Prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom (NIS) GOSPODINJSTVO Učni načrt Razporeditev ur predmeta Število ur 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred Skupaj Tedensko 2 2 2 2 2 / Letno 70 70 70 68 66 344 Ljubljana 2024 1 Učni načrt Gospodinjstvo Prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom (NIS) Avtorji posodobljenega učnega načrta: Irena Simčič, Zavod Republike Slovenije za šolstvo dr. Stojan Kostanjevec, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Dragana Žunič, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Judita Špiljak, II. OŠ Žalec Mateja Drobnič, OŠ Dragotina Ketteja Novo mesto Strokovni pregled: dr. Francka Lovšin Kozina, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Urša Brenkuš, OŠ Jela Janežiča Uredila: Dragana Žunič, Zavod RS za šolstvo Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba Izdala: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo Za ministrstvo: dr. Darjo Felda Za zavod: dr. Vinko Logaj Spletna izdaja Ljubljana 2024 Objava na spletni strani https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Izobrazevanje-otrok-s-posebnimi- potrebami/OS/Ucni-nacrti/GOSPODINJSTVO-5.-9.-RAZRED-NIS.pdf Posodobljeni učni načrt za predmet gospodinjstvo v prilagojenem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje določil na 233. seji dne 18. januarja 2024. Posodobljeni učni načrt za predmet gospodinjstvo v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom je pripravila predmetna komisija za posodabljanje učnega načrta. Pri posodabljanju je izhajala iz predhodnega učnega načrta za predmet gospodinjstvo v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom ter sodobnih strokovnih dognanj in pristopov. _________________ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 184184835 ISBN 978-961-03-0832-4 (Zavod RS za šolstvo, PDF) 2 KAZALO 1 OPREDELITEV PREDMETA ......................................................................................................... 4 2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA ......................................................................................................... 5 3 OPERATIVNI CILJI, VSEBINE IN DIDAKTIČNA PRIPOROČILA .................................................... 7 3.1 Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje ............................................................................... 8 3.2 Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje ............................................................................. 38 4 STANDARDI ZNANJA ............................................................................................................... 66 4.1 Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje ............................................................................. 66 4.2 Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje ............................................................................. 67 5 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ..................................................................................................... 70 5.1 Uresničevanje ciljev predmeta ......................................................................................... 70 5.2 Medpredmetne povezave ............................................................................................... 72 5.3 Individualizacija in diferenciacija ..................................................................................... 74 5.4 Preverjanje in ocenjevanje znanja ................................................................................... 75 5.5 Digitalna tehnologija ........................................................................................................ 76 3 1 OPREDELITEV PREDMETA Učni načrt za predmet gospodinjstvo v prilagojenem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom (v nadaljevanju prilagojeni program z NIS) je strokovno besedilo, namenjeno učiteljem,1 ki poučujejo učence, usmerjene v ta program. Učni načrt opredeljuje izhodišča za poučevanje vsebin predmeta in omogoča učencem poglobitev in nadgradnjo znanj iz različnih naravoslovnih in družboslovnih disciplin. Vsebine učnega načrt za predmet gospodinjstvo omogočajo in spodbujajo razvoj ustrezne gospodinjske pismenosti učencev (prehranska, zdravstvena, ekonomsko-finančna in okoljska pismenost), praktičnih znanj in spretnosti, kot tudi vseživljenjskih spretnosti (natančnost, vztrajnost, delavnost in inovativnost, idr.), ki jih bodo učenci potrebovali v svojem nadaljnjem osebnem in poklicnem življenju. Predmet se izvaja od 5. do 9. razreda v obsegu dveh pedagoških ur na teden in spada med obvezne predmete. Učni načrt za predmet gospodinjstvo opredeljujejo vsebine petih tem, ki se pri pouku prepletajo in jih učenci spoznavajo in obravnavajo predvsem s svojo dejavnostjo pri individualnem in sodelovalnem učenju ter v okviru praktičnega pouka: 1) hrana in prehrana, 2) osnove higiene, 3) tekstilije, oblačenje in obutev, 4) bivanje in okolje in 5) ekonomsko-finančno področje. Vsebine predmeta gospodinjstvo so naravnane na pridobivanje praktičnih znanj, spretnosti in vedenj učencev o izbiri zdravih, hranljivih in varnih živil, njihovi pravilni pripravi, kuhanju zdravih in uravnoteženih obrokov, pravilnem uživanju hrane, zdravih prehranskih navadah, pomenu rednega in pravilnega vzdrževanja osebne higiene in higiene bivalnih prostorov za zdravje, tekstilstvu in oblačenju, okolju in odgovornejšem ravnanju z okoljem, s področja ekonomsko-finančne pismenosti in potrošniške vzgoje ter za racionalno in gospodarno izrabo virov v naravi in družbi, ki so potrebni za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb. Pri obravnavi tem in učnih sklopov je poudarek na njihovi obravnavi z vidika trajnostnega razvoja, skrbi za zdravje in ustvarjanja priložnosti pri pouku za razvoj in krepitev socialnih spretnosti in spretnosti sodelovanja, ustvarjalnosti in inovativnosti ter vseživljenjskih spretnosti učencev. Zadovoljevanje potreb posameznika in družbe, ki vključuje različne vire v naravi in družbi (človeški viri, čas, energija, hrana in druge dobrine) pri predmetu gospodinjstvo uresničujemo pri vseh temah in učnih sklopih. 1 V nekaterih delih besedila so izrazi učitelj/učiteljica, učenec/učenka (v ednini in množini) zapisani v slovnični obliki moškega spola kot nevtralni in veljajo za oba spola. Namen takega zapisa je boljša berljivost zaradi številčnosti navedenih izrazov v celotnem besedilu. 4 2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA S splošnimi cilji opredeljujemo namen poučevanja vsebin predmeta gospodinjstvo. Namen predmeta gospodinjstvo je, da učenci v prilagojenem programu z NIS z raznovrstnimi praktičnimi dejavnostmi kar se da aktivno, izkustveno in z vidika trajnostnega razvoja spoznavajo in razvijajo razumevanje vsebin z gospodinjskega področja v okviru petih tem – 1) hrana in prehrana, 2) osnove higiene, 3) tekstilije, oblačenje in obutev, 4) bivanje in okolje in 5) ekonomsko-finančno področje – ter razvijajo in krepijo motorične in socialne spretnosti v skladu s svojimi zmožnostmi. Z vidika vrednot učenci pri predmetu gospodinjstvo oblikujejo pozitivna stališča do skrbi za lastno zdravje in zdravje drugih, spoštljivega in trajnostnega odnosa do okolja in narave ter razvijajo ključne kompetence za vseživljenjsko učenje (pismenost s poudarkom na gospodinjski pismenosti, družbene, osebnostne in digitalne kompetence). Učenci pri pouku predmeta gospodinjstvo:  spoznavajo in pridobivajo znanja in spretnosti z različnih področij gospodinjstva, kot so zdrava, varna in varovalna prehrana, osebna higiena in higiena prostorov, tekstilije, oblačila in obutev, bivanje in okolje ter ekonomsko-finančno področje,  spoznavajo in vrednotijo pomen zdrave, varne in varovalne prehrane ter vpliva prehranskih navad in življenjskega sloga na zdravje,  spoznavajo in upoštevajo pravila za varno delo v gospodinjski učilnici in domači kuhinji, pravilno rabo gospodinjskih aparatov in pripomočkov, postopke obdelave živil in materialov ter izdelavo različnih uporabnih izdelkov,  ob uporabi gospodinjskih aparatov, pripomočkov in enostavne digitalne tehnologije pri praktičnem delu razvijajo in urijo delovne spretnosti, učijo se trajnostne izrabe virov ter natančnosti in reda pri delu,  spoznavajo lastnosti različnih tekstilij, izdelujejo uporabne tekstilne izdelke in se učijo trajnostnega ravnanja s tekstilijami in obutvijo,  učijo se urejanja in vzdrževanja bivalnih prostorov z vidika trajnosti in skrbijo za higieno prostorov,  se učijo sprejemati in ovrednotiti odločitve, ki se nanašajo na osebni in družinski proračun v skladu s potrebami, željami, cilji in razpoložljivimi viri,  spoznavajo pravice potrošnika, različne načine oglaševanja in vpliv oglaševanja na potrošnikove odločitve,  razvijajo spretnosti načrtovanja in varnega izdelovanja izdelkov ter z njimi izražajo svojo osebno ustvarjalnost,  razvijajo stališča o pomembnih vidikih življenja posameznika in skupnega življenja v družini in družbi z vidika zdravja, potrošništva in trajnostnega razvoja,  razvijajo in urijo spretnosti sodelovanja in spoštljivega sporazumevanja in razvijajo občutek soodgovornosti za doseganje skupnega cilja,  spoznavajo svoje sposobnosti, potenciale in poklicne interese, 5  spoštujejo naravno in kulturno dediščino ter se zavedajo pomembnosti gospodinjskih aktivnosti in medčloveških odnosov,  s sodelovalnim učenjem pri praktičnih dejavnostih se navajajo na kulturno obnašanje in bonton ter enakovredno delitev dela v skrbi za samega sebe, za druge in okolje,  razvijajo zaznavne spretnosti s sprejemanjem informacij z vidnim, slušnim, okušalnim, tipalnim in kinestetičnim občutkom. 6 3 OPERATIVNI CILJI, VSEBINE IN DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Operativni cilji in vsebine so v učnem načrtu za gospodinjstvo urejeni po temah in učnih sklopih. Cilji in vsebine posameznega učnega sklopa izhajajo iz predhodnih ciljev in vsebin, ki se nadgrajujejo in dopolnjujejo, zato so zapisani v vzporednih stolpcih, da se v okviru vzgojno-izobraževalnega obdobja vidi nadgradnja ciljev iz razreda v razred. Vrstni red uresničevanja ciljev oziroma obravnave učnih sklopov v posameznem razredu je avtonomna odločitev učitelja. Učitelj v letni pripravi in pripravah na pouk razporeja zaporedje operativnih ciljev in vsebin v smiselnem obsegu, kot to dopušča pouk gospodinjstva, in načrtuje pouk tako, da pri poučevanju in učenju vključuje različne pristope, metode in oblike dela s poudarkom na praktičnem pouku, medpredmetnem povezovanju, sodelovalnem učenju in aktivni vlogi učencev v učnem procesu. Zaželeno je, da se operativni cilji medsebojno povezujejo in obravnavajo tako, da se določena vsebina predmeta gospodinjstvo obravnava čim bolj celostno. Zapis operativnih ciljev po razredih je priporočilo, katere cilje bi kazalo doseči v določenem razredu. Učitelj sam presodi, ali bo cilje posameznega vzgojno-izobraževalnega obdobja uresničeval tako, kot je priporočeno, ali upočasnjeno oziroma pospešeno glede na značilnosti učencev v konkretnem oddelku v prilagojenem programu z NIS ter specifiko organizacijskih, prostorskih in materialnih pogojev šole. Učni načrt vključuje tudi didaktična priporočila in predlagane praktične dejavnosti za posamezno temo in učne sklope, ki ponujajo predloge uresničevanja ciljev učnega načrta tako, da vodijo k napredku v znanju in usvojenih spretnostih ter spodbujanju ustvarjalnosti, inovativnosti, zadovoljstva ob učenju, samostojnosti, socialnih spretnosti, spretnosti spoštljive in strpne komunikacije idr. Pri načrtovanju pouka v vseh etapah učnega procesa in pri izbiri ciljev, vsebin in dejavnosti naj bo v središču učenec, njegove posebne vzgojno-izobraževalne potrebe, zmožnosti, interesi, močna področja in primanjkljaji, tako da je v proces poučevanja in učenja vključen čim bolj celostno. Učitelj mora pri svojem delu ohraniti dovolj visoka pričakovanja, da bi vsak učenec v prilagojenem programu z NIS lahko realiziral svoje potenciale in spretnosti. 7 3.1 Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje Tema: HRANA IN PREHRANA Namen teme in učnih sklopov: Kakor vsa živa bitja potrebuje hrano za svojo rast, razvoj in obstoj tudi človek. Zdrava prehrana je eden od pogojev dobrega psihičnega in fizičnega počutja človeka. Ustrezno sestavljeni dnevni obroki hrane zadovoljujejo človekove potrebe po hranljivih in energijskih snoveh, potrebnih za rast, razvoj in opravljanje življenjskih funkcij. Poznavanje priporočil zdravega prehranjevanja nam omogoča ustrezne izbire primerne in zadostne hrane. Na svetu se ljudje zelo različno hranijo – tako je še vedno veliko takih, ki trpijo za lakoto in obolevajo zaradi pomanjkanja hrane, prav tako pa je tudi veliko takih, ki obolevajo zaradi prevelikega vnosa hrane in bolezni, ki jih prinaša nezdrav način življenja, kar vodi v prekomerno hranjenost in debelost. Pomanjkanje, pa tudi prevelike količine hranljivih snovi privedejo do poslabšanja zdravstvenega stanja. 4. razred 5. razred 6. razred OPERATIVNI CILJI Učenec: Sklop: Gospodinjska učilnica Sklop: Gospodinjska učilnica  spozna razporeditev v gospodinjski  samostojno izbira osnovne ustrezne učilnici, osnovno opremo, aparate in gospodinjske aparate ali pripomočke pripomočke v kuhinji, glede na praktično dejavnost,  pravilno poimenuje in razlikuje  spozna pravilen razpored gospodinjske pripomočke, pribor, pripomočkov v gospodinjski učilnici posodo glede na uporabo, in se v učilnici primerno orientira, 8 4. razred 5. razred 6. razred OPERATIVNI CILJI Učenec:  po navodilih izbere ustrezen  poglablja znanje o aparatih in gospodinjski aparat in/ali pripomočkih v gospodinjstvu, pripomočke glede na praktično  dejavnost, poglablja znanje o postopkih  priprave na delo, spozna osnove pravilnega in varnega  vzdrževanja gospodinjske učilnice, skrbi za osebno higieno in higieno opreme, aparatov in pripomočkov v kuhinjskih aparatov, pripomočkov in kuhinji, gospodinjske učilnice med  praktičnim delom, razvija skrb za osebno higieno med  praktičnim delom, poglablja znanje o varni in pravilni  uporabi gospodinjskih aparatov in opiše, kaj obsega skrb za osebno kuhinjskih pripomočkov, higieno,   osnovne gospodinjske aparate spozna osnovne postopke priprave uporablja samostojno in varno, na delo,   se navaja na pravilno ravnanje s čistili se navaja na pravilno ravnanje s čistili in pripomočki za čiščenje. in pripomočki za čiščenje. 9 4. razred 5. razred 6. razred OPERATIVNI CILJI Učenec: Sklop: Gospodinjski aparati in kuhinjski pripomočki Sklop: Konzerviranje in shranjevanje živil  spozna delovanje osnovnih  spozna pomen priprave ozimnice, gospodinjskih aparatov,  spozna pomen in osnovne načine  po navodilih varno in pravilno konzerviranja ter shranjevanja živil, uporablja gospodinjske aparate in  spozna osnovne naravne kuhinjske pripomočke (npr. pri konzervanse, pripravi enostavnega napitka,  na primerih spozna postopke smutija ali namaza). sušenja, sočenja ali vkuhavanja,  spozna nadaljnjo uporabo konzerviranih živil in jih uporablja pri pouku,  spozna industrijsko konzervirana živila in njihovo uporabo,  se navaja na ekonomično ravnanje s sezonskimi živili. 10 4. razred 5. razred 6. razred OPERATIVNI CILJI Učenec: Sklop: Prehranski krožnik Sklop: Prehranski krožnik  zna sestaviti prehranski krožnik,  spozna skupine živil,  podrobneje spozna škrobna živila,  spozna prehranski krožnik in sestavo  našteje in uporablja načine toplotne uravnoteženega in zdravega obroka, obdelave škrobnih živil,  spozna osnovni pomen posamezne  se seznani z načini shranjevanja skupine živil v prehrani, škrobnih živil,  spozna pomen rednega uživanja  raziskuje in uporablja enostavne raznolikih živil, svežega in recepte za pripravo jedi na osnovi raznobarvnega sadja in zelenjave, škrobnih živil,  sestavi obrok po načelih  pripravi praznovanje z vključevanjem prehranskega krožnika. škrobnih živil v jedilnik. Sklop: Dnevni obroki  spozna pomen rednih dnevnih obrokov za zdravje in dobro počutje,  se uči o pomenu zajtrka in šolske malice za zdravje, 11 4. razred 5. razred 6. razred OPERATIVNI CILJI Učenec:  usvaja kulturni in higienski način priprave in uživanja hrane,  se seznani s sestavo recepta,  spozna načine strežbe in bonton pri prehranjevanju ter jih pri šolskih obrokih dosledno upošteva,  spozna načine priprave jedilne mize in pogrinjka glede na vrsto obroka in priložnost,  usvaja pravilna ravnanja s kuhinjskimi odpadki in za zmanjševanje zavržkov hrane,  spozna pomen varčevanja z energijo, materiali in časom,  spozna osnovne značilnosti praznovanja,  izdela načrt in pripravi manjše praznovanje,  pridobiva občutek za kulturno in estetsko pripravo praznovanja,  razvija občutek za sodelovanje. 12 4. razred 5. razred 6. razred VSEBINE IN POJMI Gospodinjska učilnica Gospodinjska učilnica  Gospodinjska učilnica in oprema  Razpored v gospodinjski učilnici  Posoda   Mali in veliki gospodinjski aparati Pribor   Pripomočki Čiščenje, čistila in pripomočki za  Aparati čiščenje  Delovna zaščita  Čistila Konzerviranje in shranjevanje živil  Osebna higiena in higiena v kuhinji  Priprava ozimnice  Gospodinjski aparati in kuhinjski Konzerviranje  pripomočki Sušenje   Vkuhavanje Mali in veliki gospodinjski aparati   Sočenje Kuhinjski pripomočki   Shranjevanje Varno rokovanje z gospodinjskimi aparati in kuhinjskimi pripomočki Prehranski krožnik  Škrob Prehranski krožnik   Žita, žitni izdelki Prehranski krožnik   Skupine živil Krompirjevi izdelki  Uravnotežen obrok  Kuhanje, cvrenje, pečenje 13 4. razred 5. razred 6. razred VSEBINE IN POJMI Dnevni obroki  Dnevni obroki  Recepti  Načini strežbe  Bonton prehranjevanja  Kuhinjski odpadki  Recepti  Praznovanje  Pogrinjek  Vabilo  Voščilo 14 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA K TEMI HRANA IN PREHRANA Učenci spoznavajo splošna pravila, ki veljajo v gospodinjski učilnici. Ob začetku šolskega leta vzpostavijo rutino prihoda v učilnico (skrb za higieno, zaščitna oblačila, speti lasje idr.). Pri delu je glavno vodilo varnost: tako pri rokovanju s kuhinjskimi pripomočki, gospodinjskimi aparati, pripravi hrane kot tudi s čistilnimi sredstvi. Trudimo se, da so učenci kar se da samostojni pri delu. Praktično prikažemo rokovanje z gospodinjskimi aparati, opremo in kuhinjskimi pripomočki. Učenci poiščejo ali pospravijo kuhinjski pripomoček, aparat na ustrezno mesto po navodilu učitelja ter samostojno, ko usvojijo razpored gospodinjskih aparatov in kuhinjskih pripomočkov v gospodinjski učilnici. Kot projektno delo lahko učenci pripravijo plakat s tlorisom gospodinjske učilnice in razporedom pohištva, opreme in gospodinjskih aparatov. Plakat lahko pripravijo v paru ali skupini, s čimer ustvarjamo priložnosti za sodelovalno učenje in krepitev socialnih spretnosti. Plakat vrednotimo po vnaprej dogovorjenih kriterijih uspešnosti (vrstniška povratna informacija, lastno vrednotenje, povratna informacija učitelja), ki vključujejo različne vidike vrednotenja, kot so estetski vidik izdelanega plakata, vključenost v proces priprave plakata, vloženi trud, spretnosti sodelovanja pri skupinskem delu idr. Učenci lahko slikovne prikaze (vizualne opore) gospodinjske opreme, aparatov in pripomočkov, jedilnega in kuhalnega pribora sami razporedijo in prilepijo na ustrezne predalnike, omarice in omare v gospodinjski učilnici. Učenci spoznajo prehranski krožnik s pomočjo modela, ki je izobešen na vidnem mestu. Čim bolj samostojno poskušajo sestaviti svoj prehranski krožnik in ga ovrednotiti na podlagi modela ter po vnaprej dogovorjenih kriterijih uspešnosti (vrstniška povratna informacija, lastno vrednotenje, povratna informacija učitelja). Če ima učenec težave pri uvidu napak, mu pri tem pomagamo. Pri delu uporabljamo sezonsko sadje ali zelenjavo. Če imamo možnost, lahko uporabimo zelišča, dišavnice ali začimbe, ki smo jih predhodno vzgojili na šolskem zeliščnem vrtu. Na primeru šolskega jedilnika lahko učenci barvno označijo ali določijo skupine živil in ocenjujejo, v kolikšni meri je šolski jedilnik pripravljen po načelih prehranskega krožnika. Pri kuhanju spodbujamo sodelovalno učenje. Praktično prikažemo delovanje kuhinjskih aparatov, učenci pa čim bolj samostojno pripravljajo izbrane jedi. Načine strežbe in bonton pri prehranjevanju učenci spoznavajo prednostno pri praktičnem delu, lahko pa tudi odigrajo igro vlog ali pogledajo tematske video posnetke. 15 Cilje in vsebine iz sklopa Konzerviranje in shranjevanje živil obravnavamo praktično s konkretnimi postopki konzerviranja in shranjevanja različnih živil. Za spoznavanje industrijsko konzerviranih živil lahko z učenci izvedemo obisk lokalne trgovine in nakup različnih industrijsko konzerviranih živil, ki jih nato primerjamo z živili, ki smo jih konzervirali pri pouku, jih uporabimo pri pripravi jedi idr. Učenci poznajo različna čistila za čiščenje in vzdrževanje čistoče v gospodinjski učilnici, ob tem učence navajamo na uporabo varnih in naravnih čistil. Zavedajo naj se, da je vzdrževanje čistoče in urejenost gospodinjske učilnice skupna odgovornost. Učenci čistijo delovno površino, kuhinjske pripomočke, aparate. Pri čiščenju in vzdrževanju upoštevajo varno in varčno rabo čistil in pripomočkov za čiščenje. 16 Tema: OSNOVE HIGIENE Namen teme in učnih sklopov: Ko govorimo o higieni, imamo v mislih osebno, družinsko in javno higieno. Osebna higiena je eno od glavnih področij higiene, med katera spada zlasti higiena telesa, oblačenja, prehrane, spanja in počitka. V vzgojno-izobraževalnih ustanovah pa je izjemnega pomena tudi javna higiena. 4. razred 5. razred 6. razred OPERATIVNI CILJI Učenec: Sklop: Osebna higiena Sklop: Osebna higiena  usvaja postopke pri negi posameznih  razume pomen rednega umivanja in delov telesa, nege telesa in intimnih delov telesa,  spozna pripomočke in sredstva za  poglablja znanje o negi telesa in osebno nego ter njihovo smotrno smotrno ter varno uporabo ustreznih uporabo, pripomočkov, negovalnih sredstev in  razvija navado redne higiene in nege sredstev za zaščito kože, posameznih delov telesa (obraza,  se seznani s sekundarnimi znaki rok) in racionalno rabo vode, pubertete in jih našteje,  se navaja na pravilno uporabo  spozna pomen gibanja na svežem sanitarij. zraku za zdravje,  spozna uporabo toaletne torbice. 17 4. razred 5. razred 6. razred OPERATIVNI CILJI Učenec: Sklop: Nega zob  spozna pomen zdravih zob za zdravje in počutje človeka,  se uči o posledicah neustrezne nege zob,  skrbi za vsakodnevno nego zob. Sklop: Šolska torba  razvija občutek za urejenost šolske torbe,  sprotno ureja šolsko torbo glede na urnik,  se uči o pomenu reda v šolski torbi za racionalno izrabo časa,  se uči pravilne uporabe šolske torbe z vidika telesne obremenitve in varnosti v prometu. 18 5. razred 6. razred VSEBINE IN POJMI Osnove higiene Osebna higiena  Higiena  Higiena  Pripomočki in sredstva za nego  Intimni deli telesa   Pripomočki in sredstva za nego telesa Prha  in zaščito kože Kad  Toaletna torbica  Sanitarije  Vložki  Tamponi Nega zob  Menstruacija  Zobna ščetka, pasta  Polucija  Zobna nitka  Zobna prha  Masaža dlesni Šolska torba  Šolska torba in šolske potrebščine  Red, urejenost  Odsevnik  Telesna obremenitev  Zdrava hrbtenica 19 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA K TEMI OSNOVE HIGIENE Učenci izvajajo vsakodnevno rutino skrbi za osebno higieno. Praktično prikažemo pravilno umivanje delov telesa (obraz, roke, zobje), lahko tudi s pomočjo modela. Pri praktičnem ščetkanju zob učence motiviramo in jim pomagamo pri razvijanju spretnosti, vztrajnosti in obvladovanju veščine. Lahko si pomagamo z učnim modelom, lutko ipd. Izvedbo delavnice prilagodimo individualnim posebnostim učencev. S pomočjo embalaž različnih izdelkov za osebno nego učenci spoznajo njihovo uporabo in namen. Učenci v čim večji meri samostojno poskrbijo za osebno higieno. Pri pripravi šolske torbe individualno svetujemo in usmerjamo vsakega učenca posebej. Pozorni smo, da si nastavijo ročaje šolske torbe glede na njihovo velikost, šolske pripomočke pa zložijo tako, da najmanj obremenjujejo hrbtenico. Prikažejo pravilno nošenje šolske torbe. Učenci pripravijo toaletno torbico, če imajo možnost, lahko pripravljeno toaletno torbico prinesejo od doma, v nasprotnem primeru pripravimo demonstrativno toaletno torbico. Učenci poimenujejo, naštejejo vsebino torbice, razložijo namen posameznega pripomočka za nego telesa. Pripomočke in sredstva za nego telesa in zaščito kože primerjajo glede na namembnost. K sodelovanju povabimo zdravstveno ustanovo, v kateri se učenci udeležijo izobraževalnih delavnic na dogovorjeno temo. 20 Tema: TEKSTILIJE, OBLAČENJE IN OBUTEV Namen teme in učnih sklopov: V okviru omenjene teme učenci spoznavajo tekstilije od vlaken do končnih izdelkov ter spoznajo pomen poznavanja surovinske sestave, procesa izdelave, nege izdelkov in nakupnih odločitev. Učenci naj bi znali poskrbeti za svoja oblačila. Predvsem mladi zaradi pomanjkanja veščin ustreznega vzdrževanja oblačila prehitro zavržejo, kar tudi ni skladno s konceptom trajnostnega razvoja. Predmet gospodinjstvo predstavlja dobro izhodišče za osnovno tekstilno opismenjevanje oziroma pridobivanje temeljnih znanj in veščin za ravnanje s tekstilijami. Z različnimi praktičnimi vajami lahko učenci spoznajo tekstilne materiale in njihove lastnosti ter različne postopke. Tako lahko razvijajo svojo kreativnost, finomotorične spretnosti in pridobivajo ideje, kako lahko ohranjajo tekstilije čim dlje uporabne in kako z njimi ravnati, če se poškodujejo, oziroma kako jih reciklirati in pravilno odstraniti, ko postanejo odvečne. 4. razred 5. razred 6. razred OPERATIVNI CILJI Učenec: Sklop: Pot od vlakna do tkanine Sklop: Ročno šivanje  spozna tekstilne surovine glede na  spozna osnovni šivalni pribor, izvor in uporabo,  se seznani z osnovnimi vbodi,  spozna pot od vlakna do blaga,  uri veščine rezanja, šivanja in  spozna osnovne tekstilije glede na prišivanja, lastnosti in namen,  spozna postopek načrtovanja in  se seznani z različnimi tehnikami ročne izdelave enostavnih izdelkov, ročnih del (pletenje, tkanje, predenje, kvačkanje), 21 4. razred 5. razred 6. razred OPERATIVNI CILJI Učenec:  spozna poklice v tekstilstvu v svojem  načrtuje, izbira material in okolišu. pripomočke in ročno izdeluje enostaven izdelek, Sklop: Vzdrževanje tekstilij  spozna in upošteva navodila za varno delo s šivalnim priborom.  na primerih spozna postopke in načine vzdrževanja tekstilij, Sklop: Obutev  se seznani s sredstvi in pripomočki za  razlikuje vrsto obutve glede na letni vzdrževanje tekstilij, čas, vreme, delo, šport,  spozna različne vrste madežev ter,  na primeru ugotavlja lastnosti sredstva in postopke za njihovo različnih materialov za izdelavo odstranjevanje, obutve,  razvršča perilo po barvi, stopnji  na primeru se uči o pravilni uporabi, umazanije in občutljivosti, vzdrževanju in shranjevanju obutve,  spozna pravila varnega rokovanja s  spozna sredstva za vzdrževanje pralnim strojem, obutve glede na vrsto materiala in  izvaja osnovne postopke čiščenja, navodila za njihovo varno uporabo, pranja in likanja,  izvaja osnovne postopke čiščenja obutve iz različnih materialov, 22 4. razred 5. razred 6. razred OPERATIVNI CILJI Učenec:  spozna poklic čevljarja,   ročno izvaja enostavnejša šiviljska spozna napotke nakupa nove obutve popravila, (čas nakupa, oznake).  upošteva navodila z oznako vzdrževanja,  uporablja zaščitna sredstva in upošteva pravila varnega dela,  spozna naravna sredstva za vzdrževanje tekstilij,  razvija racionalen odnos do varčne uporabe sredstev za vzdrževanje tekstilij in energetskih virov,  razvija pozitiven odnos do zdravja in čistega okolja. 23 4. razred 5. razred 6. razred VSEBINE IN POJMI Ročno šivanje Pot od vlakna do tkanine  Šivalni pribor: šivanka, šivankino uho,  škarje, sukanci, merilni trak, Tekstilna surovina (naravna, naprstnik, blago, gumbi, šablona umetna/kemična)   Blago Vlakno   Osnovni vbodi Blago   Rezanje po šabloni Tehnike in pripomočki ročnih del   Prednji in stični vbod Surovinska sestava oblačil, kuhinjskih, kopalniških tekstilij, Obutev tekstilij za oblačila   Vrste obutve Tekstilije iz umetnih materialov:  Vrste materialov žoga, padalo, dežnik, sedežna   Pripomočki za čiščenje Poklic: šivilja, krojač  Sredstva za vzdrževanje  Poklic: čevljar 24 4. razred 5. razred 6. razred VSEBINE IN POJMI Vzdrževanje tekstilj  Navodila za vzdrževanje  Ročno pranje  Strojno pranje  Pralni stroj  Sušilni stroj  Likalnik, likalni stroj  Madeži  Naravna in kemična sredstva za vzdrževanje 25 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA K TEMI TEKSTILIJE, OBLAČENJE IN OBUTEV Vsebine sklopa Tekstilije, oblačenje in obutev učenci spoznavajo predvsem izkustveno, preko praktičnih nalog, ki so podprte z učiteljevo razlago. Pri spoznavanju tekstilnih surovin učencem ponudimo različne vzorce, da jih lahko potipajo, opazujejo in opisujejo. Praktično ali z izobraževalnim filmom prikažemo pot od vlakna do tkanine. Različne tekstilije in njihove lastnosti spoznavajo učenci predvsem pri izdelavi uporabnih tekstilnih izdelkov oziroma z rezanjem in lepljenjem vzorcev tekstilij z opisi njihovih ključnih lastnosti v zvezek. Učenci se najprej seznanijo s šiviljskimi pripomočki. Demonstriramo osnovne vbode. Za začetek napravimo šablono šivanja. Učence spodbujamo in jim individualno pomagamo glede na njihovo spretnost. Pri izdelavi uporabnega tekstilnega izdelka učence vodimo in jim svetujemo v vseh korakih izvedbe (pripravi, načrtovanju, izdelavi). Pomagamo jim, da kritično ocenijo svoj izdelek po vnaprej dogovorjenih kriterijih uspešnosti (vrstniška povratna informacija, lastno vrednotenje, povratna informacija učitelja). Učencem praktično prikažemo enostavna šiviljska popravila, ki jih nato sami kar se da samostojno izvedejo. Če je možno, obiščejo šiviljski ali krojaški servis, kjer pobliže spoznajo poklice na tem področju. Učenci se seznanijo z različnimi vrstami obutve, materiali za izdelavo obutve ter primerjajo njihove lastnosti glede na uporabnost. Praktično demonstriramo čiščenje in vzdrževanje obutve. Učenci se učijo primernega vzdrževanja in čiščenja tekstilnih izdelkov na čim bolj praktičen način; ročno ali strojno operejo perilo, ki ga posušenega nato še zlikajo in zložijo. Ob tem smo pozorni na varno rokovanje s čistili in opremo. Z učenci lahko likovno izdelamo različna oblačila in jim dodamo oznake vzdrževanja. Vzdrževanja oblačil se lahko učenci učijo s pomočjo pripravljenih vzorcev. 26 Tema: BIVANJE IN OKOLJE Namen teme in učnih sklopov: V okviru teme Bivanje in okolje z učenci obravnavamo notranje in zunanje bivalno okolje. Dom obravnavamo kot prostor – prostor bivanja, kjer človek živi in shranjuje svoje osebne potrebščine, prostor bivanja oseb, ki živijo skupaj in jih združujeta medsebojna naklonjenost in ljubezen; prostor, kjer skrb staršev za otroke ter člane družine spodbuja rast, razvoj in uspeh, prostor, kjer so šibki in bolni zaščiteni in zavarovani, kjer so nesebičnost, sočustvovanje in modrost priznane in negovane vrednote. Stanovanje je temeljna človekova pravica in potreba. 4. razred 5. razred 6. razred OPERATIVNI CILJI Učenec: Sklop: Moja šola Sklop: Dom in okolje  razvija občutek za urejenost in  spozna različna bivalna okolja, čistočo šolskih prostorov in pohištva,  opredeljuje pojem doma in različne  razvija odgovornost pri izvajanju prostorske razporeditve, zadolžitev pri skupinskem delu,  opisuje in opredeljuje prostore in  skrbi za urejenost in domačnost v opremo v lastnem domu glede na učilnici in šolskih prostorih, namen,  razvija čut pripadnosti šoli, razredni  se seznani s splošnim šolskim ter skupnosti, skupini. hišnim redom doma in v večstanovanjskih stavbah, 27 4. razred 5. razred 6. razred OPERATIVNI CILJI Učenec: Sklop: Moj dom  spozna različne vloge in odgovornosti  spozna osnovne stanovanjske članov gospodinjstva, prostore,  opredeljuje lastno sodelovanje pri  spozna različne pogoje bivanja, hišnih opravilih,  razume pomen in urejenost lastnega  usvaja vrednote in ravnanja za dobre ležišča in pisalne mize, sosedske odnose.  se navaja na redno vzdrževanje ležišča in pisalne mize. Sklop: Vzgoja in nega cvetlic  na primerih spozna različne vrste prsti,  spozna, kaj rastlina potrebuje za rast in razvoj,  spozna značilnosti naravnih in umetnih gnojil in škropiv ter njihov vpliv na okolje,  na primerih se seznani s postopki presajanja in vzgoje zunanjih in notranjih cvetlic, 28 4. razred 5. razred 6. razred OPERATIVNI CILJI Učenec:  načrtuje razporeditev cvetlic v razredu in okolici šole,  skrbi za estetski izgled učilnice, šole in okolice,  spozna poklice v cvetličarstvu. Sklop: Odpadki  spozna vrste odpadkov in njihov vpliv na naše zdravje,  razvršča odpadke in jih pravilno ločuje v šolskih prostorih,  na primerih spozna ekološki otok in njegov namen,  opazuje in ocenjuje onesnaženost šolske okolice,  se seznani z akcijami za čisto okolje in/ali v njih sodeluje,  se seznani s splošnimi ravnanji in ukrepi za manjšo rabo virov in zmanjšanje količine različnih odpadkov. 29 4. razred 5. razred 6. razred VSEBINE IN POJMI Moja šola Dom in okolje  Urejenost, čistost in oprema šolskih  Bivalno okolje (mesto, vas, hiša, prostorov, šolske mize, šolske table, stanovanjska stavba) šolskih omaric  Bivalni prostori (zasebni, skupni)  Rezano cvetje, lončnice  Hišna opravila  Urnik dežurstev  Šolski hišni red  Dežurni učenec  Hišni red  Sosedski odnosi Moj dom  Ležišče, vzglavnik, vzmetnica, odeje Vzgoja in nega cvetlic  Posteljno perilo  Vrste prsti  Osvetlitev  Sejanje  Delovna površina  Sajenje  Visoka greda  Okolju prijazna sredstva – gnojila, škropiva  Osnovni pogoji za rast in razvoj  Načini vzgoje cvetlic  Zunanje/notranje cvetlice 30 4. razred 5. razred 6. razred VSEBINE IN POJMI  Poklic: cvetličar Odpadki  Vrste odpadkov  Ločevanje odpadkov  Recikliranje odpadkov  Ekološki otok  Deponija odpadkov  Zavržena hrana  Zavržena oblačila  Odpadki in zdravje 31 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA K TEMI BIVANJE IN OKOLJE Učenci z rednim urejanjem skupnih prostorov urijo čut pripadnosti šolski skupnosti in razvijajo zavedanje, da je urejenost in čistost opreme šolskih prostorov skupna odgovornost. Praktično pokažemo pripravo zemlje – gredice, korit, sejanje, presajanje in nego cvetlic z okolju prijaznimi sredstvi. Če je možno, z učenci obiščemo cvetličarno, kjer pobliže spoznajo poklic cvetličarja. Z učenci lahko izdelujemo šopke za darilo. Praktično pokažemo, kako naj bo urejeno delovno mesto v šoli in doma (primerna osvetlitev, pravilna drža telesa na stolu, čistost in urejenost delovne površine). Učence seznanimo z različnimi bivalnimi okolji, nato pa jih učenci utrjujejo na sprehodu po mestu. Opisujejo opremo domačega bivališča ter njegovo prostorsko opredelitev. Med seboj primerjajo različne prostore glede na namen. Učenci lahko naredijo tloris svojega doma. Seznanimo jih s šolskim hišnim redom in hišnim redom doma. Učenci utrjujejo svoje dolžnosti kot učenci ter razglabljajo o svojih zadolžitvah/nalogah doma. Skozi vse šolsko leto jih navajamo na pravilno odlaganje in razvrščanje odpadkov. Vsebine sklopa Vzgoja in nega cvetlic učenci spoznavajo praktično, s postopki presajanja in vzgoje cvetlic na šolskem vrtu ali v šolskih prostorih. Učenci lahko sodelujejo pri skrbi za šolski vrt, lahko prinesejo cvetlice od doma in jih v šoli razmnožujejo, vzgojijo cvetlico in izdelajo okrasni lonček za darilo. V prazničnem času lahko izdelajo okraske za dom ali šolo iz cvetlic in okrasnega listja, izdelajo adventni venček idr. 32 Tema: EKONOMSKO-FINANČNO PODROČJE Namen teme in učnih sklopov: V okviru ekonomsko-finančnega področja se učence navaja na odgovorno ravnanje z različnimi viri (hrana, voda, energija) in ne samo z denarjem. Učenci se pri pouku gospodinjstva seznanjajo in pridobivajo veščine premišljenih in modrih odločitev glede ravnanja z različnimi dobrinami. S trdnimi temelji pri upravljanju z denarjem bodo otroci in mladostniki bolje pripravljeni na resnični svet. Čeprav otroci in mladostniki v osnovni šoli še nimajo dejanskih finančnih odgovornosti, ni nikoli prezgodaj, da se naučijo pravilnega ravnanja z denarjem. Premišljena ekonomsko-finančna vzgoja pozitivno vpliva na prihodnost, če že v osnovni šoli začenjamo z razvijanjem pozitivnih finančnih navad. 4. razred 5. razred 6. razred OPERATIVNI CILJI Učenec: Sklop: Denar in upravljanje z denarjem Sklop: Denar in upravljanje z denarjem  spozna nekatere tuje valute,  spozna denar kot plačilno sredstvo in  praktično spozna negotovinsko evro kot denarno valuto, plačilo s položnico kot plačilnim  na primerih spozna razmerje v nalogom, vrednostih bankovcev in kovancev,  na primeru se uči, kako izpolniti  se seznani z različnimi načini obrazec UPN, plačevanja,  se seznani z različnimi plačilnimi sredstvi, 33 4. razred 5. razred 6. razred OPERATIVNI CILJI Učenec:   izdela cenik za živila in izdelke, ki jih praktično spozna negotovinsko uporablja pri pouku, plačilo s plačilno kartico in spletno  spozna pomen upoštevanja osnovnih plačilo. življenjskih potreb (nujne, manj nujne). Sklop: Osebni in družinski proračun  se uči načrtovati porabo žepnine, Sklop: Osebni in družinski proračun  na primerih spozna pojme prihodek,  se seznani s pojmom žepnina, odhodek in prihranek,   se seznani z možnostjo različnih beleži svoje prejemke in izdatke načinov nakupa, določeno časovno obdobje,   spozna načrtovane in nenačrtovane na podlagi spremljanja lastnih nakupe, prihodkov in odhodkov oblikuje  izdeluje nakupovalni seznam, osebni proračun,   vrednoti stroške nakupa, razvija občutek vrednosti  porabljenega denarja. se seznani s pojmom osebni račun. Sklop: Racionalna raba virov  se seznani z racionalno rabo virov: časa, energije, materialov, denarja,  razvija občutek vrednosti porabljenih virov, 34 4. razred 5. razred 6. razred OPERATIVNI CILJI Učenec:  spozna racionalno rabo materialov – Sklop: Racionalna raba virov  spozna racionalno uporabo denarja, reciklaža.  se seznani s pojmom prihranek in načini varčevanja z denarjem (hranilnik, varčevalni račun). 35 4. razred 5. razred 6. razred VSEBINE IN POJMI Denar in upravljanje z denarjem Denar in upravljanje z denarjem   Tuje valute Denar kot plačilno sredstvo   Plačilna sredstva Gotovinsko plačevanje   Negotovinsko plačevanje Cenik  Obrazec UPN/položnica  Plačilna kartica Osebni in družinski proračun  Spletno plačilo  Žepnina  Nakupovalni seznam Osebni in družinski proračun  Izračun stroškov nakupa  Prejemek/prihodek  Načrtovani nakup  Izdatek/odhodek  Nenačrtovani nakup  Varčevanje/prihranek  Osebni račun  Osebni proračun  Žepnina Racionalna raba virov  Varčevanje Racionalna raba virov  Hranilnik  Viri: čas, energija, material, denar  Bančno varčevanje  Reciklaža 36 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA K TEMI EKONOMSKO-FINANČNO PODROČJE Namen teme Ekonomsko-finančno področje je učencem približati osnovne pojme s področja denarja, načine shranjevanja, izposoje in možnosti plačevanja, razložiti na primeru in v za učence razumljivem jeziku pojme prihodki, odhodki, osebni proračun, varčevanje. Usmerjati učence k čim bolj učinkoviti rabi virov. V sklopu Denar in upravljanje z denarjem lahko izvajamo predlagane dejavnosti, kot so:  ogled izobraževalnega posnetka o zgodovini denarja,  pripravo plakata z različnimi valutami,  obisk Bankariuma – muzeja bančništva,  obisk prodajnih mest prehranskih pridelkov/izdelkov (tržnica, trgovina, kmetija) v šolskem okolišu in nakup izbranega prehranskega izdelka,  izdelava cenika; cene izdelkov pripravi učitelj ali jih učenci poiščejo na spletu,  obisk finančnih institucij v šolskem okolišu (pošta, banka),  izračun enostavne kalkulacije izdelka, ki ga učenci izdelajo pri praktičnem pouku po vzorcu cenika, ki ga pripravi učitelj,  igra vlog – trgovina,  praktični prikaz spletnega nakupa na računalniku ali telefonu idr. V sklopu Osebni in družinski proračun se učenci seznanjajo s pojmom žepnina, spoznavajo različne načine za prihranke oziroma za zmanjševanje stroškov, pripravljajo nakupovalni seznam in kritično ocenijo, koliko denarja potrebujejo za določeni nakup. Obiščejo trgovino in izvedejo nakup. V sklopu Racionalna raba virov se učenci seznanijo z viri: čas, energija, material in denar. Samostojno zbirajo različne odpadne materiale, razmišljajo o možnostih ponovne uporabe ter primernem ločevanju odpadkov. Načrtujejo porabo denarja in kritično presojajo ustreznost nakupa. Spoznavajo načine varčevanja z denarjem, primerne za njihovo starost. 37 3.2 Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje Tema: HRANA IN PREHRANA Namen teme in učnih sklopov: Celodnevni obrok hrane je sestavljen iz različnih živil, ki vsebujejo hranilne in energijske snovi. Da bomo znali pravilno sestaviti in pripraviti celodnevni jedilnik, moramo poznati in vedeti, katere snovi potrebuje telo in katera živila vsebujejo te snovi. S pravilnim prehranjevanjem zadovoljujemo potrebe človeškega telesa po hranilnih snoveh, s katerimi se telo izgrajuje in vrši življenjske procese za svoje nemoteno delovanje. Živila združujemo v skupine živil glede na snovi, ki jih vsebujejo, in glede na njihove skupne lastnosti. Za ohranitev vseh potrebnih snovi moramo pri pripravi in toplotni obdelavi živil in hrane upoštevati ustrezne načine oziroma postopke. Pri pripravi in toplotni obdelavi živil in hrane je treba upoštevati higienske pogoje in varno pripravo hrane. Pri prehranjevanju upoštevajmo kulturo prehranjevanja in ustrezno rokovanje s priborom. Ker je hrana dragocena surovina, moramo poskrbeti za odgovorno in trajnostno ravnanje z njo predvsem z zmanjšanjem količine odpadne hrane. Poznavanje priporočil zdravega prehranjevanja nam omogoča ustrezne izbire primerne in zadostne hrane. Na svetu se ljudje zelo različno hranijo – tako je še vedno veliko takih, ki trpijo lakoto in obolevajo zaradi pomanjkanja hrane, prav tako pa je tudi veliko takih, ki obolevajo zaradi prevelikega vnosa hrane in bolezni, ki jih prinaša nezdrav način življenja, kar vodi v prekomerno prehranjenost in debelost. Pomanjkanje, pa tudi prevelike količine hranljivih snovi privedejo do poslabšanja zdravstvenega stanja. 7. razred 8. razred 9. razred OPERATIVNI CILJI Učenec: Sklop: Gospodinjska učilnica Sklop: Gospodinjska učilnica Sklop: Gospodinjska učilnica  poglablja znanje o gospodinjski učilnici,  pripravlja gospodinjsko učilnico za  poglablja znanje o zaščitnih razporeditvi opreme in uporabi pouk, oblačilih, ki sodijo k poklicu pripomočkov,  se samostojno orientira v kuharja, in njihovem namenu, gospodinjski učilnici,  spozna poklic kuhar vodja, 38 7. razred 8. razred 9. razred OPERATIVNI CILJI Učenec:  prevzema vlogo vodje pri  ob navodilih za praktično delo pripravi  sodeluje pri skupinskem načrtovanju skupinskem delu, pripomočke za delo in poskrbi za in razdelitvi nalog pri praktičnem  se uči razporejati naloge glede na osebno higieno., delu, zahtevnost praktičnega dela,  utečeno skrbi za urejenost in higieno  izvaja dogovorjeno opravilo ali raznolikost dejavnosti in čas, ki je delovnih površin in pripomočkov, nalogo pri skupinskem delu, namenjen delu,  spozna nove postopke čiščenja  se uri v vlogi vodje pri skupinskem  utrjuje organizacijske in socialne gospodinjske učilnice, aparatov in delu, spretnosti, kuhinjskih pripomočkov,  razvija občutek za sodelovanje,  se pravilno odloča o uporabi  se uči o razlikah ročnega in strojnega  pravilno uporablja pomivalni stroj, pomivalnega stroja ali ročnem pomivanja posode,  samostojno uporablja osnovne male pomivanju posode,  pravilno ročno pomije posodo, in velike gospodinjske aparate,  poglablja pridobljena znanja in  samostojno uporablja osnovne  poglablja pridobljena znanja in veščine s področje higiene in gospodinjske aparate. veščine s področje higiene in urejenosti gospodinjske učilnice, urejenosti gospodinjske učilnice.  se samostojno orientira v Sklop: Konzerviranje in shranjevanje živil gospodinjski učilnici.  primerja uporabnost hladilnika in Sklop: Konzerviranje in shranjevanje živil zamrzovalnika,  obnavlja znanje o konzerviranju in shranjevanju živil, 39 7. razred 8. razred 9. razred OPERATIVNI CILJI Učenec:   Sklop: Načrtovanje zdrave, varne in spozna pravilno razporeditev živil v spozna recepte in postopke za varovalne prehrane hladilniku, pripravo in ravnanje z živili kisanje živil,   pred zamrzovanjem in po njem, spozna zdravilne učinke kisanih živil spozna pomen zdrave, varne in  in kisa, varovalne prehrane, se seznani z načinom hlajenja in  izvaja postopek kisanja.  se seznani s prehranskimi potrebami zamrzovanja različnih skupin živil,  Sklop: Maščobe in sladkorji človeka v različnih starostnih se seznani s časom uporabe  obdobjih, zamrznjenih in ohlajenih živil, spozna maščobe in maščobna živila,  spozna pomen dietne prehrane,   spozna sladkor in živila z več spozna materiale za zaščito živil v sladkorja,  poišče možnosti in načine prehrane v hladilniku in zamrzovalniku, izrednih razmerah,   spozna energijsko vrednost maščob pred zamrzovanjem živila označuje,  razume in pojasni označevanje živil  in sladkorja, vodi seznam živil v zamrzovalnik.  opredeljuje koristnost in škodljivost (deklaracija), živil z več sladkorja (npr. nezdravi  spozna vpliv pridelave in predelave Sklop: Beljakovine, beljakovinska živila prigrizki), beljakovinskih živil na okolje,  spozna pomen in lastnosti beljakovin in  pripravlja zdrave zamenjave jedi iz  preizkuša aplikacije za ugotavljanje beljakovinskih živil v prehrani, teh živil, zdrave sestave živil.  razlikuje beljakovinska živila glede na  se seznani s priporočenimi izvor, vrednostmi uživanja maščob in Sklop: Jedilniki  se seznani z načini shranjevanja in sladkorja glede na fizične  načrtuje jedilnik po načelih kvara beljakovinskih živil, obremenitve in starost, prehranskega krožnika, 40 7. razred 8. razred 9. razred OPERATIVNI CILJI: Učenec:  našteje in uporabi načine toplotne  spozna nevarnosti ob segrevanju  pripravi načrtovane jedi, obdelave beljakovinskih živil, maščob,  upošteva ekonomski vidik  spozna in uporabi recepte za jedi na  pripravlja jedi in poglablja znanje za priprave jedi, osnovi beljakovinskih živil, samostojno izpeljavo recepta.  se seznani z delovanjem šolske  se uči samostojne izpeljave recepta, kuhinje,  pripravlja praznovanje z vključevanjem Sklop: Voda in zaščitne snovi  presoja o posledicah hitre beljakovinskih živil v jedilnik.  spozna potrebe telesa po uživanju prehrane za zdravje, vode glede na fizične obremenitve,  pripravlja jedi in poglablja znanje starost in zunanjo temperaturo, za samostojno izpeljavo recepta,   se uči o pomenu kakovosti vode za sodeluje pri načrtovanju, življenje in varčne uporabe vode in organizaciji in izvedbi valete. vodnih virov,  spozna zaščitne snovi: vitamine in elemente (minerale),  spozna lastnosti in pomen zaščitnih snovi za zdravje. 41 7. razred 8. razred 9. razred OPERATIVNI CILJI: Učenec: Sklop: Sadje in zelenjava  spozna in uporablja recepte za enostavne jedi iz sadja in zelenjave,  estetsko in kreativno postreže sadje in zelenjavo,  pripravi praznovanje z vključevanjem sadja in zelenjave v jedilnik,  pripravi jedi in poglablja znanje za samostojno izpeljavo recepta. 42 7. razred 8. razred 9. razred VSEBINE IN POJMI Gospodinjska učilnica Gospodinjska učilnica Gospodinjska učilnica  Pohištvena oprema  Načrt dela  Delovna zaščita  Gospodinjski aparati in kuhinjski  Razdelitev nalog  Poklic: kuhar pripomočki  Čistila Konzerviranje in shranjevanje živil Načrtovanje zdrave, varne in varovalne  Kisanje prehrane Konzerviranje in shranjevanje živil  Mlečnokislinske bakterije  Zdrava, varna in varovalna  Hladilnik prehrana  Zamrzovalnik Maščobe in sladkorji  Prehrana v različnih starostnih  Hlajenje  Maščobe: živalske, rastlinske obdobjih  Zamrzovanje   Dietna prehrana Živila z več sladkorja  Odtajevanje   Prehrana v izrednih razmerah  Žarkost maščob Rok trajanja živil  Prehranska dopolnila   Zdrave zamenjave živil z več Zaščitna folija  Motnje hranjenja  sladkorja Posoda in načini za shranjevanje in  Oznake na deklaracijah  Recept zamrzovanje Beljakovine, beljakovinska živila Jedilniki  Voda in zaščitne snovi Beljakovine  Prehranski krožnik   Beljakovinska živila Pitna voda  Celodnevni jedilnik  Rastlinski in živalski izvor  Kakovost vode  Šolski jedilnik  Recept  Potrebe po vodi 43 7. razred 8. razred 9. razred VSEBINE IN POJMI  Ponovna raba vode   Stroški dnevnih obrokov in Varčevanje z vodo  celodnevnega jedilnika Zaščitne snovi   Valeta Vitamini (A, B, C, D)   Vabila Elementi (kalcij, železo, magnezij,  jod, natrij) Strežba   Dekoracija Recept  Praznični jedilnik  Recept Sklop: Sadje in zelenjava  Sadje  Zelenjava  Recept 44 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA K TEMI HRANA IN PREHRANA Učenci pospravljajo kuhinjske pripomočke in aparate na ustrezno mesto in s tem krepijo zavedanje, da je urejenost gospodinjske učilnice skupinska odgovornost. Pri spoznavanju hladilnika in zamrzovalnika učencem pomagamo pri pripravi sheme razporeditve živil. Pri dejavnostih zamrzovanja najprej praktično demonstriramo postopek, nato pa individualno usmerjamo učence in jim pomagamo glede na njihove zmožnosti. Pri zamrzovanju zapišejo datum in vodijo evidenco rokov uporabe živil. Učenci ves čas utrjujejo znanje o prehranskem krožniku in ga upoštevajo pri načrtovanju jedilnikov z beljakovinskimi živili. Pomembno je, da pri usvajanju novih pojmov izhajamo iz primerov, ki so vezani na vsakdanje življenje in okolje učencev. Pojme postopoma nadgrajujemo in jih poskušamo povezati z vsakdanjim življenjem. Učenci z ogledovanjem izobraževalnih filmov na temo zaščitnih snovi spoznavajo njihov pomen za zdravje človeka. V šoli merijo količino popite vode, spodbujamo jih, da z merjenjem nadaljujejo tudi doma. Rezultate nato primerjajo, kritično ocenjujejo in oblikujejo ustrezne sklepe, s tem jih spodbujamo k usvajanju zdravih navad in skrbi za lastno počutje ter zdravje. Učenci se učijo o pomenu vode za zdravje in številna področja človeškega delovanja ter naravne ekosisteme. Ugotavljajo, za kakšne namene uporabljamo vodo doma, v šoli in širšem okolju. Raziskujejo, kaj se z vodo dogaja po svetu zaradi podnebnih sprememb, in krepijo zavedanje o omejenosti vode kot naravnega vira. Določeno obdobje (dnevno, tedensko, mesečno) spremljajo porabo vode v domačem gospodinjstvu in svoje ugotovitve primerjajo s sošolci. Predlagajo načine varčevanja z vodo v šoli in doma. Učenci opravijo učni pogovor s šolskim osebjem v šolski kuhinji z namenom spoznavanja organizacije dela v šolski kuhinji, poklica kuharja in zaščitne delovne opreme. Sodelujejo pri pripravi skupnega načrta dela za vzdrževanje higiene in urejenosti v gospodinjski učilnici med šolskim letom. Skupni načrt naj pripravijo čim bolj samostojno. Spodbujamo jih, da si pravično razdelijo naloge in spoštujejo dogovore. 45 Pomembno je, da učenci razlikujejo pojme zdrava, varna in varovalna prehrana. Navajamo jih na uporabo in opisovanje stvari z uporabo ustreznega poimenovanja. Učenci čim bolj samostojno iščejo zdrave nadomestke za industrijsko pripravljene izdelke. Navajamo jih tudi na uporabo spletnih aplikacij za ugotavljanje ustreznosti živil. Učencem omogočimo vpogled v stroške priprave določene jedi, na podlagi katerih učenci izračunajo, koliko stane doma pripravljena jed v primerjavi z industrijsko pripravljeno. Usmerjamo jih pri kritičnem vrednotenju stroškov in oceni ustreznosti živil. 46 Tema: OSNOVE HIGIENE Namen teme in učnih sklopov: Ko govorimo o higieni, imamo v mislih osebno, družinsko in javno higieno. Osebna higiena je eno od glavnih področij higiene, v katerega spada zlasti higiena telesa, oblačenja, prehrane, spanja in počitka. 7. razred 8. razred 9. razred OPERATIVNI CILJI Učenec: Sklop: Nega in ličenje Sklop: Nega dojenčka in malega otroka Sklop: Osebna higiena    razlikuje moško in žensko opredeljuje pomen pravilne nege poglablja znanje o osebni higieni, dojenčka in malega otroka za zdravje  negovalno kozmetiko, opredeljuje pomen splošne osebne  uri pravilno uporabo negovalnih in razvoj, urejenosti za počutje in zdravje,  spozna otroško negovalno kozmetiko  in kozmetičnih pripomočkov, pojasnjuje pomoč pri negi in osebnem  spozna poklice v frizerstvu in in ostale pripomočke, urejanju družinskih članov, sošolcev,  opiše postopke nege dojenčka in  kozmetiki, razvija čut za pomoč mlajšim, starejšim  razlikuje kozmetično in malega otroka, in bolnim,  praktično neguje lutko,  medicinsko pedikuro. spozna komplet prve pomoči za  razvija skrben odnos do mlajših otrok, različne namene, Sklop: Prehladna obolenja, okužbe in   opiše pravilno odlaganje odpadkov se seznani s poklicem negovalec/ka. zajedalci po negi dojenčka in malega otroka,  spozna prehladna obolenja, okužbe  spozna poklic patronažne sestre. in telesne zajedalce, 47 7. razred 8. razred 9. razred OPERATIVNI CILJI Učenec:  poglablja znanje o ukrepih za preprečevanje prehladnih obolenj in okužb,  spozna ukrepe ob pojavu prehladnih obolenj, okužb, zajedalcev,  opredeljuje pomen rednega umivanja za zdravje. 48 7. razred 8. razred 9. razred VSEBINE IN POJMI Osebna higiena Nega in ličenje Nega dojenčka in malega otroka  Higiena  Kozmetika  Umivanje dojenčka  Intimni deli telesa   Previjanje Ličenje  Pripomočki in sredstva za nego telesa   Oblačenje in slačenje Britje  in zaščito kože Negovalna kozmetika  Brivski aparat   Plenice Toaletna torbica  Kozmetičar/ka,   Odlaganje odpadkov Vložki  Pediker/ka  Patronaža  Tamponi  Maniker/ka,  Menstruacija  Frizer/ka  Polucija Prehladna obolenja, okužbe in zajedalci  Nahod  Kašelj  Viroze  Gripa  Angina  Higiena rok  Higiena kašlja  Uši  Garje  Gliste 49 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA K TEMI OSNOVE HIGIENE Učenci z rednim umivanjem obnavljajo znanja o osebni higieni. Obiščejo dom starejših občanov ali vzgojno-varstveno ustanovo, kjer se podrobneje seznanijo z nego drugih in poklicem bolničarja negovalca. Pregledajo in opišejo vsebino kompleta za prvo pomoč, preizkusijo osnovno povezovanje ali mobiliziranje poškodbe. Če je mogoče, učenci obiščejo kozmetični in frizerski salon v domačem kraju, kjer spoznavajo poklice kozmetičar/ka, frizer/ka, pediker/ka, maniker/ka. Učenke preizkusijo enostavne negovalne tretmaje obraza, negovalno kozmetiko in ličila, učenci pa spoznajo varen postopek britja z britvico ali brivskim aparatom. Pri obravnavi prehladnih obolenj, okužb in zajedalcev učenci obiščejo lekarno ali pa se dogovorimo z zdravstveno ustanovo za pripravo izobraževalnih delavnic na to temo. Posebej poudarjamo preventivne ukrepe za ohranjanje zdravja. Učenci spoznajo nego dojenčka, ki jo demonstriramo na lutki. Če je mogoče, tudi sami izvedejo osnovno nego. Poudarjamo pomen zgodnje skrbi za higieno, da bi preprečili različne bolezni. 50 Tema: TEKSTILIJE, OBLAČENJE IN OBUTEV Namen teme in učnih sklopov: V okviru omenjene teme učenci spoznavajo tekstilije od vlaken do končnih izdelkov ter spoznajo pomen poznavanja surovinske sestave, procesa izdelave, nege izdelkov in nakupnih odločitev. Učenci naj bi znali poskrbeti za svoja oblačila. Predvsem mladi zaradi pomanjkanja veščin ustreznega vzdrževanja prehitro zavržejo oblačila, kar tudi ni skladno s konceptom trajnostnega razvoja. Predmet gospodinjstvo pomeni dobro izhodišče za osnovno tekstilno opismenjevanje oziroma pridobivanje temeljnih znanj in veščin za ravnanje s tekstilijami. Z različnimi praktičnimi vajami lahko učenci spoznajo tekstilne materiale in njihove lastnosti ter različne postopke. Tako lahko razvijajo svojo kreativnost, finomotorične spretnosti in pridobivajo ideje, kako lahko ohranjajo tekstilije čim dlje uporabne in kako ravnati z njimi, če se poškodujejo, oziroma kako jih reciklirati in pravilno odstraniti, ko postanejo odvečne. 7. razred 8. razred 9. razred OPERATIVNI CILJI Učenec: Sklop: Moja obleka Sklop: Ročno šivanje po kroju Sklop: Vzdrževanje tekstilij  poglablja znanje o obleki in obutvi,   izbira si material in tehniko obdelave, poglablja znanje o vzdrževanju tekstilij,  se seznani z modnimi trendi,   izdeluje uporaben ročni izdelek, spozna kemično čiščenje in dejavnost  vrednoti modne nakupe,  uri spretnosti krojenja in ročnega kemične čistilnice,  spozna in bere simbole za nego in  šivanja, razlikuje naravna sredstva za čiščenje vzdrževanje oblačil in obutve ter  vrednoti lastno delo in delo svojih od kemičnih in njihov vpliv na lastnosti informacije z obesnega lističa in sošolcev ter vloženi trud, tekstilij, etiket,   opredeljuje razumno ceno za ročni se seznani z načini razkuževanja  se seznani z negativnimi vplivi izdelek. tekstilij, »hitre« mode na okolje in družbo, 51 7. razred 8. razred 9. razred OPERATIVNI CILJI Učenec: Sklop: Strojno šivanje po kroju  razume nevarnosti pri uporabi  se seznani s kulturo oblačenja in  poglablja znanje o električnem kemičnih čistilnih sredstev, modnim bontonom glede na  šivalnem stroju, spozna in razume oznake na embalaži priložnost, vremenske razmere,  izdeluje vajenico osnovnih šivov sredstev za vzdrževanje, starost idr.,  na blagu, spozna pomen zaščite pri uporabi  razvija vrednote in navado  spozna osnove krojenja, kemičnih sredstev in ravnanju s racionalnega in trajnostnega  izdeluje kroj za preprost izdelek, tovrstnimi odpadki, nakupovanja,   kroji, šiva, lika, spozna načine varnega shranjevanja  spozna pomen krožnega  vrednoti svoj izdelek in izdelke sredstev za vzdrževanje tekstilij, gospodarstva v tekstilstvu.  svojih sošolcev, razvija odnos do varčne in racionalne  predlaga razumno ceno za svoj uporabe sredstev za čiščenje, Sklop: Šivalni stroj  izdelek. razvija odnos do zdravja in čistega  spozna električni šivalni stroj in okolja ter odgovornega ravnanja s njegove sestavne dele, tovrstnimi sredstvi.  se uči napeljevanja niti,  izdeluje vajenico osnovnih šivov na papirju,  spozna pravila varnega rokovanja z električnim šivalnim strojem. 52 7. razred 8. razred 9. razred OPERATIVNI CILJI Učenec: Sklop: Moj izdelek  poljubno izbira material in tehniko za izdelavo izdelka,  uri spretnosti načrtovanja samostojnega ali skupinskega praktičnega dela,  izoblikuje odnos do ročnih del kot dela ljudskega izročila in njihove vrednosti. 53 7. razred 8. razred 9. razred VSEBINE IN POJMI Vzdrževanje tekstila Moja obleka Ročno šivanje po kroju  Kemično čiščenje  Konfekcija  Tekstilno blago  Razkužilo  Blagovna znamka  Ročno šivanje  Hlapi  Etiketa  Krojenje  Čistila  Obesni listič  Izdelek  Topilo  Modni trendi  Kemično čiščenje kot plačljiva storitev  »Hitra« moda Strojno šivanje po kroju  Naravna čistila (sol, limona, pivnik, čisti  Trajnostna moda  Električni šivalni stroj alkohol)  Recikliranje tekstilij, obutve,  Krojenje  Nasveti naših mam in babic za čiščenje modnih dodatkov  Šivanje s šivalnim strojem po  Ponovna uporaba oblačil, obutve kroju  Namenska oblačila  Varnost pri delu s šivalnim strojem Šivalni stroj  Šivalni stroj  Napeljevanje  Vajenica  Tačka  Igla za šivalni stroj  Čolniček 54 7. razred 8. razred 9. razred VSEBINE IN POJMI  Varno rokovanje s šivalnim strojem: priprava na strojno šivanje, pospravljanje, vzdrževanje šivalnega stroja idr. Moj izdelek  Ročna dela  Strojno šivanje 55 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA K TEMI TEKSTIL, OBLAČENJE IN OBUTEV Učenci utrjujejo že pridobljena znanja o vzdrževanju tekstilij s praktičnem izvajanjem odstranjevanja madežev z naravnimi čistili. Učenci lahko tudi sami izdelajo naravni detergent. Posušene izdelke polikajo in jih primerno zložijo. Pri tem učitelji skrbimo, da so učenci pri delu kar se da samostojni. V zvezek nalepijo slikovne prikaze oznak na embalaži in opisujejo njihov pomen. Če je mogoče, obiščejo kemično čistilnico v bližini. Opisujejo in razvrščajo oblačila glede na priložnost, vremenske namene, starost ipd. Sošolcem predstavijo svoje modne kombinacije in najljubše kose oblačil. Ogledajo si izobraževalno video gradivo o negativnih vplivih »hitre« mode na okolje in družbo. Učenci se seznanijo s šivalnim strojem in njegovimi sestavnimi deli. Sprva opazujejo uporabo šivalnega stroja, v primeru, da je učenec sposobnejši, pa lahko že aktivno sodeluje pri vaji. Poljubno izberejo tehniko in materiale za izdelavo izdelka. Pomagamo in usmerjamo jih na vseh korakih izvedbe. Izdelajo uporaben izdelek: prtiček, obesek, brisačo, robec, vrečo ipd. Na koncu lahko pripravijo razstavo ročnih del ali te prodajo na šolskem bazarju. Učencem pomagamo kritično ovrednotiti njihov izdelek. Tudi pri ročnem šivanju učencem pomagamo pri izbiri končnega izdelka glede na njihove spretnosti in zahtevnost izdelave. Učenci ročno šivajo zahtevnejši ali komercialno uporaben izdelek po kroju, ki ga lahko uporabijo, namenijo kot darilo ob raznih priložnostih ali prodajo na šolskem bazarju. 56 Tema: BIVANJE IN OKOLJE Namen teme in učnih sklopov: V okviru teme Bivanje in okolje z učenci obravnavamo notranje in zunanje bivalno okolje. Dom obravnavamo kot prostor – prostor bivanja, kjer človek živi in shranjuje svoje osebne potrebščine, prostor bivanja oseb, ki živijo skupaj in jih združuje medsebojna naklonjenost in ljubezen; prostor, kjer skrb staršev za otroke ter člane družine spodbuja rast, razvoj in uspeh, prostor, kjer so šibki in bolni zaščiteni in zavarovani, kjer so nesebičnost, sočustvovanje in modrost priznane in negovane vrednote. Stanovanje je temeljna človekova pravica in potreba. 7. razred 8. razred 9. razred OPERATIVNI CILJI Učenec: Sklop: Naše stanovanje Sklop: Cvetličarstvo Sklop: Vrtnarstvo  spozna načine ogrevanja in hlajenja  se seznani s pogoji za uspešno vzgojo  načrtuje sajenje, presajanje in nego prostorov, in nego cvetlic, vrtnin na podlagi setvenega  se seznani z načini osvetlitve,  spozna orodje, pripomočke, delovna koledarja,  razume pomen zračenja in primerne zaščitna sredstva in njihovo varno  seje, presaja in vzgaja vrtnine, temperature za bivanje, uporabo,  spozna vrtne škodljivce in najbolj  načrtuje in vzdržuje higieno  pravilno pripravlja zemljo, gredico ali pogoste bolezni vrtnin, stanovanjskih prostorov, korito za sajenje cvetlic,  uporablja okolju prijazne načine za  uporablja okolju prijazna čistilna  okopava in vzdržuje cvetlične zatiranje vrtnih škodljivcev, sredstva, gredice,  spozna trgovino z zaščitnimi sredstvi,  spoznava pomen varčevanja z energijo.  spozna in uporablja naravna in  upošteva navodila za ravnanje z umetna gnojila, zaščitnimi sredstvi, 57 7. razred 8. razred 9. razred OPERATIVNI CILJI: Učenec:   usvaja ekološki pristop pri vzgoji pojasnjuje, kako lahko in negi cvetlic, pridobljeno znanje uporabi pri  upošteva pravila za varno delo, delu na domačem vrtu,  spozna poklice v cvetličarstvu.  spozna poklice v vrtnarstvu. 58 7. razred 8. razred 9. razred VSEBINE IN POJMI Naše stanovanje Cvetličarstvo Vrtnarstvo  Stanovanjski prostori  Okrasne rastline  Setveni koledar  Ogrevanje  Enoletnice  Vrtni škodljivci  Hlajenje  Trajnice  Rastlinske bolezni  Osvetlitev   Ekološka zaščitna sredstva  Ekološko vrtnarjenje Zatemnitev    Gnojila Mehanski načini zatiranja vrtnih Sončni kolektorji   škodljivcev Toplotne črpalke Škropiva   Prezračevalni sistemi  Cvetličarna Specializirana kmetijska trgovina  Rastlinjak  Semenarna  Cvetličar/ka  Kmetijska zadruga  Krajinski/a arhitekt/ka  Vrtnar/ka  Vzdrževalec/lka vrtov 59 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA K TEMI BIVANJE IN OKOLJE Učenci spoznavajo načine ogrevanja in hlajenja stanovanjskih prostorov, pri tem poudarjamo pomen zračenja, varne in varčne rabe energije. Spoznajo načine osvetlitve, poudarek je na varčnosti (ugašanje luči za seboj) in primernosti postavitve svetil, kot tudi zatemnitev. Učenci se seznanijo z delom cvetličarja/ke. Ločijo enoletnice od trajnic. Pri delu uporabljajo primerne pripomočke in zaščitno opremo ter jih tudi pravilno poimenujejo. Ogledajo si park ali vrtnarijo, cvetličarno. Seznanijo se s setvenim koledarjem in ga poskušajo upoštevati pri delu na vrtu, gredici ali rastlinjaku. Spoznajo vrtne škodljivce in načine, kako jih lahko odstranimo oz. zaščitimo rastline pred njimi. Če je mogoče, učenci obiščejo semenarno, kmetijsko zadrugo ali druge specializirane trgovine. 60 Tema: EKONOMSKO-FINANČNO PODROČJE Namen teme in učnih sklopov: Ekonomsko-finančno področje učence navaja na odgovorno ravnanje z različnimi viri (hrana, voda, energija) in ne samo z denarjem. Učenci se pri pouku gospodinjstva seznanjajo z njimi in pridobivajo veščine premišljenih in modrih odločitev glede ravnanja z različnimi dobrinami. V globalnem svetu je upravljanje z denarjem izjemno pomembno. Pri pouku gospodinjstva pripravljamo mladostnike na različne izzive ekonomsko–finančnega področja. Otroci in mladostniki so na ekonomsko-finančnem področju neizkušeni in velikokrat podlegajo zavajajočem oglaševanju. 7. razred 8. razred 9. razred OPERATIVNI CILJI Učenec: Sklop: Denar in upravljanje z denarjem Sklop: Denar in upravljanje z denarjem Sklop: Denar in upravljanje z denarjem  se seznani z razvojem denarja skozi  spozna pojme potrošnik,  se seznani s spletnim čas, potrošništvo, nakupovanjem,  spozna pomen pojma menjalni  se seznani z osnovnimi  raziskuje različne spletne posrednik, potrošnikovimi pravicami in trgovine,  se seznani s spletnim pretvornikom dolžnostmi,  ugotavlja, kje lahko opravi valut.  ve, da se v primeru težav lahko najugodnejši spletni nakup obrne na Zvezo potrošnikov izbranega izdelka, storitve, Slovenije,  na primeru pojasni pasti spletnega nakupovanja, 61 7. razred 8. razred 9. razred OPERATIVNI CILJI Učenec:  na primeru spozna postopek S klop: Osebni in družinski proračun   presoja o dobrih in slabih straneh spletnega nakupovanja, spozna pomen prihodkov, reklame (oglasnih sporočil),  na primeru se seznani s spletnim odhodkov in prihrankov z vidika  loči premišljeno nakupovanje od bančništvom, družinskega proračuna,   zapravljanja. vrednoti spletno nakupovanje z obišče poslovalnico banke,  vidika racionalne rabe virov (čas, spozna bankomat, Sklop: Osebni in družinski proračun  elektrika, energija, denar). na primeru spozna postopek plačila  se seznani z načini bančnega položnice in dvigovanja gotovine na varčevanja, Sklop: Osebni in družinski proračun bančnem avtomatu.  se seznani z bančnimi storitvami.  izdela osebni finančni načrt za krajše obdobje, dogodek, Sklop: Racionalna raba virov  Sklop: Racionalna raba virov priložnost, se seznani z racionalno rabo časa,    se seznani z racionalno rabo ovrednoti stroške za izvedbo razvija občutek vrednosti energije v šoli in doma, praznovanja (npr. valeta), porabljenega časa,    razvija občutek vrednosti ovrednoti organizacijo spozna pomen varčevanja s časom porabljene energije. praznovanja z vidika racionalne in denarjem pri nakupih. rabe virov (čas, elektrika, energija, denar). 62 7. razred 8. razred 9. razred OPERATIVNI CILJI Učenec: Sklop: Racionalna raba virov  poglablja znanje o racionalni rabi virov,  primerja in pojasnjuje ravnanja za racionalno rabo virov v šoli in doma,  načrtuje, organizira in izvaja dejavnosti, dogodke in praznovanja ob upoštevanju usvojenih znanj o racionalni rabi virov. 63 7. razred 8. razred 9. razred VSEBINE IN POJMI Denar in upravljanje z denarjem Denar in upravljanje z denarjem  Denar in upravljanje z denarjem Menjava  Potrošništvo   Spletno bančništvo Menjalni posrednik  Potrošnik   Spletni nakup Pretvornik valut  Reklama  Pasti spletnega nakupovanja  Reklamacija Osebni in družinski proračun  Menjava blaga  Družinski proračun Osebni in družinski proračun   Varstvo potrošnikov Banka  Osebni proračun pri pripravi na  Bankomat valeto Osebni in družinski proračun  Vrednotenje stroškov  Bančno varčevanje Racionalna raba virov  Vrednotenje rabe virov  Mesečno varčevanje  Vrednost časa kot delovna ura   Kredit Tedenski, mesečni, sezonski nakupi,  Racionalna raba virov Obročno odplačevanje akcije   Racionalna raba vseh virov pri Limit praktičnem pouku  Vrednotenje izbrane dejavnosti z Racionalna raba virov  vidika racionalne rabe virov Ravnanja za racionalno rabo energije v šoli in doma 64 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA K TEMI EKONOMSKO-FINANČNO PODROČJE Namen teme Ekonomsko-finančno področje v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju je, da učenci razumejo razvoj denarja in s tem povezanih pojmov, na primeru učiteljeve praktične demonstracije spoznajo možnosti nakupovanja izdelkov, se seznanijo z različnimi možnostmi varčevanja in izposoje denarja. Učence navajamo, da pri načrtovanju dejavnosti upoštevajo pridobljena znanja o racionalni rabi vseh virov in iščejo načine za najboljšo učinkovitost. V sklopu Denar in upravljanje z denarjem učenci spoznavajo pomen in razvoj denarja z ogledom izobraževalnega posnetka o blagovni izmenjavi in trgovanju v starih časih. Z učenci lahko obiščemo Bankarium – Muzej bančništva Slovenije. Pri pouku lahko uporabljamo strategijo igre vlog (npr. menjalna trgovina). V okviru omenjenih dejavnostih učenci spoznavajo pojme, kot so potrošnik, reklama, reklamacija, menjava blaga. Učence usmerjamo k oceni in presojanju dobrih in slabih strani reklam z vidika vpliva na potrošnika. Predstavimo jim pasti oglaševanja. Z učenci lahko obiščemo menjalnico, kjer se pobliže spoznajo s pojmi tuje valute, menjalni posrednik idr. Predstavimo jim spletni pretvornik valut in jim praktično demonstriramo njegovo uporabo. Učencem predstavimo primere specializiranih nakupovalnih spletnih strani. Učence spodbujamo, da raziskujejo in iščejo na spletu druge specializirane spletne trgovine in ugotavljajo, kje lahko opravijo najugodnejši spletni nakup želenega izdelka ali storitve. Učence seznanimo in opozorimo na pasti, povezane s tovrstnim načinom nakupovanja. V sklopu Osebni in družinski proračun z učenci obiščemo poslovalnico banke, predstavimo jim zunanji bankomat in njegovo funkcijo ter ukaze upravljanja z njim. Seznanimo jih z načini varčevanja in različne možnosti kredita – izposoje denarja –, obročno odplačevanje. Učenci lahko določijo, za kaj bodo varčevali, in izdelajo osebni načrt varčevanja. Pri načrtovanju valete v 9. razredu ali drugega šolskega praznovanja pomagamo vrednotiti stroške, ki nastanejo ob izpeljavi ter organizaciji in izvedbi praznovanja z vidika racionalne rabe virov. V sklopu Racionalna raba virov poudarjamo načrtovanje porabe časa in energije pri pouku gospodinjstva. Vsebine lahko vpletamo v vse teme in učne sklope predmeta. Učence usmerjamo in vodimo, da čim bolj pravilno ocenijo porabo posameznih virov glede na dano dejavnost. Po izvedeni dejavnosti pa skupaj analiziramo oceno porabe virov. 65 4 STANDARDI ZNANJA V učnem načrtu za predmet gospodinjstvo so standardi znanja opredeljeni po vzgojno-izobraževalnih obdobjih. Standardi znanja so povezani s temeljnim znanjem, ki naj bi ga učenci dosegli ob koncu posameznega vzgojno-izobraževalnega obdobja ter ob koncu osnovnošolskega izobraževanja. Zapisani standardi znanja so izhodišče pri vrednotenju učnega napredka učencev pri predmetu gospodinjstvo. S standardi znanja je opredeljena stopnja doseganja učnih ciljev, kar ne pomeni, da ima vsak cilj z njim povezan, specifičen standard znanja. Glede na stopnjo zahtevnosti so opredeljeni tako standardi kot minimalni standardi znanja. Minimalni standardi znanja so zapisani s krepko pisavo. 4.1 Standardi znanja v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju Učenec:  se orientira v gospodinjski učilnici, gospodinjske pripomočke in aparate pospravi na ustrezno mesto,  poimenuje osnovno jedilno posodo in pribor, opremo in gospodinjske aparate v gospodinjski učilnici,  uporablja osnovno jedilno in kuhalno posodo, pribor ter opremo v gospodinjski učilnici,  izvaja postopke priprave na delo z upoštevanjem osebne higiene in varnosti pri delu v gospodinjski učilnici,  pozna vrste čistil in pripomočkov za čiščenje glede na namembnost,  opravlja osnovna gospodinjska opravila,  obroke načrtuje po načelih prehranskega krožnika,  pozna osnovne skupine živil in zna našteti vrste škrobnih živil,  opiše posamezna škrobna živila, njihove značilnosti in načine shranjevanja,  pozna načine strežbe in bonton pri prehranjevanju,  bonton prehranjevanja uporablja v jedilnici in drugih prostorih,  opiše značilnosti praznovanja,  pozna pomen in različne načine konzerviranja in shranjevanja določenih živil,  uporabi izbrani način konzerviranja ali shranjevanja za določeno živilo,  po navodilih pripravi izbrane jedi na osnovi škrobnih živil in jih primerno shrani,  pozna namen zaščitnih in delovnih oblačil, ki sodijo k poklicem s prehranskega področja,  pozna vsebino toaletne torbice,  pripravi šolsko torbo, šolske pripomočke in delovni prostor glede na urnik,  zna pravilno nositi šolsko torbo,  uporablja pripomočke in sredstva za nego telesa in zaščito kože glede na njihovo namembnost, 66  pojasni sekundarne znake pubertete in higienske posebnosti ob negi telesa v tem obdobju,  na primerih predstavi osnovne pripomočke za ročno šivanje,  izbira materiale, pripomočke in tehniko izdelave izbranega tekstilnega izdelka,  ob upoštevanju navodil za varno delo s šivalnim priborom ročno izdela enostaven in uporaben tekstilni izdelek,  opiše, razvršča ali izbira vrsto obutve glede na materiale, letni čas, vreme, delo, šport idr.,  na primeru predstavi uporabo, vzdrževanje in shranjevanje obutve glede na vrsto materiala in namen uporabe,  iz prišitega ali obesnega lističa pozna simbole za naravna in umetna vlakna,  pozna lastnosti naravnih in umetnih vlaken in njihov pomen za izdelavo tekstilij,  opiše ali po navodilu izvaja postopke vzdrževanja tekstilij,  iz prišitega ali obesnega lističa pozna pomen simbolov za vzdrževanje tekstilij,  na primerih prepozna in razlikuje naravna in kemična sredstva za vzdrževanje tekstilij,  na primerih prepozna različna ročna dela,  izbere tehniko ročnega dela in naredi osnovni izdelek,  pozna različna bivalna okolja in opiše značilne prostorske razporeditve ter opremo,  opiše in pojasni ustrezne pogoje bivanja v šoli in doma,  opiše individualna in skupna hišna opravila ter zadolžitve članov gospodinjstva,  loči med vrstami odpadkov ter jih pravilno razvršča in odlaga,  pozna pomen ločevanja in recikliranja odpadkov,  skrbi za urejenost in čistočo gospodinjske učilnice, šolskih prostorov in šolskega okoliša,  pozna ukrepe za manjšo rabo virov in zmanjševanje količine odpadkov,  opiše načine uporabe denarja kot plačilnega sredstva,  na primerih pojasni razliko med gotovinskim in negotovinskim plačevanjem,  na primerih pojasni razliko med prihodki, odhodki in prihranki,  pozna slovensko denarno valuto,  iz obrazca UPN bere podatke, ki jih potrebuje za izvedbo plačila,  pozna osnovne pogoje za uspevanje cvetlic,  zna presaditi cvetlico. 4.2 Standardi znanja v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju Učenec:  izvaja postopke priprave na delo z upoštevanjem osebne higiene in varnosti pri delu v gospodinjski učilnici, 67  samostojno uporablja osnovne gospodinjske aparate,  se samostojno orientira v gospodinjski učilnici, pozna opremo in pripomočke,  z ustreznimi čistili in pripomočki za čiščenje čisti opremo, aparate in pripomočke v gospodinjski učilnici,  pozna namembnost hladilnika in zamrzovalnika,  pozna postopke shranjevanja, zamrzovanja in odtajevanja izbranih živil,  opiše oblike shranjevanja živil v hladilniku in zamrzovalniku,  na primerih pojasni postopke kisanja živil in njihove zdravilne učinke,  na primerih razlikuje živila, ki se kisajo s pomočjo naravnega kisanja, in tista, ki jih konzerviramo s kisom,  pozna namen zaščitnih in delovnih oblačil, ki sodijo k poklicem s prehranskega področja,  pozna lastnosti beljakovin in pomen njihovega uživanja za zdravje,  beljakovinska živila loči glede na izvor na rastlinska in živalska,  po navodilih pripravi izbrane jedi na osnovi beljakovinskih živil iz vseh skupin,  našteje vrste beljakovinskih živil, maščob in sladkorjev,  pozna lastnosti maščob in pomen njihovega uživanja za zdravje,  pozna nevarnost prekomernega uživanja sladkorjev in nezdravih maščob,  opredeli pomen rednega uživanja sadja in zelenjave za zdravje,  opredeli pomen zaščitnih snovi za zdravje,  našteje vitamine in minerale, ki se nahajajo v sadju in zelenjavi,  opredeli dnevno potrebo po zaužiti količini vode za svojo starost, letni čas, fizično obremenitev idr.,  pozna pomen in funkcijo vode v našem telesu,  pozna pomen vode v gospodinjstvu,  pozna in razlikuje prehranske potrebe človeka v različnih starostnih obdobjih,  pozna značilnosti dietne prehrane,  dnevne obroke za svojo starost načrtuje po načelih prehranskega krožnika,  opredeli hranilne snovi in njihov pomen v prehrani,  pozna priporočila za prehranjevanje v izrednih razmerah,  našteje primere izrednih razmer,  pozna pomen posameznih podatkov na embalaži prehranskega izdelka,  opredeli značilnosti zdravega prehranjevanja,  pozna vsebino kompleta prve pomoči,  pravilno uporablja pripomočke in sredstva za osebno higieno,  pojasni uporabo pripomočkov in sredstev za intimno nego,  razlikuje moško in žensko negovalno kozmetiko,  pozna ukrepe za preprečevanje okužb in pojavnosti telesnih zajedalcev,  pojasni ravnanje ob pojavu okužbe ali telesnih zajedalcev,  pozna znake prehladnih obolenj, 68  razloži ravnanje ob prehladnih obolenjih,  praktično prikaže osnovne postopke nege dojenčka na lutki,  prikaže pravilno odlaganje odpadkov po negi dojenčka,  pozna pomen simbolov na kemičnih čistilnih sredstvih,  razloži varno ravnanje s kemičnimi izdelki za vzdrževanje,  pozna kulturo oblačenja in bonton glede na priložnost, vremenske razmere, starost ipd.,  opiše osnovno rokovanje z električnim šivalnim strojem,  opiše osnove krojenja,  pojasni primerno zračenje, ohlajanje, temperaturo in osvetlitev v prostoru,  našteje pogoje za uspešno vrtnarjenje,  izbere primerne pripomočke, orodja in delovna zaščitna sredstva za varno vrtnarjenje,  razloži varen postopek priprave na sajenje, vzgoje in nege cvetlic,  izvaja pravilen in varen postopek sajenja, presajanja, vzgoje in nege cvetlic ali vrtnin,  bere osnovne informacije in oznake na setvenem koledarju,  pozna vrtne škodljivce,  opiše okolju prijazne načine za zatiranje vrtnih škodljivcev ter najbolj pogoste bolezni vrtnin,  pojasni vlogo denarja kot plačilnega sredstva,  pozna osnovne funkcije, ukaze in storitve bankomata,  pojasni pojme potrošnik, potrošništvo, osnovne potrošnikove pravice in dolžnosti,  kritično presoja vpliv oglasnih sporočil na potrošnika,  razlikuje potreben, nujen od nepotrebnega, manj nujnega nakupa,  razloži postopek in pasti spletnega nakupovanja,  upošteva racionalno rabo denarja, časa, materiala in energije pri načrtovanju in izvedbi praznovanja, nakupih idr.,  pojasni odnose med prihodkom, odhodkom in prihrankom,  pozna osnovne stroške družinskega življenja. 69 5 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 5.1 Uresničevanje ciljev predmeta Učni načrt je sestavljen iz splošnih in operativnih ciljev, vsebin in didaktičnih priporočil za obravnavo posameznih tem in sklopov, ki določajo in omogočajo pridobivanje praktičnih znanj in spretnosti s področja gospodinjskega izobraževanja, ki so pomembna za učence v prilagojenem programu z NIS. Pri načrtovanju učnega procesa izhajamo iz splošnih in operativnih ciljev predmeta. Splošni cilji predmeta opredeljujejo namen poučevanja predmeta gospodinjstvo in so vodilo pri oblikovanju učiteljeve letne priprave, izvajanju pouka ter spremljanju napredovanja učencev. Operativni cilji in vsebine določajo, katera znanja in spretnosti naj usvojijo učenci v posameznem razredu v okviru določenega sklopa, in se vertikalno nadgrajujejo vse do konca osnovnošolskega izobraževanja. Cilji so zastavljeni tako, da z uporabo različnih didaktičnih pristopov in dejavnosti obravnavamo in v učni proces vključujemo aktualne vsebine s prehranskega, zdravstvenega, okoljskega in finančnega področja ter področja tekstilstva, ki so prilagojene zmožnostim in potrebam učencev v prilagojenem programu z NIS. Cilje znotraj različnih tem in sklopov učitelj lahko združuje ali dopolnjuje in jih prilagaja specifiki dela z učenci v posameznem razredu v prilagojenem programu z NIS ter pogojem za organizacijo in izvedbo pouka v šoli. Poudarek je na povezovanju in poglabljanju znanja znotraj posameznega razreda in med razredi vertikalno do konca osnovnošolskega izobraževanja. Zaporedje posameznih tem in sklopov predmeta ter razvrstitev ur v letni pripravi je zadeva strokovne avtonomije učiteljev in organizacije pouka v letnem delovnem načrtu posamezne šole. Priporočljivo je izvajanje pouka v obliki blok ur, v specializiranem kabinetu (gospodinjska učilnica). Učni načrt predlaga različne dejavnosti, med katerimi učitelj v dogovoru z učenci izbira tiste, ki omogočajo obravnavanje teoretičnih vsebin ob praktičnem delu in v kontekstu, ki je učencem blizu, ter sodelovalno učenje. Dejavnosti, predlagane v učnem načrtu, predstavljajo le nabor idej in usmeritev za učitelja. Učni načrt omogoča učitelju avtonomijo in fleksibilnost pri načrtovanju ali izbiri dejavnosti, ki pa naj v največji možni meri omogočajo in spodbujajo razvoj vsakega posameznega učenca glede na njegove individualne zmožnosti, predznanje, močna področja, interese in potenciale. Predlagane dejavnosti za uresničevanje operativnih ciljev so zasnovane tako, da omogočajo prilagajanje vsebin, metod in oblik dela in časa izvedbe predznanju učencev ter podpirajo njihovo aktivno vlogo, izkustveno in sodelovalno učenje v vseh fazah učnega procesa. Metode, pri katerih učenec sodeluje aktivno, pripomorejo, da bo učenec teoretično znanje, pridobljeno pri pouku, uporabil tudi v praksi. Priporočljivo je, da dejavnosti in vsebine določa učitelj v dogovoru z učenci ter izbira tiste, ki bodo poleg usvajanja vsebin predmeta učencem omogočale tudi razvoj in krepitev socialnih in komunikacijskih spretnosti, občutek osebnega uspeha in zadovoljstvo ob individualnem ali skupinskem uspehu. 70 Prevladujeta naj praktično delo in sodelovalno učenje v paru ali skupini; teoretične vsebine se v največji možni meri povezujejo s situacijami vsakdanjega življenja učencev. Pristop k učenju naj izhaja iz izkustvene ravni učenca. Vključuje naj sodobno tehnologijo in aktualne vsebine ter rešuje vsakodnevne probleme. Pri načrtovanju pouka naj bo poudarek na sodelovanju, projektnem delu, skupinskem načrtovanju in izvedbi praktičnega dela, izmenjavi zamisli in idej, ponavljanju in utrjevanju znanj in usvojenih spretnosti ob konkretnih dejavnostih, ozaveščanju učencev, kako so se nečesa naučili (učenje učenja), z namenom podpore kontinuiranega napredka učenca v učnem procesu. Učitelj oblikuje skupine po interesih ali sposobnostih učencev in delo individualizira znotraj skupine. Učenci na podlagi svojih zamisli lahko v paru ali skupini izdelajo načrt dela, poiščejo informacije v tiskanih ali digitalnih virih, pripravijo delovni prostor, pripomočke, material in sestavine ter skupaj pripravijo praktični izdelek. Tako zasnovan pouk krepi pri učencih motivacijo, boljše razumevanje in delovne navade, samozaupanje v lastne zmožnosti, pozitivno samopodobo, podpira razvoj učenčeve samostojnosti pri pridobivanju znanj in spretnosti, poglablja spoznanja o procesu učenja, učenci prevzemajo odgovornost za učenje, lastni napredek in uspeh skupine. Dejavnosti, predlagane v učnem načrtu, predstavljajo le nabor idej in usmeritev za učitelje. Učni načrt omogoča učiteljem avtonomijo in fleksibilnost pri načrtovanju in izbiri dejavnosti, ki pa naj v največji možni meri omogočajo in spodbujajo razvoj vsakega posameznega učenca glede na njegove individualne zmožnosti, močna področja, interese in potenciale. Za spremljanje učenčevega napredka priporočamo formativno spremljanje, ki se je izkazalo za dokazano učinkovit način učenja in poučevanja tudi za učence v prilagojenem programu z NIS. S prenosom formativnega spremljanja v vsakdanjo pedagoško prakso pri poučevanju vsebin predmeta gospodinjstvo se učitelj odziva na raznolike izobraževalne potrebe slehernega učenca v oddelku. Z vidika učencev omogoča formativno spremljanje napredovanje v skladu s lastnimi zmožnostmi, potenciali in močnimi področji v individualnem tempu, učenčeva motivacija za učenje se veča, v učnem procesu učenec prevzema aktivno vlogo in odgovornost za lastni napredek in učenje. Temeljni elementi formativnega spremljanja so: a) nameni učenja in kriteriji uspešnosti, b) dokazi o učenju, b) povratna informacija, c) vprašanja z namenom ugotavljanja ravni predznanja in razumevanje novega znanja, č) vrednotenje in samovrednotenje. Nameni učenja so jezikovno preoblikovani učni cilji, zapisani v učnem načrtu v učencu razumljivem jeziku. Tako preoblikovani učni cilji, torej nameni učenja, učencem pomagajo razumeti, kaj se bodo učili in katera znanja in spretnosti bodo razvili ali krepili pri predmetu gospodinjstvo. Z nameni učenja dosežemo, da učenci razumejo učne cilje predmeta in v njih poiščejo smisel učenja o vsebinah z gospodinjskega področja. Kriteriji uspešnosti so vezani na namene učenja in učne cilje, ki učencem dajo odgovor na vprašanje, ali so dosegli zastavljene cilje ali ne. Učitelj načrtuje in oblikuje namene učenja in kriterije uspešnosti skupaj z učenci, 71 kar v učencih vzbudi občutek odgovornosti do učenja in svojega znanja, ki postaja kakovostnejše in bolj osmišljeno. Dokazi o učenju predstavljajo učne dosežke učencev. Učitelj v učnem procesu omogoča učencem, da pokažejo svoje znanje na različne načine in v skladu s svojimi individualnimi zmožnostmi. Dokazi o učenju so vse dejavnosti učenca v procesu poučevanja, s katerimi učenec pokaže svoje znanje in spretnosti pri predmetu gospodinjstvo (plakati, praktični izdelki, zapiski v zvezek idr.). Učenci lahko sodelujejo pri izbiri načinov dokazovanja znanja. Vse dokaze o procesu učenja in znanja lahko učenci zbirajo v osebnih mapah učnih dosežkov, ki jih učitelj pregleduje in na podlagi teh dosežkov daje povratne informacije o učenju in znanju glede na vnaprej dogovorjene kriterije uspešnosti, kar je naslednji element formativnega spremljanja. Povratna informacija je bistvo formativnega spremljanja in pomeni vsako informacijo učencu o njegovem napredku pri doseganju namenov učenja z namenom izboljšati učenje in znanje. Povratno informacijo učencu navadno sporoča učitelj ali vrstnik ( vrstniško vrednotenje) na podlagi vnaprej dogovorjenih kriterijev uspešnosti, lahko pa tudi sam sebi v obliki samovrednotenja. Povratna informacija je sprotno, natančno, konkretno in specifično sporočilo, dano v učencu razumljivem jeziku, ki učencu jasno sporoča, kako napreduje v odnosu do namenov učenja in kriterijev uspešnosti, kje so še vrzeli v znanju, katera so njegova močna področja, katera pa bi moral še razviti in izboljšati ipd. Na primer, končni izdelek pri praktičnem pouku naj omogoča kakovostno povratno informacijo učitelja, vrstniško povratno informacijo in samovrednotenje po vnaprej dogovorjenih kriterijih uspešnosti, ki omogočajo celostno vrednotenje napredka učenca pri usvajanju znanj in spretnosti pri predmetu gospodinjstvo v prilagojenem programu z NIS (začetna zamisel in načrt dela, dejavnost in samostojnost pri delu, možnosti za izboljšave izdelka, estetski vidik pri vrednotenju končnega izdelka in dela, spretnosti sodelovanja pri skupinskem delu, sporazumevanja, uravnavanja lastnega vedenja in čustev idr.). 5.2 Medpredmetne povezave Medpredmetno povezovanje predmeta gospodinjstvo v prilagojenem programu z NIS lahko poteka na način tematskega povezovanja ciljev in vsebin predmeta s cilji in vsebinami drugih predmetov. Predmet gospodinjstvo se medpredmetno povezuje tako z naravoslovnimi kot z družboslovnimi predmeti, v prvi vrsti pa z izbirnim predmetom prehrana in načini prehranjevanja. Medpredmetno povezovanje naj bo kot način poučevanja prilagojeno načinu mišljenja in zmožnostim učencev v prilagojenem programu z NIS. Pri načrtovanju medpredmetno povezanega pouka naj učitelj razmišlja, katere cilje posameznih predmetov želi doseči z medpredmetno povezavo, kakšna pot mišljenja in metoda poučevanja sta najprimernejši za določeno vrsto znanja, na kakšen način bodo učenci v prilagojenem programu z NIS bolje razumeli vsebino, gradili svoje znanje, kakšno je predznanje učencev, kakšno organizacijo medpredmetnega pouka lahko izvede na šoli idr., saj 72 bo znanje učencev le tako bolj celostno in trajnejše. Učitelj načrtuje medpredmetno povezavo po lastni presoji. Za uspešen pouk in doseganje ciljev naj bodo skupni cilji in povezovanje predmetov zapisani že v letnih pripravah. Medpredmetno povezovanje ne pomeni le povezovanja na ravni vsebin in ciljev predmetov. Medpredmetno povezovanje mora omogočati razvijanje spretnosti in veščin pri komunikaciji in sodelovanju, socialne spretnosti, ustvarjalnost, mišljenje, problemsko učenje in strategije obvladovanja čustev. Z medpredmetno povezavo omogočamo učencem dobro pripravo za vseživljenjsko učenje. Poleg učinkovitosti učenja je cilj medpredmetno povezanega pouka tudi gospodarnejše ravnanje s časom. Tako pridobljeni čas lahko izkoristimo za obravnavo ali utrjevanje zahtevnejših vsebin. Povezovanje z drugimi predmetnimi področji je lahko tudi pri dnevih dejavnosti, interesnih dejavnostih in v delu razširjenega osnovnošolskega programa, kot je šola v naravi. Predlogi medpredmetnih povezav: a) naravoslovje: povezovanje s sklopi živa narava, vpliv človeka na okolje in naravo, spoznavanje vloge človeka v ekosistemu in prehranjevalni verigi, poznavanje glavnih sestavin hrane, pomena pestre in uravnotežene prehrane, spoznavanje hranilnih snovi in njihovega pomena za človeka, pomena vode za življenje, spoznavanje vrtnih škodljivcev, preprečevanje okužb z mikroorganizmi in zajedalci, pomen varčevanja z naravnimi viri ipd., b) matematika: povezovanje s sklopi geometrija in merjenje, tehtanje sestavin, pretvarjane enot, merjenje dolžine s šiviljskim trakom, c) slovenščina: bralno razumevanje prebranega recepta, č) kmetijstvo (izbirni predmet): pomen pridelovanja hrane za človeka, spoznavanje različnih postopkov konzerviranja živil, spoznavanje zelenjave, ki raste na vrtu, orodja za delu na vrtu, učenje nudenja prve pomoči ipd., d) prehrana in načini prehranjevanja (izbirni predmet): načrtovanje dietnega jedilnika, jedilnika za svojo starostno skupino, pomen uravnotežene prehrane za zdravje človeka, e) likovna umetnost: izdelovanje modne skice, načrtovanje tlorisa stanovanja ali sobe, načrtovanje razporeditve prostorov in notranje opreme ipd., f) tehnika in tehnologija: povezovanje s sklopom gradiva in obdelovanje, krojenje in šivanje praktičnega tekstilnega izdelka. Primeri vsebin za medpredmetno povezovanje Prehranski krožnik: a) matematika – računanje deležev kroga, b) likovna umetnost – oblikovanje prehranskega krožnika, c) slovenščina – pisanje sestavka na temo uravnotežene prehrane, 73 č) prehrana in načini prehranjevanja – načrtovanje dietnega jedilnika na podlagi prehranskega krožnika. Racionalna raba virov: a) slovenščina – oblikovanje sestavka na temo varčevanja z energijo, b) likovna umetnost – izdelava skulpture na temo varovanja gozdov ali vode, c) naravoslovje – oblikovanje plakata na temo varčevanja in kroženja vode, č) družboslovje – izdelava zemljevida z naravnimi bogastvi. Pot od vlakna do tkanine: a) likovna umetnost – načrtovanje in risanje modne skice, b) slovenščina – opis izdelave tkanine in oblačil, c) tehnika in tehnologija – šivanje in izdelovanje oblačil iz različnih tkanin, č) športna vzgoja – priprava modne revije in hoja po modni pisti. 5.3 Individualizacija in diferenciacija Individualizacija in diferenciacija pri pouku predmeta gospodinjstvo temeljita na prepoznavanju in upoštevanju temeljnih individualnih razlik med učenci, ki se izobražujejo v prilagojenem programu z NIS. Vsebine in dejavnosti prilagodimo individualnim zmožnostmi učencev, njihovemu predznanju in interesom. Učitelj je še posebej pozoren na motorične spretnosti učencev ter njihove izkušnje iz domačega okolja. Upošteva prilagoditve, ki so opredeljene v Individualiziranem programu posameznega učenca, prilagaja metode in oblike dela, izbor učnih sredstev in pripomočkov. Prilagoditve načrtuje v vseh fazah pouka: tako v fazah načrtovanja, organizacije in izvedbe kot tudi v procesu preverjanja in ocenjevanja znanja. Upoštevati je treba učence ter njihove primanjkljaje, ovire oz. motnje, ki včasih terjajo dodatne prilagoditve učnega procesa. Pri izvajanju pouka učitelj upošteva tako močna kot tudi šibka področja. Učenca vodi in usmerja v toliki meri, da je ta pri delu karseda samostojen, in na način, ki krepi njegovo samopodobo in socialne spretnosti. Zahtevnost nalog prilagaja učenčevim sposobnostim in jo tekom leta nadgrajuje glede na njegov napredek. Upoštevati je treba tudi kulturne razlike, kajti mnogo učencev prihaja iz tujejezičnega okolja. Še posebej je pozoren na razvoj morebitnih poklicnih interesov. Svoja opažanja posreduje strokovni skupini, ki je zadolžena za posameznega učenca. 74 5.4 Preverjanje in ocenjevanje znanja Preverjanje, formativno spremljanje in ocenjevanje znanja so sestavni deli učnega procesa. Svojo vlogo imajo tako pri poučevanju kakor tudi pri učenju, saj pomembno vplivajo na to, kako se učenci učijo, kakšno znanje pridobijo in kakšen odnos do učenja ter znanja gradijo. Učitelj pri preverjanju in ocenjevanju znanja ugotavlja učenčevo doseganje ciljev in standardov znanja v učnem načrtu za predmet gospodinjstvo. V učnem načrtu za predmet gospodinjstvo so standardi znanja oblikovani po vzgojno-izobraževalnih obdobjih (za drugo in tretje) in predstavljajo zahtevani nivo znanj in spretnosti za napredovanje učenca. Preverjanje znanja poteka pred obravnavo učnih vsebin, med njo in ob koncu obravnave, pri čemer učitelj s kakovostno povratno informacijo učenca seznani z doseženim, ga opozori na pomanjkljivosti in mu ponudi pot za njihovo odpravo, ga spodbudi k spremljanju lastnega napredka ter mu omogoči tako možnost samoregulacije lastnega učenja kot tudi podlage za nadaljnje učenje in se pri tem opira na močna področja učenca. Pri dajanju povratnih informacij, ki izhajajo iz kriterijev uspešnosti in jih učitelj oblikuje skupaj z učenci, ima pomembno vlogo sodelovanje učencev pri samovrednotenju in vrstniškem vrednotenju ob upoštevanju zmožnosti učencev za dajanje povratnih informacij, s čimer se krepi njihova odgovornost za lastno učenje. Če učenci razumejo kriterije uspešnosti, bodo razumeli tudi kriterije ocenjevanja, ki jih učitelj izpelje iz kriterijev uspešnosti in standardov znanja. Učitelj natančno in premišljeno načrtuje načine ocenjevanja, ki so usklajeni z načini poučevanja predmeta, hkrati pa omogočajo ocenjevanje določenih standardov znanja posameznega sklopa. Učitelj ocenjevanje znanja opravi na podlagi kriterijev ocenjevanja po obravnavi učnih vsebin in opravljenem preverjanju znanja iz teh vsebin. Učenec lahko svoje znanje pri predmetu gospodinjstvo izrazi na različne načine, učitelj pa lahko oceni učenčevo znanje in spretnosti, ki se izražajo kot: - govorno in pisno sporazumevanje, - izvajanje dela in nalog po navodilih, - izdelava praktičnega izdelka, - izvedba praktične storitve, - proces praktične izvedbe. Pri ocenjevanju praktičnega izdelka ter praktične storitve in ocenjevanju procesa praktične izvedbe izdela učitelj kriterije uspešnosti, ki se nanašajo na izbrano nalogo, pri tem pa upošteva tudi individualne zmožnosti ter prilagoditve posameznega učenca v prilagojenem programu z NIS. Končna ocena naj bo preplet vseh elementov (znanja, procesa dela in rezultatov dela). Pri ocenjevanju znanja uporabimo raznolike načine ocenjevanja znanja, ki naj temeljijo na učenčevih individualnih zmožnosti in močnih področjih, tako da mu omogočajo občutek uspeha in doživljanje zadovoljstva ob uspehu. Teoretične vsebine lahko ovrednotimo ob učenčevi pripravi in predstavitvi plakata, praktične naloge idr. 75 5.5 Digitalna tehnologija Digitalne spretnosti so ene izmed ključnih spretnosti sodobnega časa, ki jih učenci pridobivajo z uporabo digitalne tehnologije pri učenju. Možnost vključevanja digitalne tehnologije pri pouku predmeta gospodinjstvo je prepoznavna v vseh strukturnih elementih učnega načrta. Z vključevanjem sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) lahko vplivamo na zanimivost pouka in učno uspešnost učencev v prilagojenem programu z NIS. Uporaba digitalne tehnologije v vzgojno-izobraževalnem procesu ponuja raznolik nabor različnih orodij in virov informacij, ki jih lahko uporabljamo neposredno pri pouku ali kot dopolnilna izobraževalna in učna gradiva, kadar je to mogoče in smiselno. Različne informacijsko-komunikacijske naprave in digitalna orodja kot učni pripomoček (računalnik, projektor, interaktivna tabla, tablični računalnik, spletni brskalnik, pametni telefoni, aplikacije idr.) so pomembne za pedagoško bolj učinkovit proces in boljše doseganje ciljev in standardov znanj pri pouku predmeta gospodinjstvo. Prednost uporabe digitalne tehnologije pri pouku je, da lahko v nekaterih primerih bolje in bolj nazorno in multisenzorno prikažemo nekatere vsebine in elemente pouka in tako nadomestimo tudi drage praktične vaje oz. prikaze. Da bo vzgojno-izobraževalni proces učinkovitejši, za učence v prilagojenem programu z NIS pa nazornejši, predlagamo, da učitelji pri izvedbi učnih ur pri pouku predmeta gospodinjstvo uporabljajo digitalno tehnologijo za: 1. predstavitve z uporabo različnih orodij (interaktivna tabla, elektronske prosojnice idr.), 2. uporabo različnih vrst aplikacij in izobraževalnih iger pri različnih vsebinah predmeta, 3. programe za pouk s področja hrane in prehranjevanja, 4. uporabo različnih vrst informacij in virov na spletu, kot na primer različne spletne platforme in druga interaktivna gradiva (za iskanje in kritično presojanje verodostojnosti spletnih informacij o različnih vsebinah področja gospodinjskega izobraževanja, za pripravo interaktivnih učnih vsebin in plakatov, iskanje navodil za izdelavo ročnega izdelka v izbrani tehniki, iskanje receptov za pripravo jedi, primerov jedilnikov idr., 5. obravnavo različnih učnih vsebin (izobraževalni posnetki na spletu), 6. e-gradiva (e-učbeniki, e-revije, didaktična e-gradiva), 7. uporabo digitalnega fotoaparata oz. kamere. 76 ZNANJA IZVAJALCEV PREDMET IZVAJALEC ZNANJA Gospodinjstvo Učitelj  S področij visokošolskega izobraževanja 2. VIO defektologije ali specialne in rehabilitacijske 1. pedagogike Gospodinjstvo Učitelj  S področij visokošolskega izobraževanja 3. VIO gospodinjstva 77