Poitnina plačana v crotovini. Sped. in abb. pos. 2. Or. fi»E,DxNIŠTVO 'n UPRAVA v Gorici v ulici rvufl ev- 38 — Cena oglasom po dogovoru, oprto vsak delavnik od 10.- 12. ure KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAK ČETRTEK Poitni čekovni račun St. 11/509i III. Štev. 6 GORICA DNE 6. FEBRUARJA 1947. Cena L. 5. Setev nasilja in groženj = gre v klasje — tar pregovor pravi: Kar kdo bu tudi gel. Danes se pretovor uresničuje na našem ozem-JU- Od 1. 1945. dalje ni biio ničesar 0 ikokrat slišati kot grožnje: ko Izidejo naši nazaj, ne iio dovolj ““V«« za obešanje, ne bo dovolj **Uikov,* še bomo klali, še bo lukla kri i- t. d. Budove terorja žanjejo danes. Saj Je splošen preplah med ljudmi, ki 1UlaJo ua sebi ta greh, da niso komunisti uli da niso dovolj zanesi ji '* komunisti. Priprave na beg, se-^‘Je eelo sadnih dreves, prodaja-“Jfe živine, ponekod popivanje iz ■ upu, te reči so na dnevnem redu. hudournik, ki ga je skoro nemogo-zajeziti, drvi po krajih, ki bodo I’1‘Padli Jugoslaviji. . '-'aitn, ki so se i »ljudsko voljo« jfeiali mu svoj0 vsiljevali, jeni-la pujav sapo. Ju deželi hodi j J lli ljudstvu prigovarjajo, naj osta-'jL> oeš da se nikomur ne bo nič iiu-(,fia zgodilo. Kdo bi jim verjel, ko S(’ že neštetokrat pokazali, da niso Kako je že napisal nemški u l,etlie? ^uhov, ki velel sem jim priti, — morem zdaj več se znebiti. (Zauberlehrliug) ^ sebi in edino sebi noj pripis3-jf'* se danes v pasu A vrši pan. a bega pred brati. — Naj ne išče j j Cigojev po Brdih in drugih dru-ki bi jim radi to krivdo napr-1 z namenom, da bi sebe oprali t>l‘ed domačo in svetovno javnostjo. tJa kljub vsem grožnjam več ali *^uj odgovornih ali neodgovoren elementov svarimo naše ljudi *'led preplahom in množičnim be-■f0«*, ker nočemo, da bi naš narod ^'vel lz nesreče v nesreče. Preveč ljubimo dom in rod. ^eKunstvo je huda stvar, ki jo °vek občuti šele tedaj, ko nima doma. Tudi doma ne bodo ro-evetele onim, ki ostanejo. Nov tražabtu red ali nered, tiha po-iCji'ščina ukazom in šikanam višjih 111 nižjih oblastnikov, skrivno nad-io skrbjo ne moremo niti za malti bi 1 podaljšati svojega življenja. Mi ]>a včasi hoteli celo Boga učiti, J^ko in kaj naj ukrene, da bo bolje. Cvedu nam se zdi njegov način U|'l'avljnnj;:. prepočasen, a razen te- bi S(> hoteli preriti skozi življe- brez vsakega občutnejšega tr- ^ ^nja. Naši človeški naravi bi ^JPada najbolj ugajalo, ko bi se I !'^° ua mehkih sedežih v avtomo- j u Pripeljati v nebesa. Zdravilne ki nam jih Gospod poši- . preveč trdi. Nikar se na svoje načrte in ukrepe preveč ne zanašajmo! »Če Gospod ne zida hiše, se zastonj trudijo oni, ki jo zidajo.« Prepustiti se božjemu vodstvu in popolnima zaupati v božjo voljo ne pomeni zaslepljenosti, marveč je to najboljši in najpametnejši način za sigurno potovanje skozi življenje. Nespameten samovoljnež se izpre-ii inja kot luna; zdaj rase zdaj upada, danes so smeje, jutri joče. Kdor pa v vsem soglaša z božjo voljo, ostane notranje miren, naj se zgodi karkoli; je stalen kakor sonce. Oče j c ua krmilu! Neka ladja se je znašla na morju ob uevihti. Vsi so zbegani tekali sem in tja, tarnali, jokali in kričali. Samo neki deček je spokojno, z vprav dostojanstvenim mirom o- pazoval vso to zmedo. — »Kako da se ti nič ne bojiš?« se je nekdo začudil. — »Moj oče je na krmilu«, jo odgovoril otrok samozavestno. Naš Oče je na krmilu svetovnih dogajanj m našega osebnega življenja. Prav nič se napi ne more zgoditi brez njegovega pripuščenja. Niti en las nam ne bo padel z glave, ako on noče. Vselej bo on zasu kal tok življenja, kakor bo prav. Naša glavna skrb bodi, da vršimo božjo voljo in tako iščemo božjega kraljestva, vse drugo pa. prepustimo skrbi nebeškega Očeta, ki dobrih otrok nikdar no zapusti. Dokler je sv. Peter mislil samo na Jezusa, je hodil po vodi; čim pa se je začel pomišljati in so je zbal, se je začel potapljati ter zavpil: »Gospod, reši me!« Jezus mu je podal roko in ga pograjal: »Malover-nfcž, zakaj si dvomil?« —• Tako ludi mi padamo v malodušje ali eelo obup, ker imamo premajhno vero in preslabotno zaupanje. ...Saj je vendar na krmi 1 u naš Oče, ki je tako mogočen in dober... Saj nam je Zveličar izrecno naročil: »Zaupajte, jaz sem premagal svet!«« SVETOGORSKI SPOMINI Toda ko se je angel vrnil pred prestol božji, se je pričel opravičevati. »Gospod, vse sem izvršil, kakor si mi ukazal; samo tisti bedni vdovi nisem mogel vzeti življenja. Ah, Gospod, ko sem zagledal to ubogo ženo vso zaskrbljeno in objokano ua postelji, a ob njej obupno jokati dva mala dečka, tresoča se od mraza, lačna in slabo oblečena, me je sočutju tako nadvladalo, da nisem mogel izpolniti tvoje odredbe. Kaj bo s tema dvema revnima otročičema, če jima še mater vzamem)! Kaj bosta revčka j>očela tako nebogljena, majhna, slabotna, zapuščena? Usmiljeni Gospod, ali ne bi hotel spremeniti svojega sklepa?« — Namesto odgovora je Gospod velel; »Pojdi natanko na sredino Atlan-skega oceana in tam se spusti naravnost navzdol v morsko globočino. Zagledal boš tam bel kanieuček: toga mi prinesi — Ko se je angel vrnil s kamioni, mu je Stvarnik vch-l: »Razbij ga!« Angel jo prelomil kamen — in glej, n< tri sta v votlini bila dva črvička. — »Kaj misliš,« je vprašal Gospodar nebes ii. zemlje, »ali je vedel še kdo raze u mene za la dva črvička? Jaz pa tudi za te dve bitji skrbim.« — Angel je razumel pouk. Izvršil je svoj > dolžnost. — Bedna vdova je umrla. Zapuščena dečka je občina name- Nepotrebni romarji Danes se bojim, da bom hud. Pisati mislim o nekaterih — nepotrebnih romarjih. Ne o vseh, ko jih jo toliko vrst, le o nekaterih. 1. Politični romarji ali patrijoiič-n: romarji. To je nova rastlina, pa hudo strupena. Na Marijo so poza-bili. Patria jim je bila vse. Ti g-j prihajali v velikih gručah m skupinah, pa čudno oblečeni. Ali naj .m romarji umaknejo? Ali naj se stara posestnica Marija odstrani pred vsiljivci? Ali ne bi mogli kam drugam l Bog daj, da bi teh romarjev več ne bilo! 2. Jedvž*. piježi, vpije#. Nove besede, ki naj kažejo, kako se mi vsi ti grdi zde. Na Sv. goro jih res ni treba. Kdiko pohujšanja napravijo! Kako motijo prave romarje. VtE, kakor so se doma navadili, tako delijo še na božji poti. Treba torej, da se doma drugače navadijo. Naj že enkrat spoznajo, ua jim je vse to le v sramoto in škodo. Naj so- vsaj malo pokristjanijo. Poganov ua Sv. goro ni treba! S. Mladi in mlade, katere prižene na Sv. goro lahkomišljeuost in po-željivost pod hinavskim plaščem pobožnosti. Tu bi imeli odločilno besedo krščanski očetje 111 krščanske matere. Ali jih je še kje kaj? Ris pravih krščanskih staršev? Če bi bili,'bi bil mladi rod drugače vzgojen. Štiristoletnica božje poti Štiristoletnica božje poti na Sv. gori je prinesla razne slovesnosti. Tako so n. pr. takrat prenesli Marijino podobo v Gorico, kjer je bila potem izpostavljena v veliki cerkvi. rl u so se ves čas vrstile pobožnosti. Marsikdo je prišel v veliko cerkev, da je pred Marijino podobo toliko 1 obožueje molil, ker jo je mogel uledati tako od blizu. Procesija nazaj je privabila množice ljudstva. Kako so se skušali, da bi Marijo bolj slovesno proslavili! - klopne slovesnosti na Gori so bile zopet kar moč sijajne. In velika romanja z vseh strani n ed letom so pač pričala, da Marija svoje k sebi vleče. Takrat se je dalo 1 riti tudi od vzhodne strani, odkoder se sedaj ne sme. Marsikateri takratni romar od tam jo že pokopan. Velika novost za imenovano štiri-stoletr.ico je bila »Svctogorska Kraljica«. Z mnogimi težavami se je porodila, pod skrbnim varstvom P. S. je uboga izhajala in pred koncem leta jenjala na veselje mogočnim, na žalost ponižnim. Seveda so bili proti temu listu iu se veselui njegovega konca tudi tisti Slovenci, ki stavijo narod rta prvo me»to — iu potem često narod, vero in Boga zapravijo. Zaslužni možje Velike zasluge za Sv. goro ima že mnogo let gvardijau p. Viljem Endrizzi, ki je zlasti veliko storil, da se je svetogorska štiristoletnica tako sijajno obhajala. Temu patru gi e tu li čast, da se je dobro naučil slovenščine in da je vedno skrbet tudi za duhovno postrežbo slovenskih romarjev. On je izposloval v Rimu tudi dovoljenje za »Svetogor-sko Kraljico.« Vsa leta po prvi vojni je veliko delal v spovednici zlasti i’. Sotronij Kozlevčar. Posebno priznanje gre tudi P. Teolilu. Medtem so se pa tla rahljala za seme novodobnih grozot. Diilnien ska zamaknjenka Katarina Emine-rieh, kako si že rekla? »Slišala sem, ua Lucifer mora biti odklenjen /a nekaj časa, 50 ali GO let pred letom 2T00, če se ne motim.« — »Ona ti bo glavo strla in ti boš njeno peto zalezovala« se pa bere v najstarejših bukvah svetega pisma že več tisoč let. Jh\ i Pastirček je izšel De Valera brani nadškofa Stepinca Irski ministrski predsednik Do Valera je l/javil v parlamentu, da je izročil protestno noto, katero je zbornica om Vo i la v preteklem novembru in v kateri protestirajo zaradi obsodbe mons. Stepinca, vsem državam, s katerimi je Irska v diplomatskih odnošajih. Do Valera je pristavil, da bo vložil še novo proteste, če bodo p* trebni. Italijanski verniki branijo čast svetega očeta Nesramna goi ja, katero so spro-ž.li nekateri ital. ] isti zoper sv. oč-*-ta in duhovščino, je izzvala po vsej Italiji neštevilno protestnih zborovanj. Včasih so to resnične ljudske manifestacije, ki privabijo sto-tisoče udeležencev. Navadno s«’ vršijo na prostem, ker js težko k je tako velika cerkev, aa bi mogla sprejeti K modremu Salomonu sta prišli dve ženi, naj razsodi spor med njima. Obe sta živeli v isti hiši, spali v isti sobi. Obe sta imeli istočasno dva dečka. Ena je v spanju po nei-sreči svojega otroka zadušila. Ker je bila noč, je zamenjala svojega mrtvega otroka z živini dečkom svoje sosede. Zjutraj se obe zbudita. Ena najde mrtvega otroka poleg sebe, druga 'ima živega. To>da ko nesrečna mati bolj natančno ogleduje mrtvega uečka, spozna, da to ni njen otrok. Tedaj zahteva nazaj svoje dote, ali ona druga noče priznati, da jo mrtvi otrok njen. Zato gresta pred Sati nioua s prošnjo, naj 011 razsodi, čigav naj bo živi otrok. Tedaj reče Salomon; »Prinesite meč!« Prinesejo ga. »Sedaj razsekajte otroka na dvoje iu dajte vsaki polovico.« Neprava mati reče: »Tako je prav, ne tebi ne meni. Razseka naj se!« Prava mat* pa, ki je bil otrok njen, se razzalosti iu odvrne: »Dajte raje njej otroka živega, kakor da bi ga umoril.« In Salomon razsodi: »Tej zudnji dajte otroka. Ta je njeg>va mati.« Po treh tisočletjih so je podobna pravda ponovila. Dve materi sla se prišli prepirat za otroka. Otrok je naša Primorska; materi sla Jugoslavija in Italija, modri Salomoni so bili »štirje veliki« v Panzu. Obe, Italija in Jugoslavija sta vpili v Parizu: »Primorska je moja!« Štirje »Salomoni« pa so razsodili: »Razseka naj se Primorska in naj so da vsaki kos. Glava, Trst pa naj bo »svoboden«. Svetopisemski otrok je imel mater, ki se ga je usmilila. Primorska ni našla usmiljenja. Zato so te dm sedli iu podpisali: »Umre naj Primorska, razseka naj se!« Da so v to privolili »štirje modrijani«, se ne čudimo, saj otrok, Primorska, ni njihova. Da hočeta na to j ristati Italija in Jugoslavija, tega ne razumemo. Ali more mati podpisati smrt svojega otroka? Za Primorsko vsi vomo, da pomenijo nove meje gospodarsko smrt, polom, uboštvo, vsestransko trpljeuje. Končno pomenijo tudi v naroduem oziru počasno umiranje za Italijane in Slovence. Vsled tega se nam zdi, da se obe prizadeti državi Italija in Jugoslavija v it.teresu nas Primorcev ne smeta odreči nadaljnjemu iskanju rešitve mirnim potom. Gotova stvar je, da stoprocentno ne bo mogoče zadovoljiti ne jugoslovanskih ne italijanskih nacionalnih — še manj pa pretiranih nacionalističnih teženj. Zato bi se morala upoštevati predvsem resnična volja prizadetih Slovencev, Hrvatov in Italijanov v Julijski krajini. To voljo bi lahko izrazili v teni stavku: Vsem tem narodom uaj se ustvari možnost pravičnega iu sv obodnega narodnega sožitja, gospodarske čvrstosti in predvsem varnost pred katerim koli nasiljem, da ne bo treba nikomur bežati po svetu. take množice. Med največje in najbolj uspele take manifestacije nio-ltano šteti tisto, ki se je vršila v Neaplju zadnjo nedeljo januarja. Udeležilo se je jo več kot sto tisoč ljudi z županom na čelu, ki je imei na množico tudi lep nagovor. Katoličani v kitajskem parlamentu Med dva tisoč poslanci kitajskega parlamenta je tudi 15 katoličanov. Med njimi je Ju-Pin, nadškof v Nankingu, ki zastopa Mandžurijo, svojo rojstno domovino. ran. 2 SLOVENSKI PRIMOREC Slev 6 OKNO V SVET NAMESTNIKI ZUNANJIH ministrov z;i mirovno pogodbo z Avstrijo so zaslišali avstrijsko delegacijo. Ta zahteva neodvisno Avstrijo v mejah, ki jih jo imela v leta li)37, lastno vojsko in odpoklic vseli zavezniških čet s svojega ozemlja. Dela namestnikov še precej hit j’j napredujejo. V ITALIJI je po 13 dnevnih pogajanjih med strankami sestavil De (Jasperi novo vlado. Zunanji minister je postal grof Siorza, že star diplomat. V vladi so zastopane tri močnejše stranke: dciuokrsčuuska> socialistična in komunistična. KOMISIJA ZA ČLOVEŠKE PRAVICE se je te dni pacala z raznimi pritožbami, ki so ji bile dostavljene od zasebnikov ali od raznih udruženj. Takih pritožb je komisija dobila že okrog- eh tisoč. Znamenje, da smo še daleč od zapovedi Gospodove: Ljubi svojega bližnje- ga kot samega sebe. - 'lej komisiji načeluje g. E. Roosevelt, vdova p ik. predsednika ZDA. POLJSKA. Mikolajezjkova kmetska stranka je v nevarnosti, da se vsled zadnjih volitev razcepi. Podpredsednik stranke Niceko koče namreč spravo in sporazum z vlad i.imi činitelji. POGAJANJA med Anglijo in Egiptom glede egiptovske samo stojnosti so se razbita zaradi vprašanja Sudana, Ivi naj bi se po želj ih Egipta priključil njemu, medtem ko bi Angaja hotela dati Sudancem možnost, da se sami odločijo, kam hočejo spadati. PALESTINSKA KONEEHEN ( se je zopet začela v Londonu Odgouili so jo v oktobru 1. L, ker so bila nasprotja med Arabci in Judi prevelika. Bevin je izrazil, d;> je to zadnja poskušnja za spravo med obema narodnostimas Tudi sedaj jo malo verjetno, da bi prišli do s večnega zaključka. Arabci se upirajo vsaki delitvi Palestine v dve državi, arabsko n hebrejsko. Zmernejši Judje bi bili za delitev na arabsko in hebrejsko Palestino, judovski skrajneži pa hočejo celo Palestino zase. Vse ali , ji njih geslo. Nazadnje bodo morali le ZN vzeti zadevo pred svo jo razsodišče. V GRČIJI se zbira preiskovalna komisija ZN, da preišče obmejno pomoč sosednjih držav grškim guerillcem. Tudi -Jugoslavija je po- mla svoje zastopnike k tej komi siji. Grki so jim po večjem obotavljanju le dali dovoljenje za vstop \ svojo državo. V JERUZALEMU so judovski te romti ob belem dnevu ugrabili bančnega uradnika, bivšega angleškega majorja Collinsa. Policija mrzlično zasleduje zločince in išče kraj, kjor bi bil ugrabljeni major zaprt. — V Tel-Avivu pa so odvedli iz uradne sobe sodišča angleškega sodnika Windhama in ga odpeljali z avtom neznanokam. Oba so vsled groženj angleškega guvernerja izpustili. ŠVEDSKI PRINC Gustav Adoif jo' ob nesrečnem padcu letala pri Copenhaguu dne 26. 1. zgubil življenje. Vseh 22 oseb, ki so se \7ozilo istim letalom, je dobesedno zgore-, tako da so le s težavo ugotovili prinčevo truplo. NOV VAL MRAZU IN SNEGA je zajel Evropo. '1 udi v Italiji i-majo po nekaterih krajih črez meter snega. Še celo v gorkem Rapallu u po 18 letih dobili belo odejo. Anglija je globoko zasnežena, v pokrajini Kent je snega tudi do 3 ms-ire. — Zračna plovba črez Sredozemlje je ustavljena zaradi vetrov n zasneženih letališč. ANGLEŠKI POSLANEC Mae-lean je sprejel nalogo vlade, da sestavi in vodi angleško komisijo, ki Oo skrbela za begunce v Italiji. V I RANCIJI bodo preuredili SOO lokomotiv na bencinski pogon in lT.čunajo, da bodo s tem prihrani'! črez milijon ton premoga. ČEŠKOSLOVAŠKA išče v Ita liji kmetsko delavce za obdelovanje svojih zemljišč. Velika izguba za Cerkev V Kanadi si. pretekli teden pokopali kardinala Rodngueza Vilie-neuvea, ki je nenadoma umri v Kali torni ji, kamor sie je šel zdravit. Pok. kardinal jo bil nadškof v mestu Oueboc Ministrski predsednik King je izjavil, da smrt kardinala Villeneuvea pomeni veliko izgubo za kat. Cerkev v Kanadi. Pogreb se jo vršil zelo preprosto, kor je pokojni sam tako želel. V oporoki je zapisal: »Ker sem sin delavca, naj bo moj pogreb tak, kot se za delavskega sina spodobi« Domače novice GORICA Slovenska dekliška Marijina druž ba je v nedeljo 2. II. spet nudila s\ojim članicam in prijateljem prav Lepo domačo prireditev. Slišali smo nekaj zelo lepih narodnih in umetnih, lažjih in težjih pesmi in videli par kratkih, med drugim tudi šaljivih prizorov s socialno poučno m vzgojno vsebino. Med udeleženci je bilo tudi precej otrok, ki ponesejo v življenje glavno misel te prireditve: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Razveseljivo je, da ima Marijina družba toliko prijateljev, ki cenijo in podpirajo njeno vzgojuo delo med goriškimi dekleti. Vrlim starejšim, mlajšim in najmlajšim pevkam, igralkam in ds-klamatorkam smo hvaležni za lepo veselje, ki so ga nam pripravile, m jim kličemo: pogumno naprej po Marijini poti, ki je pot kreposti in svetega veselja./« Sv. Blaž nam je prinesel veliko snega. Mi bi pa rajši videli, da oi postalo vendar že topleje in da bi nam nebeške zatvornice dale toliko dežja, da bi se nehalo vedno občut- nejše omejevanje dobave električnega toka. Komaj smo to napisali, je prišel že tudi dež — in z njim brozga. SOLKAN Preteklo nedeljo se je poslovil od nas bivši gospod župnik msgr. Božo dr. Kjačič- Zvestim vernikom naše župnije je težko to slovo, kaj:i msgr. Kjačič je bil zelo dober dušni pastir. Žal jim je, da mu bodo dogodki zadnjih let zapustili grenko spomine na Solkan. 1 udi g. kaplan Končan, ki je moral pred kratkim zapustiti našo duliovnijo zaradi neverjetno popačenega pojmovanja nalog katoliškega duhovnika in dolžnosti vernikov do njega, se bo ob misli na Solkan gotovo vedno spominjal na Gospodove oe-sede:_ «če vas v katerem kraju ne sprejmejo, otresite si prah z obuvala in pojdite drugam!« Prevzvišeni gospod uadškol' je pa sklenil, da se bo zase in za svoje duhovnike maščeval nad nami na ta način, da nam pošlje za župnega ui raviteilja enega najboljših slovenskih duhovnikov, špirituala v go-i iški bjgoslovnici dr. Franca Močnika. Ta gospod jo služboval najprej v Ornem vrhu, nato v Vrtojbi ir. pred imenovanjem za duhovnega vodjo v semenišču v goriški stolnici kot vikar. Povsod so ga verni ki zelo cenili in ljubili. Upajmo, la bomo spoštovali in ljubili vsaj tega vzornega duhovnika vsi, tudi tisti solkanski verniki, ki so v zadnjiii letih postali mlačni in so skoro pozabili, kaj se pravi biti otrok katoliške Cerkve. — Spoštovanje do božjih poslancev nam bo prineslo blagoslov. — Naša vas mora c prati madeže zadnjih let in si spel pridobiti ugled poštene krščausk cHibovuije! MIREN V soboto 1. II. je na mirenskem županstvu v kleti eksplodiral pe-kleuski stroj, ki ni povzročil uobe ne smrtne žrtve, pač pa veliko škodo m grozno paniko med tistimi, ki so se nahajali v poslopju. Neka bomba se je razpočila tudi pred go-liško nižjo gimnazijo v ulici Ran-daccio. Baje se je nahajala ne nekem vozu. V naši deželi ni iu noče biti miru iu med domačimi novicami bi lahko vsak teden zabeležili kako stvar, ki bi pričala, da nasilje še ni zapustilo Julijske krajine. Od tu in tam nam poročajo, da se izvaja nasilje tudi nad tistimi, ki bi radi zapustili svoj dom, ker se ne čutijo varne pred strastnimi političnimi nasprotniki, čeprav jim niso nič hudega storili. ZVU še ni našla zdravila za ljudi, ki se nasilju ne marajo odpove dati iu imajo strahovanje za edino 1 ot, po kateri morejo priti ua oblast, in za edino sredstvo, s katerim se potem skušajo ua oblasti tudi ohraniti. Podržavljenje zasebne lastnine — povojni mit Mit je pripovedka o bajnih bitjih. Mite so imeli stari narodi, imajo jin pa tudi moderni. Nemški nacisti so imeli svoj mit o izvoljenosti nemškega plemena. Tudi danes imajo narodi svoj nut, bajno bitje, od katerega pričakujejo rešitve vseh težav in problemov povojnega sveta. Ta mit se imenuje nacionalizacija aii podržavljenje zasebne lastnine. Tukaj vidi današnje človeštvo svojo rešitev. Dejstva naj govorijo. V sovjetski Rusiji je socializacija že davno izvršeno dejstvo. Drugi narodi so se po končani drugi svetovni vojni takoj vrgli za sovjeti, da tudi sami izvedejo podržavljenje zasebne lastnine, da stopijo na pot gospodarskega socializma. Lam so izvedli ali vsaj začeli izvajati socializacijo v naslednjih državah: ua Poljskem so izvedli agrarno re-1'ormo in podržavili industrijo. Na Češkem so tudi podržavili velik uel zasebne industrije. Avstrijski parlament je izglasoval zakon o podržavljanju podjetij. Ogrski parlament prav tako. Romunija sledi. V Jugoslaviji so odobrili zakon o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij. Jugoslaviji sledi v vsem Bolgarija, a bolj previdno. V Nemčiji so v onem delu, ki ga ima zasedenega Rusija, izvedli a-grarno reformo, podržavili industrijo, vsaj velik del, kar je niso odne-sJi na račun vojne odškodnine. V Franciji so začeli s socializacijo pri nekaterih veleindustrijah iu bančnih podjetjih. Novi parlament bo gotovo izglasoval nova podržavlje-uja. V Italiji niso še začeli s podr-žavljenjem zasebne lastnine, ker morajo prej izdelati novo ustavo. Toda tri največje italijanske stranke imajo na programu agrarno reformo in socializacijo v večji ali manjši meri. Anglija sama, zibelka in trdnjava kapitalizma, je s sedanjo laburistično vlado odločno začela s politiko podržavljenja. Podržavili so narodno angleško banko >?i premogovno industrijo. V načrtu imajo podržavljenje še drugih pod- Med vladarji, ki so bili po zadnji vojni v Evropi vrženi s prestola, je tudi kraljica I>EMO KRACIJA. Zdaj jo vozijo o krog v sramotnem plašču kakor nekoč Herodovi hlapci Kristusa — in se iz nje in svobodoljubnih narodov le norčujejo. Gorica je zadnja Ital. komunistično glasilo »Ujii-ia« je pobiralo podporo po vseh ital. mestih. G eri e a je med njimi zadnja. Podpisala je 780 lir. Kako to? Ali Gorica ljubi morda Tila bolj kot Togliattija! Morda pa ne da veliko ne na enega ne na drugega. Projzvodnja električnega toka Proizvodnja lokalnih central je padla v izredni meri. Tako centrala Doblarji, ki ima inštalirano jake st 30.000 kW, proizvaja v teh dneh le (>000 kW iu centrala žilave, katere inštalirana jakost je 16.000 kW, proizvaja samo 3044 kW. Petorica central na »Canaie Doi-tori« iu sicer Fogliauo, Redipuglui, Ronchi, Anconetta iu Tržič, je kar blokirana od ledu, tako da te centrale ne morejo več delovati <>il 5. januarja. jetij. Vsega skujta j mislijo podržaviti 20"" celotne industrije. i Lahko rečemo, da je povojna kv" ropa stopila odločno na pot socializacije. Evropi bo prav gotovo sle-dil polagoma ostali svet. Morda di Amerika sama. Kaj pa je socializacija? Socializacijo imenujemo tisti S1 steni gospodarstva, ko se večji J111 manjši del zasebne lastnine podržavi, to se pravi, da postane last države, oziroma celokupnega narodi' Pri nas se je za tako lastnino udomačil izraz »narodna imovina«-Podržavljena zasebna lastnina P° stane narodna imovina. Kaj iščejo v socializaciji? Odpomoč zoper kapitalizem. ' kapitalističnem sistemu je šel dobiček vedno le lastniku kapitalistu-S socializacijo pa lioeejo doseči, tla bi dobiček ne šel več v korist sam0 nekaterih, temveč vseh. Zato naj ‘.•odo industrijska iu druga ponje tja last družbe, narodna imovina? Prav tako naj bo tudi zemlja skuP' na last. Nevarnosti socializacije Ali prinaša socializacija dobrot^ ki jih od nje pričakujejo? Po socialnem nauku Cerkve moramo razi1 kovati dve vrsti socializacije: P°" polno iu delno. Popolmi socializacija je lista, ko se vsa podjetja ab skoraj vsa podržavijo. Delna pa J° usta, ko se samo nekatera podjetja m industrije podržavijo, ostale Pu se še naprej pustijo zasebnikom-Delna socializacija utegne biti koristna in potrebna. Popolna sociah-zacija, kakor so si jo zamislili s°' cialisti iu komunisti, pa no nioi'L prinesti sreče m pravega blagostanja, ker se sprevrže v državni kapitalizem aii kolektivizem. Sv. 00 je takole poučil katoliške delavk' »Krščanske organizacije pristanejo na podržavljenje samo takrat, Kadar to zahteva resnični skupni blagor, to sč pravi, kadar je to edino uspešno sredstvo, da se odpravi zloraba ali pa prepreči zapravljanje produktivnih sil države... ^ vsakem slučaju pa priznavajo, tla se podržavljenje ne sme izvršit' brez primerne odškodnine.« Prav tako je sv. oče opozoril katoličane v Franciji, ko so imeli letos socialni teden, na nevarnost1 socializacije. Nekateri so razumel1-da je sv. oče obsodil podržavljanj® zasebne lastnine kot tako, pa 111 ris. Papež je le ponovno poudaril« da podržavljenje ne smo iti pi'e' daleč, da ne zapademo novemu kapitalizmu, državnemu kapitalizmu-ki se more vzdržati le z diktaturo-Nadaljevanje sledi Vtč lužil Človek ima razum, da spoznava resnico. V današnji zmedi ne prideš do resnice, ako ne bereš s/alno katoliškega lista. Torej napravi svojo dolžnost! Odgovorni urednik msgr ALOJZIJ NOVAK Tisk. G. Iucchir - Gorica Tiskano z dovoljenjem A. I. S. Hlapec Ferjan Neki lovec na gamse na nasprotnem hribu je videl nesrečo na Kozlovem rogu iu zdelo se mu je, da jo zaslišal tudi smrtni krik. Lovcu j> zastala kri po žilah pri tem groznem prizoru. Nekaj časa se od strahu ui mogel ganiti z mestu. Poslušal jo napeto v smeri prod kraju nesreče, a bilo je tiho kot v grobu. Seveda, oba ponesrečenca sta zletela najmanj petdeset sež-njev globoko in pri takem padcu je človek pač desetkrat mrtev. Šele po daljšem presledku se je mogel lovec znebiti groze, ki ga je prevze la, m počasi lezli pr«ti peščeni griži pod Kozlovim rogom, kjer je menil, da dobi obe trupli. Toda ko je dospel do peščene drče, ni mogel vkljub najpazljivejšemu iskanju najti nobenega sledu o ponesrečencih. Vzel je v roko svoj daljnogled in. so oziral po skalnatih čereh. Hi poni a se je začel trest i. Gori med •Ivoma ostrima pečinama je bilo vdeto grozno razmesarjeno truplo in ga je polovico viselo čez skalno steno —• po obleki sodeč je bil kok j ujec. Sedaj ga je videl tudi s prosi im očesom, nekako kot zvonik vi si ko jo visel mrtvec. Drugi ponesrečenca je moral pač biti v kakem breznu za skalo. Sedaj ni imel obstanka lovso na tem pregroznem kraju. Odhitel jo dol v vas, kolikor naglo so ga le moglo nositi noge. Spodaj je pripovedoval ves zasopljeu, da sta padla s Kozlovega roga dva pbninea najmanj petdeset sežnjev globoko in da ležita mrtva v skalnatem pripaou. To sta mogla hiti samo Ferjan in Mariborčan. Kot bi jo veter raznesel, so je razširila vest po vseh Poljanah. Ljudje so se zgrozili nad nesrečo, mnogi so zabavljali čez bedastega tujca, drugi so pomilovali ubogega Ferjana. Ko je zvedela Rozka pri Grozdu o žalostni novici, je obledela in se nekoliko stresla; toda popoldne je bila žo čisto pomirjena in je hladno klepetala z nekaterimi vodniki o usodni poti v planine. Oez eno uro po dospeli vesti o nesreči se jo podala truma mož z vrvmi, drogi, no-siluicami iu rjuhami na pot priti Kozlovemu rogu. Možje so imeli žalostno dolžnost, da pokopljejo trupli ponesrečencev. Medtem ko so počasi stopali v hrib, je ječal z zvonika na Poljanah navček z žalostnimi glasovi. Na Kozlovem rogu pa le ni osut lo povsem tiho. O prvih popoldan sicih urah se je razleglo iz skalnih globeli zamolklo stokanje. Pozneje je bil glas močnejši in se je slisal ziiaj kot* tuljenje, zdaj zopet kot klicanje, na pomoč, čudno in pošastno, kot bi klical duh iz večnosti: : TI o ho ho j' — Joj!« Na prečni strani Kozlovega roba visoko goii na belem snežnem zametu se je gibalo nekaj živega — bil je Ferjan. Kot po čudežu je bil ubogi mladenič otet pred ledenim smrtnim žrelom. Ko je zletel s tujcem iu zaslišal grozno smrtuo vršanje, je občutit še silen sunek, nato pa je zgubil zavest. Ta sunek mu je bil v rešitev. Močno napeta vrv, s katero je bil navezan na tujca, je oplazila z vso silo po ostrem skalnatem robu, Ki jo je kot nož prerezal na dvojo, in medtem ko je padel Mariborčan na desno še za mnogo sežnjev globlje v skalni prepad, je vrglo Ferja m na levo vstran na snežni zamet, ki so ga vetrovi nametali na kup za moža na visoko. Tum je obložal Ferjan nezavesten, pa brez poškodb. Po dolgem času se je prebudil iz i medle vice. Nič ni vedel, kje H je, iu je občutil hude bolečine na bokih. Na levi roki je imel globoko prasko, ki je morala močno krvaveli, kajti sneg jc bil naokrog ves rdeč. Sedaj je zapazil pretrgano vrv in počasi se jo začel spominjati, kaj se je zgodilo. Ni sa upal so ganiti, le vrv, ki mu je bila tako tesno zadrgnjena okrog- ledij iu ga v živo rezala, je previdno razvezal, potem pa je zopet omahnil nazaj na sneg na pol v omotici. Zdaj Šele ga je prevzela groza nad strašno nevarnostjo, ki mu je pretila. CLn bolj živo si jo je predstavljal, tem bolj se je tresel —• kar mraz ga je spreletal okrog srca. V svoji stiski jo začel glasuo stokati in jočatu Ko je zopet zaslišal človeški glas -- svoj lastni glas - - ga .ie prevzela i eizrečena bridkost, tako da je moral glasno jokati. Ni si mo^il razložiti, kakšna bolečina je to :n kako je nastala, in vendar jo čutil, la ga boli močno in bridko. Zgubil jo tudi ves pogum, tako da so niti ni ogledal naokrog, kako bi mogel priti iz tega groznega kraja Zato je začel glasuo vpiti in klicali na pomoč. Toda nadvse njego vo klicanje ni bilo nobenega od/dva, lo od mrzlih, silnih gor je votlo odmevalo. Čez nekaj časa je opazil da ima svojo potno torbo še ua hrbtu. Bilo je v njej še kos prekajenega mesa in celo steklenica s. vinom je ostala cela. Ferjan se ,ie okrepčal in tedaj se mu jo znova vrnil pogum in hrepenenje -po življenju. Dvignil se je pokonci in si pretegnil ude. čeprav je čutil nekaj bolečin v sklepih, jo vendar takoj spoznal, da ni nič zlomljeno ali lZ' vinjeno iu da se lahko z lastne močjo poskusi rešiti. Previdno se skobacal na skalnat greben. Od tam je videl na levo kamnito drčo, skoz1 katero bi mogel zlazti navzdol 1,1 priti do grušča. Ta je vodila na desno tja čez tU> grušča, odkoder ni bilo več težavno priti navzdol. Ferjan je napi'-1 vil že večkrat še nevarnejše poti 111 ker je zaupal zopet sam vase, je še naglo, toda previdno po pečevju-Počasi se je drsal navzdol po dre1’ ^iesel ra to čez skalni greben in > stal sedaj ua peščeni griži —- bil / rešen. Precej naglo je stopal zdaJ po molim dol proti zeleni piano*1. Sedaj se je zavedel tudi svoje vodniško dolžnofcti. Čeprav je bil razsrjen na brcv.vestnega samomorilea« ki ga je hotel s seboj vred potega1; ti v smrt, je vendar moral čim l>reJ naznaniti v vas o nezgodi, da V°' iščejo ponesrečenca, ki se je bre* dvoma ubil, in pokopljejo njego'0 truplo Ko je prišel na spodnjo pl!l i.iuo, ga je srečalo moštvo, ki je b1 lo na poti, da poišče njega in tuje*1. Možje so se nadvse zavzeli. »Za božjo volje, kaj si ti tukaj^ je zavpil nekdo; »in zvonil ti je fL. mrtvaški zvon!« (Nadaljevanji