ubizdružuje Delni zbor krajanov * Jemčeve POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenska 54a. 1000 Ljubljana Tel.. 01 433 71 73 Fax: 01/ 433 62 05 E-pošta: inlo@gollturist.si POSLOVALNICA DOMŽALE Ljubljanska 80. 1230 Domžale. p.p 137 Tel.: 01/721 96 80 Fax: 01/721 15 87 E-pošta: dom2ale@goltlunst.s1 GOLJFTURIST !>> TURIZEM IN RENT AGENCUA Trdinova 3. 1000 Ljubljana Tel.: 01/433 71 73, laks. 01.433 62 05 E-pošta: inlo@golt1unsl.si Vaš svetovalec za potovanja po naroćilu. • letalske vozovnice • hotelske rezervacije • izposoja avtomobilov • poćitnice, polovanja in izleti • seimi in slrokovna oolovania • lezikovni leća« u tuiini • Muarnvanu 7a nninvs.ni;» Kakšno bo športno rekreacijsko območje i lorčavi pust 1 v Trzinu 3, MAREC 2001 PESTRÁ PONUDBA VELIKONOČNIH DOBROT odprto: torek - petek od 8.00 do 19.00 sobota od 7.00 do 13.00, ponedeljek zaprto tel.: 01-722 03 40 Čistilni servis :s.p. Depala vas 5. Domžale Tel.: 01/ 72 41 657, 041/ 695 339, 01/ 72 42 489 Čistimo: • \ zavěs (tudi i »ne in tople pode ter r Pndemo na dom. po dogovoru lahko tudi ob vikendih i čistilni servis imamo v Depali vasi tik ob cesti ; Odprto imamo vsak dan od 7h do I9h, ob sobotah od 8h do 13 Čistilni servis i ( BAHNĚ") PIKAT d.o.o. TRZIN Projektiranje, inženiring, krovstvo, adaptacije, trgovina. Špruha 4Q, 1236 Trzin, Tel.: 01/562-22-18 , Fax.: 01/562-22-19, GSM: 041/662-81! IZVAJAMO: • Krovsko kleparska delà, AI, Cu, Rf • Vse vrste kritin - Gerard, Decra, Trimo, Tuftile, Smetal, Tondax, Bramac, Es* • Izolaterska delà, klasične izolacije • Akustična izolacija stropov in sten • Adaptacija streh in konstrukcij • Knauf stene - montažni stropovi • Hidroizolacija ravnih streh • Stresna okna Velux Vesele velikonočne praznike želimo vsem občanom Trzina {Hxdpuie "MfMSSzl d.o-.o.., Vtfauwe 6, 1236 7tji* IOC Trzin, tel.: 562-12-X3 "Potuc^a upadne a&cij.3Áe eenc (tlaya. fz pui$*Uč*te dni. /i6cčja ' 27. 3. do xoffisuxdaj*. yU&y- m.p.c. (napake v tisku so moûne) Fruc višnja korenćek limona moka T 400 posebna, belo žito rastlinsko olje Cekin kompot breskev uvoz Radenska jetrna pašteta Gavrilovic alpsko mleko Lj. mlek. 3,2% vino Janževec vino Haložan 1,5 I PVC I kg II stk 820 g 1,5 I PVC 100 g 11 11 stk 11 stk 149,90! 149,90! 149,90! 99,90 S ' j 189,90 169,90 109,90 169,90 129,90 399,90 5" 369,90 s1" Posebno ugodno pa vam bomo ponudili velikonočne dobro-* Kolektiv T.P. Mimesa d.o.o. želi vsem bralcem Odseva Sašo mp^Lé blagoslovjene in vesele velikonočne praznike. Opravi/a: - TV sprejemnikov, - PC monitorjev, - audio naprav. Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike Vsem občanom Trzina in bjralcem Odseva želimo prijetne in vesele velikonočne praznike Vodstvo občine Trzin in urednif tvo Odseva NOVA CORSA. ODRASLI MALI AVTO OBIŠČITE NAS OD 30. MARCA DO 1. APRILA NA DNEVIH ODPRTIH VRAT IN PREVENTIVNIH PREGLEDOV VOZIL. PREDSTAVITEV OPEL ASTRE VIVA • PREDSTAVITEV OPEL ASTRE Z NOVIM DIESELSKIM M0T0RJEM 1.7 DIT TESTNE VOŽNJE POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL OPEL Avtotehna VIS in KOSEC, Kamniška 19. Domžale. tel. 01/7216 092 (prodaja vozil), tel 01/7215 333 (servis) r ZA POMLADNO MRTVILO LETOS NI ČASA Pravzaprav imamo letos dolgo, živahno in razgibano pomlad, saj je Vesna nastopila takoj, ko se je končala jesen. Tis-lih nekaj snežink v začetku decembra in za pusta skoraj ne šteje. Upali smo, da se bodo nápovědi o obilnejSem sneženju v febru-arju uresničile, vsaj zaradi otrok in njihovih zimskih počitnic, pa se je upanje izjalovilo Samo pust je dokázal, da je res norčav in je, namesto da bi zimo odganjal, poskrbel, daje vsaj malo še požugala s svojim sneže-nim prstom. Sploh pa ne vem, če ni bil za tišti vzorec snega kriv kar sveti Matija, ki je svoj god praznoval ravno na pustno soboto. Kaže, da je le mož beseda, saj se je dr-žál pregovora, ki je znan na njegov račun: •Malija led razbija, če ga ni, ga pa naredi.« Kakor kuli že, otroci in smučarji so ostali brez snega, vendar so bile zimske počilnice vseeno prijetne, saj je bila za marsikoga nagrada že to, da mu ni bilo treba v šolo. Da počitnice niso bile dolgočasne, so poskr-bela tudi nekatera trzinska društva, čeprav je treba povedati, da je bilo lelos zanimanje za počitniške delavnice med osnovnošol-ci manjše kot lani. Katerernu patronu lahko ODSEV glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Namestnik odgovornega urednika: Jože Štih Tehnični urednik: Emil Pevec Urednica fotografije: Mojca Trček Trženje: Tone Ipavec. Jožica Valenčak Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Ostali člani uredništva: Mateja Erčulj. Urša Mandeljc, Nuša Matan, •Mra Mušič. Viktorija Pećnikar - Oblak. Tanja Preloviek Marolt, Katja Rebec, Jože Seljak. Peter Zalokar Tisk: Marko Ravnikar s.p., Domžale Naklada: '500 izvodov filosilo Odsev izhaja enkrat mesečno in ga 1°btjo brezplaćno vsa gospodinjstva in Pooietja v Trzinu. Naslednia številka Odseva izzide 20. aprila 2001 aSe Pnspevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 5. aprila na naslov: Odsev, Men0eška 9, 1236 Trzin "a đe™0nski naslov (s pripisom "za ODSEV") odsev_96@hotmail.com ISSN 1408-4902 pripišemo krivdo za to, ne vem, pomladi je skoraj ne bi mogli, saj se je la začela krepko truditi že v začetku februarja, ko so zabrste-le, zadehtele in zacvelele najrazličnejše pom-ladne in celo popomladne rožice - naprimer japonska kutina na našem vrtu. Važno pa je bilo predvsem to, da smo že februarja lahko nabírali regrat. Vsaj vitamine smo hitro dobili, in upamo lahko, da bo lelos manj pomla-danske utrujenosti. Po Trzinu so mogoče prav zaradi lega že začela brsteti tudi razna gradbišča. Marsikje po naši občini zdaj že veselo razkopavajo zemljo, ponekod pa tudi že gradijo. Kaže, da se nekaj končno premika na gradbišču nad Zarebrjo. Većina Trzincev upa, da bodo gracl-binci tam hitro postavili hiše, ki bodo přijet -nejše na oko, kot razkopana rana na nekoč prijetili in priljubljeni razgledni ločki našega kraja. Zaljubljenci v nekdanjo idilično podobo kraja so se nekako morali sprijazniti z de-jstvom, da nikoli več ne bo tako, kol je nekoč bilo. Upamo, da bo, ko se bo v listo sosesko vselilo življenje, vse skupaj bolj prijetno in sprejemljivo za oko, kot se kaže zdaj. Gradbeni stroji so zarohneli tudi na območju bodočega centra Trzina. Ze konec leta naj bi se tam razbohotila še ena velika stanovanjska stavba, v kateri naj bi bilo tudi nekaj prostora za poslovne in druge dejavnosti, ki sodijo v razvit in napředen kraj. Veselo pa kopljejo in delajo tudi na nekaterih drugih gradbiščih. Marsikoga še zlasti zanima, kaj bo s kabelsko televizijo, na terenu pa lahko vidijo v glavnem le delavce, ki polagajo nove kable za napelja-ve Telekoma, kdaj bomo videli Telemahovce še najbolj zanesljivo nápovědo »šlogarice iz kofeta«. Pa da ne bom krivičen! Nápovědi in obljub smo slišali že kar nekaj. Prav tako bi marsikdo želei, da bi čim prej povezali obrtno cono z ostalim delom naselja. Most sicer že sloji, vse drugo pa je še pod vprašajem ali vsaj precej razkopano. V minulem mesecu pa se tudi nismo mogli pritoževati nad zaspanostjo kraja na družab-nem področju, saj je bilo res živahno. Kar nekaj Trzincev je razgibal pust, prijetno je bilo na gregorjevo, na svoj račun so prišli mladi, zvrstila se je cela vrsta občnih zborov, v tokratnem Odsevu pa vsaj omenjamo še več drugih prireditev, za vse pa nam je tako ali lako zmanjkalo časa in prostora. Da bo pomlad še naprej živahna, napovedu-jejo kulturniki, nove nacrte kujejo turistični delavci, športniki, gasilci in drugi, svoj glas pa dvigujejo tudi občani. S prejšnjo štcvilko smo dvigriili temperaturo zlasti pri nekaterih prebivalcih novega delà Trzina. Dobili smo Slika na naslovnici: Pomlad je tu. (foto: Miro Štebe) kar nekaj klicev in tudi pisem občanov, ki na Mlakah živijo v končnih hišah v nižih vrstnih hiš. Zabolelo jih je, ko smo citirali iz gradiva studentov krajinarstva za ureditev dodatnih parkirnih mest v Mlakah, da so si nekateri prebivalci vrstnih hiš prilaslili tamkajšnje zeleniće. Večinoma res ni šio za samovoljno prilaščanje. Ljudje so celo sami, na lastne stroške, uredili prej zanemar-jena zemljišča, zalo se vsem, ki so bili pri-zadeti zaradi tistega citata, že v uvodniku opravičujemo, ob tem pa moramo spel opozorili, da stvar s tem še ne bo končana. Preveč je namreč zahtev po ureditvi dodatnih parkirnih prostorov, in nekaj bo treba narediti. Spet smo pri že znanem scenariju, ki ga poznamo v vseh delih Trzina, na primer pri Jemčevi cesti ali v zvezi z zelenicami v industrijski coni. Na splošno vsi zahtevajo ureditev parkirnih mest, posodobilev cestišč, pločnikov in zelenić, vendar se kasneje ljudje, ki bi se morali za ureditev problemov v skupno dobro nečemu odreći, temu uprejo: »Naj to uredijo, vendar svojega ne dam!« Ko zdaj poslušaš posameznike, ki so užal-jeni, ker si na občini prizadevajo v skupno korisl urediti kak problem, vidiš, da bi bilo prav. da bi stvari pustili take, kot so. Parkirnih mest v Mlakah je pravzaprav čisto zadosti. Krivi so tisti, ki imajo po šliri avto-mobile. Kaj pa jim je tega treba!? En ali največ dva avtomobila sta čisto zadosti! Jemčeve tudi ni treba širiti. Že sedanja širina je marsikoga oškodovala in si zaradi lega še ni zacelil ran. Kaj je Ireba pločnika!? Naj vsi vozijo bolj počasi! Sploh pa - zakaj morajo voziti ravno po Jemčevi!? Azbestne cevi vodovoda naj kar zamenjajo, ampak pri meni zato ni treba razkopavali. tudi luč za razsvetljavo naj postavijo kar pri sosedu, meni že ne bo svetila v spalnico. Kar je res, je pa le res. Jemčevo bi župan lahko dal bolje razsvetliti! Aleksander Makedonski se je nekoč zapisal v zgodovino, ko je nerešijiv gordijski vozel enostavno presekal z mečem, v Trzinu pa mu meč prav gotovo ne bi kořistil. Verjetno bi se moral tudi Aleksander krepko zamisliti. V času povojnega »rnračnjaštva« so lahko enostavno napisali dekret in v skladu z načeli marksizma in leiiinizma na hitro podr-žavili zemljo in na njej naredili, kar naj bi bilo v skupno korist. Zdaj lo ni več možno, saj je zasebna lastnina spet sveta. Lahko pa se usklajujemo, pogajamo in prepiramo. Ni kaj, to pomlad ne bo časa za s|)0niladansk0 lenarjenje! Naši vnuki bodo mogoče že lahko deležni rezultatov našega zagrizenega prizadevanja. UrednÍk ŽUPANOV KOTIČEK Pa je prišla pomlad in z njo tudi nove naloge in, žal, ludi legobe. Ne vem, zakaj se je prav na pomlad nabralo toliko težav, da se včasih zazdi, kot da so skoraj vsi nacrti povsem neuresničljivi. In potem pride misel, da se je pametno ozreti nazaj, kajli skoraj vse, kar nas danes tare in muči, ima svoje korenine v preteklosti. Preteklos-ti pa ni mogoče spreminjati in tudi če so se dogajale krivice ali napake, vsega ne bo mogoče več nikoli v celoti popraviti in poravnati. Verjamem, da je marsikomu žal za nekdan-jo podobo Trzina; torej za podobo idilične vasi pod Ongerjem, v kateri je živelo nekaj trdnih kmetov in menda še več prodornih in pridnih obrtnikov, zlasti mesarjev; oboji so bili pripravljeni veliko dali in naredili za skupno korist (spomnimo se izgradnje ne-koč prosvetnega, danes kulturnega doma, izgradnje zadružnega doma ild.). Toda čas je neizprosno tekel. Medtem so izumili in ludi že uporabili atomsko bombo, konjske vprege so nadomeslili avtomobili in nekdan-je večerne preje in druge običaje je zamen- jalo sedenje pred televizorji in računalniki, ki nas vse zbližuje s povsem neznanimi sogovor-niki onstran oceanov in odtujuje od lastnih sosedov. Tudi Trzin se je spremenil. Po šte-vilnih merilih (število prebivalcev, lip oziroma podoba naselja in predvsem prevladujoče življenjske navade) je Trzin danes že majhno mesto in tem bolj pomembno je, da se zave-damo ravno tega, da nas je na istcm prostoru danes več, in to otežuje in zapleta naše so-bivanje, hkrati pa ravno to zahtev od vseh nas še več pripravljenosti na upoštevanje ludi skupnih ali javnih in ne le laslnih in zasebnih interesov ter korisli. K lemu razmišljanju so me napeljali odzivi na nekatere nacrte ali celo samo zamisli občine v zvezi z zagalami, ki jih je občina kol samoupravna lokalna skup-nost dolžna reševati. Parkirišča v Mlakah V Odsevu je bil objavljen článek, ki je izzval pravi plaz ogorčenih odzivov in očitkov in vendar ne gre za nič drugega kot zgolj za zavzelo razmišljanje občinskih organov, kako razreši-ti zagatni položaj ob Mlakarjevi, Prešernovi in Reboljevi ulici, kjer zaradi koncepta pozi-dave nesporno primanjkuje možnosti za koli-kor toliko normalno urejanje I.i. mirujočega prometa v skladu z zakonom in občinskim odlokom, ki ureja ta vprašanja. V ta namen smo pri encrn od seminarjev na Oddelku za krajinsko arhitekturo na Biotehniški fakulteti zaprosili za nekaj idejnih zamisli, kako bi bilo mogoče lo vprašanje uredili. Zakaj smo za to zaprosili ravno krajinarje? Prav zato, ker so ravno oni po naravi svoje usmeritve posebej pozorni na to, da se takšno urejanje prostora odvija čim bolj sonaravno in tako, da bo tudi izgled okolja oslal čim manj prizadet. Zdaj nekaj teh zamisli imamo. Sledil bo postopek spremembe prostorsko izvedbenega akta, ki bo trajal vsaj leto dni in v ta postopek bodo vključeni tudi stanovalci iz teh ulic (javna razgrnitev, zbor občanov) in nič se torej ne bo zgodilo mimo njih, predvsem pa ne čez noč ali proti volji večine. Najbrž pa vendar-le danes ni več mogoče řeči: "Kdo pa jim je kriv, da imajo loliko avtomobilov? Naj hodijo peš in se vozijo z vlakom!" Tudi če se zdi takšno stališče še tako pametno in celo osveščeno, je žal realnost drugačna. Jemčeva Načrt za rekonstrukcijo in modernizacijo Jemčeve ima pravzaprav še ležje življenje. Odvisen je od dobre volje in pameti lastni-kov dclov in delčkov parcel, po katerih je v dobršnji meri že speljano cestiščc (asfall) Jemčeve ulice oziroma na katere sega pas, širok do 1,5 m, na kateretn naj bi bil zgra-jen pločnik. Občina želi te dele in delčke parcel odkupiti, kajli če ni lastnik teh zemljišč, preprosto ne more dobiti gradbenega dovoljenja za delà, ki so potrebna ne le za obnovo in posodobitev ceste, temveč tudi za zamenjavo dotrajanih salonitnih vodovodnih cevi, za vgradnjo plinovoda, kabla za kabelsko TV, za posodobitev javne raz-svetljave ipd. Dokler občina ne bo postala lastnice teh delčkov parcel, preprosto niče-sar od vsega navedenega ne sme delati Cesta pa je vedno slabša, vodovodne cevi vse bolj porozne (izgube vode v tem delu so ocenjene na 50 do 60 %), plinovod bo potrebno graditi na podlagi služnostnih po-godb itd. itd. Predvsem pa vse skupaj kazi izgled kraja, bistveno vpliva na prometno varnost (v naječji meri na varnost otrok, saj je tod šolska pot) in, recimo bobu bob, ni-kakor ni v čast niti Trzinu niti Trzincem Občina želi to urediti, ima pripravljene projekte in denar, delati pa ne more. Župan Tone Peršak OBVESTILO STARSEM O UVELJAVLJANJU OTROŠKEGA DODATKA V LETU 2001 PRODNIK JAVNO KOMUNALNO PODJETJE PRODNIK d.o.o. 1230 Domžale, Savska 34 ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Javno komunalno podjetje PRODNIK d.o.o. bo opravilo odvoz kosovnih odpadkov v spomladanskem periodu v občini Trzin dne 25. aprila 2001. Akcija |e namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti samo na dan rednega odvoza do 5.ure zjutraj postavljeni poleg zaboinika za odpadke. Med kosovne odpađke iz gospodinjstev ne sodijo nevarm odpadki, kot so: embaiaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov ter sodov. Ravno tako tudi ne avtomobilski deli, pnev-matike in akumulatorji. Poleg tega med kosovnimi odpadki ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, drevja oziroma živih meja. Starši, ki bi želeli letos uveljavljati otroški dodatek za svoje otroke, morajo najpozneje do 3I. marca 2001 oddati vloge na Centru za sociálno delo Domžale, Ljubljanska 70. Zahtevke morajo oddati na novem obrazců 8,41 - Vloga za uveljavitev otroškega dodatka, ki ga lahko kupijo v vseh knjigar-nah in papirnicah. Vsi upravičenci, ki vlog ne bodo obnovili do navedenega datuma, po l. 5. 2001 ne bodo več upravičeni do otroškega dodatka. Obrazce v celoti izpolnijo vlagatelji sami -tudi dohodke iz kmetijske dejavnosti - samo podalke o visini dohodka v letu 2000 in premije prostovoljnega dodatnega poko-jninskega zavaravanja potrdi delodajalec. Upravičencem, ki so predložili potrdila o šolanju za svoje otroke, ki so starejši od 15 lei v oktobru 2000, ko se je pričelo novo šolsko leto, ni treba ob vlogi ponovno predložiti šolskih polrdil, ker ta polrdila veljajo za celotno šolsko lelo. Potrdila o šolanju morajo med letom predložiti le starši tistili otrok, ki med letom dopoinijo 15 let (pa čeprav obiskujejo osnovno šolo), in listi, ki lelos prvič uveljavljajo pravico do otroškega dodatka za otroke, starejše od 15 let. Tudi letos je otroški dodatek selektiven in je vezan na dohodke družine v preteklem letu. Vstopni cenzus za upravičenost do otroškega dodatka v lelu 2001 znaša 189.752,00 SIT (to je 99 % povprečne bruto plače v lelu 2001), kar je razvidno iz predlagane lestvice za otroške dodatke. Dohodek na družinskega člana v % povp. plače RS Povprečni mesečni dohodek na družinske člane v letu 2000 v SIT I. otrok 2. otrok 3. otrok Do I5 9 <> Do 28.750 I 7.639 19.403 2I.I67 Nad I 5 % do 25 % Nad 28.750 do 47.91 7 15.08 I 16.669 I 8.256 Nad 25 % do 30 % Nad 47.91 7 do 57.501 I 1.495 12.848 14.200 Nad 30 % do 35 % Nad 57.501 do 67.084 9.055 IO.349 I 1 .642 Nad 35 % do 45 % Nad 67.084 do 86.25 I 7.409 8.644 9.878 Nad 45 % do 55 % Nad 86.251 do 105.4 I S 4.704 5.880 7.056 Nad 55 % do 75 % Nad 105.418 do 143.752 3.528 4.704 5.880 Nad 75 % do 99 % Nad 143.752 do 189.752 3.058 4.234 5.4 IO Center za sociálno delo Domžale ima uradne ure ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure in ob sredah od 8. - 12. in od 14. - 18. ure. 1 udi lelos se je izkazalo, da je bila uvedba zbirnih mest, na ka-tera lahko občani odlagajo veje od obreza-nega sadnega in okrasnega drevja ter živih mej in grinovnic, res dobra ideja. Skupna odlagališča za vejevje je občina v sodelovanju s komunalnim podjetjem uvedla že lani, letos pa so občani to možnost izrabili še v precej večji meri. Prepričani smo, da bodo kupi smeli na obronkih gozda prav zaradi •ega in zaradi ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov letos precej manjši kot so b'li v prejšnjih letih. Vsaj za Trzince naj bi bilo zdaj precej bolj udobno odpeljati odpadke na urejena zbirna mesta kot pa na divja odlagališča. Vemo, da nekaterih paconov ne premakneš niti s traktorjem in da bodo še naprej po svoje onesnaževali nara-vo, verjetno pa jih bo vsaj zaradi lenobe lelos le manj. Naša predvidevanja bomo lahko potrdili ali ovrgli šele ob redni občinski čistilni akciji, ki bo 21. aprila. Upamo, da tudi v zavest tistih, ki sicer ne dajo prav došli na čisto okolje, počasi le prihaja spoznanje, da je lepše živeti v urejenem kraju, ki ga obdaja nezasmete-na narava, kot pa na smelišču. Z razumevanjem. Piipravil: Slane Ulćakai Vod|a sekloqa javna higien Janez Repnik Direktor: Marko Fatur PRODNIK JAVNO KOMUNALNO PODJETJE PRODNIK d.o.o. 1230 Domžale, Savska 34 SPREMEIUJEN OBRATOVALNI ČAS DEPONIJE ađDarik°miJnalno pod'e,ie Prodnik d.o.o. obvešča vse uporabnike komunalnih storitev odvoza in deponiranja komunalnih in nevarnih paoKov, da bo s 1. aprilom 2001 začel veljati spremenjen - letni obratovalni čas odlagališča. Odlagališče bo v času od 1. aprila pa do 1. novembra odprto ob delavnikih od 14. - 20. ure, ob sobotah pa od 8. - 20. ure. POROČILO S SEJE OBČINSKEGA SVETA Tokral seni se prvič udeležila seje občinskega sveta in povem vam, da je to kar precej naporna in utrujajoča zadeva, saj na stolu preživiš kar nekaj časa (več kot 4 ure). No, pa poglejmo, kaj se je dogajalo na tok-ratni redni 26. seji: Prva izmed desetih točk dnevnega reda je bila obravnava in sprejem zaključnega računa Proračuna Občine Trzin za leto 2000. Najpomembnejši vir prihodkov Občine Trzin predstavljajo davčni prihodki, in sicer dohodnina, nadomestilo za uporabo stavb-nega zemljišča in pa davek na premoženje. Ostali prihodki pa so nedáveni (plačila komunalnih prispevkov), kapitalski (prodaja nepremičnin) in transférai prihodki (nakazilo Občine Domžale - delitvena bilanca in nakazilo države za vzdrževanje gozdnih cest). Prihodki znatno presegajo že realizirane odhodke, občina pa ima razpoložljiva sredstva naložena v obliki vezanih vlog 1er vred-nostnih papirjev. Na ta način jc Občina Trzin v lelu 2000 povećala svoje prihodke v višini 8.1 19.206 SIT. Prva obravnava ureditvenega nacrta športno rekreacijske cone Svetniki so več pozornosti namenili drugi točki dnevnega reda. Osnutek ureditvenega nacrta ŠRC Trzin je svetnikom představil Leon Kobetič, direktor podjetja LOCUS, ki je izdelalo uredit-veni nacrt.v Območje ŠRC Trzin leži na severozahod-nem robu naselja Mlake, na skrajnem jugu meji na goslilno Trzinka na severu pa sega do stanovanjske hiše, na vzhodu in zahodu pa ga omejujeta potoka. Kot je povedal Kobetič bi gradnja ŠRC Trzin potěkala v več fazah in v več urejevalnih enotah. V prvi enoti naj bi zgradili otroško igrišče, balinišče in paviljon, v drugi enoli pa eno rokometno in dve košarkarski igriš- či. V drugi enoti naj bi zgradili tudi večnamensko ploščad. Poleg tega pa bi v ostalih urejevalnih enotah športniki in rekrea-tivci lahko igrali nogomet, se ukvarjali z alleliko, v večnamen-skem športno rekreacijskem objektu pa bi lahko sodelovali na vadbi aerobike, tae-boja, body pumpa, badmintona, squ-asha ipd. V uredilvenem nacrtu je zarisan tudi manjši bajer, kalerega glo-bina ne bi bila globja od 80 centimetrov. Doslop do ŠRC-ja bi bil urejen s peš potmi in z motoriziranimi polmi, urejena bi bila tudi par-kirišča za avtomobile ter protihrupni nasip. Zaradi posegov v okolje pa bi bilo na tein območju neposredno ogroženo mokrišče ob zahodili meji načrlovane rekreacijske cone, ki je spoznano Icot naravna vrednota. Zato je pred izvedbo ureditvenega nacrta obvezno opraviti predhoden florističen pregled v času vegelacijske sezone, saj so na območju možna rastišča ogroženih rastlin z rdečega sez-nama ogroženih praprotnic in semenk Slovenije, s katerim se tudi natančneje določi mokrišča. Na podlagi ugotovitev bodo seveda ponovno ocenili lokacijo in poiskali alternativne rešitve, če bi izgradnja posegala v raslišče ogroženih vrst. Občinski svet je Odlok o uredilvenem nacrtu sprejel, pred pripravo odloka za drugo obravnavo bo še javna razgrnitev ureditvenega nacrta območja ŠRC Trzin, v okviru katere bodo organizirali ludi javno obravnavo lega načrla. Javna razgrnitev bo trajala od 1. 4. do 30.4.2001. Ureditveni načrt je vsem zainteresiranim na vpogled na Občini Trzin in na Upravni enoti Domžale. Javna obravnava bo v sredo 17. aprila. Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o lokacijskem nacrtu ločenega zbiranja komunalnih odpadkov v Občini Trzin je bil sprejet po hit-rem postopku, zanj pa so se svetniki odločili zaradi poenostavitve pos-topka, ki jo omogoča Odlok o do-ločilvi pomožnih objektov v Občini Domžale. Precej burna je bila tudi razprava o sprejetju sklepa o nadaljnjem postopku za odpravo oziroma sanacijo nedovoljenih prostorskih posegov na zemljišča v lasti Občine Trzin na območju OIC Trzin. V preteklih letih je namreč na območju OIC Trzin prihajalo do primerov, ko so lastniki sosednjih parcel na tak ali drugačen način posegali na občinska zemljišča, predvidena za zeleniće oziroma druge na-mene. Na leh zeinljiščih so urejali parkiriš-ča, nemalokrat pa so jih uporabljali ludi za skladiščenje delovnih strojev, parkiranje (ežkih tovornjakov ipd. Res je sicer, da za urejanje teh površin v zadnjih letih ni bilo poskrbljeno, in da je treba omeniti prime-re, ko so lastniki sosednjih parcel na laslno pobudo in na lastne stroške zgledno uredili posamezne dele občinskih zemijišč kot zeleniće med zasebnimi parcelami in ulicami. V interesu občine in lastnikov parcel 1er objektov v OIC pa je, da se začne podoba OIC izboljševati ter da se prepreci nadalj-nje poseganje po občinskih zemljiščih. Svetniki so podali več rešilev lega problema; da se omenjene parcele prodajo pod določenimi pogoji oziroma se oddajo v nájem prav tako pod določenimi pogoji. Sprejet je sklep, da se parcele dajo v najem, poleg tega pa bodo pripravili tudi predlog sprememb zazidalnega nacrta. Občinski svet je že decembra sprejel Odlok o merilih in pogojih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij. Na ta odlok se je odzval čelrlni odbor za območje OIC Trzin, ki predlaga spremembe odloka. Četrtni odbor meni, da bi moral bili obralovalni čas gostinskih lokalov poenoten na celotnem prostoru občine Trzin ter da daljši delovni čas lokalov v OIC spodbuja kriminalno dejavnost in omogoča narkomanijo. Mnenja svetnikov pa so se ob spremembi tega odloka zelo razhajala. Nekateri so bili mnenja, da OIC vseeno ni strnjeno naselje, tako kot sla lo stari in novi del Trzina, drugi pa so měnili, da je OIC prvenstveno namenjena poslovanju in podjetništvu 1er da se ob 3:00 zjutraj v OIC ne nahaja veliko poslovnih partnerjev, ki bi prišli sklepat posle. Kljub temu argumentu pa obratovalni čas v OIC ostaja isti kot prej, se pravi gostilne, restavracije, kavarne ipd. lahko s soglas-jem občine obratujejo do 3:00 zjutraj. Predstavljen je bil tudi akt o pogojih za izdajo soglasja za prepis učencev iz drugih šolskih okolišev v Osnovno šolo Trzin. Zaradi želja staršev šoloobveznih otrok iz Depale vasi in Loke, ki bi hoteli svoje otroke vpisati v Osnovno šolo Trzin je bilo potrebno postaviti tudi kriterije za sprejem v trzinsko osemletko. Tako imajo prednost pri vpisu tišti učenci, ki imajo v OS Trzin že vključenega brata ali sestro ter je njihovo stalno bivališče bližje osnovni šoli. Svetniki so pohvalili delovanje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) Občine Trzin izrazili pa so tudi skrb za varen prehod šolarjev preko Mengeške ceste. Ideje in predlogi so bili različni: tako bi lahko postavili ležeče policaje (kar pa na glavni cesti pravzaprav ne pride v poštev), šolarji višjih letnikov naj bi popazili na malo mlajše od njih, slišali pa smo lahko tudi pobudo o uvedbi javnih del, ter uvedbo dežurslev v križiščih, kar naj bi izvajali občinski stipendisti in morda tudi prostovoljci. Pogovarjali pa so se tudi o postavitvi semaforja, vendar pa, ker je Mengeška cesta državna cesta mora tak predlog odobriti država, ki pa posta-vitve semaforja ne predvideva. Občinski svet je obravnaval tudi odstop Zdravka Grginiča kot predsednika četrtnega odbora OIC. Grginič je v odstopni izjavi navedel, da odstopa, ker ugotavlja (citiram): 'Četrtni odbor dejansko nima nika-kršnega vpliva na razvoj in dogajanja v OIC Trzin in da je njegova ustanovitev popolna farsa pod pretvezo lokalnega samoupravljanja.' Nadomestni predsednik zaenkrat še ni bil imenovan. Nazadnje so se svetniki pogovarjali še o problematiki Vrtca Trzin. Dana je bila pobuda, da se javno objavi priimke sosedov, ki so že dali soglasje za delo Vrtca Trzin, to so družine Sočak, Švagan in Perne, kdo ne da soglasja pa je prav lahko ugotoviti. Mateja Erčulj DELNI ZBOR OBČANOV Z JEMČEVE CESTE O bčina Trzin je tokrat pripravila delni zbor občanov z Jemčeve ceste, da bi dosegli dokončni dogovor o posodobitvi le te. Župan Trzina g. Tone Peršak je v uvodu navedel vsa dějstva, zaradi katerih je cesta potrebna rekonstrukcije, in prav tako vsa dějstva, zaradi katerih ceste še niso mogli obnoviti. Zakaj je Jemčeva polrebna rekonstrukcije? Zaradi: starih, dotrajanih - poroznih - vodovodnih salonitnih cevi - 50 do 60% izgube vode, katero plačujemo vsi krajani Trzina. Čez dve leti bodo z mengeške strani napel-jali plin, torej je potrebno položiti tudi cevi za plin, nato cevi za kabelsko TV, telefon, javno razsvetljavo itd ... In nazadnje, kar pa je najpomembnejše, narediti pločnik, kajti poskrbeti moramo za varnost šolarjev, ki hodijo po tej cesti v šolo. Zavedali se moramo, da je Jemčeva cesta ena najbolj prometnih šolskih poti v Trzinu. In zakaj občina Trzin še vedno ne more rekonstruirati ceste, čeprav so pripravljeni za to vsi projekti, zagotovljen pa je tudi denar? Zato ker: je del lastnikov zemljišč odklonilo prodajo pod vsemi pogoji, druga skupina za-hteva višjo ceno, ki jo ponuja občina - stališ-če občine je, da je odkupna cena za zemljišča za vse enaka - posamezniki zahtevajo za ta zemljišča zamenjavo, ki pa jo občina ne more izvesti, in en del je tudi krajanov, ki se sploh niso odzvali. Torej kaj sedaj? Dějstvo je, da občina zaenkrat (dokler ne dobi vseh soglasij krajanov Jemčeve) ne more delati NIC. Seveda je potrebno povedati tudi to, da so na zbor krajanov prišli samo tišti, ki si želijo in hočejo, da se ulica obnovi. Ni pa bilo na zboru tistih herojev, ki načeloma ali iz kakrš-nih koli vzrokov že nekaj časa (že nekaj let) preprečujejo posodobitev Jemčeve. In tudi to so na zboru ugotavljali krajani sami, zahtevali so, da se izpelje razlastitveni postopek in da se te, ki zavirajo obnovo ceste, v Odsevu javno, torej poimensko imenuje. Dokončni sklep na zboru je bil, da se občina pogovori (ponovno) z vsemi, ki so tukaj (na zboru) in ostalimi lastniki zemljišč, ter ponudi vsem enotno ceno za kvadratni meter, kjer pa je možno, pa se naredi tudi za-menjava zemljišča ali pa se sproži razlastitveni postopek. To je zadnja in edina možna varianta, ki pa zna kar za nekaj let prepre-čiti obnovo Jemčeve. Vsi na zboru so se s tem strinjali. Jože Štih Nezaupanje je mati varnosti. Francoski NA ROB ZBORU KRAJANOV Z JEMČEVE CESTE U deležila sem se nedavnega zbora občanov delà Jemčeve ulice, na katerem seje raz-Pravljalo o razlogih, zaradi katerih obnovitvenn delà te ulice še ne tečejo. Zaradi tega so skušali od na zboru navzočih občanov ugotoviti, kakšna je njihova volja o tem in ali sploh želijo imeti obnovljen vodovod, javno razsvetljavo, plin in CATV, varen pločnik za svoje otroke in širšo cesto. Občina je za vas, dragi občani, Pripravljena od zasebnih last- nikov odkupiti tako že obsto-ječe cestišče kot tudi tišti del, ki je za razširitev te ceste še potreben. Projekti so, denar je, le nekateri zemljišč niso pripravljeni prodati. Odločila je zdrava trzinska pamet, z deli se bo nadaljevalo in upam le, da razlastitveni postopki ne bodo potrebni. Ujezi me, ko opažam, da ne dojamete, daje občina za in zaradi vas, da se Ijudje, ki tam delajo, pa najsi so to izvoljeni funkcionarji ali pa občinska uprava, trudijo vsak dan pose- bej za in zaradi vas. Ste si ogledali vsaj končni znesek v zaključnem računu proračuna vaše trzinske občine? Ogiejte si uradni vestnik, o takem znesku so ne-dolgo tega na krajevni skupnosti lahko samo sanjali. Stara trzinska šola je spet naša, trzinska. V pritličju sa-mevajo dokončani, veliki in svetli prostori z vsemi pot-rebniini igrali in velikim le-senim toboganom; kar prime te, da bi se spustil po njem. A ti prostori iz znane- ;UU ga razloga le žalostno čaka-jo vaše otroke. V prvem nadstropju, v bivši zbornici, je sejna soba občinskega sveta. Ogiejte si jo kdaj, seje občinskega sveta so namreč javne. V aprilu bo v prostorih občine razgmjen predlog ureditvene-ga načrta za športno-rekrea-cijsko cono, pridite si ga vsaj ogledat. Trzinka z invcntarno številko Naslov v uredništvu ODGOVOR NA PROBLEM PARKIRIŠČ V NOVEM DELU TRZINA K pisanju me je spodbudil článek v Odsevu, kjer avtor nepre-verjeno piše o problemu parkirišč v naselju Trzin in obenem omen-ja prilastilev javnih površin. Sem slanovalka končne vrstne hiše v Trzinu. V članku omenjate, kako smo si lastniki končnih hiš kar prilastili javno površino, ki meji na našo vrstno hišo. Avtor tega članka naj povpraša stanovalce teh hiš, pa mu bo bolj jasno, kako in zakaj smo si stanovalci uredili te zeleniće. Pred 20 leti, ko se je naša družina preselila v novo hišo, smo bili eni izmed zadnjih stanovalcev te naše ulice. Parcele, ki jili avtor omenja, so bile takrat bolj podobne odlagališču odvečnega gradbe-nega materiala - zidakov, salonitnih plošč, predelnih sten, kamenja oz. vsega, česar lastniki niso več potřebovali pri gradnji hiše. Svoje parcele so lepo počistili, prej omenjeni material pa odvažali na to parcelo, ki, kakor se jim je verjetno zdelo, je tudi »naša, družbena« Kljub večkratnim opozorilom so odpadke še dovažali, največkrat ponoči, da jili nihče ni videi. S pritiskom in prošnjami na krajevno skupnost, da to javno površino uredijo, saj je postala leglo zalege, lo je miši, podgan, žab, so takrat pojasnili, da za kaj takega pač nimajo denarja niti interesa. Sklicali so sestanek za »končne« stanovalce, na katerem so se dogovorili, da dajejo stano-valcern končnih hiš te parcele v najem, s tem da lastniki na svoje stroške uredijo zeleniće, posadijo drevesa, okrasné grmičke in ro- že, si ogradijo z živo mejo itd. Istočasno nam je bila prepoveda-na kakršnakoli zidava na tem zemljišču. Dovoliti pa moramo překop preko te parcele za katerokoli napeljavo. S sosedom sva na najine stroške naročila kamion in bager, delavci so odpeljali ves navoženi gradbeni material in na grobo poravnali zemljišče. Poleg tega smo naročili cca 22 kamionov zemlje, katero smo nato ročno razvozili in poravnali po vsej površini tega vmesnega prostora. V članku omenjate, da imajo hiše samo en parkirni prostor, kar tudi ne drži. En parkirni prostor je v garaži, enega oziroma dva pa imaš, če si ju urediš na predprostoru pred garažo. Najcenej-šo rešitev vidim v tem, da ulico, v kateri je največ parkiranih vozil na cesti, naredite za enosmerno z bočnimi parkirnimi boksi. Obenem se sprašujem, kako bi bili vi zadovoljni, če bi imeli pred spalničnim oknom parkirišče. Nihče ne misli na to, da se današnja mladina pripelje na parkirišče z najbolj razbijajočo muziko v avtu, ne glede na čas. Obenem me zanima, kdo bo zadolžen za čistoćo, saj vsi vemo, kaj lahko pade iz našega avta na tla. Olede pešcev pa tako: v naselju Mlake imamo samo dva pločnika, in to na Mlakarjevi in Kidričevi ulici, v ostalih delih Trzina pa za peš-ca ni poskrbljeno. V vednost vsem tištim, ki so se preselili kasneje! Lep pozdrav: Manevski PROBLEM PARKIRIŠČ V NOVEM DELU TRZINA ÛOSÉUU Spoštovano uredništvo Odseva! Kot lastnica končne vrstne hiše na Mlakarjevi ulici v Trzinu se Vam oglašam v zvezi s člankom »Problem parkirišč v novem delu Trzina«, objavljenem v zadnji številki Odseva (2.2.2001). Prizadel me je namreč stavek (citiram): »Ob tem so ugotavljali (študentje), da so si stanovalci marsikje prilastili javne površine, ki mejijo na njihove parcele.« V Trzin smo se priselili novembra 1967, ko so bili zgrajeni prvi štirje nizi vrstnih hiš na Mlakarjevi in Prešernovi ulici. Okolica hiš je bila povsem neurejena, saj nas je z vseh strani obdajalo gradbiš-če - o kakšni urejeni infrastrukturi v vseli pogledih pa smo lahko samo sanjali (asfaltirano ceslo in javno razsvetljavo smo dobili šele po nekaj letih). Na javnih površinah med posameznimi nizi hiš na Mlakarjevi, o kateri je govora v zgoraj omenjenem članku, so bila odlagališča odpadnega gradbenega materiala in smeti iz gospodinjstev - z drugimi besedami divja odlagališča odpadkov, ki so kot po čudežu najbolj rasla ponoči. Tako so nas stanovalce hiš ob teh površinah kmalu začeli obiskovati nezaželeni obiskovalci v podobi miši, podgan in kač in ogrožali naše zdravje. V takih razmerah smo bili prisiljeni živeti šesl let in pol, nato pa smo se leta 1982 po pomoč obrnili na Krajevno skupnost Trzin, ki je bila tedaj odgovorna za ureditev javnih površin v naselju. Le-ta je zaradi pomanjkanja sredstev kolebala med ureditvijo javnih površin v »novem« in »starem« Trzinu in se na koncu odločila v prid slednjega, lastnike končnih lus v nižih vseh vrstnih hiš naselja Na inlakah pa so čez nekaj mesecev obvestili, da lahko te površine sami uredimo v zeleniće ipd., pod pogojem, da jih ne pozidanio ali kako drugače one-mogočimo dostop do javne infrastrukture. Lastniki končnih vrstnih hiš smo torej na lastne stroške poskrbeli za odvoz smeti in odpadnega gradbenega materiala (v konkrétném primeru dvakratni na- jem tovornjaka) in navozili več kot 20 kamionov zemje, sami pa smo poskrbeli ludi za ozelenitev - nasaditev drevja in drugih ok-rasniii rastlin na teh površinah. Za njihovo vzdrževanje in urejen videz še vedno skrbimo vsa ta leta v celoti sami, to pa je verjetno nekatere sosede navedlo k napačnemu sklepu, da si jih neupravi-čeno lastimo. V resnjci nam je dovoljenje za ta poseg dala sama Krajevna skupnost. Žal je pri nas tako, da površine, ki so v javni lasti oziroma v skupni uporabi, slej ko prej postanejo zanemarje-ne, prizadeti pa so le najbližji stanovalci, in po izkušnjah iz preteklih let se bojim, da bi bilo tako tudi z načrtovanimi parkirišči med posameznimi nizi vrstnih hiš na Mlakarjevi ulici. Rada bi upozorila tudi na izkrivljanje dejstev, češ da ima vsaka vrstna hiša na Mlakarjevi ulici le eno parkirno mesto: v resnici ima vsak hiša po gradbenih načrtih eno garažo in eno do dve parkirni mesti na dovozu pred njo, odvisno od odločitve vsakega posameznega lastnika hiše. Ker je najnovejša razvada »Sloven-celjnov« taka, da se mora vsak s svojim avtomobilom zapeljati skoraj do praga spalnice, močno dvomim, da bi bila ta, za nekatere stanovalce Mlakarjeve ulice celih 50 m oddaljena parkirišča, tudi v resnici izkoriščena, če pa lahko vsak parkira na pločniku nasproti svoje hiše - parkirišča bi najbrž uporabljali le slanovalci sosednje, Prešernove ulice, katerih problem naj bi se reševal podobno kot naš. Lepo bi bilo, če bi člani občinskega odbora za okolje in prostor k reševanju problematike pritegnili tudi prizadete lastnike hiš ob površinah, predvidenih za javna parkirišča, tako da bi lažje prišli do skupnega dogovora, primernega za vse. Preden se povsem zadušimo v avtomobilski pločevini in izpušnih plinih Vas lepo pozdravljam. Prcbivalka Mlakarjeve ulice (podatki o avtorici v uredništvu) NACRTOVANA PARKIRIŠČA V MLAKAH SO RAZBURKALA DUHOVE Pogovor z županom Antonom Peršakom Člani uredništva Odseva smo bili po iziđu prejšnje številke deležni kar številnih opazk in tudi protestov občanov iz naselja Mlake. Nezadovoljstvo so sprožili predvsem nacrti, da bi zeleniće med vrstnimi hišami žrtvovali za parkirišča, mars i kom u pa je šlo tudi v nos, ker smo iz gradiva, ki so ga pripravili študen-tje, povzeli stávek, češ da so si nekateri stanovalci kar prisvojili tamkajšnje javne površine. O tej probiematiki je v tej številki Odseva več govora, vseeno pa smo tudi župana Občine Trzin g. Antona Peršaka povprašali kako je s tem. bodo o tem koliko parkirišč bo in kako borno uredili promet na tistem območju, na primer ali bomo uvedli enosmerni promel ali kaj podobnega, svoje lahko rekli tudi prebivalci tistega območja. Vse to je slvar razprave, ki jo bomo tudi pripravili in bo trajala vsaj eno leto. Prostorsko ureditveni Lahko povem, da se je tudi name obrnilo kar precej stanovalcev iz tega delà naselja in to z različnimi odzivi - od tega, da je skrajni čas, da se na tem področju nekaj začne delati in da se začne reševati problem mirujočega prometa, do izrazito negativnih odzivov v smislu: »Ne vtikajte se v naše zadeve. Imamo najemne pogodbe!«. Bile pa so celo takšne reakcije: »Čez tisle parcele imamo razgled in ne bomo niko-mur dovolili, da bi se karkoli spremenilo!« Moram řeči, da sem si po eni lakih reakcij o razgledu ludi sam šel ogledat tište parcele in sem ugotovil, da gre tam pravzaprav za podaljšane vrtove. Moram pa poudariti, da od kar obstaja občina, se pravi od 1. 1. 99, ves čas na Občini dobivamo pobude ali pa tudi zahteve posameznikov, bodisi uradne ali pa neformalne, kar na cestah, da naj se končno lo-timo reševanja problema pomanjkanja parkirišč v novem delu Trzina. V ta namen smo najprej poizvedovali kako je sploh z lastništvom tistih parcel oz. zelenić. Ugoto-vili smo, da so vse te parcele še vedno v lasti, kar je ludi potrjeno z vpisom v zem-Ijiško knjigo, SGP Gorice. Izjeme sta le dve ali mogoče tudi tri parcele ob končnih hišah, ki jih je Gorica že prodala. Moram pa reci, da je bilo to na nek način nekorektno, ker bi morala SGP Gorica o svoji na-meri najprej obvesliti Občino, saj ima ta za nezazidana stavbna zemljišča predkupno pravico. Ob tem je treba tudi reči, da so bila vsa ta zemljišča predno so prišla v posest SGP Gorica v zemljiško knjigo vpisana kot družino premoženje na katerem ima Pravico do uporabe SGP Gorica, Pogodbe, ki so jih kasneje sklenili s ^S pa so po pravni plali pravzaprav n'čne, sj je bila KS že takrat eden partnerjev, ki pravzaprav takšne Pogodbe ni mogel skleniti. Pred Približno dvajsetimi leti pa so z last-"iki končnih hiš v nižih vendarle klepali pogodbe o najemu parcel ob teh končnih hišah. Pogodbe so določale, da so lastniki dobili le parcele v brezplačen najem pod po-gojem, da so parcele uredili na v pogodbi določen način. Kol sem že rekel, so bile pogodbe sporne, saj jih je sklepala KS, ki jih pravzaprav ni mogla sklepati, po drugi strani pa se tudi riajemojemalci v večini primerov niso držali določil pogodbe. Na teh parcelah so posajali drevesa, urejali gredice in podobno. Vse lo pa vendarle ne pomeni, da bomo zdaj kar prišli in te parcele poravnali. Po drugi strani pa je v interesu vseh stanovalcev, da se občina loti reševanja teh skupnih problemov. Občina se ne bo odločala kar samovoljno, ne bo enostavno narisala parkirišč in jih začela urejali. Na podlagi idejnih zamisli, ki so nam jih naredili študentje krajinske arhitekture na Biotehnični fakulteti -poudarjam krajinske arhitekture, se pravi tišti, ki se usposabljajo za arhitekte, ki skrbijo za naravo in ohranjanje naravnega življenja na nekem območju - bomo sprožili postopek za spreminjanje proslorsko ureditvenih načr-tov za lo območje. Rezultat (eh sprememb bo načrt kako urediti mirujoči promet v Mlakah. Ob tem pa moram še enkrat poudariti, da načrt se namreč sprejema na občinskem svetu po istent postopku kol ureditveni ali zazidalni načrt. K razpravi o tem nacrtu so po zakonu povabljeni tudi prebivalci območja na katerega se nanaša ta prostorsko ureditveni plan. Prav zato bomo dolžni pripraviti vsaj enomesečno javno razgrnitev načrlov, zraven pa vsaj enega, mogoče pa celo dva ali tri zbore občanov posvećene tej probiematiki. Nič se ne bo zgodilo kar čez noč in brez vednosti občanov. Najbrž pa se vsi prebivalci Mlak, razen mogoče tistih, ki gledajo zelo ozko in sebično, zavedajo, da je treba problem parkirišč řešili. Če bi se občina slriktno držala črke zakona, bi že zdaj morala z mandatnimi kaznimi kaznovati tište, ki parkirajo na ces-liščih, pločnikih ali celo zelenicah. Zakon je o tem popolnoma jasen, vendar občina tega ne delà. Vsi se namreč zavedamo, da je problem podedo-van, da so naselje gradili v popolnoma drugačnih razmerah. Takrat je bil že en avto za marsikga luksuz, danes pa niso več redki takšni, ki imajo pri hiši že tudi po šliri av-tomobile. Najbrž ne moremo sprejeti dekreta, da Ijudje ne smejo imeti avtomobilov. Kako ocenjujete studentske predloge za rešitev problema parkirišč? \/ gostišče Trzin ka IO ODSEV ODSEV Ne samo v Mlakah - tudi pri komaj zgrajenem objektu (T3) se že pojavljajo problemi s parkiranimi avtomobili Moram reći, da so za nas precej vredni, saj ponujajo zelo različne možne rešitve, od tistih, ki bi zelo natrpale parkirišča, do takih, ki še vedno dopuščajo kar veliko zelenih površin, predvsem pa zelenja - grmovnic, okrasnih dreves in podobno. Moram tudi reči, da je takšen pristop za občino najce-nejši in verjetno tudi najprimernejši. Vem, da se je Ijudem težko odpovedati zemljiščem, ki so jih uporabljali 20 let. Treba pa je še reči, da so ta zemljišča tudi dvajset let koristili. Tudi, če so v ta zemljišča nekaj vlagali, se je njihov vložek v to v dvajsetih letih verjetno že tudi amortiziral. Ključno pri tem je, da se mora urejanje tis-tega območja urejati v skladu z interesi ce-lote - skupnosti in ne posameznika. Posa-meznik je suveren na svojem zemljišču, skupnost je suverena na skupnih zemljiščih. Drug problem pa so zeleniće in druge podobne parcele v IOC. Te površine so tudi zelo velik problem in tudi tam marsikdo enostavno rioče ali ne more razumeti, da gre pri tem za problem, ki ga je občina podedovala od prejšnje občine. Zazidalni načrt za cono je danes sicer v marsičem presežen. Oblikovan je bil v začetku osemdesetih let in takrat nihče ni mogel pričakovali, da se bo zasebno pod-jetništvo tako razmahnilo kot se je. Parcele so bile načrtovane za takratne razmere in tudi celotni koncept cone je bil načrtovan po takratnih merilih. Ključni problem pa je v tem, da so po letu 90 cono enostavno iz-pustili iz rok in da so v njej dovoljevali, da je vsak délai pravzaprav kar je želel. To, da so na mnogih občinskih zemljiščih ob tam-kajšnjih cestah, največkrat predvidenih ze-lenicah, urejena parkirišča, so pristojni věděli in dopuščali. Čeprav so vedeli, da gre za nedovoljen poseg na tuje lastništvo in nedovoljeno gradnjo je bivša občina na to pristajala. Rezultat tega je, da imamo zdaj že 45, mogoče celo več, nedovoljenih po-segov na posest občine, pravzaprav crnih gradej. Če bi šio za štiri ali pet primerov, bi se to najbrž dalo rešiti, na primer z vr-nitvijo stvari v prvotno stanje, zdaj ko ima- mo toliko teh spornih pose-gov pa je drugače. Možne rešitve nastalega problema pa so zelo slabe, vse po vrsti. Lahko vse skupaj pustimo in dovolimo tudi vsem drugim, da počno kar hočejo. To bi poinenilo, da bi se cona spre-menila v povsem neurejeno in tudi neprivlačno območje, ki bo dejansko dajalo videz sračjega gnezda, nekakšne cone 19. stoletja in bo izgubilo sloves, ki ga danes kljub vsemu ima - kot vzorčna cona za vso Slovenijo. Druga možnost je, da od vseh tistih, ki so posegali na zeleniće, tisto kar so naredili umaknejo. To bi bil precej drastičen postopek, ki bi se prav gotovo zavlekel vsaj na eno desetletje ali celo več. Tretja možnost pa je, da od tistih, ki so že posegli na občinska zemljišča to uredijo tako, da bo vsaj na oko bolj spre-jemljivo, hkrati pa vsem drugim preprečiti, da bi tudi oni delali tako, kot so tišti, ki so izkoristili čas, ko nihče ni bdel nad cono. Moram še enkrat reči, da so vse tri možnosti slabe, občinski svetniki pa so se na zadnji seji odločili za nekoliko izboljšano tretjo možnost za reševanje tega problema Nekaj je le treba narediti in poskusiti rešiti kar se še da. Precej zanimanja med občani pritegu-jejo tudi nacrti za ureditev športno rekreacijske cone na obrobju Mlak. Občinski svet je že opravil prvo obrav-navo ureditvenega nacrta za to, v aprilu bo javna razgrnitev in javna razpra-va o nacrtu, ali nam ga lahko nekoliko podrobneje predstavite. Najprej moram opozorili na okoliščino, ki OSNUTEK UREDITVENEGA NACRTA OBMOČJA ŠPORTNO REKREACIJSKE CONE V TRZINU je ljudje verjetno ne poznajo. Ko so pred 15 ali 20 leti sestavljali dolgoročni družbe-ni plan so za območje ŠRC v Trzinu pred-videli 90.000 m". Pogoji pa so se od takrat zelo spremenili in danes za to območje lahko računamo le še na dobro tretjino takrat predvidenega ozemlja. Del tega prostora so namreč že porabili za zasebne pozi-dave. V to, kako je do tega prišlo se ne spuščam, dějstvo je, da je zdaj pač tako. Del območja pa so zaščitili naravovarstve-niki (Zavod za zaščito naravne in kulturne dediščine) in gozdarji, ki tam ne dovolijo posegov in gradnjo objektov. Opravili bodo naravovarstvene studije tamkajšnjega bio-topa in šele, ko bodo znani rezultati, bomo vedeli, če nam bodo dovolili del območja vsaj parkovno urediti. Na razpolago za športno rekreacijsko cono lako ostaja le približna tretjina prvotno predvidenega območja. Za ureditev tistega delà pa smo že opravili celo vrsto posvetov in pogovorov s predstavniki posameznih trzinskih društev, s posamezniki, strokovnjaki, tudi s predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport in po dokaj obsežnih pogovorih smo nekako prišli do rešitve, ki jo zdaj ponujamo kot naj- primernejšo za ŠRC. Moram reči, da je program v celoti zelo preverjen, načrtujemo pa še, kot ste že omenili, javna razgrnitev in javna razprava o tem predlogu. Na območju ŠRC je tako predvidenih več igrišč za športe z žogo, balinišče, dva manjša bajerčka, ki bosta uporabna tudi za drsališče, otroško ig-rišče itn. Manjši del tistega območja smo pustili tudi kot rezervo, da bi tam lahko kasneje uredili kakšno dodatno igrišče s katerim bi ustregli trenutnim željam po določenem športu. Treba je namreč reči, da se z leti zahteve po modnih športnih dejavnostih zelo spremin-jajo. Kar se tiče nogometnega igrišča, smo sprva predvidevali, da bi uredili nekoliko manjše igrišče, vendar smo po pogovorih z zainteresiranimi kasneje to igrišče v predlogu povećali na standardno velikost. Kar se tiče drsališča pa naj povem, da čeprav je na tistem območjku močvirje, tam vode pravzaprav ni toliko, gre namreč predvsem za sloječo vodo. Želeli pa smo, da v jezercih voda ne bi bila stoječa, da se ne bi usmradila, zato naj bi poskrbeli, da bi bili jezerci pretočni in dokaj plitvi, tako da ne bi bilo možnosti za nesreće. Vodo naj bi za jezerci zbirali s celotne površine območja. Treba pa je ludi reči, da bo tislo, kar bomo naredili v ŠRC namenjeno predvsem prebivalcem Trzina, ne pa za nekakšne množič-ne prireditve in športe. Na to usmerjenost so nas opozorili tudi v času urbanistične delavnice. Treba je upošlevati, da bo dostop do ŠRC mogoč po tako rekoč mestnih ulicah, ki ne dovoljujejo množičnega prihoda gledalcev ali udeležencev na športna tekmovanja. Prometne razmere v tem delu Trzina tega enostavno ne dovoljujejo. Potřebovali bi tudi velika parkirišča in podobno. Za konec me zanima še ureditev trim steže. Zdaj spomladi je na nekaterih delih steza precej razmočena, blatna, ali boste poskrbeli, da trimčkarjem ne bo treba tekati po blatu? Moram reči, da smo že lani v dobršni meri uredili nekatere dele sleze, ki so bili bolj ogroženi z vi ago, letos pa bomo s tem še nadaljevali. Že v aprilu pa s Športnim društvom načrlujemo uradno otvoritev steže, med katero bomo Ijudem prikazali kako naj jo uporabljajo in jih bomo povabili k rednim obiskom trim steže. Miro Šlebe MOST JE ZGRAJEN, POVEZOVALKA ŠE ČAKA l ovezovalna cesta med obrtno - industrijsko cono in ostalim delom občine je še vedno ena tistih naložb, za katero većina občanov želi, da bi jo kar najhitreje uresničili. Podjetje Biring je tam že zgradilo mosl čez Molnico, vendar še ni dokončan, že tudi vse komunalne vode. Prehod Pod mostom naj bi speijali čez območje je za pešce in kolesarje spel možen, toda zemljišče je marsikje prekopano, tako da je ponekod treba že tudi nekaj sreće, še zlasti če dežuje. Čez nekatere jarke so položene le deske, tako da je vožnja z avtomobili ali mogoče celo traktorji onemogočena. Kdaj bodo začeli graditi tudi cesto, pa je, kot kaže, še vprašljivo. Včasih dobimo bolj optimistične namige, drugič pa se prislojni pritožujejo nad te-žavami, ki jih imajo z odku-pi zemljišč. DOBILI SMO PRVI URADNI ZEMLJEVID OBČINE Pr red dnevi so iz tiskárně poslali prve uradne zemljevide naše občine - doslej smo poznali le tište, ki so predstavljali nekdanjo KS ali pa je šio za komercialne zemljevide industrijske cone. Nekaj je bilo celo shematičnih prikazov občine, kakršne smo objavili tudi v Odsevu. Novi zemljevid bo marsikoga presenetil, saj ne gre za grafičen prikaz občine, ampak za satelitske ali letalske posnetke našega območja. Na večjem zemljevidu je predstavljena občina v celoti, z vsemi tremi sestavnimi deli: starini delom, novim naseljem in OIC, na manjših in podrobnejših zemljevidih pa so posnetki posameznih delov Trzina. Zraven je tudi legenda trzinskih ulic, koristna pa je tudi kratka predstavitev občine, ki je popestrena z nekaterimi izbranimi posnetki našega kraja. Zemljevid prinaša precej zanimivih informacij, ki bodo marsikomu olajšale orientacijo v naselju. Verjetno pa bomo že prav kmalu potřebovali nov zemljevid, saj so na se-danjem vidna nekatera gradbišča, ki hitro spre-minjajo podobo kraja. Mogoče bi bilo dobro za naslednjič izbrati tudi grafični prikaz stanja, saj se nekateri še vedno bolje znajdejo s klasičnimi zemljevidi v rokah. TRZIN TRŽIM LOKACIJSKO IN GRADBENO DOVOLJENJE ZA »GRAD« SO DOBILI, ČE BODO DOBILI TUDI UPORABNO DOVOLJENJE; PA JE VPRAŠANJE Vprejšnji številki Odseva smo pisali o razmerah v veliki hiši ob vhodu v industrijsko cono, ki ji Trzinci pravijo tudi »motel« ali pa kar »grad«. Za pojasnilo nekaterih nejasnosti v zvezi s tem objektom smo zaprosili tudi predstavnike Upravne enota v Domžalah. Na vprašanja nam je odgovarjai načelnik enote Branko Heferie. Kdaj je bilo za objekt Motnica I izdano gradbeno dovoljenje? 27. maja 1988 je bilo za tisto lokacijo izdano lokacijsko dovoljenje za gradnjo obrtne-ga podjetja - gostinstvo. Gradbeno dovoljenje pa je bilo izdano pet mesecev kasneje, loje 25. oktobra 1988. Leta 1991 je bila izdana dopolnilna lokacijska odločba, s katero so dopolnili in spremenili nekatere postavke, leto za tem, 1992., je bila spreje-ta dopolnilna gradbena odločba. Gradbena odločba je bila spremenjena še lela 1996. Objekt doslej še ni dobil uporabnega dovoljenja, saj je, kar je videti že tudi na prvi pogled, še vedno v gradnji. Ko bo ta končana, bodo ustrezni strokovnjaki opravili tehnični pregled objekta in ugotovili, v ko-likšni meri objekt ustreza odobrenemu projektu in drugi gradbeni dokumentaciji; v skladu s tem pa bodo nato izdali uporabno dovoljenje ali pa bodo mogoče izdajo dovoljenja tudi zavrnili. Ali je doslej gradnja na samem objektu potěkala v skladu z gradbeno dokumentacijo, pa je vprašanje, s katerim se je po tem, ko je bilo s strani lakratnega občinskega upravnega organa in s sirani upravne enote izdano soglasje in gradbeno dovoljenje, lahko ukvarjal gradbeni inspektor. je bil objekt ob tem, ko so spreminjali oziroma dopolnjevali gradbeno odloč- bo, kdaj opredeljen kot stanovanjski objekt? Leta 1988 je bil listi objekt namensko opredeljen za obrtno dejavnost gostinstvo, kot stanovanjski objekt pa ni bil opredeljen nikoli, le leta 1996 so bili s spremembo gradbe-nega dovoljenja poslovni apartmaji v objektu prekvalificirani v stanovanjske apartmaje. Še vedno pa so ti apartmaji ostali apartmaji in še vedno je bila gradnja dovoljena na podlagi osnovne projektne dokumentacije. Pri spre-minjanju gradbene odločbe lela 1996 se je spremenila Ie ena beseda, poslovni apartmaji so postali stanovanjski. Ko je prišlo do te spremembe, za mnenje o tem niste vprašali lokalne oziroma občinske uprave? Z zakonom je opredeljeno, da v vseh primerih ni potrebno iskati mnenje lokalne skupnosti. To mnenje potrebujemo Ie takrat, kadar lo zadeva na delovanje in urejanje gospodarskih javnih služb, kar je v pristojnosti lokalne uprave. Ali ni bila občina vendarle tudi poklica-na, da da svoje mnenje o tem, saj je objekt s tem popravkom spreminjal svojo funkcijo, iz poslovnega objekta se je spreminjal v stanovanjski, po veljavnem zazidalnem nacrtu pa tam ni predvidena stanovanjska gradnja? Kaj je stanovanje, določa Zakon o stanovan-jih. Tisti apartmaji pa so ostali še vedno apartmaji. Pravzaprav ne vem, kakšni so lahko še apartmaji, razen da so bivalni, stanovanjski. Nenazadnje tudi Slovar slovenske-ga knjižnega jezika apartma opredeljuje: I. kol večsobno, raz-košno stanovanje zlasti v hotelih in 2. kot maj-hno, skromno stanovanje. Apartma mora imeti vso potrebno in- frastrukturo za udobno bivanje, od vode ogrevanja do raznih napeljav in vsega drugega. Razlika je Ie v tem, kako dolgo člověk v njem biva. To pa so povsem relativu, stvari. Podobno je tudi s počitniškimi hiši-cami. V njih je poskrbljeno za možnost bivanja in nekateri ljudje se vanje tudi za stalno naselijo. Pogoslo je marsikak viker precej bolj razkošen in bolje urejen kot šk vilne stanovanjske hiše. Tudi v takem primeru se pojavlja dilema, kako opredeliti lakšne počitniške hiše. Sodna praksa in z konodaja sla temu sledili in ljudje lahko počitniške hišice prijavljajo tudi kot svoja stalna bivališča, kako pogosto pa se zadr-žujejo v njih, ali samo med počitnicami in ob koncu tedna ali pa stalno, pa je odvisí* od vsakega posameznika. Nekaj podobnega je tudi z apartmaji. Morajo bili opremljeni za bivanje, pa naj gre za enodnevno, enomesečno ali tudi daljše bivanje, v njih morajo biti zagotovljeni osnovni bivalni pu-goji. Res pa je, da če gre pri lem za stalne bivanje, potem je tam potrebna nekoliko drugačna infrastruktura, kot pa če gre Ie? občasno bivanje. Nadzor nad tem, kako izvajalec uresni-čuje načrt gradnje objekta po tem, ko izdate gradbeno dovoljenje, ni več v pristojnosti Upravne enote. Pri vas na; bi se izvajalci pojavili spet šele, ko potrebujejo uporabno dovoljenje. Lahko bi rekli, da je tako, čeprav je treba reči, da se investitorji v času gradnje pogoslo odločajo za spremembe načrlov in namembnosli objeklov. Sicer pa je v času gradnje dogajanje predvsem pod nadzore« urbanističnih in gradbenih inšpeklorjev, k: ne delujejo v sklopu Upravne enote. Urlv nistični inspektor bdi nad tem, da ne bi prišlo do nedovoljenih posegov v prostor -na primer do gradenj lam, kjer ni dovoljeno, do črnih gradenj in podobno, gradbtf inšpeklor pa preverja, ali dovoljena gradr ' poleká v skladu z dokumentacijo, ki je bi< potrjena ob izdaji gradbenega dovoljenja. Če prihaja do sprememb, gradbeni inšp> -torji od investitorjev zahtevajo, da gradn: uskladijo s potrjenimi nacrti ali pa da po~" krbijo za spremembo gradbene dokumentacije in gradbenega dovoljenja. Preverp tudi, ali so spremembe v skladu z lokadj" sko dokumentacijo. pjebivalti objekta Motnica 1 pravijo, -e bilo za tisto stavbo izdanih već Jofflb ozironia prepovedi nadaljnje 'radnje ali prodaje, vendar pa naj in-estitor ne bi upošteval teh prepovedi. • ijk investitor mora dokazati, da ima pra- graditi ali kako drugače posegati v -ostor. Kot dokaz za to zakon predvideva, ■j investitor predloži ustrezni zemljiško-ijižni izpisek. Ker pa upravni postopki -.igosto trajajo dalj časa in ker pravnih •oslov pogosto ne vpisujejo redno v zem-iško knjigo, upravni organ priznava tudi •-uge pogodbe, ki so sestavljene v skladu s Podpisi. Sestavili del teli zemljiškoknjižnih jpiskov so tudi zaznambe o t.i. plombah. Poznamo več vrst plomb, to je prepovedi, primer prepoved gradnje na tistem ,*niljišču, prepoved prodaje objekta ali a-mljišča, na katerem stoji, prepoved nadaljnje gradnje itd. Če je v zemljiškem iz-:>isku zaznamba o plombi, mora investitor ntvari izpeljati tako, da dobi lokacijsko ali ■;radbeno dovoljenje. Sicer pa je zemljiška linjiga javna listina in vanjo ima pravico .pogleda vsak, ki izkaže pravni interes. V A-mljiški knjigi lahko vidite, kaj posamezna plomba pomeni, ali je posledica pravnih ;iislov ali pa gre za plombe, izdane v skla-.iu z zahtevami urbnističnega inšpektorja. lilede tega, ali so bile v zvezi z objektom Motnica 1 izdane plombe in kakšne naj bi hile, se lahko pozanimate v zemljiški knjigi, H-veda če izkažete pravni interes. Pravite, da objekt Motnica 1 še nima uporabnega dovoljenja. Kakšne so možnosti, da uporabno dovoljenje dobi? Kot smo že rekli, Upravna enota spet pride v kontakt z investitorji, ko nas, če nas, po končani gradnji za-prosijo za uporabno dovoljenje. Takrat sestavimo strokovno komisijo za teh-nični pregled objekta. V komisiji so različni strokov-njaki s tega področja, ki preverijo, ali je bil pri gradnji upošlevan projekt in ali objekt ustreza zahte-vanim standardom. Nihče ne dobi uporabnega dovoljenja, če komisija ne potrdi, da je bil objekt zgrajen v skladu z veljavnimi akti in projekti. Lahko sicer pride do manjših odslopanj, vendar te spremembe ne smejo bistveno vplivati na spremembo osnovnega projekta. Če pride do tega, komisija zahteva, da investitor stvar uredi tako, da bo skladna s projektom ali pa da zaprosi za spremembo gradbene dokumentacije. Šele ko strokovna komisija pred-laga izdajo soglasja, Upravna enota podeli investitorju uporabno dovoljenje za objekt. Če bo strokovna komisija, ko bo preverjala objekt Motnica I, ugotovila, da je vse v skladu z dokumentacijo, bo objekt dobil uporabno dovoljenje, v nasprotnm primeru pa ne. Nekatere stanovalce »gradu« ali tudi »motela«, kot prebivalci Trzina imenuje-jo objekt na naslovu Motnica I, skrbi, ali lahko prijavijo svoje prebivališče v tem objektu, če ta nima uporabnega dovoljenja. Resnici na ljubo je treba povedati, da so nekateri od stanovalcev že dalj časa prijavljeni v trzinski občini. Ta hip ima iz tistega objekta v Trzinu stalno prijavljeno prebivališče 34 oseb, šest pa jili je prijavljenih začasno. Za prijavo stalnega prebivališča upravni organ, se pravi naša upravna enota, zahteva dokaz o tem, da so občani lastniki objekta, če pa niso lastniki, pa od njih zahtevamo najemno pogodbo ali soglasje lastnika za njihovo prebivanje. Lastništvo objekta izkažejo s kupoprodajno pogodbo, overovljeno pri notarju, če te nimajo, pa zahtevamo najemno ali ka-terokoli pogodbo, s katero lastnik objekta dovoljuje prijavo prebivališča. Nikogar ne prijavimo, če ni lastnik ali če lastnik tega izrecno ne dovoli. Zanima me tudi, koliko parkirnih mest je v gradbenem nacrtu predvideno za tišti objekt. Po načrtih naj bi tistemu objektu pripadalo 16 parkirnih mest. Miro Štebe TELEKOMOVCI SO ZAVIHALI ROKAVE Predstavniki Telemaha so občinskim veljakom predstavili načrt časovnega poteka gradnje CATV v Trzinu. Ce bo šlo vse po sreči in se bodo držali tega načrta, naj bi že konec marca na območju novega Trzina na kabelsko televizijsko omrežje priključili prve naročnike. Gradbeno dovoljenje naj bi za Mlake dobili do konca maja, za stari del Trzina pa do začetka avgusta. Konec avgusta naj bi v novem delu naselja že opravili vsa delà, v starem delu naselja pa naj bi zadnje priklope končaii konec oktobra. Treba pa je povedati. da naj bi potrebno dokumentacijo za gradnjo CATV v starem Trzinu sestavljali šele v aprilu in maju, saj naj bi zdaj šele zbirali ponudbe za izdelavo dokumentacije. Hitrost priklapljanja na kabelsko omrežje naj bi bilo po zagotovilih Telemaha odvisno tudi od hitrosti vplačil naročnikov. novem naselju so delavci Telekoma že razkopali većino ulic, V izkopane jarke pa so tudi že marsikje položili telefonske kable. Marsikdo bi si želei, da N bili tako zagnani tudi Pri Telemahu. Na seslanou. ki ga je s predstavnici Telemaha připravil Odbor občinskega sveta gospodarske javne ••■užbe in komunalno in-'-•istrukturo Občine Tr-2». je bilo slišati nekaj •č optimističnih napove-- in ludi planirani časov-■ Potek ureditve kabels-■-• televizije v Trzinu. Če " vse po sreči, naj bi naročniki že kmalu jhko priklopili svoje televizorje na kabelsko omrežje. Če bo temu res tako, bomo še videli. Vsaj v zvezi s CATV smo v Trzinu pojedli že preveč zare-čenega kruha. OZNACEVALNE TABLE ŽE NAMEŠČAJO industrijski coni so delavci Amicusa že začeli nameŠčati směrně oziroma označevalne lable, ki nakazujejo, kje v coni so posamez-na podjetja. Označbe bodo res poenotile označevanje v coni, vendar za zdaj še niso bile deležne posebnih pohval. I.judje opozarja-jo, da so prvi nosilci z označbami podjetij preblizu križišča, tako da so celo nevařili, še zlasti, ker so lable z napisi in znaki posameznih podjetij sorazrnerno majhne. Če kdo ne pozna cone, se bo enostavno moral ustavljati pred temi tablami in jih prebirati, to pa lahko povzroči zastoje v prometu, če ne celo nesreće, na primer trkov v tovornjake, kate rili vozniki bodo ravno skušali razvozlati, kam naj peljejo. Na občini sicer pravijo, da bomo na vhodu v cono dobili tudi velik monitor, na katerem bo razvidno označeno, kje v coni je kakšno podjetje in kako se imenujejo posamezne ulice, dokler tega monitorja ni, pa je bolj na meslu opozorilo, da se je bolje za- peljati mimo tabel, kje parkirati vozilo in se peš vrnili do tabel in jih nato v miru prešludirali, še zlasli, ker se lahko zgodi, da je podjetje, ki ga iščete, na označevalni tabli na nasprotni strani ceste. PACEK SE JE PA POTRUDIL O red i trzinskega polja, skoraj na meji z domžalsko občino, se je pred časom pojavila slraniščna školjka. Na nas so se obrnili nekaleri občani, ki jih boli srce, ko vidijo, kako nemarne-ži brezvestno skrunijo naravo v naši okolici. Zahtevali so, da naj pozovemo bralce k odkrivanju nemarneža, ki si je privoščil lakš-no onesnaževanje trzinskega polja. Saj bi lahko počakal na odvoz kosovnega materiala, ki bo, kot smo zapisali že v prejšnji šlevilki Odseva, 25. aprila. Ne vemo, če nam bralci pri tem lahko kaj pomagajo, kajti mogoče je školjko tja pripeljal celo kdo iz katere od sosednjih občin. Moral pa se je kar potruditi, saj gre za precej nerodno zadevo, ker je školjka opremljema s pokrovom, na katerem so tudi ročaji. V a vi u je prav gotovo zavzela precej prostora, ker pa take školjke niso prav pogoste, bi mogoče vseeno kdo lahko prepoznal dosedanjega lastnika. Lahko da je šio za bolnika ali starejšo osebo ali pa zgolj »užitkarja«, ki je rad udobno kakal in mogoče pri tem celo ves omotičen od plinov ob zgodnjih jutrih bral časopis. Kakor koli že, školjku bi lahko precej bolj udobno odložil ob katerem od ekoloških olokov ali kontejner-jev, ki so razporejeni po občini. PŘESTAVILI SO AVTOBUSNO POSTAJO M » a območju T-3 so izvajalci z vso vnemo začeli graditi nov blok, ki naj bi bil zrcalna slika že zgrajenega velikega bloka v bodočem centru T-3. Proslor so ogradili in sredi ograde so še nekaj časa sa-mevali prometni znaki, ki jih ni mogel vicfeti noben udeleženec v cestnem prometu. Verjetno pa bi bilo prav, če bi se ti znaki zdaj nekako pojavili izven ograde in tam služili svojemu namenu. Pred kratkim pa so izvajalci podrli ludi lam stoječo avtobusno postajo. Nekatere Trzince je to zmedlo, saj nekaj časa niso vedeli, kje naj čakajo na avtobus. K sreči so vozniki ustavljali kar vsem, ki so stali ob cesti in za katere se jim je zdelo, da čakajo na avtobus. Zdaj so postajo že přestavili na drugo stran gradbišča, na mesto izogibališča ob Pšati. Nekaterim starim Trzincem to ne povzroča ravno zadovoljstva, saj so jim podaljšali pot do postaje za celih 50 m, še bolj pa jih moli, da je takoj, po dobrih sto metrih, spet postaja. Pravijo, da sta obe postaji pravzaprav za spodnji del Trzina. Verjetno bo treba na sprememb počakali vsaj do konca leta. VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO SO ZBOROVALI V TRZINU 1/ soboto, 10. mar-Y ca, so se v Trzinu >>rali predstavniki vetera-i-.iv vojne za Slovenijo iz vse Jržave. Na glavnem zboru Z'.eze veteranov vojne za Slovenijo, ki so ga pripravili v j\1i trzinske osnovne šole, je tako zbralo čez sto ve-•.ranov. Med drugimi je bil-.. prisotna večina predsed-::ikov območnih združenj Zveze borcev na čelu s rredsednikom Srećkom Lisjakom in lamím sekretarjem Zveze Jožetoni Kuz-•nanom. Trzinci so se kot gostitelji dobro /kazali. Uvodoma so predstavniki Turis- tičnega društva Trzin gostom predstavili naš kraj, zalem pa je predsednik trzinskega združenja veteranov vojne za Slovenijo gostom ob prikazu diapozitivov orisal potek trzinske bitke v času osamosvojitvene vojne pred desetimi leti. Veterani so na zborovan-ju pretehtali svoje minulo delo, finančně razmere v njihovi zvezi in sprejeli program delà za naprej. Razprava je bila kar živahna in ognjevila, vendar so na koncu z zadovoljstvom poudarjali enotnosl Zveze. TRZINKE IN TRZINCI ■ generacija 1941, pripravljamo vam srečanje! Iniciativní odbor pri Turističnem društvu Trzin pripravlja srečanje generacije, rojene -akaj? Generacija, rojena 194 I, je zagledala luč sveta na pragu druge svetovne vojni. v času osamosvajanja Slovenije se je srečala z Abrahamom, v novem tisočletju •stopa v zrela šestdeseta leta in se poslavlja od aktivnega deb ... In zato, da bi se spoznali, družili ... Rabljeni vsi. ki ste pripravljeni delati v iniciativnem odboru. »UVIJENCI, čaka vas povabilo na srečanje, predvidoma junija. Za 10 J. Valenčak/724 85 22/ čestitka v februarju je praznoval svoj 65. r0jstni dan clan zb franc sić. Za njegov osebni praznik in delovanje med nami mu •skreno čestitamo. Clani ZB Trzin Ali ste vedeli, da imajo veterani vojne za Sloveni jo ob začetkih svojih večjih zborovanj posebno ceremonijo, ki ji pravijo simbolno veteransko de-janje? V ta namen na lesem, masivnější mizici s štirimi nogami, pokriti z belim prtom, zložijo već pred-metov, ki imajo za veterane simbolni pomen " Najstarejši" veteran po funkciji, zaslugah, letih ali činu vodi to dejanje. posebej izbran udeleženec srečanja pa je izva|alec dejanja. Oblečen mora biti v uniformo, na rokah pa mora imeti bele rokavice. Vodja naiprei pove. da je simbolno veteransko dejanje dejanje miru, svobodě, neuklonljivosti, zmage, ponosa in spomina. Nato pozove prisot-ne, naj vstanejo, in jih vpraša, če so zbrani, ker jih druží ljubezen do doma, družině in domovine; ker spoštujejo hrabrost, poštenost, čast in resni co; ker želijo in delajo v dobro naše domovine Republike Slovenije. Udeleženci soglasno pritrdi jo, da so zbrani prav zato. Nalo vodja pove, da je miza simbol trdnosti in dokončne vpetosti Slovenije v zemljevid Evrope in sveta. Pražen stol ob mizi je simbol veteranov vo|ne za Slovenijo. ki jih ni več med njimi. Bel pri na mizí je simbol čistosti in neomadeževanosti njihovih misli ter dejanj. Kamen z vrha Triglava je simbol njihove odločenosti, da obstanejo na tem slovenskem prostoru. Rdeči nagelj je simbol spomina na vse tište, ko so v preteklosti prelili kri za Slovenijo, vaza čiste vode pa simbol solza njihovih najdražjih. Sčepec soli in vcjica pelina sta simbola bolečine in grenkobe družin padlih, bodalo pa simbol boja, poguma, hrabrosti in zvestobe tistih, ki so se boievali za samostojnost Slovenije Izvajalec simbolnega de|anja po vrsti jemlje v roke omenjene predmete, vodja pa vsem pojasii|u|e simbolni pomen predmelov. Nazadne izvajalec v roko vzame kozarec rdečega vina, ki je simbol spomina na vse, ki so se bojevali za Sloveni|o, in trikrat nazdravi. Piva zdravica velja vsem, ki so padli, umrli in prelili kn za domovino, druga zdravica je namenjena vsem, ki so v vsej zgcdo-vini delovali v dobro slovenstva, tretja zdravica pa velja vsem prisotnim Izvajalec kozarca nikoli ne izprazni do konca, saj je ostanek vina simbolni žarek upanja veteranov, da bosta čas in pros tor vendarle dala vsaj del topline in priznanja za njihova dejanja, dosežke in posfedice. V Trzinu je veteransko dejanje izvedel predsednik območnega združenja Domžale Dominik Grmek. UNCA NEMEC: ČLOVĚK ČLOVĚKA POTŘEBUJE, KO JE ŽIV V uredništvu smo se odločili, da bomo v bodoče več pozornosti namenili socialnim temam. V vsaki številki bomo skušali predstaviti kakšno posebno osebo ali organizacijo, povezano s tankim čutom za pomoč sočloveku. Prvo v tej seriji bomo predstavili našo občanko Lovrencijo Nemec, ki jo vsi kličejo kar gospa Linča. Več let je aktivno sodelovala v ka-toliški organizaciji Karitas v Trzinu, danes pa jo predstavljamo tudi kot vzorno negovalko svojega bolnega mo-ža in igralko, ki je v 60-ih letih uspešno nastopala v glavnih vlogah trzinske igralske skupine pod vodstvom pokojne gospe Marjance Ručigaj. Trenutno večino svojega časa posveti možu, ki je bolan že štiri leta, zadnje leto in pol pa je priklenjen na posteljo. Zanimalo me je, kako zmore premago-vali vse napore, od kod črpa moč za to, da je vedno na voljo tištim, ki jo potrebujejo. Ko se člověk sooči z boleznijo, začne drugače gledati na svet. Dokler si mlad, ne opaziš drugih ljudi, misliš Ie nase, imaš svoj prav in konec. Kasneje moraš preko mnogih čeri. Ne znam povedati, koliko ljubezni, poguma in molitev je potrebno. Včasih potřebuje člověk le eno samo toplo besedo, četudi to ni drugega kot prepros-to: "Dober dan, kako si danes?" Pomaga tudi, če pride kdo na obisk, stisne roko, kaj dobrega pove in gre. Sama se počutim zelo počašćeno, spoštovano, kadar me kdo vzpodbudi, mi da priznanje, da delam prav. Včasih se počutim osamljeno in si mislim: "Sem res tako ničvredna, da me nihče ne obrajta? A to so trenutki. Potem si rečem: "Sicer pa vsi živimo enako, vsi smo si tujci." Tale klop v kuhinji je moj kotiček, kjer v težkih (renutkih zmolim eno Zdravo Marijo. Tu se pomirim in spravim v red, da lahko nadaljujem z delom. Rečem si, saj imam moč, od nekje sem jo dobila. Pomagani si tudi tako, da sprejemam stvari takšne, kot so, in se ne obrenienjujem s tem, kakšne bi morale biti. Vrta nimam veliko, pa kljub te- mu nimam moči niti časa, da bi ga oplela. Vidim, kako lepo cveti plevel in pravim: "Saj te je Bog dal." Včasih se zato zdim sama sebi tra-pasta, a mož me potřebuje. Prej sem se sekirala, bila sem živena, norela sem tukaj in tam, kregala sem se na vse pretege. In polem sem spoznala, da je samo življenje vredno. Zanj se je potrebno boriti, nič drugega ni bolj pomembno. Spominjam se dogodka iz svoje mladosti. To je še iz tistih časov, ko je bilo grozdje pozimi strašno drago in se ga je komaj dobilo. Ni bilo lako kol danes, ko lahko dobiš češnje za božič. Znanec je pri-nesel grozdje svoji mami, ona pa je rekla:" Stanko, ti si znorel, ne veš, kako je lo drago? Kaj se "škodješ"?" On pa odvrne: "Mama, zdaj sem ti prinesel grozdje in veš od koga je. Ko pa boš na Zalali, ti bom prižgal svečko, pa ne boš vedela, da sem bil jaz tisti." Člověk člověka potřebuje, ko je živ. Zdi se mi, da ste že od nekdaj na nek način povezani z žrtvovanjem sebe za drugega. Od kod izvira vaš močan čut za sočloveka? Bolezen me spremlja že od kar pomnim. Najprej je bil bolan oče, nato sestra, mama ... a to se dogaja v obdobjih, ne ves čas. Žrtvovanje za drugega mi je nekako v krvi in me že vse življenje drži pokonci, vendar tako žrtvovanje ni nikoli težko, pravzaprav to sploh ni žrtvovanje. Zelo hudo mi je bilo, ko so mi v bolnici ob odpuslu moža rekli, naj ga dam v dom, češ da sem zmešana, da tako težkega bolnika jemljem domov. Dr. Mušič pa je bil na moji sirani. Uredili smo pomoč preko CSD-ja. Dobila sem člověka, ki dvakrat dnevno pride, da moža preoblečemo, umijemo ... Pa še patronažna sestra pride dvakral tedensko. Ob nedeljah popoldan ga s sinom Andrejem sama umijeva. Čislo drugačen občutek imam, ko lo storim sama, ker vem, kako. Saj je tuja pomoč dobra, ampak opažam, da se ludi mož drugače počuti. Ali mož prepozna ljudi, na kakšen način se odziva, kaj se je pravzaprav zgodilo? Možganska kap za kapjo. Govorili ne more. Včasih, ko mu pri-govarjam, mi pomežikne ali se odzove z drugo mimiko, zato imam občutek, da razume. Zaveda se, da ne more ni-česar, a zdi se mi, da ima željo po življenju. To še posebej inočno občutim, kadar ga na vsaki dve uri hranim, on pa odpira usta kot ptiček kljunček. Če tega ne bi ink v sebi, bi začel hrano odklanjati. Tudi zdravniška sestra je rekla: "Dokler ima gospod apetit in željo po hrani, ima željo še po kakšni drugi stvari." Ljudi ne prepozna vedno, verjetno bolj po glasu. Če pa mu kdo ni všeč, glavo obrne drugam. Že pred kapjo je imel sivo mreno. Bil je vča-kalni vrsti za operacijo. Bilo je prav žalost-no, saj je přišel na vrsto šele, ko se je po kapi vrnil iz bolnice. Zdravniški sestri, kiji klicala, je bilo hudo in ni vedela, kaj bi rekla, ko sem ji povedala, da so poklicali tri leta prepozno. Kadar kam grem, težko pustim moža dalj časa samega doma - največ eno uro. Ker sem pred kratkim morala k zdravniku in sem se zadržala dlje, sem bila v skrbeh zanj. Že prej sem pomislila, da bi koga po-klicala, da bi bil ob njem, vendar tega nisem storila, saj tudi sama težko prosim za poinoč. Redek je v slovenski družbi, ki hoče pokazali svojo šibkost, priznali, da potřebuje pomoč. Raje potrpi, samo da ne bi bilo treba prositi. Bili ste tudi predsednica Karitasa, kaj nam lahko poveste o njegovem delo-vanju v Trzinu? "Pri Karitasu sem bila bolj voditeljica. Ustanovljen je bil 13.10.1991. Sprva nas jt delovalo šesl. Povprečno smo pomagale trem družinám in petim posameznikom. Ostarelih je bilo v župniji oseminštiridesťl Trnuljčica Bambo: Trnuljčica, ali ti kraljević ugaja? • navado so nam prišli obiski ob božicu in ' íiki noči. Organizirale smo koncert mla- ■ nskega cerkvenega zbora in obdarovanje. r, obiski so zajeli predvsem starejše ljudi, .. no nas komaj čakali. :',,skušale smo se bolje organizirati še za Juge, vendar so bile poti hermetično za-:"rte. Opazile smo, da se Ijudje odzovejo, .Iprejo svoja vrata le ob praznikih. Ti so • hten razlog za obisk. V prvi vrsti smo "„Šle voščit lepo praznovanje in ne ponujat •-.«noči. Prijazen medsebojni odnos in po- ,ivor sta bila več vredna kot manjša darila, - smo jih prinesle s seboj (kava, pomaran-Vv). Začele smo tudi z merjenjem pritiska. V začetku smo najbolj konkretno pomagale ivguncem iz Bosne, ki so živeli pri Nautu v J.ihlah, s tem da smo jim priskrbele hrano. lÁlen od večjih problemov je bil, da nismo imele svojih prostorov za shranjevanje oblačil. \ekaj oblačil smo poslale v Bosno in na »kufijsko Karitas. Nekoč pa smo bile na ^•minarju, kjer nam je neka gospa zaupala, ,1a bi potřebovali oblačila v Zavodu za du-n-vno in telesno prizadete otroke, kjer je fila tudi njena liči. Naredile smo akcijo in ,vlu prikolico oblačil so odpeljali v prave ritfce. V Mercatorju smo imele košaro, kamor so iiudje dajali različne artikle. Vedno smo ■lašle družino, kateri smo lahko to razdeli- Ko so preuredili Mercator, s tem nismo ..•č nadaljevale. I*rejemale smo tudi denar od dobrotnikov •n prej od domžalske, zdaj pa od trzinske ■ •bčine. Namenile smo ga za plačevanje prehrane otrokom v osnovni šoli. V zadnjih :reh letih krijemo stroške za šest do sedem "trok od prvega do osmega razreda. Štirim dejanje (Sirofa iz Lowooda): «Pet pošasfni smeh te norice. Kaj nib-I8 !* s,lži ,ega demonskega smejanja. - «o bi mogla od iod. otrokom smo omogočile šolo v naravi. Ravnatelj šole se nam je zah-valil s čudovitim pismom, ki nas je ganilo. Gospod Kajfež nam je naredil le-seno skrinjico za prostovoljne prispevke, ki smo jo postavile v cerkev. Na začetku se je nabralo kar dosti denarja. Zatem nekaj časa ni bilo nič. Župnik je kasneje skrinjico umaknil, ker je zalotil tatu, ki je s palicami bezal ven denar. Tako se je zgodilo tudi v mengeški cerkvi. Sicer denarja nismo imele navade dajati v roke. Bolj smo se poslu-ževale plačila položnic. To je tudi dokazilo o tem, kako smo denar porabile. S Karitasom Slovenije smo sodelovale v akciji "En kilogram moke za Bosno," ki je dobro uspela. Prosile smo ljudi, da so namesto vencev na grob dali denar. Me pa smo v zameno napisale kartico, na kateri so bila napisana imena darovalcev. O tem smo pisale v Odsevu. O aktivnostih Karitasa smo obveščale preko oznanil pri maši. Kljub temu da Ijudje težko prosimo za pomoč, se nemara kdo le opogumi. Kam lahko pokliče? Ljudje lahko pokličejo ali pišejo v trzinsko župnišče. Anonimnost vsekakor poskušamo zagotoviti vsakoinur, če se le da. V izdelavi pa so nacrti za pridobitev dveh lastnih prostorov v župnišču. Tako bomo morda lažje prišli do informacij o pomoći potrebnih. Resnica je pač taka, da ošabnost današnjega časa puhti na vse strani, revščina pa je zaprta. Ali razmišljate o kakšnih spremembah v organizaciji? Sama se v zadnjem času nisem mogla aktivno angažirati za novosti, zaradi mojih družinskih razmer. Nemoteno pa so tekla že utečena delà. Sem le članica, predsednica je sedaj gospa Zlata Rajter. Zdaj pa nam zaupajte še kaj o vaši igral-ski karieri. Kako ste začeli? Odkrila sta me pokojna gospa Marjanca RU-Č1GAJ, ki je bila iz družine slavnih ZIHER-LOV, in učitelj gospod TORELL1. Od 1958 leta sem igrala z vsem srcem in z vso dušo pet do šest let. Pripravili smo po dve predstavi na zimo. Marjanca je znala odlično zamaskirati mlade igralce, da so izgledali starikavi. Malo je bilo igralcev srednjih let, in so vloge starejših ljudi igrali mlajši igralci. Kostume smo si izpo-sodili v ljubljanski Drami in v Šentjakobskem gledališču. Rekvizite pa smo nabirali po Trzinu. Ljudje so prispevali različne predmete. 4. dejanje (sirota iz Lowooda) - zaključni prizor: Roland: Nič več ne bova slišala drug o drugem ... Jane: Nič več ... Roland: Nikdar več se ne bova videla. Jane: Nikdar - nikdar več ... Sceno so pomagali napravili trzinski fantje. Igrali smo različne predstave iz sveta prav-Ijic: Sneguljčica, Trnuljčica, Pepelka, Mo-gočni prstan. Pa tudi resnejše igre kot Sirota iz Lowooda, Kralj na Betajnovi in komedijo Matiček se ženi. Televizija je kasneje marsikaj spremenila. Včasih smo se več družili, skupaj peli, plesali, se gos-tili. Kako ste se počutili kot Trnuljčica? To vas sprašujem, ker sem tudi sama kot majhna punčka sanjala o princeskah in princih? Počulila sem se čudovito, kljub temu da sem to vlogo igrala pri tridesetih letih. Bi želeli za konec še kaj pristaviti k najinemu pogovoru? Rada bi povedala, da sem vesela vsakega uspeha kateregakoli društva v Trzinu. Kar poboža me ... Samo nekaj me strašno boli. Jezna sem, da ne more dati Trzin kulturne-mu društvu ime Marjance RUČIGAJ. Vsak igralec je kot testo, ki ga morajo roke ob-delati. Če ne bi bilo tako, bi ne bilo igral-ske akademije in predmeta režija. In kdo je bil v Trzinu najboljši režiser? Se ve! Pokojna Marjanca. V vsaki še tako majhni vasi svojega velikega člověka kujejo v zvezde. V Trzinu pa Marjanci RUČIGAJ tega ne moremo narediti. Tega ne odpustim nikomur! Ob stoletnici je bilo njej v čast napisanih več člankov, ampak prava čast bi bila, če bi se po njej kaj imenovalo. "Prmej doni" vsaj sliko v veliki dvorani bi ji privoščili! Hvala lepa, gospa Linča, za pogovor in dobro voljo. Veliko ste nam zaupali. Želim si, da bi vaša iskrena pripoved vlila moči vsem tištim, ki trpijo zaradi bolezni ali negujejo svoje drage. Pa srečno! Viki Pečnikar Oblak Za adnji dve nedelji pred postnim časom po cerkvah beremo pastirsko pismo slovenskih škofov. Letos je govorilo o socialni pravičnosti, solidarnosti in poštenju. Brez dlake na jeziku je ome-nilo tudi korupcijo. "Kjer vlada le-ta, imajo prednost tišti, ki več plačajo ali imajo boljše zveze. V takem okolju pošteni, sposobni in delavni ljudje ne morejo uspeti, uspevajo pa tišti, ki imajo zveze in denar." Mesec februar smo končali s pustom in pepelnično sredo. Pust je razgibal olro-ke in jih odel v pisana oblačila in pokrivala. Pepelnica nam sname maske, toda nekatere ostanejo celo leto "gor". "Pomni, člověk, da si prah in da se v prah povmeš," je odmevalo na ta dan po cerkvah. Na pragu med zimo in pomladjo goduje sv. Jožef iz Nazareta, mož božje Matere Marije, eden najbolj češčenih svetnikov. Temu ponižneniu možu je Bog zaupal v varstvo svojega Sina, zato so ga tudi ljudje radi izbirali za zavetnika. Danes mu pride-vajo naslednje "naslove": zavetnik vesoljne Cerkve, Češke, Bavarske, Avstrije, Tirolske, Štajerske in Koroške, Slovenije; nadalje je zavetnik zakonskih parov in kršćanskih družin, otrok, mladine, sirot, devištva, delavcev, rokodelcev, tesarjev, mizarjev, inženirjev, vzgojiteljev, popotnikov, izgnan-cev; je tudi priprošnjik umirajočih in za srečno smrt. KAKO SE JE V TRZINU VČASIH ZIVELO Iz kronike duhovnije Trzin Zadnjič smo zvedeli, kako je trzinski ro-jak in največji dobrotnik naše župnije Martin Narobe (1821-1903) leta 1888 napravil ustanovo (Stiftung), ki je omogo-čila, da je Trzin dobil lastnega dušnega pastirja. V uslanovnem pismu so določe-ne naloge tega "slalnega kaplana": za us-tanovitelja in njegove sorodnike naj vsako leto opravi 45 sv. maš (včasih so jim rekli "ustanovne maše"); vsako nedeljo in za-povedan praznik naj ima božjo službo (dopoldne mašo s pridigo, ob nedeljah popoldne kršćanski nauk, ob praznikih pa le litanije); deli naj vernikom zakra-mente, opravlja razne pobožnosti (križev pot, majniško in rožnovensko pobožnost); poučuje naj věrouk v šoli; na velike praznike naj liodi k slovesni božji službi v Mengeš in asistira pri maši. Dohodki prvih šlirih let (do 1892) naj se porabijo za zidavo "duhovske hiše" v Trzinu. Velik Narobetov socialni čut izraža naslednja določba: če bi ustanova kdaj prenehala, naj se dohodki razdelijo med uboge, zlasti med pogorelce, revne posle (lilapce in dekle) ter prizadete od aravnih nesreč. Trzinska občina pa se je zavezala, da bo duhovniku vsako leto dajala doplačilo 100 goldi-narjev. Pri tem pa Mengeš še naprej ohřáni pravico v Trzinu pobirati cerkveno daja-tev, ki so jo imenovali "bero" (ali "biro"). V ustanovnem pismu je omenjeno tudi, da je Trzin eno uro hoda oddaljen od farne cerkve v Mengšu. Pot je zaradi pogostih poplav in zaradi zametov pozimi za stare ljudi nevarna. Trzinska občina ima ok. 700 slanovalcev, torej ok. 500 za božjo službo sposobnih ljudi. Ustanovno pismo je bilo poslano na škofijo (ordinariat), ki je glede soglasja pisal men-geškemu nadžupniku Ivanu Zorcu. Ta je dal soglasje, pripomnil pa je, da drobitev večjih župnij ne koristi dušnému pastirstvu. Poleg tega je treba v ta namen za Mengeš nastaviti dva kaplana. dr. Bogdan Dolenc LETO 2001 -LETO PROSTOVOLJCEV Udruženi narodi so ob podpori 123 držav sprejeli odločitev, da je leto 2001 mednarodno leto prostovoljcev. Prostovolj. no delo predstavlja del vsake civilizacije in družbe. V najširšem pomenu je definirano kot neprofitni, neplačani, nekarierni prisp;. vek posameznika in posameznikov v dobn,-bit sodržavljanov, lokalne skupnosti in države. Poleg izjemno pomembne vloge pro>-tovoljnega delà v državah v razvoju, ima prostovoljno delo pri nas ključni pomen za delovanje nevladnih organizacij, poklienih združenj ipd,, veliko akcij, kot na primer zaščita in varovanje okolja, je odvisnih od prostovoljnega delà. Osnovna predpostav-ka inednarodnega leta prostovoljcev 2001 je, da se družbe še bolj kot doslej z njegovo pomočjo spoprimejo s přednostními na-logami na okoljevarstvenem, sociálnem, ekonomskem, turističnem in humanitarni«-področju in da se v prostovoljno delo vklju-či čim več ljudi. Prostovoljnemu delu gre potrebno priznanje za prispevek k narod-nemu blagostanju in napredku. Prostovolj-stvu je treba zagotoviti organizacijsko in tehnično pomoč, tudi določene davčne olaj šave, izmenjavo izkušenj od lokalne do državne ravni, promocijo, priznanja ... Ali je prostovoljstvo še moralna vrednota? Ali se za prostovoljstvom ne skrivajo zgolj materialne oziroma finančně koristi in kaneme ambicije? Sumljiv se nam zdi nekdo, ki nesebično pomaga, ne da bi pričakoval za to plačilo ali koristi. Znamo kazati na prostovoljce, češ kaj se silijo in delajo, za-gotovo imajo določene interese. Menim, da smo v našem kraju odgovorili na te poniisleke že zdavnaj in odgovarjame tudi danes. Prostovoljstvo, ki ni v dobrobit krajanom in kraju, je kot milni mehurček. Prepričani smo, da je kljub relativno boga: občini prispevek prostovoljcev potreben, v.-den in izmerljiv na vseh področjih. Zato jim pripravimo srečanje in se jim pri-rnerno zahvalimo ob dnevu prostovoljcev -5. decembra. Župan Tone Peršak in dr. Bogdan Dolenc med pogovorom ob kultumem večeru, ki je bil posvećen ekumenizmu in kršćanstvu o ^ čemer smo že poročali v prejšnji številki. Fotografijo objavljamo šele zdaj, saj nam to v prejšnji številki Odseva zaradi tehnič-nih razlogov ni uspelo. Telefonske številke Občine Trzin so: 72 - 28 - 1 OO 72 - 26 -11 O 72 -11- oeo Elektronska pošta: info@obcina-trzin.s» Tretji slovenski projekt: PO POTEH DEDIŠČINE V okviru priprav na projekt Po poteh Jiščine so se 6. marca na povabilo Obči-Trzin na interaktivni delavnici zbrali •Predstavniki štirinajstih slovenskih občin. VII bo nastal v Sloveniji tretji projekt Po ..„teh dediščine, je odvisno od pozitivnega !,java treh interaktivnih delavnic, kot pred-, lZť projekta, ki jih po naročilu Ministrstva j kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za kulturo RS vodi Razvojni a'nter Litija v sodelovanju s strokovnjaki s iNidročja varstva naravne in kulturne dediš-,wc. \ začetni fazi sta omenjeni ministrstvi pod-,-rli pobudo županov za izdelavo projekta Po poteh dediščine. Od pisma o nameti josko pomlad, ki ga je poleg osmih župa-..v podpisal tudi župan občine Trzin, g. lune Peršak, do zaključka druge interak- Pozilivni odziv po preveritveni fazi /tri interaktivne deiavnice/ pomeni začelek projektnih aktivnosti. Nedvoumno mora biti pred izdelavo projekta ugotovljeno, ali na obravnavanem območju v Sloveniji obstaja možnost oblikovanja regionalnega turističnega proizvoda na podeželju s področja naravne in kulturne dediščine, ali so lokalne skupnosti pripravljene in sposobne zagotoviti konsenz za oblikovanje regionalnega turisličnega proizvoda in ali je obravna-vano okolje tako strokovno kot upravno pripravljeno podpreli predvidene aktivnosti ter projektne náčrte Po poteh dediščine. Ali so na našem območju možnosti in pri-pravljenosl za nastanek tretjega projekta Po poleh dediščine, bo znano sredi aprila. Začelek je vsekakor spodbuden. J. Valenćak tivne deiavnice, se je krog občin razširil na 14, lako da bi projekt Po poteh dediščine, kot kaže sedanji interes, vključil naslednje občine: Moravče, Mengeš, Domžale, Lukovica, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi, Radeče, Kamnik, Komendo, Dol pri Ljubljani, Laško, Litijo in Trzin. Slovensko podeželje nesporno ponuja široko paleto možnosti razvoja določenih aktivnosti in vključevanja bogate národové dediščine v ponudbo, ki ob dobrem marketingu in trženju lahko enako-vredno konkurira na domaćem in mednarodnem turisličnem tržišču. V zadnjih petih letih sla bila realizirana dva projekta: Po poteh dediščine, za območje Dolenjske in Bele krajine, in projekt Slovenske kore-nine, za območje občin od Osilnice do Cerknega. Obe območji sta že turistično poznani doma in v tujini. MLADI PA RES PREKIPEVAJO OD ENEGIJE IN IDEJ D an po tem, ko je v kulturnem domu nastopal Adi Smoiar, so nekateri Trzinci presenećeni opazili, da je nekdo premak-nil znak za postajališče. Verjetno ni bil sam ali pa je bil res silák, saj je izruval «Joten znak in ga přestavil v bližnji kanal, a leče pod česlo. Ali je inspiracijo za takšno početje dobil na Adijevem nastopu (pesem "Jaz sem nor"), ne vemo. Bolj verjetno pa je bila pijača, ki so jo nekateri, kot smo slišali, prav glasno in nekulturno "tankali" v ozadju dvorane in ob tem celo motili Adija. Lahko pa da je vzrok čislo drugje, mogoče neuslišana ljubezen ali pa želja po urejanju podobo Trzina. Če gre za lo, bo za storilce v krátkém dosti možnosti, da se izkažejo. Na občini obljubljajo kar nekaj javnih razprav in razgrnitev ureditve-nih načrtov, pri katerih bodo lahko sodelovali vsi, ki imajo dobre ideje za ureditev nekaterih območij Trzina. Če gre pa samo za visek energije, pa bodo "silaki" še kako prišli prav, ko bo Ireba med vsetrzinsko čistilno akcijo odslranjevati smeli in odpadke z divjih odlagališč po naši občini. X) I ust se ludi letos ni izneve-nl, le da je tokrat še posebej pre-senetil prerokovalce. Namesto da bi odganjal zimo, je letos že precej betežno starko připravil do tega, da je le pokazala vsaj malo svoje moči in je stresla nekaj sne-žink in ohladila ozračje. Vendar to trzinskih maškar ni prav posebej motilo. Pod okriljem Turistič- nega društva Trzin smo letos v Trzinu že drugo leto zapored do-živeli karnevalski sprevod pustnih šem po Trzinu. Tokrat je bilo na-šemljencev celo več kot lani, po občini pa so se prevažale kar na treh traktorskih prikolicah. Skupina vnetih organizatorjev je že nekaj dni pred pustom krasila NORČAVI PUST V TRZINU _i zin kar velik in razpotegnjen Seme so razposajeno poskalc,. le na prikolice in povorka se ; kmalu vila po Jemčevi cesti B od tam zavila k »oštariji« šte\il-ka 2. Tudi gostilna Pr~ Jakov Met se je izkazala z gostoljub-nostjo, saj so maškaram ponudilo celo vrsto dobrot, še zlast v tekočem stanju. Medeno žganje se je prav prileglo, izbi-ra pa je bila še precej večja, t ko da so tudi otroci prišli na svoj račun. Nekateri 1 kar tam plesali, a so vozniki prikolic prigsj jali naprej. Po Habah vi ulici in cesti Za hri-bom so odpeljali maškare v novi del Tržim Med potjo se je sprevod večkrat ustavil, sa so si Ijudje ob cesti večkrat želeli pobliže ogledati maškare, k povorki pa so prinašs' tudi kačjo slino, obfc teri je bilo kar težko reči ne. Po novem naselju je kolona obreiiL kar nekaj ulic, nazaduje pa se je ustavila pred okrepčevalnico Bor Ok-repčevalnica se je držala svojega imena in v Boru so dobro poskrbeli za okrepčilo. Maškaram in drugim gostom njo hiš na vrhu Ongra: »Žibre-tov vrt, ves je razrit. To kitajski je zid, ki iskal bo profit!«, poži-ga kravjega Itleva v Jablah: »Ni kriva kravja norija, če staje po-žiga jim mularija!«, zanimiv pa je bil tudi poziv Trzincem k več-ji aktivnosti: »Vsak Trzinc za Trzin lahko kaj naredi, ne samo da - je, pije, diha, prdi in spi!« Na pustno soboto so se ob 11. uri na ploščadi za občino začele zbirati maškare in treba je reči, da je bilo nekaj, še zlasti otroš-kih mask, prav prisrčnih in du- poslaja je bila na dvorišču gos-tilne Narobe, kjer so se zelo iz-kazali z dobrodošlico. Alaškar-ce so najprej dobile bonbone, potem pa še tortice in sokove, starejšim pa so ponudili precej bolj »konkretne« pijace. Nekateri so se celo odločili za pokušino tekočih zadev od začetka do konca, tako da kmalu ni nikogar več zeblo. Kolona pa je morala naprej, saj je Tr- prikolice in pripravljala vse potrebno za povorko. Prikolice so opremili s klopmi in jih okrásili z vejevjeni in pisanimi trakovi, vmes pa je bilo tudi več duhovitih napisov, s katerimi so ošvrknili nekatere dogodke in kritične pojave v Trzinu. Med drugim so se obregnili ob grad- hovitih. K dobrému razpoloženju sta prispevala muzikanta v mas-kahjanez Žnidar in Grega Lap, starejši pa so, da bi se malo ogreli in razživeli, prid-no »cukali« tudi ognjeno vodo, ki je krožila med odraslimi udeleženci povorke. Za varnost so skrbeli gasilci in vesela povorka je kaj hitro krenila na svoj obhod po občini. Avtomobili na cesti so se ustavlja-li in radovedni vozniki so veselo pritiskali na hupe ter družno s svojimi sopotniki mahali maškaram. Prva ..i jih zelo gostoljubno sprejeli in • pustili, a kaj ko se je mudilo k .".jslednji, za mnoge h končni posni povorke - k okrepčevalnici :.irca. Maškare so se do tedaj že ! mi dobro spoznale med sabo, ' iko da skoraj ni bilo več nez-■iik, kdo je pod kakšno masko, >ttno pa so udeleženci povorke z nestrpnostjo čakali na razgla-sitev rezultatov o tem, kalere maske bodo nagrajene. Ampak najprej se je bilo treba izkazati in pokusiti vsaj nekaj iz bogate in gostoljubne ponudbe, ki so jo v Barci pripravili za goste. Spet je bilo težko reči ne kro-fom, ki so tako mamljivo disali in ker je šio po grlih že toliko napitkov, si tudi nihče ni več délai pomisle-kov z mešanjem pijač. .Maškare so družno nazdravljale in se spa-kovale v razposajenih ritmih, ki sta jih nare-kovala muzikanta. Strokovna komisija je imela kar težko delo, vendar so se na koncu le uskladili in prvo nagrado pripisati čarovnici. Nagrajena je bila s potovanjem v Gardaland za eno osebo. Nagrado pa je prispevala agencija Golfturist iz Domžal. Tudi druga nagrada, ki jo je přejela zajčica, je pelja-la v Gardaland. Potovanje za zajčico je omogočila Turistična -unujali krofe, klobasein hren-i. sladkarije in seveda zelo ,tro izbiro tako ali drugače os-., ::!nih napitkov. Ponudba je bila bogata, da so se maškare ",čile za daljši počitek, prikolici in nekatere starejše maškare • mi postanek izkoristile še za . ...k v industrijsko cono in obisk ■irepčevalnice Trzin. Tudi tam agencija Nata. Za treto nagrado, žensko dnevno ali fen frizuro, ki naj bi jo uredili v Frizer-stvu Marii, se je strokovni komisiji zdel najprimernejši gusar, prekajeno svinjsko kračo mesa-rije Arvaj pa sta si priborila stari ata in mama, ki sta skupaj dobila četrto nagrado. Peto nagrado - brezplačni tehnični pregled v obratu Avtoservisa v Trzinu, pa so člani komisije podělili generalu, ki je zelo spominjal na rajnkega maršala, le da ni imel ene noge prikraj-šane. Gledalci so generala zato večkrat ogovarjali tudi z maršalom in res je slišal tudi na ta naziv. Kakor koli že, med maš- karami je bilo še precej zanimivih mask, ki bi si zaslužile nagrado, zato so organizatorji pozvali vse udeležence povorke, naj se udeleži-jo še otroške maš-karade, ki je bila v kulturnem domu popoldne, in večerne maškara-de za odrasle. Tudi na obeh kasnejših pustnih rajanjih so podeljevali kar lepe in bogate nagrade. Nekateri udeleženci povorke so se že »po tradiciji« podali še na Dobeno, ob 15. uri pa so se prikoličarji in drugi, ki so pomagali pri pripravi povorke, zbrali še na srečanju v gostilni Pri Matičku. Za dobro organizacijo pustne povorke imajo zasluge tudi Vrtec Trzin, OS Trzin in Društvo prijateljev mladine Trzin. Miro Štebe PUST BREZ KRIVIH UST ! OTROCI, NE POZAB1TE NA TO POVAB1LO! KUD-OVCI, TEATER CIZAMO IN LOKAL BARCA PRIPRAVLJAMO ZA VAS PRAVI BOLŠJI SEJEM, NA KATEREM BOSTE LAHKO PRODAJAL1 VSE, ČESAR NE POTŘEBUJETE VEČ, IN KUPOVALI TISTO, KAR MOĆNO POTŘEBUJETE. SEVEDA PA TO ŠE NI VSE: ZABAVALl VAS BOMO ČLANI TEATRA CIZAMO (ŠOLA ŽONGL1RANJA), PRIČAKUJETE PA LAHKO ŠE KAKŠNO PRESENEČENJE - NIČ SE NE VE. TOREJ SE VIDIMO PRED LOKALOM BARCA SEDMEGA (07.) APRILA OB DESETI (10.) URI DOPOLDAN. S SEBOJ LAHKO PRI PEU ETE TUDI STARŠE, ČE NE BODO SLUČAJNO PREVEČ MOTEČI ELEMENT. ORGANIZATORJI TEGA PRVEGA BOLŠJEGA SEJMA : KUD FRANC KOTAR TRZIN IN LOKAL BARCA. LEPO VABLJENI!!! . zima je bila tako mila, tla skoraj ne bi bilo potrebno "znovati pusta, saj kot vemo, pust preganja zimo. Pa smo ga ~--no praznovali in še prav zabavno je bilo. Nad obiskom maš- v kulturnem domu v soboto, LM.02., smo bili zaposleni v Vu zelo navdušeni Pustno rajanje za predšolske otroke smo -.snizirali v Trzinu že drugo leto, prejšnja leta pa smo gostovali ■•"••fcoteki v Domžalah. Na pustni » žur« je prišlo veliko različnih ■-rar, prevladovali so seveda telebajski, ki so bili letošnji hit. 1 ■'"•tare so se zabavale ob zvokih njim priljubljene glasbe, za m eri) je odlično poskrbel Jože Štih. Pri plesu so jim pomagale -"jiteljice pa tudi nekateri starši - našemljeni ali pa ne. Dve / ,. .Sla bili namenjeni zabavi otrokom, sta kar prehitro mínili. k-rt!l'|Pa Sř moramo ludi 'urističnemu društvu, ki nam je -•vrtielo odlične krofe, s katerimi so se posladkale utrujene V ODSEVU RABIMO NOVE SODELAVCE - PRIDRUŽITE SE NAM Si želite novih sovražnikov? Želite, da bi vas sokrajani opravljali in glodali do kosti? Bi radi ^ požne noćne ure preživljali za računalnikom in drezali v probleme, ki se jim drugi raje izogibajo-če ste na zgornja vprašanja odgovorili pritrdilno, potem ste pravi za nas! Pridružite se nam! Obljubljamo vam, da vam bo začelo zmanjkovati časa. sodelovanje pri odsevu je nekaj posebnega, takorekoč adrenal1nsko početje! primerno je za __ vzdržlivejše in tište, ki imajo debelo kožo, mogoče imate prav te kvalitete? poskusite in mogoce ste res rojeni pod pravo zvezdo! če bi se radi še kaj naučili o sokrajanih in svojem kraju, je odsev pravi naslov za vas. sprejemamo vse, mlade, stare, lepe, grde, revne, bogate, bele, črne in še vse druge. najbaje imamo take, kl znajo slovensko in so vajeni čakati na honorar na daljši rok._ NlČ VAM NE OBLJUBLJAMO, VENDAR VAM NE BO ŽAL. PRIDITE IN SE NAM PRIDRUŽITE. ČE JIH ŠE NE POZNATE BOSTE ODKRILI SVOJE DAROVE. PUST V TRZINU Februar je najkrajši mesec v lelu, pa vendar zaradi nekaj razlogov najbolj optimističen, pozitiven in navsezadnje - vesel. Za pusta se našemimo v najbolj čudna, nenavadna ali priljubljena bitja, kot si jih je le mogoče zamisliti. Ideje, kaj bo kdo za pusta, se spreniinjajo, lista končna pa je prav gotovo najboljša in najbolj izvirila. Bislvenega pomena je seveda otroško veselje, vendar pa se tudi odrasli za krinko radi sprostimo in pokažemo svoje skřite, neizživete želje 02. sanje. Vsepovsod se vrstijo pleši, maškarade in pustni sprevodi. To je čas norenja in veselja. L.judje prestopijo v drugo življenje \ svoje veselje in veselje ter zabavo drugim. .Maškare morajo biti čim bolj norčave, nagajive in glasne, saj s lem preganjajo zimo. Lelos sicer s tein niso imele pretiranega delà, ker zime niti ni bilo. Da pa bi maškare tudi v domaćem kraju lahko pokazale vse, kar znajo, smo pri društvu prijateljev mladine s pomočjo gasilcev in Gorazda Završnika organizirali pustovanje v kullurnem domu Maškare tudi letos niso razočarale. Prišli so: lucifer s svojo druščino, pike nogavičke, telebajski, čebelice, čarovnice, dama iz vroče Afrike in celo Jamca Kostelić s svojo Janinico (vodo), ki pa je bila rahlo zadržana zaradi osvojenega petega mesta v SI. Anlonu. Za tolažbo pa je ! v Trzinu dobila glavno nagrado za najbolj izvirilo masko. Za veselo razpoloženjeje poskrbel ansambel Tinela Stareta in valovi. Za lačne in žejne pa je poskrbel Go-razd. Posebna zahvala gre sponzorjem, ki so nam onio-gočili, da smo najlepše in najbolj izvirile maske ludi nagradili. Za nagrade so prispevali: Buon Piatto - Mengeš, Bar Bor, Mercator, Čistoća, Sadje - zelenjava pri Martinez, Flis, Pavovec - Mengeš, Jan bar, Gostišče Barca, Slašćičarna Oger, Orlosana, Mizarstvo Pevc, Gostilna Narobe, Simps, Cvetličarna Ciklama in Vele Domžale. Vsi, ki so bili v maškarah, si lahko privoščijo dolg dopust, na katerem pa lahko že razmišljajo o novih pustnih kost umili, ki jili bodo pokazali drugo leto, seveda na maškaradi v Trzinu, kjer se zopet vidimo. Za DPM Petra TREGORJEVO - DAN, KO SE PTIČKI ŽENIJO IN SPUSTIMO LUČI V VODO Wregorjevo je veljalo v času naših dedkov •Tpabic za prvi pomladni dan, s koledarom pa se seveda ne ujema (20.marec). marca, na dan sv. Gregorja, je bii dan f toliko daljši, da mojstri niso več potrestali luči pri delu, zato so jih spustili po , iznji reki (ta navada je bila zelo razširjena Tržiču, kjer je bilo veliko obrtnikov). < Hi'iiem pa se je narava že prebujala iz Muskega spanca in je bilo v bližnjem grmu . sati ptičje žvrgolenje, zato so rekli, da se ,-tk-ki »ženijo«. V današnjih časih veliko Ti-hitro tonejo v pozabo mnogi slovenski íŤčaji in navade. Premalo cenimo prepuste stvari, kot so ptičje petje in vred-■..-t luči. li pastvo in neko pozitivno izlcušnjo, ki jo • Jiimo, če znamo prisluhniti ptičjemu petju ali preproslo spustiti lučko po vodi, je neprecenljivo, posebno za otroke, ki si stvari najbolje zapomnijo, če jih vidijo. Zato je že drugo leto zapored vrtec skupaj s lurističnim društvom pripravil spuščanje gregorčkov (plovil z lučko) po Pšati. V vrtcu so otroci skupaj z vzgojileljicami naredili gregorčke, povabili pa smo tudi očke, da so jih naredili tudi doma skupaj z otrokom, mame pa so bile zadolžene za pecivo, ki so ga prinesle s seboj. Pripravili smo kratek nastop, na katerem so otroci zapeli nekaj pomladnih pesrnic, Miha in Uroš pa sta nam zaigrala na harmoniko. Turistično društvo je postavilo leseno brv čez Pšato, s katere smo spuščali gregorčke. Tokrat je prišlo veliko več ljudi kol lani (tudi iz sosednjih blokov), kar kaže na lo, da je ta običaj ljudem všeč in se nam ni treba bati, da bi ulonil v pozabo. Bilo je čudovito opazovati zadovoljne obraze otrok in odraslih ob plavajočih gregorč-kih. Taki dogodki so tudi lepa priložnost, da se srečamo s starimi prijatelji ali sklene-mo nova znanstva, lahko pa preprosto uživamo v naravi. Petra '■Mh.llfc.---------------------------------— - ponedeljek, 12.03., se je na travniku b Pšati kar trio ljudi. I.v kaj bi to lahko bilo? Kaj je sem privabi-» toliko ljudi, predvsem pa otrok?' sem se Kvaševala. Radovednost mi ni dala miru, i sem si od blizu ogledala vrvež in veselo Njanje najmlajših (pa tudi malce starejši). • troski zborček je pel pesmice o pomladi, '•liha Pančur in Uroš Kurent sta na harmo-'toh božala tipke in iz njih izvabila poznané narodne melodije. 'bio naprej je bil čez Pšato speljana lese-i hrv, na njej pa so sklanjajoči olroci po '»ali spuščali iz sliropora narejene ladjice latere so bile prave čezoceanke!). Na jjicah ni smela manjkati prižgana svečka, • ' W brlela vse dokler je ni močnejši veter rihnil'. Nekatere svečke pa so vetru ' umno kljubovale, prestale so tudi -:<> brzico na njihovi poti in svetile ' jWder so lahko videle oči. ■ H'na mizica na travniku (malce stran » mostička) se je šibila od doma spekli piškotov in drugih slaslnih dob-: Tu si lahko dobil ludi ladjico, ki si I "ato poslal v širni svet (Moja je žal ! -'>vcla Ie kratko vožnjo. Najprej se -'^pletla med rastlinje, polem pa je -'■vela brodolom, ko je poskušala ; čez brzico). -rm lako opazovala pot ladjic me PTIČJA SVATBA je prešinila misel (ki se je najbrž že nekaj časa pletla po glavi), da je danes pravzaprav Gregorjevo, praznik pomladi, praznik, ko se ptički ženijo. ln da ladjice niso nič drugega kot tako imenovani gregorčki, otroci pa so, kdo drug, kot pa otroci iz trzinskega vrlca. Tudi lani so ob Pšali pripravili podobno prireditev spuščanja lučk. ln baje je šega metan-ja luči v vodo na Domžalskem območju še posebej živa. In kaj pravijo zgodbe o tem običaju? Sveti Gregor (ki je 'posodil' ime prazniku pomladi) je bil ne samo papež, temveč je tudi zaščitnik obrtnikov in rokodelcev. Ker prinese daljši in loplejši dan, obrtnikom in de-lavcem ni več treba delali pri luči. ln kaj zdaj? Kar v vodo z njo. Na večer pred Gre-gorjevim so zato slovesno oznanili, da luči ne potrebujejo več do jeseni, tako da so 'luč' vrgli v vodo. Na deščice so nalepili lesene oblance, jih polili s smolo, zažgali in luč spustili po potoku. Te plavajoče lučke ime-nujejo 'barčice svelega Gregorja' oziroma 'gregorčki'. Tako lorej trzinski otroci nadaljujejo in oh-ranjajo tradicijo ... Ob Pšati smo skupaj preživeli prijetno urico, pozdravili smo pomlad, pojedli dobrote ... ln verjelno se naslednje leto zopet vidimo, kajne? PS: Glavni organizator prireditve je bil vrtec Žabica Trzin, ki se je tako vključil v akcijo, ki so jo pripravili tudi vrtci iz Rado-melj, Količevega, Vira,, Mengša ter ICRO Domžale in turislično društvo Radomlje. Prireditev spuščanja lučk po Pšati v Trzinu pa bi težko uspela brez sodelujočili organi-zacij kol so Turistično društvo Trzin, Planinsko društvo Onger Trzin in oslali posa-mezniki, ki so za njen uspeh žrtvovali veliko prostih uric. Lučk niso spuščali samo v Trzinu temveč tudi pri bajerju Črnelo (blizu Ra-domelj) ter na Pšati v Loki. Spuščanje lučk je tudi del projekta 'Vodni detektiv', v katerem mladi vodni detektivi vrtcev iz Radomelj, Količevega, Vira, Mengša in Trzina intenzivno raziskujejo mokrišča v svoji okolici in se seznanjajo z življenjem v njih. Mateja Erčulj 'S.vf" Šludentski servis Domžale Popravek Brezplačna telefonska številka, kjer dijaki in šiudentje dobijo vse informacije o delu preko študenfskega servisa, ki jih je treba vedeti za izpolnitev dohodninskega obrazca,je 080 12 04 Za nastalo napako se opravičujemo. MLADINSKI čelrlek, 15. marca 2001, je dvorana KUD France Kotar ves dan živela v duhu priprave posebnega dogodka: praznovanja 1. obletnice neformalnega delà z mladimi v Trzinu. Na tem področju občina Trzin v slovenskem prostoru orje ledino. Mladi so prireditev zasnovali kol predstavitev vzduš-ja, ki bo vladalo v bodočih prostorih mladinskega kluba. V dvorani so bile namešče-ne mize, ki so pričarale Idubsko vzdušje, na odru so bile nameščene glasbene aparature in nadzorne komande za posebno os-vetlitev, v kotu zadaj je stal šank, kjer so zastonj stregli brezalkoholno pijaco, na mi-zah so se ponujali piškoti, sredi dvorane je bilo platno, na katerega je računalniška KLUB TRZIN se je predstavi! sekcija predvajala animacijo notranje opreme bodo-čega kluba, ob stenah je bilo informativno gradivo, na steni plakat, ki so ga mladi sami izdelali, v programu se je predstavila še videosekcija, pa sekcija za družabno življenje v klubu, izvedeli smo za zanimive druge projekte, ki jih načr-tujejo do vse-litve v nove prostore. Ob 17. uri, ko je skupina okoli 30 mladih, starih med 15 in 17 let, začela z enourno prcdstavit-vijo posameznih sekcij, je bilo v dvorani okoli 100 ljudi: poleg skupine mladinskega kluba je bilo še vsaj 30 drugih mladih iz Trzina, potem predstavniki občine Trzin in okoliških občin, ravnatelj osnovne šole, svetoval-ne delavke, predstavnica Urada RS za mladino, predstavnika MISSSa in kar nekaj staršev. Res pravo klubsko vzdušje in množica, ki je marsikoga presenetila. Mladi so v programu pokazali, da so se stvari lotili resno in pod strokovnim vodstvom mentorja Alberta, kar zagotavlja upanje za trajnost. Že priprava prireditve, ki je bila prva večja demonstracija neformalnega delà z mladimi, je pokazala, koliko stvari so mladi sposobni urediti sami in brez večjih sredstev. Prireditev so pripravljali od januarja letos na srečanjih, ki so ob sredah po 16. uri v stari šoli v Trzinu. Pridobili so sponzorje: Medex, Coca cola, Gostilna Orhideja, Grajske pekarne in Remo d.o.o. Pokazali so, da imajo zelo jasno iz-delano vse-binsko in materialno vizijo delovanja Mladinskega kluba Trzin. Za začetek so potrebno opremo přinesli kar od doma, nekaj opreme in pomoči so dobili od prijateljev. Navzo-či so se prepričali, da lahko v letu dni v Trzinu pričaku-jemo prostor, ki bo mladim ponudil možnost za resnič-no kakovostno preživljanje prostega časa. Mladi se bodo v klubu lahko zabavali (po uradnem delu se je prireditev nadaljevala z zabavo, kjer so navzoči pokazali, da zmorejo to na zdrav način), imeli pa bodo možnost, da se neformalno učijo stvari, ki jim bodo koristile za šolo ali kar tako, lahko bodo v klubu celo opravili šolske obveznosti, dobili zastonj inštrukcije, imeli dostop do internela, kaj zase posneli, dobili nasvet izkušenega strokovnjaka, se povezali v informacijsko mrežo ... Občina Trzin je mladini podarila veliko torto; bilo jo je dovolj, da so se z njo poslad-kali domala vsi navzoči, v znak podpore in zaupanja. Tudi prisotni starši so se prepričali, da je mladinski klub ideja, ki ji velja zaupati. Nekateri so obljubili tudi materialno podporo. Mladi pa so pozneje ob plesu povedali, da je to "tisto ta pravo" in da tako dobrega žura za mlade v Trzinu že dolgo ni bilo. Ob 21. uri se je dogajanje zgledno zaključilo in tudi najbolj skeptični so morali priznati, da se je v družabnem življenju mladine zgodilo nekaj prelom-nega. Skratka, upamo, da nas bodo mladi o svojih projektili in dejavnostih obveščali tudi na teh straneh, in jim želimo, da nadalju-jejo z enako energijo še naprej! no, takrat je šele čas in priložnost, da pove za svoje probleme. To naj ne bi bila terapija. Želim jim dati energijo. In klub je korak naprej do drugih služb. Jaz in klub sva most do realnega življenja. O čem se je govorilo 15. marca, na dnevu, ki je bil posvećen trzinski mladini? Naslov priredilve je bil Vizija mladinskega kluba v Trzinu. Hoteli smo se predstaviti oziroma pokazati, kaj počnemo mladi v Trzinu in kaj načrtujemo v prihodnje. V pre-teklem času smo zasnovali nekatere sekcije, ki bi jih poskušali voditi mladi sami: glasbena, šank, računalniška, info, video in razvedrilna sekcija (družabne igre). Želim, da bi mladi prosti čas preživljali čim bolj kvalitetno in sami dali svojo dušo vsem dejavnostim. Kaj sledi v příhodnosti? Najprej se bomo pogovorili o četrtkovem večeru. Premislili bomo, kaj smo se iz tega naučili za življenje. Potem si bomo zastavili nov cilj. Ena od mojih idej je: pomagati starejšim. Je pa razpisan natečaj za kratek videofilm in se bomo potegovali za prvo nagrado (40.000 SIT - motivacija). Nasploh pa želim doseći novo kvaliteto mladostnih odnosov. Da bi mladi znali de-lovati kot skupina in da ne bi bili kot po-samezniki. P.s.: Mladi in Albert se dobivajo vsako sredo ob 16. uri v prostorih stare osnovne šole. Vsem želim veliko sreče! Urša RAZBITE SANJE -... kvalitetno in stniselno zapolniti prosti čas, početi kaj koristnega, dokazati, kaj zmoremo sami, učenje za življenje, pridobivanje življenjsko pomembnih iz-kušenj - v medsebojnih odnosih, v okviru svojih sposobnosti, o svoji vlogi v družbi..." je cilj mladih, ki obiskujejo mladinski klub v Trzinu. Njihov mentor Albert Mrgole pa jim po-maga k uresničitvi želja in jih pripravlja do stopuje, da bodo znali stopiti v resnično življenje, ko bo přišel čas. Mladinska svetovalnica... Eno leto nazaj smo začeli s programom: Svetovalnica za mlade. Trzinskemu županu g. Antonu Peršaku je bila ideja všeč. Moja želja je bila pomagati mladini pri problemih s starši, problemih v šoli, kako izboljšati uspeh ... Sprva ni bilo nobenega odziva; přišel je le nek fant, ki je imel res hude probleme in je potřeboval že specialno ob-ravnavo. Kmalu sem ugotovil, da jih ime "svetovalnica" nekako ne privlači. V momentu sem se moral prilagoditi. Potem sem dobil skupino, ki je na koncu štela med de-*et do petnajst članov. Moje ambiciozne ideje so bile: skupino družabno angažirati in jih na splošno motivirati z raznoraznimi stvarmi. Kmalu pa se je izkazalo, da je njihov moto življenja in njihov cilj le zabava -žur! Šele takrat sent se zavedal, da sent navezal stik z mladino, ki nima nobenih interesov. Da smo začeli delovati, smo najprej potřebovali prostor. Tako smo gostovali v prostřih Kulturnega društva Franc Kotar Trzin. Mladinska delavnica ... Med počitnicami je skupina razpadla. Reši-■ ••mo le dva, na katera smo lahko ponos-:i; velikega projekta pa nismo izpeljali. Z _-"vim šolskim letom smo začeli znova, ^jprej smo se preimenovali v Mladinska ■'-'arnica. In nasmehnila se nam je sreća. "«známu imam okoli trideset mladih Warost je okoli 13let - konec osnovne šo-1 ' z veliko več energije in motivacije kot to prej. KJ" so ti mladinci, ki pridejo k tebi po pomoć? j« čisto normalna mladina, ki pa se raz-^ ' e 0(1 ,istih pridnih in delavnih, ki imajo • -kn natrpan z različnimi dejavnostmi. To so Ijudje, ki ne najdejo prostora, kjer bi se razživeli. Zaradi lega delajo traparije. Vsak člověk ima svojo pot oz. si zacrta svojo pot. Pot nekaterih je ravna, z malo ovinki in prepreka-mi - sreča pač. Nekaterim pa sreča ni preveč naklonjena. Njihove poti so zelo vijugaste, polne hribčkov in dolin. Na laki poti lahko zgubiš svoj cilj življenja, poruši se zaupanje, razblinijo sanje ... Imajo na primer probleme v šoli: slabe ocene, zameri-jo se profesorju oziroma učitelju, imajo slabe odnose s starši, ki jih ne vzpodbujajo, nimajo časa žanje ... Njihova reakcija na vse to, ko potegnejo črto, je apatija. Prepustijo se in čakajo, kaj bo življenje přineslo; so pasivni. To postaja njihov kulturni obrazec. Take družba prepoznava kot lenuhe, posto-pače ... in družba jih ne priznava. Vendar, če pomislim, ima trzinska mladina kar veliko srećo, ker imajo župan in ostali dober posluh zanjo. Kakšna je trzinska mladina? Trzinska mladina ni nič posebno problematična, skoraj nasprotno. Druge občine imajo dosti več kriminalitete mladih, droge ... Problemi s šolo in slarši pa so konstantni. Seveda pa se tudi tu najde kakšen hud primerek. Tvoja želja je pomagati in voditi po pravi poti. Kako? Najprej je pomembno, da me ne prepoznava-jo kot "ustanovo z interesi". Sem njim enak. Sprva naj bi poiskali skupen interes - naredili bi projekt, ki bi bil življenjsko usidran. Skozi to, da jih nekaj zanima, bi se učili za življenje. Smoter vsega je, da si naredijo dolgoroč-ne življenjske cilje, katere so izgubili. Jaz jih ne sprejemam kot pasivne in nesposobne. V njih poskušam prepoznati njihove potrebe in jih obraniti. Skušam jim dati hrbtenico -aktivnosti. Na koricu naj bi kot skupina naredili izdelek in ga promovirali. Danes je naš cilj prostor, na katerega čakamo (v novem bloku). Za sa-bo pa imamo tudi velik projekt, ki smo ga pripravljali okoli dva meseca. Ko skupina zares zaživi in ima točko, kamor zahaja in kjer se počuti var- CRNA NA KOROSKEM ALI SOLA V NARAVI NEKOLIKO DRUGAČE -BOLJ ZANIMIVO fc^ima brez snega ni prava zima. In prav takšna je letošnja. Zato smo bili na OŠ Trzin pred odhodom v Crno na Koroškem kar malce zaskrbljeni. V Črni je bilo namreč še dva dni pred našim odhodom smu-čišče pokrito z umetno snežno odejo, žal pa so visoke temperature v 48-tih urali po-brale ves sneg. Odločitev, da lahko kvalitetno šolo v naravi opravimo tudi brez snega, se je na koncu izkazala več kot pravilna. Že nedeljski prihod v zanimivo in privlačno Crno je bil nekaj posebnega. Množica tam-kajšnjih prebivalcev nas je nepričakovano huronsko pozdravljala. Glasba, veselje, go-vorniki in pevci so nas kmalu prepričali, da vse skupaj ni namenjeno prihodu petošol-cev OŠ Trzin na Koroško, pač pa da se je s svetovnega prvenstva v alpském smučan-ju v rodni kraj vrnil bronasti Ćrnjan Milja Kunc. V s soncem obsijanem kraju je mar-sikateremu učencu naše šole sonce posijalo še močneje. Priborili so si tisto, o čemer so si mnogi slovenski otroci upali le sanjati - podpis slalomskega junaka. Že pred kosilom so se ljudje in seveda tudi Mitja odpravili k počitku, saj so smučarji že naslednji dan odpotovali v Korejo, domaćine pa je čakal prvi delos'ni dan v tednu. Naš se je začel že takoj po kosilu. Names-litev v lepo urejene sobe in raziskovanje okolice, spoznavni večer, ko se predstavijo posamezne "sobe", vse to je pripomoglo, da smo z navdušenjem in hkrati tudi dobrš-no mero utrujenosti pričakali ponedeljek. Meta, Anja, Petra in Igor so dva dni skr-beli za športne aktivnosti. Šest km iz Črne smo našli tako veliko snežno "iliko", da smo lahko brez težav pričeli in tudi dokončali program smučarskega teka, z gorskimi kolesi smo raziskovali okolico Crne, popol-dne pa smo začinili še s športnim plezan-jem na naravni steni in športnimi igrami. poskusi postavitve snežnih gradov pod Pečo, kjer še vedno spi kralj Matjaž z dolgo brado, streljanje z lokom in ježa konja so le delček tistega, kar smo počeli. Seveda pa nismo pozabili na učenje. Dve uri dnevno smo na svojstven način spoznavali Koroško. Poleg zabavnih večerov, kviza, zmenkarij, pa je vsem ostal v posebnem spominu GOZDNI MOŽ V sredo nas je steza v spremstvu gozdarjev vodila po naravoslovno - učni poli, ki je speljana v krogu okoli Črne, popoldne pa so gozdarje zamenjali otroci iz Črne, ki so va-lenlinovo spremenili v prireditev, posvečeno koroškim običajem, šegam, narečju ter ljudskim pesmim. Da ne boste mislili, da smo od četrtka do sobole lenarili! Ogled rudnika svinca v Mežici, Gospodar gozdov, ki varuje gozd, zverine in ptice, člověku pomaga v stiski, se potika po mogočnih koroških gozdovih, nas pa je srečal_ na poti pod Peco. In kaj nam je zau-pal? Čislo vsega pa vam ne smem izdati, saj nam je tako velel tudi znameniti rudarski škrat berkmandlc. Zgodbo o njem pa boste morda prebrali prihodnje leto. Andreja Vrbovec Kavčič prof, športne vzgoje USPEH OSNOVNOŠOLSKIH KOŠARKARJEV Ko se začne šolsko leto, se začnejo tudi obšolske dejavnosti. V popoldanskih urah tako trzinski osnovnošolci igrajo košarko, nogomet, šah, streljajo, hodijo na takšne in drugačne krožke ... Verjamem, da vse krožke učenci radi obiskujejo in so v vseh zelo uspešni. Toda danes se bom posvetila le enemu iz-med teh krožkov - košarki. Treningi med tednom in tekme med vikendi so del življenja mladih košarkarjev. Navdušenje in trdo delo pa je bilo poplaćano z uspehom. V šolskih tekmovanjih z vrstniki iz celotne-ga Domžalskega območja (igrali so s ko-šarkarskimi ekipami iz Rodice, Mengša, Doba, Moravč, Domžal in Lukovice) so si s spretno in dobro igro priigrali drugo mesto (prvo mesto so osvojili igralci OŠ Rodica, tretje pa igralci OŠ Mengeš) Tako zdaj tekmovanja v košarki nadalju-jejo na regijskem področju (igrali bodo z ekipami iz Komende in Med vod). In kdo so fantje, ki so bili tako uspešni? (po abecednem vrstnem redu): Iztok Breznik Elvis Merič Luka Ceglar Miha Pančur Silvester Habat Luka Pogorelec Žiga Jelnikar Gašper Tomžin Mladen Jovič Samo Volker Domén Kutuša Matic Zajc Iztok Mahorič Njihov trener pa je Matjaž Erčulj. Čestitke vsem in še tako naprej! Mateja Erfu1. "H0ČEM, TOREJ ZMOREM I ^.agotovo ste opazili, da v letošnjem letu, poleg drugih dejavnosti, na osnovni šoli Trzin aktivno deluje tudi ŠOLSKA SKUPNOST pod mentorstvom Dušana Gorenca. Že v začetku leta smo se zbrali vsi predsedniki oddelčnih skupnosti šole ter sestavili delovni program po naših željah. Osnovna nit programa je republiški projekt, ki ga vodi Z veza prijateljev mladine Slovenije. Letošnja tema je bila, kot vas večina že ve, HOCEM, TOREJ ZMOREM! V oktobru smo imeli 1. šolski parlament. Najprej smo izbrali de-lovno predsedstvo za letošnje leto. Izvolili smo: PREDSEDNICA: Polona Podbevšek 7.a PODPREDSEDNIK: Simon Klavžar 7.b TAJNICA: Maja Pelan 8.a ČLAN: Toni Pleško N'ato pa smo se pogovarjali predvsem o problemih mladih. Kakšne probleme imamo, kako jih rešujemo, kaj nas pri tem spodbuja ter kaj nam omogoča, da bi problem řešili. V drugem delu pa smo se posvetili naši šoli. Sklenili smo, da jo bomo izboljšali: 1. Ni nam všeč, da nam učitelji govorijo, s kom naj se družimo, zato bi želeli, da nam Ie svetujejo. 2. Zelo si želimo, da v pelkih ne bi dobili nič domaćih nalog, vendar tega ne moremo doseći. 3. Novo telovadnico, več razredov, boljša stranišča, table, na katere pišemo s (lomastri, bomo dobili, ko bo prizidek. 4 Zaradi organizacije delà ne moremo zagotoviti daljših odmorov. 5. Šolsko športno društvo bo organiziralo inedrazredna športna tekmovanja in zmagovalci lahko povabijo na medsebojna športna srečanja tudi učitelje, slarše. '">. Predlagali smo uniforme vsaj v prvih razredih, vendar zakon o svobodi oblačenja lega ne dovoljuje. 7. Sklenili smo, da bodo šolske malice večje, kar smo že dosegli. s- Vsake tri mesece bomo šli v disco, f- Svoje želje, pohvale in pripombe lahko oddamo v nabi- ralnik, ki že visi na hodniku. Na koncu našega prvega parlamenta smo izbrali še predstavnike regijski parlament, in sicer: Simona Klavžarja iz 7.b in Polono •'»dbevšek iz 7.a ter Majo Pelan kot predslavnico na nacionalnem -roškem parlamentu. ' Ivlošnjem šolskem letu poteka tudi medrazredno šolsko tekmo-Tekmovali bomo na različnih področjih: čistilne akcije (okolica šole, čistoća razredov, garderob ) - Oralne akcije papirja - delome akcije tekmovalni rezultati: znanje, šporl disciplina (vpisi v dnevnik, dežurstva ) Jrugo ■ vašemu oddelku na razredni in predmetni slopnji je ravnatelj 8- Franc Brečko obljubil primerno nagrado. ••' poleka naše delo. Mi smo optimisti, in prosimo za sodelo-•'■ pomoć pri delu! ! °ZDRAV OD ŠOLSKE SKUPNOSTI Polona Podbevšek 7.a Dušan Gorenec - mentor Nekega sivega, dolgočasnega in zaspanega jutra smo se iz Trzina, Domžal, Ljubljane in ostalih bližnjih krajev napotili v Kamnik. "LE KAJ SE BO ZGODILO?" smo se vsi spraševali. "Tu se ni dogajal niti Harry Potter niti Sebastjan. Tu se je dogajal OTROŠKI PARLAMENT. " Mnogi izmed vas se najbrž že sprašujele, kaj je to. Obstaja čisto enostavna formula. Olroški parlament je kup mulcev in mulk, ki vseskozi ponavljajo ene in isle stvari, na žalost pa bolj malo ukrenejo. Vendar pa ves porabljeni čas le ni šel v nič. Spoznali smo nove ljudi in, kar je še bolje, njihova mišljenja. Pozdravila nas je tudi Pika no-gavička, ki je na začetku razprave hotela namesto policaja dvigniti kar našega gosta, župana občine Kamnik. Po malici smo hoteli še malo bolj obširno spregovoriti o težavah, v katere največkrat narav-nost priletimo prav mladi. Pogovor se je začel mirno, vendar pa je napetost naraščala. Na koncu je zašel že na slopnjo Ricky Lake. Mnogi smo bili veseli, da smo še en dan v našem (ponavadi) dolgo-časnem življenju zabili brez šole in da smo ob lem izvedeli še kaj novega. Za vas sem čas zabijal Simon Klavžar 7.b V ponedeljek, 5. 2. 2001, smo se v prostorih obnovljenega parlamenta zbrali predstavniki osnovnih šol iz vseh občin Slovenije. Na sejo nas je iz 17 regij prišlo 144. Na parlamentu sla bila naša gosla g. Borul Pahor in Županja mesta Ljubljane ga. Vika Poločnik. Predstavljeni so bili problemi posameznih regij. Kmalu smo opazili, da so naši problemi podobni. Veliko se je govorilo o pijaci na šolskih ple-sih, nasilju med mladimi in drogah. Na vsa ta vprašanja nam je pos-kušala odgovorili ludi ministrica za šolstvo ga. Lucija Čok. Po dobrih štirih urah je sledil odmor, v katerem so nam postregli s sokom, nalo smo pa ponovno odhiteli v dvorano, kjer smo izbirali leme za 12. nacionalni otroški parlament. Izbirali smo med petimi predlogi: 1. Nasilje nad mladimi s poudarkom na spolnih zlorabah 2. Ali je družina varno zavetje otrok 3. Zdravo okolje 4. Kako preživljati prošli čas 5. Internat, pasti in prednosti Na glasovanju smo s 97 glasovi (G7.45 %) izbrali četrto temo: KAKO PREŽIVLJATI PROSTI ČAS? V naslednjih dneh pa bomo preko pošte izglasovali še kandidata za Svetovni olroški parlament, ki bo potěkal meseca aprila na Finskem. Naša gostja je bila tudi predsednica nacionalnega otroškega parlamenta iz Črne gore, ki je ob koncu predala ključ predsednici našega parlamenta. Ob koncu so nas organizatorji povabili še na kosilo v McDonald. Maja Pelan 8.a DELAVNO MED POCITNICAMI 1 udi lelošnje zimske počitnice so, po mnenju šolarjev, kar prehitro minile. To je čas brezskrbnih dni. Zjutraj lahko poleža-vajo, popoldan pa ni potrebno narediti domače naloge in se učiti. Nekaj otrok preživi čas zimskih počitnic na smučanju ali v toplica!). iz leta v leto pa je več tistih, ki so med počitnicami doma. Žanje je tudi letos društvo prijateljev mladine organiziralo in ponudilo ustvarjalne delavnice, kjer so ko-ristno in prijetno preživeli prosti čas, hkrati pa so tudi poskrbeli za varstvo otrok, saj staršcm prav gotovo ni vseeno, kje in kaj delajo njihovi otroci, medtem ko so oni na delovnih mestih. Učenci so lahko izbirali med štirimi dejav-nostmi. Potekale so od 9. do 12.ure, ude-ležilo pa se jili je 45 otrok, 7 manj kot lani. V delavnici oblikovanja, ki sta jo vodili Tanja Turk in Sandra Turk, so se predvsem pripravljali na praznovanja pusta. Iz-delovali so maske, lasulje, košarice, lutke iz balonov in še mnogo drugih stvari, s ka-terimi so lahko izražali svojo ustvarjalnost. Delavnico je obiskovalo 9 otrok. => Silvo: Najbolj všeč mi je bilo,ko smo dělali iz vode in mavca ter vlivali v model- čke. =5 Petra: Meni je bilo zelo všeč, ker smo delali maske, lasulje, poskočné piščanč-ke, košarice. Bilo mi je lako lepo, da bom prišla še drugo leto. =s Noja: Bilo mi je všeč, predvsem lutke iz vodnih balonov, kužki ... Almina: Na delavnici je bilo zelo dobro. Najbolj mi je bilo všeč vlivanje inodelč-kov. Računalniško delavnico je prav tako obiskovalo 9 otrok. Vodila sta jo Vanja Vo-grin in gospod Franc Brečko. Program je bil prilagojen starosti otrok in njihovemu znanju. Spoznali pa so tudi: Windows 95, program - Slikar, program - Word, obdělává in uporaba slik v wordu, oblikovanje Nina: Na dramski krožek sem prišla, ker mi je všeč gledališče. Tine: Na dramski krožek sem přišel, ker bi rad nastopal na odru. Lara: Na dramskem krožku mi je bilo zelo všeč, ker smo se zabavali in igrali. Učiteljica je bila zelo prijazna. Da so bili učenci tako zadovoljni z delavni čami, gre največjo zaslugo pripisati uspe>-nim mentorjem, ki so s pravo motivacijo : načinom delà navdušili otroke, da so zvt-seljem obiskovali dejavnosti. Za DPM Petra Vrankar- Bus d.o.o. Buč 20,1219 Laze vTuhinju, tel.: 834-72-03, 041-648-826, 041-606-321 ► Organiziramo in vozimo na enodnevne izlete v Benetke 21.4. sobota Gardaland 21.4. in 5.5. Medjugorje 18.5. zvečer Grossglockner 28.7. ► Nakupovalni izleti v Lenti ob sobotah in četrtkih ► Trst vsako prvo sredo v mesecu. Vse informacije dobite na tel.: 834-72-03 priznanja, oblikovanje čestitke, obdelava lastne fotografije -računalniški efekti, delo s poučnimi CD - ploščami, zabavali pa so se tudi z igra-mi. =5 David: Na računalniški delavnici je bilo zelo v redu in zabavno. =5 Nives: Meni je bilo zelo všeč. » Franci: Zelo rad sem hodil na delavnico, ker sem se med igro veliko naučil. Anja: Delavnica mi je bila zelo všeč, ker smo igrali veliko igric, pa tudi veliko smo se naučili. Največ otrok - 13, je obiskovalo dramsko delavnico. Otroci so se pod vodstvom Urše in Mirjani zelo zabavali. Seznanili so se z improvizacijo, pantomimo, limono ... Za malo starejše otroke, to je od 10. leta dalje, pa sta člana strelskega društva -Damjan in Božo z Uroševo pomočjo pripravila možnost kratkočasnega treniranja streljanja z zračno puško. Treningi su bili vsak dan med 17. in 18. uro na trzin-skem strelišču. Delavnice se je udeležili) 10 otrok. Almina: Na strelskih mi je bilo zelo zabavno in prijetno. => Matic: Bilo je super, kul, fajn, v redu. =5 Domén: Na strelskih sem se dobro po- čutil, ker sem se ob tem sprostil. =3 Tjaša: Na strelskih sem se zelo dobro počutila, ker sem tudi zelo dobro strel-jala. VRAÍMKAIt - BUS =5 Zala: Na dramskem krožku smo se imeli zelo, zelo dobro. Bila sem že lat Tokrat smo vadili Zvezdico Zaspanko, ki ; bomo, upam, kmalu igrali. npSEV 29 VESTICKE IZPOD ZAROMETOV / eprav ta naša letošnja zima ni bila bogve kako huda, počasi dan za .■n vsi čutimo, da le prihaja med nas bolj prijeten, bolj prijazen letni čas. .... Jrage dame in gospodje, POMLAD JE [I ' Obřezali smo že drevesa v sadovnja-pograbili krtině na zelenicah in tudi v rt,,-.ih smo že nekaj malega postorili, kaj-„ !a? in, gospodje, kar lepo priznajte, da ... k lemu vašemu uspeliu veliko pripomog-,aše gospe in da ste delali tudi, ko je .Jal dež, samo da ste imeli potem ob gle-. -iju TV dnevnika zasluženi ljubi mir. In > nekaj, marsikateri od vas je bil celo po- I .iljen, in to godi, gospe že vedo, kako je II treba. Sicer pa tako ali tako ne more biti .i^iče, saj smo Slovenci vendar znani kot den narod in temu se res ne smemo iz- ntvvriti, vsaj do vstopa v Evropsko unijo, .tem bo pa tako ali tako vse zopet druga-i Seveda pa so bili nekateri izmed vas ■ ii k'tos, in to predvsem tišti, ki se imajo .ni malo bolj moške in ki vedo, kaj je to "i heroj, pri pospravljanju v in ob hiši ta- • • agreti, da so vso kram zvozili s samo-nicami ali pa kar s prikolicami v Pšato ' i« obronke trzinskih gozdov. In tako ' *ta tudi letos trzinska Občina in župan .anizirala vsetrzinsko čisfilno akcijo, ki prav gotovo pritegnila veliko število lju- • U jim ni vseeno, da bi bil kraj, v kale-'1 živimo, zasvinjan, in prav verjetno je, ': nas boste kje, gospod paeon, in vi, gos-paconka, opazovali pri tem delu. In po • :io vam povem, da sem včasih že kar 'fljczen, ne samo jezen, počasi posta-" ivsen. Ampak to je že moj problem in ■ -m ras resnično ne mislim obremenjeva-'"tfejmo raje, kaj se je dogajalo na kul-■m področju, med tem ko se nismo •■'li na strani vestičk. Tokrat se je vsa •J odvijala v kulturnem domu v Meng-k|cr je sodelovala tudi Uršina ekipa s ' ' 'minulnim skečem v sklopu luristične-•■•Jmladka iz Trzina. Za naslov "naj-se je potegovalo - borilo - iz te ■-deset osnovnih šol in naši so bili v •--ii konkurenci na koncu tretji. " -O!!! Pod Uršino taktirko pa, kot že ■ nastaja, se rojeva tudi nova predsta-' '/- iv"n o neki zvezdici, ki rada spi - "del') in to prav tako z mladimi os-' j ""'Hskimi igralci, ki prisegajo, da jim J"fugi dom.se opravičujem, prise-f m je KUD prvi in pravi drugi ' a vse "o je kriva, kdo drug kot Urša! Ne vem, kaj bomo z njo. Sedaj pa pozor! Konec meseca ne bodite tako raztreseni kot ponavadi in malo bolj pozorno poglejte in če je mogoče celo preberite plakate, ki vas bodo vabili v KUD Franc Kotar, da, to je v Trzinu, moje drage dame in gospodje, v Trzinu in nikjer drugje. Torej preberite plakate, ki vas bodo vabili na ogled gledal-iške predstave kullurno-prosvetnega društva Sav-Ije-Kleče, in to gledališke skupine TEATER BALANT1N - katera vas bo razveselila s komedijo Jeana Anouilha " PLES TATOV" v režiji našega znane^a občana in gledališkega igralca SILVA BOZIČA. Predstava bo v soboto, 31.03., ob 19.30 uri, in kot smo že dejali, in tega vam res ni treba pozabiti, v dvorani KUD-a Franc Kotar Trzin. In čeprav pravijo, da je april nabolj muhast mesec od vseh mesecev, smo se v KUD-u dogovorili, da bomo v sodelovanju z lokalom BARCA prav v aprilu pred lokalom BARCA seveda pripravili dve prireditvi. Prva bo sedmega aprila od desete ure naprej, tja do druge ali mogoče še dl je (bonto videli), in sicer OTROŠKI BOLSJI SEJEM- kjer bodo otroci sami lahko prodajali svoje stvari, ki jih ne potrebujejo več, in kupovali stvari, ki jih liudo polrebujejo. Seveda pa bo ob bolšjem sejmu tudi čisto "taprava" šola žongliranja, verjetno pa ne bodo manjkali ludi bruhalci ognja, ki bodo udarili tudi po kahli, če že v bližini ne bo kakšnega bobna. Za-deva zna biti zabavna, ni kaj! No in kot druga prireditev, ki naj bi bila prav tako pred lokalom BARCA, če bo le mogoče štirinajstega aprila, tok-ral ob 11. uri dopoldan -premiera naše predstave MEGA ATA. In lo, moje drage dame in gospodje, bo šele uvod v našo TRZINSKO POMLAD, ki smo jo za vas pripravili prvič lansko leto in vam tudi obljubili, da bomo s lem nadalje-vali naslednje (torej to leto) in da bo zade-va postala celo tradicionalna. Kaj naj rečem! Dobrodošli VSI na pomladnem trzinskem žuru. In še nekaj bi vam rad položil na srce, moje drage dame in gospodje, vse te stvari, ki jih počnemo za VAS, delamo iz čistega prostovoljstva in z veseljem, in pri tem mogoče tudi naredimo kakšno napako, čeprav se trudimo, da jih ne bi, se pač zgodi; takral ne vitlajte svojih noskov, prosim vas, sprejmite jih z nasmehom in z nasme-hom jih tudi pozabite, tako bosle lažje žive-li VI, mipa se bomo tudi z veseljem potrudili, da bomo drugič še boljši. Tako. Vsem vam, ki ste se skozi vestičke prebili do konca, kot vedno, tudi tokrat en lep gleda-liški pozdrav. Vaš Jože Štih VABIMO VAS NA GLEDALISKO PREDSTAVO GLEDALIŠKE SKUPINE TEATER BALANTI KULTURNEGA DRUŠTVA SAVLJE-KLEČE, Kl BÛ UPRIZORILO KOMEDIJO - JEANA ANOUILHA PLES TATOV U REŽIJI SILVA BOŽIĆA V SÛBÛTO. 31.03., ÛB 19.30 URI V DVORANI KUD-A LEPO VABLJENI! TRZINSKE ČENČE ladi trzinski kulturniki nikoli ne poči-vajo. Delavno je bilo tudi med poćitnicami. Poleg počitniškega dramskega krožka, ki je trajal vsak dan od 9. do 12. ure, smo s petimi že "utrjenimi" igralci vadili desetmi-nulni skeč, ki smo ga odigrali 7. marca na lekmovanju "Turizmu pomaga lastna glava", ki se je letos odvijal v kulturnemu do-mu Mengeš. Preden je nastopil veliki finale, je bilo mnogo priprav. Univerzalni naslov letošnjega tckmovanja je bila kulturna dediščina. Trzinski podmladek turističnega društva pa si je izbral naslov: Stara hišna imena. Ko sem to slišala, se mi je kar za-meglilo. Zakaj? Problem je v scenariju. Niti najmanj se mi ni sanjalo, kaj bi naredili. Moralo se je navezovati na raziskovalno nalogo, kar pa nam je bilo zelo težko. Najprej sem se odpravila li gospodu Ivku Ru-čigaju, Ici mi je nekoliko opisal zgodovino Trzina. Druga vaja je bila prebiranje trzin- O nesrečah neradi razmišljamo. Dokler se nam kaj ne zgodi, sami sebe prepričujemo: "Saj se meni to ne bo zgodilo." Previdnost pa ni nikoli preveč. Nekate-re službe in organizacije so ustanovljene prav zato, da predvidevajo, kaj bi se lahko nesrečnega zgodilo in kako bi morali v lakem primeru ukrepati, da bi bila škoda kar najmanjša in da ob nesrečah tudi posredu-jejo. Med takimi organizacijami so prav gotovo najbolj vidni gasilci. Ker vedo, da v času, ko se zgodi nesreća, ljudje pogosto panično reagirajo, se gasilci tudi takral, ko nikjer ne gori in ni nobene druge nesreće, urijo v tem, kako je treba ravnati, da bi bili kar najbolj uspešni in da bi bila škoda ob nesreći kar najmanjša. Ob tem skrbijo tudi za to, da bi bili za svoje delo najustrezneje opremljeni, posebno pozornost pa narnen-jajo preventivi, odpravljanju možnosti, da bi do nesreč prišlo. Trzin se je v zadnjem obdobju krepko raz-bohotil. V središču občine rastejo novi, so-razmerno visoki bloki, v katerih živi kar precej ljudi, gostota obrtnih podjetij v industrijski coni je zelo velika, med njimi pa je tudi kar nekaj takih, v katerih lahko ra-čunajo na precejšnjo škodo, če bi prišlo do ske kronike in knjige Mengeš in Trzin skozi čas. Sledilo pa je preinišljevanje in obraćanje besed. Ko so nam slab teden pred nastopom sporočili datum, je stvar začela postajati napeta. Zbrala sem skupino petih igralcev: Zala Mušič - nora ženska, Maja Gorenc - nata-karica, Sašo Štih - kmet, Marko Mihalec -vaški pijanček in Andrej Golob - kmet. Do-gajanje smo postavili v staro, znano trzinsko gostilno Narobe. Vsebina pa je bila prepros-ta, kmečka: o tem, kako sosed pase krave na drugem pašniku, pijanček se je spraševal, ali se je njegova "baba" spetljala z župnikom, ker mu zmeraj pridiga, ko pride pijan domov, noro žensko preganjajo strahovi in zgodba, kako so trije znani Trzinci ukradli denar. Predstavica je bila narejena in mi smo bili ob dvanajsti uri "dostavljeni" pred KUD v Mengšu. Kaj bo sledilo, nismo vedeli, zaradi slabe organizacije trzinskega turističnega društva. Sledil je ogled Mengša, katerega smo si ogledali kulturniki namesto turistične- požara. Pri nekaterih dejavnostih, ki jih naj-demo v coni, na primer kemijski ali lesni industriji, je možnost izbruha požara soraz-raerno velika, na območju občine pa imamo ludi plinsko postajo, ki širi svoje zmogljivos-ti, in tudi bencinski servis, kjer bi požar lahko povzročil katastrofo. Ko zagori, marsikdaj odloča čas in učinkovitost prvega posega, zato je izredno pomembno, kako so gasilci za take posege opremljeni. Trzinski gasilci prav zaradi hitrega razvoja kraja ugotavljajo, da je vse bolj nujno, da tudi oni sledijo razvoju in se temu ustrezno opremijo, saj bodo le tako lahko uspešni v boju z rdečim petelinom. Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Jože Kajfež pravi, da bi Trzinci nujno potřebovali še en sodobnejši gasilski avto, ki bi imel vgrajeno cisterno, s katero bi lahko s še- ga podmladka. Po nekaj urah, ob 16., se je pričela predstavitev desetih osnovnih šol iz okolice. "Desetminutni" skeči so trajali vse do sedme ure. Nato je sledilo najbolj napeto vzdušje - čakanje na rezultate. No, naj vam povem, ker ste verjetno že zelo ra-dovedni: bili smo tretji (kajti vsi so nagra-jeni s tretjim ali drugim mestom, le eden pa je srečni zmagovalec). Tako smo se okoli osme ure končno odpravili nazaj v Trzin. Še prej pa smo razčistili vse komplikacije zaradi slabe organizacije (veliko je bilo tudi prekuhane mule). Će povzamemo vseh osem ur, ki smo jih prebili v sosednjem kraju, lahko rečemo: ena nova izkušnja, iz katere smo se veliko naučili. In seveda: vidimo se drugo lelo. Igrico o trzinskih ienčah smo ponovili 26. marca v KUD-u Trzin, ko je imelo trzinsko turistično društvo obćni zbor. Urša boj pripeljal vodo za gašenje. S tem bi lahko takoj učinkovito posredovali in v većini primerov tudi onemogočili, da bi požar dobil še večje razsežnosti. "Če bi imeli tak avto, bi z njim posadka treh gasilcev lahko takoj zelo učinkovito ukrepala in bi do prihoda drugih gasilcev ter do postavitve klasičnih reševalnih ekip, ki vodo dobivajo iz hidrantov ali drugih vodnih virov, marsikdaj opravila že levji delež reševanja," pravi jože in ob tem dodaja, da je tak avto za Trzin že skoraj nujnost tudi po zakonski strani. Državni zbor je namreč leta 1999 sprejel zakon o kategorizaciji in opremljenosti ga-silskih društev. Prostovoljna gasilska društva so razvrščena v tri kategorije in trzinsko je bilo uvrščeno v drugo kategorijo. Odkar je Trzin samostojna občina, pa ima društvo, ker je edino gasilsko društvo v občini, vse več pogojev za uvrstitev v tretjo kategorijo. K temu precej prispevajo tudi razmere na območju občine, saj je v Trzinu vse več objektov, ki zahtevajo še boljšo opremljenost društva. Že požar v blokih v centru Trzina T-3 bi na primer od gasilcev terjal drugačno tehniko reševanja. Tudi po tej kategorizaciji bi trzinski gasilci potřebovali nov, bolje opremljen avto, ki bi imel tudi cisterno z vodo. Nekatera sosednja društva (M»»® EMÉW® ^mM NOV GASILSKI AVTO VSE BOLJ NUJEN so ta pogoj že izpolnila, še več pa je takih, ki tudi skušajo dobiti tak av-tomobil. po približnih ocenah bi (akšen avto-mobil z vso potrebno spremno opremo veljal kakili 30 milijonov lolar-jev. To pa je za društvo, kakršno je PGD Trzin, kar prevelik zalogaj. Na denar Gasilske zveze Domžale ne morejo računali, saj je v proračunu zveze letno Ie kakili 28 milijonov tolarjev, namenijo pa ga predvsem za delo društev in nakup zaščitne in druge gasilske opreme. Ker je v zvezi 14 drušlev, tudi ne morejo računati, da bi Trzinci s svojo zahtevo lahko prodrli. Financiranje trzinskega gasilskega društva je, odkar je Trzin občina, predvsem v pristojnosti Občine. "Treba je priznati," pravi Jože Kajfež," da Občina kar dobro skrbi za nas, saj nam je že omogočila nakup potrebnih zaščitnih oblačil in druge potrebne osebne in skupne opreme, tako da smo zdaj kar dobro opremljeni in mirno stopimo ob bok drugim društvom. Nakup takšnega avtomobila pa bi bil ludi za Občino prevelik zalogaj, še zlasli če pomislimo na financiranje širitve šole, reševanje problema z vrtcem, gradnjo in posodabljanje cesl v Trzinu in sploh na vse druge potrebne investicije v občini." Na trzinskem gasilskem društvu se zaveda-jo, da bi morali denar za avto zbrati na kak drug način. Računajo na pomoč zavaroval-nic in nekaterih podjetij, predvsem pa upa-jo, da jih bodo pri lem podprli tudi občani. Društvo, ki Ietos praznuje 95. oblelnico, je bilo vedno vpeto v življenje Trzina in tudi Trzinci so vedno doslej stopili ob bok svojemu društvu, ko je šio za denarne težave, pa naj so gradili ali posodabljali gasilski dom, kupovali brizgalne ali avtomobile. Zdaj imajo na društvu dva avtomobila, ki se že lahko pohvalila ludi s kar doigim delovnim stažem. Gasilci so ponosni nanju in ju skrbno neguje-jo, vendar se zavedajo, da z njima niso več kos vsem morebitnim potřebám. Radi se po-hvalijo, da so bili ob zadnjih akcijah marsik-daj prvi na mestu požara ali nezgode, vendar so s lem, ko so napeljevali vodo po ceveh iz hidrantov ali polokov, marsikdaj izgubljali dragocene minute. "Na hidrante se nikoli ne moremo zanesti. Čeprav so v lasli komunal-cev in bi jih ti morali redno vzdrževali in jih tudi gasilci vsako lelo redno pregledujemo, se neredko zgodi, da ko ob požaru přitečeš do hidranta, ugotoviš, da je poškodovan in neuporaben. Ko divjaš k drugemu, spet iz- gubljaš dragoceni čas. Če bi imeli avtomobi! s cisterno, bi lahko takoj delovali in bi sami vzdržali vsaj 20 minut. V tem času pa tudi druge gasilske enote lahko zagotovijo toliko vode, da ne bi vedeli, kam z njo!" pravi predsednik trzinskih gasilcev. Avtomobil, ki si ga želijo, pa ima med opremo še vse, kar potrebujejo reševalci pri posredovanju ob prometnih nesrečah, akuinulatorje in reflektorje za noćno osvelljevanje, dihalne aparate in še marsikaj, kar gasilcem lahko še kako koristi v od-ločilnih trenutkih. Prav zato v trzinskem gasilskem društvu menijo, da je treba poizkusiti prav vse, da bi se dokopali do takšnega avtomobila. Razmišljajo celo o anketi, ki bi pokazala, če so občani Trzina pripravljeni podpreli njihova prizadevanja. Računajo, da bi lahko dobili nekaj sponzorjev, da bi nekaj lahko zaslužili z veselicami, vendar bi morali največ denarja zbrati prav med Trzinci sami-mi. Gasilcem ni žal nešletih ur, ki jih preži-vijo na urjenjih in prostovoljnih delovnih akcijah, pripravljeni so vedno priskočiti na pomoč in celo tvegati življenja, težko pa prosijo. Zato se skupaj z občinskim vodstvom pogovarjajo, kako rešifi problem. Veseli bi bili vseli predlogov in pobud občanov, seveda pa, če se bodo dokončno odločili za zbiranje denarja, ludi prispevkov, ki bi pomagali pri nakupu potrebnega avtomobila. Miro Štebe Obvestilo vsem članom Društva izgnancev Domžale ODŠKODNINA ZA PRISILNO DELO V IZGNANSTVU Kot smo vas že obvestili, je v avgustu 2000 začel veljati nemški zakon, po katerem nemška vlada in podjelja zagolavljajo v enakih deležih sredstva za izplačila nadomestil nekdanjim suženjskim in prisilnim delavcem ter drugim žrtvam nacističnih křivic. Nemški zakon priznava, da slorjena krivica in povzročeno človeško trpljenje ne moreta biti resnično poplaćana z denarjem in da zakon prihaja prepozno za tište, ki so izgubili življenja kot žrtve nacisličnega režima ali so medtem umrli. Zahtevke lahko vložijo: ~ suženjski delavci prisilni delavci v podjeljih ali javnih službah ~ prisilni delavci v kmetijstvu ~ žrtve osebnih poškodb starši umrlega otroka osebe, ki so izgubile premoženje ob neposredni udeležbi nemških podjetij in zaradi kraja svojega bivanja ali ker niso imele dostopa, o premoženju niso mogle přejeti plačila ali viožiti zahtevka po prejšnjih nemških odškodninskih zakonih; osebe, ki premoženja niso izgubile zaradi nacisličnega pregan-janja, ampak v zvezi z nacističnimi krivicami in ob neposredni udeležbi nemških podjetij; - dediči po osebah, ki so umrle po vključno 16. februarju 1999. Vse informacije lahko dobite pri predsedniku Jožetu Kvedru (7231-627) oz. tajnici Veri Vojska (041 634-599) ter v uradnih urah ob petkih od 13. do 14. ure. Vsi, ki ste obrazce že přejeli, pa potřebujete našo pomoč pri izpolnjevanju Ie leh, pokličite, da se dogovorimo za izpolnitev obrazcev. Vsi, ki ste upravičeni do vložitve zahteve, pa niste přejeli obrazcev nili nisle vložili pred-hodnega obrazea za prisilno delo, pa se oglasile v času uradnih ur, da izpolnite osnovni obrazec, ki ga boste posredovali Društvu izgnancev Slovenije. Vsi obrazci morajo biti pred oddajo podpisani s strani predsed-nika Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale. Zadnji rok za vlaganje zahtevkov je 11. avgust 2001. Več o pravkar sprejetem Zakonu o poplačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja ter njegovem uresničevanju pa boste lahko prebrali v eni od prihodnjih številk. Prijetno pomlad! Društvo izgnancev Domžale PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN ÛBCNI ZBÛR PD ONGER TRZIN Planinsko društvo Onger je imelo 6. 3. 2001 že 18. redni občni zbor (društvo je bilo ustanovljeno februarja 1983). Lahko bi rekli, da so trzinski planinci s tem zborom postali že polnoletni. Morda je prav zato (ali pa tudi ne) začetek popestril igralec in gledališčnik Silvo Božič z recitacijo. Vsekakor zbor ni bil tako razburljiv kot lani, ko je bilo potrebno skli-cati še enega, izrednega (še pomníte, izbirali smo novega predsednika društva), kljub temu pa smo lahko izvedeli, s čim vse so se posamezne sekcije društva ukvarjale. V poročilu, ki ga je podal predsednik Rudi Schoss, smo lahko slišali, da naši planinci niso mirovali in so přehodili veliko lažjih pa tudi težjih tur, urejali so notranjost in zunanjost planinske Mišice, udeleževali pa so se tudi drugih čistilnih akcij ... Nato so sledila še poročila posameznih društvenih sekcij: mladinskega odseka, markacijske sekcije, nadzornega odbora, vod-niške sekcije, sekcije za varstvo narave in gorsko stražo, ne smem pa pozabiti tudi na blagajniško poročilo. V preteklem obdobju je bilo najbolj plodno delo mladinskega odseka. Mladinci so opravili številne izlete, izpeljali so dva tabora in številna predavanja alpinistov. Poleg teh aktivnosti pa čez celo leto na osnovni šoli poteka tudi planinski krožek, ki vzgaja starejše os-novnošolce v mlade planince. Stirje izmeti njih so se udeležili tudi tekmovanja Mladina in gore in dosegli solidno 15.mesto. Naravovarstveni odsek je lani izpeljal dva izleta, enega na Slavnik in drugega na Tosc, na obeh pa so se posvetili predvsem zaniinivemu rastlinju, ki tam raste. Nadzorni odbor ni odkril nobenih nepravilnosti pri trošenju denarja, je pa podal nekaj predlogov, s katerinii bi lahko pripomogli k še boljšemu in učinkovitejšemu delu društva v prihodnje. Vodniški odsek je ugotovil, da je nekaterim vodnikom žal že potekla registracija. Te vodnike bodo letos prijavili na izpopolnjevanje. Markacisti so zgledno skrbeli za planinske poti na Krvavcu, sodelo- MLADINSKI PLANINSKI TABOR KRNICA 2001 Mladinski odsek PD Onger Trzin organizira letos svoj mladinski planinski tabor v Kmicl (pod Vršičem) - pod velikani Julijskih Alp: Škrlatico, Prisankom in Špikom. Tabor bo potěkal Od 21. do 29. julija. Prijavnice (na njej so vse potrebne informacije) so še na voljo v OŠ Trzin (Dragica Delavec, Nancy Vake ter tajništvo OŠ Trzin). Rok za oddajo prijavnic je podaljšan do zasedbe mest! ■ —-- • • ■•■ ■ ■■: .. ,„.,.: vali pa so tudi pri ure-ditvi poti okoli Trzina. Njihov načrt za letošnje leto je obsežna delovna akcija na Krvavcu, v okviru katere bodo pregledali stanje in opravili morebitna vzdrževalna delà na vseh šestih po-teh, za katere skrbijo. Na zboru so sprejeli tudi pravilnik o praporu, za praporščaka je bil ponovno izvoljenji-nez Žnidar. Nenazadnje pa smo bili seznanjeni tudi z novini načinom plačevanja članarine. Na občnem zboru so bili prisotni tudi predsednik MDO ter pred-sednica in predsednik PD Komenda in PD Kamnik. Vsi trije so pohvalili delo predvsem Mladinskega odseka, predsednica PD Komenda in predsednik PD Kamnik pa sta izrazila tudi željo (in povabilo) k sodelovanju. Med udeleženci je bil tudi župan naše občine Anton Peršak, bilo pa je tudi nekaj predsednikov trzinskih društev, od katerih jih je kar nekaj tudi članov planinskega društva. Ob tem je bilo še zlasti zanimivo opozorilo predsednika žerjav-čkov Toneta Ipavca, da so na zboru skoraj prezrli zelo pomembn« dejavnost mladinskega odseka - predavanja. Ko je opozoril na to. so vsi začeli prikimavati, da je naše društvo znano tudi po izredao kakovostnih predavanjih vidnih slovenskih alpinistov, kar prav gotovo po svoje prispeva tudi k promociji Trzina. Če uživate v naravi, v planinarjenju ali pa .samo v druženju s svoji-mi vrstniki, ste v tem letu s PD Onger Trzin toplo vabljeni na naslednje izlete: Mesec Clani Mladinski odsek April Polhograjska Ormada Donačka gora Maj Radensko polje Blegoš slap Orglice Rom bon Ratitovec lulij Triglav Krnica, osnovnošolski ml.pl.tat*1' Avgust Jalovec Ogradi Kobarid, dijaški inl.pl.tabor September Skrlatica Vrh nad Škrbino - Tolminski Ku>. Oktober Neznano Lubnik _J November Molička planina Sv. Ana December Novoletno srečanje Neznano Novoletno srečanje —j Mateja Eri' ". ! ___—11 Predavanja znanih slovenskih alpinistov so se za to leto v Trzinu že končala - zato vas vabimo, da si v Ijubljanskem Cankarjevem domu 2. aprila ob 20. uri (Linhartova dvorana) ogledate predavanje: SILVO KARO - VELIKE STENE Znani slovenski alpinist, kl je bil že tudi gost v Trzinu, bo po dveh razprodanih predavanjih v CD še enkrat představil svoje alplniso' no pot. In ker smo si nekateri trzinski planinski navdušenci vanje že ogledali vam lahko prlšepnemo le to. Splača si ga ogl®°đ ti (poleg številnih zanimivlh posnetkov sta na sporedu tudi dva filma - Južna stena Cerro Torreja (s pok. Janezom Jegllčem) i" Stlnga). PREDAVANJE MARKA PREZLJA ff Iladinski odsek PD Onger Trzin je ludi v tem mesecu připravil predavanje vrhunskega alpinista, imetnika naslova Upinist Slovenije leta 2000, Marka Prezlja. izdavanje je bilo, kot je to že ■hičaj, v avli OŠ Trzin. Vsi tišti, iivas 7.3. ni bilo tam, pa ste ,-amudili nekaj, za kar vam je ..Jiko žal. In za kaj ste bili prikrajšani? /jí čudovite diapozitive zasneženih vrhov -ura. (snega smo, resnici na ljubo, v naših lirajih letos viděli prav malo), za doživelja na Skotskem višavju in razlagi o škotski .iziroma angleški plezalni tehniki, za do-;ndke z angleškima alpinistoma v stenah Triglava, za plezanje po gori iz marmorja, a zanimivosli o preganjanju dolgega časa v visokogorjih in še kaj... \o. za Prezlja, ki je znan tudi po tem, da ji' pred leti v Franciji prejel prestižno med-narodno alpinistično priznanje za najvidnej-»i alpinistični podvig enega leta - zlati ce-pin (nagrada Piolet d'Or), sta bili v zadnjih dveh letih prav gotovo najpomembnejši od-pravi na vrhova Gyachung Rang in Span-tik. liyachung Kang je gora, ki se ponaša s 7952 metri nadmorske visine, naliaja pa h' v eni od gorskih verig daljnega in skriv-sostnega Tibeta. Na to odpravo se je Pre-A*lj podal s šestimi soplezalci. Najprej so •isvojili enega od še neosvojenih šesttiso--ikov, potem pa so postopoma preplezali iadi steno Gyachung Kanga. 'vWsťc po tej odpravi se je v Logarski do-Pri plezanju po slapu ponesrečil Marko Čar, eden od pobudnikov za to odpravo. Tako je v sreči po os-vojenem vrhu vseeno ostala kaplja pelina. Nekaj mesecev kasneje je Prezelj dobil idejo o mednarodni izmen-javi alpinistov in je povabil dva angleška alpinista, da bi skupaj preplezali S steno Triglava. An-gleža sta takrat pustila spalili vreči v dolini in sta zato morala noč prebiti ob drgetanju in poskakovanju na mrazu. Da jim ne bi bilo treba preživeti še ene mrzle uoči, so smer preplezali v krajšem času, kot so sprva načrtovali. V lelu 2000 pa se je Prezelj z mednarodno odpravo, v kateri je sodeloval s Francozi, Madžarom, Rusi ... podal v Pakistan, kjer je osvojil marmorno goro Spantik (visok 7028 metrov). Ob tem, ko je kazal res veličastne posnetke gore, nam je razloži! tudi poseben način ple-zanja ruskih plezalcev v tišti steni. Rusa sta namreč s seboj vlekla večji del opreme in sta zaradi njene teže napredovala zelo počasi. Drugi plezalci so se že vračali z gore, ko Ru-soma še ni uspelo priti na vrh. Prezelj nam je ob tem povedal ludi par besed o Pakistan-cih in njihovih navadah. Kmalu po tem vzponu je Marka Prezlja ča-kal drugi del mednarodne izmenjave alpinistov in odpravil se je plezat na Škotsko. Na Otoku so se v tistem času že pojavljali prvi znaki slinavke, parkljevke in bolezni norih krav, zato je bilo prepovedano gibanje na določenih območjih, tudi za alpiniste. Vendar pa to organizatorjev ni zmedlo, saj so pripravili veliko zanimivosti (na primer tekmovanje v tem, kdo prej pripleza do čokolade, pa tudi tekmovanje v pitju piva). Na Skotskem je spoznal veliko znanih alpinistov, starejše in mlajše generacije (toda leta niso bila ovira v pogovoru o lemali, ki jih povezujejo, predvsem o alpinizmu). Ob gledanju diapozilivov pa je v ozadju ves čas tiho igrala prijetna glasba, kar predavanje vsekakor poživi. Bi pa rada na tem mestu omenila še to -kje ste Trzinci, ko so v Trzinu takšna in drugačna predavanja? Na predavanju Marka Prezlja sem lahko viděla kar nekaj znanih slovenskih alpinistov, med drugim tudi Silva Kara in Tomaža Jakofčiča. Nekaleri od teh vidnih alpinistov so že kar redni obiskovalci predavanj v Trzinu, Trzincev pa je bilo bolj malo ... Je morda bolj slabeinu obisku krivo med nepoznavalci manj znano ime tokratnega gosta? Kajti na predavanju Dava Karničarja se vas je zbralo precej več ... Kakorkoli že, Prezljevo predavanje je bilo zadnje v tej sezoni, prihodnjič bo predstavitev kakega alpinista šele v novembru, ko se bo začela nova sezona predavanj. Maleja Erčulj ČLANARINA PLANINSKEGA DRUŠTVA ONGER TRZIN 0 ^ prememba članarine in članskih ugodnosti pomeni za planinska J*lva in posamezne planince pomembno novost. Člani planinskih -ruSlev, ki so včlanjena v Planinsko zvezo Slovenije (PZS) - med ™ je seveda tudi PD Onger Trzin, imajo poleg pravic in obvez-ki so določene s Statutom PZS in temeljnim aktom društva, . ra*ne članske ugodnosti, ki so naštete v spodnji razpredelnici. v -a članarina ponuja Ijudem v osnovi več možnosti in različne • pine ugodnosti, za katere se lahko odločijo v skladu s svojimi ami, željami in pričakovanji, ki naj jim članstvo v organizaciji 0 'udi sorazmerno velik razpon med posameznimi višinami "arine. sPremembe so prve v vrsti sprememb, ki jih bo PZS pos-,,ma ,zPeljala do leta 2004. V letu 2002, ki je, mimogrede, -srodno leto gora, bodo člani C3 in C4 přejeli dnevnika Ci-' Plan,nec i" Mladi planinec brezplačno (kar je v MO PD On- ger Trzin praksa že vsa zadnja leta!), uveden bo centralni register članstva, planinska izkaznica bo hkrati plačilna kartica za storitve v planinskih kočah, članske ugodnosti se bodo še razširile (popusti pri prevozih z žičnicami, pri nakupu smučarskih vozovnic, pri obisku muzejev, galerij in zbirk ...). Že sedaj pa se planinci ceneje vozi-jo ob vikendih s Slovenskimi železnicami (bolj podrobni podatki bodo objavljeni v Ongrčkih, ki bodo, končno, "za prmej", izšli apri-la). Opozarjamo na povsem na novo uvedeno DRUŽINSKO članarino in na možnost, da so člani društva tudi ljudje, ki s plaćano članarino le pokažejo pripadnost društvu (Si), pa v hribe ne hodijo zaradi različnih vzrokov (starost, bolezen ...). Največje spremembe pa je članarina doživela na področju mladih članov. Prej so enako članarino plačevali cicibani in študenti. Vsem pa je jasno, da imajo ti mladi različne potrebe v gorskem svetu. Zato se je prejšnja C članarina "razbila" na več podskupin. Skrat- ka: z zbranimi podatki bo tudi lažje načrtovati aktivnosti mladinskega odseka. Na koncu je potrebno opozoriti še na PR1STOPNO IZJAVO, ki jo mora podpisati vsak član - tako tisti, ki ste "uničili" že veliko gojzarjev, kot tisti, ki si boste prve šele kupili. Priporočamo vam, da si zgiban-ko, ki jo boste dobili ob plačilu, natančno přeberete! Članarino trenutno lahko poravnate v papirnici Čačka (Kidričeva 11), pri blagajničarki društva (Martina Kralj, Mengeška 5a), lahko pa tudi pri spodaj podpisanem (Jemčeva 26a). Opis ugodnosti: 1 2 3 4 5 6 7 A X X X X X X 7.000 SIT ODRASLI B X X X 1.900 SIT B nad 70 let (50% popusti X X X 950 SIT Cl 18-27 let X X X 1.200 SIT MLADINA C 2 končana OS - 18 let X X X 800 SIT C 3 osnovnošolci X X X 600 SIT C 4 predšolski otroci X X X 400 SIT DRUŽINE D 1 do 4 člani X X X 1 izv. na 9.000 SIT družino D 2 več kot 4 člani X X X 1 izv. na 9.500 SIT družino PODPORNÍ S 1 posameznik 1.000 SIT CLANI S 2 fizična oseba - donator DRUŠTVA S 3 pravna oseba - donator 300.000 SIT Popusti vkočah doma in v tujini- Koriščenje popustov v tujih planinskih kočah nam omogoča posebna UIAA nalepka, ki jo nalepimo na zadnjo stran izkazni-ce. Medsebojno priznavanje popustov sedaj vsem članom Planinske zveze Slovenije omogoča, da v planinskih kočah spodaj naštetih organizacij uživajo enake ugodnosti kot njihovi člani, seveda pa sedaj tudi njihovi člani uživajo v naših kočah enake ugodnosti kot člani Planinske zveze Slovenije (člani vseh naštetih organizacij imajo v svoji iz-kaznici enako znamkico/nalepko, kot jo imamo sedaj tudi mi). To so naslednje organizacije: SAC - Švicarski alpski klub, DAV - Nemška planinska zveza, OeAV - Avstrijska planinska zveza, CAF - Francoski alpski klub, CAI - Italijanski alpski klub, FEDME - Španski planinski klub, AVS - Južno Tirolska planinska zveza, LAV - Liecht-ensteinska planinska zveza, PZS - Planinska zveza Slovenije, CAB/BA -Belgijski alpski klub, GAL - Luxemburg, NKBV-Nizozemska ter akademski alpinistični klubi: AAC Basel, AAC Bern, AAC Geneva, AAC Zurich. Nezgodno zavarovanje doma in v evropskih go rah h primeru smrti (182.000 SIT) in invalidnosti (300.000 SIT)/ Višje premije nezgodno zavarovanje doma in v evropskih gorah/v primeru smrti (364.00 SIT) in invalidnosti (600.000 SIT)/ Reševanje v evropskih gorah do visine 2560 EUR (ok 550.000 SIT) Planinski vestnik (letna naročnina je 5.400 SIT). Planinski vestnik je najstarejši redno izhajajoči slovenski mesečnik, saj izhaja od leta 1895 (izhajal ni Ie med 1. svetovno vojno, medteir, ko je v času 2. svetovne vojne izhajal!). Z letošnjim letom je ludi že v popolnoma barvni preobleki. Koledar akcij PZS - Knjižica (96 sir.), kalera prejemnikom prinaša veliko zanimivih podatkov, seznamov akcij ...) Visina članarine (naj omenimo, da se polovica te vsote odvede na račun PZS, saj se iz lega denarja financira mnogo programov, ki so potrebni za delovanje v gorskem svetu: izobraževanje planinskih kadrov, stroški popravila zavarovanih poti in seveda tudi zavarovanje vseh članov planinskih društev. Emil Peu- (ih MATERINA SLIKA Če kakšna mati reče, da je njen otrok grd, slika v okviru potem ne verjemi, zguban obraz malere da je njegova toplina živi prava mati. toplina živi Finski prehojena pot v očeh ■ duša odpušča TRN V SRCU duša odpušča v brazdah na obrazu luč s soncem ožarjeno nebo vseskozi pomlad nežne marjetice v Iravi vseskozi pomlad pliće s pesmijo v zraku v materinem srcu cvet nenaden vihar pogum za življenje temnina na nebu poguin za življenje poteptane rože na poti v reber dlan ponuja tolažbo beseda zamrla v grlu - slika v okviru trn v srcu fordfocus letnik Ljubljanska 24, 1236 Trzin telefon 01 721 22 34 www.avto.net/servis-Trzin e-mail: ford.salon@siol.net STRELSKA DRUŽINA TRZIN ^Mrelsko društvo Trzin je v slovenskem prostoru poznáno kot društvo, ki resno trenira tudi mladino. Tako smo pred leti dosegli većino republiških in državnih nas-ImW, v zadnjih letih pa smo se morda preveč usmerili v nastope naših najboljših jrelcev, vendar tudi tu so obrodili sadovi. Pred približno petimi leti smo ponovno ,meli izvrstno pionirsko ekipo, ki se je ko-,ala v slovenskem vrhu. Poleg odličnega virelca, morda celo talenta, Tineta Kolen-ca je tákrat nastopal tudi Anže Blažič. Ker je stanoval v Mengšu, so ga na treninge vozili starši. Tako je nekega dne mati zaprosila, će lahko poizkusi tudi ona. Přijela je puško in izstrelila nekaj strelov, kasneje se :v udeležila tekmovanja neaktivnih strelcev, pred začetkom naslednje sezone pa je izrazila željo po streljanju s pištolo. Najprej M-m ji skušal dopovedati, da je disciplina s pištolo izredno naporna disciplina. Za žensko pišlola v eni roki, ob merjenju v larčo u ob upoštevanju, da moraš ustreliti desetke, ni lahka zadeva. Vendar je mati vztraja-'j, zato je přijela tudi pištolo. Ustřelila je približno petnajst strelov, sicer ne vrhunsko, vendar pa je bilo vsaj sedem strelov v črno, le ti pa postavljeni v obliko nasmejane-ga obraza. Nisem mogel verjeti, zato nisem rekel drugega kot: "Gospa Andreja Blažič, ali bi se pridružili rednim treningom našega društva? " Ob rednih treningih s trenerjem in střelcem Srećkom Vinkom danes ga. Andreja nastopa v A reprezentanci Slovenije. Pred približno mesecem dni pa se je udeležila celo svetovnega pokala v Munchnu in doži-vete občutke strnila takole: "V Munchnu je januarja potěkalo mednarod-no strelsko tekmovanje z zračnim orožjem, kjer so nastopili najboljši střelci in strelke ne samo iz Evrope, pač pa tudi ostalega sveta. Tako velikega tekmovanja sem se prvič udeležila tudi jaz z reprezentanco Slovenije, na čelu katere je olimpijski prvak Rajmond De-bevec in olimpijka Natalija Prednik; oba streljata z zračno puško. Ko seni prvič stopila v dvorano, sem bila presenećena nad opremljenostjo posameznih strelskih mest. Na vsaki strani dvorane je bilo razporejenih 50 strelskih mest, tarče so bile elektronske, vsako mesto je imelo svoj ekran, nad strelskim mestom pa je bil pritr-jen še dodaten ekran, na kalerem so tekmo lahko spreinljali tudi gledalci. Povedano na kratko - na zelo visoki profesionalni ravni, kjer vse poteka brez napak in pod budnim očesom sodnikov. Popolnoma drugače kot v Sloveniji, kjer ta šport ne spremlja toliko gledalcev, pa tudi elektronskih tarč nimamo. Prvi dan smo trenirali, naslednji dan pa sem že nastopila na tekmi. Moram poveda-ti, da se pri elektronskih tarčah "bojimo" střela v belo polje na tarči, ker potem celo tekmo gledaš svoj "kiks", saj tarče ne men-jaš. No, tega sem se neupravičeno bala, vendar s končnim rezultatom vseeno nisem bila zadovoljna. Na naslednji tekmi sem rezultat izboljšala, vendar se je v tej močni mednarodni konkurenci težko prebiti v os-predje. Vsi střelci dobro vemo, kako zelo na strel vplivata zbranost, koncentracija in sproščenost; slednje pa mi je zaradi tako velikega tekmovanja in odgovornosti tokrat manjkalo. Selektor Robi Tržan mi je dejal, da ne smem biti razočarana, saj sem po njegovih ocenah zelo dobro "prestala krst" na tako pomembni tekmi. Tekem in strelov bo še dovolj, sedaj se pripravljamo na državno prvenstvo, ki bo meseca aprila." Damijan Klopčič in Andreja Blažič HABO ZBPANC, IGOR KLUN IN SAVO STJEPAN OVI € - VODITELJI ŠAHOVSKE SEKCIJE Rado Župane, Igor Klun in Savo Stjepanovič so najbolj zaslužni za delovanje šahovske sekcije. Začetki njihovega sodelovanja se--;ajo že lela nazaj. Šah so začeli igrati v Baru Repek, ob tem pa -<> se odločili tudi za sodelovanje s Športnim društvom Trzin. Prostore za igranje šaha so jim najprej odstopili člani Kulturnega Jruštva, sedaj pa igrajo šah in prirejajo turnirje v novem prostoru Iranskih društev. Med seboj so si tudi razdelili delovne zadolžitve ;-&o, da Igor in Savo pokrivata sodelovanje s Šporlnim društvom, "ed drugim Savo vodi tudi šahovsko ekipo Trzin I., Rado pa je "rcvzel vođenje šahovskih turnirjev in prijave na turnirje izven me-•I občine Trzin, povrhu pa je še kapetan ekip Bar Repek in Trzin Med mojim obiskom na enem izmed šahovskih srečanj seni se '"Xovarjala z Radom Zupancem. Čeprav je po pokliču ekonomist, na delovnem městu ukvarja z računalništvom. Poleg šaha ima •- Jruge hobije. Aktivno se ukvarja s folklore in pleše v folklorni • :uPini Tine Rožanc. V prošlém času pa rad kolesari in igra ta-">'• V nadaljevanju razgovora me je seznanil o pomenu in igri ša-Zanimivo je, da strokovnjaki pravijo, daje šah rekreacijsko, 'Ventivno in terapevtsko sredstvo za ohranjanje mentalnega •'ravja. Predvsem pa je šahovska igra izvrstno družabno razved-• in duhovna rekreacija za vse tište, ki radi razmišljajo tudi te-.,';o se zabavajo. Šah je igra, ki omogoča radosti ustvarjanja in zmage, ne da bi s tem nasprotnika prizadeli ali ponižali, že --Kdaj pa se potrjuje tudi kot sprostilev po najnapornejšem ;tualnem delu- Igra je dostopna vsem slarostnim obdobjem • <--nako primerna tako za nioške kol za ženske. Šahovske de-""*ti, ki so v ospredju, se med seboj razlikujejo glede na to, ali '«ii* je pri njih poudarek na igralnih, športnih, umetnoslnih ali znanstvenih vsebinah (klasični turnirski šah, dopisni šah, turnirski šah s pospešenim igralnim tempom, hitropotezni šah, proste partije, šlepa izvajanja in druga izvajanja s prednostjo simultank). Pravila šaha ne rnorejo predvideti vseli možnih primerov med igranjem partije. Šahovska igra (partija) se igra med dvema nas-protnikoma, ki izmenično premikata figure na kvadratni deski, imenovani »šahovska deska - šahovnica«. Igralec z belimi figurami začne igro. Pravi se, da je »igralec na potezi«, ko njegov nasproi-nik izvrši potezo. Cilj vsakega od igralcev je »napasti« nasprotni-kovega kralja na tak način, da nasprotnik nima na voljo pravilne poteze, s katero bi preprečil »jemanje« kralja v naslednji potezi. Za igralca, ki to doseže, se pravi, da je »matiral« nasprotnika in da je zmagal v igri. Igralec, ki je matiran, izgubi igro. Pravila šaha so zelo obsežna, vendar pa se igro z vztrajnostjo in veliko vaje lahko prav hitro naučiš. V trzinski šahovski sekciji je deset aktivnih igralcev, ki se enkrat tedensko udeležujejo turnirja ljubljanske lige ter sodelujejo v dom-žalsko-kamniški šahovski ligi. Upajo, da jih bo v bodoče še več, zato vabijo vse (predvsem bi imeli radi v svojih vrstah ženske), ki bi se radi naučili šahovskih prvin, naj se jim pridružijo vsak pone-deljek od 19.30 ure dalje. Letos bodo v Trzinu pripravili tri turnirje. Prvi bo aprila za osnovnošolce iz širše ljubljanske regije. Pripravili bodo tudi turnir ob občinskem prazniku, jeseni pa še šahovski turnir bivših domžal-skih občin. Tanja Prelovšek Marol! m MLADINSKI SAHOVSKI KOTIČEK DRŽAVNO PRVENSTVO MLADIH V ŠAHU Maribor, 24.2. - 3.3.2001 ALEKSANDER DESETI NA DRŽAVNEM ŠAHOVSKEM PRVENSTVU MLADINCEV Na državnem prvenstvu mladih v šahu v skupini fantov do 16 let je nastopil tudi Aleksander Nadj iz Trzina. V njegovi skupini je bilo prijavljeno 30 igralcev. Kako močna je bila, govori podatek, da so nastopili štirje tekmovalci, ki imajo ELO rat okoli 2208 (Bratovič). Prvenstvo je polekalo v dijaškem domu Drava v Mariboru, igrali pa so po švicarskem sistemu: 9 kol, 2 uri časa za 40 potez in še 1 uro in 30 minut do konca partije. Aleksander je turnir začel zelo motivirano in odlično. Po četrtem kolu je že igral na prvi deski z moćnim Gjuranom (ELO rat. 2110) in v izenačeni partiji rcmiziral. Následuje 5. kolo je bila poslastica, ker ga je čakal lanskoletni državni prvak Bratovič, ki je na prejšnjem DP leta 2000 izgubil samo eno partijo, in to prav z Aleksandrom. Veliki taktik in strateg Bratovič je Aleksandru pripravi! majhno presene- čenje v sami otvoritvi in je na koncu suvereno zmagal in se mu tako maščeval za lanskoletni poraz. V šestem kolu je Aleksandra čakal Sakelšek, prvak Slovenije do 20 let. Aleksander je z črnimi figurami v Laskerjevi sicilijanki ruti-nirano remiziral. 7. kolo je bilo odločilno. Zmaga bi Aleksandra pripeljala spet na vodilna města in bi bil v igri za stopničke. Tokrat mu je športna sreća obrnila hřbet. V dobíjeni poziciji je napačno menjal dame, misleč, da ima zmago v žepu, izkazalo pa se je, da je po tem izgubil enega kmela, kar je bilo dovolj Radomirju iz Novega mesta za zmago. Po tej izgubljeni partiji Aleksander ni imel več možnosti za uvrs-titev med prve tri. Na koncu je zbral 5 točk in zasedel 10. mesto. Ena točka - prav tista izgubljena v 7. krogu, ga je stala 3. mesta, ki vodi na evropsko prvenstvo v Grčijo. Aleksander je kljub vsemu pokazal, da se še vedno kosa z naj-boljšimi in z malo športne sreće bi bil tudi rezultat boljši. Aleksander se zahvaljuje Občini Trzin, ki je znala prisluhnili na-darjenemu šahistu. Turnirji mladih: Obveščamo vse mlade šahiste iz naše občine, da bo 4. turnir osnovnošolcev ljubljanske regije za šolsko leto 2000/01 13. aprila v Kulturnem domu Trzin. Vabljeni! Vladimir Nadj URE ZDRAVJA ZA OBČANE -----------. ------------ --- -.......: -1_____________ — Patronažna služba Zdravstvenega doma Domžale v sodelovanju z organizacijo Rdečega križa ter Občino Trzin. ZA KAJ GRE? Vaše zdravje je v vaših rokah! Takšen je moto Svetovnega dneva sladkornih bolnikov v letu 2000. Zagotovo pove veliko, pa ne le bolnikom s sladkorno boleznijo, marveč tudi vsem nam, ki nas pestijo še druge bolezni "sodobnega časa" - kot radi rečemo ali pa smo še med tistimi, ki se čutijo zdrave, polne energije in moči, tako zase kot za druge ... Pa vendar - do kdaj še? Vsakdanje hitenje za boljšim jutri nam v boju za materialnimi dobri-nami izničuje naše življenje, v katerem bi bili zares srečni, in še preden se zavemo, si večina izmed nas postavi tisto neizbežno vprašanje: "Zakaj ravno jaz?" Šele ko resno zbolimo, se nekako zavemo, kako neizmerno velika dobrina je zdravje, ki ga največkrat prepuščamo mnogim naključ-jem, nanj se spomnimo šele takrat, ko je bolezen že tu in ko je morda prepozna. KAJ STORITI? KAKO ZAZNATI IN POSREDOVATI PRAVO-ČASNO PRAVE INFORMACIJE NA PRAVEM MESTU, DA BODO NAŠLE POT V PRAVA UŠESA IN DA BODO PRAVA PRIZADEVANJA RODILA ZAŽELJENE SADOVE? Vsa ta in še mnogo več vprašanj si že leta zastavljamo tudi patron-ažne sestre, ki obiskujemo ljudi po domovih, največkrat ravno takrat, ko je njihovo zdravje dodobra načeto in je naše delo le "gašenje požarov" pri spremljanju liudo bolnih občanov. Gre le za lajšanje tegob in nastalili posledic tistih, že mnogo prej začetih kroničnih bolezni, ki jih v veliki meri povzroči nezdravo življenje, pa bi ga z malo volje in zdrave pameti v veliki meri kaj zlalika obvladovali. KAKO? S PREVENTIVO - S PREPREČEVANJEM BOLEZNI ... V razvitem svetu so že zdavnaj spoznali, da je treba odpravi razvad, kot so kajenje, pitje alkohola, uživanje preveč slane in kalorične hrane, nerednim obrokom, premalo gibanja in nenazadnje stresu, posvetiti vso pozornost in narediti vse, da nas lastne zmote ne pohabljajo in ubijajo vsepovprek - vsaj prezgodaj ne ... Vemo, da je umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja še vedno na prvem mestu na svetu in tudi pri nas. Ali veste, da v starosti od 54-64 lel umre 33% Slovencev in 10% Slovenk zaradi namerno prezr-tih načel zdravega življenja? To se torej dogaja ljudem v najlepših letih in na mnoge dejavnike lahko odločilno vplivamo sami ali pa s pomočjo zdravil, če seveda svojega zdravnika uspemo še pravočas-no srečati ... Res je, da na spol (moški so bolj ogroženi kot ženske), starost in dednost ne moremo vplivati, lahko pa na mnoge druge dejavnike. KATERE? 1. Prevelika telesna teža Dokazano je, da je povezana z zvišanim krvnim pritiskom, boleznimi srca, možgansko kapjo ... Zdravo prehranjevanje je sila preprosto, saj narava ponavadi ne komplicira - prisluhnimo ji in pomagali bomo sebi. 2. Zvišane krvne maščobe Holesterol - le-ta je tesno povezan z nastankom arterioskleroze, t.j holerenski proces v stenali našega ožilja, ki se zožijo in tište zožitve na srcu so ponavadi najbolj usodne. Od nenadnih bolečin v prsnem košu, ki sicer minejo po počitku ali uporabi zdravil, lahko pa tako popuščanje srca kaj hitro privede do srčnega infarkta, nenadne smrti ... Znano je, da v Sloveniji vsako leto umre približno 1200 oseb za srčno kapjo pred 65 letom starosti. 3. Kajenje Kadilci Ivegajo dvakrat več kot nekadilci in s številom dnevno po-kajenih cigaret se nevarnost bliskovito veča. Zmanjšajmo vendar to tveganje na minimalno, ne ogrožajmo nekadilcev, ne bodirno slab vzgled mladim. 4. Zvišan krvni tlak Le - tega ima že vsak peti ali celo četrti prebivalec naše dežele, Ie polovica ve zanj in le ena tretjina se jih bolj ali manj uspešno zdravi. Izmerimo ga in znižajmo! 5. Čezmerno pitje alkohola Slovenci smo po količini popitega alkohola v samem evropskem vrhu! Srno zato kaj bolj veseli, manj čemerni ali morda manj samo-morilni? Nasprotno! 6. Zvišan krvni sladkor Ali veste, da je v Sloveniji od 90 - 100.000 sladkornih bolnikov? Kako vedeti, da imate sladkorno bolezen? Temeljno priporočilo strokovnjakov je, naj bi si vsi odrasli po 45. letu starosti dali dolo-rili krvni sladkor 11a tešče. Pri normalnem izvidu (3,8 - 5,5 mmol/ I) naj se vrednosti preverjajo vsake 3 leta. Sicer pa pri izvidu 7 mmol/l dvakrat zaporedoma ne odlašajtc in takoj pojdite k zdravni-ku! Ne čakaite in se ne tolažite. da je to samo prehodno ali nekaj, kar se vas ne tiče ... Pa še kako!!! 7. Telesna nedejavnost in stres Gibanje, gibanje in še enkrat gibanje - kakršnokoli (hoja, tek, ko-lesarjenje, ples ...). Kako začeti? Že jutri pojdite v službo ali po bližnjih nakupili ali Ie po stopnicah v službi peš (če je Ie mogoče) ali morda vzemite kolo (jeza zaradi parkiranja vsekakor odpade). Ne pozabite na družabnost. smeh. prvi ponudite roko in verjemite. prijetno boste presenećeni - kako topla je lahko dlan in kako sproščujoč je lahko nasmeh. Vzemite si vsaj malo časa ... URO ZDRAVJA namenjamo prav vsem občanom, ki to želijo. Veseli bomo slehernega, ki se bo oglasil, zlasti pa še tistih mladih ali malo manj mladih- skratka vseh, ki jih skrbi,če je "vse v redu". Zato ukrenite kaj zase še danes in tistih nekaj minut časa se vam utegne še kako obrestovati! Pridite zlasti še tisti aktivni, ki nikoli nimate časa stopiti do zdravni-ka, čeprav vas kdaj tišči v prsih, ste zasopli, če greste po stopnicah ali hitreje stopite ... a da bi zaradi takih malenkosti motili zdravni-ka? Ste morda le zamahnili z roko? Ja, slišali ste že za tega ali Onega znanca, ki mu je nenadoma odpovedalo srce -110 ja, je že bilo kaj narobe, sicer pa- kdo bi razmišljal? Pa dajte vi! Ne lažite več sebi ili drugim' Vedeti morate, da zvišan krvni tlak, zvišan krvni sladkor ali holesterol - vse to nič ne boli! Če nas sicer bolečina privede do zdravnika, bi nas vedenje 0 tem, da smo ogroženi vsaj preko enega dejavnika tveganja (običajno jih je več združenih) moralo še bolj vzpodbuditi, da naredimo nekaj zase. Npr.: Za merjenje krvnega pritiska potřebujete kakšno minuto (Ie umiriti se morate prej), za merjenje krvnega sladkorja tudi zgolj minuto, za merjenje holesterola pa kakšnih 5-8 minut in kapljico krvi iz prsta (na tešče!). ko smo pred nedavnim iskali zanesljiv in ločen aparat za merjenje kolesterola, smo imeli nemalo težav. Želeli smo takega, ki v najkraj-šein času in na preprost način pokaže zaželjeni rezultat, ki bi ga tudi z zanesljivostjo lahko posredovali uporabniku. Sedaj ga imamo - imenuje se CHOLESTECK L-D-X, s katerim lahko izmerimo: celotni holesterol, HDL (dobri holesterol), LDL (slab holesterol), Irigliceride, razmerje TC/HDL, krvni sladkor... Na zaslonu se po 5 minutah izpiše rezultat, na podlagi katerega lahko v procentih izračunamo vaš rizični faktor za srčno bolezen in vaše tveganje v naslednjih 4-12 letih ob razvadah, s katerimi ži-vile zdaj. Aparat je bil testiran 11a Kliniki za endokrinologijo in bolezni presno-ve v Kliničnem centru v Ljubljani in ga priporočajo zaradi njegove zanesljivosti in natančnosti. Ker se za merjenje uporabi za vsakega posebna merilna kaseta, ki z dodatki stane cca. 3500 SIT, bo tudi meritev stala Ie toliko, saj si bomo vsi še naprej prizadevali (s pros-tovoljnim delom), da bi vas prišlo čim več. Rdeči križ Domžale (proračun v občini TRZIN smo za leto 2001 žal zamudili, upam pa, da se bo z malo dobre volje našel kakšen tolar tudi v ta namen) nas je v začetku akcije finančno podprl z za-gonskimi sredstvi, tako da bo prvih 100 - 200 meritev holesterola stalo cca. 2000 SIT, poskrbeii so tudi za nabavo 4 aparatov za merjenje sladkorja (občan plača le senzor) in 4 aparate za merjenje krvnega pritiska. Sam aparat CHOLESTECK je podjetje ZALO-KER - ZALOKER iz Ljubljane poklonilo RK (cca. 350.000 SIT!). Zatorej pohitite! Ne tvegajte s tem, ko ne želite vedeti! Izgubiti ne morete ničesar - lahko Ie pravočasno kaj ukrenete -za začetek pojdimo skupaj! Morda že Ietos v jeseni, naslednje lelo pa zagotovo, bi tak način delà želeli ponudili tudi podjetjem in ustanovam, saj smo prepričani, da bi se z občasno "kontrolo stanja" zaposlenih izognili marsi-kateri že omenjeni pogubni posledici. Upamo, da bodo tako delo-dajalci kot občina imeli posluh in se bomo lahko dogovarjali za do-ločena sponzorská sredstva in tako čim več občanom omogočili, da začnejo misliti 0 sebi in da naredijo kakšno "bilanco" tudi zase - za svoje zdravje. V vsaki naslednji številki ODSEVA vam bomo nekaj več napisali 0 krvnem tlaku, o sladkorni bolezni, o holesterolu, 0 zdravi prehrani ... Naši nacrti zajemajo v bližnji příhodnosti tudi kakšno predavanje za občane - predvsem 0 zdravi prehrani, dejavnikih tveganja, pomenu gibanja in še in še ... Radi bi, da skupaj začnemo znova spoznavati in odkrivati lepoto v eni sami veliki vrednoti - ZDRAVJU! Pridite! KAM? KDAJ? • Trzin - Mengeška cesta 22 (stara šola) - I. nadslropje -društvena soba (oznake bodo vidne). Začetek: torek. 27.03.2001. od 8-1 Oh dopoldan! Pridite tešči - za začetek bomo merili Ie krvni tlak in krvni sladkor, že naslednjič pa najbrž ludi holeslerol (imamo še nekaj tehničnih ovir). • Domžale - vsak ponedeljek od 8 - 10 h v prosloru, ki je na dvo-rišču RK Domžale (bivši Dom upokojencev) na Ljubljanski, nasproli RADIA HIT. Začelek: 2G.03.2001 ! • Dob - vsak drugi in čelrti četrtek v mesecu od 8 - 10 h, začetek 29.03.2001 v gasilnem domu - za trgovino Vele. • Radomlje - vsak prvi in trelji torek v mesecu od 8 - 10 h. Začetek I 7.04.2001 - v prostorih Lekarne Radomlje. • Mengeš - akcija teče že tri leta (do sedaj nismo merili holesterola). Vsak četrtek od 8 - 9 li v prostorih RK v Mengšu (Zdravstveni dom). STORITVE CENA Merjenje krvnega tlaka Brezplačno Merjenje krvnega sladkorja 300 SIT/osebo Merjenje holesterola z aparatom CHOLESTECK L-D-X 100-200 oseb - 2000 SIT. nato 3500 SIT. če ne bo dotacij Patronažne sestre Vam bomo še istočasno skušale svelovati čim več v zvezi z Vašimi rezultati, Vi pa boste takral, ko boste hoteli vedeli. pokazali tisti pogum in tisto mero odgovornosti, ki je nujna, da ostanete srečni, to je zdravi! PRIČAKUJE VAS Vida Čeh Patronažna sestra - spec. TAUBI ZDRUŽUJE PRIJETNO 8 KORI8TNIM j marca sili k razmišljanju o rekreaciji, ki ni povezana z belimi strminami in ledenim! ploskvami. Zato smo se od-pravili na obisk k "najvitalnejšemu" Mengšanu v Trzinu - Marjanu Golobu v rekreacijski center TAUBI, ki je v športnem parku pri OŠ Trzin. Kljub natrpanemu urniku in brnenju mobilca si je vzel čas za pogovor in nam představil pestro ponudbo, težave in náčrte ... Po nemško pomeni Taubi golob. Je ta vzdevek dal ime tudi vašemu centru? Res je, Taubi so me prijatelji in sošolci klicali že od mladih nog in ideja za ime centra je prišla sama od sebe, oplemenitili pa smo ga še z logotipom goloba, čeprav bi po izgledu lahko predstavljal katero koli ptico. Že prvi vtis kaže, da vam posedanje na kavču pred televizijo ni ravno najljubša zabava. Šport in rekreacija sta bila vedno del mojega vsakdana. V mladosti sem aktivno igral košarko v Domžalah, kasneje pa sem se bolj posvětil tenisu. Še ko sem dělal v ljub-Ijanskem Leku, sem organiziral razne íur-nirje in izlete. Leta 1983 smo v krajevni skupnosti Mengeš v okviru takratnega TVD Partizan zgradili dve teniški igrišči, dve leti kasneje pa so nastala še tri igrišča, dve celo osvetljeni z reflektorji. Kot vodja teniske sekcije v društvu sem organiziral tečaje in tekmovanja. V tistem času sem najprej opravil vaditeljski izpit in kmalu še učiteljske-ga. Konec 80-ih je bil tenis pri nas v silo-vitem vzponu. Leta 1988 so center odprli v Domžalah, kmalu pa se je ponudila tudi možnost izgradnje teniske dvorane v Mengšu. Pretežno s kapitalom zdaj že pokojnega zdomca Braneta Luzarja in še dveh investitorjev je bila dvorana zgrajena v pičlih treh mesecih in je stala 2,5 milijona nemških mark. V listem času še nisem imel kapitala, da bi sodeloval kot soinvestilor, sprejel pa sem delo vodje športnega programa, ki sem ga opravljal eno leto. Pogosto so v dvorani gos- Lepo urejena teniška igrišča pred vrati stanovalcev tovali razni klubi iz okoli- naselja T3 ce, organizirali pa smo tudi turnirje Teniške zveze Slovenije in državna prvenstva nekdanje Jugoslavije. Tedaj se vam je porodila zamisel o usta-novitvi lastnega centra. Zakaj ste se odločili za Trzin in pod kakšnimi pogoji ste pridobili zemljišče? Leta 1990 sem v Poreču pridobil licenco protesionalnega inštuktorja, ki jo je podelje-valo ameriško združenje učiteljev tenisa (USPTR). Takrat sem začel razmišljati o lastnem objektu, kjer bi lahko uresničil nekatere zamisli in izboljšave. lzmed vseh lokacij v okolici je bila najprimernejša prav ta ob šoli v Trzinu, ki je sodila k občini Domžale. Ta je bila že takrat med najbolj naprednimi v državi in zelo dovzetna za investicije. Oddal sem ponudbe Osnovni šoli, Poslovni skupnosti in Občini Domžale in po napornih usklajevanjih sem 31. 1. 1991 podpisal najemno pogodbo za 40 let za zemljišče v športnem parku, in sicer za listi del, ki je imel v načrtih gradnjo teniskih igrišč. S pogodbo sem se zavezal, da bom kot investitor zgradil sedem teniskih igrišč s klubsko hišo. Šola je aromatično pridobila eno teniško igrišče za stalno uporabo. Poleg oslalih ugodnosti se je z mojim donatorstvom leta 1991 250 učencev udeležilo začelnega tečaja. Leto kasneje je nastala klubska hiša in takrat smo pričeli z redno de-javnosto. Učenci predmetne stopnje so dobili na voljo 10 - urni tečaj, ki so ga vodili njihovi učitelji telovadbe. Leta 1993 so bili tečaja deležni vsi učenci osnovne šole. V letih 1994 in 1995 smo za učence od 5. do nizirali 10-urne tečaje z vaditelji in opremo Taubija; potěkali so na šestih igriščih. Leta 1995 smo to obliko sodelovanja določili z dodatkom k pogodbi in ti tečaji so postali stalnica. Takrat smo kupili tudi prvi balon, ki je omogočal vadbo tudi v slabeni vremenu. Od leta 1995 so imeli učenci možnost uporabljati teniška igrišča v balonu v zim-skem času od 8. do 13. ure. Po pogodbi je v času najema Taubi dolžan objekte vzdr-ževati na lastne stoške, po preteku 40 let pa jili preda v uporabo šoli oziroma občini Med šolo imajo otroci veliko od vašega centra. Kakšna pa je ponudba v času počitnic? Med počitnicami žanje organiziramo teniške kampe, ki so se zelo dobro obnesli. Na voljo je pet tedenskih terminov, od pone-deljka do petka, ki trajajo od 8. do 16. ure. V posameznem terminu okrog 20 otrok vadi v različnih skupinah, glede na predznanje. Poleg tenisa se merijo tudi v drugih športih, kot so trampolín, košarka, nogomet in odbojka. Najbolj priljubljeno pa je kopanje v bazenu. Sprva tega ni bilo v programu, do leta 1997 pa smo olroke po kosilu vozili na kopališče na Belinki, a to ni bila najboljša rešitev. Otroci so bili namreč razgreli od tenisa in so vožnjo težko prena-šali, poleg tega pa smo izgubljali čas. Zdaj jim je v centru na voljo Zodiakov bazen, velik 11 krat 7 metrov, kjer se ohladijo, to TAUBI, ŠOLA IN ŠPORTNI PARK - pogled iz letala 8. razreda že orga- Poleti se najbolj prileže čofotanje v bazenu pa jim ludi spodbudi tek. Ob koncu kampa organiziramo še izlet (Pred-jvor, Jezersko, Banovci) in otrokom razdelimo diplome in praktične nagrade. Seveda tudi pozimi ne počivate. Vaši smučar-ski izleti na Peco so že utečena praksa. Veliko zaslug za to imajo tudi naši gostitelji v Sen-tanelu pri Plodru, ki so vzor kmečkega turizma. Na razpolago imamo I 7 urejenih dvo- in troposteljnih sob, na smu-čišča pa se vozimo s kombiji. Konec decembra organiziramo prednovoletno smučanje, med zimskimi počitnicami pa tečaje pod strokovnim vodstvom. Najprej preverimo znanje otrok, jih glede na to razdelimo v jakostné skupine, v katerih vadijo vse do konca, ko tečaj zaključimo s tekmovanjem. ...pa tudi skakanje na trampolínu Na Peci je vodno dovolj snega za zimske radosti V zadnjih letih se za izlet odloča tudi vse več staršev. Kakšno je sodelovanje Taubi centra z raznimi društvi v občini Trzin? To se izraža predvsem, kadar društva, na primer Športno društvo Trzin, Društvo prijateljev mladine ali Gasilsko društvo, orga-nizlrajo prireditve. Taubi jim podari praktične nagrade (kape, majice, brezplačne we tenisa), ki jih ponavadi izžrebajo na srečelovu. Seveda si priskočimo na pomoč ludi v drugih oblikah, na primer gasilci so "am priskrbeli vodno črpalko, do smo preko teniških igrišč pozimi naredili led. aportno društvo pa ima ob svojih tekmovan-na raPolago naše prostore in garderobe. Će se vrneva k tenisu, ki vam je kot Protesionalnemu inštruktorju najbližji. se, da priljubljenost tega športa v «"njih letih zlasti pri otrocih upada. 5e 'o pozna tudi v Taubi centru? ( ťnis je bil najbolj "in" v letih pred in po jamosvojitvi, ko je veljal za nekakšen sta-• simbol. Vendar so lako otroci kot nji- hovi starši kmalu spoznali, da je to zelo zahteven šport, jaz ga primerjam z učenjem klavirja, saj zahteva ogromno vztrajnosti, koncentracije in garan-ja. Zlasti otroci imajo ležave z motivacijo, saj jih bolj privlačijo računalniki, rolarke, televizija ipd. Povpraševanje za tenis od leta 1992 upada tudi zaradi uvajanja evropskega delovnega časa. Popoldne si le redki lahko pri-voščijo rekreacijo, zvečer pa imamo gnečo. V popoldanskih urah zato iz-vajamo šolo tenisa za otroke. Težava je tudi, ker je sezona na prostém pravzaprav zelo kratka. Aprila pogosto dežuje, maj zaživi in to traja do junija. Po ureditvi razmer na Hrvaškem se ljudje odločajo za dolge počitnice na mor-ju, zato vlada julija in avgusta veliko mrtvilo. Septembra sezona spet zaživi, oktobra pa spet interes močno upade. V tej luči verjetno prihaja badminton kot naročen. Badminton je za razliko od tenisa prava dru-žinska igra. Medtem ko se družine pri tenisu najveČkrat prepirajo, ker je nekdo predober ali pa ima boljši lo-par, pa je badminton predvsem odlična zabava. Ni zahtevna igra in ne povzroča toliko poškodb, je pa prav tako zelo korislna. Lani smo badminton ponujali le ob vikendih, letos pa smo eno teniško igrišče za stalno prekrili s štirimi badmintonskimi z originálními podlogami. Odločitevje smiselna tudi s finančnega vidika, saj je cena ure badmintona pozimi dvakrat nižja od teniske, potřebuje pa le četrtino površine teniškega igrišča. Lani smo trzinski šoli podarili 100 ur spoznavanja badmintona, občina pa je lani in lelos med počitnicami zakupila 100 ur za šolarje, dijake in študente. Z začetkom aprila bomo redno organizirali ludi turnir-je v badmintonu. Kako pa je s teniškimi turnirji. Ali pri tem sodelujete s Teniško zvezo Slovenije? Taubi tenis je kot član TZS do lela 1995 organizira! turnirje za dečke in deklice v kate-gorijah do 12, 14 in 16 let. V letih 1995 in 1996 smo za zvezo še organizirali turnirje v balonu, v zadnjih letih pa so postala tekmo-vanja predraga. Treba je zagotoviti žogice in pokale, plaćati sodnike in delegate 1er pris-pevati kotizacijo. Eno tekmovanje tako stane okrog 1000 DEM. Štartnine nam seveda ne povrnejo stroškov, interesa sponzorjev, da bi pokrili vsaj energetske stroške, pa ni. Letos sicer nameravamo ponovno izvesti turnirje, vendar v lastni režiji. Med aprilom in septembrom sta v nacrtu po dva turnirja za vsako kategorijo, ki pa ne bosta sovpadala s termini TZS, da ne bo zamere. Namesto 600 DEM, ki bi jih sicer morali plačati sodnikom in delegatom TZS, pa bomo lo vsoto dali v nagradni sklad. Za vse udeležence, ne glede na uvrstitev, bomo pripravili tudi žre-banje praktičnih nagrad. V drugem balonu ste uredili vadbišče za goli. Kakšne pogoje ponuja? To je novost v letu 2001. Goli Indoor je namenjen ljubiteljem te igre, ki bi radi v zimskih mesecih vzdrževali formo za sezono na prostém. Prekrili smo teniska igrišča 1er uredili zelenico z devetimi luknjami in deset udarnih mest. Notranjost balona je obdana z zaščitnimi mrežami. Naša prednost v primerjavi s takšnima objektoma v BTC-ju in Domžalah je zlasti visina stropa in dolžina začetnih udarcev. Vendar pa le-tošnja mila zima ni dala realne slike pov-praševanja po tovrstni rekreaciji, saj je bila skoraj ves čas možna igra na prostém, na primer v Lipici in Lignanu. Pravo sliko bomo verjetno dobili v prihodnjih sezonah. Že 1. aprila bodo namesto golfa za poletno sezono nared leniška igrišča. Taubi center zlasti popoldne in zvečer obiskuje veliko ljudi, prostora pa je malo. Ali so kakšne težave s parkiranjem? Parkiranje je zares problem. Prometni znak sicer prepoveduje vožnjo neposredno pred vrata centra, a ga ljudje pogosto ne opazijo ali pa ga ignorirajo. S tem seveda tvegajo, da bodo ob povratku zagledali ob-vestilo policije. Verjetno bi bilo najbolje, ko bi postavili fizične ovire in bi goslje parkirali nekaj deset metrov zadaj. Bolj pereč problem pa je v samem športnem parku, saj se mladina pogosto s kolesi ali motorji podi po atletski stezi. Ograja je pridobitev, ne pa še dokončna rešitev, saj v tem delu športnega parka popoldne in zvečer ni nadzora in otroci so prepuščeni sami sebi. Popolno zaporo atletske steže in ostalih igrišč bo zagotovil Taubi, ki je dolžan zgradili ograjo po sredini zemeljske tribune v dolžini 120 metrov. Okolica šole je pogosto priljubljeno zbirališče mladih, ki v veseljačenju pogosto pretiravajo, nadzora pa zlasti ni, zlasti zvečer in ponoči. Žal tudi Trzin v tem pogledu ni izjema. Bodoči šampioni prejemajo medalje in nagrade Mlade večkrat zagrabi objestnost, razbijejo kakšno luč, prevrnejo smetnjake ali polo-mijo ograjo, zaradi popivanja pa je na tleh veliko steklovine. Vandalizem ni prizanesel niti šoloru, ki je bil na več mestih porezan. Prihaja tudi do škode na avto-mobilih. Pred časom so večkrat vlomili v šolo in tenis center, vendar so zdaj vsi objekti varovaní. S problematiko prometnega režima in uničevanjem skupnega premo-ženja smo seznanili tudi Občino. Za konec pa k prijetnejšim temam. Kakšni so vaši dolgoročni nacrti? Načrtov je veliko, denarja malo manj, prostora pa še manj. V sklopu širitve smo izde-lali idejni projekt, ki bo trajna rešitev za vse uporabnike športnega parka. Gre za stranišča za odrasle in otroke, odprto umi-valnico in sobo za prvo pomoč. S to rešitvijo ostali uporabniki športnega parka pridobijo minimalne pogoje, ki ustrezajo sanitarnim normam, seveda pa tudi šolarji v dopoldan-skem času ter otroci iz vrtca. Predlog smo leta 2000 dali v obravnavo na Osnovno šolo in Občino Trzin. Glavna težava pri tem je pomanjkanje prostora. Kar zadeva razširitev samih rekreacijskih zmožnosti, je v prvem planu squash z dvema igriščetna. Pri tem bo pomagal nećak Peter janežič, večkratni državni prvak v squashu, ki se bo v kratkem preselil v Trzin. Vodil naj bi tečaje in organizira! turnirje. Najboljša rešitev bi bila mon- tažna dvorana s 120 kvadratnimi metri Gre za nekakšen dvojček, pri katerem j; vmesna stena premakljiva in bi hkrati ofa gočala večnamensko telovadnico s parkt. tom. Seveda pa je takšna naložba precej draga. Kotljubitelj golfa razmišljam tud/ golf drivingu v Trzinu, vendar moramo r jprej najti ustrezno lokacijo. Peter Za!., , AS Domžale domžale TEHNIČNI PREGLED! Trzin, Blatnica 3A OBVESTILO Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po nasled-njem razporedu: Sreda, 16. maj 2001: od 8.00 do 12.00 v TRZINU za stavbo občine Trzin od 13.30 do 18.00 v MENGŠU v jami SCT družbena prehrana Leban Topole. Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov 0P0ZARJAM0, naj na tehnični pregled pripel- jejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo pogonski mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik! Na tehnični pregled prinesite tudi prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, carinsko deklaracijo in pogodbo. Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov seznanjamo, ib morajo NOVA VOZILA evidentirati pri Oddd-ku za upravne notranje zadeve Upravne enote Domžale v 30-ih dneh od dneva opravljenega tehničnega pregleda! S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki * potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument o istovetnosti lastnika vozila! REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA DOMŽALE OBVESTILO O OCENJEVANJU IN ODBIRI PLEMENJAKOV IN PRIJAVA Komisija za ocenjevanje in odbiro plemenjakov za naravni pripust UE Domžale bo v skladu z določbami zakona o ukrepih v živinoreji (Uraditi list SRS, št. 17/18 in 29/86) in odredbe o izvajanju letnega ocenjevanja, odbire in priznavanja plemenjakov v naravnem pripustu (Uraditi list RS, št. 16/99) v mesecu aprilu opravila ocenitev in odbiro plemenjakov. Imetnik žívali lahko prijavi za oceno le tište plemenjake, ki ustrezajo predpisanim pogojem (so oštevilčeni, klinično zdravi in imajo dokument o znaném poreklu). Prosimo, da izpolnjeno prijavo pošljete na UE Domžale najkasneje do 31. marca 2001. 0 času m kraju ocene in odbire živali boste pisno obveščeni. V od ja odseka za gospodarstvo franc Korošec PRIJAVA ŽIVALI Datum prijave: (Ime in priimek imetnika živali) (Kraj, poštna številka, ulica, hišna številka) Podpisani imetnik živali prijavljam UE Domžale v oceno in odbiro naslednježiv^ Zaporedna številka Vrsta plemenjaka Številka plemenjj Podpis imetnika živali: OBVESTILO -•oštovana voznica, ,poštovani voznik! - ; ,ie vozilo ste parkirali na prostoru, ki je namenjen nam- p3*m, Prav tak0 l)a ,ukai poteka VARNA Š0LSKA P0T- '•radi vašega nepravilno parkiranega vozila smo mi, otroci, "roženi, saj moramo hoditi po vozišču. rzin, dne rXjm0 vas, da svoje vozilo v bodoče ne puščate več na -oštorih, ki so namenjeni nam, otrokom-pešcem, saj se jjhrž še spominjate, kako je bili otrok, morebiti pa s tem „rožate tudi svoje otroke. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Trzin in Prometni krožek OŠ Trzin Parkirni prostori za jeklene konjičke predstavljajo 3'oblem v vseh večjih pa tudi v manjših mestih. Tudi v Trzinu se temu problemu vse težje izognemo. Zato ie parkiranje 'dovoljeno' povsod: na zelenicah, ploč-' kih, kolesarskih stezah ... Še posebej rado pa se -J'kira na pešpoteh (tudi šolskih). :!,avzato je SPVCP občine Trzin podal pobudo o šolski prometni patrulji, katere naloga je, da voznike na Gotski poti z opozorilnimi listki opozarja na nepravil-10 parkiranje. Če se bo torej zgornje obvestilo pojavi-brisalci vašega avtomobila, boste najbrž vedeli, * am pes taco moll - se pravi, da vaše parkiranje ni -10 najbolj pravilno ... Kogar ta glasba zanima, ali pa si Ie želi videti utrinke iz dvorane, naj obišče domače strani Študentskega servisa Domžale (http://www. studentski-s-domzale.si/caffe_shop.html). Tam ga čaka mnoooži-ca lotografij. Za ilustracijo dogajanja jih je zares dovolj! U upoštevanje opozorila se zahvaljujemo. ;\s. ..tnčasno vas tudi obveščamo, da ste si prislužili CRNO IKO, ki jo vodi v svoji evidenci prometni krožek. Tri crne pifce v evidenci imajo za posledico objavo kraja, znamke in n ^istrske številke v občinskem glasilu Odsev. Besedila Klemnovih pesmi so pisana v slengu ljubljanske mladine, besede so oštre, neposredne in začinjene (Keš p ...). Klemen z rapom govori o glasbi, policajih, drogah, zabavi, kriminalu, puntali, ljubezni, o svojih prepričanjih, sanjah. OBVESTILO 0 OBVEZNEM CEPLJENJU PSOV 1 '•• "inarski dom Domžale obvešća lastnike psov v Trzinu, da bo obvezno cepljenje vseh ■v soboto, 7. 4. 2001. Za pse iz starega delà Trzina bo cepljenje od 13.15 do ure na dvorišču domačije Ivana Keclja na Mengeški 19, za pse iz novega delà n: -i pa od 14.1 5 do 1 5.00 pred hišico PD Onger Trzin na ulici Rašiške čete 4. Za zamudnike bo ce-1 ' nie na istih mestih v sredo, 18. 4., in sicer ob 14. uri za stari Trzin in ob 14.30 za novi Trzin. -- 'iki psov morajo s seboj prinesti knjižice o cepljenju psa. Čepili bodo vse pse, starejše od štirih mese-; izjemo brejih in doječih psic. Te bodo čepili po odstavitvi mladićev. Posamično cepljenje je mogoče pCsli tud" v Veterinarskem domu Domžale, Cesta talcev 10, in to vsak delavnik od 7.00 - 11.00 in od ' •(J" - « 8.00, ob sobotah pa od 7. do 9. ure. V petek, 16. marca se je v dvorani KUD Franc Kolar Trzin odvijal še en koncert v okviru "Kište". Gostoval je KlemenKlemen -trnovski raper, ki je na slovenski glasbeni sceni dvignil nemalo prahu s svojim glasbenim prvencem TRNOW STAJL. Pred njegovim nastopom je nastopila predskupina Abu Project. Studentski klub Domžale in Studentski klub Kamnik v KUD-u Franc Kotar v Trzinu. TRAGEDIJA ALI KOMEDIJA Odgovor županu, tiskovnemu predstavniku župana, kulturnemu ministru občine in politkomisarju Končno sem po liniji najtršega odpora ali delà le delno dosegel listo kar pišem že nekaj časa. Proslava je bila na dan praznika in gici hudiča, dvorana je bila polna - Trzincev in Trzinčanov, Tud! na občini sta viseli državna in občinska zastava. Po uličnih svetil-kah so visele le občinske zastave, državne - narodne pa ne. Enkrat za državni praznik samostojnosti visijo državne ali narodne, drugič za kulturni dan, ki je tudi državni praznik, pa ne. V zakonu o grbu, zastavi in himni RS v trinajstem členu lepo piše, kdaj se zastava izobesi: »8. februarja, 27. aprila, 1. in 2. maja, 25 junija in 26. decembra.« Ne vem, komu gre v nos državna zastava in državni praznik, da delà razliko med njimi. Ali ni lepo videti lepe, velike zastave, ki vihrajo po vasi ob prazniku? No, velikost zastave. Župan naj si enkrat ogleda velike občinske zastave na občinah v Mengšu ali Domžalah. O dimenzijah sem županu in podžupanu predlagal, da naj bo žalna zastava v soraz-merju z občinsko. To je bilo sprejeto, tako da je zdaj žalna zastava res manjša od državne. Tudi vabila so bila na formatu, kot se spodobi. Ne vein če je dlaka v jajcu moje pisanje o zastavi in njenem izobešanju. Tudi kazenski zakonik RS v 174. členu v drugi točki govori o denarni kazni ali zaporu do enega leta, kdor javno sramoti zastavo, grb ali himno RS. Ali ni zažig ali malomarni odnos sramotenje? V županovem kotičku so pohvale za vse, od scenarista do vratar-ja, ki je spuščal v dvorano, le moje pisanje o terminih proslav je brez veze. Dvorana je bila polna. Še nekaj, mlada občina, ali ne poznate zakona o prometu, da so za mlade šoferje drugi, hujši kriteriji? Hvala kulturnemu ministru, da je svoj prvi in drugi odgovor na ta dejanja dal v rubriki Vestičke izpod žarometov. Mislim, da je se vedno premalo žarometov, da se osvětli primer še enkrat in dokončilo. Že eno leto nazaj, ko se je oglasil kot županov tiskovni predstavnik z odgovorom, da se je moralo zgoditi. Zal nobenega opravičila ne od njega, ne od župana. Zato sem tudi njega imeno-val tiskovni predstavnik župana. Tudi v februarski številki se oglasi in govori oz. piše o zažgani zastavi. Župan v odgovoru tega sploh ne omenja. Zakon o zastavi, grbu in himni RS v VI/ 27/1 člen govori o kazni za tistega, ki uporablja simbole, ki so posko-dovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo. Ko sem se pri hitrosti 50 ali 60 km na uro vozil skozi Trzin (oh, oprostite, omejitev je 40 km), sem opazil, da je zastava raztrgana. Ko sem zastavo fotografiral, sem tudi sain opazil, da je zažgana. V članku sem hotel stvar nekoliko omiliti in sem zapisal, da je bila raztrgana. Ne me loviti na doslednost besed. Zato bi prosil županovga tiskovnega predstavnika, ki si je zastavo ogledal po praznikih, da mi pove, na kateri policijski postaji je dejanje prijavljeno in če je ZOper neznano osebo podan kazenski pregon proti skrunitvi sim-bolov. Upam, da tudi korpus delikti čuvajo na občini. Vodim poslovne knjige obrtnikom ročno, zato tudi poceni in zanesljivo. Telefon 01 8312-576. Moje besede v pisanju (»ali pa delate po liniji najmanjšega odpora«) vse se nanaša na obeleževanje praznikov, obešanje zastav, vábil, pošiljanje vábil, terminov, velikosti vabil, kakor tudi pravopisu.'Niti z eno besedo nisem omenjal delà proslave. Kulturni minister, občudujein vse tvoje delovne in umetniške vrline. Toda izbral sem morda napačno besedo »po liniji ...« Če bi zapisal, ne vem, morda »z levo roko« ali da so zastava, termin in vabila tudi del proslave. No, upam, da smo se razumeli. Moram tudi zapisati, da v življenju še nisem naslika! niti enega delà in tudi udari! nisem že nekaj desetletij nobenega. Vendar se razumemo, saj ima slovenski jezik pri besedah slikati ali fotografirati tudi isti poinen, kar velja tudi za udariti - fizično ali pisno, kot je zapisal kulturni minister. O udeležbi proslave. Ne vem, ali niste videli, da so bili na proslavi Trzinci in Trzinčani, ne pa Beograjčani ali Tuhinjci. Ce pa ste iskali mene, upam, da se ne vračajo svinčeni časi, da je udeležba obvezna, če pa nisi prisoten, sledi kazen na otoku, enem najlep-ših v severnem Jadranu. Moj žargon je pač tak in sem zapisal politkomisarji namesto generali po bitki o analizi novoletnega koncerta in proslave ob dnevu samostojnosti. Kulturni minister ali tiskovni predstavnik župana, nisem imel tebe v mislih za politkomisarja. Če pa si lastiš to funkcijo, te takoj raz-rešim. Zakaj? Politkomisarji niso nikoli naslavljali državljane z moje dame in gospodje. Bili so tudi malo izobraženi, imeli pa so politično moč. Ko so politkomisarji po vojni določali kulturni praznik, so samo vedeli, da je nekoč živel Prešeren in tako so nam kulturni praznik določili na dan smrti in ne rojstva. Oreh plačujemo mi. Politkomisarji tudi niso obvladali zemljepisa in je namesto mejne reke Mirne nastala meja do Dragonje. Zato smo nekoliko manjši. Pa tudi zadnji kulturni projekt o Prešernu. Politkomisarji so imeli prste vmes in je namesto filma ali nadaljevanke o Prešernu - pesniku nastal film ali nadaljevanka o Prešernu pijancu. Sedaj pa lahko žarometi ugasnejo in predstava, tragedija ali komedija o zastavi, vabilih, terminih se konča. Župana Toneta in kulturnega ministra Jožeta pa vabim, da se ob priliki ali prošla« dobimo ter spijemo kozarček dobrega vinca in zastavimo pot za več delà na vseh področjih - od športa, kulture, turizma in v veselje vseh Trzincev in Trzinčanov, pa tudi Trzink in Trzincank. Trzinčan in Trzinc Opravičilo Opravičujem se Tomažu Ermanu, ker sem v članku v januarski Številki »Samostojnost pa taka« zapisal, da so bila vabila tn plakati za neko tujo deželo, za njegovo predavanje o Nam* poslani oz. obešeni s strani občine. Na vabilu je namrec spoft. pisalo Občina Trzin, KUD Franc Kotar in Devana. Kot mi Ie povedal sam Tomaž, je vso organizacijo, vabila in plakate plačal iz lastnih sredstev in tudi distribuira! po Trzinu, tako so bili spodnji sponzorji samo - kar tako. nekdo nama je polepšal dan BRALCl osel gre le enkrat na led Pred nekaj meseci sem se odločil, da ne bom več pil vode iz vodovoda, zato se z ženo vsako jutro odpraviva do našega Gvajška, kjer se napijem sveže studenčnice in si jo natočim tudi za dnevno rabo. Za naj u ni lepšega, kot so ti jutranji sprehodi. Posebno ob lepem vremenu in zdaj v požni zimi, ko se narava že pre-buja in že slišiš žvrgolenje ptičkov. Tudi naša Rina je pre-srečna in ko zavoha gojzarje, ji ni več obstanka, kar vrti se na městu in tako gnjavi, da se včasih komaj obujem. Oni dan pa sem med kratko meditacijo pri studenčku za-gledal narcise. Ko sem odprl oči in jih prvič videi, sem mislil, da se mi je samo zazdelo. Saj narcise ne rastejo po gozdovih, to mora biti kakšen izgubljen šaš ali kaj. Stopil sem bliže in natančno pogledal; res so bile narcise. Naštel sem osemnajst poganjkov. Takoj sem pomislil, kako lepo, da se je nekdo to spomnil. Res, SREĆA SE DA SEŠTEVAT1. Tako se je naravni lepoti našega studenčka pridružila še lepota rož oziroma notranja lepota nekoga, ki jo je znal na primeren način izraziti. Oba z ženo se mu najlepše zahvaljujeva, ker nama je polcpšal to pomlad. Najlepša hvala! Zvonka in Rudi Schoss V. Hugo - Beseda Pazile, Ijudje božji, kadar govorite! Nevarne včasih so reči v besedali skrite! Nesreća in sovraštvo se rodi iz njih. In ne Irdite mi, da je vaš govor tih in vaš prijatelj zvest! Slušajte, kaj vam pravim! Zaprite duri in povejte s šepetom, morda z neslišnim glasom znancu na uho -v globoki kleli, dvajset čevljev pod zemljo -brez přič, besedo, ki je komu neprijelna. Beseda ta, na videz mrtva, neokrelna, U vaših ust ko pride, urno oživi. Iz teme smukne, ven na beli dan hiti. J.' že na prostém! Teka, skače, pleše, ne ujamete je več, čez hrib in plan jo kreše! Zdaj je ubrala pol, ki dobro jo pozna. V rokah popotni les, za pašom nož ima, na koncu dolgili krakov škornje podkované, strogosti mejnih straž so ji povsem neznane. Ne ustraši se valov deroče, silne reke, v vrvenju mest za njo nikake ni zapreke. Naravnost k njemu gre, ki ste měnili ga. Številko hiše ve, nadstropje, ključ ima. Odklene vrata in šegavo pravi, režeč člověku se, ko preden se postavi: "Tu sem, izustil me je pravkar ta in ta!" Storjeno je! Dobili ste sovražnika! Tako je pri sebi verjetno sklenil koncertní večer naš uveljavljeni in priljubljeni kantavtor Adi Smolar, ki je 16. februarja 2001 přišel v dvorano KUD Franc Kotar v Trzinu, misleč, da bo koncert potěkal v normalnih pogojih. Pa se je pošteno uštel on in mi vsi obiskovalci, ki ob nakupu vstopnic nismo niti podvomili v sposobnosti organizatora. Že vstop v nepripravljeno dvorano je bil vse prej kot vzpodbuden. Vsak obiskovalec je moral sam po stol v ozadje dvorane in ga postaviti na ustrezno prosto mesto. To res ni nika-kršen napor, je pa žaljiv odnos organizatora tako do izvajalca glasbe, kot tudi do nas poslušalcev. Koncert se je začel in Adi Smolar je brez težav zelo hitro vzpostavil slik s publiko. Prijetno razpoloženje se je stopnjevalo iz minute v minuto. Žal pa je naraščala tudi napetost in slaba volja zaradi zamujanja, ne-prestanega sprehajanja mladih in še mlajših santovšečnežev, odpiranja vrat, vedno glasnejšega govorjenja, kajenja in pitja alkohola v zadnjem delu dvorane. Izvajalec programa je vljudno opozoril moteči del publike, naj preneha z nekulturnim obnašanjem, ker je to pač koncert in ne pivska zabava. Izrazil je slabo voljo do organizatorja, ki je, iz njemu neznanega vzroka, přestavil prireditev z 20. na 21. uro in poskrbel za kar najbolj neus-trezno ozvočenje. Pozval je organizatorja, naj poskrbi za red, sicer bo koncert prekinil in zahteval povračilo vstopnine obiskovalcem, sam pa se bo odpovedal honorarju. Situacijo v dvorani je ocenil kot ponižujočo zanj in za poslušalce. Nad obnašanjem mladih alkoholiziranih nadebudnežev smo se zgražali tudi poslušalci in se spraševali, čemu služi skupina varnostnikov v kri-čeče rumenih brezrokavnikih, ki ni sposobna vzdrževati reda v dvorani. Naj mi prizadeti organizatorji iz Trzina - KUD France Kotar, Studentski klub Domžale in Kamnik ne zamerijo. Oglašam se v svojem imenu in v imenu vseh tistih Trzincev, ki nam ni vseeno, kakšen glas gre o nas v deveto vas ... in tudi tistih, ki imamo radi mlade, mlajše in naj-mlajše, in tislih, ki se zavedamo, da je bil spodrsljaj tistega večera le - trenutek mladostne nepremišljenosli. Varnostniku pa skro-men nasvet oz. po-mislek ob njegovi pripombi pri zapuš-čanju dvorane: »Organizator je Studentski servis in ne DeSUS«. Upam, da bo dočakal leto, ko bo zasluženo lahko vstopil v članstvo DeSUS-a. Morda se bo takrat zavedel neokusne šale in nekulturnega odnosa do starejših. Na plakatu, ki je vabil na koncert, ni bilo nobenega namiga, da vstop oziroma obisk prireditve starejših občanov ni dobrodošel. Obiskovalka koncerta v imenu somišljenikov •uteno in toplo zapete »STEZ1CE ..." so nas popel-- Pravdo korenin otroštva. Lučki in zboru - hvala! •i. ki ste skrbeli in se trudili, da smo upokojenci na doživeli prijetno srečanje na občnem zboru, • -Pia hvala! KAKO 2MANJ S AT I STROŠKS II. Nastavitev gorilnika je ravno lako pomembna kot redni pregledi kotla Vsako leto ali vsaj na dve leti je potrebno zamenjati sobo, ki mora ustrezati moči kotla. Gorilnik naj nastavi pooblasceni serviser, ki bo preveril optimalne vrednosti zgorevanja. Optimalne vrednosti zgorevanja se kažejo v minimalni sajavosti, us-trezni (lorej ne previsoki ali prenizki) temperaturi dimnih plinov, pravilnem vleku dimnika, barvi plamena in v končni porabi ener-genta itn Energetski svelovalci lahko na osnovi meritev emisij dimnih plinov, ki jih je opravil serviser, ocenimo kakovost zgorevanja izgube, izkoristek kotla, svetujemo, kako ravnali v primeru slabših rezultatov meritev ter ukrepe za zmanjšanje porabe en-_ ergijc oziroma za optimalno in ekonomično obratovanje. Novejsi goriln'iki imajo vgrajene lopute, ki se po izklopu gorilnika sarnod-ejno zaprejo in preprečujejo ohlajanje kotla. Oljni gonln.ki naj bi imeli predgretje kurilnega olja. Zanimivi so t.i. turbo gorilniki. Pogoslo se zgodi, da je potrebno iz ogrevalnega sistema med vz-drževanjem izpustiti vodo. Po popravilih ga je potrebno zopet napolniti. Zelo pomembno je, da ogrevala odzracimo, oz odzračili je potrebno cei sistem, kar po potrebi ponovimo večkrat. Pravilno odzračen je tisti sislem, v katerem se vsa ogrevala ogrejejo enakomerno. Neodzračeni sislem pomeni man-jšo učinkovitost ogreval in večjo porabo goriva. Predvsem pri starejših objektih je zelo žgoče vprašanje tesnjenja vrat m oken. Z zamenjavo le leh ali vsaj z dodatno zatesnitvijo so loplotne izgube manjše. Izolirali je potrebno tudi rolelne omance. Dodatna plast izolacijskega materiala ni nikoli stran vrzen denar. Energetsko svetovalna pisama Kamnik - izpostava Domžale 1230 Domžale, Ljubljanska 69 tel.: (01) 722 01 00, 722 13 21 Če menite, da je objekt slabo ali le delno izoliran, ga izolirajte Največkrat ostanejo neizolirana nebivalna podstrešja. Pri-poročena debelina toplotne izolacije naj bo med 15 do 25 cm. Najlaže jo je izvesti med izvedbo ostrešja, ležje pa je izvedljiva pri že zgrajenih mansardah (potrebna so gradbena delà, izselitev ipd.). Ce zamenjujete krilino, izolirajte tudi mansardo. S temi posegi se toplotne izgube zmanjšajo od 10 do 20 odstotkov, glede na izvedbo. Izoliramo lahko tudi strop nad hladno kleljo, približno 5-7 cm loplotne izolacije. V topli bivalni kleti je smiselno izolirati tla in stene. Izolirati je potrebno tudi kolel in cevi (2-3 cm), predvsem pri starih ogrevalnih sistemih in v prostorih, ki so neogrevani. Regulacija ogrevalnega sistema je element, brez katerega si sodobnih in varčnih sistemov sploh ne moremo zamislili. Najboljša regulacija omogoča dnevni in tedenski program in sledi zunanjim spremembam. Regulacija omogoča dnevno-nočni režim ogrevanja, naravnamo lahko temperaturo ogrevanja med odsot-nostjo ipd.. Že vgrajeno ročno regulacijo lahko z majhmmi stroški dopolnimo. lzklapljanje naprav ponoči je zelo nesmiselno, saj lahko skrajša njihovo življenjsko dobo, bolj ekonomično je neprekinjeno delovanje. Boljše uravnavanje temperature v prostoru lahko dosežemo z vgraditvijo termostatskih ventilov, pri čemer se izgube lahko zmanjšajo do 7 %. Termostatski ventili zagolavljajo želeno temperaturo prostora, pri čemer upoštevajo vse notranje in zunanje vire toplote (peči, kamini, sonce...). IVAN KENDA, univ.dipl.ini \mmmm NEGOVALNI STUDIO KAFRA Solarij - tede od Naslov : Jemčeva 14c, Trzin nega obraza elerino specifične nege (akne, gube, žilice) shujševalni program aromaterapija anticelulitni postopld (IC, ultrazvok, lipoliza, algoterapija) depilacija, epilacija ličenje naravna nega nolitov (Jessica) UGODNO n trezplačne^ 2.4. do 6.4. ; a sončenja naročanje po telefonu 01/ 72 44 U2 IZ TRZINSKE ČRNE KRONIKE 14. 02.2001 občan pa res ni v čistih pri neznancu, ki mu vztrajno greni življenje.Vlomil mu je v hišo na ulici Pod gozdom, vzel potni list in 70.000,00 SIT gotovine. Pravzaprav je odprl vrala z originalnim ključem, ki ga je dobil, ko mu je zjulraj islega dne na območju Ljubljane vlomil v avto. Vzel je tudi avtoradio. Ta je pa od sile. 17. 02.2001 prijavili so vloin v osebni avto, ki je bil parkiran pred lokalom Leka bar v času od 19:00 do 02:00 ure. NN storilec je poš-kodoval ključavnico desnih vrat, ukradel torbico, 5.000,00 SIT, polnilec za přenosní telefon in drugo v vrednosti 40.000,00 SIT. Kaj naj rečem? Če bi brali trzinsko črno kroniko, kjer redno opozarjamo, da ne puščajle privlačnih stvari na vidnem mestu, najbrž... 21.02.2001 Seveda pa ne moremo nič, če nam ukrade- jo kar cel avto! Tako se je zgodilo oškodo-vancu avta znamke Daewoo, registrska številka LJ M3-28K, temno rdeče kovinske barve. Odpeljali so ga iz dvorišča na Mengeški ulici med 20:00 in 07:00 uro. 24.02. 2001 Namišljena predzgodba: "Uaaa, danes se je pa izplačalo krasli. Hotel sem le na svežo žeinljico ..." Iz podjetja Pečjak so prijavili talvino. Policisti so ugotovili, da se je NN storilec vtihotapil v garderobo med 05:00 in 07:30 uro in enemu od zaposlenih iz omarice vzel denar-nico z osebnimi dokumenti, bančno kartico, 30.000.00 SIT gotovine in prenosni telefon. 28. 02. 2001 Naslednja zgodbica mi buri domišljijo. Hecno je to, da me tokrat ne zanima, kdo je bil nesramni lopov, ampak kdo je ta dama, ki nosi rdeče usnjene rokavice in ima v torbici 300.000,00 SIT gotovine? Tatvino so prijavili iz podjetja Fist d.o.o.. NN storilec je med 10:00 in 15:30 uro přišel v pisarno podjetja. Odprl je předal, v katerem je našel žensko torbico. Iz nje je vzel omenjene rdeče usnjene rokavice, 300.000.00 SIT, osebno izkaznico in bančno kartico. 03.03. 2001 Za konec pa še en vlom v hišo na ulici Pod gozdom, ki me žalosti. In zakaj? Ker je tokrat NN storilec přišel v notranjost tako, da je preprosto vzel ključ s police. Včasih po vaseh nismo zaklepali vrai. Če pa smo šli na njivo, smo ključ pustili pod predpraž-nikom ali v cvetličnem lončku na okenski polici. Četudi je bil na vidnem mestu, niko-mur ni prišlo na mise!, da bi to izkoristil. Ni kaj, časi so se spremenili. Svoje imetje moramo danes bolj zavaravati. Nesramnež je odnesel dve video kameri Panasonic, prenosni telefon Nokia, pištolo kalibra 5,6 mm z orožnim listom ter več kosov nakita. Skupna škoda znaša okoli 1.100.000,00 SIT. Res pa je tudi, da včasih iz preprostih kmečkih hiš ni bilo kaj prida odnesli. usluga ÍK plahtico LJUBLJANA. Or-'-v« 3< Čistilnica in pralnica Usluga Šiška d.o.o. Ljubljana, Derčeva 31 je v trgovini z modno konfekcijo »NAOMI«, Kidričeva 12,1236 Trzin (pri Pizzeriji in špagetariji Da Mattia, trgovini Flis in nasproti mesnice Arvaj oz. papirnice Čačke) odprla zbiralnico za čišćenje, pranje in konfekcijska popravila Z dolgoletno tradicijo vam nudimo hitre in kakovostne usluge za: - kemično čišćenje vseh tekstilnih izdelkov - impregnacijo SCOTCHGARD za vsa vrhnja in športna oblačila • pranje in likanje posteljnine, zaves ... - globinsko čišćenje lamelnih zaves • globinsko čišćenje preprog vseh vrst in velikosti - čišćenje usnjenih izdelkov ■ vsa konfekcijska popravila Trgovina Naomi je odprta od ponedeljka do petka od 12.00 do 19.00 ure Ob sobotah od 09.00 do 13.00 ure Tel- Št. NAOMI 01 724 13 11 Se Priporočamo! J Hfck, Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vab.mo vse, k, pripravljajo kako zanimivo prireditev, da nas o tem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek Marolt,zato se s svojimi podatki obraćajte nanjo (tel.št. 713-529). Poklićite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedel, us, Trzrncu 31.3. 19.30 Kulturno-umetniško društvo Trzin Društvo upokojencev Žerjavčki IO" Kulturno-umetniško društvo Trzin I |" Kulturno-umetniško društvo Trzin Planinsko društvo Onger Trzin -Mladinski odsek in Društvo prijateljev mladine Smučarsko društvo Trzin Kulturno prosvetno društvo Savlje-Kleče - gledališka skupina teater I Balantin bo uprizorila komedijo JEAN OUILH PLES TATOV (režija: ,j Silvo Božič) izlet v Mežiško dolino z ogledom rudniškega jaška KUD Teater Cizamo in lokal Barca prirejata OTROŠKI BOLŠJI SEJEM IV. šahovski turnir osnovnošolcev ljubljanske regije v KUD-u premiers MEGA ATA pri baru Barca Donačka gora - muzej na prostem v Rogatcu Prvomajski piknik s kresom pri brunarici v Dolgi dolini NAPOVEDUJEMO: april Turistično društvo Trzin Dan Občine Trzin v Volčjem Potoku 5. in 6. 5. Turistično društvo Trzin Florjanov sejem TunstiCn0 društvo Trzin bo letos skušalo spodboditi občane k še bolj zavzetnemu urejanju vrtov in -elenic ob hišah. Napovedujejo, da bodo že v aprilu objavili natečaj za tekmovanje v urejenosti posameznih vrtov ob trzinskih hišah. jekmovanje so skušali izvesti že lani, rezultati akcije pa so tudi fotografije nekaterih trzinskih vrtov, ki so po urejenosti pritegnili največ pozornosti. Nekatere od fotografii objavljamo tokrat. STALNA VABILA: • Društvo upokojencev Žerjavčki Žerjavčki vabi,o vse upokojence - člane in nečlane vsak ponedeljek od 16. ure dalje v gostišče Bor pri Mercalor,u v novem Tranu. Žerjavčki so začeli s pevskimi vajami. Kdor se jim želi pridružiti prijave zbira ga. Lučka Župan • Strelska družina Trzin Strelsko društvo vabi vse ljubitelje strelskega športa vsak dan od I S. do 20. ure na strelisce. • Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek - . . .„ MO PD Onoer Trzin vabi osnovnošolce, dijake in studente, da se jim pridružijo. Planinski krozek na OS Trzin ,e vsako sredo ob i 5 uri v uôlnidzemljepisa. dijakí in študenti pa se srečajo vsak drugi četrtek v mesecu v društveni h.sici. • Športno društvo Trzin - Šahovska sekcija ,, LJUBITELJE ŠAHA vabimo VSAK PONEDELJEK ob 19.00 uri na srečanja šahistov v STARI bOLI Trzin. Infomiacije: 041 b79-b 13 (Rado) ali 041 703-555 (Savo) • Sekcija Veteranov vojne za Slovenijo _ Sekcija Veteranov vojne za Slovenijo obvešča člane in vse, ki še niso člani, da imajo vsak prvi četrtek v mesecu ob I 8. uri srečanja prostorih stare OŠ Trzin, Mengeška 22. Vse veterane vojne za Slovenijo vabijo, da naj se jim pridružijo. STRAN KAJ SE BO DOGAJALO V TRZINU DO NOVEGA LETA IN V NASLEDNJEM MESECU: ikoiiocne pol Zakaj tehnični pregledi v obrtni ^ coni TRZIN? blizina brez čakanja prijazno osebje Poslrežele •nimi napitki! ® Oise©™ Podjetje za inženiring, svetovanje in nadzor, Trzin, Kidričeva 14/d, tel ./fax: 01/ 72 19 980, 72 19 985 GSM: 041/ 614-649. ŽELIMO VAM VESELE IN BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE OGLED DIRKE FORMULA 1 Imola, 14 - 15. 4 - 15.500.00 SIT PRVOMAJSKI IZLETI: ŠPANIJA - 39.900,00 SIT, GRĆIJA 54.900,00 SIT, KRF - 39.900,00 SIT, PARIZ - 39.900,00 SIT, NIZOZEMSKA - 39 900,00 SIT, SAN MARINO 19 900,00 SIT, RIM, POMPEJÍ, NEAPELJ - 39.900,00 SIT, EGIPT - 800 US $. Nudimo vam prijetile počitnice za 1. maj v odličnih hotelih po vsej I že od 33 DEM/dan. Nudimo vam naiem plovil z bazo v Biograđu/nn 900 DEM/teden (Szn Odisey 26) pa do 2479 DEM (Dufour 36) Uredite si pravočasno tudi letne počitnice ali križarjenja na Hrvaš» Nudimo vam preko 120 hotelov in apartmaiev od Umaga do Duoro» NATA International d-t Turistična agencija J Iška 129/a, 1292IG, tel: 01 286 24 38, tax: 286 37 61 www.nata-int.si, e-mail: naia©nata-int-s Blatnica 3a, IOC Trzin telefon 01 562 18 13 Ob ponovnem odprtju gostinskega íoŘflía v stavbi obe ine, zdaj poimenovanern PeŘos Pub, crnjem: stranke in občane pozdravljamo in jih obvešauno, da smo se pri obnoví truditi piibližatí Trzinu nekdaj. Na slikah, ki zdaj krasijo naš lokni, boste ludi vi mogoče prepoznali svojega dedka aíi očeta. Nismo pa tudi pozabili nadobro družbo, za katero imamo priskrbljene slastné dbmače klobá.-,t- iz přiznané mesarije. Med te dnom delamo od 6.00 do 24.00, ob koncili tedimpa od 7.00 db 1.00. V(judrto vabíjenil AVTOSERVIS IN AVTOMATSKA AVTOPRALNICA VTOSERVIS VTOKLEPARSTVO VTOLIČARSTVO • Ličarstvo: komora za osebna, transportna in dostavna vozila, popravila plastičnih delov na vseh tipih vozil, zajamčena enoletna garancija na izvedbo popravila. • Prihranite čas: vaš avto pripravimo za tehnični pregled. Na vašo željo ga tudi odpeljemo in opravimo tehnični pregled. •Hitri servis Total: menjava motornega olja. menjava filtrov, kontrola in dolivanje olja v menjalnik, kontrola akumulatorja, meritve kakovosti zavorne tekočine, vizualni pregled podvozja. VEDNO NA ZALOG I GUME : Nokian, Good year in Debica. DU PONT CAR PAINTS MATEVZ STEFE TRZIN tel. & fax: 01/72 11 964 AIIAČIĆ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, TRGOVINA tel.72-42-107 fAISJII« prodajalna izdelkov gorenje PE AST Ljubljana, Tugomerjeva 2, Ljubljana - Šiška Tel.: 01/514 20 15 Na zalogi celoten program Gorenja! Ođprlo vsak dan od 8. do 19. me. ob soDolan od 8. do 12. ure Steletova 2,1234 Mengeš Fax 01 737141 Telefon 01 737 289 ptodoi0 in m0 a Ročna in avtomatska pr0lnica IZDELKI IZ DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI • _)d kuhinjske posode do cveilićnega lončka • U' is.iini keramični izdelki za Ijudí z izbranim okusom • kvalitetni materijali za lonćarje. ljubitelje, vrtce in šole • Gline vseh vrsi, glazure M02EN OGLED IZDELOVANJA GLINENIH IZDELKOV IN SVETOVANJE Mb)®!!© fS} 51234 Mms®S mđm i M / m m m, wm s M / bs §n CALERA K E A M I K A Keramika Calera d.o.o Hraslovec 22. 1236 Trzin tel/tax 01/56 21 382 e-mail caiera@