IVAN STUKELJ                                            !
B                    Drobni prijatelji. ^^<^
obMi smo >novo učitcljioo Alibimo Četavo. O Veliki irooči se je pri-sel'M-a semkaj. Stainovala je na južroam konou fvaisi v beli hiišici sredii 'vnta ob kofovazai, toi se je odcepljai od veiliike ceste omikraj
fpotofca Tesnioe. Tja v daijiavio do gazdmili otbrairkiov so se ši-ril.i travniiki, .njiivte in loke. Na vrtu so bile ^rede, obrabljene z lepo zelerno travo. Po neikaterih je irasJa prva vrtna zetenoad, po diraiKiih so siiliiK na darn zvtmčki, 'inodre vijoifice, škrlafcnordeči jaigtleci iin več takih zwod-njih cveifcorv.
Za danes je uoiteljica že tončaila šofekio deio. Tzpreihaijaila se je ,na vnfcu po befltih. z drab>n>Lm peskom posutth stezah.
Of raci so obstaiaJi im se 'Oiz'iraili oez inizkii iptoit v raoivo učiiteUiaoi. Lapa ^ruča jih }e bila, dečkov im deklic. PoizdraivljaM so ,io ffliaisno, skiaraj brmpno, a oma )iim je odzdravljala prijaizmo z idiobroivoljniim (naisimeboimi. Tisti, 'ki niso Mli iz njenega raizreda, so jo še pos&bno avedavo opae.oMaili kako se kreita in suoe, kaikšen gilas ima, kako se iSrneije.
Ljuibek priizior jitn je piišel prdd 'oči, da se mu niiso mosrli mačikHt/i.
Uoiiteljica je izteignrila desniioo, toi je iimeia iia njea meikai droibtinic. Im srlej, z Mfžnjega direvesa sta priileteila diva ščinikajvca, isafrnček in samica. Qndi sta imeila gineeidb najbrže še ad laniskaga lietai. Zdaj je skočil uči-teljioi na rdko samoek, zidaj je slkočiila samica. Paz-oibaila! sta meika,i dipabtin ter z"op©t (odfrčaila.
Nato je vzela ucrteljica večjo kiruštio dirototiimo ter si jo ddal m&d -uistnii. Ne dofeo, ptica je prMrfcltala in utripajioč s perutmi ji ie spretoo iamaikmiilla droibtiimo.
U2iiteilrjiica je to zcpet panoviila. ¦Rtioi &ta ipraihaijafli in 'odihajalT, vrsitefc se druga za druigjo. Poiteim pa jima '}e tudi malo poiniaKaJaila, Stiismiivši drobtiim.i neikotlitoo trdneje med ¦ustroi. Ker se ipttioi ni posrečito iizmaikmiti droibtine, je odietefla, a zoipeit se povrnMa 'in poiizku^la svojo :srečo drugič.
123
Otnooi so se midboite uimiiniili >in utthiniHi. To je bib zamje .ndcad Sisto m;>-vega in posebuega, da sie je dreibna žiivaloa tako iprivadiia učiteliiiice. Preid njiimi pa so vse bežale. Tiudii na šoilsikeim d'viar.išou so iimdi 'kinirrišča za ptice. A ttedaj, (ko so b'Mi 'uoemai zumaj, so ptice bagafle semtertja aili pa plaho čaikatle ipo ibliižnjih dnevestfi, da so se 'arui 'umaikmiii v šolisko poslioipje. Zdaj šele ®o si lupaile do knmišč.
V šoiTi jim je biilo naročemo, d:a oiaj itudi doma naitrošajo ptiicaiin annja in jedilnih icistainkioiv, fci jim pniifajo. A to ®o !e preradi poz.aib:ljali. Po onem prizoni s šovnkavci, fo\ so ga videlti pri hjšici move učiteiliice, so ipioaiziklušaiM tuidi dioma to ptioo iprivabilti v bLižinio.
Ko je Zoranov Lcnček z imiaiterjo delai na vrfcu, je vr^eil tiekaj drob-ttn «a gfnedio. Im ^lej, 'taikioj se je z drevesa spustiil ščiirtkaivec in iel Micaiti svojo sajmico: »Ori, ouj, gri, ouj!«
Vedlno sta iMla z.a mjiima ter sta raizen 'irobtiiiuic ipdblrala tudi čnviče -iti druigi imrčes i}z iprekiofpame zemije.
Na diviorišču pa je poizikušail Lentcek iprivad'i;ti ščimkavca, da bi jeimal droibtine d rofce fcakor goSipodiianii učiiteljici. Do^go časai je b'M nezauipen. Prihajal je že čisto blizu, -skakllail dkido njega, oibrača! igilavjoo, lotziraacč se z drabriiniii oamii iprati injeim>u, ikalkar da foi sra h<oite'l vipraišatK im« 'li sme zaupaiti. Potam ipa je zopet 'odteitavail. Sledmjič se je ostnieiiH k\ mu viz&i z rdke prvio drabti-nio. Lenček bi bil najrao-ši pciskcčiil od veselja, a vedel je, da ]e tiu fcrelba lOprezmiositi. Ostail je nniiren, iin .ptica je iprišla po idlnu^o, tretjo dnoibtmio. Zdaj se ni več baia. Talko ilepo je stopMa ma kaneic Tcike. pogledaita Lenčka, nato pa hii-tno feiBaikinrla drcibfcinio ter lodileteia. Usuehe sivoje vaje ije ipakazail tudi dioimačim. Vs'i so imeli veseilje z l.wbkio živatoo.
Neilcosra papoldne je prišel 'k Zoratrciviiim Prjmožioev Milhec. Tudii m je pan'nial drdbtim ptici, in ta 'je raidia je«maila z inje^ove roke. To se miu je dobro zdeto. Ko pa iz-nova prHe*!, nailašč pcseže po njoj z druigo roiko, da i>l jo iitjeil. Ptica !pa mu hitro smuikinie .izipod iprstcv :in odfrči na drdvn. In grleite, odslej oi footela več 'jeimaiH drotbtim z iroke. Nniti v bližino sii in.i upaJla. Visi so se razjeziii nad niiim1. Pcčasi se ije 'splaizil idlcimov. Žal irmu jc bilo, da ije učiniil to fnenodinost. Lenček na ie imel imniagio ipotnpilieiTja, prc-den je ptici zbudil nekdanjo zampniosit. Cez neika;} dini mu fje v vesMko' vc-seJje 'ptičdk aapet sedel na ndko. Sledmjrč sra .ie tudi priivadil d'a je iamal drabtine izimed uisten. Kalko se je vzradiasitH, ikio mu iie pred loibrazdm frfo-tal ta 'lijubkfi, drobn1! pnijateljček!
Pomiad ,|e prtliajaia z vedno veojo iminožiiinia cvetja. Kaikcrr bi čez mcč a.m&K daihinMi po dreivju, taJko hitro ®e ie to razcveto. Po rijem pa je i>1a-vala wfeka}oiča ipeseim d/robnih pt'c. — OtrcCi so rad'i obstasiali' ob uo-teiljioiimem stainovanju. Iz njene sabe aii z vrta sem ,je poiffosto zvenela tudi tijena pesem. Taiko leip in poiln g-las je iimieiia, in naim se je zddo, dn skuipno s ptičfim spevom slaivii raidost življemija.
Prišlo je ipolettje. Zarana se je oglašail semkaj s pdda škrjamčeik. To vam je zvesit iprijjateilj fcmetu.
124
Kako lepo se sklladia ndegiovio živtloenje s (k<mietoivliim! Tu med pJodovite gmde si je ipostavil svod dipmoeik, spletd si gineadb. Tudi kmet je navezan na gmdso, mia zeimljo svojo. Kako ipfiijazen :im miičen jie tomatoiv dom na šimem potlju!
Minzila so še lutra, nnrzila je gruda, toi jo ikmet previraiča s 'svoiim plu-giam v iprvi potmil-adi. Z (njiiim vred je v&tal škmjamček; diviiga se proiti ndbu z žvrgaleoo peamijo, ikii araou zbuja veseiije do deia, imlisel idio Viseivišnjeiga, da ga ipopTOsi, maj ogreva s fcopMmi žarkii, naj ;mamaka z blagodetiTiifni dež-jeim, naj blagioslavlj-a to zemiljo, ki ijo sedaj reže s piluffami. Po isvoji1 jutrairnji peami se Skirjanček spu&ti dol ma rdalve 'giruide, iurimo ¦stopica Siamitertja; začaie se imu diefo, sknb za hrano. Tako se jima tvnsitii deto dain za. dnevom. Cez palje gredo sctlnčni iin d&ževMi dinevi. Vse vneimeinisike nezigiode mo-rata pr&našatk
Sleidnijič zavailavi žito s svoijSm /tolasoivjami. Cloiveku se dozdeva, da je zdaj škiriančeva ipesdm še boilij ikaipeča, ko se v krasnih pcleitinih j-uitirih dvtga visoko, visolko v sinjii zrak. Pcid injim ipa se širj rumemo pcdje — njegoiv in totnetov blagiadar. — Ko pa se na neibu z&vmšaio teimn«, ¦pogiuibo-nosrii obdaki, tedag ,pa škrjainček utihne in ždi ob grudah, outi1 soparoi, čuti bližaiočo se neviihto. Vet&r preganja žiitno vatovje setmitertja. Pod mebotm pa se blislka, ffnmi iin itreska ... iiuda ura Jiiine. S kafco> livailežnim očesom se ozira kimet iprio>ti nebu, da1 je rieurje šlo brez škiode prefco polia; z novo nado ma doibro leitmio dela po {nj,ivah. Taim ffor viisoiko pod vediFiim nebcini žg'aH škrjančeik svoijio zafovaino ¦pesem. Oorje bi biilo. ko bi metvihta udarila s 'tečopo plicdnem poilju. Kimet in škrjainee, imato1 ipoiprei srečma, bi bila zdai usniHjenja vredna siroimialka ...
Bozma jesen je tu. Hiladnii vetrovi brijejO' po praiznem stnmršču, in njiih glasovi tako turotoo pojo v goKdmih virhoviih.
Ptičje petje ponehava. Veliko 'našiih pfic odnašajio jesefnski veitroivi tja v srečne, topile kraje. Kar jih je os.taplo tukaj, so se pribJjžale našiim sta-¦ixoival'iščem.
V isalnčnih zimiskih dineh pa tudii .njih i)ese/m ne zamira. Saimo usimi-liti se jih im.oirarnio oin jim skrbeti za hrano. S svojiim drobniiim 'OČesom so iiašle v 'lertaieim ¦času na tlscče in tisoče škodijivega imrčesa ter ga polkon-čevale.
Učiteljica je o Botžiču pcstaivlla ptioam tudi smrečico. Na veje je pr;i~ trd'ila s ovietiono žico orehoive Juptae. Napotala jih je z 'lojenT, ki ga simice in brglet&i iposeibno radi imajo. Kaiko iliiubko> so se sipenjaile te ptice po dre-v&scu. Od trščale kaipusme simice do miailega -m€in!iščka z modro čeipiico na gjavi — vse «o se šegavo pregainjale po veijah. Z ostrkni kreimpeljci so se opr.ijem.aile oreibov/iih lupiin ter luščile iz mjih sitirjeni log. Nekatere lupiee sa bile videti že prazme, a vedno so si ipoislkaile še turotaim loijevo trohlco1. Ko pa so lupime že ipcpota.oma azpraa-n:Ue, jih je .učUeiiica iznova .nallia z lojem
125
Vedimo večje vesdje simio imeli 'Oitrcci s kirimiljenjefiTi ptic. Otpai20ivaH smo, 'kaiko piihajaijo čimdaiMe zaupnejše protbi inam \m tudi nnoti odrasliiim liitddm
Stvarnik je človeku pcManil ipriipodo v ikorist in veselje. Ptioe so mii mi'le in zveste priaateljce, >vsio njeigovio iprijajzeosit in ^ubezein trai -rade viračada
V lostiri z'iimi jih radi Jcnniimio ter iiskreirno želinro, da bi jiiJi bilo od Jeta do leta vedno več 'in več, da hi oživilja-le in s ipetjem ralzvesdjeivaile našo zlato dbmačij©!                                                       '