Poštnina plačana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni Številki Din 1*50. :jsVta Vm&"» TRGOVSKI Časopis sna trgovino, Industrijo In obrt. \;,ubl\ana Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.951 Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D. za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VIII. Telefon št. 552. UUBLANA, dne 17. februarja 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 20. Zborovanje Zveze obrtnih zadrug. OBČNI ZBOR ZVEZE. - PREDAJA DIPLOME ČASTNEMU NAČELNIKU g. ENCELBKRTU FRANCHETTIJU. V zborovalnici Zveze trgovskih gremijev se je vršil v nedeljo, dne 15. februarja redni letni občni zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Zvezni načelnik gosp. Eng. Fran-chetti je otvoril občni zbor s pozdravom navzočih. Posebej je pozdravil zastopnike Trgovske in obrtniške zbornice gg. dr. Windischerja, Mohoriča, dr. Plessa, dr. Pretnarja in Žagarja, zastopnika Zveze hrvaških obrtnikov iz Zagreba gg. dr. Komaca Heinza in Rosenberga, zastopnika Zveze gremijev v Ljubljani g. Ze-bala in zastopnika Trgovskega društva Merkur g. Kavčiča. Po pozdravu je prešel predsednik na dnevni red ter prosil zveznega tajnika gosp. Kaiserja, da da svoje poročilo. Poročilo poudarja, da se ni gospodarska kriza, pod katero so tako občutno trpeli gospodarski krogi, niti letos omilila. Slovenska obrt se nahaja v težkem položaju, povzročenem predvsem zbog pomanjkanja gotovine in kredita. Poleg stalnega pomanjkanja dela, pa pritiskajo občutno našo obrt ogromne dajatve. Ljubljanska oblast je štela koncem leta 72 zadrug. Zvezno načelstvo se je udeležilo 18 občnih zborov, 12 sestankov in 5 zborovanj. Poročilo navaja obširne akcije Zveze, započete za ureditev vajenskih in pomočniških preizkušenj, za vštetje vojaške dobe, pripravljala je vajeniško 'in obrtniško razstavo, stavila je predloge glede stanovanjskega zakona, zakona o gospodarskem svetu, podvzela pri vseh merodajnih oblastih energične akcije za pobijanje šušmarstva i. t- d. Po končanem tajniškem poročilu, ki se je vzelo z odobravanjem na znanje, je predsednik pozdravil zastopnika Ministrstva trgovine in industrije g. dr. R. Marna, načelnika Zveze trgovskih gremijev in zadrug g. Jelačina, in zastopnika splošne Zveze obrtnik zadrug v Mariboru gg. Zadravca in Bizjaka. G. Ivan Jelačin ml., je pozdravil zbor kot domačin. Častital je Zvezi za njene uspehe, ki so plod delovanja njenega načelnika. O računskem zaključku, ki izkazuje v dohodkih 34.573 Din 95 p, v izdatkih pa 33.254 Din, je poročal g. T. Bernik, na katerega predlog se je podelil načelstvu absolutorij. G. Franchetti je poročal nato o proračunu, ki znaša v izdatkih 58.100 Din, ki se bodo krili deloma z zaostanki zvezne goklade iz 1923/1924, deloma z novo doklado, ki ostane tudi za leto 1925. v iznosu 10 dinarjev za člana. 0 kreditih za malo obrt je podal obširno poročilo g. dr. Ivan Pless. Njegovim izvajanjem so sledili navzoči z zanimanjem. Nato je govoril o kreditih g. dr. Fran Windischer, ki se je ob koncu temeljitih izvajanj izrekel za to, da bi se pri podeljevanju teh kreditov porabilo gotove naše zavode kot posrednike med obrtnikom in Narodno banko. Ustrezajoč želji g. načelnika, je svoja izvajanja formuliral v sledečem predlogu: »Zvezni občni zbor jemlje poročilo o kreditih za obrtnike v vednost, opozarja, da je obrtnikom in rokodelcem po načinu njihovega poslovanja treba predvsem posojil za daljše obroke in sklene naprositi Trgovsko in obrtniško zbornico za posredovanje v ta namen, da se v poslovanju o kreditih za obrtnike pri Narodni banki privzame kot posrednike denar- ne zavode, ki obečavajo gojiti obrtniške kredite. Predlog je bil sprejet. Predlogi podnačelnika g. Ravnikarja o ustanovitvi bolniške blagajne samostojnih mojstrov so se po daljši debat, v katero so posegli gg. Franchetti, Rebek, Pollak, Bizjak, Ravnikar, s spremembami, ki jih je predlagal g. Zadravec, sprejeli. Pri volitvah novega zbora, so bili soglasno izvoljeni gg.: Franchetti Engelbert, Ljubljana; Ravnikar Franc, tesarski mojster, Ljubljana; Oblak Matej, čevljarski mojster, Ljubljana; Kersnič Ivan, krojaški mojster, Ljubljana; Babnik Jakob, istalater, Ljubljana; Breskvar Ivan, ključavničar, Ljubljana; Primožič Ferdo, mizarski mojster, Ljubljana; Špeletič Štefan, soboslikarski mojster, Ljubljana; Bernik Ivan, mizarski mojsk>, Ljubljana; Sluga Josip, ta-petnik, Ljubljana; Krapež Milko, urarski mojster, Ljubljana; Mihelčič Ivan, elektrotehnik, Ljubljana; Čašpa Ivan, čevljarski mojster, Ribnica; Gogala Ivan, krojaški mojster, Jesenice; Kuhar Rudolf, mizarski mojster, Mokronog; Ogrič Filip, zobotehnik, Novo mesto. Namestniki: Zajc Franc, brivski mojster, Ljubljana; • Gayer Rudolf, ključavničarski mojster, Ljubljana; More Emil, sodavi-čar, Ljubljana; Vidmar Karol, pekovski mojster, Ljubljana; Urbančič Valentin, kovaški mojster, Ljubljana; Šimenc Anton, ščetarski mojster, Ljubljana, škra-bec Franc, krojažki mojster, Ljubljana; Janša J., čevljarski mojster, Jesenice. Po daljšem referatu, ki ga je podal načelnik g. E. Franchetti se je soglasno sklenilo, da naj Zveza na merodajnih mestih zahteva, da se v novi obrtni red uvede obligatornost pristopa zadrug k Zvezi. Soglasno se je tudi sprejel predlog g. Oblaka, da se priredi posebno čevljarsko zborovanje, v svrho ravmotri-vanja položaja čevljarske obrti in proučevanja sredstev za zboljšanje. Franchetti ptedlaga nato, da se skliče tako zborovanje tudi za druge obrte, kar se je tudi sprejelo. Zvezni podnačelnik g. Ravnikar je nato z izbranimi besedami predlagal, da naj občni zbor imenuje g. zveznega načelnika E. Franchettija, z ozirom na njegove izredne zasluge in neumorno delovanje za koristi obrtništva, častnim zveznim načelnikom. Predlog je bil sprejet z burnimi Živjo klici vseh navzočih. S prisrčnimi besedami je novoizvoljenemu častnemu predsedniku čestital imenom ministrstva trgovine in industrije g. dr. R. Mani, imenom štajerskih obrtnikov Jakob Zadravec in Bizjak, imenom Trgovske in obrtniške zbornice tajnifc g. Mohorič, imenom Save-za hrvaških obrtnikov g. Heinz, imenom Zveze trgovskih gremijev g. Ze-bal in v imenu Trgovskega društva Merkur« g. Kavčič. Po končanem dnevnem redu se je sklenilo, da se uvedejo tekom junija in julija po dva ali tri dnevni zadružni točaji, katerih naj bi se udeležile vse zadruge. Sprejme se predlog g. Zadravca, da se na tečaje povabijo tudi Štajerski obrtniki. Po poročilu g. E. Franchettija glede oslonitve Urada za pospeševanje obrti na našo Trgovsko in obrtniŠKO zbornico in o doslej že storjenih korakih. se je sprejel naslednji predlo?, ki ga je stavil gosp. dr. Ivan Pless: Zvezni občni zbor jemlje akcijo za preureditev Zavoda za pospeševanje obrta v vednost ter poživlja načel- stvo, da z vso odločnostjo nadaljuje s svojim prizadevanjem v ta namen, da se temu najvažnejšemu vzgojevalne-mu zavodu omogoči živahno in koristno delovanje v interesu povzdige strokovne izobrazbe našega obrtnika. Očni zbor se je zaključil ob -141. Sledila je popoldne ob 4. uri slovesna predaja diplome novoizvoljenemu častnemu predsedniku g. E. Fran-chettiju. V veliki dvorani restavracije Zvezda, ki je bila za to prireditev najlepše okinčana, so se zbrali zastopniki oblastev, mesta, stanovskih korporacij in organizacij in številno zastopnikov mestnih in podeželskm zadrug, vsega nad 100. Diplomo, umetniško delo g. M. Gasparija, sta preklala zaslužnemu vodji slovenskega obrtništva, ob navdušenih ovacijah vseh navzočih gg. Ravnikar in Bernik. Odlikovancu so izrazili svoje častitke: predsednik gerentskega sveta g. dr. Puc in gerent g. Josip Turk, načelnik ministrstva trgovine in industrije dvor. svet. g. dr. R. Marn in g. Stupica v imenu Trgovskega gre-mija, Ljubljana, g. Jelačin v imenu Zveze trg. gremijev, g. dr. Fran \Vrin-discher v imenu Trgovske in obrtniške zbornice in Centrale industrijskih korporacij v Beogradu, Zadravec v imenu štajerskih obrtnikov, g. profesor Reisner, direktor tehnične osrednje šole, kot zastopnik obrtnega šolstva, g. Krapež, kot podnačelnik gost tničarske zadruge, g. Zebal, imenom demokratske stranke, g. Kavčič imenom slovenskega trgovskega društva Merkur , g. Bizjak v imenu celjskih obrtnikov, g. Rabič, g. tajnik Mohorič, g. Gjud, g. M. Krapež, g. Rebek, g. Gril, g. Šinkovec, g. Oblak, g. Ravnihar in drugi. Po oficijelnih čestitkah se je slavnost nadaljevala ob oluisnoserviranem prigrizku in je trajala do 20. ure. Pred zaključitvijo se je g. Franchetti, vidno ginjen, zahvalil vsem za dokaze naklonjenosti, prisrčne vdanosti in zvestega prijateljstva. Zahvalil se je iskreno prirediteljem večera osobito g. Ravnikarju in posebej še g. dr. Ivanu Plessu. Fr. Gombač — Ljubljana. Znižani porto za pisma v inozemstvo. Pretečeno leto se je že mnogokrat napovedalo, da se je celo skleni-i lo uvesti znižani porto za pisma v inozemstvo že s 1. oktobrom pr. 1. Prišel je oktober in preteklo je leto, toda o znižanju poštnine ni nikakega govora več. Vse kaže, da je bilo to le nekaka pcbožna želja, ali pa kot toliko drugih enakih ' poročil, le navadna farbarija. Bilo bi pač v vsakem oziru in v obojestranskem državnem interesu, ko bi se poštnina s sosednimi in drugimi tujimi državami vsaj na polovico zmanjšala, kajti sedanja poštnina, namreč 1.50 Din za navadno dopisnico ali razglednico ter 3 Din za navadno pismo, tvori precejšnjo rubriko za one, ki morajo veliko s tujimi državami korespondirati, kot n. pr. trgovci vseh branž, kmetijska društva, razne zadruge, zveze itd., ki so navezane na naročila tujega blaga, odnosno na izvoz lastnih pridelkov. Pa tudi privatniki, ki imajo razne zveze in svojce v inozemstvu, občutijo kolikortoliko sedanjo visoko poštnino, če morajo večkrat na razne strani dopisovati. Seveda se privatna dopisovanja skčijo vedno le na najnujnejše potrebe in to ravno zbog previsokih dopisnih stroškov, dočim bi se dopisovanje z inozemstvom gotovo v vseh krogih početvorilo, če ne celo podeseterilo, ako bi bila poštnina iimerjenejša. Ako bi bila nižja poštnina z inozemstvom, ni izključeno, da bi se vsa korespondenca tudi točneje dostavljala adresatom. Sedaj pa izgine nebroj pisem na oni in drugi strani, kar se more spraviti v zvezo edino le s krajo še netimbriranih kolekov in z uničevanjem taks oguljenih, t. j. razkolki-n jen ih pisem po neodgovornih osebah. Posameznik kaj lahko uniči naenkrat 10 ali 20 takih pisem ter si na ta način prilasti 30—60 Din v ko-lekih. Ko bi pa bila nizka poštnina, bi se v kaj takega gotovo nihče ne spustil, ker bi se mu tak riziko nikakor ne izplačal. Potrebno in želeti bi bilo, da bi se pričeli merodajni faktorji za tako mednarodno odločitev zanimati, ker bi bilo primemo znižanje poštnine z inozemstvom v lastnem in tudi državnem interesu, kajti s tem bi dopisovanje vsestransko znatno naraslo. Primeren in občekoristen državni ukrep bi bil seveda znižanje sedanje visoke pismene poštnine tudi v no-' tranjosti države, toda na kaj takega ni pri nas v danih razmerah niti misliti. Poprej se bo morda ta še zvišala nego znižala, tako da bodo pismonoše raznašali le še uradna pisma (ki so poštnine prosta) ter pavšalirane časnike. Seja finančnega odseka zbornice v V ponedeljek, dne 16. t. m. se je vršila v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani seja finančnega odseka, katero je vodil načelnik finančnega odseka zbornični svetnik g. Jo«. Lenarčič. Odsekov načelnik je pred prehodom na dnevni red v imenu odseka prisrčno čestital zborničnemu svetniku g. Franchettiju, ki je bil na včerajšnjem občnem zboru Zveze obrtnih zadrug izvoljen za njenega častnega načelnika. Podal jo nato besedo zborničnemu tajniku g. dr. Windischerju, ki je najprej pojasnil položaj na denarnem trgu in na to podrobno obrazložil prizadevanje zbornice, da je Narodna banka dovolila kredite za malo obrt, ki so namenjeni v prvi vrsti za nujno odpomoč malim obrtnikom. Za Slovenijo znašajo ti krediti Trgovske in obrtniške Ljubljani. 800.000 dinarjev, in sicer 500.000 dinarjev za okoliš ljubljanske in 300.000 za okoliš mariborske oblasti. Krediti bodo znašali maksimalno 5000 Din za osebo in se bodo vračali po preteku vsakih 3 mesecev z eno petino, tako da bodo po preteku 15 fliese-sccev popolnoma odplačani. Ker bodo te krediti dovoljevali eskontni odbori pri podružnicah Narodne banke, je le pozdravljati incijativo zbor. svetnika Zadravca, naj bi se eskontni odbori popolnih s zastopniki obrtništva. O poročilu g. dr. Windischerja se je vršila daljša debata, v katero so poleg g. poročevalca posegli še zbornični svetniki gg. Zadravec, Petovar, Stare, Schrev, Franchetti in načelnik odseka g. Lenarčič. V debati se je od večjih strani povdarjalo, da je kontingent za obrtniške kredite prepičlo določen in da je tudi najvišji dosegljivi kredit vsekakor prenizek. Na podlagi na-ziranj navzočih članov odseka je je poročevalec g. dr. Fran Windi-scher končno formuliral predlog, da zbornica začetek pospeševanja male obrti od strani Narodne banke iskreno pozdravlja, da želi popolnitev eskontnih odborov z 2 zastopnikoma obrtništva in da prosi, da se kontingent po 800.000 Din, z ozirom na veliko število obrtništva primemo zviša in najviŠji kredit določi najmanj na 10.000 Din. Poročevalčeve predloge je odsek soglasno odobril. Nadalje je poročal zbornični tajnik g. dr. Windischer o predlogu na maksimiranje obrestne mere, katerega je zadnja plenarna seja odkazala finančnemu odseku, da ga prouči in o njem poroča. Po krajši debati, katere so se udeležili poleg g. poročevalca, zbornični svetnik gg. Lenarčič in Zadravec se je sklenilo, da se tega predloga iz načelnih razlogov ne more priporočati. — O akcijah zbornice v davčnih zadevah je podal poročilo zbornični konzulent g. Žagar in predvsem poročal o poteku ankete, ki se je vršila koncem meseca januarja t. 1. v Beogradu glede obdavčevanja družb, ki javno polagajo račune in osnutku zakona, katerega so sestavili in predložili udeležniki ankete generalni direkciji neposrednih davkov. G. generalni direktor Stojanovič je na anketi osobito povdarjal, da finančna uprava nr želi iz reforme obdačevanja družb nobenih svojih dohodkov, ampak stremi edino za tem, da se sedanja neenakomerna obremenitev po posameznih pokrajinah izženači ter smatra, da bi bila obremenitev s 32 do 34% državnih dajatev primerna podlaga za realiziranje teh stremljenj. Referent je nadalje poročal o posameznih predlogih zborničnih zastopnikov in pojasnil s praktičnimi •vzgledi obremenitev po osnutku, čim so uveljavi. Izvajanja poročevalca je popolni! še zbornični tajnik g. dr. VVindischer s zanimivimi podatki o obremenitvi z avtonomnimi dokladami in preciziral stališče glede maksimiranja teh doklad. Isti poročevalec je nadalje poročal, da stojimo po vsej priliki neposredno pred reformo obdačevanja službenih prejemkov zasebnih nameščencev. Pojasnil je sedanji položaj in stavil preloge za oventuelno reformo, ki so potrebni, da se sedanji položaj ne poslabša. Predlogo, ki so mišljeni kot smernica zbornične izjave glede reforme obda-čevanja službenih prejemkov zasebnih nameščencev, je finančni odbor soglasno odobril. Končno je zbornični konzulent poročal o želji ministra za šume in rude g. dr. Žerjava, ki jo je izrazil preko zborničnega tajnika g. 'Mohoriča glede predlogov za prihodnji finančni zakon. Finančni odsek jo po poročevalčevem predlogu sklenil, da odpošlje zbornica g. ministru utemeljene predloge za izpremembo dohodninske davčne lestvice, za zopetno uvedbo davčnih plačilnih nalogov, za ukinjenjo točarinskih taks, za odpravo omejitve prodaje denaturira-noga špirita po točilcfh pijač in za saniranje najbolj kričečih anomalij iz zakona o taksah, Hkrati je odsek naročil zbornici, da LIS K. Herbert N. Casson: Dvana^ ''M. Sedmi tip. KUPITE V BAISSI IN PRODAJTE V HAUSSI! (Nadaljevanje.) Pojdite v politiki z večino — in dobili boste. V financi pa morate korakati z manjšino, če se hočete naučiti težko umetnost naložbe in špekulacije. Ne kupite nikdar, če je več kupcev ko prodajalcev, l e rpotem je gotovo, da boste preveč plačali! Ne prodajte nikdar, če je več pro-cev ko prodajalcev, 1 r potem je gotovo, da boste preH- premalo! Tako, kakor mi ’ ■ r koč dejal neki milijonar: »Kupite nl- mike po zimi se g. ministru dr. Žerjavu za podpiranje zborničnih prizadevanj, da se davčna bremena omilijo, najiskrenejše zahvali. Trgovina in promet Reke v letu 1924. Tovcmi promet Reke se je leta 1924 naprain letu 1923 dvignil skoraj za 100 odstotkov. Ladijski promet je bil takle: Parnikov prišlo leta 1923 1048, leta 1924 1262, odšlo leta 1923 1064, leta 1924 1264; registerton prišlo leta 1923 496.104, leta 1924 719.623; odšlo leta 1923 517.290, leta 1924 725.401; ,jadrenic prišlo leta 1923 702, leta 1924 715, odšlo leta 1923 734, leta 1924 705; registerton prišlo leta 1923 32.251, leta 1925 35.720, odšlo leta 1923 33.721, leta 1924 35.576; vseh ladij prišlo leta 1923 1750, leta 1924 1977, odšlo leta 1923 1798, leta 1924 1969; register ton leta 1923 528.355, leta 1924 755.343, odšlo leta 1923 551.011, leta 1924 670.977. Skupni blagovni promet je znašal v tonah toliko: Uvoz 1. 1923 126.262, leta 1924 229.762; izvoz leta leta 1923 82.798, leta 1924 172.677; skupaj leta 1923 209.060, leta 1924 402.439. Leto 1923 je imelo povprečni dnevni promet 573 ton, leto 1924 pa 1103 tone, torej skoraj še enkrat toliko. Od najvažnejših importnik predmetov naj omenimo (v tonah): Premog 1. 1923 65.688, leta 1924 75.756; fosfati leta 1923 600, l. 1924 42.470; surovo mineralno olje 1923 17.855, 1. 1924 41.817; surovi riž leta 1923 14.520, leta 1924 23.296; žvepleni kršeč leta 1923 7400, leta 1924 9058; železno blago in stroji leta 1923 1238, leta 1924 7901; vino, likerji, špirit leta 1923 2575, leta 1924 5305; cement leta 1923 1208, leta 1924 4372; kava leta 1923 592, leta 1924 781; surovi tobak leta 1923 95, leta 1924 119. Najbolj se je dvignil import fosfatov, mineralnega olja, surovega riža, žveplenega kršca, železnine in cementa. V eksportu označimo sledeče važnejše predmete: Stavbni les leta 1923 62.314, leta 1924 109.193; sladkor leta 1923 240, leta 1924 30.426; rafinirano mineralno olje leta 1923 12.153, leta 1924 10.764; bob in fižol leta 1923 —, leta 1924 6650; luščeni riž leta 1923 3222, leta 1924 3729; rafinirani ekstrakti leta 1923 103,leta 1924 3048. Posebno ugoden je napredek v stavbnem lesu, sladkorju in fižolu ter rafiniranih ekstraktih. Manjši izvoz rafiniranega mineralnega olja je samo slučajen; tudi ni diferenca velika. V tem blagu je dosegla Reka že predvojno višino. Pri izvozu lesa moramo pripomniti, da je položaj naprarn predvojnemu času popolnoma izpremenjen. Vsled novih političnih razmer si je morala napraviti Reka vse potrebno za izvoz lesa na novo. Kljub temu, da vse tež-koče še niso premagane, se je izvoz lesa leta 1924 vendarle zelo dvignil in je dosegel že dobro tretjino predvojnega izvoza; leta 1913 je znašal 312.723 ton. Če bo šlo v tem procen-tualnem razmerju naprej, bo znašal Uta 1925 190.000 ton, leta 1926 pa 333.000 ton. in kožuhe poleti!« Kupite, če je moda prodajati in prodajte, če je moda kupovati. Ceno se vedno gibljejo v valovih gori in doli. Vedno je zop* 1 ausse in zopet baisse. — Vsaki haussi sledi baisse, vsaki baissi hausse. Masa ni nikdar daleč. Masa je vedno glupa. Masa misli samo trenutek. Večina ljudi je tekom hausse optimistična in za časa baisse pesimistična. To je naravno. Je najlažje. Denar pa zasluži tisti mož, ki je za časa hausse pesimist in za časa baisse optimist. Kupite vedno od pesimistov, prodajte vedno optimistom! To je sedmi tip v drugi obliki. On pomeni, da stojite masi ob strani in da izkoriščate valovanje cen. Maloštevilni ljudje, ki imajo pogum da to delajo, postanejo bogati in si Trgovina. Oddaja pretovarjanja blaga v Bosanskem Brodu v zakup se bo vršila pri direkciji drž. železnic v Sarajevu dne 9. nianca 1925. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske m obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Naša zunanja trgovina. Za valutno stanje vsake države je predvsem merodajna trgovinska bilanca, kjer se v glavnem izraza produkcijska zmožnost in bogastvo posameznih držav. Ako se ainar trajno boljša, se je zahvaliti v glavnem izredno ugodni trgovinski bilanci, ki je letos nadkrilila celo najbolj optimistična pričakovanja. Za primerjavo objavljamo spodaj podatke o naši zunanji trgovini zadnjih šest let, ki kaj nazorno pokuzu-jejo trajno boljsunje naših gospodarskih razmer. Po teh podatkih je znašal izvoz v letu 1919. 686,815.040 Din; v letu 1920. 1.320,606.055 Din, 1. 1921. 2.460,737.562 Din, leta 1922. 3.691,166.163 Din, 1. 1923. 8.048,843.930 Din; 1. 1924. 9,538,774.432 Din. Za uvoz leta 1924. nimamo še končno veljavnih podatkov. Vzlic temu lahko računamo, da je naš uvoz stabilen in kaže prej padajočo tendenco, kot pa drugo. Naš uvoz se je gibal v zadnjih šestili letih takole: v letu 1919. 2.982,067.276 Din, v letu 1920. 3.465,819.278 Din, v letu 1921. 4.122,097.642 Din, 1. 1922. 6.441,876.189 Din, v letu 1923. 8.309,635.472 Din, v letu 1924. 8.400,000.000 Din. Gornji podatki so kaj podučljivi. Kažejo predvsem nagel razvoj našega izvoza, ki se je povzpel od komaj 686 milijonov dinarjev v letu 1919. ua 9.538 milijonov v letu 1924 in s tem napredoval v zadnjih šestih letih za celih devet milijard dinarjev. Zadnji dve leti se sicer razvija izvoz v precej počasnejšem tempu, kar je pač pripisati ustaljen ju in zboljšanju dinarja, kC je v zadnjih mesecih porastel za skoro 33%. Naš uvoz je že leta 1919. iznašal 3 milijarde dinarjev, dosegel je leta 1924. 8.5 milijard Din in se ustalil na tej višini. Računati moramo z naraščajočim izvozom za daljšo dobo let in z ustaljenim ali celo padajočim uvozom. S tem je tendenca dinarja jasno izražena in ne more biti drugačna kot naraščajoča. Današnja gospodarska kriza je le prehodnega pomena in Čimpreje se bode naše gospodarstvo prilagodilo novemu stanju tem preje bo naše gospodarsko življenje dobilo normalno lice. !TItBOVELJSKI PREMOG, DRVA, KOKS, ANGLEŠKI PREMOG, SLEZI JSKB BRIKETE dobavlja ,,ILIRIJA", Ljubljana KRALJA PETRA TRG 8. Tele!. 220 39" Plačilo tudi na obroke I '9C Industrija. Francoska železna produkcija. Francoska železna industrija je producirala ; 1. 1924.: 7.6 (1. 1923. 5.3) milj. ton železa in 6.9 (4.7) milj. ton jekla. Od te produkcije odpade na Alzacijo 2.9 (1.8) milijonov ton železa in 2.4 (1.6) milijonov ton jekla. Obrt. Kolodvorska restavracija razpisana. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje pismeni natečaj za uporabo kolodvorske okrepčevalnice na Rakeku. V uporabo se odda samo en paviljon s prizidkom ua peronu postaje Rakek. pridobe toliko denarja, kolikor jim pristoja. Oni stabilizirajo trg. Oni preprečijo, da bi masa v paničnem strahu zbežala in vse prevrgla. To namreč običajno store mase. Odstranite neodvisne špekulante s katerekoli borze in borza mora tekom leta zapreti. Bila bi uničena ali ob hausse ali baisse. Tega dejstva v njegovem velikem pomenu ne bodo mogli socialisti ali profesorji narodnega gospodarstvu nikdar razumeti. Vse mase je treba od časa do časa stabilizirati. Vodstvo pomeni v bistvu ustvaritev te stalnosti. Borzna masa jo rabi prav tako nujno kakor politična masa. Ravno tako, kakor je delo časopisja v tem, da spravi mase v gibanje, tako je delo modrih, močnih in patriotičnih špekulantov, da pomirijo mase in da Uporaba se prične dne 1. maja 1925. Razpisan je bil tudi natečaj za kolodvorske okrepčevalnice v Urobelnem, na Grosupljem in v Velenju ter kolodvorske restavracije na Jesenicah in Novem mestu. Razpis je objavljen v > Uradnem listu« št. 15. Denarstvo. Porast hranilnih vlog v Sloveniji v zadnjem četrtletju. Izkaz o stanju hranilnih vlog- (po knjižicah in v tekočih računih) pri 26 regulalivnih hranilnicah v Sloveniji za IV. četrtletje 1921 poka-zuje na daljni porast naprain predhodnemu četrtletju, in sicer od 281,529.665-35 Din na 301,856.277 81 Din. Porast beleži 22, a manjši padec naslednje 4 hranilnice: občinska hranilnica v Kostanjevici, okrajna hranilnica v Ljutomeru in južnoštajerska hranilnica v Celju. Tekom IV. četrtletja je bilo vlog na hranilne knjižice 38,254.277 85 Din, vlog v tek. računih 23,062.865-85 Din, tiar da skupno s stanjem vlog koncem III. četrtletja v znesku 281,529.665'35 Din vsoto 342 milijonov 847.321 17 Din: od tega se odštejejo dvigi tekom IV. četrletja v znesku 40,991.013-36 Din, tako, da dobimo 301,856.277"81 Din. Stanje vlog koncem IV. četrtleja 1924 napram stanju koncem Tli. četrletja 1924 beleži torej prirastek za 20,326.612-46 Din, kar je za Slovenije na vsak način znatna vsota. Privatna terjatev med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Pogajanja glede privatnih terjatev med Češkoslovaško in Jugoslavijo so začasno prekinjena in se nadaljujejo, ko pride med obema strankama do pismenega sporazuma glede nadalj-nih pogajanj. Obtok češkoslovaških novčanic. Češkoslovaška je imela po stanju dne 31. januarja t. 1. za 7916 milijonov kron bankovcev v obtoku. Obtok se je izza zadnjega izkaza povišal za 417 miljo-nov kron. Znižanje obrestne mere na Poljskem. Z dnem 1. februarja t. 1. se je zakonita obrestna mera na Poljskem znižala od 25 na 15 odstotkov p. a. Enotna organizacija poljskih bank. — Dne 1. februarja t. 1. je stopil na Poljskem v veljavo zakon o organizaciji efektnih in produktnih borz, s katerim se je organizacija vseh borz povsem izenačila. Ameriška posojila lota 1924. — Po poročilih trgovinskega departementa v Washingtonu je Amerika posodila leta 1924 inozemstvu več denarja kakor prejšnje leto. Nad ono milijardo dolarjev so dobile tuje vlade, provinci ja lna in mestna zastopstva, 133 milijonov pa zasebne. Največji del odpade na Evropo, in sicer 567 milijonov dolarjev, dočim je prejela Kanada in Nova Fundladija 244 milijonov. Promet. Porast pomorskega prometa v reškeni pristanišču. V 1. 1924. se je vkrcalo v reškem pristanišču 1262 parnikov (719 tisoč 623 ton) in 715 jademic (35.720 ton), skupaj torej 1977 ladij (755.343 ton). Iz reškega pristnišča je v isti dobi odplulo 1264 parnikov (725.401 ton) in 705 jadernie (35.576 ton), skupaj 1969 ladij (760.977 ton). Izkrcalo se je 229 tisoč 762 ton, vkrcalo pa 172.677 ton blaga. Celotni promet je znašal v letu 1924.: 402.439 ton, napram 209.060 tonam v letu 1923. Promet se je torej dvignil za 92.5 odstotka. jih spravijo k pameti. Dejanje, ki pa se jim sicer zelo dobro izplača. čudna posebnost ljudi je, da mislijo, da mora cena, ki je visoka, postati še višja, in nizka, da mora postati še nižja. Ravno nasprotno je seveda resnica. Visoka cena bo najbrže padla, nizka pa se dvignila. Cene se gibljejo večno gori in doli — doli in gori. Vse svetovno dogajanje, vse nade in vsi strahi človeštva uplivajo,na nje. Gibljejo se nad in pod črto prave vrednosti, toda le redkokdaj se izgube v eni obeh smeri v nevidno daljavo. Navadno neseta strah in upanje maso predaleč. In kakor hitro je začasen pritisk odstranjen, zanihajo cene nazaj na normalno črto prave, vrednosti. .Mrh bi Izvoz in uvoz. Porast našega izvoza nap vam uvozu. — V 1. 1023. je znašal izvoz iz naše države 8,048.843,930 Din, vi. 1924 pa 9,638.774.432 Din, uvoz pa 1. 1923 9.309,635.472 dinarjev in leta 1924: 8-400,000.000 Din. Naša trgovska bilanca t* torej 1. 1924 dosegla suficit, kakoršne-Ka nismo pričakovali. Nas izvoz lesa v 1. 1924. -VI. 1924 smo izvozili iz naše države 1,046.292 ton stavbenega lesa v vrednosti 1620 milj. dinarjev in 508.797 ton drv v vrednosti 166 milj. Stavbeni les se je izvažal predvsem v Italijo (1171 milj.) na Ogrsko (91.1 milj.) in v Francijo (82.1 milj.), . drva pa v Italijo (88.2 milj.) na Ogrsko (70.9 milj.) in v Švico (8.8 milj.). Češkoslovaški izvoz, odnosno uvoz žita. V I. 1924. je Češkoslovaška izvozila 177.777 (1. 1923 : 330.747 q krušnega it ta in 136.618 (606.777) stotov mlev-alrih izdelkov, uvozila pa 4,943.606 (222 tisoč 161 stotov krušnega žita in 397.904 (2.394.639) stotov mlevskih izdelkov. Leta 1924. se je torej Češkoslovaška precej emancipirala od inozemskih mlinov. Trgovski register. Vpisi v trgovinski register. Vpisale fo se nastopne firme: Scedep, industrija paradižnikovih konzerv, družba z o. Kamnik, Jougoslave-Expres-Reclame Company, družba z o. z., Ljubljana in Premogokop Drobnidol, Laško v La-knem. Izbrisala se je nastopna firma: ■•robendolski premogokop in portland ' cementarna Laško Josip Szabo, Laško. . csis&esa&esesafaaaBeB&esstm >SUDBKA< CZHZ:___________________ UZD S* Wl -rWNi lil« ^SACE w.ARK r ------------ -----------) Razno. 0 žitni špekulaciji. Zadnje tedne žito stalno narašča. Vesti o slabi letini v Rusiji in v drugih državah vzhodne Evrope so napravile svoje in vdobile verodostojnost posebno v nastopu Rusije kot kupec *>ta. Medtem, ko je Rusija izvozila v leni 1923. precejšnje množine, žita, nastopajo sedaj sovjetski agenti povsod kot kupci in povzročajo draženje na vseh 'nznejših žitnih tržiščih. Kakor poroča > |°ndng Post--, nastopa kot kupec žita 0 Ogrska, ki je ukinila 1. maja vse zaščitne odredbe v korist domače žitne Plfxiukcije hi s tern pustila uvozu žita Prosto pot. Veliko važnost dobiva na svetovnem trgu argentinsko žito. Žitna tetina je v Argeutiniji ugodna in računa *e s pridelkom cxt 4,878.000 ton, od ka-cpega preostaja 3 milijone ton za izvoz, ^avzlic vsem alarmantnim vestem o sla- 1 tetini, smatrajo merodajni angleški |0!iP<>darski krogi, da bo letos svetovna v! la Produkcija zadostovala in da bo ^ a celo preostalo. Računa se, da je žita rj|. l7^L0z ua mzpolago v severni Ame- 'i milijonov bušeljnov, v Argenti-106 milijonov bušeljnov, v AvatrajilJ o milijonov bušeljnov, v Indiji in dru-8°d 40 milijonov bušeljnov, skupno to-r°j 495 milijonov bušeljnov. — Žitna potreba uvoznih držav se ceni za ostanek gospodarskega leta do 1. av gusta 1925. na 440 milijonov bušeljnov, torej bi preostalo žita še za 45 milijonov bušeljnov. pa zaključimo. Nastop Rusije je povzročil na žitnem tržišču dalekoseine posledice, ki so srcer prehodnega značaja, vendar bru^vo narodov bo proučevalo poljih ‘^donski spor. Na p-ročilu visokega svobodnega mesta Gdanskega do govoril pred dnik Društva naro-\ da bo polja! -gdanski spor predlo- Ptenar • seji sveta Društva na- ter je pripomnil da goji trdno za- 1 • upanje, da bosta poljska republika in svobodno mesto Gdansko do končnove-ljovne odločitve vzdrževali :> status qub«. Poljska vlada je odposlala tajništvu Društva narodov pismo, v katerem na-glaša potrebo, da vsestransko prouči Društvo narodov odnošaje med Poljsko republiko in Gdanskem. Podmorski kabel ltalija-New York. K^kor je dne 11. t. m. na seji italijanskega senata sporočil minister za promet Ciano, je bila vspostavljena zveza Italija New York potom podmorskega kabla, v nedeljo 22. t. m. se bo vršila v Anziju uradna otvoritev prometa na tej novi zvezi. Svečanosti bo prisostvoval tudi ministrski predsednik Mussolini. Rumunski dolgovi in reparacijski krediti. Finančni minister D radianu je pojasnil zbornici rezultate finančne konference v Parizu. Minister je povdarjaL, da smatra Romunija, da »o njeni dolgovi tesno zvezani s krediti, ki jih dobi na podlagi reparacijskih določb od starih sovražnikov, kajti Romuniji je nemogoče, da bi več plačevala, kakor dobiva za svoje žrtve, ki jih je doprinesla tekom svetovne vojne. Enoten kazenski zakon za Avstrijo in Nemčijo. — Nemški in Avstrijski stroko vnjaki so pred ktratkim dovršili osnutek kazenskega zakona, ki nuj velja v enotnem besedilu za obe državi. Praški vzorčni velesemenj 22. do 29. marca 1925. Olašave na železniei: Udeležnik vele-semnja, ki se želi poslužiti znižane vo-zarine, se mora pri nakupu in pregledu voovuic izkazati z legitimacijo izdano od P. V. V. — Vsi pogoji glede znižane vo-zarine in dobe, tekom katere se lahko poslužuje znižane voznine pri vožnji v Prago in nazaj, ter ostala navodila, po koterih se mora ravnati, ako želi doseči znižano voznina, so označeni v navodilih na legitimacijah. Zatorej se priporoča, da si vsak posetnik pred uporabo legitimacije omenjena navodila pozorno prečita. Potni vizumi: Vsakomur, ki se izkaže s sejmsko legitimacijo, overovljeno z okroglim žigom češkoslovaških zastopniških uradov v tujini, je dovoljeno v dobi od 12. marca do 8. aprila (incl.) prestopiti češkoslovaško mejo brez plača-nja vizumskih pristojbin. Vsak inoze-mec-gost si mora pred odhodom iz Prage tekom velesejmskega tedna pustiti overiti legitimacijo od P. V. V. in to bodisi v pisarni v Staromčstske radnici ali v paviljonu »C« na sejmišču. V nasprotnem slučaju bi moral plačati pri odhodu iz Češkoslovaške republike na obmejni postaji dvokratno vizumsko pristojbino. Kdo ima pravico kupiti velesejemsko legitimacijo I Legitimacijo lahko kupi vsak resen interesent, ki želi razstavljati ali posetiti velesemenj, posebno pa trgovec, obrtnik, industrijalec, posestnik ali poljedelec itd. Stanovanje. Kdor reflektira na stanovanje potom stanovanske pisarne P. V. V-, naj izpolni pravilno in pregledno stanovanjsko prijavnico in jo pošlje direktno na naslov: Bytova kancelšč P. V. V., Praha II., Vrchlickšho sady 3. Cene v hotelih in privatnih stanovanjih: 1. V hotelih: soba z 1 post. čk 25 do 50, soba z 2 post. čk 35 do 60 za eno noč. 2. V privatnih staaovanih: soba z 1 post. čk 15 do 30, soba z 2 post. čk 25 do 50 za eno noč. Pri naročilih hotelskih ali privatnih sob je potrebno poslati predujem čk 40 in čk 10 kot vpisnino, skupaj čk 50, nakar prejme prosilec nakaznico za dodeljeno mu sobo. Račun za stanovanje poravna vsak osebno. Vsi dopisi naj se pošiljajo na naslov >Bytovš kancelšr P. V. V., Praha II., Vrchlickčho sady č. 3. Reklamacije: Nepravilnosti' je naznaniti »Propagačnimu odčni P. V. V.« takoj po izročitvi legitimacije. Ako nastanejo zapreke pri potovanju posetnikov P. V. V. na železnici, sporočite to takoj z navedbo točnih podatkov .(datum, št. vlaka, št. voznega listka ter postaje, ki ga je izdala in pod.) omenjeni pisarni, tako, da bi bilo mogoče nemudoma intervenirati pri pristojniški železniški upravi. Znaki: Velesejinski znaki bodo izdani samo razstavljalcem in velesejmskim uradnikom. a Dobiček 111 zadovoljstvo svojih odjemalcev boste dosegli le s tem blagom Iz naših or" "zacij. XXIV. občni zbor Slov. trg. društva vMerknre se vrši v sredo dne 18. februarja 1925 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, Gradišče 17/1. ^ Občni zbor gremija trgovcev za ljubljansko okolico. V petek dne 13. t. m. ob 9. uri dopoldne se je vršil v gremijalni zborovalnici, v palači Ljubljanske kreditne banke, redni letni občni zbor gre mija trgovcev za politični okraj Ljubljana okolica. Vsled nezadostnega števila udeleležnikov je načelnik g. Fr. Zebal otvoril občni zbor eno uro kasneje ter iskreno pozdravil navz če zastopnike, in sicer zastopnika min. trg. in ind. Dr. Pe-kleta, zastopnika mestne občine obrtnega komisarja g. Dr. Pe leta, ter zastopnika trgovske in obrtniške zbornice g. Dr. Pretnarja. Pred prehodom na dnevni red se je načelnik s Pieteto »pomnil v preteklem letu umrle v Dana g. Majarona, In so v znak so;' a' ia navzoči vstali raz sedežev. Nato je načelnik Zebal poročal o delovanju remija zadnjih treh let, ter konštati- da je ta občni zbor pokazal disciplino in voljo članov do pozitivnega dela, kar svedoči številna udeležba. Omenjal je dalje številne intervencije gremija glede krošnjarstva, poštne in telefonske razmere, posebno pa pojasnil svedočim številne intervencije v davčnih zadevah okoliškim trgovcem, katere so imeli povsod znaten uspeh v korist članom. Dalje je omenil, da stremi gremijalno načelstvo za tem, da se zviša eksistenčni minimum, da se odpravi točilna taksa, da se zopet uvedejo davčni plačilni nalogi, ter omenil druge številne akcije v prid okoliškemu tr-j govstvu. Nato preide k 2. točki dnevnega j reda, čltanje zapisnika zadnjega občnega zbora, katerega pa se na predlog g. pod-i načelnika Sporna ne prečita, ter se preide k 3. točki dnevnega reda: poročilo o delovanju gremija v preteklem letu. Ker se je poročilo o delovanju gremija v preteklem letu razdelilo med navzoče zborovalce v tiskani obliki, katerega je sestavil tajnik g. Smuc, se je poročilo vzelo z zadovoljstvom na znanje. Dohodkov je imel gremij v preteklem letu i 59.636 Din 57 p, gotovine je bilo koncem leta 4941 Din. Po prečitanju računskega zaključka se je vzelo poročilo soglasno na znanje. Proračun za leto 1925 znaša 37.370 Din, kateri znesek se bode pobiral potom pobiranja doklad, katere pa ne bodo presegale lanskega iznosa. Revizijsko poročilo omenja, da so se knjige in računi našli v najboljšem redu, ter se je na predlog g. podnačelnika Sporna izrekel odboru absolutorij. Sprejele so se iudi nekatere spremembe k gremijalnim pravilom, ki se nanašajo posebno na § 2., 3., 14. ter 17. gremijalnih pravil. Nato se je prešlo k 7. točki dnevnega reda: Volitve novega odbora. «a predlog g. Jeločnika so bili izvoljeni ponovno z vsemi glasovi sledeči gg.: načelnikom: Franc Zebal, veletržec in posestnik, Rudnik, dalje podnačelnikom g. Davorin šetiuc, trgovec in posestnik, Vrhnika in Josip Šporn, posestnik in trgovec. Ježica. Nato se novoizvoljeni načelnik g. Zebal iskreno zahvali za poverjeno mu častno nalogo greniijalnega načelnika ter zaupanja, ter obljublja, da bo vedno z vso vnemo, kakor doslej, stavil svoje skromne moči v službo naše stanovske organizacije in njenega strokovnega dela, ter v zaščito naših gospodarskih interesov. Dalje navaja, da se nahaja naše trgovstvo pred težko predhodno dobo, ter moramo usmeriti vse svoje delovanje v prid izboljšanja našega stanu. Gremij čakajo v letošnjem letu na vseh poljih važni dogodki, ki bodo odločilne važnosti za naš gospodarski položaj in bodoči razvoj, zato je naša naloga, da podkrepimo naše delovanje in postavimo povsod zaščitnike našega gospodarskega napredka in dela. Apelira ua podporo navzočih ter prosi sodelovanje in složen nastop, da se doseže popoln uspeh. Odbornikom so bili izvoljeni na predlog g. Sporna sledeči gg. Franc Javornik, Vič; Dora Kregar, Dravlje; Viktor Jeločnik, Rožna dolina; Anton Novak, Stepanja vas; Franc Velkavrh, Brezovica; Jernej Kranjc, Vrhnika; Joško Majaron, Borovnica; Ivan Rant, M. D. P.; Leopold Hude, Grosuplje ter Rahne Ivan, Selo. Namestnikom sledeči gg.: Josip Jernejčič, Vrhnika; Kobi Srečko, Borovnica; Anton Kandare, Pijava gorica; Bartl Hinko, Rožna dolina; Belec Anton, St. Vid. Preglednikom računov: Matko Kranjc ter Franc Janc, Nadalje je bilo izvoljenih 10 delegatov v zvezo trgovskih gremijev ter 10 namestnikov, ter odborniki v zvezo gremijev. Pred zaključkom občnega zbora je navzoče zborovalce pozdravil zastopnik trgovske in obrtniške zbornice g. dr. Pretnar, ter v znešenih besedah pojasnil vsehi članom težave in pota, katere ima trgovski stan za izboljšanje svojega položaja, ter prosil navzoče, da se čim tesneje oklenejo svoje organizacije, kajti le v enotnem nastopu je upanje do zboljšanja sedanjih neurejenih gospodarskih razmer. G. dr. Pretnarju se je načelnik g. Zebal za njegova temperamentna izvajanja iskreno zahvalil, ter ga prosil, da bi trgovska in obrtniška zbornica bila tudi v bodoče tako naklonjena gremiju kot dosedaj. Nato je podal še zastopnik min. trg. in ind. g. dr. Pekle nekatera pojasnila k gremijalnim pravilom. Pri zadnji točki dnevnega reda je tajnik g. Šmuc prečital vlogo trgovske in obrtniške zbornice glede delavnega časa, ter navzočim pojasnil kakšen je bil položaj pred uveljavljenjem naredb in kašen je sedaj. Razvila se je obširna debata, ter se je ko-nečno izrazila želja, da se naj na deželi uvede llurni delavni čas, ter se zapiranje in odpiranje trgovin uredi tako, kot zahtevajo krajevne razmere posameznih krajev. Načelnik g. Zebal se ponovno zahvali za številno udeležbo, ter naprosi navzoče, da se v prihodnjem letu udeleže občnega zbora še v večjem številu, tako okrepimo našo stanovsko organizacijo do popolnosti ter ob 12. uri zaključil lepo uspeli občni zbor. Občni zbor gremija trgovcev v Celju. Redni občni zbor gremija v Celju se je vršil dne 12. t. m. ob. 20. uri v mali dvorani Narodnega doma pod predsedstvom g. R. Stermeckija. Po običajnem uvodnem pozdravu predsednika na navzoče, se je spomnil preminulega člana gosp. Ant na Močnika ter pozval navzoče, da se v spomin imenovanega dvi^ej raz svojih sedežev. Nato je podal kratko poslovno,poročilo o delovanju gremija v minulem poslovnem letu in je bilo kon-šb'tirati, da je gremij v šestletni dobi od I rr so slovenske roke prevzele njega vodstvo, v vseh ozirih tako v notranjem organizatoričnem, kakor tudi pri konso-daciji gospodarskega položaja, se mnogo potrudil ščititi ne samo interese svojih pripadnikov, temveč tudi interese naroda. Kljub skromnim močem gremija je napredovanje na gospodarskem polju prav razveseljivo in je tudi zabeležiti zadovoljivih uspehov, samo žal, da kljub naporu ne pokaže članstvo potrebnega interesa do svoje inštitucije ter ne nudijo dovoljne moralne podpore svoji na vsaki način prepotrebni stanovski korporaciji. Apeliral je na navzoče, da se zavedajo svojih stanovskih dolžnosti, dn so v vsakem oziru in skupnem nastopu solidarni, kajti le tedaj s pomočjo skupnega agilnega sodelovanja so dani izgledi za dosego onih uspehov, katerih se danes vsak trgovec želi. Podrobno poročilo o poslovanju gremija je podal tajnik g. Veble, iz katerega je posneti, da se je gremij v vseh ozirih in za vsa važnejša vprašanja zainteresiral ter z akcijami skušal izboljšati položaj, v katerem se nahaja danes naša trgovina. Statistika članov in pripadnikov gremija kaže naslednje gibanje: Gremij je imel začetkom leta 256 članov, pristopilo jih je 24, izstopilo vsled odložitve obrti ali smrti 18, tako da ima gremij danes 262 članov, od teh rednih 260 in prostovoljnih članov pa 2. Trgovskih nameščencev šteje danes gremij 365, učencev pa 99. Vpisalo se je učencev 35, oprostilo 16. Po priobčitvi te statistike, dotaknil se je raznih zakonitih določil, katere se prav rado prezira, posebno pa pri sprejemanju trgovskih nastavljencev, o njih pravilno opremljenih izkazih ter glede poostrenih mer pri sprejemanju učencev, zanemarjenje predpisov o izobrazbi trgovskega naraščaja itd. Gremij je imel izza zadnjega občnega zbora 12 rednih sej, 2 zborovanja in številne sestanke, ki tu niso všteti. Graje-v redna je hladnost članov napram gre-miju. V enoletni dobi je imel gremij rešiti 960 spisov. Važnejši spisi reševali so se na sejah in sicer: Carinske nadeve: Kakor znano je ministrstvo financ v za dnem času tukajšnemu trgovstvu /. neumestnimi naredbami prizadelo usodne udarce. Carinarnica II. reda se je kratkomalo ukinila in pretvorila v oddelek Carinarnice I. reda v Mariboru. Gremij je s svojimi številnimi vlogami in s tozadevno v Beograd odposlano de-putacijo mnogo prizadel, da intervenira pri merodajnih faktorjih, da se vpostavi carinarnica zopet v prejšnjo stanje, ako že to ne bi bilo mogoče, da se vsaj pri oddelku dopušča cariniti vse blago in sicer v istem smislu, kakor se je z ministrstvom sklenil potrebni ugovor. Prometne ~in transportne zadeve. V tem vprašanju je imel gremij tudi dovolj opravka, in sicer za vpostavitev prometa iz Draovgrada v Celje po Savinjski dolini, za direktno zvezo med Rogaško Slatino in Celjem, glede hitre odprave zbirnih pošiljk na bližnje postaje, glede uieditve lokalnega prometa v območju obratnega ravnateljstva v Ljubljani in za osebni promet po Savinjski dolini in sicer, da se vpelje en popoldanski vlak. Od vseh navedenih intervencij je bila samo slednja uspešna, in sicer prihaja osebni vlak v Celje ob 15.30. uri. Telefonsko prometne zadeve: Gremij se je potrudil, da se je uredil lokalni promet, ki je bil proti koncu leta 1924 vsled pomanjkanja uradništva otežko-čen. Dalje je tudi uspelo gremiju vpostaviti medkrajevni telefonski promet med Celjem in Trstom. Obrtni red: S tem vprašanjem je imel gre- mij mnogo posla, sklical je številne sestanke in seje za pretres posameznih važnih vprašanj v svrho, da se določila novega obrtnega zakona spravijo v sklad z obstoječimi gospodarskimi razmerami. Pii pretresu poedinih važnih vprašanj, je gremij posvetal posebno pažnjo na zadostno vzgojo trgovskega naraščaja, dalje na reduciranje prostih . obrtov, poostritev dokaza usposobljenosti. Zahtevalo se je ukinitev zakona o pridobitnih in ^gospodarskih organizacijah, ki se imajo subsumirati pod določila obrtnega reda. Zahtevalo se je poostritev določil glede trgovskih potnikov, agentur, ukinitev krošnjarstva i. t. d. (Konec prih.) Ljubljanska borza. dne 16. februarja. Les. Skorete, 1 2,13 mm, 4 m dolž., I. in II. vrste, padal, in pričelj,, fco Postojna, den. 700; deske 20, 25, 30 mm, I. in II. vrste, iCarintias fco meja, den. 590, bi. 610; trami, 3-3 do 6-8, monte, fco meja, den. 370, bi. 385; lipa, hlodi od 25 cm prem., od 2.50 do 4 m dolž., fco naklad, post., 2 vag.5>den. 220, bi. 230, zaklj. 220; žito in poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana, den. 460, bi. 490; otrobi pšenični, drobni, fco vagon slavon. post., blago 205; otrobi pšenični, drobni, juta-sta vreča, b-n, fco vagon Ljubljana, blago 240; koruza nova, prompt., fco Klenak, bi. 210; koruza nova, febr., par. Ruma, bi. 215; koruza nova, prompt., fco Postojna tranz., bi. 270; koruza nova, dobavitev sukces. do medio marec* fco Postojna trs. bi. 280; koruza nova, dobavitev april, fco Postojna tranz., bi. 290; koruza nova, def. umetno suš., loco Ljubljana, bi. 240; oves srbski, par. Ljubljana, bi. 335; oves bački rešetan, fco Ljubljana, bi. 360; krompir beli, fco gor. post., bi. 155; krompir rdečkasti, semenski, fco štaj. post., bi. 185; fižol koks, fco Postojna tranz., bi. 510; fižol ribničan, čiščen, fco Postojna tranz., den. 340; fižol mandolon, čiščen, fco Postojna tranz., bi. 465. ! Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz I. 1921. den. 64.50, bi. 65; loterij. 1%% drž. renta za vojno škodo, den. 130; celjska posojilnica, den. 209, bi. 212; Ljublj. kreditna banka, den. 235; Merkantilna banka, den. 100, bi. 103; Prva hrvatska štedionica, den. 894, bi. 900; Slavenska banka, bi. 75; Strojne tov. in liv., den. , 132, bi. 146; Trbovelj, premogokop. ar., den. 390, bi. 405; Združ. papir. Vevče, Goričane in Medvode, den. 100; xSplit, i -den. 1100; Stavbna dr., Ljubljana, de-‘ nar 280, bi. 290. | ----------------------------------------- Tržna poročila. Položaj na našem lesnem tržišču. Položaj na našem lesnem tržišču je v glavnem neizpremenjen. Povpraševanje iz inozemstva je sicer precejšnje, a do zaključka pride redko kedaj. Izvažajo se manjše količine v Francijo, Italijo in Belgijo. Domače povpraševanje je slar bo. Najboljši konsumenti so še tvomice pohištva. Podoba je, da bo stavbna delavnost letos večja, s čemer bi bilo zelo pomagano naši lesni stroki. Poslovanje z drvi radi mile zime popušča. Cene v Slavoniji na debelo: hrastovi hlodi 900 do 2.800, hrastovi hlodi za februar 3000 do 4200, hrastovi buli 3200 do 3600, bukovi hlodi I. 350 do 400, bukovi frizi 800 do 900, javorjevi hlodi 500 do 650, drogi za brzojav, hrastovi 70 do 110, jelovi 50 do 80. Železniški pragi, hrastovi' 30 do 90, bukovi 30 do 50, drva, bukova • 220 do 3600, mešana 2400 do 10.000. Oglje, vagon 9000 do 10.000 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Maribor, dne 10. februarja. — Prignalo se je: 21 konjev, 3 bike, 88 volov, 259 krav in 9 telet, skupaj 380 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 10. februarja so bile sledeče: Debeli voli 10.75 do 11.25, poldebeli voli 10 do 10.50, plemenski voli 9.25 do 10, biki za klanje 10.25, klavne krave, debele 9 do 10, plemenske krave 7 do 8.25, krave za klobasarje 5.50 do 6.75, molzne krave 8.25 do 10, breje krave 8.25 do 10, mlada živina 8.25 do 10.50 Din za kg žive teže. Prodalo se je 117 komadov. Mesne cenc v Mariboru. (10. februarja 1925). Volovsko meso I. 18 do 20, 11. vrste 16 do 17.50; meso od bikov, krav telic 15; telečje I. vrste 20, II. vrste 17.50; svinjsko sveže meso 15 do 30 Din za kilogram. Najboljši il-valnl stroj fa edino !• Josip Petelinc-a znamka _ Orltzner in Adler r.a rodbino, obrt In Industrijo m- x .. i - „ ... „ blizu PreSerno-Ij J VI13 J.J cl n cl vegS spi*' enlkfl Pouk« vuenju brtiplifen. Večletni u»r»ncij«. Delavnica *a popravil« »•Milko T«l«!-n 913__ Ha m.-lo Use vrste perilo, gostilniške prte itd., opere sntino bel«, brez truda in ceno. Trgovci ga dobe v vseh veletrgovinah. Naročajte NAHRBTNIKE lastnega proizvoda nudi najceneje IVAN SAVNIK, Kranj (Slovenila). Zahtevajte ceniki TISKARNA »MERKUR' trg. . LndL d. dL LJUBLJANA Telefon H. SIMON GREGORČIČEVA UI.ICA ŠT. 13 Tiska Časopise, knjige, posetnice, broSure, letake, cenike, pravila Itd. Itd. Lastna knjigoveznica Josip Peteline, IJublJana -veliko I (bllis PreiemoTtg* »pomenlk«) ol> vodi Na malol Prlporoč. potrebščine la Šivilje, KroJaCe,Cevljarje.1sedlarje. nJL bi-go. pletenine, iepne rob«. SCetKe. to«Ietnobl«B£ leleloi* 915 __________ Veletrgovina v v Ljubljani prlporoCn špecerijsko blago raznovrstno žganje moko in deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlin za lave * obratom. CMHP NA Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, troovsko-industrijsk« d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS. Tisk Hsksrae »Merkur«, trgovako-induatrijake d. d