V Uublloni. u sondo 9 novembra 19Z9. Ceno Din r- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši ledelje in praznike. — Inserati do 30 petit & Dia 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji ineerati pelit vrsta Din 4.—. Popusti po dogovoru. In eratni davek posebej- »Slovenski Narod< ▼elja letno ▼ Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi ee ne vračajo. — Saše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. aršal Piisudski bo poljski kralj? Po litvanskih informacijah nameravajo oficirji izsiliti ustanovitev nasSedsto monarhije in proglasiti maršala Pilsudskegaza poljskega kralja in velikega kneza litvanskega - Konzerva- tivci zahtevajo prestol za naredno poljsko dinastijo Riga, 9. nov. Tukajšnji tisk objavlja vesti litvanskega uradnega organa »Leutuva Aldas« o namerah poljskih oficirjev, ki hočejo proglasiti maršala Pilsudskega za poljskega kralja z imenom Josip L Piisudski je baje na ta načrt že pristal in ima namen, da se da takoj po proklamaciji za kralja kronati v Vilni za velikega kneza litvanskega. Omenjeni uradni list naglasa v komentarju te vesti, da se ne da ugotoviti, ali je ta vest izmišljena, ali pa odgovarja resnici. Vsekakor pa jo smatra za dokaz skrajno nejasnega položaja na Poljskem, ker bi sicer ne bilo mogoče, da se iz Poljske širijo take vesti v inozemstvo. Verjetnost te vesti smatra omenjeni list potrjeno po drugi vesti iz Varšave, ki se glasi: Na seji konzervativnega krila vladnega bloka pod predsedstvom kneza Radzivila je postavil poslanec Markijevics zahtevo, naj bi se sejm takoj razpustil in oktroirala nova ustava, s katero bi se na Poljskem ustanovila nasledstvena monarhija. Na prestol naj bi prišla kaka poljska narodna dinastija. Volitve v sejm naj bi se vršile šele po popolni izvedbi nove ustave. a Tardieujevi vladi S 332 proti 253 glasovom je zbornica po celonočni seji izrekla Tardieujevi vladi zaupnico in odobrila njeno politiko - Ovacije Tardieuju in Briando - Odmev v pariškem tisku Pariz, 9. novembra. Odločilna seja francoske zbornice, na kateri je vla* da podala svojo deklaracijo in odgo= var jala na interpelacije o notranji in zunanji politiki in na kateri se je od-ločila usoda Tardieujeve vlade, je trajala od -včeraj popoldne do danes 5.45 y jut raj. Seja je končala s popolno zrna* go vlade, ki ji je zbornica s 332 glasovi proti 253, torej z 79 glasovi večine iz* tekla zaupnico, Večina je mnogo več* ja, kakor sc je splošno pričakovalo. Računali so. da bo vlada v najboljšem primeru dobila kakih 20 do 30 glasov več kakor opozicija. Dejstvo, da se je število glasov izpremenilo v korist vlade, smatrajo v političnih krogih za dokaz, da lahko računa Tardieu jeva vlada tudi v bodoče pri izvajanju svo* jega programa na zanesljivo večino. Po prcčitanju vladne deklarcije se je prijavilo k besedi 33 govornikov, ki So deloma odobravali program vlade, deloma pa v interpelacijah zahtc\*ali podrobnejših pojasnil o notranji in zu= nanji politiki. Glede na to sta ministra ski predsednk Tardieu in zunanji mu nisier Briand v dolgih govorih pojas* nila svojo politiko. Briand je v dveur* nem govoru podrobno orisal smernice svoje dosedanje in bodoče politike ter 7iaglasil, da bi se moral takoj umakniti s položaja zunanjega ministra, če bi zbornica te njegove politike ne odobri; la ali vsaj zahtevala, da se izpremeni v svojih bistvenih temeljih. Brezpogoj; no zahteva sprejem Youngovega načr= ta in ratifikacijo sklepov haaške kon* ference. Podrobno se je bavil z očitki, ki so jih navedli proti njegovi politiki levičarji, ter jih zavračal s citati skle* njenih pogodb, sklicujoč se na svoje prejšnje izjave in smernice, ki sta jih odobrila zbornica in senat. Ko je BrU and po dveurnem govoru zapustil go* vorniški oder, mu je vsa zbornica pri* redila burne ovacije. V nadaljnem poteku seje, ki je bila mestoma zelo viharna, zlasti, ko so opozicijonalni govorniki zahtevali ne* zaupnico vladi, je povzel besedo mi* nistrski predsednik Tardieu, ki je na* glasil, da se celokupno vlada popolno* ma strinja z Briandom in njegovo po* litiko. V svojem enournem govoru se je bavil s splošno politiko vlade in iz* javil, da prepušča opoziciji odgovor* nost pred narodom, če že danes zopet izbruhne vladna kriza. Svari pred ne* premisi j enost jo, slično oni, ki je dne 22. oktobra vrgla Briandovo vlado. O izpraznitvi Porenja in Posaarja je T ar* dieu izjavil, da doslej še ni bilo izdano francoskim četam nobeno tozadevno povelje. Prednp pride do izpraznitve, mora biti ratificiran Voungov načrt in izvedena komercijalizacija nemških dolgov potom mednarodne plačilne banke. Svoj govor je zaključil z izjavo, da ima zbornica izbirati med notranjo konsolidacijo in obnovo ter notranjo in zunanjo anarhijo. Naj se imenuje njegova politika bodisi politika kon= centracije, solidarnosti ali kakorkoli, jasno pa je, da danes nima nobena stranka one moči, da bi lahko vladala srna. Zato je sodelovanje med stran* kami neobhodno potrebno. Kdor si upa prevzeti odgovornost za novo krizo vlade, naj glasuje za nezaupnico. Toda vsi naj pomislijo, da Francija mora živetL Tem besedam ministrskega pred* sednika je sledilo viharno odobrava* nje. Poslanec levičarskega centruma Thomson je predlagal nato naslednji prehod na dnevni red: »Zbornica sprejema na znanje izjave vlade ter ji izreka zaupnico za njen program notranjega miru in zbližani a z drugimi narodi, za varovanje temeljnih zakonov republike in pospeševanje dobrobiti in razvoja industrije ter poljedelstva.« Opozicijonalni poslanec Uhry je predlagal dodatni predlog, naj vlada takoj izvede strogo ločitev cerkve od države. Ta predlog jc zbornica s 327 proti 256 glasovom odklonila. Pri zaključnem glasovanju ob pol 6. zjutraj je zbornica med viharnim aplavzom desnice in centruma s 332 proti 253 glasovom izrekla zaupnico. Seja je bila nato ob tnčetrt na 6. z ovacijami Briandu in Tardieuu zaključena. Pariz, 9. novembra. Današnji jutranji listi objavljajo obširna poročila o nočni seji zbornice ter pozdravljajo uspeh Tardieujeve vlade. Zlasti pod-čr tavajo Briand ov govor in na glasa jo, da je Briand v tem govoru prekosil samega sebe. Posebno ugoden vtis so napravile tudi Briandove besede o pokojnem nemškem zunanjem ministru dr. Stresemannu, ki se ga je Briand spominjal kot svojega najzvestejšega sotrndnika in pobornika za svetovni mir. Angleški glas o umorih na Bolgarskem Zanimiva polemika med listom »Times« in glasilom makedon-stvujuščili- — Napoved izpremembe v bolgarski vladi. Beograd, 9. nov. Med londonskim listom »Talmes« in glasilom Vainče Mi-■liajlova »Sloboda S smrt« se je razvila prav zanimiva polemika. »Times« nabada v srvoji zadnji števiđiki pod naslovom »Makedonsfki umori« revolucionarni komite ta opažanja svetovno jav-most na neprestane umore, atentate in ipokollie. Glasilo V&nČe Mihajlova skuša po-ibitiat) te vesti kot povsem izimišTijene in tendeaične, toda »Times« ga zavrača s citati 'bofl®atr^k5fli listov, ki sami priznavajo, da javna varnost v Bolgariji vedno boSj pada in da so umori in atentati na dnevnem redu. Organ Vanče Mihaelova je. zlasti ogorčen nad ugotovitvami »Tknesa«, da prebivalstvo v južni Srbiji nikakor ne odobrava »makedonske politi'ke« makedetmstvujuščih, marveč je vsak hip pripravljeno, da z orožjem nastopi proti njim. »Tiimes« tudi ugotavlja, da je prebivaPjstvo v jožni Srbiji satmo organiziralo obram'bne organ'zaciiie, ki se jih bolgarski komiti tudi si.lno boje. Ma-kedonstvujiušci nimajo za seboj niti bolgarskega naroda, marveč izvajajo preko bolgarskih oblasti pritisk na narod, ki mu že davno preseda njihovo početje. Končno piše »Times« o skorajšnji i-zjprememibi v bolgarski vđadi neposredno po odstopu predsedn3ka sobranja Ca-rokova, ki noče več podpirati po-li-rike LJapčeva. Prihod podbana dr. Pirkmajerja I Zakon o pravoslavni cerkvi Ljubljana, 9. novembra. Z današnjim jiKtramijim brzo vlakom je pruspel v LgabSano podban dravske banovine dr. Otimair Pirkmajer. Na ko-flodvoru so ga pozdravili v imenu ban-sike urprave svetnik dr. AndJreijka. v imenoi mestne občine pa magistralni svetnik dr. Ritko Farx. Podban dr. Pirk-miajer se je že dopoldne podal lde- lek tvornico za grajenje vagonov. Pogajanji so se vršila v vsej tajjiosli. k -tr»-časno tudi za prevzetje vivjiii obr;»t.»v na Češkoslovaškem in v Jugoslavija |>o i*-ktonem trustu. Pogoji, ki >o bili postavljeni v Varšavi, so po mnonju zastopnika jeklenega trusta Drakoia najugodnojši. pa »udi ameriški finančni konzulent za Poljsko ho-\vry je pripororal zakljih'it je ta zakljufitev postala znana, sr je tečaj delnic Lilpopa na borz! v Varšavi takoj znatno dvignil« Odpor ruskih kmetov proti rekviriranju žita Reikviiiranje žita se je vršilo z največjim pritiskom, ki je izzval veliko razburjenje med kmečkim prebivalstvom Moskva, 9. novembra. Nakupi žita po sovjetskili oblasti so dosegli zadovoljiv uspeh, kakor se more sklepati po številkan, ki jih je objavil včeraj trgovinski komisa-rijat. Po njegovem poročilu se je v zadnjih štirih mesecih posrečilo vladi zbiati za 10% večjo množino žita, kakor lani vse leto skupaj. Vsi znaki kažejo, izjavlja to poročilo, da bo potrebno samo pet mesecev, da se bo zbrala množina žita, ki le Krediti P AB Beograd, 9. nov. Upravni odbor Privilegirane agrarne banke je imel te dni več sej, na katerih je bi! spre'et pravilnik o poslovanju izvršilnega odbora in se it sklepalo o ukrepih za čim uspešnejše in smotrenejše vplačevanje drugega obroka na delnice. Polcs tesa ic upravni odbor razpravljal tudi o vprašanjih, ki so v zvezi z bančno kreditno politiko. Glede hipotekarnih poselil ic bilo sklenjeno, da bo banka dajala zaenkrat taka posojila samo do višine 300.000 Din. Bančna uprava bo podvzela korake pri kraljevski vladi, da se za ta posojila doseže osvoboditev od intabulacijskih taks in da se § 471 civilnega sodnega postopka ne uporablja za dolžnike Privilegirane agrarne banke in kmetiskih zadrug. Glede meničnin posojil je bilo sklenjeno, da prosilci predložijo menice šele tedaj, ko jim bo posojilo v načelu odobreno. Banka bo takoj pričela reševati prošnje za menična posojila, pri čemer bo po čl. 46. pravilnika za vsako tako posojilo zahtevala supergarancijo v hipoteki. Zadružna posojila bo banka pričela dajati šele tedtj. ko bo izvršila revizije onih zadružnih organizacij, ki so predložile prošnje za posojila. Zadružnikom bo dajala posojila le po posredovanju kmetijskih zadrug in zvez kmetijskih zadrug odnosno oblastnih zadrug za kmetijski kredit. Zadruge odnisno zveze bodo morale zadolž-nice zadragarjev za posojilo s cesrami prenesti na Privilegirano agrarno banko, ki si bo potom rceskompta na ta način ustvarila portfelj zadolžnic. Končno fc upravni odbor razpravljal tudi o ureditvi pravnih odnošajev v Južni Srbi i i v zvezi s katastrom in ureditvijo pravnega dokaza lastništva. Smrt odličnega hrvatskega zdravnika Beograd, 9. novembra. Včeraj dopoldne je umrl v svojem sanatoriju v Vrnjački Banji dr. Avgust Kuhar-Durlen, znani specijalist za živčne bolezni in predsednik Hrvatskega kluba v Beogradu. Zapušča vdovo dr. Frideriko Durlen, ki je istotako zdravnica. Njegovo truplo bodo prepeljali v Su-botico in pokopali v rodbinsko grobnico. Pokojnik je znan hrvatski narodni delavec z Reke, odkoder so ga italijanske oblasti izgnale. V Beogradu je bil eden izmed osno-vateljev Hrvatskega kluba, ki mu je bil predsednik do smrti. • Predavanja inozemskih novinarjev v Sofiji Sofija, 9. novembra. A A. Po inicijativi društva inozemskin novinarjev se bo tu vršil niz predavanj, ki jih bodo imeli samo člani društva. Prvo predavanje je imel dopisnik »Telegraphen Uniona« g. Brel. Predaval je o svoem potovanju PO Egipta« Razen članov društva in bolgarskih novinarjev so predavanju prisostvovali tu.li inozemski diplomati Prihodnja predavanja bodo imeli francoski, angleški, iugosloven-ski in drugi dopisniki; med drugimi bo predaval tudi dopisnik »Avale« Z- Boško Tokin. Bančni direktor v Simg - Singu. »w Vork, 9. novembra. BivSj direktor državno banko Frank VTardpr, ki jo bil obtožen zaradi korupcijo, je bil obsojen na 15 let prisilnega dela v tSing-Singu. potrebna za prehrano v prihodnji zimi Poročilo trgovskega komisariiata pravi nadal.e, da je zbiranje žitnih zalog, ki sc je vršilo z vsem pritiskom kakor še niko!\ izzvalo obupen odpor gotovega dela kmet-skega prebivalstva in da bi pri tem lahko došlo do nasilnia de'anj. ki bi zahtevala izredno ostre ukrepe vlade in celo justif:k»-cije. Sedež reparacijske banke v Švici Baden-Kaden, 9. novembra. Upravni odbor mednarodne reparacijske banke je na svoji včerajšnji seji v navzočnosti *vseh članov soglasno sklenil, da bo imela mednarodna reparacijska banka svoj sedei v Švici. Krai še ni definitivno določen. Konferenca o postopanju s tujci Pariz, 9. nov. A A. Konferenca o postopanju s tujci se je zaključila s splošno razpravo o zadevni konvenciji. Poljski dele« gat Toznanski jo med razpravo predlagal k sprejeti konvenciji šc drujje konvencij« o emi-graciji in imigraciji. Konferenca jc izbrala iz svoje srede štiri komisije. Prva komisija je pretresala vprašanje mednarodne trgovine, druga se je pečala z načrtom konference o fi-skal-nosti. tretja pa je proučevala vprašanja diruž*b. Četrta komisija pa se jc bavila s splošnimi vprašanji in z redakcijo konvencij. Grčija se oborožuje Atene, 9. nov. V sredo se je vršila v poslopju glavnega grškega generalnega šfa-ba, seja vrhovnega vojnega sveta, ki ji je predsedoval predsedViik vlade Vcnizclos. Seji so prisostvovali minister mornarice Bocaris, šef glavnega generalnega štaba Ma-/arakis, komandant vojne mornarice Tumbaš, šef mornariškega generalnega štaba admiral Polas in drugi zastopniki vojske in mornarice. Razpravljali so predvsem o pojaeenju grškega vojnega brodovja z na« kupom lažjih križark in večjega števila letal. N7a seji se je tud4 govorilo o obrambi grške obale za slučaj napada z morske strani. Poravnava škode D' Anntinzi-}evc okupacije Sušak, 9. nov. Pred dnevi je pričela na Reki poslovati komisija italijanske vlada, ki proučuje zahteve onih oseb. k: so bile oškodovane meseca julra L 1920 v času D'Annun?ijeve okupaciic. Teh oškodovancev je okoli 700. Komisija ie pregledala nad polovico zahtev ter bo v ponedeljek dovršila svoje delo. nakar bo predložila o trem italijanski vladi poročilo Demonstracije pred italijanskim konzulatom v Wash?ngtonu. W a-hinsion. 9. novembra. Tresl italijanskim konzulatom so priredili moti komunisti zopet nove demonstracija. Skušali so tudi vlomiti vrata, da bi vdrli v po^.lop.*1 in ga demolirali, vendar pa jo le pruvof-i-:m prispela policija in to prepreči];*. Mod aretiranimi je tudi devet žensk. Sorzna poročiia, LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza dane- ni poslovala, V prostem prometu so notirali: Amsterdam 2233, Berlin 13153, Bruselj 79-1.01. Budimpešta 989.37, Curih 1095.9, Dunaj 795.-!' London ?75.84, Ne\vyork 56.435, Pariz 222.71, Praga 168.45, Trst 296.14. INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.1725, Newyork 516, Pariz 20.32, Milan 27.02, Madrid 73.5<>. Berlin 123.45, Dunaj 72.55, Beograd 9.1275, Pn-ga 15.38, Bukarešta 3.08, Budimpešta 90.20, Sofija 3.725, Varšava 57.90. 30 Str«« 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 9. novembra \929. Stev 257 Pota in cilji znanstvenega obratovanja v rudarstvu Nastopno predavaojc vseucilttkega profesorja inž* Fehanifa na tehnični fakulteti Cakstome - zadnja plesna kreacija Pariška ples, U bo letos prevladoval. — Izumil ga je mojster Poigt. — Mojster Jenko pozdravila Ljubljančane* Ljubljane, 9. novembrra. Vseuciliški j>roiesor inž. Igo Pehani j« imel danes ob 11. dopolodne na tehnični fakulteti v navzočnosti profesorjev tehnične fakultete jn slušateljev svoje nastopno predavanje o »Pojmu, poteh in Ciljih znanstvenega obratovanja v rudarstvu«. G. profesor je kot odličen rudarski strokovnjak razvijal zelo zanimive misli, kako se na podlagi vsestranske preiskave jamskega obrata izvrši njegova organizacija v časovnem, stvarnem in prostornem pogledu, tako da nudi najboljši gospodarski uspeh. Obširno je razmotrival o človeški delavni sili in o načinu izrabe te sile, nakar je po enotirnem izvajanki. temelječem na konkretnih primerih, zaključil svoje uspelo predavanje z naslednjim resumejem: A glavno sredstvo, s katerim skušamo premagati pranagon, ki išče povsod pota najmanjše delovne storitve, je vzpodbuda v obliki obetanega zaslužka. Pri zaslužku pa si moramo biti vedno na iasnem, da isitt.'a učinek od predočbe pričakovanega uspeha. Cim zamotanejša in rahlejša je ta zveza med potrebno energijo in uspehom, tem manjši ic učinek. Najučinkovitejša je ona plačilna metoda, pri kateri si je delavec v vsakem trenutku na iasnem. koliko zasluži več, ako naporneje dela. Temu ustrezajoče morajo biti akordne in premijske plače učinkovitejše kakor silitne plače. Pri prvih je občutena zveza med potrošeno energijo in uspehom ožja. Pogoj pa je, da se oblubljene, oziroma objavljene akordne postavke tudi res drže. Že Taylor je napravil izkustvo, da tvori osnovo uspeha njegovega plačilnega in premijskega sistema garancijski list. V praksi so s* napravile najboljše izkušnje z uvedbo osnovnih akordnih postavk za tipične delovne prilike kakega rudniškega podjeta. Taki akordi so tudi važen pripomoček Pri gospodarskem nad- Ljubljana. 9. novembra. Barakarji, stanujoči v Galjevici, v Malem ojovu in t gramom! jami ob Vodovodni ce-aei, povzročajo ljubljanski mestni občini hude skrbi. Dan za dnem so na mestnem magistrata in prosijo pomoči. Krediti pa so bili do nedavnega menda vai izčrpani. Hvalevredno je bilo, da je sprejel ljubljauski občinami svet predlog dr. Bohinjca in dovolil 300.000 Din brezobrestnega posojila za zgradbo barak. Že v »grajenih barakah, bolje kolibah, bi kolibarji ne mogli vzdržati zime. Zdaj ob deževju je malokatera streha taka, da ne prepušča dežja. Ponekod jim lije v kolibe, da morajo imeti razpete dežnike. Preden zaviješ po poljski stezi v gramoz-ao jamo ob Vodovodni oeeti, opaziš na desni strani ceste, nekoliko vstran od nje, tri barake. Naselbini pravijo >Koroske barake«. Stopil sem v prvo, ki napravi vtis, da se bo zdaj pa zdaj podrla. Kmalu bi že od &unaj razločil ljudi v njej, kajti med lesenimi stenami zijajo široke špranje. V sobi 4 X 4 m dolgi in široki je sedela ob železni pečici priletna žena, kraj nje je stalo dekle kakih 16 let, pri mizi pa je sedela že»oa z otrokom v naročju. V sobi stoji ob eteni levo od vrat postelja, ob steni na desno je pa razvrščena kuhinjska posoda. Edina soba »luži namreč obenem tudi za kuhinjo. — V tej baraki bi pozimi gotovo zmrznili. Hvala bogu, da se v kratkem preselimo v novo barako v gramozni jami. Tukaj kurimo in kurimo, a vsa toplota nam kaj malo žaleče. Kaj bi sele bilo, da smo sredi najhujše zime! — Koliko vas stanuje tukaj? — Jaz, moja hčerka in dva sinova Eden je brezposeln, drugi pa ima k sreči delo. — Ali ne dobivate nobene podpore? — Nobene! Kdo pa naj bi jo dal? Če bi ne imela po možu nekaj malega pokojnine, ne vem, kako bi živeli, še sedaj se živi težko. Toliko u«t je. zaslužek pa tak, da še komaj s»in živi z njim. — Knj pa dekle? — Hodi v meščansko šolo. Tudi v sosednih barakah vlada ista mizerija. Skozi streho curlja dež in moči pohištvo. V gramozu i jami je postavljetnh. sedaj 2o barak. Več jih je takih, ki ne zaslužijo tega imena. So to za silo zbite kolibe. Ena je celo brez vrat. Strehe seveda puščajo vodo, tako da so kolibe ubogim stanovalcem kaj malo v zavetje. Stopil sem v prvo kolibo. Mož in žena sta imela opraviti s pečico, ki ni vlekla, do-eim j« 8 leta star otrok sedel v postelji in se tresel od mraza, drugi 5 let star, pa je stal ob stolu blizu peči in jokal. _ Kako živite? — Slabo 1 Mož je že del j časa brez službe, jaz pa zaslužim kot strežnica od časa do časa toliko, da si u tešimo glad. — AH ne dobivate podpore? _ Ne, ker ni mož pristojen v Ljubljano! _ AH imale samo ta dva otroka? — Se enega, ki pa je sedaj v bolnici. Silijo me, naj ga vaamem domov, jaz pa se branim, ker mu nimam dati kaj jesti. V naslednji kolibi, oni brez vrat, sem zagledal na postelji dva bleda fantka, eden star 3, drugi 4 leta. Sedeta ata in jokala. Na blatnih tleh ae ja igral, vsa nremoden od datga, tretji fanteJc. star oholi 6 let Bos je m, Mm* ▼ krattes Wa*a te **Vmo sraj- zorovanju obrata. Zaslužek izpod normalne plače nas opozori, da preiščemo, odkod to nesoglasje. Ko smo na obrazloženi način izvršili obratne preiskave ln preizkušnje in ugotovili mesta, višino in razdelitev možnih pri-tirankov ter preiskali zakonitosti in zveze delovnih prostorov, izrabimo dobljene rezultate v namene sistematske časovne, prostorne in eventualno stvarne preureditve obrata. Doslej se je gledal problem znanstvene« gaga obratovanja še premalo velikopotezno. Premalo se je pazilo na medsebojno učinkovanje posameznih obratnih delov in se mislilo, da leži teža problema v mehanizaciji. Pozabiti pa ne smemo, da tvori podlago mehanizacije organizacija celotnega obrata. A pod organizacijo razumemo iz-konstruiranjc celotne ©note in ne krpare-nja na posameznem delu. Danes stojimo, izvzemši pohvalne izjeme našega nafvcčjega rudarskega podjetja, še večinoma na stopnji nesistematičnega probiranja. Ako so bili kljub temu doseženi veliki uspehi, je to ie dokaz, da se na haiamo še na bogatem polju neizrabljenih možnosti. Samo takorekoč pripogniti se nam je treba in že imamo uspeh, ki se nam zdi izdaten, ki pa pomeni le tronico v primeri s celotnimi izdatki. Ne more pa ostati vedno tako. Takih na dlani ležečih možnosti bo vedno manj. Slej ali prej se bo pri vsakem rudniškem podjetju oglasila potreba, da prične poleg teh možnosti izkoriščati na sistematski in radi tega najbolj ekonomski način. Ta čas bo prišel slej aH prej. Naloga naših tehničnih zavodov pa bodi, da ne zamude tega časa in da dado rudarstvu in ostali industriji ne le dobrih tehnikov, temveč tudi inženjerjev — gospodarjev in organizatorjev. co. Vsi trije so prepuščeni večinoma sebi, ker sta oče in mati navadno z doma. če se ne bi sosedje brigali zanje, bi morali od lakote umreti. Približno ista beda in revščina vlada rudi v sosednih kolibah. Obupno je življenje, ki ga živi ta kolonija okoli 260 prebivalcev. Ljubljanska mestna oboina vabi prav te dni kolibarje na magistrat, da jim izplača po več tisoč Din brezobrestnega posojila zn zgradbo barak. Seveda je zelo dvomljivo, če si jih bodo mogli za ta denar zgraditi. In če si jih tudi zgrade, od česa naj potem žive, ko je večina brez stalnega zaslužka? Težak problem, ki ga bo morala mestna občina rediti na ta ali oni način, če noče, da začno barakarji z otroci vred od gladu umirati. Redna skupščina SSLU Odgovor na poročilo »Slovenca«! Smatramo, da je zelo značilno pristransko poročanje »Slovenca«, ki pod naslovom »Redna skupščina« prinaša samo govor* in smešni, da ne govorimo sramotni ekso-dus pristašev Slovenske liste. Konstatirajo sami, da ie skupščina žalostno potekla. Mi pa vprašamo za katere je skupščina bila žalostna? Za pristaše Jugoslovenske liste nc, kar se vidi iz tega, da smo mi dalje vstrajali na kritiki dela in ugotovili neresničnost izvajanj poedinih govornikov liste A. Pristaši Slovenske liste so naiprejc zlorabili kritiko dela v reklamne svrhe in smo vsi bili priče dejstva, da so tak nepristan-ski forum, kakor je skupščina zlorabili za svoje nekritične govore. V tem tiči žalostni potek — ne za nas, marveč za pristaše Slovenske liste. Na skupščini je padel medklic: »Dol se. paratizem,« a ne: »Dol separatistična lista« aLi kaj drugega, kakor so to izjavljali nekateri kandidati. Ni pa res, da so pristaši Slovenske liste na ta medklic odgovarjali s klici: »Živela Jugoslavija«, marveč so vsklikali: »Živela Slovenska Usta«, »Dol Jngaslovenska Usta«. Značilno pa je, da so pri odhodu z univerze zapeli pesem »Hej Slovenci«, katera se ni še nikdar pela, ker sploh ne obstoja. Kolega E. Ceh je svoj medklic pojasnil in preklical na skupščini, kjer je ta medklic padel, torej na edini meritoren način. Pristaši Slovenske liste pa niso hoteli počakati, da se vspostavi mir in odgovori na zahteve kol. Hribovska glede preklica, nego so medklic izrabili, da se izognejo stvarni kritiki, ki bi jin gotovo zadela v živo. Vse to naj služi v pojasnilo Javnosti. Kolege pa prosimo, da ne nasedajo tem intrigam. Pridite vsi na volitve in glasujte za listo Đ. Na oglasnih deskah katoliških društev čitamo sledeče pojasnilo: — »Letak liste A zaplenjen. Volita listo A. Zakaj? Beti poročilo o sknpščml v današnjem »Slovane««. Pred sodiščem. — Ukradli ste obleko. Kaj morete navesti v svojo obrambo? — To, da sem pošteno nasedel. Hlače so mi bile prekratke, suknjič pa praMsV Ljubljana, 9. novembra. Cakstone! Ne zveni li slično kakor čarl-ston? Ali se zopet vračajo časi divjega, ekscentričnega, neotesanega plesa? Ali ni letošnja sezona v znamenju decentnega, umirjenega angleškega plesa? Tako bo nemara vprašal prijatelj plesne umetnosti. Zadeva pa ni tako huda. Cakstone — tako se namreč imenuje zadnji modni ples, ki bo baje letos prevladoval v plesni dvorani — je po imenu sicer soroden čarlstonu, podoben pa ni čarlstonu, temveč deloma iokstrotu. O novem plesu nam piše iz Maribora mojster Jenko, ki je moral opasati bridko sabljo in obleči vojaško suknjo. »Iskrene pozdrave vsem Ljubljančanom, zlasti pa mojim plesalcem« pravi mojster Jenko uvodoma. Upam, da me še niso pozabili in zato se jih spominjam tudi jaz. S plesnimi pozdravi pa jim pošiljam tudi opis novega plesa cakstone, ki jih bo gotovo zanimal. Jaz ne utegnem, da bi jih poučil, morda se oglasim za Božič, pa jim ga takrat pokažem. Torej, kaj je cakstone? To je moderen ples, ki bo navdušil staro in mlado in ki bo zlasti starejše plesalce privabil v plesno dvorano. O njem je poročal pariški dnevnik »La Liberte« 20. oktobra približno takole: »•Naravnost čudno in skoro mistično se nam zdi. da smo se dolgo vrsto let zabavali in udajali samo ameriškim melodijam in ritmu, da so nas navduševali in nam ugajali samo plesi, ki so prišli k nam iz Amerike.« Zdi se, da še vedno živimo pod vplivom znane operete »No no, Nanette«, ki je nas spočetka res očarala, a je postala kmalu dolgočasna. Mrtev je čarlston, mrtev blekbotom, plesa, ki sta zahtevala mnogo marljivega vežbanja od plesalca, da ju je lahko obvladal. Toda zanimamje za ples ie začelo padati in priznati je treba, da se zadnji dve leti vedno manj pleše. Kaj je vzrok? Plesni učitelji in strokov- 'i? Morda se bo na prvi pogled marsikateremu čitatelju zdelo neprimerno, da se k temu perečemu problemu oglašamo tudi kmetje. Da temu ni tako, hočem v sledečih vrsticah dokazati: Ker so vsa tri vprašanja v posredni medsebojni zvezi, bomo lahko tudi odgovarjali na vse hkraro z eno samo ugotovitvijo; kmetijstvu se posveča premalo pažnje! Kmetska mladina čedalje bolj uvideva, da ji kmetsko delo ne nudi one ugodnosti, katero nudita tovarna in mesto. Zato sili vse z doma, zato ni dobiti poslov m dninarjev niti za boljšo plačo kakor jim jo nudi tovarna odnosno mesto. Zaradi pomanjkanja delavcev je poide slabše obdelano, živina povrsneje oskrbovana in — ob sebi umljtvo — gospodarstvo Čedalje šibkejše. Kmetovalcev a finančna moč pada. Zato le s težavo vzdržuje obstoječi gospodarski aparat kaj šele da bi se posluževal modernih pripomočkov kakor strojev, umetnih gnojil, izboljšanih semen td. V organizatorično samopomoč ne zaupa, ker je bilo njegovo zaupanje premnogokrat zlorabljeno, sam pa si ne ve pomagati, ker jc nepoučen. Kljub Velik uspeh Schitlerjevih »Razbojnikov" v Radovljici Pretečem dve nedelji Je vipršjoršl sokolski oder znano in priznan« SofaAfecfjevo igro >Raz-botjnfflOT«, kri se je pred 20 letri zade-ji&irat igrata na odru teAtraitnega slovenskega gledališča v L&Jb&aoifi. Danes a-e bo mo^poSe kak poklicna re- ždtser aiM Jeradec muzađ, češ. česa se lotijo na dri-ietantsđcčBi oM. A'j: ta komad je preazkuBen tuđu na nepofchcoćh odrih, sa^ se Je pretd 30 1-ert.i vpri-eairjađ v M-rajJa ia menda za omenjeno ljubljansko vpifaon&vrjio tudi na Jesenicah. Sicer so se pa cotovti dsletanista odri po ogledu Narodnega gle-dai&ča »sipratvćOi« na Shakestperfcu tedaj tudi pre-BJJonsenemu in pnsznanenvu sokodtskemu odru ne moremo raeneniti, če ie vprizoril SchiE trnja, tem manj pa* ker so »RaisboOsukn« drama iz mladostne pesnđtave done. Vnrfeariacoe taddb ded ie vedno tooclav©. Treba ie scenertie. garderobe, mnogo ljudi Id kar je gtovm, dobnih in iz>vežba™Ti. Iz tega vidika se oe radnvftJHca vprazorfrev v finioankftrf reftfci pratv posrečita. Eoaft&t snk le bfto onsjrsirih v .treh skupinah hotno in efektno, kostumi so ustrezate, z Oorianf na oder razpofcrca, kar je dofcatcafa pred&tarva. Gtarvne v.iogc so h'"'o zasedene z naobo^irni močmfi. Sta-retga Moot« fe igral Jaklič. Franca šfcricar. Amafcjo Spocarjeva. V vlogi Karika ie gostoval oekdanii član ra-dtoviljnSkega soJko&sfcetga odra, sedanji vodja enakega odra na Jesemricah, Pr. Klarvmra. kn je preče» pni iprvii preidiitaivii v skromno za/hvalo za tnud, kf ga trna 6 pohajanjem z Jesenic v Rado^ico., šopek, ferocsla me ®a te dnuStrvana nacefrfca, U fn IftBBSi med ratziboflnflki iprevairađiega Kozrnsikega. •Brez KiJavore bi konnatf bek> mcngoče zasesti! Karte. Markantne "trjpe ©o postajvi* Tazibotrndkii, ka so ipodfliTeijnbi oden^ko raarjoJotženijc v zadnji s>kurp»*«n: z vedro štfuderttioiv-isko r*e«mi>jo. Med njiuroi ne smemo iKaaibftta Spdeceitoenga.. ki mu leži vloga do)go^«wai:tk-4 *n HrtTfjganta, kakor bn bil usrtvat- njaki se strinjajo v tem, da pač ni bilo mogoče izumiti lažjega ter naivnejiega plesa kot jc čarlston ter bolj pogrebnega kot je blues. Ta dva sta bila ubila plesno publiko. Prvi je pognal starejšo generacijo iz plesne dvorane, drugi ni ugajal mladini. Zato je bilo potrebno poiskati nadomestilo. Ta problem je rešil v splošno zadovoljstvo — vsaj po našem mnenju — naš mojster monsieur Poigt. Njegov novi ple^ se imenuje »Cakstone^. Čemu cakstone, boste nemara vprašali, ko ie vendar monsieur Poigt Francoz. A!i ni nobenega primernega francoskega izraza? Toda ostanimo kar pri besedi cakstone (izgovori kekstoun), ki se je že uveljavila. Spričo veselega in gracijoznega plesa res ni vredno, da bi se razburjali radi tega čudnega imena. Ta ples, ki ga je te dni (koncem oktobra) »Sindicat National des pro-fesseurs de danse« predstavil javnosti, je res imenitna zadeva. Pred izbranimi zastopniki plesne umetnosti sta predvajala šarmantna plesalca Lyett in Ronald Poist novo salonsko kreacijo, imenovano cakstone. Bogme, fin ples je to. Ie sicer malo ekscentričen, preveva ga pa pravi francoski žar in poskočnost. Lvett je plesal, Pcist je pa tolmačil figure. V čem torej obstoji cakstone? Tipična figura cakstona je nogo ob nogo udarjajoči menjalni korak (chasse), ki se ga v različnih fazah veže s takozvanim pas de chevalom. Zdi se , kot da sta v cakstonu znova oživela kankan in valček s pravim francoskim šarmom in šegavostjo. Pleše se na tempo fokstrota in sicer 52 do 58 taktov na minuto. Osnovni korak je živahen z lahnim upogibanjem kolena. Figure se vežejo v vseh pozicijah, pleše se pa vedno v plesni smeri. Ples ima več figur, ki pa niso težke, zlasti če plesalec obvlada tipično osnovno figuro.« lastni skromnosti je prisiljen odreči se marsikaterim izdatkom za potrebno popravo m vzdrževanje orodja, poslopja, oblačila itd. Zato tudi obrt in industrija čedalje bolo iz-izgubljata glavnega konzumenta — kriza je zašla v drugi Stadij. Ker je kriza nastala v obrti in industriji, odpušča delavstvo m brezposelnost je tu. Treba, je torej začeti pri kmetijstvu. Ker naš kmetovalec niti zdaleka ne more konkurirati z južnimi pokrajinami v pridelovanju žita, naj to kulturo opusti, proizvaja pa naj v poštev prihajajoče razno seme, katerega danes povečini uvažamo iz inozemstva in industrijske sirovine, kakor krompir za špirit in škrab, zelenjavo in sadje za konserve, razna semena za olja itd. V zadružni obliki osnovane tvornice bodo nudile številnim družinam zaposlitev in možnost zaslužka, s čimer si mlada generacija ustvari nova svoja domovja, kmetovalcu ugodnejše vnovčevanje in pobudo za modernejšo gospodarstvo, industriji pa lačjega konzumenta. ZaJostno je, da tega še ni uvidel noben dopisnik in baš zato Je bilo potrebno, da sc v debato vmeša preprost in skromen kmetovalec. Kmet. len za njo. Groteskna £ugutra je bufca Uradna oseba, kri je našla v svojem imteripirertu mojstra za take epizode. Stani shiga. Danqei, je igral težko vlogo :aiko v ©sitno in premnšiBeno, da smo skopaj poza-bšM, da (jo igTa diletant. S»p>io&ni tempo ic bil dober, tekst je bi)! nastudkran do police, kar rti raAino vedno aH pa recimo k ma-lckdaij n«a d> UetdTiOsfcrilli odrih, Skraitka, ta vprčzor*tev je t>2a rekord za par let naza.j. ki pa naj n« zapenoj« k popuščati jul, ampak naj bo polbuda, da se bodo tod dr-uige predstave tako rzvajale mi bo defo v popolnosti stopnjema napredovaio. Kakor sem 6ul, jc bila peva, večerna pred-siarva raz.r>nod ar.a. Preteceno nedeljo m ae Iriflo, kakor iz skaia in mbče ni priCatocrval mnogo obiska, ali toBdii to pot je birta d*vorena najpoibnjera in vse \-stopoiscc prodane. VsBSt obfek H da4 poved, da «e ie med predsrtavo rafcglasAo. da se iara ponovi p.ra*hodn]o oedeilo 10. t. m. r*apoldne. K ubercntf» oklepa te vaane kuitatrne rnst-fcfacaje in se ne bo.M rr:>td naj-slaibšera vremena, da ob£>-$e predstavo. Koncert violinista Soetensa Franco'ik.i sSfsisat v LjtiMisoi jc pod patro-nameo »de V Association Framcaise d' c.vpatvsron ct d' echange^ art.istiquesc prirc-cT! koncert v FiBbair^rnontjri, pri katerem sc ie naši, žal, malo-SSO«fl*J pmbfcki predstavni francoski v-ijoKnski vsresns g. Robert So&teos. Uvodne besede je govoru1! imhnenz&etai profesor 2. Mate Vev. Na ktaviTbni je 9prem'!;a'l francoskega virt'uota Pave-! £lvic. G- M are Vey je v bnsUA besedah orisal delovanje konce rt i al a ter fcltisfttcahhal iranco-ske skktdtbe, ki r:h ic :a v teku koncerta izva-■jati. Soeitems je na to absctlcirai proigram, sestav-£en iz Vitalva (Chacounc), Bacha (E-durov mno-enkrat isran: preludij Lo-urea in Gavotto) ter Lahojevo »?pni*>lk-^ s-iirrfoCTijo« v treh dc!;"h. po pa vsi pa Ricnskcga - Kor*akcva »So-lnčro Irmov-. A'fcenl/cvo >.Mal-agena* in »Tango«, od katerih dveh skiadb je moral zadnjo ponoviti, Deous«yj« >hn ha-tea^iii- ir in. -,*h> Ra-\e-:a I'/'sane«. In-ternacijonalni »ro-rrsw m Vvcr d lui razocJft po noSruiv vr*ć-v< * i- Wk>Ko«l obvisCat! z impon-irsioč,, :c-lwiiko n sjOOM) :/:a7,i«»|Jo. SisiO je rm»4.v !en. |sn>eljk>q uanbrmitm m s 9\-o*Jm insenuRien-'" J l' ' Ksa celoto. Enako je do - decn- francoski mas* . enako nrecrtftsva^no *« ood*! \'r*.|(s«. da^ti Bacna, kot Detwts*yja m Rarveia. Zla*?i ?a zadfrji ^ poka«a-l v Pfpsssi mori vm dakko nidpovprsćno 7nanje Soelsns-Pi*Ačka je isvajanvenr stedns z veHrim ranam*-njem. Zlaani častno je treba omensti k.irnor^-t«vw: obfisk »Orkeaeralnesa isa#Sra« ter fenjeru: e viijoffnskeaa it-udi« nassh gUsberih \rA. Q. f je nelaMd in kočrj*\i klnvtrski 7». • ^vrstno rc* š'4. k Ceroer imr fcihke iskreno »pki-,diram. Cc bi ne bilo tako ee-lo sVabo vreme .v .eč drufc^ (Priredbtnv. bi bfl koncert po^n. kat h ■■ MiJi overi NsH salMB. C A. (Retextrica KMJDat Dan«->: Sobota. 0. nov-mbr.i 1'>J!'. a«o-licani: Teodor, pravoslavni: J7. oktobra, Sebislav. Jutri: Ne«ielja, lo. no\.'mbra 19^ »1 ličani: Amlrej, pravoslavni: J*. Golobica. DAN As\.1 j; PRIREDI I \ K. Opera: Prodana iiciTsati Drama: Življenje jo lepo. Kino Matira: Žena hr*>i iraattl -ta Ciarbo). Kino Ideal: Stric Tomova koča. Kino Ljubljanski rl^or: Primanje (] Efagri). Rokuborbe zji državno prvenstva 9b v Unionu. Umetnostna raistiva v Jakopič« vem viljonu. PRIREDITVE V NKDKIJO. Drama: ob 16. Janez^'k - Tfoailsfirlr, nb 30. Velika aboceda. Opera: Beneška noe. Kino Matica: Z en a bm sramu (Gr^tfl Garbo). Kino Ideal: Stric Tomova koča. Kino Ljnbljan*ki dvor: Priznanja (Pola Negri). Pilm ZKD: Film o kopalnem sportu. Ob 11. ▼ Matici. Lutkovo K«edaUiće Sokola na Tabom rjb pol 16. Marbule, črni slu^s pekla. Snort: nirlla - Raold ob 15. na ijrri^cti Ilirije. Roke borb c ta drtavno prvenstvo v Unionu. Finale. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Tmkoezv. M*v»tni trg. Ramor, Miklošičeva cesta. Sf»€>ft Rap8d : ttr*» Jotrl ob 15., isvnscs Mr#c. ob 13.30 prnsnatisua Sftoras : OmJata. Na s»«)rtoem prosftor-u SIC Iftsrvc k vt«q» ju*rd pc«w»ldne ob vsakem vremena dve z&smrrr* noeooneltiti. tekmi, ki boc4a skoro 90c odkroikv« revama z* prvenstnio i>u4>ljanskegtt 11. ruK.red^a. V prvenstveni taboE nrasta oba knu>ba enako IssSSal točik. vendar ima Oraoika ndkonkr Ux|rjše raz-tnenie podo\. KJiaba presta v tanaćc z teko eaa* kiSra iaptedc. TLdOno v prsanenu. da ponovo Slo-vao ir vratno kfSS, ki »o je podai v llsasasval« ^keim saaa&fpl PTOti SX Mariboru, bi biJo r>rip«i-sovatii bofcjSe Sanst SK Štovanu. Vodsit^o te vač-ne tekme ie poverjeno j. Sdwie!ler.>u. — OU boys tean SK 1 arije. Mosc-vo, ki i pra j.j.r; v ptujiUi, odpotuje az Ljubujaov t juRrarvjvm ooctmćm \lakjc«n ob 72*3. zrbdrett&če pred z'j- •■. kokach-onom ob 7.16. Podnobnosrt« m ee^vtan-« mc-llas v Wubski knftpi v »B\vop!«. — Kapetan. Clemenceau se bori s starostjo Osebni zdravnik slavnega franco skega državnika Clemenceaua dr. De« jjennes je našel v petek svojega pači* jenta onemoglega in izčrpanega na di« vanu. Zdravnik je mislil, da je Cle* menoeau preveč delal m da so mu mo* či odpovedale. Stari državnik vstaja namreč vsako noč po večkrat in sede za pisalno mizo, ker hoče na vsak na* čin dovršiti svoje spomine. »Vzrok njegove slabosti pa ni bilo prenaporno delo. Clemenceau je namreč prejšnji dan poklical učitelja telovadbe, s katerim sta vse dopoldne telovadila. Zdravnik j c bil zelo ogorčen, češ, da bolnikovo srce nc prenese telovadbe. Staremu ti* jjru je telovadbo v bodoče strogo r>rc* povedal, telovadnemu učitelju pa /ahi« čil, da nc sme nikoli več priti v Cle* mcnceaucvo stanovanje. Clemeoccau je zagodrnjal in sedel za pisalno mizo. njegov komornik jc pa dejal zdravni* ku: »Kaj mislite, da bo vaša jeza vpli» vala na gospoda? Motite se, moj go* ^pod bo telovadil, dokler se mu bo ljubilo.« NEZADOVOLJEN ŽENIN. — Kaj pa počenja tvoj oče, dušica? — Ves dan se ukvarja s križanka« mi. — Da ga le sram ni. da tako za* pravlja čas. Če bi poštenu delal in dobro zaslužil, bi lahko midva po cele dneve reševala križanke. Pomagajte barakarJem I Otroci t starosti 3—5 let, na katere lije dež, so prepuščeni večinoma sebi. KAKO ODPRAVIMO STA NOVA N/SKO BEDO BREZPOSELNOST* INDU/TftliJKO KRIZO? ZmŠHŠf odgovoc preprostega kmeta. — Kmetijstvu se posveča premalo pažnje* N »SLOVENSKI N A R OD«, drie 9. novembra 1929. Stran 3 e v pokoja ne more živeti brez dela Vseuč: i ;ški profesor dr. N. Bubnov se je vrnil te dni iz Rima, kler jc zbiral materijal za svoje izpopotofeno deffio o matematsku Gerbertu, Ljubljana, 9. novembra. V tesni skromno opremljeni sobici na Rimski cesti popolnoma osamljen dokončni e učenjak svetovnega slovesa vseučiB-ški profesor N. dr. Bubnov znanstveno delo o matematiku in eruditu Gerbertu, poznejšemu papežu Silvestru II., ki je živel v drugi polovici desetega stoletja. Profesor Bubnov je bil profesor kijevske univerze do ruske revolucije po svetovni vojni. Še pod botiševiško vlado je vztrajal na svo-5eni mestu, ko je pa sprevidel, da ne bo mogel kot znanstvenik neovirano delovati še naprej, je emigriraj in prišel končno na našo univerzo ter živi sedaj kot vpokojen univerzitetni profesor in naš državljan v Ljubljani. Zadnja leta se je popolnoma posvetil znanstvenemu delu, v katerem najde tolažbo po tragični smrti sina-edinca. Prof. Bubnov je izdal znanstveno razpravo o Gerbertu v ruščini prvič 1. 1896. Delo je zaradi temeljitosti in visoke znanstvene vrednosti vzbudilo tedaj že pozornost nemških, francoskih in italijanskih učenjakov. Prof. Bubnov je po svoji novi znanstveni metodi zbral za zgodovino zapadnih kulturnih narodov neprecenljiv materijal o Gerbertu v obsežnem delu, spisa-nem deloma v ruščini, deloma v latinščini. Kulturne in znanstvene institucije so ga ob tej priliki odškodovale in ga priznale, odlikoval ga je tudi sam papež Leon XIII. Največjo pozornost je pa to njegovo delo vzbudilo pri francoskih učenjakih, kajti Gerbert je bil rodom Francoz in francoski učenjaki so se zaman dolgo trudili rekonstruirati Gerbertovo delo v znanstveni obliki in ga komentirati tako globoko in izčrpno, kakor je to storil prof. Bubnov. Ko jc profesor Bubnov prišel 1. 1926 v Pariz in sc sestal s tovarišem profesorjem na Sorboni in članom Francoske akademije znanosti Lotom, ga je ta takoj naprosil, naj kot naiholjsi poznavalec zgodovine Ger-berta na novo izda delo o njem, kajti prva izdaja je že razprodana. Prof. Bubnov je bil naprošen za to delo že, ko je bil še profesor v Kijevu, pa tedaj ni utegnil začeti z delom, ker se je bavil z drugimi zanj tedaj važnejšimi in pomembnejšimi znanstvenimi problemi. Po tolikih letih se je sedal kot vpokojeni profesor lotil tega dela z vso vnemo. Prvotno delo o Gerbertu je bilo treba seveda predelati na novo, marsikaj opustiti, marsikaj opremiti z novimi opombami, in za vse to so bili učenjaku potrebni viri in dela, ki jih hranijo razne svetovne knjižnice kot dragocene manuskripte. Prof. Bubnov je zato pred meseci odpotoval v Rim, da preštudira za nadaljevanje dela potrebne manuskripte v vatikanski vallicelianski knjižnici v Rimu. Pred dnevi se je vrnil v Ljubljano. Priobčujemo sledeče zanimivosti iz razgovora našega urednika z ruskim učenjakom o njegovem potovanju po Italiji. Ker sem ga motil med delom, ko ji bil poglobljen v 10. stol. po Kristu, me je prof. tBubnov sprva gledal skoro začudeno, potem mi je pa prijazno ponudil stol in cigareto. — 17 dni sem se zdravil v italijanskem zdravilišču v Monte Cotini, preden sem odšel v Rim. Reči moram, da je zdravilišče Jepn urejeno in v marsičem prekaša francosko v Vielvju. V luksuzni palači je mogoče delati kuro pri treh vrelcih hkrati. Zdravilišče posečajo največ Nemci in Poljaki. Mnogo je seveda tudi domačinov. Brez italijanščine se težko shaja in Italijani s posebno prijaznostjo sprejmejo tujca, ki govori njih jezik. Vsi prostori in poslopja so urejena moderno, higijenično in luksuzno. Pozornost vzbuja tu tudi zaradi čistilnega učinka vrelcev potrebno posebno poslopje s toaletami, katerih pa ni morda samo 5 ali 6, temveč kar 50 za vsak spoL Skoro ni treba omenjati,' da je žrvHenje v zdravilišču drago. Čudil sem se, da prihajajo v to zdravilišče v posebno velikem številu tudi PoljakL To pa zaradi tega, ker je v zdravilišču tudi zdravnik Poljak, znan specijalist. Govori tudi ruski, ker je študiral in kočal Študije v Rusiji. fz Monte Cotini sem šel samo za nekaj dni v Florenco, kjer sem si ogledal razne znamenitosti, nato pa v Rim, kjer sem ostal 17 dni. Potovanje je imelo znanstven namen. Moral sem poiskati neke rokopise v tamkajšnjih knjižnicah. Najprvo sem obiskal znamenito vatikansko knjžrrico. Da je Vatikan samostojna država, ni tako zelo opaziti, kakor bi si človek mislil. Švicarski gardisti in karabinjerji s posebnimi našitki človeka še najbolj opozarjago, da je v papeževi državi. Za svode delo Potrebnih podatkov in študij sem dobil v vatikanski in v vallicelianski knjižnici. Čeprav sta bili baš v tem času zaprti, so me bibliotekarji ljubeznivo sprejeli in mi dovolili, da sem študiral v knjižnici od 9. do 12. in od 17. do 19. dnevno. Vatikanski prefekt monsignor Mercati me je poznal, saj je moje delo o Gerbertu tudi v vatikanski knjižnici in vedel je, da sem dobil zaradi njega papeževo odlikovanje. V glavnem sem našel v knjižnici vse, kar sem potreboval za nadaljevanje dela. Ogledal sem si seveda tudi Rini. Zadnjikrat sem ga videl pred 45 leti in v tem času sc jc temeljito izpremenil. Stari del mesta sem že spoznal, novemu sem se pa divil. Rim je danes velemesto z ogromnim prometom, polno življenja. Ogledal sem si tudi ceremonije iašistovske obletnice pohoda v Rim, vendar na Piazzo di Venezia, kjer je govoril Mussolini, nisem mogel, ker je bila zastražena pred ogromno množico. Z Italijani govoriti nisem imel dosti prilike. Dobil sem pa vtis, da se malo zanimajo za dogodke izven meja in da se njih notranja politika odigrava večinoma v časopisju, ki je zelo enolično. Zunanji red je ipa povsodi ve"\:i, k:»kor je bil v Italiji nekoč. Z učenjakom sva se še pogovarjala o tem in onem, pogovor je nanesel na Ger-berta in njegovo življenje. Prof. Bubnov ga je odkril kot matematika in znanstvenika, zbral je njegova znamenita pisma, s katerimi se je Gerbert boril proti papeški avtoriteti, trdeč, da so si papeži prilastili pravice, ki jim ne gredo. Njegova borba se nam danes zdi razumljiva, kajti za Ger-bertovih časov so bili papeži celo nedorasli nezakonski otroci ljubic rimskih aristokra-tov, od katerih so bili odvisni, četudi so vladali mogočen imperij sv. Cerkve. No, usoda je hotela, da je nekdanji borec proti preveliki papeški avtoriteti Gerbert postal sam papež z imenom Silvester II. Delo tega moža, o katerem srednji vek ni vedel drugega, nego da je bil čarovnik, ki je prišel do moči s hudičevo pomočjo, kakor pripoveduje legenda, poveličuje v svoji novi izdaji v samotni izbici na Rimski cesti v Ljubljani ruski učenjak prof. Bubnov. Pred njim na mizici leže drobno pisani rokopisi in nad nie sc ic simpatični profesor takoj skloni in se zopet zamislil v 10. stoletje, ko sem se poslovi!. -—nek. Celo Jurčiča smo pozabili »Narod, ki svojih duševnih voditeljev ne časti, jih vreden ni.«: Kdor je videl o letošnjih Vseh Svetih, kako grdo je pozabili naš narod svoje duševne vodlitelje, pokopane pri Sv. Krištofu, se je moral zgroziti. Toliko imamo v Ljubljani literarnih, umetniših, glasbenih in vseh mogočih prosvetnih društev in zvez, a ntiti eno se ni pravočasno spomniiLo »na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe nezdramno spanje..« A skoraj vsi grobovi naših najuglednejših pisateljev, skladateljev, umetnikov, politikov i. dr. so bili zanemarjeni!, brez vsake cvetke in brez vsake lučice! Celo Jurčiča, našega najbolj popularnega pisatelja, klasika našega romana, pesnika »Tugomera«, nepozabnega urednika »Slovenskega Naroda«, pogumnega proroka svobodne Jugoslavije itd., smo popolnoma pozabiili. Ali je mogoče, da je pozabljen avtor, čegaT dela. pravkaT ponatiskujejo in ponovno že četrtič izdajajo? In niti en založnik se ni spomnil moža, čegaT knjige prodaja —? Umrla je pač Jurčičeva do smrti zvesta čestilka gdč. Bavdkova! Le ona je skrbela za njegov grob. A zdaj ni nobenega človeka, nobenega društva, nobene šole, ki bi v imenu naroda storila dolžnost napram nesmrtnemu pokojniku? To ni le žalostno, — to je tudi sramota za nas vse. Zadnji čas je, da se skrb za grobove porazdeli med organizacije. Tudi pieteta jc vzgojna. Kakšna naj bo naša mladina, ki vidi, da se narod za svoje duševne veljake po par desetletjih sploh več ne zmeni? Zunanji znak spominjanja in spoštovanje je obenem dokaz sorodnosti z dušev-nostjo pokojnikovo. In mislim, da še vedno velja za vse Slovence Jurčičevo geslo na nagrobniku: »Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravdo naToda svojega!« Nujno torej predllagam: v bodoče naj poskrbe za grobove naših pokojnih duševnih prvakov in veljakov naša kulturna, literarna, glasbena, znanstvena, umetniška in ženska društva, naše šole in eventualno rud naše oblasti. Ne pozabljajte, da ne boste sami pozabljeni! Antej. Za zavarovanje služkinj Nekateri, ki sc čutijo prizadete, so celo ozlovoljen-i, ker smo se oglasile v »Slov. Narodu«, kot da bi bila to nekaka pregreha. Toda tu ne gre za nobeno javno politično svetovno naziranje, marveč edino le za eminentno važne socijalne pridobitve, za živUjenje, dostojno človeka kot največje vrednote vsega stvarstva. Ako so se drugi stanovi mogli zedinitii v obrambo svojih pravic in za zboljšanje svojega .eksistenčnega položaja, zakaj bi se ne mogle me? Ali naj bo to zopet kamen spodtške? Zato vnaprej prosimo in apeliramo na one kroge, ki bi nam mogli in boleli pomagati. Hvaležne bomo vsakomur, ki bi nam prvi pomagal do splošnega, enotnega, za vsako skržkinjo obveznega socijalnega zavarovanca. Hvaležne bomo, kot je hvaležna vsaka posamezna služkinja, ko morda po večte-dSrrskfc brezdernosti dobi službo, zadovoljna in vesela je ter ne vprašuje, kateri narodnosti pripada njen shižboda'jalec. katerega verorzpovedanja in kakšnega svetovnega naziranja j©. Nobeno zavedno dekle po tem ne vprašuje. Zakaj naj bi ob najvažnejših skupnih interesih ta vprašanja načenjali? Kdo bi imel od tega koristi? Menda noben stan ni tako ubog in zaničevan, kot je poselski. Nedavno, nekega deževnega dne sem zagledala na cest) sta- ro žensko v lahki, slabi obleki, vso premočeno in drhtečo od mraza, brez nogavac na nogah je imela 1« nekake dimnikarske copate. Drsela je po cesti, zakaj pri vsaki stopinji so se ji čevlji snemali. Vprašala sem jo zakaj je ob takem vremenu tako slabo oblečena in kaj je bila v svojin deia-zmožnih letih? Jokaje mi je povedala, da je doma z Gorenjske, da je bila dobra kuharica, služila je 28 let le pri boljših družinah, tudi pri grofih in baronih. Zdaj sem pa reva in nimam niti obleke. Tako opažam večkrat to ali ono beračico in najčešće dobim odgovor da je bila služkinda. Kako so Jo povsod radi imeli ker je bila pridna, sedaj je pa nflrče ne vidi, njen delež je beraška bisaga m palica. Nehote postane človeku pri takih razgovori n tesno pri srcu, ko pomisli; to so one o katerih gospo* dinje večkrat govore, kako so bile pridne, varčne in zanesljive. In kaj imajo zdaj od tega? Če bi opredelili vse beračice po njihovih poklicih v mladosti, bi bil največji odstotek onih, ki so nekdaj stfužile bodisi na kmetih ali v mestnih gosiDodinistvih. Zato ni otrda ako sedanja mlada dekleta primejo raje za vsako drugo delo četudi nečastno, da jim le služati of treba. Čakale in upale smo, a zaman. Ali bo tudi ta klic ostal glas vpijočega v puščavi? Ali naj čakamo nove kombinacije za žensko volilno pravico, da se bo takrat zopet kdo spomnil nas? Služkinja. — Na naslov Radio-LjublJana. Iz vrst radio-amaterjev smo prejeli: Radio-Ljob-ljana je domaČe, slovensko podjetje. Zato bi človek pričakoval, da bo radioprogram odgovarjal našemu nacionalnemu čutu tem bolj, ker vodijo podjetje ljudje, ki so se do zadnjega kaj radi trkali na panslovenska prsa. Toda na žalost moramo ugotoviti, da čujemo neprestano italijanske pesmi in himne, pouk italijanščine itd. Ali naj bo to odgovor na znano grozodejstvo? Ali se moremo spričo takih pojavov čuditi, da imamo razmeroma tako malo radio abonentov? Če se bo to nadaljevalo, bomo prisiljeni odpovedati naročnino. — Poštni nabiralnik zelo želijo stanovalci hiš ob Masarvkovi cesti v onem delu pri Kette - Murnovi cesti in sosednih ulic. Cesta je tukaj pod vsako kritiko (hodnikov ni) a promet je zelo živahen zaradi železniške aprovizacije in drugih podjetij. Dobro bi bilo napraviti nabiralnik ob fronti železniške aprovizacije. Radioprogram Radio-Ljubljana Nedelja, 10. novembra. 9-30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Versko predavanje, pomožni škof dr. Gregor Rož* man; 10.20: Domovina sadnega drevja m kulturnih rastlin, prof. Jarc; 11: Koncert radio-orkestra; 15: O vinogradništvu, predava g. Kuret; 15.30: Umor v Florjanski ulici, šaloigra; 16: Reproducirana gla^»a; 16.30: Humoristično čtrvo, prof. Janko Mlakar; 17: Koncert pevskega zbora z Viča; 20: Prenos iz Zagreba; 22: Časovna napo« ved in poroči-la; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 11. novembra. 12.30: Reproducirana glasba; 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba; 1330: Iz današnjih dnevnikov; 17.30: Koncert radio-orkestra; 18.30: Svetovni mir in Liga narodov, predava prof dr. P. Breznik; 19: Higijensko predavanje; 19.30: Srbohr* vaščina, poučuje dr. Rupelj; 30: Koncert radio^orkestra (rezervirano tudi za event. prenos); 22: Časovna napoved in poročala, napoved ptograina za naslednji imate, na, Ueu., rokah in na, wem telesu* brez števila majhnih in drobnih luknjic. Te luknjice se i-menujejo znojnice Će s5 snojnice zmerom za-mašene s prahom in kužnimi klicam«, postane kožna mastna in dobite zajedavce in mozolje, koža sama pa več ali manj oboli. V vašem interesu je, da se tega obvarujete. To dose žete.če rabite vsak dan milo Albus za umivanje. Milo Albus za umivanje odstranja iz znojnic, nesnago in prah, kožo pa pokrije s tanko in nevidno plastjo. Milo Albus za umivanji- da naglo o-bilno peno in deluje zelo ugodno in blago ter kožo osveži. Milo Albus za umivanje jc v vsakem gospodinjstvu neophodno potrebno. KUPITE GA SE DANES! I m Dobite v svaki trgovini. m. m/m. MILO ALBUS ZA UMIVANE Jubilej popularnega pevca Danes praznuje tenorist Leopold Kovač 25 - letnico izredno agilinega in marljivega udejstvovanja pri naši operi. Ljubljana, 9. novembra. Kaj bi pisali podrobno o Polidetu Kova* ču, saj je znan med nami kakor malokateri naših opernih pevcev, saj vsi vemo, da je začel kot knjigoveški pomočnik svojo pevsko karijero in da se je že od malega zanimal za glasbo in petje in je danes po 25. letih umetniškega delovanja ponosen na to, da se je od rokodelskega pomočnika povzpel do najvestnejšega in najbolj uporabljivega člana naše opere. Če kdo v operi zboli, kdo naj ga nadomesti, če ne Polde Kovač, če koga višja sila zadrži, reši Polde Kovač situacijo v operi in vskoči. Pred dnevi jo nadomestil celo Rumplja, ko je ta nenadoma zbolel. Skratka, Polde Kovač je v vsem dolgem udejstvovan ju kot pevec v operi odpovedal reci in piši samo — dvakrat. Da je naš najbolj popuLaren pevec, tudi ni treba še posebej omenjati, kajti njegova popularnost je tolikšna, da bi s tem ne bila nič večja. Ne samo Slovenci, tudi Hrvati in Srbi ga poznajo. Pel je že v Trstu, Za* grebu, Beogradu, Subotici, Splitu, Dubrovniku, Sarajevu itd. Nešteti so njegovi koncertni večeri po vseh naših večjih krajih. Se daljša bi bila vrsta, če bi našteli vse njegove dobrodelne koncerte; za slepce, za Sokole in dijake itd., itd. In ko je umrl nepozabni Pepiček Drvota, je bil Polde pr« vi, ki je začel zbirati za njegove zapuščene, osirotele otroke. Torej Hutbad ga je odkril. Ob tej priliki naj pride na dan tudi Hubadova plemenitost. Kakor že mnogim drugim, je tudi Pol-detu Kovaču ugladil pot k teatru, toda ne morda samo z lepo besedo in vzpodbuje* van jem, temveč zanj je Hubad plačal prvo leto šolnino v Matici. Kje bi sicer revni Polde tedaj zmogel ta denar? Za naše razmere ima Polde Kovač naravnost ogromen repertoar najrazličnejših tenorskih partij. Ko ga vpašaš. katere so mu najbolj pri srcu, našteje celo vrsto od opere »ButterfTv«, »Trubadurja«. »Toske«. »Večnega mornarja« do »Aide«, »Treh oranž«. »Salome«, »Svanda dudaka«, »Onje-gina< in »Rigoleta« ter »Prodane neveste«. Pa še tu se ne ustavi, še so opere, ki jih ljubi, toKko jih je še, da se vseh na mah niti ne spomni. Saj poje 72 glavnih vlog. Pred leti je zbolel na hudi angini in nje* gov glas je bil v nevarnosti. Preveč so ga zaposlovali pri zasedbah, kar mora škodovati končo vsakemu pevcu. Zdaj se pa Polde počuti zopet dobro, poje z lahkoto in prožnostjo, kakor še nikdar poprej. Da ni popoln, se zaveda .sam, ravno tako. koliko zna m zmore, toda Polde Kovač sc še ' ne straši naporov, stremi neprestano po iz* popolnitvi, neprestano študira, da bi zado- voljil še bolj občinstvo, opero in sebe, da bi dal še več, kakor da. Med občinstvom ima svoj krog oboževateljev, ki cenijo njegovo vestnost, pridnost, inteligenco m so* lidnost in končno, položimo roko na srce: tako požrtvovalnega, umetnosti udanega pevca, kakor je Polde Kovač, ne bomo zlepa dobili, ne glede na njegove absolutne pevske kvalitete. Knjiga življenjske modrosti Iskanje je značilen pojav naše dobe. Na prelomu dveh epoh v življenju človeštva je kaos misli in dejanj neizbežen. Staro se lomi in ruši, načela, tradicije in svetinje padajo, mali ki polpretekle dobe stoje pred sodobnim Človekom razgaljeni do preperelih kosti, najvišja vrednota je postal vsakdanji kruh in borba za obstanek je pritisnila pečat človekovemu nehanju celo tam, kjer bi po kruhoborstvu še dišati ne smelo. Vsi inoeni intelekti in vsi težaki, kar jih je na materi zemlji, instinktivno čutijo, da se stara struktura Človeške družbe krha in da mora nastati na njenih razvalinah nekaj novega. Nihče pa ne ve, kakšno bo to novo, ne kdaj in odkod pride. In v tem je vsa fatalnost naše dobe. Tavamo v temi, ti pijem o in iščemo, dušimo se v kaosu novih idej, veletok časa nas pa vleče za seboj nepripravljene in neoborožeoe, demoralizirano in omamljene v elektrizdrani atmosferi največjega socialnega presnavljanja, kar jih pozna zgodovina. Temelj jasnega pogleda v bližnjo bodočnost je temeljito poznavanje sedanjosti in širokogrudna samokritika, hi baš to dvoje pogrešamo pri onih, ki ne vsiljujejo človeštvu kot vodniki na poti h ita-re v novo epoho. Iskanje vidimo vsepovsod. Tudi v lit-raturi ga ne manjka. Eni 6e love za strohnelimi fantomi in obujajo idejno mumij. •, drugi so vpregli svojo misel v spone mabru-lizma in industrializirali svoj intelekt, da proizvaja de«la dvomljive vrednote nivoju mrtvega stroja. Eni capljajo ttfl let tk duhom časa, drugi bi radi preskočili cela pokolenja in ustvarili nov svet materija Ur.-/, duha. Malo jih je, pri nas Še posebno, ki hodijo srednjo pot, to se pravi, ki brezobzirno žigosajo vse gnilo in mečejo v ropotarnico staro, obrabljeno šaro, na dragi strani pa previdno in kritično motre in sprejemajo vse, kar 6e še ni izkristaliziralo kot trajna vrednota. Ena takih redkih izjem je v literaturi naše ožje domovine talentirani hrvatski pisatelj Ante Dukić. Pred dobrimi -tirimi leti je izšla njegova duhovita satira »Ii dnevnika jednog magarca«, ki jo zdrava, vse idejne navlake in okostenelosti prosta jugoslovenska literatura po pravici prišteva med svoja najboljša dela. Na to satiro sem mislil, ko sem zapisal, da je temelj jat-nega pogleda v bližnjo bodočnost temeljito poznavanje sedanjosti in širokogrudni mokritika. Ante Dukić je mož, ki ve, kaj in čemu piše. In to pomeni pri pisatelju mnogo. On stoji na realnih tleh sedanjosti in gleda jasno v bodočnost. Globoka življenjska modrost se zrcali tudi iz njegovega najnovejšega dela Pogledi na iivot i cvijete, ki je izšlo nedavno v Zagrebu. Tu je zhral pisatelj v obliki aforizmov in kratkih .zrakov bogate sadove svojih življenjskih izkušenj in svojega samoniklega, izredno močnega intelekta. Z ostro nabrusenim dletom v krepki roki kleše moz.i.:k resnične^:) r'o-veka, negativno se krha in odpada, pozitivno se pa druži in spaja v lik, kakršnih bi potrebovala baš naša doba cim vec, pa j;h žal« še za 6eme nima. Škoda, da misloeev Dukicevega kova ni med nami več. da bi prekvaeili naše mizerno duhovno življenje in izrezali iz njega vso gnilobo. Koliko pt-pirja bi prihranili in koliko nio^ganskrn lie bi obvarovan' piesnivosti! — Z. 8 5 Dnevne vesti. — Prevoz zem*kih ost*nk«y jugosloveu-"Wih vojakov u a Oeškosloraskeni. V Četrtek popoldne je prispel iz Chonrutova in Mosta v Litomefice vlak z zemskimi ostanki jugo-slovenskih vojakov. V Litomeficah so priklopili vlaku še vagon, v katerem so bili zemski ostanki 143 jugoslovenakih vojakov, pokopanih doslej v Litomeficah, Terezinu in Melniku. Na kolodvoru 90 počastili spomin naših vojakov diviaijeki komandant general Rvchtermoe, častna stotnija, deputacije vojaških edinic, državih uradov in raznih društev. General Rvchtermoc je položil na krste v imenu češkoslovaške armade vence. Pijetetna svečanost je bila zaključena z ju-Ifoslovensko in Češkoslovaško himno. — Ii zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo 6ta bila vpisana upravnik zdravstvenega doma v Mariboru dr. Josip Vrtovec in zdravnica zdravilišča v Topolščici dr. Kornelija Sertič; iz imenika zdravniške zbornice za Slovenijo sta bila izbrisana zasebni zdravnik v Apačah dr. Ludwig Braune in zdravnik v št. Ilju v Slovenskih goricah dr. Kamilo Morocutti. — Razpisana sodna sluiba. V mariborski moški kaznilnici se odda mesto pristava. Prošnje je ireba vložiti do 25. t. m. — Razpust društev. »Kranj-Tržiska podružnica Slovenske dijaške zveze, »Blejske podružnice Slovenske dijaške zveze« s sedežem na Bledu, »Litijska podružnica Slovenske dijaške zveze< s sedežem v Smart-nem in ^škofjeloška podružnica Slovenske dijaške zvezec s sedežem v Škofji Loki so razpuščene, ker nimajo pogojev za pravni obstoj. — Iz »Uradnega lista«. Uradni list drav-»ke banovine< št. 112 z dne 8. t. m. objavlja uredbo o ugotovitvi imovine, načinu uprave in budgetiranju banovin in o likvidaciji imovinskih razmerij dosedanjih sreskih in oblastnih samouprav ter pravilnik, kako je jemati iz obtoka, zamenjavati in uničevati taksne vrednotnice: menice, kolke, taksne papirje in pivske znamke. — Nalezljive bolezni v mariborski obla-■ti. Od 22. do 31. oktobra je bilo v mariborski oblasti 11 slučajev noric, 2 malarije, 20 tifuznih bolezni, dva griže. 115 škrlatinke, 10 ošpic, 74 davice, 16 sena. 3 krčevite odrevenelosti, 1 vraničnega prisada in 1 dušljivega kašlja. — Živalske kužne bolezui v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 28. oktobra do 3. novembra je bilo v ljubljanski oblasti 10 slučajev mehurčastega izpuščaja goved, 9 •vinjske kuge. 20 svinjske rdečice, 9 perutninske kolere, 1 čebelne kuge, 1 vraničnega prisada in 1 konjskih garij. V mariborski oblasti je bilo 4. t. m. 62 slučajev svinjske kuge, 6 svinjske rdečice, 3 čebelne gnilobe, 2 vraničnega prisada, 1 šuštavca in 1 konjskih garij. — Okrožno tajništvo Narodno strokovne zveze v Mariboru. Podružnica Narodno strokovne zveze v Mariboru je s 1. oktobrom otvorila svoje okrožno tajništvo za mariborsko oblast. Narodna strokovna zveza prosi vse podružnice, da se obračajo na okrožno tajništvo in tudi mariborski člani naj se poslužujejo tega tajništva. Tajništvo se nahaja v Cankarjevi ulici 1, pritličje, in posluje vsak dan cd 15. do 18. ure razun ob nedeljah in praznikih. Mariborski člani lahko tamkaj plačaio mdi članarino. — Nakazila v Holandsko in Švedsko potom Poštne hranilnice. Poštna hranilnica s svojimi podružnicami je uvedla poles nakazil v virmanu tudi izplačila v gotovim potem Čekovnega zavoda v Stockhomu ln Čekovnega in virmanskega zavoda v Haagu. S posredovanjem teh in že poprej upeljanih zvez z inozemstvom lahko izvr-šu*e Poštna hranilnica nakazila v države celega sveta. Podrobna pojasnila daje Poštna hranilnica in nje podružnice. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in deževno vreme. Tudi včeraj je bUo po vseh krajih naše države bolj ali manj oblačno. V Ljubljani in v Mariboru je deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 16, v Beogradu in Splitu 15. Mariboru 11, v Ljubljani 10.4, v Zagrebu 9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.7 mm, temperatura je znašala 7.8. — Srska književna zadruga v Beogradu je '*dala XXXII. kolo svoji.i knjig. Letošnja izdaja obsega sedem v platno vezanih knjig najboljših srpskih piscev. Celo kolo stane samo 100 dinarjev in se naroča pri poverjeniku g. Vladimir Kravosu, Ljubljana, palača Delavske zbornice. Z naročilom je poslati tudi denar. — Dve minuti svetovne tišine. V ponedeljek proslave vsi kulturni narodi »dve minuti svetovne tišine«, posvečeni spominu v svetovni vojni padlih vojakov ter propagandi za večni mir. Ob 11. dopoldne se ustavi vse delo. trgovine se za par minui zapro. v šolah se za 2 minuti prekine pouk. Ta pietetna komemoracija se letos v naši državi prvič proslavi in sicer na pobudo zagrebškega teozofskega društva. Najlepša bo proslava v Zagrebu, kjer sodelujejo razni umetniki, pevska in glasbena društva. Govorilo bo več govornikov o pospeševanju Društva narodov, o večnem miru, delovanju rdečega križa, olimpijski ideji, pan-evropskem gibanju, skavtskem in taborniškem pokretu itd. Vsakdo bo govoril samo dve minuti, po končanih govorih pa bo pevsko društvo »Lisinski« zapelo Tajčevičevo kompozicijo »štirje duhovni stihi«. Ta čas bodo zvonili vsi zvonovi in tulile vse tovarniške sirene. Ves promet bo za dve minuti ustavljen. — Tako se bo spornijnal žrtev svetovne vojne Zagreb. Kaj pa Ljubljana? — Strašna nesreća v Zagrebu. Na pro, ji Zagreb-Čuliuac, ki so jo zagrebški listi po pravici nazvali »proga smrti«, se je včeraj dopoldne zopet pripetila strašna nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Ta čas sta hiteli na delo tovarniški delavki Anka Perast, stara 30 let, in njena 50-letna prijateljica Draga Ivančan. Ker se je njima mudilo, sta hiteli po bližnjici čez železniško progo. Ker se je baš bližal z zagrebškega fceMvora osebni vlak, ju je delavka Roza Serak, ki ju jc srečala, opozorila, naj se požurita, da ju ne povozi vlak, na kar je Perastova smeje odgovorila, da kopriva ne pozebe. Toda že v naslednjem hipu se je pripetila strašna nesreča. Koprivniški vlak je privozil s polno paro izza ovinka in povozil nesrečni ženski, Id se nista zavedali strašne nevarnosti. Vlak je nesrečnici strahovito razmesaril. Ko so ju našli, je bila Perastova Se živa, toda umrla ie, še pred-no je prispel rešilni avto na pomoč. Trupli ponesrečenih delavk so prepeljali v mrtvašnico na Mirogoj. — Samomori. V Tirovici se je te dni botela zastrupiti 221etna Angela Milivoje-vič, medtem ko je njen mož spal. Ko se je mož zbudil, je našel ženo nezavestno. Prepeljali so jo v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Mlada zakonca sta bila poročena šele teden dni. — Prav tako čuden in zagoneten je tudi vzrok samomora posestnikov* hčerke Leposlave Jačimović iz Krive Palanke. Dekletce se je obesilo, ker so jo roditelji ozmerjali, ker je izgubila verižico iz srebrnfh kron. —lj Komorni koncert Brandl-tria v Ljubljani. V ponedeljek, dne 11. t. m. koncerti-rm prvikrat v Izubijani takozvani Brandl-trio, združenje treh umetnic, violinistke, čelistke in pianistke, ki nosi naslov po priznani violinski virtuozinji Faniki Brandlovi. Gospa Brandlova je violinska virtuozinja. ki se je skoro izključno posvetila koncertira-nju. Nastopala je v najrazličnejših mestih kot violinistka povsod z največjimi uspehi. Vse kritike v Jugoslaviji in tudi tujini hvalijo njeno virtuozno globoko občuteno igro, ki obvlada vsa tudi tehnično najtežja mesta. Poleg tega je gospa izvrstna interpretinja skladb, ki jih izvaja na svojem instrumentu. Kot violinska virtuozinja je v Ljubljani fe nastopila, prvič pa nastopi v ponedeljek ▼ triu, ki ga je sama sestavila in si izbrala sodelavke go. Folger Hildo (čelo) in Reiss Herto (klavir). Na programu so Beethoven, Handl, Brahms in Smetana. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. —lj Ilirska razstava, kolikor gre za gradivo iz muzejskih zbirk, je tudi še nadalje dostopna v prostorih Narodnega muzeja (pritličje, severni trakt, mineraloška dvorana). V vitrinah pritličnega hodnika v muzeju se nadalje predstavlja /listorični Najnovejši in! Krasna vsebina In režija PRIZNANJE Pola Ne>2T.i oc v tem sarvt>o strasttjo, kakršne jc zmožna samo ženska. Zato se tudi ne ustraši pred z>oi/rwan in svotjo odfočaoet javno priznava, zajto ker 4jiibi, blaizno ljubi. Predkirbit« si pravočasno vstopnice! Darfies ob 4^ Vi na 7., % 8., 9., jurt«ri v ne-dotfo ob % 11. do«>.t 3., Ys 5-, 6., % 8.. 9. DANES! PRVIČ! Pola Negri — Žrtve električnega toka. V Skoplju je zidar Jordan Svrkovič delal na novi stavbi. Nesreča je notela, da je prišel v stik z električnim tokom, ki ga je na mestu ubil. Tovariš Jovan Ristič mu ie hotel priskočiti na pomoč, pa bi tok kmalu tudi njega ubil. — V Beogradu je v kopalnici električni tok ubil trgovca Svetislava Mi-lutinoviča. Mož je bil z ženo namenjen v gledališče in se je hote! popreje kopati. V kopalnici se je hotel obriti in zato je potegni! električno svetilko k sebi. Na do-sedaj nepojasnjen način ga je električni tok ubil. Žena ga je našla že mrtvega. — Priloga. Današnji številki našega lista je priložen prospekt »Skrivnost borznega uspeha<, na katerega opozarjamo vse čitatelje. — Pisama Podpornega društva slepih v LJubljani se je preselila v Ključavničarsko ulico št. 3. II. nadstropje. Vhod Mestni trg 22. ali Cankarjevo nabrežje 13. Podpirajte zlasti sedaj najbednejše slepce. 6-L Iz Ljubljane —lj Z Galjevice. Sedanje deževno vre» me je tudi za stavbo lesnih hiš neugodno. Kijub temu še raselo iz tal skromna bivališča. Naselbina se širi proti zapadu in proti jugu. Zdaj je že sedem vrst poslopij. Vsen stavbnih parcel je 136, ki bodo ntr-mara že prihodnje leto zazidane. Ljudje se z lesenimi, ometanimi in pobeljenimi hišicami prav pohvalijo. Suha in topla stanovanja imajo, kakršnih v zidanih hišah niso imeli povsod. —IJ Kamenit prehod na Rimski cesti med nekdanjo Rebarjevo in Velkavernovo hišo občinstvo zelo pogreša zaradi blatne ceste. Še nedavno tega je bil tam ljudem v porabo prehod iz porfirnih kock, ki je pa iz neznanega vzroka izginil ob zadnji regulaciji Valvazorjevega trga. V interesu številnega občinstva je, da se ta nedosta-tek nemudoma odpravi. —Ij Nova tvornica na Dunajski cesti. Vsa poslopja, v katerih ie obratovalo podjetje »Transformator« je kupil Ferdinand Eifler. Poslopja se preurejujejo za tvornico pliša. Pretekli teden je bil dozidan visok tvorniški dimnik. Za zidanje takih zgrad so zidarji - specijalisti. Zato so pa tudi dobro plačani. Zidar, ki je zidal omenjeni dimnik, je imel po 50 Din od ure. Pač lep zaslužek, a tudi nevarno delo. ko ni ob taki visoki zgradbi nobenega odra. —lj Arhltrav pri Napoleonovem spomeniku je dobil sredi tega tedna streho iz bele pločevine, kar dela zgradbo še lične j šo. —lj Avstrijski konzulat nam javlja, da bo generalni konzul g. dr. Herman Plei-nert 12. t. m. ob priliki avstrijskega državnega praznika med 10. in 12. uro sprejemal v svojib uradnih prostorih pripadnike in prijatelje republike Avstrije. Uradova-nje za stranke se označenega dne ne bo vršilo. —lj Kanalizacija mestnih ulic. V zadnjem času se je vršila kanalizacija na Zeleni poti iz Kolezijske ulice. Tako se mesto vedno bolj modernizira. —lj Razstava Dolinar-Gojmir Anton Kos in Pavlovec v Jakopičevem paviljonu vzbuja zanimanje, ki ga dosedaj nismo bili vajeni pri naši publiki. Razstava je prav dobro obiskana in se o njej ne govori samo v umetniških krogih, temveč tudi v salonih in sploh, kjer se shaja fina družba Zlasti dame se navdušujejo za eleganco Koaovih barvnih harmonij, ki so komponirane v najmodernejših barvah. Tudi nakupi presegajo druge razstave, ker naše dame znajo ceniti dekorativni efekt razstavljenih del. Razstava je odprta vsak dan od 10. dopoldne do 5. popoldne. —lj Radi obolelosti gosp. Gostiča se poie jutri zvečer v ljubljanski operi opereta »Manfzelle Nitouche«. —1] Leopold Kovač proslavi drevi 25-letni jubilej neprekinjenega umetniškega dela v ljubljanski operi. Po slavnostni predstavi v operi ^Prodani nevesti« bo v restavraciji hotela »Slon« banket na čast slavljencu, kamor so vabljeni vsi njegovi številni prijatelii in čestilci njegove umetnosti. razvoj reprodukcijskih in grafičnih umetnosti: lesoreza, linoreza, bakroreza, bakro-risa in raznih vrst ujedank. monotipije, litografije itd. Ljubitelji umetnosti imajo poleg grafičnih listov naših domačih umetnikov na kratko razjasnjen tudi ves tehnološki potek (deloma s pridejanim orodjem) tako, da more tudi vsakdo sam ločiti posamezne reprodukcijske vrste. V zvezi s tem so razstavljeni tudi (nekateri prav redki) tiski starejših tujih mojstrov, ki so zastopani v muzejski grafični zbirki. — Muz^j ostane za brezplačen nedeljski dopoldanski poset otvor j en le še do zadnje novemberske nedelje (24. trn.), ter se odpre zopet spomladi. Ostali oosetni red pa ostane tudi preko zime neizpremenjen. —lj Uradne ure pri kontroli mer in dragocenih kovin (Meroizkusm urad) v Ljubljani. Glasom odobrenja g. predsednika ministrskega sveta z dne 30. oktobra so določene uradne ure pri tej kontroli od 1. ok, tobra 1920. do 1. aprila 1930. od pol 8 do 14 ure. NA KREDIT po istih cenah kot za gotovino? Manufaktura t: Joila R, LJubljaa r« «1. 4 Angleške tkanine! -ada —U Šentjakobska knjižnica v Ljubljani. Stari trg 11 je izposodila oktobra 1929 na 3850 strank 13.555 knjig. Knjižnica posluje za zimski čas vsak delavnik od pol 4. pop. do pol 8. zvečer ter ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. dopoldne ter izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, poljske, nemške, francoske, italijanske, angle< ške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur kdor se zadostno legitimira. Na razpolago tiskani imeniki knjig po Din 10 in 12. Podeželskim izposojevalcem se računa izposojilna pristojbina od knjig za po tri tedne. 629-u —I] Običajen Martinov večer št. peter-ske ženske in moške podružnice v Ljubljani se vrši jutri, v nedeljo v kolodvorski restavraciji. Na sporedu je godba, srečolov in licitacija Martinove goske. Vabimo vse prijatelje C. M. družbe! 630-n —lj Martinov večer katerega priredi društvo »Kazino« jutri ob 20 v veliki dvorani Kazine, obeta biti zelo anamiran. Na sporedu je: godba, petje, šaliivi prizori, kupleti — ples. Posebna vabila se niso razpošiljala. —lj »Siguren, uglajen nastop doma in v družbi«, govori prof. O. Sest s praktičnim demonstriranjem in sodelovanjem občinstva v dvorani Delavske zbornice, pritličje, vhod Miklošičeva cesta. Vabimo najširše kroge. Ponedeljek 11. tm. ob pol 19. uri prvi večer Vstop prost. Prispevek za kurjavo Din 3. TKD Atena. 630-n — Izpiti za smuške sodnike v JZSS. Za jutri 10. tm. določeni savezni izpiti prično ob 10 uri dopoldne v damskem salonu kav. Emona ter so namenjeni predvsem zunanjim kandidatom. V kolikor bi pa dopuščal čas, pridejo tudi ljubljanski kandidati na vrsto. Za liubljanske kandidate ie določen četrtek 14. tm. ob pol 20 uri istotam. Z oziTom na veliko število kandidatov prosimo točne udeležbe Za kandidate gorenjskega okrožja se vrše izpiti v nedeljo, dne 17. tm. na Jesenicah v prostorih SK Bratstva, takoj po prinodu jutranjega vlaka. Kandidati, ki bi zakasnili bržčas letos ne bodo mogli priti več na vrsto, ker so savezni funkcijonarji preobloženi z delom. Prosimo tedaj točnega odziva. — Cent. tajnik —lj Najiiuejše angleške kamgarne črne, marengo, modre itd. za večerne obleke ter za smokinge k predsroječi plesni seziji nabavite najugodneje Dri Novaku, Kongresni trg 15. 626-n —lj Jutri ponovi šentjakobski gledališki oder nadvse zabavno komedijo Arkadi;a Averčenka »Igra s smrtjo«, ki le desegla pri vseh dosedanjin predstavah popoln uspeh in se se posetnlk; izborno zabavali. — Posetite predstavo. —lj Danes zvečer vsi k »Tičku na grič-ku< na »Družabni večer«. 627-n —lj Zveza slovenskih voiakov iz svetovne vojne Ljubljana-Moste priredi predvidoma v Ljudski Šoli v Mostah večerni tromesečni tečaj svetovnega pomožnega jezika Esperanto, ter daje s tem priliko vsem članom, kakor tudi ostalemu občinstvu v občini Moste, priučiti se tega ve!e-važnega jezika. Prijave (in pristojbino Din 20 mesečno) sprejema blagajnik tov. gosp. Kovic Karel. Zaloška cesta. Moste, do 15. tm. — Odbor. 625-n —lj Gozdovniki! Danes ob 18 se vrši v areni Narodnega doma sestanek, obvezen za vse člane. Zaradi bližnjega občnega zbora je sestanek važen. —lj Lutkovo gledairšče na Taboru vpri-zori v nedeljo 10. t. m. ob pol 16. novo lutkovno igro »Marbuel. črni sluga pekla«. Inscenacijo je oskrbel slikar br. Skružnv ml. Režija v rokah br. Počivavnika. Na re-pertoarju letošnje sezone so še naslednje igre: »Rdeča kapica«, »Pepelka«, »Snegul-čica«, »Peterčkove poslednje sanie<. »Janko in Metka«, »Krojaček junaček«, »Ga-šperček na Atlantskem oceanu«. »Gašperč-kov junaški čin« »Rožencvet in Lilijana*. »Alaksir*. — Vodstvo se toplo priporoča in prosi cenjeno občinstvo za obilen poset in podporo, da bo moglo biti kos stavljenim zahtevam. —lj Javna zahvala. »Pev. društvo Krako-vo Trnovo« je prejelo ob proslavi desetletn. mnogo čestitk, v katerih se izražajo društvu simpatije. Zanje se društvo najtopleje zahvaljuje. Hkrati pa se čuti društvo dolžno izreči najiskrenejšo zahvalo za naklonjenost gospodom: mestnemu načelniku drju D. Pucu, ravnatelju M. Hubadu, župniku L Vrhovniku, pevovodji župe JPS Z. Prelovcu in predsedniku ZKD ravnatelju A. Jugu za krasne pozdravne besede na koncertu kakor tudi p. n. občinstvu za poset koncerta. Najsrčneje pa se zahvaljuje društvo tudi gospodoma: opernemu pevcu L. Kovaču in opernemu dirigentu H. Svetlu, ki sta radevoljno sodelovala pri koncertu ter pripomogla, da je pevski večer tako lepo uspel. 638-n —lj Tragična smrt. Težka nesreča se je pripetila včeraj opoldne na železniškem mostu na Martinovi cesti. Opoldne se je namreč pripeljal v Ljubljano s sinom fci hčerko posestnik Ignac Demšar iz Slap pri Devici Mariji v Polju, ki je hotel v Ljubljani prodati voz zelja. Spotoma pa si Je premislil, kajti zvedel je, da nakupuje zelje neka tvrdka na takozvani rampi. Pustil Je hčerko in sina z vozom na Martinovi cesti tik pod prelazom, sam pa je zlezel na nasip, hoteč oditi proti rampi. Na mostu, ki ga sedaj popravljajo, Pa mu je privozila nasproti lokomotiva, kateri se je skušal naglo izogniti. Nesreča je pa hotela, da je padel skozi odprtino v mostu Ln strmoglavil na cesto. Priletel je naravnost na glavo, zlomil si je tilnik in je bil takoj mrtev. Vsaka pomoč je bila zaman in tako se je tudi rešilni avto vrnil prazen. Policijska komisija je odredila, da so truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. —lj Zopet dve nesreči v tovarni »S*-turnus«. Včerad sta se v tovarni »Satur-nus« zopet pripetili dve težki nesreči. Najprej je stroj zagrabil delavko Marijo Stroj in ji odtrgal pet prstov na desni roki, kmalu nato je pa doletela nesreča tudi delavko Ljudmilo Tihelj, kateri je stroj odtrgal tri prste desne roke. Iz Krškega — V spomin Rapallske pogodbe, pokojnega Vladimira Gortana in drugih žrtev, priredita krajevna organizacija jugoslavenskih emigrantov v Rajhenburgu in podružnica Matice v Krškem dne 12. novembra spominsko proslavo. Zjutraj v torek ob 7. se čita v tukajšnji samostanski cerkvi velika črna sveta maša za pokojnim Vladimirom. Ob osmih zvečer pa se vrši v dvorani Sokola predavanje o Rapallu in deklamacije. Sodeluje tudi tukajšnji kvartet, ki zapoje »Oj Doberdob«, »Buči buči...« in »Vigred se povrne...« Vabimo vse meščane in okoličane, da se udeleže svete maše in proslave v največjem številu. Dolžnost vseh emigrantov pa je, da sodelujejo pri proslavah, ki naj pomenjajo naše prebujenje in pričetek dela na našem polju v Krškem in okolici. Iz Celja —c Pi ograni predavanj na Ljudskem vseučilišču v Celju do konca 1. 1929 je naslednji: 11. novembra univ. prof. dr. Veber: (nadaljevanje predavanj iz ciklusa »Bistvo osebnosti«), 18. novembra dr. Veber (končno predavanje iz tega ciklusa), 25. novembra, odvetnik dr. Turna »O aloinizmu< »s spremljanjem skioptičnih slik). 2. december: šol. upravitelj Bizjak »Potovanje po Dalmaciji in Crni gori« (s spremljanjem ski-optičnin slik), 9. decembra: odvetnik dr. Novačan »O politiki »Celjskih«, in 16. decembra univ. prof. iz Zagreba dr. Ramiro Bujas »Psihične razlike med moškim iti žensko«. V ostaiin dveh ponedelikih meseca decembra odpadejo predavanja vsled božičnih počitnic. —c Ne kriv, ne dolžen... Mesarskega pomočniki Franca S. iz Gaberia je šofer Karol O. pred dnevi nekega večera v pozni uri v neki celjski gostilni baie brez vsakega povoda s topim predmetom tako udaril po glavi, da je moral s precej vel'ko rano iskati zdravniške pomoči. Šoferja še niso mogli zaslišati, ker se je odpeljal na daljše potovanje. —c Koncert Brandl-tria. V četrtek 7. tm. se je vrši! v Mestnem gledališču v Celju komorni koncert Bradl-tria. N.i iporeda je bila klasična glasba, ki so io umetnice dale s fino interpretacijo in vigranostjo. Vsaka umetnica obvlada svoi Inštrument I izredno tehniko, violina in če1o I ta krepka in njih ton v kantileni izredno len. Trio nam Je nudil umetniški užitek ter jc tel od maloštevilne (!) publike b-.ircn ipia> \ Gledališče je bilo žal slabo zavedeno. —c Dežurno lekarniško >lužbo \ Celin ima od danes do vključno prihodnjega petka 15. tm. lekarna »Pri križu« :-.a Kr;> i Petra cesti. —c Večer koroških narodnih nvsmi sc vrši nocoj ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma in naj se ga vsi Ce!»»n: polno-številno udeleže. M. U. Dr. I. Stauriacher SPECIJALIST ZA OTROŠKE BOLEZNI NUNSKA ULICA ST. 8 ORDINIRA OD 10.—11. IN OD 2 Sosed Vsesokolski zlet v Beogradu Priprave za zlet dobivajo vedno bolj jasne in določene oblike. Zletni odbor ie žc sestavljen in je vse delo razdemieno na U odsekov, in sicer na: 1. zospodarsko-finančni odsek — predsednik br. Paunkovič; 2. tajniški — predsednik br. Zivkovič, namestnik br. dr. Vidic; 3. gradbeni — predsednik br. Motni r Konmovic; 4. teteično-gospodarekl — —predsednik br. Dflordje I11Ć: 5. časnHcarsko-propagamini — predsednik br. Lujo Lovrić; 6. železniški — predsednik br. Jovo Bakić; 7. stanovanjski m sprejemni — predsednik br. Kosta Sretenovič; 8. prehranjevalni — predsednik br. Ra-diša Mišavic; 9. zabavni — predsednik br. Brani«.lav Nušić; 10. zdravflSki — predsednik br. dr. DJordJević; 11. rediteUsfci — predsednik br. dr. Janko Olip; 12. tujski — predsednik br. Paunkovič in 13. odsek za spomenico — predsednik br. dr. Oradojević. Vsi ti odseki že delujejo z veliko vnemo. Zletna pisarna, Id Jo vodi br. Ante Bro-zovič, je v palači Izvozne banke na Tera-zijah 7/11. Po dosedanjih informacijah bo vožnja za telovadce in za zunanje goste četrtmska. za ostalo članstvo polovična. Zletni odbor pa se bo potrudil, da doseže, če le mogoče, še večtje olajšave. Zletni prostor je dokončno izbran, le skoraj v sredini mesta in ima prostora za približno 4500 telovadcev. Prva dela na zletišču so se že pričela, podirajo se stare barake in urejuje se kanalizacija. Načrt za telovadišče dela znani arhitekt br. Motni r Konmovic. Zle ta se bodo udeležili tudi Ceh oslov ak i. Poljaki in Rusi. Največ zanimanja za zlet vlada naravno med češkoslovaškim sokol« s tvom, Id se nanj že prav resno pripravlja. V kratkem bo začel br. dr. Dragic v radiu s predavanji o zletn in njega pripravah. Zletni odbor pa bo župe in društva neposredno obveščal o vsem, kar se jih bo tikalo. — Za vsesokolski zlet v Beogradu leta 1930 je razpisalo načelnaštvo COS natečaj za skupne proste vaje za članice in za na-raščajnice. Tega natečaja, ki mu je potekel rok konec septembra, se je udeležilo 7 sester, in sicer štiri z vajami za naraščajnice in tri z vajami za članice. Vse predložene sestave so prav lepe in imajo nekatere izmed njih precej novih stvari. Dne 12. oktobra so sestre, ki so se natečaja udeležile, pokazale načelnlštvu vsaka svojo sestavo s članicami oziroma z naraščaj niča mi. ki so jih same navežbale. Načelništvo je na osnovi tega izbralo za članice sestavo s. Burgerjeve in za naraičajnice pa sestavo s. VVagnerjeve. Predsedništvo COS pa je zdaj razpisalo še natečaj za godbo k sprejetim prostim vajam, in sicer z rokom do 15. decembra t l. Za člane pa so sprejete proste vaje, ki jih le sestavil br. Erben. — Dva velika pokrajinska zleta bosta prihodnfie leto na Češkoslovaškem, eden v Hodoninu in drugi v Kladnu. Zlet v Hodo-ninu Je bil določen prvotno na dan 4„ 5. in 6. julija. Ker pa se bo vršil tiste dni naš vsesokolski zlet v Beogradu, ki se ga bo udeležila tudi COS, je sklenil zletni odbor, da preloži zlet na dan 7., 8. in 9. julija. Tiste dni bo v Hodoninu tudi otvorjen nov sokolski dom, Zveza moravskih oblikujočih umetnikov pa bo priredila veliko umetniško razstavo. — Šola COS za smuške vaditelje bo v času od 25. decembra 1929 do L januarja 1930 na Pustevni pod Radhoštom. NEDOTAKLJIVA Žena: Prepovedujem ti ozirati se med očenašem pri besedab »reši nas vsega budega« vedno name. POZNO. — Tvoj prijatelj, ki se jc pred tednom oženil, je zadel včeraj glavni do* bitek. — Prav sc mu godi. — Kako to? — Saj sem mu neprestano prigo* varjal, naj se ne oženi tako hitro. Kdor oglašuje, ta napreduje! Za celibat uradnic ali proti Vsak konkretni primer \e treba posebej presojati. — Dobro situiranim ni treba služiti. Danee smo začeli priobSevati odgovore na našo novo anketo »Za celibat uradnic ali proti Vprašanje samo je tako važno, da z* je treba temeljito in vsestransko pojasniti, kajti pri nas so razmere take, da bi pomenilo striktno izvajanje načela, da omožene uradnice ne spadajo v urade, za mnoge rodbine naravnost katastrofo. Na drugi strani pa ne smemo prezreti težkega položaja naših gospodarskih podjetij in interesov državne uprave, ki zahtevajo od uradniških moči intenzivno in vestno delo. Ubrati bo treba srednjo pot in presojati vsak konkreten primer zase. To naziranje prevladuje tudi v večini odgovorov na našo anketo. Je pa nedvomno zelo važno, da se to vprašanje temeljito razčisti, kajti •amo na ta način bo mogoče preprečiti krivice, ki bi se zgodile s pavšalnim odpuščanjem uradnic iz službe. Odgovore bomo priobčevali v istem vrstnem redu, kakor jih uredništvo prejema. i Gospod urednik! Ne morem se potruditi, da bi glede celibata uradnic zapisal kaj umnega za ali proti, ker me je stvar zainteresirala šele z izvajanji vašega eotrud-nika. Takoj moram tudi odkrito dostaviti, da ao me sele ta izvajanja informirala o razglabljanjih glede tega problema. Oglašam pa se z naslednjimi tremi konkretnimi primeri: Poznam poročen uradniški par. Mož je v državni, žena v privatni službi. Oba skupaj zasluzita ravno dovolj za »meblovano< sobo, za hrano v neki ljudski kuhinji in za obSeko. Otrok nimata in tako izhajata »z »d ruže ni m i močmic; Če bi živela z zaslužkom vsak zase, bi stradala oba. Enako bi Kragujevae, 6. novembra. Sveh svetih___ Tedaj se raze veto vsi grobovi in zablešče v vsej krasoti... Vsi? Ne vsi! Mnogo pozabljenih, plemenitih, da najplemenitejših duš spi pod grudo zemlje, obraščene s plevelom in osatom... In nehote mi pridejo na misel, ko pišem to, Gregorčičeve pesniške besede: koga, kosa pa srce moje spominja se tačas? Vas, zabljeni grobovi, kjer križ, ne kamen ne stoji, ki niste venčani s cvetovi, kijer luč nobena ne brli... O, vi ležite osamljeni, zapuščeni, v tuji zemlji, oddaljeni od rodne grude, domačije, od očetov in bratov, od mater in sestra, od žen in otrok, oplakani in neprežaljeni, nepozabljeni, ali... ali... Vaši dragi morda sploh ne verjamejo v vašo smrt in vas čakajo... čakajo... Goje nade, da se vrnete... Kako obupna resničnost! A Vi ležite pod zemljo, rešeni vseh življen-skih spon. In tem pozabljenim se je v petek poklonilo agilno Slovensko kulturno društvo »Triglav« in izkazalo svojo veliko hvaležnost do neznanih junakov, ki so žrtvovali življenje pri obrambi svoje domovine. Na grobovih mrtvih junakov Vseh mrtvih dan... Po deževni noči je napočil lep, jasen, čist, prvi november. Res, semtertja se je še prikazal kak oblaček, ki se pa je razpršil v jesenskem vsemirju, kakor milni balonček. Popoldne se je po iMilanovački cesti vila dolga procesija. Previdno so stopali ljudje po dolgi poti, ki je Pierre Boutet Sluga Pokopališče, polno častnikov, je bilo podobno cvetočemu polju. Plašči in rdeče hlače, zlate porte m gumbi, sab* Ije in epolete, vrste strelcev in husar? jev — vse se je gnetlo med grobovi, katerih črni ali beli križi so iztegovali svoje železne, marmornate ali lesene roke nad množico spečih nevzdramno spanje. Pokopali so ženo polkovnika Limou* sina. Utonila je bila pred dvema dne* voma pri kopanju. Pogreb je bil kon* čan, duhovščina je odšla, toda polkov* nik, opirajoč se na dva častnika, je še stal preroki službo, ker ima mož zadovoljivo eksistenco. Ona seveda pridno gospodinji in (po štirih letih zakona; neguje dva otročička. Tretji primer ni zavidanja vreden: mož je zaradi bolehnosti moral zapustiti službo in prejema malenkostno pokojnino. Vzdrževati ga mora žena, ki ima hvalabogn prav čedno službo, otrok pa nič. Kaj bi se dalo 6klepati že samo po teh treh primerih? Da življenje posebno se v današnjih Časih prav po svoji volji ustvarja in oblikuje usodo — uradnic . . . Vsak konkretni primer je treba posebej presojati. To naj bi posebno vršili tudi delodajalci, preden se odločijo o tem, ali naj poročeno uradnico obdržijo v službi ali ne. — Jota. 2 N. pr. v Nemčiji ne poznajo poročenih uradnic z ozirom na parolo, da dvema gospodarjema ni mogoče služiti. Pri nas so pa razmere drugačne in bi bilo treba iti srednjo pot. Torej, da se obdrže v službi uradnice, poročene z uradniki, ki jim gmotne razmere sicer tega ue bi dovolile. Zakaj naj bi se žena držala celibata? Energično pa naj bi se odslovile žene, katerih možje so zdravniki, trgovci, sploh dobro situirani. Kajti to so parasiti, ki se jim navadno ne ljubi gospodinjili in le iz komodnosti raje opravljajo službo, da po 10 (15) letih dosežejo penaijo. — Iz prakse niti ni dobro za službo samo, da jo opravljajo poročene žene in Nemci že vedo, zakaj jih ne trpe! Ampak tudi tu so površne najbolj dobro situirane uradnice. — Iztrebite torej tiste, ki jim za obstanek ni nujno, da služijo, pa bo dovolj mest za brezposelne — saj jih je veliko. Mislim, da ravno žena, ki res dela, potrebuje za svoj počitek milieu. ki ji ga moreta dati samo mož in lastni dom! Državna uradnica. bila blatna, polna luž, ki so nastale preko noči in niso mogle izginiti dotlej, akoravno je sijalo solnce ves dopoldan. Cesta se je vlekla, dvigala in padala... Slednjič so zavili s ceste na kolovozno pot, ki je vodila na vojaško pokopališče v Sumarici. Pot je bila slabša in blatnejša od prve, a potujočih ljudi, kakor da ne moti to. Vztrajno, krepko gredo naprej... Od daleč se že beli nova, pred kratkim dovršena mrtvašnica, ki je pa popolno nasprotje drugim takšnim zgradbam. Spominja na obcestno kantino, saj ima klop pred hišo in ljudje stanujejo v njej in se otrok igra pred njo. A mrtvašnica je vseeno. Ljudje se ji bližajo ... A kdo so ti ljudje in kaj jih vodi v tihi, nemi, pozabljeni kraj? Kdo so? To so člani »Triglava«, Slovenci in Hrvati, ki se gredo poklonit manom nepoznanih junakov. Vojaško pokopališče se razprostira pred njimi nemo in molče. Le gozdovi, ki obdajajo pokopališče od vseh strani, zapojo zdaj pa zdaj svojo turobno melanholično pesem ... »Triglavani« stopivši na pokopališče, so malone presenečeni. Malo preje, ko so se mu bližali, si je marsikdo po svoje predstavljal, kakšno je pokopališče. Trava, plevel, osat!... In, glej! Nebo se je usmililo teh pozabljenih... ni trave, ni plevela, ni osata; vse je čisto, vse v najlepšem redu. Vsaka gomila je lepo okopana in ob vzglavju stoji rjav križ. Teh križe v je vse polno — prava šuma križev. A tam na sredi se blešči lep, ogromen spomenik. Simboliziram ležeči lev v naravni velikosti, krasen umotvor. Zdi se ti, kot da preži, kot da je potuhnjen, Znožje (podstavek) mu je paralelipipedne oblike, obsežne kak poldrugi kvadratni meter. A podznožje tvo- prijel ga je za roko in potegnil od sve* žega groba, rekoč: — No, stari prijatelj, tu vendar ne moremo ostati. Polkovnik je ubogal in odšel do« m o v. Ko je odprl vrata svojega kabineta, je zagledal na pisalni mizi pismo. Vzel ga je v roko in malo je manjkalo, da se ni od presenečenja zgrudil. Takoj je spoznal pisavo svoje žene. Pismo je bilo frankirano in imelo je datum iste* ga dne, ko so polkovnikovo ženo poko* pali. Razpečatil ga je in Stal: »Oče! Dovolite mi nazvati vas še enkrat oče, kakor sem vas nazvala nekoč. Ko prej s mete to pismo, bom že mTtva in poko* pana. Morda mi boste mogli po smrti odpustiti. Nočem vam pihati na dušo, ne zmanjšati svoje krivde. Hočem samo z vso iskrenostjo žene, ki stoji z eno nogo že v grobu, povedati čisto res» nico. Ko ste se poročili z menoj, sem se vam udala iz hvaležnosti in imela sem vas rada z vsem svojim otroškim sr* cem, kakor svojega očeta — skoro tako. In nekega dne, ko ste me božali in objemali, sem vas nehote nazvala oče. To je bil krik mojega srca, in« stinktrven, samovoljen- Zares, bili ste mi oče, nič več nego oče. Smejali ste se in mi deiali: Kliči me tako vedno, veselilo me bb. Potem sva prišla v to mesto in — odpustite mi — zaljubila sem se. rita dve stopnici, ki obdajata spomenik. Okrog spomenika se je zbralo polnoštevilno članstvo in precej prijateljev in simpatizer-jev »Triglavskega društva«. Tudi vojaštvo je bilo zastopano, kakor tudi dijaško društvo »Probuda«. Na vznožju spomenika, na pročelno stran, kjer je izklesan napis »Pro patria«, je bil pritrjen bakren venec z napisom: »Slov. kult. dr. Triglav — 1. XI. 19?P«, nad njim Pa črna tabla s sledečima stihoma v belih črkah: O bratje, vsi med sabo se ljubite s krvjo zapisanih besed ne pozabite! Ob dveh se je začela nagrobna slovesnost. Pevski zbor slovenskega kulturnega društva »Triglav«, je pod vodstvom pevo-vodje g. Avgusta Kuštrina. prav dobro zapel Dav. .Jenkovo žalostinko »Vigred se povrne«. Vsi so se odkrili in molče počastili spomin padlih junakov. Le v presledkih je čuti g. Župnika, ki opravlja nagrobne molitve. Povsod naokrog vlada melanholija: visi v zraku, se plazi po tleh: vse mori... Molk je grozen. Otožne misli se nas polaščajo. Bogsigavedi, kaj je vsak misli! v tistih trenutkih. Ali je ugibal koliko je grobov: štiri ali pet tisoč, ali pa koliko jih spi v enem grobu, štiri, pet, ali več, in končno kaj je ostalo od teh petindvajset tisoč... Morda so ostale samo Še kosti in koščene lobanje, morda tudi teh ni več in so se kot ostalo telo izpremenile v nič; hočem reči, kvečjemu ena, dve, tri generacije tolstih črvov je zredilo in pest zemlje dalo zemlji. In marsikdo je v tistih turobnih momentih, ko je stal sredi premnogih nemih grobov, sredi mrtvaške okolice in tišine, prevzet od melanholičnega vtisa, nehote pomislil nase in se vprašal: *Kaj si, Človek?« In spoznal je grenko resnico: ^Prazen nič. prazen nič ... Tako so mislili mnogi, mnogi, dokler ni začel župnik peti neke nagrobne molitve. Pevci so mu odgovarjali. Govor predsednika »Triglava« Ko so molitve kočale je stopil na kamenite stopnice g. France Stajer, predsednik društva »Triglav«, ki je imel kratek, toda jedrnat in zanosen govor. Rekel je: Bratje in sestre! Narodi vseh kulturnih dežel — katoliki — na današnji dan pohite na pokopališča, da počaste spomin umrlih svojcev — znancev in prijateljev. Tako tudi danes, društvo »Triglav« smatra za svog o dolžnost, da njegovo članstvo, oddaljeno od svoje rodne grude, poseti in počasti spomin padlih in umrlih vojakov, ki istotako leže in sanjajo večni sen oddaljeni od rodne jim zemlje, ne imajoč zadoščenja, da njihovi roditelji — bratje — sestre, danes pomolijo za pokoj duše na tem svetem mestu. Zato naj »Triglav« nadomesti to vrzel, da moli za padle borce, katerih rodne kosti in srčna kri je temelj naše osvobojene domovine. Kot viden znak naše zahvale in spoštovanja naj služi ta skromni venec, ki ga polaga »Triglav« na neme grobove. »Večna jim pamjat in slava!« Skromen, a vendar tako iskren in globoko segajoč govor, da se je marsikomu zarosilo oko. Nato je študent IV. letnika Vojno Tehniške šole, Straunik Marjan, de-klamiral Gregorčičevo pesem »Pozabljenim«, nakar so pevci zapeli Dav. Jenka »jo»to\. Predavatelj, študent Telatko, ie poda! zelo plastično sliko o Napoleonovi Iliriji. Predavanje, ki ie trajalo dobro poldrugo uro. mladi predavatelj razdelil na pet glavnih delov: a) Napoleonova mladostni leta: N Napoleonova .slava se javlja na horizontu: c) Napoleonova državna filozoiiia in revo-luciionarno nazlranie: d) Napoleon in Ilirija in e) Ilirska reformacijska doba in Napo- Ljubljaua. U. uoveinbra. V založbi Vodnikove družbe izide prihodnji teden poleg Vodnikove pratike m dr. Lanove poučne knjige »V borbi za. Jugoslavijo II. del« dvoje leposlovnih knjig: Juša Kozakov »Lectov grad in stavka Sa-vinška »ZjnreSeoi cilji«. Obe knjigi bosta nedvomno zadovoljili vse člane Vodnikove družbe, broječe letos okoli 2U.000 članov. Neposredno iz življenja na vasi je zajeta Kozakova povest »Lectov grad«. Glavni junak je bajtar Matevž Kanih, ki izpove o svoji mladosti in o svojih stariših v pogovoru z malim Blažkom: »Malo se se spominjam, kako je takrat bilo. Mati je služila pri Dolgorajžniku. Oče je bil za hlapca. Mati mi je pravila, da je izginil kmalu, ko sem se rodil. Nekaj časa sva živela pri hiši, kjer je služila. Potem me je vzela na pot. Veliko sva hodila. Vse sem pozabil, kje sva bila, menda tudi na Hrvaškem. Ona je služila za deklo, jaz pa za pastirja, nisem bil dosti večji od tebe. Večkrat mi je dejala, da si bo toliko prislužila, da bova kupila malo hišico in njvico. Zelo rada bi bila imela majhen dom. Pa je prej umrla. Takrat sva služila gori v hribih. Iz hoste smo vozili drva, voz jo je pritisnil, da se ji je ulila kri. Tisto noč je izdihnila. Ves drugi dan je ležala v hlevu, še pog'edali je niso. Vse, kar je imela, mi je dala. Toliko je še imela glasu, da mi je povedala, kje živi oče. Ko so mater zagrebli, sem prišel v vas in izpraševal po njem. Našel sem ga starega in zapuščenega gori v bajti. Videl je denar in me je bil zelo vesel. Popoldne jo je mahnil v vas in zapijal, kar sem prinesel. Dva dni ga ni bilo domov. Tretji dan sem zvedel, da se je nekdo ubil pri potoku. Grem pogledat in najdem očeta. Revež se ga je po dolgem času tako nabral, da ni mogel čez brv. Padel je v potok in priletel z glavo ob kamen. Takrat sva se z očetom zadnjič videla. Ostal sem v bajti. Popravil sem, kar se je dalo, do danes sem že precej uredil.c Pisatelj nam spretno opisuje dogodke na vasi pred svetovo vojno. Njegovo pisano pripovedovanje se suče predvsem okoli treh vaških družin: Sinijurja in njegove žene, Lazarja in Reze ter gostilničar-ke Kiančarice z njeno nezakonsko hčerko Lenko in sinom Blažkom. Zanimiv je od-nošaj glavnega junaka Matevža do Lazar-jeve žene Reze, pozneje do Kiančarice in slednjič do Lenke. Sinjur zasleduje brhko Rezo, s katero bi se moral poročiti, a je usoda določila drugače. Matevž, ki je pisatelju najbolj pri srcu, ljubi Rezo in je ves nesrečen, ko vidi, da se Sinjurju stežka upira. Svoje brezupne ljubezni nikomur ne razodene — ohrani jo zase. Zvita Klančarica zna omrežiti čudaka Kaniha. Matevž se preseli k podjetni vdovi, ki bi {jo poročil, da ne stoji vmes Lena. Krasna mladenka tako omami Matevža, da misli poslej samo nanjo. Kakor je bi! poprej nesrečen, ko je Sinjur zasledoval Rezo, tako je nesrečen ludi sedaj, ko Leno »drugi gledajo in piešejo z njo*. Zakaj ga peče v prsih, če se komu prijazno nasmeje. »Matevž ni čakal odgovora, dejalo mu je, da je tako. Nič več ni dvomil, da že dve leti le zanjo dela. Će bi je ne bilo v hiši, bi mu omahnile r«,ke.« (Str. 68.) Preobširno bi bilo, če bi naštevali vse vrline, ki jih ima ta nad vse zanimiva Ko- ga je moj Ijubček kupil. Dajala sem mu pisma, da, vsa pisma. Nosil jih je mojemu Ijubčku in mi prinašal odgo* vore. To je trajalo dobra dva meseca. Za* upala sem mu, kakor ste mu zaupali tudi vi. A glejte, oče, kaj se je zgodilo. Nekega dne sem zopet odplavala na oto? ček za mlinom, kjer sem našla našega slugo. Ta predrznež me je čakal in mi dejal, da vam vse pove in izroči moja pisma, katera je bil ukradel, če se mu ne udam. Ah, oče, dragi oče, bala sem se, toda ne zase, temveč za vas in zanj. Saj sem vedela da bi ga ubili. Morda sem se bala tudi zase, ne vem. Bila sem izgubljena, hotela sem še enkrat kupiti tega lopova, ki me je tudi ljubil. O, kolika sramota! Toda ženske smo slabe in kaj hitro Szgubimo glavo. Sicer pa, če človek enkrat pade, se pogreza vedno globlje. Mar sem takrat vedela, kaj počenjam? Razumela sem samo, da mora eden na* ju dveh umreti — in udala sem se temu pohotnežu. Vidite, oče, da ničesar ne prikri* vam. Po tem pa — po tem se je pa zgo* dito, kar sem itak slutila. Iz strahu sem se mu udajala, kadar je hotel. Tudi on je bil moj Ijubček, kakor oni drugi. Ali ni to gnusno? Tn kakšna kazen, oče! A tedaj sem pomislila: umreti mo* raš. Živa se vam nisem mogla izpove* leonov k .u-, Predavanje je dobro uspelo... Takoj po predavanju .se jc razvil družabni večer, nazvan »Napoleonovo slavlje . Začelo se ie \ese!o kramljanje- smeh je bil Vsem na licih, l'ii.iški tamburaški /bor je igral vedele in poskočne valčke in iaz/-l\tnd polke in charleston in kolo, pari Pa so se spretna vrteli po plfillčit Pevci Ml Pa zapeli tri lepe narodne pesmi in geti intulciu aplavz. Tudi BaJJHra poMa ic vest-no delovala. Na ■i so bili Vtseti in zadovoljni. Trivjlavani so nfl MU zopet enkrat po dol^f»tr.iiiicm delu dc'cžni poltene zabave. r. M. zakova povest - ena nadboUsife izpod njegovega peresa. Jedrnato je n. pr. onisaa Matevže v pogo\or i župnikom, odhajanje naših iantov in mož k \o akom. tlOVO d \ c 11 zakoncev cd svojih žen in kmetije, življenje za fronto itd. Pred nami sc \ r>tc dc>-Kodki z veliko nifliro" Sinjur zapeijc R~.-o in zabode Lenko, ko se mu noče udati. Lazar se vrne | ironte in. se spravi z Rezo. Matevi dela pridno od zore dj mraka, istane. bridko varan v s\ojih upih, samec in sc trudi, da bi čim ^ eč zapustil svojemu lilažn. Zelo zanimiva je tudi Savinskova povest »Zgrešeni cilji«. Odvetnik dr. Uolob je navdušen avtomobilist. Udeležuje sc vseh tekem kljub temu, da se boji njegova žena Vlasta, pričakujoča otroka, zanj in mu povzroča s svojimi pomisleki hude skrbi. Ko se seznani s tovarnarjevo hčerko Ido, pozabi na Vlasto, ker ga ta ovira v njegovih športnih stremljenjih. Ženina ljubosumnost ga končno privede do tega, da se loči od Vlaste in poroči Ido. Vlasta dobi v prijatelju svojega moža inienj. Staretu strastnega oboževatelja. Sklene maščevati sc nad" Ido in svojim nekdanjim možem. Ona, ki se je poprej tresla od strahu, samo Če je gledala avtomobil, se sedaj pridmo uči So-firati dirkalni avtomobil, da premaga ob prvi priliki svojega bivšega moža v dirki. Ko pride odločilni dan, se primeri nesreča: avtomobil dr. Goloba se razbije na drobne kose, dr. Golob in njegova žena Pa ostaneta na mestu mrtva. Vlasta spozna zte jo rešili. — Vidite, človek včasih izgubi gla* vo in ne ve, kaj dela. dati, mrtva se pa lahko. Nisem mogla ravnati drugače, samo smrt me jc mogla očistiti, bila sem prevelika grešni* ca. Ljubiti in biti ljubljena nisem mo* gla več. Zdelo se mi je, da oskrunim vsakega že s tem, da mu podam roko. Zdaj se grem kopat in ne vrnem se več. Tole pismo pojde k mojemu ljub« čku. Dobi ga po moji smrti in tudi vi ga dobite, ker mi bo Ijubček s tem iz* polnil zadnjo željo. Prečitate ga, ko so vrnete s pogreba. Zbogom, oče, to je vse, kar sem vam hotela povedati. Storke, kar se vam bo zdelo prav in odpustite mi. Polkovnik si je obrisal potno čelo. Bil je vojak in hitro je premagal raz* buTJenjc. Pozvonil je. Prišel jc sluga. — Pokličite mi Filipa! Po tem je odprl predalček pisalne mize. V istem hipu jc vstopil vojak vi* soke postave in lokavih oči. Polkovnik mu je pogledal naravnost v oči. — Povej mi ime ljubčka moje žene. — Toda — gospod polkovnik. . Polkovnik je segel po revolver v predalček. Lc hitro, saj veš, da se ne šalim. — Da, gospod polkovnik — to je kapitan Saint Albert. Komaj j c izgovoril to ime. se mu je zasvetilo pred očmi in s kroglo sre» d i čera se je zgrudil na tla. Slovenska vasvKragujevcu Kako so slovenski dijaki v Kragujevcu počastili spomin padlih voja/kov in svojih umrlih rojakov« Lectov grad in Zgrešeni cilji Prihodnji teden izidejo knjige Vodnikove družbe, med njimi krasni leposlovni knjigi Juša Kozaka in Slavka Savinška, Stran 6 •SLOVENSKI NARODs dne 9. novembra 1929. Stev. 257 Ford o delu, sreči in ljubezni Avtomobilski kralj ni samo bogat, temveč tudi praktičen in pameten Znani avtomobilski kralj Henxy Ford, najbogatejši mož na svetu, je v pogovoru z ameriškimi novinarji razvijal svoje nazore o raznih problemih življenja in o razmerju človeka do njih. Ford trdi, da lahko postane vsak človek srečen, samo hoteti je treba. Med drugim sc je dotaknil tudi žensk in ljube/ni. Bodočnost v znamenju elektrifikacije 2ivimo v stoletju strojev in naše stoletje pomeni za človeštvo dobo udobnosti. Ni daleč čas, ko bodo žene rešene vseh skrbi in težav, ki jih še v mnogih primerih tarejo. Namesto člo* veške roke bo delala elektrika, katere sila se uveljavi tako na veleposestvih in v poljedelstvu, kakor v tovarnah in po mestih. Industrija ne bo več osre* določena v mestih. Razširi se v provinc co in nudila bo moškim in ženskam priliko, da sc otresejo mestnega prahu in pridejo na svež zrak, tako da se jim ne bo treba dušiti v dimu, sajah in okuženem zraku velemest. To sc je pokazalo že v naših industrijskih va* seh, ki smo jih ustanovili kot eksperi* ment in ki so se zelo dobro obnesle. Veliko udobnost pomeni tudi to, da ne bo več zapuščenih kmetskih poses stev, kjer bi bile žene priklenjene na težka poljska dela in naporno gospo= cfrnjstvo. Ko se razširi povsod električ* na energija, ki žene stroje v tovarnah ter cele vlake nad zemljo in pod njo. bo delo človeškim rokam zelo olajša* no. Vsaka hiša bo imela vodovod, pe* rilo bodo prali stroji, štedilniki bodo na elektriko, v kopalnicah bodo eleks trične peči, kleti s premogom in drvmi ne bo več treba, vse neprijetno in na* porno delo v gospodinjstvu odpade. Gospodinje bodo imele dovolj proste* ga časa, da se bodo lahko pečale z vsem, kar zanima kulturnega človeka. Dokler pa električna energija še ni splošno razširjena, nam manjka marši* kaj do udobnega življenja. Morda žive nekatere žene že zdaj prelahko in mor* da bi morale tu pa tam malo bolj de* lati. Morda je potrebno malo več po* guma in manj privilegijev. Sodelovanje zakoncev S tem, da nam bo električna ener* gija olajšala delo, pa še ni rečeno, da odpade vsa odgovornost in da ne bo* mo imeli nobenih dolžnosti. Žene bo* do morale plačati udobno življenje, in sicer s tem, da bodo študirale in si pri* zadevale postati boljše zakonske žene in matere. Če tega ne store, bo prirrra* njeni čas izgubljen. Žene sc žc zdaj vedno bolj udejstvujejo kot pomočnice, moških pri delu. Će bi mogli zakonski možje in ženc delati skupno, in sicer ne samo zato, da si služijo vsakdanji hruh. temveč v vsem problemu svoje eksistence, bi imeli sami in družba več koristi, kakor če hodijo vsak svoja pota. Sodelovanje zakoncev je zelo vzpodbujajoč pojav. Žene so modernizi ralc svoje gospodinjstvo, svoje može in tudi same sebe in živeti morajo v zdravem duhu moderne dobe, če ho= čejo, da bo domače ognjišče res to, kar mora biti. Vzgajati morajo dobro de= co. kar pomeni, da morajo obračati mi* sli otrok v pravo smer. Če se pritožu* jejo, da nimajo časa, ne prilike, ne de* narja zase in za svoje otroke, niti vseh udobnosti modernega življenja, sc ho* čejo očividno izogniti svojim dolžno* stim. To jc stara pesem tarnanja in zabavljanja. Nihče ni siromašen, kdor dela zase in za skupnost, kolikor more. Žena, ki jc pripravljena posvetiti vse življenje svoji rodbini, ima povsod srečo in vse ji gre gladko od rok. Angležinje so najboljšo Seveda jc položaj žen v Ameriki mnogo lažji, nego v Evropi, ker je za* pustila vojna težke posledice na vseh poljih javnega in družabnega življenja. Američanke nimajo pravega smisla za realnost, ker žive v izobilju in razkoš* ju. Nasprotno pa vidimo, da spremlja* jo Angležinje svoje može po vsem sve* tu in jim pomagjo kolonizirati daljne kraje velike britanske države. Če so Angleži edini narod, ki je razširil svo* jo moč skoro po vsem svetu, se imajo v veliki meri zahvaliti svojim ženam. Nikjer na svetu ne najdemo tako po* štenih, skromnih in marljivih žena, ka* kor v Angliji. Angležinja vidi cilj svo* jega življenja v podpiranju onega, s katerim jo je usoda zvezala. To vem iz lastne izkušnje, kajti moja žena je bila hči angleške rodbine, ki je imela deset otrok. Kot 15 letno dekle se je prese* lila v Ameriko in srečno sva živela v zakonu 41 let. Za industrijo žene niso Marljive in skromne žene pomenijo za moškega prirastek moči, toda samo doma, ne pa v industriji. Na drugi strani pa ne smemo pozabiti, da daje dom možu vzpodbudo, seveda, če je res pravi dom. Industrija obstoja samo zato, da omogoči ljudem urediti si udobno domače ognjišče. V pogledu industrije pomenijo žene izgubo, ne pa prirastek moči. Čim nategne industrija vajeti, začno žene bežati iz industrij* skih podjetij, kajti njihov duh ni tak, da bi se mogel prilagoditi strogemu re* du in mehaničnemu delu. Žene nimajo potrpežljivosti, da bi stregle stroju, niti interesa za razvoj mehaničnega dela. V moji trgovski šoli so doslej samo dečki. Po mojem mnenju delo v trgo* vinah ali pri strojih ni za dekleta. De* kleta po svoji naravi niso nagnjena k iznajdljivosti. Raje izpolnjujejo pove* Ija, nego da bi se samostojno borile za obstanek. V tem pogledu so podobne povprečnemu delavcu. Kakor veste, tr« dijo nekateri, da bi delavci radi vodili delavnice in tovarne, v katerih so za* posleni. To pa ni točno. Voditi indu* strijsko podjetje pomeni imeti čez gla* vo skrbi. Vsi dosedanji poskusi pre? nesti del odgovornosti za razvoj in uspeh industrijskega podjetja na de* lavce, so se izjalovili. Nekaj dni ali kvečjemu nekaj tednov sodelujejo de* lavci pri vodstvu podjetja, potem se pa raje vrnejo k udobnemu načinu de* la, katerega so že vajeni. Isto velja za ženske moči v indu* striji. Žene nerade mislijo na mehanič* ne in industrijske stvari. Saj še doma v rodbinskem življenju nočejo mnogo misliti, kaj šele da bi si belile glave z lažnimi krizami. Splošno lahko reče* mo, da ženc niti doma nočejo odloče= vati. Mislim, da je težje za ženo odlo* čati o vsakdanjem življenju, kajti to zahteva mnogo izkušenj, katerih nima* jo. Njihov instinkt je boljši, kakor moških, jc pa drugačnega značaja. Moški in ženske bi se morali naučiti delati ramo ob rami. Če bodo delali s skupnim ciljem, lahko ustvarijo nekaj boljšega in večjega nego doslej, ko se hoče vsak individualno neomejeno raz= vi jati in uveljavljati. Moški in ženske niso konkurenti, temveč bi se morali medsebojno izpopolnjevati. Uspeh so* delovanja med možem in ženo se je pokazal v mojem življenju. Z ženo sva delala vse skupno. Skupaj sva hodila na izprehode, skupaj sva čitala in igra= la, skupaj potovala in opravljala vsa dela. Zato sem prepričan, da pomeni j združitev dobrih idej žene in moža ve* liko silo. Pravilna vzgoja mladine Naloga biti dobra žena in mati v modernem svetu je dokaj težka tudi za močne ženske značaje in intelekte. Pomislimo samo, kolikega pomena je vzgoja dce. Morda je res, da so matere glede vzgoje dece premehke. Kdor ni strog, ne more biti pravičen. Moški to vedo, žene pa nočejo priznati. Moj so* sed ima dva dečka, eden je star sedem, drugi devet let. Mlajši se je nekoč spo* prijel s sosedovim sinčkom in v pretep sta posegla tudi starejša brata. Ko je starejši brat opazil, da prede mlajšemu slaba, mu je prihitel na pomoč in začel sosedovega dečka pretepati. Mati jc bi* la ogorčena, oče je pa dejal, da je to v redu. Soglašam z očetom, kajti deco je treba že vzgodnji mladosti učiti, kaj pomeni v življenju sila. Kakor veste, je roka eden glavnih organov telesa. Otroci se pa v šoli uče rabiti v prvi vrsti oči. V tem je velik nedostatek naših šol in pedagogi bi morali skrbeti, da se mladina navadi rabiti v enaki ali pa še v večji meri roke, kakor oči. To je za praktično življenje velikega po* mena. V delu je sreča Ko se človek postara, ne sme držati rok križem, kajti to je najhitrejši na* čin za preselitev na oni svet. Človek mo ra delati tudi na stara leta. Ni važno, kaj dela, glavno je, da nc živi v brez? delju. Vsak človek išče srečo, toda vsi je nc najdejo. Žene hočejo vedno vedeti, kako bi mogle postati srečne. K sreči vodi samo ena pot — delo, in sicer tako delo, da so trajno zaposlene naše telesne in dušvnc moči. Ljubezen največja dobrina Tudi ljubezni nc smemo pozabiti. Ljubezen jc skupnost vsega na zemlji, ona je največja dobrina na svetu. Sko* zi njo se izraža vse, kar veže človeka na človeka. To ni samo fizična privlač* nost, temveč dinamična sila. Med pra* vim možem in pravo ženo ustvarja po* polno harmonijo in moč. Žene govore o ljubezni in mislijo, da že sama po sebi prinaša srečo. Toda to je neke vrste sebičnost, kajti nihče ni srečen, če ne dela in ne misli. Misliti je treba neprestano. Če misli počivajo, človek ne more biti zadovoljen. Kdor pa sa* mo misli in nič ne dela, postane zaspan. Morda se utrudi in misli, da z njim ni vse v redu Največja sreča je v polni zaposlenosti telesnih in duševnih moči. To srečo lahko doseže vsak človek, če le hoče. General Gaigotzy umrl V torek zvečer je umrl na Dunaju znani avstrijski general Anton Gah gotzy v starosti 93 let. Do svetovne vojne j c bil pokojni najpopularnejši general v Avstriji. Bil je mož kreme* nitega značaja in morda edini avstrij* ski vojaški dostojanstvenik, ki jc lju* bil in cenil resnico nad vse. Rojen je bil 1. 1837 na Sedmogra* škem. Že v zgodnji mladosti se je po* svetil vojaškemu poklicu in napravil je sijajno karijero. Leta 1886 je postal generalmajor, leta 1891 poveljnik trd* njave P?zemysl, leta 1905 pa generalni inspektor avstrijske armade. Udeležil se je vojne proti Italiji 1. 1866, okupa* cije Bosne in vpada avstrijskih čet v Hercegovino 1. 1882. Bil je velik so* vražnik parad in dosledno je odklanjal povišanje v plemiški stan. Med gene« rali je bil bog. Tudi v zasebnem živ-ljenju je bil strog in ni trpel nobenih ugovorov. Ko se je ženil z vdovo ravs r.atelja hamburškega gledališča Hor* stenah vdoi;lbi»ne. Na galerijo je bil vhod siaono iskcizi ozika vratca, skozi katera je prišel sam, a Colenso ni mogel priti, »ker je imel kljoič Hepboiirn. Kako je nameraval Colenso dosečli svoj čili, tega si Hep.hmrn ni mogel misliti. Joisef Bettany je začel na glas čiltati -pogodbo. Najprej je bilo treba prečatati 'besedilo, potem bi se pa pričela debata In govor lorda Legenvooda. T!no je bŠo gotovo, da bi se namreč Colensovi pajdaši mogli potetstStJ kopije ameriške pogodbe samo Če bi prišli skozi vratca na galerijo. A tam sita stala na stražii dva d-citekftva, katera bi moirali odstraniti. Kar se ie Heipburn zdrznil. Po-gkd mu je cfastal na krasnem lestencu v kupoli! nad 'dvorano*. Videlo se je sicer slabo, a vendar je takoj mgan:l. za kaii gre. Izpod "kupole sta viseli dve tenki črni žici, a med 'bogatimi okraski nepri-žtgianega lestenca ie zagledal spretno •maskiram mikrofon. Od spodaj ga ni unogel nihče opaziti. Možakarja, ki sta bila deset mSbtrt sama v knjižnici, sta ■dobro opravila svod posel. Neviden poslušalec |e beleži:.] vsako besedo, izgovorjeno za konferenčno mazo. Nevidno uho Presenečen nad bistroumnostjo glave, v kateri je biti zasnovan talk načrt, je (ležal irieipbi'jrn še nekaj minut na trebuhu .in lovil z očrni vsako kretnjo v dvorani. Konferenca se je ta čas nadaljevala. Tenlke žice so trite napciiiane od mikrofona vitseko (gori pod kupolo in ni se videlo, kije se (končano. Hepboiim bi ih sploh ne bil' opazC da ni iftnel taiko dobrn oči in rgodnega opazoval:šča. Dcfbro ve drč. da ne sme izgiifh^ati časa, se je spilazil .nazai in hitel previdno po stojpracaih v pritličje. tenzijo Maurrtz, ki jo je poznal že iz mladih let, je poklical vojnega kurata in mu dejal: Odhajam za osem dni. da se oženim. Poskrbite za oklice, toda nihče ne sme zvedeti, da se poročim. — Toda ekscelenca... Marš! je za* kričal Galgotzv. Čez osem dni je zno* va poklical duhovnika m ga vprašal, če je izpolnil njegovo povelje. Da, eks* celenca, poklical sem 20 rusinskih vo* jakov v mrtvašnico in obvestil sem jih o vaši poroki v nemškem jeziku, tako da niso razumeli. Ko se je Galgotzv oženil, je zapo* vedal svojemu slugi, naj postavi v nje* govo sobo drugo železno posteljo in nosi ženi iz kuhinje hrano, kakršno je dobival sam. Med svetovno vojno se ni mogel uveljaviti kot vojskovodja, ker je bil prestar. Po prevratu je bival na Dunaju kot zasebnik in v javno živ* ljenje ni hotel posegati. Nova sovjetska afera Iz Moskve poročajo, da je sovjet ljudskih komisarjev nepričakovano su= spendiral tajnika leningradske akade* mije znanosti prof. Sergeja Oldenbur* ga, enega najodličnejših in najlojalnej* ših učenjakov sovjetske Rusije. Ar* heografska vladna komisija je namreč našla v nekaterih zavodih akademije skrite politične arhive, ki so bili dani na razpolago političnim nasprotnikom sovjetov. Med temi dokumenti je tudi original abdikacije Nikolaja II. in nje* govega brata Mihaila, dalje spisi čari* stične tajne policije in orožništva, pro* tokoli o sejah centralnih odborov kon* stitucijonalno*demokratičnc. socijalno revolucijonarne in tudi boljševiške frakcije zadnje ruske dume. Suspendiranje akademika Oldenbur* ga je vzbudilo v Rusiji splošno senza* cijo. Čudno jc, da so našli v akademiji arhive večih političnih strank. Iz tega bi se dalo sklepati, da gre za neznan arhivski materijal, ki jc prišel v aka* demijo znanosti rednim potom. Čudno je tudi, da so že v septembru krožile vesti, da namerava Oldcnburg odložiti tajništvo akademije. Tragična smrt .človeške muhe" »Človeška muha« se je nazival 24* letni akrobat v Chicagu Fred Cimino, rodom Italijan. Služil je v cirkusu, kjer je prirejal vratolomne akrobacije. Te dni je pa zaključil svojo karijero s tra* gično smrtjo. Spuščal se je po vrvi iz 44. nadstropja novega poslopja čikaške opere, in sicer z glavo navzdol. Ko jc dosegel 23. nadstropje, se mu je vrv izmuznla in strmoglavil jc na cesto, kjer je obležal strahovito razmesarjen. Ni izključeno, da gre za samomor. Drznega plezalca jc gledalo mnogo radovednežev, ki so sc tako prestrašili, da se še umakniti niso mogli, ko je Cimino padal. Nekega dečka jc Cimi* novo telo tako močno oplazilo, da je čez tri ure v bolnici umrl. Imel je pre* bito lobanjo. Pred drzno akrobacijo jc Cimino po radiu razglasil: »Zbogom vsi! Splezam doli z glavo navzdol. To ic moj poklic, ki ga rad opravljam. Zadnjič kličem vsem zbogom!« Strašen zločin pijanega delavca V neki vasi blizu Olomuca jc bil izvršen te dni grozen zločin. 24 letni delavec Rudolf Matz je umoril 64 letno Ilermino Heinisch. Prišel jc k starki močno vinjen in zahteval je 30 kron, češ, da mu jih jc dolžna, ker ji jc ko* pal krompir. Ker mu starka ni hotela dati denarja, jo je zgrabil za vrat in zadavil. Po umoru jo jc še oskrunil. Heinischeva jc stanovala pri 58 lct= ni slaboumni ženi Brixovi. na katero je morilec naletel, ko se je vračal iz sobe. Hotel jo je posiliti, pa se mu jc uprla. Matz jo jc podrl na tla in po* silil, potem jo jc pa tako pretepel, da Odipirl je vrata na koncu ozkega hodnika. Na hodniku n\ bilo nobene luči. Kjmalm je zasliisal tihe korake in Ji-mov g)las. — Ste vr, sospod? Se ni nič pripetilo? Hepbum mu je h:tro povedal, kai ie •bil opazil. — Najbolje 'bo, da obvestiva o tem Groziera Tata. Po tem bomo pa že videli, kaj se da stodiri, — je dejal Jiim. Hcipfbum ;je slišal, kako previdno zapira vrata na ga-leriLio. Potem sta krenila^po deftgem hodnilku in stopila v -pritlično sobo, kamor 'je bi Hepbirrn splezal skozi ckmo. Minilo ie dobrih deset minut, pre-dno se je začulo rahlo trkanje na okno — znak, da je prišel Sandv vprašaj Jima, kaj je novega. Hepbutrn je stopiJ k ckmu m povedal Saudvlju, kai Je bil opazil v 'knjižnici. — Mikrofon — za boga! Kau* takega bi nc bil pričakoval. — jc zarafnnrafl Sandv. Kam neki vodijo te žice? — Samo ena možnost ie. Treba je splezat« na streho in poiskati žice, — ie odigovoril Heptern. — Morali so j'li na-peJijati od zg^ra?. — Odjvedem vas na sferefro >po stvram-.>ikih stopmicah, — 'je predlagal Jllm. — Po selske sobe imaro cfora t;Jk nad ::žn:co. Sandv je (prikimal. — To jc imenitna ideja. Hepburn. pojdi z J:mori objektivni presoji društvenega dela. Zato naj članstvo še nadalje zvesto vstraja pri svoji matici in si tako izgradi iz nje zare^ močno socialno stavbo v pospešV»vanje svojih v.ižnih živinskih interesov! prišla na ozek, dole hodnik, kjer je gorela kiS. — Tu stanu>e siiržinčad, - -je za-še-petal Jrm. ko sta prišla na konec hod-niika. — Počakajte to, jrrrspod, rja v^ potcRSem, Jkn je izginil za vo^ailonu Kmalu sc je vrnil in pom^graJ Hepburnu. OdSla sta po stopnicah ki Jian ie odprl vrata. — To je moja spalnica, v kateri b; moral nocoj prenočili z nekim lalcaoem. Pozor na kolena, gospod! V tejmi je odvede 1 HctpbDnin mimo T>o-steiIje k okiniu. Kaikilh dvanajst čevljev pod it$ma Lie bila streha knfo*žri.ice. Videfla *ta pod seboa tudi kuipolo. Hene v>a naenikcat □Stavil — Ln se uigrizn 1 v ustnico. B>1 je p'rec>r.:čan. da jc imel Sandv spodaj z rstanJem več sreče. — Nad sklad ščeni je sanno še streli a. gospod, — je zašoneital J'.im. — Ploščaita štrena? — Da. Toda preclea'ati je nisem rnosrel dTJbro. ker nisam imel časa. UopibtJT.n se je na»simehra br/ti v knjižnici med; "komfenienoo. Potem se pa srxrpnrnjerno s temi aoipovi. Jim te odvede na vamno. Deia.l je, da ve ;za varen (kotičefk na sailerlji. SpcToča ml ino niem, če opaizHs fe" swm1tAre£a — ležal bom -zunaj ibftteu okna. — Ddbro, — (ie dejal Hepbumn in zlezel efleozi' o«zko oflano ik Jarmi. »RoTca se je dorafcniilia Heptannove irams m vodnIDa igai je sflcotzi temno sobo. Na hodnSkrnj za, sdbo je bdita, popolma tema * starih kmiiffab. Pomakniti se je še malo na-•prei in pogledal čez ograjo. Za rni-zo je sedelo šest gospodov v f na kili. Laič je svetila samo na mifzo. V oizadiu je zagledal Heriburn moža, ki je stopil k vratom in odtšel i*z dvorane. flepbumn je začel ogledovati jro'spo-de za mizo. Takoj je opažal med njimi zunanjega ministra Jo sefa Betitanyi>a. Njegov ozek oibraiz, siva bradica, očala :m dolgi, tenki pnsffii so IbiJi točno posneti na vsaki sliki. Na dru»gem koncu mfize de sedel star i lord Legenvood, mož viisoke, okrogle postave, pleSa'site fflave m bi-sttrih očL Hicpburn ni sfiŠaS, o čem so sovordlL, vSđel je pa vse, kar se je •srodlilo za m'i-zo. Mlad gospod' ie odpiral orno ša'tuljo pred seboj i razdaja-l dnui^im zvezke pcip^ianiih pol. Josef 'Bettanv je povzel (besedo. Konfenenca o amerf^ki fpogrodfbl se je pričela. Hopibiiirn se ie ozrl na stene dvora-»ne. Povsod, od vrha do tai, same knjt-Samo pri zapitih otetih so 'bale v Štev. 2^7 -SLOVENSKI NAROD«, dne 9. noveintera 1929. St/an T BREZPOSELNI! Poslužite se naj ugodneje prilike plctilnega stroja WaHer, U Vam ga «"* F- K°S v Ljubljani, Židovska al. 5, s popolni« poukom in iiajsigurnejšo eksistenco. Ocarinjenie neb tvosnifc in izvozni*, ta tranzite* postfjk oskrK hitro, skrbno te po aelntt* urit RAJKO TTJRK. ca/inakJ posrednik, UUB-tj ANA, Masafykova ce*a st. P (nasproti carinarnico. Rev*** praAnfaoia zarača Davanja carin« po meni deklariranega blaga in rsc informacije brezplačno. „SIDOI/' najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vseh vrst kovin se uporablja za čiščenje celokupnega jedilnega in kuhinjskega pribora, vsakovrstne posode, cinaste, Je. sene, pločevinaste in emajlirane, kopalne kadi, stop. nic i. t d. „AZUROL" najboljše tekoče indigo plavilo. Dobivalo se povsod Pazite na ime i« znamko! Opozorilo! Pri nakupu šivalnih strojev ne glejte na ceno, temveč na naj-bofj$o znamko in to je PPAFP! Pfaff šivalne stroje g« rodbino, obrt in industrijo z večletno garancijo, kupite ugodno in tudi na obroke pri tvrdki ION. VOK, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 7 ali v podružnici Novo mesto. Pouk v vezenju brezplačen! prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo Premog domaći in inozemski za domaČo kurjavo in industrijske svrhe Kovaški premog vvsr,t iki, plav-in plinski KA |7 o llvarniiki. plav- Brikete Prometni zavod za premog M. v Ljubljani Miklošičeva cesta štev. 16/1 UHakniatutni paph Grltzner, fldler m Hays£r Šivalni streli ter kolesa so najboljša v materijalu. Lepe opreme, ugodni plačilni pogoji. - lstotam švicarski pletifni stroji „DUBIED" edino pri tvrdki * UUBLJHflfl OB VODI POLEG PREŠERNOVEGA SPOMENIKA TEL.2913 JOSIP PETELIIIC as g-j i i 11 xx rt > mM al i o£lasi< Vsaka beseda 50 par. Plača se lahko tuđi r Za odgovor znamko! — Na vprašanja brms ■i' ' nđ$ovariamo ~ Najmanjši etfto* ©tss Ivan Paldz, LJubljana, Pred Skotijo IS »udi poročne prstane najcenejše. 2327 Korespondentka z znanjem nemščine in hrvtiokne, kri zna saunsoto■•■no korespondirati, nemško stenograiiTart.i, ki je verai-rana v kniij)ovodstivu ter zna zla-siti na »Adter« stroju naglo in spretno piMSftj se takoj sprejme. Reflektiramo samo na pridno, pošteno Ln vestno moč. Ponudbe na upravo lista pod »Prvovrstna ui-saroiska moč«. 2425 20odstotne kronske bone tupuje Pucka Štedionica, saJočni zavod d. d.. Osijek, Desaticina si. 27. 97-L Ribje olje sveže, najfinejše, norveško, ig lekarne dr. G Picco&i-Ja v LJubVan!, se priporoča bledim, slabotnim oseba!. 87-L ILIRIJA koks Dunajska c. 46. Telefon 28-2« Šofer z enoletno praikso in dobrim sorii-čevailom išče službo — najraje na faaikem velerjosestrvii asi rndiusirJi. podijetiju. OprarvTlja'1 bi tuđa dmiga dela. Nastopi takoj. Dopise na naslov: Jamfeo Pctmač, pri rleričTci, Nssonfe 45, RosaSka Slatina. 2443 Ptic« pasme Boxer l« je zadetda. Lastnik nad prid* ponio Laostarter, Domžale. 2446 Ženffaa ponudba Sem posestnik« 34 let star, kriat^an, vdovec. Imam dobro eoapoo>aratvo u in šikorajih nn|Pltf v trajno delo Jam»ko .\Waid"i<č, Raka prt KrSkemn. 2445 Dre stanovanji sc odidasta ta.koj. — Podeve se Bon^š trnkov tstil prostor za staivibišče. Naslov po«ve ■osflan PogačaT, Zg. Šiška. 2438 Kritino molio in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. M. Zorman Li u b I ja na. Sta h trg 32 Klavir |II Svarim pred nakmpom navideznega blaga, cenib klavirjev! Kupujte na obroke od Din 400'— prve svetovne fabrikate: Boseo-dorfer, Stelnway, FSrster, H6lzJ, Stlngl original, kj to nesporno najboljši! (lahka, precizna meha-alka). Prodaja jih Izključno le sod. izvedenec in btv. ači*. Glasbene Mgtice Alfonz Breznik Mestni trt 3 Najcenejša posojavalafea. (!D0(!X!DCXDOgX!)© ILIRIJA drva. oglje L Mikuš JUBLJANA Mestn trq 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalni« palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — IZVANREDNA PONUDBA. Za deževna letni čas priporočamo, da si naftMKVKe kožno pelerino za dež C. O. V. tehta samo 110 gramov, wmtaci>a ribje kože imm. Odtbono se |e ta pelerina izkazala, ker nc prepušča mokrote, je ko-cnodno zložljiva, kaikor ma.jbma ž apna bel enjca, k! se (jo nosi vedno labiko s seboj, ter je nadvse tr,pež-no. Zek) pr^ro&IJsva za dame ki gospooe (truda za otroke) v dežju on soegfu, za čz-lete in spori. — ReUaaana cena s početno kapuco io eeaUem samo 7S Dftfl, Iranko, zacariajeoo, oocteiui po po6tnean poveetiju, 2 kosa 138 Din. - Rafiopogfflda A. MAR1K, expor<. PRAHA XII., UflKfjnsica 57. (Ce ne bi ugadela, »antSarno Posest Kcalitoma pisarna, družba z o. z. LJUBLJANA Mik'iViceva c. 4 odda sledeča stanovanja: DVOSOBNO, kabinet, veranda, km- hBnjn, prit-ikilane, za februar, Din 1200.—. SOBA, parketiraoi-a, kuhala, eteX-trika, vodovodi, Podirožrnk, Din i50.—. DVOSOBNO, kabinet, kubinja, prt-UklSfe, parketi, e!ektnika, vodovod, december, na Kodeltjevem, n*n 650.—. D\'OSOBNO, kubioja, pritikiine, cirter, Di-n soo.—. DVOSOBNO, ki*bmja, pritikiitK, elektrika, vodofvod. Rožna dolina, Din 700.—. DVC>SOBNO, babineit, kopa.ln«:a, prnit?k!ine, ves komfort, blizu dramskega gledališča, Dm 1700. ENOSOBNO, zakoncema, pni Sv. KriStoflu. Di-n 350.—. ENOSOBNO, balkon, pri Stadion«, Din 450.—. DVOSOBNO, kabinet, novouređeno, center Ljubljane, Dan 1200.—. TRISOBNO. pritikK-ne, Sp. ŠaSka, Din 900.—. Poleg tega več drugih stanovao!, mesefcnrib sob, lokalov itd. — Prijave oddajajcev stanovanj hi lokalov sprejemamo brezplačno In oddala mo Iste z a oddafalca are*, vsakih stroškov. 2441 Samostojen prekajevalec kit zna izidelcA-aitJ prama ljubleaoske, kranjske in suhe klobase, more \-9topvtri kot kompanjon v neko srraSko prekaijevaJnaco s tngovamo v mesttiu na zelo prometinii cesti v notrantjem mestni, eventiieino v nauem tnjgmno. — Izdelovanje kranoskoh keobas pa mora biti prvovrstno, ker se te v Gradcu zelo rahrfevono. Potreben kaokal 5000 šjfinigov. — Ponudbe pod »A. E.« na Grava. Oraz, Svtentpfecgaaa« 8. ZA ZIMSKE SUKNJE najmodernejša a t pleska ni ceska sukna v n a j več j? / s h in // r i NOVAKU - Ljubljana speci jalna Injatina nuknu KONGRESNI TRO STE V. 15 ZELO ZNIŽANE CENE! rrrrf-rrr p r r r d r p □□□□□ Z3Qt3QLšlQQQL3G]C3 Naznanilo otvoritve. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril centralno prodajalno gramofonov, ploit, šivalnih strojev, koles i. t. d. na Miklošičevi cesti štev. 20 Nasproti sodišča v palači Okrožnega urada. Priznana solidna in točna postrežba. — Prodaja tudi na obroke. Z* ofortem obisk sc pniporoca »Tehnik" Josip Baniai Ljubljana, Miklošičeva cesta 20 Posebno velika izbira gramofonov in plošč. ITgrjirireFTliTlilM^ 1 Posest RaaJHacHa pisarna, družba z o. z. LJUBLJANA Miklošičeva c 4 proda: HIŠO, anonaristTOgaio, \M s&sčuo. Ova dvosobna, trt enosoona sta-novaoja, 650 ma >T*a. Sp. §i«fka. Din 260.000.—. VILO, vssofcoprirtfcono, 4 sobe, pn-tiickine, parketii, eleđiitnika, vodovod, pri k-lavnJc:. £>ki 150.000. HIŠO, novozidano, všsolkoprltiienok 3 soba, pritčkfcne, vrt, hišica, Don 170.000.—. HIŠO, eoonaidis^rofmo, novoxWano, &tvri stanov a»>a» prostor«« vrt, Ghnce. Dan 170.000.—. HIŠO, novoaidaflo, visokooritiičoo, 6 staoovaoa, \-rt, (J\-ortlSče, GShi- ce, Dčn 160.000.—. rtiŠO, novozklano, enonajčno. drv« ćjvosoorti staoovaa^s, 400 m* \-rta, {lik postaje, 1 uro od Lfub-Ljan , Ddn 70.000. HIŠO, tTigovsko, eoooadb.:n^pno, 3 sobe, trgovina, skfeoMišče, hiev, a v tog' a raž a, iz reden pr orne t en obmedni kraj. dono« bi4e iet-n'n Din 100.000.— ratdi draim-V > raamer, Diin 360.000.—. HOTEL, enooatdstropen. Bled, H sob, lepi res-tarvracijsđti prostor* vnt, kefirW6če. kJei«, Dto 600-OOu. HIŠO, zidano, s slamo krito, sobu, kabinet, kuhinja, prkzkftana Supa. 500 m3 zom/biKa. 50 sadnih dreves, 1 uro od Med'\T>d, Dm 15.000.—. HIŠO, j>ntilačiK>. Ovodtružitvslko, 2200 m2 vrta* tik kokidvora Bre- Žtoe, Din 50.000. STAVBlšCč 1000 m* bfeu nove šnsenske certeve, po I>n 50.—. HIŠO, novozadatio. entodraiikisiko, \irt .veMka rrfvva. Mram KamnJka, Din 53.000.—. Poleg tega v LjubMani in pred-inesnMih v čje Število stanovan}-skflh. t.rgo^-s^kiili. g^Distplirvigfciib hdš, sta-vbiše. na deie.M kimetitile ta ve-1-ejposesit'va. ;ndi5srr'ide, v veWci izberi po naj-mgodinejšiiih cenah. 0H-Z »SchaHhausen > precizne žepne ure Ivan Pafctf, Uuoljana, Pred Škofi*) 15. 2320 Premog in DRVA najbofese vrste dobavlia h Pogačnik Bohoričeva 5. Telefon 2059 l\*brti najffiob!:.€ :x>iesr: nagra rt Mirto v janežu \nsth sorodnfleov, dt je V«-inozočm vzel k sob: nadeja pre*dob^e-sra sopirosa, nadtvse slorbnesra oteta, de dika, brata, tasta, svaika im strrca, gospoda Adolfa Sadarja ravnatelja drž. vzgajaj£ča t P. dine 9. it. m. db 11. uri dovodne, previ-danega s sv«2^ hitro in bujno ra&t ia* Taiko da v kratkem Ca>u poSitanev še eofcra* ru Vašesa »TILO«-!loMa za okrepeao)e t«s trikra: tako bujna,t pi&e gospa T. I. — Cena 16 Din, 3 *teUeiHc<. 34 Dev, 6 sitekleoic 55 D»iei. Dr. Nikol. Kemenv Kosice. postni pre>d. 12/N 5, CSR. Mesarski pomočnik izvežban prekafevalec, dobi stalno eksistenco v splošni bolnici v Lji bljani. Prošnie vložiti pri ravnateljstvu do 15. t. m. Danes od 8 — 2 ure obieafna godba s plesom V Hotelu „BELLEUUE" JUTRI nedelfa katero dobi najsrečnejši gost popolnoma brezplačno. — Jedilei Ust m nedeljo: Pečene gouU purani, poulardi, piščanci in pristne domače pečenice ter izborna pl|ača. Priporočata se Pere in Kat! Šterk. 99 Klavirje strokovno ug!-ašu]e in popravlja G. JURASEK, Ljubljana, Ključavničarska alica 3. Mestni trs 22. 92-L ŽaBuziie lesenih tekstilnih rolet (dervo-oitki) rolete iz gradclna se dobe najceneje pri tvrdki PETER K OBA L Kranj — Slovenija Tel. interurb. 32 Olriiiul ,LUTZ* peči peči Monolit in Ekonoma Velika zaloga.1 Lifublana VII. Sv. Jerneja c 5. — Tel. 3252 Orehova jedrca na d obio in n i debelo nudi Asim Arsianatič, Sara evo za engros pakovano v zabojih po 85 kg netto en detail v poštnih zavitkh do 20 kg po ceni 3_'*za km. POŠILJATE V HO POV2 i: TJ L'. ZASTOPNIKA iz stroke kemičnih izdelkov, pri velet govinah :i tovarnah dooro vpeljanega, za Ljubljano in okolico spreme J. P. Deutsch & Co. Ktmični izdelki, Dunaj (Wien) IX 2 Widerhofergasse ! Krasne kodre neomejeno trajne pri vlažnem zraku ali potenju dosežejo dame in gospodje brez škarij kodralk s ri E L A - KODRALOM. Tudi najlepši bubikopf se polepša s tlelo, ker je nepotrebna vsaka ondulacija. Velik prihranek na času in denarju, nospesule rast las. Vaša podoba Vas bo iznenadila. Takoi po vporabi obilo onduliranih kodrov, krasne frizure. Mnoso zahvalnic. Posebno gledališke umetnice so polne hvale. Cena Din 12.— (3 steklenice Din Mft. ?1&0 Dr. Ntk. K vrnem. Košlce. poštni preda! 12/232 (CSR). □□□□aiOJLOJLJULB H II H H i; H H II n I I H I I I I I I M ■ H M RJUUL Ovofcoiesa aajbo<&ih arreCovttlJ znamk t veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši nodeii otroskib vozičkov, od preprosteža do najfinejše ra, ki '.zračni vorSSa v sa-lozL Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov. iefl ki pnevmatika CenrkJ franko Prodala na obroke. «TRIBUNA» F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovsk? C. 4. 1000 dinarjev Vam plačam, ako Vaše bradavice, kurja očesa trdo kožo, izrastke ne odstranite zanesljivo v času 3 dni z RIA-balzamom brez j bolečin, brez nevaroosd, brez noža. — ! Zdravniška priporočila: Dr. Cvrakus B. j VVlen, pi:e: Sem zadovoljen z RIA, pošljite md še 24 lončkov, ker jih bom uporabljal pri svojih pacijentih. Cena z gara nctjsikirn pismom Din 9.—, 3 lončki Din 18.—. 6 lončkov Dni 32.—. DR. NIC. KEMENY, Košice — Kaschau, Poštni predal 12/R5 ČSR. PtfH;;- PER3E R MIKLAOC LJUBLJANA Najboljši brnsKt Masoui Zaanićeno čistovolnene moške in damske blaggove zadnjih novosti « a lesensuo in zimsko sezlio -azpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Miegsel - 1 niliof — Brno Palackeho tf. 12, Češkoslovaška največja izbira, * Najnižje tvorniške cene. Najsolidnejša zvršitev vseh naročil. * Na zahtevo vzore zastonj tn poštntne prosto. se je radi pocenitve lista dvignila na 42.CCC dnevne. Kajenje je strup! Vsak sc igraje lahko odvadi zdravju škodljivega (nezmernega) kajenja. V 14 dneh postane rudi najstrastnejši kadilec nekadilec, ako uporablja trikrat na dan naše tablete »Ex«. Docela neškodljivo (se ne požiral) Zavoj Din 30.— in poštnina, celo zdravljenje 5 zavojev Din 145.— poštnie prosto. Pišite še da-Des. — »Aurora« sekt. 42, Novi Sod, ZeiezntČka 38. zato bo vsak uvldel vrednost naše insereije. Mali oglasi v »Slov. Naroduc so največja, najbolj Čitana, najcenejša in najuspešnejša posredovalnica za službe, prodaje, nakup, priporočila itd, mesecev na namesto meseca na usnju Uli i l Zaslužek !»!!!!!!'.! Ves pfcianio tlonute po Klobuki za jtjeitflio w$\ Najnovejši vzor*, i — najboljša kvaliteta! Kreditni zavod za trgovino in industrijo —===== LJUBLJANA. Prešernova alica stev SO