še precej zemljišč, ki so razmeroma slabo al i pa »ploh neobdelana. Kmetijske zadruge bodo morale posredovati, da bo tudi ta zemlja dala kar največ, tako kot se to zahteva od industrije m ostalih panog gospodarstva. Važne naloge so postavljene tudi glede odločnega, smotrnega urejevanja in vzgajanja sadnega drevja. NAPREDKU OBRTI IN TRGOVINE Za prihodnje leto so nakazane tudi določene smernice ca razvoj obrtništva. Svojo dejavnost bosta razširil! podjetji (Nadaljevanje na 2. strani) 6. novembra 1959 ob sedmih zjutraj na Gorjancih. Močan severni veter je prinesel sneg, ki je pobelil vse vrhove okoli Novega mesta. Sem is ko goro In višine okoli Rožnega dola do Vršnih sel. Mar naj to pomeni, da se nam obeta dolga zima? Sneg je v naslednjih nočeh zapadel še niže proti dolini in tako — žal — spet enkrat potrdil naše vremenske napovedi. Izobraževanje odraslih 6. novembra je bilo na Okrajnem zavodu za izobraževanje odraslih v Novem mestu celodnevno posvetovanje z upravniki občinskih delavskih univerz. Na posvctn\'an;u so razpravljali zlasti "o irieolo&ko-po-litični vzgoji, of delu oddelkov Novi izviri termalne Vode v Šmarjeških Toplicah Šmarješke Toplice: Geološki zavod iz Ljubljane vrta v Šmarjeških Toplicah- Napravili so že 22 ročnih vrtin in nekaj strojnih. Do zdaj so naleteli na dva izvira. V globini 8 m na Izvir, ki Ima 32«» C, in pri 14 metrih na drugega, ki ima 32,8° C. Vrtali pa bodo tudi po 100 m globoko, ker iščejo Izvir, ki bo imel vsaj 37—38° C. Tako bi se prihajali lahko zdravit v Šmarješke Toplice tudi revmatični Tudi pri nas 100 stoto v hibridne koruze na hektar! Ne le s poizkusi, tudi v proizvodnji na kmečkih gospodarstvih v Beli krajini je dokazano, da se lahko pridela do 100 sto-tov koruze na hektar. Jožeta Zvaba iz Dolenje vasi pri Črnomlju sem vprašal, kakšne hektarske donose je imel letos pri koruzi. Povedal mi je, da je na parceli 20 arov pridelal povprečno 100 stolov koruze. To je bila hibridna koruza sorte win-consin 464 A. Na ostalih parcelah jc imel 2vab povprečni pridelek KO stolov na ha. Malce sem se začudil in vprašal, kako je dosegel takšne pridelke. Odgovoril je: »Delal sem po strokovnih navodilih.« Morda bo kdo pomislil In dejal: saj papir vse prenese, vendar gre za podatke, ki sta jih Zvab in kmetijski tehnik Kure resnično ugotovila. Povprečni hektarski donos koruze za črnomaljsko občino znaša letos 20 stotov. če ta donos primerjamo z 80 ali Skupščina Študentskega kluba V ponedeljek zvečer Je bili, na ljubljanski univerzi redna letna skupščina Študentskega kluba okraja Novo mesto, katere so . kot gostje udeležil tudi predstavniki OLO, OK ZKS, OK LMS in predstavnic;, tovarne zdravil KRKA. O dejavnosti v minulem letu je poročal predsednik kluba Miha Hrovatič, ki je kritem analiziral delo študentov. V poročilu in razpravi je bilo znov-. ugotovljeno, da ie vse premalc stikov med štipendisti in pod jetjl, plodna razprava je Da bi la zelo koristna. Študentje s> se strinjali, da se dosedanj; kluba dolenjskih in posavsku Študentov združita v en Klub Več bodo naši visokosolci po ročali o sebi v svojem novem glasilu, ki bo izhajalo kot priloga našega tednika. 100 stoti na ha in upoštevamo koliko kmetovalcev hna take pogoje kot Zvab, lahko takoj vemo, kaj nam je storiti in kakšne koristi lahko pričakujemo od pogodbene proizvodnje! Jože Škof bolniki. Zdravilišče ima v načrtu gradnjo olimpijskega bazena In bo šlo za Potrebna sredstva na zvezni natečaj. Zdravilišče Šmarješke Toplice Je končalo z dozidavo zgradbe zdravilišča. Opraviti je treba še nekatera obrtniška dela (zasteklitev, parket itd.). S tem bodo pridobili v novem traktu 15 ^ob in 3 kopalnice. Ta razširitev jih bo stala 42 milijonov dinarjev. V starem traktu pa bodo s to razširitvijo pridobili 5 sob, dnevni prostor lep0 recepcijo,, imeli pa bodo tudi novo strojnico za centralno kurjavo. V novih sobah bo 50 postelj. Zdravilišče bo dobilo še novo točilnico in hladilne naprave. Z osuševalnimi deli — regulacijo potoka — bodo pridobili nekaj zemljišča, kjer bodo uredili parkirni prostor, nameravajo pa tudi asfaltirati cest0 do zdravilišča. za odrasle pri osnovnih in strokovnih šolah ter o izobraževal-niih centrih v gospodarskih or-ganizađj&ih. Posvetovanj« so se udeležili tudi inž. Ervin Perne, direktor Zavoda za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu .LRS, Kairel Kos, direktor Zavoda za proučevanje izobraževanja odraslih LRS, Tiilka Bla-ha. predstavnik republiškega •odbora Zveze sindikatov, Brna Muser, predsednik ideološke komisije pri OK ZKS in Kebe Ludvik, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli k uspešnejšemu delu posvetovanja. V novomeškem okraju obsteu Udarniki se vračajo Ko smo zaključevali zadnja poročila za današnjo številko, je prišla še razveseljiva novica: IX. novomeška brigada Alojza Kolmana-Maroka, ki se vrača z uspešnega -zaključka del na avtomobilski cM*«ti v Srbiji, si je šestič priborila naslov udarne brigade, razen tega pa je bila trikrat posebej pohvaljena. Fantom in dekletom IX. brigade: najlepše pondrave ob vrnitvi v domače kraje! Niste se Izneverili tradicijam naših mladinskih delovnih brigad, zato vam izreka delovno ljudstvo našega okraja toplo priznanje! jajo sedaj delavske univerze že v vseh občinah razen občin Žužemberk in Trebnje, kjer še pripravljajo njdhovo ustanovitev. Zanimanje za dopolnilno šolanje odraslih je zelo veliko. V oddelkih za odrasle pri osnovnih šolah obiskuje v našem okraju tečaje nad 600 ljudii, ki bodo ob uspešnem zakljuJScu prejeli spričevalo o dovršeni osemletki. Prav tako imajo nad 100 obiskovalcev tudi oddelki za odrasle pri srednjih strokovnih šolah. V okraju deluje 6 političnih šol z okrog 180 slu- šatelji. Pred«vsem za strokovno izobrazbo bodo v podjetjl.h skrbeli izobraževalni centri. Okrajni zavod za izobraževanje odiraslih pripravlja v sodelovanju z okrajnim sindikalnim svetom ustanovitev še 14 izobraževalnih centrov poleg že ustanovljenega centra v Celulozi v Krskrm. Prajf/ teko bo organiziral v decembru seminar za inštruktorje teh izobraževalnih centrov. Vso pomoč bodo nudile izobraževalnim centrom tudi občinske delavske univerze. Nova obratna menza v Novem mestu V Industriji obutve Novo mesto je pričela 1- oktobra poslovati obratna menza, kl razdeli 180-članskemu kolektivu vsak dan kar 128 obrokov. Kuharico Marijo Martlnčič smo našli v prostorni svetli in zelo snažni kuhinji. Dopoldanska malica je bila pravkar kuhana. Kaj Je v loncu? smo vprašali. — Danes so fidelini in svinjski želodčki. Kuhamo pa tudi ješprenj.ček s fižolom In krompirjem, pljučka, golaž in še drugo, tako da j« vsak dan kaj drugega. Hrana mora biti raznolika. — Vprašali smo še, koliko stane obrok. Kar začudili smo se, ko smo zvedeli, da plača delavec za krožnik okusno pripravljene jedi in četrt kilograma kruha le 40 di- narjev. Potem res ni čudno, čs imajo kar 128 abonentov. Kar je prostor, odrejen za malico premajhen, malicajo v treh izmenah. Prično ob 9 url 15 minut ln nehajo ob 10. url dopoldan. Vsi so zadovoljni, storilnost dela pa raste. VREME ZA CAS OD 13. NOVEMBRA DO 22. NOVEMBRA: Do srede novembra ali malo kasneje bo prevladovalo nestalno vreme, s pogostimi padavinami, ohladitvijo ln snegom do nižin. V nadaljnem poteku bo pretežno suho, a hladno vreme s mrazom ponoči. Dr. V. M. Okrajni gasilski dom v Novem mestu Ze ves čas po osvoboditvi se pojavlja vprašanje ureditve gasilskega doma v Novem mestu, ki naj bi služIl za strokovno šolanje in vežbanje dolenjskega prostovoljnega gasilstva. Po osvoboditvi se je okrajna gasilska zveza za Izobraževanje gasilstva posluževala raznih ustanov ln podjetij, kot so Dolenjske in Šmarješke Toplice. Kmetijska šola na Grmu, Osnovna šola ln internat v Smihelu Ud., z-a prirejanje večdnevnih gasilskih tečajev z internatsktm šolanjem v rimskem času, ko ima podeželjska mladina čas. Danes dasi Je ogromna potreba po gasilskih tečajih za vse gasilstvo v okraju, nam to nI mogoče, ker zaradi Intenzivnejšega dela v podjetjih fn ustanovah tudi v zimskem času ni mogoče dobiti Internata za 50—80 tečajnikov naenkrat za 6—12 dni. Zato moramo Imeti le enodnevne seminarje, ki nam povzročajo visoke stroške (povračilo prevoznih ln prehranben'h stroškov udeležencev), ki pa praktično nimajo zaželenega uspeha. Spričo tega je nujno potrebno, da dolenjsko gasilstvo dobi s v o j g a § 1 1 *ki dom s primernimi prostori, v katerih naj bi se mladina vsestransko izobraževala. Osnovno pa naj bo ta dom središče in temelj požarno-var- nostne gasilske službe novomeškega okraja. S sklepom II. kongresa Gasilske zveze LRS je bila gasilska služba v Sloveniji razdeljena na krajevna ln okrajna območja. V smislu »Temeljnega zakona o t--2arnl varnosti FLRJ>, je prostovoljno gasilsko društvo Novo mesto, Po določitvi Inšpektorata GZ LRS postavljeno v kategorijo »A« z gasilsko požarnovarnostno službo 19 odgovornostjo območja ograja Novo mesto To zahteva, da mora imeti društvo dobro, popolno opremo z gasilskim tipiziranim avtomobilom, kar smo delno tudi dobili, najmanj štiri desetine operativnega članstva s kvalifikacijo poklicnih gasilcev, z dežurno službo v izmeni Po ena desetina «n druga v rezervi. Zato morajo biti gasilci, ki pripadajo dežurni desetini v bližini, to je v mestu, lahko dosegljivi in vsak čas pripravljeni, da se na poziv ali alarm udeležijo gasilske akcije. Z naglim razvojem mesta 'n okraja (nove gradnje, ind. objekti, kmet posestva itd.) nastaja nujnost, da s« v Novem mestu kot sedežu ln centru okraja ustanovi oziroma organizira poleg prostovoljne gasilske organizacije tudi stalna gasilska služba s kva lificlraniml poklicnimi, nastavljenimi, in plačani gasilci, ki jih je za zače- tek potrebno 16: poveljnik, pomoč, poveljnika, komandir aH desetar čete, devet gasilcev, dva šoferja, en mehanik In en upravnik ali gospodar. To poklicno enoto do treh ali štirih desetin naj bi dopoljnjevalo v gasilski službi prostovoljno gasilstvo Novega mesta in Smlhela ali bližnje okolice. Tako organizirana gasilska enota bi lahko prevzela nase vso požarno-var-nostnb in gasilsko službo v okraju, v katero bi vključevala, učila, vežbala, strokovno usposabljala in kontrolirala vse prostovoljne gasilske organizacije v okraju ln s tem tudi Izboljšala po-žarnovarnost v okraju. Ne pozabimo da so nam v povojnem času požari prizadejali nad dve milijardi sto tride-setštiri milijone dinarjev škode. Za tako organizirano gasilsko službo, ki jo zahteva današnji gospodarski razvoj našega okraja in »Temeljni zakon o požarni varnosti FLRJ«, je nujno potrebno zgraditi nov gasilski dom, primeren ln na primernem kraju, ?a današnje in bodoče potrebe, ki bodo vedno večje N še gasilstvo je v sedanjem povojnem času pred požarnim uničevanjem obvarovalo dve milijard' osem sto o'emnajst milijonov dinarjev vrednosti ljudskega in državnega imet-ia fn vet ipr.^cen)'jvlh človeikjh *'v-ljenj. Zato sodim, da je naše gasilstvo tak dom že zaslužilo. Sedanja orodjarna v neogrevanem prostoru je res neprimerna, saj v njej zmrzuje pozimi olje v avtomobilih in motornih brizgalnah in gre veliko dragocenega časa za zagon in Izvoz. Poleg orodjarne je majhen prostor (bivša zakristija), ki je društvena 6ejna soba in soba za sestanke, obenem pa še za pisarno okrajne ln občinske gasilske zveze. Za sestanke članstva, občinske in okrajne konfe renče, seje ln seminarje si moramo iskati prostore vedno drugje prot. plačilu, velikokrat tudi v gostinskih prostorih, ker drugih nI, dasi so najmanj primerni. Razen tega prostovoljno gasilsko društvo nima potrebnega notranjega ne zunanjega orodnega vežbališča in se mora posluževati raznih, tudi neprimernih oddaljenih krajev za orodne vaje, kar povzroča visoke stroške !n nezadosten strokovni pouk članstva. S temi pomanjkljivost ml sedanji gasilski dom ne ustreza potrebam prostovoljnega gasilskega društva »A« kategorije, še manj pa za poklicno gasilsko četo. Nov gasilski dom naj bi imel razen prostorne, pozimi ogrevane garaže, da vozila lahko vsak čas izpeljejo, dovolj ostalih prostorov za učilnice, sestanke, tečaje in zimsko vežbanje, neposredno z domom povezano dovolj prostorno zunanje vežballšče z najmanj 2.000 m" površne. Poleg tega naj bi bile v domu urejene servisne delavnice, k) jih navaja program, za popravka in vzdrževanje lastnega inventarja., orodja in opreme, ter ser-v sne aH obrtne usluge proti plačilu en vM o--tale gaallake organizacije v okraju, za kar u.daiamc letno več milijonske vsote raznim podjetjem za popravka (NadaMevanie na ^ strani) Termoelektrarna v -Beli krajini? Pri današnjem razvijanju gospodarstva na sploh pomeni preskrba z električno energijo zelo važno postavko in krepitev elektroenergetske baze je osnovni pogoj za utrjevanje in širjenje industrializacije, kakor tudi za dvig življenjske ravni. Prav tako kot zahteva Industrija iz dneva v dan večje količine električne energije, sta vedno večji potrošnik tudi kmetijstvo, zaradi izrazitega jačanja obsega svoje proizvodnje, in pa sodobno gospodinjstvo. Proizvodnja električne energije je dosegla po vojni največjo razvojno dinamiko, kar je vsekakor ugodno vplivalo na uspešno industrializacijo naše domovine. Tudi v Beli krajini je današnja slika elektrifikacije bistveno izpremenjena od one pred vojno. Med tem ko so bila prej na vsemu območju elektrificirana le tri naselja: Črnomelj, Metlika ter Vrano-viči, je danes elektrificiranih 263 naselij in je ostalo komaj še 9 odročnejših vasi, kamor ne vodijo električni daljnovodi. Prva leta po osvoboditvi ni bila potreba električne energije v Beli krajini še malo ne na višini povprečka v naši republiki in je močno narasla šele v zadnjih letih. Porast Je znašal od 15 do 32% letno, kar je znatno nad normalnim zvišanjem potrošnje, za katero velja norma nekako 7,2%. Pri tem je treba upoštevati, da bi bila potrošnja še večja, v kolikor ne bi bilo omejitev obsega proizvodnje ravno zaradi čestih nepovoljnih razmer v dobavi električne energije. — Razen tega se bo proizvodnja povečala tudi s preureditvijo električnega omrežja na podeželju, saj bo ureditev tro-faznega omrežja dovoljevala izrazitejšo uporabo strojne opreme v kmetijstvu. V preteklem letu je bilo potrošeno že preko 4 milijone kilovatnih ur in lanskoletna konica je bila dosežena 1050 kWh. Od tega so potrošili: industrija 40% obrt 15% in široka potrošnja 45% Perspektivni plan razvoja gospodarstva v Beli krajini Kmetijsko posestvo Ima na zalogi večjo količino sadnih sadik: jablan, hrušk in sliv. Sadike so prvorazredne, sorte kvalitetne — cene ugodne. Interesenti pošljite naročila na naš naslov! Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Gozdarski lesni poslovni zvezi, Novo mesto razpisuje delovno mesto obratnega knjigovodje Pogoj: srednja strokovna izobrazba z dveletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Rok prijave do 20. novembra 1959 nakazuje, da bo znašal tudi v naslednjih letih porast električne energije od 10 do 15% letno. Danes je na omenjenem območju v pogonu 32 trafo postaj s skupno močjo transformatorjev 2900 kWA. Omenjene transformatorje napaja električna energija, ki je speljana po okoli 90 km dolgem daljnovodu napetosti 20.000 V in termoelektrarne v Brestanici preko Novega mesta. Razumljivo je, da so zaradi velike dolžine daljnovoda in razmeroma male prenosne napetosti napetostne razmere v Beli krajini zelo slabe. Merjenja pričajo, da znaša sekundarna napetost v Črnomlju nekako v oddaljenosti 500 m od transformatorske postaje v času konice obtežbe le 160 voltov. Slednje potrjuje dejstvo, da niha medfazna napetost v transformatorski postaji med 300 in 400 volti in to ne samo od časa do časa, od obdobja do obdobja, ampak dnevno. Meritve po industrijskih podjetjih kažejo, da je stanje kritično skozi ves dan, zlasti pa v opoldanski konici med 11. in 13. uro in v večerni konici med 18. in 21. uro. V dopoldanski izmeni med 6. in 13. uro niha napetost od 310 do 360 voltov in enake so razmere v popoldanskem času od 15. do 21. ure. Stanje se izboljša šele ponoči, in sicer med 22. in 6. uro, ko niha napetost med 350 in 370 volti. Posledica tega stanja je moteno delovanje elektromotorjev ter s tem v zvezi zadržki v delovnem procesu. Razen direktnega izpada v proizvodnji povzroča nizka napetost čezmerno ogrevanje pogonskih elektromotorjev. Slednje povzroča v borbi za doseganje planskih proizvodnih nalog pregorevanje motorjev, kar ima za posledico občutno gospodarsko škodo. V vaseh, ki so oddaljenejše od lokalnih transformatorjev, v večernih urah praktično sploh nimajo razsvetljave, saj žarnice komajda žarijo. Tudi preklopitve električnega omrežja na hidroelektrarno v Ozlju ne nudijo nikakega izboljšanja. Ta elektrarna pomeni kot rezervni dovajalec energije za Belo krajino bore malo, kajti tudi prizadeto sosednje območje Hrvatske ni na boljšem. Tudi tamkaj nastajajo zelo neugodne napetostne razmere, kar potrjujejo pogoste redukcije potrošnje toka v letošnjem letu. Pri nakazanem stanju oskrbe Bele krajine z električno energijo ugotavljamo, da bo v bližnji bodočnosti oskrba široke potrošnje močno okrnjena, izrazitejši razvoj industrije pa sploh nemogoč. Novo izgrajenih kapacitet ne bo mogoče nadalje razvijati, s čimer bo nastala za to območje občutna gospodarska škoda, ki bo imela odraz v vsem našem gospodarstvu. Zato je nujno potrebno čimprej rešiti to pereče vprašanje. Izboljšanje se obeta z izgradnjo novega visokonapetostnega daljnovoda 110.000 voltov Brestanica—Novo mesto ter s postavitvijo regularnega transformatorja v Črnomlju. Mimo tega pa je treba misliti tudi na izgradnjo daljnovoda Črnomelj — Kočevje, kajti s tem bi bil sklopljen krogotok, ki bi omogočal uravnovešenost stanja napetosti. Vsekakor bi bilo umestno, da bi pristojni činitelji proučili možnost gradnje manjše termoelektrarne v Beli krajini, za kar obstajajo tehnične ln gospodarske možnosti. 2e bežen pregled zemljevida elektrogospodarstva v Sloveniji nami pojasni, da Dolenjska s Kočevsko in Belo krajino nima nobenega pomembnejšega Izvora električne energije ter je zlasti jugovzhodni predel naše ožje domovine močno oddaljen od proizvajalcev električne pogonske sile. Osnovno pofe^ sko surovino za termoelektrarno bi lahkn uidil premogovnik v Kanižarici, ki je s svojimi zalogami razmeroma bogat ter je s tem zagotovljena energetska surovina za daljšo dobo. Rudnik Kanižarica, ki iz leta v leto povečava svojo proizvodnjo, bf lahko na kraju samem koristno potrošil vso količino drobnih vrst premoga, ki ga sedaj odvažamo po železnici v Trbovlje in Zagreb ter deloma v Brestanico. Z lokacijo termoelektrarne v okolici Črnomlja, katere skupna instalirana moč naj bi znašala okoli 5000 kVA, bi bila dosežena nekako osrednja točka med Novim mestom, Kočevjem in' Ozljem, kar bi vsekakor ugodno vplivalo na uravnovešenost dobave električne energije na vsem tem območju. Nakazana problematika zahteva temeljite proučitve in hitre ukrepe, kajti le z zagotovitvijo potrebne količine električne energije ob ustreznih napetostnih razmerah bo možno uspešno razvijati gospodarsko zaostali predel, kot je to Bela krajina. I U i! A M J E10 L ! T i č MI T E i mtm Turistična sezona je sicer že davno minila« toda v diplomaciji traja sezona menda vse leto. Medsebojnih oblakov že davno ni bilo toliko. To živahnost je posebno opaziti na Zahodu. Samo v zadnjem tednu: Paul Uenri Spaak, generalni sekretar Atlantskega pakta, je obiskal Bonn, prav tako španski zunanji minister Castiella; belgijski lunanji minister Wlgny je prispel v London, grški premier Karamanlis pa v Rim; britanski zunanji minister Uoyd jo ta teden obiskal Pariz. V bližnji prihodnosti se obeta še večji promet na mednarodnih progah: francoski predsednik de Ganile bo obiskal Akacijo in francoske pokrajine; šest zunanjih ministrov skupnega evropskega tržišča »e bo sestalo v Strasbourgu; Italijanski premier Segnl pojde v London, francoski zunanji minister pa pojde v Rim; decembra bo glavna pozornost veljala obisku predsednika ZDA Eisenhowerja v Italiji, Turčiji, Pakistanu, Afganistanu, Indiji, Iranu, Grčiji in Parisu. Toda s tem seznam potovanj ie daleč ni izčrpan. Omenimo naj samo ie potovanje zahodnonemškega kanclerja Adenauerja v London 17, novembra. Spremljal ga bo zunanji minister von Brentano. Morda je trenutno iamed vseh teh obiskov Še najzanimivejši prav Adenauerjev obisk v Londonu. Za to je vet razlogov. Predvsem je znano, da so se odnosi med Bonnom in Londonom v zadnjih dvanajstih mesecih močno ohladili. Toda dogodki se niso razvijali Bonnu v prid. od kar je umrl ameriški zunanji minister Dulles, so se odnosi med Vzhodom ln Zahodom začeli boljšati, politika Bonna pa je ostala ista. Najmanj kar lahko trdimo za politiko bonnske vlade Je to, da ni pokazala prav nobene pobude za navezavo stikov med obema blokoma, medtem ko Je Lon- don zastavil vse svoje sile za čimprejšnji sestanek državnih poglavarjev štirih velesil, kar je v očeh Bonna ie zmerom (vsaj na tihem) združeno s hudimi nevarnostmi za'Zvezno republiko Nemčijo. Dalj« se Je koordinacija politike med Londonom in VVashingtouom precej okrepila, medtem ko se je VVashlngton nekoliko ohladil do Bonna. Adenauer je celo ca Američane pretrd ln preveč ca dogodki zdaj, ko je miroljubna in aktivna ko-eksistenca postala Iz osovražene ali vsaj zasmehovane besede izredno pomemben ln aktualen politični pojem * vsebino. Adenauer je v tem pogledu nekje zaostal, Kar zadeva britanski odnos do skupnega evropskega tržišča, pa v Londonu menijo, da vsaj za zdaj nI pričakovati sporazuma. Ne gre namreč samo za gospodarska vprašanja, ampak predvsem (po Adenauerjevem mnenju) za politična. Adenauer je dejal, da je voljan skrajno popuščati Veliki Britaniji v gospodarskih zadevah, zato pa izključuje britanski vpliv v evropskih političnih zadevah. Njegov glavni cilj je nagla preobrazba šestih držav skupnega evropskega tržišča (Francija, Zvezna republika Nemčija, Italija ln Benelux) v novo politično enoto — Malo Evropo. OBISK V LOND pravzaprav se ni nikoli premaknil s mesta. Čuti pa, da mu Je naklonjenost in podpora ZDA nujno potrebna, če hoče rešiti vsaj nekaj svoje politike ln svojih pozicij. Pred nekaj tedni je Adenauer na vprašanje novinarjev dejal, da so nesoglasja med Bonnom in Londonom majhna: demilitarizirana cona v Srednji Evropi ln odnos Britanije do skupnega evropskega tržišča oziroma Male Evrope. Prvo vprašanje ne moreta resiti Nemčija ln Velika Britanija, ker sodi v sklop razorožitvene-ga programa in bodo o njem razpravljali na sestanku na najvišji ravni. Tukaj gre predvsem za zamero, ker te britanska vlada nagiba k misli o demilitarizirani coni, bonnska vlada Pa noče o tem nič slišati. Vsi Adenauerjevi sodelavci niso Istega mnenja. To velja posebno za ministra za gospodarstvo dr. Ludvviga Erharda, ki vidi v skupnem tržišču samo prvi korak na poti združevanja sedemnajstih evropskih držav, sedanjih članic organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC). Toda staremu kanclerju se mudi. Ne utegne čakati na daljši proces, ki b{ bil brez dvoma potreben za združevanje vseh 17 držav. Se pred svojo smrtjo bi rad navezal na Nemčijo Jedro Evrope na zahodu v tako močno politično enoto, da je ne bi mogel razbiti noben njegov naslednik. Četudi je uspeh njegove zamisli dvomljiv, ni verjetno, da bi se komu posrečilo odvrniti starega kanclerja od njegovih namenov. S seje obeh zborov v Črnomlju (Nadaljevanje s 1. strani) »Kovinar« in »Elektro-servl««- Pripravlja pa se otvoritev podružnice konfekcijskega podjetja iz Ljubljane in ureditev centralna avtomehanične delavnice, Potrebne načrte bo izdelal novoustanovljeni Investicijski biro v Nove mmestu. Trgovina bo organizirala v Črnomlju specializirane poslovalnice Za železnino, steklo ter domačo In suho robo. Poleg tega bodo uredili trgovinske lokale v Semiču in Kanižarici. Gostinska mreža bo posredovala izgradnjo novega hotela v Črnomlju, čigar kapaciteta bo 35 lež'-šč ln 220 gostinskih stolov, v Semiču pa bodo ponovno uredili gostišče pri »Drgancu«. Za pospeševanje turizma bo zelo ugodna nova bencinska črpaika v Črnomlju ter kopališče s cam-ping prostorom na Vinici, obsežna komunalna dejavnost Občutne so naloge tudi na področju komunalne dejavnosti. Okolica Semlča Je danes še vedno brez pitne vode, nada.je- temtedmi nabiramo tis* robide (40 dinarjev), maline (40 dinarjev). Rastlino kopltnlfea s korenino (75 dinarjev), Joternika (150 dinarjev), vodne kreše (150 dinarjev). Korenine beladone (140 dinarjev), arnike (350 dinarjev), blu-šča (180 dinarjev), regrata rumenega (125 dinarjev). Korenine blušča jo treba razrezati kot gobe. Plodov« Česmina (120 dinarjev), črnega trna — oparnico (50 dinarjev), šipka — celi (50 dinarjev), sipek —■ luščine brez semena (180 dinarjev), glog — beli trn — medvedove hrušklce (50 dinarjev). Lubje Češmlnovlh korenin (320 dinarjev), eesmlnovlh palic (65 dinarjev). vati je treba z izgradnjo kanalizacije v Črnomlju in z modernizacijo ceste Crnomej — Vinica. V Črnomlju ja treba zgradili javno tehtnico (tehtnica sama Je že dobavljena) ter dokončno urediti prostore za okrajno sodišče. Poleg nujnosti gradnje nove šole v Dragatušu je treba dograditi šolo na Vinici ter adaptirati osnovne šo e v Dobličah, Grlbljah, Petrovi vasi, Strekljevcu in Tribučah, osemletki v Črnomlju in Semiču, kakor tudi gimnazijo v Črnomlju. V črnomaljskem Zdravstvenem domu se mora urediti dodatne prostore še ra splošno ambulanto, sobo *a laboratorij in gprejemnico. Živahna razprava je v precejšnji meri raičtsMla še nerešena vpraSanja f*'4'de gospodarskega razvoja v ctočini ln nakazala smernice za dokončno sestavo družbenega plana za leto 1960. V crnomju le ena stanovanjska skupnost Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, da se ustanovi za območje mesta Črnomelj le ena stanovanjska skuipnost- Tej naj bi kasneje sledila še ona stanovanjska skupnost, ki bi zajela naselji Kanlžarioo in Kočevje pri Črnomlju. Razen tega so sprejeli še odloke o podstanovanjsklh razmerjih, o odstotku stanarine in najemnine, ki je dohodek staio-vanjske skupnosti, m o pogojih za oddajanje stanovanj v hišah ln posameznih delih stavb, ki so državljanska lastnina. Sklenjeno J« bilo tudi, da v bodoče no bodo izdajali gradbenih dovoljenj za oomotje Ka-nižarice toliko časa, dokler se ne pripravi zazidalni načrt, ki naj bi bil kot dopolnilo že obstoječemu urbanističnemu načrtu za mesto Črnomelj in bližnjo okolico. izvolili bodo Sest poravnalnih svetov Vlogo in pomen poravnalnih svetov bodo obravnavali na zbo- rih volivcev, ki bodo na območju občine ta mesec. Na teh zborih bodo izvolili šest p^i'a-''-nalnih svetov v krajih, kjer so sedeži krajevnih uradov. Poravnalni sveti bodo imeli važno družbeno-politično nalogo glede pomlrjevanja sprtih ljudi, zgladitve sporov ter prikaza škodljivosti in nevarnosti rpc-rov v današnji družbi, ki ji mora biti vsakršno medsebojno sovraštvo tuje. Člane poravnalnih svetov bodo volili zbor! volivcev in zborom volivcev bodo ti Člani dajali tudi obračun svojega dela. Ljudje, ki živijo v tem ali onem kraju, poznajo razmere, zato bodo lahko s svojimi oseb- nimi vrlinami, poštenostjo in / miroljubnostjo prikazali nesmiselnost razprtij med posamezni ml prebivalci. KOMUNALNA UPRAVA IN LJUDSKA UNIVERZA Na Isti seji so »prejeli tud! odločbo o ustanovitvi komunalne uprave občine Črnomelj ln občinske ljudske univerze. Naloga slednje bo proučevati In organizirati izobraževanje odraslih. Za obe ustanovi so izvolili upravna odbora. Posle upravnika ljudske univerze bo prevzel Stane Zula, dosedanji šolski upravitelj v Dragatušu- Pb. Plemenski sejmi niso zadružni dogonl! Živinorejci s področja kmetijskih zadrug Videm, Krško, Podbočje, Kostanjevica in Raka pripeljejo vedno več živine na zadružni dogon. Medzadružni dogonl za Videm in Krško so enkrat na teden, ob četrtkih, za Podbočje, Rako in Kostanjevico pa vsakih 14 dni. Zadnje čase so plemenski sejmi zelo problematični. Na to sejme priženejo tudi živino za zakol, kar pa seveda ni prav. Tako Živino kupujejo mesarji, kar je v glavnem krivda mesarskih podjetij ln tržne inšpekcije, ki dovoljuje prekupčevanje oziroma odkupe za zakol. Najbolj kritično je bilo pred kratkim na plemenskem sejmu na Bučki. Tja so prignali poleg plemenske živine tudi stare krave. Čeprav je jasno, da niso bile primerne kot plemenska živina, so jih odkupili, toda za novomeške klavnice. Ugotovljena sta dva primera, da so na zadružnem dogonu na Raki ocenili etare krave kilogram po 100 dinarjev, toda na plemen- V vsako hišo na Dolenjskem in v Sp. Posavju: »DOLENJSKI LIST«! skem sejmu so bile te krave odkupljene po 135 dinarjev za kilogram. Ce bo šlo tako naprej, je utemeljena resna bojazen: ali bodo zadružni dogonl š» uspevali ali ne? M. Komisija za razpis delov-aih mest pri Trgovinski ibornlci za okraj Novo mesto razpisuje mesto admini-stra torbe Pogoj: nižja strokovna šola ln administrativna šola i 3-letno prakso. Plača po Zakonu o javnih uslužbencih. Ponudbe pošljite do 15. novembra 1959 z navedbo dosedanje zaposlil tvo. IZ KAZNIH STRANI S Kitajski ministrski pitu-sedntk Cu En Laj Je v pismu predsedniku Nebruju predlagal ustanovitev demilitarizira, ne cone vzdolž kltajsko-lndij^ »ke meje in sestanek predsednikov vlad LR Kitajske in Indije v bližnji prihodnosti. Kot Je znano, Je prišlo pred kratkim na meji do spopada, v katerem je izgubilo življenje vefi indijskih granlčarjev. ■ Podpredsednik romunske vlade Atanase .loja. ki Je bil več dn| na uradnem obisku v Grčiji, se je danes vrnil v Bukarešto. Obisk ocenjujejo v Romuniji kot važno politično misijo. Gre za sklicanje balkanske konference na najvišji ravni. ■ Argentinska vlada je sklenila komunistom m peronisiom preprečiti, da m se udeležili parlamentarnih voUtev, ki bolo V začetku marca prihoHnj. loto. Voditelj perontstlčne stranke je že pozval svoje volivce, naj na marčnih volitvah ne glasujejo za nobeno drugo stranko, marveč naj v volilne skrinjice mečejo prazne lističe. ■ Na predsedniških volitvah v Tuniziji je dobil predsednik Hablb Burgiba 91% glasov. Vseh devetdeset poslanskih mest v novem parlamentu bodo v prlbodnje Imeli člani vladajoče stranke Neodestura. ■ fce pet tednov pogrešajo 32 alpinistov, ki so se napotili proti gorskemu masivu Gaurl-šantar v Himalaji. Nepalska vlada Je že poslala odpravo, ki pa nI našla sledi za niimi. Bojijo se. da so plazovi, ki so na Himalaji pogosti, zasuli vso skupino. Ce Jih je res doletela takšna usoda, bi bila to doslej največja alpinistična tragedija. Uživam REDIN. zato se redim! Mešajte v hrano dvakrat ali trikrat na dan po eno žlico REDINA, uspeh bo presenetljivi ❖ Proizvaja Veledrogerlja, LJubljana, Mestni trg 22. K razbremenitvi redne obrti, se večji meri pa za boljše zadovoljevanje povpraševanja po drobnih obrtnih uslugah, bodo pripomogli tudi servisi pri stanovanjskih skupnostih. Občinski ljudski odbori morajo skrbeti, da bodo v okviru stanovanjskih skupnosti čimprej usposobili primerne prostore za servisne delavnice, ki naj bi poleg manjših popravil izposojevale tudi orodja za majhna popravila. Potrebna finančna sredstva za opremo teh delavnic naj bi prispevali ljudski odbori, hišni sveti, pa tudi državljani sami v obliki krajevnega samoprispevka. K redno zaposlenim, kvalificiranim delavcem v teh delavnicah bi bilo možno vključiti tudi delavce iz družbenega sektorja, ki bi v svojem prostem času lahko mnogo doprinesli, s tem pa si tudi pridobili na zaslužku. Nevsklajenost med povpraševanjem in ponudba pri posameznih obrtnih strokah je imela in ima tudi še določen vpliv na razvoj zasebnega sektorja obrti. V strokah, kjer obstoječe kapacitete zadovoljujejo potrebe in so zaradi tega tudi cene storitev v skladu z vloženim delom, število zasebnih obrtnikov pada. Njih število pa narašča v kritičnih strokah. Ce gledamo to -s stališča preskrb-ijenosti prebivalstva oziroma tržišča sploh, je tak razvoj nekako normalen in pravilen, vendar bi se moral v to v mnogo večji meri vključiti družbeni sektor obrti. Žal pa ta trenutno še ne kaže za te spremembe zadovoljive elastičnosti prilagajanja. To pride zlasti do izraba pri kooperaciji. Obrtna podjetja zasebnega sektorja prevzemajo namreč vedno vet izdelkov ln polizdelka industrijo, medtem ko stoji družbeni sektor obrti v tem pogledu precej ob strani. Da je kooperacija med Industrijo in obrtjo po- trt., i, o tem nI nobenega dvoma več. Gre samo za to, koliko se industrijskim podjetjem sam m zaradi hitrejšega tempa dela ali morda zaradi pomanjkanja kadra in prostorov ter strojev izplača proizvajati polizdelke, ali jim je ugodneje, da dobe te polizdelke po kooperaciji z obrtjo- Po precej skopih podatkih, ki si jih je priskrbela okrajna obrtna zbornica za leto 1958, je razvidno, da so se industrijska podjetja prvenstveno posluževala kooperacije z zasebnim obrtništvom. Desetim industrijskim podjetjem je v kooperaciji naredilo razne Izdelke in polizdelke 45 zasebnih obrtnikov v skupni vrednosti 35,000.000 din. Ta industrijska podjetja so se le v 7 primerih poslužila kooperacije z obrtnim' podjetji družbenega sektorja. Vzroki so različni: bodisi, da nI na razpolago dovolj družbenih Obrtnih delavnic, ki bi kooperacijo sprejele, oziroma delavcev, ki bj se v teh podjetjih ukvarjali s takimi uslugami poleg svojega rednega dela, bodisi, da so usluge zasebnih obrtnikov cenejše aH pa vezane na posebno izdelavo (kalupi Itd.). aH pa se obrtna podjetja družbenega sektorja nimajo časa ukvarjati s tovrstnimi Izdelki. Proizvodna obrtna podjetja družbenega sektorja doslej Sf? niso pokazala Interesa, da bi vzdrževala servisne delavnice, ker so pasivne. Zato j? nujno odpomoči temu, kajti kooperacija med Industrijo ln obrtjo se mora Drven-*- polde cigler prenesti na družbeni sektor obrti. Prav bo tudi, da Industrijska podjetja organizirajo lastne obrtne delavnice, ki jim bodo postregle z izdelki, ki jih sedaj izdelujejo v kooperaciji zasebni obrtniki. preskrba v obrti Preskrba v obrti z reprodukcijskim materialom in surovinami bi mogla biti boljša. Naša trgovska mreža bi pri tem lahko storila neprimerno več kot doslej. Sicer se tudi to nekoliko zboljšuje, vendar se neredko zgodi, da mora to ali ono podjetje samo po material v Ljubljano, Maribor aH celo v sosednjo republiko. S tem izgubi mnogo dragocenega časa pa tudi cena materiala se zaradi dragega prevoza dvigne, čeprav ga morda .podjetje dobi ceneje kot v tukajšnjih trgovinah. Tudi kakovost materiala ni takav kot bi bilo želeti. Mnogokrat morajo podjetja' material pred uporabo predelati kar vzame precej časa ln izdelek podraži. Mnogo jeze gro pa tudi na račun različnih cen za isti material. Na vsak način bo morala lokalna trgovska mreža v bodoče upoštevati želje in ootrebe obrtnih podjetij In dobavljati obrtniški material šole Po posvetovanju z obrtnik' uvoz Dolenjsko obrtništvo J« bilo dolgo časa prikrajšano tudi glede uvoza materiala in opreme. Sel« v zadnjem četrtletju minulega leta je bilo za obrtništvo novomeškega okraja na podlagi ugotovljenega narodnega dohodka določenih za 9,240 000 deviznih sredstev za leto 1959. Od tega zneska Je bilo določeno za opremo 5,880.000 in za reprodukcijski material 3,360.000. Jasno Je, da &o bile potrebe obrtnih podjetij višje. Kljub obilnemu črtanju m korekturam seznamov najnujnejšega materiala ln opreme, je bila dodeljena vsota deviznih dinarjev prekoračena za kake 4,000.000. Potrebe pa je nekako ublažila Izredna prilika, ko nam je uspelo poleg rednega kontigenta nabaviti za obrtništvo na letošnjem zagrebškem velesejmu Še za 15,000.000 deviznih dinarjev opreme. Pričakujemo pa Še, da se bodo uvozna sredstva najbrže dvignila še za 50,000.000 deviznih dinarjev, pri čemer bo odpadlo na opremo 75«/«, ostalih 25Vo pa na reprodukcijski material-Po zbranih podatkih znašajo potrebe obrtništva 180,000.000 deviznih dinarjev, vendar bo z dobljeno Vsoto mogoče kriti res najnujnejše potrebe. Devizna sredstva pa so predvidena tud! že &a leto 1%0 In so obrtna podjetja že v celoti najavila svoje potrebe. Vse dobave iz uvoza posreduje obrtništvu uvozno podjetje »Metalka* v LJubljani. izvoz Obrtništvo Dolenjske je v tem ozlru Še močno zaostalo. Krivda leži deloma v njem samem. Kaže da naša podjetja nimajo dovolj Izpopolnjenega strojnega parka medtem ko bi za sposoben kader ne bll0 zadrege Naši obrtniki se vse premalo zanimajo tudi za velesejme in razstave. Mogli bi namreč postaviti na velesejme v Ljubljani in Zagrebu vrsto kvalitetnih izdelkov, za katere bi se pozanimali tujci ln jih naročili. Ce omenim, da so se za drobne Izdelke Šentjernejskih lončarjev, ki so bili razstavljeni na predlanskem beograjskem obrtniškem velesejmu zanimali zlasti Nemci in želeli skleniti pogodbe in naročila, kar pa je bilo spričo dejstva, da še nimamo organiziranega lončarstva nemogoče, je povedano dovolj, da bi mogli naši obrtniki Izdelati lepe Izdelke in jih po naših izvoznih podjetjih Izvažati v tujino. Lani je to poskusilo 6 obrtnih podjetij in celo en privatnik. Njihovi Izdelki so šli v Nemčijo, Anglijo, Madžarsko ln Francijo. Lesene solnlce mizarstva v Prekopi pa so dobile kupce cel0 v Libanonu. Splošna kovinska zadruga v Vidmu—Krškem je izdelala več kovinskih predmetov za ladijske opreme za ladjedelnico »3. maj« v Splitu ln na Reki, ki je svoje ladje poslala v nekatere tuje države. Mizarska produktivna zadruga v Sevnici Je poslala za 13 milijonov stilnega pohištva v ZDA, Zahodno Nemčijo. Švico in Švedsko. Tako si utirajo pot izdelki naših obrtnih delavnic v inozemstvo. v letu 1958 je bilo Izdelanih za Inozemstvo Izdelkov in polizdelkov za skupno vsoto 301,582.500 dinarjev. Stev. 45 (503) -■ DOLENJSKI LIST Stran S m mmsft 386 milijonov za trgovino Okrajna trgovinska zbornica Novo mesto je v sodelovanju z 2avodom za plan, z občinami ln • trgovskimi podjetji izdelala načrt za investicijsko izgradnjo trgovine v lefcu 1960. Skupno bo prihodnje leto investiranih 386 i milijonov dinarjev v novogradnje, adaptacije ln obnovitve trgovskih lokalov in skladišč. Iz skladov trgovskih podjetij je doslej zagotovljenih 59 milijonov dinarjev, iz skladov občin ho potrebnih 33 milijonov, iz »kl ado v OLO 36 milijonov, iz ■"ftpubli&kih skladov 47 milijonov, iz občih investicijskih *sred*tev 183 milijonov, doslej najetih Investicijskih posojil pa je 27 milijonov. Občine bodo morale v družbenih planih potrebna sredstva zagotoviti iz •vojih skladov. S pomočijo omenjenih sredstev bodo v okraju zgradili 9 novih prodajaln, 6 skladišč, adaptirali 6 prodajaln in 26 prodajaln obnovili. Največ novogradenj in adaprtacij bo v občini Novo mesto (za 66 milijonov din), pri obnovitvah pa vodi občina Metlika (11 milijonov din). Skladišča bodo gradili: v Novem mestu javna skladišča, skladišča za naft0 in naftne derivate, skladišče za 'mlevske izdelke in skladišča z.a kože- in živalske odpadke, v Črnomlju skladišče za mešano blago, v Brežicah pa skladišče za živila. Načrt za reorganizacijo trgovine je bii sprejet na seji OLO, nato pa še' na sejah občinskih ljudskih odborov. Namen reorganizacije je, e povečanim številom trgovskih podjetij ustva. riti konkurenčno osnovo, s spe-cializranlmd trgovinami pa približati trgovino potrošniku. Ker je bilo v nekaterih občinah doslej le po eno trgovsko podjetje, ustanavljajo zdaj tam še konkurenčna. V občini Videm - Krško se pogajajo o tem, da sta potrebni dve trgovski podjetji, v Brežicah je to vprašanje že rešeno, saj ima ta občina najboljše urejeno trgovsko mrežo v okraju, v Senovem imajo le eno trgovsko podjetje, konkurenčno poslovalnico pa je podjetje iz sosednje občine ukinilo. V Črnomlju je vprašanje reorganizacije že rešeno, prav tako tudi v občinah Trebnje in Sevnica. V občini Žužemberk zadošča eno sam0 podjetje. V Metliki bodo poskrbeli za konkurenčne poslovalnice iz sosednih občin, v Novem mestu Pa so vprašanje pretresali že volivci na svojih zborih. Le kolektivi se morajo še pogovoriti z organi občine, da bi 0rgani delavskega upravljanja lahko sprejeli ustrezne sklepe In nato reorganizacijo izvedli. NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Predsednik Miha Marinko je na IV. občnem zboru republiškega sveta ZSJ za Slovenijo ugotovil, da so uspehi, doseženi v letošnjem letu, najboljši obračun z ostanki nezaupanja v delovne kolektive, v njihove organe samouprave, v njihovo zrelost in sposobnost, da sami v konkretnih pogojih izdelajo svoj sistem notranje razdelitve dohodka. Občni zbor Je samo potrdil mnenje, da je povsem zgrešeno vsako uravnavanje višine plač, pa naj si bo s tako imenovanimi tarifnimi sporazumi, kar so skušale delati posamezne zbornice ali združenja, ali pa kako drugače. Z zakonskimi predpisi o razdelitvi skupnega dohodka gospodarskih organizacij, so bile podane osnove za prehod na nagrajevanje po učinku. Sindikati so nedvomno dosegli pri tem delu lepe uspehe, ki pomenijo temeljit obračun z uravnilovskimi tendencami, ki ne spodbujajo k večji produktivnosti in nas ovirajo, da bi še hitreje napredovali. Tudi v državnem aparatu so bili odstranjeni zadnji dvomi v tako nagrajevanje in tako imamo letos v Sloveniji že okoli 2.000 kolektivov, kjer uvajajo najrazličnejše oblike nagrajevanja, ki spodbujajo delavca k boljšemu delu, zraven pa mu priznajo nagrado le za resnično opravljeno delo. V teh gospodarskih organizacijah dela okoli 80",« vseh v gospodarstvu zaposlenih delavcev, kar nedvomno pomeni lep napredek in prav od tod gospodarski uspehi. To je obračun z nezaupanjem do takega nagrajevanja, zlasti zaradi tega, ker so posamezniki menili, da bodo kolektivi v takem sistemu nagrajevanja gospodarili slabo. Pri tem so Usti, ki ne zaupajo samoupravnim organom pričakovali, da bodo ie-ti zmanjševali sredstva v skladih podjetja na račun povečanih osebnih dohodkov. — Dosedanji podatki o gospodarjenju so ovrgli take trditve. Vzporedno z dohodki so se namreč povečala tudi sredstva, ki jih delovni kolektivi odvajajo v sklade za razširjeno reprodukcijo, se pravi, za povečanje tovarne, obratnih in osnovnih sredstev, in tudi sredstva, s katerimi lahko kolektiv gradi najrazličnejše komunalne naprave, objekte družbenega stan- Tudi politični pomen darda itd. Z eno besedo nagrajevanje po učinku je prineslo tudi skrbnejše in odgovornejše gospodarjenje vseh članov kolektiva in ne le posameznikov kot je bilo to v nekaterih podjetjih še lansko leto. Toda ne gre le za očitne gospodarske prednosti takega sistema nagrajevanja, pač pa tudi za politični učinek Ie-tega. Gre za to, da nagrajevanje po času, nagrajevanje z vnaprej določenimi tarifnimi postavkami marsikje omogoča uveljavljanje birokratskih teženj. Nagrajevanje po času je namreč v bistvu enako nagrajevanje za neenako delo. Pri takem nagrajevanju ni mogoče do kraja razviti delavčevo spoznanje, da bo njegov prispevek toliko večji, kolikor več bo dal družbi. V takih pogojih se nujno poraja interes, da bi dal družbi Čim manjšo količino dela, od nje pa naj bi Čim več dobil. V takem nagrajevanju se skrivajo ostanki mezdnih odnosov in tako nagrajevanje omogoča administrativno birokratsko poseganje vodstev posameznih podjetij v razdeljevanje tistih sredstev, ki gredo za posebne dohodke. Dostikrat se dogodi, da je tako nagrajevanje plod osebnega poznanja in osebne ocene, simpatij in drugih podobnih stvari, ki jih ne bi smeli poznati. Povsem drugačna pa je stvar pri nagrajevanju po učinku, ki spod reže še nekaj materialnih korenin poskusom, da bi se uveljavili razni birokratski principi v odnosu do kolektiva in posameznika. Pri nagrajevanju po delovnem učinku je namreč interes delavca, kolektiva in skupnosti isti. V pogojih nagrajevanja po učinku postane operativno vodstvo, v katerega vključujemo vse strokovnjake, preddelavce, mojstre Itd. v resnici samo organizator proizvodnje. Nič več se ne more nihče vmešavati v to kaj bo kdo delal in koliko bo dobil, ker o tem odločajo že vnaprej določena objektivna merila. To spoznanje pa lahko postane močnejši mobilizator za boljše delo kot pa kakršen koli birokratski pritisk, strah ali ukazo-vanje. V tovarni se bo počutil vsak svobodnega in bo vedel, da bo dobil toliko kolikor bo delal in ne toliko kolikor je pri komu priljubljen. Zato torej ima nagrajevanje po delovnem učinku tudi velik politični pomen in bi bilo napak, Če bi pri uvajanju tega nagrajevanja ocenjevali samo gospodarske uspehe, pozabili pa bi na spremembe, ki nastanejo v mišljenju delavcev, v odnosih znotraj kolektiva, kjer ponovno spodrezujemo korenine birokratizmu in samovolji, slednje je najmanj tako pomembno kot doseganje In preseganje gospodarskih načrtov. Uvajanje nagrajevanja po učinku na vsa gospodarska področja pa tudi v trgovino in gostinstvo, ki sta po mnenju predsednika Mihe Marinke precej v zaostanku glede tega. jo torej ena izmed osnovnih nalog, ki čakajo izvršne odbore sindikalnih podružnic v letošnjem letu. Plenum pa je opozoril tudi na človeka. Sindikat mora skrbeti za probleme delovne zaščite delavcev, za njihovo prehrano, reševati mora probleme stanovanj in vedeti mora kako živi družina delavca v tovarni. Toda vse to se ne da opraviti z govorjenjem in zavijanjem teh stvari v fraze. Sindikat predlaga, naj bi zato, da bi reševali te stvari v skladu z gospodarskim razvojem in materialnimi možnostmi, organizirali v podjetjih tak:» imenovane socialne službe. Seveda socialno delo v kolektivih ne bi smelo biti podobno nekakšnemu samaritanstvu ali misiji dobre volje. Sindikalne organizacije bi morale za reševanje vseh prej naštetih problemov organizirati sektor socialne službe, ki bo strokovno sposoben in dobro organiziran ter bo lahko nudil potrebne podatke in tudi sodeloval pri konkretnih akcijah. Sindikalne organizacije bodo morale pospeševati in podpirati razvoj takih služb v kolektivih. Okrajni gasilski dom v Novem mestu 1 (Nadaljevanje s 1. strani) Z gasilsko službo je tesno povezana služba civilne zaščite ter reševalna sanitetna služba, ki danes nima v mestu primernih ne obratnih ne upravnih prostorov in garaž, zato bi bilo potrebno, da se ti dve službi povežeta z gasilsko službo s skupnim obveščevalnim centrom ter naj s prispevkom dobita svoje potrebne obratne in upravne prostore v novem gasilskem domu. Nov gasilski dom s poklicno gasilsko enoto bo služIl napredku vsega gasilstva v okraju ln bo novomeški okraj veliko pridobil na požarnovarnostni službi. Zato menim, naj bi bil bodoči gasilski dom s poklicno gasilsko četo, kot to tudi predvideva član 19 temeljnega zakona o varnosti pred požarom FLRJ, okrajna gasilska ustanova, ker Ima okraj veliko možnost po členu 45 navedenega zakona zbirati potrebna fi nančna sredstva za morebitna odplačila najetega Investicijskega kredita. Gradnjo gasilskega doma in ustanovitev poklicne gasilske čete ne narekujejo samo sedanji nezadostni in neprimerni prostori gasilske službe, temveč je tudi nemogoče sestaviti danes prostovoljno gasilsko enoto, ki b bila docela sposobna prevzeti te naloge gasilske 6lužbe, kajti večina sposobnih mladih članov je vključeno v družbenem proizvodnem procesu. Zato se taki člani udejstvujejo lahko le v svojem prostem času. Poklicna gasilska enota bo razen vseh gasilskih akcij in reševanj lahko tudi vzgajala čvrst in zaveden gasilski kader, ki ga v našem okraju tako nujno potrebujemo. 2 zgraditvijo obratnih piosioiov delavnic, ki jih pri nas tako primanjkuje, bodo gasilci poklicne ćete, ki bo narastla postopoma na 40 članov, lahko stalno zaposleni v njih, poleg gas 1-dke službe. Tudi prostovoljne gasilce bi lahko nameščali v teh delavnicah za notranje ln zunanje posle kot profesionalne delavce, ki bi poleg svoje službe opravljali prostovoljno gasilsko službo, kot Imajo to v Vojvodini in Banatu. V tej obliki bodo delavn.ee, ki bodo delale za lastne pogrebe kakor tudi za potrebe vsega gasilstva v okraju, lahko visoko aktivne in bodo prispevale velik delež k vzdrževanju ln rentabilnosti' ustanove. Ker pa bo gasilski dom kot ustanova poklicne gasilske enote na sedežu občine Novo mesto ter bo prvenstveno največ koristi] mestu ln občini v po- /.ciinovarnostn. in gasilski &.užb tur reševalni in civilni zaščiti, želimo tesnega sodelovanja. Lokacijo in arhitektonsko obliko doma po predvidenem načrtu naj določijo urbanisti ln projektanti Za izvedbo končnih načrtov naj se določijo In zajamčijo potrebni, f nančna sredstva V takih novih pogojih bodo gasilci lahko koristili naši skupnosti več kot do3edaj. ker bodo s tem dani vsi pogoji za nas, ki sedaj v neugodnih razmerah opravljamo to službo, in za tiste, ki se bodo pri nas učili in izpopo' njevali V službi ljudstva — na pomoč! Lojze Mi rtič, predsednik okrajne gasilske zvez< Novo mes-to V *j išli Jesen bogata, dobra žena... Zal so ljudje na deželi večinoma ie povsod brez listja in drv. Deževje je v zadnjem tednu marsikje olajšalo setev, zavrlo pa spet druga dela. Upajmo, da ni konec vseh lepih dni, čeprav so dobili Gorjanci 6. novembra zjutraj ie prvo belo kapo... Kolektiv 147 kovinarjev Pet let obstoja KOVINARSKE ZADRUGE Videm-Krško, ki je začela z 10 delavci, zdaj pa ustvarja na leto že nad 250 milijonov dinarjev prometa ter dobavlja svoje prvovrstne izdelke našim ladjedelnicam, železarnam in drugim tovarnam 1. novembra je poteklo pet let. od kar dbataja Splošno obrtna kovinarska zadruga Videm-Krško. Zadrugo je ustanovilo 10 delavcev, danes pa je zaposlenih v njej že 147 kovinarjev. V teh petih letih je kovinarska zadruga dosegla zelo iepe uspehe. V začetku so si postavili zasilne delavnice za začetni razvoj. Kmalu so se pokazale potrebe po gradnji večje delovne hale. Ko so pridobili delovne prostore, »o se razvili v veliko obrtno kovinarsko podjetje. Vse prostore okrog hale uporabljajo v delovne namene, kjer jih pa večkrat ovira slabo vreme. Da «e bodo tem težavam Izognili, bodo razšli i ri delovne hale, hkrati pa tudi povečali število zaposlenih v prihodnjih letih do 300 delavcev. Šele lani so si zgradili pisarniške prostore, ki pa v celoti še ne ustrezajo. Skrbeli so predvsem za čimvečjo proizvodnjo |n temu primerno vlagali razpoložljiva sredstva v te namene- Delovni kolektiv kovinarske Nov uspeh kemižarskih rudarjev V oktobru so dosegli na rudniku v Kanižarci doslej najvišjo mesečno proizvodnjo, saj so nakopan 4.750 ton premoga Tudi lani je bil dosežen višek mesečne proizvodnje v istem mesecu s 4.160 tonami premoga. Porast proizvodnje za 14 odstotkov bi •bil lahko še občutnejšl, če ne bi na rudniku primanjkoval« jamskih delavcev. Oktobrski uspeh je bil dosežen z zelo ugodno jamsko storitvijo, saj je ta znašala 1,36 tone na rudarja, medtem ko je bila dosežena rudniška storitev 0,920 tohe na enega zaposlenega. zadruge Vldem-KrjUa* je v preteklem letu imel ^02 milijona dinarjev prometa, zaposlenih pa je bilo 145 ljudi. Družbeni plan za leto 1959 ni prevldeval povečanja zaposlenih, nove nabave strojev in je zato na podlag, zmogljivosti strojev predvidel 200 milijonov, dinarjev prometa. 2e po prvem tromesečju se je pokazalo, da ho plan prekoračen, zato ga je delovni kolektiv povišal na 250 milijonov. V Prvih devetih mesecih so povišani plan že presegli za 1 milijon dinarjev. Kljub temu, da so plan hitro dosegli in ga celo prekoračili n'so v sorazmerju povečali število zaposlenih, saj imajo le dva člana kolektiva več. Zakaj takšen uspeh? Lani so zgradili in opremili lasten transformator in si tako zagotovili električno energijo. Izboljšali eo tudi delovne prostore. Predvsem pa je treba poudariti, da so se delavci v preteklem letu strokovno zelo usposobili. Glavni poudarek je treba dati delu po učinku. Uvajajo ga na vseh delovnih mestih, kjer je mogoče realno meriti storilnost. Delavski svet, upravni odbor in ves kolektiv se trudi, da bi do kon- ca leta proizvodnja Po učinku stekla v največji meri. Predvidevajo, da bodo do konca leta presegli družbeni plan za 40 odstotkov. Kovinarska zadruga se je po ustanovitvi, vsaj v prvih letih, v glavnem ukvarjala z manjšimi deli, danes pa delajo predvsem za ladjedelnice, železarne, tovarne papirja, za visoko in nizko napetostno omrežje, razne hale za industrijo 'n podobno. Prav te dni so dogradili krasen velesejmski paviljon za Jugoslavijo, ki ga bodo postavili v Burmi v mestu Rangun. paviljon bodo montirali v Rangunu člani kolektiva. Pravkar dokončujejo tnost za nafto ln plinovod pri Sisku. Most, ki bo speljan preko Save, je dolg 250 metrov, z glavno razpetino 150 m- To je prvi most takšne oblike in izvedbe v Jugoslaviji. Kovinarska zadruga dela v koprodukciji z največjimi podjetji za izgradnjo hidroenergetskih objektov in industrije. Kolektiv na Vidmu je dosegel v petih letih obstoja zavidljive uspehe. M. Kako je z razširitvijo opekarne Prelesje Opekarna Prelesje je podjetje . sezonskega značaja. Z Izdelavo opeke začne v aprilu in jo Izdeluje do oktobra. Njihovi stroji s0 zastareli, več aH manj izrabili eni, tako da je izdelovanje opeke v tem podjetju zelo pri. mitlvno. Vse to zahteva od delavcev zelo težke fizične napore, zlasti še letos, ko Je slabo vrome. Kljub vsem težavam si delov- AUT0C0MMERCE zastopstvo tujih firm — sedež LJUBLJANA, Titova cesta 34 Telefon: 31-283, 32-621. Teleprinter: 03 199. Predstavništva: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Novi Sad, Skopje, Split, Koper, Reka. Zastopamo: DAIMLER - BENZ A. G. Stuttgart — Nemčija — AUTO UNION - DKW — Dusseldorf — Nemčija — KOLBENSCHMIDT GMBH — Neckarsulm - Wurtem-berg — Manufakture Francaise des Pneumatiques — MICHELIN, Clermont - Ferrand — Francija. rndaja: osebnih, dostavnih, terenskih, bolniških in tovornih avtomobilov, avtobusov lin trolejbusov, gasilskih in komunalnih voz, ladijskih in stabilnih motorjev in agregatov ter vseh rezervnih delov, kompletnih batov, odlitkov iz sive litine, clldindxov ln zavornih bobnov z zračnim hlajenjem in cilinderskih glav ter cilinder-skih puš, vse dimenzije gum in zračnic za osebne ln tovorne avtomobile ter traktorje. nt kolektiv podjetja prizadeva izpolniti proizvodni plan za leto 1959. Glede na velike potrebe po zidni opeki dela kolektiv s polno paro. Proizvodi so zelo dobri, zato proda podjetje sproti tako rekoč še vročo opeko. Za povečanje proizvodnje so dani vsi pogoji, kajti obstoječa krožna peč bi lahko izpekla še naj. manj pol milijona opeke več, medtem ko stroj za ledelavo opeke tega ne zmore. O nabavi novega stroja ln o rekonstrukciji podjetja se govori že več let, pokrenilo se ni pa še nič, dokler ni bilo ugotovljeno, da bo surovin dovolj še za 100 let naprej. S samim govorjenjem ln ugotavljanjem kolektiv ne bo nič na boljšem. Vsedite se in izdelajte proizvodni jn investicijski program opekarne In na podlagi tega boste lahko dobili kredit za nabavo novega stroja! L. G. Zmanjkalo jim je denarja Zdravstveni dom v Krmelju je že pod streho. Stavbo je treba le še ometati in opraviti potrebna obrtniška dela. Vsa dela pa začasno stoje, ker je zmanjkalo / denarja. V zdravstveni dom »e bo preselila kasneje tudi lekernr Obiščimo DANO na Mirni, Rudnik Krmelj, Jugotanin, Elektrarno Brestanico, ELEKTR0 Krško, Tovarno čokolade IMPERIJU in novomeško Industrijo obutve »Dana«, Mirna, 1e dosegla v prvem polletju «i,6*/i letnega plana. Od planiranih 150 milijonov dinarjev so dosegli 99 milijonov 458.000 dinarjev. Letni dohodek na zaposlenega Je bil v prvem polletju lani 3 milijone 152.000 diin. letos pa v istem času le 3,079.080 din, medtem ko se Je čisti dohodek na zaposlenega dvignil od 78.290 din v prvem polletju lani na 106.500 din v letošnjem prvem polletju. Količinsko so dosegli plan v prvem polletju 3.vu hI. letni pa znaša 4700 hi. Največ -so plan presegli pri naravnih in aromatičnih vinih, kjer so letni plen dosegli te v prvem polletju s 177 oz. s 140"'». najmanj pri industrijskem žganju, kjer so v prvem polletju dosegli le 30,48*/. letnega plana. Količinsko so proizvedli letos precej več kot v istem obdobju lani, vrednostno pa so lanski plan presegli letos le za mslenkost. ker so znižani cene nekaterim proizvodom Kudrk Krmelj Je dosegel do 30 septembra letni plan količinsko 79,6*/« (letni plan 106 ooo ton, doseženo 84 330), finančno P« M,«?/« (pl«n 910 milijonov, dosežen 253 milijonov dinarjev), rinančni plan je dosežen vise zato, ker so prodali več debel h vrst premoga ki so dražje. Težave s prodajo so delno omilili. Rudnik Se vedno dela pri odpiranju jame Majcen II. ki Je bila med vojno onesposobljena. Investicijska Jamska dela so v glavnem končana in bodo začeli * montažo strojev, ki bi jih že morala dobaviti »Elektronabavs« LJubljana tn »Rade Končar«. Raziskovalna dela zgornjega sloja so poka-zar!a. da je tanjši. kot so pričakovali. Treba bo se raziskovati ln bodo verjetno n-.leteli na debelejšo plast. Do spodnjega stojišča bodo, ko bo strojni park v pogonu, skopali še 160 m do'g prečnfck. Vrednost objekta, k ga grade od leta 1054, je že 99 milijonov dinarjev (od tega so dobili 26 milijonov kredita, ostalo so lastna sredstva). Objekt bo predvidoma končan čez približno dve leti. » Jugo tamnu i« Sevnice je Ljudska skupščina odobrila program za gradnjo obrata vezanih plošč, iklejnl načrt pa ie Se prt revizijski komisiji. Obrat bo stal eno milijardo 7»i milijonov denarjev." Vprašanje je ie, kidaj bodo dobili za gradnjo potrebni kredit. — Jugotanin ima letos proizvodni plan ;iW ft hrastovega tanina m 1500 ft kostanjevega tanina. Do 2. novembra so izdelali 418 ft hrastovega ln 14*14 ft kostanjevega tanina. Plan so torej presegli približno za 8,5*/. m nekako za toliko predvidevajo, da bodo presegli tudi letni plen. V Elektrarni Brestanica grad! SGP »Pionir« stebre z* turbino. Tudi turbino so že kupili prt »Jugoturbini« ln Jo bodo zaceli konec leta montirati. Težave imajo še z nakupom kotla. Ce ga bodo pravočasno dobili, bodo začeli s poiakus.no proizvodnjo novega agregata v Juniju 1801. EJektro Krško i* Vldma-Krškega gradi 35 KV daljnovod Brestanica— Brežice—Bregana. ki bo zgotovljen, če bodo dobili pravočasno kredite, v enem letu. 4 km daljnovoda je že zgrajenega. Skupno z razdelilno transformatorsko postajo v Brežicah, ki bo spreminjala tok iz J»kv v 20 kv, bodo «t*!a ta dela i«0 mflljondv dinarjev, v prihodnjem lefcu nameravajo elektrificirati še tistih ••/'• vasi v občini, ki še nimajo elektrike, k;ir jih bo stalo okoli 49 milijonov dinarjev. Seveda bodo morali pri elektrifikaciji vasi prispevati precej vaščanl z materialom ln s prostovoljnim delom. Tovarna čokolade Imperlal, Videm-Krško, bo plan proizvodnje dosegla in presegla. V začetku novembra so bili pod letnim planom le se za I mesečno proizvodnjo. Tudi finančno bodo plan presegli. NeJviSJo proizvodnjo so imeli v oktobru. Ce Jim ne bi od 15. okitobrs do prvega deževja nagajala elektrika, bi proizvedli še veliko več. 88,l«*/i plana v novomeški Industriji obutve so uresničili v 10 mesecih letošnjega leta, tako v finančnem kot v fizičnem obsegu proizvodnje. V tem razdobju so Izkoristili le 96.33*/« plačnega »klad*. Storilnost se je torej povečala. Proizvodnjo imajo prodano že za 6 mesecev vnaprej. in zadruge Šentjanž, Sentrupert, Mirno, Videm, Blzeljiko, Rako, Sevnico in Pišece KZ Šentjanž bo spravila letos pod streho obrat za predelavo sadja, ki bo začel s proizvodnjo predvidoma 30. Julija prihodnjega let*. Stavba bo stala iS milijonov diinarjev, stroji in oprema pa 8 milijonov. V kooperaciji z ljubljanskimi mlekarnami bodo proizvajali sadne sokove i." hrušk. Jabolk, borovnic, črnega ribeza in visenj. Razen tega bodo še sušili sadje ln kuhali žganje. Cene sokovom na debelo bodo okoli «0 din z» liter, razen rlbezovega, ki bo po 200 din liter. Kmetijska zadruga ima do zd&d 4 ha ribezovega nasada, posadil! pa ga bodo še na 6 ha. Pridelek bodo izvažal: kot sveže sadje, kar ga bo pa ostalo, bodo predelali v ribezov sok. Tudi hmeljstoim nasadom, ki so Jih imelj letos 5,45 ha, se je pridružilo jeseni novih 6 ha Prihodnje leto bodo zgradlh še hmeljsko sušilnico, kar Jih bo staio okoli 11 milijonov dinarjev. Začeli so tudi že sklepati kooperacijske pogodbe za krompir in koruzo KZ Sentrupert je letos odkupila le 37 ton krompirja, ko so ga druga leta po približno 300 ton Za kilogram so plačevali 10—15 din, kooperantom dinar več. Tud« na ozemlju te zadruge so se pojavili kamioni z raznimi »odkupovalei«, ki so plačevali krompir draže in s tem delali škodo sebi in zadrugi. Zadruga že sklepa pogodbe zs krompir 'in koruzo. Kmetijska zadruga Mirna je odkupila letos le 10 vagonov krompirja po 12—15 din. Lani so ga v stem času odkupili 40 vagonov. Računajo, d« je šlo kakih 6 vagonov krompirja v vrečah mimo zadruge v razna mesta. Ti privatni »odkupovalcl« so plačevali krompir po znatno višjih cenah kot zadruga. KZ Videm je najbolje organizirala odkupno mrežo na področju občine Videm-Krško, saj je zajela nad 70 odstotkov pr delkov sadja, krompirja In raznih povrtnln. Ce primerjamo odkup omenjene kmetijske zadruge z. lanskim letom* lahko vidimo, da ie ta zadruga letos odkupila enake količine Jesenskih pridelkov kot lan:, čeprav Je *Ma letošnja letina slabša Tudi v drugih zadrugah le bil odkup sadja prek kmetijskih zadrug dober, ko pa so se pojavili prekupčevalci, so le-tl dvignili cene. Za primer lahko navedemo področje Rake, kjer so prekupčevalci kupovali Jabolka po 27 dinarjev od kmetov, čeprav bi lahko dobil jabolka enake kakovosti v kmetijski zadrugi Raka po 25 diin. Na Krškem polju kakor tudi na Raki so se pojavili razn, zastopniki kolektivov, In to predvsem >z HrvaŠke ki so dvignili ceno krompirju na 18 do 22 dinarjev In odkupili kar 80 odstotkov presežka krompirja. Ce bi ti zastopniki kupovali krompir prek kmetijskih zadrug, bi ga dobili znatno ceneje, tako pa so dvignili cene. hkrati ps odkupili skoraj ves presežek in zadrugam ni skoraj nič ostalo. Kmetijska zadruga Blzeljsko: Tu je pred kratkim posebna strokovna komisija določila lokacijo za novo vinsko klet Zgrajena bo v hribu Gradile. Pred vhodom v klet bo poslovna stavba. Tu bo tudi 5 cistern, ki bodo držale po 5 vagonov, stiskalnice 'n prostor za polnjenje buteljk. V kleti bo prostor za sode. kupola za 100-vagcn-sko cisterno, 4 cisterne za tropine in slive, garaža za avtomobile ln drugo. Gradnja kleti bo stala 101 milijon dinartev. zadruga o* bo šla spomladi na natečaj za kredit. ^ KZ Raka Je sklenila za 10 ha travniških pogodb. Pravijo, da bodo plan, ki je 135 ha, dosegli. Sklepajo tudi že oogoiibe za krompir In koruzo. Zadruga je dobila umetna gnojila za 1esen«ko setev šele pred kratkim, čeprav Jih ie naročil* pravočasno Kmetijska zadruga Sevnica tudi že sklepa pogodbe za pomiad-Krompirja naj bi pogodbeno posejali 600 ha, pogodb imajo sklenjen h za 5 ha, koruze pa 52 ha. pogodb imajo oodpisanlh za 3 ha Sevnica* — Ti. ki si nekaj pri zadrugi; priskrb, nai 3 vrsče tbma-ževe žlindre po nižji ceni. — Ne bo nič. Pojdi v kooperacijo. — Pa bom najbrž res šel. samo Se ženo moram prej vprašati. Ker nekooperanti ne dobe gnoiil po ftgTes r.-n ceni, b^do prisiljeni 1 ti v kooperacijo, kar pa zan.ie ne bo slabo. Kmetijska zadruga Piiece ie odkupila okol- vi vagonov jabolk. Najboljša so plačevali do 44 din kg. Prodajalo jih trgov**.m podjetjem v Sloveniji in na Hrvsškem Vin«ka letina je b ln ducli Ki slaba, saj so pndelall v primerjavi z laiv le 30% tol ko * na. Zadruga sklepa zdaj pogodbe za travnike, z« krompir in koruzo pa jih 6e> šel« začel«. NEP0K0RJENI BREGOVI mi--1Mm1k#biM: RISE: T^Ae. GOtn, LJUDSKO TEHNIKU! 25. Odtlej Je tudi Miha naskakoval Lahe in branil svoj breg. Pri Mohorju so se cesto oglašali Mihovi tovariši In prinašali vesti o nJem. Mohor je imel vedno poln polič pijače zanje in tudi za pod zob je moralo biti. Tujci niso rinili n hribe in Mohorjev breg je dihal svobodno. Tudi nekoliko niže ležeča ▼as je živela v miru. 26. Sovražniki so pobesneli zaradi žrtev ln porazov. Zapuščali so postojanke v bližini gozdov in se umikali v dolino k cestam in železnicam. V onemogli jezi so požigali vse kar so dosegli. Gorele so bogate domačije ln uboge bajte. Cele vasi naenkrat. Iz dneva v dan so se iz obrobnih vasi dvigali oblaki dima 27. Nad hribovskimi vasmi so se nekega dne pojavili laiki bombniki. Kot ptice roparice so se spuščali nad mirne domačije ter sejali smrt in razdejanje. Otroke v zibelkah ln onemogle starčke so trgale zločinske bombe. Vasi so gorele in se rušile. Danes v Podgorju, jutri po Grčevju, pojutrišnjem pod Rogom... 18. Vmes pa so treskale granate težkih topov. Ti so stali «f dolini blizu mesta. Metali so granate v gorjanske vasi, po poljih in košenicah, kjer so dremali pastirji. — Lepega nedeljskega jutra, ko je Mohor brkljaril okrog hleva, je nenadoma •ftSvižgalo v zraku in treščilo zadaj v skalovje za skednjem. Četrtega decembra se bodo v Novem mestu spet zavrteli bobni — tokrat prve denarne loterije Okrajnega odbora Ljudske ■ ehnike v Novem mestu- Ko že ves mesec november pridno segate po srečkah, vedite, da je čisti dobiček te lo- terije namenjen nadaljnji tehnični vzgoji mladine v njihovih krožkih ter klubih, razen tega pa tudi ostali tehnični dejavnosti v naših občinah. Po dosedanjih prvih podatkih je v prodaji v našem okraju 35.000 srečk in občinski odbori Ljudske tehnike » Samo pokličite... ZGLEDEN PRIMER PRIPADNIKOV JLA V brežiški bolnišnici se zdravi tetak bolnik, touartš Nikola .Skrbeč iz Zg. Laduča. Boleha za hudo cirozo jeter. V petek 30. oktobra je začel močno krvaveti in je spričo prehude izgube krvi pretila smrt. Edina pomoč je bila transfuzija. Ker bolnišnica ni imela zaloge krvi za transfuzijo, je bilo treba poiskati prostovoljne krvodajalce, da bi rešili bolnika smrti. Nastala pa je težava, kajti v Brežicah ni bilo mogoče hitro najti človeka z ustrezno krvno skupino »B«. Edini izhod je bil, da se bolnišnica obrne na enoto JLA v bližnjem kraju. Brž ko je prišlo sporočilo, je starešina takoj pojasnil pripadnikom VP 8093 Cerklje, da bolnišnica potrebuje prostovoljne krvodajalce. Vsi do zadnjega so se prijavili, da dajo svojo kri za rešitev bolnika. Ker njihove krvne skupine niso bile znane, jih je bilo treba več poslati v Brežice, da bi med temi prostovoljci našli tistega z ustrezno krvno skupino. V kratkem času je poln avto prostovoljnih krvodajalcev zapeljal pred brežšiko bolnišnico. Med njimi je ustrezno krvno skupino imel samo tovariš Svetozar Pajič, kar pa je bilo dovolj, saj je bil pripravljen dati toliko krvi, kolikor je bolnik potrebuje. Obrazi drugih so kazali razočaranje, ker niso mogli tudi oni dati svoje krvi. Zato pa so rekli zdratmikom; »Kadar boste poslej potrebovali kri, mi smo vedno pripravljeni, samo pokličite nas.« Tako je brežiška bolnišnica po zaslugi povezave s pripadniki JLA dobila velike zaloge in neizčrpen vir krvi mladih pripadnikov JLA. In samo telefon bo obrnila. To je lep primer in nov dokaz, da je naša armada in njeni pripadniki vedno pripravljena dati svojo kri ne samo v vojni, ampak tudi v miru, kadar koli je to potrebno. Po prizadevanju zdravnikov in bolniškega osebja, fcj sn storili vse, da bolniku nudijo zdravniško pomoč in drugo nego, kakor tudi po zaslugi pripadnikov JLA, je bil bolnik rešen iz objema smrti. Petar Zaknić Z združenimi močmi Po združitvi aktivov LMS Videm-Krško Vsako delo je odvisno od tistega kj ga opravlja: koliko je vložil truda, oziroma koliko si Je prizadeval to delo Izvesti čimbo-lje. To pa velja dobesedno samo za neko konkretne delo. čigar uspeh se meri po posamezniku. Ne moremo pa tega upoštevati pri mladinski organizaciji. Tu pa Je potrebna množica ljudi, to Je mladine. Uspeh lahko doseže samo celoten aktiv. Le prizadevanje vseh članov lahko zagotovi ta uspeh. Ce torel pogledamo del0 mladine levega in desnega brega Vid-ma-Krškega, potem se moramo nad tem zamisliti. Aktiva LMS Videm in Krško sta bila že takoj po osvoboditvi ln dolga leta ena najboljših v občini, da celo v okraju. Mladina je dosegla rekordne uspehe. Nobena naloga ni bila neizvedljiva. Člani sami pa so biLi na to delo ponosi. Morda b0 kdo^ dejal: »V tistih časih Je bilo laže.« Delno se z njim strinjam, kajti vsaka vojna zapusti v mladini nekaj borbenega duha. Naša revolucija pa le to delo opravila še bolj temeljito. Tedaj Je mladina znala po lastnih Izkušnjah ceniti pridobitve NOB. Da pa sedaj mladina manj pozna našo revolucijo, srno krivi sami ker Ji premalo posredujemo iz časov naših najtežjih dni. Skratka, mladuna mora poznati te čase, da bo znala ceniti žrtve tedanjih skojevcev in primerjati s tem, kar žrtvuje ona danes. V V ldin u - K rškem je bilo po vojni ustanovljenih in razširjenih vrsto podjetij. Na drugi strani pa le. poraslo tudi število aktivov. Ko torel združimo to dvoje ln ugotavljamo, da je mladina vključena v novoustanovljenih podjet-|ih, se vprašamo, od kod ta mladina? Odgovor Je kaj lahek. Večina iz že obstoječih aktivov, ki so bili tako oslabljeni. Med temi tudi aktiva levega in desnega brega Vldma-KrSkega. Od tedaj sta se le s težavo prebijala in reševala probleme. Njune vrste so bile krepko zredčene. zato tudi ni bilo zaželjenih uspehov. Dalj časa ni bilo mogoče najti pravega vzroka- Sele letos so se bolj temeljito spet lotili tega vprašanja. Prišli so do zaključka, da tako slabi aktivi, ki imajo komaj nekaj nad deset članov, ne morejo obstojati. Tako je prišlo do združitve teh dveh aktivov. Konec avgusta se je zbrala mladina obeh aktivov, podala obra- čun svolega dela in sprejela sklep o združitvi. Potem si je IzivolUa enotno vodstvo. Od tedaj pa, po pravic; povedano, ni moč več spoznati te mladine. Saj so sedaj v tako kratkem času premagali že vrsto težav. Ni časa premišljati, če so v stanju izvesti kako nalogo, ker večina takoj pristane ln se oprime dela. Zato pa tudi uspehi ne Izostanejo. To lahko vidimo že iz dvomesečnega poročila sekretarja, v katerem je nanizal vrsto uspehov. Seveda je analiziral tudi nepravilnosti, ki jih Je vedno manj. v tern času Je bila vrsta predavanj. Izletov, zboro-vanj ln akoj, v katerih Je mladina našla mesto, da svoje sposobnosti preoblikuje v uspeh aktiva. Po posameagiih panogah dejavnosti Je podal temeljito oceno o delu aktiva, na koncu pa je dejal; »Nisem imel namena prikazati samo uspehe in neuspehe, ampak tudi ugotovitve, kaj Je vzrok neuspehov ip na kakšen način se le-ti odpravljajo. Zato bomo z združenimi močmi Se laže pogledali težavam v oči in jih premagali.« Iz tega lahko vidimo, da je za delo mladine potreben močan aktiv če hoče premagovati težave. Zato Pa' je nujno vključevati novo mladino, iskati novih oblik ln načinov dela. Aktiv je uspel vključiti mladino s Trške gore v celoti. Zelo rada prihaja na mladinske sestanke in zborovanja, ker tu najde dovolj razvedrila in tudi mnogo zanimivega. Na letni konferenci aktiva je mladina sprejela sklepe, ki ji bodo vodič za delo v nastopajoči sezoni in v prihodnjem letu. Sklenila je. da bo napela vse moči, da bo prihodnja konferenca še bolj obiskana in bo takrat vse delo na tehtnici viselo na strani uspehov. -ko Promet in »svete« krave Mestni očetje v New Delhlju (Indija) s0 na posebni seji obravnavali pereč prometni problem. Po ulicah namreč svobod, no hodi 15.000 svetih krav, 6300 konj ln oslov, 300 opic, 100 kamel in cele črede svinj. Kaj to pomeni v veliemestnem prometu, si lahko mislimo. Uvozno In trgovsko podjetje »SLOVENIJA AVTO« LJUBLJANA Prešernova cesta 40 UVOZ - PRODAJA NA VELIKO motornih vozil vseh vrst, nadomestnih delov za motorna vozila, dvokoles in njih nadomestnih delov, avtogum, splošnega ln električnega avto-materiala, avtomobilskega orodja in pribora ter gradbenih strojev domače produkcije. ..HERMES' ZASTOPSTVA INOZEMSKIH TVRDK Ljubljana, Titova 25 - P.O.B. 215. Telegrami: Hermes, Ljubljana Telefon: 32-691-4, 32-954-5, 32-689 Predstavništva: »HERMES« Beograd, Dragosl. Jovanov,-ća 5, »HERMES« Zagreb, Draškovićeva 35, »HERMES« Split, Saveznička obala 3, HERMES« Skopje, Pitu Guli 32. Konsignacijska skladišča: Ljubljana, Beograd. kar tekmujejo, kdo bo prej In čimveč prodal. Okrajni odbor LT je namreč določil, da bodo po tej vnemi tudi prejeli odbori ustrezni odstotek od loterije, k1 ga bodo uporabili za svojo dejavnost, za prirejanje tečajev ln podporo po odredih in klubih. Posebno so se že Izkazali člani LT v občini Videm-Krško, kjer so že prodali 4500 srečk; tudj v Žužemberku so vnovčill že vso določeno količino in so k 500 še dodali 200 novih. Enako v Trebnjem. V Sevnici so člani LT dali v prodajo vse ln kot poročajo, bodo do konca novembra vse prodali. V Brežicah so se posebno Izkazali po tamkajšnjih podjetjih ln oddali kar 5000 srečk. TUdI Metlika nima težav. Seveda se bodo tudi člani LT v novomeški občini potrudili, da bodo svoj kontigent čimprej prodali in tako pripomogli svojim društvom LT do novih sredstev iz te akcije. Edino v črnomaljski občini so kar preveč pozabili na srečke, vendar smo prepričani, da bodo v zadnjih dneh tega meseca napeli vse sile, ln jih dali med prebivalstvo. Kot so nam povedali v pripravljalnem odboru loterije na okrajnem odboru LT bodo naše srečke prodajali tudi drugod po Sloveniji in so vsi ostali okrajni odbori LT ter tudi glavni odbor LT podprli našo akcijo in 15.000 srečk razpečall po vsej Sloveniji. Zato smo prepričani, da ne bo državljana v našem okraju, ki ne bi imel ob žrebanju vsaj ene srečke, s katero jo kandidat za bogate dobitke, razen tega bo imel zavest, da bo podprl to plemenito akcijo ln s tem pripomogel do nadaljnje rasti tehnične dejavnosti med dolenjskim prebivalstvom, posebno pa še med mladino ln pionirji, mtr- Tovariš Martin, čestitamo! V torek je sredi dela, skromno in skoraj neopazno, srečal tovariš Martin Zug el j , podpredsednik Okrajnega odbora Socialistične zveze v Novem mestu, polstolelnico svojega življenja. Skromno in skoraj neopazno, smo dejali — saj je prav to dvoje značilno za njegovo osebnost in delo. Ko smo ga v ponedeljek prosili za kratek razgovor, je bil nanj takoj pripravljen; menil je, da želimo kaj službenega. Manj pa je bil zadovoljen, ko smo hoteli napisati o njegovem delu in življenju kratek članek. »To nimam nič kaj rad,« je odvrnil na naše prigovarjanje, da je vsak vidnejši družbeni delavec pravzaprav do neke mere »last skupnosti«. In čeprav ne moremo našteti ob$eSne$Mh podatkov, nam tudi naslednje ugotovitve potrdijo, da je tovarili Martin od zgodnje mladosti vse doslej ostal vedno zvest delavskim vrstam, in naprednemu pihanju. Že l. 1930 se je znašel v vrtincu revolucionarnega podtalnega vrenja v Zaorebu in se tam udeleževal delavskih demonstracij. Pozneje je sodeloval v različnih delavskih stavkah in manifestacijah borbenega pro-letariata in ga zato leto 1941 ni našlo nepripravljenega. V tem letu je bil sprejet v Komunistično partijo Jugoslavije in odtlej uresničeval njene naloge in sprejete dolžnosti. Bil je eden prvih organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja v Beli krajini, predvsem v Metliki in njeni okolici, kjer je bil že v prvem letu oborožene vstaje proti okupatorjem tudi sekretar osnovne organizacije KP v Čurilah. Zaradi kompromitiranosti v čedalje obsežnejšem delu je moral junija 1942 v ilegalo, kjer je uspešno izvrševal številne različne naloge pri organiziranju mlade ljudske oblasti in v de* lu političnih organizacij. Kot član Okrožnega komiteja KPS je delal na različnih odgovornih mestih vse do konca vojne. Po razpustitvi okrožnega komiteja KP je bil med drugim tudi sekretar OK ZKS okraja Krško, nato okraja Novo mesto in še kasneje okraja Črnomelj. Po združitvi dolenjskih okrajev je postal sekretar okrajnega odbo- ra SZDL v Novem mestu, od nedavnega pa je njegov podpredsednik. Kot uspešen aktivist OF in SZDL, discipliniran član i* funkcionar KPJ ter preizku* šen borec za zgraditev soci* alizma je dobil tovariš Martin od ljudske oblasti v>eč odlikovanj, uoliuci naiepa okraja pa so ga izvolili že večkrat v organe oblasti in za ljudskega poslanca. V imenu številnih tovarišev iz predvojnega, in medvojnega revolucionarnega dela, prijateljev in znancev mu ob 50-letnici življenja toplo čestitamo in iskreno želimo, da bi zdrau in poln moči že nadalje gradil, kar je začel v mladosti! Stanovanje - sestavni del družbene ravni Povzetki iz razprave na plenumu občinskega odbora SZDL Sevnica V četrtek zjutraj je bila v Sevnici razširjena sejs obe. odbora SZDL Sevnica. V prvi točki so prisotni poslušali nekatere uvodne misli v zvezi s predlagano stanovanjska reformo, razpravljali so S volitvah v SZDL in zborih volivcev, imenovali volilno komisijo ter obravnavali ie nekaj drugih organizacijskih vprašanj. Seji sta prisostvovala tudi {'lana okr.. odbora SZDL Novo mesto tov. Ojcrin ln Zujjrlj. V razpravi o novih stanovanjskih odnosih so prisotni ugotovili, da je pri obravnavanju teh zadev treba pričeli z ugotovitvami, da ne smemo tako stanje vleči še naprej. Ko je ta ugotovitev postavljena, je potrebna druga točka razprave: da predlagani načini reforme vodijo k cilju, da bo vsak državljan čimprej imel primerno, svojemu prispevku družbi ustrezno stanovanje. Sele nato je primerno razpravljati o »»varnih težavnih Razstava v Kostanjevici V nedeljo 25. oktobra je bila v Kostanjevici slovesno odprta razstava ob štirldesetlet-nlci KPJ ln SKOJ. Slovesnosti so se poleg predsednika ObLO Videm-Krško Staneta Nunčiča ln sekretarja Milana Ravbarja udeležili tudi številni drugi predstavniki množičnih organizacij, društev in ustanov, saj je poslušalo otvoritveni govor tovariša sekretarja 180 ljudi. Na slovesnosti je sodelovala godba JLA l-z Novega mesta. Razstavljenih je okoli 500 dokumentov, to je fotografij ln fotokopij raznih aktov, časopisov, revij in poročil, ki 60 nam jih posredovali naši muzeji Iz Brežic, Metlike In Novega mesta. Razporejeni so v okusno nameščenih vitrinah. Iz dokumentov je lepo razviden pote* delavskega gibanja v slovenskem, deloma tudi v spiOšnem jugoslovanskem merilu. To je že druga razstava, ki jo je pripravilo Prosvetno društvo »Lo1-ze Košak« v tej sezoni. Razstavni prostor je odprt vsako nedeljo od jutra do večera. Nova razstave, ki bo posvečena slovenskemu pesniku ln dolenjskemu rojaku Pavlu Goliji, bo odprta 8. decembra, med tem ko Je za mesec januar že pripravljena grafična razstav« slikarjia Vlada Lamuta, Fefruarja bo razstava Prešernlane, nato pa razstava slovenske grafike, ki Jo je za Dolenjsko pripravilo na pobudo sveta za kulturo OLO Novo mesto Društvo slovenskih likovnih umetnikov ln kj bo krožila po vsem območju našega okraj,a. ... in v Črnomlju Preteki; teden so v Črnomlju odprli razstavo v počastitev 40. obletnice Komunistične partije Jugoslavije. Razstavo, ki kaže prerez- delovanja ln življenja Partije od ustanovitve do danes ter v posebnem delu pojasnjuje njeno življenje v Bell krajini, je otvorii sekretar občinskega komiteja ZKJ Franc Kočevar-njen opis pa je podal ravnatelj Belokranjskega muzeja prof. Jože Dular. Razstava Je v sejni dvorani občinskega ljudskega odbora ter bo odprta vsak dan do 16, novembra. primerih, ki jih bo mogoče reiiti s odložitvijo, znmenjavo stanovanj in drugimi ukrepi. Razprava o bližnjih volitvah v osnovne organizacije SZDL je pokazala, da so te volitve ponekod že resnično potrebne. Stališče predsedstva SZDL, da se volitve izvedejo vse na en dan, je bilo usvojeno. Za dan volilev Je določena nedelja 13. decembra. Tega dne bodo torej v vsej občini Sevnlrn na preko «00 voliščih volili nova vodstva v 33 osnovnih organizacij SZDL. Na predvolilnih sestankih, ki bodo ponekod skupno z zbori volivcev, bodo po vsej občini razpravljali o poročila odbornika o delu OdLO, poslušali kratek nvod in razpravljali o novem zakonu o šolstvu, v večini primerov pa bodo volili tudi nove Šolske odbore. Kjer ie niso izvolili poravnalnih svetov, bodo v dnevni red vključili le te. Za predsednika 9-članske volilne komisije pri občinskem odboru SZDL je bil Izvoljen tov. Rajko Zupane, predsednik okrajnega sodišča Sev-nirn. V razpravi so prisotni predsedniki vaških odborov povedali še svoja mnenja o bližnjih nnlogiih. Nekateri vaški odbori sedaj niso delovali ln bo torej kadrovska izbira novih vodstev nadvse pomembna. Znaten korak naprej pričakujejo tudi zato, ker bodo novi odbori številčno močnejši, saj so sklenili, da bo najmanjše Štetilo odbornikov 7, v organizacijah z nad 200 člani pa od 15 naprej. Po potrebi bodo večje osnovne organizacije postavile za posamezna področja tudi komisije s konkretnimi nalogami. NAS OBISK Trgovsko podjetje Ljubljana vam nudi kompletno opremo za mlinsko industrijo, pekarstvo in testenine. Interesenta naj se zglasijc direktno na upravi podjetja. Tudi iaz sem dočakal Tokrat smo obiskali JOŽETA VESELA v Gotni vasi. On je eden prvih upokojenih čevljarjev na Dolenjskem. — Tudi jaz sem dočakal upokojitev — je rekel, ko sva si krepko stisnila roke. — Nikdar si nisem mislil, da bom kot rokodelec kdaj prejemal pokojnino. Leta 1916 sem se pričel ufiiti pri čevljarskem mojS-tru Maksu Henigm-irm i Dolenjskih Toplicah- Leta 1919 ••m postal pomočnik. Nato sem čez štiri leta odšel v Novo mesto in qa nisem več zapustil. Leta 1930 sem odprl svojo delavico in delal do 1943. Takrat sem odšel v partizane in postal iz čevljarja arti-lerist. Bil sem v II. dmiztonu artilerijske brigade XV. divizije VIL korpusa. Leta 1945 v jeseni sem bil demobiliziran. Spomladi 1946 sem se zaposlil pri Industriji obutve in je od takrat pa do letos, ko sem 1. maja dočakal pokojnino, nisem zapustil. Prejemam 14.000 dinarjev pokojnine, pričakujem pa. še dodatek, ki mi pripada, ker sem od leta 1941 sodeloval s partizani. — Imate kakšne spomine na partizane? — O, imam jih in še mnogo. Najbolj »tesno« je bilo poleti leta 1944. Takrat smo bili s topovi na položaju na Jami pri Žužemberku. Nemci in domobranci so nas napadali z Ringove ga vrha. Obroč okoli nas je bil že skoro sklenjen. Topov nismo mogli umakniti, zapustiti jih nismo mogli, saj so nam dolgo zvesto služili. Bili smo že prepričani, da je z nami konec, ko so se pojavili naši tanki in Nemce s švabo-branci vred pošteno razpršili in naklestili. To so bili najbolj tesnobni trenutki v mojem živ* ljenju. — Ste se kot upokojenec v novo vlogo lahko vživeli? — Prve dni in mesece je šlo bolj težko. Bil sem vajen živeti med ljudmi, v kolektivu. Vsa.k pov neka) in pri delu ras hitro m'ine. Potoni pa kar naenkrat n'<Č. Prve dni sem se doma kar prestavljal in oziral, WMm bedel kav bi »e dal. Večkrat sem stopil nazaj v tovarno, rla m> M odleglo. Saj trem f*>1 frfa, nazaj nonied"-*.. Ne m-no mesec, da ne bi bil vsaj dvakrat med to» variši v kolektivu -c -i 437411 KULTURA IN PR OS VET A Delovni načrt Svobod in prosvetnih društev Zgodovinski sklepi VII. kongresa Zvez« komunistov Jugoslavije in IV. kongresa Zveze komunistov Slovenije so dalj temelje in začrtali pot novi vsebini kulturno prosvetne dejavnosti. Ti sklepa so vsebinski program dela Svobod in prosvetnih društev. Skupni plenum Okrajnega odbora SZDL In Okrajnega sindikalnega sveta pa je dal konkretne napotke za delo Okrajnega sveta Svobod ln PD, izhajajoč iz analize dosedanjega stanja in stvarnih potreb. Da zagotovi smotrno delo, je predsedstvo Okrajnega sveta Svobod ln prosvetnih društev Novo mesto na svoji aejl v Črnomlju dne 24. oktobra 1958 sprejelo za leto 1950-60 program dela Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev Novo mesto. Z objavo programa dela Okrajnega sveta Svobod ln prosvetnih društev v Novem mestu seznanjamo danes vse Svobode, prosvetna društva, odbore Socialistične zveze delovnega ljudstva, vodstva družbenih organizacij in vse kulturno-prosvetne delavce in okraju. Želimo, da se s programom seznanijo In po svojih močeh sodelujejo pri njegovem uresničevanju. OKRAJNI SVET: Okrajni svet (OS) bo spremljal, analiziral In usmerjal celotno kulturno prosvetno dejavnost v okraju ob sodelovanju z ZK, SZDL, sindikati, LMS, oblastnimi organi ln vsemi zainteresiranimi organizacijami. Izvedel bo obširno analizo gospodarske ln družbeno politične strukture okraja, ki bo služila za izhodišče dolgoročnemu perspektivnemu načrtu kulturno prosvetne dejavnosti. V ta namen bo ustanovil komisijo političnih, gospodarskih, družbenih, kulturnih in socialnih delavcev. Ta bo pripravila vse potrebno za Izdelavo te analize v okraju in občinah.. OS bo skrbel, da se utrdijo občinski gveti kot noellci kulturno prosvetnega življenja v komuni. Sklical bo vsaj trikrat na leto posvetovanje predsednikov in tajnikov občinskih svetov. Njegovi člani bodo obiskovali občinske svete in jim nudil svestran-sko pomoč. Skrbel bo za vzgojo vodilnega kadra. V ta namen se bodo vsi člani okrajnega sveta ter predsednik; ln tajniki občinskih svetov udeležili organizacijskih seminarjev. Da gfi izmenjajo izkušnje, bo organiziral obiske in razgovore z ostalimi okrajnimi sveti v Sloveniji in v bližnjih okrajih LR Hrvatske. Skrbel bo, da se izpeljejo programi vseh dejavnosti, predvsem pa, da se organizirajo, ustanove in v delu zazive klubi. Požlvei bo delo sosvetov, pritegnil k sodelovanju v gosvetih strokovnjake ln preko sosvetov nudil strokovno pomoč občinskim svetom. Da se posebej posebno manifestira kulturno prosvetna dejavnost, bo organiziral v letu 1960 festival folklore na Otočcu, Kamor bo povabil tudi skupine iz vse Slovenije ln Hrvatske. Festival naj v bodoče postane vsakoletna prireditev, na kateri *e naj pokaže bogastvo belokranjske, dolenjske in spodnjeposavske folklore. OBČINSKI SVETI: V težnji, da dobe občinski sveti svojo vodilno vlogo v kulturno prosvetnem življenju komune, bodo ti ob najtesnejšem sodelovanju z vsemi političnimi, gospodarskimi ln kulturnimi činitelji komune, opravili temeljito analizo o strukturi komune in nato izdelali 10-letnl perspektivni načrt, kako razviti kulturno prosvetno dejavnost komune. — Vse akcije večjega pomena bodo izvajali v sodelovanju in ob podpori občinskih organizacij ZKJ, SZDL in sindikatov. Da bi čim tesneje povezali društva na terenu, bodo občinski sveti sklicali najmanj dvakrat na leto razgovore In posvetovanja z vodstvi društev 0 problemih društev ter Jim nudili vso pomoč. Skrbeli bodo, da uresničijo lastne programe, ki so bili sprejeti na skupščinah. Zagotovili bodo, da bodo vsa sredstva društvom dodeljena preko aj'h. Skrbeli bodo, da bodo sredstva pravilno uporabljena in podpirala bodo tiste veje dejavnosti, ki imajo najboljši program. Da bi koristno izmenjali izkušnje, bodo organizirali medsebojne obiske na področju našega okraja ter omogočili gostovanja raznih amaterskih in umetniških skupin. KLUBSKA DEJAVNOST: Vsak dan bolj se izraža želja ln potreba, da se ustanove ln organizirajo klubi. zato okrajni evet smatra, da je njegova prvenstvena naloga podpreti ln uresničevati te težnje Komisija za klube bo pripravila program za delo klubov ln ga bo poslala vsem občinskim svetom ln vsem osnovanim klubom. Komisija si bo prizadevala, da se v vsakem občinskem centru ustanovi klub. pomagala mu bo pri sestavi programa in spremljala njegovo delo. Ugotovila bo, kake možnosti za ustnovltev klubov obstoje v večjih krajih zunaj občinskih centrov in dajala bo ustreznim občinskim komisijam pobudo za organizacijo klubov. Za vodstvo klubov bo komisija organizirala obisk najboljšega kluba v Sloveniji, omogočila bo posvetovanja in razgovore ter pošiljala na seminarje ln predavanja v Ljubljano vodje klubov In člane komisije. Vsi vodje klubov, ki že obstojajo kakor tudi tovariši Iz tistih krajev, kjer pripravljajo ustanovitev kluba bodo poslan1 na ustrezne seminarje v Koper. (Konec prihodnjič) Tudi na Bučki je zaživelo prosvetno življenje Prosvetno delo na Bučki je pred novo sezono zaživelo. Na občnem zboru je bilo videti veliko novih ljudi, starih in mladih. Kot zastopnik občinskega sveta Svobod je prisostvoval Tone Klenovšek. Po izčrpnih poročilih je bil sprejet delovni načrt. Dramatska sekcija bo uprizorila tri dramska dela sodobne vsebine, režira] bo pa France Molan, ki je letos obiskoval osnovni režiserski tečaj v Kopru. Starejši člani si želijo petja in so izrazili željo po pevskem zboru. Moški zbor je že sestavljen, vodil ga bo domači učitelj. Ker ni Inštrumentov, bodo skraja težave, vendar bodo pevci z dobro voljo tudi to premostili. Nekateri člani so si nabavili glasbila- in tako bodo tudi godbeniki pričeli kmalu vaditi pod vodstvom kapelnika iz Skocjana. Godbo bodo finančno podprle vse organizacije »O tudi občina. Ustanovili bomo še šahovsko }n strelsko sekcijo, telesno vzgojo pa bo prevzela mladinska organizacija. V zimskem Času bomo organiziral! tri predavanja, ki jih bo pripravil občinski center za izobraževanje odraslih. Naše ln tuje dežele v sliki ln besedi u-elavska univerza Videm-Krško Je v cikiusu poljudnoznanstvenih predavanj pod naslovom »Nase ln tule dežele v sliki in besedi« pri- Pomanjkanje učnih moči v občini Črnomelj Oba zbora občinskega ljudskega odbora Črnomelj sta na zadnji seji ugotovila, da na 19 osnovnih šolah, 6 osemletkah in eni gimnaziji primanjkuje letos 18 učiteljev in profesorjev. Ob tej priložnosti so sprejeli sklep o dodatku na učiteljska službena mesta na osnovnih šolah v občini. Ta dodatek bo znaša3: 5.000 din za BoJance, Marin-dol, Planino, Radence in Sinji vrh; 4 000 din za Griblj«, Preloko, Zagozdac in Zlije; ' 3 000 din za Adlešičc, CrešnJe-vec, Crmošnjice, DobUče, Petrovo vas, Rožni do!, Staro lipo, Stari trg, Stražnl vrh, Strelci Jevec, Talčjl vrh in TrlbuČe; 2.000 din za Dragatul in Vinico; 1.000 din za Semič. Ta materialna spodbuda bo pomagala delno ublažiti veliko pomanjkanje učiteljskih moči. pravila prebivalcem mesta Vldem-KrSko prijetno presenečenje. Kot pred atirinajstlmii dnevi, tako je bilo tudi pretekli torek predavanje, ki ga Je imel predsednik turističnega društva Kranj tovariš Stani Tavčar. Njegov0 izvajanje Je spremljalo nad »0 ljudi. Najprej Je pokazal lepote Gorenjske, nato Nizozemsko kot deželo cvetja, mlinov ne veter in deželo kolesarjev. Z nad 200 barvnimi diapozitiv! in glasfbo je nudil prisotnim pravi užitek. Skuipno bo 18 predavanj, kjer bodo lepote naše in tujih dežel prikazali poleg že znanih predavateljev le inž. dr. Novak Aleksander, dr. prof. Hadži Dušan iz Ljubljane, šolski upravitelj Mlhe-lič Egon iz Bohinjske Bistrice, prof, Skaler Stanko ln drugi. Obiskovalci teh predavanj se bodo seznanili z deželami Latinske Amerike, spremljali bodo potovanja križem po Evropi, obudili bodo spomin na svetovno razstavo v Bruslju, napravili kratek stpre-hod ob Krki, Dturmltorju. našem Jadiranu, spoznali pomlad pod Triglavom, Sredozemlje, velika ameriSka jezera lepote Skandinavskih dežel, nekaterih evroipskih držav ln Kanade. Seznanili se pa bodo tudi z zgodovino naših krajev. Zailmanje za ta predavanja Je med prebivalstvom mesta Videm-Krsko vedno večje. Na prvem predavanju je bilo okroe 300. na drugem pa že nad 250 ljudi. Vse kaže, da bo tretje predavanje še bolj obiskano, žal pa je dvorana DFD Svobode premajhna, da bi vse ljubitelje poljudnoznanstvenih predavanj lahko sprejela pod streho. M Podprimo delo pionirjev mladih tehnikov! Na občnem zboru smo načeli tudi vprašanje večernega tečaja za odrasle, ki je že začel delati. Sklenili smo. da bomo domačinom nudili zdravo kulturno zabavo. Caka nas še ureditev odra in-dvorane. Vse borno lahko z dobro voljo ln nekaj truda naredili. Od ljudi pa želimo, da bi v člmvečjem številu prihajali na naše prireditve. Letos bomo imeli priložnost gledati tudi več filmov, ki jih predvaja potujoči kino lz Sevnice. Od obiska je odvisno, če bomo lahko program izpeljali do kraja, ker z majhnim številom obiskovalcev ne bomo mogli plačati režijskih stroškov. Upamo, da bodo ljudje razumeli, da je vse to namenjeno njim samim — v korist in razvedrilo po napornem del i. Vabimo Vas, da se naročite na zbirko žepnih romanov »LJUDSKA KNJIGA« V letu 1960 bo izdala Prešernova družba v tej zbirki deset najzanimivejših romanov klasične ln sodobne umetnosti: 1. S. Exupery: »BOJNI PILOT« — (Pretresljiv roman iz dni nemške invazije v Francijo) 2. Valentin Katajev: »PTIČKI BOZ.TI« — (Zbirka najboljših humoresk ruskega pisatelja) 3. E, Calfarell: »ESTHER VILLE« — (Tragična povest mladega črnca in njegove sestre v ZDA) 4. Anatol France: »THA][S« — (Pogubljenje puščavnika, ki spreobrne lepo plesalko Thais) 5. Colette: »poTEPINKA« — (Roman pariške plesalke, ki zastonj išče lepo ljubezen) 6. K. Paustovski: »CRNO MORJE« — (Povest Črnega morja, nanizana v vrsti zgodovinskih in sodobnih zgodb) 7. O. Parise: »LEPI KAPLAN« — (Tragedija lepega fašističnega kaplana, ki konča v objemu vlačuge v malem italijanskem mestu) 8. Alfred Hayes: »J3EKLE IZ VIA FLAMINIE« — (Roman rimskega dekleta iz dni ameriške zasedbe. Izveden tudi v uspelem filmu) 9. R. A. Heinlein: »GOSPODARJI LUTK« — (Utopistični roman o invaziji parazitov z neznanega planeta) 10. Finn Soeborg: »TAKSNI SO« — Humoristični danski roman o birokratih) Letna naročnina za vseh deset knjig je 2000 din za broširane in 3000 din za vezane v pobplatno _ plačljivo tudi v obrokih. Ob izidu vss«ge knjige bo Izžrebanih med stalne naročnike »Ljudske knjige* nagrad v vrednosti 20.000 din. TO SO NAJCENEJŠI ROMANI, KI IZHAJAJO PRI NAS. Naročila pošljite n« naslov: Prešernova družba, LJubljana, poštni predal 41 KORCZAK IN OTROCI (0B UPRIZORITVI V KOSTANJEVICI) Slovensko ljudsko gledališče iz Celija Je v prevodu Fedorja Gradišnika in režiji Branka Uiaibača uprizorilo (prvič v Jugoslaviji) Svl-vanusovo igro »Korczak in otroci«, eno nastrašnejšlh tragedij druge svetovne vojne, dnevnik, ki Ima par morda samo še v znanem »Dnevniku Ane Frankove«, katerega pa po moči Izraza, dramatični artikulaciji ln še čem mestoma celo prekaša. Je to zgodba štirlinšestdesetlet-nega vzgojitelja dr. Kdrczaka, ki je vse svoje življenje veroval v človeka m ki Je v grozi podivjanega nasilja to vero Izgubil NI pa so ponudili prostost. — Ponosni zdravnik Je slednje odklonil in šel z otroki v smrt. Da bi v mladih srcih še v teh zadnjih trenutkih ne vzel vere v življenje, v človekovo poštenje, pravičnost in dobroto, ki jo le v ivojth številnih delih vse življenje oznanjal, je otrokom govoril, da ':h pelje v »obljubljeno deželo«, tjakaj, kjer ni »pokvarjenega in norega sveta odraslih«. Otroci so pustili svoje oullce na stopnišču zavetišči, in ko so odhajali, so peli z dr. K6r-czakom vred. Dogodki, ki Jth Kćrczak pripoveduje, se odvijajo s f^msko na- ZŠBIIEUNO Kič odklanjamo! Ob državnih praznikih in večjih proslavah so po mestu trgovine zaprte, izložbe po preurejene ali okraSe-ne tako aH tako. Ob tej priložnosti pa ne bi rad načel za naše mesto perečega problema, zakaj na splošno izložbe ne odgovarjajo povprečnemu, okusu naših ljudi (marveč so precej poji povprečjem enako velikih ali celo manjših slovenskih mest), marveč bi za zdaj odločna odklonil okus nekaterih novomeških trgovskih podjetij, ki dovoljujejo, da se ob slavnostnih dneh pojavljajo že vrsto let sem v Izložbah podobe in dekoracije, kj človeka talija v osnovnem prazničnem razpoloženju. Slovenska umetnost je danes že toliko prodrla v zajest vsakega človeka, da tna '''"»'I umetnost od ki*c ti *^t*»s1 naj bi končno o'-.r- :mr.ia tudi z okusom tistih od- govornih ljudi v trgovinah, ki nam prel$o izložb vsiljujejo ob praznikih pa tudi ob drugih priložnostih slikarske izdelke umetniško ničvrednih in našemu času povsem neustreznih kvali-tet. Potrpežljivost ima tudi glede okusa neke meje. To. kar je dala »Moda« na Glavnem trgu, ali kar je včasih razstavljala trgovina »Tekstil«' na istem trgu kot okras ali celo umetniške izdelke, je milo rečeno sramota za mesto, ki se ponaša s plejado likovnih. slikarskih in drugih umetnikov Ce se že ne strinjamo t aranfm.ajem trgovskem blaga vo izložbah je to komercialna zadeva frpnnjrjo name.- Ko na poštnin nn*a trgovina zatočišče šarlatanstva v umetnosti in nepoklican obliko-vn^r- okusa najslabše vrste. «>( treha to preprečiti in v ;—<-■-<-. r?'7*Sr nnnredne kul-ti<-e najodločneje odkloniti. nK vati »naturalistično ironijo«. Igralci sprva namreč večkrat ponovijo, naj gledalci zapustijo dvorano, vendar kasneje delo tako polno-krvno zaživi, da občinstvo ob igri onemi in nikomur ne pride na misel, da bi ploskal. Režija igre je premišljena in pogumna. Oombač Je tnal podćiiati vse tiste efekte, ki jih Je avtor zastavil v svojem delu. Uprizoritev pa je povzdignilo tudi dejstvo, da so vloge prvovrstno zasedene, saj so jih oblikovali vodilni igralci celjskega gledališča: Eožlceva, Skof. JersTn in Krosi, kar najbolj prepričljivo in odgovorno. Tudi Jezik prevoda Je lep in tekoč. — Scena Svete Jovanovlča je enostavna in okusna ter praktična Delo Je s tehnične plati zato gibko in lahko uprlzorljivo na slehernem odru. Po svoji umetniški m družbeni pomembnosti po zasluži, da ga vidi čim več ljudi, saj se bon proti laži ln nasilju, zahrbt-nosti ln koristolj-ubju, kar Je v času, ko «e borimo za mednarodno sožitje vsega človeštva, g« posebej pomembno. Lado Smrekar V ponedei"ek: »Don Paso.uale« predstavlja najvišji vzpon ln hkrati zaključek Donizettijeve plodne ustvarjalnosti. Hkrati z Rosslnijevlm »SevllJ-skim brivcem« je vzor Italijanske komične opere 13. stoletja. To Je nadvse duhovita in spretno naipisana zgodba o starcu, ki si pri šestih križih domišlja, da je Še »dečko postaven, ročen In gibčen«. Zato mu hoče mladina (Norina in stričev nečak Ernesto s pomočjo Pasqualovega prijatelja doktorja Malateste) enkrat za vselej izbiti ta glave neumno misel o ienltvL Nastavi mu past v obliki navidezne poroke z Normo, ki mu energično tudi s klofutami dopove, da je ljubezen za mladost. Operna skupina bo predstavila »Don Pasquala« v ponedeljek, i«, novembra, ob 15. url za srednje šole ta ob 20. uri za odrasle v Domu LP v Novem mestu. Skupino sestavljajo Ladko Korošec (bas), Sonja Hočevarjeva (sopran), Janez Lipu« šček (tenor), Marcel OstaSevski (bariton) in Tone Ko-zlevčar (barlton)i pri klavirju bo Zdenka Lukec-Carjeva. Na sliki; Ladko Korošec in Marcel Ostaševskl. Ob rojstnem dnevu prve slovenske knjige Letos praznujemo 170-letnl-co prve slovenske igre ^Zupanova Micka«. O tem ljubkem slovenskem prvencu A. T. Linharta je napisal dramatik dr. Bratko Kreft široko' zasnovano komedijo »Kranjski komedijanti«. Slovensko ljudsko gledališče v Celju je s to premiero slavilo deset let poklicnega dela, v Kostanjevici pa smo s »-Kranjskimi komedijanti« skušali počastiti častitljivo 170. obletnico gledališkega prvenca. Celjsko uprizoritev je pripravil režiser Andrej Hieng, sceno Sveta Jovanovič, glasbo je napisal Zebre, nastopil pa je ves ansambel gledališča. Ocene uprizoritve in dela so bile že večkrat izrečene in gotovo je, da je Kreft pri nas vodilni dramatik, ki je prera-stel okvir slovenskih mejd. To je dokazal že z drugimi svojimi deli. S Komedijanti je svoj sloves samo potrdil. v Kostanjevici so bila razen »Veliko puntanje« izvedena že vsa njegova dela. Naše občinstvo Krefta torej pozna, zato ni čudno, da je bilo na predstavi nad sedem sto ljudi. Izvajalci so bili ta večer šš. posebno dobro razpoloženi. Stik z občinstvom so Celjani pri nas ustvarili že pred leti, ko so prvič prišli na Dolenjsko s Shakespearovim »Othet-lom«. Tudi to pot je bil v Kostanjevici ves ansambel gledališča. Uporabljam to priložnost za zahvalo vsem gospodi* njatm, ki so igralce brezplačno sprejele in jim tako lepo postregle. KGS v Kostanjevici Kmetijsko-gospodarska šola je 3. novembra pričela s svojim rednim delom. V predavateljski zbor smo vključili najboljše ped»igoge in domače strokovnjake. Pouk bo kar najbolj navezan na praktična vprašanja. Letos bosta delovala dva letnika, ker nam gre zu to, da bi vključili kar največ podeželske mladine, da al taiko izpopolni svojo izobrazbo in izšola za življenje* Sole so se posebno razveselila dekleta, ki se bodo učila kuhanja v moderno opremljeni šolski kuhinji. Vlado Lamut: GREŠNA KOZLA (1959) KUD „Miran Jare": skrb za kulturno rast človeka Prizor iz Svlvanusove pretresljive Igre izgubil ljubezni do otrok, ki so mu bili zaupani, saj ostane z njimi do konca, zavestno ln preudarno. Dr. Kdrczak le bil upravnik Doma sirot v Varšavi. Mesto Je trpelo pod strahovitim nasiljem kljukastega križa. Nemci so prav tu najbolj okrutno jn cinično preganjali / -i« . Korczak je bil Zid ln otroci tudi. Za svoje gojence je porabil vse prihranke, ki Jih Je imel. Zanje je očetovsko skrbel in tudi prosjačil, če Je bilo treba. V domu Je imel že petinšestdeset otrok m je slednjič dobil še sesi-lnšeotdesetega. šče na poti. zlasti pa jim Je bil Toda Nemcem Je bilo vzgajall-zoprn mladi židovski rod, ki Je bil zbran okoli dr. Korczak a. Zato so sklenili, da bodo otroke odpeljali v plinsko celico, Kćrczaku pa Ncv pevski zbor Prosvetno društvo »Lojze Koišak* bo odslej imelo v sklopu svoje dejavnosti tudi moški pevski zbor. Z vajiami so te dni pričeli. Organizacijsko vodstvo je prevzel Tone Slana, pevovodja pa bo Jože Jankovič gUco. Dogajanje na odru Je reži ser opremil s primerno glasbo in Delo kulturno prosvetnih društev je usmerjeno v kulturno ln vzgojno dejavnost in je zato zraščend s problematiko komune, ki se ne kaže le v teSeva- drugimi zvočnimi ter vizualnimi nJu raznih gospodarskih vpra efekti. Gledalčevo skrajno nape tost prekine le tu pa tam spretno vneSena breohtovska tennlka, ki smo JI nekoč rekli »romantična ironija« in bi Jo tu morali lmeno- sanj. temveč skrbi tudi za kulturno rast Človeka. Za dosego tega dlja morajo posebno društva, ki so oddaljena od 'JVt.h Aktiv mladine na sevniški šoli Ze v preteklem šolskem letu se Je pokazalo, d* so mladinske organizacije na osnovnih šolah hvaležna oblika lzvenšolskega udej-stvovanja mladine. Mladinska organizacija je nudila učencem osmih razredov drugačno delo kot pionirska organizacija. Tudi letos bomo vključili osme razrede osnovnih Sol v mladinsko organizacijo. Kot uvod v program letošnjega dela smo v Sevnici organizirali ogled razstave lz zgodovine Jugoslovanskega mladinskega gibanja v Zagrebu v Muzeju ljudske revolucije. Ogleda te razstave se le udeležilo il učencev. Bogato opremljen razstavni prostor s slikami, raznimi dokumenti in komentarjem Je nudil obiskovalcem jasen pregled zgodovine SKOJ in današnje organizacij« LM ter rast Jugoslovanske mladine ob Partiji. Na razstavi Je bil prikazan tudi delež mladine v boju proti mo-narhofasizmu, njen delež v NOB ter pomoč pri obnovi, to Je, mladinske delovne akcije. Bodoč, mladinci sevniških osmih razredov že študirajo načela ln statut LMS. Tako pripravljeni oodo 29. novembra stprejetl v orgenizacijo potem se bo njihovo delo šele pričeto; študijski sestanki s političnimi pregledi ter delo v trel-skem. šahovskem in fotoamater-skem krožku. Tako pripravljeni ln seznanjeni z delom mladinske organizacije se bodo na srrdnjih In strokovnih Solfth lahko Vključil; v tamkajšnje organizacije. Ob tako krepko zastavljenem delu uspehi ne bodo izostali. -Pf- kulturnlh središč, toliko bolj razvljatf svojo dejavnost. KUD »Miran Jarc« v Črnomlju to nalogo v polni meri opravlja. V društvu delujejo Igralska, folklorna ln pevska skupina. V društvu je včlanjenega mnogo delavstva, kar je ponoven dokaz o pravilni smeri vzgojnega In izobraževalnega dela tega društva. V pretekli sezon; je društvo priredilo vrsto predstav. Igralska skupina pionirjev je naštu-dirala štiri dramska dela in z nekaterimi gostovala v več ;vra-' jih črnomaljske občine, pa tudi izven nje. Folklorna skupina »Veseli Belokranjci« Je naštu-dlrala vrsto jugoslovanskih ljudskih plesov ter jih povezala v Večer plesov ln pe*mj niro-dov Jugoslavije. 8 kat<>rin je razveseljevala ljudi v Beli krajini In v sosedni Hrvatski. V pevsko skupino sta vključena moški oktet ln >*ntski pevski *bor. Oba nastopata ja *kai >-mijah In gostujeta po "jt< občini. Materialne težave, ki sicer ovirajo dejavnost društva, to posamezne 6kup;ne reševale na 'dokaj Iznajdljiv način. Na jbč-nem zboru društva, ki je bil pred nedavnim, so sprejeli v-sto sklepov in naiag za bodoč« delo, vse pa imajo en sam cilj: razvijati kulturno življenje ln ga dvigati na tako stopnjo, kj bo ustrezala današnjemu družbenemu razvoju. Preko težav pa moramo z- zavestjo, da pomeni kulturno delo velik napor in žrtvovanje. Janez Kramulč Izobraževanje ; Dolenjskih Toplicah TcpK&ka .šola za odirasile bo organizirala V, fi., 7. in 8. razred osemlebke za odraele. Kdotr bo ime] namreč popolno osemletko, se mu bo 1o poznalo tudi pri plvči Prjw bfiCO bedo orga-rv.>.;ral tud; vtt rno KGS, za ;/.p.:po;njevanje zr«anja v kirtt»» tijstvu. Biran i J0LENJSK1 LIST / 4tev. 45 (503) ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO 66 izmed 150! Nikar se ne zapustimo! Star pregovor pravi: »Žena podpira, tri vogale pri hišil« Brez dvoma to v celoti drži. Žena skrbi za družino, pere, krpa, kuha, pospravlja, skratka dela vse. Najti si mora poleg vsega tega še čas za branje, tu in tam za kino aH gledališče, biti mora prav tako kot mož na tekočem. Zena mora vzgajati otroke, se mora znati lepo oblačiti, se mora negovati. In kje naj vzame čas za vse to, ko pa ima dan le 24 ur in od tega si mora odtrgati tudi nekaj ur za spanje. Neredko se zgodi, da mi^da žena potem, ko se poroči, naenkrat vrže puško v koruzo, ker pač vsega ne zmore. Tu je dom, tu so otroci in tako gre vsakdanje delo na račun njenega oblačenja in nege. Vsak cvet ob določenem času uvene in tako tudi taka žena otopi, v delo se poglobi brez misli na ostali svet, ki se pa kljub temu vrti naprej; čas se zajeda tudi v njo in jo prehiti. Na vsem lepem opazi, da je mož doma molčeč, da se skratka tudi ona nima z njim več kaj pogovarjati, ker ga kuhanje in ostala gospodinjska dela ne zanimajo. Tu je torej prepad, katerega je potem težko, težko premostiti. Ze v začetku naj si vsaka uredi tako, da bo našla tudi čas zase in za razvedrilo. Pc naj bo morda enkrat stanovanje malce manj natančno pospravljeno, kosilo pa enostavnejše. To si lahko privošči vsaka gospodinja enkrat na teden in tako bo le pridobila nekaj časa. H gospodinjskemu delu nad mimogrede pritegne moža in otroke, saj je tudi tako delo, ki ga mož lahko opravi, n. pr. da briše posodo, prinese kurjavo in podobno. Mož bo take malenkosti rad opravil. Za vse to pa je treba poskrbeti že na pragu zakona, kajti pozneje se mož temu ne bo priučil, ker bo taka opravila imel zgolj za »ženska«. Zato še enkrat: vsako sttar je treba opraviti ob svojem času, ker zamujeno le težko nadomestimo. Zapomnimo pa si: vsak mož želi imeti dobro gospodinjo, izvrstno mater otrok in končno tudi okusno oblečeno ženo. Ina Zakonskih ločitev na svetu čedalje manj Združeni narodi «o nedavno izdali »Demografsko poročilo za leto 1958«, ki je najobširnej-Sa splošna statistika prebivalcev na svetu. Prva zanimivost, ki nam Jo to poročilo odkrije: v vseh deželah brez izjeme je umrljivost poročenih ljudi mnogo manjša kot pri neporočenih, zlasti velja to med 45. in 54. letom starosti. Druga zanimivost: število zakonskih ločitev na svetu se manjša vsepovsod, bodisi v deželah, ki imajo glede ločitve strožje predpise ali v takih, ki zakonsko ločitev pojmujejo bolj liberalno. Lepo darilo otrokom Dva čedna modela za karirasto In enobarvno obleko Društvo prijateljev mladine je pripravilo črnomaljskim otrokom v tednu otroka lepo presenečenje in hkrati darilo: pionirsko knjižnico. V diijaSkem domu Borisa Ki-driča so v majih nem prostoru uredili knjižnico, ki ima za pri-četefic 200 knjig. Vodii jo strokovnjak, ki je honorano plačan iz proračuna šole. Društvo je' zaprosilo občino naj za prihodnje leto predvidi sredstva v občinskem proračunu, da bi bilo pravočasno zagotovljeno Otroški vrtec v Črnomlju Za Dedka Mraza letos je DPM Črnomelj poklonilo cicibanom otroški vrtec. To je prvi in v naši republiki edinstven primer, da je kako društvo uredilo prostore otroškega vrtca. Za nabiralno akcijo, s podporo občine in družbenih organizacij so zbrali 1 milijon 208 tisoč dinarjev ter uredili in opremili prostore, v katerih otroški vrtec zdaj posluje. Vrtec lahko sprejme 30 otrok, zanje pa skrbita vzgojiteljica in negovalka. Otroci dobivajo dopoldan toplo malico. Zanemarjeno igrišče Lani so v Črnomlju predadi cicibanom otroško igrišče Pod gričem, s številnimi vrtiiljalkii, gugalnicami in kopali rum bazenom. Uredilo ga je DPM in pri otvoritvi zaupalo skrb za vzdrževanje občinskemu ljudskemu odboru. Ta zaupanje naloge ne izpolnjuje najboljše. Igrišče je bilo že letos polno odpadlega listja, pozabili so na menjaivo vode v bazenu, tako da je bila ikadna in umazana, gugalnice in vrtijjaški so obrabljeni in tudi polomljeni* — Torej — v prihodnje več pozornosti! vzdrževanje te majhne ustanove. Ustanoviiteld i so se obrnil j na vsa podjetja v občini s prošnjo, najj s ..prispevki omogočijo naibavo novih knjig, ki bodo razveseljevale in obenem vzgajale pionirčke. Nekdo v uredništvu našega lista je v ponedeljek zjutraj izgubil stavo. Menili smo se namreč, da izmed 150 s »pravilno« številko 500 tiskanih izvodov, ne bo do 7. novembra prišlo nazaj niti 30 Dolenjskih listov. Toda ušteli smo ae. Do nedelje smo dobili 66 pra-vlimdh Izrezkov 11 našega Usta, nekaj več kot 550 Izrezkov pa je romalo v koš . . . Naročniki iz najrazličnejših koncev so nam tokrat pripravili precej dobre volje, saj so pošiljali najrazličnejše izrezke, nalepljene avtomobile, fotografijo Rogove stavbe na novomeškem Glavnem trgu. objavljeni razpis tokratne uganke, napačno izrezane in drugam nalepljene številke 500 in podobno. Prišlo je tudi več milih prošenj, naj ae jih žreb vendarle usmili, saj imajo Dolenjski list Se 9 let pri hiši, pa niso še nikoli nič zadeli. Sreča pa Je muhasta ln kakor vedno je tudi v torek zjutraj po svoje izbirala. Naša novomeška naročnika tov. Pepca Oberč — Glavni trg 3, in Avgust Moro. Di-lančeva 1, sta vodila žrebanje, ki Je dalo takle uspeh: DENARNE NAGRADE: 1. Madronič Jože, Daljnje njive 12/9, p. Vinica pri Črnomlju — S.ooo din. 2. Doki stanka, Novo mesto, Paderšičeva 8 — 4-000 din. 3. Tark Leopoldina, Mirna 109 — 3.(100 din. 4, Tršič Nikola, Salka vas 3 a, p, Kočevje — 2.000 din. 5. vldlc Marija, Ljubljana, Knezova 7 a — 1 000 din. KNJIŽNE NAGRADE: I. Skufca Pavla. Polom 2. p. Hinje 2. Zupančič Ivan, Sevno 2, p. Otočec ob Krki, 3. Vrlinlč Ste-vo, Bojanci 18, p. Vinica pri Črnomlju, 4. Vodoplvec Milan, Građenje 1, p. Bela cerkev, 5. Toma-žcvie Zdravko, Semič 20, C. Pišek Ljudmila, Brod 1, p. Podbočje, 7. Kraševec Jože, Brezje 1. P- Raka, 8. Klauta Vladislav Ljubljana, Zupančičeva 10. 9. Kozmus Antonija, Lončarjev dol 2, Sevnica, 10. Novak Martin, Studenec 19. II. vočanec Jože, Vršna sela 105 a; 12 Skrubej Franc, Šentjernej 123: 13. Burja Stanko. Narodno pozorište, Subotica; 14. Ver-blč Miha, Štefan 12, Trebnje; 15. Koren Viktor, Trebča vas 11, Dvor; 16. Osnovna šola Velika dolina 8, Jesenice na Dol. 17. Palčič Anton, Kočarlja 2, p. Kostanjevica- 18. samec Alojz. V. P. 8626 Skopje; 19. Radoševič Josip, Zeleznička 9. Titov Veles; 20. Zu-gelj Anica, Na Obrh 1. Metlika. 21. Kovač Minka, Sremlč 13, Videm-Krško; 22. Hočevar Roza, Krka 25. p. Krka; 23. Sašek Marija, Dol. Suhadol 23, p. Brusnice pri Novem mestu; 24. Ulčnik Roman, Zupeleveč 57, p. Kapele 25. Topli ve k Mira, Brežice. Bizeljska 6; 26. VrščaJ Anton, Nestoplja vas, 2, Semič; 27. Gore Viktor, Rdefll Kal 5, Dobrnič; 28. Skufca Simon, Polom 15, Hinje; 29. Vide Anica, Dobravica 9, Šentjernej; 30. P«ru-šič Jože. ButoraJ 14, Črnomelj. 31. Zunič Ivan, Kanižarica M, Črnomelj; 32. Vardijan Ivan, Dolenjci 1, Adlešičl; 33. Vrtar Ana, Podturen 51, Dol. Toplice; 34. Zu-panlč Pepca, bolnica Valdoltra, p. Ankaran; 35. Zbašnik Anton, Dol. Mraševo 6, p. Srruihel pri Novem mestu- 36. Žalec Jože, Brs« 1, p. Vinica; 37. Pečjak Alojz, Dolga vas 63. Kočevje; 38. SkraJ-nar Mihael, 2unovec 24, Ml«m*; iS, Murek Vlđko, Vrhek 1, Krm«lj 40. Zaplata Franc. Smarjeta. 41. Selan Jože, Ključavničarstvo, Kočevje; 42. Skrbeč Jože, Ratel 26, Brusnice- 43. Pribosič Ivanka, Stara vas 30, Vldem-iKrško, 44. Grlvec Ludvik, Novo mesto, Kristanova 9; 45. Umek Ivan, Konec 2, p. S topi če pri Novem meetu. Denarne nagrade smo danes poslali izžrebancem po pošti, knjižne nagrade pa bomo poslali v*em izžrebanim naročnikom prihodnje dni. Ker Je nagradna uganka »C0O« vzbudila tokrat toliko zanimanja, bomo pripravili za 10-letnico izhajanja našega tednika v februarju prihodnjega leta novo, veliko nagradno anketo za vse naše naročnike. Vsem. ki so tokrat sodelovali, pa jim sreča ni bila mila, želijno več uspeha pri prihodnji »uganki«! 0 našem šolstvu' Poročali smo že, da so na razširjenem plenumu OK ZKS Novo mesto pred kratkim obravnavali vse pereče probleme Šolstva v okraju. Zdaj bi radi naše bralce seznanili malo podrobneje z nekaterimi najvažnejšimi vprašanji s tega važnega področja. Podatki nam povedo, da imamo v novomeškem okraju 143 osnovnih Sol; od teh je 28 popolnih, 19 nepopolnih 30 podružničnih in 62 nerazvitih šol. V popolnih osnovnih šolah ima vsak razred (od prvega do osmega razreda) svoj (čisti) oddelek, medtem ko imajo v nepopolnih šolah največkrat do vključno 6. razreda samostojne oddelke, najvišja dva razreda pa sta združena v en oddelek, ponekod pa so njihovi učenci prešolani v sosednje šole. Podružnične šole imajo v okraju na splošno prešolane učence štirih višjih razredov v sosednje šole. Ponekod imajo nerazvite šole le nižje razrede s samostojnimi oddelki, medtem ko so njihovi višji razredi kombinirani (po dva ali trije v enem oddelku). V enooddelčnih in dvooddelčnih šolah so v vsakem oddelku hkrati kar po trije razredi! V teh šolah je delo najtežje in zato pouk najmanj uspešen. Največ nerazvitih osnovnih šol imata občini Novo mesto (14) in Sevnica (12), medtem ko ima največ podružničnih šol občina Črnomelj (11). Največ nepopolnih osnovnih šol ima občina No- Smesto (5), ki ima tudi največ popolnih šol (7), medtem ko imajo Brežice 6. Najmanj šol ima občina Senovo (5), naj-5 Novo mesto (34), slede pa Črnomelj (25), Sevnica (18) Brežice (17), Trebnje (14), Videm-Krško (13), Metlika (9) in Žužemberk (8). V naštetih osnovnih šolah je 789 oddelkov (Novo mesto 194, Brežice 119, Žužemberk 34). Ce bi v vsakem Oddelku ali razredu bilo po predmetniku in učnem načrtu povprečno po 20 ur pouka, bi zadostovalo 789 učnih moči. Ker imamo v višjih razredih povprečno po 30 ur puka, v popolnih in nepopolnih osnovnih šolah pa predmetni puk, je treba računati na dva oddelka po tri učne moči. Za vse višje razrede imamo v okraju 272 oddelkov in potrebujemo zanje 408 učnih moči. Nižji razredi imajo 517 oddelkov, od katerih mora vsak imeti svojega učit' lja. Za reden pouk bi torej potrebovali v okraju vsaj 925 učiteljev in učiteljic oziroma profesorjev. Ze zadnjič smo zapisali, da je danes v okraju skupaj s hono-rarci le 786 učnih moči — manjka nam torej 139 učnih moči. Zaradi pomanjkanja učiteljev uči na primer v brežiški občini po ves dan 18 učiteljev. Čeprav delajo za dva človeka, dobijo za to čezmerno zaposlitev le 3000 din pavšala. Predlagano je bilo, da bi jim te učne ure honorirali. Da je stiska z učilnicami, učili, s starimi poslopji in podobno, ni treba niti p* ^ebej poudarjati. Število otrok iz leta v leto narašča in so v večjih krajih resne skrbi zaradi premalega števila učilnic. Na področju občin Črnomelj in Metlika prve dni letošnjega šolskega leta niso začele delati osnovne šole Drage (1 odd.), Preloka (2 odd.) in Radenci (1 odd.). Vzrok: pomanjkanje učiteljev. V Semiču in na.Vinici poučuje večina učiteljev dopoldne in popoldne; v Stari Lipi poučuje en učitelj 68 otrok, na Preloki 59, v Gribljah 2 učitelja 105 otrok! Mar se potem smemo čuditi, da učni uspeh ob vseh teh in drugih vzrokih ne more biti tak kot ga zahteva reformirana šola? V črnomeljski občini poučuje po ves dan 24 učiteljev. Zaradi težkih materialnih, ponekod pa tudi prometnih razmer, prosvetni kadri iz občine Črnomelj precej odhajajo. Občina »kuša težave omiliti in je iz lastnih sredstev obnovila šole na Sinjem vrhu, v Starem trgu, v Bojancih, Gribljah in na Preloki. V Petrovi vasi in v DobliČah so napeljali v šole vo-rlovod. Vzrok pomanjkanja učnih moči je tudi v nenačrtnem Štipendiranju bodočih učiteljev. ». (Nadaljevanje sledi) Izredno enostavna ln elegantna obleka iz svetlega blaga, ki je okrog vratu ln kjer se zapenja, obrobljena s tankim belim trakom Kostanjeviški zapiski T*r Vse kaže, da javna razsvetljava v Kostanjevici ne bo nikoli urejena, saj je dobršen del mesta že dalj časa spet v temi. O tem problemu je bilo že toliko tožba in besed in pisanja, da ga naši ljudje že kar nič več resno ne jemljejo. Javna razsvetljava je skrajno slabo urejena. Velik del napeljave je še izpred vojne in odtlej menda sploh ni bilo več kakega temelj ltejšega popravila. Ker je kajpak tako v celoti dotrajala, ni mogoče misliti, da bi služila svojemu namenu. Kaj storiti, da TUDI VI ZAHTEVAJTE V VAŠI TRGOVINI nju tov. Tavčar, ki je svoje predavanje spremljal s primerno glasbo in 210 barvnimi diapozitivi. O slovenski ljudski kulturi pa je predavala Danica Zupančič iz Novega mesta. Tudi njeno predavanje so spremljali diapozitivi, vendar tako slabi, da je omembe vredno. To nam najbolj zgovorno kaže, da so naši muzeji v tem pogledu slabo opremljeni ln da jih bo treba pri njihovih prizadevanjih podpreti. Zahteve našega občinstva so se namreč povečale in gredo v skladu z razvojem tehnike. Kostanjevica ima dnemaseop in lastne barvne diapozitive, ljudje jih poznajo In znajo presoditi in primerjati, zato morajo biti predavanja dobro opremljena, da ljudi zadovoljijo. Obe predavanji sta bili kvalitetni in dobro obiskani. Tole so pa mladi Artlčani, ki so proslavili občinski praznik Brežic. Razen otrok In odraslih iz Artlč so nastopili tudi Dobovčanl s plesnimi in glasbenimi točkami. Spored je bil lep, le Skoda, da je bila udeležba slaba (Foto: M. Zupančič) SPORT IN TELESNA VZGOJA • ŠPORT IN TELESNA VZGOJA • ŠPORT IN TELESNA VZGOJA KK »PIONIR« - prvak Novega mesta bo varno hoditi po bregovih Krke in Studene? In kdaj bomo to stvar vzeli zares?■ T*r V zadnjem času je bilo v Kostanjevici dvoje predavanj. Prvo je prikazalo cvetočo Ho-landijo in Gorenjsko, druga pa slovensko ljudsko kulturo- O Holandiji je predaval predsednik Turističnega društva v Kra- Zanlmlvo tekmovanje najboljših kegljaških klubov Novega mesta ie končano. V A razredu je prav zadnje kolo dalo odločilne rezultate za prvo mesto, kakor tudi za zadnje mesto. KK »Luknja« je imel v gosteh KK »Novoteks« in ga v lepi igri premagal z visokim rezultatom 371:31« podrtih kegljev. Ker so kegljači KK »Luknje« v zadnji tekmi odločili tekmo v svojo korist z visoko razliko v kegljlh, Je bil prav količmk med kegljj odločilen za izpad iz A razreda, saj sta bila oba kluba po točkah enaka. Tako se bodo morali kegljači KK »Novoteksa« zopet vrniti v B razred, kjer so bili preteklo leto prvaki, njegovo mesto bo pa izpopolnil KK »Merkur«, ki je zasluženo osvojil prvo mesto v B razredu za leto 1959. Odločilno tekmo za naslov najboljše ekipe med kegljači Novega mesta sta na kegljišču v Bršljinu odigrala ob burnem navijanju pristašev obeh klubov ekipi KK »Vseh devet« in KK »Pionir«. Po izredno napeti in dramatični borbi se je zmaga nasmehnila ke- TVD PARTIZAN v Sevnici gljačem KK »Pionir«, da so tekmo odločili v svojo korist z rezultatom 338:330. Ze rezultat sam pove, da je tekma bila tipično prvenstvena polna nervoze igralcev obeh ekip, saj so se skoraj vsi igralci »odlikovali« s številnimi praznimi lučaji. Bitka za prvo mesto je bila odločena šele v zadnjem Šestem setu pri devetem igralcu KK »Pionirja« Tancar Petru, ki je podrl odločilen kegelj. Ekipi KK »Pionirja« v imenu zveze čestitamo za ponovno osvojitev največje kegljaške lovorike v Novem mestu. Pregled A razreda kegljaške lige za leto 1959: Je s l. novembrom spremenil vadbeni načrt in ga prilagodil zimski sezoni. Objavljamo ga v vednost vsem članom, staršem telovadeče mladine in vsemu prebivalstvu z željo, da bi naše vrste še pomnožili z novimi člani. Prijavi se lahko vsakdo pred vadbeno uro. Imena v oklepaju pomenijo vodnika al; vodnico odidelka. Cicibani (m, ln Ž.) vsak torek in četrtek od, 16. do 16- ure (Štefka Kmetic); moška deca vsak torek in petek od 17. do 1«. ure (Franc Perme); ženska deca I. vsak ponedeljek in četrtek od 9. do 10. ure (Anica Božič), ženska deca II. vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 17. ure (Erna Zemljak); pionirji vsak torek in petek od 16.30 do 18.30 (Franc Požeg); pionirke vsak ponedeljek in sredo od 15. do 16 .ure (Majda Leben); mladinci vsak torek in petek od 19.30 do 20.30 (Ivan Zelič); mladinke vsak ponedeljek in četrtek od 19.30 do 20.30 (Beba Aner m Ma- rica Brečko); mlajši člani vsak torek od 20.30 do 21.30 (Franc Po-žeg); mlajše članice ponedeljek in četrtek od 10.30 do 20.30 (Lojzka Avscc); starejši člani ponedeljek od 20.30 do 21.30 (Drago Bizjak); starejše članice vsako sredo od 20. do 21. ure (Lojzka Avsec). Rokomet vsako sredo od 18. do 20. ure (Božo Zupančič). Nogomet trenira po navodilih kapetana moštva Alojza Vidica st. Smučarska sekcija (Vlado Majcen, Ludvik Zu-raj), nameznoteniška sekcija (Dušan Brelih) in ostale sekcije, ki se še snujejo, bodo dobile urnik naknadno. V dopoldanskih urah Je telovadnica v domu rezervirana za pouk telovadbe v osnovni sodi. Vodniški zbor poziva vse, ki so stali doslej ob strani, da se vključijo v paše vrste, saj bo le njim samim v korist .Vsakdo si lahko izbere tudi tisto šiportno panogo, ki mu najibolj ustreza. -st. »PIONIR« »Vseh devet« »Partizan« »Luknja« »Novoteks« 8 6 0 2 2702:2469 12 8 5 0 3 2476:2427 10 8 3 0 5 2394:2419 6 8 3 0 5 2372:2536 6 8 3 0 5 2275:2474 6 Pregled B razreda kegljaške lige za leto 1959: »MERKUR« »Želez ii'ićar« »Dama« »Kovinar« 6 5 0 1 1971:1740 10 6 3 12 1852:1731 7 • 3 1 2 1809:1709 7 6 0 0 6 1506:1958 0 r. v. Partizansko-taborniški pohod na Bučko Ker je bil pohod vseh vodnikov, načelnikov, glavarjev in starost na Tuč-ko preteklo soboto in nedeljo zaradi tehničnih vzrokov prestavljen na to soboto (1*. novembra in nedeljo 15. novembra), sporočamo vsem odredom in četam, da veljajo vsa navodila, ki ste jih prejeli. Enote bodo na poti od izhodiščnih 1 rajev do Bučke izvrševali--a/ne terenske naloge. Propagandni tabor na Bučki bo odprt ob 13.30 zato morajo vse enote oriti na cilj najkasneje do 13. ure. Okrajno starešinstvo ZTS Novo mesto Nad 60 šahistov na prvenstvu Novega mesta 4jjj) Novo obratno m^nzo je prejšnji teden odprlo podjetje »Gradbenik« v Brežicah. S toplim obrokom postrežejo zdaj 60 ljudem. 4$ Lovska družina Bohova ie na nedavnem sestanku sklenila, da bodo ipostavili jasli za srne, za kar bo vsak lovec prispeval 300 din. Kupili bodo 400 kg koruze za perjad in 30 kg živinske soli za krmo. Vrane in srake dobovski lovci pridno uničujejo. šjj) 100 hektov mošta je v zadnjih treh dneh odkupila KZ Podbočje. Računajo, da ga bodo letos odkupili do 80 tisoč litrov, prej včasih pa so ga do 120 tisoč litrov. Vin0 bo letos močno kislo in precej manj ga je. So pa izjeme, da so nekateri vinogradniki pridelali letos več kot lani. 0 V Kostanjevici je začela Kmetijska zadruga v ponedeljek sklepati pogodbe za trav-ništvo. koruzo in krompir. — Umetnih gnojil ima zadruga zs vse kooperante dovolj. 0 Naročnino za drugo polo vico leta 1959 izterjujejo te dni : Lsmonoše pri vseh tistih naročnikih Dolenjskega Usta. k! svojih dolžnosti, do uprave Usta še niso izpolnili. Pomagajte p-smonošem pri njihovem odgovornem delu s takojšnjim plačilom zapadlega zaostanka I ROKOMET zadnje kolo; protesti... Ze v zadnji številki našega lista smo predvidevali, da bo zadnje kolo okrajne rokometne lige zelo razgibano. Naša predvidevanja so se uresničila. V vseh tekmah so zmagali domačini. Pri registraciji tekem pa bo Imela vsekakor glavno besedo tekmovalna komisija. Kar dve ekipi sta na treh tekmah vložili protest proti registraciji. TVD PARTIZAN BREZICE : TVD PARTIZAN SEVNICA Zasavski derby se je končal z zmago TVD Partizan Brežice, z rezultatom 1S:7, polčas 7:2. Ekipa TVD Partizan Sevnica se je pritožila proti registraciji tekme, zaradi nastopa igralca Rada Stoj-koviča, ki služi kadrovski rok v JLA. Izvrsni odbor okrajnega rokometnega odbora Novo mesto Je z okrožnico obvestil II. oktobra 1959 vse ekipe o prepovedi igranja vojaških oseb. Protest TVD Partizan Sevnica bo reševala tekmovalna komisija. SVOBODA KRMELJ : TVD PARTIZAN RADEČE Borbeni Igralci lz Krmelja so dosegli prvo zmago v okrajni rokometni ligi in se tako lz zadnjega mesta povzpeli na peto mesto Vsekakor bodo lahko mirno čakali spomladanske sezone. Domače Svoboda je s tesno zmago 21:2i premagala ekipo iz Radeč (polčas 12:8). Ekipa lz Radeč se je nii tekjmt pritožila zaradi slabega i grlica, ki Je bilo travnato ;n blatno. Vse kaže, da tekmovalna komisija protesta ne bo upoštevala ker so igralci uporabljali nogometne čevlje. Tekmo Je uspešno vodil Rudi Rttonja. rk belt Črnomelj : tvd partizan mirna Prvih 15 minut so igralci pokazali zelo lep rokomet. V 15. minuti Je bil rezultat še neodločen 5:5. Nato Je ekipa iz Belta prevzela vodstvo ln z lahkoto premagala goste. Zmaga je bila visoka, kar 28:11. Igralci obeh ekip so igrali disciplinirano, tako da sodnik ni imel težkega posla. ROKOMETNE VESTI Na nedeljski tekmi smo v moštvu iz Krmelja opazili Draga Papeža, imenovani Je brat znanega Jugoslovanskega reprezentanta Staneta Papeža, člana ljubljanskega Odreda. * Zbor rokometnih sodnikov Je proglasil za okrajnega sodnika Rudija Ritonjo. 'Čestitamo! i Na dvoboj okrajev Kranj m Novo mesto bodo skupno z moško in žensko okrajno reprezentanco v nedeljo 15. U. 1959 v Skorjo Loko odpotovali tudi pionirji lz RK Celuloza in nastopili proti odgovarjajoči reprezentanci. Lepo športno gesto je pokazalo vodstvo Belta na rokometni tekmi s TVD Partizanom Mirna. V polčasu so razdelili igralcem obeh ekip vroč čaj. ki se Je obema moštvoma močno prilegel, saj Je bilo vreme deževno. Pokažite DOLENJSKI LIST sosedom in znancem, ki ga še ne poznajo! Poročali smo že, da šahovsko društvo Novo mesto zaradi velikega zanimanja šahistov za letošnje prvenstvo Novega mesta pripravlja več polfinalnih turnirjev. Najboljši s teh turnirjev bodo poleg lanskega prvaka in vseh domačih prvokategornikov, ki Imajo direkten vstop na finalni turnir, Igrali v finalu, ki bo imelo letos predvidoma 16 udeležencev, začelo pa se bo sredi decembra. Ker Je razlika v kvaljiteti posameznih šahistovi ki so se Prijavili za polflnalne turnirje, precejšnja (tu so najboljši kriterij kategorije), bodo polfinalni turnirji po sklepu odbora SD Novo mesto izvedeni po posameznih kategorijah. Na prvem polfinalu, na katerem bo Igralo 12 Igralcev ii. kategorije, bodo razen prvokategornikov nastopili vsi najboljši šahisti Novega mesta. Osem najboljših s tega turnirja si pridobi pravico igranja v finalnem turnirju, prvi in drugi po vrsti pa bo-sita obenem »nagrajena« še s I. kategorijo. Na drugem polfinalu ho igralo 12 do M tn-Mekategornikov. Kot gostje bodo na tem turnirju Igrali tudU trije najboljši šahisti SK Trebnje in Vanovič iz Črnomlja. Prvi trije bodo dobili naslov igralca II. kategorije. Tretji polfinalni turnir bo imel iz do 16 udeležencev, na njem pa bodo Igrali četrtokategorniki ln vsi ostali, ki še nimajo nobene kategorije. Najboljši s tega turnirja, prav tako pa tudi s turnirja na Srednji kmetijski šoli na Grmu, ki se šteje za četrti polfinale, bodo prav tako dobili pravico Igrati v finalu za prvenstvo Novega mesta. Vse kaže, da bo letos dosežen nov rekord v udeležbi šahistov na tekmovanjih za prvenstvo Novega mesta. p0 sedanjih podatkih bo na vseh štirih polflnalih nastopilo okoli 60 šahistov, to Število pa se bo prav gotovo še povečalo, če bodo samostojen turnir pripravili tudi dijaki novomeške gimnazije in učiteljišča. Za zaključek naj Se omenim^ da se Je pretekli teden uredil* vprašanje prostorov, kjer bodo igrali šahovske turnirje. Igrali bobe v prostorih mladinskega kluba v Zdravstvenem domu v večernih urah. Sedaj, ko so novomeški šahisti končno dobili prostor za igranje, s.- lahko z optimizmom gleda na razvoj novomeškega šaha, ki Je v zadnjih letin napravil velik korak naprej. fra Presenečenje v Žužemberku V nedello 8. novembra Je bil za kegljaškt šport na Dolenjskem memoen dan, posebno pa še za simpatlzerje m ljubitelje te športne panoge v samem Žužemberku, ko je bilo slovesno odprto novo enostezno kegljišče. Ob pol deseti url so se na lepo zgrajenem kegljišču zbrali številni ljubitelji tega športa. Med člani upravnega odbora okrajne zveze Je bil tudi tov. Zvone Pere, dolgoletni predsednik. Navzoči so bili tudi zastopniki lokalnih oblastnih organov. Po uvodnem nagovoru predserl nlka OKZ Novo mesto tov. Perca ki je pohvalil vse prizadevne ke-gljače v 2užemberku, med njimi se posebej tov. Hribarja, se v imenu kegljaške organizacije na Dolenjskem zahvalil razumevanju lokalnim oblastnim organom, da je bil ta športni objekt zgrajen, je talnik ObLO 2užemberk s prerezani em traku dal kegljišče na uporabo kegljačem v Žužemberku. Ob tei slovesnosti Je bila odigrana tudi prva tekma v borbeni igri. V prijateljskem srečanju sta se pomerila ekipi KK »Žužemberk« in KK »Pionir« Iz Novega mesta. Na splošno presenečenje Je domača borbena ekipa svoj prvi nastop odločila v svojo korist in zmagala z rezultatom 296:290 podrtih kegljev. Presenečenje Je tem večje, sai je KK »Pionir« komaj pred driev- osvojil nnslov prvaka Novega mesta za leto 1959. Prva zmaga ob . začetku udejft-vovanla v kegljaškem. športu na Dolenjskem le dala kegljačem Žužemberka nedvomno še več poleta ter lim v naprej želimo Še takih uspehov Stev. 45 (503) DOLENJSKI LIST ~ Stran T Klubi - izraz potreb in želja Zapiski z občinske skupščine Sveta SVOBOD in prosvetnih društev na Senovem v soboto, 7. novembra, je bila na Senovem občinska skupščina Sveta Svobod in prosvetnih društev. Poleg izvoljenih delegatov so se udeležili skupščine tudi tajnik okrajnega sveta Janež, Gartnar, sekretar občinskega komiteja ZKJ tovariš Rihar, predsednik ObLO Karel Sterban, zastopniki sindikata, rudnika, elektrarne Brestanica m drugi. Poročili predsednika občinskega sveta SPD Antona Horjaka in tajnika Janeza Zupančiča sta zajeli dejavnost Svobod in prosvetnih društev v občini v minulem obdobju, predvsem pa sta se zadržala na novi vsebini ln oblikah dela in obrazložitvi predloga programa dela za novo ee-ziono. Vrsta uspelih prireditev ob občinskem prazniku, kulturnem tednu, nastopi dramskih skupin in pevskih zborov, vse to je živ dokaz dejavnosti Svobod ln prosvetnih društev v se-novski občini, ki so skromna v razglašanju svojih uspehov, toda vztrajna pri delu. Obširnejši pa je nov program. Razprava je potrdila, da je bil program sestavljen po temeljitih pripravah. Delegati so govorili, kako bodo posamezne Svobode ln prosvetna društva program izvajali. Ustanavljanje klubov je bil glavni predmet razprave. Vsi so poudarjali koristi ln nujnost uvedbe nove oblike kulturno prosvetnega izživljanja — klube. Res bodo še težave, tako glede prostorov kot denarnih sredstev, vendar kdor je slišal 6 kakšno vnemo so delegati govorili o tej novi obliki prosvetnega izživljanja, ne more dvomiti, da' ne bi ti iznajdljivi ljudje, ki so tudi do sedaj delali v dokaj skromnih pogojih, 1« premagali vse težave in v Dve senovški Občinski odbor SZDL Senovo je sklical v nedeljo, 8/ novembra, plenum. Razpravljali so o pripravah na občne zbore vaških odborov SZDL, kj bodo hkrati tudi zbori volivcev, ln O novih najemninah. Trgovsko podjetje »Preskrba« na Senovem bo praznovalo prihodnjega 17, februarja deveto obletnico obstoja. Do tega dne bodo popolnoma preuredili poslovalnico 1 in kupili zanjo tudi nov Inventar, kar jih bo stalo milijon 750 000 dinarjev. V poslovalnici, ki ima navadna lesena tla, bodo položili tudi parket. »Preskrba« računa, da bo letni plan prekoračila za 11,5%. Se ena novost: moko, ki j0 ae-daj kupujejo od »Veležitarja«, bodo kupovali naravnost od proizvajalca in s tem znižali ceno moki vseh vrst za 4 dinarje pri kg, najkrajšem času postavili temelje bodočih klubov v Senovem in Brestanici jn pozneje še na Antonu in v Koprivnici. Sklenili so, da bodo v sodelovanju z Delavsko univerzo razvili široko poljudnoznanstveno Izobraževanje, predvsem pa bodo skrbeli za strokovno izobraževanje svojih članov v sekcijah. Vpeljali bodo predavanja o dramskih delih, ki jih bodo uprizarjali, o glasbi ln umetnosti. Društvene knjižnice bodo združili v centralno občinsko. Knjižnica v Senovem je izgubila svoje dosedanje prostore, vendar so svobodarjl našli nov skromen prostor, iz katerega bodo romale kolekcije knjig v vse kraje v občini. S sistemom potujoče knjižnice Jn z nabavo novih knjig poljudnoznanstvene vsebine bodo razširili krog bralcev. Organizirali bodo režiserski seminar, gledališki skupini Svobod iz Senovega ln Brestanice pa bosta skupaj na-študlrali igro, s katero si bosta skušali priboriti vstop na dramsko revijo v Velenju leta 1960. S tako »kooperacijo« bodo dosegli kvaliteto uprizorjenega dela. Obe Svobodi bosta gostovali v krajih svoje občine ln izven nje. Navzoči so pohvalili skrb ObLO. delovnih kolekti- vov in sindikatov za delo ln razvoj kulturno prosvetne dejavnosti. Tudi s sodelovanjem mladine so zadovoljni, vodstva Svobod in prosvetnih društev pa bode poskrbela, d,a bodo mladim ljudem nudila še več pestrega kulturnega razvedrila in še več mladine pritegnila v Svobode, Občinski svet, ki je vodil kulturnoprosvetno dejavnost, je dokazal, da s« zaveda svoje vodilne vloge. Z vso resnostjo je analiziral potrebe in naloge, vodil ln usmerjal Svobode m prosvetna društva in se s svojim delom uvrstil med najboljše občinske svete v okraju. Vso srečo za 90-letnico! Babica Terezija Jerman v Sentmpertu je pomagala pri 2350 porodih Te dni je praznovala svojo 90-letnico naša babica TEREZIJA JERMAN iz Sentruperta. Naj se tega jubileja spomni tudi Dolenjski list, čigar naročnica je ie več let. Slavijenka se je rodila 13. oktobra 1869 v Ljubljani na Starem trgu. Izučila se je v babiški šoli v Ljubljani pri dr. Valentu in jo leta 1905. končala z odličnim uspehom. Njena prva služba je bila v Gabrovki pri UMji. Že leta 1908 je nastopila službo občin-ske babice v Sentrupertu na Dolenjskem, kjer je delovala nepretrgoma vse do leta 1946, ko je bila upokojena. Torej je celih 38 lat delovala med našim ljudstvom in si pridobila njegovo popolno zaupanje. Nad 2350 porodov, pri katerih je sodelovala, dovolj priča o njenem delu med našim Ijud-stvom. Tretji rod je šel mimo nje. Ljubezen do poklica, strokovni nasveti, vpeljava higiene in skrb za porodnice — to je bil njen življenjski smoter, ki ga je res v polni meri dosegla in izpolnila. Odzvala te je v vsakem času podnevi ali ponoči, pozimi in poleti. Poročila se je leta 1897 z Jožetom Jermanom, finančnim uradnikom iz Zagorja ob Savi, METALKA lili trgovsko in uvozno podjetje Ljubljana se priporoča vsem odjemalcem! fovomeskaiooiiJiB Živilski trg je bil v ponedeljek, 9. novembra, dokaj slabo založen. Ženske so žalostno gledale na dograjeno novo tržnico, stale pa &o še vedno pod kostanji. Prodajale 50 solato po 15 din glavica, češenj po 13 din glavica, za krožnik špinače »o zahtevale 20 din, za krožnik motovilca 25 din, za skodelico smetane 60 din, za jajca 28 din za komad. Naprodaj J« bilo tudi nekaj puranov po 1600 din. £ Gibanje prebivalstva: rodila je Ivanka Dervarlč iz Ljubljanske 5. Porok ni bilo, umrla pa je Katarina Mehle, gospodinja iz Cvelbarjeve 2, stara 74 let. d Končno mladinska §oba v Novem mestu, rlalj casa razpravljamo o nujnosti, da se v Novem mestu najde primeren prostor, kamor bi lahko mladina /uhajala v prostem času. Na račun mladinske sobe je bilo na različnih sestankih in sejah izrečeno veliko mnenj in ie več kritik, toda doslej je vse o#talo pri starem. Si«er je bil prostor ia mladinsko sobo žn prej predviden v Ji. nadstropju Zdravstvenem doma, toda T uresničitvijo teh načrtov se Je odlašalo iz leta v leto. 9elc pred kratkim je akcija za pripravo mln- 'lii^ke mbe ali mladiailceaa kluba krenila % mrlve točk«, Predstavniki okrajnejr« in ohčimkeira komiteja L.V1S so ne domenili s predramiti Snhovs'kepa driiSlv«. iln takoj pričnejo z opremljanjem sobe, ki bi služila obenem mlndin.i in Šahistom. Tudi novomeški la&iiti so že vsa leta po osvoboditvi brez primernpftn prostom, kjer bi lakirali. Mladin« bo rdaj dobili! prostor, kjer se bo v popoldanskem proalum ru) *>li'»-jala, prebirala revije, r-as»pW, zahirala, poslušala radio in gledal« televizijske oddaje, šahisti pa bodo lahko as večer nemoteno zahirali, igrali turnirje, brzoturnirje iid. Tako bo laiek'tio sodelovanje med mladin-kn in Šahovsko organizacijo se temnejše, nnjvnŽJiejše pa bo, du novomeSko Šahovsko društvo v bodoče ne bo imelo težav dobro organizirali mladinski šah, ki je v Novem mestu ial slabo razvit. Akcija za ureditev sobe se je *c pričela. Občinski komile LMS ton za opremo prispeval nekaj svojih sreo-stev, razen lega pa bo odstopil še televizijski aparat in radio. Čeprav soba še "i opremljena, delno že složi svojemu namenu. Za mladino so v njej redno televizijske oddaje II športnega življenja (zlasti v nedeljo popoldne), mladinske televizijske ifjre in posebne oddaje r.a pionirje (vsak torek in soboto ob 18. uri). Mladi gledalci bodo lulikn sle dali tudi vse .posebne oddaje, ki bo do najavfjerK jllr. fiii.li mladinske Ena. izuHMi mnogih individualnih stanovanjskih hišic, ki so letos zraste v Kandiji. Nekaj desetin jih je tam. Kar pravo pravcato naselje je nastalo ob cesti, nekaj 100 metrov pred fiinl-helsk/m pokopališčem. Res Je, vse gradi, vse se bori proti pomanjkanju stanovanj. Na občini pa je kljub temu it vedno bliau ffcO nerešenih prošenj... toda že leta 1907 ji je umrl in zapustil tri nedoletne otroke, za katere je sama skrbela in jih vzorno vzgojila. Živi samo še njena hčerka Terezija, ki ima 4 sinove, zavedne borce. Vse te vnuke je naša jubi-lantka pomagala vzgojiti v zavedne borce in dobre državljane; hvaležni so ji za to in ji v njeni starosti radi pomagajo. Se danes, ob 90-letnem jubi- leju, se počuti kar dobro, šiva in bere brez očal in zasleduje dnevne dogodke doma in po svetu. Nestrpno pričakuje tedensko Dolenjski list in ga večkrat prebere. V imenu SentruperČanov in bralcev Dolenjskega lista ji najiskreneje čestitamo z željo, da bi v krogu svoje hčere in vnukov doživela tudi 100-letni jubileji Leopold Jelenič — petdesetletni!* Danes je »-Abraham« obiskal tudi znanega aktivista iz Su-horja pri Metliki, LEOPOLDA IZ SUHE V torek 3. novembra, je bila v 2užemberku krvodajalska akcija, ki je našla precejšen odziv Suhokranjčanov — 153 ljudi se je odločilo, da bodo dali kri, od teh jih je po zdravniškem pregledu oddalo kri 132. Najboljši odziv Je bil z Dvora ln bližnje okolice. Med krvodajalci je bil tudi Janez Cliha z desne strani Žužemberka, ki je že sedmič dal kri. V torek 3. novembra je v Žužemberku zasedal plenum občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva. Plenum Je razpravljal o bi lin jih občnih zborih osnovnih organi JELENICA. Pol stoletja Jele-ničevega življenja je bogato prepredeno z našim socialističnim razvojem. Vse od opozicijskih bojev proti staremu jugoslovanskemu režimu, kjer je aktivno Sođeiovai, je oblikoval svoj značaj in usodno leto 1941 ga je našlo pripravljenega. Postal je član KP in bil med pnfimi organizatorji upora na Suhorju. Med vojno je bil član OK za Belo krajino in član prvoizvoljenega NOO za okrožje Belo krajino. Po vojni je delal na raznih odgovornih mestih v organih ljudske oblasti. Za zasluge med NOB je odlikovan, z več odlikovanji in je nosilec spomenice 1941. Ob življenjskem jubileju mu Iskreno čestitamo! KRAJINE telet v tem hlevu Gospodarska poslovna zveza Ncivo mesto. Pitanje prav dobro uspeva. V petek 6. novembra sta v 2užemberku zasedala oba zbora občinskega ljudskega odbora. S.M- V TEM TEDNU VAS ZANIMA Ce&tek, li. novcnitoia - t,..i.. Petek, 13. novembra — fuan»».av Sobota, 14. novembra — Bonsiava Nedelja, 14. novembra — Leopold Ponedeljek, 16. novembra — Jerics Torek, n. novembra — Gregor Sreda. 13. novembra — Milko ČESTITKA Priljubljenemu zdravniku dr. Alojzu Bohu čestitajo k o:ll ■>•'■• opravljenemu izpitu za zdravnika specialista — pediatra ln mu želijo ie veliko nadaljnjih uspehov v njegovem poklicu: strokovni kolegij, upravni odbor, uprava In ves delovni kolektiv Splošne bolnišnice v Novem mestu BrežLce; 12. in Vi, il. angleški barvni fiilm »Doktor brez dela«. — 14. ln is, 1,1. Juigoslovansiko-itali-Janski film »Beli vrag«. — 16. in 17. n. francoski film »Dvigalo za morišče«. — 18, in 19. U. Jugoslovanski film »Camipo Mamula«. Črnomelj: 13. in 16. U. ameriški bavni film »Tri ure do odločitve«. 18. »1. ameriški barvni film »Velikan« — U. del. Kostanjevica; 15. n. ameriški barvni film »Trije novelfri v vodnjaku«. Mokronog: 14. ln 16. 11. netnilCO-lugoslovansikl film »Dalmatinska sjvotba«. Novo mesto »Krka«; od 13. do 17. 11. ameriSkj barvni film »Obračun na Atlantiku«. 17. in 18. il. ameriški barvni film »Desiree.. Novo mesto Dom JI.A: od J3. rio H). Id. ameriški barvni film »V srcu mladih«. Od 16. do 18. u. »merici film »Beli jorgovan«. Sevnica: 14. ln 15. 11. francoski film »Salemske čarovnice«. Semič; 15. 11, ameriški barvni film »Jenki na dvoru kralja Ar-turja«. Trebnje; 14. in 15. 11. Italijanski film »Hči polka«. Ou ceste Zagreb—Karlovac v Novem mestu. Naslov v1 upravi Usta. (1017-59). UGODNO PRODAM travniško parcelo v Žužemberku. Glina Antonija. 2užemberk 10. KMETIJSKA ZADRUGA Šentvid pri Stični goji in prodaja plemenske rodovniške merjasce bele nemške požlahtnjene pasme Po ugodnih cenah MOTORNO KOLO Guzzi 500 cm S prikolico. dobro ohranjeno, ugodno prodam, Magnik Gub-čeva 17. Brežice 21 CELIH VALOVITIH salonitnih plošč (96x122 cm) ln 10 polovičnih za pokrivanje streh ugodno prodam v Novem mestu Naslov v upravi I i s r a (992-59) ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA sprejme takoj gospodinjsko pomočnico, pridno in pošteno, po motnosti vajeno kuhe. Naslov ♦ upravi lista (101B-39). V NOVEM MESTU ah v bližnji okolioi (do s km) Iščem opremljeno ali neopremljeno sobo. Plačam do 8 000 din mesečno, »miren fant«. Naslov v upravi lista (1018-59). SLIKE ZA LEGITIMACIJE dobite v dveh urah? Fotograf,ram tudi na vašem domu razne slav. nosti le* Povečavam slike v vaše zadovoljstvo, vse po nizkih cenah! Fotograf Božić. Kočevje. FANTA od 15-17 let starega, zdravega in poštenega, sprejmem takoj za lažja kmečka dela. Plačam dobro Tome Franci. Dobova 38 pri Ljubljani. RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Žužemberk razpisuje v smislu 21. člena Zakona o javnih uslužbencih naslednja delovna mesta v upravi ljudskega odbora; — Referenta za gradbene, komunalne ln stanovanjske zadeve (srednja strokovna izobrazba, gradbeni tehnik). — Referenta za delovna razmerja, tarifne zadeve in Inšpekcijo dela (srednja strokovna izobrazba). — Referenta za dohodke od gospodarstva in prebivalstva (srednja strokovna izobrazba). — Davčnega Izvršitelja (nižja strokovna izobrazba). Kolkovane prošnje z življenjepisom ln opisom strokovne prakse pošljite na Oboinskil ljudski odbor Žužemberk najpozneje do 20. novembra 1959.' « ČRNOMELJ Oktobra sta bili rojen, o ve deklici in en deček. Porodil so se: Ivan Zuntc, študent lz Črnomlja, in Ivana Brodari*, učiteljica iz Dragatuša. Tomislav Popovlć, oficir JLA, in Ljudmila ZakiajAek uslužbenka, oba Iz Črnomlja, Matija Petrlč, kmet lz Tuševega dola, in Ljudmila Rožič, poljsika delavka lz Dol Pake. Jožet Vranefiič, trgovski pomočnik, m Barbara Starešinič. natakarica, oba lz Črnomlja. Jožef De-tela. mizar, In Alojzija Lapajne natakarica oba tz Cromlja. Umrla Je Katarina Janko, gospodinja lz Doblič, stara 83 let. METLIKA Oktobra Je bila rojena 1 deklica Poročila sta sej Anton 2ugelj. cestar lz Gor. Dobravlc ,ln Angela Dragovan. poljedelka lz Gra-brovca. Umrli so; Jože Zuipanič. kmet iz Krasinca, star 70 let Marija Stefa-nlč, užltkarica lz Gor, Dobravic, stara 70 let. Marija Jurajevfle, užltkarica lz Krasdnca, stara 73 let, in Janez Butala, kmet iz Gra-daca. star 90 let. SEVNICA Oktobra n, bilo rojstev. Poročili so se: Stanislav Seme, delavec iz Ledine, in Ana Kol-man, krojačica 1» Celja. Gaftper Jaztoec. »trojni ključavničar iz Vidmi ;i pri Krškem, in Angela Kramžar, delavka iz Pleterja. Franc Blatnik, poljedelec lz Vel Hubanjice, in Jožefa Sešiko, poljedelka iz Ledine. Stanislav Cvel-bar, poljedelec iz Pokleka, in Antonija Jaznec, poljedelka iz Pod-vrha Anton Kranj c, delavec iz Podgorlce, m Jožefa Vovk. delav-ka iz Ledine. Umrli, so; Franc Sumej. sin že-lealčarja iz Zurtkov dola, star 1 mesec. Ivan Mervtč, sin delavca lz Drožanja, star l mesec. Alojzija Rušnov, gospodinja I« Zurkov do la. stara Bil let. VIDEM-KRSKO Oktobra sta bili rojeni dve deklici in en deček. Poročili so se: Anton Sisko, sedlar iz Krškega, ln Marija Sonc, uslužbenka s Trike gore. Edvard Les, delavec, ln Marija Rozman, poljedelka oba lz Sremtča. Jože Požgaj, kmet iz Male doline, in Manija Levičar, poljedelka i Ce- Marija Savnlk, pievžittkanca it Pesjega. stara 72 tet. NOVO MESTO V času od 2. do 9. novembra Jt bilo rolenih 9 dečkov ;n U deklic. Poročili so se; Martin Grubar, tesar ]z Stranske vasi. in Marija Rajer, delavka lz Dolenje vasi. Jože cvetan, kmet j z Cerovca, ln Marija Fabjan, hči kmetovalca iS Dol. Kamenja. Umrli so: Karel Potočar, čevljar [i Laz, star 23 let. Marija Sl-moniftek, gospodinja iz Kladja. staro M let Pretekli teden so v novomeški porodnisn ci rodile: Ana Hudak K Sečjega sela — deklico, Marija Brajdič lz Srebrnlč — deklicot Frančiška Sašek lz Pangerčgrma — dečka, Marija Rozina iz Primsko-vega — dečka, Frančiška Radež ia Žabje vast — dedka, Alojzija Fi-lipič lz Mlake — dečka, Albina Luzar iz Gaberja — dečka, Mira Nikolič iz Beograda — deklico, Justi Mehak lz Tomažje vasi — deklico, Martina Lenart z Smole nje vasi — deklico, Marija Vrček lz GrmovelJ — dečka. Franck« Conta tz Cerovega loga — dečka. Marija Jordan lz Kostanjevice — deklico, Jožefa Murn z Dv.ira — dečka, Amalija t:ran č s Kovačevega hriba — dečka. Frančiška Ba-hor s Tanče gore — deklico, Milka Bukovec lz Vel. Loke — deklico, Marija Zupančič z Jezera — deklico, Martina SkedelJ (z Brusnic — deklico, Jožefa Anderlič iz Skr-IJevega — deklico, Štefka Sitar iz Šentjerneja — deklico. Hilda Host-nik iz Zagorice — dedka. Jožefa Bevc iz Smalčje vasi — dečka. Pavla Klrn iz Grobelj — deklico, Marijp Ljubi iz Podbuma - dečka. Pepca Brate iz Birčne vasi — dečka. msm Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Marijo Tome, posestnico iz Kanižarice, Je podrl kolesar m. JI poškodoval glavo, Karel Poto-s-te. Uroš, Kljaj'ić, podoficir JLA, čar, čevljar iz Laz. Jg padel s hod-'n Silvestra T»po>tšek, trgovska po- n;ka 3 m globoko ln si poškodoval PRODAM HIŠO Z VRTOM, velikim dvoriščem, vseljivo, primerno za vsako obrt, na krlži- slovodkinja, oba iz Cerkelj Jožef Kozole, papirnlčar Iz Vidam-Kr-škega, m Angela KrejačlC. knjigo-vodkinja lz Brestanice. Umrlt so: Ana Mirt. zasebnica ll Videm-Kr&kega. stara 84 let. glavo, Ivana Goltez, hči posestnika iz Malene, Je padla s kolesa in al poškodoval* glavo. Katarina Te« tak, žena posestnika s Kala, je na poti padfla, in si poškodovala levo nogo. Nekaj trebanjskih zapiskov KZ Trebnje: V primerjavi z lansko letino krompirja je bila letošnja za 40—50% slabša. Običajno je zadruga odkupi]a 120 do 140 vagonov krompirja, če je zaclj SZDL ln o organizacij- bila dobra letina, letos pa, ker skem delu osnovnih organizacij ter o polletni realizaciji družbenega plana občine, o osnovah plana kmetijstva za leto 1960 in o stanju šolstva v občini. V hlevu ekonomije KZ Dvor pitajo 40 telet. Po dolgem pripravljanju je končno tudi na Dvoru pitallšče telet. Po prvotnem predlogu naj bi v hlevu ekonomije kmetijske zadruge pitala zadruga sama. Ker je zadruga z organizacijo pital i Sča odlašala, je začela s pitanjem je biia slaba, so računali, da ga bodo odkupili 70 vagonov. Toda uračunali so se. Do prejšnjega tedna so ga odkupili le 8 vagonov po 11—15 din. Zadruga je začela tudi že sklepati koopera-cijske pogodbe za spomlad. Podpisanih imajo za krompir 11 ha, plan 105, m za koruzo 6 ha, plan 30. Zadruga je dala kooperantom jeseni reprodukcijskega materiala za 492.0Qn din, kmetje pa so se obvezali, đa bodo prodali zadrugj za to tržnih Izgubili smo vrlega mladinca 6, novembra so n,a Lazah pokopali 22-letnega Karla Poto-ftarja, ki se je bil smrtno ponesrečil na svojem domu. Bij je Čevljarski pomočnik in zaposlen v Industriji obutve v Novem mestu. Pokojni Karel je Izhajal Iz delavske družine. Oče In starejši brat sta aktivno sodelovala v NOV. Čeprav še zelo mlad, se je po osvoboditvi takoj vključil v množične organizacije. Letos februarja je dosegel svoj dolgoletni cilj: sprejeli s0 ga v Zvezo komunistov. Bil je zelo delaven tudi v mladinski organizaciji ln je nedavno postal sekretar aktiva LMs na Lazah. Industrija obutve, Zveza komunistov In množične organizacije eo a smrtjo tega zglednega presežkov za 8 milijonov 429 tisoč dinarjev. Trgovsko podjetje Trebnje, ki Ima 5 poslovalnic, je imelo do konca letošnjega septembra 95 milijonov 638.000 din prometa, v Istem času lani pa 105 milijonov 435.000 din. Na lanski večji promet je vplivala predvsem gradnja avtomobilske ceste. V Istem obdobju lani je imelo podjetje 149.600 din čistega dobička, medtem k0 ga je imelo letoa kar 187.400 din. Občinski odbor SZDL Je »klical pretekli teden sejo predsednikov in sekretarjev vaških odborov SZDL. Na seji so razpravljali o občnih zborih osnovnih organizacij, o stanovanjski reformi |n reformi šolstva, o gospodarskem razvoju občine ln o vključevanju novih članov. Vseh 15 osnovnih organizacij bo končalo z ornimi zbori do 10* decembra. Ml7.ar.ska delavnica Trebnje je dobila nove prostore. Od 2,8 milijonov din, kolikor so dobili kredita, so porabili 2 milijona za gradnjo delavnice, BOO.000 din pa za nakup rezkalnega stroja. Nova delavnica bi morala biti gotova predvidoma do julija, a so se dela zavlekla zaradi tega, ker niso dobili zidarjev, pa tudi načrte so dobili kasno. Zaradi tega pravijo, da bodo plan težko dosegli, verjetno pa ga bodo. Delavnica dela serijsko kombinirane knjižne omare ln kavče. Zaposluje 8 pomočnikov, 4 nekvalificirane delavce in 4 učence. P.J. Delovni kolektiv sporoča, da je KAREL POTOČAR član kolektiva, 4. novembra preminil zaradi posledic tragične nesreče. — Ohranili ga bodo v najlepšem spominu! Osn, organizacija ZK. sindikalna podružnica INDUSTRIJE OBUTVE NOVO MESTO Seminar v Dol. Toplicah Seminar za uslužbence. Od 2. do 6. novembra je bil v Dol. Toplicah seminar za občinske socialne uslužbence. Tečaja se je udeležilo 80 občinskih uradnikov. Razpravljali so o problemih socialne službe ln izmenjali dosedanje Izkušnje pri delu. Slaba letina, vinogradniki to- je bilo vzrok slabe letine grozdja. Poieg količine tudi kakovost n! najboljša, tako da morajo kmetje sladiti vino s sladkorjem. KiZ je naročila lz južnih krajev vagon dobrega grozdja, ki bo nadomestil domač primanjkljaj. FUter je potreben. V Dol. To- pliške doline se letos ne morejo pticah imamo še vedno težave pohvaliti z vinskim pridelkom. Deževje, zaradi katerega ni bilo mogoče pravočasno škropiti. Lahko bi (u ubil! OBVESTILO vsem naročnikom In bralcem Dolenjskega Usta Zapadlo ln zaostalo naročnino za drugo polletje 1959 bodo pobrali pismonoše te dni pri vseh naročnikih v Sloveniji. Naročnike izven Slovenije prosimo, da zapadlo naročnino takoj sami nakažejo na naš naslov, če želijo list še naprej v redu prejemati. Uprava DOLENJSKEGA LISTA fanta izgubile prizadevnega mladinca in fukcionarja, ki ao ga vsi, ki so ga poznali, res cenili in spoštovali. Skromni, vrli tovariš bo ostal vsem v trajnem spominu, Sd. 3 SEJMIŠČA Čeravno je bilo vreme neugodno, so na semenj v Novem mestu v ponedeljek pripeljali 1235 prašičev v starosti od 6 tednov do 7 mesecev. Zanje so zahtevali od 2800 do 11.000 din Kupčija je bila sklenjena za 947 prašičev. 26. septembra dopoldne Je električar M. A, opravljal v podjetju »Kovinar« v Črnomlju ra*na montažna dela na električnem omrežju, pri čemer mu Je pomagal F. V., delavec pri istem podjetju. Pred pri četkom dela Je A. Izključil trofazni industrljskL tok ln postavil k stikalu zaradi varnosti delavca F. S. z naročilom, naj pazi, da ne bi kdo stikala vključil. Ko sta A. In V. delala na omrežju. Je prišel k stikalu A. D., ključavnica r pri tem podjetju. A, D- je od stikala odrinil F. S- in kljub temu, da mu Je F. S. povedal, da delajo na omrežju vključil stikalo do prve faze ter s tem povzročil delno napetost. Električni tok je precej močno stresel delavca na omrežju. A. D. bi lahko s svojo malomarnost J n Iti lahkomiselnostjo povzročil smrt delavcev ali pa večjo materialno »kodo. Upajmo, da ga ho kazen izmorlrila In da ne bo veC skuSal spravljati ljudi v smrtno nevarnost. Prodano poštenje 29. oktobra Je zmanjkala lz prodajalne mize trgovine v Stari vasi na Bizeljskern bala 27 m belega platna vredna 6.075 din Poslovodja Je tatvino prjavil. Organi Tajništva za notrapje zadeve so kmalu odkrili tatico J. T. lz Bukovja. Ta 1e tatvino zanikala, čeS da sta Ji belo platno poslali mati In svakinja. Ni bilo težko ugoto- DOLENJSKI LIST — v vsoko hišo Spod. Fcsovja, Bele krajine in Dolenjske! viti, da to ne drži. Blago Je bilo trgovini vrnjeno. Spet je dokazano, da drži nas stari pregovor^ Lal Ima kratke noge, pa tudi tisti: Kdor laže, ta krade. Res se poštenja ln dobrega imena ne spJača prodati r.a 6.071) din. NI denarja, ki bi človeku povrnil njegov dober glas! Dobro Ime Je najveC vredno, zato ga ne prodajajmo za noben denar. Čeprav gre Človeku včasih v življenju težko, mora Imeti vedno v mislih j vse na svetu lahko Se po&teno dobim. Zavesti, da sem poSten, ml ne more nihče vzeti. Vsaj nekaj Imam: poštenosti Otroka je pretepel 30. oktobra Je Gvido Vrttč iz Pokleka napadel ln poškodoval 11-letnega A. K. lz Poklela. Oče mladoletnika Je poskrbel za sinovo zdravljenje, napadalca pa Je prijavil. Pretepanje otrok ni ne častno ne vzgojno. Otroka je treba drugače poučiti (seveda če Je bilo v tem primeru potrebno) kaj Je prav in kaj ni; odrasle, v tem primeru Vrtiča, pa bodo o tem poučili pristojni organi. Kuhal je žganje, zakuril pa gospodarsko poslopje 30. oktobra 0b 11.15 url Je nastal požar v gospodarskem poslopju Alojzije LamovSek iz Bogneče vasi pri Trebelnem. Povzroči ga je njen mož Janez, ki je kuhal pri skednju žganje. Zaradi močnega vetra Je zaneslo v slamo iskro. Pogorel je skedenj, kozolec In kmečko orodje. Škode Je okoli 500.0O0 din. vodovodom. Voda je večkrat nepltna, popolnoma kalna, tako da je ni moč uporabljati niti za kuho, še manj pa za pitje. Posebno kalna je, če je več dežja. Temu bi se dalo odpomoči, če bi voda tekla čtz filter ln bv' se vsaj malo očistila. Naprava filtra je nujna, sicer se ne bomo čudili, če bo izbruhnila kaka epidemija- d. g. Gozdni tat je imel smolo Jane« Kukman iz Družinske vasi pri Smarjeti je v gozdu pri OrgU-kih posekal dva voza drv, da bi Jih Imel za zimo. Ker je lovec, odide večkrat v gozd na lov. Pred nedavnim Je opazil, da je polovica njegovih drv neznano kam skopnela. Ker je bilo po dežju, Je z lahkoto sledil svežo sled voze m na Kozjanah našel voz z zlomljeno gredjo. naložen z njegovimi drvml. Voz Je takoj prepoznal kot last Avgusta Povšeta iz Družinske vasi. Sel te k nJemu ir. zahteval, naj drva takoj razlol' - vosa. Pozvani Je molče ubogal, Janez Kukman tatvine ni prijavil, s tem Je naredil škodo sebi ln svoji okolici, saj se gozdne tatvine v okolici Družinske vasi množijo. Zaščitil Je gozdnega tatu enega Izmed povzročiteljev teh tatvin, ker zadeve ni prijavil. Tudi neprestano krajo kokoši v Družinski vasi bo treba razčistiti. • Gozdne tatvine in kraja kokoši pa se bodo ponavljale ttV*o dolgo, dokler bodo ljudje prikrivali in pušfalj nekaznovane tatove, kot je primer z Avgustom Povšetomf Kupujte srečke denarne loterije Okrajnega odbora LT Novo mesto* Kakšna je usoda Save? Ce človeka, ki včasih kaj na-griie, p0t zanese na kakšno sejo o vodah, je to brez dvoma zani-aaiv pogovor. Ob taki strokovni razpravi se človek zamisli, kako koristno bi pravzaprav bilo če bi takle pogovor inženirjev za vodo ln higieno poslušalo čimveč ljudi, saj sem sam dobil vtis, da vem pravzaprav zelo tnalo o vodnem varstvu. V Sevnici s0 se pretekli ponedeljek zbrali ravno taki strokovnjaki. Razpravljali so 0' priključitvi nove tovarne za lesonit k sedanji taninki v Sevnici. Vzporedno s to razpravo Pa so grobo prouči^ tudi kanalizacijo v Sevnici in vprašanje odpadnih voda lz Industrijskih podjetij in naselij. Poglejmo torej nekaj ugotovitev, kako nevedni državljani vsak dan, leto za letom pomagajo uničevati lepnl0 naših voda. Sava dobi glavno »porcijo umazanije« v zasavskih revirjih. To je problem, ki ga že leta ln leta rešujejo. Skozi ob njenem toku se v njo zlivajo mali potočki iz naselij, večji pritoki iz dolin, ob njenih bregovih vidimo večkrat smetišča. Nova Sevnici jma v odplakah nevarne »novi za ribe — proste fenolne •niole. Ze 1 mg teh snovi na 1 liter vode je smrtna doza za ribo. Odplake bodo torej morali clatitl, preden bo voda lahko odtekala v Savo. Celuloz^ v Krškem ima podobne težave; Savinja prinaša s seboj vrsto lepih in za biologe zanimivih morilcev življa v črnih valovih. In državljani, ti preprosti, ljubi državljani? Sprehod ob nekaj sto metrih Sevnične, k[ se tu izliva v Savo, je pokazal strugo tega hudournika v tejle sliki: cel kup koruzne slame, po nekaj metrih — razpadajoč domač zajec na sredi skoro suhe struge, kup zelenja cd korenja, cunje in pepel, črna godlja teče Po novi škarpi (to je verjetno pretok greznice), kup las in papirja, grmada smeti iz hiše, prazne škatle, konserve, papirčki, gora drož od prenašanja jabolk, nagrmadeni ostanki ličkanja, stebla fižolovih rastlin ln listja. 2e dolgo ni bilo dežja, sicer b\ vsega tega ne bilo. Res je, toda ali vemo, da te reči v vodi počasi gnijejo in da se pri gnitju troši kisik v vodi? Ali vemo, da je potem taka voda »mrtva«, da v njej ni mogoče življenje niti hrani za ribe niti ribam? Kakšen vtis ima sprehajalec, ko gleda to sliko naše kulture? Voda nI smetišče, in ne sme biti! Kak0 radi se spominjamo Soče, Krke, Savice zaradi njene barve, prozornosti, veselega žuborenja in čistega dna struge! Verjemite ml, da so se možem »od stroke« dvigovali lasje Slino redko se zgodi, da bi ujeta gorila dol^o živela v kletki v kakSncm živalskem vrlu. še redkeje pa, in to Je pravi čudež, da bi v ujetništvu Imela žive potomec, linkrat sam krat su imeli tak primer pred dolgimi leti v ZDA, zdaj pa se je ponovil v Baslu v SvicI. v tamkajšnjem živalskem vrtu je 23. septembra letos 13- letna bo rila Achllla dala življenje malemu Goml. Oče je llt-lelni Stefl. Na gornji sliki Je direktor ZOO Basel dr. E. M. I.ang z malim Gomora, ki je ob rojstvu tehtal komaj l,n kn. kar Je zelo malo za to žival, ker doseže odrasal tudi do Z»0 kg teže. Malega Gomo morajo za zdaj hraniti s cucljem, ker kaže Achilla 5* premalo aanimanja zanj in za svoje materinske dolžnosti. Gospod Kramer lz Amsterdama Je verjetno najvišji človek na svetu — kar 2.60 ni visok Je. Zato Je bil tudi izvoljen za predsednika Kluba visokih ljudi v svojem mestu, od koder Je tudi zgornja fotografija. V Thilbingenu v Nemčiji študira tudi nekaj etiopskih študentov na tamkajšnji svetovno znani univerzi. Ko Je letos na •veji poti po Evropi etiopski cesar Halle Sel asi« obiskal tudi ta kraj in so mu študenti povedali o prijaznem odnosu meščanov do njih. Je cesar mestu podarli takrat majhno mačkico — komaj skotenega leva. Ker mesto nima živalskega vrta, so b'U mestni »Cetje zvžupanc>in načelu v veliki zadregi, kaj naj napravijo s cesarjevim darilom. Končno so ga podarili cirkusu ftagcnheck. Njegovi lastniki so jta Izročili v rejo veliki dresirani dogi, ki je pravkar izgubila svoje mladiče. V nekaj mesenh je posvojene« /rasel in daleč prerasel svojo kritSno mater in je zdaj velik prijatelj tudi z njenimi novimi mladiči, ki so stari komaj mesec dni. Na sliki doga s svojim nenavadnim pastorkom. V eadnjlh dnevih minule vojne so ameriški vojaki uporab-Uall posebno tajno orožje — sniper z daljnogledom in infrardeči ml žarki. S pomočjo tega reflektorja Je ostrostrelec ahko *ldei sovražnika tudi ponoči v trd: letni, kakor kaže okrogli letek teleobjektiva na puški v spodnjem desnem kotu. pod kapami. Medtem ko ponekod vlagajo težke milijone v to, da ne mažejo voda, smo mi pri vsakodnevnem delu brezbrižni, uničujemo nevede naše bogastvo ln delamo sami sebi življenje ob taki vodi neprijetno. In kaj so sklenili strokovnjaki? To, da bodo ob novi tovarni za lesonitne plošče napravili čistilno napravo, ki bo uničevala bakterije lz tovarne ln iz naselja nad tovarno — ?marja. Vso sevniško kanalizacijo bodo speljali do današnjega sejmišča, kjer bo v bodočih letih zra. sla sodobna klavnica. Tudi tu bodo zgradili sodobno čistilno napravo. Morda bodo kdaj pozneje zelo povezali obe čistilni napravi, ker bo ta — industrijska — imela v vodi snovi, ki se sčasoma prilagodijo tekalnim odpadkom in Jih požirajo. Tako se dve škodljivi tvarlni medsebojno uničujeta, voda pa m" več onesnažena in nevarna. Predvidenih 7 hldrocentral na Savi bo verjetno tudi dalo svoj prispevek k usedanju premoga in čiščenju. Industrijska podjetja že imajo v rokah odločbe, po katerih morajo najpozneje Nosorog na volilni listi Nekaj tisoč meščanov v Rio de Janelru (glavnem mestu Brazilije) Je podpisalo kandidaturo malega nosoroga lz mestnega živalskega vrta. Nosoroga so kandidirali v znamenje protesta spričo »nizkih duševnih sposobnosti številnih kandidatov«, kakor so utemeljili svoj protest. Zračni orjak V Ameriki gradijo velikanski helikopter. Njegov propeler ima SO metrov premera, ves helikopter pa tehta 250 ton. »Volkswagen« na prvem mestu Od avtomobilov, ki jih ZDA uvažajo iz Evrope, je na prvem mestu »Volkswagen«. Sledi mu »Renault«, nato pridejo »Ford«, »Opel«, »Simca«, »Fiat« itd. do leta 1968 urediti čiščenje odpadnih voda\ da se bo Sava vedno bolj bistrila. To se je pred dvomi leti že zgodilo z M'rno, ko so j/ Krmelju uredili ustrezne bazene za usedanje iz-plak od pranja premoga. Morda se bo takrat našel pesnik in bo napisal sestro znane pesmice: »Tam kjer teče bistra Žila . . .«, le da b0 zamenjal Žilo s Savo. Ali ne bi mogli k temu svoj delež dati tudi mi že takrat, ko držimo odpadek se v roki, preden ga zalučamo v vodo? Poskusimo združiti svoje napore, verjetno se bomo sami bolje počutili, če lz jarkov in strug naših rek ln potokov ne bo več smrdelo po gnojiščih! —ok 13 večerij in še nekaj čez... Za stavo je pojedel v restavraciji trinajst kompletnih večerij, nato pa je odšel domov »večerjat«. Drugič je pojede] dva kilograma suhe slanine ln dva kilograma kruha. Tretjič Je z* zajtrk pospravil dva in pol kilograma salame- Vsekakor lma ta korenjaški jedec, Dragan Lenard iz Duge Rese, tak tek da mu ne bo kmalu kdo kos- Konkurenca za vsako ceno Menda nI konkurenca med našimi podjetji nikjer tako nesmiselna, kakor v tobakarstvu«. Imamo 11 tobačnih tovarn (Sarajevo, Zagreb, Niš, Ljubljana, Rovinj, Zadar, Mostar, Banja Luka, Skoplje, Titograd, Prilep), Te tovarne izdelajo letno 20 milijonov kg najrazličnejših cigaret, prodajo jih pa lahko le 18 milijonov kilogramov. V krat. kem pa dobimo še 6 novih tobačnih tovarni SLAVKO DOKL KRATKA NALOGA Tovarištca je dala učencem za nalogo, da opišejo lepote morja, ki so ga videli med počitj^icami. Naloga pa naj bo kratka in jedrnata. Najkrajšo je napisal Peterček: »Lepote morja so tako lepe. da jih ne morem opisati.« ZADETEK »Moja srečka ni zadela ne hiše ne auta.« »Jaz pa sem zadel.* »Hišo ali avto?« »Z avtom hišo.* i PRI ZOBOZDRAVNIKU »No, touaris", Ie odprite usta in kar korajžno pokažite zobe, saj niste doma!« NESREČNI SNI Zaprosit jo je za i > ona pa je rekla: »Ne!« Ko je že stopil k vratom in hotel oditi, se ona spomni, kaj vse je prebrala v raznih romanih, ga vpraša zaskrbljeno: »Oh, saj ne boš zdaj iz obupa skočil v vodo? Obljubi mi, da ne.« »V vodo? Sploh ne,« odgo-vori on, »jaz si v takih primerih običajno poženem kroglo v glavo.* NOGOMET JE PRVI VtlEareal je prijazno špansko mestece, ima pa to smolo, da leži nogometno igrišče tik pokopališča. Kajpak so žo-gobrcarji in vneti gledalci večkrat motili poarebe. Zato so se nekateri meščani pritožili na občino in občinski očetje so po dolgem posvetu izdali odlok: »V Času, ko so nogometne tekme, so prepovedani vsi pogrebi.« MOC NAVADE Kupujte srečke denarne loterije OKRAJNEGA ODBORA LJUDSKE TEHNIKE NOTO MESTO! Žrebanje bo 4. decembra 1959 v Novem mestu. — 50.000 srečk po 100 din bo prodala LT. Skupna vrednost dobitkov, ki jih Je 6725, Je 2,550.000 dinarjev 1 premija 300.000 din 1 premija 200.000 din 1 premija 100.000 din S dobitkov po 50.000 din 10 dobitkov po 20.000 din 10 dobitkov po 10.000 din 50 dobitkov po 5000 din 100 dobitkov po 2000 din 500 dobitkov po 500 din 1000 dobitkov po 200 din 5000 dobitkov po 100 din Kupujte srečke denarne loterije Ljudske tehnike, ker boste s tem omogočili dohajati razvoj tehnike Šolski, kmečki ln mestni mladini, torej svojim otrokomi Violinist si reže kruh pred zajtrkom — Opozoril bi vas, da je danes ponedeljek. Kaj ne perete perila v začetku tedna? Speti p v Pvljski (Nadaljevanje) Po ogledu tovarne so nam priredili svečan sprejem, na katerem sta vodja naše delegacije in sekretar tovarniške organizacije izmenjala darila in v zdravici povedala, da se mlar dina vsega sveta sporazumeva med seboj, kar je temelj za ohranitev miru. Dolg je bil razgovor, seznanili smo se z njihovim delom, s težavami in problemi. Slovo je bilo prisrčno, zapuščali smo prijatelje, ki bodo še dolgo pomnili obisk jugoslovanskih mladincev, ki so se jim predstavili kot veseli ljudje, predstavniki naroda, ki je šel skozi veliko revolucijo in sedaj gradi zase in za svoje potomce boljše in srečnejše življenje. Kjerkoli smo se ustavili, se je kmalu zaslišala naša pesem, ki je pritegovala ljudi, da so spraševali: »Kdo so ti mladi ljudje, ki so tako veseli?« Tudi sprevodnik tramvaja, s katerim smo se vračali z ogleda velikega stadiona in parka, nas je vprašal: »Kaj vam je, da ste tako veseli?« Odgovorili smo mu. da se pri nas večkrat sliši pesem, sploh pa tam, kjer se zbira mladina. Na vsem našem potovanju po Poljski, razen na sprejemih, ko smo dnli pobudo mi. ni bilo slišati nobenega petja. Zaradi tega se nismo čudili. Videli smo na ljudeh, da niso veseli, ker ee ne počutijo povsem dobro. Mladina ni sproščena. Včasih smo bili pobudniki veselega razpoloženja. Takrat smo videli, da se tudi Poljaki znajo razgibati, samo potrebni so jim ljudje, ki jih na to pripravijo — potrebni so jim resnični prijatelji. V STARI POLJSKI PRESTOLNICI Nekdanja poljska prestolnica je bila močno utrjeno mesto Krakow. To je še danes vidno: mesto obdaja visok obrambni zid, velik wawelski grad, bivališče nekdanjih poljskih kraljev, slovita trdnjava »Barbakan*, Marijanska cerkev in vrsta drugih kulturnih zgodovinskih spomenikov. Se danes je ohranjen spomin na Tatare. Z zvonika slovit« Marijanske cerkve se vsako uro zasliši glas trobente, ki zaigra nikoli skončano melodijo. To je spomin na leto 1240, ko so nenadoma pridrveli Tatari v za obrambo nepripravljeno mesto. Neki meščan, ki je slučajno opazil pretečo nevarnost, je s cerkvenega zvonika s trobento opozarjal meščane na bližajoče se konjenike. Ko so Tatari zagledali oznanjevalca nevarnos'i, so ga 7. dobro pomerjeno puščico zadeli, tako da ni mogel do konca končati melodije. Z isto melodijo se vsak dan opoldne oglaša tudi radio Krakow. Tudi golobi na glavnem krakovskem trgu imajo svojo zgodovino. O tem nam je vodnik pripovedoval: »Nekoč sta živela dva brata — plemiča, ki sta se potegovala za kraljevsko krono, nista pa Imela denarja, da bi lahko potovala k papežu na kronanje. Zato je eden stopil k čarovnici in jo prosil, da bi mu pomagala ppiti do denarja. Rekla mu je: »Ce hočeš priti do denarja, moraš vse sanatorje, ki jih je v deželi mnogo, spremeniti v golobe!* Tako se je zgodilo. Na krakowski trg so prileteli golobi in vsak je spustil zlatnik, ki ga je nosil v kljunu. Zlatniki pa vseeno niso pripeljali plemiča do Rima, temveč samo do Švice, kjer mu je zmanjkalo denarja. Krone ni dobil, ostali so pa golobi, ki še danes spominjajo na ta dogodek ...« Obiskovalec Krakova mora obvezno obiskati wawelski grad, nekdanje bivališče poljskih krnljev. Grad so spremenili v muzej, ki hrani neprecenljive vrednosti, ob katerih si obiskovalec lahko ustvari predstavo o junaški zgodovini poljskega naroda. Grad ima vedno dovolj obiskovalcev, kar tudi zasluži, saj je bil nekoč nepremagljiva trdnjava ob Visli. OBISK NA VOJVODSKEM KOMITEJU Na potovanju po Poljski je prišlo tudi do razgovorov s političnimi predstavništvi. Tako smo med drugimi obiskali tudi vojvodski komite v Krakovu. Naleteli smo na svečanost, ko so ravno podeljevali odlikovanja najboljšim mladincem iz vojvodstva. To so odlikovanja mladega revolucionarja Jana Krašičkega, ki so ga Nemci ubili v Varšavi. Namen našega obiska je bil, da spoznamo dejavnost voj-vodskega komiteja. Tu so nas seznanili z razvojem poljske mladinske organizacije. Od leta 1942 do 1948 se jc organizacija imenovala Zveza borbene mladine, od 1948 dalje ZMP (Zveza mladine Poljske) in od 1956 dalje Zveza socialistične mladine, ki jo sestavljajo ZMS (del. mladina), Študentovska organizacija, ZMW (kmečka mladina) in harcerji (taborniki). Vse te organizacije delajo ločeno, sicer pa po navodilih, ki jih dobijo od CK. — Krakovsko vojvodstvo spada po velikosti in po industriji na tretje mesto na Poljskem. Ima 25 rajonskih komitejev, podobnih našim občinskim vodstvom. Mladinsko vodstvo sestavljajo: prvi sekretar, drugi sekretar (ki odgovarja za organizacijska vprašanja) in tretji sekretar (ki odgovarja za agitacijo in propagando). V vsem vojvodstvu imajo okoli 25.000 Članov, od tega komaj 600 študentov. Vojvodstvo ima 6 profesionalcev; razen tega ima tudi 18 rajonskih komitejev svoje profesionalce, 8 mladinskih profesionalcev pa dela v tovarniških mladinskih komitejih. Ob srečanju na vojvodskem komiteju smo se razgovarjali tudi o Jugoslaviji in njeni miroljubni politiki. Čeprav neradi, so v razpravah na koncu le priznali, da je pot, po kateri hodi Jugoslavija, pravilna. Taka pot je prvi pogoj za ohranitev miru v svetu. Mi smo še posebej poudarili, da smo proti blokom, ker se zavedamo, da bloki ustvarjajo ln povečujejo mednarodna nasprotja in zastrupljajo mednarodno ozračje. llliMIIIIMIIIIM« 1» o sem nedavno prebiral lepo in podnetno knjigo Marije Jagodic o tem, kako so svoje čase živeli, delali in se oblačili Mengšani, me je mikalo zvedeti tudi, kako je bilo s temi stvarmi pred leti pri nas na Dolenjskem. Kmalu za tem me je pot spet zanesla h Kukmanovi .teti, neizčrpni kroniki dolenjskega življenja v zadnjih 80 letih, in ker ima ženica tak spomin, da jI ga mlajši re« lahko zavidamo, ml je povedala marsikaj zanimivega, kar bom mogel na žalost obnoviti zgolj vsebinsko, brez besednih lepot, rekel in primer, ki jih je polna njena sočna, po starodavnosti dišeča govorica. Pred 80 leti ln več so Imeli ljudje v okolici Cegelnlce, od koder je Kuk-manova teta doma, na splošno kaj uborno hrano. Krompirja je bilo bolj malo, da ga celo veliki gruntarjl niso mogli veliko posaditi. Zato so ljudje bolj močnik tepli. Revni ljudje so jedil le trikrat na dan, v postu pa celo samo dvakrat; ob enajstih dopoldan so Imeli predjužnik, ki je bil hkrati kosilo, in zvečer. O postu so hodili kajpak otroci brez jedi v šolo. — Drugače pa je bilo za zajtrk: žgancl pa kislo zelje ali repa ali mleko; za večerjo: kaša ali krompir v oblicah in kisla repa ali zelje (v poletnem Času solata). Puter se ni nikdar jedel doma, ker so ga Imeli le za prodajo meščanom. Beli kruh so jedi' samo trikrat v letu: dvakrat, ko bog ne ve — to je o božiču im veliki noči — ter ob žegnanju. Kadar so Imeli delo v gdrl, so skuhali flžon in olupljen krompir, stoiki in zamešali zraven mleko, smetano, W-melj, poper i česen. Hlebec, ki je lz tega nastal, so zavili v prt aH papir in nesli v goro. ZmeSnjavo — tako so to jed Imenovali — so jedil še toplo in je kar dobro teknila, pa tudi piti se je dalo potlej dobro. Preproatl ljudje g o se nekako do 1890 oblačili le v platneno obleko. Lan so pridelali doma in ga omikall na greben, v Zalogu pa ga je neka ženska barvala v črno (za zgornjo obleko). Platneno je bilo perilo ln zgornja obleka. Tisti pa, ki so imeli doma ovce, so st dali napraviti rekeljc iz vdlne. Tekalo (tkalo) pa se ni doma; ta posel so opravdali tekavci. z ato so ljudje kupovali le malo oblačila: moški klobuke in srajce za v nedeljo, ženske pa rute. Spodnje perilo in srajca je bilo iz nebarvanega blaga in belo, če je bila seveda gospodinja skrbna perica, pranje je bilo močno naporno, kajti plat- belega. Cez srajco Bo Imeli oblečen lajbeč, prav tako platnen. Revni so bili pozimi enako obučeni kot poleti, ker so bili od gosposke tako stiskani, samo da so Imeli čez laj-bič rekeljc iz platna aH cajha, por-hanta. Bogatine! pa so imeli mardgaste volnene rekeljce. Irhaste hlače do kolen so nosili le bogatlnci; ti so Imeli namesto platnenega žameten lajbeč. Pozimi so nadeli še ovčji kožuh do pasa aH čez; ampak revni seveda ne! 2enske so bile obute v bele štumfe iz cvirna (aLi v rjavkaste iz volne) in v oblačili v okolici Novega mesta (Narodopisni paberki) no je bilo treba hudo zvijati (ožemati). Zato £o imele perice ob Krki v br^g zabit pokončen steber — zvijavnek, da so na njem ožemale. Takšnih zvijav-nikov menda danes nI več videti. — Likali pa so * pegleznom. segretim na ognju Po graščinah so večje stvari likali z mungo težkim kamnitim valjarjem. Moški so bili obuti v škornje. De-lovn škornji so bili i* slabejega lotim, pra/nji pa iz boljega. Revni so imeli 'e po en par. Tega so v soboto opra! posušili in obuli tudi za v cerkev. Kadar je bil sneg, so hlače potisn'li v škornje drugače pa so nosili hlače čez škornje Hlače so bile iz debelejega, črnega platna (ohlancev), srajca lz tanjega, čizme- Solnov takrat še ni bilo, čižrn pa so bili malo višji od poznejših visokih čevljev. Oblečene so bile v spodnje krilo, gornje krilo ln jopon, segajočo do pasu. Jopi so rekli špen-zar; ta je bil zadaj nabran v žalno Marele tedaj ženske niso mele, pač pa so se v deževnem zavijale v platnene ruhe. Otroci so bili oblečeni takole: pobje so imeli hlače, segajoče do ramen, le da n so Imele rokavov. Zapenjale so -•e na hrbtu, spodaj pa so bile počene — Punčke so imele le kiklco do pasu in srajčko Ker so bili otroci oblečeni tako tudi pozimi, so morali pač tikati na peči. Otroci so bili obuti v člžme starejših bratov in sester. Za šolo »o jim seveH- dall narediti obuvalo, a je bilo lz slabšega usnja kakor pri odraslih in tudi futer ni bil tako topel. Obuvala tiste čase niso kupovali v trgovini, ampak so kupili pri ledrariu usnje za vso družino. Gospodar je pri nakupu povedal, kakšno družino ima, ledrar pa mu je svetoval, koliko mora kupiti usnja, podplatov, kllncev ln futra- Obuvalo je kar na domu napravil domači čevljar za vso družino hkrati, kadar se Je enkrat na leto oglasil v hiši. Tak čevljar je bil v Ce-gelnici Janez Koplč. Lan za obleko, perilo, prte In brisače so kmetje pridelali sami, tkat pa so ga nosil v Ceščo vas k Brezarju, nekateri pa tudi na Dolenje Kamence. Platno za brisače m tlštofe se je tkalo drugače, za moške hlače in srajce spet drugače. Kadar je lan slabo obrodil, so dali tkat platno le ene vrste. Nekako po 1890 pa lan nI več rodil, zato so ljudje poslej morali kupovati blago v trgovini in obleka se je zavoljo tega spremenila. Tako se je torej godilo Dolenjcem svoje dni. AH včasih je bilo pa še posebno slabo. Tako na primer kmalu po francoskih časih, ko je bilo netečno leto. Tisto leto si lahko še toliko pojedel, pa nisi bil nikdar sit. Na Rate?u je Imel Znancev gospodar žanjice. Žele so ječmen ln prišle domov. GOspo-d'nja jim 1e pripravila veliko skledo lečmena in Se drugo povrhu Pojedle -o vse, pa ni nič zaleglo. Sele ko so drugo leto ljudje jedli novinsko, ko je ječmen dozorel, je lakota ponehala. Ce dandanes komu jed nič ne zaleže, mu pravijo: »Tj si pa cel netek!« To ie spomin na ne tečno leto. — Tako leto je bilo potem še enkrat, vendar ni h lin lako hudo \v\kor prvo. Tako vsaj so prlpovedovaM starši Kukmanove tete, ki so doživeli sam' to lakoto na Ratežu ntlrntn« -» '"-•ohelnem. Eler M-