r »s wnewj Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4) Glas Naroda List Slovenskih delavcev v oimeriki. The first Slovenic Daily* in the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays, PISARNE: 1279 XBOTOft. Entered u Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISAJLNE: 1279 NO. 92. — ŠTEV. 92. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 18, 1908. — V SOBOTO, 18. MAL. TRAVNA, 1908. VO LUME XVI. — LETNIK XVL Rojakom na znanje. I j Clevelanda, Ohio, smo dobili sledeče uradno naznanilo: BANKRUPTCY NOTICE. NOTICE OF FIRST MEETING OF CREDITORS. In the District Court of the United States For the Northern District of Ohio EASTERN DIVISION In the matter of | The Nova Do- j movina Pu-blishing Co. Bankrupt. J In- BANKRUPTCY To the Creditors of The Nova Domovina Publishing1 Co. of Cleveland, in the county of Cuyahoga, and district aforesaid, a bankrupt: NOTICE is hereby given that on the 10th day of April, 1908, the said The Nova Domovina Publishing Co. was duly adjudicated bankrupt, and that the first meeting of its creditors will be held at the offices of the undersigned, suite No. 945 Society for Savings Building, in the city of Cleveland. O., on the 27th day of April. 1906, at 2 o'clock in the afternoon, at which plac^ and time the said creditors may attend, prove their claims, appoint a trustee, examine the bankrupt and transact surh other business as may properly eome before said meeting. April 15, 1908. HAROLD REMINGTON, Referee in Bankruptey. N. B.—Proofs of claim must be made in conformity with Section 57 of the Bankruptcy Act and Rule XXI of the Supreme Court's General Orders in Bankruptcy. Navedeno uradno naznanilo zvezi-nega pokrajinskega sodišča za severno okrožje države Ohio, iztočna divizija, tie oče se bankerota Tiskovne družbe Nova Domovina, se glasi v slovenskem prevodu: V zadevi The Nova Domovina Publishing V V BANKEROTU Co. Bankerot. Upnikom tiskovne družbe Nova Do movina v Clevelandu, county Cuyahoga, zgoraj navedeni olyaj, se naznanja, da je dne 10. aprila 1908 imenovana tiskovna družba Nova Domovina naznanila bankerot in da se vrši prvo posvetovanje njenih upnikov v uradu podpisanega, soba št. 945, v poslopju Society for Savings, v mestu Clevelandu. dne 27. aprila 1908 ob 2. uri popoludne. Omenjeni upniki naj e** na imenovanem mestu In ob imenovanem easu oglasijo zajedno z dokazi o svojih terjatvah, da se predloži zaupnika in oskrbnika, kteri pregleda bankerot in opravlja posle tako, kakor se mu naroči po posvetovanju. Dne 15. aprila 1908. HAROLD REMINGTON, Referent za bankerote. N. B. — Dokaze o terjatvah je doprinesti v soglasju z odd. 57 zakona o bankerotih in pravila XXI odredb o bankerot u od vrhovnega sodišča. Nadalje naznanja isto sodišče sledeče: In the District Court of the United States Printing Presses, Machinery, Book aects, List of Subscribers, Advertisers and Good will, belonging to the above estate, and that the hearing upon said application will be held before the undersigned, Referee in Bankruptcy, at his offices, suite No. 945 Society for Savings Buijding, in the city of Cleveland, Ohio, upon the 27th day of April, 1908, at 2 o'clock in the afternoon. at which and time all persons interested may appear and show cause, if any they have, why an order should not be passed by the court upon the application, authorizing such act on the part of the receiver. HAROLD REMINGTON, Referee in Bankruptcy. To se glasi v slovenskem prevodu: V zadevi tiskovne družbe Nova Do- j movina Bankerot. ! Prošnja za dovoljenje prodaje imetja. Premogarji in premogove družbe. MED PREMOGARJI IN NJIHOVIMI DELODAJALCI JE PRIŠLO V TOLEDU, O., DO SPORAZUMA Obe stranki sta se sporazumeli in sedaj se delo zopet prične. 200,000 PBEMO GARJE V. Vsem upnikom zgoraj imenovanega bankerota: Tem i>otom se naznanja, da je receiver zgoraj navedenega bankerot-nega postopanja naprosil za dovoljenje javne ali zasebne prodaje tiskalnih strojev, črko vstav nega stroja, imenika naročnikov, inseratov in druzega, kar je bilo last imenovane tvrdke. in da se l>ode o tej prošnji razpravljalo pri podpisanem referentu za bankerote. in sicer v njegovem uradu, soba št. 945, poslopje Society for Savings v mestu Cleveland, Ohio, dne 27. apr. 190S ob 2. uri popoludne. Na imenovanem mestu in ob imenovanem času naj se zglase vsi oni, ki se za to zanimajo, da — ako je kaj vzrokov — na ved o vzroke, čemu naj bi se navedeno postopanje ne vršilo. HAROLD REMINGTON, Referent za bankerote. Rojake v Ameriki, kteri imajo od bivše Nove Domovine, oziroma od istoimenske tiskovne družbe kaj za terjati, opozarjamo, da se oglasijo pri imenovanem referentu v Clevelandu. Ako bi jim pa to ne bi bilo mogoče storiti, naj imenujejo svojega pooblaščenca, kojemu je treba dati pooblastilo, da zamore tako v njihovem imenu in v njihov prid nastopiti pri omenjenem bankerotnem postopanju napram bivšemu dnevniku v eountyju — Cuyahoga. Toledo, O., 18. aprila. V ponedeljek prične 200.000 premogarjev osrednjega okraja njihove zveze, kteri sedaj počivajo, zopet z delom, kajti njihovi zastopniki in zastopniki njihovih de lodajalcev, so se včeraj sporazumeli ter sklenili medsebojno pogodbo. Obe stranki sta z izidom skupne obravna ve zadovoljni in sedaj vlada med obema strankama najboljši sporazum. V ponedeljek se prične z delom v vseh rovih. V nadalje se bode delalo po starej ceni, oziroma družbe bodo plačevale za vsako tono pridobljenega premoga po 90 centov. Prihodnja meddržavna konferenca med obema strankama se vrši 1. 1910. Velike povodnji na jugozapadu. REKA ARKANSAS JE OB DOLENJEM TOKU NEPOPISNO NARASLA. roparji. Napad v Kansasu. DVA ROPARJA STA NAPADLA BANKO V CHAUTAUQUI IN ODNESLA $3000. vse doline. Iz Avstro-Ogrske. Čestitanje vladarju. EVROPSKI VLADARJI BODO FRAN JOSIPU POVODOM ŠESTDESETTLETNICE ČESTITALI PO POSEBNIH ODPOSLANCIH. Car Nikolaj bode poslal na Dunaj nekega velikega kneza. NAVADNE AVDIJENCE. For the Northern District of EASTERN DIVISION Ohio IN BANKRUPTCY In the matter of The Nova Domovina Publiiihing Co. Bankrupt. Notice of Application for leave to sell Assest To all Creditors of the above named Bankrupt: No tir« is hereby given that the re-ta.ver in the above entitled proceed* Sngp has filed his application for leave to sell at jmbBe or private POLKOVNIK SE JE ZAMERIL PREDSEDNIKU. Čuden nastop predsednika proti polkovniku. Washington, 17. aprila. Prijatelji v prognanstvu živečega polkovnika William F. Stewarta so danes dosegli, da je polkovnik dobil povelje preseliti se v ostavljene vojaške barake v St. Augustine, Fla., kjer bode odslužil še ona tri leta, koja mora še služiti. Prvotno bi moral odslužiti svoj čas na ostavljenej trdnjavi Grant v Arizoni, kamor so ga v minolem septembru na predsednikovo povelje poslali. V minolem septembru je dobil imenovani polkovnik indirekten poziv, naj stopi v pokoj, ker inače ga bodo poslali v ostavljeno trdnjavo. On pa ni hotel oditi v pokoj in je prosil, naj se mu naznanijo vzroki, Čemu se mu je odvzelo vsako poveljevanje. Potem so mu naznanili, da je tako odredil predsednik na podlagi nekega poročila in da mora tam ostati, dokler ne doseže starost, tako da se ga bode postavnim potom upokojilo. Kasneje se je dognalo, da ima imenovani polkovnik tak temperament, da je vojakom nemogoče pri njem služiti. V trdnjavi Grant sta razun polkovnika le Se čuvaj in kuhar. V St. Augustine, Fla., bode imel pa polkovnik več komforta, nego v arizonskej puščavi, dasiravno tudi tu ne bode smel nikomur ničesar ukazovati. Dunaj, 18. aprila. Evropski vladarji so sklenili, da bodo cesarju Fran Josipu povodom njegove šest-desetletniee vladanja čestitali po posebnih odposlancih, ktere bodo odposlali v to svrho na Dunaj. Le nemški cesar pride osobno na Dunaj in dovede seboj za štafažo svoje takozvane kneze. Car Nikolaj je sklenil poslati na Dunaj v to svrho nekega velikega kneza, da čestita Fran Josipu v carjevem imenu. Italijanski kralj Viktor Emanuel pošlje vojvodo Aosta, kteri bode njega zastopal. Predsednik francoske republike je naročil svojemu tukajšnjemu poslaniku Crozierju, da izroči cesarju iskrene čestitke v njegovem imenu. Ker je pa cesar star in slaboten, bodo eeremonije povodom sprejema tujih gostov kolikor mogoče omejili in se ne bodo ozirali na dvorne podpise. Avdijence bodo jednostavne in vso napetost bodo opustili. JAPONCI NA POTU SVETA. OKROG 57 podanikov mikada Mutsuhita je dospelo v New York. Včeraj je dospelo v naše mesto 57 Japoncev, kteri potujejo okrog sveta. Vsi potniki so člani boljše družbe ia so gostje japonskega časopisa Asahi Shimbun, kteri poravna vse potne stroške, kteri znašajo za vsakega potnika $1050. Japonci so odpotovali iz Yokohame dne 17. marca. Obiskali bodo vse važnejše kraje sveta in potem bodo v imenovanem listu poročali o svojih dogodkih na potovanju. Little Rock, Ark., 18. aprila. Glasom poročil, ki prihajajo od dolenjega toka reke Arkansas, so se tam pričeli vsled povodnji podirati jezovi in voda je preplavila na tisoče akrov rodovitne zemlje, tako da bode škoda veli kanska in da bode segala v stotisoče Fort Worth. Texas., 18. aprila Clear Fork in West Fork sta se spremenili v velikanski reki in tukaj že 20 let ni bilo take povodnji, kakor letos. V kolikor je dosedaj dognano Je ni nihče utonil. Promet med tukajšnjim mestom in North Fort Worth je ustavljen. Mestni parki so preplav Ijeni, in voda je odnesla več mostov med temi tudi železniški most pri Ilarbinu. ki je last Frisco železnice Odnesla je mnogo jezov in preplavila I Pri napadu sta ustrelila blagajnika in nekega trgovca. ZASLEDOVANJE. -o- Coffeyville, Kans., 18. aprila. V Chautauqui, ktero mesto je oddaljeno 25 milj od tukaj, so roparji napadli tamošnjo Citizen State banko in odnesli tritisoč dolarjev. V banko sta prišla dva roparja, kjer sta blagajni-čarja in nekega trgovca z revolverji prisilila, da sta jima sledila v klet, kjer so shranjene vrednostne listine in denar. Potem sta roparja zaprla vrata za seboj in ušla v gorovje Oza-ge v Oklahomi. Tako drznega roparskega napada se dosedaj v onem delu Kansasa še ni izvršilo, kakor sedaj, dasiravno v Kansasu taki napadi niso nič novega Oba roparja sta bila elegantno oblečena in ko sta se približala blagajni-kovemu prostoru, sta nakrat potegnila iz žepov revolverje in prisilila blagajnika in trgovca, da sta jima sledila v klet, kjer sta pobrala ves gotovi denar, zaprla blagajnika in tr govca v klet in ušla. Pol ure kasneje je prišel bančni predsednik v banko in je oprostil blagajnika in trgovca. Dasiravno so meščani takoj na to pričeli z zasledovanjem roparjev, jih do sedaj še niso dobili. SLAVNOSTI V SAN DIE GO. Častnikom so priredili meščani izlet v avtomobilih. San Diego, Cal., 17. aprila. Tukaj so se vršile dva dni trajajoče slavno-sti v proslavo semkaj došlega bro-dovja oklopnic in sedaj je zavladal nekoliko mir, da se zamorejo ljudje od samih slavnosti saj nekoliko odločiti. Dvaindevetdeset častnikov zajedno z admiralom Thomasom je včeraj prisostvovalo picnicu, ki se je vršil 30 milj daleč od tukajšnjega me sta. Častnike je spremljalo na oni prostor nad sto uglednih meščanov v 44 avtomobilih. Po lunehu na prostem Je govorilo več govorov in zvečer se je vrnila vsa družba v mesto. Zjutraj so se vršile regate veslačev v zalivu in popoludne so priredili mornarji igre z žogo. Izkrcalo se je 2000 mornarjev, ktere so meščani pogostili s sadjem, pijačo in priredbami raznih izletov po uličnih železnicah. Ulice dolenjega mesta so polne mornarjev in meščani tekmujejo medsebojno, da jim pripravijo kolikor mogoče mnogo zabave. Prebivalstvo obiskuje ladije od jutra do večera in vsi čolni so vedno polni obiskovalcev. Washington, 17. aprila. Mornarični oddelek naše vlade naznanja, da bode brodovje oklopnic na svojem potova nju okrog sveta obiskalo Auckland na Novej Zelandi in da bode od tam plulo najpreje v Sydney in od tam v Melbourne, Avstralija. Od tam pluje brodovje krog Avstralije v Manilo Preje so nameravali brodovje razdeliti, tako da bi polovica plula v Melbourne in druga polovica v Sydney. To je pa v obeh mestih obudilo veliko nezadovoljnost, vsled česar so morali prvotni načrt spremeniti. Razstrelba v rovu. V premogovem rovu Old Mine v Carmore, Alberta, se je pripetila razstrelba, pri kterej so bili trije premogarji ubiti, dočim so štirje nevarno ranjeni. Denarje v staro domovino ki so namenjeni potovati v staro aor movino, dajemo natančna pojasnila glede cene voždjih listkov, nadalje kako Be imajo ravnati na potovanju, da ne bodejo prestreženi v New Yorku od imenih sleparjev, kteri vedno prežijo na potnike ibi jih za njih novce oeleparili. Originalni listki sa vse proge se dobe pri FRANK flAKSER CO., 109 Greenwich St., N. Y. po&fljamo: za 10.36 ............ 60 kron. » 20.46 .............100 kron. za 40.90 ............ 200 kron. za^ 102.00 ............ 600 kron. za 204.00 ............ 1000 kron. za 1017.00 ............ 6000 kron. Poitaiina je všteta pri tab vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne posfljatve izplačuj« c. kr. poštni hranflirt urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam podati Je najprttfe-neje do $26.00 ▼ gotovini ▼ priporočenem ali rofistrirsnem pismu, vetje zneske po Domestic .PoeUl Money Order ali pa New York Bank Draft * PRANK SAXSER 0O„ 109 QMwwIcfc St, New «1M flt Glair Am, W. Razne novosti iz inozemstva. KRVAVI BOJI MED BERBERCI IN FRANCOZI NA RAVNINI TAMLET V SEVER-NEJ AFRIKI. White Star Line gradi dva parnika, ktera bodeta največja na svetu. ŠVEDSKI ZRAKOPLAV V RUSIJI Colombo Bechar, Algier, 18. aprila. Frapcoska kolona vojaštva, ki je taborila na griču Talzaza na ravnini Tamlet, se je morala včeraj bojevati z Berberci, kteri so jo nenadoma napadli. Berberci so se združili z arabskimi nomadi in so se potem zbrali na zapadnej meji Algiera. Kljub temu, da so bili Francozje popolnoma iznenadeni, so se hitro zbrali in prepodili sovražnika, kte-rega so potem šest milj daleč zasledovali. Zasledovanje je bilo tako hitro, da Berberci niso imeli časa pobrati svoje mrtvece in ranjence. — Francoz je so uplenili več zelenih ma-komedanskih zastav. Pri tem so pa imeli Francozje 28 mrtvih, dočim je 100 mož ranjenih: Najbolj so trpeli vojaki od legije tujeev. Berberci so imeli 125 mrtvih, ktere so našli vojaki na bojišču ležati. •Southampton, Anglija, 18. aprila. White Star Line je sklenila, da zgradi dva, mesto jednega, nova parnika, ktera bodeta še večja, nego sta Mau-retania in Lusitania od Cunard Line. Oba parnika bodeta vozila med tukajšnjim mestom in New Yorkom in bodeta dolga po 1000 čevljev. Petrograd, 18. aprila. Včeraj popoludne je padel balon, v kterem sta bila dva švedska častnika, na vrt trdnjave Ključevskaje. Policija je pro-našla, da so listine častnikov pravilne. Balon je odletel iz Stockholma, kamor sta častnika takoj odpotovala, in sicer preko Finske. Macedonska politika in ruska duma. MINISTER INOSTRANIH DEL IZ-VOLJSKIJ JE GOVORIL V DUMI O MACEDONSKI POLITIKI. Izjavil je, da sedaj tudi Avstrija podpira ruske načrte na Balkanu. NOV PROGRAM JE NEMOGOČ. Petrograd, 18. aprila. Minister ino-stranih del Izvoljskij je včeraj v dumi govoril o balkanskem vprašanju, oziroma o ruskej politiki na Balkanu. Pred vsem je izjavil, da določenega uspeha v macedonskem vprašanju še ne more naznaniti, vendar pa žt sedaj lahko uradoma naznani, da podpirajo ruske načrte na Balkanu vse države v Evropi lojalno. Med temi državami je sedaj omeniti predvsem Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Francijo, dočim je tudi Anglija deloma zadovoljna z ruskimi načrti. V Mace doniji so reforme neobhodno potrebne. Na nesrečo pa te reforme dosedaj niso mogle roditi kakega vidnega sadu, in sieer radi neprestanih narodnostnih prepirov na Balkanu in ljubosumnosti, ki vlada med balkanskimi narodi. Xov program je nemogoč, ako se zanj ne zavzamejo vse vlasti in radi tega se Rusija ne more strinjati z angležkim predlogom. V ruskem predlogu ni opaziti niti egoističnih nakan, niti kakih novosti, vsled kterih bi zamogel nastati kak nevaren konflikt. Rusija potreb uje predvsem mir, da se okrepi po posledicah vojne z Japonsko in radi tega bode storila vse, da prepreči raz;d evropskega koncerta. Med debato je neki poslanec naprosil ministra, naj pojasni tudi položaj, ki je nastal z Perzijo, toda minister je ta predlog odklonil. Rusija in Perzija. Kaznovanje Kurdov. RUSKA KAZENSKA EKSPEDICI-JA PRODIRA VEDNO DALJE V PERZIJSKE PO-KRAJINE. Kurdom bode za vedno pošlo veselje napadati ruske obmejne posadke. NADALJNI BOJI. Nesreča na morju. Brunswick, Ga., 17. aprila. Jadranka H. 0. Johnson, ki je plula iz Ha-vane semkaj, jo pri Cumberland Is-landu obtičala v pesku. Vsi poekuai jadranko rešiti, so brezuapefini in radi tega so morali ladijo ostaviti ter. je povsem zgubljena. Na ladij! jm bilo 14 mornarjev, ktere eo reilTf MORNARJI OS T A VILI PARNTK. Na parnikn Banes so morali živeti od konjskega mesa, banan in kruha. Po dolgem času smo včeraj v našem mestu zopet doživeli slučaj, v kterem je vse moštvo nekega panika ladijo ostavilo, kakor hitro je dospel v tukajšnjo luko. Nesrečni parnik se imenuje Banes, ki je dovedel 23,000 zavojev banan za newyorsko Cuneo Importing Co. in ki je usidran na pomolu št. 7 na East Riverju. Ladijo so ostavili mornarji od prvega do zadnjega in na njej sta ostala le kapitan in prvi mašinist, kajti z mornarji zajedno so odšli tudi vsi častniki. Častniki, kakor tudi mornarji so nato vložili pritožbo, vsled ktere so dobivali na parniku tako slabo hrano, da ni bila zauživati. Ko je parnik ostavil v marcu mesto Boston, je takoj drugi dan zmanjkalo kave in sladkorja, potem je pošel tudi krompir. Od tega dne nadalje so morali častniki kakor tudi mornarji živeti s slanim konjskim mesom, bananami in kruhom, vsled česar so ljudje in še posebej kurilei tako oslabeli, da so jedva zamogli stati. Da ni prišlo do upora, se je zahvaliti le prvemu častniku Borchu, kteri je bil vedno na strani mornarjev. Takoj prvi dan, ko je parnik od-plul, so nastale potežkoče. Kurilec William Sachs je kapitana vprašal, kje je večerja, toda kapitan mu je na to odgovoril z zaušnico. Prvi častnik Borch izjavlja, da so pritožbe naperjene v prvej vrsti proti slabi hrani, dasiravno je tudi mnogo druzih vzrokov, da so mornarji ostavili parnik. Mornarji, ki so spali v sprednjem delu ladije, so bili vedno premočeni do kože, kajti tu se je tekom časa nabralo pet čevljev vode. Ker je Banes jedini parnik, ki pluje pod zastavo republike Cube, in ker tam nimajo nikakih zakonov v prid mornarjev in plovitbe, mornarjem ni ostalo nič druzega, nego ladijo jednoetavno ostaviti. Tiflis, 18. aprila. Ruske čete, ktero je vlada nedavno poslala preko perzijske meje, da kaznujejo Kurde, koji so napadli rusko obmejno posadko Belezuvar, napredujejo vedno bolj v notranje perzijske pokrajine in sicer s tako hitrostjo, da je med vsemi Kurdi zavladala nepopisna groza in da jim bode za vedno pošlo veselje napadati ruske obmejne posadke. Boj, kteri se je te dni vnel med ruskimi četami in Kurdi. se je kmalo spremenil v pravo bitko. Rusi so bili v manjšini, toda napadali so Kurde tako energično, da 50 se kmalo umaknili in pustili na bojišču 34 mrtvih in .10 ranjencev. Ostali so bežali na vse strani brez vsakega reda. Rusi so imeli pri te in enega častnika in sedem vojakov ranjenih. Vsled streljanja s topovi je pričela vas Belezuvar goreti in razdejanje te vasi so potem še kozaki izpopolnili. Pretlno so pa to stori-li, so pa preiskali vse hiše, ker so jim Kurdi pri napadu dne 13. aprila vzeli nekoliko orožja. Rusi so svojo prednost takoj izkoristili in pričeli bombardirati bližnje kurdske vasi Kodzhabeklu in Zarijah, kteri sta popolnoma razdejani. Tudi oni Kurdi, ki se niso bojevali, imajo velikansko škodo. Bojišče se nahaja v znanem gorovju Kara Dag. ktero sega tudi v rusko ozemlje in kjer prebivajo sami roparski Kurdi, ki imajo na tisoče bojevnikov na razpolago. Vsi so oboroženi z modernim orožjem in dobro organi-zovani. Sedaj so tudi perzijske čete v Tabrisu pričele z mobilizacijo proti Kurdom, kteri so pa vse brzojavne žice porezali, da tako preprečijo mobilizacijo. Na perzijskem ozemlju je sedaj štiristo donskih kozakov, oddelek strelcev in jedna baterija strojnih topov. Rusija namerava poslati v Perzijo še večje čete, toda za par dni jej je to nemogoče, ker je nastala ob reki Aras velika povodenj. Nadaljne čete pridejo v Perzijo iz roške posadke v Baku in drugih posadk. Petrograd. 18. aprila. Ministerstvu inostranih del se poroča, da bode poslala tudi Perzija mnogo čet v Kurdistan, kjer bodo zajedno z ruskimi nastopile proti Kurdom. Vsled tega je upati, da bode v obmejnih pokrajinah kmalo zavladal popolni red in mir. — Rusija je poslala svoje čete preko perzijske meje kljub temu, da je perzijska vlada protestovala, ker je nameravala ona ukrotiti Kurde. Ker je pa znano, da je perzijska vlada slaba, je Rusija takoj energično nastopila. ROJAKI, NAROČAJTE « HA "QLAJ NAKOPA". NAJVBflJI XM NAJOBNBJti DMXVHKI Minnesota za Tafta. Minneapolis, Minn., 17. aprila. Včeraj se je tukaj vršila državna republikanska konvencija in tem povodom so bili izvoljeni delegat je za na-cijonalno konvencijo v Chicagu. Konvencija jim je naročila, da pri nacijo-nalnej konvenciji glasujejo za Tafta kot republikanskega predsedniškega kandidata. Ko so se posvetovali o platformi, so se izjavili za varnostno carino, vendar so pa priporočili, da je sedaj prišel čas, da se tarif premeni. Panika med sloni. Los Angeles, Cal., 17. aprila. V Riverside, kjer ima Standard Oil Co. veliko zalogo petrolja, se je včeraj popoludne pripetila razstrelba. Tam tabori tudi uek cirkus, ki ima vei slonov, ki so tem povodom ušli in bežali na vse kraje. Pri tem so sloni ubili jednega človeka, dočim je ve« ranjenih. Sloni so se razkropili po vsej okolici in prebivalci žive v nepopisnem strahu. Uslužbenci cirkusa so sedaj odšli na lov na slone. , : '■»■i * ■ ' • •iu^u--- ........,. . - Sv- "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK 8AKSER, President. VICTOR VALJA VEC, Secretary. LOUTS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addressee of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York Oity, N- Y. Za leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 >1 leU . „ pol 1 „ leto za mesto New York . . n pol leta za mesto New York ,, Evropo za vse leto . . . . pol leta četrt leta 1.50 4.00 2.00 4.50 2.50 1.75 ^ Evropo pošiljamo skupno tri številke. ••GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemal nedelj in praznikov. «OLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sun< lays and Holidays. Subscription yearly $3-00. ^Advertisement onfagreement. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraju naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "QLAS NAKODA" lOt Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. Koncem tedna. .Vsem naročnikom in rojakom sirom republike želimo vesel in srečen Velikonočni prazniki Uredništvo. Go v p mer države Xew York je podpisal zakon, kteri določa, da se imenuje posebna komisija, koja bode preiskala upravo mesta New York. Zamašite si nosove, meščanje!... * # * Koliko koristi pa bodemo imeli od te preiskave, je povsem druga stvar j te koristi prodam že sedaj za, — nikelj... * * * Pred volitvami postanejo tudi naši niggri naši sodržavljani... * * • Pri oskrbovanja francoske vojske so prišli na sled velikemu škandalu. Vojaki dobivajo smrdljivo meso in pokvarjeno hrano. Tudi v Franciji se amerikanizujejo___ * * * Haitčani žele," da bi jih naša republika osvojila. S tem se ponavlja ono, kar se je zgodilo s kraljestvom Hawaii. Osoda vseh ljudstev, ktera so blizo nas, je povsem jednaka. Čudno pri tem je le to, da ona sama "žele", da postanejo naša. Toda nova domovina mora postajati vedno večja... • * • Policaj, ki je pred dvema tedni ustrelil sovjega tovariša, je oproščen, kajti coroner je spoznal, da je to storil v silohranu. To je povsem naravno, kajti mrtveci molče in radi tega so brezpravni... • * • Miss Elkinsova postane katoličanka, da se bode mogla poročiti s vojvodom Abruškim. Henrik Navarski je dejal, da - je Paris vreden jedno mašo, ko je s svojo zgovornostjo pridobil njemu sovražno mesto... • * * " Najvljudnejši sprevodnik na brooklvnskih uličnih železnicah je umrl", tako poroča list "The Brooklyn Eaele". Truplo tega sprevodnika bi bilo treba nabasati z žaganjem in poslati v zgodovinski muzej v New Yorku — kot jedi ni eksemplar svoje vrste... ♦ • * Mrs. Evelyn Thaw bode morala te dni v svojej tožbi na ločitev zakona od svojega moža priseči, da je bil njen Harry že tedaj neumen, ko se je z njo oženil. To prisežem tudi jaz, in sicer s povsem mirno vestjo... • • * Najboljša znamenja spomladi: pet samomorov tekom jednega dneva. Vsako leto se dogaja dejstvo, da si tedaj, ko prične vse poganjati in živeti in ko se narava probudi iz zimskega spanja v novo življenje, žele oni, ki so izmučeni, večnega počitka... • m • Rev. dr. Chapman trdi, da imajo socijalisti in anarhisti največje polje aa svojo propagando med onimi ljudmi, ki ne gredo nikdar v cerkev. Re-verendni doktor se zelo moti! Zgoraj navedeni nauki se sami razširjajo med onimi ljudmi, ki ne morejo prihajati v restavrante in gledišča... • • • V New Yorku nameravajo brivski pomočniki štrajkati. Tovarnarji aparatov za lastno olepšavo lic bodo sedaj navdušeno plačevali prispevke za podporo Strajkarjev... • • • Sherbie Becker, socijalistični major mesta Milwaukee, naznanja, da bode sedaj kandidiral za governerja in da bode v svrho reklame potoval po Wisconsinu — v letalnem stroju. To je pravi socijalist, ker inače bi gotovo ne sklenil, da bode letal po zraku... * * * "Upam, da bode Bog podelil mili jardarju J. P. Morganu in njegovej rodbini vse mogoče blagostanje", — tako je dejal papež Morganu, ko ga je v Rimu te dni obiskal. To je zopet dokaz, da je sedanji papež dober humorist in da dobro ve, da ima Morgan že vse blagoslove, ktere potrebuje do svoje smrti, doeim se po smrti naravno preneso na njegovo rodbino... * # * Tudi sledeče je samo v Ameriki mogoče: Tu imamo profesorje, ktere se lahko toži na $150,000 odškodnine. Oni imajo namreč denar, do-čim so njihovi evropski kolegi običajno brez denarja in poleg tega zelo zadolženi... * * * Včeraj se je v našem mestu nek zdravnik poročil z neko zdravnico. Zakon med dvema, ki vse vesta, je vedno nesrečen, kajti pri vsakem poljubu bodeta morala misliti na razne bacile in na klinike. .. * * * Hetty Green, ki ima 60 milijonov dolarjev premoženja, stanuje v flatu, za kterega plača na mesec le $23. Za hrano porabi na teden $5. Njej ni poznan niti pregovor: "Snoblesse oblige"... * * * Cajtenga v Cuvahogi bankerot: — V slovo ti napišem resnico, da v aprilu pričeto delo tudi na "katoli-škej'' podlagi ni dobro in se mora naravno tudi v aprilu končati. Vse ti odpuščam, vse je pozabljeno in se-laj ti želim spanje pravičnega, ker sem vesten izreku: De mortuis nil nisi bene... Japonska pisma. xm. Lakota in brezposelnost. San Francisco, Cal., Apr. 11, 1908. Dear Mr. Sir:— Ko je nedavno Hon. Taft nekje v Ohio govoril svoj predsedniški govor, in pri tem omenil tudi delavsko vprašanje, ga je nek delavec, ki je bil med njegovimi poslušalci in ki je že dal časa stradal, vprašal nekaj zelo važnega, kajti vprašanje se je glasilo : "Kako zamorem dobiti delo in hrano, ako teh dveh predmetov ne dobim?" Hon. Taft, ki je vedno lahko in točno odgovarjal na težavna vprašanja, kakor na primer: Kako se bode tarif spremenil? Kaj je govoril Ralph Waldo Emerson, ko je umiral? Je-li bil Hamlet neumen? itd., ni mogel takoj odgovoriti na vprašanje omenjenega prisprostega moža. "Kako zamorem dobiti delo in brano, ako teh dveh predmetov ne dobim?" Taft si je 64 sekund popravljal ovratnik in brisal čelo, potem je dejal obe roki v žep in resno spregovoril sledeči odgovor: "Bog ve." Mr. Editor, jaz zaupam v Tafta. Hon. Taft je dober in moder sodnik in vojni tajnik, vendar mi pa ne more iti v glavo, čemu je rabil samo 64 sekund za vprašanje, na ktero delavsko ljudstvo v North Dakoti, South Dakoti, Evropi, Aziji & Afriki ne more odgovoriti celih 64 stoletij. Taft je torej posekal vsa delavska ljudstva in on bode prav gotovo izvrsten predsednik Zjed. držav. Mogoče je pa tudi, da bode na to vprašanje Še drugače odgovoril, pred-no bode imenovan predsedniškim kandidatom. Ako mu pa na to vprašanje ne bode mogoče drugače odgovoriti, potem mu pomagam jaz prav gotovo iz zadrege. V tem slučaju mu bodem svetoval, naj pogleda na uredniške strani časopisov, ki so last Hon. Hearsta, kjer so vsa največja vprašanja že rešena. Na teh straneh lahko vsakdo čita, kako se reši poroka, socijalizem, spodnje hlače, zobovje, vera, konjske dirke in vse drugo. Ta vprašanja so pa seveda rešena samo za one ljudi, kteri ne čitajo druzega, nego Hearstove časopise. Ko bode Taft čital to časopisje, potem ne bode več dejal: "Bog ve." * * • Toda medtem je treba vedeti, kaj se je zgodilo z onim stradajočim delavcem. Ako še vedno čaka na jed in na pijačo, potem se ga je brez-dvomno polastil skrajni socijalni nemir, kajti stradanje in socijalni nemir sta vedno jeden poleg drnzega. O imenovanem stradajočem možu je slišal Hon. Wilshire, kteri je zvedel naravno tudi za njegovo zgoraj omenjeno vprašanje, na ktero je pa takoj odgovoril tako: "To se lahko doseže s tem, ako se sedanji red spremeni." Toda ta odgovor je tudi celo neumen, kajti v tem slučaju nastane za-me vprašanje: Naj-li omenjeni stradajoči mož čaka toliko časa, da bode Hon. Wilshire spremenil sedanji red ? *V novejšem času se mnogo razpravlja o tem, kako bi se spremenil sedanji red in s tem vprašanjem se bavijo tudi pri '' Proletarcu" v Chicagu. Bodo-li rešili to vprašanje, je naravno druga stvar, kajti za nje se zanima — pošta in pri njej se to vprašanje povsem drugače rešuje. Vendar pa bode končno kak gentleman rešil tudi to vprašanje in temu človeku lahko že danes zagotovim, da bode dobil pri volitvah vse japonske glasove. T. Anažuma, japonski brivec, ki je navdušen za Tafta, izjavlja, da se j stradajoči delavci lahko obrnejo do dobrodelnih družb, posebno pa še do Rafaelove družbe, ktero zastopa sedaj v New Yorku tudi nek moj rojak ru-meno-rujavega pokolenja. To naznanilo sem pozdravil z veselim smehom in banzajem. '' Vera, upanje & ljubezen so tri lepe čednosti", sem mu ^odgovoril, "radi tega mora imeti človek mnogo vere in upanja, ako hoče dobiti toliko ljubezni ali dobrodelnosti, da se zamore z njo preživeti." "Koliko vere in upanja mora imeti stradajoči delavec, ako hoče dobiti pri grocerju j^stvine in vse drugo, kar potrebuje?" vprašal me je potem Anazuma. Medtem, ko je Anazuma strigel moje lase, sem mu pripovedoval naslednjo povest o veri, upanju in ljubezni : Hon. Oscar Casey, po poklicu pek, ki je delal za denar, je nedavno zgubil svoje delo. On bi bil vesel, ako bi zamogel kje delati kruh, toda nje-•jra nikjer ne rabijo. Vsled tega so se pri njemu nedavno pojavili simptomi stradanja, radi česar se je napotil na potovanje po ulicah, da si kaj ogleda. Ko je tako promeniral po ulicah, je opazil sredi mesta lepo nebotično palačo. na kterej se je bleščel napis: ORGANIZED MAGNATE CHARITY COMPANY. Hon. Casey se je nepopisno razveselil in takoj sklenil, da se v palači oglasi. % V palači, ktere veža je bila iz marmorja, je našel nekega zamorca, kteri je takoj vprašal po njegovem imenu. "Moje ime se glasi Hon. Oscar Casey, preje sem bil pek." * Ta vrata in hiša sta za vas povsem napačni stvari", odvrnil mu je zamorec, ki je vozil vzpenjačo. "Pač pa lahko vprašate v rokodelskem oddelku, ki je na drugej strani poslopja in kamor morate iti skozi druga vrata.'' Hon. Casey je odšel k drugemu vhodu in tu je srečal hišnika. "Kaj vam manjka?" vpraša ga hišnik. "Jaz sem lačen", glasil se je odgovor. "Ktere stopinje lakoto imate?" 4 ' Triintrideseto stopinjo'odvrne Casey, ki je bil o tem popolnoma prepričan. 11 Imate-li seboj zdravniško spriče-alo, da lahko dokažete, da imate tako velik tek?" nadaljuje Hon. Janitor. "Spričevala nimam." "Potem pojdite ponj", odvrne Janitor, "in prinesite spričevalo prihodnjo sredo, ker le na ta način se zamore dokazati, da ste v resnici lačni; nadalje morate prinesti tudi spričevala o dobrem ponašanju od treh klubov in dvfeh bank, da tako lahko dokažete, da zamorete biti za ono, kar dobite, tudi finančno odgovorni." siromašnimi psi, medtem, ko so v hiši bogate dame poslušale predavanje o vtvisekciji živali. Kaj naj torej Casey je za svoj lunch, ako postane nepotrpežljiv ? Kje naj dobi delo? Ako kedo išče delo v Pennsylvatjiji, mu prav gotovo svetujejo, naj gre v Californijo, in ako išče delo -v Calif orni ji, potem mu svetujejo, naj gre na delo v Arizono; ko pa pride v Arizono, mu rečejo: "Go to Hell!" Na ta način potroši delavec ves svoj denar za carfare in ne more več potovati. Stradajočim možem potem ne preostane druzega, nego da vlomijo v ka ko banko, v kterih pa v sedanjih sla bih časih tudi ni ničesar dobiti, kar je zlasti Hrvatom najbolj znano... * * * Jaz imam sošolca imenom Kuru-masitsu Ubunodzuruma, kteremu pa tukaj radi prihranka časa pravijo jednostavno "Frank". Ta Frank se preživlja s čiščenjem čevljev in poleg tega študira tudi za anarhista. Včeraj me je obiskal in mi naznanil, da je sedaj baš milijon ljudi brez dela. Vprašal sem ga, v kterem mestu in on mi je odgovoril: "Morda v New Yorku ali pa v Chicagu, kajti nikakor ni pričakovati, da bi bilo v Syracuse ali Toledu milijon ljudi brez dela, ker tam sploh nimajo toliko prebivalcev.'' Potem sva se pričela posvetovati, kako bi bilo mogoče dobiti za vse te ljudi delo in ob tej priliki mi je Frank povedal, da je med temi ljudmi "150.000 takih, ki so tako bogati, da jim ni treba delati. Ostalo nama je torej še 850,000 brezposelnih ljudi, za ktere je treba najti delo. Ta problem pa za naju nikakor ni bil težaven in v par minutah sva našla za naslednje tisoče ljudi delo in zaslužek: 100.000 brezposelnih vstopi ^ policijo, ktere pri nas ni nikdar dovolj. 250.000 jih vstopi k stalnej vojski za vojno z Japonsko. 75,000 jili dobi delo pri polivanju pelrolja po močvirju za uničevanje moskitov. 100,000 naj jih dobi delo pri sodiščih, da bodo pobirali razne denarne kazni pri obsojenih trustih. 50.000 jih vzame Roosevelt za svoje divje jezdece. Skupaj 575,000 zaposlenih ljudi. Ostalih 245,000 brezposelnih pa mo-raTiio prepustiti Hon. Taftu, kteri jih bode najbrže poslal k gradnji panamskega prekopa, ako bi sploh hoteli iti tja. Ako bi pa ne hoteli potovati v Panamo, kjer je podnebje nezdravo, potem bode moral Taft skrbeti za to, da se panamski prekop preseli iz Paname v New Jersey, kjer je boljša klima in kjer so moskiti ravno tako mnogoštevilni, toda ne tako hudi, kakor v Panami. f V ostalem je pa za vso krizo in brezposelnost odgovoren le predsednik Roosevelt, kteri uči truste peto božjo zapoved "Ne kradi". Ako se vsi ljudje in še posebej trusti ravnajo po tej čudni zapovedi, potem gotovo nastane panika, kajti potem nihče ne ve, na kak način naj pride do denarja. .. Banzai! Vai Hashimura Togo. V STARO DOMOVINO PODALI: SO SE Hišnik je nato odšel in Hon. Casey je potem živel le od vere in upanja ter čakal na dobrodelnost aH na ljubezen do bližnjega do prihodnje srede. Imenovanega dne je prišel zopet k hišniku družbe Organized Magnate Charity. "Ste prinesli spričevala?" vpraša ga hišnik. "Ne, nisem jih prinesel, ker jih nisem mogel dobiti." "Potem ste prišli na napačno mesto", odvrne hišnik. "Sedaj je najbolje, da se oglasite pri dobrodelnej družbi Home for Feeble-Minded." Casev se je naravno takoj napotil proti poslopju te organizacije, kjer ga je sprejela neka Lady in ga vprašala, česa želi. "Rad bi dobil kaj za jesti", dejal je Hon. Casey, in pri tem ga je matrons prav grdo pogledala in dejala: "Čemu pa ne prosite za to pri Organized Magnate Charity Co.t" "To sem že storil", odvrne Hon. Casey. "In kaj so vam dejali t" glasilo se je nadaljno vprašanje. "Postopali bo z menoj kakor s psom", odreže se Casey. "Well, well", reče Hon. Madam, Ivan Goršič in Fran Marolt iz Forest City, Pa., v Ljubljano; Anton Kos-merlj iz Memphis, Tenn., v Loški potok; Jakob Zabukovec iz Pittsburg, Pa., v Ljubljano; Karol Taufer iz Blackburn, Pa., v Krsniee; Ivan Fer-jan iz Blackburn, Pa., v Luže; Ant. Skubic iz Blackburn, Pa., v Litijo; Fran Može iz Braddock, Pa., v Novo mesto; družina Skerbec iz Export, Pa., v Novo mesto. Vsi ti potniki so kupili vožnje listke pri tvrdki Frank Sakser Company, 109 Greenwich St., New York. POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake žirom Amerike,' posebno pa Alojzija Korošec z njegovo družino v Flemingu, Kansas. Na zdar! New York, 17. aprila, 1908. Aleš Drolc. Pred odhodom v staro domovino pozdravljava vse rojake, prijatelje in znance Širom Amerike, posebno pa najine sorodnike v Westmoreland, Pa., Ely, Minn., in prijatelje v Flemingu, Kansas, ki so naju spremili ■na kolodvor, ter kličeva vsem skupaj : Živeli! New York, 17. aprila, 1908. Matevž in Helena Novak. Pred odhodom iz Amerike pozdravljam vse Kranjce, posebno pa mojega brata v Waukeganu, 111., Ivana 0-sredkar in njegovo ženo ter hčere, Tomaža Logar in Franja Rožanc v Little Falls, N. Y., in vse tiste, ki so me spremili na kolodvor. Na svidenje v boljših časih! New York, 17. aprila, 1908. Ivan Marinč. Pred odhodom iz Amerike pozdravljava vse rojake in rojakinje širom Amerike, posebno Martin Kočevska in soprogo v Johnstownu, Pa., ter druge znance in prijatelje. New York, 17. aprila, 1908. Anton in Marija Debevc. Pred odhodom v staro domovino pozdravljamo vse rojake po širnej Ameriki, posebno pa naše sorodnike in znance ter prijatelje v Woodville, Texas, in drugod. Na zopet no svidenje ! New York, 17. aprila. 1908. Josip Mavrin. Fran Turk. Juro Pavlin. Ivan Roje. Anton Žagar. Slovensko katoliško Ck "potem je pa najboljše, da se oglasite pri dražbi za varstvo bivali"... Hon. Casey m je napotil k družbi aa varstvo Šivali, toda ta Je moral ostati pred hiio ta jedno s drugimi Luka Grubelnik iz Lowellville, O., v Ribnico, Štajersko; Fran Rozman in Florjan Dežman iz Cleveland, O., v Ljubljano; Peter Papež iz Conneaut O., v Trst; Andrej Krajec iz Lock Haven, Pa., na Rakek; Ivan Jeraj iz Ledville, Colo., v Št. Vid; Ivan Mikš iz Lock Haven, Pa., na Vrhniko; Fr. Oswald iz Laquin, Pa., v Babno polje; Ivan Baner iz Pittsbnrg, Pa., v Kuželj; Anton Rupar iz Skidiaore, Kansas, v Lašče; Anton Vodopivec iz Skidmore, Kansas, v Št. Peter; Štefan Rac iz Marine Harbor, N. Y., v Zagreb; Josip Hribar iz Salida, Colo., v Zapotok; Fran Knkuja ia Salida, Colo., v Reko; Josip Vodenik in Anton Troha iz St. Louis, Mo., v Ljubljano; Martin Lorin iz La Salle, 111., v Kolovrat; Jakob Čeplak iz La Salle, 111., v Gornji grad; Fran Golob iz La Salle, 111., v Novo mesto; Anton Gregorčič iz Washington, Pa., v Novo mesto; Fran Retzel iz La Salle, 111., v Ljubljano; Matija Tanko iz Eveleth, Minn., v Sodražico; Ivan Vindišman iz McKinley, Minn., v Črnomelj; Josip Knaus iz Mellen, Wis., v Loški potok; Josip Kržan iz Linton, Ind., v Žeja; Anton Petrič iz Linton, Ind., v Dragunjo vas; Fran Kaušek iz Thomas, W. Va., v Novo mesto; družina Žerjav iz Greenwood, Ark., v Mirno peč; Josip Sterle iz Jenny Lind, Ark., v Lašče; Ivan Bu-kovac iz Wardner, I Order pofiiljati. Jakob Wahčič9 P. O- Box 69 cueveuAND, orno. Kje je ANTON MAVRIN t Pred dverni leti je delal v Louisiani, kjer sem ga videl zadnjič. Naslov bi rad zvedel: John Turk, P. O. Box 28, Montes, W. Va. (17-18—4) POZOR, SLOVENCI, V JOHNSTOWNU, PA, IN OKOLICI t Ker so nas slovenski prijatelji naprosili, priredili bodemo v premikajočih slikah "Passion Play", KRISTUSOVO ŽIVLJENJE OD ROJSTVA DO VSTAJENJA. To je nekaj posebnega za vaše otroke in prijatelje. To bode ena najlepših in najbolj- zanimivih predstav, kar jih je bilo kdaj v Johnstownu, ktere ne smete zamuditi. Slike se bodo kazale v četrtek, na veliki petek in soboto, t. j. 16., 17. in 18. aprila. Odprto od 10. ure dopolndne do li. ure zvečer. Vstopnina samo 10 centov. NEW CASINO, 510 Washington St., Johnstown, Pa. (14- 18-4) NA PRODAJ ali pa v najem se odda SLOVENSKI SALOON na dobrem mestu prav tik tovarne. V nadstropju je 12 sob, ki se vedno lahko zarentajo. Kdor hoče izvedeti več, naj se obrne na: John Mlaka?, 525 60th Ave., West Allis, Wis. (16, 18 & 20 apr) Elegantna ura za $3.75. Predno kupite uro, nam pošljite svoj naslov in mi vam pošljemo uro in verižico, na poskušnjo; če vam ugaja, plačajte C. O. D. $3.75 in ura je vaša, ki je nicer vredna $15. Dvojni hunting pokrov, graviran, (stem wind in stem set) navijak, ki navija uro in premika kazalce, z rubini v kolesju in na.* tančnim časom; nadalje verižica za gospode ali dame. Z vsako uro pošljemo garancijo za 20 let. Pišite, če želite možko ali žensko verižico. Naslovite:] 9 Al. C. Farber, 318, Dearborn^St., CHICAGO, ILL. W ANGLEŠČINA v 3 do 6 mesecih. Hiepopisje, slovenščina, Pouk se vrši potom dopisom jasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna M^ P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O. (10-4—10-5 računstvo^ jva^fja. NAZNANILO Df PRIPOROČILO. Rojakom v Eveletira, fc okolici naznanjamo, da je sa tantftHjf okraj aai sartopoJk MR. GEO. tOTZB, P. O. Box 541, Bvalath, Ker ja i nami t snel, ga wmm i plo priporočamo. Frsak likitr Oo7 Jugoslovanska ^ Inkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. ------ URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Eu-ing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu ▼ Evropi.) i S.r^ir ■ŠZjrffHfc Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomoini tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wjro. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-docL, Pa. ALOJZIJ VIRANT, LL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, 6euth Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. 0. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, n. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, ItL porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, J«tiet, I1L Krajevna druitva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in drage listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna druitva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duphkat vsake poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pofiiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St.. Calumet, Mich. Pridej^ni morajo biti natančni podatki ▼sake pritožbe. Druitveno glasilo je 11 GLAS NARODA" Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Pobegnil je poštni aspirant na Južnem kolodvoru v Ljubljani Ciril Požar, rojen L 1887 v Radečah, kteri je poneveril s poštno položnico tvrdke Krisper 35S4 K. Navedenec je srednje postave, bledih, upadlih lic, pla-\ih las, ima slabe zobe, narastek brk in se drži pri hoji naprej. Oblečen je v temnorujavo, karirasto obleko, črno zimsko suknjo, ima okrogel mehak klobuk ter Čevlje na zadrgo. Pes rešil gospodarju življenje. V Kostanjevici na Krasu se je zgodil dne 28. marca čuden slučaj. Kanoar A. Urdih, po domače Balie, je delal v precej globokem kamnolomu, ko zasliši, da cvili njegov pes. Nekaj časa posluša. Ko noče uboga žival prenehati in vedno bolj laja, gre pogledat, kaj se mi je pripetilo. In glej, uboga živalica se je vlovila v neki skopec. Ko Urdih reši ubogega psička, gre zopet na delo. Ali kako se prestraši, ko zagleda, da je med tem padel debel kamen ravno na tisto mesto, kjer je prej on delal, in mu zasul vse orodje. Tako je po čudnem naključju ušel gotovi smrti. Redek slučaj. V Stefanji vasi št. 5 so bili dne 1. septembra trije mrliči: eden moški in dve ženski. Starost moškega je 78, ene ženske 88, ene pa 64 let; torej skupno 220 let. Velika zapuščina. V Tržiču umrli inženir Viljem Polak je zapustil družbi sv. Cirila in Metoda 150,000 kron. Tudi za druge namene je zapustil znatne vsote. Polak si je pridobil znatno premoženje kot akcijonar pri bosanski železnici in pri švicarskih železnicah. PRIMORSKE NOVICE. Poskusen samomor. V Trstu se je ustrelil v prsa narednik lovcev, 32 let stari Karol Pavlista, in se nevarno ranil. Ponarejeni petkronski novci krožijo v Pulju in na Reki. Redarstvo jih je konfisciralo v Pulju pet, na Reki f a dva. Soproga mu je ušla. Mehaniku Konrad n Luleka v Trstu je ušla njegova lepa 29letna žena Marija; najbrž je olpotovala v Aleksandri jo na lov po sreči. Truplo novorojenčka so našli slučajno v nekem jarku blizu Crvinjana v Farlaniji. Trnpelee je bilo zavito v višnjevo bluzo ter je moralo ležati v jarkn že par tednov. Sedaj iščejo de-to morilko. V Gorici so aretirali topničarja Antona Dolenca, ker je iz vojaških skladišč prodajal izvoiČku Josipu Peli-eona oves in odeje za konje. Zasačili so jo pri tatvini Aretirali so seveda tudi izvoščka Pelieona. __ HRVATSKE NOVICE. Dolgovi bana Raucha Zasebni dolgovi pravzaprav nikogar nič ne brigajo. listi bt morda tudi ne registri-rati Ranchorih dolgov — na njego- vem posestvu v Martijancu je vknji-žena hrvatska hipotekama banka za lt-rjatev nad pol milijona kron — če Vi ?adeva v zvezi z drugimi dogodki ne bila zanimiva. Značilno je namreč to, da je dal ban Rauch za poverjenika pri kreditni banki imenovati svo-.ieira zvestega "famulusa" Cernko-vicha! Za protestantskega župnika v Oseka je izvoljen dosedanji župni upravitelj Anton "Walter. Hrvatska kriza. Ugledni angleški tednik ''The Spectator" piše pod na-.»lovom "The Croatian Crisis" glede na hrvatsko vprašanje, da je isto dandanes bolj, kakor kdaj preje, Ahilova peta Ogrske Mogoče je, da se ta rana še bolj razširi in da hrvatska kriza, ki je sedaj postala akutna, sproži celo jugoslovansko vprašanje ter vname vso pokrajino od štajerskih planin do albanskih in bolgarskih gora____Bati se je, da madjarski šovinizem na Hrvatskem ne dopusti parlamentarne vlade, in v tem slučaju se bo položaj le poslabšal in začelo bo še bolj vreti v Bosni in med nemadjarskimi narodi na Ogrskem. Potem še treba le kakih komplikacij na Balkanu, in padla bo iskra v jugoslovansko zalogo strelnega praha.... Napori Madjaro v so razumljivi in ni jim odrekati' do gotove meje simpatij, kajti v vedno večji nevarnosti je za Madjare vsled jugoslovanskega gibanja edina pot do morja. Hrvatska kriza je kazen za ne-državniško politiko ogrske koalicije. Dandanes so vsi politiki edini v prepričanju, da ogrsko-hrvatska nagod-ba v sedanji obliki ni vee na mestu. Mnogo domišljije mora imeti, kdor si hoče predstaviti, da se bo storil iz Zagreba prvi korak za modificirano federacijo habsburške države. Od zmožnosti barona Raucha, da-li bo znal ukrotiti duhove, ki so jih poklicali njegovi prijatelji iz ogrske koalicije, bo odvisno mnogo notranjih in zunanjih problemov dualistiene monarhije, in vsled tega tudi bližnjega vzhoda. — Na Dunaju se mnogo prizadevajo, da bi se razrešil hrvatski vozel, to pa se ne zgodi, dokler ne dobe madjarski poslanci nagobčnika v obliki revidiranega poslovnika. Rešitve hrvatskega vprašanja pa se ne bo aktivao udeležil Wekerle, proti kteremu baje vlada v dunajskih krofih splošna nezadovoljnost. — Poslanec Ketty je rekel, da si morajo v Budimpešti izbiti iz glave misel, da bi za mogli Hrvate pomadjariti. Zoltan Lengyel priznava, da vodijo Hrvatje junaški boj. Ivor Kaas pravi, da bi si Madjari morali postaviti Hrvate za vzgled. To so možje, ki se ne borijo za kakšne sinekure aH za zasebne koristi, ampak za veliko idejo. "Mi smo jim nasprotniki," je rekel, "toda moramo se pred njim odkriti." Med bratoma. Tomaž Babič iz Horvatov pri Samoboru je očital svojemu mlajšem a bratu Ivanu, da grdo ravna s svojo ženo. To je Ivana tako razka-Čilo, da je potegnil nož iz čevlja ter ga zasadil trikrat v brata. Najhujše ga je ranil na trebuhu. Tomaža so4 spravili v bolnišnico, Ivana pa izročili sodniji! Ranjenec bo težko okreval. — BALKANSKE NOVICE. Macedonsko vprašanje. "Rječ" naglasa, da se Avstro-Ogrska popolnoma strinja s temeljnimi načeli ruskih predlogov glede na Macedonijo. Le nekaj postranskih točk je, o kterih se bo vršil prijateljski razgovor. Angleška je objavila o Macedoniji belo knjigo, ki navaja posledice, ee bi evropski koncert ne končal sedanjega kritičnega stanja v Macedoniji. Novi macedonski guverner bi moral biti neodvisen od Carigrada. Velevlasti bi mu zato morale garantirati plačo. Znižati se morajo turške čete v Macedoniji. Garantirati se mora integriteta Macedonije. Poneverjenja v bolgarskem vojnem ministerstvu. Novi vojni minister je imenoval posebno komisijo, ki ima dolžnost, da*preišče poneverjenja. ki so se dogajala v vojnem ministerstvu ob easu Stambulove vlade ob nabavi brzostrelnih topov in drugega vožne-ga blaga po francoski tvrdki Schneider v Creuzotu. Dognali so. da je tvrdka dopošiljala jako neredno naročenih 81 baterij. Topovi so iz slabega materijala. To je bilo le mogoče, ker so z visokimi vsotami podkupili visoke dostojanstvenike. Tvrdka Schneider je izvedla naročilo za 25 milijonov frankov obleke, ki jo je nakupila pri drugih francoskih tvrdkah in jo Bolgarom prodala za višjo ceno, kakor je običajna. Armadni krogi so zelo razburjeni. Sodijo, da očisti ozračje sodno postopanje proti krivcem. Turški sultan je poslal ministra Turkan pašo v Adrijansko morje, da pozdravi nemškega cesarja ter ga povabi na obisk v Carigrad. Italijanske pošte na Balkanu. Italijansko poslaništvo v Carigradu je naznanilo turški vladi, da je Italija -klenila. ustanoviti svoje pošte v Carigradu. Solunu, v Smirni in v Va-loni. RAZNOTEROSTI. Bojkot nemškega blaga v Galiciji. Lvov, 1. aprila. Vsi večji trgovci v Lvovu in Ivrakovu vračajo pisma nemških trnovskih tvrdk s francosko opazko: "Odklonjeno zaradi pruskih hudodelstev proti poljskemu narodu.' Kitajski zakonik. Ze prej. kakor je cesar Justinijan izdal svoj zakonik ("Corpus iuris civilis" leta 530 do .134 po Kr.J, so imeli Kitajci že svoje zakone zbrane. Poleg dekaloga (desetih božjih zapovedi) in arabskega Hammurabijevega zakonika (iz leta 2100 pred Kr.) je kitajski zakonik najstarejši. Isti obstoji iz 24 knjig, v kterih je mnogo zakonov, ki se ne nanašajo samo na pravne razmere, marveč segajo tudi globoko v etiko in prinašajo celo pravila etike. V teh zakonih so začrtane dolžnosti otrok nasproti starišem, pravila pri zarokah in porokah. Zlasti priporočajo te zbirke že preje objavljene sodbe in brnenja. Mnenje Konfucijevo, ki ga je izrazil pri nekem prepiru, velja še danes toliko, kakor najnovejši zakon." Svoj zakonik hočejo Kitajci ohraniti nedotaknjen od tujih uplivov, zlasti evropskih pravnih nazorov. Pokazala pa se je potreba, da se uvede nov kazenski zakon. Na Kitajskem ni posebnega sodstva; isto je v rokah krajnih in okrajnih oblasti. Pravdno postopanje je vsled tega težko in zamešano. Azija Azijcem! V Indochini se vedno bolj razširja protievropejsko gibanje. Komaj so Angleži potlačili ne-ktere pojave tlečega sovraštva do tujcev v Indiji, se je pojavilo enako gibanje proti francoski oblasti v Indochini. Upor netijo Anamiti, ki so se izšolali in izobrazili na Japonskem. Angleški in francoski listi označujejo položaj za opasen. Dolgovi poslanca Wolf a. Nekdanji vsenemški polbog K. H. Wolf je v javnosti že dovolj diskreditiran z znano afero, ki jo je imel s hčerjo svojega prijatelja Tschana, s svojo zakonsko afero, s podkupljenjem za sladkorne tovarne itd. Sedaj je prišla na dan nova umazanost. Wolf si je dal tiskati svoje podkupljivo glasilo "Ostdeutsehe Rundschau" v dunajski zadružni tiskarni, ki jo zdržujejo s svojimi delnicami sami uslužbenci tiskarne. Kot nemški "Ehrenmann" Wolf seveda tiskarni ni plačeval, tern uč je čakal, da je dolg narasel na 76,000 K. Nato pa je lastništvo lista prepustil nekemu Taberju, ki tudi nima denarja. Na ta način so ubogi delničarji prišli ob ves svoj denar. Zanimivo znanstveno poskušnjo namerava izvesti nizozemski prirodo-slovec in botanik Beraelot Moens, ki odpotuje v državo Kongo, da poskusi tam umetnim potom križanje med an-tropoidi in nekim majhnim zamorskim plemenom. Na ta način namreč upa oživeti tisto pasmo med opico in človekom, kakršnih so našli v preteklem stoletju več lobanj. Ako se po-skušnja posreči, mogla bo znanost na živih bitjih dokazati čudne posebnosti one pasme, kar bi dalo naukom O razvoju človeškega plemena velevaž-nega gradiva. < Premetena sleparka. V Budimpešti se je neka sobarica oblekla v elegantno obleko svoje gospodarice ter šla v posredovalnico, kjer je rekla, da želi sprejeti boljšo eobarieo v službo. Ogledala si je dekleta v uradu ter si končno izbrala eno. Vzela ji je posel-sko knjižico ter ji napovedala seveda napačno stanovanje, kamor naj pride čez dva dni nastopiti službo. S to knjižico je stopila sleparka v službo v boljši hiši, brž pokradla, kar ji je prišlo pod roke ter izginila. Policija je seveda prijela pravo lastnico knjige. Tako je sleparka prakticirala nekaj časa, a končno so ji vendarle prišli na sled ter jo zaprli. Splošni štrajk je nastal v Rimu radi krvavega spopada med policaji in soeijalisti. Pri spopadu je bilo 21 policajev ranjenih. Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemikega Lloyda in Hamburg-ameriike proge, kteri odplujejo iz Nefw Yorka v Evropo kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA TOURAINE odpluje ,23. aprila ob 10. uri dopoL LA SAVOIE odpluje dne 30. apr. ob 10. uri dopol. LA PROVENCE odpluje dne 7. maja ob 10. uri dopol. LA LORRAINE odpluje dne 14. maja ob 10. uri dop. LA TOURAINE odpluje dne 21. maja ob 10. uri dop. LA SAVOIE odpluje dne 28. maja ob 10. uri dop. V BREMEN (severonemski Lloyd): KRONPRINZ WILHELM odpluje 21. aprila. KAISER WILHELM IL odpluje 28. aprila. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 5. maja. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje dne 12. maja. KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 19. maja. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 2. junija. V HAMBURG (kamburško-ameriška proga): DEUTSCHLAND odpluje dne 28. junija. Ka vsa pobližna ali iiitiafas pojasnila glede potovanja pilite pravo- PRANK CO., 109 Greenwich St., New Tsrk, kteri vam bods točno odfmrfl tn vas podučil o potovanja. Dalja so is kraaai pote! paniki na razpolago, kteri odplujejo V BREMEN (ssveronemiki Uoyd): GROSSER KURFUERST odpluje 7. maja. MAIN odpluje dne 14. maja. BARBAR03SA adplnje dne 2L maja. NECKAR odpluje dne 30. maja. V HAMBURG (fcttabariko-amsriika praga): KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 23. aprila. PRESIDENT LINCOLN odpluje 25. aprila. PRESIDENT GRANT odpluje 2. maja. AMERTKA sdpluje dne 7. maja. BLUE CHER odpluje dne 14. maja. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 2L maja. V TRST ALI REKO (Asstro-American Uns): ATLANTA odpluje dne 22. aprila. MARTHA WASHINGTON odpluje dne 29. aprila. ARGENTINA odpluje dne 6. maja. I^LEISY PIVO^ w *_ __• o ktero je varjeno iz najboljšega importiranega tc šlcc^a hn eln. Kadi tega naj n'kdo ne zamudi poskusiti ga v svcio lastne korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Leisty pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zve.Le pri Geo. Trovnihar-Ja 6W2 Si. Clair Ave. N.V. kteri Vam dragevcljc vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O, 2a mblao tajik t^uof ni odgovorno ne upravniifcvo m arodniitrt. AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) -as Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv- Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". regularna vožnja med new yorkom, trstom in reko. Več spodaj navedeni novi parobrodi nadva vijaka imajo brezžični brzojav: J ALICE, JuAURA, gQMARTHA WASHINGTON, ! [ 5JARGENTINA. Vmeeacih maju in juniju se bodeta zgoraj navedenemu brodoyjn pridružila ie dva draga nova potniška pArnika. Ceno voznih listkov iz NEW YORKA za III. razred so do: TRSTA ..............................................$29._ LJUBLJANE........................................$29,60 REKE...............................................$29.— ZAGREBA......................................... §30.20 KARLOVCA....................................... $30.35 n. RAZRED do TRSTA ali REKE.......................$52.50 do $55,— Parobrod "ATLANTA" odpluje 22. aprila 1908. *N Phelps Bros. & Co., Gen* Agents, 2 Washington street, New york. v Spisal Karol May; za "Glas Naroda" priredil L. P. -o- PRVA KNJIGA« - PO PUŠČAVI. (Nadaljevanje.) "Jax ne smem oditi, ker dobim sto udarcev na podplate, <5e ne pripeljem modrega efendija s seboj." "Zahvali se svojemu dobreir.u gospodu, da razsvetljuje tvoje noge s svojo milostjo, ti suženj egipčanski. Nečem te pripraviti ob udarce. Salam aalejkum. Alah naj bo s teboj in ti hladi podplate!" "Torej ti še nekaj povem, junaški aga. Gospod naše hiše ima več motenj v svoji zakladniei, kot moreš ti šteti. Naročil mi je, da moraš priti tudi ti z efendijem in dobil boš bakšiš, kot ga večjega ne more dati sam egiptovski k •dire." | Sedaj k je mož š«-le spametoval in Halefa prijel tam, kjer je vsak orientalec najbolj občutljiv. Mali hišnik je tudi takoj spremenil svoj glas in precej prijazno dejal: "Alah blauo^lovi tvoja usta, prijatelj moj! Toda pijaster v roki mi je ljubši kot de-et mošenj tvojega gospodarja. Tvoja mošnja je pa tako suha kot šakal v zanjki in puščava onstran Mokatama." "Ne obotavljaj se torej dolgo, moj brat!" "Tvoj brat? Človek, pomisli, da si suženj, medtem ko jaz kot prost mož spremljam in varujem svojega efendija! Moje srce pa ostane zaprto. Kako more polje roditi, če pade tako malo kapljic rose iz neba!" "Tu imaš še tri kapljice!" Zopet zginejo trije pijastri v Halefov žep. "Še tri t Torej pogledam, če smem efendija motiti, ee tvoj gospodar res daje tako obilen bakšiš." "Res je." "Počakaj torej!" Zviti lisjak! Šele sedaj je menil, da me sme 'motiti'. Sicer je pa ravnal po tamošujem običaju, za kar se mu lahko oprosti, sosebno ker od mene ni dosti zahteval. Čemur sem s-e pa najbolj čudil, je bila okoliščina, da me niso klicali k moškemu, temveč k ženskemu bolniku. Ker pa mohamedanec svojih žen nikdar ne pokaže očem kakega ptujca, se je šlo tu najbrž za kako starejšo žensko, ki si je s svojim značajem pridobila ljubezen Abrahim-mamurja. Halef aira vstopi. "Ali spiš, sidit" Lisjak! Zdaj me imenuje sidi, zunaj se je dal pa sam tako imenovati. "Ne. Kaj želiš T" "Zunaj ?toji mož, ki hoče s teboj govoriti. Na Nilu ima čoln in rekel je, da moram tudi jaz priti k njemu." Zvita buča je naredila to poslednjo opazko, da si zagotovi obljubljeno napitnico. Nisem ga maral spraviti v zadrego; zatorej se delam kot bi ničesar ne cul. "Kaj hoče?" "Nekdo je bolan." "Je-li potreba?" 4• Zelo, efendi. Duša bolaikova se že pripravlja, da zapusti zemljo. Radi tega požuri se, če jo hočeš obdržati." Hm, ni bil slab diplomat! "Spusti moža v sobo!" Gre ven in kmalu potisne notri poslanca. Priklone se globoko do zemlje. sezuje čevlje in ponižno čaka, da ga nagovorim. "Stopi bližje!" "Salam aalejkum! Alah s teboj, o gospod, ki naj odpre tvoje uho za ponižno prošnjo najpokornejšega tvojih hlapcev." "Kdo pa si?" "Služabnik sem velikega Abrahim-mamurja, ki stanuje onstran reke." "Zakaj te je poslal k meni?" "Velika žalost je zadela hišo mojega zapovednika, kajti Gieela, krona njegovega srca, zginja v smrtni senci. Noben zdravnik, noben fakir in noben čarovnik ne more ustaviti njene bolezni. Tu je slišal moj gospod — Alah naj ga varuje — o tebi in o tvoji slavi in da smrt beži pred tvojo besedo. Poslal me je k tebi, da ti povem: Pridi in vzemi smrtno vrv pogubljenja od moje cvetlice, in moja zahvala bo sladka in svetla kot blesk zlata." Ta popis stare žene se mi je zdel nekoliko pretiran. "Ne vem, kje stanuje tvoj gospod. Ali je daleč od tu?" "On stanuje ob bregu reke in ti pošilja čoln. V eni uri si lahko pri njem." "Kdo me pelje nazaj?" "Jaz." "Pridem. Čakaj zunaj!" Obuje čevlje in gre iz sobe. Jaz se pa preoblečem in vzamem zaboj ček z akonitom, sulfur jem, pulzatilo in dr. Že čez pet minut smo sedeli v čolnu, v kterem so veslali štirje veslači; jaz zamišljen, Halef aga pa ponosen kot paša s tremi konjskimi repi. Za pasom je imel s srebrom okovane revolverje, ktere sem dobil v Kairi v darilo, oster nož, v roki pa neizogibljivi nilski bič kot najboljše sredstvo pridobiti si med ondotnim prebivalstvom spoštovanje, čislanje in ozir. Sieer je solnee grozno pripekalo, vendar nam je na vodi tupasem za-pihljala dobrodejna sapica. Peljali smo mimo tobačnih — sesam in semes-sadovnjakov, med kte-rimi so poganjale vitke palme; nato je sledila neobdelana planjava, obrasla z mimozami in sikomorami; konečno priplovemo mimo golih pokrajin in v sredi med tisočletnim skalovjem, vzdigovalo se je četverovoglato zidovje, kjer smo si morali iskati vhoda. Ko pristanemo, zapazim, da vodi ozek kanal iz reke pod zidovje, najbrž da preskrbljuje prebivalce s potrebno vodo, ne da bi jim bilo truditi se iz hiše. Naš vodnik koraka naprej, nas pelje okoli dveh oglov in pri vratih da neko znamenje, nakar nam kmalu odpro. Črn obraz se nam za reži nasproti, vendar ne zmeneč se za njegove globoke poklone, koračimo mimo njega naprej. Arhitektonske lepote pri orientalskem poslopju nisem pričakoval in nisem bil prav nič presenečen, ko smo korakali mimo praznih golih sten. Klima ondotne pokrajine je že precej uplivala na to starodavno poslopje, ki nikakor ni bilo priporočljivo za prebivališče ženske. V prejšnjih časih so na prostoru med zidovjem in poslopjem rastle cvetlice in delale stanovalkam zabavo, zdaj so žč davnej ovenele in usahnile. Kamor je oko zrlo, sama prazna, otožna pušča in le roji lastovic, ki so gnezdile v raznih razpokah, so prinašali nekoliko življenja v jednolično tišino. Poslanec nas pelje po temnem, nizkem hodniku na malo dvorišče, kjer je bil na sredi nekak bazen. Sem torej je vodil kanal, kterega sem pri vbodu zapazil, ia stavbenik tega poslopja je pred vsem mislil sebe in svoje preskrbeti z onim. kar prebivalci v gorkem podnebju "h pokrajin neobhodno potrebujejo, namreč vodo. Zajedno zapazim, d rf poslopje zidano z načrtom, kljubovati vsakoletnim povodnjim reke Nila. Proti temu dvorišču je bilo obrnjenih več zamreženih oken, za kterimi so gotovo stanovali hišni prebivalci. Časa za natančneje opazovanje nisem imel; Halefu namignem, naj z mojo lekarno počaka tu spodaj, sam pa sledim vodniku v selamlik. Bila je to prostorna, napol temna in visoka sobana, v ktero je skozi zamrežena okna padala dobrodejna podušena svetloba. Tapete in arabeske na stenah so delale sobo precej prijetno in v duplinah postavljene posode z vodo so ozračje precej hladevale. Preproge so delile sobo v dva dela, kte-rih prvi je bil za sluge, drugi pa za gospoda in njegove goste. V vzvišenem odzadju se je nahajal divan. kjer je sedel Abrahim-mamur, 'lastnik mnogih mošenj Ko vstopim, vstane, vendar po navadi obstoji na svojem prostoru. Ker nisem imel tam običajnih čevljev, jih tudi sezuti nisem mogel; kljub svojim usnjatim škornjam korakam po dragocenih preprogah do njega in se vsedem na njegovo stran. Služabniki prineso neizogibno kavo in še bolj potrebne pipe. na kar se je obravnava lahko pričela. Moj prvi pogled zadene njegovo pipo. ker vsak poznavalec orienta ceni po njej njenega lastnika. Dolga, blago dišeča in z močno pozlačeno srebrno žico prepletena cev je gotovo veljala tisoč pijastrov. Še bolj dragocen pa je bil jantarjev dulec, ki je obstajal z dveh delov, med kterima se je blišeal prstan z dragocenimi kamni. Mož je moral res imeti 'veliko mošenj', ven- dar premotiti se nisem dal, ker marsikteri lastnik pipe za deset tisoč pijastrov je svoje bogastvo naropal od zasužnjenih podanikov. Bolje, da pogledam njegov obraz! Kje sem že videl te poteze, te lepe, fine in v sivoji disharmoniji vendar tako vražje poteze? Iskajoče, ostro, zbadajoče, ne, skoro prebadajoče se utopi pogled malega očesa brez trepalnic v moje in se na to zopet povesi. Pogubljajoče in grozne strasti so temu obrazu podelile vedno globokejše brazde; ljubezen, maščevanje, sovraštvo in skopost so ena drugej pomagale veliko naravo pokopati v blatu strastij in podeliti moževi zunanjosti oni nepopisljivi izraz, ki je svarilo za vsakega čistega in dobrega. Kje sem že tega moža videl? Videl sem ga, samo spomniti se nisem mogel kje; vendar čutil sem, da v prijaznih okoliščinah ni bilo. "Salam aalejkum!" zadoni počasi izpod polne, krasne, črne brade. "Aalejkum!" odvrnem. 'Naj Alah da rasti balzam na sledovih tvojih nog in padati med na konce tvojih prstov, da moje srce ne bo več slišalo glasa njene bolečine!" "Bog ti daj mir in meni naj da najti strup, ki žre življenje tvoje sreče," odvrnem na njegov pozdrav, ker tudi kot zdravnik nisem bil upravičen po tamošnjih običajih vprašati po bolezni njegove žene. "Slišal sem, da si slavni zdravnik. Ktero visoko šolo si obiskoval?" "Nobeno." "Nobeno?" "Jaz nisem moslemin." "Ne? Kaj tedaj?" "Nemsi." '' Nemsi! O, vem, da so Nemsi pametni ljudje; oni poznajo kamen modrijanov in abracadabro, ki prežene smrt." "Na svetu ni nobenega kamena modrijanov ne abrecadabre." Pogleda mi mrzlo v oči. "Pred menoj se ni treba skrivati. Vem, da čarovniki ne smejo govoriti o svoji umetnosti in jaz te tudi ne bom silil, samo pomagaj mi. S kom preženeš človeško bolezen, z besedami ali s talismanom?" "Ne z besedami, ne z talismanom, temveč z medicino." "Ne skrivaj se pred menoj. Verujem v tebe, ker dasi nisi moslem, je vendar tvoja roka blagoslovljena z uspehom. Našel boš bolezen in jo prepodil." "Gospod je vsemogočen; on zamore rešiti in pogubiti in njegova je vsa slava. Toda. če morem pomagati, tedaj govori!" Ta direktni poziv njegove skrivnosti, naj si bi bila še tako majhna, ga je neprijetno dirnol, dasi je bil na to pripravljen; vendar je skušal skriti svojo slabost in ubogal moje besede: "Ti prihajaš iz dežele nejevernikov, kjer ni sramotno govoriti, o oni, ki je hči svoje matere?" V svoji notranjosti sem se nekako zabaval nad načinom, kako se je izrazil o "svoji ženi", vendar obdržim resen obraz in rečem mrzlo: "Ti hočeš, da ti pomagam in pri tem me psuješ?" "Kako to?" "Imenoval si mojo deželo kraj nevernikov." "Vi ste vendar neverni." "Mi verujemo v enega Boga, kterega vi imenujete Alaha. Po tvojem naziranju si me imenoval nevernika; ravnotako bi te jaz lahko iz mojega naziranja imenoval nevernika; toda tega ne storim, ker bi prekršil dolžno uljudnost." Molčimo o veri! Moslem ne sme govoriti o svoji ženi; vendar dovoli mi. da govorim o ženah v Frankistanu?" "Dovolim." "Ce je žena kakega Franka bolna---" Pogleda me kot bi pričakoval kake opazke; jaz mu pa le namignem, naj z govorom nadaljuje. "Torej če je bolna in ne je nobenih jedil —" "Nobenih?" "Čisto ničesar?" "Dalje!" "Zgublja sijaj svojih očij in polnost lic — ee je trudna in vendar se ne more naslajati v spanju---" "Dalje!" (Dalje prih.) iS a i SLABA KRI JE NEVARNA, i! Tisoče družin je zavarovanih proti boleznim, ker njih hišna mati ima vedno pri roki zalogo Severovih zanesljivih zdravil. sr M cOfr ^ V BK/S. BLOUD PURIFHEfi t if Slaba, redka, nečista kri je gotove znamenje prihajajoče bolezni. Čista, krepka in rudeča kri je znamenje zdravja. Ako je vaša kri slaba, to je znak preteče nevarnosti hudih boleznij. Slaba kri povzroči izpuščaje, bule, bledico in druge. Take bolezni so prva znamenja slabe krvi. Slaba kri tudi povzroči upadlost, mrzlico, raka in tuberkulozo ali jetiko. To so nekateri nasledki slabe krvi. Ako hočete svojo kri ohraniti v dobrem stanu, čisto in močno, da bode ista dajala pravo hrano vsem organom, začnite jo krepiti z zdravilom, ki je zauesljivo, in to je: KRIČISTILEC. To je pravo in zanesljivo zdravilo, ki deluje naravnost na kri, čisti vso nečistočo, ter okrepča in prenovi ves človeški sistem. Daje življenje in zdravje vsakemu organu. Cena $1.00. W. F, Severa Co. Gospodje:— "Bil sem žrtev raznih kožnih boleinij, ki so povzročile na mojej koži goste izpuščaje. Ako bi jaz ne bil čital vašega oznanila, ne bil bi še sedaj zdrav. Severov kričistilec je najboljše zdravilo, kar še poznam, za to ga priporočam vsem svojim prijateljem. Pozdrav! Luka Wolanski, Leetsdale, Pa. S? •i >• Prodaje se v vseh lekarnah. Vprašajte samo po "SEVEROVIH." * ? Ustavite kašelj! Ne trpite na kaSlju! Odstranite ga predno se je utrdil. Severov balzam za pljuča omeči dihalnik, odstrani nerede v votlinah pljuč in prinese popolno zdravje. Cena 25 in 50c. Ohranite mladost! Ne glede koliko rojstnih dni že Štejete, lahko ostanete 5e vedno mlaaolični in si ohranite veselje do Življenja, ako rabite Severov življenski balzam. To zdravilo ponovi okus, krepča moč, čisti kri in daje novo življenje. Cena 75c. Pretege in odrgnine. Nobena stvar ne prinese tako hitro pomoči kakor Severovo olje sv. Gotharda Uribljite ga v rano ali boleči ud in pokladajte tople obkladke. Severovo olje sv. Gotbarda zdravi hrbtenico, bolne in pretegnjene miSice in odstrani bolečine in otrpnelost. Cena 50c. Zdrava obrazna barva. Ohranite kožo čisto in svežo z rabljenjem Severovega zdravilnega mila za kožo, ki odstrani izpuSčaie in nerede kože ter dela kožo gladko in mehko kakor žamet. Daje licu mehko kožo in prenovi barvo obraza. Cena 25c. Zdravilni nasvet brezplačno, VaSfcno. Važno.- Važ;no, Važno,' r^^" Vraza gospode (18 size) 20 let jamčena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena z 15 kameni................. $1«3.00 $15.00 z 17 kameni................ Ravno take vrste ure za gospe bolj male (size 6) z 15 kameni kolesovjem Elgin ali Waltham Za blago jamčim. Priporočam se za naročbo, kajti zgornje cene so samo za nekaj časa. $13.00 /VI. Pogorele, 1114 Heyworth Building, Chicago, 111. Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. Važno. Važno. Važno. Važno Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi rojakom po Z jed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu," 617 S. Center Ave., Chicago, Ul. blizu 19. ulice. kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey. Naj bolj a vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table.) Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111 ConpiDle Generale TiansatiaDiip (Francoska parobrodna družba.) ii ii W. F, Severa Co CEDAR RAPIDS ICWft NARAVINA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro Črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od (A) do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstoa tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker m an je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj seg naročniki dopošl jejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St, San Francisco, CaL ^iž^iž^ižftižr I ^t^r ^^v. ^^v DIREKTM CBTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUAIK Poštni parniki so:] "La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih mot "LaSavoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ „ "La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ „ "LaTouraine" , „ „ ..................10,000 ,, 12,000 „ "La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 *La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ ,, Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. £ corner Pearl Street, Cheaebrough Building. Parniki •dplojejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nr, dopolndne iz pristanišča St. 42 North Hirer, ob Morton St., N. I, •LA TOUKAINE •LA SAVOIE •LA PROVENCE •LA LORRAINE •LA TOURAINE S3, apr. IMS »LA SAVOIE 28. maja 190& 30. apr. 1906 *LA PROVENCE 4. jun. 1006. 7. nuja 1008 »LA LORRAINE 1L jnn. 1008. 14. maja 1008 *LA SAVOIE 18. jnn. 1008. 2L maja 1908 *LA PROVENCE 25. jnn. 1903. Farnika s xvezdo zaznamovan! Imajo po dra vijaka. M. W. Kozmitiski, generalni agent xa zapad. 71 Doaoom St... Chlcniro, 12 tatfh Knjigarna Pr. Sakser Co, 109 Greenwich St., NEW Y ima v zalogi poleg raznih druzih tudi sledeče NOVE KNJIGE* Mir božji, brošir......$1.00- Zlatorog, planin, pravljica, eleg. vezana z zlato obrezo.........$1.25 Zmaj iz Bosne-------—.60 Vohun (Špion)........—.80 Tri povesti grofa Leva Tolstoja.............—.40 Mnčeniki (Aškerc) elegantno vezan........$2.00 Ob Zori broš.........—.70 Rodbina PolaneŠkih cela izdaja broš......$2.50 Ruska Japonska vojska 5 zvezkov skupaj—.75 Dama z kameljami-. .$1.00 Bucek v strahu šalo-igra................—.35 WINNETOU rdeči gentleman (potni roman) je dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pošti za $1.00.1 Ves roman je zanimivo pisan ter zelo mikaven- Naročilom j© priložiti potrebni denar bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. FRANK SAKSER C0. Nižje podpisana oriporo Sam potujoiiua in Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwich Street, ooooNEW YORKoooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki «eni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich St., New York. i JJ 4 Zasfonj! Zastonj! - Vsak Slovenec v Ameriki za-more dobiti popolnoma brezplačno if jedno krasno uro za spomin. J Pošljite nam Vaš naslov in jedno | znamko za rošto, ter prijeli bodete ^ vzorce najboljega starokrajskega j tobaka za pipo in za cigarete, i Da se prepričate, da imamo f res najbolji in najcenejši importi-1 rani tobak v celi Ameriki, tedaj f pišite takoj dane? na: ADRIA TOBACCO CO., 1265-67 Broadway, New York. W-' IP"1 '■m^iist" "TP" ^ly1 ,rkj; Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v meetu. d® Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravneea dom* napravljenega vina in dobre sm odke. Na razpolago imam čez 25 nrejenih sob. za prenočitev. — Vzamem tudi rojake n* stanovanje. — Evropejska kuhinja 1 Za obilen poset se priporočam adani Božo Gojsovlč, JohnstoTD, Pa. JOHN KRAKER EUGL1D, O. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Radeče vino (Concord) prodajam po 50 centov galono; belo vino (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRIN JE VEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINO-VEC $2.50 galona. DEOŽNIK $2.75 galona. — Najmanje posode za žganje so 4^2 galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER, Euclid, Ohio. Pozor! Slovenci Pozor! crSALONW ^modernim kegljiščem. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unTsk* smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča e Martin Potokar 564 So. Center Aibi Chicago, lili WMMMMWMnMAMMIMMMMMfWMIMMMW ROJAKI, NAROČAJTE BB HA "GLAS NARODA", NAJVEČJI XV NAJCENEJŠI DNEVNIKI