glasilo predilnice litija kilTniirolir^ 3 ii^D i J t'°j J OBVEŠČEVALEC LETO VIII LITIJA, 1967 ST. 7—8 O reorganizaciji ZK v naši občini Po več kot leto dni razprav o reorganizaciji ZK v naši občini se je 25. 10. 1967 sešla na 1. seji občinska konferenca ZK kot nov vodstveni organ partijske organizacije. Konferenca je na tej seji sprejela tri pomembne dokumente: sklep o organizacijski strukturi ZK v občini Litija, poslovnik o delu konference in njenih organov ter program dela občinske konference, njenih organov in članstva ZK. Glede na obsežnost gradiva, se naj omejim samo na Pomen sklepa. Glavni namen reorganizacije je, da celotno organizacijo ZK usposobimo za učinkovito idejno Politično silo, ki pravočasno odkriva družbena proti-slovja. Predvsem moramo poudariti osrednjo programsko misel: ZK uresničuje družbeno vlogo znotraj samoupravnega sistema z idejnopolitičnim delom svojih članov. Zato je cilj organiziranja ZK, da bo tako delovala v sistemu samoupravljanja, da bo doseženo čedalje Večje in učinkovito uveljavljanje delovnega človeka kot Uosilca samouprave. Na drugi strani pa moramo poživiti dejavnost komunistov v ostalih političnih organizacijah, zlasti v SZDL in ZMS. Prav v teh organizacijah Prihajajo do izraza različni idejni tokovi, pogledi in Interesi delovnih ljudi. Komunisti moramo biti nosilci razprav v političnih Organizacijah, kjer naj s svojim delovanjem omogočamo, da se izoblikujejo najnapred-Uejša stališča, obenem pa z argumenti zavrnemo razne Vsiljene, nesocialistične rešitve. Člani bomo sposobni reševati te zahtevne družbene haloge, če bomo bolj idejno usposobljeni. Nizek nivo Znanja o družbenih problemih navaja mnoge člane, da se zatekajo v nezadovoljstvo in kritikarstvo, zraven so Pa še neaktivni. Nadalje moramo zagotoviti in omogočiti vsestransko razpravo in izmenjavo mnenj o določenem vprašanju, zato smo dolžni dosledno izvajati ^Prejete dogovore, ne glede ali so bili sprejeti v KO organizaciji ZK v delovni skupnosti, aktivu ali kaki drugi obliki delovanja ZK. Končno je pa cilj reorganizacije zlasti ta, da člani zaživijo polno politično ln družbeno življenje. Stalno je treba utrjevati že do-Snano spoznanje, da mora biti član ZK v središču druž-hcnega dogajanja, kjer s svojo aktivno vlogo vpliva na Sibanje družbenih tokov in tako odpravimo zmotno brnenje, da lahko član ZK opravi partijsko nalogo samo v okviru organizacije ZK. Sprejeti sklep določa v osnovnih črtah naslednjo °rganizacijsko strukturo: KO ZK, organiz. ZK v delovni skupnosti in stalni aktivi ZK v delovnih skupno-stih. Tako imamo 4 KO ZK: Litija, Šmartno, Kresnice ln Gabrovka. Razen tega pa je še samostojna organi-^?cija ZK v Predilnici Litija, v Lesni industriji Litija, “Snjarskem kombinatu Šmartno in Industriji apna ^•'esnice pa so stalni aktivi ZK. Vodstveni organ ZK v občini je občinska konfc-jCnca z 2-letno mandatno dobo. Šteje 37 članov. Delo ^phference temelji na programu, ki ga sprejme v za-iku mandata. Konferenca razpravlja in sklepa o vseh rnembnih družbeno političnih vprašanjih v občini, zlasti pa obravnava predloge in ugotovitve svojih organov, organizacij ZK, članov ZK in višjih vodstev ZK. Do teh predlogov zavzema stališča ter sklepe, obvezne za vse člane. Konferenca ustanavlja za posamezna področja dela stalne in občasne komisije z namenom, da je zagotovljeno smotrno in učinkovito delovanje ZK na posameznih področjih družbenega življenja. Komisije pri tem vključujejo širok krog članov. Konferenca ima naslednje stalne komisije: Komisijo za organizacijo in razvoj, predsednik je tov. Mali Franc; komisijo za družbeno politične odnose in idejnopolitične probleme, predsednik je tov. Žunič Jože; komisijo za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko, predsednik je tov. Mirtič Jože; komisijo za mednarodno ekonomijo in politična vprašanja, predsednik je tov. Dernovšek Jože, ter komisijo za politična in idejna vprašanja prosvete in kulture ter izobraževanje članstva, predsednik je tov. Godec Ivan. Razen teh komisij je konferenca izvolila še kontrolno komisijo pod vodstvom tov. Čebela Viktorja in revizijsko, ki jo vodi tov. Kralj Andrej. Na L seji je konferenca izvolila občinski komite kot svoj izvršilni organ. Komite šteje 9 članov. Njegova naloga je, da skrbi za izvrševanje sklepov in stališč konference. Nadalje vsklajuje delo organov konference, daje vzpodbudo za akcije in pripravlja gradivo za seje konference. Še posebno pa komite usmerja in vzpodbuja delo organizacij ZK, aktivov in sploh organizira dejavnost članstva preko najrazličnejših oblik (aktivi, komisije, skupine). V občinski komite so bili izvoljeni: Godec Ivan, šola Šmartno, Habjan inž. Jože, Gozdni obrat, Kramžar ing. Ivo, Industrija apna Kresnice, Mali Franc, Skupščina obč. Litija, Pavliha Tone, Peterca Brane, Predilnica Litija, Pintar Brane, Kombinat Šmartno, Žunič Jože, Delavska univerza Litija in Dernovšek Jože, ObK ZKS. Pomembno je določilo sklepa, ki obvezuje organizacije ZK, občinsko konferenco in njene organe, da morajo imeti program dela. S programom dela določijo vsebino delovanja članov, metode in organizacijske oblike. Pri tem je treba izvajanje programa tako organi-zh-ati, da omogočijo aktivno sodelovanje in snovanje politike v družbenem življenju. Osnovni namen reorganizacije je, da celotno organizacijo ZK usposobimo za učinkovito idejno politično silo, ki pravočasno odkriva družbena protislovja, odkriva politične in idejne tokove ter njihove nosilce. Doseči moramo tako organiziranost naše idejne politične sile, da bo le ta sposobna učinkovito, ustvarjalno in usmerjajoče delovati v samoupravnem sistemu. Zato je reorganizacija ZK stvar vsakega komunista. Vsak član se mora po svojih močeh vključiti v družbeno politično delo, vsak naj glede na svoje znanje prispeva k reševanju skupnih problemov. To je naloga in dolžnost vsakega izmed nas. Jože Dernovšek Program dela občinske konference Zveze komunistov Litija, njenih organov in članstva ZKS Dne 25. oktobra 1967 se je na 1. seji sestala novoizvoljena občinska konferenca ZKS, kot najvišji organ Zveze komunistov v občini Litija. Na tej konferenci je občinska konferenca sprejela program dela, katerega v skrajšani obliki posredujemo v našem tovarniškem glasilu: I. Razvijanje samoupravljanja 1. Temeljni programski cilj in zato glavna smer idejnega in političnega delovanja komunistov je uresničevanje resničnih samoupravnih odnosov na vseh ravneh in področjih družbenega življenja. Pri tem je treba odločneje podpirati ustvarjalno iniciativo delovnih ljudi. 2. Samoupravljanje v gospodarstvu je treba uresničevati zlasti v smeri, kako doseči take samoupravno-organizacijske rešitve, da bo mogoče doseči čedalje večje gospodarske rezultate. 3. Samoupravljanje v negospodarstvu je treba povezovati z družbenimi nalogami, ki so v negospodarstvu. Komunisti v teh dejavnostih so odgovorni, da izvedejo postavljene programe kljub materialnim problemom. Potrebna je boljša organizacija dela, racionalno koriščenje razpoložljivih sredstev in smotrnejša kadrovska zasedba. 4. Odgovornost članov samoupravnih organov posebno komunistov je treba zaostriti, posebno v tem, kako doseči boljšo povezavo z volilci, kako se bolje pripraviti na seje in boljšo udeležbo na sejah. Omalovaževanje in podcenjevanje dela v samoupravnih organih močno ovira njihovo učinkovitost, družbeno in gospodarsko aktivnost. 5. Posebno pozornost je treba posvečati razvoju najširše samouprave občanov, ki se kaže v dejavnosti zborov volilcev, krajevnih skupnosti in drugih organiziranih oblikah dejavnosti občanov. II. Komunisti in naloge pri izvajanju gospodarske reforme 1. Uresničevanje gospodarske reforme je za komuniste osrednja politična, gospodarska in družbena naloga. V razreševanju nalog, ki se pojavljajo z delovanjem reforme, se morajo vključiti vsi člani in podpirati vsa prizadevanja, ki imajo za cilj boljše gospodarjenje, modernizacijo gospodarstva, racionalno trošenje sredstev, delitev po delu, skrb za razširjeno reprodukcijo in uveljavljanje boljše kadrovske strukture. 2. Gospodarska reforma postavlja gospodarstvo pred zahtevo, da začne s čim bolj smotrnim in dolgoročnim gospodarjenjem. Zato je treba dati vso podporo ustvarjalcem programov razvoja, ki razen povečanja proizvodnje in zaposlenosti, nosijo v sebi pozitivne organizacijske, tehnološke in kadrovske rešitve. 3. Integracijski procesi: Vrste problemov same delovne organizacije niso sposobne rešiti. Zato je treba poudarjati pomen čim tesnejšega poslovnega sodelovanja gospodarskih kolektivov. Težnja komunistov pri tem mora biti gospodarjenje z nižjimi proizvodnimi stroški, povečanje zaposlovanja zlasti strokovnih moči, zagotovitev realnega porasta osebnih dohodkov skladno s produktivnostjo in povečanje sredstev za razširjeno reprodukcijo. 4 Uveljavljanje gospodarske reforme je v veliki meri vplivalo na spremembo v gibanju zaposlenosti. Polno zaposlenost je zagotoviti le ob visoki stopnji gospodarske razvitosti, ki jo spremlja višja stopnja rasti proizvodnje. III. Kadrovska politika 1. Kadrovska struktura v gospodarstvu in negospodarstvu ne ustreza današnjim zahtevam in predvidenim ciljem reforme. Omogočiti je treba, da bodo prišli na vodilna mesta sposobni kadri z ustrezno izobrazbo in prakso. Podpirati je treba tudi izobraževanje odraslih. 2. Štipendiranje: Zagotoviti moramo, da bodo dobili družbeno pomoč nadarjeni mladi ljudje. To vlogo lahko uspešno opravi komisija za pomoč mladini pri šolanju pri Občinski konferenci SZDL. 3. Komunisti se morajo zavzeti za kadrovsko politiko, ki ustreza zahtevam reforme. Podpirati je treba konkurenco med kadri na podlagi znanja, razvojnih zamisli in dejavnosti. Ne podpiramo formalne reelekcije, uveljaviti je treba reelekcijo tam, kjer se pokaže potreba po zamenjavi, ne pa ker zakon tako predvideva. Osnova za razpravo o reelekciji naj bodo gospodarski rezultati, stanje notranjih odnosov in stopnja poslovnega sodelovanja v gospodarskem življenju. IV. Občina kot temeljna skupnost delovnih ljudi Delovni kolektivi, posebno pa člani ZK se čutijo ob skupnih nalogah občine premalo prizadeti (šolstvo, stanovanja, komunala, varstvo odraslih in otrok). S politično in kadrovsko akcijo je treba zagotoviti, da bo v vseh delovnih organizacijah več razumevanja za skupne interese. V. Naloge komunistov v političnih organizacijah Nihče ne more biti dober komunist samo v organizaciji ZK. Kvaliteto, pripravljenost in požrtvovalnost komunistov lahko ocenimo le skozi njihovo družbeno dejavnost. Komunisti so dolžni organizirati in voditi dejavnost v Socialistični zvezi, sindikatu, Zvezi borcev, mladinski organizaciji itd. V sindikalnih organizacijah so komunisti dolžni aktivno delati in pripomorejo naj, da se preko te organizacije delovni kolektivi zavzemajo za uresničevanje vloge kolektiva v samoupravnih odločitvah in gospodarjenju. VI. Naloge komunistov po organizacijski reorganizaciji ZK Osnovni namen reorganizacije je, da celotno organizacijo ZK usposobimo za učinkovito idejno politično silo, ki pravočasno odkriva družbena protislovja, odkriva politične in idejne tokove in njihove nosilce. V organizaciji ZK se je treba dogovoriti za družbeno akcijo, v katero bodo vključeni vsi člani. Da pa bodo člani ZK sposobni ustvarjalci družbenih odnosov, morajo imeti zato dovolj znanja in organizacijskih sposobnosti. Nizek nivo znanja o družbenih problemih navaja mnoge člane, da se zatekajo v nezadovoljstvo in kritikarstvo, zraven pa so še neaktivni; zato je treba načrtno delo pri izobraževanju članstva. Sprejemanje v ZK je treba pojačati, predvsem pa je treba vključevati mlado generacijo iz vrst delavcev, inteligence in kmetov. L. R. Racionalizatorstvo v podjetju Tudi v našem podjetju deluje komisija za razvoj izumiteljskih in tehničnih izboljšav. V teku je sprejem Pravilnika, ki obravnava nagrajevanje racionaliza-torjev. V reviji Textil Praxis (letnik 64/3, 4, 6) je izšel članek, katerega prevod in priredbo podajamo v našem 'istu. Iz tega članka lahko vidimo pomen racionaliza-torstva, organizacijo službe, ki se bavi s to problematiko in navaja predlog za nagrajevanje racionalizator-ske dejavnosti. Leta 1928 je bil v Angliji objavljen članek: »Več čistega dobička«, v katerem navaja avtor med drugim: V vsakem podjetju močno zapravljamo duševne sile. Le tnalo ljudem je dana možnost umskega dela. Vzemimo Povprečno tovarno s 500 delavci. Kdo dela umsko? Vodja obrata, nekaj malega mojstri in risarji. Morebiti ima tudi knjigovodja dva primera na leto. Od množice delavcev pa nihče ne pričakuje, da razmišlja. To je velika napaka, ki predstavlja za podjetje velike izgube. Noben direktor ni pametnejši kot vsi njegovi ljudje skupaj. Pred kratkim je rekel znan proizvajalec jekla: "Vem nekaj o proizvodnji jekla, vendar še zdaleka ne toliko kot mnogi tisoči mojih delavcev.« Gotovo ne. Mnogi nepoznani sodelavci imajo več resničnega, praktičnega znanja, kot misli to večina vodilnih ljudi. Vprašanje je samo, kako naj dosežemo, da bodo te glave Najboljše delale. Idealno podjetje bodočnosti ne bo več tisto, v katerem eden misli, ostalih petsto pa ni nič drugega kot številka, ampak tisto, v katerem vsak poskuša razmišljati. Najboljši način, da prično delavci delati z glavami, je organizacija nagradnega natečaja (tekmovanje) v racionalizatorstvu. Izplačajo naj se denarne premije za vse dobre ideje. Vsakdo naj sodeluje. Ta sistem neposredno odpira pot od najpreprostejšega človeka do Uslužbenca na najvišjem položaju. Pokaže nam, koliko miselnih moči tiči v ljudeh in spravi pametne sodelavce v ospredje. Kot rečeno je bil zgornji odstavek napisan pred leti. Vendar je naravnost presenetljivo in zaskrbljujoče, v koliko podjetjih odgovore na vprašanje o racio-Ualizatorstvu z zmigom ramen ali pomilovalno gesto, pestokrat tudi slišimo, da smo to — pred leti — že 'meli, nato zopet opustili. Take izmikajoče odgovore dobimo tudi v podjetjih, ki jih nikakor ne moremo ^načiti kot zaostale. V podjetjih, ki razpolagajo z modernim strojnim parkom, z oddelki za obdelavo podatkov z luknjičastimi kartami in podobno in v podrtjih, ki lahko s pravico trdijo, da so gibčna in spo-s°bna prilagajati se tržišču. Da rečemo kar vnaprej: nobenega smisla nima, da racionalizatorstvo zgradimo, nato ga pa polagoma opu-stirno, da se zopet izgubi, temveč ga moramo gojiti, kot Vsako drugo področje, resnično in objektivno oceno o «valiteti racionalizatorstva nezmotljivo razberemo iz “tevila prispelih izboljševalnih predlogov. Še tako sPretni, psihološko izbrani ukrepi in propaganda so glede stalnosti neučinkoviti, če vodji racionalizatorstva de uspe pridobiti zaupanja delavcev v objektivnost oce-ditve in primerjanja. Najboljši ukrep je izpeljan izbolj-s®valni predlog. Le-ta napravi predlagatelja ponosnega dusproti svojim kolegom — »Glej, to sem si pa jaz ^mislil,« — ga vzpodbuja k nadaljnim predlogom in Opogumlja, delovne tovariše, da tudi sami dajejo pred-0ge in sprošča pristno, pozitivno tekmovanje — »kar 'dore on, zmorem tudi jaz«. Pomen V čem obstoja pravzaprav pomen racionalizator-' V;?? Pač šele na drugem mestu v tem, da se poveča foizvodnost, da se racionalizira delo, da se zmanjšujejo roski itd. Na prvem mestu pa bo vplivalo oziroma mora vplivati dobro obratno racionalizatorstvo na področje medčloveških odnosov, na vzdušje v obratu. Racionalizatorstvo daje sodelavcu v podjetju možnost, da pozitivno kritizira obstoječe stanje, obenem pa ga sili, da pri tej priliki pove kratko in jedrnato, kako in kaj bi rad videl bolje narejeno. Ima možnost, da dokaže, in to možnost bo tudi zagrabil, da ne zna napraviti dnevno samo 500-krat isti primer, ampak da lahko tudi misli in da ima dobre ideje. Po uvedbi racionalizatorstva ima legalno sredstvo nasproti predpostavljenemu, ki ga — po krivici ali po krivem — napačno razume, katerega premalo ceni, da mu pokaže, da tudi on nekaj zna, vidi in spozna. Sistem racionalizatorstva zagotavlja, da predpostavljeni ne more potlačiti dobre misli, resnično primerne izboljšave. Delavec, vodja oddelka, stenotipistka, luknjičarka, v trenutku spoznajo, da njihove vzpodbude, besede, predloge jemljejo resno. (Nadaljevanje prihodnjič) Iz deWli razmerji... (nadaljevanje) Razporejanje delavcev na delovna mesta Delovno mesto, na katerega bomo delavca razporedili po vstopu na delo, se določi pravzaprav že v razpisu oz. razglasu. Ta razporeditev mora biti v skladu z izjavo delavca, ki želi vstopiti na delo, razen če ni delavec dal drugačnega pristanka. Delavca je treba pred nastopom dela seznaniti z glavnimi določili statuta in drugih splošnih aktov, o obveznostih in pravicah, torej ne more po sprejemu kar pričeti z delom brez vsakega poučevanja in uvajanja. Seznaniti ga je treba tudi, kje dobi na vpogled statut in druge splošne akte, kolikor se mu že osebno ne dodele. Nadalje ga je treba seznaniti s tehnološkim postopkom dela in še predvsem z varnostjo pri delu ter požarno varnostjo. Podrobneje ga je treba seznaniti z njegovim delovnim mestom, z delovnimi pogoji, z neposrednimi sodelavci na delu, z organizacijo samoupravljanja in katere organizacije delujejo v podjetju ter omogočiti ogled podjetja v spremstvu strokovne osebe. Seznanitev delavca z vsemi prej omenjenimi okol-nostmi se izvede na uvajalnem seminarju in sicer od oseb, ki so zadolžene za izobraževanje. Neposredni vodja oddelka seznani delavca na delovnem mestu s samim tehnološkim postopkom oz. delom in varnostjo pri delu ter požarno varnostjo, kolikor ni oseba — delavec na priučevanju pod vodstvom inštruktorja, seveda v določenih primerih. Na uvajalnem seminarju je treba delavca tudi seznaniti oz. še posebno opozoriti, da je v smislu določil Pravilnika o požarno varnostni službi obiskovanje gasilskih vaj v podjetju za moške obvezno. Za žene je obiskovanje gasilskih vaj prostovoljno, vendar morajo biti seznanjene o osnovnih načelih preventive in gašenja. Ta obveznost je vsakomur pred nastopom ob sklenitvi delovnega razmerja pojasnjena in je ena izmed sestavin sklenitve delovnega razmerja. Prej omenjena določila se smiselno uporabljajo tudi ob razporeditvi delavca na drugo delovno mesto, torej ko je že delal na določenem mestu, pa je bil premeščen. Predvsem je tu mišljeno, da ga je treba poučiti o pogojih dela, varnosti pri delu na novem delovnem mestu, ne pridejo pa v poštev seveda stvari, s katerimi je bil seznanjen že ob vstopu na delo. To delo opravi prav tako neposredni vodja oddelka. Osebe, ki se sprejmejo na delovna mesta pripravnikov, se po enoletni dobi pripravniškega staža razporede na ustrezna delovna mesta, ki ustrezajo sposobnostim in šolski izobrazbi, če so prosta, ali na drugo delovno mesto, če je taka potreba in če je koristno za nadaljnji razvoj pripravnika. V takih primerih ne bomo dali razglasa, če pa je obvezen razpis, je treba tega opraviti. Kot pripravniki se sprejmejo osebe, ki so končale strokovne, srednje, višje ali visoke šole, to so lahko štipendisti ali pa druge osebe. Oseba, ki je pripravnik, mora po preteku enega leta opraviti preizkušnjo (izpit). V času zaposlitve so za delavce na določenih delovnih mestih obvezni periodični zdravniški pregledi in sicer je po pravilniku o varstvu pri delu obvezen periodičen zdravniški pregled vsako leto za delavce na delovnih mest v čistilnici in mikalnici ter na delovnem mestu brušenje papirja v stročnarni. Na teh delovnih mestih obstoja večja nevarnost za prehladna obolenja, je pa tudi večja zaprašenost, na delovnem mestu brušenje papirja pa je večja nevarnost obolenja zaradi uporabe anilinskih barv. Tak pregled je bil pred kratkim opravljen za delavce na omenjenih delovnih mestih pri Zavodu za tehn. in zdrav, varstvo v Ljubljani. Kolikor ti delavci zdravstveno ne ustrezajo na teh delovnih mestih, jih je treba premestiti na druga delovna mesta. Delavec ima pravico odkloniti delo na delovnem mestu, na katerem mu ni zagotovljeno predpisano varstvo, če bi mu zaradi tega na delu grozila neposredna smrtna nevarnost. V takem primeru mora to sporočiti neposrednemu vodji, ki mora poskrbeti za predpisano varstvo, delavec pa seveda ta čas, dokler ni za to poskrbljeno, ne sme delati na odrejenem delovnem mestu, lahko pa je za ta čas razporejen na drugo ustrezno delovno mesto. Ce pa ni bil razporejen na drugo delovno mesto, ima pravico do sorazmernega nadomestila osebnega dohodka, ki se mu odmeri glede na povprečni osebni dohodek v zadnjih treh mesecih. Delavec, ki na svojem delovnem mestu uspešno opravlja delovne naloge, se praviloma ne sme premestiti na drugo delovno mesto, lahko pa se z njegovo privolitvijo, če se za drugo delovno mesto zahtevajo manjše delovne sposobnosti, kot se zahtevajo na delovnem mestu, na katerem dela. V izjemnih okoliščinah (če ni surovin ali drugega materiala, če je treba nenadoma nadomestiti odsotnega delavca) ni treba za premestitev privolitve delavca, ampak se lahko brez njegove privolitve začasno razporedi na drugo delovno mesto, ki terja nižje strokovne in druge delovne sposobnosti, kot jih terja delovno mesto, na katerem dela, vendar le za toliko časa, dokler trajajo take okoliščine. Tako premestitev lahko izvede vodja oddelka in ugovor zoper odločbo o premestitvi, ki jo je treba izdati, ne odloži njene izvršitve, to se pravi, če je vodja oddelka začasno razporedil delavca na nižje delovno mesto in je ta delavec sposoben opravljati delo na tem delovnem mestu, se mora temu podrediti, če je bilo to potrebno zaradi tega, ker kakega delavca ni bilo na delo zaradi bolezni ali kakšnega drugega razloga. Nadalje se lahko delavec premesti brez njegove privolitve ob višji sili, ki je nastopila ali se neposredno pričakuje in to le začasno, na vsako delovno mesto, vendar le za toliko časa, kolikor je nujno, da se višja sila odvrne, rešijo človeška življenja ali da se zavarujejo naprave, material pred škodo. To bi bili primeri požara, poplave, potresa, nenadnega kvarjenja surovin, materiala in delovnih sredstev, pomanjkanje električne energije, pomanjkanja surovin in podobno. Razumljivo je, da ima delavec zoper vsako premestitev pravico do pritožbe. Ce o premestitvi sklepa upravni odbor in ni bilo delavčeve privolitve za premestitev, rešuje pritožbo o premestitvi delavski svet, če pa izda premestitev direktor oz. vodja oddelka v izjemnih primerih in ko pritožba nima odložilne moči, to se pravi, da mora delavec takoj nastopiti drugo delo, odloča o pritožbi upravni odbor. Ce pa z dokončno odločbo organa upravljanja v podjetju delavčevemu ugovoru ni bilo ugodeno, lahko delavec uveljavlja svojo pravico s tem, da vloži tožbo pri pristojnem sodišču. Če sodišče ugotovi, da je bila z dokončno odločbo, s katero je bil delavec premeščen na drugo delovno mesto, hudo kršena delavčeva pravica, lahko na njegovo zahtevo odloči, da se delavec vrne na prejšnje delovno mesto. Možna je tudi premestitev, ki jo omenja zakon in ureja naš pravilnik, v primeru, ko se ukinja delovno mesto, ki se lahko ukine ob določenih pogojih, npr. da je izpopolnitev organizacije dela omogočila odpravo nekega delovnega mesta ali števila zaposlenih na določenem delovnem mestu, npr. pri stroju je delalo pet delavcev, z novim strojem ali napravo pa lahko delata samo dva delavca in so trije odveč. V takih primerih lahko delovna organizacija odpove delavcem, ki so odveč, vendar pa lahko to stori, če nima možnosti, da bi delavca razporedila na drugo ustrezno delovno mesto. Če pa delavec odkloni, da bi se usposobil na drugem delovnem mestu, se mu pa lahko odpove delovno razmerje oz. se uvede postopek za prenehanje dela. Dalje se pod določenimi okolnostmi premesti delavec lahko na drugo delovno mesto v primeru, če ne zadovoljuje zahtevam delovnega mesta, na katerem dela, če je tako delovno mesto, sicer pa če ni ustreznega delovnega mesta, se delavcu lahko odpove delovno razmerje. Delavca bo treba tudi premestiti na ustrezno delovno mesto po predlogu zdravnika ali zdravniške komisije npr. na lažje delo oz. ustrezno delo. V takih primerih pripada delavcu po pravilniku prejšnji osebni dohodek največ za dva meseca. Ce pa bi tako delo trajalo dlje časa, je treba uvesti postopek za ocenitev po invalidski komisiji. Noseče žene se morajo iz težjih delovnih mest premestiti na lažja dela, potem ko prinesejo od zdravnika ustrezno potrdilo. . Naši upokojenci Savšek Anton, roj. 13. 6. 1907 v Veliki gobi pri Litiji. Izhaja iz kmečke družine, v kateri je bilo 12 otrok. Ko je bil star 14 let, se je že sezonsko zaposlil kot gozdni delavec. Leta 1937 se je zaposlil v Železarni Jesenice, kjer je bil do začetka leta 1939, nato do konca leta 1939 sezonski gozdni delavec. Konec 1939. leta pa se je zaposlil v rudniku Essen kot kopač, kjer je delal do 15. 7. 1942. Nato je delal v Tovarni papirja na Koroškem do oktobra 1944. Takrat je bil kot politični osumljenec aretiran in bil nekaj mesecev zaprt v Ce- lovcu, nakar je bil poslan v taborišče Mimberg — Bavarska. Iz tega taborišča se je vrnil po osvoboditvi. V našem podjetju se je zaposlil 29. 10. 1945. Najprej je delal kot vozač preje, nato pet let kot zabijač zabojev v vlagalnici, nato pa v mikalnici vse do upokojitve. Vseh 22 let je hodil dnevno na delo iz Ščita, ki je oddaljen od Litije 9 km, tako da je vsak dan opravil v obe smeri 18 km. Ob lepem vremenu je dnevno izgubil na poti po dve uri, pozimi pa najmanj po 3 ure. Kljub temu, da je imel tako dolgo pot, ni od dela nikoli neopravičeno izostal. Zaradi vestnega dela v podjetju mu je bilo na slavnostnem zasedanju delavskega sveta dne 9. 9. 1966 ob 80-letnici podjetja podeljeno delovno odlikovanje Orden dela s srebrnim vencem. Z delom v podjetju je prenehal 26. 9. 1967. Njegova skupna delovna doba znaša 31 let, v našem Podjetju pa 22 let. Prašnikar Pavla se je rodila 21. 4. 1912 v Golišah Pri Litiji v kmečki družini, v kateri je bilo 9 otrok. Ko ji je bilo 7 let, je že morala od doma, kajti na majhni kmetiji ni bilo dovolj kruha za številno družino. Čeprav še sama otrok, je morala pri raznih kmetih varovati manjše otroke, pasti krave in opravljati razna druga dela. Za šolo pri vsem tem seveda ni imela dosti časa. Tako je potem živela in delala pri raznih kmetih vse do 1939. leta, ko se je poročila. Tudi njen mož Prašnikar Pavel je delal v našem podjetju in je prav tako naš upokojenec. V našem podjetju se je zaposlila 1946. leta in de-‘ala tu do 1951, najprej nekaj časa v sukalnici, nato Pa v predpredilnici kot predica na raztezalki. Delo je ^akrat morala zapustiti zaradi rojstva drugega otroka. Ponovno se je zaposlila pri nas 18. 6. 1962 najprej kot čistilka pisarn, nato pa na njeno željo spet v predpre-dilnici kot predica na raztezalki. Delala je do 30. 10. 1967, ko je bila upokojena. Njena skupna delovna doba znaša 23 let, v našem Podjetju pa 11 let.. r R Nezgode v novembru 1967 V mesecu novembru so bile 4 obratne nezgode s 46 ‘Zgubljenimi dnevi. Ponesrečili so se: n. . K Lado Čarman, roj. 12. 8. 1939, brigadir v prcdil-7C‘ UL Pri prevozu flyerskih cevk je z levo roko poti-al voziček pred seboj, z desno pa je vlekel drugi )Z‘ček za seboj. Pri zavijanju je zadel z zadnjim vo- zičkom ob rob vrat in si pri tem poškodoval palec leve roke. 2. Fertič Ana, roj. 22. 12. 1921, delavka v čistilnici odpadkov. Pri jemanju bombažnih pramen iz lonca ji je lonec padel na levo nogo in ji poškodoval palec. 3. Vaš Emilija, roj. 7. 2. 1909, posluževalka mikal-nikov. Pri prevozu predpreje k dvigalu je zapeljala voziček s predprejo k ostalim vozičkom. Pri tem je opazila, da je voziček s predprejo zanihal. Hotela ga je zadržati, vendar se je voziček prevrnil in ji poškodoval obe nogi nad kolenom. 4. Jogar Frančiška, roj. 27. 11. 1916, predica. Na poti na delo s kolesom se je ca. 100 m od doma prevrnila s kolesa tako močno, da je izgubila zavest. Pri padcu si je poškodovala levo stran glave in levo koleno. Kadrovske vesti V mesecu novembru 1967 so bili na novo sprejeti v podjetje: 22. 11. 1967 Mali Franc, stročnarna, 22. 11. 1967 Jelnikar Ljudmila, vlagalnica, 22. 11. 1967 Repič Marija, vlagalnica, 22. 11. 1967 Pirc Marija, predil. 1/3, 22. 11. 1967 Repovž Ida, predil. 1/3. V mesecu novembru 1967 so zapustili podjetje: 1. 11. 1967 Gorenc Frančiška, samovoljno prenehanje dela, 24. 11. 1967 Spat Ivanka, invalidsko upokojena, 30. 11. 1967 Pošebal Hermina, upokojena, 30. 11. 1967 Požek Martina, lastna odpoved. H. T. Šala za življenje Delavska univerza Litija bo organizirala v začetku leta 1968 »šolo za življenje«. Okvirni smoter te šole je: pomagati pošolski mladini v letih njenega osebnostnega in družbenega zorenja pri vsestranskem oblikovanju ter ji nuditi odgovore na odprta vprašanja in življenjske dileme. Ker vlada za to šolo tudi med predilniško mladino veliko zanimanje, objavljamo naslove tem, ki bodo v tej šoli obravnavane: 1. Mladostna doba in njene značilnosti. Globlje spoznavanje posebnosti in zakonitosti lastnega osebnostnega razvoja. 2. Oblikovanje osebnosti. Načrtna samovzgoja in oblikovanje lastne osebnosti. 3. Mladostnik v družini in delovni skupnosti. Širša obravnava delovne skupnosti, oris problemov in konfliktov v teh skupnostih ter pota za njihovo razreševanje. 4. Razvojne težave in motnje. Osebna vloga in odgovornost mladega človeka za svoj razvoj. 5. Skrb za zdravje. Razne nevarnosti, ki ogrožajo zdrav razvoj in kako krepiti svoje zdravje. 6. Telesno in spolno zorenje. Telesni in spolni razvoj v mladostni dobi. 7. Ljubezen in odnosi med spoloma. Psihologija in etika odnosov med spoloma, vrednote prave ljubezni in nevarnosti, na katere lahko naletimo na tem področju svojega življenja. 8. Potujmo v svet lepega. Uvod v estetsko vzgojo, lepote v prirodi in umetnosti. 9. Moj pogled na svet. Osnove znanstveno-materi-alističnega pogleda na svet. 10. Človek kot moralno bitje. Družbeno-človeški izvor morale, moralni konflikti ter osebna in kolektivna odgovornost. 11. Naša domovina danes in jutri. Jugoslavija kot dežela v razvoju, osnovni cilji reforme, naša družbena ureditev, naša mladina. 12. Svet, v katerem živimo. Socialistični, kapitalistični in »tretji svet«, velesile, nevarnost svetovnih spopadov, problem lokalnih vojn. Potreba in težnja človeštva po mirnem razvoju. Osnovni program šole za življenje povezuje, kakor vidimo, v celovito enoto vrsto tem s področja moralne, zdravstvene in družbene vzgoje ter splošne izobrazbe. Prepričani smo, da bo 'obisk te' šole našim mladim proizvajalcem več kot koristen. O pričetku predavanj nas bo Delavska univerza pravočasno obvestila. Alarmni znaki Državni sekretariat za narodno obrambo, uprava za civilno zaščito je predpisal nove in za vse ozemlje SFRJ veljavne alarmne znake za nevarnost zračnega napada, nevarnost naravne ali druge nesreče, prenehanje nevarnosti in za preizkušanje siren. V skladu s tem se bodo alarmni znaki dajali z električnimi, parnimi, pnevmatičnimi in ročnimi sirenami, in sicer v naslednjih primerih: 1. Ob neposredni nevarnosti zračnega napada: 1-minutni zavijajoči zvočni znak; " ' 2. Ob naravni nesreči, to je ob poplavi, potresu, obsežnem požaru, nesreči v rudniku ali drugi nesreči: 3 X 20-sekundni enakomerni zvočni znak z vmesnimi 20-sekundnimi presledki (20 sekund enakomeren zvočni znak, 20 sekund presledek, 20 sekund enakomeren zvočni znak itd.); -----1 3. Ob požaru manjšega obsega: 3-minutni enakomerni zvočni znak (velja samo za SR Slovenijo); -------- 4. Za prenehanje nevarnosti: 1-minutni zvočni znak; — 5. Za preizkušanje siren, ki se opravlja vsako soboto ob 12. uri, velja znak, ki je enak znaku o prenehanju nevarnosti, torej 1-mi-nutni znak. — Znak za prenehanje nevarnosti se daje ob prenehanju nevarnosti zračnega napada, če potreba narekuje pa tudi po naravni ali drugi hudi nesreči. V krajih, kjer ni siren, naj se uporabljajo cerkveni zvonovi ali druge zvočne naprave, vendar je treba pri tem upoštevati dolžino znakov, ki so zgoraj navedeni. R. Zupan Otvoritev elektrificirane proge Ljubljana-Zidani most V ponedeljek, dne 27. novembra 1967, je točno ob 10.25 uri pripeljal na litijsko železniško postajo prvi električni vlak. S tem je bila uradno odprta elektrificirana proga Ljubljana—Zidani most. Če ne bodo vmes zamude, bomo po tej progi odslej potovali znatno hitreje. Posnetka kažeta, kako smo Litijani slovesno sprejeli prvi električni vlak. S povečano hitrostjo vlakov pa postaja tudi vse bolj pereč problem prehodov preko železniških tirov na Par-m