IZVESTJA Muzejskega društva za Kranjsko. Letnik V. 1895. Sešitek 6. Završniška gospoščina na Krasu. Spisal S. Rutar. Najnaravnejše ceste so tekoče in stoječe vode, kakor se lahko vsakdo prepriča i/, pripovedke o Argonavtih. Vsako zagorsko ljudstvo skuša odpreti si najkrajšo pot do morja, ker ob morju je doma življenje, blagostanje in omika. Primorski kraji so bili vedno za več stoletij napredni pred onimi, katere so visoke gore ločile od tega vesoljnega prometnega sredstva. Tudi nekdanji prebivalci kranjske dežele so iskali in našli najkrajšo pot k Jadranskemu morju, k Tržaškemu zalivu. Razločevati moramo dve glavni središči kulturnega življenja na Kranjskem, ki sta se razvili vsako ob svojem jezeru, t. j. v ljubljanski in cerkniški kotlini. Kakor je tam osamljeni ljubljanski Grad vabil naselnike, naj sc umaknejo z mostišč na stalna tla, tako je postala Križna Gora (857 m) na jugovzhodni strani Cerknice središče tamošnjih prebivalcev, ki so poprej stanovali v imenitni prazgodovinski votlini pod to goro (na njeni severnovzhodni strani). In še dandanašnji so pri tamošnji romarski cerkvi najimenitnejši shodi, h katerim prihaja ljudstvo od daljnih stranij, celo s Hrvaškega. Pa tudi vsi sosednji griči, n. pr. stegberški, loški, pod-loški, zlasti Vlaka, potem nadloški in markovski, so nosili svoja gradišča in sestavljali tako prav imenitno prazgodovinsko naselbino, [zvestno je utemeljeno domnevanje, da nam je tu iskali stari Mctulum in ne pri bližnjem zaselku «Metlje», kjer se prav nič prazgodovinskega ne nahaja. IJa so bili ti kraji tudi v zgodovinskem času naseljeni, priča nam »rimska cesta», ki se sledi po gozdu od Metelj naprej proti Ložu na parcelah «Srde» in «Pogača». Iz Loža je vodila cesta dalje skozi Stari Trg in Dane po takoime-novani »danski poti» navzgor na Javornik k < Starim Vogel-nicam» (997 m) in potem skozi Jurišiče na Parje. Tu se je poslužila preseke med Sv. Primožem in Tabrom ter prišla v Ravne in Sušico. Čez Staro Sušico je prispela v Reško dolino tam nekje pod Bujami. Od tod je šla dalje skozi Britof proti Lokvi po ravno tisti progi, kakor sedanja deželna cesta. Iz ljubljanske kotline pa je vodila cesta čez Vrhniko po stari poti na Logatec, Planino, Landol in Senožeče. Od tod je šla skozi Gabrčc in čez Gabrk («Ocra mons») naravnost proti Divači in dalje v Lokvo, kjer se je združila z loško cesto. Od tega kraja pa se je prišlo v kratkem času k najbližji zajedi Jadranskega morja, bodisi v 'Prst ali Mile (Muggia). Naravno je, da je stalo ob teh potih več prazgodovinskih naselbin, izmed katerih utegne biti najstarejša ona v Škocijanski jami ob izlivu Reke (gl. Letopis Slov. Matice, 1890, str. 123). Kmalu pa so se naselili ljudje tudi na gradiščih, n. pr. v vasi Gradišče severno od Škocijana (ravno tam, str. 124), pri Škofijah, Barki, Naklem (402 ml, Potoku (633 m), Kačičah (503 m), Rodiku, Čuku (753 m), zlasti pa na Rtu (812 m) pri Rtvižah, severovzhodno od Brezovice (v Istri). Po vsem hrbtu, ki se razteza vzhodno od Rodika ob goriško- isterski meji, nahajamo sledove prazgodovinskih stanovanj. Že ime tega hrbta, Ajdovščina, naznanja, da imamo tam iskati prastaro naselbino, kjer so ljudje tudi še ob rimskem času bivali. Na Ajdovščini je obširno zidovje, katero ljudstvo navadno imenuje mirišče . (V zasledujemo to zidovje, spoznamo koj, da je bila tudi rimska naselbina še zelo obsežna in dobro utrjena. Poznajo se še dobro vhodna vrata, stolpi, kleti, kovačnice z žlindro itd. Okoli in okoli pa so že našli mnogo črepinj, sulic in pušic, tudi denarja itd. Ko je kmet oral svojo njivo «Krivice*, izkopal je tri velika ogrodja. (Novice, 1859, str. 273). G. dekan M. Sila je našel, ko je bil še župnik v Rodiku (pred 1. 1880.), lepo bronasto fibulo in več drugih starin. Ljudstvo veruje, da velikanska kača varuje zaklade, ki so zakopani na Ajdovščini. Nikomur pa ni svetovati, da bi sam tam kopal. Tudi se nahaja tam gori mala lokev «na Cuku», kjer baje «lintvern» stanuje in vse nevihte prouzročuje. Pred mnogimi leti je hodilo po več procesij (celo do dvajset) na goro, da bi pošast «panali» in jej odvzeli škodljivost. (M. Sila, Trst in okolica, str. 42.) Ob času Rimljanov so se ljudje pa tudi pod Čukom naselili in to je sedanja župnijska vas Rodik. Njeno ime je klasično, t. j še iz rimskih časov podedovano, in na rimskem kamnu, shranjenem v tržaškem muzeju, ovekovečeno. Našli so namreč blizu rimske ceste iz Ogleja na Trsat sledeči napis: < I lanc viam dereetam per Ativm centvrionem post sententiam dietam ab A. Plavtio Legato Ti. Clavdi Caesaris Avg. Gcrm. et postca translatam a Rvndictibvs in fines C. Laecani Bassi restitvit ivssv Ti Clavdi Caesaris Avg. Gcrm. Impcratoris L. Rvfellivs Scvervs primipilaris.» (Mommsen, Corp. Inscr. Lat. V. 1, p. 76). Ta napis javlja, da je cesarski namestnik A. Plautius' kateri je bil 1. 43. po Kr. Britanijo podjarmil, ukazal sezidati cesto skozi predel Rundiktov. Pozneje so to cesto nadaljevali (proti Liburniji ?), tako da so pri tem prekoračili mejo Istre in da je ona prešla v pokrajino Lekanija Basa, odnosno pod neposredno oblast cesarjevo. Zato ji; ukazal Lekanij svojemu primipilarju Rufeliju Severu, naj cesto popravi. Mommsen misli, da je bil legal Plautius kak namestnik v [liriku, in da so bili Rundicti zadnji narodič, ki je še k I liriku spadal. Ali on ni vedel, da je iz Rundictes nastal sedanji Rodik (z nazalovanim o). V šematizmu tržaške škofije pisali so dolgo časa za Rodik latinsko ime < Virundictcs > (vi = v?; torej «v Rodiku?*), ker je dr. Kandier čital na gori omenjenem kamnu «Virundictes», mesto . Tudi srednjeveške predmete so našli v okolici Rodika, tako n. pr. beneške srebrne denarje v gozdu «Loza» pod Ajdovščino in v Vilinem Vrhu proti Bazovici. Zelo stara mora biti tudi vas A r t v i ž e (Rtviže) na sedlu med obema vrhuncema rtovega hrbta. Na vzhodni kopi se vzdiga podružna cerkvica sv. Sacerba (S. Servolo), ki spada k župniji Bazovici. Sv. Sacerb je znan med primorskimi Slovenci tudi kot ubijalec zmaja, kakor drugim Slovencem sv. Jurij, ali pa na vzhodnem Štajerskem Krsnik. Poleg sv. Sacerba pa častč tam gori tudi sv. Vida (Svctovid), in v prejšnjih letih prihajale so na god tega svetnika (15. junija) procesije iz vseh bližnjih župnij k cerkvici v Artvižc. (M. Sila, Soča 1887, št. 10, Podlistek.) Iz tega spoznamo, da je v zgodovinskem obziru zelo imenitno zemljišče rodiške župnije, ki napolnuje najjugo-vzhodnejši rogelj goriške grofiji". Tam, kjer sta se ločili gabrška in javorniška cesta, stoji na mestu nekdanjega gradišča cerkvica sv. Marije v Kačičah, kjer so bili v srednjem veku imenitni sejmi. Zahodno cul te vodi stara pot na Lokvo, južno in jugozahodno pa na 1 Irpelje, Črni Kal in dalje v Koper ob Jadranskem morju. Severno od Rta pa stoji vasica P odg rad z razvalinami završniškcga gradu. Spodej ob potoku Sušici leži selo Potok- in nasproti razvalinam vas Vareja; drugače pa je vsa okolica precej samotna. Vasica Podgrad s kapelico sv. Ivana Kistitelja ima svoje ime od tod, ker je na osamljenem kuclju koncem nje (okoli 56l) 570 /// nad morjem) stal srednjeveški grad Schvvar-zenegg. Da to ime ni izvirno, priznal bode vsakdo, ki je prepričan, da naša krajevna imena nimajo nemškega debla (ker pri nas ni bilo Nemcev, nego vedno le ponemčevalci). ("e bi to ime res pomenilo ono, kar navidezno pomeni t črni it, Črno brdo»), tedaj bi ga bližnji Italijani i/vestno ne bili pisali S 1) o r z e n e e h , nego prestavili bi bili to ime v < Korea nera • (ali morda celo v < Vcrtiniglia» = Črni Vrh v Istri). Primorski Italijani so namreč vedno bolje umeli slovenščino, nego Nemci; ali «Zavrsnika» vendar niso znali po izvirniku prestaviti. Pisali so to ime tudi «Squarzenigo> in še-le Dr. Kandier si je izmislil «Nigrignano». Zato prav radi sprejemamo razlago g. dekana Matije Sile v Tomaju, da je «Schwarzenegg» le za nemški jezik prikrojeno ime . Zavihek je sicer skrita vasica pri Skolljah, ali prav blizu stari kupčijski cesti iz Kačič čez Javornik v Lož. Ker je stalo na griču nad Zavrhkom prazgodovinsko gradišče, zato mora tudi ta vasica zelo stara biti in prav lahko je mogoče, da je bila v XI. stoletju najbolj znani kraj v onem skritem roglju Krasa ob meji proti Istri. Ker je torej ime že uvedeno v slovenski književnosti, zato je hočemo tudi mi rabiti. Oglejski patrijarh Popon (iz rodovine grofov Trebanjskih na Koroškem) je 1. 1028. srečno premagal Ogre, ki so bili pridrli na Kranjsko. V zahvalo za to mu je podaril nemški cesar Konrad 11. ves Kras i totam Carsiam»), t. j. poleg pravega goriškega in isterskega Krasa (tjedoli do Reke in Moščenic) še županije: Vipavo, Senožeče, Postojno, Cerknico, Lož, Prem, Podgrad in Kastav, torej vso poznejšo Notranjsko. V Postojni in Cerknici-Ložu so nastale kmalu potem posebne gospoščine: prvo so dobili templarci v last, a na Kairu in Steberku so gospodovali roparski plemiči Stegbergi ali Stembergi, ki so napadali Benečane v Istri in celo oglejske patrijarhe nadlegovali. (Mitih. d. Mus. Ver. f. Krain 1890, str. 184.) Ostali Kras je prišel v last Devincem in Goričanom. Največji delež so dobili Devinci, t. j. ves 'Dolenji Kras., župo Tomaj-Dutovlje, Senožeče, Prem in Kastav (takoimenovano •Liburnijo ). (ioričani so dobili le župi Završnik in Podgrad, t. j. goriško - istrski Kras od Sežane do Jelšan. Onstran te meje pa so imeli zopet Devinci svoja posestva, t. j. Volovsko, Mosčenice in celo Ki-k o. Poslednja je pripadla po zamrtju Devincev-Walsee (I. 146!).) Avstriji in Kranjskemu, ter ostala ž njo združena do 1. 1648., ko se je Reka uredila kot «corpus separatum.» Ime «Schwarzenegg» naletimo prvikrat 1. 1096. Takrat je spadal ta grad še pod oglejskega patrijarha. Randolfov sin Ivan je izročil to posestvo patrijarhu Ulriku I., kateri je bil postal 1. 1093. tudi deželni knez kranjski, a patrijarh mu je je zopet oddal kot zakoniti fevd. Randolf je torej bržkone ustanovil posebno rodovino 71, «einen sla-vonisehen Grafen» C hrup p Tudi grofa Henrik IV. in Ivan Majnard sta zastavila Završnik (vkupno s Podgradom) Ivanu Frankopanu na Krku in Modrušu kot poroštvo za doto svoji sestri Ani. 1/. 1. 1398. so se nam ohranili računi o dohodkih završ-niškc gospoščine.2 Tedaj je bil oskrbnik in uradnik neki M e r 11 e i n (Merth = Martin) C a p p e n m a u e 1, a Mixe von Newnhaws «purkgraf ze Swarcznek, Swarcznekk, Swarzenek». Med dohodki te grajščine zabeležil je Cappen-mauel tudi 7 mark stojnine (Standgeld) s sejma v Kačičah, «Chirchtag ze Chotschicz.» Izplačal je gradniku Pankrac za varovanje grada (katerega?) 20 mark; gradniku «Michsen von Newnhaws» 11 mark solidov; potem Juriju Weren-s t e i n e r - j u , gradniku v Planini (Alben), 5 mark solidov itd. Selu, ki je nesel njegovi ženi pismo «gegen Chrabaten» (na Reko?) je dal 32 solidov; drugemu za isti namen pa le 28 solidov. Pismonoscu do Gorice je plačal 20 solidov, (t. j. 1*20 kr. našega denarja). «Mixe von Newhaws» je dobil iz Rihcmberka 40 orn (urn po 13 lt.) vina, vsako po 90 solidov. Okoli 1. 1430. je kupil Martin Ravnikar («Raunacher, de Raunach >, vzhodno od Košane), vazal Reinprechta Devin-Walseejskega, gospoščino Završnik- kot najemščino od grofa Henrika IV. za 200 dukatov (Czörnig, str. 686). Verjetno je, da so potem Ravnikarji obdržali Završnik do zamrtja goriških grofov. In tudi avstrijski vladarji so pustili gospoščino Završnik Ravnikarjem, tako Ferdinand I. I. 1528. za 4.000 gld. Med tem pa se je bila dogodila mala bitka v bližini Završnika. Ko se je namreč prepiral cesar Friderik III. s svojim bratom Albertom (I. 1442.), oblegala je vojska poslednjega Ljubljano in žugala tudi Trstu, ker je bilo to mesto Frideriku zvesto udano. Tržačani pa niso držali križem rok, nego so hoteli sovražnika prehiteli. Naložili so jedini lop, katerega so imeli, in ki je bil v Trstu vlit, ter so se napotili čez Lokvo pod Završnik', sovražniku nasproti. Tam se je unela praska, '' «Aus einein Kationariuin und I )i|>lotnatat iuin der Grafen von ("cz malo časa (19. junija 1628, ali 1632) poviša ga isti cesar za državnega grofa podgrajskega in sacerbskega ter barona završniškega. Leta 1630. je postal cesarski poglavar v Trstu. Njegov najmlajši sin Benvenut VII. je ustanovil poseben rod po svojih treh sinovih Adamu, Ivanu 111. in Juliju. Starejši sin Benvenuta VI., Ivan IL, je padel leta 1642. kot cesarski častnik pri I.ipskem. (Kneschke, Adelslexicon, VII. 106.) Slednji sin Benvenuta VI., Nikolaj, je razplodil glavni rod. I,. 1643. so ga vsprojcli med deželne stanove koroške in 1. 1649. so ga imenovali za deželnega odbornika. 1.. 1659. je postal cesarski poglavar v Trstu in I. 1664. je bil izvoljen za deželnega glavarja v Gorici, a umrl je pred nastopom te službe. Zapustil je štiri sinove: Antona, Petra, Leopolda in Ivana Ferdinanda. Poslednji je imel tri sinove: Nikolaja, Adelma, Antona in Leopolda I Kneschke, 1. C.). L. 1685. je kupil benvenut Petač od rodovine Marenzi grad M a h r e n s f e I d (Odolina) pri Matariji. Leta 1711. je živel grof Ludovik Petač. Iz stranske rodovine je bil bržkone Karol Jožet grot Petač, ki se je pred 1. 1730. oženil z Izabelo pl. Reisig in ž njo priženil dobro Strmol pri Rogatcu. L. 1739. je bil on jedini posestnik tega dobra. Istega leta, dne 15. januvarja, je umrl v Rogatcu za kapjo Leopold Julij grot Petač v 52. letu svoje starosti. L. 1743. se imenuje grof Jakob Petač kot kum v Rogatcu in 1. 1763. Jože Petač, oženjen z Magdaleno Lumburg-Styrum. (Orožen, Dekanat Rohitsch, str. 162—164). Zadnji .štajerski Petač je baje umrl 1. 1885. Adelma Antona sin je bil Jožef Ilanibal Leopold de Petaciis, duhovnik, ki je postal I. 1735. stolni dekan ljubljanski in naddijakon za Gorenjsko (Lavrenčič, Cerklje, str. 37). Od 1. 1740. do 1760. je bil škof tržaški in 1761 do 1772 škof ljubljanski. Poleg tega nahajamo v ruških matrikah (M. Rast) 1. 1710. Leopolda Ernsta Petača, ki je postal pozneje tržaški škof (bil je torej identičen s tu imenovanim), in Karola Sigismunda Petača, kije bil 1. 1744. do 1759. stolni prost v Ljubljani (Catalogus Clcri Labacensis, str. 11). Ali ni bil morda tudi ta identičen s prejšnjima? L. 1754. je bil Benvenut Petač generalni feldmaršal-lajtenant in jo umrl po 1. 1780. kot generalni feldcajgmajster na Pogancah. Ali je to morda isti Benvenut, ki je naredil svojo oporoko dno 9. maja 1789 v Gorici, v Katarinijevi hiši, kjer je takrat stanoval ? Iz te oporoke povzamemo naslednje: 1.) Njegov pogreb naj bo priprost, a za njegovo dušo naj se bere precej po pogrebu 300 maš; 2.) svoji sestri baronici Alojziji Bibra zapusti 20.000 golil, n.v.; 3.) gospici Ivani Ebner, kije požrtvovalno stregla njemu in njegovi materi, voli 800 gold. letne pokojnine; -4.) svojemu lovcu Staudingerju 300 gold. letne penzijc; 5.) svoji stari kuharici Marjani Stengar 200 gold. pokojnine; 6.) kuhinjski dekli 100 gold. jedenkrat za vselej; 7.) hišni 100 gold.; 8.) grofu Rudolfu della Pace, svojemu pre-Ijubljenemu prijatelju, 6000 gold.; 9.) dvema nečakinjama po 300 gold.; 10.) grofinji Terezi de Pace dve omari iz indijanskega lesa; 11.) prijatelju Jeronimu Gorizzutti dve lovski puški in psa «Truffo»; 12.) Francu «Voxilla de Wüstenau», ki je imel v najemu mitnici v Sežani in Lokvi za 1000 gld. na leto, odpusti najemnino za tri četrt leta; 13.) svojemu brivcu Jožefu Somarju 50gold. volila. Dolžan pajebil 19.477 gold., med drugim: Gvidonu grofu Kobenclju 11.283 gold. po 4%; cerkvi v Lokvi 226 gold.; cerkvama v Rodiku in Kačičah 680 gold.; Francu Voxilla 434 gold.; grofu Pompeju Coronini v Tolminu 3000 gold.; 14.) Svojim splošnim dedičem imenuje grofa Adelma Petača, svojega preljubijenega ujca, o katerem pričakuje, da ne bo skušal ovreči t1"'1 testamentar-nih določeb, zlasti z ozirom na to, da je testator očistil imetje očetovih dolgov. Priporoča pa mu ubožce, zlasti one iz završniške gospoščine. (Deželna deska grofije goriške in gra-diščanske, vpisano 9. junija 1789.) Adelm Petač je bil zadnji svoje rodovine. Bival je raje v prijazni Sežani, nego na zakotnem Završniku. Umrl je tam 1. 1817. in pokopali so ga sredi župne cerkve. Država je potem inkamerovala gospoščino in prodala okoli 1. 1820. njene obširne gozdove, ki so pa sedaj že skoro popolnoma izsekani, najbližnjim občinam, zlasti Lokvi, Povirju in Sežani. Poslednji grof Petač jo imel rejenko Ano Veroniko Just, ki seje omožila z g. J. Delenom v Sežani. Ljudstvo okoli Završnika še vedno pripoveduje, kako se je grajska hči» udajala. I Jelenovi dediči so prodali spise završniškega arhiva štacunarju J. G, ki je zavijal v nje razne jestvine. Gosp. dekanu M. Sili se je posrečilo 1. 1880. rešiti ostanke tega arhiva, zlasti završniški urbar in urbar Petačevih posestev na Tolminskem. < >ba urbarja sta sedaj dobro spravljena in se ne bosta izgubila potomcem.* ' Arhiv kranjskega muzeja hrani roiloslovnik (žal, brez letnic) (»rofinje Marije Ane Terezije 1'rančiške Petač kot prastare matere barona Hamilkara de fin. Njen sin je bil (irof lteiivenut Sigismund, tc|*a sin, Arof?), a hči poslednje Klizabeta, omožena I.anthieri. Grb Petačev ima v V vasi Pliskavica na Krasu pripovedujejo, da so hoteli devinski grofi Thurni Petačem šiloma oteti vasi Pliskavico, Gabrovico in Veliki Dol, da bi zamašili luknjo med njih gospoščino ter Dutovljami in Tomajem, ki sta bila že itak devinska. Vsled tega je nastala vojna med obema strankama, v kateri so pa Devinci zmagali in hoteli odpeljati Petača kot jetnika v Devin. Prihiteli so mu pa na pomoč prebivalci omenjenih treh vasij in osvobodili svojega grofa pri Sestljani. Petač se je skazal hvaležnega svojim rešiteljem in jim dal posestva, katera so okoli onih treh vasij obdelovali, v stalen najem («affitto fermo>), tako da jih nihče ni smel spoditi z njih zemljišč. Ko je neka Petačanka o možitvi z grofom Torre iz Zabelj dobila Pliskavico za doto, ohranili so kmetje še svoje pravice. Tudi pri zemljiščni odvezi po 1. 1848. so plačali kmetje onih treh vasij mnogo manj odveznine, nego drugi Krašcvci. Ivan Koben cel j je hotel kupili nekaj kmetij v Gabrovici, Pliskavici in Kranji Vasi, toda nadvojvoda Karo! mu je odpustil 11. decembra 1576 v Gradcu kupnino, izvzel kmetije iz svoje in svojih dedičev oblasti, ter jih daroval Kobenclju kot svobodno lastnino: «die nachstehenden Syeben vnderthonnen, so zu Gabrouiza, Plischouiza vnnd Craindorf gesessen, vnnd bishcro furnemblich in vnnscr Görzer Vrbar Ambt gehörig gewest sein, allerdings (dem Kobenzl) für frey-Krb- vnnd Aigenthumblich bewilligt. Vnnd seven niimblich beruerte unnderthonen also genannt: Zw (jabrouiza Stephan Sonperger, dient 1 tl. 40 kr.; Zw Pliscauiza Märtin Pertossegkh, dient 1 Ii. 22 kr. 2 4; Juuan Cols, dient 1 Ii. 22 kr. 2 Juuan Paserl vnnd Paul Roschez, dienen 1 W.22 kr. 2 J; Zw Craindorf Bredätsch, dient 37 kr. 1 'S; prvem in četrtem zlatem polju krnnanega jethiD^lave^a orla; v drugem in tretjem rudečem polju pa po sedmero srehrnili žebljev (?). V sredi je še mal višnjev ščit z zlato zvezdo. Kot šljemski nakras služijo trije 1.......mi oklopi, Nad Srednjim St& dve Vzdignjeni roki, nad levim kronani orel, nad desnim pa zlata zvezda. Slauez, dient 33 kr. 1 hrib izvirno , a grof I.udovik je menda znal tudi kaj minskega, zato je napisal «Holz». " Gradno Brdo, v izvirniku «Inadine Werdo»; Vrlu-k (:tsi m) na specijalni karti? '■ Dobravlje, uradno «üobraule» in «Kazlje», uradno «Koslach» (!), vasi pod tomajsko župnijo. ,:l Sedaj gre meja po robu Krasa nad Kašo. «Silievez» je Zlivec razvodnica. " «Ostrozno B11I0» je v urbarju čudno zapisano, namreč «Brundorf» (»pogorela vas»), vulgo «Ostoura Werdo!» Cerkev in samostan v Stičini. Spisal Konrad Črnologar. (Konec.) Opat Jakob Reinprecht (1603—1626) je sploh mnogo zidal. Postavil je na staro, po opatu Lavrenciju Rainer-ju sezidano prelaturo, drugo nadstropje1 1. 1605., 1606.; dalje je v vhodnem stolpu, ki je bil preje dvonadstropen, odstranil spodnji Strop ter napravil tako visoko vežo, prcsvodil jo z banjastim svodom in narediti dal ondi 1. 1620., reliefe iz mavca, katere sem že preje omenjal. Največ mu je dala cerkev opraviti. Prezidal jo je v slogu svojega časa takö temeljito, tla niti zvunaj niti znotraj ni bilo poznati več stare cerkve. Kar je količkaj spominjalo na romanski ali gotski slog, spremenil je, tla več ni bilo mogoče ; kar se pa ni dalo, je pa s streho zakril. Največ je škodil s tem, ker ni pustil oken svetlobnega nadstropja, kar bi se bilo lehko zgodilo, če bi bil napravil oboke višje. Dogotovil jo je 1. 1622.; 1. 1623. si je postavil v nji lep, še ohranjen grobni spomenik, in 1. 1625., jo je posvetil tržaški škof Reinald Scarlichi.8 In kako jo je predelava!? Lesene strope ladij in kapel je odstranil, istotako tudi svod prezbiterija. Na severni strani je zraven kapele napravil iz hodnika, ki je bil že prej iz cerkve proti prelaturi, katero je bil napravil opat Lavrencij, dva prostora, spredaj kapelo sv. Alojzija z rakvijo, v kateri opat Reinprecht počiva, zadaj pa za stopnice, ki so vodile v prelaturo in na oratorij nad kapelo sv. Bernarda. Poleg južne kapele je sezidal shrambo | mala zakristija« jo zovejo), nad njo pa cerkveno zakladnico. Vsporcdno z južno steno prečne ladije je postavil še jedno steno, med nji pa naredil iz prej 1 Povedo nam napisi na tem krilu. •' Mütter aus Krain, IHM. Menda po Puzelnu. Istega leta, I. maja, je posvetil tudi šentvidsko cerkev. Orig. pgt. v farnem arhivu v .Šentvidu. IrvcatJM imi/cjtkcuit iliuttvu tu Ki .Kljuko. I.. V ., »cA. '■ tU omenjene «male zakristije > stopnice v prvo nadstropje samostana in na altano prečne ladij e, od tod pa pod streho. Nad severno krilo križnega hodnika je napravil hodnik na stebre (da je lehko svetloba prišla v južno stransko ladij o), v zahodnji dve poli srednje ladije pa je napravil pevski kor na potlačeno banjasti svod. Takih korov je na Kranjskem malo, morebiti jedino le v Mckinah. Povečal je cerkev toraj le za dva prostora. Srednja ladija in prezbiterij sta dobila polukrožen banjast svod s kapami, stranske ladije in kapele pa križast svod, kakor tudi krili prečne ladije. Križališče je presvodil s kupolo brez oken Slope in stene je razčlenil s pilastri in lizenami, katere pa nimajo kaj nositi. Zidci so še dosti dobri. (Ko bi bil vsaj nekaj lizen in zidcev porabil na zvunanjščini.) Najhuje se je zgodilo z okni. Ker ni bilo več svetlobnega nadstropja, povečati je bilo treba okna. Kar on tu ni dovolj spridil, pomagali so nasledniki. V severni stranski ladiji je dal napraviti približno P45w široka in 3'5/// visoka okna. V južni so morala biti okna radi križnega hodnika nižja. Pozneje so pa ta okna razširili in do polovice zazidali, takt) da so širja, nego višja, menda radi altarjev. Jednaka okna so tudi na zahodnem koncu stranskih ladij, po dve, jedno vrh druzega. Srednja ladija je dobila na zahodni strani zgoraj jedno široko okno s segmentnim lokom, kakor so ona stranskih ladij, spodaj pa dve štirivoglati okni. Portal je silno priprost. Približno tako je naredil tudi severno steno prečne ladije, leda je portal lepši. Od petih oken prezbiterija je dve zazidal, ostala modernizoval. V vsako krilo prečne ladiji- pa je dal napraviti ondi, kjer je bilo svetlobno nadstropje, v vzhodno steno po jedno okno v če-t rt i tik i kroga. Vse tri podolžne ladije je dal pod jedno dvo-slrano streho, jednotno streho prezbiterija in kapel pa je podaljšal še čez malo zakristijo, in kapelo sv. Alojzija. Sploh je pa notranjščino deloma okrasil z olepšavami iz mavca, napravil je lizeiie okolu oken, in robovi svodov imajo proli-lovane trakove. Kjer se ti križajo v stranskih ladijah, so grbi samostanov in opatov. Na svodu, ki nosi pevski kor, so dobro narejeni grbi: cesarski in bavarski (oba z redom zlatega runa), štajerski, koroški in kranjski. Na svodu srednje ladije je njegov grb s kartušo za napis, a napisa ni. V koliko je zvonik spremenil, ne vem. Za Valvasorja je imel zvonik, kakor je videti iz slik, že visoko barokno streho in pa nekak balkon (za stražnika?) na vzhodni strani.'1 Kar Reinprecht ni spridil, to so pa njegovi nasledniki. Opat Ludovik Raumbschüssl (1680—1687) je popravil zvonik,4 sedanjo podobo pa mu je dal menda opat Viljem (1734—1764), ker je na njem letnica 1751. Sedaj ima v zvonišču štiri stare šilaste line zazidane, štiri na glavnih straneh pa povečane. Balkona ni več. Ta opat je tudi znotraj cerkev popravil, kakor nam pravi napis v prečni ladiji: «reparata sub rmo. d. d. guillelmo abbatc mdccxlvi» leta 1746. Opat Maksimilijan Motoch (1661 1680) je zidal neko kripto,"' opat Franc Ks. Taufferer pa 1. 1768. rakev pod pevskim korom.6 Gledč na cerkveno opravo nima cerkev, razven nekaterih grobnih spomenikov, nič posebnega. Ker te tu izpustim, opišem naj le še altarje. Teh ima cerkev še 12, a jednega (altar sv. Benedikta) so opustili, ker so pred njega postavili stalen božji grob. Altar ji so i/, mavca, kipi so leseni ter pobarvani, ali pozlačeni. Vsi altarji so barokni, brez umetnostne vrednosti. Slike so pa lepe. 1.) Veliki altar s kipom žalostne Matere Božje v dolbini ima stebre in pilastre s korintskimi kapitelji, ob straneh so pozlačeni kipi sv. Petra in Pavla in dveh opatov. V vrhu držita angelja krono nad Marijinim srcem. Vse je preobloženo; pri tem, kakor pri ostalih altarjih, ni skoro ravne črte. Menza * Primeri slike, v Valvasorju. * Matter a. Kr. str. l^i. s Milk. Klöster, str. H4. " Napis na rak vini plošči. ■ h« stoji na samem. Prej je bil na nji jako neukusen lesen taber-nakelj z baldahinom. Rajni župnik P. Ribnikar ga je dal z bakrom prevleči in v ognju pozlatiti, keruba sta pa lesena. Delo je veljalo nad 2200 gld. Tako visoki cerkvi pa ni nikakor primeren v lepoti, preveč se izgublja v malenkosti; škoda, da se ni napravil nov kalup. 2.) Altar sv. Bernarda, s sliko tega svetnika, stebri in dvema kipoma, je arhitektonično dobro pogodil umetnik. Altar stoji v severni kapeli. Jednak temu je opuščeni altar v drugi kapeli. 3.) Altar sv. Alojzija v bližnji kapeli je skrajno barokno delo. V tem oziru ga nadkriljujc samo zraven vzidani grobni spomenik opata Viljema. V stranskih ladij ah stojijo pod okni v vsaki ladiji po 4 altar ji. Po dva nasprotno si stoječa sta v arhitekturi jednaka. V južni ladiji so: 4.) Altar angeljev varuhov, v sredi slika, ob straneh pa kipa sv. Mihaela in Rafaela. 5.) Altar sv. Jožefa, slika njegove smrti, kipa sv. Janeza Krstitelja in svetnika s križem. 6.) Altar sv. Izidorja s sliko, kipa dveh menihov z dvojnim križem. 7.) Altar sv. Antona Pad. s sliko, ter kipa sv. Antona pušč. in sv. Jošta. V severni ladiji: 8.) Altar M. B. s kipom čistega spočetja Marije Device in kipa svete Katarine muč. in sv. Terezije. 9.) Altar sv. Ane z njeno sliko, kipa sv. Magdale ne in sv. Rozalije. 10.} Altar sv. Katarine Sijenske (?) s kipoma dveh nun, jedna stopa na krono, druga ima psa. 11.) Altar sv. Barbare s sliko in kipa sv. Cecilije in sv. Apolonije. Kdo je dal napraviti altarje, kdo in kdaj jih je izdelal, ne veni. Ce primerjamo nagrobnik Kovačičev z altarji, osobito z onim sv. Alojzija, se bržkone ne motimo, če trdimo, da jih je dal napraviti opat Taulferer. Dasi je opat Viljem Cerkev popravil,7 je težko verjeli, da bi se bil tudi tega dragega dela lotil. Za opata Antona bar. (iallenlelsa (1688 1719) je bil samostan tako zadolžen, da je cesar Karol VI. postavil posebno komisijo I. 1721., ki je gospodarila v samostanu do 7 Prej omenjeni napis. 1. 1746. Za naslednika Aleksandra bar. Engelshausa je bilo dolga še 150.000 gld.; Kovačič je ob nastopu (1734) dobil še 125.000 gld. dolga.8 Ugodneje je bilo menda za Tauffercrja. Ta je poleg letnic in grbov napravil osem vloženih in rezljanih klopij v koru 1. 1770. in 52 klopij v ladiji leta 1768., potem križevi pot v bogato v rokoko-slogu izrezljanih okvirih. Slikal ga je, kakor pove napis, «F. Wergant, Acca-demicus Capitolinus, pinx: 1766». Taufferer je zidal menda tudi prclatovo dvorano, in vendar je bilo o razpuščenju samostana še 8.947 gld. gotovine." Omeniti mi je še 7 dobrih oljnatih slik, predstavljajočih sedem žalostij Marije Device. Lepa je ograja prezbiterija in kapel iz sivorudečega žilastcga marmorja (conglomcrata). V ograji je lično kovano omrežje. Ccdcn je tudi krstni kamen (iz istega marmorja) in pa kropilnik iz črnega kamena. Skrajno neukusne pa so 'malarije* iz druge polovice tega stoletja v pre/.bitcriju in v kapelah. Boljše bi bilo, da jih zabelijo. Križni hodnik. Najstarejše še ohranjeno delo iz gotske dobe je križni hodnik, prizidan k južni stranski ladiji. Ohranil je svojo prvotno obliko še prav dobro Stili po 28T> /// dolga krila oklepajo tnalo dvorišče. Visok je 5 m, širok pa 3'3 m. Vseh skupaj je 24 pol. Bole v oglih so po 33 m dolgi kvadrati, ostale pole pa so 4-4 /// dolgi in 33 m široki štirikoti. Bole so ločene /. dvojnimi šilastimi prečnimi rebri okroglega proteza, križna rebra so pa nekako hruškastega proteza. Rebra slone na okornih zagvozdatih konzolah, nekatera (v zahodnem krilu) imajo maske (človeške obraze). Križna rebra se družijo v okroglih sklepnikih, ti so večinoma gladki, le v krilu ob cerkvi so okrašeni z reliefi, in sicer od prečne ladije počenši l.i velik sklepnik s podobo Izveličarja s prtom okoli ledij in " Milkow.cc, K. i. K. str. Ko in BI. " Milk..wie/., KI. in K. str. 201. privzdignjenimi rokami, 2.) Jagnje božje, 3.) Kristusova glava, 4.) (zakrit z zidom), 5.) in 6.) solnce in mesec, 7.) velik sklepnik s šesterožarko zvezdo. Tu v kotu je kot konzola neka spaka s ptičjim trupom in človeško glavo, ki spominja še na romanski slog. Svodi dveh pol so radi bližnjih stopnic z modernimi nameščeni. Na dvorišče ima križni hodnik šilasta, na obe strani obrezana (abgeschrägt) po 13 m široka in 23 m visoka okna brez krogovičja. Tacih oken je 18, jedno pa je polukrožno. Srednje okno v zah. krilu je zazidano, bilo je drugačno. Morebiti je bil tam vodnjak, kakoršen je bil pri križnih hodnikih sploh navaden. Vse delo je strogo geometrično izvedeno ter sega morebiti še v prehodni slog. Pozna se še, da je bil ta hodnik slikan, a slike so pobeljene. Gotovo bi se izplačalo, jih vsaj deloma odkriti. Na severno-zahodnem voglu je prostor s šilasto-banjastim svodom. Morebiti je bil to vhod v križni hodnik. Ki lpt1 a. Poleg vhodnega stolpa je neznaten, znotraj 44 m dolg in širok ter 4 m visok prostor s krožnoločnim križastim svodom. Poltlkrožen lok V vzhodni steni sloni na močnih nakladih, tu je bila apsida ali pa kak vhod. V nasprotni steni so 12 m široka in 36 /// visoka polukrožna vrata, sedaj že v gornjem delu zazidana. V južni steni je majhno romansko okno in poleg teh nekaka vrata, polukrožno završena. Ten. nasproti so še jedna, pa zazidana. Zvunaj so ostanki slik- na presno, Jako poškodovani, poleg ornamentov se pozna sann') še gornji del necega svetnika, škofa ali opata z mitro in palico. Sedaj je to farovšk i kravji hlev. Kaj je to bilo, ne vem. Morebiti ona I. 1254. posvečena kapela sv. 1'avla?10 10 Hliitter aus Kiain, I Hol. str. 124. Omenim naj še velikanski refektorij (blizu 25 m je dolg in 8 m širok) poleg križnega hodnika z izbornimi stukaturami in z (žal) že pobeljenimi freskami na svodu. Sedaj je tu drvarnica. Tako lepih drvarnic še kralji nimajo 1 Pojasnila k črtežem stiske cerkve. (Glej slike!) Tloris kaže cerkev in del gotskega križnega hodišča, kakor sta sedaj. Popolnoma črno so zaznamovani zidovi prvotne romanske bazilike, toda okna stranskih ladij in kapel ter pročeljna okna so mnogo razširjena. Le dve okni na kapeli sv. Bernarda pri stopnicah IV ste čisto ohranjeni, dvomiti pa ni, da so bila taka okna tudi na kapeli sv. Benedikta in na drugih delih stranskih ladij. Ako je bilo krilo križnega hodnika ob cerkvi zidano pozneje, kot cerkev, so bila taka okna gotovo tudi v južni stranski ladiji, ako pa je bil križni hodnik ob jednem s cerkvijo stavljen, ondi ni bilo oken, ker bi jih sicer zakrivala streha. (Glej prorez!) Zidovi iz gotske dobe so črtani navpično, iz renezanske döbe pa vzporedno s podolžno osjo (iW.tPi) cerkve. Nekonstruktivne in samo olep.šujoče lizene iz 1 1623. so bele. Številke in druga znamenja značijo: Križci pomenijo allarje A je križišče, nad katerim je kupola brez oken in v gotski dobi dozidani zvonik. It je korni eetverokot, na koncu je bila prvotno morebiti apsida (katere pa cistercijenci navadno niso rabili). C je kapela sv. Benedikta in C sv. Bernarda. E prvotno hodnik v prelaturo, pozneje predeljen, prednji del E je kapela sv. Alojzija z rakvijo 3, zadaj so stopnice IV na nekdanji oratorij nad kapelo sv. Bernarda in od tod pod streho. D je «mala zakristija«, iz katere so stopnice R V prvo nadstropje, na altano F in od tod v zvonik, G je velika zakristija, H pevski kor, J kora v stranskih ladijah, K. križni hodnik, nad katerim je odprta galerija, L šilasto banjo — svoden prostor, nad katerim se gre na kor. - 1 so novejša vrata v križni hodnik, prej so bila krožnoločna, pri II v str. ladijo, pa lu radi razločnosti izpuščena, III prižnica, IV stopnice, V okna v stranski ladiji, po jedno nad koroin in jedno pod koroni ]. ('etvero-voglate votline v zidu se vidijo pod streho; bili so to bržkone zrač.ilni predori iz lcripte, VI so velika in VII stranska vrata. Številke poznainujcjo nagrobne kamene, in sicer; 1 grb milanski, pravijo, da je to grobni spomenik Viride, -• spomenik opata Viljema kovačiča, 3 rakveni pokrov /. nagrobnim napisom opata Reinprechta, .( opata Janeza Weinzerla, 5 opata Maksimilijana Mottocha, 6 opata Antona bar. (iallenlelsa, 7 opata I .Judevita bar. Kaumschiessl-na, S krasni spomenik opata Jakoba Reinprechta, 9 opata Aleksandra bar. Engelshausa, 10 opata Jakoba Klaferla, ii samostanskega upravnika Gašparja pl. Mindorfer-ja, 12 opata Janeza Zeisel-na, 13 Antona Tautsch('ar)-ja in 14 rakveni pokrov z letnico 1768. Naris je rekonstruiran. Taka je bila cerkev na severni strani, dokler ji ni bila prizidana kapela sv. Alojzija. Izvzemsi oblike zvonikove strehe, oken prezbiterija in vrat v prečno ladijo je vse določno narisano. Ker so okna stranske ladije in omenjena vrata temeljito predelana, ostala so v votlini bela Nad pročeljem je bil tudi nadstrešni stolpič, a je tu izpuščen, ker ne vemo, kakšen je bil. (Glej Valvasorja.) Svetlobno nadstropje in zvunanja stran kapele sv. Bernarda je še neometana. Prorez ladij (str. 13G.) nam kaže romansko baziliko, ko je imela že križni hodnik, pa ne še zvonika. Kranjske cerkvene dragocenosti 1. 1526. Spisal Anton Koblar. (Konec.) 20. Selško sodišče čušperško (Zoblsperg). Pod to sodišče sta spadali fari I lobrepolje in Smarija. V dobrepoljski fari so bile cerkve v teh krajih: Dobrepoljt (Guttcnfeld), kjer je bil tudi altar sv. Sebastijana, Podpei (Pudpetz) (T Dobrepolje), Kompolje (Cuinpal) (f. Dobrepolje), 1'odgora (Pudgon if. Dobrepolje), si'. Janeza v Strugah (zw Strug) (sedaj tarna cerkev sv. Avguština v Strugah), 1'odgorica (Pudgoritz) (f. Dobrepolje), Krka (Gurck) (sedaj farna cerkev), Koren (Corain) (f. Krka), Ambrus (sedaj farna), Višnje (Sant Jacob zw Baixel) (sedaj sv. Filipa in Jakoba, f. Ambrus), Kal lOkol) (f. Ambrus), Kamni Vrh (Sant Peter an Stanperg) (f. Ambrus). V šmarijski fari so pa stale cerkve: Smarija (Sand Marein), IV Marjete v Veliki Kalni (Sandt Margarethen Kirchen in der Raditschenn) (f. Kopanj), sv. Petra (in Pavla) v Dolenji Slivnici (Sandt Peter zw Niederschleynicz) (f. Kopanj), sv. Nikolaja na Tabru i Sandt Nicolaw zw 1 .atzennW'erck, I .al/.enberck) (f. Št. Jurje), St. Jurje (zw sandt Jorgen i (sedaj farna), Smerjene (zw Sineryenn) (f. Št. Jurje), sv. Ruperta na Limbcrku (hrib severno od Cušperka, kjer sedaj ni cerkve) (zw sandt Ruprecht zw Lamperg), Kopanj (Copayn) (sedaj farna cerkev), Rogatec (Rogatecz) (f Št. Jurje). Dalo je čušperško sodišče: 1 srebrno pozlačeno monštranco. 1 srebrn križ, 6 kelihov in 6 paten, kar je tehtalo skupaj 14 mark; 7 kelihov z bakrenimi stojali in srebrnimi časami niso tehtali. V gotovini pa 60 ren. gld. in 8 og. gld. v zlatu. 15 gld. 54 kr. so dali komisarji za zidanje cerkve v Dobrepoljah. 2i. Selško sodišče mokronoško (Vndernassenfues). 1. ) Farna cerkev v Sent Rupertu (Sand Rueprecht) ima 13 kelihov, 1 srebrno monštranco s 5. srebrnimi podobami, 1 srebrn križ, 1 srebrno pušico, 7 «pacem», 1 srebrno pušico (puxel) za sv. zakrament, 18 funtov vin Cerkev ima bratovščino 2. ) Cerkev sv. Ti/na (Sand Gillgen) v Mokronogu (sedaj farna) 4 kelihe s patenami, 1 srebrno monštranco z malimi podobami, 1 križec in (z bratovščino vred) gotovine 12 ren. gld. in 12 f. vin. 3. ) C. sv. Leonarda v Gabrijelah (zw Gabrial) (f. sv. Trojica) 1 kelih in nič gotovine. 4. ) C. sv. Jurija (f. Sv. Trojica) 2 keliha, 15 f. vin. in 38 kr. 5. ) C. sv Duha (v Vihru, f. Št. Rupert) 1 kelih; cerkev in bratovščina 16 f vin in 30 kr. 6. ) C. sv. Martina na Kalu (am Khall) (f. Št. Janž) 1 kelih, 14 f. vin. in 6 kr. 7. ) C SV. Janeza (sedaj farna cerkev v Št. Janžu) 2 keliha in gotovine (z bratovščino vred) 14 I vin 33 kr 8. ) C. Matere božje v Tržišč"h (zw Tharschische) (f Sv. Trojica) 1 kelih in (z bratovščino) 4 f. vin. 30 kr. 9. ) C. sv. Barbare v Okrogu (zw Ogkrog) (f Št. Rupert) 1 kelih in gotovine (z bratovščino) 1 f. vin 10. ) C. sv. Kancijana (na Jesenicah, f Št. Rupert) I kelih m (z bratovščino) 12 t. vin. 11. ) C. SV. Nikolaja r Martinji lasi | Mauterstorf) (f Mokronog) 1 kelih in (z bratovščino) 1 f. vin 12. ) C. sv. Marjete v Kamilici (zw Stainpach) (f. St. Janž) I kelih in z bratovščino) 2 I. vin. 13.) Nova cerkev sv. Trojice v Tržišču (Die Newstifft der Heylligen Drifalltigkait zw Tharschische) (sedaj farna) 1 kelih; gotovine nima, ker so jo porabili za zidanje cerkve. Skupaj: 1 srebrno monštranco, 2 srebrni pozlačeni pušici, 2 srebrna križca, 1 malo monštranco, 11 kelihov in 14 paten (30 mark 3 lote), 6 kelihov z bakrenimi stojali niso tehtali, in 131 ren. gld. 22. Selško sodišče trebelsko (Obernassenfuess). Inventirala je Doroteja, udova Matije Mallingerja, namesto svojega strica Nikolaja Jurišiča, in sicer v fari trebelski in trebanjski. Spremljala sta jo Jurij in Ivan pl. Mordax. Imele so cerkve: 1. ) Farna cerkev sv. Petra na Trebelnem (Obernassenfues). Cerkev je revna in ima le 2 keliha. medeno monštranco in malo pušico za sv. R. Telo. Pustili so vse pri cerkvi, ker ima župnik, ki bi rad cerkev popravil, dva kapelana, in je vsa srenja prosila, da naj se pusti tudi pušica, ker sicer nimajo nikamor dejati sv. R. Telesa. 2. ) Cerkev Matere božje na Sv. Vrhu (An Vnser Frawen-perg am Heiligen perg) (f. Trebelno; 1 srebrn kelih z bakrenim stojalom (23 lotov) so vzeli, drugi kelih pa pustili cerkvi, ker je ondi vsako nedeljo maša s pridigo. 3. ) C. sv. Ane v lirtzoricu (bresawetz) (f. Trebclno) l srebrn kelih (10 lotov). 4. ) C. sv. Nikolaja (sedaj sv. Urha) na Cerovcu (zw Tzcrouetz) (f. Trebelno) 1 srebrn kelih (13 lotov). 5. ) C. sik Jošta v (Gorenji) Loknici (zw Lokhnitz) (f. Trebelno) 1 srebrn kelih z bakrenim stojalom (16 lotov in 1 kvintelj). 6. ) C. sv. Jakoba v Pavlji Vasi (Paulsdorff; (f. Sv. Trojica) 1 kelih s srebrno čašo (19 lotov) in 1 bakren kelih (13 lotov;. 7. ) č'. sv. Martina na Statenberku (zw Sudenburg) (f. Trebelno) 1 kelih (19 lotov) in 1 kelih se je pustil cerkvi, ker je v nji med tednom več maš in maša s pridigo tudi vsako nedeljo; 7 ren. gld., drugi denar je izposojen. Vzeli so tedaj v trebelski fari 7 kelihov, in 10 kelihov se je pustilo cerkvam, ker je bilo tačas v fari 10 duhovnov. V trebelski fari sta bili tudi: 8. ) C. sv. Jurija (zw Newrendorf) (v Mirni Vasi, v trebelski fari; ta cerkev je ob Valvasorjevem času še stala, a je danes ni več) ni imela nič keliha in nič denarja. 9. ) C. sv. Pavla (sedaj sv. Antona) v Beličem Vrhu1 (zw Beletschperg) (f. Trebelno) tudi nima ničesar. 10. ) Kape/a sv. Nikolaja v Cretežu (Rewtenberg) (f. Trebelno, a Valvasor je več ne omenja) 2 gld. Vse cerkve in bratovščine trebelske fare so tedaj dale 7 kelihov in 29 ren. gld. 24 kr. 11. ) Farna cerkev v Trebnjem (Treffen) 1 srebrno monštranco (10 mark) 1 malo srebrno in pozlačeno monštranco (4 marke 7 lotov), 1 srebrn kri/. (26 lotov), 3 srebrne kelihe (6 m. 6 lotov), 3 srebrne in 1 bakren kelih so pustili cerkvi, ker so bili trije duhovni v Trebnjem. 12. ) C. sv. Ane na Gradišču |zw Gradisch, am l'urgstall) (f. Trebnje) I kelih z bakrenim stojalom (25 lotov) in 2 ren. gld. 13. ) C. s?'. Marjete (na bregu, f. Trebnje) 1 bakren, pozlačen kelih (26 lotov). 14. ) C. sv. Marije Magdalene (v Martinji Vasi, f. St. Lovrenc) 1 bakren kelih s srebrno čašo (30 lotov) in 3 ren. gld. 15. ) C. sv. Urha (v (»krogu, f. Čatež I bakren kelih s srebrno čašo (21 lotov). 16. ) C. S7'. Mihaela (v Čatežu, sedaj farna") 1 kelih s srebrno čašo (20 lotov). 17. ) C. sv. Mohorja (na Moravčah, f Sv. Križ p Litiji) 1 kelih s srebrno čašo (19 lotov). 18. ) C. si'. Kriza (na Dolgi Njivi, f. Št Lovrenc) 1 kelih s srebrno čašo (24 lotov). 19. ) C. sv. Križa (v Stehanji Vasi (?), f. Št. Lovrenc) 1 kelih s srebrno čašo (15 lotov). 20) C sv. Marka (v Tehaboju, f Sv. Križ) 1 kelih s srebrno čašo (23 lotov). 21. ) C. sv. Marjete (kje?) 1 bakren pozlačen kelih il3 lotov). 22. ) C. sv Križa v Os/rožniku (zw Ostrosehnckh) (f. Mokro nog) 1 srebrn kelih (21 lotov) in 1 kelih (16 lotov). ' Ljudje pravijo Helččvrh, m- Hlečji Vrli, kakor se po navadi piše. 23. ) C. sv. Martina V Slepščeku (Plintenpach) (f. Mokronog) 1 kelih s srebrno čašo (24 lotov) in 13 ren. gld. (Jndi je tudi bratovščina sv. Nikolaja. 24. ) C. si>. Mihaela v Dedčji Vasi iDedndorff) (f. Trebnje) 1 bakren pozlačen kelih (14 lotov) in z bratovščino vred 3 ren. gld. 25. ) C. sv. Mohorja (kje?) 1 kelih s srebrno čašo (23 lotov). 26. ) C. sv. Janeza *zw Walinsperg» (Valvasor ima v kriški fari cerkev sv. Janeza Krstn. «in YVolenberg») 1 bakren kelih s srebrno čašo in pateno (19 lotov). 27. ) C. sv. Volbanka (kje?) 1 kelih s srebrno čašo (21 lotov). 28. ) C. si'. F/orijana (na Radeč.jem Selu, f. Trebnje) 1 kelih s srebrno čašo in palcno (19 lotov). 29. ) C. sv. Jerneja (na Vrhu, f (Jate/.) 1 bakren in pozlačen kelih (16 lotov). 30. ) C. sv. J'etra ob cesti («an der Strassen») (na Jezeru, f. Trebnje) 1 kelih s srebrno čašo in pateno (18 lotov). 31. ) C. sv. Štefana (f. Trebnje) 5 ren. gld. 32. ) C. sv. Jakoba v Vrhtrebnjem (TrefFenperg) (f Trebnje) 4 ren. gld. V trebanjski fari je bilo tedaj 23 kelihov. Bratovščine so pa dale: pri farni cerkvi trebanjski bratovščina M. B. 5 ren. gld.; bratovščina sv. Fabijana in Sebastijana 2 ren. gld.; bratovščina sv. Katarine 5 ren. gld. 52 kr. 2 vin.; bratovščina sv. Petra 2 ren. gld. 18 kr. [z trebelskega sodišča je prišlo skupaj: 2 srebrni inonštranci, 1 srebrn križ, 6 kelihov in 8 paten (22 mark in 8 lotov) ter 93 ren. gld. 42 kr.; 12 kelihov z bakrenimi stojali niso tehtali. 23. Selško sodišče štatenberško (Statnberg). Invenliral je hau pl. (jnomeljski (von Tschcrnemell) in dale so: 1. ) Farna cerkev sv. Marjete (Smarjeta) s podružnicami: 1 srebrno monštranco, 3 srebrne kelihe in 6 bakrenih kelihov s srebrno čašo; 5 kelihov so pa pustili cerkvam 2. ) F. c. sv. Kancijana (Skocijan): 7 kelihov s srebrnimi čašami (4 so pustili cerkvi). 3 ) F. c pri Beli Cerkvi (zw Weyssenkyrchen): ostala sta pri fari 2 bakrena pozlačena keliha. 4. ) F. c. v Mirni Peči (Henigstein): 1 srebrn kelih s pateno, 4 bakrene kelihe s srebrnimi čašami, 1 srebrno pušico, 1 medeno monštranco in 1 meden križec. 5. ) F. c. sv. Petra (Št. Peter): 1 srebrno, nepozlačeno monštranco, 2 keliha s srebrnima čašama; dva s Starega Urada in iz Utočca izposojena keliha so pustili v Št. Petru. V Ljubljano je pa prišlo od teh 5. farä: 2 mali monštranci, 7 kelihov in 6 paten (13 mark) in 3 kelihi z bakrenimi stojali, katerih niso tehtali, ampak so jih dali Ivanu pl. Crnomeljskemu, Viljemu Semeniču in Viljemu Uumplerju V penezihje bilo 158 r. gld. 24. Selško sodišče rukenštajnsko (Ruckhenstain). Dalo je vse sodišče: 1 monštranco, 2 srebrna keliha in 2 pateni (7 mark 12 lotov), 4 kelihe z bakrenimi stojali in 30 gld. 41 kr. in sicer: 1. ) C. sv. Primeža (na Gori, f. Studenec) 1 kelih in 3 og. gld. 2. ) C. (sv. Marije Magdalene) v I.ukavcu (zw Lukhautz") (f. Hoštanj) 1 kelih. 3. ) C. sv. Križa (v Gorenjih Dokih, f. Škocijan) 1 kelih in 8 ren. gld. 4. ) C. sv. Mihaela v Pol. Raduljah (S. Michel zw Rädel) 1 f. Bučka) 1 kelih in bratovščina 2 gld. 5. ) C. sv. Martina pri Raduljah (S. Merten pey Rädel) (f. Bučka) 1 kelih in 3 gld. 6. ) C. sik Katarine na Studencu (zw Prun) (f. Studenec, cerkev je stala še ob Valvasorjevem času, a sedaj je ni več) 2 gld.; keliha nima. 7. ) Farna cerkev na Raki (Arch) 1 srebrno monštranco. 8. ) Cerkev sv. Nikolaja . Danijela (v Dolenjem Suhodolu, f. brusnice; sedaj ondi ni cerkve) 5 og. gld. 12 kr. bratovščina sv. Jurija 41 kr. 7. ) C. sv. I itia (Gorenje Mokropolje, f. Št. Jernej) 3 gld. 8. ) C. sv. Katarine (v Cerovem bogu, f. Št. Jernej; sedaj ni cerkve) 5 og. gld. 12 kr. bratovščina sv. Sebastijana 5 gld. IG kr. 9. ) C. Matere božje v l'odcnicah (vnser frawen zw wodenitz) (f. Kostanjevica) 33 kr. 10. ) C. sv. Andreja (na I.eskovcu, f. brusnice; sedaj ni cerkve 1 2 goldinarja. 11. ) C. sv. Martina (v Grobljah, f. St. Jernej) 5 gld. 12. ) C. sv. Lovrenca (kje?) nima ničesar. 13. ) C. sv Ane (v bedeči Vasi, f. St Jernej) nima ničesar. 14. ) C. sv. Jakoba (stala je še za Valvasorja ta cerkev v vasi Šent-Jakob, f. Št. Jernej) nima ničesar. 15) C. sv. Marije Magdalene iKžišče, f Kostanjevica) nima ničesar. ' Repnr (der Ruebler ali Rübler Matzen) je bil denar za 4 kr. ali II črnih vin., kakoršnega je mnogo nakoval solnograški nadškof Leonard llotiški (v. Kcutschach) (1 1'»:, l.r>lS). Videla se je na njem repa, katero je imel nadškof tudi v svojem grbu. I funt vinarjev je imel 17 reparjev in 2 vinarja, ali 240 vinarjev; 1 ogerski goldinar — 'JU reparjev; I goldinar v zlatu = 90 kr.; 1 petica = S roparjev; 1 dvojača - 2 vinarja. Conf. Schindler, Bayerisch. Wörter!). II, 12. 16. ) C. sv. Sigismunda (v Bolho vici, f. Št. Jernej) nima ničesar. 17. ) C sv Janeza (v Gabrjah, f. Brusnice) nima ničesar. Bratovščina sv. rožnega venca 3 gld. 18. ) C. sv. Štefana (za Valvasorja še, a sedaj sv. Frančiška, v Hrvaški Stari Vasi, f. Št. Jernej) nima ničesar. 19. ) C. sv. Leonarda (sedaj sv. Kozme in Damijana na Gradišču, f. Št. Jernej) 5 funtov vinarjev (ä 17 reparjev 2 vin.) Skupaj: 1 monštranco, 1 križec, 1 pateno, kar tehta 2 marki in 9 lotov, in gotovega denarja 71 ren. gld. in 12 kr. 29. Selško sodišče pletersko (Pletriach). Popisal je Gregor pl. Geyrach, selški sodnik plererski: 1. ) Cerkev sv. Nikolaja na Kronovem (Ein Kyrchlein genant zw Sandt Nycla zw Cronaw in Sandt Margreten pfar bey clingen-fels) (Dolenje Kronovo, sedaj f. Bela Cerkev) ima 1 kelih s srebrno in pozlačeno čašo in 48 kr. denarja. — Ondotna bratovščina sv. Ahca ima 43 kr 2. ) C. sv. Štefana v Tomažji Vasi v belocerkovski fari (Tomasdorf in wcysskhyrcher pfar) ima 4 ogerske gld., 4 reparje (Rwebier) in 1 gld. v zlatu. Bratovščina sv. Štefana ima 3 og. gld. in 1 gld. v zlatu; bratovščina sv. Florijana 6 gld. in 40 kr. in bratovščina sv. Jurija 2 gld. 3. ) C. sv. Vrbana v šentjernejski Jari (Gorenje Vrhpoljc) ima 2 ogerska gld. in 1 ren. gld. in 1 kelih. 4. ) C. sv. Oibatta v šentjernejski fari (v vasi Javorovici, kjer pa dandanes ni več cerkve) ima 1 kelih in 1 ren. gld. 5. ) Cerkvica Naše Gospe pri J'teterjali v šentjernejski fari (vas Smarija) ima 1 kelih in 30 ren. gld.; ondotna bratovščina ima I 1 ren. gld. in 19 kr. 6 ) ( trkev sv Jakoba v šentjernejski fari pri Krki (Sent-Jakob, dandanes brez cerkve, glej zgoraj 1) ima 1 ren gld. in 40 kr. Skupaj: 4 kelihe, 4 patene, 64 ren. gld. in 5 ogerskih gld. v zlatu. 30. Selško sodišče rtneško (Ortnegkh). Dalo je: 1 srebrno pozlačeno monštranco, 4 kelihe in 4 patene (7 mark 4 lote) ter 42 ren. gld. 40 kr l/volj.i tiiurrjnLoKU ihuttvu /u ki.nu m I.. V,, m|, u iu 3i. Selško sodišče ribniško (Reyffnitz). Inventiral je Bernardin pl. Učan (Vtschan) dne 11. okt. 1526 Cerkve tega sodišča so dale: 15 kelihov, 11 paten, 1 pušico (kepssen) z 2 srebrnima vrčkoma (khandb, 1 monštranco, 1 srebrnega Sebastijana, 1 srebrnega Krištofa, 7 križcev, med njimi 5 pozlačenih in 1 srebrno kupo. Tehtalo je vse skupaj 58 mark. Vrh tega je bil 1 čisto zlat križec s tremi smaragdi, katerega niso tehtali. 32. Grajščinstvo in sodišče kočevsko (Khotschee) z mestom. Namesto gospodarja Ivana bar. Ungnada z Zoneka (Sunekh), knežjega vrhovnega predrezarja (Obrister Fürschneider), glavarja in vicedoma celjskega, je inventiral Mavric pl. burkhstall, oskrbnik kočevskega grajščinstva, in navzoči so bili: Pantaleon pl. Tliurn, Krištof Herüber, oskrbnik v Kostelu (Graffenbart), Simon Schneller, Kristan Segenschmidt in Andrej Schneller. Imele so cerkve: 1. ) Farna cerkev sv. Jerneja v Kočevju (Khotschee) tri funte vin. (ä 17 reparjev 2 vin.) in 72 šilingov;11 1 srebrno monštranco s 4. pozlačenimi angelji spredaj iHO lotov, 1 srebrn pozlačen križ in ob straneh stojita podobi M H. in sv. Janeza (38 lotov), 1 srebrno, pozlačeno pušico in na pokrovu grba Mihaela Preinpergerja in njegove soproge 114 lotov), pozlačen srebrn križec (10 lotov), srebrn križec (3 lote), tri srebrne in pozlačene kelihe (74 lotov) 3 srebrne kelihe (65 lotov, so pustili cerkvi. 2. ) Podružnica sv. Treh kraljev 7< Črnem Potoku (Schwartzen-pach) (f. Kočevje) 7 funtov vin. in 5 šilingov ; 1 srebrn in pozlačen kelih (17 lotov). 3. ) P. sv. Uršule v Starem liregu (Pachernn) (sedaj Alt-bacher, f Stari I.og) 4 funte in 5 reparjev (patzen); srebrn, pozlačen kelih s stojalom in pateno iz bakra (15 lotov). 4. ) P. sv. Marjete v Logu (I.ag) (sedaj farna cerkev v Starem bogu, Altlag) 3 funte vin.; srebrn kelih, čigar stojalo in patena sta iz bakra (24 lotov). 5. ) P. si'. Janeza v Cviiljarjih (Zwischler) (Zwischlern, fara Kočevje) 3 funte vin., 11 reparjev (ruebler), 1 srebrn kelih s stojalom in pateno iz bakra (19 lotov). 5 1 funt srebra je imel '-'0 šilingov, I šiling 12 vinarjev. 6. ) P. sv. Katarine (sedaj sv. Lovrenca) v Zeljnah (Selen) (Seele, f. Kočevje) 7 funtov vin. in 60 šilingov, 1 srebrn, pozlačen kelih (13 lotov). 7. ) P. sv. R. Telesa (C-otzleichnams) (Mooswald, f. Kočevje) nima ničesar. 8. ) P. sv. Ane v Oncku (im Honegkh) [Hoheneck, f. Kočevje) 7 funtov vin, 1 srebrn, pozlačen kelih (17 lotov). 9. ) Cerkev Matere božje pri Stari Cerkvi (Mitterdorff), je spadala pod ribniško faro, a pod kočevsko grajščinstvo, (sedaj farna cerkev) 4 ogerske gld. v penezih (a 20 reparjev), 1 srebrn in pozlačen kelih s pateno (14 lotov). 10. ) Farna cerkev sv. Janeza Krstnika v Reki (Riegkh) 1 srebrno in pozlačeno monštranco (56 lotov), 1 srebrn, pozlačen kelih (15 lotov) in 10 funtov vin. — Bratovščina pri altarju M. B v tej cerkvi je dala 5 og. gld. v zlatu in 9 f vin. v raznih penezih; bratovščina pri altarju sv. Katarine pa 2 og. gld. v zlatu in 9 f. vin. 11. ) Podruinica matere božje v Kočah (Khotschen) (f. Koč. Reka) 3 og. gld. v zlatu in 20 funt. vin., 1 srebrn kelih, čigar stojalo in patena sta bakrena (19 lotov). 12. ) P. sv. Jurija v Novih Lazih (Hinterperg) (f. Koč. Reka) 2 funta vin. in 1 srebrn kelih s pateno (20 1/i lota). 13. ) P. sv. Antona v Sta/carjih (Steltzernn) (f. Koč. Reka) 17 f. vin., kelih je bil dve leti poprej cerkvi ukraden. 14. ) /'. sv. Osvalda v Gotenici ((lOttenitz.) (sedaj farna) 5 f. vin. in 1 kelih z bakrenim slojalom in pateno (14 lotov). 15. ) /' sv. Mihaela v Morovcu (Morobitz) (sedaj farna) 14 f. vin. in 1 bakren pozlačen kelih (19 lotov). 16. ) Farna cerkev sv. Jakoba v Koprivniku (Nesselthal) 1 srebrno monštranco s tremi pozlačenimi podobami (64 lotov), srebrno pušico ikhepseheni (21 lotov), 2 pozlačena keliha s srebrnima čašama (28 lotov), gotovine 4 f. vin, in 80 šilingov. Bratovščina sv. Jakoba je dala: 8 f vin. (a 17 reparjev 2 vin. črnega den.) in 40 šilingov in bratovščina pri altarju M. B. 60 šil. 17. ) Cerkev sv. Andreja na pokopališču (im f'reythoff) pri koprivniški farni cerkvi: 8 f. vin in 31 šil. — Bratovščina te cerkve sv. Andreja pa 5 f vin. in 24 šil. 18) Podružnica Matere božje v Svetlem Potoku (Licchtcnpach), (f. Koprivnik) je dala 4 f. vin, 19.) Farna cerkei' Matere božje v Crmošnjica/i (Tscherman-schnitz) 1 kelih (16 lotov in 1 kvintal); 1 kelih in 1 bakren križec so pustili cerkvi. 20) Farna cerkev sv. Petra v Osilnici (in der Osimnitz) 2 keliha /. bakrenima stojaloma (50 lotov), 2 keliha so pa pustili cerkvi, ker sta ondi dva duhovna, dalje 1 srebrn in pozlačen križec (10 lotov), 3 og. gld. v zlatu in 5 funtov vin. Bratovščina sv. Petra pa 1 f. vin. 21. ) Podružnica sv. Nikolaja v Dolenjem Cačiču (zw Nitzatsch) (f. Osilnica) 13 og. gld. v zlatu in 13 og gld. v soldinih \100 sol-dinov gre na 1 gld.); bratovščina te cerkve pa 80 kr. in 5 og. gld. v zlatu. 22. ) P. sv. Lovrenca na 'Pravi (am Grass) (f. Draga) 3 og. gld. v zlatu in 1 f. vin., I srebrn kelih z bakrenim stojalom in pateno (20 lotov manj 1 kvintal) 23. ) Farna cerkev sv. Leonarda v Mozeljnu iMosell) l srebrno monštranco, katere obod in križec sta pozlačena (33 lotov), 1 srebrn križec (12 lotov), 2 keliha iz srebra (48 lotov), 5 f. vin in 32 šil. — Ondotna bratovščina sv. Leonarda 3 f. vin. in bratovščina pri altarju M. B. 1 f. vin. 25 šil. 24. ) Podružnica sv. Ambroža v Kočarji/i (in Khotzernn) (sedaj Niedermosel, f. Mozelj) 5 f vin. Ta cerkev nima bratovščine pa tudi ne keliha. 25. ) /' SV, Štefana v Otterbachu (in Ottcrpach) (f. Mozelj) 3 f. vin. in 52 šil., keliha nima. Kočevski vikar Nikolaj Plasman in mestni sodnik Leonard G raff sta od prej zapisanih dragocenoslij odposlala v Ljubljano: 2 srebrni pozlačeni inon.štranci, 2 srebrni inonštranci, 1 srebrno pušico, 3 srebrne pozlačene križce z nogami, 1 srebrn križ, 10 kelihov, 12 paten (skupaj 33 mark), 196 ren gld, laškega denarja (wallisch munssi 14 lotov in 33 og gld. v zlatu. 33. Selško sodišče kostelsko (Kostal). Dalo je to sodišče le 2 srebrni paieni il2 lotov), 33 ren. gld v penezih in 30 kr., in sicer le farna cerkev Matere božje v Kosteh) (zu Oostl). Dve podružnici M B. v kostelski fari so Turki lela 1522. oropali in požgali, da nista imeli druzega, kol živino. Inventiral je Krištof Werner, oskrbnik kostelski lauff Graffemvart in Cöstl), in navzoči so bili: kostelski vikar Jakob Wurtzer, kočevski mestni župan Andrej Schneller in meščan Leonard Grosen (Grozen). 34. Selško sodišče poljansko (Poelan an der Kulpp) je dalo 4 kelihe in 4 patene (5 mark). 35. Metliško (Metlinger Poden). Odposlal je Ivan Heidt, župnik nemškega reda v Črnomlju, iz črnomeljske in viniške fare nastopne podatke: 1. ) Farna cerkev sv. Petra v Črnomlju (Schernemi) ima 1 srebrno monštranco (3 marke 25 lotov), 1 srebrno in pozlačeno tablo (podobo) (1 m. G lotov), 1 srebrn pozlačen križ (20 lotov), 1 malo srebrno monštranco (mit einer parylen) z gledalnico (kjer se je skozi steklo videlo sv. R. T.) (20 lotov), 1 malo srebrno in pozlačeno monštranco z gledalnico in steklom (21 lotov j, 2 srebrna vrčka (16 lotov), 5 srebrnih kelihov s patenami (115 lotov), 2 keliha s srebrnima čašama (48 lotov), 24 og. gld. in v raznem denarju 13 funtov vin. (a 68 kr. 2 vin.). - Altar Matere božje v farni cerkvi nima keliha, a dal je 1 og. gld. v zlatu in 3 f. vin. 2. ) Podružnica sv. Duha v Črnomlju; 2 keliha s patenama iz srebra in pozlačena (43 lotov i in 1 bakren kelih (23 lotov) in 7 og. gld. (a 80 kr.). 3. ) Kapela sv. Sebastijana pri Črnomlju 1 bakren, pozlačen kelih (18 lotov) in 3 og. gld. v zlatu. 4. ) Cerkev sv Janeza Kvant;, v I'oblicah, f. Črnomelj) 1 kelih z bakrenim stojalom in pateno (10 lotov), 2 f. vin. in 11 reparjev. 5. ) C. SV. Mark,1 (v Butoraju, f. Črnomelj) I kelih z bakrenim stojalom in pateno (24 l.', 1 og. gld v zlatu 6. ) C. SV. Mihaela (v Desincu, f. Črnomelj) nima nič keliha in nič bratovščine. 7. ) C. sv. Tomaža (S. Thoman) (na Tanči Gori, f. Dragatui) nima keliha in bratovščine 8. ) C. sv. Osvalda (sedaj Matere b. v Dragovanji Vasi, fara hragatuš) 1 kelih z bakrenim stojalom in pateno (17 lotov) in 3 f vin. 25(1 9.) C. SV. Mohorja (kje?) 1 kelih z bakrenim stojalom in pateno (27 lotov) in 12 reparjev. 10. ) C. sv. Marije Magd. (v Tuševem Vrhu, f. Črnomelj i 1 kelih s srebrno čašo (23 lotov) in 12 reparjev. 11. ) C. sv. Janeza Krstnika (v Petrovi Vasi, f Črnomelj) 1 kelih s srebrno čašo (21 lotov), 5 og. gld. v zlatu in 3 f vin. 12. ) C. sv. Jerneja (v Otovcu, f Črnomelj) 1 kelih z bakrenim stojalom in pateno (32 1.). 13. ) C. sv. Jurija (v Rožancu, f. Črnomelj) 1 kelih z bakrenim stojalom in pateno (20 lotov), 1 og. gld. in 80 f. vin. 14. ) C. sv. Nikolaja (na Stražnem Vrhu, f. Črnomelj i 1 srebrn in pozlačen kelih (14 lotov) in 9 reparjev, 15. ) C. sv. Andreja v (gradu) 7umu (zw Turnaw; Valvasor ima pomoto: Turvan) (f, Črnomelj) 1 kelih (21 lotov), katerega je daroval Andrej Semenič. 16. ) Farna cerkev si'. Križa v Vinici (Wehlitz) 2 srebrna keliha z bakrenima stojaloma in patenama (41 k). 17. ) Cerkev sv. Trojice (h. Dryualtigkayt) (v Preloki, sedaj farna) l srebrn kelih z bakrenim stojalom (23 lotov). 18. ) C. sv. Aniona (v Zilju, f. Preloka), bratovščine nima, kelih so pa V zeli Turki. 19. ) C. sv. Jožefa (v Podklaneu, f. Vinica) nima keliha in bratovščine. 20. ) C. sik Jakoba (v tJcakovcu', f. Vinica; sedaj ni cerkve) 4 og. gld., keliha nima. 21. ) C. sv Katarine iv Vinici, a cerkve ni več) nima ničesar. 22. ) C. si'. Sebasti/ana (v Suhoru, f. Vinicai nima keliha in bratovščine. 23. ) C. sv. Lovrenca (v Obvrhu, t". Dragatuš) 1 kelih s srebrno čašo (26 lotov) in 6 og. gld. (a 80 kr ). 24. ) C. si'. Petra (v Zapodju, f. Dragatuš) nima keliha in bratovščine, ampak le 1 gld. 25. ) C sv. Ane (na Tanči (iori, Valvasor: v Narajeu, f. Dragatuš) nima keliha in bratovščine. ' Najbiže je Vučaknvee (ud vuk — volk) ali Volčjakovec; Valvasor ima Ulzakouiz (VIII, 832). 26. ) C. sv. Helene (na Belčjem (?) Vrhu, f. Dragatuš) 1 kelih z bakrenim stojalom (24 lotov). 27. ) C Matere božje (v Hrastu, f. Vinica) 1 kelih z bakrenim stojalom in pateno (18 lotov). 28. ) C sv. 1'rbana (na Selu, f. Vinica [?]) 1 kelih z bakrenim stojalom (15 lotov). Trojna cerkev, nima denarja. 29. ) Farna cerkev sv. Martina (v Podzemlju) 1 kelih z bakrenim stojalom (16 lotov) in 2 gld.; trije kelihi so zgoreli v Gradcu. 30. ) C. sv. Marjete (v Borštu, f. Podzemelj) 2 gld., keliha pa nima. 31. ) C. Matere božje (v Kloštru, f. Podzemelj) 8 f. vin. 80 šil., keliha nima 32. ) C. sv. Nikolaja (v Adlešičih, sedaj farna), denarja nima, kelih je zgorel v Gradcu, oba ključarja so Turki odvedli v sužnost. 33. ) C. sv. Vida (v Gribljah, f. Podzemelj) nima denarja, in kelih je zgorel v Gradcu. 34. ) C. sv. Helene (Sannd Kllenn) (v Zemeljnu, f Podzemelj) nima ničesar. 35. ) Farna cerkev sv. Štefana v Semiču (Siembcz) 3 srebrne pozlačene kelihe s patenami (62 lotov), 1 srebrn kelih, katerega je daroval cerkvi pokojni Albert Semenič, je vzel njegov sin Oton, 1 srebrno pozlačeno monštranco (44 lotov), 1 srebrn pozlačen križ (17 lotov), 2 srebrna «paccm», pozlačena in z bisernimi maticami (9 lotov;; denar so porabili, ko so postavili zid okoli cerkve. Bratovščina Matere božje v farni cerkvi nima keliha, denarja pa: i) og. gld. v zlatu, 21 f. vin. v penezih in 4 reparje. 36.i Cerkev sv. Joita (Valvasor ima: «S Justi zu Gorcniz», sedaj je v Gorenjcih, v semiški fari, cerkev sv. Jožefa) 1 kelih z bakrenim stojalom in pateno (22 lotov) 13 og. gld. v zlatu in 1 og. gld. v penezih. 37. ) C. sv. Primoža (v Gabru, f. Semič) 1 kelih z bakrenim stojalom (15 lotov), 8 f. vin. 70 šil 38. ) C. sv. Sebastijana (pri Krupii l kelih, katerega je darovala 1 lobenvvarteriea in ga ima Burgstaller na Krupi (an der Grup), 3 og. gld. v zlatu , 14 og. gld. v pen., 1 f vin. v pen, (a 68 kr. 2 vin.) in 60 kr. 39. ) C. s7>. Tomaža (je stala na Vrtači) 1 srebrn kelih s pateno 124 lotov), 2 og. gld. v zlatu, 12 f vin. in 13 reparjev, 40. ) C. sv. Marije Magd. (v Rožnem Dolu, i". Semič) 1 kelih /. bakrenim stojalom (T8 lotov), 9 og. gld v zlatu, 1 og. zlati soldin in 9 f. vin. 41. ) C. S7'. Nikolaja (na Gradniku, f. Semič) 1 kelih z bakrenim stojalom (27 lotov), 10 og. gld. v zlatu, 11 t" vin. 30 šil. 42. ) C. sv. Katarine (v Brezovi Rebri, f Semič) 1 kelih z bakrenim stojalom (18 lotov) in 10 f. vin. Prišlo je v Ljubljano iz črnomeljske in viniške fare: 1 srebrna monštranea, 1 pozlačen križec, 1 «pacem», 1 srebrna tabla, 2 vrčka, 6 kelihov in 6 paten (21 mark 8 lotov), 7 kelihov z bakrenimi stojali niso tehtali; 14 ren. gld. v penezih in 24 og. gld. v zlatu se je na prošnjo deželstva dalo za zidanje črnomeljskega mesta. I/, drugih tarä te sodnije so pa poslali: 1 srebrno monštranco, 1 pozlačeno monštrančico, 3 križce, 13 kelihov, 15 paten (32 mark 12 lotov), 7 kelihov z bakrenimi stojali in denarja iz metliške fare: 22 ren gld. 14 kr. in 31 og gld. v zlatu. 36. Selško sodišče v Ložu (Laas). Inventiral je Urh Flytscher, oskrbnik v Ložu, in našel: 1. ) Farna cerkev sv. Jurija v Ložu: H kelihov iz srebra, od katerih je pustil 3 pri cerkvi, ker so bili ondi 3 duhovni, 2 srebrni monštranci, in Štefan Špehek, ključar bratovščine M. B , je imel 24 gld., a jih ni hotel izročiti; dala sta pa: altar Lam-bergerjeve ustanove 1 srebrn kelih in bratovščina M. It. S gld. 2. ) Cerkev sv. Trojice v Knežji Njivi (Grafenacker, f Lož = Stari Trg pri Ložu) 1 bakren kelih in 3 gld 3) C. sv. Andrejo (na Poljanah, f. Loži 1 bakren kelih. 4. ) C. sv. Martino in c. sv. Petra (v Podcerkvi, f. Lož), obe cerkvi skupaj 1 bakren kelih. 5. ) C. sv. Vrbana v /Janah (zum Potleni (f. Lož) 1 bakren kelih in 2 gld 6. ) C. sv. Pankraca i na Klancah, f. Lož) nima ničesar. 7. ) C. sv. Kancijana lih Jezera (zum See) (£ Lož) 1 bakren kelih in 3 gld 8. ) C. sv. Brica (Sanndt Pnxen) v l.azah izum Gereydti (f. Lož) 1 bakren kelih in 26 kr. 9.) C. sv. Primoia na Otoku (zum Werdeil) (f. Lož) 1 srebrn kelih in 3 gld. 10. ) C. sv Štefana v Lipsčnju (zu Lubsen) (f. Grahovo) 1 srebrn kelih. 11. ) Kapela Matere božje v Steberku (zu Steherk) (f. Lož) 1 bakren kelih in 6 gld.; 1 bakren kelih se je pustil ondotnemu kapelami. 12. ) Cerkev sv. Ane (v Podložil, f. Lož) in 13. ) C. sv. Križa (na Križni Gori, f. Lož) skupaj 1 bakren kelih in 4 gld. 14. ) C sv. Vineenca (na Hloški Polici, f. Lož; 1 bakren kelih. 15. ) C. sv. /'etra v mestu Ložu: 1 srebrn kelih in 3 gld.; 1 srebrn kelih se je pustil ondotnemu kapelami; bratovščina svetega Sebastijana v mestu je dala 2 gld. 16. ) C. Matere božje v Olševku' (zu Olsueck) (f. Lož) 1 bakren kelih in 2 gld. 17. ) C. sv. Nikolaja na Babnem Polju (Pabenfeldt) i sedaj tarna cerkev), 1 bakren kelih in 4 gld. 18. ) C. sv. Antona na Babni Polici (zu Pabenfelder Polecz) d. Lož) 1 srebrn kelih in 3 gld. 19. ) C. sv. Tomaža (na Vrhu, f. Loži 1 bakren kelih in 2 gld. in bratovščina 2 gld 20. ) C. sv. Katarine v Sneberku izu Sehneperg) (f. Lož); je imel dragocenosti v varstvu oskrbnik. 21. ) C. sv. Marjete (v Šmarati, f. Lož) 1 srebrn kelih in 2 gld 22. ) C. sv. Jedrti (v Nadlesku, f. Lož) 1 bakren kelih in 2 gld. 23. ) C. sv. Nikolaja i na Slivnici, f. Grahovo); 24.) c. sv. Marka (na Slivnici, a je sedaj ni več, f. Grahovo) in 25.) c. Matere božje na Grahovem (zu Grahav) (sedaj lama cerkev) skupaj 1 bakren kelih, 3 gld. in 48 kr. 26. ) C. sv. Primoža in helicijana na Bloilcah (zu Wlaczicz) (f. Grahovo) l bakren kelih in 4 gld. 27. ) C. sv. Pavla v /.erovnici (zu Sernaunecz) (f. Grahovo) 1 bakren kelih in 5 gld. ' V Acmatizmih ljublj. škofije sloji napačno pisano: ViAcvek. Tudi Valvasor (VIII, 75H) ima Olsc lieuigk. 28.j C. sv. Vida in 29.) c. sv. Elije (stala je še za Valvasorja, a sedaj je ni več) (v Martinjaku, f. Cirknica) 1 bakren kelih in 6 gld. 30) Farna cerkci' sv. Mihaela na Blokah (zu Oblački 6 gld., trije bakreni kelihi so se pustili ontlotnim treni duhovnom. 31. ) Cerkev sv. Nikolaja na hudem Vrhu (zu I'esenperg) (f. Bloke) 1 bakren kelih in 8 gld. 32. ) C. sik Janeza na Studenem | Keltenfeldt) (f. Bloke i 1 bakren kelih, 4 gld. in 10 kr 33. ) C. sv. Antona v Metulah (zu Metulach) (f. Bloke) nima ničesar. Skupaj je oddalo to sodišče: 1 srebrno monštranco, 1 srebrno pozlačeno monštranco, 11 srebrnih kelihov, 12 paten (24 mark) in 15 kelihov z bakrenimi stojali, katerih niso tehtali, ter 105 ren. gld. in 14 og. gld. 37. Glavarstvo postojinsko (Adlsperg). Prišlo je iz vsega glavarstva: 7 srebrnih kelihov, 5 paten, 1 srebrn pozlačen križec (8 mark 13 lotov), 33 gld. 24 kr. in 2 og. gld. v zlatu. Inventar je nepopolcn in obsega le nastopne cerkve hrenoviške tare: 1. ) Cerkev sv. Mihaela iv Smihelu, f. Hrenovicc) in 2. ) C. sik Jurija (pri Štnihclu, t'. Hrenovice) sta dali 1 srebrn kelih in 1 gld. V zlatu 3. ) C. sv. Leonarda v Gorenju (Goren) if. Siudenoi 1 nov, še neposvečen kelih s srebrno čašo (2 marki i. Svilnato masno obleko je cerkvi podaril pokojni Nikolaj I.ueger. 4. ) C. sv. /usta na lie/skem (zw Wiclsk, Valvasor ima • l.eisku» > (f. Studeno) 1 kelih s srebrno čašo in 14 f. reparjev iKuebler). 5. ) C. sv. Jedrti «//// IVa/d> (v Hru.šici, t' Hrenovice) 1 kelih s srebrno čašo in 20 gld. 6.1 Kapela Matere boije pred Jamo ivar l.ueg) (f. Hrenovice ima srebrn kelih, katerega ji je bil podaril Nikolaj I .ueger z masno obleko iz damaska. Ta cerkev nima niti soseske, niti bratovščine, niti denarja, /.a luč ji skrbi njeni kapelam 38. Selško sodišče jamsko (Lueg). Dale so cerkve 1 srebrn kelih, ki je tehtal 6 lotov. 39. Selško sodišče hasperško (Hasperg). Popisal je dragocenosti jamski knežji oskrbnik Volbank pl. Oberwurg (Gornjegrajec). Dale so cerkve: 1. ) Farna cerkev sv. Marjete v Planini (zw der Alben vntter Hasperg): 1 srebrno pušico (khebsen), katero je bil cerkvi posodil pokojni Gašpar Kavber, 3 kelihe z bakrenimi stojali, 4 srebrne in pozlačene patene, 1 srebrn križec in denarja 12 ren. gld in 51 kr. 2. ) Cerkev Matere božje (vnser frauen) (v Jekovici, f Planina) 1 srebrn pozlačen kelih s pateno in 5 r. gld 20 kr. denarja. 3. ) C. SV. Duha (hev-lig Geyst) (Valvasor: na beskovcu, sedaj: na hribu, f Planina) 2 ren. gld. in 4 kr. 4. ) C, na Uncu (zw Maunts) (f. Unec) in 5.) c. v Ivanjem Selu (Haybenschiss) (f. Unec) so Turki razdejali in požgali. 6.) C. sv. Kancijana izw sant khotzian) (v gozdu pod Rakekom, f. Cirknica; sedaj je ni več) 1 mal srebrn kelih s pateno. Tehtalo je vse skupaj 5 mark in 10 lotov. Cerkev sv. Marjete v Planini je bila zadolžena in je imela slabo zidovje. 40. Selško sodišče senožeško (Senasetschach). Inventiral je Henrik pl. Klach, oskrbnik senožeški, in našel pri nastopnih cerkvah: 1. ) Farna cerkev SV, Jerneja v Senožečah ima 4 kelihe s patenami in 1 srebrn pozlačen križec, kar tehta 4 1/i hbre (libritz.cn) laške vage. 'Trije kelihi so se pustili : 2 pri lami cerkvi in 1 v gradu. Denarja se je dobilo: 9 og. gld. in 75 kr. 2. ) Podružnica sv. Helene (senožeška, kje sedaj?) z bratovščino. Imovine ima le 1 gld. in 7 kr., ker se je drugo vse porabilo pri zidanju cerkve isto leto. 3. ) Aa.ie ljube Gosje cerkev v trgu i im Marckl), podružnica senožeška z bratovščino, nima nič dragocenostij in imovine. 4. ) C. sv. Urha v La iah (zw Lasach) (f. Senožeče) je zadolžena. 5. ) Podružnica sv. Jurija (Potoče, f. Senožeče) ni dala ničesar, ima pa svojo bratovščino. Tudi altar sv. Marjete in bratovščine sv. Florijana, sv. Nikolaja in sv. Harbare nimajo imetja; bratovščina sv. R. T. je pa dala 10 ren. gld. 6. ) P. sv Duha v Senadolah (zw Senadolach) (f Senožeče) nima dragocenostij. Bratovščina sv. Sebastijana ima le 6 gld. ä 80 kr. 7. ) Cerkev Matere božje v Dolenji Vasi (Niderdorff) (fara Senožeče); zapisalo se je 7 gld. v zlatu in 41 kr. Bratovščina altarja sv. Nikolaja v Dolenji Vasi ima 2 gld in 34 kr. 8. ) C. v Famljah («Fainlach gein Senasezach gehorund, mit dem gericht aber der kirehen gein Rem vnderwortien») (f. Vreme), nima druzega, kot mal, slab kelih, ki se je pustil cerkvi. 9. ) C. sv. Katarine na Tabru («Im Thaber, ain kirehen gebort vnter sand Jacob vnd sand kantzian Inder Rasch» [Rasa, reka) (Taber pri Vrabčah) nima ničesar; kadar je maša, prineso kelih od sv. Jakoba 10.) 1'odruznica sv. Martina v (i/ižah (zw Greysach bei Sand Mertten) (kap Vrabce) nima ničesar. Skupaj je dalo senožeško sodišče 3 srebrne kelihe s pate. nami, ki so tehtali 4 marke in 4 lote, dalje 3 kelihe z bakrenim stojalom in srebrno čašo in 4 bakrene patene, katerih niso tehtali. 41. Selško sodišče premsko (Premb). Marlin Ravenski [von Raunach), oskrbnik premski, Pankrac Ribničan (Rcillnitzer), sodnik v Šilertabru (Sehilhenlaberi [odkoder je Martin Ravenski poročal v Ljubljano), Gregor Supan iz Narina (Nareini, Andrej Tomšič iz Bihača . Trojice (pri Trnovem) nima ničesar. 4. ) Cerkev v Sembijah (Sand Viach = Sent Vid) (f. Trnovo) 1 bakren pozlačen kelih (in enega so ostavili ondi), 2 gld. v zlatu, za 7 gld. drobiža in 11 reparjev. 5. ) C. sir. Kancijana pri Dol. Zemonu (zu Seml) (f. Trnovo); je le 1 kelih za ondotne 3 cerkve, tedaj so ga pustili; gotovine: 3 gld. V zlatu in 44 kr. C.) Kapela sv. Mihaela (v Dol. Zemonu, f. Trnovo) ima 5 gld. v zlatu in za 4 gld. drobiža. 7. ) A', sv. Štefana (pri Topolcu, f. Trnovo) nima ničesar. 8. ) Kapela sv. Duha v Zarečju (Saretsch) (sedaj cerkev sv. Fabijana in Sebastijana v Zarečju, f. Trnovo) ima 6 gld. v zlatu, mal kelih in raztrgan plašč so pustili cerkvi. Koianska fara (Carschoner pharr): 9. ) Cerkev sv. Martina v Šilertabru (zum Schilhentaber) (vik. Zagorje) 1 kelih (1 kelih pa so pustili cerkvi). 10. ) C. sv. Pavla v Drskovičah (bey Dortzgozaeh) (vik. Zagorje) nima ničesar. 11. ) Kape/a -zu Warta> (kje?) 1 kelih. 12. ) K. SV Jeronima na Četah (zu Czellach) (f. Brem); ima le 1 kelih, a ker zaradi kuge ne more dobiti druzega, so srenjam treh vasij ponudili 6 gld., katere so dobili na posodo za zastavljeno živino. Pustili so komisarji kelih cerkvi in vzeli 6 gld. Altar sv. Justa in sv. Gabrijela v isti cerkvi je dal: 1 gld. in 9 reparjev in 4 laške vin. ■ Altar sv. R, Telesa je i >st quintam matutinam rursus terrae motus et Iterum tertio quadrante ad octavam matutinam satis dlutumus, iterumi|ue post mediam nonain. Propitius Dens nulliuii dainnum adniisit. 25, Dec. 1750, Tiistissiina nova de civitate l'liiniiue ad S. Vitum liuc perlata sunt: niininiin inlelix urbs jam a 19. Novcmbris usque ad haue diem insolitis et horrelldis terrae motibus et nuigitibus diu noctuqus indesineiiter quatitUT, Ita Ut nec ulla domus, seil saec ularis seu religiosa, nulluni templum sit, quod non ruinas egeiit et luinain patialur : id, quod et Incolsj Orbis hujus, <|iiae jam aliquot terrae sliae coneussionibus sat tel I ibilibus, ut siipra relatum :s DAS, ANDER, DEN. 17 AVGVSTI, AVCII, IM, 1593 IN, GOD ENTSCHLAFEN, DE||NEN, IHREN ELTERN. VND, SCHWESTERN, AVCII. ALLEN. K K IST GI.AVIUGEN. DER GNETIGE, GOT, EIN, EREEK'IIE, AVEKRSTEIBIVNG VERLEIHEN WEI.E AMEN. 8h. Slikarija je prav dobro ohranjena. Barve so žive in vse kaže, da je tu slikala spretna roka. Le nekateri angeljski obrazi so skaženi ; prej-kone je kdo pozneje sliko pokvaril. Med ljudmi se je ohranilo sporočilo, da je tu pokopan tudi Jurij Khisl, kateremu so baje dali v grob zlato verižico okrog vrata; zato so tudi delavci, ko so pred kakimi 13. leti cerkev popravljali in nov tlak narejali, skrbno iskali zlate verižice, a niso našli druzega, kakor nekaj kostij in rumenkastih las. u. s. Umetne starine v dvorski cerkvi pii Polhovem Gradcu. V «Izvcstjih» (III, 159) je bila že omenjena stara podoba sv. Petra iz romanske dobe v dvorski cerkvi. Pred ne dolgim časom se je dobila še druga podoba sv. Petra iz gotske dobe, katera je bila v altarju pred sedanjo podobo, ki je renesančna. Imenovana gotska podoba je ležala na zidanih baldahin-altarjih na moški strani. Veliki altar sv. Petra s to gotsko podobo je stal poprej v sredi cerkve, kar se še sedaj na tlaku dobro pozna. Podoba je iz lesa in precej poškodovana, posebno na rokah in nogah, a vendar zasluži, da se ji odkaže kako odličnejše mesto, kakor ga ima sedaj, morebiti v oni shrambi nad zakristijo, kamor bi bilo dobro spraviti tudi ono poelobo iz romanske dobe. Gotskih slik na zidu se nahaja več v dvorski cerkvi, kakor postavim v baldahin-altarjih in pa zlasti v zakristiji. Slike seveda niso dovršeni umotvori, a vendar kažejo, kako naj se slikajo tudi dandanes gotske cerkve, če že morajo slikane biti. V boljši gotski dobi so s slikanjem precej varčno ravnali in se posebno varovali preobkladanja. Kožice okrog sklepnika so bile pogost orna čisto bele, le iz sklepnikov se vijejonavse strani rastlinski ornamenti; pač pa so bila rebra krepkejše barvana in po skladih razdeljena. Vse to je pa tudi storilo stavbo vitkejšo in svetlejšo. Dandanes, v dobi spačenega okusa, se pa zlasti gotske cerkve preobkladajo s slikarijami, kar dela nekak težek pritisk na opazovalca ; tako je postavim v kranjski cerkvi in zlasti v frančiškanski cerkvi v Novem Mestu. Gotsk lestenec, če ne celo romansk, valjal se je dalj časa med staro šaro v dvorski cerkvi sv. Petra. Po vnemarnosti je prišel v privatno zbirko na Dunaj, menda obitelji Stöcklnove, kjer se baje še nahaja. Bil je vlit. Sveče so držale raznovrstne živali, kače in druga golazen. Dobro bi bilo, da bi se lestenec fotografoval ter tako vsaj ohranil v podobi, ker ga nam nebrižnost in nevednost nista privoščili v naturi. m. s. Mujolikn-pcči so postale zopet moderne. Zanimalo bo marsikaterega, če povem, da so bde nekdaj take peči tudi pri nas v navadi, in to ne le pri gospodi, ampak tudi na kmetih. Kosem lansko zimo stopil po opravkih v neko hišo v šentjurijski župniji pod Smarijo, zapazil sem še jedno «modelnico. take peči. Raznobarven! in pravilno risani okraski so bili na belem polju, in štiri take «modclnice» spopolnovale so šele jeden ornament. Gospodar mi je zatrjeval, da je bila pred davnim časom vsa peč iz takih kosov narejena. No, majolika-izdclkov se je ohranilo pri naših ljudeh vkljub neznosnemu pritisku judov in starinarjev še precej ; rabijo jih ljudje zlasti kadar se kdo previdi kot posode za gorko vodo. ,V. S. Stare kranjske hiše. Kakor se izgublja pri nas narodna noša, tako izginja čedalje bolj značilni znak naših kmečkih hiš. Bile so naše hiše, kakor nas uči zgodovina, po mestih in deželi pred par sto leti večinoma lesene; zidanih je bilo le malo. Najstarejše sedaj zidane hiše po deželi segajo najdalje tja v drugo polovico 17. stoletja. Okna pri starih hišah so majhna s kamnitimi podstavki, ter spodaj in zgoraj s počcznim kamnitim zidcem. Mesto sedanjega zidanega pročelja imele so hiše lesen paž, na katerem so bila na oba konca zaokrožena vrata in vsakikraj, kakor tudi zgoraj, značilne line. Stene so bile večkrat zunaj slikane. Vogali so bili olepšani s ponarejenimi kvadrOVCJ, gori ob strehi s strešnim obrobkom. V sredi stene, včasih tudi ob robu, je bila kaka sveta podoba («Zev-nikova» hiša v Kožarjih, v dobrovski fari, ali pa «Vojska« ravno tam). Nasproti hiše bil je večjidel hlev in druga poslopja. Dvorišče samo je bilo pa zaprto, lesen plot je je obdajal ob obeh straneh. V pretečenem stoletju so rabili za slikanje le samo črno-sivkasto barvo, s katero so zaznamovali kvadrovce in druge okraske. Strop v hiši je bil lesen in neometan. Tlak v hiši je bil, ali lesen, ali «jcstcrlc» ; v veži na tla pa so radi devali, zlasli ob Savi, drobni' okrogle kamne, trdno zabite v malto. To so samo nekateri podatki. Morebiti se dobi kdo, ki bo ta nedostatek v kulturni zgodovini naši spopolnil s kakim korenitim sestavkom. m. s. Cesarica Maiija I.uiza v Ljubljani. Soproga Napoleona I., Marija I.niza, se je kot nadvojvodinja, vladajoča vojvodinja parmska, večkrat mudila v Ljubljani. Tako je bila v Ljubljani dne 'J. in .'1. septembra 1843. 1. in je stanovala v hotelu «Stadt Wien». Tedanji posestnik tega hotela, Andrej Malic, ji je zaračunil za ta dva dneva 157 gl, 30 kr., in licei 18 stanovanji- (\'t sob) dO gl., za voščene sveče in ponočno razsvetljavo 14 gl. 4U kr., za obed in kitih 58 gl., za zajutrek in za črno kavo 8 gl., za vino 15 gl. 'jo kr., za papir in perilo pa 1 gl. 30 kr. Kavno tako se je mudila Marija I.uiza v Ljubljani dne n. novembra 1847. I. in tudi oslala v hotelu -Stadt Wien-, Ob tej priliki je njen vrhovni dvorni mojster grol Bombelles pismeno naročil gostilničarju, naj pripravi priprost obed, toda porabiti ne sme pri pripravljanju jedij čebule, češnja, drob-njaka, pomeranč in citron; tudi ne sme dejali v juho sira. r. i.rvrr. btlujc in nluga iMuiVJlko elrulivo /,i Kninbkn. 1'Ukuln tu. i Kl.inni.iyi in Kt-il. ItmnlieiK v !.jiil>!j.iiii.